NASLOV PŠENICE NE BOMO UVAŽALI stran 3 KMET SEJE, DIVJAD ŽANJE stran 7 Leto XXXV. Št. 31 Murska Sobota 11. avgust 1983 CENA 13 DIN VESTNIK V znamenju folklore Foto: Š. Celec vreme ves cas in je letošnji folklor-v Beltincih ozna-zaporedna številka lahko zapišemo, da je uspel. Pričel se je minulo nedeljo, ko je bila v beltinski knjižnici otvoritev etnografske razstave Remenke in remenice v Prekmurju, v Lipi pa pričetek pastirskih iger, in končal to nedeljo, s prepričljivim folklornim nastopom vseh sodelujočih, še prej pa živopisano povorko po beltinskih ulicah. Namesto napovedane folklorne skupine iz Rožnova na Češkem je prvi večer nastopila domača folklorna skupina (na sliki) in opravičila 45-letnico folklore v Beltincih. Več v reportaži na zadnji strani, bb INVESTICIJE v ZDRAVSTVO KIRURGIJO JE POTREBNO ČIMPREJ DOGRADITI 11.142.000 dinarjev ali okrog 40 odstotkov iz samoprispevka. Doslej je bilo s prostovoljnimi prispevki organizacij združenega dela in občanov zbranih 8.508.000 dinarjev, od tega v letošnjem prvem polletju 444.000 dinarjev. Teh sredstev pa je bilo doslej porabljenih le 3.246.000 dinarjev. Po prvem polletju je bilo na voljo še 8.057.000 dinarjev, s tem da je bilo z junijskim začasnim obračunom tudi v celoti obračunano predplačilo izvajalcu gradbenih del — SCT Ljubljana. V letošnjem letu sicer ni mogoče upati na solidarnostna sredstva, ker ta s srednjeročnim planom Zdravstvene skupnosti Slovenije tudi niso predvidena. Znano je tudi, da je bila ena tretjina solidarnostnih sredstev s spremembo srednjeročnega plana -------------------------------------------- ku Oorv, "“OCa in j w G,,.; delavce na začasnem delu v tujini, ki so trenutno JU Vabimo na S^CIONALNO bo c^Nje OK SZDL Murska Sobota Uv nedeljo Slovensko kultumo-prosvetno Uri v ' * av9usta društvo Lastovka Ingolstadt Moravskih toplicah. Podružnica Slovenske izseljen- ske matice Murska Sobota bo Wkb'Vad^ čedalje ?diiv0n5 Končuje/ s avnem > oV^no^ ob-KSkih nope^°' mon' d°' VSa ” ’ Streho’ , sat ^va za ■ Ki" stn^Pevlr edno stekajo pr?- » >von?tOpn,Pa tudi iz er iz n a otroško Saj lem |S^ev.^ Zdravstvene skupnosti Slovenije prenesena v naslednje srednjeročno obdobje. Predvidoma pa naj bi že prihodnje leto bilo pri izgradnji kirurškega bloka soboške bolnišnice porabljenih štirideset do petdeset milijonov dinarjev solidarnostnih sredstev. V zadnjem obdobju je bilo veliko razprav na osrednjem referendumskem odboru za investicije v zdravstvu. PMS SZDL in delavskem svetu Pomurskega zdravstvenega centra o nadaljnji gradnji kirurškega bloka in o tem ali predvideni ukrepi glede omejevanja skupne porabe ne bodo zavrli normalnega poteka gradnje. Enotno mnenje je bilo, da je potrebno storiti vse. da bi se gradnja, ki je že doslej bila izredno racionalna in po mnenju strokovnjakov ter ustrezne republiške komisije za ocenjevanje investicij za vzor, normalno nadaljevala. Takega mnenja so prav gotovo tudi delovni ljudje in občani Pomurja, saj se zavedajo, da so delovne razmere v sedanji kirurgiji nemogoče. Če pa bi bil ukrep izločitve investicijskih sredstev iz prispevnih stopenj vendarle uveljavljen, kar bi pomenilo 60 odstotkov sredstev za kirurgijo, bi v tem primeru morali z vso odgovornostjo in pripravljenostjo poiskati druge rešitve ža dokončno izgradnjo tega prepotrebnega objekta. Sicer pa prevladuje mišlenje. da na združevanje sredstev s samoprispevkom ne more vplivati nobeden tak ukrep. Feri Maučec Praznik graničarjev — praznik nas vseh Na fotografiji: Vojak Radenko Cvejanovič s psom Vihorjem na obhodu. Tekst in foto: Feri Maučec Pripadniki obmejnih enot JLA praznujejo vsako leto 15. avgusta dan graničarjev. To ni le njihov praznik, temveč praznik nas vseh, saj smo vsi čuvarji naših meja in svobode. Ob tem prazniku se zvrstijo številna srečanja, tekmovanja in prireditve, na katerih vselej izpričujemo pripadnost naši socialistični samoupravni Jugoslaviji, hkrati pa tudi-pripravljenost braniti vse naše pridobitve iz NOB. Pristno sodelovanje med graničarji in prebivalstvom to samo potrjuje v naših prizadevanjih pri pripravah na splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito. Graničarji se aktivno vključujejo'v življenjski utrip ob meji, sodelujejo pri sleherni akciji, pa naj gre za nesrečo, gradnjo komunalnih in drugih objektov ali pospravilo poljščin. Ob letošnjem prazniku graničarjev smo obiskali karavlo Štefana Kovača-Marka v Lendavskih goricah in na 4. strani pripravili daljši reportažni zapis. J OD 19. DO 28. AVGUSTA V GORNJI RADGONI I Mednarodni I | kmetijski sejem | V Gornji Radgoni je vse nared za začetek letošnjega (mednarodnega kmetijsko živilskega sejma, ki bo tokrat I že 21. po vrsti. Tudi letos organizatorji niso mogli zado- ■ voljiti vseh želja razstavljalcev, saj so napolnili vseh 55 ■ tisoč kvadratnih metrov razstavnih prostorov, mnogim pa Iso prostor omejili ali pa bodo razstavljali v improviziranih ■ prostorih. Na letošnji sejem prihaja okrog 800 razsta- ■ vljalcev iz domovine in tujine, kar 80 pa jih je iz 13 drugih | držav. Čeprav so organizatorji v začetku leta zaradi za- _ I ostrenih pogojev gospodarjenja pričakovali nekoliko I ■ manjšo udeležbo razstavljalcev, zdaj ugotavljajo, da so I ■ poleg stalnih pridobili še nekaj nOvih razstavljalcev iz ■ cele Jugoslavije, nič manjša pa tudi ni udeležba iz so-Isednjih držav. Poleg razstave kmetijske mehanizacije ter opreme in ■ proizvodov živilsko predelovalne industrije bodo na le- | tošnjem sejmu dali poseben poudarek živinorejski proizvodnji. Tako bodo lahko obiskovalci prvič videli na — I sejmu živino iz treh držav — Avstrije, Madžarske in Ju- ■ ■ goslavije, hkrati pa bodo razstavili tudi živino, ki jo po- I ■ murski rejci izvažajo v Italijo in Čehoslovaško. Na to temo ■ je v času sejma predvideno mednarodno posvetovanje o Ireji goveda simentalske pasme, na katero so povabili tudi ■ predsednika evropskega združenja simentalcev. Prav- g tako bodo pripravili razstavo konj, odbor za prašičerejo 3 pri Živinorejski poslovni skupnosti pa še razstavo ple- " menskih svinj, obiskovalci pa si bodo lahko ogledali še I razstavo kuncev, ovac, perutnine in pernate divjadi. V okviru sejma pa se bo zvrstilo tudi več strokovnih ■ predavanj in posvetovanj. Med njimi naj omenimo po- ■ svetovanje na temo, kako izkoristiti travnati svet za večji _ pridelek krme, vinogradniki bodo imeli predavanje o no- ■ I vih metodah obdelave in oskrbe vinogradniške zemlje, ■ I čebelarji organizirajo posvetovanje o nadaljnjem razvoju ■ ■ čebelarstva, predvidena pa je še okrogla miza »Kmetij- " stvo — divjad«. _ INe bo pa manjkalo tudi drugih spremljajočih prire- I ditev, posebne strokovne komisije pa bodo ocenjevale ■ razstavljene proizvode. Tako so že ocenili 120 vzorcev ■ mesa in mesnih izdelkov, včeraj so ocenili vina iz priva-Itnega sektorja, komisija za ocenjevanje inovacij in kme- ■ tijske mehanizacije pa bo delala v prvih dneh sejma. Na I dan inovatorjev bodo podelili kolajne, zatem pa bo še I posvetovanje o pomenu inventivne dejavnosti v kmetij-stvu. IKot na vseh dosedanjih sejmih bodo tudi tokrat po- ■ samezni razstavljale! pripravili svoje dneve, z vrstilo se bo I več športnih tekmovanj in zabavnih prireditev, prvo ne- ■ deljo pa bo še bogat prikaz kmečkih običajev in navad ter I nastop folklornih skupin iz Pomurja. l Kovač I aktualno doma in po svetu Hirošima je s komemorativnim zborovanjem minulo soboto počastila spomin na 151.000 žrtev atomske bombe, ki je tod eksplodirala 6. avgusta 1945. Na zborovanju je govoril japonski premier Nakasone. Italija dobila novo vlado Italija je dobila novo vlado, prvo, ki jo vodi socialist '— sekretar socialistične stranke Bettino Craxi. Predsedniku republike Pertiniju je izročil seznam članov svojega kabineta, ki gaje šef države sprejel. Gre za pet-strankarski kabinet, v katerem so demokristjani, socialisti, socialni demokrati, republikanci in liberalci. Največ mest v vladi imajo krščanski demokrati — skupno 16, če štejemo tudi na novo uvedeni položaj podpredsednika kabineta, To funkcijo so zaupali demokr-ščanskemu prvaku, bivšemu premieru Arnaldu Forlani-ju. Socialisti imajo šest resorov (računajoč tudi Cra-xija), socialdemokrati in republikanci vsak tri, liberalci pa dva. Novi minister za zunanje zadeve je bivši premier Giulio Andreotti, dosedanjega dolgoletnega šefa italijanske ,,Blaznost jedrske dobe” Ko so gledalci spremljali premiero najnovejšega filma iz seriie Janonskih nrotiiedrskih dokumentarcev, so na platnu namesto imena producenta in financerja videli naziv »Gibanje'treh metrov«. Film »Zgodovina — blaznost jedrske dobe« so namreč financirali s prispevki državljanov, ki so sodelovali v kampanji »kupite tri metrefilma« ali »2.000 jenov (okrog 1.200 dinarjev) za tri metre filma«. Več kot 500.000 Japoncev — od članov opozicijskih političnih strank in verskih ter sindikalnih organizacij, za vse do otrok v šolah in otroških vrtcih — je dalo majhne prispevke, da bi zbrali okrog 1,2 milijona dolarjev, ki so bili potrebni za nakup dokumentarnega materiala iz arhivov raznih držav, filmskega traku in uslug za montiranje največjega in po splošnem prepričanju najboljšega protivojnega in protijedrskega filma, ki je bil kdajkoli na Japonskem. To je že tretji film, ki ga je izdelala skupina pacifistov. Ti so leta 1980 ustanovili’gibanje, ki naj bi svet spoznalo s strahotami jedrske vojne. Lani so v svet poslali dva krajša dokumentarca — »Vrnitev človeškim bitjem« in »Preroki«, ki jih je videlo že več kot pet milijonov ljudi, Ugrabitev Ameriško potniško letalo DC 8 z 252 potniki in člani posadke na progi Miami—Portoriko so ugrabili in prisilili pilota, da je pristal na Kubi. Ugrabitelj, ki je>bil oborožen s pištolo, se je po pristanku v Havani predal kubanskim oblastem. To je že deveto ameriško letalo od začetka letošnjega leta, ki je moralo na ukaz ugrabitelja pristati na Kubi. diplomacije Colomba pa niso sprejeli v vlado. Notranje zadeve so zaupali Oskarju Scalfariju, demokristjanu, obrambo pa bivšemu premierju, republikancu Giovanniju Spa-doliniju. V kabinet je sprejet tudi sekretar socialnodemokratske stranke Pietro Longo, in sicer kot minister za državni proračun. Ostala dva pomembna resora — državno blagajno in finance — sta dobila demokristjan Giovanni Goria in republikanec Bruno Visentini. V Craxijevi vladi sta zdaj poleg samega Craxija in podsekretarja socialistične stranke še dva partijska sekretarja — Pietro Longo, vodja socialnodemokratske stranke, in Giovanni Spa-dolini, vodja republikanske stranke. Krščanski demokrati so v zameno, ker sb položaj premiera odstopili socialistom, okrepili svojo prisotnost v čeprav jih ne prikazujejo v velikih dvoranah, ampak v skromnih prostorih šol in podobnih javnih ustanov, brez pomoči distribucijskih hiš in v organizaciji pacifističnih združenj v raznih državah./ Tretji film je posvečen strahotam jedrske vojne. Traja celi dve uri in daje zaokroženo podobo druge svetovne vojne, od vzrokov za njen nastanek, do strahot njenega konca v..nenelu dveh japonskih mest. Film je odličen, hkrati pa je močno sporočilo o miru in dokument, ki obtožuje vsako vojno, še po Film »Zgodovina — blaznost jedrske dobe« prikazuje trpljenje Japoncev v Hirošimi in Nagasakiju, ki so ju ob koncu druge svetovne vojne bombardirali z jedrskim orožjem. Režiser Susumu Hani pa z enostranskim prikazovanjem trpljenja Japoncev ni hotel ponoviti napake mnogih svojih rojakov, ki so pozabili, da je Japonska začela vojno v Aziji in da je japonska osvajalna armada povzročila strašno trpljenje ljudstvom, ki jih je pokorila in izrabljala v prvi polovici tega stoletja. Zato so v filmu prikazali tudi trpljenje Kitajcev, še posebno v času strahovitega pokola v kitajskem mestu Nankingu, kakor tudi trpljenje vseh ljudstev, kijih je zajela druga svetovna vojna, največja klavnica človeštva. sebej pa jedrsko. S platna govorijo tudi žrtve japonske armade, kitajski kmetje in preživeli iz nankinškega pokola. Japonci, ki so preživeli jedrski eksploziji, ameriški vojaki, ki so bili izpostavljeni jedrskemu sevanju med poskusi z atomskim orožjem. Film obsoja velesili ZDA in ZSSR, kakor tudi druge države, ki imajo jedrsko orožje, prav tako pa tudi japonsko vlado, ki — po mnenju avtorja — filma krši svoje »nejedrske principe«, to je odločitev, da vladi. Število svojih ministrov so od prejšnjih 14 povečali na 16, če štejemo, kot rečeno, tudi Forlanija. Nekaj najpomembnejših resorov je še vedno v njihovih rokah. Več ministrov iz prejšnje Fantanijeve vlade je tudi v Craxijevem kabinetu, le da so nekateri zamenjali resore. Nova vlada je prisegla predsedniku republike Pertiniju. Petstrankarska koalicija ima tako v senatu kot v predstavniškem domu solidno večino, zaradi katere bo prva vlada kakega socialističnega premiera zagotovo dobila zaupnico parlamenta devetega sklica. Po krajšem dopustu bo lahko novi kabinet, 44. v povojnem življenju Italije, s polnimi ustavnimi pooblastili začel uresničevati vladna programska izhodišča, za katera so se dogovorile koalicijske stranke. država ne bo imela, ne ; bo proizvajala in na svojem ozemlju ne bo dovoljevala shranjevanja jedrskega orožja, kar podpira vse japonsko ljudstvo. V filmu namreč prikazujejo dokumentarne posnetke, s katerimi dokazujejo, daje v ameriških oporiščih na japonskkih tleh shranjeno jedrsko orožje. Najmočnejši učinek imajo vsekakor posnetki iz japonskih mest, ki so ju porušile jedrske bombe. Žrtve jedrskega bombardiranja, ki se v japonskem jeziku imenujejo »hibakuša«, govorijo o svojem trpljenju in seznanjajo človeštvo s svojimi strašnimi izkušnjami. »Da bi bil zadnja žrtev jedrske vojne,« pravi z ekrana Šendži Jamaguči, človek čigar obraz je iznakažen z globokimi brazgotinami. ki jih je pred 38 leti, ko mu je bilo komaj 14 let, povzročilo jedrsko sevanje. »Nikoli več Hirošime, nikoli več Nagasakija,« ponavlja človek, ki je okusil atomsko'vojno in ki je svoj apel objavil lani na posebnem zasedanju generalne skupščine OZN o razorožitvi. Kdorkoli vidi film in sliši sporočila preživelih žrtev jedrskega uničenja, ne bo mogel več mirno poslušati podatke o številu iedrskih boinih konic. Toje temeljna vrednota Ulma, ki je bil posnet s prispevki stotisočev Japoncev. Podražitve in standard V zadnjih dneh ni minil dan brez sporočil o novih podražitvah in to takoj po ukinitvi odloka o zamrznitvi cen. Nekatere cene bodo začele veljati šele sredi septembra, takoj pa so uvedli nove cene za kruh, mlečne izdelke in druge dnevne potrebščine. Ob teh nepopularnih zviševanjih velja omeniti, da gre za dva problema. Najprej gre za korekcijo cen po enoletni zamrznitvi. Ob tem je vprašanje, ali so zvišanja res vsa upravičena, čeprav nam zagotavljajo, da so nove cene nadzorovane, Primer s kruhom. za katerega so ugotovili, da je dražji kot so določili, zastavlja vprašanje, ali niso nekatere nove cene vendar poskus napolniti blagajne samo z višanjem cen, ne pa tudi z boljšo proizvodnjo. Drug problem ob zviševanju pa je hujše in dolgotrajnejše narave. Gre namreč za zvezo med pogoji za mednarodna posojila in za tako rekoč novo ekonomsko politiko, po kateri naj bi bile naše domače cene usklajene s svetovnimi, tako da bi prav preko cen doseglFosnovm namen, namreč, da bomo imeli toliko, kolikor bomo ustvarili. Ob sprejemanju posojil smo pristali na zahtevo, da zmanjšamo kupno moč prebivalstva in to za usklajevanjem domačih cen s svetovnimi. Kaj pa osebni dohodek? Tega ne bomo mogli uskladiti z zahodnimi plačami, dokler ne bodo naša produktivnost, organizacija dela in materialni stroški enaki kot na zahodu. Naj zveni še tako nepopularno ali abotno, toda vrniti se moramo na dobb gospodarske reforme leta 1965, ko smo poskušali s tržnimi zakoni in z motivacijo za boljše delo, zagotoviti ljudem upravičen višji dohodek. Zal se nam to ni posrečilo in nekako od začetka sedemdesetih let naprej smo stalno povečevali razliko med ustvarjenim in porabljenim. Med porabljena sredstva sodijo tudi tuji krediti in da bi sedanji kreditodajalci prišli do zagotovila, kako posojil vendar ne bomo pretočili v plače in skupno ter splošno porabo, so terjali od skupščine garancijo o uskladitvi osebne porabe z ustvarjeno vrednostjo. Ob sedanjih visokih