LIST STUDENTOV LJUBLdANSKt UNIVERZE UREJUJE UREDNISKI ODBOR; DRAGO COP, MIRO DVORfi^ EDO RAZDRIH, BOJAN SAMA- T ^^ TY -_, RIN IN DUSAN VOGLAR. ODGOVORNI IN GLAVNI UREDNIK DUSAN VOGLAR. UREDNISTVO V IN UPRAVA — LJUBLJANA, MI KLOSlCEVA 5a - LJUBLJANA { P. .P. 12. TEL. 31-1»2. TEKOCl LJUBLJANA RACUN: 600-70/3-567. ROKOPISO V NE VRACAMO. LETNA NARO CNINA 20o" DIN. TISK - CASO- n marCa 1959 _________________________PTSNO POD.TETJE SLOVENSKI P OROCEVALEC. Za polni pomen ZSJ IV. KONGRES ZVEZE STUDENTOV JUGOSLAVI-JK JE SPROZlL S SVO JIMI RAZPRAVAMI IN SKLE-PI VRSTO MISLI O DELU STUDENTSKE ORGANI ZACIJE, O NJENIH NA LOGAH IN NJENEM POME-MENU. IN SEDAJ, KO HKRATI Z ZACETKOM PRE-DAVANJ PRICENJAMO TUDI S SVOJIM ORGANIZA-CIJKSIM DELOM IN S S VOJIMI AKCIJAMI, SE NAM KAR VSILJUJE NEKAJ TEH MISLI IN OPAZANJ. ftele ned&vni kongires je jasno nugrail pred nami Široko in bogato področje delovanja štu-dentske organizacije — prej, »redi dela, te širine niti opazili nismo, kakor tudi nismo opazili vse globine in pomembnosti svojega dela. Cetudi smo kdaj opazili ali občutili, da ima naše delo in naša organizacija ne-verjeten družbeni pomen, da pemeni njeno delovanje bogat prispevek in življenjsko pobu-do v kompliciranem procesu družbenega presnavljanja, pre- obražanja in vznikanja, nam je to na manifestativen, zaprepa-ščujo« način pokazal pravza-prav šele naš kongres v Sara-jevu. O tem so nam govorile bese-de naših družbenih in politič-nih voditeljev, besede Djura Pucarja-Starega in poslanica tovariša Tita. Kongres je pokazal, da je -Zveza študentov Jugoslavije družbeno-politična organizacija. ki si je s svojim ideološko-po-litičnim vzgojnim delom med itudenti, s svojimi prizadevanji za ureditev študentskih social-no ekonomskih vprašanj in s svojim konstruktivnim sodelo vanjem pri reformi našega vi-sokošolskega študija ustvarila v družbi pomembno mesto in ve-lik vpliv. Pri tem pa je bolj kot kdajkoli do?lej poudaril poirebo, da si ustvari organiza-cija čim trdnejšo organizacijsko politično osnovo. To pa bo lah-ko dosegla le tedaj, 6e bo pri vsem svojem delovanju vedno izhajala iz svojih družbeno po-litičnih nalog ter skušala svoje delo vskladitj s splošnim druž-benim razvojem in njegovimi interesi ter potrebami. Če smo kdaj morali — ali pa fie bomo moralj — ugotoviti, da je delo Zveze študentov v ne-katerih primerih neuspcšno, brez prave vsebine in privlač-nosti za članstvo, to pravzaprav ni niS čudnega, saj smo pri svo-Jem delu že tolikokrat §1,1 mimo svoje najosnovnejše in najpo-membnejše naloge — ideološko politične vzgoje študentov v do-bre družbene delavce. Mislimo da še nikoli nismo stali pred tako neizprosno alternativo, kot sedaj. Družbeni razvoj, ki nas obdaja, interesi in politično idejni profil generacije, ki sc sedaj šola na univerzi — vse to nas sili» da se v svojem delu odločimo: ali odeovorno in po-žrtvovalno izpolnjevati svoje ideološko-politične vzgojne na-loge, ali pa dopisstiti, da delo in organizacija zhledita >n iz-gubita na pomenu. Priznati si mor?mn. da' se na-8a organizacija te naloge letos ni še kaj pr-^adevneje in uspeš-neje lotHa kot p-re;šnja leta Prav zato moramo še toliko bolj poudariti niijno^t. da nrga nizacija narefii na tpm nodroč-j/u svojega dcla preokret še ta •emester, še ta mesec. Le ob uspešno izvajanem ideološko političnem delu nam bodo lahko popolnoma uspele tudi vsc dru-ge predvidene akcije — udelež-ba na delovnj akcjji, reševanje študijskih in materialnih pro-blemov itd. Prejšnje leto je bilo takore-koč posvečeno iskanju novih organizacijskih oblik. To iska-nje je večinoma rodilo dobre uspehe in v marsičem p«živilo delo organizacije, obenein pa je nekatcrim pomenilo tudi le parolo, za katero so lahko skri- vali svojo nedejavnost, dezori-entiranost in plitkost. Letos bo treba posvetiti vso pozornosi vsebinski plati dela — zunanji. formalni smo je že dovolj. Doseči je treba, da se naše delo izkoplje iz vseh sle-pih ulic, kamor je zašlo zaradi premajhnih stikov s splošnim druibenim razvojem« da si naj-d« aktualno družbeno vsebino. Pred ,vso družbo »o danes ve-like ekonomske in politične na-loge, katerih izraz je tudi per-spektivni načrt našega gospo-darskega razvoja. V tem vell-kem družbenem gibanju stoje izredno pomembne naloge tudi pred univerzo in takorekoč pred vsakim študentom. Če ho-čemo študente vzgojiti v stro-kovnjake-družbene delavce, ki bodo kos vsem svojim strokov-nim in družbeno-politižnim na-logam, jim vzbuditi interes za družbeno politično aktivnost, izoblikovati v njih čut odgo-vornosti pred družbo in spo-sobnost za odkrlvanje potreb in tendenc družbenega razvoja. jih moramo Simprej vključiti v ak- tivno reševanje vsakdanjib družbenih, gospodarskih, kul-turnih in političnih problemov. Organizacija mora študente preko svojega dela vključiti v življenje komun in v delo or-ganov družbenega upravljanja oziroma v akcije, ki jih ti pod-vzemajo. Posluževati se je tre~ ba še v večji meri pokrajinskih klubov in vseh drugih oblik za n»vezovanje stikov s posame-znimi delovnimi kolektivi, or-ganizacijami SZDL in komuna-mi. Predv«em pa je treba raz-viti široko dejavnost v samem unrverzitetnem centru. Le tako bo naSe delo prišlo do polnega izraza in ne bo več zamiralo med stenami univerze, odreza-no od živega dogajanja. Vsebino ideološko političnega dela bi morali mnogo bolj kot doslej usmeriti k globljemu te-oretJčnemu proučevanju našega socialLstičnega razvoja in k spo-znavanju osnov marksizma. Le to bo omogačilo študentom, d:i se bodo znali lotevati družbenib problemov s pravlh dialektič nih stališč in da bodo lahko sa -mostojno spremljali naš druž-beni razvoj in nanj tudi reagi-rali. Ce bo pravilno izkorišče-no, bo tu gotovo izraženo vsc b»gastvo Frograma ZKJ in ostalega kongresnega gradiva. Neštetokrat smo žc opozarja-li» da ima pri idcološkem delu neverjeten pomen sistematič-nost. Kljub tentu pa lahko men-da na prste preštejemo tista Tdmženja, ki so izdelala aa svo-je ideološko politično delo ko-likor tollko temeljit program in ki so s« izpolnjevanja tega pro-grama lotlla sistc^matično in z vso resnostj«. Spet moramo Bgotavljatl, da so edrutenja za-poslcna predvsem 8 strokovno študijskiml in materialnimt problemi, ostalib nalog pa se lotevajo ve5 ali manj admini-strativno in neživljenjsko. Morda smo se predolgo zadr-žali le prl suhopamemu našte-vanju, kaj vse mora storiti štu-dentska organizacija, kaj vse mora izpelj&ti, kakšne so njene osnovne naloge itd. Toda ne moremo mimo dejstva, da smo že močno pred koncem letoš-njega dela organizacije in da študentska organizacija kot ce-lota — izvz«ti je treba pa6 ne-katera združenja — predvsem prl izvajanju ideološko po-litičnega dela med člani ni uspela v zadovoljivi meri. Zato tudi še. ni dovolj čntiti njenega poinena med študenti samimi in tudi v celotni družbi. Zeli mo si, da bi vse to dosegla v semestru, ki je pred nami. 0B LETOŠNJI MLADINSKI DELOVNI AKCUI Priprave za brigade so že v teku Tudi letos je jugoslovanska mladina pokazala pri-pravljenost, da prispeva svoj delež k našim skupnim naporom za ustvaritev boljših in lepših življenjskih pogojev delovnih ljudi. Po lanskih velikih deiovnib uspehih pri gradltvi Avtoceste na odseku Ljubljana-Zagreb, je tudi letos prevzela nase obvezo, da mora nova cesta kot krvna žila povezati vse naše narode od Slovenije do Makedonije, povezati naša skupna priza-devanja v enotno hotenje za čim boljše življenje vseh članov naše skupnosti. Priprave za letošnjo gradi-tev Avtoceste n.a odseiciih Pa-račin—Niš in Negotiino—^Demir Kapajia so že skorai zaiključe-ne. Po prajeiktih, ki so že iz-delani, borno letos izgradili 104 km Av,toces)t€. izkopati bo treba skarao poLdrugi miiiijcm kubičnih metrov zemlje, iz-gradiLtd. 20 mostov, 27 nadvo-z,ov ittd. Naijtežja objekta bo-sta vsekakoir 70 metrov dolgi most čez Niišavo in betaaski podpoimi zid piri Bujmiru, ki bo 3 do 6 m pod niirvojern reke Morave. Ob trasd Avtoceste je že po-stavljeno 22 mladdm&kiih nase-lilj, v katerih tjodo živele mla-dinske delovne brigade. Raču-najo. da se bo letošnje akcdje na Avtocesibi udeležilo nad Č0.000 miaddinjk itn mladiiincev, od kateiih so prvi že 1. marca zaviihteli krampe na trasi. Sve-čanost ob začetku dei pabona Dan mladiinsikih deloivruih bni-gad 1. aprila, ko bo delosteklo s polnim tempom. Glavnd štab mladinskih de-lovnih brigad se i© zielo resno lotdM tudi priprav za orgamiza-cijo čiin boljšega in prijetnej-šega življerija bnigadirjev po naseljdh. Na podlagi lanskih izkušenj, pa tudi nekaterih na-pak, je izdelal podirobeii na-črt, po kaiterem ae bo razrvi-jalo idejno poMitdčno, kulturno in družafono živiijenje brigadir-iev. Težišče im vsebdiia ideino političnega dela bo v prouče-vanju materiala VII. kongresa ZKJ in programa ZKJ, večji del vse aktivnostd na tem pcd-ročju pa bo itziiajal iz sarne proslave 40-letoice KPJ in SKOJ. Poleg piredavanj bodo pripravdli predavar^je zgodo-vinsko-dokumentarnih filmov, razstave sddk. zgodovinskih dokumentov in publikacdij, ta-borne ognje, različne prirediit-ve itd. Poleg tega bodo oirga-niz,iirali kar naitesiiejše sode-lovanije z družbeniimi organi-zaciiiami na terenu, ki bodo nudile pomoč vsei dejavnosld mladinskih delovniih brig^nd. Prav te dnd je imel Glav-ni štab razgovore z upravami beograjskih gledališč in dru-gih kult*rmiiih sikupdm, ki bodo v poletndh mesecih pripravile turneje S'vqjdh ansaijiblov po vseh mladirasikih naseljih vzdolž trase. Prav tako imajo razgov>ore tudi z drugdmi srb-skimi in makedonskdmi kul-turniini sikupinami. ki bodo redno obiskovale brigadirie in pripravile posebne, čiim boli pestre programe. Tudi letos bodo pripravili za brigadiirje dvakrat tedensko filmske predstave, poleg tega pa še raEgovore z domačimi filrnsiki- mi igralci, režiserji, scenairisti itd; Avala-film pa bo po vsei verjetnjOSitd sneimal r>a trasi celovečei-nd umetniški fiim s t&mo \z bnigadirsfkega" življe-nja. Prav tako kot lansko leto^ bodo imeli bnigadirjii tudi le-tos svoij idst Mladost na Auto-putu in svojo radiijsko positajo. Tudii športmo življenje in tehnično vzgojo (arvto-moto, radio, foto krožkii itd.) name-ravajo napravditd kair najboii pesitro in zaiumiivo. V ta na-men so orgaitiiziirali v Beogra-du teča.i za iinstiruktorje Ljud-ske tehnike, kd bodo delali med brigadirii. Z ediniicami Vojnega letalatva pa so se do-govorili ^a najteisineijše stike na športnem in tehnično vzgoj-nem področiju. Iz vsega tega programa dela vMiimo. da je GlavnA štiab res-no in odgovorno piripraviil vse poitrebno, da bo bmg,adiiirsko živlijemje res prijetno, Ziaoimi-vo in tudi vagoijno dopolnilo mladini. Zadnji čas ie, da tudi na na&i umiverzi začniemo misldti in se pripravljati na letošnjo detovno aikoiljo. Nikakon ne smeiiio dopusitditi. da bi se po-novtite lan&koletne napake oto agitaoiji, adravaiiiškiih pregle-dih in orgainizacijd samih bri-gad, kii so panekiod prav ne-ljubo vplivale na udeležbo štu-dentov v mladiniski delovni akoiiji. Za agitaciijo naj ne bo-do na poeaimezindih združenjdh zadolženi le" nekateri posa-mezndki, temveč monaimo iti b-oli v širinio. Prii teim bd lahko mnogo priispeivali s sivoi.iirni iz-kušnijamd iin poznavamjem brd-gaddirskega življenjia tudi lan-ski brigadirji, kii so idih." v mno-gih priroeirih prav lanskioletne brgade vzgajale v dobre aktd-viste Zveze študentov. Tudi admindstraitiiviio deLo piri pri-pravah (obveščanje o zdrav-ndškdh pregledih, zboriiih posa-meznih brigad itd.) bi bilo ta^* ba letos prece.i i;z.boljšaitd. Morda ne bd bilo silabo, če bj Uaiverzdteitni odbor ZŠJ pripcnavil za vse člane štabov letošn-jih brigad kratek, ne-kajdnevnd seminar. na kate-rem bi se seznanili z načdnom dela, vodenjem in orgaoizacdjo življemja v bnigiadah. Tako bi se izognili marsiikaiteremu problemu. ki bd se siioer mor-da pojavi na trasi ali v mla-dinskem naseLiu. Vsekakor moiramo gledati, da bomo piravočasno prdprav-ljeni izpeljaiti vse naloge in dolžnosti ob organizaciod le-tošnjdh brigad in da nas ne bo preKiifel čas. kot se je pone-kod zgoddlo lansko leto. Le ta-ko bo tudi ljubLiiainska študeat-ska mladina lahko v polni me-ri izrazila vso svoio piriiprav-ljenost in voljo prisipevatt svaj deiež k naši siociailiističnl graditvd. PROTIFAŠISTIČM BOJI Leto 1924. Poskusi fašiziranja države so bili vse resnejši. Jijnija je bil spopad med fašistično Orjuno in delavci v Trbovljah. Razpuščeni so bili neodvisni sindikati in prepovedana Nezavisna delavska stranka. Marca 1924 s-o bila potrjena pravila akademskega kluba Orjuna. Decembra je prišlo do spopada z orjunaši na ljub-Ijanski univerzi. Dogodki so potekaJj nekako takole: 3. decembra je sklical del slušateljev Ijubljanske univer-ze zborovanje z dncvnim redom: Razprava o zaščiti akadem-ske svobode in o cventualriih korakih akademikov za dosego tega cilja. Zborničaa dvorana je bila nabito polna. Pred-sednik zborovanja je naglasil, da je zaradi kršenja avtono-mije univerze v Zagrebu treba stopiti v obrambo akademske časti in svobode. S takim govorom se očitno ni strinjala sku-pina, v kateri je bilo tudi nekaj ljudi, ki niso bili študentje. Klici, prerekania. V nadaljevanju je zastopnik akademskih organizacij Jadrana, Triglava. Kluba primorskih študentov. Slovenskega Juga in Orjune prebral že iz časopisa znano iz-javo teh organizacij o njihovem stališču v omenjenem vpra-šanju. Na protest študentov, ki so sklicali zborovanje, je or-juna?ka skupina odgovorila s palicami, ki so jih prinesli s seboi in razbijanjem univerzitetnega pohištva. Na poziv uni-verzitetnih oblasti so študentje zapustili imiverzo. Studentje so se v protestu proti fašističnim pojavom takoj nato sestali v Akademsketn domu in sprejeli protestno reso-lucijo. V njej so zapisali, da hočejo pokazati vso svojo ener-gijo in voljo v obrambi svob^dnega razvoja univerze. Na-dalje protestirajo proti brutalnemu obnašanju policije na akademskih tleh v Zagrebu in podlemu nastopu akademskega kluba Orjuna na skupščini v Zbornični dvorani. V znak svoje odlo€n«»sti sa sklenili argaimirati enodnevno stavko v tej ob-liki. da 4. decembra ne gredo na predavanja. Na univerzi so se tistega dne zabarikadirali crjunaši. Prosvetno /borovanje je bilo ponovljeno 11. decembra. Sprejeli so resolucijo z naslednjo vsebino: »Akademska mla-dina ,|e uverjena, da je njena pravica in njena dolžnost, izra-rAti ftgorčenje proti vsakemu nasilju in naj se izraža s katere koli strani. — Akademska mladina smatra, da je še večja njena moralna dolžnost izraziti odvojenost svojega mišljenja z mišljenjem onih. ki izrabljajo svoio uradno tnoč v to, da krči.in t)0 vsem kult'irnern svetu stro?o respe ;ziava pror^ktorja nnivnnn v 7,aerrpbn livprfla. fl^ Jo lufli taTnkavnia mHo.iia r>rnfi>?»kmrito pr^kor^čila svoj del«krog. Zato akademska ml*»-dina svečano izjavlja. obsoja io da bo vedno kompaktno ob- sojala vsak korak, ki bi zmogel zaradi uporabe brutalne sil na svobodnih akademskih tleh prostituirati idejo in misij znanosti. Da akademska mladina podkrepi to svojo izjavc zaključuje, da sc 11. decembra predavanj v znak protesta m udeleži.