podražitvah, na primer za 15,20 ali 30 in več odstotkov, ne moremo mimo .vpliva drsečega tečaja na višino cen. Dolarje vreden že sto dinarjev, pred petimi leti pa je veljal 18 dinarjev. Takrat je bil dinar konvertibilen, ali za-menjljiv po vrednoti, danes pa zaradi inflacije in zaradi razlike med denarno maso in blagovnimi skladi ne predstavlja več realne vrednosti. Ker smo pristali na pogoje za tuje kredite, bomo morali ugrizniti v tisto kislo jabolko, na katero so mnogi opozarjali že leta — ljudje, ne porabimo več, kot ustvarimo. Sedaj ni druge poti, kot bitka za ustvarjanje, da si bomo počasi povrnili sedaj izgubljeni standard. m. Č. Manj sestankov in več dela Po ljudski modrosti »dogovor hišo gradi« seje na Madžarskem začelo obdobje čedalje živahnejših stikov med ljudstvom in oblastmi in med ljudmi samimi, izkazalo pa se je, da se lahko zdravo in iskreno prizadevanje zlahka izrodi v nekaj, čepiur zdrav razum ne more pritrditi — v pretirano sestankovanje, ki se pogosto sprevrže v svoje nasprotje. Problem se zastavlja v obliki dveh vprašanj: prvič, ali sploh treba sklicevati toliko sestankov na vseh ravneh, in drugič, če jih je že toliko, zakaj so mnogi izmed njih dolgočasni in monotoni. Tisti, ki sprašujejo, ali bi se bilo mogoče izogniti tolikšnemu številu sestankov, kot je pred kratkim storilo partijsko glasilo Nepszabad-sag, poudarjajo, da se številni sestanki v resnici omejujejo na sporočanje prevladujočega mnenja, praviloma pa potem ni nobene razprave. ceje že tako in če zakoreninjena praksa napoveduje, da bo tako še dolgo, mar ne bi bilo bolje namesto sestankov, kjer veliko ljudi zgublja čas. razposlati okrožnice, ki bi vsebovale poglavitne točke govora, ki ga sicer preberejo na sestanku, se sprašuje partijsko glasilo. Zamisel je izvirna, saj iskreno priznava, da ena izmed oblik javnega komuniciranja ni obrodila sadov, pobuda pa je koristna tudi zato, ker skuša preprečiti zapravljanje časa. Vneti zagovorniki zvišanja delovne storilnosti, ki o sestankih govorijo kot o »grobnici časa«, se vztrajno trudijo, da bi dokazali, daje treba na tem področju še marsikaj storiti, saj delovna storilnost na Madžarskem znaša komaj polovico zahodne in okoli 80 odstotkov češkoslovaške in vzhodnonemške storilnosti. Pomanjkanje pravega dialoga ni le sad navade, da nihče nima kaj dodati k tistemu, kar povedo, napišejo ali preberejo »od zgoraj«, temveč tudi dodobra uveljavljenega osiromašenega sloga, ki se ne meni za izvirnost misli, svežino izraza, navdih, iskrivost in duhovite spopade mnenj v razvneti razpravi o temah, ki so na dnevnem redu. Toje še toliko bolj nena-. vadno, ker najvišji vrh državne uprave želi spodbuditi prav takšne ali podobne razprave. Prizadevanju, da bi odpravili napisane govore kot obliko sodelovanja v razpravi in da bi spodbudili bolj ali manj improvizirano, vendar pogumno zavzemanje za osebna stališča, se ni posrečilo uveljaviti v praksi domače retorike. Vsakomur se je lažje skriti za napisanim govorom, ki ga je prej tako skrbno izpilil, da mu ne le vsebinsko, temveč tudi stilno ni kaj očitati, seveda če spregledamo pri-siljenost in dolgočasnost. Tako so številni sestanki brez smisla in spravljajo v nejevoljno ne le tiste, ki se jim zdi hekoristno, da se jih udeležujejo, temveč tudi tiste, ki zaradi sestankovanja drugih zgubljajo dragoceni čas. Neki bralec je v partij; skem glasilu napisal, da ni nikjer tako težko počakati na konec sestanka (zdravnikov) kot v zdravniški ordinaciji. To pa ni edini kraj, kjer ljudje zaradi dolgih in jalovih sestankov tako očitno zgubljajo čas, hkrati pa se razblinja tudi humanost človekovega ravnanja. globus COLOMBO r Šrilan; ški parlament je J ustavno dopolni lo, P poveduje kakrse oosebne skus ustanovitve P do-držav« polnilo, ki gaiePre.“ 150 vlada, je članov parlamente^ ni bil proti- . udeležilo skupščine pa se m u 16 poslancev združen milske fronte za osvobo tev. - S Š bodo kmalu začel zg njo novega, velikega slopja za sovjetsko^ bi poslaništvo. D jve bilo končano cez bodo leti, torej takrat, k kon. dogradili ^L gagradev grešni center, ki g 8 okviru centra . narodov. DAKAR -ogroža katastre» Čeprav je ze av^.^ ževno obdobje se .-a moralo pa bi ^osii' Dolga »u^Je20"a s« šila pašnike, ‘ak erOin prebivalci vasi na se h)1. severovzhodu ^ vedo,kje dih težavah, saj ne ve bi dobili živinsko Boljša oskrba z zdravib adS-.^ že dolgo m take> p doma^ji ocenil fesk. bkeot na trga z zdravth kjasku^1 J seji zveznega zb jObja proizvodnja tekta k ba j«. ““5/^ zdravih PFC J -k oddelka . izrlp7r^ delo m zdrava istaVil. “ ih Jakovljevič in P potrat seznama . 1 ;kuje pti zdravil pn*gWJ, deset ^uresničilinač tempasour^ m izvoz. j jakovlJ6^^-Kot je d^a*siedica Psiri- banU - za uvoz zd kar stanji Z družben1® iodustr‘J* Fardrpn“‘“ draW na ki J'h 1 . nih sredstev. j '^vend® j® Jše. i poudaril. dadJpo> ki bo trajala do konca avgusta. Kot so nam povedali v tudi !!Skih nasc,jih v Gornjih Petrovcih in Razkrižju, so dokaj zadovoljni v lii.t e'°m m’az 4ubljana-Centra pa 124,1 odstotka. Priznanje akcije so prejele vse ''' brigade, ni pa manjkalo tudi ’Mamiških značk za najboljše bngadirke in brigadirje. Doslej je '“opanih okrog 8 kilometrov jar-zakopanih pa 6 kilometrov jarkov za bodoči vodovod v kra-l^ni skupnosti Razkrižje, ki bo temnega pomena za tamkajšnje Prebivalce. Medtem pa so pionirske brigade ru?i izmeni republiške MDA ’"°ntko 83” izkopale 600 metrov “testnih jarkov in škarp na ^ku Salovci-Dblenci, s čimer M j P°vPrečje izpolnjene norme ^lovišču 121 odstotkov. Pri irneljPauP°žtevati, da so Pionirji v primerjavi s prej- šnjimi mladinskimi brigadami za 40 odstotkov nižjo normo in skrajšan delovni čas. Prednjačila je pionirska delovna brigada ,.Janez Mrak” iz Novega mesta s 133 odstotki, nato pa sledijo PDB ,.France Prešeren” z Gorenjske s 129 odstotki, ,,Alma Vivoda” iz Kopra 115 odstotkov in ,,Miran Šuštaršič” iz Ljubljana-Bežigrada s 108 odstotki. Na ta način so mladi iz raznih krajev Slovenije opravičili pomen prostovoljnega dela, poleg tega pa so sklenili številne prijateljske vezi med brigadirji in domačini ter se izkazali tudi na interesnem področju. Zato ni bojazni, da ne bi tudi v zadnji izmeni brigadirji uspešno nadaljevali začetega dela svojih predhovnikov, pa najsi gre za mlade brigadirje iz Čakovca, Celja, zasavskih revirjev in skupine Rdečega križa Slovenije, ki so že vzeli orodje v roke ria MDA ,,Ljutomer 83”. ali pa za njihove vrstnike iz občin Tolmin, Brežice, Koper, Ljubljana-Moste-Polje in Skqfja Loka, ki so prišli na MDA ,,Goričko 83”. Milan Jerše — PŠENICE LETOS Ne bomo uvažali ki^ktvapoj^u^lsali naslovu, se sliši kot samohvala. Samoza-nasPr°lnem ° nevarnost, ker je značilna za birokracijo, tuk^ke raznierPr‘meru pripravljena za krivca proglasiti neugodne poj časniki S 7° pa na^° Preslabo organiziranost. Tako pišejo niar^'l'Preobu ° eto^nji letini, ko je zopet vprašanje, ali bomo tata z nairaje pri^e^e^ koruze, grozdja in še česa. In res je, da bi ten^f ,oliko kOppV^ na zatozno klop naravo, ki nam nikdar ne da enkrat r>r x°r m' lahk° brez skrbi in naporov prevzamemo, i !>icer dtttg'? Pa premalo, kar nam dela preglavice. | ^‘^pš*^ vPrašanie, kako da smo šele letos uspeli I loth-?’ nam ■ ‘Ce’ ^aie ne bomo uvažali, ko je vendar samo po sebi ' ^li orvnt-dar ne bi bilo potrebno, če bi se znali pridelovan/a ^"zirano. SubveBSp°s°l>ni. nam ne bo potrebno uvažati, se grajajmo, ker >>U>r)a^^niramo i^Vo' ^^ali. Tukaj imam v mislih, da na veliko ^°li(in ■ ^čnosi trip ™esa: ki ga nimamo dovolj, medtem ko zane-p'ov^rtega m Ve^e^a ‘zvoza povrtnine, kot je vrednost vseh °Večali tudi^Sj ^kunaj. Izvoz povrtnine in sadja bi namreč desetkrat in ne samo za trikrat le organizirati BEOGRRDR ^no°dr^ kajti, ■ zahtevno, medsebojno povezano in stro-p^goče zlahka in kar mimogrede opraviti, kot e Prevažati 'n sad)e sta namreč pokvarljivo blago in jih to ■ ^seb^ °' koruzo — v navadnih vagonih in ladjah. L pri no ■ v ie v 4 ^lc! nekako znašli in če bomo imeli koruzo tudi ^e(alit 5 P0Vrtnir,fner‘^‘ suša in je cena ugodna, ostanejo T^Hke I i510 in pov° ln sadjem. Zadnja leta smo sicer izvoz vina 'klani k k° znatn0 na tristo milijonov dolarjev, vendar bi bile ^iaki V°zik bi 1^^ ^e’ zkisti pri sadju in povrtnini, sveži in pre-0 tudi za tri milijarde dolarjev, pravijo stro-^je^da, (e j. ^“radi^0 ^-krat^f^td ProPadanje tretjine vse proizvodnje, ‘° Pobrat veči^ ■ zna^a izvoz sadja in povrtnine. Pomeni, Zadrto B eVa,i’ le pro^a ‘ZVoza proizvodnje ne bi bilo potrebno niti p'^eitud.Vezanit kar zvaialci, predelovalci in trgovci bi morali biti ko^al° km^darna, č?a seveda niso. Zemlja sama je rodovitna in le PotreČJt^kih instituteV^a^ravHno obdelamo. Pa ne da imamo 0 Sortirati ?v' Težave so na poti od zemlje do prodaje, ^r^^ečji iZv ’^a 'ruti, predelovati, transportirati... ^.g-br^L^U konzp^' b"‘ Pač manj nemarni. Zakaj nemarni f Potu- Priti b “dllnih nn ‘rano Povrtnino in sadje kar v ladjah za ba^^orjena bez oceane, tako daleč, da je do kupca h^10 ra,'° ni res? p, /?Poskusna, da ne rečemo propagandna l'aVa iugosln^i 'mamo drugi primer! V ZDA je bila velik vin- kar 120 tipov vin. Kot da je 'klšenifcj ontinent! Tako se je vsaj zdelo tistim fyp^ozo a'.asafno vinn™50 slišali za Jugoslavijo. In kot da ta naša le ’^aj^^b^ Se . ’ln sicer za ves svet. Ko_oase le kunec odločil ^5 vBat Več kot VSe na mab Podrlo, kajti tega vina bi morali ViJ^va^^ov. TakoaprOizvaiai0 v eni saml vinski kleti — letno '^eč B 'gre n le Pač, be le maihna ponudba in veliko p Po koli(ini nr reb za veliko ponudbo:po številu vrst naših \Bp^a Pr°,z^dnje... ^vib' kako priti d 'Pap0 Pr°izvodn ° e10tnega nastopa vseh proizvajalcev z ačelu zdrut. V’ a veHko proizvodnjo — z združenimi Ivanja dela seveda. Viktor Širec '11 A 1983 POLLETNE IZGUBE Največ(spet) lendavska INA-Nafta Kar 65,6 odstotkov vseh izgub v regiji je prišlo nanjo, sicer pa smo v prvem letošnjem šestmesečju v Pomurju „pridetali" skoraj 440 milijonov dinarjev ali za 26 odstotkov več izgub kot leto poprej. Vseh kolektivov, kjer imajo v poslovnih poročilih zabeležene „rdeče" številke, je 18, največ v radgonski občini, tu pa je tudi zaposlenih natanko 3290 delavcev. Ker gre šele za začetne podatke, ki nam jih je pred kratkim posredovala soboška podružnica službe družbenega knjigovodstva, je mogoče objaviti le gole številke, čeravno sicer same po sebi dovolj povedo. Namreč, da se še kako poznajo zaostrene razmere in pogoji, v kakršnih gospodarimo. V družbenih dejavnostih sta se med zgubarji znašla Radenskina tozda Moravske toplice in Naravno zdravilišče (nad 21 milijonov dinarjev izgube), v finančnih organizacijah (Temeljna pomurska banka, Hranilno-kreditna služba Pomurka in Pomurska območna skupnost zavarovalne skupnosti Triglav) znašajo nekriti odhodki iz funkcionalnega poslovanja nekaj nad 25 milijonov dinarjev, medtem ko se jim je v samoupravnih interesnih skupnostih (vse štiri zdravstvene skupnosti in dve skupnosti socialnega skrbstva) nabralo nekritih odhodkov skoraj 19 milijonov dinarjev ali za 29 odstotkov manj kot lani v istem obdobju. Ker gre — kot že rečeno — šele za začasne podatke, bomo razgrnjene številke o poletnih izgubah v Pomurju komentirali v eni prihodnjih številk našega časnika. RADENSKA V ŠESTMESEČJU PRESEŽENA PRIČAKOVANJA Primež težjih gospodarskih razmer se v Radenski mnogo bolj pozna pri finančnih in manj pri stvarnih (fizičnih) kazalcih poslovanja. Prodaja mineralne vode in še posebej brezalkoholnih, osvežilnih pijač sta presegla vsa pričakovanja in samo potrdila, kako prav so ravnali v tem 2400-član-skem delovnem kolektivu, ko so se pred meseci odločili za zamenjavo blagovne znamke deit s stilom in s tem ža tehnološko osamosvojitev od tujega partnerja. Tovarna polnilne opreme je polletni načrt presegla, medtem ko za turistični promet v Radenskinih gostinsko-turi-stičnih tozdih — izvzemši Moravske toplice (tu je tujski promet porasel za okrog 10 Odstotkov) in Diano, kjer so v tem pogledu uspeli — velja, da jim ni šlo vse po, načrtih. V Naravnem zdravilišču je občuten dokajšen osip pri številu načrtovanih nočitev, saj je vse manj takih gostov, ki jim je zdravljenje omogočeno z družbenimi sredstvi (socialni zavarovanci, borci idr.L Hudi konkurenčni boji na zahodnoevropskem tržišču, kamor Radenska izvaža največ mineralne vode, in zastoji v porabi te pijače v Evropi, so v primerjavi z lani precej zmanjšali izvozne rezultate te delovne organizacije. Ker pa se v evropskih državah ta čas strmo dviga poraba brezalkoholnih pijač, v enem največjih jugoslovanskih ,,mineralcev” že snujejo strategijo in,taktiko smelejšega prodora na zahodnoevropsko tržišče. Da je skupna prodaja mineralne vode in brezalkoholnih pijač večja kar za 6,5 odstotka in načrt presežen za 6,4 odstotka, gre pohvala neumornim delavcem tozda Mineralna voda in sploh vsem zaposlenim, ki se sicer ves čas ubadajo z motnjami pri preskrbi z reproma-teriali (citronska kislina, etikete, zamaški, embalaža) in s problemi devizne soudeležbe. Kar 7 odstotkov višja produktivnost dela ob 8-odstotnem večjem fizičnem obsegu proizvodnje kaže, da so se potrudili pray vsi v,, verigi” od mineralnega vrelca do potrošnika. Tudi Več pozornosti štipendistom Titovega sklada Na seji predsedstva občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti, ki je bila ob koncu tedna, so pretresali več pomembnih vprašanj. Tako je bil govor o predlogih za udeležbo na mladinski poletni politični šoli, ki bo potekala od L do 4. septembra v Mariboru. Na njej bodo mladi iz raznih predelov Slovenije v štirih komisijah obravnavali vrsto aktualnih družbenopolitičnih vprašanj, zvrstile pa se bodo tudi okrogle mize in plenarna zasedanja. V razpravi so člani predsedstva podprli predlog kadrovske komisije, po katerem bi naj na omenjeni politični šoli sodelovali štirje mladi iz soboške občine. To so: Mirko Kociper iz TOZD Gradbeništvo Pomurje, Evgen Solar iz Panonije, IZ MDA ..BRESTOVICA 83" S fotografijami pred očmi in nepozabnimi spomini v srcu Med kraje, kjer ropot krampov in lopat ter vrtalnih in še težjih strojev razveseljuje krajane, spada tudi Brestovica pri Novi Gorici. V tamkajšnjih kamnitih predelih naše domovine je z izgradnjo lokalnega vodovoda končalo tudi 95 brigadirjev iz Slovenskih Konjic, 'Slovenj Gradca in Ljutomera. Poudariti velja, da je osemintrideset brigadirjev iz ljutomerske občine, za katere je komandant MDA ,,Brestovica 83” Srečko Planinšek menil, da so zelo samoiniciativni in pridni na vseh področjih, skladno delalo z ostalimi brigadirji in medsebojno pomešani pri delu, so dosegali zelo visoko skupno normo. Vsekakor so neprecenljivega pomena prizadevanja krajanov, ki so skupno z brigadirji z dušo in srcem živeli za vodovod. Vsak teden je na skupnih akcijah sodelovalo okrog šestdeset domačinov, čeprav z zgubanim čelom in z ostarelimi ter žu-Ijavimi rokami, pa vseeno s plamenom upanja v očeh, da bodo kmalu premostili eno izmed njiho- nagla rasf materialnih stroškov — največ zaradi naraščanja cen repromateriala in energije — in čedalje večji razkorak med nabavnimi in prodajnimi cenami delavcev Radenske nista vrgla s tira. S tega vidika tudi smemo podčrtati, da je gospodarjenje Radenske ob še-stmesečju preseglo pričakovanja. B. Žunec POJASNILO K ČLANKU Radgonski ljudje — ribe V tej številki Vestnika v članku pod navedenim naslovom pisec navaja dosežene uspehe radgonskih potapljačev, njihovo usposobljenost in pripravljenost za reševanje v vodi. V nadaljnjem pa Kritizira oglas, ki sta ga objavila občinska gasilska zveza M. Sobota in sekretariat za ljudsko obrambo občine M. Sobota, v Vestniku 21. julija' 1983, s katerim hočeta pomladiti že obstoječo vodnoreševalno enoto pri občinski gasilski zvezi M. Sobota. Istočasno navaja stroške za opremo in druge stroške, ki so potrebni za usposbaljanje teh ljudi. Pridružujemo se ugotovitvam pisca tega članka, da so radgonski potapljači v zadnjih nekaj letih dosegli izredne uspehe in da je to najboljša specializirana potapljaška enota v Pomurju, ki opravlja teška in odgovorna dela pod vodo. Njihovo delo visoko cenimo in vsestransko podpiramo v Celotnem Pomurju, kar je tudi skupni dogovor pomurskih občinskih gasilskih zvez o razvoju posameznih specialnosti na področju