-« Po končanem zborovanju se je večina študentov zbrali pred univerzo v manifestacijski sprevod, ki je šel pred vlad no nalačo, od koder je bila k velikemu županu poslana depu tacija z resoluoijo. * Ob priliki protifašističnih demonstracij leta 1925 v Za grebu je bilo aretiranih več študentov, ker so bili osumljeni da so zažgali italijansko zastavo. Bili so obsojeni na krajš* zaporno kazen. Ogorčeni zaradi te obsodbe so zagrebški štu dentje sklenili stopiti v protestno tridnevno stavko. O svoj nameri so brzojavno obvestili študente v Ljubljani in Beo gradu. *Vsa akademska mladina Zagreba poziva s tem ljub l.ianske akademike, da se v znak protesta proti aretaciji ne dolžnih kolegov zaradi 'upravičenih protifašističnih demon stracij v Zagrebu pridruži tridnevni stavki, ki se prične da nes, t. j. v sredo 11. novembra 1925, ob 10. uri, in traja d< sobote^ob 10. uri. Akcijski ©dbor.« Po tem brzojavnem obvestilu so zastopniki vseh študent skih društev ljubljanske univerze na svoji seji sklenili, di se pridružljo trldnevni stavki zagrebških tovarišev Sklicam ,je bila skupščina vseh študentov v univerzitetni avli- Na nje je bil sklep potrjen. Izpred univerze so nato študentje v spre vodu šij skozi mesto. vendar je dem kultum'1 društev sklenili. da se ab xak\jtiSkn stavk(» šc pnkrat skliči sknnSčJna vseh štiidetitov lrnbljanskp nniverze.-« Tudi na ten =hodu io bila Lf pirkrat notrjena solidarnost z zaerebškimi ?t bpo«rr«.'i fem. kakor ftidi o no*t/»paniu Iitibllan«kp policii« *>b r»r'l'kl t.rža«kih doeodknv. Z zahvaino brrniavko raerpb ?k^h SUiilpnto" oo Ijnbl.faneki študpnt..i> zaključfli svo.fe zboro' vani'1 ?r» »itavTro. rtriinfnn patj+on clfvvATickih ?*nit«»Ti**wT nrof or'n*»a5kprni ns^rpflnih ak<»'i Sfnflpnt*«' ^o 1Jtibl*a-nsW štndpntj^ ^aklin?il ':a?no poirlavje v rg-odovfni slovenskeara =txidPTitskpea gibanii Instituti ali katedre Organl družbenega npravljanja in pedagoški kader na nali univerzi zadnje Case precej živahno razpravljajo o nekaterlh problemlh, ki so se sicer pojavljali že prej, a jlh je uvajanje reforme študija zdaj z vso odločnostjo po-stavllo na dnevni red. Tokrat bi omenili le vprašanje kadrov in njihove organizacije ter izvajanje pouka sploš-nih predmetov na tehniikih fakultetah. Ti probleml se morda zdijfl marslkomu nebistveni, saj so zdaj v srediSču naSe pozornosii itudijski programi, vendar je treba tudi o tem spregovorlti nekaj besed, kajti pametna rešitev teh vpraSanj bo mnogo prispevala k uspehn itudijske reforme. Mnogokrat ugotavljamo, da poteka redtarana Studlja na na-ši unlverzl prepočasi. Do take-ga zakljiJČka prihajamo pred-vsem zaradl tega. ker še vedno nl čutitl tistih pozitfvnih spre. memib, kl smo jih pričakovali !n katere zahteva razvoj znano-stl ter gospodairski ln dmžbeni napredek naše dežele. Vzroke za tatošno stanje je treba lska-ti predvsem v razceplienosti eil na unlverzi. Mnogl se nam-reč z v«o odločnostjo uplrajo vsem spremenrvbam. kt bl po-se-gle v njihove tradicionalne navade in načln dela. Toda're_ forma žtudlia si kljub temu utira pot na vsa področja živ-Ijenja ln dela na unlverzl. Na fivoji potl pa odplra vedno "nor v« in nove probleme, 0 katerih je treba mnogo razmišljatl in razpravljati. Osvetljevatl jlh ie treba z vseh stranl, da bl na-šli najboljžo režitev. ki bl bila v skladn z reformo študlja. z zahtevami ln potrebaml druzbe ter z njeno celotno dejavnostjo. Stodijska reforma na tehnl-Scih fakultetah zahteva dokon- čno rešitev. Poleg drugih pro-blemov terja tudi rešltev vPra-šanja tako imenovanih splošnih predmetov. Znano je. da je do-slej skrbel oddelek za sploSne predmete za poučevanje flzik« In matematike vseh treh teh-niSkih fakultet. Dobra štran takšne organizaclje pouka je blla samo ta, da je oddelek zdrniževal učne njoči, kl ilh že vsesikozi primanjkuje in omo-gočll pouk teh predmetov. Toda premajhne predavalnlce in la-boratorljj so onemogočall, da bl vsl študentje. ki iih* je bllo iz leta v l«to več. obiskovali predavanja ln vaje. Zaradl tak&ne organizacije pouka so snov podaiall presplošno. Zato so morali študien^je različnlh strok poslušati in bpravljatl 'z-plte Iz Iste snovl, torei fcudl fz snovi, kl je nlso ^>otrebovali. Tak0 organlzacljsko obliko pouka splošnih predmetov na tehnlšklh fakultetah je bilo mogoče trpetl do sedaj. ko je btlo študentom praktično omo-gočeno žtudirati neomejeno gtevllo 'let. In tfas. žtudentje so zaradi teh, pa tudi drugil vzrokov, dlplomlrali šele p< sedmih ln več letih. Zdaj pa ko bodo morall zaključitl štu-dij v štlrih letih, je treba tud to vpraišanje drugače uredlti Reorganlzacija pouka neka-terih predmetov na tehniSkih fakultetah ne bl dftlala poeeb-nih težav. ie bl lmeli na raz-polago dovoli učnlh kadrov lr ustreznih prostorov. Navidezrij brezizhodnost lz tega kritlčne-ga položaja je nekatere »ljud s teh fakultet privedla do za-ključka, naj s« tudl nadalj« lwaja pnuk teh predmetov ta. ko, kot doslej. To bl bllo ne-srriiselno. saj študentje, če prl tem upoštevamo le preobreme-»njene uine načrte ln programe ter druge probl&m«.. i« nobe-nega oddelka teh fakultet n« bi mogll zaiklj-uttti študlja ˇ predvidenem roku. Boljiša re-šltev bi bila nedvomaio ta, da bi oddelek za sploSne predme-te organiziral pouk v kurzih za vsak oddelek teh fafcuiltet posebei v njihovih pjoatorih, v okviru njihovega učnega načr-ta tn proeramov. Tak način \z. vajanja pouka teh predmetov ne. bi sicer razbil obstoječega u^nega kadra. pa<5 pa bi ga še bolj obremenil ln zahteva«! tudi nove namestitve. Za to pa n! večjih lzgledov. kajtl priznanl strokovnjakl iz prakse pred-vsem zaradl majhnih plač nls0 zaintereslranl za mesta unl-verzitetnih učiteljev. Prl razmfžljanju 0 tem vpra_ šanju so prišli predvsem na fa-kulteti za arhitekturo. gradbe-nlštvo ln geodezlj0 ter na ia-r kultetl za elektrotehnlko ln strojnlštvo do zaključka, da se da ta problem najbolje režlti tako, da bi na vseh treh tehni-sklh fakultetah ustanovili kate_ dre, kl bl sarnostojno ekrbele za učnl kader In Izvajanie oo-uka teh predmetov na svojlh oddelkih. Svoje stališče ute-meljujejo predvsem z ugotovi-tvijo. da se da le na ta načln navezatl predavatelje na fakul-teto. Jih kontroliratl, da izde-la.io nčn6 programe in lzvaja-1o pouk v skladu z ttčnlmi na-žrtl ln potrebaml stroke. Tako bi tudi bolje spoznall študente, z njiml sodelovali in jlm laže svetovall ln pomagall pri žtu-dlj-u. Ceprav »0 tl dokaz! dokaj prepri«]ivi, pa linajo nekateri tudi protl tej variantl pomlsle-ke. V prvl vrstl ugotavljajo, da za takšno organizaclio po-jka ftzike, matematlke, pa tudl splsne geometrlje In kemije ni aobenih možnostl, ker nl ka-irov. Protl tei variantl so tudj saradi tega. ker bi uatanavlja-ije kateder za veak predmet >osebei na vseh treh fakulte-tah pomenilo dokončno razce-?ltev vLnlh močl ln materlal-iih sredstev. S t&m ne bi bllo nogo^e pov»od zagotovitl po-ika in polno zaposlltev peda-^oškega kadra. finančaa sred-itva pa, ki Jih daje naža druž-ja za razvoj u^niverze In Izbolj-ianje učnega sitema, bl se še •nanj racionalno kot doslej iz-coriščala. Da se učne moii in naterialna sredstva združljo, >redlagajo ustanovitev institu-ov za te predmete. Ti instituti >! zdr.uižili ufrne inoči iz te stroke, skrbell za nameščanje predavateljev na posameznin fakultetah, kontrolirall ¦njiho-vo delo. da bi bila predavanja v skladu s fakultetnimi oziro-ma oddelkovlnai u^nlmi načrti in programl ter &k/rbeli. da bi opravljali tudi ostale dolžnosti ki so doloiene v novem unlver-zitetnem stafcutu. Tudi itudentje teh fakultet mislijo, da je reorganizaclja pouka teh predmetov potrebna Pri iem jth ne zanlma načln povezovanja in združevanja uftnlh kadrov temveč sama or-ganizaclja pouka. ki jlm mora zagotoviti nemoteno delo v sikladu z unanje politične pro-bleme z novih aspektov ln pri tem povedali ve-č, kot pa poroča naš dnevni tisk ali publicisti-ka. Znatna pomoč pn delu ZSj na Ideologko političnem področ-ju bi bila torei tribuna, kier bl znani političnl delavci govo-rili študentom vse univerze. S tem bi postalo delo ZSJ mnogo bolj zaokroženo. celovito lnma-nifestativno. Program ustanavljajoie se Študentske trlbume obsega raz-lične teme s področja družbe- nega ln politi&nega sistema, gospodarstva^ kulture, markei-stične zmanstvene teorije ttd. Predavanja naj bi bila predvi-doma vsakih 14 dni. Pov6©m upravičeno lahko so-dimo. da bo to ena najvažnej-ših akdj Zvez-e študentov na ljiubljanski univerzi. če bo pri vodenju Stiud&ntske trlbune dovolj resnostl, prizadetosti. predvsem pa realnega ocenje-vanja-. smo ilahko prepri^čami, da bo postala stalna in priljub-ljena oblika poHtične vzgoje žtudentov. Pri tako pomembnl ln vel5-kopotezni akclji bo treba več odgovorncstl lin veL naporov kot marslkje drugje. Pred-vsem bo treba poskrbetl za t>ro-pagando — bole<5o točko vseh političnih akoii Zveze študen-tov. Morali si bomo mamreč priznatl. da akclja ni uspela, če bomo na predavanje v okvl-ru te tribune prlpeljall le ve-čino stanovalcev Studentskega nas«lja (predavanja bodo pred« vidoma v aovi menzi v Stu-dentskem naselju). ostallh Ijub-ljanskih študentov pa ne bomo mogli pritegniti. Taklh t2hodo» za silo sl pri tej akcijl ne bo-mo mogli dovoljevatt. IViorda bi ob ustajoavljianjm Studenteke tribune spLoh kaza-lo temeljito raizmisliti 0 pro-blemih politi^nega dela, saj so še mnoga vodstva ZSJ obreme-njena z napačnimi pojmovaojl. Nevarno bi biLo, ma kolonij ali včerajšnjih kolonij in novih narodov, ki so se pravkar konsti- tuiirali kot nove neodvisne države. Tudi de- žele, ki so stopile na pot socializma', se morajo ukvarjati s tem vprašanjem. Lahko rečemo, da ta problem obsega danes ves svet, vsa področja in vse družbeno-politič- ne sisteme. Zato je razumljivo, dn mora vsaka dežela, vsako resnejše politično gi- banje formulirati svoj odnos in svoje sta- lišče do tega problema. To postaja toliko bolj neizogiibno, ker da-nes svet kljub svoji blokovski razdeljenosti teži k vedno globl.iemu notvanjemu povezo vanju na različnih področjih človeške de-javnosti. Di^nes prihajajo vprašanja, za ka-tera se še na začetiku tega veka ne bi nihče zmenil, pred oo-ganizacijo Združenih n&rodov, kjer morajo skoraj vse države za-vzeti do njih svoja stališča. Izbor stališč seveda zavisi od mnogih flaktorjev, toda že samo članstvo v Združe-8d!h nairodih siii članice na neko izbiro. Vodeče socialistične sile v naši deželi so pogumno in odkrito reševale nacionalno vprašainje in mnoge nove probleme s tem v zvezi, ki jih je pirineslo samo življenje in družbeni razvaj, posebno v zadnjih letih. Jugoslavija je majhna dežela in že za-radi tega ne more reševati svojih notranjih težiav na račun drugifa narodov. Nasprot-no. Narodi današnje Jugoslavije so bili sko-zi stoletja predrnet hegemcmističnih in za-vojevalskih teženj od zunaj. Problem nacionalne neodvisnoStd se je mandfestiral v vseh obdobjdh zgodovine, od pojava kapitalizma dalje na različen na6in v različnih okolnostih teh mzdobij. Vzemimo samo tri osno^Tia razdobja: čas klasičnega kapi'talizma, kl nekako odgo-varja pojavu nacij, čas imperializma \n končno čias nastanka socialističnVi dežel in sploh prehoda v socializem kot svetovnega procesa. Ce upoštevamo specifičnosti in razliike, ki karakterizirajo ta razdobja, potem je jasno, da so se z njrhovo pomočjo morali zelo razlKno izražati tudi kamkterji in ob-seg problema nacionalne neodvisnosti. V pogojih klasičnega kapitalizma se ie nek narod konstitui.ral več ali manj -svo-bodno« v svojih lastnih okvirih. Problem borbe za njegovo afinnaci.io je bil pretežno ijegov notranji problem. .