vodnega reševanja. Ob tem pa želimo, da javnost ni napačno obveščena o stanju na tem področju, saj oglas o iskanju mlajših ljudi, ki imajo veselje do plavanja in vodnoreševalnih aktivnosti, ni namenjen za ustanavljanje podobne ekipe, pač pa za pritegnitev novih — mladih ljudi v že obstoječo enoto s celotno vodnoreševalno opremo pri občinski gasilski zvezi v M. Soboti. Ugotovitev pisca članka, da ni potrebno skrbeti za nadaljnji obstoj enote, pomeni kratkoročno reševanje tega sicer sedaj dobro urejenega vprašanja, ki pa je jutri lahko že povsem drugačno. Torej je s tem odveč bojazen, da bi se po nepotrebnem trošila družbena sredstva za novo opremo in ustanavljale podobne nove ekipe, vendar.bi z že kupljeno opremo v dani situaciji brez pomlajene ekipe ne mogli uspešno intervenirati. Občinska gasilska zveza Murska Sobota Sekretariat za ljudsko obrambo občine M. Sobota Jožica Želodec s srednje družboslovno ekonomske šole in Jožica Gyergyek s srednješolskega centra tehnično pedagoških usmeritev. Precej kritičnih besed pa so izrekli na račun premajhne angažiranosti osnovnih mladinskih organizacij, konference mladih delavcev pri OK ZSMS, kakor tudi samoupravnih organov v združenem delu in na šolah glede podeljevanja štipendij iz Titovega sklada. V šolskem letu 1983/84 pripadajo po razrezu soboški občini 4 štipendije za učence oziroma študente in 3 štipendije za mlade delavce, ki študirajo ob delu. Doslej pa so prejeli le 2 predloga, kar kaže na premalo resen pristop odgovornih dejavnikov. V kratkem pa bodo pregledali tudi aktivnost dosedanjih štipendistov vih največjih življenjskih težav — preskrbo z vodo. V času našega obiska so mlade brigadirje obiskali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in nekateri starši, ki so se prepričali o nujnosti mladinskega prostovoljnega dela. Seveda pa brigadirsko delo ni le razbijanje najtršega kamna, z ramo ob rami kopanje jarkov, ampak tu- Socialne kartice Z novim letom bi naj začeli uporabljati napovedane socialne kartice, s katerimi bi preprečili podvajanje socialno-varstvenih in družbenih pomoči, ki jih prejemajo posamezniki in družine. Na Centru za socialno delo v Murski Soboti že od začetka leta zbirajo podatke, doslej pa jim je po besedah Anice Horvat uspelo na evidenčni karton ,o socialnih razmerah družine in po- Titovega sklada. Ob poročilu o delu in programu kluba mladih v Murski Soboti pa so poudarili, da so kljub nekaterim kadrovskim težavam doseženi pozitivni premiki, saj so se v zadnjem času uveljavile nove oblike prostočasne dejavnosti mladih. To še zlasti velja za kulturno in športno sekcijo, ki žanjeta lepe uspehe, vse bolj pa se izpopolnjuje tudi vsebina dela mladih. Zato so se zavzeli za širjenje dejavnosti, k čemur bi naj pritegnili večje število mladih iz mesta Murska Sobota, organizacij združenega dela in okoliških krajev. Se več pozornosti pa nameravajo nameniti tudi idejnopolitičnemu delu in obrambnemu vidiku usposabljanja mlade generacije. Milan Jerše di izleti po okoliških krajih, pogovor s sotovarišem, izdaja biltena, nenazadnje pa tudi praznovanje rojstnega dne. Mladi, brhki in zapečeni Ljubica Pevec in Helena Smolko sta ga praznovali med brigadirji in najverjetneje ga še bosta .. . Tekst in foto: M. SKLEDAR sameznikav vnesti naslednje vrste pomoči: otroški dodatek otrok delavcev in kmetov ter Romov, subvencije k stanarinam in štipendije iz združenih sredstev. ,,Predvsem je potrebno uvesti vrstni red socialno-varstvenih pomoči in opozoriti, da prejemniki funkcionalnih oblik pomoči (subvencij v vrtcih, podaljšanem bivanju in celodnevni šoli) ne bodo upravičeni do denarnih pomoči,” je poudarila tovarišica Horvatova. Prav tako kaže pripisati, da bodo socialne kartice nekak register vseh oblik socialno-varstvenih pomoči postale šele, ko bodo dokončno urejene. Že sedaj pa občani lahko vlagajo vloge za socialno-varstverie pomoči na posebnem obrazcu EP 1 in javljajo morebitne spremembe na obrazec SP 2 pri pristojni skupnosti, ki že sedaj opravlja to delo. Nenazadnje pa je tako za uvajanje kot tudi za uporabo socialnih kartic pomembno tesno sodelovanje Centra za socialno delo s krajevnimi skupnostmi, kjer živijo, in delovnimi organizacijami, kjer socialnovarstvene in družbene pomoči potrebni posamezniki združujejo delo. B. Bavčar HRAŠENSKI VRH Prizadevni gasilci Gasilsko društvo Hrašenski vrh sodi med mlajša v radgonski občini, vendar im za sabo vrsto uspehov. Pohvalijo se lahko, da imajo člansko, pionirsko in mladinsko desetino, kupili pa so tudi novo brizgalno in gasilski avtomobil. S pomočjo krajevne skupnosti in VG Kapela so izkopali vodnjake za gašenje, okrog 500 prostovoljnih delovnih ur pa so opravili pri obnovi gasilskega doma.. F. Režonja STRAN 3 Z ROMI V RADENCIH Ob dnevu graničarjev - obisk karavle Štefan Kovač-Marko v Lendavskih goricah DOZORELA SPOZNANJA Bil ie to vznemirljiv, že kar svojsko ,.izzivalen” petkov večer (5. avgusta) v radenskinetn hotelu Radin, kjer sta organizatorja — kulturna skupnost iz Gornje Radgone in delovna organizacija Radenska pripravila nevsakdanje srečanje z ustvarjalci in poznavalci romske kulture. Resda tokrat ni htin tak« Lnt ',"iimo leta 1945 v Murski Soboti, ko so v žaru osvoboditve na velikem mitingu sredi mesta nastopile romske godbe, ko so Romi peli in plesali, recitirali in za to priložnost v romski jezik prevedli nekaj pesmi Karla Destovnika Kajuha; pa vendarle je bil to izjemen dogodek. . Na srečanju, delovno naslovljenem Romi med nami in z nami, seje s svojimi deli prvič v Sloveniji predstavil romski akademski slikar iz Obiličevega na Kosovu Šaban Gutič, brali so romsko poezijo in obiskovalci so si lahko ogledali letos najboljši dokumentarni film pri nas Romi na noge. Predvajanju filma je sledil razgovor z režiserjem Filipom Robarjem. Predvsem po razgovoru sodeč bi smeli sklepati, da je petkov večer romske kulture v Radencih daleč presegel svoj, brez dvoma globok kulturni, a zato nič manj — ali pa le še bolj! — politični, narodnostni smoter. Kar je še posebej presenečalo, je bil obisk samih Romov — prišli so s Pušče, iz Vanča vasi in drugih okoliških krajev Murske Sobote — ki so se živahno odzivali na dogajanje in sodelovali v razgovoru po filmu. Ostali obiskovalci se niso oglasili, kar po mnenju uglednega strokovnjaka za področje romske problematike dr. Vaneka Šiftarja samo potrjuje po eni strani dokajšnje nezanimanje in po drugi podcenjevanje številnih kočljivih, odprtih vprašanj obstoja in raZvoja romske populacije. Kljub temu je v Radencih prevladalo spoznanje, da smo že toliko dozoreli, da lahko odkrito prikažemo, kakšno usodo je preživljalo in jo doživlja ljudstvo, čigar tisočletno tujstvo, trpljenje in poniževanja niso dopuščala, da bi se imenovalo z lastnim imenom. Zanj, ki ima svojo pradomovino v Indiji in mu je prva svetovna konferenca Romov priznala in sprejela zastavo modre (svoboda širnega sveta) in zelene (zavetje zelenega gozda) barve s kolesom s 16 ,.špicami” (to -sta nemir in usojenost nenehnih selitev) bi moral napočiti nov čas. To je čas, ko bi Romi, ki so sicer po uradnih podatkih iz popisa leta 1981 po številu tretja narodnost v Jugoslaviji — takoj za Albanci in Madžari —- dobili status, kot jim v naših razmerah objektivno tudi gre. Za to, da bi našli pot k samozavedanju, pa je nujen strpen, tvoren, stalen dialog in sprotno seznanjanje, predvsem pa razreševanje zaostalih in nastalih vprašanj in problemov. Pravzaprav bi morali začeti že v vrtcu in skozi ves vzgoj-no-izobraževalni proces skrbeti in bdeti, da bi kasneje tudi Romi dobili ustrezna delovna mesta oz. zaposlitev. Tak proces se je v Prekmurju (soboška in lendavska občina) delno že začel, medtem ko so na Dolenjskem (Novo mesto) — kot je nazorno razkril dokumentarec Romi na noge — šele na začetku poti. Veliko dlje so prišli v Makedoniji, kjer je romski jezikoslovec Šaip Jusuf sestavil slovnico romskega jezika in s soaeiavci pripravil prve učbenike, ki jih že rabijo v nižjih razredih nekaterih tamkajšnjih osnovnih šol. Tudi romsko gledališče Prali-pe iz Skopja je po gostovanju v Sloveniji in večjih mestih Evrope, kakor tudi ne letošnjih kulturnih prireditvah v Dubrovniku, poželo viden uspeh s starogrškim Ojdipom v romskem jeziku. Ob vsem tem bi veljalo spomniti na našega (ljutomerskega) rojaka dr. Frana Miklošiča, jezikoslovca, izvrstnega poznavalca Romov na Balkanskem polotoku in v Evropi sploh, ki je že v prejšnjem stoletju, v obdobju 1871—1882, pri dunajski cesarsko-kraljevi akademiji znanosti v 12 zvezkih na več kot 800 straneh strnil in izdal najnovejša spoznanja o Ciganih-Romih. Miklošič je tako — poznavajoč vseh 13 romskih narečij Evrope — bistveno dopolnil dotedanja raziskovanja Angleža Pota, lotil pa se je tudi sestavljanja slovnice romskega jezika. Skratka, kar zadeva jezik in zlasti kulturo (folklora!) ima romska populacija tradicionalno, močno zaledje. Njen glas se vse bolj sliši v socialistični zvezi — pri republiški konferenci SZDL Slovenije deluje komisija za romsko problematiko, medtem ko se je v Srbiji sila uveljavilo društvo Rom — lani je prodrla na znana Lipovljanska srečanja in že pred leti tudi v mednarodne organizacije, celo Organizacijo združenih narodov. Postaja torej dejavnik, ki mu je treba — kot so odločno poudarili na petkovem večeru romske kulture v Radencih — brez nekakšnega pokroviteljstva ali samaritanstva dati mesto in položaj, ki mu pripadata. Branko ŽUNEC Višje cene poštnih storitev Mimo podražitev, ki smo jim priča ravno v zadnjem času, ko je prišlo do odmrznitve cen, očitno niso mogli tudi na področju poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa. Po odobritvi zvezne in republiške skupnosti - za cene veljajo namreč od 28. julija oziroma 3. avgusta nove cene nekaterih ptt storitev v notranjem prometu, ki so višje od prejšnjih od 15 pa tja do 78 odstotkov. Čeprav se na prvi pogled zdijo te podražitve dokaj visoke, pav murskosoboški PTT organizaciji, ki zajema celotno območje Pomurja, zatrjujejo, da so nove cene še vedno nižje kot v drugih republikah. Omenjene podražitve pa bodo vplivale zlasti na to, da bodo izgubo v poštnem prometu vsaj približno pokrivali, ki je v mnogočem posledica zelo dragih prevozov. Tako so se od 3. avgusta letos povišale cene za navadna pisma do 20 gramov teže za 25 odstotkov, in sicer od prejšnjih 4 na sedanjih 5 dinarjev, dopisnice pa za 33 odstotkov, kar pomeni 4 dinarje namesto dosedanjih 3 dinarjev. Čena pisem, katerih teža znaša nad 20 gramov in tja do 50 gramov, pa velja poslej 7,10 dinarjev. Vse le cene sodijo v pristojnost zvezne skupnosti za cene. Po odobritvi republiške skupnosti za cene pa od 28. julija dalje veljajo nove cene za pakete,, telegrafske in telefonske storitve. Najbolj so se podražili paketi, saj gre za 67 odstotkov višje cene v primerjavi s prejšnjimi. Ob tem navedimo, da stane navadni kilogramski paket odslei 20 dinariev (nrcil2 dinarjev), kar je seveda odvisno od oddaljenosti prejemnika pošiljke itd. Se višja pa je cena poslane besede za navadni telegram, saj gre celo za 76,5-odstotno podražitev. Le-ta je namreč doslej stala 85 par, po novem pa že 1,50 dinarjev. In kako je s cenami v notranjem telefonskem prometu? Telefonski impulz je dražji za 15 odstotkov. Poslej velja 1,15 dinarjev (prej 1,00 dinarjev). Mesečna telefonska naročnina za glavni naročniški telefon, povezanim s posebnim vodom, se je dvignila na 250 dinarjev, kar velja tako za zasebni kot družbeni sektor. Doslej je zasebni sektor plačeval 140 dinarjev, družbeni pa 150 dinarjev mesečno. Mesečna telefonska naročnina za dvojni priključek pa je višja za 78 odstotkov, oziroma od dosedanjih 105 dinarje* na 187.50 dinariev. PtL tem moramo omeniti", da je v cenofmesečneftelefonske naročnine že vračunanih sto impulzov. Zanimivo pa je da je ostala cena za vzpostavitev glavnega telefonskega priključka nespremenjena, kar pomeni, da bo tudi po novem treba plačati 12480 dinarjev. Za enkrat je sleherna bojazen po tovrstnem povišanju cen odvečna. NA KARAVLI ŽIVIMO KOT MAJHNA DRUŽINA Bliža se 15. avgust — dan graničarjev, zato smo se odločili, da obiščemo karavlo Štefana Kovača —Marka v Lendavskih goricah in bralcem predstavimo življenje in delo mož v uniformah, ki dan in noč bdijo ob meji in varujejo našo nedotakljivost. Bilje izredno vroč in soparen dan, tak kot jih je bilo veliko v teh polletnih dneh, ko smo vsi. najbolj pa kmetovalci, zastonj čakali na dež... ki bi vsaj malo omehčal že povsem posušeno zemljo in ohladil ozračje, ko smo obiskali karavlo, ki sodi med eno najboljših pri nas. Ko smo se iz Lendave po vijugasti asfaltni cesti, z obeh strani obdani z vinogradi. pripeljali do karavle in opravili potrebne formalnosti. ki so v vojski potrebne. so graničarji, ki so bili na karavli, kljub hudi vročini vestno opravljali svoje delo, eni so bili na straži, drugi v kuhinji, tretji so opravljali dela pri adaptaciji karavle, sicer pa je bila večina zunaj ali na pohodu, pomagala pri gradnji nove karavle v Pincah itd. Kratek uvod z dežurnim in pogovor je hitro stekel, potrebno je bilo počakati le nekaj minut, da se je komandir Danilo Dukič s skupino vojakov vrnil na karavlo. Komandir karavle Danilo Dukič, ki je v ta kraj prišel pred devetnajstimi leti in ima vsekakor veliko zaslug za to. da delo poteka vestno in odgovorno, ie pravzaprav pravi domačin. Spominja se. kako je bilo pred devetnajstimi leti, ko je prišel na karavlo. Objekt.je bil brez vode, telefona, poti neurejene in še marsikaj drugega so pogrešali. Toda s skupnimi napori vojakov, občanov in mladine so ob pomoči krajevne skupnosti Lendavske gorice in skupščine občine Lendava zgradili vodovod iz Lendave do karavle in ga danes uporabljajo tudi gospodinjstva. Zgradili so dva transformatorja in uredili telefonsko zvezo, s tem pa ustvarili osnovne možnosti za normalno delo in življenje. Sicer pa ne mine akci-ia. pri kateri ne bi sodelovali graničarji skupaj z občani in mladino, pravi komandir Dukič, vojaki pa ga dopolnjujejo. Naj omenimo samo nekaj zadnjih akcij; ko so poplave lansko leto uničile dve cesti', so jih skupno uredili in pripravili za asfaltiranje. Lep primer sodelo- Komandir Dukič. karavle Danilo vanja se je pokazal pri gašenju požara in reševanju premoženja, ki je meseca maja zajel eno od stanovanjskih hiš v Lendavskih goricah. Uspeli so omejiti požar, ki bi sicer zajel tudi sosednje kleti, med njimi tudi klet Miška Kranjca. Pri tem so se izkazali nekateri graničarji, kar še posebej velja za desetarja Savo Vo-jpševiča. Graničarji karavle Stefan Kovač-Marko v Lendavskih goricah so razvili pristno sodelovanje s prebivalstvom, ki gaje moč čutiti na vsakem koraku, ob sleherni prireditvi ali 'akciji. Eni drugim pomagajo, tako kot pač morejo in znaio. Pred leti so na primer graničarji in mladina uredili lep drevesni nasad ob karavli. Vojaki Ivan Mijatovič, Dragan Buljanovič in Lazar Ignjič delajo na vrtu. Kaj si želijo turniški šolarji Osnovna šola v Turnišču je druga po velikosti v lendavski občini in ena od redkih, ki še dela V dveh popolnih izmenah. Pouk namreč poteka za osem oddelkov dopoldne in za osem popoldne pa še dva oddelka podaljšanega bivanja imajo. Tako praktično ni mesta za drugo kot za reden pouk. Učenci pa sicer množično'(390) sodelujejo v raznih krožkih, šolski zadrugi in pač pri vseh interesnih dejavnostih, Povprašali smo ravnateljico turniške osemletke Julko Koveš, kaj si želijo za izboljšanje delovnih pogojev. ,, Prizadevanj a za reševanje šolskega prostora so v lendavski občini velika. Izdelana je tudi pose- bna študija o mreži šolstva. Na prvem mestu je sicer adaptacija oziroma rešitev prostorskega problema v Odrancih, potem pa bomo prišli na vrsto tudi mi. V ta namen smo v krajevni skupnosti sprejeli tudi poseben samoprispevek. Naš cilj je v prvi vrsti enoizmenski pouk, zatem pa prehod na celodnevno osnovno šolo. Da bi ga dosegli, bi potrebovali še najmanj 6 učilnic, večjo telovadnico, ki bi bila namenjena tudi za potrebe KS (mladino in odrasle), tehnično delavnico in kuhinjo s podkletenimi prostori, kjer bi lahko shranjevali tudi pridelke naše šolske zadruge.” Vojaka Marjan Jagodic in Božo Holman na sadike pa je prispevala občinska konferenca SZDL Lendava. Za lepo