• Imperializem te oblike nacionalnega pre-Dujenja ni več dopuščal. Prej ko je civi-lizacija omogočila nekemu narodu, da se je zavedel samega sebe, je bil že zasužnjen. In zasužnjil ge je ravno nosilec tistega si-stema, ki se je na Zahodu pojavil s parolo nacionalne neodvisnosti. Danes se proces nacionalnega prebujeinja posameznih narodov raavija v aopet dru- gacniih okoliščinaih. Imiperaeaizem je doži-vel težke poraze iin pretrpel globoke spre-membe. Zmaga socialističniih revolucij v vtrs-ti dežel predstavlija nov faiktor. Danes naoiomalna btn^ba kateregaikoli naroda ni več samo njegovia stvar, pač pa del sploš-nega antiimperialističnega gdbainja, del splošnega razpada kolonialnegia sistema. Seveda pa vse to vodi često do težkih mednarodnih komplilkacij, ker se v vsakem nacionatoem gibanju križajo vsa mogoča nasprotja dan&šnjega sveita. Daines že laibJco rečemo, da se razpada-nje starega klasičnega kolonialnega siste-ma v glavnem že bliža koncu. Neke vrste anjtiimperiGlistična revoiucija je spravila v gifoanje vse dežele, ki so bile še včeraj v odviisnem položaju. Ta revolucija je pri-peloala ne samo do formiranja vrste novih neodvisnih držav, temveč tudd nekega zdru-ževanja, do ustvarjanja nekega novegta močnega mednarodnega faiktorja, ki se je najjasneje izrazil na konferenci v Ban-dungu. S«veda vse to postavlja vpriašanje nacio nalnih odnosov v damažnjem svetu v po-vsem drugo luč. Raajpad kolonialnega siste-ma sam po sebi še ne pomeni likvidacijo imperializma nasiploh, ker kolondalizem teži zaikoniito, da se pojavi v novih obliktah, pri-lagojenih novim pogojem in novim mož-nostini. Več-ina kolonij je več ali manj dobila formalno neodviisnost. Problemi odnosov med temi novimd državami in visoko raz-• vitimi deželami pa s tem še daleč niso rešeni. Iz prejšnje dobe smo podedovali eno najtežjih in najostrejših nasprotij damaš-njega sveta — globdk prepad, ki deli eko-nomsko, kultumo itd. visoko razvite dežele od mladih narodov in držav. Ta nasprot-nost se ne odraža sarno pri vseh današnjih dogodkih na svetu, temveč je dejiansko eden izmed največjih izvorov številnih ne-vamosti za damašnje človeštvo. Zato je osnovni problem, ki ga moira da-nes rešiti svet in prav posebno še ti novi narodi, problem pospešenega razvoja pro-izvodnih sil in usposobljenje, da kolikor toliko lahko komkajo skupaj z ekxwioimsko- tehničniim in s tern s splošno družbenim razvojem. Cimprej morajo ustvariti osno-ve za enakopravne odnose in vezi z raz-vitimi deželami. Očividno pa je tudi, da je navezava takih odnosov in vezi vse bolj po-fcrebna tudi visoko razvitim deželam, ker postaja brez teh zdravih ekonomskih od-nosov vse teže vzdrževati normalen eko-nomski razvoj teh dežel. Ta problem na specifičen način šili te nerazvite dežele k iskanju novih oblik pre-hoda v socializem. Naj bo socializem odnaz še tako visoko razvitih proizvodnih sil in naj bodo v tem pogledu te dežele še tako daleč od socializrna, v novih pogojih se tudi te na svoj način uvirščajo v splo&no gifoanje danaišnjegta sveta v socializem. Nacionalno prebujenje klasičnih evrop-skih narodov je bilo dejanska po^treba svo-bodnega razvoja kapitalizma in njegove borbe proti fevdalni raz:kostanosti. To je predvsem ustvairjanje enotnega nacionalne-ga kapitali&tičnega trga in rušenja vseh fevdalnih ovir, kd so ga pri tem ovirale. Danes je to vpnašanje seveda drugačno. Kaj bi pomonilo za narode Azije in Afriike, če bi stopili na pot nekakega razvoja kapi-talizma? To bi pomenilo njihovo material-no in duhovno podložnost in še večje po-večanje razldk med njimi in razvitirni deže-tiami. To dejstvo so te dežele najjasneje čutile na lastni koži med drugo svetovno vojino. V praiksi se je pokazalo, da je ne-mogoče, da bi te dežele reševale vprašanje svojega razvoja na tak način, kot so ga svoj das reševale dan^s razvite dežele. Zato je izhod, ki ga moirajo poiskati ravno v negacijd klasične kapitalistične poti. Ta negacija pa vodi do poudar.ian.ia vloge države v gospodiarski graditvi. To je že eden izmed faiktorjev, ki pospešujejo pri-bliževanje teh dežel tistim materialno-dru-žbaniim pogojem, ki predstavljajo pred-postavko socializma. To ni gola trdštev niti neka abstraiktna konstrukcija. To je stvar-nost, ki se orgiansko rojeva, lahko bi celo rekli stihijsko. Zavesten odraz lahko opazi-mo sarno v najnaprednejših deželah (Indi-ja, ZAR), kjer vodaine' politične sile vse jasneje spoznavajo in zastopajo potrebo so-cialističnega razvojia. Naslonitev na fevdal-na posestva in mali privatni nacionalni ka-pital v ekonomskem razvoju in na forme klasičnega, buržoaznega evropskega parla-mentarizma v političnem razvoju, ne more biti okvir uspešnega reševanja življenjskih vprašanj teh dežel. Seveda pa je treba omenjeno specifiono in pospešeno giban-je teh dežel v smeri so-cializmia razumeti tako, kot se dejansko iz-raža. Danes so objektivno in subjektivno še vedno daleč od socializma. Vendar pa jim njihovi posebni pogoji in potrebe raz-voja ne samo omogočajo, temveč celo silvjo, da obidejo oziroma na pospešen način, sko-komia, preidejo konkretne etape kapitali-stičnega nacionalnega razvoja klasičnih ev-ropskih narodov. Ce je r.ekoč nacionalno gibanje pomenilo borbo za svobodni raz-voj kapitalizma, danes vedno bolj ozntačuje negacijo kapitalističndh odnosov ne samo v mednarodnih, temveč tudi v nacionakiih okvirih in izraža neslutene možno&ti oblik prehoda iz kapitalizma v sociBlizem. Z razpadanjem klasičnega kalonialnega sistema imperializem še ni izginil. Javlja se v novih oblikah neokoloniializma, ki na osnovi kapitalističnega monopola in nje-gove transformacije državni kapitalizem apsolutizirata svoj ekonomski kapitalizem, da bi ma tej osnovi izvršil integracijo vsega sveta in centralizacijo sveto\-nega gospo-darstva. Pos^bnost rieokolonializma je daneš v tem, da se njegove monopolistično hege-mQinistične težnje ne razteztajo samo na včerajšnje kolonije, nove nacionalne drža-ve in nerazvite dežele, temveč ttidd na vi-soko razvite, klasične nacioinalne države, katerih odpoirnost se meri z njihovo rela-tivno ekonomsko in splošno močjo. Te tež-nje so tem močnejše, čiin manjše Ln ekonom-sko sliabše so dežele, proti kateirim so t« težnje usmerjene. Zato se danes pojavlj« problem nacionalne neodvisnostd tudi v od-nosu velikih in malih dežel, ne glede n» stopnjo nijihovega razvoja. Študentje in evropska integracija Spremembe, ki bodo nastaie v življenju študentov tistih dežel, katerih se evropska integracija najbolj tiče, so danes predmet živahnih razprav v vseh nacionalnih unijah teh dežel. Nacionalne unije vseh šestih dežel, ki so za to najbolj neposredno zainteresirane — Belgije, Francije, Nemčije, Italije, LuxembHrga in Nizozemske — že dalj časa razpravljajo, kakšne dobre in slabe strani ima integracija s stališča samih študentov. Da je to resna zadeva, povedo ze same številke; v teh deželah je fcez pol milijona študentov (Italija — 211.000, Francija — 158.000, Nemčija 138.000, Nizozemska 30.000, Belgija — 27.000, Luxemburg — brez univerze). Konec lanskega leta je J>il v Rimu seminar »Evropska inte-gracija in univerze«, katerega 8o se udeležile države-članice »kupnega evropskega trga in uradnii predaitavirjiiki Avistriie in Malte. Na konferenco so poslaile svoje opazovaloe tudi nekatere mednarodne strokov-ne študentske organizacije. Referati na tem semiinarju so obravnavali integracijo z več aspektov. Predstavn*k bel-gijskih študentov Je podrobno govoril o številnish inš^Jtutih (v vsaki izmed omenjenih de-žel deluje vsaj eden, če ne več), ki raziskislejo že doseže-ne uspehe pri evropski inte-gracdji in na katerih se študen-tje seznanjajo s predmeii, ki so v najožji zvezt z jntegracijo — mednarodno pravo, politič-na ekonomija. finance, trgov-sko pravo, ekonomika, zgodo-vina diplomacije i« sodobna zgodovina. , Razen teh stalnih inštfltutov pa posamezne univerze organi-zirajo še številne paletne kurze (17 v Nemčijl, 5 v Bel-gtfji, 25 v Franciji, 9 v Italiji, 3 na Nfaozemskem, eden v Luxemburgu), ki so namenjeni študentom iz vseh delov sve-ta. Udeleženc} seminarja so poudarjali, da ti kurzii najbolj »lužijo svojemu namcnu in da je treba njih število še pove-čati, ravno tako pa jih tudi časovno podaljšati. Drnga zanimiva tema semi-narja j« foila posvečena ustano-vitvi Evropske univerze in izenačenju programov na raz-ličnih evropskih univerzah. Kar zadeva Evropsko univerzo so bili mnenja, da mora izha-jati iz različnih nacionalnJh univerz, br&z katerih sodelo-vanja bi b«la taka insstfltucija nemogoča. Ta univerza bi mo-rala imeti svoje »podružnice« po vsej Evropi, ker bi le tako lahko ustregla zahtevii evro-peizacije. Še prav posebno po-zornost pa bi bilo treba posve-titi učnemu osebju; potrebo-val{ bi predvsem dobre učite-Ije, n« pa znanstvenike. Za prve začetke, kj naj bj bili pobuda za nadaljnje delo, so predlagali, naj se določijo po-samezni univerziitetnii centri, kjer bi se za dalj časa zbirali študentje najrazličnejših dežel Drug problem, ki je s prvim v neposredni zvezj in katerega s^ na seminarju tudi obravna-vali, je pBoblem izenačevanja diplom raznih univerz. Spora-zum, ki ga je sprejel evropski Svet in so ga ratificirale vlade vseh držav-članic, določa, da imajo maturitetna spričevala v omenjenih deželah povsod isto veJjavo. To je že doseženo, po-trebni pa bodo večjj napori za podoben sporazum, iq bi veljal za univerzitetne diplome. Ugo. tovljeno je bilo, da je med sa-mimi univerzami v tem pogle-du veliko Ijubosumje in da posamezn^ univerze zahtevajo, naj ostane prj starem. . Seveda pa tudi ta sporazum ne bi re-šil problema. Nastane še vpra-šanje, kje v katerih poklicih, kdaj itd. se lahko zaposlijo diplomanti v drugi deželi. Razumljivo je, da so precej razpravljali tudi o jezikovnem problemu. Iz razprav je raz-vidno, da sp se udeleženci ogrevali za zamisel, naj bi bilo vsakemu maturantu zaradi jezikovne izpopolnitve omogo-čen &noleten ali dvoleien štu-dij v tujini. Predstavnik nemških študen-tov je gworil o socialnih pro-blemih in stažu. Zavzemal se je za to, da bj bilti tuji štu-dentje z domačini izenačeni v vseh najvažnejših, predvsem pa ekonomskih ozirih. V tem pogledu so sistemvi v različnih deželah zelo raulični; nekje študente podpira vlada direkt-no, drugi prejemajo pomoč iz vladnih ali privatnih londacij itd. Zaradi tega bj bilo bistve-no, da bi bilj tuji študentje z dojnačimi iaenačeni glede sprejema v študentske domove in menze, glede bolezenskega zavarovanja itd. V tej zvezi so razpravljali tudi o zamenjavah, ki s« vrše s posredovanjem mednarodnih organizacij IAESTE, AIESEC idr. Menili so, da se mora taka oblika izmenjav razširjati zla-sti še z izvenevropskimi deže-lami, posebej sta bili omenjeni Azija in ZDA. Po zaključku tega žanimive-ga sestanka je i,alijanski pred-slavnik razpravljal o sodelova-nju nacionalnih unij na poii-ročju skupnega evropskesa tr-ga. Poudaril je potrebo po ustanovitvi nekega skupnega organa, ki bj vprašanja? o kai-terih fe bilo govora na semi-narju, še nadalje študiral ln na podlagi zaključkov dajal nove predloge. Predstavniki študentov šestih evropskih dežel so ob zaključ-ku seminarja sklenili, da s? bodo predsettniki šestih nacio-nalnih unij v najbližjj prihod-nosti sestali in si razdelili de-lo ob problemih evropske in-tegracije. Ta ukrep naj bi olajšai delo tudi na bodoeih podobnih sestankih. Tesnejši stiki z angleškimi študenti Sredi februarja je obiskala Anglijo delegacija ZSJ ljubljanske univerze, ki jo je vodil predsednik Uni-verzitetnega odbora ZŠJ tov. Janez Čemažar. Delega-cija je imela ur^flen značaj. V zvezi § tem obiskom smo se obrnili na tovariša Čemažarja, ki je odgovoril na nekatera vprašanja. Zanimalo bi nas, na Cigavo pobudo in kako je pravzaprav prišlo do sestanka? Ze takoj v zatetku bi pouda-ril, da je bilo do sedaj le težko govoriti o kakih tesnejših sti-kih z angleškimi kolegi. Izje-mo so predstavljaili le prakti-kanti — študentje germanisti-ke jugoslovanskih univerz, o katerih »praksi« je bilo že precej govora. Zato se j© Cen-tralnj odbor Zveze študentov Jugoslavije odiocil, da pošlje uradno delegacijo, ki naj bi poskrbela, da bi se stikj med jugaslovansko in angleško šiu-dentsko zvezo čJmbolj poglo-bili. S tem se je strinjalo tudi Združenje londonskih visokih žol, čigar gostje smo bili skoraj deset dni. O katerih problemih ste razpravljali v vaših razgovorih z angleškimi študentskimi predstav-niki? Izmenjali smo naša mnenja o splošni mednarodni politiki, nato pa razpravljali o kon-kretnih možnoslih sodelovanja. V zvezij s tem bi poudaril, da »mo govorili o problemih tako s študentj samimj kot tudi s predstavniki univerzitetnth profesorjev na posameznih co-ledgih, ki smo jih obiskali. Kakšnj so bili končni zaključki, do katerifh sta prišlj obe delegaciji? Ugotovili smo, da obstajajo iiroke možnosti sodelovanja z angleškimi kolegi, ki so bile do danes bolj ali manj neizko-riščene. N'ismo sicer sklenili ničesar točneje določenega, ker s* nismo hoteli vezati na kak uradno podpiianj protokol, ki bl lahko pozneje posta\ljsl ovire širlemu razmahu našega sodelovanja. Glede na to, da »va obiskala posamezne coledge in se spoznala z njihovim de-lom in problemi, smo sklenili, da bo prišlo do navezave tes-nej&ih stikov med našimi fa kultetami samimj _in an-gleškimi coledgi. Razumljivo pa j€, da smo izročilj Združe-nju londonskih visokih šo] va-bilo za udeležbo na našem mednarodnem srsčanju, s če" mer bcdo vrnilj obisk naše deilegatt^. Pre^ledala smo možnosti izmenjave naših in njihovih praktikantov, kar bi vodilo do solidnih strokovnih praks, zlasti še, če bo uspe!o izmenjati večje število štipen-dirancev obeh vlad. Za to >o bili navdušemi predvsem na Slovanskem inštitutu v Londo-nu, kjer so se živo zanimsl' z^ izmenjavo publikacij. časopi-sov in č'ankov o študentskem življenju. V zvezi s kuitMinim> »tiki bij omen 1 tfd gosto an e ene naših k-Hur - met Li ki grup, ki je povabljena n^ vsa koletni mednaiodni ,'esi.al v Londonu. Upam, da se bomo •redali z angleškimi kcvlegj tudj na športnem področju, kjer nameravamo navezati tako tesne stike, koi jih imamo se-daj na primer z grenobelsko univerztt. Kaj bi lahko povedal o samem sprejemu in kako ste se počutilj med obi&kom? Kolikor je v asačettku prevla-dovala znaoilna angleška zadr-žanost, je ta kmalu izginila. Raagovori so na vseh spreje-mih potekalj eb neizbežnem angleškem čaju in so tako iz-gubilj videz uradne utesnjeno-sti. Studentje in profesorjf So se živo zanimali za dejavnost na- še študentske zveze. Navduše vali so se za obširno reform študijskih programov. Lahk sva ugotovila, da anglešfci štu denti, v primerjavi z jugoslo vanskimi, živijo v ugodnejU ekonomskih razmerah, saj pre jema okoli 90% državno &ti pendijo, hranijo se v odlični menzah, za razvedrilo pa ima jo na razpolago številne špori ne in druge prostore. Ste se poleg uradneg obiska v Angliji zadr žalj tudj kje drugje? Da, obiskala sva kolege gre nobelske univerze v Franciji, katero tesno sodelujemo n športnem področju. Skleni smo, da razširimo naše sodelo vanje še na kulturne stike, h bi jih zlasti navezale naše ku turno •oimetnuške skupiine n potovanju skozi Francijo Anglijo. A. Bassin TELEGRAMI MONTREAL. Po desetmesečnem odlašanju se je ministrski predsednlk province Quebeca Duplessis le odločil, da sprejme na razigovor študentske' predstavnilke šestih visokih šol. Razpravljali so predvsem o iinančni jomoči univerzam in študentom, o čemer prej predsednik ni hotel ničesar slišati. BAURU. V državi Sao Paulo se je pravkar zaključdl nacio» nalni kongres brazilskih študentov. Cez sedem sto predstavnikov visoKih šol je sprejelo enajst točk obsegajoči proglas, v katerem zahtevajo obsežno šolsko reformo, podporo pri izdaji študijskih pripcrmočikov, boj proti analfabetizmu in nevmešavanje oblasti in drugih neštudentskih usta-nov V univerzitetne zadeve. MONTRKAL. Svojevrsten svetovni rekord so postavili sluša-telji te univerze. Cez 2.000 krvodajalcev — študentov je dalo Rde-čemu križu na razpolago okoli 3.000 krvnih obroikov. PARIZ. — Takoj na začetku študijskega leta se je francoska naoionalna študentska unija obrnila n.a predsednika de Gaulla, da bi ji potrdil že odbiti proračun v vrednosti 62 milijard frankov. Obenem je zahtevala, da se začne izvajati že z zakonom potrjem načrt za gradnjo visokih šol. Zahteve UNKF so podprle številne študentske demoastracije, ki so v Parizu zavzele največji obseg (okoli 10.000 študentov). DUNAJ. 22. januarja so na vseh avstrijskih univerzah oddali študentje glasove za svoje predstevnike v univerzitetnih organih in študentskih zvezah. Najmočneje so bile zastopane liste krščan-skih demokratov (dosedanjih zmagovalcev), socialistov in nacio-nalnih liberalcev. STOCKHOLM. Stevilo na novo lmatrikuliranih na humani-stičnih fakultetah je v letošnjem letu upadlo za 9,5elv. Vzrok iščejo v slabših zaposlitvenih, možnostih, ki &o po diplomi na razpolago BERLIN. Univerzitetni profesor na berlinski medicinski fakulteti je dal odstraniti temnopoltega študenta iz porodne sobe, Ceš da bi lahko s svojo navzočnostjo prestrašii porodnice. Sele fia pritiste zunanjega ministrstva se je profesor opravičil študentu za svoje početje: poleg tega je dekan obljubil, da sedaj ne bo več nobenih izpadov rasne diskTiminacije. MOSKVA. Po najnovejših podatkih je bilo imatrikuliranih na novo 440.000 študentov, med njimi 14.000 iz 35 tujih držav. CAPETOWN. V zvezi z mpčno rasno politiko v Južnoafriški unijl namerava vlada še pred letom 1X0 odipreti tri nove univerze samo za črnopolte študente, predstavnike 6 mijijonskega prebival-stva. - • - ¦«. Pozdravljeni, gospod kolega! »Enostaviio ne gre, da M se študentje, ki si niti predstav-Ijeni niso bili, klicaU s TL« Tako sie je začel čkmek v ne-kem švicarskem Studeutskem časiopisu. Dvignil je mnogo pra-hu in razpravljanja v javnosti in študentskem 6asopisje-bina članka je v kratkem na-slednja: »Zakaj pa imcumo vljudnostne oblike? Kotično so študentje večinoma polnoletni in če ne, jtih siibi ie dejstvo. da pripadajo k ,duševni eliti' clo-veštva, k vsem oblikam ko-rektnega pozdrava. Naj se ti-kaj>o srednješolci. Za obisko-vcdce predavanj pa se srpodobi malo več distasnce in je tu na mestu VI. Seveda ne moremo oporekati, če si dolgoletni pri-jatelji reČ0}o TI, vendar pa ta neuvidevni TI ne škoduje sa-mo ugledu naših visokih šol, temveč vpliva tudi na aseb-nost vsakega študenta. Zato bi bila naloga Štud.entovstva, Čz že ne visdkošolsidh oblasti, da preženejo to proletarsko ti>ka-nje, če drugače ne, pa se noij enostavno prepove.« Zares je bilo zanimivo, ka-ko bodo študentje reagirctli na ta absurdni članek. Na odgo-vor ni bilo treba dolgo čahati. Redakcija lista je prejela čez trideset protetšnih dopisov (kar je rekordno za Mst), od katerih so nekatera prispela celo priporočeno. Študentiie so bili ogorčeni nad nepozna/n&m piscem članka. Sden od njih )e odgovoril na kratko prtibliž-no takole: »Končno je tu sred-stvo, s pomočjo katerega se duševna elita jasno razlikuje od proletarkota — reiemo si VI. Če pa ti predlagaš. da se eventuelno ohrani TI za so-šalce in dolgoletne študijske prijatelje, se mi zdi, da preti-ravaš s svajo velikodušnostjo. Naspratno, ie v otroški dobi naj se človečki seznanijo s korektnimi obliikami. Čudei-n'% otroci ncuj se že s petimi le-ti vmaro za odrasle, če sami te-ga ne opdzbjo, potem jim ,je tre-ba pomagati. V nadal/injem b{ ti želel da>ti nekaj nasvetov, kako lahko pctmaga$, da 'slccb glas naših vtsokih šol ne bo še nadalje agražen. Naj velja: Zu semester: hodi vedno, tudi poleti, samo v ro-kavicah in 9 srMenim žaikxm. Za semestrske po&irtnice: naj U ne pride na misel, da bi de- lal na nekem gradbišču. Tam bi moral delati med proletarcl in morda bi te ti>kal nekdo, ki ni prišel nvkoli dhje, kot do prvega razreda hjudske šole za duševno manjvredne. Za vo-jaščkno: prični, če tega doslej še nisi storil, wojo vojaško ka-riero najman; s stopnjo stat-nika, sicer te bodo vrgli z dru-gimi vred v vsti lonec, ne da bi spoznali ti>o\ boljši izvor.« Tudi drugi Gdgovori so bili podobni. Polni ironije in pri-tajenfga prezira do članka in njegovega avtorja. V nasiprotju s prizadevanji pisca omenjenega članka pa skušcnjo v zadn\jem času ziiri-ški študemtje ustvariti čim večji kontakt med študenti i-n ziiriškimi dm&incumi. V ta na-men je Združenje študentov na ETH ra(zpo dentje se na sekretariatu pri-javijo, vse formalnosti opravi sekretarka sama in dodeli štu-denta najbolj primemi dru-žini. Ta se pogovori s študen-tom po telefonu, ali pa ga pis-msno povaibi v sv-oj krog. Ker je na visokih šolah v Svici mnogo vnozemskih štu-dentov, si švicarski študentje-prizadevajo, ohraniti oM ustva-riti z Tiijtmi čim boljH vn. pri- srčnejši kontakt. Med tujci je poaebno mnogo Madžarov (10 odsioikov vseh tiiiih študen-toi*). Od tujih študentov pa smejo v Švici študirati le tisti. ki se po končanem študiju vr-ne,'ro v svojo domovino. Studentsko življeruie v Švici je pestro, vendar tako izpol-nteno s študijem in različnimi obveznostmi, da za zabavo skoraj ni časa, niii denarju. Kinodvoran je dovoli, so pa v glavnem zelo majfiue. toda dobro urejene. Vstopnice so drage. Razen ob sobotah io podobni našim. Vse pride na vrs>to: od najrazličnejših plaž do kvaUtetnih filmov. Tudi gledališče je drago. V eni gle-daliških hiš imajo študentje si-cer popust, ob gostovanju tu-jih igrclskih družin pa tudi ta odpade. • Ce fant pripekie six>vo\j štu-dentski ples vsak teden v 5tu-dentski menzi, fci je dostopen vsakemu študentu. Na visioke šole v Ziifich pri-dejo študentje \ di ie tri nove vsniverze. Sedem odstotkov od skupne-> ga števila študentov v Avstra-' Uji jih prihaja iz prekomorskih dežel. V tem odstotku so za* stopcne gotovo vse azijske de-žele. Tuji študenti večinoma prejemajo štipendije avstralske vlade; to je del njenih korvtrU bucij za Colombo plan. RavnA tako pa uživajo tudi vse iste ugodnosti kot domači študerut-)e. Stevilo tujih študentov bi bilo še večje, če ne bi uelj vanske univerze že sodeluje-jo./in piredstavnike naciomal-nih študeinjtsfciih undlj, v kaliiikor jih bo CO povabil, iin z njiimi 1 razpiravlijaitii o prohlemdfo štu-dent&kdh giiibaaij, obenem pa jih tudi gezinaniti z dosežki in problemii študeintske organiiiza-cije v Jugoslaviioi. To sre&aruie bo imelo še toliiko večji po-men, ker leifcos ne bo medna-rodnega semdinairja v Dubrov-niku • Mednarodni adbor bo orga-' niziraj srečanje s študsniti iz ^ Graza v Ijjubljiand in povrat-1 no sirečianje v Grazu z našdimi študenti v jeseni. Tja bo o-d-šlo predvidoma 15 študentov, v glavnem pravndkov in eko-', nomistov. I^etos ;e uspelo vzipos»tavl(ti odboru siike z vrsto evropskib 1 univerz (Stockhodm, Lund. 1 Brauiisdw©iig, Saairbriick&n. ' Cambridge, liondon, Sftrass-burg, Grenoble, Trst. Graz, Solun. Varšava. Moravsika Ostrava). ; V sikladu s splošnimi načeli svojega delovianj,a bo sksuš«! raziviti sodelovanie s Tuniiisoo in povečaiti sodetovanje z ¦uin verziamii v Franciji in Italtii; ObsrtcHJi pa tudi možnost siod« lovanja z nekaterimi prekc monsikitmd univerziami. Oblike dela bodo ostale ist< izmjenijava štiaden.tov, kontak ne štipendije, izmeniiava del< gaci.i, kultarndih g^rup, infoo macij, člankiov in časiopdisoi1 udeležba n.a seminarjih itd. V Liubljand bo delal v polei . niih mesecih spreiemnd cente ki bo skrbel za tuje študeni ske turisti6ne grupe skupaj povezavi z Biroijem za medm rodno zameniiavo študeniiiov : Beograda. Za stroikovno zamemiavo štt dentov praktiikantov pa bod še nadalje skrbeli pododbo' mednarodoih šitudentskih o: gamizaoij IAESTE, IFMSA i IAESEC. Skušali pa bodo mh noviiti pododbor sltroikcvne 01 ganizacije študentov agron( mije, farmacije in veterirv katere člandca je Jugoslaviia praktikariitov v inozeimstvo J bo mednarcdui odbor povezal mednarodni odbor povezal id&ološko komiiaiijo pni UO z: radi politične priiprave te praktdkantov. Vsekakor pa s bodo pri odha.janju v ianozerr stvo uresnjčili siklepi zadn skiipščlne ZŠ Jjjubljiainske uni verze in IV. kangresa ZSJ-Sarajevu. mac č vJtirideset let je že, odkar je umrl Ivan Cankar, slovenska literarna zgodovina pa še ne premore monografije, ki bi vse-»transko' osvetlila njegovo osebnost ter prodorno izmerila globino in obseg njegovega umetniškega ustvarjanja. Posamez-ne študije so sicer ocenile prenekatero Cankarjevo delo, med-tem ko je marsikaj ostalo ob robu in bilo premalo zapaženo. Zadnje zlasti velja za dramo Hlapci, ki sta se ji literarna kritika in literarna zgodovina spretno izmikali, ali pa jo eno-strapsko pomanjkljivo razlagali. Nasprotujoče si razlage pa z značilniim obdobjem pesndtkovega ustvarjanja: takrat so bile vznemirja po svoji razsežni življenjski in književnozgodovfn^ ski problematiki. 2e čas njenega nastanka, leto 1909, se ujema značilno obdobje pesnikovega ustvarjanja: takrat so bile gotove vse bistvene sestavine Cankarja pesnika in človeka (po Izidorju Cankarju). To je bil zaton njegove viharniške dobe in vzhod bogate življenjske jeseni, ko je postal zbran, jasen, moder in umirjen. Vse te značilnosti je sistematično upodobil v Krčmarju Eliji z besedami, ki so veljale kot nauk Človeku na pot: »Ne prepevaj in ne vzdihuj!« (Cankarjevi Zbrani spisi XV, 105). Cankar se je takrat za zmerom vrnil domov po desetletnem bivanju na Dunaju, intimnem so-žitju s proletarsko Lbfflerjevo družino, neuspeli zaroki s šteflko in nemehnem književinem ustvarjanju. Neuspešnemu poskusu, da bi si uredil osebno življenje, se je pridružil še gospodarski polom. Pri ljubljanskem založniku Lavoslavu Schwentnerju je imel ogromen dolg, približno štiri tisoč kron (Schwenterjevo pismo Cankarju v Sarajevo l.nov. 1909, Pisma Ivana Cankarja II, 256-257). Svoj delež pa je navrgla še tedanja kritika, ki je odrekala njegovim delom umetniško vrednost in mu prerokovala pisateljski propad. Zato je napravil Cankar obračun. Dal je na tehtnico tedanjo družbo in samega sebe, oboje pa spojil s proble.mom dušev-nega hlapčevstva, ki je Cankarju eden izmed osrednjih pro-blemov slovenskega človeka in ki je vezan na narodno in Stane šimenc Cankarjevi ,,Hlapci" pesnikovo eksistenco. Dvom nad pisateljskim poklicem je izbil z vero v prihodnost slovenskega naroda, s tistim svetlim in toplim žarkom upanja, ki ga je vedno reševal v najtežjih trenutkih. Sedanjost je Cankarju projekcija zgodovinske pre-teklosti. Zgodovina slovenskega človeka pa je povest Martina Krpana, polna nekolkovanih misli in idej, ki so segale čez stolp vaške cerkve. To so podoživeli in poustvarili, v svojih delih največji duhovi slovenske kulture in književnosti: Tru-bar, Prešeren, Levstik in Cankar. Zadnji je tudi pokazal, da so naše majhne razmere rojevale majhne ljudi, da se pomiad marsikdaj ni mogla razviti v poletje in moč ne v dejanja. Hlapci so zrcalna podoba slovenskega naroda in umetniški fragment boja slovenskega človeka za prostor na soncu ter srečo in krujh. In ta izvajanja so skromen poskus približati se njihovi miselni prodornosti ter čustvenenuj : ogastvu. 1. Hlapci so izšli konec januarja. 1910 v Sciuveuuierjevi založbi. Od takrat so bili ponatisnjeni še trikrat: v Cankar-jevih Zbranih spisih XIV (Nova založba 1932), samostojno v Knjižnici slovenskega gledališča 20 (SKZ 1949) in v Can-karjevih Izbranih delih IX (CZ 1957). Ker je za Avstcije cenzura preprečila njihovo uprizoritev, je bila krstna pred-stava 31. maja 1919 v Trstu, v Ljubljani pa so jih prvič upri-zorili 11. decembra istega leta, za prvo obletnico pisateljeve smrti. Izid Hlapcev je povzročil veliko razburjenje slovenske kritike in občinstva. Ze pred tem je Cankar v pismu napove-dal Schwenterju, da bo drama napravila »večji kraval nego Za narodov blagor«. »Ce pride na oder, bodo tulili; in priti mora!« (Pisma Ivana Cankarja II, 250). Na oder ni prišla, vsaj takrat ne, »tulili« pa so vseeno. Tega je bil namreč pesnik že navajen od Erotike in Vinjet sem. Cankar je šel po svoji, še neizhojeni poti, večina kritike po izvoženem kolo-vozu, tako da sta se redkokdaj srečala in še takrat se nista razumela. Vsaka utesnitev je bila Cankarju tuja, zato je že v epilogu k Vinjetam poslal k vragu vse teorije. Bolj kot te so ga vznemirjale »morale«, ki jih je na Slovenskem ločil kar četvero: cerkveno, državno, občečloveško in posebno sloven-sko moralo (glej Cankarjevi Zbrani spisi II, 303). Vse te člo-veku zamaše usta, zvežejo roke in noge ter ga pregrnejo z dostojnostjo. Z užitkom se je torej lotil snovi, ki ni dišala po za-pečku: posebne slovenske morale in je napisal leta 1908 Po-hujšanje v dolini šentflorjanski. Sršenje gnezdo je zašumelo in Slovenčev kritik Franc Terseglav si je prizadeval, da bi prikazal dramo kot umetniško neuspelo delo. Cankarju je očital, da je malenkostno umel malenkostne razmere in mu sploh odrekel dramatski talent »-Tudi romana o tej snovi,« je trdil Tereeglav, »on ni v stanju napisati, da bi desetletjem bil za mexilo (podč. S. Š.)in podnet k boljšemu in višjemu.