urejen nasad z okrog 130 raznovrstnimi drevesi od jablan, hrušk, češenj, sliv itd., ima vsekakor veliko zaslug Stanko Mlinarič, ki drevje redno obrezuje in daje nasvete vojakom. Graničarji in prebivalstvo pa tesno sodelujejo tudi na kulturnem, športnem ter samozaščitnem področju. Ge se na primer pojavi v naselju neznana oseba, o tem takoj obvestijo vojake v karavli. To je le nekaj primerov pristnega sodelovanja med prebivalstvom in graničarji, ki pa se kaže tudi na drugih področjih. Tako torej živijo ob meji v slogi in spoštovanju. Biti graničar je častna, vendar odgovorna naloga za vsakega mladega človeka, česar ti se tudi zavedajo, zato jo s ponosom opravljajo. Vredno je varovati težko priborjeno svobodo, skovano bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter socialistično samoupravno Jugoslavijo. Tudi med graničarji na karavli vlada izredno tovarištvo in spoštovanje, čeprav so prišli iz raznih krajev države. Po besedah predsednika mladinske organizacije Gorana Kerkeza iz Nove Pazove na karavli živijo kot majhna družina. Kljub obilici dela najdejo tudi čas za gledanje televizije, prebiranje časopisov in revij, za športne aktivnosti in drugo. Skrbno tudi obdelujejo velik vrt, tako da zelenjave ni potrebno kupovati, redijo pa tudi svinje. Graničarji karavle Štefana Kovača -Marka iz Lendavskih goric so za dosedanje uspešno, vestno in odgovorno delo prejeli številna priznanja, ki krasijo njihove klubske prostore. Tako so prejeli odlikovanje tovariša Tita orden zasluge za narod s srebrnim vencem, pohvalo obhodu ob meji' komandanta ^pla^' armadnega obm। cj to skupščine obcinebod.lne va, priznanje java >n fronte občine Lenda^ krajevne konferen veC Lendavske gorice yaL wdi Radi 0 delu kih čarjev kara vač^r£jahko naP‘roda zaenkrat. naj vse]n gr Tako nj^ kčuvarjej uspehov pr* zahtevne nalog MLADI MED GRANIČ^^ Podobno kot nreišnia leta bodo (l,d! jaVj]i bt^n-^ mladina soboške občine nadvse slovesno Pr eia|isti\n v eti graničarjev. Občinska konferenca , D|arii °*’.,s Soboti je že pred časom razposlala dopise Vzniki t od p. prazniku graničarjev, ki so jih PiT!6*1 P njh org3 pj zveze socialistične mladine in direktorji „njzaci) % v PGjs* združenem delu vodstva mladinskih °S, 1« strukturami in se dogovorila za skupne o ^upn11 avgusta, od 10. ure dalje. Mladi iz kraje' ar3y|ah> , 3 jp i1*' bodo obiskali pripadnike naše armade n pril°^%, ” uspešno sodelujejo. hod« n°V kul11"11' Prav srečanja mladih z graničarji Psebej dogovore o nadaljnjem sodelovanju, se P drugih prireditvah. ml« M-3 Milan Jerše J. G. VESTNI*: STRAN 4 IFIGENIJA V PREKMURJU Prizor iz filma Lov v kalnem. Irena Šavel STRAN 5 razstave kinematograf Knjige Kulturni koledar Jubilejni Pulj in pomurski odmevi USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: priročnik Gina Pugnettija VSE O PSIH, ki ga je izdala Državna založba Slovenije, roman Marie Louise Fischer VROČE ZAŽELENA LETA v založbi Lipe iz Kopra in ponatis Frana Milčinskega dela BUTALCI (Mladinska knjiga). Prevedel: Vladimir Komidar MURSKA SOBOTA — V galeriji Kulturnega centra je še vedno odprt 6. jugoslovanski bienale male plastike, na katerem se s svojimi deli predstavlja skoraj devetdeset umetnikov iz domovine in tujine. RADENCI — V razstavnem salonu hotela Radin razstavlja romski akademski slikar Šaban Butič iz Obiliče-vega na Kosovu. telesa ter mi jemala dih. Ni mi bilo mogoče vzleteti. V smrtni grozi sem ugledal rumenkaste kozlove oči. Zaslišal sem mu meketanje. Udje so mi ohromeli, srce pa mi je močno utripalo, kakor da bi mi hotelo počiti. Pohajal mi je dih, začel sem se dušiti. Vsmrtni stiski sem kriknil: »Gospod. moiboo!« Tedaj me je lovski oproda zgrabil in vrgel v zrak. Okrog sebe sem zaslišal krohotanje. Pozno ponoči so ugasnili ognji. Sence so švigale sem ter tja in se vrtinčile. Po zraku je žvižgalo, jokalo, kričalo in tulilo------. V sami srajci sem ležal sredi vlažnega travnika. Čeravno me je že stresal mraz, mi je telo vendar žarelo. Zgrozil sem se in planil kvišku. Pred menoj je ležala s temnimi okni zastrta črna gmota Krottenrieda. Izza dreves sem uzrl krvavordeči mesec. Nekdo je prišel, me položil v zibel in zraven prepeval, da bi me uspaval. Kmalu sem se zopet zbudil. Ležal sem v postelji, okrašeni z angelskimi glavami, videl prvi jutranji svit, svetlo ožarjena okna in se skušal premakniti. Ni mi uspelo. »Mrzlico imate!" je nekdo medlo pojasnil. Poleg mene je v zakrpani spalni halji stal učitelj in v kozarcu nekaj mešal. »Po naključju sem vas opazil na livadi, gospod baron, ko ste nenavadno skakali", je pojasnil Hemmetschnur. Ivan in jaz sva stekla k vam in vas trudoma prenesla v posteljo. Edino to vem. Če se ne bi pozno v noč bavil s prokletim preračunavanjem lesa, bi morebiti v hladni rosi premrli.« K ustnicama mi je prislonil kozarec, jaz pa sem pil in pil. »Ali sem bolan ?« sem ga vprašal. Bil sem zelo šibak. »Vedel sem, kako se bo končalo, če boste spali v tej sobi celo zadnjega aprila ob Valpurgi, Nadlovecježe vstal in ga silno zanima, zakaj smo ropotali že ob jutranjem svitu. Prespite se in se drugič ne lotite stvari, s katerimi se ni šaliti.« Pokazal mi je plavi lonček, ki je razbit ležal na tleh. Obraz mu je bil videti tako pust in neprijeten kakor grd dan, ki se je bližal. Zatisnil sem oči in v notranjosti z vso močjo klical Evlija, ki se do sedaj še ni hotel oglasiti. Nocoj ob 20. uri je na sporedu kina Svoboda v Gomji Radgoni domača komedija LOV V KALNEM, ki jo je režiral Vlasta Radovanovič. V naslovnih vlogah nastopata Bata Živojinovič in Mira Banjac, na velikem ekranu pa izstopa tudi Neda Američ. Tema filma je stanovanjska nro-blematika z nizomparodoksalnih in komičnih situacij. Za poletne dni primerno lahkotnejšo filmsko stvaritev iz domače produkcije si lahko ogledate tudi v nedeljo, 14. avgusta ob 18. in 20. uri. AVGUSTA. 1983 no najbolj zanimiv film »DIH«. Največ filmov je na FJIF poslala srbska kinematografija. medtem ko Črna gora in Makedonija nista imeli na festivalu nobenega filma. Pa tudi brez Lepe Brene festival ni mogel. Pojavila se je v filmu »TESNA KOŽA«. Film pa je baje že doslej potolkel vse rekorde obiska. Samo v Beogradu si ga je ogledalo preko 600.000 gledalcev. Večji del filmov se bo preko leta pojavilo tudi v pomurskih kinematografih, nekaj jih bomo videli na televiziji, najboljše pa bomo videli na letošnji manifestaciji TEDNU DOMAČEGA FILMA, oktobra v vseh štirih pomurskih središčih. Predvidoma bomo videli v tem prikazu naslednje filme: »BALKAN EKSPRES« — najboljši film po oceni žirije revije Studia _ »MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS« — film ki je vse do konca vodil za nagrado publike v Areni. »NEKAJ VMESNEGA«, »HALO TAKSI«, »SOMRAK«. »VONJ TELESA«. »MAH NA ASFALTU« in »DIH«. S strani distributerjev so filmi obljubljeni, do izpada bi lahko prišlo le, če bi v tem času katerega od teh filmov prikazovala Ljubljana. To bo prva pomurska skupna akcija na področju filma. Izbrani filmi so dovolj zanimivi za vsakega povprečnega gledalca, obenem pa tudi dovolj kvalitetni. Na svoj račun bodo prišli tudi mlajši gledalci saj je njim namenjen zlasti film »MAH NA ASFALTU«. Roman SLUGA tragedij, med njimi tudi Ifigenijo. In zdi se, daje pred nami dogodek iz zgodbe o Ifigeniji, in sicer tisti del zgodbe, ko Orestes ukrade Artemidin kip. Velika stoječa figura je Ifigenija, figurice ob nogah pa so na prestolu upodobljena Artemida, ki jo goli Orestes sklepa, se je polašča. Kdo je bila Ifigenija, kdo Orestes in kdo Artemida. Zdi se mi, da ne bo odveč bralcem predstaviti znanega mita. Ifigenija je bila hči mikenskega kralja Agamemnona in njegove žene Klitemnestre, ki je postala tragična junakinja, ne po svojo lastni volji, ampak zaradi okrutne igre usode. Agamemnon je zbiral vojsko v pristanišču Aulidi, odkoder naj bi se maščeval nad Trojanci. Ker pa je na lovu ubil Ar-temidino košuto (Artemida je bila boginja lova), užaljena boginja ni naklonila Grkom ugodnega vetra in ladjevje ni moglo izpluti. Da bi jo potolažil, ji je Agamemnom hotel darovati hčerko Ifigenijo. V zadnjem trenutku je Artemida zamenjala Ifigenijos košuto. Ifigenijo je vzela k sebi v Tauridijo, kjer je postala svečenica v njenem hramu. V njem je pred posvečenim Artemidinim kipom žrtvovala vsakega tujca. V času, ko je služila Artemidi, ni več slišala ničesaro svoji domovini. Ni vedela, daje po desetih letih obleganja padla Troja, da sta njenega očeta ubila Egist in Klitemnestra, ko seje kot zmagovalec vrnil domov v Mikene. Ni vedela, da je njen brat Orest kaznoval morilce svojega očeta in je po navodilih Apolona moral iti v Tavrido. Tam je srečal sestro Ifigenijo, ki mu je omogočila ugrabitev Ar-temidinega kipa. Oba sta pobegnila v domovino. Vendar pa vrnitev domov ni osvobodila Ifigenije, ki je še naprej bila Artemidina svečenica v antičnem mestu Brauronu. Tu je živela, dokler je smrt ni osvobodila njene žalostne usode. Še danes so vidne ruševine antičnega Artemidinega templja v tem mestu. Bogovi in junaki, ki jih je ustvarila domišljija starih Grkov in Rimljanov (delno tudi drugi narodi), so doživeli čudežno usodo, čeprav nikoli niso živeli, so preživeli tisočletja in mnoge resnične junake in mnogi med njimi bodo živeli v človeški zavesti tako dolgo kot človeštvo samo, Ifigenija je prav gotovo ena izmed najpomembnejših likov grške mitologije, ki do danes živi na gledaliških deskah: v Evripidovi tragediji Ifigenija na Tavridi in Ifigenija v Avlidi, v Racinovi I figenija v Avlidi, v Goethejevi Ifigenija na Tavridi. Živi v glasbenih delih, na slikah in kipih. Ob odkritju naše Ifigenije ne bo odveč, da opozorim na nekatera važna pojasnila. Zakonsko določilo pravi, daje vsak v zemlji ali vodi po letu 1945 najden predmet last skupnosti. Logična posledica tega je zahteva po prijavljanju najdb in oddajanju le-teh v muzeje. Zasebne zbirke gradiva, ki nima posebne spomeniške vrednosti, so dopustne in mnogokrat kaj lahko tudi spodbudne in vzgojne. Vsekakor pa morajo biti vedno vodene v soglasju s strokovno službo, zakaj edinole ta more določiti, ali je predmet takšen, da ga lahko brez pomisleka zapremo v posameznikovo vitrino, ali pa more samo v muzejski zbirki rabiti znanosti, stroki, skupnosti in tako seve tudi tistemu, ki je predmet prinesel v muzej. Kdor čuti le malo ljubezni do daljne preteklosti naše dežele in do najglobjih korenin zgodovine, naj stopi v muzej. Zavedati se moramo, da brez tega, kar so opazili kmetje pri vsakdanjem poljskem delu, brez ljubeznive pripovedi o starem krajevnem izročilu. brez pozornosti najditeljev, ko je gradbeni stroj škrtnilob podnožje kipa, slovenska arheologija ne bi imela uspehov, kakršne je dosegla v zadnjih desetletjih, in bi bila davna preteklost naše zemlje še vedno močno nejasno. K^Sali $ *a SPraJca. da bo Wvl°go dnh-i naJb«>jšo » X ±la Miranda ei 8° Eve v vendar M »si Sojeni. «Io dob-Publikonahnemat°-Pa bo verjet- 36. SNIDENJE Z EVLIJEM Resno bolan sem šibak in omotičen ležal v postelji z baldahinom. Razjedene angelske glave so se mi začele spakovati, kakor hitro se mi je vročina stopnjevala. Učitelj si je zelo prizadeval okrog mene, in nekoč je z ovito nogo prišepal celo lovski starešina, posedel poleg mene in mi zopet pripovedoval novo dogodivščino z mojim očetom. Na vojvodskem dvoru sta namreč vtihotapila v nočno posodo neke ugledne gospe veliko žabo. Med enajsto in poldvanajsto uro zvečer sem ga slišal glasno peti. Razločil sem lovske popevke: »Ulovil bom lisjačka rdečega kot ljubci so lasje.« Spričo svoje šibkosti sem ob tej pesmi ganjen pomislil na Zeferino, ki mi je med grmičjem vrtnic zapela: »Pod srcem pa lisjačka nosim —« Spomnil sem se njenega žalostnega konca. Kako dolgo je že od tega, ko sem menil, da se mi je bolečina že izjokala? Presunila me je tudi misel na Aglajo, saj sem si jo predstavljal z lesketajočim se mrtvaškim vencem, kako je ležala sredi plapolajočih sveč-------• Čemu in komu je služilo in koristilo moje bedno življenje ? Sestavljali so ga strasti, smetišče pregreh in prazen strah. Pot se je nagibala h koncu. Ah, kako globoko sem se zaničeval, ko sem zrl na izgubljena leta. Marljivi kmetje so v pdtu svojega obraza orali skopo odmerjene njive, obrtniki so zavoljo vsakdanjega kruha pregibali poštene roke, zdravniki so zaskrbljeni in sklonjeni pod bremenom vesti sedeli ob bolniških posteljah, učenjaki so pri ugašajočih svetlikah raziskovali in premišljevali, glasbeniki pa so z blago igro razveseljevali človeška srca. Kaj pa jaz? Ležal sem kakor bolno deblo brez listov in cvetov ter brez slehernega sadu. Vsakdo je šel bolj koristno skozi življenje nego jaz. Name se je zlila polna mera trpljenja. Prerasel sem bol. V mehi je vzniknila strahotna slutnja ničevosti, nesmotrnosti, nečesa, kar je dozorelo, da propade. (Nadaljevanje prihodnjič) Ko sem^se viseli pnp,avaf mimo mene Montanus, ki mu^ skupin® pl ' aad odpetlh h,ač' Zara^/eu °isela koža, in krohotajoče ^,defsem kosti,, s katerih je enj črvi ter ogrc• OtrOp® 9°hce, iz katerih so lezli beli < g- zVjiali v nar0®l dvoa' pregrehe so se zoprno hehetajoče so suhe fante Zenske so vreščale in pntis se ■ cec/i/o (nas^a TOk0 ^k^TOhteče raroge. Iz vimen „ polomljenih ud ^lek^ * brezzoba usta starcev. Nekdokj je ogabno V' hrivezani okrog vratu os kl e vresce drgeta?aVa a SV0Je moštvo, in je pohnil uhajali P^en.raL ^Plesal10 se valjala po tleh. Iz z®m /® jn bledi obraz grma pa se je nosom ter zašepeta . TOWaymona z zmečkanim rdečim nos TeuS USaj me’ Mohamed! Glej, da 9 /n Jivje razuzdano Petje >daJaem zaslišal silno vpitje, vriska j na ^terii^^mi in nogami so mahali prob . do brade m Golčala V rned'1 čuči čepela postava ^elsePer)!ai sem oči in ves besen spoznal lov 9 mu je pod ^im^ 2raščen s skalo, zlobni zagrizeni o klobukom svetil kottrhli le , g^val za n/o ^drika Vseb gumbnicah, kakor da 7azrfe vame z ®genj. Srepe jastrebje oči s0 Dretreslo, kakor ^'Per irf hudobnostjo. Kriknil je, da je ? »pi-j-j!« Tedaj izt^^.^hfe P°d smrtonosnim ko • krempljev m Ho? ? protl men' na t,SOČe r°\e mi obesili za noge ®^ffisern poleteti kvišku, pa so se mi ou Ub^de gat Držite ga!" je vreščal sebe. Toda ^dme an,sem brcal z nogama m tolke 9° se m/- (eZke । ko o?r r!bajate vedno nove ženske rok , syOje vroče Us(eice >2a e okrog vratu, v obraz so mi v obešala težka ’ 2anle so mi kremplje v lase, name so se one Arheologi lahko leta in leta odkrivamo nanose zemlje in iščemo ostanke preteklosti in zgodi se, da ne dobimo zaželjenega rezultata. Včasih pa čisto nepričakovano (ob oranju, bodisi ob kopanju kakšnih jarkov ali temeljev hiš) pridejo na površje predmeti, ki odtehtajo večletna raziskovanja in ki so pravi biser med odkritimi najdbami. Takšen biser je bil v julijski vročini najden ob kopanju temeljev za hišo MarijeC6rvNoršincih40. V globini dveh metrov je bil najden do polovice ohranjen antični kip, izdelan iz belega marmorja. Pokrajinskemu muzeju ga je posredoval Stanko Vigali iz Murske Sobote. Za naš muzej je to nedvomno velika pridobitev, saj je to prvi antični kip v Prekmurju (poznana sta dva rimska nagrobnika, ki imata le reliefne upodobitve), v Sloveniji pa je antičnih kipov izredno malo in prav zato smo lahko več kot ponosni na novo najdbo. Ohranjena je samo spodnja polovica kipca, kije verjetno rabil za grobni okras. Glavna figura predstavlja žensko, oblečeno v značilno grško nošo-pe-plos. ob bosih nogah pa ima dve manjši figurici. Prva sedi na prestolu, druga gola moška figura pa jo s polastitveno kretnjo objema. Vsekakor gre za repliko neke mitološke figure, kije bila v antoninskem času (2 stol) zelo moderna. Glavna figura je upodobljena dokaj arhaično, tak je tudi pepelos, figurici ob nogah pa sta prikazani v psevdohelenističnem stilu. Nedvomno je pred nami v kiparski tehniki upodobljena mitološka zgodba — tragična oseba s figurama iz svoje zgodbe, ki sta bistveni za odkrivanje tragične osebe. Majestetično matrono na prestolu — kot nekakšno božansko bitje — je kipar naredil po svojem okusu, po nobeni šabloni, tako pač kot sije to boginjo iz svoje izkušnje predstavljal. Goli moški, ki kaže zelo posestniško, polastitveno kretnjo, pa seje klesarju nedvomno spridil, vendarje narejen tako kot so v tistem času delali genije in podobne figurice za nagrobnike. Vsekakor delo ne predstavlja umetnine tistega časa, ima pa svoj sta-rinoslovski čar. V rimskih provincah, kakor tudi v Panoniji, so kiparji zelo radi upodabljali junakinje velikih grških 29. julija se je končal uredni del ! c^ovrstjO je desettisoč-igranega filma Pulj 83. Deset ve£.er.