« (Slovenec 1908, 30. jan., 1-2). To je bil med drugim uvodni motiv, ki se je ob Hlapcih razrasel in se izživljal v kritiki v različnih odtenkih šele čez dve leti. Takrat so s političnega prestola delili Slovencem blagoslove klerikalci, liberalci pa so v opoziciji užaljeni zlivali gnojnico po nasprotni stranki. Cankar, ki je zmerom gledal slovenskega človeka v celoti, se je lotil obeh, zato je dobil tudi dvojno povračilo. Vendar pa politično in svetovnonazorsko stanje v preteklosti ni tako bistveno vplivalo na sprejem katerekoli umetnosti, v našem primeru Cankarjeve, kakor pa različnost pojmovanj o umetnosti. Na Slovenskem se že precej časa vleče načelno dvoje estetskih gledanj, ki veljata v več primerih tudi še danes: to je čisto umetniško pojmovanje, ki se je ob Copovi teoriji izrazilo s Prešernom in potrdilo s Cankarjem, ter prakticistično — utilitaristično gledanje na književnost, ki (Nadaljevanje na naslednji strani) INTHVJU S STGJANOM BATJČEM, PREDSESKIKOM ZDRUŽE^JA LHI0VH!H UMSTNIKOV SLOVEHLJS NE SAMO REGISTRATORJI IN KRONISTI Sicer smo krepko zastavili korak v novo leto, toda preteklost še ni povsem utonila v pozabo in morda tudi nikoli ne bo. Pomembna umetniška doživetja, ki smo jih doživeli v vsej njihovi prepridljivosti in po-drobnosti, so prav gotovo ena izmed tistih vezi, ki po-vezujejo pretekli čas s sedanjim v tako enovito celoto. In med temi niso na zadnjem mestu tista doživetja, ki nam jih posreduje likovni umetnik, pa naj je že to grafik, slikar ali kipar. Preteklo obdobje nam o tem zgovorno priča, saj so se nam v skorajda nepregledni vrsti predstavili številni domači in tuji predstavniki umetnosti barve in katnna. Govoriti o vsakem izmed njih posebej, slehernega izmed njih znova ocenjevati, pre-tehtavati prispevek vsakega posameznika k splošnemu razvoju naše umetniške ustvarjalnosti, bi nas predaleč zavedlo. Zato smo se raje odločili, da razkrijemo tiste skupne poteze, ki so postale značilne za pretekli čas. Kakšna je po* Vašem mnenju splošna ocena Ukovnega ustvarjaniu v preteklem obdob,ju, tako v ožjem merilu kot v vsej naši državi? Brez dvoma je bilo v bllžnji •pretetolioisti mnogo storjen«ga za likovno afirmacijo doma in na tujem. Posebna v ožjem merilu lahlko rečerft, da rje bila likovna žetev, kair se tLče priznanj do-ma in na tu(jem, v leifcu 1958 nadvise zadovoljiva. Kaikšen je pravzaprm položaj in vloga iikov-nih umetnikov v naši druibi? Ce skušamo v najeraostavnej-§i definiciji polsikati in začrta-ti vlogo r.ekega kipanja, sdikair-ja ali grafifea do svoijega oko-Ija ln je ta oblakoval&c tiudd ideološko napredno opredeljen, potem je povsem n&ravno, da obstotj© zanj elementi, jniimo katerih zavestno 'm podKaves,t-no ne more, ne da bi ga isti tangirali in sooibl ifeovali njegov ume.toositnii nazor oairomia umetn ižiko fiziognjomijo. Miislim, da &l-oiveinski sliikarji in kipanji skuišajo na podob©n način vskladiti svoj umetndški od'nos do družbe }n njeni1!! pro-blemov, nočejo biti samo regi-stratonji a'H kronisti, ampaik v r&snicj umetniškii obliikovadci rniemiih nadlbistvedDeišlih. odauosov ln spoznanj. V zvezi s prej&nifim vprašanjvm bi Vas pro-sil, da izrečete six>je mlšljerije o že tako pro-slulem socialsiitičnem re-(hltzmu, njeg&oi vlogi v kiparstvu in razvojnih ' možnostih v socialistič-ni družbl? Ce je simatrala umetfailšlkja sredina prva leta po voijni za ediino zvel ičavno iaražanje ta-ko imenovani socdalistični rea-lizeffrii ki ije čipal svoje obldke ob ugoitovitvah taiko imenova-nega zgodovinskega realkma, potem ij« obdobje po kominfor-mu povsem jasn,o pokazalo še druge nove možnosti, k; so bile spni)6o naglega razvolja naše družbene 'ureditve .oprijemljii-vejše in adekvatneijše. Zato je povsem naravno, da se )e v ob-dob(j;u po komdnforimu sprostil predvsem umetnikov instinkt, ki pa v našj stvarnoisti ni bi5 zale.tiav, ampak je gkušal nave-zati najtesnej<ši stik s potekom najn,ov€jših dogiodikov, hkrati pa gkužal korisifti pozitivnemu izročilu naže domače polpre-teklositi. Prav čas je pokazal, da je tedairnji praikticisti6nii realiaem v mnogačeim lahko zadovolije-val kot dokumenitabor revolu-cionarn&ga in vojnega obdobja, miainj ,pa i.ie bil sposoben sprem-ljaiti in naka.zovati nova pota, ki so zahtevala poglobljeno ob-delavo in psi'holo§ko smoitrnej-šo foinmio. Kaikor nekoč Impresiopjiizam, je tudti naša umetnišika deijiav-nost marala sl«disti ncnvim od-kritjem in ugotovitvam znano-sfi, če že ne z roko v rotoi, pa vsaj ismiortimo sledeč njeneimiu izireidnemu VTjpomi in tako roo-rala dopriTi«isti svoj delež k splošni ifeidlbuiri raizvajno viSje sociaflistiične ureditve. Na kttkšni poU je mkt-da generacija naMh H-kovnih umetnikov, zlasti še kiparjev, pričemerbi Vas proisvl, da onšete v tudi srvoj umettniSfei raz-voj in tustvamjanje? Mislim, da umeitnik k naže sredine, po©ebno prlpadanik mlaO^e, to je povotjne geneara-cdje. ki je izžla po večini Iz ljubljansike akademilje, ne mo-re prelco naiših velikiih dogod-kov, ne da bi raizimi§ltjala tudi o formii, ki pnipadia tem diogad-kam. Zato ni čudno, da ije ta genoracija, katerl piripadaim tu-dj jaz, našla adeikvatne forme, katea:© irealiiiziara v naših Sipome-nikih NOB in njiim po vsebin.i sli^nim tematom. Spremeimlbe, ki so vidne v moji plasitilk1! zadmodih let. so zlasiti rezuttat mcnje noitranje preippi^anosti, ki me je prived-la od subtiln.ih malih plaštik slučaijnoEitnih poz do trdnejše in stvarneijše kompoziciij-e, k\ jo želim utemeljiti s pslhološko uteimeljenimii detagU (zlasti fi-ziognomija) in zdiružitvj pri tem precejšmjo subtmost z mo-numerctalno zasnovo svoj ih novejših plastik. Zdi se mi, da j« sP'Omeniik v Dolnjem Loigat-cu rešdtev tega problema, ki hkrati pomeni konec mojega ta-ko iimeriiovainega dualiTima. v boliteoir je eksisitiral in v koli- kor pameni iztočnico za moje nadatlijnje delo. Kakšen je dotok no-vih kadrov na Ijubljan-sJco akademijo in Vaše mnenje o vlogi te usta-nove? Aikademija je imela v našem Mkovnem življenju brez dvoma odločilen pomen. Kair pa se ti-če kadirov in dotoka p# to usta-nwo. pa iimam preimalo vpo-gleda, ker so me vedno bolj za-nimali absolventi kot novinci. Ravno ti absolventl pa se bori- jo z veliklimi pr&bleani, saj po končanem študiju na akademl-ji le malokdo pomisli nanje. Tu so proiblemi službe, aiteljejev in prodaje del. Misldm, da bi o tem morali razmlšljati merodad(ni forumi že na akademalji. Bi hoteli, tovariš pre&> sednik, izdati svoje že-Ije m načrte v novem letu? V načrtu imaim raastaivo 7 Parizu, za katero se bcnm roo-ral kar naijbolje pripcraviti. Bassin A. ŽE SHOJENA POTA Ze shojena pota lirlke ubira mladi pesnik S1 a v k o J17 G v drobni knjižici pesmi DOBRO SONCE, ki je nedavno izšla. Zato se ob njegovi zbirki iudi ne da povedati kaj bistveno novega. Prva dva cikla — Belo ju-tro ter Nebo ln cesta,— preve-va pomladanska pr©šernost. ne-utešena &la po ljubezni ln že-, lja po življenjiu. Bežne Impre-sije o tem življenju, pomladl, lepotl In ljubeznl so panekod rahlo pobarvane z globljlm na-dihom otožnostl, kl pa se kma-lu razgubl; njegove besede so slcer lepo zven&če, mehke tn prljetne. a žal ostanejo naj-večkrat res samo besede. V vsej širokl lestvicl čustev se pesni-kov lzpovednl ton, ki b\ moral blti domlnirajoč, pristen ln preprlievalen., -raagutol In se nas še tako mehko božajoča ln nežna (včasih kar prezglajena) metafora nekam nič prav ne »prfme«. Slavkiu Jugu očitno manika to, kar mu spričo mladostl j5e/ lahko oprostimo — življenjska izkušenost. poglobljenost misli In čustev, skratka človeška zre-lost. Besede njegovih pesmi so kakor za hip ožlveli umetni paplrnatl cvetovl, ki jlm slcer ne manjika vonja, pač pa živ-ljenjske polnosti. Pesnlk \e v svojih čustvih nedoživet, nje-gova lzpoved ostaja nekje na pol potl do zasanjanega. v lz-razu J6 slcer preprost, a opaz-no neprlsten in premalo glo-bok. Pesnikova tema in pred-met so človeška občutja, raje vesela kot žalostna. polna po-mladl. ljubezni, veselja ln le-pote. Sonca, mnogo sonca. »do-brega sonca na štolpu neba«. Mladl pesnlk je pravl. prlstnl ltrik. kakor ga Taz.innemo ln še sprejemamo pod tlstim starlm. »klaslčnim« načinom opredelje. vanja, to pa nl dovolj, da bi nam njegove pe&mi nudile kaj več, kot to, kar vsebuje. In za to lmajo v sebi premalo. V svojem tretjem clklu — Clovek s kamnom — se inten-zlvnost pesnikovega čustvova. nia poglobl. dokonati se skuša do novih spoznanj, toda spet po starih poteh, še zmerom ne da nlč novega. Zlvljenje gre mlmo njega. Komai komaj da s© ga dotakne. Pesnik včasih prlča-kujcče zavpiie vanj. a premalo zavzeto. da bi dobil odgovor all rešitev na katero svojlh nešte-tih vpražanj. Vsai nlč preprlč-lj ivega, dokončnega. Zlvljenje mu slcer veL ne prizanaša z neprijetniml, gren-kimi spoznanjl In doživetji, pesnik se ^aveda vseh tegob. ki ga obdajajo ln preže tudl nani. a je premalo čvrst. trden v lz_ razu ln načlnu podajanja, da bl njegova izpov&d Izzvenela zreleje ln več kot zgoli osebna, nedognana. skorai površna re-flekslja. Tudi rahel nadih zre-1© otožnosti v nekaterih pesmih postane konec koncev le same-miu sebl namen, ko prinaša pesniku občutke nekakega ne-osnovanega veselja. Slavko Jug j& brez dvoma na-darjen llrik. v doživljanju to-pel In neposreden, čeprav za-enkrat še nepoglobljen in pre-malo trden v zagovarjanju svo-iih pogledov na <*vet in življe-nje, ki pa itak še niso dokončni ln prečišičeni. Njegov Izraz je kulturen In upošteven. čeprav šepa na že- omenjenlh nedogna-nostih In Dremajhnl zrelosti. Drobna knjižica njegovthpes-ml pa bl labko pomenila obet. da morda le dobimo novega do-brega pesnlka. lirika v »sta-rem« smislu in pomenu. čigar mesto že ni zasedeno. D. K. Trije vojaki Roman Three Soldiers je gotovo prvo pomembno delo Dos Passosa in eno izmed tistih, o katerih se stalno govori m z njim primerja nove vojne tekste. Ko je Sinclair ocenjeval Manhattan Transfer je dejal: »Manhattan Trcunsjer je treba primerjati s knjigo Three soldlers, zaradi katere je Dos Passos postal slaven. Jaz sem jo občutil kot živo resnico.*- Trije Ijvdje, mladeniči, so se znašli skupaj v pripmvljalnem taborišču. — Postali so prijatelji. Andrews je glasbenik, Fuselli optik, vn Chrisfield je dorria z dežele. Vsak med njimi poimuje vojno na svoj način. In čim dlje so v vojski, tem manj razumejo, zakaj se bore. Razidejo se v različne enote. In ob koTicu vojne se wi trije spet sreiajo v Parizu. Toda kakšno je njihovo sre-čanje: Fuselli, ki je hotel na vsak način postati kaplar in v vojski nekaj doseči, je končal svojo »kariero« z ostudno boleznijo in v popolni resignaciji. ChrisjielA je postal kaplar, v navalu besnosti pa je ubil svojega narednika in dezertvral. Andrevosu uspe, da po končani vojni prlde v šolsfci oddelek armade in postame študent na, Sorboni. Potem pa tudi njega nenavadno neumen in banalen slučaj napravi za dezerterja. In potem '>— vojna poiicija. »Jaz sem dezerter,« pravi Andreivs. Odpeljejo ga. In veter gospodari po njegovi pra-zni sobi vn se igra z listi neddkončane partiture, dokler ni z njimi nastlan ves pod. Dva pdliicaja sta šla miimo okna. Andrews Je opazoval njune torbice, narejene iz svin-ske kože, dokler mu nista izgimilia iz vida. Pred njiima se je čutil čudovito varnega. Natakar, kd je s prtičkom preko roke stal pri vratih, mu je vlival tako močan občti-feeik varnosti, da se je zasrnejal. Na miar-moimati miizici je stal pred njim mali koza-rec piva, beležnica s črtanim paipirjem in dva rucmena svinčniika. Pivo, toipazove b»ar-ve, je v svetli sivi svetlobi, ki je prihajala^ ¦kozi okno, metalo na mizo bledo rumeno gvetlotoo b zelo svetlirn središčem. Zunaj •e je ra-aprostiral bulvar, po katerem je Wtelo neki^j ljudi. Od časa do časa je mimo ropotaje pripeljal tržni voz. Na neki klopi je žena v črnem pletenem šalu .in s svež-njem časopisov na kolenih zaljubljeno pre-števala svoje souje. Andxews je pogledal na uro. Do odhoda v Schola Cantorum mu je ostala še ceta ura. Vstal je, plačal natakarjti in počasi odšel po sredini bulvarja. Smehljaje se, je raz-mlšljal o strianeh, ki jih je napisal, iin o straneh, ki jih bo napisal. Bil je poln lenob-nega ugodija. Biilo je sivo jutro, z malo ru--menkaste megle v zraku. PloČniki so bili vlažni in so odražali ženska krila, moške hlače in oglate otarise taksijev. Z neke po- lice zta rože, polne vi|jolictiin rdečdh in rož-natih nageljnov, so padale na sivino ploc-nika nepraviikie barvne pege. Ko je stopal mimo police, je Andrews zavoljo megle ujel slabi duh po vijolicah iin se nenadoma spomniil, da prihaja pomltad. Pomaslil je, da ne bo zamudil niti minute te pomladi; sledil ji bo koralk za korakom, od prvih vijodic dalje. Sedaj mora živeti z vso močjo, če hoče nadoknadifti izgubljena leta v svo-jem židosine-ga cvrvbzma. Vsa njena poezija je odraz zdravega mladostne-ga daSiuljamja, ki se srečuje s prvimi problemi o smislu, vrednotah in lepati življenja, pa tudi s prvvmA razočaranji. Vendar )e treba takcnj pawdari-ti, da Vegrijeva x> suojih izpo-vedih ni prodrla globlje v to Hvlfenjsko. pmblematiiko, da jo je le rahlo nakazovala v drobnih, precej površinskih razpoloienyskih drobcih. Zbirko sestavlja pet clklu-sov, ki pa se raed seboj po vse-binski zaokroženasti ne razli-kujejo rtmogo m ne opravičuje^-jo te razdelitve. Ves pesniški tvet Snše Vegri je namrei raz-pet na slkoro en sam motiv: inladost, ki variira v rmjrazlič-nejših niansah mladostnih raz-položeiuj in spommtj. Tako zasledujemo razpon od &>etlih, včwsih skpraj objest-nih vilaidostnih razpoloženi, pvlnih nermmega hrepenenja po življenju, nostalgije po etroških letiih in domu, preko prvih rahUh razočaranj vn, mzbolelosti, tekamja tople Iju-bezni, kateri b{ se rada vsajo veliko Ijubeznbjo do življenja in mladosti in s svoijo iskreno željo, da bi bvli Ijudje dobH, da bi tudi oni iskaU lepoto v življenju, vzbuictijo te pesmi na nevsiljiv nači/n v človeku sikri-te strune humanosti in lepote. Vsa zbirka je kot spev mla-dosti, ki nwdi človeku taik® bo-gata doživetja, mlado&ti, ki se je spomknjarruo z ljubeznfyo in neko mehkobo v srcu. r Škoda, da, je Vegrijeva ob tako bagaiti prablemaitiki osta-la zgolj pri vrhu, pri sicer spretneto podaijanju zgolj raz-poloienj in da je razpon nje-ne motiviike preoej ozek. Vendar je kljub temu in kljub izrazhto subjektivni nati, ki prevevu vse pesmi, dosegla Vegri\jeva vmj delno svaj na-men, da mlademu človeku ne-kaj pove, da v njem odkriva nova bogastna čustvova/nj, da ga prisili k razmišljanju o svo-jem intinmem svetu in o od-nosih do Ijiidi in žlvljenja. In to ravno mladvm Ifudem, fci iščejo in odkri'va\io v življenju vedno nekcuj novega, ki obupu-jejo %n se prečiščeni spet dvi-gaio, ki sti prizadevajo v^tva-ridi svaj adnos do vsega, kwr jih obdihjn i še nekje v okviru tradicbonal-nega pesniškega izraza. Morda je v nekaterih pesmih celo preveč poudarka na metafo-riku tako da preobhlica meta-for učinkuje dhlapno vn na škodo intenzivno®ti ob&mtja. Vendar je videti, da si položenje, ki so ga ustvarili prejšnji verzi. Ko bo Vegrijeva pogk>bUa sv&j pesni&ki svet, razširiia do sedaj precej ozko motiviko in ohranila sedanjo iskrenast in neposrednast, nam bo lahko dala še boljše stvaritve. Pri-čujoča zbirka pa je preprvčlfbv obet, da od nje lahko še pre-cej pričakiujemo. B. L. Borec in izpovednik resnice Pred poldrugim letom so se zaprla vrata Moderne galertje za lisiti sodobnih italv-janskih grafikov. Tako ob&ei-na kolektivna razstava na/oad-no zapusti močan vtvs, vendcbr le redko lahko spoznamo gra-fične mojstre v vsej njihovi popolnosti. Nekaj listov nas ne zadovolji. Šele, ko se nam umetnik predstavi s svojim celotnim opusom, ko ponovno zaživi pred nami njegov umet-niški razvoj in vzpon, teda) ga lahko pravhlno ocenimo. Zato smo iz vsega srca hva-ležni Direkciji za Ukovno timehvostt v Bemetikah, ki nam je posredovala 141 Ustiov enega najvidnejših sodobnih itali-janskihgrafikov Tona Zan-c an ara, katerega, razstava predstmlja le začetek takih prireditev oziroma vzmenjav med enim izmed svetovnih grafičnih centrov Lfubljano in starodavnimi Benetkami. Simpatičnega Padovanca spo znavamo tokrat kot črno-be-lega umetnika, čeprav se še ukvurja z risbo, čopičem, ke-ramiko *n Utografiio. Vendar pa mu je ravno v kcmtrastih, ki mu jih nudi grafična umet-nost, uspelo na preprlčljiv na-čin začrtati pot, ki jolnem tek-moval-nem razmahu. In ae le to. V preieklem letu se je ta panoga močno razvila na posarneznih Bdruženjih in v domovih, kar 6e posebno dokazuje prven-»tvo študentov pravne fakulte-te, na ka-terem je sodelovalo 86 kolegov. Prav tako množič-no in kvalitetno .je delo igral-c»ev v Akademskem kolegiju, ki hranijo že lepo vrsto šport-nih trofej. Tudi prvenstvo v preteklem letu ni bila nepomembna or-ga.nlzaci.ja in manlfestacija š&udentskega športa, vendar žeilimo, da bi bilo letošnje pr-venstvo bolj množii&no im da bi na njem sodelovale tudi »tudentke. Podobno kot prejšnja leta bo tudi letos prvenstvo v dveh skupinah. V prvi bodo nasio-palj aktivni tekmovalci in vsi tisti, ki bodo želeli nastopiti v konkurenci najboljših. V drugi skupini pa bodo tekmo-vali študentje. ki niso aktivni igralci namiznega tenisa. Tako nam bo uspelo na prvenstvu zbrarft vise kvalitetne igralce, zadoščeno pa bo tudi naši glav-ni težnji — množičnosti. Letošnje prvenstvo bo lahko zelo zanimivo in celo »mala re-priza« alovenskega prverastva. Za to nam jamčijo Rojan KERN, lanskoletni prvak, da-Ije KOCtlJAN, VRANIC, TI-GERMAN, SVETEK, PIRC, PLUT, MEDIC, TOMAZlC, JAMBREK in skoro cela ekipa Fužinarja z Raven. Ne smemo Pa pozabiti na številne druge tekmovalce ki vsa zadnja leta uspešno tekmujejo z najbolj-šimi in so poskrbeli že za marsikatero j»reseneLenje. Tu so Se študentke PLUT, ZRATH, DOLENC, TERAN in druge, za katere upamo, da bodo na»to-pile. Nič manj ne bo zanimivo tek-movanie ekip. Pravniki v po-stavi: KOCIJAN, TIGERMAN, JAMBREK, GORINSEK bodo v slučaju ponovne zmage osvo-jili prehodmii pokal v tnaijnoi last. "Vendar bo letos ohraaiiti prvo mesto mnogo teže kot prejšnja leta. saj so tu še močne ekipe ekonomlstov s tomaziCem, svoljšakom, levstikom, avprihom, ma-klinom, prelogom in me- DICEM (kaV— dve ekipi), ru-dar,fev z VRANlCEM in dvema gobašeina MLEKUZEM in MA-TANOVICEM, gozdarje-v —I KERN, kemikov — PLUT, 2U-MER, medioincev — FERLU-GA in še mnogih drugih fa-kulitet. Vsekakor bo letošnje prven-stvo. vsaj kar zadeva množi&-nost, ponovna preiEkušnja ©r-ganlzaeijskih sposobnosti zdru-ženj. Upamo, da se bodo letos bolj zavzelai in poslala na tek-movanje vse študente in štu-deiutke, ki igrajo namizni t«nis. Prvenstvo posameznikov in ekdp bo 17. marca s pričetkom ob ffedmi urj v stekleni dvo-rani ZNTK v L|ubljani. Prav bi bilo, da bi združenja čim prej stopila v stik z organizator-j«m Zvezo Sfcudentskih sport-nih organizaoij, ki je prav za lefcošnje prvesnstvo. katero naj bo res mnoiično, p.ripravila vrsto nagrad in praktičnih da-rft sa ekip«. ZIMSKE IGRE ŠTUTENTOV V fiVSTRUl V pomanjkanju snega Kot »mo že pisali, je bilo v drugi polovici februarja svetovno študentsko prvenstvo v smučanju v avstrijskem smučarskem centru Zeelu am See. Skrb za sestavo repre-zentance je bila poverjena naši Študentski športni zvezi. Zal ta svojih obveznosti ni mogla izvršiti v celoti, ker za to nlma zadostnih sredstev. Seveda se s tem zmanjša tudi pomen take pooblastitve. Na tekmovanje so odšli dva tekača Jeršič in Verk, alpski smučar Tomaž Jamnik in skakalec Oman. Tem sta se pridružila v Avstriji še skakalca Rojina in Gorjanc. Za to tekmovanj« lah-ko reče-mo, da je bilo v prhnenjavl s pr«j§njimi precej slabše obiska-no. Nasitopdlo je vsega sedem držav in še od teh dve le sim-bolidno. Pogrešali smo pred-vsem predsta vn iite vzhodne Evrope, za ikartjere ve/mo, da pri-padajo vrhu evropske srnuoar-ske elM«. Kljuib temu pa je bi- lo tekmovanje kvalitetno iin borbe za posamezna mesta ostre. Kljub iare^pio alatoiiim snež-nifn razimeram je uspelo pri-rediteljem tekmovanjia AvstriJ-ski študentsiki zvezi ob' pomoči smu'čars.kih 'klubov izvesti' tek-movan,ji6 od začetfea do konca v redu. Jatsno, da smo nesitrpno pri-čakovali novdc s teiga tekmo-vanja. Toda šele po vrnitvi na-ših simučarjev smo lahko, izve-deli kaj več zanimivega. Prav zozLriom na to, ker letos niso nastopili tekmovalci vzhodno-evropskih držav, smo pričako-vali od nekaterih naših tekmo-valcev p.e>kaij več. To velja brez dvoma za naša teik,ača, ki sta oba tekla pod svojimi zimožno-s'tmi iin bi o-b nonmalnih pogo-jlh morala bltii brez dvo>m.a na boljših mestih. Seveda so tudi tekmovalci samo ljudje in ima-jo včasih boljše, včasih slabše dneve. Jeršič je zasedel 12. me-sto. Verk pa 15. Obema želimo, da bi se na pribodrtjih tekmah v Za.koipanih kair najfeolje uve-. ljaviila. Naš edinl tekmovalec v alp-skih disciplbnah se je na tek-movanju uvrst.il nekako v zlato sredino, vendar pa bi s tem tehmiičnjem zmanjem lahkio mno-go bolje zastopal naše barve, če bi Imel boljso opremio in še kakega tovariiša na startu. Vsak, ki je že kctaj tekm^oval. bo po-trd.il, da ni prijetoo, Le na ka-kem večjem tekimovanju v tu-jini nastopaš saim. In tak-o je Tomaž prikrmairil v slalomu na 16. mesto, v veleis.lalomu, kjer ]e padel, na 22. mesto in v smu-ku na 22. mesto. Prav v smu-ku so pavedali očividci, da so bile njegove smuci mn.ogo po-^asnejše od drugih. Tako &o r>iam ostald za tolaž-bo samo &e skakailci, ki .so svo- je delo res odlično opravili. Po-vedati sdcer moiraim, da niao imeli pos«bno težkega dela, po-kazali pa so tako dovršene sko-ke, da bi tudi ob močneflši kon-kurenci ne bilo bistveinih sjpre-miemb. Tako se je prvič zgodi-lo, da so vse tri kolajine v enl diseiplini odšle v Jugoslavijo. In kaj bi rekli ob koncu 9 tem in podobnih tekmovanjiii?. Tako pomembnim tekmova-njem posvefeamo vse premalo pozorn.osti. V vsakodnevni bor-bii za sredstva pozabljamo, da morarao vsaj nekoliiko skrbeti tudi za naše»* vrhunsfce smučar-je, ki že tako nimiajo pravega kontakta s tujimi tekmovaioi in prihajajio s strahom na veli-ka tekmovanja. sarj oiimajo niti osnovndh pogojev za tekmova-vanja — zadostnega treninga. V bodoče bi želeli, da bi se tudii zamskih tckmovanj udeleževall s kompletnimi ekipami, kar bi brez dvoirna vpidvalo va ko^nčni izdd takih tekmovanj, seveda v našo korist. Kar spornnimo se nazaj in preglejmo re^ul-tate in število naših tekmovalcev na ziinskib. igrah v Badgasteinu, Chamonixu, Jahorini in Obe-rammergau-u. Od povaod so prihajali naši Simučarji z lepi-mi uspehi in zakaj jih sedaj potiskamo ob stran, kio bi še .posebno potrebovali pcanoči? — Tako ne bo.mo okrepili naših &mučarsik)ih vrst in r>,e bomo pomagiali naše>m>u nacional^nemu športu na zeleno v«qo. DELO ZVEZE ŠTUDENTSKIH ŠPORTMiH ORGANIZACIJ Prve naloge VSE NAŠE prizcudevanje urediti m predvsem pospešiti sedauje športno udej&ti)ovr in usmer-jevalec športnega dela. PRVA in glavna naloga v zuporedju takega hotenaa je ustanavljanje OSNOVNIH ŠPORTNIH ORGANIZACIJ, to je oktiiviranje študentov po posatrrveznih združenfth. Združen\}a ozvroma osnov-ne športne orgamzacije ali ŠPORTNI ODBORI, kot jih kaze imenovati, morajo dejan-sko postati nosilci športnega življenija. njegovi usmerjeval-ci, ker vedo, kakšne so potre-be m možnosti športnega de-la wi udejstvovanja in agita-torji, ker so najbUžji Sftudent-skim množicam, torej aktirvni elementi v športni in telesno vzgo}nx polvtiki in dejjo vse urejeno in organizir&no, od elek-trične cestne železnice do nove vojske.« Tako nekako posredujejo svaje vtise inozemski »praktikanti« Skoraj res te prematijo, če ne p rei&kusiš in vidiš lisega na lastne oči. Ni maj namen, da bi pisal o munchenskem tramraju, ki kot rajriki Ijubljunski neusmvljeno deli sunke naprej in nazaj, niti o visokih, komajda doraslih oficirnjih. Imel sem namreč pr&ožnost, da sem se za-pletel v pogovor s jromkjurtskivi kolegorn, študervtorn kloMčne filoiogije, sicer aktivnim šp&rtnikom-plaval-cem. Med pogovorom sva kmaiu zašla na področje te-le&ne kulture in njene razširtjenosti med nemškimi študenti. »Cudil se baš, ko ti povem, da 9em med vsemi člani na-šega plavalnega kluba (ki rih je okoli 120 aktivnih) edini predstavnik visokošolske mla-tffne. To pa je za naše pojme popolnoma razumljivo: tu so vsi špartiii klubi ustanovljeni izključno le na privatno irii-ciativo.« Razumel sem, da mo-re taika iniciativa izvirati ie iz polnega žepa kakega, za šport navdušenega induslrialca. Tako zavvsi dejavnost takega kluha izključno le od jinančne pomo-6% posameznkov, nkkafcor pa ne od države, ki ns skora,j vedno postavi na stališče nevmeša-vanja. Razumljivo ;e, da ima.jo na tak način klubi v posesti lastna igrišča in športne pro-store, kjer prirejaio tudi dru-tabne prireditve al\ imajo ceio $voje lastne restavracije. »To ;e pač edina rešvtev«, )e ntbdaljeval Joachim. <¦ čeprav Ti-am to vednn n,c< za-dostuje. Tako se zgodi. da morajo tportniki aami (ne glede na v\-SOko članarino) kriti del stro-§kov v zvtzi s tekmovanjem izven domačega kraja. No, lahko si mistiš, da so študen-tovski žepi prej prazni, kot polni in posledica tega je ...« »Kako pa gledcvjo na to meiradajni krogi na univerzi, kcuj ni nobenega študentskega športnega društva, ki bi vklju-čeval v svojih vrstah aktivne športnike?« »2al ni podobne ustanove Tvi-kjer. Tudi n[ povsod tako le-pih telovudnic kot so v Maln-zu, ali. še kod drugje. Na uni-verzah ne poznamo nobenih obveznih teleano vzgojnih ur, ki bi se jih udeleževcla isa žtudentska mladina Na mon (frankfurtski) univerzi )e vse športno živhjenje postavTjeno izključno na prostovoljno osnovo. Imamo nekaj igrišč za košarko, zlasti pa še za roko-met, ki je zelo priljubljen in so temu primerTio tudi tekme dobro obiskane. Nalogo vašega športnega društva ima pri nas ADHSV (Allgeviemer Deu-tscher Hochscliul-Sportverein), ki ga sestavljajo predstavniki vseh nemških unirverz. Ta od- bor določi na začefcfc-u leta ko-ledar študentskih športnih tekmovanj. Študentski pred-stavniki pa potem na svojih unhverzah izberejo pošamezne, ze zncvne športnike-tekmovalce in sestavijo univerzitetne re-prezentance. Vse t-o se vrši šele neposredno pred tekmo-vanjem; glede na to ne more biti govora o kaki množičnosH in zainteresiranosti za njen razvoij. Lahko pa trdvm, da je že velvko študentov zastopalo tudi drž&vne barve. tako na primer hokejsko olimpijsko moštvo, ki so ffa sestavljali skoraj sami visokošold. Med-narodne stike je do sedaij vzpostavila na svojo roko le darmstadtska univerza, in si-ter s plavalci, bwrcelo se večkrat znašli med stoli. kot tudi za gledalce. kl so se kamaj prerinlli v tesno dvorano. Tu-di v bodoče bi priporocali or-ganlzatoriem Izvedbo podobnlh tekmovanj zaradl populariza-cije judo športa. Morda bl bilo dobro gledalcem pojasajevati posamezne faze borbe na bla-zinl. kajtl cpazifl je bllo, da onl gledalci, kl so sl prvikrat ogledali tako tekmovanje, nlso povsem raz.umeli sodnikovih odločitev. Vsekakor pa je tekmovanje uspelo in nokazalo, da judoistl Olympie pridno delajo. Ob t&m iim želimo ori nadaljniem d©Iu še mnogo uispeha. mac Zadnje vesti Od pri,rediteljev smiučarske-ga prvenstva univerze v Djub-ljani smo izvedeli, da se je za to tekmovanje prtiijaviilo do se-,daj že 120 študentoiv. Kaže pa, da se bo ' število še povečalo, kar je odvismo predvsem od vremena o Pripiravljalni odbor III. po* hoda »Ob žici okupirane Ljuib-Ijane« je že na delu. IzdaM so razpis za tekmovanje in uipa-mo, da bo tudi letos taiko d(>» bro uspelo kot lani. Zgodba o Janezu Puški, o porednem pismonoši Petru, o prelepi Miški in 333 pismih Nekomu v posvetilo in opomiti V deželo je prišla jesen, dnevi so postali krajši in jutra hladnejša, večeri so pripeli na temno kupolo noči celo vrsto novih zvezd. opoldansko sonce ,je vrglo poševne senee preko poti in steza. Na postajah križem po deieli, po mestih in v daljnjih vaseh so dekleta za-pela žalostno pesem o žarečih jabolkih in hruškah in o svojih dragih, ki se odpravljajo na pot. Zalostni zvoki so sprcmljali fante na njihovi poti do železne ceste, ki jih- je kot hudournik naglo in neusmiljeno trgala od rodiiih tal, iz dragih objemov, in jih odnašala kdo ve kam v sivi svet. Rravzaprav j« biil ves ta uvod odveč, lahko bl vaan tudd brez njega začel pripovedovatt zgod-bo iz daaažnjiilh dmi, zgodibdco, ki je malce žalostna, rroaloe hu-domnuišna — a predivisem pou&ia! Beeeda bo o ipiistnoinoišii Petru, o Jaoe^zu PuSki \j\ o njegovi naid-vse Jijubljeni ženki Miški. Pre-dno zai&nem prupovedovati vae lepo po vrsrti, kadcorr s«m slišal fcn sd zapcnminiil, ruaj predstaviin nažo trojioo. ki nastopa v vese^ lo-žalostnem Hrlkotoiiku«. Pismonio&a Peter je bil dobro-dtušen in prijeten nepridiprav, ki je imel prost vstop v vsako hižo. pozn&l ije vse navade go-sfpodinj in navadiee gasipodi-njiic, vedel je za vse jelene, o kate.rih so samjali in laigaiLi sta-ni možatei in gospodje isrednjiih let, pozm&l je vredivssti in pre-dnosti vseh koles in motorjev, s katerimi ®o se vozili frkolini ln mladiendči. Skr>avednost, bobel je videti in 6tpoznati tiisfto «rečno biije, ki vsak disui dobiva pisma z isto pisavo in iz istega kraja! Njegovo pcredno srce se je kar opoteiklo, ko je naslednji dan sforivaj toa ogla r,a hodni-iku potvothain.il za neznajnko. Na-slednje dirni ni poredni Petei: razmiišljal o niietncr1 drugem kot saimo o tem, kako naj na-stavi zanko ald zasedo prelestni lepoitici, ki prebiva za vratl v drugem nadstropiiu. Osmo. deveto, de.seto pisrruo Enajstega dne se je Peter skrb-no obril, skrta&il sviojo poštair gko obleko in, korajfno pozvomdl. MiSka je odprla, presenečeno obstala in s pogledom iskia.la pi-smo, ki ga ni bilo v plsmonoši-niih rokah. »Nič, m,lad.a gosipa!