°* Starodavno Areno, da glava množica obiskovalcev napolnjevalat star «videla, kaj so naši filmarji ustvanlu» > . z velikim ognje-30. jubilejni FJIF se je pričel kot ob J. so ob tem Worn. Do poslednjega kotička nap J uhajali vzdihi navdušenja. Ti prvi večer smo videli najboljši film festivala ^ONJ TELESA« režiserja civojina Pavloviča. Skupno je bilo prikazanih 25 filmov, od tega 20 v uradom programu v Areni in 5 v 'Normativnem programu v N'orani filmskega centra. Ncer pa so se vsi filmi lahko Nkgovali za nagrado »Stu-jelen«, to je nagrada Publike, saj to žirijo sestavlja-slučajno izbrani člani. 01eg tega pa so letos uvedli upodelitev nagrad občinstva c n''. dodelili so zlata. pA™a in bronasta »Vrata ««. Tu je imel vsak gleda-možnost dati glas filmu, ki uJe uajbolj ugajal. vk? etošnjem FJIF so pre-udovale sodobne teme, ko-W V glavnem so to TO, ilhbo tudi kinemato-TOka publika rada gledala, le filmov je izstopalo kvalitetnih fil- ki k ne. jpa Je tudi takšnih, bl Jih lahko mirne duše ®UdmarlemtUdiprihra' so fdm Boštjana uvtstir a »Maškerada« sploh pilm <1 naJestival, ni jasno, pove na?ašnjemu gledalcu ne neTOCesar’patudizerotič-ostMi Prav banalen. Tudi naW°Venski fdmi se niso Puhlih odrezali. Po ocenah iestvice S° uvrščeni na dnu 1»J; 4 H । v L • X l / ■ » 5 H U । wrffflwi® ’J-Ž- S i jf- J ) J- J J I ■ / ' • ' , ' | I f J . J; J .* tx j. ' I ' Jj' ‘ 5 v > .’T--"it C -V" naši kraji in ljudje DOLINA ŽELI IZ MANI RAZVITOSTI dopisniki so zabeležili Dolina je drugo najmanjše naselje v krajevni skupnosti Puconci, kjer živi okrog 120 ljudi in spada med manj razvita območja v soboški občini. Večina prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom, saj je zaposlenih le 17 krajanov. V vasi je nekaj zglednih kmetovalcev, ki se vse bolj uveljavljajo kot tržni proizvajalci. Med njimi so kar trije zgradili piščančje farme in kot kooperanti delovne organizacije Agromerkur Murska Sobota v enem turnusu zredijo okrog 40.000 piščancev. Poleg teh sta dva kmetovalca uredila košno-pašni sistem. Sicer pa je večina kooperantov KZ Panonka iz Murske Sobote, s katero tesno sodelujejo. Kmetovalci tožijo le, da pri preskrbi z gorivom niso v enakopravnem položaju s kmetovalci na ravninskem območju, kajti obdelovanje zemlje na hribovitem območju zahteva več goriva in je tudi težje. Za Dolino pa je tudi značilno, da je v njej vse več počitniških hišic. PRIZIDEK H GASILSKEMU DOMU Čeprav krajani Doline že,vrsto let plačujejo krajevni samoprispevek, se večjih investicij ne morejo lotiti, ker je kraj majhen in zberejo tudi malo denarja — letno le okrog 100.000 dinarjev. Kljub temu pa znajo vsak zbrani dinar dobro naložiti. Tako so letos zgradili prizidek h gasilskemu domu ter uredili kuhinjo in sanitarije. Pri tem so združili vsa razpoložljiva sredstva, saj drugače ni mogoče, pravi predsednik vaškega odbora, ki je hkrati tudi predsednik gasilskega društva Dolina Stanko Jakoša. Počitniške hiške rastejo tudi v Dolini. ROMI DOBIJO VODOVOD Na območju Doline živi okrog 78 Romov, ki so brez pitne vode. Zato so s solidarnostnimi sredstvi začeli graditi vodovod, pri čemer je prispevala skupnost socialnega skrbstva občine Murska Sobota 600.000 dinarjev, območna vodna skupnost 200.000 dinarjev, ostalo pa krajevna skupnost Puconci. Investicija bo veljala okrog milijon dinarjev. Zaradi potreb po širšem območju' so- seštela zavlekla, vendar predvidevajo, ‘ bo iz pip voda pritekla že v enem mesecu. To bo za naselje Romov vsekakor velika pridobitev. CESTNA POVEZAVA NAJVEČJI PROBLEM Dolina bi se vsekakor veliko hitreje razvijala, če bi bile prime- rno urejene ceste, ki bi jo povezovale z ostalimi kraji in občinskim središčem. Tako pa so kljub nenehnemu vzdrževanju le-te še vedno v slabem stanju, kar je tudi vzrok, da v vas avtobus ne vozi, temveč morajo pešačiti do avtobusne postaje na Venečo. Zato je velika želja krajanov Doline, da bi čimprej uredili cesto, ki ni le lokalnega značaja, temveč pomembna za širše območje. Ta cestna povezava je tudi potrebna zaradi prevoza otrok v vrtec in osnovno šolo v Puconce. Prispevala pa bi tudi k socializaciji Romov, ki živijo na tem območju. Toda krajevna, skupnost Puconci in krajani Doline sami ne morejo zgraditi ceste, zato upravičeno pričakujejo pomoč širše družbene skupnosti (solidarnostna sredstva za manj razvita območja pri skupščini občine in SIS za ceste). Sicer pa bodo cesto začeli urejati z lastnimi sredstvi krajevne skupnosti že v kratkem, pri izkopu jarkov pa bo dva in pol dneva sodelovala tudi MDB Goričko 83. KDAJ DOBIJO TELEFON? Poleg ceste je velika želja krajanov Doline, da bi dobili telefonsko povezavo z drugimi kraji. O tem so se že veliko dogovarjali, vendar se je zadeva zavlekla tako dolgo, da bo potrebno namesto 80.000 dinarjev odšteti za telefonski priključek 240.000 dinarjev. Kljub pripravljenosti krajanov Doline, da pomagajo s prostovoljnim delom in z materialom (drogovi) skoraj ni pričakovati, da bi še letos dobili telefon. Brez pomoči širše družbene skupnosti telefona ne bodo imeli. Feri Maučec Od viničarskega sina do gospodarja Asfaltirana cesta se vije vse do dvorišča usmerjene kmetije, kjer se že zunaj opazi, da njen lastnik ni skregan z dobrim gospodarjenjem. Vse je snažno, na svojem mestu in urejeno. To je domačija Mihaela Magdiča iz Desnjaka. Miha je ponosen na svojo kmetijo, pa kako tudi ne bi bil, saj sta si jo z ženo sama ustvarila. S ponosom poudari, da je sprva bil sin skromnega viničarja. Toda Miha je imel pridne roke in, kot vse kaže, je to dejansko bilo njegovo največje bogastvo. Mnogo je bilo truda in samoodrekanja, pa vendar uspeh ni izostal. Težko pot od viničarkega sina do gospodarja na lastni kmetiji je Miha občutil na svoji koži. Trenutno ima v hlevu 10 krav molznic in 5 plemenskih telic. Že v bližnji prihodnosti bo razširil mlečno proizvodnjo, sčasoma pa prešel na vedno bolj cenjen tako imenovani pašno-kosni sistem. Pri Magdičevih pa je tudi že več kot 15 let zbiralnica mleka. Lansko leto so oddali kar 64 tisoč litrov kvalitetnega mleka. Sprva so se ukvarjali z vzrejo plemenskih svinj, pozneje so imeli kombinirano rejo: plemenske svinje — goveda, sedaj pa so se v celoti preusmerili v govedorejo. Živinorejsko veterinarski zavod iz Murske Sobote jim je pred leti podelil posebno priznanje kot rejcu plemenskih svinj. Živinorejska poslovna skupnost Slovenije mu je pa pred letom izročila srebrno plaketo kot uspešnemu pridelovalcu mleka, sicer pa je nosilec raznih diplom in priznanj, pridobljenih na živinorejskih razstavah po Pomurju. Kot dolgoletnemu aktivistu mu je krajevna konferenca SZDL Stara cesta nedavno podarila portret tovariša Tita. Miha Magdič je tudi predsednik zadružnega sveta TZO Kmetovalec Ljutomer. STRU Po poteh AVNO J-a Piščančje farme v Dolini. Letošnjega pohoda po poteh Avnoja se je iz soboške občine udeležila Olga Laco iz DO Mura TOZD Perilo. Ob vrnitvi je povedala: ,,Letošnja pot je vodila od Jajca do Kočevja. Prepešačiti smo morali čez 200 kilometrov, del poti POPOLDNE V GRADIŠČU pa smo se peljali z avtobusom oziroma vlakom. Pohod je trajal dva tedna. Zanj sem se odločila v zadnjem trenutku, saj je potekal v času našega kolektivnega dopusta. Na njem nas je bilo 98 iz Slovenije, sodelovali so tudi vojaki. Pohod je bil v znamenju velikega tovarištva, spoznavali smo nove kraje, ljudi in njihove običaje, čeprav smo se le krajši čas ustavljali med domačini, smo se od njih navadno poslavljali s solzami. Kaj hitro sta minila dva naporna tedna; 200 kilometrov pešačenja je marsikoga izmučilo. Na cilju v Kočevju smo se razšli z obljubo, da se bomo srečali še na podobnih pohodih.” Elemir Melin RADOSLAVCI Kaj delajo, kaj načrtujejo v Gradišču pri Murski Soboti, v vasi z 72 gospodinjstvi? Precej skupnega dela je za njimi, ko bodo končana glavna poljska opravila, ko se bo spet nabralo nekaj denarja iz krajevnega samoprispevka, bodo nadaljevali. Predsednik vaškega odbora Janez Serec je prav na hitro opozoril na osrednje naloge: — temeljita obnova obsežnega zadružnega doma — dva kilometra nove asfaltne prevleke na vaških ulicah — nov transformator — obnovitev poljskih poti . . . Še bi našteval. Ne samo on. Tudi Jože Donša, Franc Bakan in predsednik gasilskega društva Alojz Flegar, ki se je s traktorjem vračal s polja. V ospredju je torej temeljita obnova obsežnega zadružnega doma, v katerem je tudi Potrošnikova trgovina. Pred leti je delovna organizacija trgovino posodobila in vložila precej sredstev, le kako bo okrog vzdrževanja celotne stavbe, o tem se niso dovolj jasno dogovorili. Kdo vse bo prispeval svoj delež? Streho je treba prekriti, potrebna je nova fasada. Pod zamakajočo streho zadružnega doma pa se je po obnovitvi trgovine, ki naj bi bila v prihodnje še bolje založena, vseeno marsikaj spremenilo. Lani so obnovili dvorano, vendar ne do konca.. Zmanjkalo jim je denarja za stenske in talne obloge. Nadaljevali bodo jeseni, ko bo spet kaj časa tudi za prostovoljno delo. Podobno bo s prostori za potrebo gasilskega društva, ki so jih zaradi pomanjkanja denarja v zadružnem domu uredili le deloma. Sedanji gasilski dom, kjer je sodobna oprema, je tako dotrajan, da ga bodo morali kmalu porušiti ali pa s temeljito obnovo preurediti za kakšne druge namene. O tem se bodo še odločili. Urejenosti vasi Gradiščani že vrsto let namenjajo dobršno mero pozornosti. Vsak zase in vsi skupaj. Na to ob asfaltu še posebej opozarjajo trikotne gredice. Na eni, prav v središču vasi, je zasajeno tudi drevo v spomin na tovariša Tita. Gredice vzbujajo pozornost, pozornost pa vzbujajo tudi s cvetjem obložene okenske police prijaznih domačij. Za vse to se trudijo mladi in starejši, ki imajo radi urejene domove in cvetje. Cvetje na oknih in balkonih. Ni pa jim všeč asfalt, ki se čedalje bolj ,,razcveta”. Okrog dva kilometra nove asfaltne prevleke bodo morali položiti, in to v najkrajšem času, ker bo sicer investicija še dražja. Za zbiranje sredstev, ko gre za kaj resnega, perspektivnega, imajo v Gradišču dobršno mero razumevanja. Kar 90 tisoč dinarjev so zbrali, kar tako, na hitro, za 22 uličnih luči, že jeseni pa se bodo lotili gradnje transformatorja. Očitno pri tem ne bo zatikanj. Vsi po vrsti občutijo, koliko nevšečnosti je ob slabi električni napetosti. Pa ne gre samo za razsvetljavo, tudi strojev na električni pogon je čedalje več. Pri vzdrževanju poljskih cest, kar precej jih imajo, očitno ne bodo imeli večjih težav. Imajo svojo gramoznico, volje do dela jim ne manjka, pa tudi pri prevozih marsikdo prav rad priskoči na pomoč. Zagotovo pa bo marsikdo našel tudi kaj časa za ureditev ograje ob pokopališču. Janko Stolnik Vrstijo se akcije mladih Na dan vstaje slovenskega naroda se je zbralo 30 mladincev in mladink na delovni akciji, da bi tako s svojim delom pomagali pri obnovi občinske ceste Radoslavci—Godemarci. Bilo je potrebno očistiti odvodne jarke m urediti bankine na 4 kilometre dolgi trasi. Prav prijetno je bilo gledati mlade brigadirje, na delovišču pa je plapolala slovenska zastava, kar je občanom dalo vedeti, da je v KS dobra in napredna mladinska organizacija. Uspeh je prav gotovo pripisati predsednici Liljani Stagarjevi in njenim ožjim sodelavcem. Da bi se mladi dobro počutili na delovni akciji, jim je pomagal tudi tajnik KS ali Janez, kakor mu pravijo mladi. Akcija je uspela. Za trdim in napornim delom na vročem soncu so mladi pripravili prijeten piknik. G. R. V Gradiču so, kljub vsemu, optimisti. Marsikaj jih še čaka, le malo več mladih bi radi pritegnili k skupnemu delu. Zdaj, ko imajo sodobno opremo, bi radi ustanovili mladinsko in morda še pionirsko gasilsko desetino. Dogovarjajo se, morda pa bo le kaj. Takih in podobnih mlatilnic je v pokrajini ob Muri čedalje manj. Le-te so izpodrinili številni novi kombajni. Tudi tale zapuščena mlatilnica, na dvorišču pri Jožetu Hozjanu v Veliki Polani, spominja na stare dobre čase. Železno-lesena konstrukcija mlatilnice je tako prepuščena času, svoje pa opravijo sonce in dež. Škoda, res škoda je takih in podobnih mlatilnic, ki nam tako pred očmi propa-dai°- Tekst in foto: Jože Žerdin CRENŠOVC j Dva izleta za člane ZB Krajevna organizacija ZB NOB Čren-sovci zavzeto uresničuje letošnji program-Ob dnevu vstaje se je 37 članov udeleži« izleta po Pomurju. Obiskali so gr<® Miška Kranjca, ustavili pa so se tudi pn spomeniku narodnega heroja Stefana Kovača in pri spomeniku talcem bh® Tišme. Ogledali so si tudi druge znamenitosti v Turnišču in Bogojini. Za 29. avgust pripravljajo izlet ® drugo skupino, in sicer na Kočevski Kog’ Katica Čunf Zbor počitnikarjev Jugosta* Člani počitniške zveze pn OK nravkar Pa P0-so izvedli letos veliko uspešnih akcij, P na zbor tekajo priprave za letošnjo najvecjoa septeIn-počitničarjev Jugoslavije, ki bo 17. iejugosla' bra. Pričakujejo čez 200 udeležencev1 obisk vije. V okviru zbora bo pohod na soboto, 17 lončarjev in ogled usmerjene kmetije, tra[jjcjonalni septembra, zvečer pa je na program amoin v ,,plavi večer” z bogatim kulturnim . ^Melio Vidoncih. Taborniki tudi.. v ljutomerski občini Pred kratkim je občinska ljudsko Ljutomer v sodelovanju z odde ke osnoVI1 obrambo organizirala za vse lju o' . Dejavnf šole demonstracijo taborniške a jz Go^ sti so prikazovali odredi taborit Radgone. Poudariti velja, da so v J. n^jran«13 ni, kot edini v Pomurju, kjer se m „„ v jesenskem borništvo, stekle že vse priprave, a .j v kraj«" času osnujejo vsaj trije taborni na osnov®” vnih skupnostih, sedež pa naj b tomeru m šolah, in sicer v Cezanjevcih, J -u org Razkrižju, s tem da so taborniki mesec s k nizirani. OK ZSMS namerava pn^ cati razširjeni pogovor gled u J vOdstva dejavnosti in formiranja obcinsKeg sTRU bornikov. NEGOVSKO JEZERO Vse več kopalcev Ce se je v zadnjih letih na Negov ]etošnje vilo kopalcev zmanjševalo, teg ^oiigo zan moremo trditi, čeprav je jezero neK ' Pohvaliti je potrebno trg0VS^i°jf^bifeje?1^^ tor-Sloga iz Gornje Radgone, -^o, za kakor bi lahko rekli, maihno trebščm za oskrbo s pijačo m dro ovjli bazen^j turiste. Škoda pa Je’J""' £e & niso cele> kažejo kaj klavrno podobo, jn nepja za obiskovalce, zlasti za gadgona ms ovih Žalostno je, da v občini Gornja Radg^^pV. gli zbrati kakih 400 tisoč dl bazenov. . . „„raai neurejen^ Mnogi kopalci godrnjajo za a kaj0 kot zera. Ali upravičeno? jezeru * jn mo, je kopanje na Nego vzdržev -zjral brezplačno, odkod torej denar _. hi organ obnavljanje objektov. Ni pobiranje vstopnine? V cast . vsaj deloma polnili s pobir J tega ranje in čolnarjenje, sedaj P fj POHOD PO ^^5^,1^’’^ kratkim je planinsko J"š(nih Raf^v petdnevni pohod po c :st planL,pno Pohoda se je udeležilo e po pn ^oP0^ rimi so bile tudi štiri no Lj0tomera d k^jef vožnji iz Murske Sobote doim‘ oiico, do Rogovilca v zgornJ' kot na ”nasje%49 je pot vodila skozi ^^Drugi smo prvi dan tudi pren se p dj p^gp prva hujša preizkušnja opraV1 m visoko Ojstrico, kjer smo krst naših štirih novi n ■ Sukal” LjieiP P. (, d« Škarje na Planjavo ter Čez^ zasipi sedlo do koče na Okr^Uj potsko®^se^^ smo naslednji dan pre o j dan tlii koče na Kokrškem 2558 «a! na najvišji vrh našega po^o, tet teri vec in na vselej nevar 14 „a L m do končnega cilja Ce bljfnJ° * g na J ae 's planinci so se še podaji.na b^ spu^ju^ Zadnji dan smo se spr KfanJa m odkoder smo nato P ek« prispeh " ja|. zdravi in polni lepih v -n0 Šim pohodom so nas v je pre ji a > napisom „Stil”, katere nam J V Radenska. dinskiv°d Pohod je vodil mlačno ki je ob koncu poti blJ. .