« Je dejail poredni Peter. »Tako tem se že navadil hodiiti sem gor 3ni vam nosditi pisma, da s&m se danes celo jaz razžalostil, ko ni bilo ni<5 za vas-« »Oh!« je zairdeda Miška, ble-dka in rdJečica sta se mer^avali na njeniih Moih, »gotx>w> se je kjo zataknjlo, zadržailo, ali pa tiistemu, ki piše, časa prirnainj-kuije. saj veste kako jje pri vo-jafcih.« »Tako, tatoo«, je zadovolono za ®ebe in sočmtno za ^epo ne-znanko mimral pLsmonoša Pe-ter. »Ce ne dtaanes, pa jutri! Dva-krat vam .pozvoniim jutri, da boste taikoj ved©M, da sem j.az in ne morda kakšen pi&krovez.« Peter se .je nasmehniii \n lepa nezn,a!nka se je nasroehnila, Peteir j© dejal »na 6videnje ju-tri« in »na svid«nje, ne hodite praeniih irok!« je dejaila lepotica t«ir s« počaai umaknila za vra-ta. Poredind Peter je še za tre-nutek posta.1 in poslušal korake, kd so 9© oddalijevaii. V počitnicah je Jaka Dila paložfl Rimsko pravo Naislednjd dan s© je zgodilo vse taiko, kot je bilo predvide-no. Peiteir j« pismu, ikl je pri-speilo tdsibi dan, dodlal Se vče-rajišnjj«, ki ga je vainno eiiraniiil dioma. Pozvoruil je divafcrat in že hotel oditi> ko so se vrata naiglo odpria in je skozmje po-kukal radovedno veseli obraz prelepe neznanke. Njene oč} so s« svetlio smejale: »Kateir&ga naj preberem pretf ... ?« Tako «e je pirlčeda zgiodba o prelepi Miški, o pored.nem Pe-tru, a brez Janeza Puške, ki je .mediteim hodil s>vojo pot in ni mogel storiti niič drugega, kot spet, dan, za dtnem, napisatl pi-smo (taiko j« obljutoil in tatao se j« spodobilo). V pismih je bilo vse polno n«ižnih in lepiih besed, kii so ob branju popoilnjcrana pre-vzele prelepo Miško in njeno ljubeče srce. ,x\.l/ Cas je mineval i,n Jan^.Pu-ška ni n«ha;l plsait} pisem, pi-smono&a Peiter pa jih ni nehal niosiiti vsak dan do virat prelest-ne Miišk©, ki prebiva v samot-nem raju v drugem nadstropju. MJiška jih ni nebala braiti in na-mje od-govarjati. Vse je tore) potekalo taiko, kiot si je človek lahko samo žele-1. Pinetekli so potokl druevov, rek© tednov, nastajala so jetze-ra mes&cev. In kot drabcene kaplje, ki venorrn&r in vBrtiragno kapilljatjo. na&no še tako trd gra-git taiko je tiudi .. . Ko je pisimo-noša prinesel petd«seto pdsmo, ga je Miška pogostida ob vratih s kozatfdkom hruiškovca, ko je prisipelo storto pismio ga je ipo-vafoila v svoj paradiž in popila sta skodeiltco čaja. Pismoniaša Peter jje biil ob pnihodu stopet-desetega piisma ž« stalnii in dragi gosit v domn prelepe Miiške. Vsako diopoldne sta po-sedela ob sskodelioi č^aijia, po-kramljala sba včasiih za pol uiri-ce, včasiih tirdi več. Peteir jii je priipove-doval šaljive zgodbe o pisimoniošah in poštl. Miška se je zvonko smejala in priipovie-dovala pismonoši o svooem Ja-nez^u, o lepih stvareh, ki jih pi-$e v svojih pisimdb., v5asih mu je tudi prebrala kak l«p in kra-tek odkmnek ... Tako je Janez PuSkia, kakor bii rekli po domače, prišel \z dežja pod kap. V njegovem to-pl«m raju, v dirugem njadistrop-ju je vse bolj pogosto gostoval poredni pisimonaSa. Janez seve-da tega ni vedei in ne izvedel, ziato n,i nehal pdsati plsem svoji dragi Miiški. Ona mu je odgo-vainjala zveisto in redno — in kaj komiu pri vsem tem mar. če sta ana in parednii Pet«r postaila nerazdružna prijaitelja. Kot je usoida poalala Jam«z,a Pttško v daljne kraj«, prav tako je ista usoda poskrbela, da dnjevi l«pl Miiški ne bodo tekli predolgo-čas-no. Poslala jl je veselega Petra, kl je znal sočustvovatl in toLažitl. Pisma, kii jih je v potu svo-je,ga obraza piiaal Janez Puška, niso kaflila mdiru ne enemiu in n« druigeirm, prihajjaLa ®o redno kot nemiški braovlaki In neiz-bežrno kot sorii&ni wtw>di im za-hodli. In ka.1 potem ... Seveda, za-r>Ama vas, kaj se je zgoddilo po- tem, ko je prišlo trdstotrl-intri-deseto pismo. Tistega dne, ko je poštairček prinesel to plsmo. je bilo vreme že čisto dirugač-no. Janez Pužka je zadovodj no sedel v svoij«m malem raju, po kaiteirem je odmeval vznad>o66e-ni smeh l«pe Mižke ... Kaikor s© je zgodba daslej le po irazviijaHa, tako sediaj nena-doama »pT€kiletih jeiti6n.ih cestah«, potem pa se je tustavilo ob njem upehano Ono. se v€dno je diržalo dvlgnjend prst in ga spustllo šele, ko mu je Stara bajta raziložll, da 3« njegov avto sicer fantasitdičini krik zadnje mode, da pa na Žallosi; nima 00 (- WC). Sta;rl je začel žgieftkati mototr, OPiO pa mu je homiararno poma-galo. Končno se jiimia je s ekup-nimi napani posrečilo pognatl Rosdnanda, On,o je pri®edlo in odlpeljala s|a s«... ^. Avtomobilska koleisa so voti- la njtun pogovor k morjiU. Stari je bi'l klepeitav kot univerzitetnl profesor. ki klijub neznatni smo-vi svojega predimeta irazteza »d«jsitva« do nezatvestl. Ono je z odprtiimi usti poislušaJo in, sku-ša.o tu in tam kaj pridati. Se-veda se mu vse misli niiiso ve-dno posrečile. Stari je razlagal On«su, da trpijo Ijudje največ zaradi PO- ZRESNOSTI. Zato, pravi, s«m razdelll to športmo vseljud»ko panogo na: A. Slavohlepnost, B. Pohlep po denarju — predujenvi, C. Prepri^čanost v svoje poslanstvo, D. Poklicna pAžrešniost, E. Po-žrešnost Mateire Zemlj*. Stara bajta: Poznam tragičen priimier, ki zelo poučno ln v sva-rilno opozorilo povezuje vseh pet 6rk PO2RESNE ABECEDE Neki moj prljatelj — bil je umietntik, huimorist — je trpel na C, zane&la ga je A. Ko je tu do neke meire uispel. se Je zara-di D virged. na B, dokler ga ni zgrabila za Vinait in do konca opravila z njlm E. Bruc (po predihiodineim požiira-nju sline): G-lej, kaj r>,e poveš ... Še dobro, da sva se sinečala pred KOZINO, sicor ne bi nifkolii zvedel teh stvari... Sfcara bajta je nemotenio na-dialjeval: Moij prijatelj Huimo-ristlsliav jie sijrokovnjak pr! HONORZGECKU (Zavodu za raziskovainje homorarnega žgeč-kanja in klistiranja najšLrših lijudskih mnjožic). Trdi, da je po svojeim natranjem posianisitvu humotrist \v, da prafesoruiie le v prostem čiaisu in še to zgolj zato, da v šoli dobi brezplačno papiir in svin&ndke zia svoje umptvore. Izživlja se največ v gostiščih in tu in tam v ¦časopisu LI HI PAV, ki ipiže neiresno o iresnih sitva-reh. Kolesa eo meditem hreiz sramu giedala cesti pod krilo, neka ra-dijska postatja pa je praivkar za~ čela 7, oddiajo »Pokaži, kaj si se naiačil.« Stara bajta je navil spirejemniik na avtomobilsko ja-kost, potem pa srta se oba z One-som predaia užiitku oddaje. Imaginarna napovedovalka (po možnositi fiknska debutantka z nogaimi. ki vpiljejo po oceni 4-krat po 10 pik): Pred mikrofo-n.om je dve in pol letmi Anasta-zij, ki se že tri leta ukvarja z drgnjenjem po violini. No, Anastaziijček, povej nam. kaiteri predmet ti ge v osemletki naj-Ijubši? AnastaziJ: Teliovadba. P» še ta zato, ker sem je oproišče« .. • Napovedovalka, ki hoče biti Vedno lepa: Kaj men.iš, kako s« boš odirezial dane«? Anastazij: Mislim, da bom do-sč pelj in po-s-redovali novic. In r^ kraju še razglasitev re-zultatov. Prvo mesto je zasedel Anastazijček, miamin Ijubček, &rček, falotek, štrukeljček itd., ki se je u<5il violino že tri leta pri znanem profesorju temu in temu. Potem, nekje proti koncu raizvrstitve, je prišei na vrsto tudi delavec Pepi, zapisan v nižjo kasto saimoukcKv ... Stara bagta je potisnil gumb radiu v grlo, da je moral utih-niti. Potem ®o nekaj časa vsi trije imolčaili, le avtomobilski motor je poltiho simrčal. Ono je nekaj ča&a brezpredmetno po-žiralo sline, potlej pa je prese-kalo molk kot njeki znaini tip Gordiijski vozel: Dajva, pogo-varjajva se še o najinih prija-teljih. Jaz n,a prlmeir imam za-nimivega prijatelja z imenom Pottijoči Pufar. Nekoč se rriiu je sanjalo, da je nasel na cesti povsem nov zaimašek pivske steklenice. Zjutraj je hitro po gledal v samjske bukve. Pod: Zamašek najti (je bila zapisana razlaga): svoje gledališče usta- noviii. Trmai&to si je vtepel to misel v glavo. Zbral je nekaj ljudi, in začel. Cez mesec dni je bila prva premiera. Obisk je bil zadovoljiv, moj priflatelj pa je v svojem navdušenju patenci-rano pretiraval. V mislih je že videl, kako se bodio vrstile pred-vStave druga za drugo na r^j-razLičnejših odirih evropskega kontincinta. Ševeda, pogoj za to so vstcpnice, to pa nl kar tako. Potujoči Pufar jiih je perspek-¦tivno naročil v neki tfeikarni in — pripeljall so mu jih s kacmio-nom... PrijateJju Pufarju se je neke noči sainj^lo, da mu je na prav tistem zamašku, ki ga je nažel pred dvema rnieseoeima, nerodno spodrsnilo. Spet se je zatekel k sanjskiim bukvam, kjer je pisa-lo: Neirodno spodnsniiti na ^a-mašku: V dolgove zaitd in se jih ne rešiti. Diotacije iskati. — P. Puiar bi sko;raj honorairno po-žri svoije laistne zobe, ko je dru-go jutro prišlo na upnavo Vell-komestnega potujočega gledali-šča za Evropo pismo iz tdskairne: Prosdmo, da takoj poiravnate znesek okold pol milijona di-narjev, ker sn^o vam dobavili toliko in toliko vstopnic ... Ono je zavzdihnilo: Moj rev- ček. moij ubogi prijateljček . .. Letal je za dotaioijami, dotacije pa so klj«b miLi zdimi (in sploš-no znanem,u pregovoru »Matija dotacije razbija, če jih ni. jih pa naredi«) zmrznile ... Kotesa avtoimobila so grgrala kilomertre. Ono pa je po dalj-šem molku zadrernalo z.aradl prijetnega pornladanskega son-ca na sedežu ob Stani bajti. Biižalo še je prsato morje. Avtornobilu naproti so prihaja-_ la stegna morja, usta morija, po- " ke morja . .. S .sposoijendim pisalnim strojem im prosto po fam-taziji zapisal nekajkrat predčasno upokojeni ab». phil. et tech. eic. JOKEC KAVKA. OCETJE IN SINOVI Dve stari bajti se srečata pri »Figovcu«. »Kako ye kaj, Jaka?« »O, kar dobro. Žena je na-predovala v službi, v kratkem bom diplomiral. otroci so prid-ni...« *Saj res, Jca; po sin — ali kaj študira?« OGLAS Mirnega, inteligentnega sta-rejšega gospoda, najraje ab-solventa, išče dekle srednjih let, da z njim v miru preživt večer življenia. Ponudbe pod »Cvettje v tef^ni«. _\ ^_ _ ____ GL0SE iz našega življenja PREKLIC Preklicujem neresnične kle-vete, ki sem jih širil o kolegu Pepiju Hrčku, češ, da je im-potenten. Priznavam, da sem to delal iz podlega naklepa, da bi mu preprečil dobvti sta-novanje, ki mu ga je nudlla gospodinja Micka P., in se mu zahvaljujem, da je odsiopil od* toibe. NE MORE RAZUMETl »Enostavno ne morem razu-meti, kako lahko Mvha živi, ko /e redno brez denarja. Danes je bil popolnomd snxh, pa tudi včerUj, in predvčerajšnjim prnv tako!« »AU te je hatel prositi, d< mu kaj posodiš?« »Ne. jaz sem ga hotelU DOBRA STRAN KRIMINALKE »Ne veš, kako težko čakarr nadaljevanja žabje kriminab ke v Poročevalcu! Zjutraj ni vzdržim v dremaruju in naj-manj uro pre) vstanem, da /( preberem.« »Torej ti to samo koristi ker se lahko velvko prej spra-viš k študiju.c »Ne vem. Namreč, potem s« pomirjen sipet spravum spait.* Za ¦pravilno osvetlitev in razumevanje današnje dobe je treba izhajati pred-vsem iz ugotovitve, da je druga svetovna vojna ne samo uničila fašizem, temveč tudi izredno okrepila ncupredne pahtične in družbene sile v svetu, povzročila nastanek novih socialističnih držav, vzpodbudila in okrepila narodnoosvobodilna gibanja v koloniakiih in odvisnih deželah, kar je precej prizadelo politične in gospodarske inte-rese imperialističnih dežel. Da bi te države ohranile svoje gospodstvo, so začele boj proti vsem demokratičnim in svobodoljubnim silam doma in v svojih interesnih sferah ter ga prikrile s parolami o komunistični nevarnosti in podobnim. Take razmere in pa Stalinova nesmiselna politika so izredno zaostrile mednarodne odnose in le neneh-nemu prizadevanju miroljubnih sil vsega sveta se imamo zahvaliti, da ni prišlo do nove vojne, ki bi prinesUi katastrofalhe pasledice za vse človeštvo, če bi uporabili orožja za množično uničevanje. Zahodiie države, pa tudi Sovjetska zveza so v mednarodnih odnosih po vojni ¦nadaljevale poliUko s pozicije sile, kar je zaviralo nadaljnji splošni razvoj v svetu. Zaradi take politike ni bilo mogoče rešiti nešteto vprašanj, ki so nastala med vojno in v letih hladne vojne. Nemčija, Koreja, Vietnam so ostale še vedno razdeljene, kljub težnji narodov teh dežel, da bi se združili. Ta in podobna vprašanja so skušali reševati s silo in ne v skladu s težnjami in interesi teh narodov. Taka politika vzbuja med narodi strah, negotovost in nezaupanje, daje potuho raznim vojnohujskaškim elementom, pospešuje tekmovanje v oboroževanju, povzroča vastajanje vojaških blokov, graditev vojnih oporišč na tujih ozemljih itd. Ta politika nasprotuje težnjam večine človeštva, ki zahteva mir. prijaiteljstvo z vsemi narodi in splošen človeški napredek. Nerešeni mednarodni problemi in težnja po gospodstvu nad drugimi narodi so povzročili hkidno vojno in povezovanje držav v dva nasprotujoča si bloka, ki tekmu-jeta med seboj v oboroževanju in preprečujeta zdravo politično, gospodarsko in kul-turno^sodelovanje: S tem se zapirata vase in podrejata ekonomski razvoj začasnim, političnim, motivom. Za krepitev vojaške sposobnosti ene ali druge strani trošijo ogromna jinnnčna sredstva, čeprav živi še mnogo milijonov Ijudi v skrajnem pomanj-kcrnju. Vse to zavira razvoj proizvajalnih sil in izkoriščanje do&e&kov znanosti v dobro vsega človeštva ter povečuje nasprotja v mednarodnih odnosih. Popolno razdelitev sveta v blake preprečujejo dezele, ki so spoznale, da ni rešitev njihove neodvisnosti in splošnega miru v blokovskem združevanju, temveč v aktivni koeksistenci in reševanju vseh mednarodnih problemov na miren način. Te sile, med katerimi je tudi Jugoslavija, nenehno naraščajo in bodo prej ali slej razbile blokovsko polltiko. Ideja aktivne koeksistence dobiva vedno več pristašev. To nam dokazujejo določena nctsprotja v okviru samih blokov, ko posamezne dežele spozna-vajo nesmiselnost oboroževanja in vedno glasneje zahtevajo, da se bloka spremenita u gospodarske organizaeije, ki ncj skrbe za razvoj gospodarsko šibkih dežel. Miro-Ijubne sile vsega sveta spremljajo z velikim zanimanjem potovanje tovariša Tita po Mednarodni odnosi azijskih in afriških dešelah, ki utrjuje prijateljstvo, vsestransko in enkopravno so-delovanje dežel ter mir v svetu. Tega prijateljstva in sodelovanja prav nič ne moti drugačna družbeno. ureditev, ideološke razlike, različna stališča do raznih medna-rodnih vprašan) itd. Politika aktivne koeksistence, ki temelji na spoštovamju odvvsnosti, suverenasti, eruikapravnosti, teritorialne nedotaikljivosti in nevmešavanja v notranje zadeve, omo-goča vsestransko sodelovanje na vseh področjih družbene dejavnosti, zbližuje TiaiDde in jih povezuje v političnem, ekorvamskem in kulturnem pogledu. Vendar je takšno sažitje mogoče doseči samo med neodvisnimi deželami, ne pa med bloki, med kate-rimi se lahko doseže le začasno premirje, kar pa ne odpravlja nevarnosti novih spo-padov. Poleg tega, da je politika aktivne koeksistence izraz teženj miroljubnih sil sveta, je obenem tudi logična posledica razvoja proizvajalnih sil, ki terja najožje povezova-nje gospodarstev posameznih dežel v enotno svetovno ekonomsko skupnost. Toda sta~ bilnosti svetovnega gospodarstva in njegovega nadaljnjega razvoja si ni mogoče misliti brez enakopravne in svobodne ekonomske kooperacije, ki temelji na skupnih mteresih posamezfiih narodov in ne na temelju vsiljene volje in interesov velikih sil. Tudt Jugoslaviji, ki se dokaj uspešno otresa svoje gospodarske zaostalosti, je hotela ena in druga strani vsiliti tako gospodarsko sodelovanje in pomoč, ki ji ne bi le okrnila njene neodvlsnasti in zavirala njen vsestranski razvoj, temveč bi jo twdi pri-tegnila v blokovske razprtiie, ki nimajo z načeli aktivnega sožitja in enkopravnega gospodarskega in političnega sodelovanja nič skupnega. Jugoslavija se je vseskozi odločno upiralu takšnirn načrtom, ki bi samo škodovali njenemu ugledu in koristim. Ta odpor pa ni nikoli pomenil zapirainje v nacionalne meje. Nasprotno, Jugoslavija se je vedno zavzemala za najširše sodelovanje z vsemi deželami, ki so spoštovale načela mednarodnega sodelovanja, ker se je zavedala, da je del svetovne skupnosti. Tudi odpor proti Informbiroju ni pomenil izolacije, temveč boj proti nepravilni, hege-monistični politiki in praksi, katere afirmacija bi samo škodovala razvoju socializma. Poskus izvajanja takšne poUtike je spet pripeljal do sedanjih nasprotij z državami vzhodnega bloka. Taika politvka, katere sredstva in metode v marsičem spominjajo na leto 1948, ne koristi nobenemu izmed teh narodov, pač pa zelo škoduje ugledu socializma na sploh. Namesto da bi odnosi med socialističnimi deželami služili vsem narodom za vzgled, kcukšni naj bodo in na katerih temeljih naj slomijo, vzbujajo za-skrbljenast in razočaranje. Skodljivost take politike so potrdili tudi pretekli dogodki na Madžarskem in Poljskem, kar ne povzroča le sovraštvo teh narodov do Sovjetske zveze, temveč tudi krepi reakcionarne ostanke v teh deželah, ter zavira razvoj socialvstične miselnosti in polet Ijudskih množic pri graditvi socializma. Vztrajanj-e pri taki politiki je spet povzročilo, da je Jugosluvija edina socialistična dežela, ki se v mednarodnih odnosih dasledno drži pravilnih principov sožitja, edina, ki je popolnoma odpravila negativne pojave, ki jih je vnesel kaipitalizem v odnose med velikimi in malimi, močnimi in šibkimi, belivii in drugapoltimi, ter edina, ki predstavlja socialistični družbeni red v pravi luČi. ** Ohranitev miru. je v interesu v-sega človeMva. Toda miru ne bo mogoče doseči-če bodo še rmaprej obstajali vojaški bloki in tekmovanje v oboroževanju. Namesto, da bi se dosežki znanostl in tehnike, predvsem jedrska energija, uporabljali za go-spodarski in kulturni napredek vsega sveta, jih izkoriščajo v proizvodnji orožja za množično uničevanje. Miroljubne sile si bodo morale še mnogo prizadevati, da bi zabranili nadaljnjo proizvodnjo atomskega orožja, dosedanje zaloge pa uničili ter izvedli popolno razorožitev. Namesto tekmovanja v oboroževanju naj države z različ-nimi družbenimi sistemi tekmujejo med seboj na ekonomskem, kulturnem, znanstve-nem področju, kar bo prineslo ogromen napredek vsemu človeHvu. V svetu se je okrepilo spozrtanje, da je za ohranvtev miru neizogibrto, pa tudi potrebno, da se 6hram,i sožitje med državami z različno družbeno ureditvijo. To pa je mogoče doseči le, če se bodo tudi sociaUstične dežele vzdrževale vmešavamja v no-tranje zadeve kapitalističnih dežel. Takšno vmešavanje prav nič ne krepi poztcij proletariata in ostalih progresivnih sil, temveč samo zaostruje mednarodne odnose. Reakcionarnim silam omogoča, da se s pripravami na vojno in s propagando, ki pri-kazuje ideje soc.ializma in komunizma v napačni luči, K>bdržijo na oblasti in da v interesu državnih koristi nastopajo proti vsem progresivnim silam, ki se bore za iaboljšanje življenjskih pogojev. Toda razvoj socialističnih sil gre nezadržno naprej. Zaradi pritiska naprednih idej in razvoja*proizvajalnih sil so mnoge kapitalistične države prisiljene podržavljati ključne objekte in surovinske baze ter dopuščcUi pro-izvajalcem, aa v določeni meri sadelujejo pri upravljanju proizvodnje. Izredno velhka neyarnost za mir je tudi odpor kolonmlističnih sil proti upra-vičenvm težnjam zatiranih narodov, da si pridobijo neodvisnost. Nenehno smo priča raznim mednarodnim zapletljajem. Spomnimo se samo napada na Egipt, dolgotrajne vojne v Alžlru, dogodkov v Južni Ameriki in Afriki. Kljub temu odiforu pa se morajo imperialvstične sile korak za korakom umikati, kajti nemogoče je uničiti narodno-osvobodilna glbanja prebujajočih se narodov. Narodi, posebno tisti, ki so se komaj otresli kolonialistvčnih zatiralcev in izko-riščevalcev, so podedovali zaostalo gospodarstvo, čeprav imajo mnogi izmed njih veli-kanska naravna bogastva, ki so ostala neizkoriščena ali pa so jih kapitalisti samo nesmotrno izrabljali. V mednarodnih odnosih zahtevajo ti narodi nove odnose, osno-vane na naeelih ena.kopravnosti, medsebojnega spoštovanja in nevmešavanja v nji-hove notranje zadeve. Da pa bi pospešeno razvijale svoje gospodarstvo, potrebujejo ekonomsko pomač, ki naj jo dajejo gaspodarsko razvite dežele brez kakršnih koli koncesij. Razvoj gospodarstva jim bo omogočil, da bodo dosegle dejansko politično neodvisnast in enakost v medruirodnih odnosih. Pospešena graditev gospodarstva zah-teva ne samo močno intervencijo države, plansko usmerjanje graditve, nacionaliza-cijo ključnih objektov in su-rovimkih izvorov, temveč tudi mobilizacijo najširših Ijud-skih množic, ki so prlpravljene nositi ogromne napore. To pa je mogoče doseči le z uvajanjem socialističnih in demokratičnih oblik oblasti. Ker gospodarsko močne države le nerade dajejo izdatnejho ekonomsko pomoč brez določenih pogojev, je razumljiva težnja novo osvobojenih narodov, da se ta po-moč daje preko OZN, kajti imperialistične sile skrivajo svoje težnje po hegemoniji za parolami o humanizmu, skrbi za nerazvita področja ali o nesebični in bratski pomoč. Te dežele in vse socialistične sile so zek> zainteresirane, da se takšna skupna mednarodna akcija razširi in utrdi. Tudi Jugoslavija se odločno zavzema za gospo-darsko pomoč zamtalim deželam. Ceprav se sama bori z neštetimi težavami, jo tudi sama nudi v okviru svojih možnosti, ne da bi pri tem zasledovala lastne koristi. Jugaslavija, ki se zaveda, da je del svetovne skupnosti, se zavzema prevsem zaradi razvoja proizvajalnih sil za najtesnejše sodelmwnje in povezovamje naciolnal-nih gospodarstev s svetovnim. Smatra, da je zapiranje v nacionalne meje iz ideolo-ških ali polvtičnih motivov v nasprotju z zahtevami svetovnega gospodarsiva in ško-duje ne samo posameznim deželam, temveč vsemu svetu. To sodelovanje in zdru-ževanje pa mora temeljiti na objektivnih ekonomskih potrebah in interesih posamez-nih narodov ter vsega sveta. Pri tem združevanju se morajo proizvajalne sile pos v ustanoivah aM šolah. Novi učni program je v isto-časni pripravi za profesor&ki poklic videl uspešno rešitev problema in je zaito uvedel vpi-sovanje enega dzm^ed tujih jezi-kov. Na prvi pogled bi bil pro-blem zadovola ivo rešen tudi za prvi letnik, 5e jih pri rednem šltudiju rna AIU in filoziafski fa-kulteti ne bi oviral prenatrpan urnifc. 46 uir predavani na teden., poleg tega pa še vaje z.a pro-dviikoijo, staitiranje v I>raimi ra-sno ovira študij. V nefcaterih dnevih se šltudeintje kar prese-lljo na aifcademrjo. saj so tam1 od ouitaa do pozne noči. Takšfia obremenitev škiodlijiivo vtpliva na sa-m gtadij, (poleg teg,a pa nl v sfcladu z novim programom, ki zahiteva skraijžande študija, ne pa njegovo podaljševanje. Iz-gleda, da se AIU in filozofska faikulteta ozii/naita le ma oni dei progirama, fcl zatvfceva od študen-tov redno obisfcovanje preda-vamj in vaj, obenem pa intenzi-ven in resen študij. Studij na dvefcf fakiu-bt&tah pa ma/Rsikdiaj vodi v polovi^arslvo. Zlasti še pri taiko natTpaneim ur.niku. kot ga famajo nia AIU. Ta problem »buša ZŠJ na Akade>miji za dgralsiko umetaos-t rešiti skmpno z rekitcM~a>tom aka-deimiije, veindair pri tem ne uspe-va na'ymo najbolje. Študentje Siami n!so proti vpisovamju je-zikov, saj jiim bo znanje tujih jeziikov koristilo pri- njrhovem bodočem delu, vendar pa misli-jo. da b,i problem diiplomainttov AIU -ilahko rešili tudi na dirug. uspešnejš; način. Znano je, da pri nas nimamo strokovnijakov za televdzijo, film in radio. Mar ne b,i kiazialo tudd pri inas vzga-jaii stroikovmiake za ta podsroč-ja, kjer dostifcrait delajio Ijudje brez strokovne usposoblienosti? Taka rešitev bi bila priimerne.j- PREOBREMENJEN URNIK O slušateljih Akademije za igralsko unietnost sli- ša tudi zato, ker bi tak študij šimo bolj poredko, zato tudl nismo seznanjeni % njiho- bolj odgovarjal željam študen- vimi problemi in težavami, ki so včasih zelo pereči. tov po igranju, kot pa šffcudia Kot na vseh fakultetah in akademijah Ijubljanske jeztkov in kasnej&a profesura. unlverze, tako je tudi na Akademiji za igralsko umet- Poleg tega zahteva jezik mnogo nost novi študijski načrt prinesel pozitivne spremembe, intenzivnega dela, ki si ga &tu- seveda pa tudi pereča vprašanja. dentje AIU pri tako obsežn&m urniku ne morejo privoščiti. Prctslova ob dnevu žena Ob letošnjem prazniku žena, 8. marcu, je ZŠJ priredila skromno proslavo v veliki dvo-rani Slovenske Filharmonije. Zaradi slabe organizacije in ob-veščanja je prireditev ob pre-cej prazni dvorani nekam hlad-no izzvenela. V svojem kratkem govoru je lj.udski poslanec dr. Sonja Ku-kovec orisala razvoj gibanja za uveljavitev pravic žena pri nas in po svetu. Poudarila je, da je za popolno osvoboditav žena nujma predvsem ajihova popolna ekonoin,ska osvobodi-tev, ki je bila pri nas po osvo-boditvi v celo-ti izpeljana. Le na ta način postanejo pravno z ustavo in zakoni zajamčene pravice žena v družbi, ki so si jih priborile med narodnoosvo-bodilno borbo, resničen cdraz dejanskega stanja, ki ga terja današnji razvoj. V drugem deiu programa fo nasitopali solilsCi, »lušatelji Akademije za glaabo, altistka Milika EftimofvL fci je zaj>;la Šturm-Sivičevo pesem Pismo materi padlega partizana, bari-tonist Peter Bedjanič s Škar-jančevo Vizijo ter mezzosopra-nisitka Vera Klemenšikova, M je lepo in obeuteno podala ?na-no Vilharjevo Nezakonsko ma-ter. Nastopajočc sta spremlja-la na klavirju Neva Gombač in Igor Dekleva, prav tako s'uša-telja Akademije za glasbo. Za komec je zapel še Aka-demski pevski zbor več pesmi Simonittija, Gobca, Habbeta, Marolta, Chailleya in Berdovi-6a. Maloftevilno, a hvaležno ob-činstvo se je nastopa.iočim za program toplo zahvalilo. NATEČAJ ZA ESEJE IN ŠTUDIJSKE ČLAMKE 0 PROBLEMIH MLADINE IN DELU NJENIH ORGANIZACIJ Z namenom, da bi podprl študi-ozno pisanje o različnih aspektih življenja in dela njenih organiza-cij ter v želji, da bo proslava Dneva mladasti še bolj manifesta-cija vseh ustvarjalnih sposobnosti mladih ljudi in ogledalo n.jihovih teženj, razpisuje Zvezni odbor za proslavo Dneva mladosti natečaj za eseje in študiozne Clanke o življenju mladine in delu njenih organizacij iz naslednjih tem: 1. NAJVAZNEJŠA flBDO'' RAZVOJA MLADINSKEGA GIBA-NJA V JUGOSLAVIJI S tega področja se lahko obde-lajo tista obdobja, ki še niso bila v dosedajiji literaturi o mladin-skem gibanju dovolj osvetljena, kot n. pr.: Vloga SKOJ v obdob-ju do Išestojanuarske« diktature; SKOJ in osnovanje skupneg-a na-prednega mladinskega gibanja Ju-goslavije; mladina Jugoslavije v ljudski revoluciji (1941-1945) itd. 2. VLOGA MLADINSKE ORGA-NIZACIJE V 2JVLJENJU SEDA-NJE GENERACIJE MLADdH1 To padročje obsega probleme in Izkušnje iz življenja in clela Ljud-ske mladine Jugoislavi.ie ter d»ru-gih mladinskih organizaci.1, kot so: Vloga mladinske organizacfje pri socialistični vzgoji mladih; današnji problemi ideološke vzgo-je mladih; mladina in sodobna kulturna vzgoja; mladinsk« orga-nlzacije in vzgoja mladih v duhu int&Tnacionalizma itd. 3. AKTUALNI VZGOJNI PRO-BLEMI MLADINE S tega področja se lahko »bde-la: Splošna označitev so-dobne mlade generacije; družbena afir-macija mladega človeka; mladina in sodobna šola; mladina in znan-stveni ter tehnični razvoj; sodob-na umetnost v življenju mladine; vzgojni pamen prostovoljnega fi-zičnega dela mladine. Za vsako »d navedenih podro-čij b»do podeljene po tri nagrade in sicer: p>rva hagrada 80.000 din, druga nagrada 50.000 din in tretja nagrada 30.000 din. Pravico sodelcrvanja na konkur-zu imajo vsi državljani FLRJ. De-la je treba poslati do 5. maja 1959. leta. Vsa dela bo pregledala in ocenila posebna komlsija, ki bo naknadno sestavljena. Dela je tre-ba napisati na pisalni stroj v treh primerkih in jih podipisana s ši-fro odposlati na naslov: Zvezni odbor za Dan mladosti, Beograd, Terazije 35-111 z oziiako »za kon-kurz«. SveCana podelitev nagra1 STANE SAKSIDA - Kl tZHAJAJO 8TIRINAJ STDNEVNO NASUEDNJJ LETN7K ORE.TOJB 8ORIS MIKO8. CMA I STEVTLKE LETA 1953 PREVZAME S l« STEVTLKO UREDN7STVO PRIMO2 RO/A« tZTDE 1* STEVTT.K OD rETHTEOA LETNTKA OALJE TZHA.TA CAROPIS V 20. STEVILKAH NA I>ETO BOGOAN PLESA OREJOJIS WST OD 11 STEVtLtCE rv LBTMIKA DO 1A. STEVILKJC V. LETNIKA. KO GA ZAMENJA JANKO POPOVlC IN UREJUJE LIST DO 3. STEV. IX. LETNIKA