^prj* ^ vztrajnostjo in pogum večkr » zilje željo, da se v bodoč v naše prelepe planine- nra?" ___ v NA? _____________ VESTN*^— STRAN 6 kmetijska panorama DEŽEVALO JE PREPOZNO Zadnje deževje je sicer prineslo manjše osvežitve in dobro namočilo izsušeno Krnijo, vendar posledic, ki jih je pustila dolgotrajna suša, ni odpravilo. Dež je prišel prepozno, pravijo kmetijci, saj so nekatere kulture že močno prizadete in bo pridelek zpatno nižji °d pričakovanega. Najbolj so prizadeti koruza, krompir ’n sladkorna pesa, pa tudi na travnikih je škoda občut- V Murski Soboti se je prejšnji teden že sestal strokovni kolegij Kmetijske zadruge Panonka ter razpravljal o posledicah suše in o ukrepih, kako omiliti posledice. Po besedah direktorjev Posameznih temeljnih za-i^nih organizacij so posledice dolgotrajne suše občutne na celotnem območju občine, najbolj pa so prizadete kulture na prodnatih in peščenih tleh. Tako ocenjujejo. da bb na nekaterih območjih TZO Murska Sobota pridelek koruze nižji od 50 do 60 odstotkov drugod pa za 20 odstotkov. Podobno je tudi na območju TZO Petrovci in Beltinci, na cankovskem območju je škoda na koruzi 40-odstot-na, v TZO Prosenjakovci pa bo pridelek nižji od 30 do 70 odstotkov. Posledice suše pa se močno poznajo tudi na krompirju. Poskusni izkopi so pokazali, da bodo pridelki nižji za 40 do 50 odstotkov, sladkorna pesa pa je utrpela 30-odstotno škodo. Na travnikih, kjer otave niso pravočasno pokosili, je kazalo, da odkosa sploh ne bo, kmetijski strokovnjaki pa priporočajo sedaj dognojevanje s KANOM. Kljub suši pa doslej v Pomurju niso zabeležili padca staleža goveje živine. Da zaradi pomanjkanja krme ne bi prišlo do večje oddaje v prihodnjih mesecih, živinorejcem priporočajo, da se oskrbijo s potrebni-rrp količinami koruze. V Mlinopeku so že naročili dodatne količine koruze, praksa zadnjih dni pa kaže, da je zanimanje za koruzo izredno. Tako so predzadnji petek izdali samo v Murski Soboti 35 vagonov koruze, podobno pa je bilo tudi ob koncu minulega tedna. Ker so doslej koruzo izdajali le enkrat tedensko in to ob petkih, in tako skrajšali čakalno dobo. V Pomurju zatrjujejo, da bo koruze dovolj, kmetom, ki so zasejali koruzo za zrno, pa jo bodo zdaj silirali, pa priporočajo, da s siliranjem počakajo, da bo silaža tako kvalitetnejša. L. Kovač Kmet seje, divjad žanje Škoda, ki jo ha kmetijskih kulturah povzroča divjad, je v nekaterih krajih dobila že takšne razsežnosti, da je prerasla v resen problem. Zlasti so prizadeti nekateri kraji ob meji z Madžarsko, kjer so morali na nekaterih površinah celo opustiti intenzivne kulture. O tej problematiki je tekla beseda tudi na problemski konferenci, ki sta jo minulo nedeljo v Šalovcih sklicali krajevni konferenci socialistične zveze Cepinci in Šalovci, nanjo pa so poleg predstavnikov prizadetih krajanov povabili tudi predstavnike občine, kmetijske zadruge in Gojitvenega lovišča Kompas v Petrovcih. KAKO PO SUŠI’ JHlotrajna suša je letos povzročila Škode ”a trav,niu ‘n P°U5žinah ve,lko ie začel padati 2. in 3. avgusta, °tailil, vendar pa so potrebni JMni dopolnilni ukrepi. . in travno deteijne mešanice neha takoj dognojiti s 150 do 200 kg KAN 'ahko pa tudi z razredčeno Wi namenjenih za zrnje, silira- nj ^enj zrelosti (siliramo cele rasth-voh'. CWner bomo povečali količino S^znekrme). stm-x?'Pa je letos nujno vsa žitna m ka takoj zasejati s strniščnimi dosevki. Na stmišča posejemo krmno ogrščico (10 kg/ha), krmno repico (10 kg/ha), grašico z ovsom (60 + 50 kg/ha), grah z ‘ovsom (70 + 60 kg/ha) ali mno-gocvetno ljuljko (40 kg/ha). Strniščne dosevke križnic in ljuljke ob setvi pognojimo z okoli 300 kg/ha KAN dosevke stročnic pa z okoli 150 kg/ha KAN, ali z razredčeno gnojevko oziroma gnojnico). Križnice po vzniku zaščitimo pred bolhači in gosenicami z insekticidi. Na površine, spomladi namenjene silažni koruzi, lahko še zgodaj jeseni posejemo ozimno rž z ozimno grašico, ali samo ozimno rž, pridelek pa pokrmimo do začetka maja. Za poševek rži gnojimo z okoli 500 kg/ha NPK 6-18-18. Kjer otava še ni pospravljena, jo pokosimo takoj, po pospravita otave travihje ponovno dognojimo s KAN (okoli 150 kg/ha), s čimer bomo povečali pridelek otaviča za presno krmljenje ali za siliranje skupaj s koruzo. Na škodo, ki jo v teh krajih povzroča divjad, so občani opozarjali že na mnogih sestankih, na problemski konferenci pa naj bi se dogovorili, kaj ukreniti, da bi škodo ublažili. Če je v začetku kazalo, da bi se dalo z nekoliko več strpnosti in razumevanja na obeh straneh marsikaj urediti, pa je konferenca že kmalu prerasla v dokaj žolčno razpravo. Največ pripomb je letelo seveda čez Gojitveno lovišče Kompas, ki na tem območju upravlja z 12.500 hektarji lovišč in je zato tudi odgovorno za škodo, ki jo divjad povzroča. Resje sicer, da Kompas kmetom škodo poravnava, saj je lani na ta račun izplačal 485 tisoč dinarjev odškodnine, letos pa se bo ta znesek gibal okrog 500 tisoč dinarjev, vendar prizadeti ugovarjajo, da škoda ni realno ocenjena. Pri ocenjevanju škode često zmanjšujejo površine. priznavajo nižji pridelek pa tudi cena ni realna. Tako so, denimo, letos obračunavali pšenico po 11,00 di-naijev kilogram, čeprav je cena pšenice višja. Predstavniki Kompasa pravijo, daje to cena pridelka na njivi, vendar bo držala pripomba kmetov, da so stroški spravila enaki, če je škoda ali pa škode po divjadi ni. Poleg nižje cene, ki jim jo za škodo priznava Kompas, pa so kmetje tudi sicer oškodovani. Tako ne morejo izpolnjevati svojih pogodbenih obvez do oddaje pridelka, niso pa deležni tudi ugodnosti pri nakupu nafte. Problem se tako iz leta v leto zaostruje, saj se, kot zatrjujejo prizadeti kmetovalci, stalež divjadi na tem območju nenehno večd. Seveda pa je to le ena plat problemov, saj predstavniki gojitvenega lovišča zatrjujejo spet drugo. Res je sicer, da škoda nastaja, vendar so pri preprečevanju le-te nemalokrat nemočni. Čeprav letni plan odstrela izpolnjujejo, prihaja ponoči divjad iz sosednje Madžarske, ta pa povzroča največ škode. Tako 80 odstotkov vse škode napravijo divje svinje, preostalo pa jelenjad. Zato bo treba najti ustrezen dogovor z madžarskimi lovci, da bi tudi na njihovi strani nekoliko povečali odstrel te divjadi. Več sodelovanja pri preprečevanju škode pa bo treba v prihodnje tudi med kmeti in gojitvenim loviščem. Verjamemo, da so kmetje ogorčeni, ko jim divj ad uničuje sadove njihovega dela, vendar tudi njihov odnos do tistih, ki upravljajo z loviščem, ni vedno primeren. Karel Bedič, Dolenci: »Največ škode na posevkih povzročajo divje svinje in jelenjad. Namesto da bi povečali odstrel, so v Kompasu pred časom nabavili še jelene — lopatarje, ki jih ne dovolijo streljati, posledice pa moramo nositi kmetje. Res je sicer, da Kompas škodo delno poravnava, vendar celotne škode ne more povrniti. Mnogo škode povzroči divjad že jeseni ob setvi in spomladi, te škode pa nihče niti ne ocenjuje.« °Svet o odkupu pšenice ^pridelovalci zadržujejo pšenico doma h^ice.varano"lv^“b^ški Komite za kmetijstvo, gozdar- ’.^0 So ,cal regijske posvete v zvezi z odkupom k komite/ d dopoldne zbrali v Murski Soboti . sVetov Panonke, Mlinopeka, socialistične zveze ta ahiJe v bvorin’/^^”^ republiškega komiteja Milan MZ Planiran' ”esedal’ poudaril, da v Pomurju najbolj > C,j0 Zastavi-Im odl-movaniez»n™Upa-’e bll° lek‘ Posebe £? ™!v,° ln Privlačno. ^niovaFi >e ,zkaza“ domači Vargo Mikn° Xeja za ^teiana \weša, Mirka HaraSa’ Roberta Jtco Oinč rlorvata ter dvo-in dmltan' so osvojila je, da je v®a H165!3- Zanimivo tako v $laintokrat zmagal velja tud ™ukot spustu, isto pa davije čin»a VlCe Prvaka Jugo- ?tana. Priredi-^biteljev v8 .edalo lepo število UsPela takoaJaakaŠtva' Je leP° ^dovoljni udeleženci ženijo n^hcJa 1 domov. In eiianagovalSmOVanju neka-. Nefan var„' enoKpd83 zmagovalec s etos na rekl^ 6'0 bil° tudi >ar Pa konv" lekmovanje, akUotsm^ ni mta ^tje že od«iT>nčakovali’ ker so ?°Pilje na dopuste. Na-ki Jedva‘reprezentant Ku-^esljivo^^0]’ disciplini tudi Tokrat sem s,alomu fntSebnib težav tako ^radi nizke vLSpustu’ vendar Popravil de.V Mun nisem F? dosege[ nrpdrekorda, ki sem ^av°davM^d remi leti> koJe še na n? maratone, ki M^ska kot Urenca ni bila »liso ' ?reJšnJa leta-sem 30vine. k J,1z Bosne in Seni? rezulta। Juh temu pa 57«^ ki sva ga do-, U(| dosti z^Ssu?d?VQ1-'en’ saJ V ' Rrehite[a aja a za kaja-'d sva celo drža- vnega reprezentanca Kukca. Pred seboj imava še dva pomembna maratona v Avstriji in v Zagrebu. Morava se dobro pripraviti in dokazati, da sva najboljša kanuista v državi, in popraviti drugo mesto na državnem prvenstvu.« Franc Titan — zmagovalec s kanujem dvosedom skupaj s Činčem: »Mislim, da je bilo tekmovanje na reki Muri dobro izvedeno in je uspelo tudi v tekmovalnem smislu, saj smo domačini, ki smo si zastavili precej obetajoče rezultate, to tudi dosegli. Vesel sem najne prepričljive zmage s Činčem, čeprav konkurenca ni bila velika. Dobro se morava pripraviti še na prihodnje maratone, kjer uspeh prav tako ne bi smel izostati.« Janko Zajelšnik — medna- Rezultati — salom — pionirji - K — 1: 1. Vrabič (Ra), 2. Cesarec (Va), 3. Ivačič (Nivo)... 5. Horvat (Mura)... 10. Vereš (Mura). Mladinci — K-l: 1. Karas (Mura), 2. Breznik (Ra) 3. Jelenc (Nivo), 4. Borovič (Mura). Člani K — 1: 1. Varga (Mura), 2. Čizman (Ra), 3. Hr-stič (Hr). Člani C — 2: 1. Činč-Titan (Mura), 2. Hočevar-Ho-čevar(Lj), 3. Kralj-Kralj (Lj)... 5. Šeruga-Martinec. Rezultati — spust — pionirji — K-l: 1. Vereš (Mura), 2, Horvat (Mura), 3. Kociper (Var). Mladinci— K-l: 1. Jelenc (Nivo), 2. Karas (Mura), 3. Šafarič (Vart), 4. Ljuboja (Mura)... 6. Kous (Mura), člani — K-l: 1. V arga (Mura), 2. Murgel, 3. Konda (oba Nivo). Turisti — K-l: 1. Cesarec (Var), 2. Kovačič (Nivo), 3. Kolenko (Bistrica)... 5. Graj (Bistri- Vice prvaka Jugoslavije — kanuista Titan iz Kroga sta uspešno veslala tudi na reki Muri. Foto: F. Maučec rodni sodnik: »Tekmovanje na reki Muri ima vsako leto turi-stično-rekreativni značaj.. Na žalost so tokrat izostali nekateri najboljši tekmovalci, to pa zato, ker je bila letošnja sezona s svetovnim prvenstvom izredno bogata. Morda bi kazalo razmisliti in organizirati tovrstno tekmovanje že v mesecu juniju. Sicer pa je prireditev lepo uspela, saj so bili tekmovalci zadovoljni tako z organizacijo kot uvrstitvami.« ca).. ,7.Vrdoljak(Mura).Člani C-2: Činč-Titan (Mura), 2. To-mašek-Tomašek (Var), 3. Ku-zmin-Ivačič (Nivo), 4. Šeruga-Martinec (Mura). Turisti C-2:1. Slovenec-Kalin (Čatež), 2. Stojs-Martek (Ča), 3. Beribak-Spilek (Ča). 4. Borovič-Karas (Mura). Ekipni vrstni red: 1. Mura 89, 2. Nivo 80, 3. Varteks 76, 4. KK Ljubljana 70, 5. Čatež 55, 6. Rašica 31, 7. Bistrica 10 in 8. Hrastnik 1 točka. F. Maučec 2a p°kal pomurskega sejma J j Part’zana Gor- goni. Tekmovanje bo za posamez-?p°kalp °dprti trazp's.a’a 5. nike in dvojice. Udeleženci turnirja » h 2i PoniUrskep Cn^k' turnir se morajo prijaviti najkasneje do “r5tstva ■'tega tneSer Se^ma’ki bo 18- avgusta 1983 pismeno ali In enotng«- na stadionu telefonično tov. Ivanu Drozdku 1 v Gornji Rad- Merkator-Sloga Gornja Radgona. podstavljamo vam prvake PNL - člani Beltinka 20 14 4 2 62:28 32 Turnišče 20 11 5 4 44:29 27 Lipa 20 8 7 5 41:46 23 Dobrovnik 20 9 4 7 51:43 22 Veržej - 20 9 2 9 40:34 20 Bakovci 20 8 4 8 39:34 20 Črenšovci 20 7 6 7 35:37 20 Hotiza 20 7 3 10 40:39 17 Petišovci 20 6 3 11 43:49 15 Tišina 20 3 7 10 22:43 13 Radgona 20 4 3 13 29:64 11 Nafta na Madžarskem Nogometaši Nafte iz Lendave, ki bodo v novi sezoni tekmovali v drugi slovenski ligi — vzhod, vadijo že od 24. julija pod vodstvom trenerja Ferija Horvata trikrat tedensko. Na sporedu imajo več prijateljskih tekem. Doslej so že odigrali prijateljske tekme z MTČ-Slogo iz Čakovca, Radkersburgom in Muro. Na programu pa imajo še te-• kmo v Lentiju (12. 8.), sodelovali bodo na turnirju v Dobrovniku za memorial bratov Vidak, (14. 8.) ter igrali povratni tekmi z Muro in MTČ-Slogo. Pet dni pa bodo tudi gostovali na Madžarskem, kjer bodo odigrali prijateljske tekme s Hevisom, Kestelyem in Gutorfbl-dom. STRELSTVO SD Mura in J. Horvat Na strelišču v Murski Soboti je bilo občinsko tekmovanje v streljanju z malokalibrsko puško za pokal občinske strelske zveze. Sodelovalo je 32 tekmovalcev iz 8 strelskih družin. V ekipni konkurenci je zmagala SD Mura s 1374 krogi pred SD Panonija 1263, SD Boris Kidrič 1252, SD Koloman Flisar Tišina 1233, SD Noršinci 1148 krogov itd. Med posamezniki je zmagal Janez Horvat s 353 krogi pred Mirkom Horvatom .348, Viktorjem Dun-dkom 338 (vsi Mura), Aleksandrom Bagarijem (Panonija) 337, Dragico Rumež (B. Kidrič) 336 krogov itd. GANČANI IN BRATONCI Odvzem treh točk Disciplinska komisija pri medobčinski nogometni zvezi v Murski Soboti je na zadnji seji obravnavala, zakaj ni bila odigrana prvenstvena tekma zadnjega kola med Gančani in Bratonci 28. maja ob 17.30 uri v Bratoncih. Tekma je namreč bila odigrana dan kasneje. Disciplinska komisija je po vsestranski analizi ugotovila, da je bil s tem storjen prekršek in kaznovala obe moštvi z odvzemom treh točk. Tako bosta moštvi Gančan in Bretonec startali v novi sezoni brez treh točk. NOGOMET Dobrovnik:Videm 5:0 V prijateljski nogometni tekmi so se v Dobrovniku pomerili veterani Vidma pri Ptuju in Dobrovnika. Prepričljivo so zmagali domačini. Strelci golov pa so bili: Gdnter 2 in Bobovec 2. Veržej.Mura 0:3 V prijateljski nogometni tekmi je soboška Mura v Veržeju premagala domače moštvo. Gole so dosegli: Škaper, Markovič in Ivanič. V predtekmi so dekleta iz Veržeja premagale Rakičan z 3:1. ATLETIKA Balek le na sredozemskih igrah Državni reprezentant in član AK Pomurje iz Murske Sobote Milan Balek se ni znašel na spisku Daneta Korice med udeleženci prvega svetovnega prvenstva v atletiki, ki bo v Helsinkih, čeprav je izpolnil A normo v hitri hoji na 20 km l;31;00,0. Letošnji najboljši Baiekov dosežek znaša 1:29:28.8. kar Domeni, da ie normo presegel za več kot minuto in poj. Zanimivo pa je, da na svetovno prvenstvo potujejo Kar tnje atleti in ena atletinja, ki so izpolnili le B normo. Kaže torej, da se hitra hoja v naši atletiki premalo ceni. S tako odločitvijo zveznega kapetana se je Balek težko sprijaznil, saj je trenutno v izvrstni formi in so prav Helsinki in sveže klimatske razmere bile priložnost za dosego novega državnega rekorda. Balek, ki je med tremi slovenskimi atleti že v prvi polovici tekmovalne sezone potrdil normo za naziv športnika mednarodnega razreda, pa se bo udeležil priprav državne reprezentance od 8. do 18. avgusta v Postojni. Zanesljivo pa je, da bo Balek kot član državne reprezentance nastopil na sredozemskih igrah, ki bodo prihodnji mesec v Casablanci v Maroku. PRIPRAVE ROKOMETAŠEV POLETA Želja: ostati v slovenski ligi Rokometaši Poleta iz Murske Sobote, ki so postali novi člani enotne slovenske lige, se na novo sezono že nekaj časa intenzivno pripravljajo, S pripravami so namreč začeli že prejšnji mesec v Murski Soboti, kondicijske priprave pa so imeli na Cankovi, kjer so preživeli tri dni v lovskem domu. Tako trener Rudi Horvat kot tudi igralci so z dosedanjimi pripravami zadovoljni, nadaljevali pa jih bodo v Murski Soboti, ko bodo posebno skrb namenili tehniki in uigravanju ekipe. V tem času bodo odigrali tudi več prijateljskih tekem. Moštvo se je nekoliko okrepilo, saj sta h klubu pristopila Varga iz Kroga in. Glavač iz Beltinec, vrnila pa sta se Sečko in Pucko. V tem trenutku je to precejšnja okrepitev, zlasti še, ker so nekateri standardni igralci odšli k vojakom. Želja rokometašev Poleta je, da bi se prvo leto obdržali v ligi, kajti zavedajo se, daje moštvo precej spremenjeno in da bo konkurenca huda. RK BAKOVCI Računajo na prvo mesto S pripravami za novo tekmovalno sezono v drugi slovenski ligi — vzhod so že tudi začeli rokometaši Bakovec, ki so v pretekli sezoni osvojili tretje mesto. S pripravami so začeli 15. julija in vadijo vsak dan nanovem asfaltiranem igrišču v športno-rekreacijskem centru. Novo igrišče, kije iepo ureieno. te velika pridobitev za rokometaše iz Bakovec. V času priprav bodo odigrali več prijateljskih tekem z mladinci Slovana, in ekipami Velike Nedelje. Čakovca in Branika. V vadbo so tudi vključili nekaj mladih in perspektivnih igralcev. Po besedah trenerja Moča Raduloviča imajo tokrat lepe možnosti za osvojitev prvega mesta, kar so lani zamudili. Ženski nogomet tudi v Pomurju. V soboto sta se na igrišču v Rakičanu pomerili v nogometu ženski ekipi Rakičana in Noršinec. Zmagale so' domačinke s 3:1. V nedeljo pa sta se v Veržeju pomerili ženski ekipi Veržeja in Rakičana. Zmagale so domačinke z 3:1. Posnetek je s tekme v Rakičanu. Foto: F. Maučec Sk' t — Prv,k K"* občinske nogometne t "lazič, j. K 'eve- S. Zver, J. Gone, F. Sobočan, J. Varga, E. u,»r, I. F 'n F. Gone. Čepijo: F. Magdič, M. Gostan, T. r"nk« ta D. Gostan. Mednarodni nogomet MURA—KGRMEND 5d) Nogometaši Mure, ki bodo okrepljeni startali v novi sezoni v slovenski ligi, so ž visokim rezultatom premagali bivšega drugoligaša Kormend z Madžarske. Sobočani so zlasti dobro igrali v prvem polčasu, ko so dosegli vseh pet zadetkov. Strelci so bili: Fridrajh, Rous, Škaper, Vlaškalič in Mertiik iz enajstmetrovke. Sodil je Žibrik iz Murske Sobote. RAKIČAN-FARKASFA 5:1 V Rakičanu so gostovali nogometaši Farkasfa iz Madžarske in odigrali prijateljsko tekmo. Srečanje seje končalo s prepričljivo zmago domačinov. Gole za Rakičan so dosegli: Černela 2, Filipič 2 in Potočnik. Sodil je Pintarič. V predtekmi pa sta se srečali ženski ekipi Rakičana in Noršinec. Zmagale so domačinke z rezultatom 3:1. Vse tri gole za Rakičan je dosegla Horvatova, za Noršince pa je bila uspešna Pintari-čeva. ŠPORTNI OBRAZI Marjan Hajdinjak obetajoči krosist Šestindvajsetletni Marjan Hajdinjak, doma iz Spodnje Ščavnice, zaposlen kot likalec v DO Mura - TOZD Moda Gornja Radgona, se je začel z moto Športom ukvarjati pred pe- \ MOŠTVO ČARDE IZ I v.^^^tne lige Murska Sobota. St J J Frajtnan, \ Keree, (kapetan), A. Hory’t, £ G Klement«- \ A,-1« j" “M i PROSENJAKOVCI-MARIA UJFALO 1:1 Prijateljsko srečanje med nogometaši z Madžarske in domačini, ki sodi v okvir malobmejnega sodelovanja, seje končalo brez < lločitve. TOFEJ-IURMŠČE 13 Nogometaši Turnišča so gostovali na Madžarskem in v prijateljski tekmi premagali moštvo Tofej. Gole za Turnišče so dosegli: Lebar, Lutar in Toplak. Povratno srečanje bo 20. tega meseca v Turnišču. DOBROVNIK- NAG YKANIZSA 44 V povratni prijateljski mednarodni nogometni tekmi so nogometaši Dobrovnika igrali z madžarskim drugoligašem neodločeno. Gole za Dobrovnik so dosegli: Ratko 2 ter Solarič in Car. Prvo srečanje na Madžarskem seje končalo z zmago domačinov s 4:1. NAFTA—RADKERSBURG 43 V Lendavi pa so gostovali nogometaši Radkersburga iz sosednje Avstrije in odigrali prijateljsko tekmo z Nafto. Zmagali so domačini. Gole pa so dosegli: Ribarič 2 ter Marton in Gašpar po enega. timi leti. Jekleni konjiček ga je sicer že prej privlačil, a kaj ko ni bilo denarja zanj. Ko pa je zaslužil nekaj denarja, je kupil starega pucha 250 ccm in se preizkušal po vaških ulicah, l ega je malu zamenjal za ČZ 125 ccm tega pa zopet za jamaho, s katero je leta 1981 tudi tekmoval v Orehovi vasi na republiškem prvenstvu v razredu 125 ccm. Po prvi vožnji je bil na osmem mestu, v drugi pa mu je odpo vedal motor in je moral odstopiti. Naposled pa tekmuje z motorjem suzuki. Lani je bil na republiškem prvenstvu v Mačkovcih četrti, vendar ni sodeloval na vseh dirkah, ki so štele za prvenstvo. Letos pa je zopet kupil nov motor suzuki, za katerega je moral odšteti 170.000 dinarjev. Prav s tem motorjem je na letošnji prvi dirki do 125 ccm v Mačkovcih, ki je veljala za republiško prvenstvo, osvojil tretje mesto, in če ne bi v prvem krogu padel, bi še lahko celo potegoval za naslov zmagovalca. To je doslej njegov največji uspeh. Zadovoljen pa je bil tudi z 12. mestom na državnem prvenstvu in s 7. mestom na mednarodni dirki v Lenartu. Marjan Hajdinjak je zelo obetaven tekmovalec v motokrosu, večje uspehe pa pričakuje na republiškem prvenstvu, ker meni, da ima za državno prvenstvo še premalo potrebnih izkušeni. Želel bi tudi, da bi mu AMD Štefan Kovač iz Murske Sobote, za katerega tekmuje, priskrbel potrebne bone za bencin, da bi lahko redno treniral. F. Maučec ^Y^STa 1983 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Strah pred novo boleznijo V ZDA in že tudi v nekaterih deželah Zahodne Evrope je zavladala skoraj panika zaradi nove bolezni, ki jo imenujemo kar s kratico AIDS, ki v angleščini okrajšuje izraz sindrom pridobljene imunološke izgube. Bolezen se je pojavila leta I9STin od takrat do danes jeVZDA terjala 644 življenj. Vsak-mesec odkrijejo 165 novih primerov. Največ bolnikov te vrste je v New Yorku, slede pa mu San Francisco in Los Angeles. Poleg ZDA so na listo s to boleznijo zapisali še 17 drugih držav, vendar je število bolnikov v vseh ostalih deželah zelo majhno v primerjavi z ZDA. Prve primere so odkrili leta 1981 in že po prvih objavah o novi bolezni v strokovnih časopisih, se je število primerov hitro dvignilo. Ko so poleg homoseksualcev postali žrtve AIDS tudi narkomani, je močno porasel sum, da bolezen povzroča in prenaša virus. Nekateri strokovnjaki za epidemije že zvonijo k preplahu, ne toliko zaradi dejanskega širjenja AIDS, kot zaradi panike, ki se polašča ljudi. V središču pozornosti so homoseksualci, saj so bolezen najprej opazili pri »jih in po sedanjih podatkih so tudi zdaleč najbolj ogroženi. 76 odstotkov obolelih so homoseksualci, 16 odstotkov odpade na narkomane, ki se fiksajo v žile, 5 odstotkov na priseljene Haitčane i 1 odstotek na hemofilike. Ker je po dosedanjih spoznanjih razvojna doba bolezni od treh tednov do treh let, se epidemiologi boje, da statistični podatki niso odraz dejanskega stanja, saj je v resnici lahko okuženih mnogo več ljudi. IV strahu pred okužbo s skrivnostno boleznijo se ljudje že obnašajo podobno, Ikot so se včasih v obdobjih kolere, tifusa in drugih epidemij. Zobozdravniki nosijo gumijaste rokavice, kadar I imajo opravka s homoseksualci in drugimi rizičnimi skupinami, ki so žrtve AIDS, ti ljudje tudi izgub-Iljajo svoja delovna mesta, v zaporih so morali prenehati streči hrano, postajajo vse bolj osamljeni in odrinjeni | iz družbe kot gobavci. Za Američane je izbruh AIDS še toliko večji šok, ker so bili doslej zazibani v sladke sanje o tem, kako blizu so najbolj zdravstveno zaščiteni in zavarovalni družbi. Vendar se je ta mit začel rušiti že pred nekaj leti, ko so strokovnjaki zaskrbljeno beležili nenaden porast spolnih bolezni od herpesa do gonoreje, v zadnjem času pa še sifilisa. Število obolelih za spolnimi boleznimi gre v desetine milijonov, kar je že blizu epidemiji. Res pa je tudi, da se dandanes z izbruhi bolezni spopada neprimerno močnejša medicina. Po mnenju mnogih se ni še nikoli doslej v zgodovini človeštva tako intenzivno raziskovala neka bolezen, kot se zdaj AIDS. Za kakšno bolezen pravzaprav gre? Z zapletenim aazivom so strokovnjaki imenovali splet bolezenskih makov, za katere je značilen predvsem nenaden upad samozaščitnih funkcij človeškega organizma, kar pripe-je do razvoja fatalnih bo-iezni od redke vrste pljučnice do redke vrste kožnega raka, za katerim so doslej obolevali le stari ljudje, zdaj oa kosi tudi mlade. Okužba naj bi bila možna le direktno preko krvi. Odkritje, da za AIDS obolevajo tudi hemofiliki, ki so pri zdravljenju svoje bolezni vezani na stalne transfuzije, je to podmeno še potrjevalo. Homoseksualci se okužijo pri spolnem aktu, narkomani z iglo, s, katero si vbrizgajo mamilo v žilo, hemofiliki s transfuzijo krvi. Potem seje pojavilo nekaj nepredvidenega. Bolezen so odkrili tudi pri ameriških Haitčanih in čez čas še na Haitiju. Homoseksualstvoje med Haitčani prepovedano, narkomanije ni veliko in vse to je vprašanje o AIDS precej zapletlo. Zdravila za AIDS ni. To je dejstvo, ki najverjetneje tudi sprošča histerični odnos do bolnikov in same bolezni v deželah, kjer seje pojavila. Nekaj upanja pa dajejo že poznana zdravila, kot je interferon, ki ga pridobivajo že tudi umetno s pomočjo genskega inženirstva. Kako se proti bolezni boriti, pa bo zares znano šele, ko bodo strokovnjaki bolezen povsem spoznali. Možnosti zato pa so danes večje, kot so bile kdajkoli. Pravijo, da so za črni humor najbolj dovzetni Angleži. To sta potrdila tudi mehanik Mark Crow in njegov mlajši brat Roger. Mark je iz mrtvaške krste naredil prikolico v katero sta namestila tudi človeško okostje iz kartona, kakršna navadno prodajajo ob karnevalih. Sedaj se mladeniča vozita po domačem mestu: nekateri se ob tem zgražajo, drugi smejijo. DOPUSTNIŠKA GRENIVKA — Milijon, pravite, da bi morala plačati z ženo za bivanje v vašem hotelu, in to samo za en teden. Kakšna pa bi bila cena, če bi prišel sam? —Ne dajem prognoz, vendar mislim, da bi bila dva milijona skoraj dovolj . . . POZNATA SE - Gospa, vaš mož je že pred petimi minutami skočil v vodo. — Pa kaj potem? — Ni ga še na površje. -Ne skrbite. Včasih pove, da bo skočil po cigarete v gostilno, potem ga pa do jutra ni . . . TAK JE KOT OČE —Priznati moram, da je vaš sin po obnašanju najboljši v sedmem razredu. —To ima po očetu. Tudi on je bil zaradi vzornega vedenja predčasno spuščen iz zapora. ŽENSKA ZAHTEVNOST —Žena me neprestano spravlja ob živce. Denar, de- a počne s tem denar- ker ji ga ne dam. Dvajsetletna Anitta je na neki pariški razstavi z velikim uspehom reklamirala nov pas za prehodno jesenko obdobje Sarajevo se je do jtrihoda Turkov imenovalo Vrhbosna. XXX Berberska kraljica Kebina (v 9. stol.) je imela harem in v njem 400 moških. drugje smo prebrali Petdeseti rojstni dan pomeni 18300 dni življenja. xxx Najdaljši boksarski dvoboj sta leta 1893 preživela Andy Bowen in Jack Burke. Mlatila sta se 110 rund oziroma sedem ur in 19 minut. Izid dvoboja je bil neodločen, ker sta oba, vsak v svojem kotu ringa, izčrpana obležala. To se je dogajalo v ameriškem New Orleansu. ^Civilizacija” za človeka iz kamene dobe Svet je na začetku tega stoletja razburila novica, da je odkrit še zadnji predstavnik kamene dobe v Severni Ameriki. 29. avgusta 1911 je v moderni svet vstopil Iši, edini preživeli Indijanec iz plemena Jahi, ki je naglo izumrlo ob stiku s civilizacijo. Tega jutra je nekje v gorah Sierra Nevade, na severu Kalifornije silovit pasji lajež prebudil farmerja Johna Wallacha. Vstal je in se s puško v roki odpravil proti h levu, odkoder so prihajali glasovi. Tam je zalgedal skoraj golega divjega človeka, ki seje ves preplašen umaknil v kot hleva, Bilje izčrpan in znakov nasilja ni kazal. V rokah je držal ovseno zrnje in , videti je bilo, da mu je lakota narekovala naj se približa farmi. O tem »čudnem« človeku, ki ne razume niti besede angleščine oz. španščine so Wallachevi sinovi takoj obvestili šerifa v Orovlleu, ki je divjaka dal takoj strpati v tamkajšnji zapor. Vest, daje ujeto človeško bitje neznanega porekla se je hitro širila. Pozornost je vzbudila tudi mlademu antropologu Georgeu Watermanu iz San Francisca. Waterman je več let proučeval indijanska plemena, še posebno pa tista, ki so živela na področju kjer je bil ujet »divji človek«. Vedel je, daje na tem ozemlju živelo nekoč .pleme Yahi in seje takoj odpravil v Oroville. Bilje prepričan, da ujeti »divjak« pripada temu plemenu in si se zmotil. Waterman je s sabo prinesel knjižico z besedami različnih dialektov velikega plemena Yana, katerim so pripadali tudi Yani. S pomočjo te knjižice seje poskušal pogovarjati z Indijancem, toda uspeha ni imel. Šele kasneje seje med njima, s pomočjo kazanja na predmete, vzpostavil kon takt. Počasi, besedo po besedo, je I ši začel pripovedovati o svoji usodi in o tragični usodi svojega plemena. Waterman je prepričal Išija, da mu beli ljudje ne bodo nič žalega naredili, nato pa mu je nabavil obleko in obutev, ki paje Iši ni sprejel, kajti vse življenje je hodil bos, obutev pa mu je onemogočala pristen stik z zemljo iz katere izhaja vse dobro. Išija je nato odvedel v San Francisco, ker je tamkajšnji univerzitetni antropološki inštitut prevzel obveznost, da bo Indijancu nudil prenočišče in hrano do konca življenja. Ko sta se Waterman in Iši odpravila na železniško postajo je Iši prvič videl vlak. Zelo seje ustrašil in brezglavo pobegnil. Watermanu je pojasnil, daje to pošast, ki požira Indijance, le-ta pa gaje pomiril z dejstvom, da pošast ne ve, daje on Indijanec, ker je oblečen kot vsi belci. Iši je v vožnji z vlakom užival in bilo mu je žal, ko seje vožnja končala. V novem okolju gaje čakalo še veliko atrakcij, ki so mu bile zelo všeč. Vendar seje kmalu naveličal civilizacije. Želel si _ je samoto, zapiral seje v svoje stanovanje, obiskoval živalske vrtove in sanjaril. Najverjetneje je sanjal o svoji deželi in o svojih ljudeh, kijih že dolgo ni bilo ... V petih letih je Iši razkril pretresljivo usodo svojega plemena, ki je hkrati postala težka obtožba belih »civilizatorjev«. . Pleme Yahi je živelo v Kaliforniji več kot štiri tisoč let. Ves čas so živeli na stopnji kamene dobe; ukvarjali so se z lovom in ribolovom, zbirali so divje sadeže in korenine, orodje pa so izdelovali iz lesa in kamna. Hranoso večkrat plenili sosednjim, bolj razvitim plemenom. Sam Iši se je verjetno rodil okoli leta 1862 in tako postal priča strašnega terorja belcev, kije bil vzrok iztrebljenju plemena Yahi. Ko je zlata mrzlica leta 1848 zajela Kalifornijo je pleme začutilo nevarnost, ki ga prinašajo beli ljudje. Indijancem so pregnali divjačino z njihovega ozemlja, zaradi modernih jezov na rekah so le-te ostale brez rib in Yahi so trpeli lakoto. Odkrito preganjanje Indijancev se je začelo, ko so belci obsodili Indijance za uboj dveh belih žena. Pokol, kije temu sledil je preživelo le sto Indijancev, ki pa so se morali skrivati. Drug tak pokolje preživelo le deset Indijancev. Beli so bili prepričani, da so uničili vse. Yahi so si poiskali skrivališča v pečini na neprehodnem ozemlju in tako pretrgali vse stike z ostalim'svetom. Na njihovem področju pa so se naseljevali belci, od katerih so Indijanci kradli hrano. Okoli leta 1894 je bilo na svetu samo še pet Yahov: Iši. njegova mati, sestra ter njihov sorodnik s sinom. Sorodnik je umrl, mati paje bila hudo ranjena, našli sojo belci in ker ni hotela prejeti hrane iz njihovih rok. je umrla. Ostali člani plemena so se razšli z željo, da bi poiskali primeren življenjski prostor. Ta trenutek je Iši zadnjič videl svoje rojake. Iši je tako taval tri leta kot zadnji preživeli Yah, zadnji človek kamene dobe, dokler ga ni zajela »civilizacija.« Umrl je 25. marca 1916 za pljučnico, boleznijo, ki je do tedaj ni poznal. Otroci ubijajo starše Slovenski svoji bogati zakla " -im0 sedo, s katero oznac n eno najbolj ?nUS%Voče-nalnih dejanj - “m°;anl0 ta. Vendar Pa kot je enakega očetomor, za czn ce|Q umora matere obeh roditeljev. V®e K da bomo m°Ja" mOrin nove hoteli staršemor.cebonm.^ pisati o groz°v . meja dandanes ^oP^^nosti. nekdanje . h star-Umori mater m oben šev so bili Pr! "aidani redki in tako izj tvorbi bilo potrebe P°šanje novega 'zraza- Aa|0. Ce je ali bo tako rin1er-namreč vzamem kar s® javo, da se hodu prej ?!! dogaja na blaži' slej v ostrejši a[fl obliki prenese tud^ n potem bomo P jern, V nim gnusnim ^^gota-ZDA Presenečen'. ^9 . vljajo, da so im^r0Z|jivih njem času n^nv starseV; primerov umor v r Po številu J'h je tudi veliko, vendar Pa rja; majhno števdo*P^doj»ji vi s prejšnjimi ° veliko. • vKieukvaf Kriminologi,* . deianji> jaj°.s ^cTnevo^ pravijo, da si ,koV za posebnih omajemo-očetomore, da P doseda goče na os.n. vieči ne^ai njih izkušenj iztfe* f Ta-osnovnih značilno k0 ugotavljajo, da^ očetomorov, st r jzvrSijo in materomorov „,3 sinovi,hčere e-zje Zanimivo Pa *®Aore brat® dostikrat nagov%erugefla is resov. Soče SP°ln° rov, da PU?”' zlorablja hce- opozarja, da s teje sr družba vse po9°ori »V* čevala s starssedanj.a 9d, in iih SaeneraciJ® gJJjo sedanje 9®"f|jkti ste-dase^vtemXi v dejanjih- ^. nUSnel # meru. z umori, ki opa^-una' zunanjega rave9a skora& njega moti* prnneftlr *avedSda<^ ^i^ “KES"1' nared«-onse'^tref^' STRAN 10 to vsakogar nekaj OSVAJA — Od leta 1974; ^.^P3 do danes so v številnih dežela da|eg čas, ko bo ll)onov teh priljubljenih vozil. Ni,fa te bil znani Jsezena rekordna proizvodnja predhodnika pa ^^•Konstruktorjigoltanj £ bo v septembru “"do posvečali raznim izboljšavam. T , • i manjši zračni „'avi'na tržišču (žal ne na našem) goh, kl aerodinamičnost. >(cW = Oskarje za 19 odstotkov večja aerom ^'tegain novo zastavljenega otovega motorja °"«>v manjša poraba bencina. . akunu golfa, saj j Sto vestjo seveda nismo hoteli spodbujati k nakupu g njega po redni poti ni moč priti. Drobni nasveti Te bodo hitreje zagorele (poznejk)p tMtoaJaste Podnje skodelice od mleK 1 . .Pposušite m * v t °’ da te ambalaže ne mečete proč, ampak jopo '° ali pa v nedeijo vzamete s seboj P (jPrcdta&am0-danem^^ vam bodo namreč nr^ ^'e namotane papirnate b ■ slikarijo zavijte v W^.P'^kot »shramba« za otroške risb . datum in taknite v kartonsko cev, nanjo p |-karjanamorju. Nastala, na primer, če so se otroci šh slika j . 0%$^° ?a ve'iko pospravljate kravat, ampak ? * otutarn.,;ne mečite proč moževih in iz njih sešijte ’%<( Ph rajši razparajte, raz likaj ik a(i kaj po- jemanje posode, dekorativni g £CMX!en^Ce od olja je vedv° na tudi na delovni povr-kamLhraiWte olje, pm^ boste grlo Šen'ce°n F' Začasno daste, ko kuhate- P kapljice ne WfeajW ovili z navadnim flastrom, se P J cedile po steklenici. . ^te jS5” ^i§lmenih rokavic ne odvrzite, amPa^ ajj kakega dru- PritJm ^ataknite na ročaje metle, o . ste pri delu saj bodo ublažili sunek. boste P točajem zadeli zid, okno ali pohištv . SUxn()Ž^ potovanje v času vročih poletnih dni j * v°znjo p0Jnudlte otrokom. Potlej bodo bolj m ‘meli svež kruh’ ne?ahb' kolikor g^dnevno dCMaVarn«-Pripravite zavitke kruha, k V^PWpisSL23 1 nasvet za vinogradnike UBOGI MOLJI kuharski nasvet Če smo vino prodali ali pretočili v manjše sode in je torej sod prazen, ga je treba od zunaj takoj zelo skrbno očistiti in ga od znotraj pomiti. Sodi so ostali prašni in nekoliko plesnivi, med zorenjem vina se je na dneh in steni nabralo precej usedlin, kot so droži, vinski kamen in drugo, kar je treba odstraniti. Če je bil sod dalj časa odprt, se ie na novršini vina lahko razvil kan. ki se je delno oprijel dog in posušil, lahko pa je prišlo tudi do vinskega cika. Če gre za večji sod z vratci, ga po zunanjem čiščenju odpremo in z vodo in ostro krtačo znotraj dobro oriba-mo. Pri manjšem sodu si pomagamo z verigo ali drobnim kamenjem, v težjih primerih pa mu snamemo eno dno. Ko pri pomivanju iz soda priteče povsem čista voda, sod obrnemo na pilko in pustimo, da se odcedi ter ga spravimo v klet. Suh sod čez 2 do 3 dni oobrnemo v pravo lego in zažveplamo z 1/2 do 3/4 žveplenega traku. Žveplanje ponavljamo vsakih 5 do 5 tednov. Če so sodi bolni, zatohli, plesnivi ali ciknjeni, jih najprej ozdravimo. Posoda postane zatohla, če dlje časa leži prazna in nežveplana. Les GAJBA ZA UMAZANO PERILO — Včasih so umazano perilo hranili do pranja v zabojih. Zdaj dobimo v trgovinah različne koše za perilo; nekateri so samo pleteni iz vrbja, v drugih pa je še vreča iz pralnega blaga. Seveda so bolj zračni kot zaboji, kot kos pohištva pa se manj lepo vklopijo v prostor, zlasti v majhno kopalnico, in položiti nanje se ne da nič. Obe zahtevi — zračnost in odlagališče — izpolniuie takale gajba za perilo. Narejena je iz letvic, podložena z oiagum, pa še pokrov ima. In z lahkoto jo lahko izdelamo sami. Tale na sliki je Široka in globoka 48 centimetrov ter visoka 50 centimetrov, lahko pa seveda mere prilagodite prostoru, ki ste ga namenili gajbi. VSE JE MOGOČE — Bi se dalo urediti nekako tako, da bi ceste popravljali spomladi ali proti koncu jeseni, ne pa sredi turistične sezone? — Dalo bi se, le glavno turistično sezono bi morali premakniti naprej ali nazaj... PACIFISTIČNI TURIST , _ že odhajate? Ste bili zadovoljni s postrežbo, cenami in tako naprej? — Imeli ste srečo, da ste to vprašaji mene, ki sem pacifist. Žena bi vam bila ob tem vprašanju že v laseh, pa še kakšen plaz bi se vsul iz njenega bogatega besednjaka! VSEBINA NI VAŽNA — Samo malo sem šel ven, pa so mi ukradli denarnico. — Je bilo dosti v njej? — Tisto pusti. Pravim ti, da so mi, hudiči, ukradli denarnico! REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno- mistika, interes, število Kent, TN, orjak, A, KP, Ann, roževec, Alabama, N, rola, JI, Nina, empirik, cent, ČA. začne preperevati in vino dobi v takem sodu duh po zatohlem. Zato ga najprej pomijemo z mrzlo vodo in krtačo; potem pa izparimo in ponovno ovinimo. Plesniv sod spoznamo po tem, da v njem prižgana sveča ugasne. Plesen je lahko le na površju ali pa že globje v lesu. Zato ga je treba ostrgati, pomiti z mrzlo vodo, nato izpariti in oviniti. Ciknjena posoda je kriva, da se vino iz leta v leto kvari in da ga ne moremo prodati. Če sodov takoj po izpraznitvi ne umijemo, se skisajo in škoda je tu. Če hočemo tak sod popraviti, moramo najprej uničiti bakterije ocetnega vrenja. To naredimo z vrelo sodo ali lugom v koncentraciji 3 odstotke. Po pomivanju z mrzlo vodo sod lahko tudi zaparimo in končno ovinimo. Pri zdravljenju slabe posode nikoli ne smemo začeti z vročo vodo, temveč vedno z mrzlo, žveplamo pa šele tedaj, ko je sod suh. Če je sod zelo slab, se zdravljenje ali parafiniranje ne obnese. M. M. — Hudo se jim godi. — Komu? — Moljem. Pozimi so v kopalkah, poleti pa v zimskih plaščih ... V škofjeloški tovarni Inštalacije so začeli izdelovati kamin, ki spominja na skandinavske peči. Ima dvojni kovinski plašč z vmesnim zračnim tamponom. Proizvodni program obsega tri osnovne tipe: oglatega, okroglega in prirezano okroglega, poimenovali pa so jih, lubnik, Bleguš in jamnik. Peč lahko postavite povsod, kjer je dimna cev premera vsaj 14centimetrov,odmaknjena pa naj bo vsaj 30 centimetrov od lesenih sten ali drugih gorljivih predmetov. Peč je treba podložiti z negorljivo podlago. Kurimo z drvmi kot dodatek pa z večjimi kosi premoga ali briketov. Enako dobro vleče pri odprtih ali zaprtih vratcih. Odprta vratca ustvarjajo v sobi videz odprtega kamina in domačnost. Glavna odlika pa je velik toplotni izkoristek, ki znaša 75 odstotkov. Peč lahko ogreva prostore do 100 kvadratnih metrov. Taka peč tehta (odvisno od tipa) od 150 do 180 kilogramov. VINSKI SODI ČEZ POLETJE Kakšno meso na žar? Svinjsko meso je zelo primerno za pečenje na žaru. Vlakna so namreč prepredena z maščobo, zato bo pečeno meso sočno in mehko. Le zelo puste dele, na primer kose fileja ali nemastne zrezke, moramo pred pečenjem namazati z oljem. Druge kose svinjine bomo pred pečenjem premazali z malo začimbne omake, toliko, da se na površini ne bodo zasušili. Svinjsko meso moramo vedno dobro prepeči, za razliko od govedine, ki je sočnejša. če ostane na sredini še rahlo rožnata. Manj žlahtne kose svinjskega mesa_položimo pred pečenjem v Evašo, da bodo mehkejši in okusnejši. K svinjini se prilegajo mnoge začimbe, zato bomo lahko okus pečenega mesa po želji spreminjali in preskušali, kaj nam najbolj tekne. Govedina in teletina morata biti dobro uležani, za svinjino pa to ni potrebno. Ko računamo, koliko svinjine bomo potrebovali na osebo, moramo zaradi tega upoštevati, da bo meso med pečenjem izgubilo več teže kakor na primer kvalitetna govedina. Zarebrnica se bo med pečenjem na žaru skrčila za eno tretjino, zato naj bo debela najmanj 2 centimetra. Poleg zarebrnic so za pečenje na žaru primerni še naslednji kosi: file (ribica), pečenka v enem kosu (vrtimo jo na ražnju), ali narezana na rezine, odojek, ki ga pečemo že narezanega na kose, plosko narezani deli stegna, rebrca ter krače (vrtimo jih na ražnju). Pri tem moramo vedeti, da bomo za pečenje kilograma svinjine na žaru porabili poldrugo uro do dve uri časa. sestavil Marko Napast rudarstvo uživaika opija nauk o dramski umetnosti kožna razpoka vrsta vrbe kruti rimski cesar afriška plemenska skupina nebesna sinjina delo, posel 1 reka slapov v Severn Ameriki hrvaško moško ime osebni zaimek ostriž brazilski pisatelj (Jorge) davna država v Mezopotamiji božja žabica gostinski strežnik stara oblika veznika in . A ZDA pomožno jadro na jamboru tutor, varuh politik Eriander grška črka Lili Novy rimska enka izlitje pamet, razum izražanje nejevolje glavno mesto Jordanije aktinij STRAN 11 J^UČNl STANOVALCI °^oi2se^ bomo imeli v tem bloku mir. Trobentač se je e^eio p0 e.®®1' ?e prezgodaj. Novemu stanovalcu pravkar °Pniscu bobne ... kronika Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE V MURSKI SOBOTI krvodajalci | Zakaj je gorelo na Bukovnici? V ponedeljek, 1. avgusta, ob 22.45 uri je izbruhnil velik požar na skednju Jožeta Glavača v Bukovnici. Kmalu se je razširil na gospodarsko poslopje veliko 26 krat 5 metrov, na katerem je v celoti zgorelo ostrešje. Ogenj je zajel motorno kosilnico, zadušili sta se krava in telica, zgorelo je pa še 500 kilogramov žita, 400 kilogramov umetnega gnojila, 500 kilogramov koruze, 3 tone slame, 4 tone sena in razno kmetijsko orodje. Skupna škoda znaša več kot 600 tisoč dinarjev. Kljub hitri intervenciji gasil-cev in ostalih občanov se ie ogenj razširil na sosednje poslopje Jožeta Camplina, kjer je prav tako zajel ostrešje veliko 29 krat 6 metrov, ki je v celoti zgorelo; ogenj pa ni prizanesel tudi traktorju, zgoreli so kmečki voz, 10 prostominskih metrov drv, 40 ton sena in kmetijsko orodje. Gasilci tudi niso uspeli rešiti dveh prašičev. Materialna škoda znaša 600 tisoč dinaijev. Zakaj je gorelo na Bukovnici? Na to vprašanje še ne moremo dati zanesljivega odgovora. Pravijo, da ni udarila strela in ognjeni zublji se niso pojavili niti 'zaradi električne instalacije. Vse torej kaže, da je ogenj nekdo podtaknil. Kdo in zakaj? Odgovor na to vprašanje poskušajo najti delavci organov za notranje zadeve. V preteklem tednu tudi prometnih nesreč ni manjkalo. J. avgusta se je Jože Potočnik iz Dolnjih Slaveč peljal proti domu. Ko je pripeljal po klancu navzdol v desni nepregledni ovinek, gaje zaradi neprimerne hitrosti in mokre ceste zaneslo na levo stran. Tedaj se je nasproti pripeljal pravilno po svoji desni Viktor Pojbič iz Lendave; vozili sta trčili in je nastala škoda za 50 tisoč dinarjev. Lendavski ribiči letos nimajo sreče! Spet je poginila večja ko- 6. avgusta se je zgodila prometna nesreča na Hrašenskem vrhu. Vzrok: neprimerna hitrost in vožnja po levi. Miličniki so ugotovili, da seje Erih Vrbančič z Murščaka peljal z motornim kolesom proti Kapeli. Na Hrašenskem vrhu ga je v blagem desnem ovinku zaneslo na levo stran ceste. Tedaj pa se je nasproti pripeljal pravilno po svoji desni strani avtomobilist Feliks Šumak iz Kunetinec. Zaradi tr- Na mnogih naših kmetijah so ostali stari ljudje sami. Zanje kaj prida ne store ne otroci, ki so se odselili, prav tako pa tudi ne v vaških skupnostih. Tako so številni prepuščeni sami sebi. No, ja, spomnimo se jih v tednu starejših občanov ... , kar pa je seveda premalo. Tudi 83-letna Frančiška in njen 70-letni mož Alojz-Horvatova iz Cubra v ljutomerski občini — sta živela sama. 5. avgusta so našli oba — mrtva! Že res, da sta, kot so pozneje ugotovili, umrla »naravne smrti« (Alojzija v postelji, mož pa v drvarnici, vmes naj bi bil infarkt), vseeno pa zastavljamo vprašanje: ali si s svojim delom in življenjem nista zaslužila večje skrbi? Tako vprašanje lahko zastavimo tudi za druge starejše ljudi, ki osamljeni in razočarani čakajo — smrt. berja peljal po magistralni cesti Lendava—Murska Sobota. Na I odseku ceste pri pokopališču na j Kapci je osebni avto zapeljal na ■ levo v jarek, se nekajkrat prevrnil, voznik pa je padel iz vozila. ■ Čuka seje hudo poškodoval in so ■ ga odpeljali v bolnico, škodo pa I so ocenili na 200 tisoč dinarjev. ‘ Promet še naprej terja tudi življenja. 7. avgusta ob 5. uri se je I zgodila nesreča na lokalni cesti v ■ Stročji vasi. Branko Ivanuša iz ■ Nunske grabe, ki nima vozni- ■ škega dovoljenja, se je peljal ■ proti Ljutomeru. Ko je pripeljal ■ iz nepreglednega ovinka na ravni del ceste, je trčil v pešca 75-le- M tnega Avgusta Feuša iz Nunske I grabe, ki je menda hodil po sre- I dini ceste. Posledice so bile tako hude, da je takoj umrl. _ V nedeljo, 7. avgusta, ob 15.10 I uri se je pripetila prometna ne- ■ sreča na Rožičkem vrhu. Materialna škoda znaša 200 tisoč di- ■ narjev. Poročajo, da se je Bojan I Fišer iz Murske Sobote peljal z I Rožičkega vrha proti Kapeli. “ Med vožnjo je zapeljal na levo stran ceste, kar je bilo usodno, I saj se je prav v tem hipu pripeljal I nasproti z osebnim avtom Ivan ■ Anton Holc (31), Drago Bračko (7), Ludvik Lazar ( L Rantaša (1), Jože Babič (14), Janez Ošlaj (7), vsi Pancnj . Meglič (10), Alojz Ivanič (25), oba Radenski vrh; Vlado Vam 8 Rožički vrh; Miroslav Zamuda (7), Kapelski vrh; Silvo U yarga Babinci; Marija Muhič (55), Kocjan; Stanko Čerpnjak (21). , m), (15), Aleksander Bočkorec (11), vsi KIK Pomurka; Ignac.. ,<-j\ gmil Jože Cener (19), oba »Sobota« M. Sobota; Janez Karoli v Lepoša (6), Evgen Horvat (8), vsi Panonija M. Sobota; Ano J Jože Flisar (5), Milan Knaus (3), vsi Gradbeništvo P°murJ . «rt) oba Adolf Casar (17), Markovci; Koloman Zakoč (1). Jože K njojmir Avtoradgona; Suzana Puš (1), Stane Moroz (1), Milan P e to t ■ Veber (5),Jurij Gostišan (1), Sonja Budja(l), Marjan Kis 'ITfiadinska Polovič (2), Renato Veber (2), Aleš Komer (2), vsi Repubhš delovna ackija Ljutomer 83. DS MARLES - TOZD tovarna pohištva Ljutomer razpisuje na osnovi 8. sklepa redne seje JAVNO LICITACIJO za prodajo novi motor 100.000 din. Licitacija bo ob 8. uri. kombi-busa TAM 2001, leto 'zdel- z 28.000 prevoženih km. Izklicna is avfl. I983 v tovarni v ponedeljek, dne 15- ličina ribjih mladic. Tokrat v potoku Ledava. Škodo so ocenili na 150 tisoč dinarjev. Pristojne službe so vzele vzorce rib in vode, da bi v laboratoriju ugotovili vzrok pogina. ■■■ n« om čenja se je Vrbančič hudo poškodoval. Nastala je tudi škoda, za 50.000 dinarjev. Prometna nesreča se je zgodila tudi na Kapci. 6. avgusta ob 16.50 uri se je Rudi Čuka iz Ga- Embreuš iz Dragotinec, ki je sicer močno zaviral, vendar sta ■ avtomobila kljub temu trčila. ■ Oba voznika sta lažje poškodo- g vana. Mladi gasilci Lani so ob prvem krajevnem prazniku v Rakičanu odprli vaško gasilski dom, ki je bil s skupnim delom vseh vaščanov zgrajen v rekordnem času. Zdaj se že pripravljajo na drugo praznovanje, ki bo v nedeljo. Pripravljajo športne in družabne igre — te bodo dopoldne — osrednja proslava pa bo ob štirinajstih. Za kulturni program bo poskrbelo KUD, ki so ga ustanovili letos. Na sliki: mladiSasilcL Foto: J. Stolnik DO Zdravilišče „RADENSKA" n. sol. o. Radenci t0 Komunalna dejavnost objavlja javno licitacijo 1. Kombi IMV 2220 D letnik 1976 za izklicno c 76.000,00 din.. . . 20.000,00 2. Leseno barako 2x3 metre, za izklicno c dinarjev. , ;,nicno cef° 3. Komplet kinoaparaturo ISKRA 12/54, za 16.000,00 din. . vrataf' Licitacija bo v torek, dne 16. 8. 1983 ob 12. ur^ jz|<|icne niči Radenci. Licitacijska varščina je 10 cene. Krap velikan Franc Bruner iz Moravec je strasten ribič. Kdove kolikokrat je že namakal trnek, včasih kaj ujel, večkrat pa tudi ne. Nekje na tihem pa je le upal, da se mu bo sreča naposled nasmehnila. In res se mu je! Zadnji dan v juliju je odšel k moravski gramoznici, da bi se ob preži nekoliko spočil. Sploh ni pomišlj al, da bi prav ta dan ujel krapa velikana. In tedaj, ko je »prijel« in ga je izvlekel na »suho«, ko gaje premeril (90 centimetrov dolgje bil) in stehtal (9 kilogramov in 580 gramov), je bila sreča popolna. s s Delavski svet delovne organizacije „IM g0| 0,, Lju montažnih gradbenih materialov Ljutomer mer. Ormoška c. 46 RAZPISUJE d dela in naloge s posebnimi pooblastili m v delovni skupnosti skupnih služb vodenje splošnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, do konu, izpolnjevati še naslednje: smefi in 9 0 visoka ali višja izobrazba pravne ali upravne roma 5 let delovnih izkušenj. hlastili in oC,®°V Za opravljanje del in nalog s posebnimi P°°|eta nostmi bo izbrani kandidat imenovan za jokazil' Kandidati naj vložijo pismene ponudbe s indu® o izpolnjevanju pogojev na naslov: ,, 0rn10ška c« jave montažnih gradbenih materialov, Ljutom , jneva z oznako ,,za razpisno komisijo" v 15 o - y razpisa. , j najkasne) Kandidati bodo o izbiri pismeno obve 30 dneh po končanem zbiranju prijav. . pA PO ZN/ „ELMA" Tovarna gospodinjskih apara in elektromateriala Ljubljana _ TOZD ELEKTROMATERIAL Pro«*o®« elektromateriala Lendava n. s®'- °’ Veletrgovina Murska Sobota od 15.8. do 15.9. V VSEH NAŠIH PRODAJALNAH TEKSTILNO GALANTERIJSKE STROKE 5 Z LU do 40% ceneje konfekcija ženska, moška in otroška pletenine in perilo ostanki metrskega blaga Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta TOZD pono RAZPISUJE . : nooblasl'8 naslednja dela in naloge s posebnim k T. vodja proizvodnje - višja izobrazba strojne, elektro - štiri leta delovnih izkušenj na p°Taniziranja iali-I loške priprave proizvodnje ter u so proizvodnih enot serijske proizvo jianju slS — ustrezen odnos pri utrjevanju m , stičnega samoupravljanja 2. vodja kontrole kakov * -Z Strajne. e«™ ««3"^ — štiri leta delovnih izkušenj na po ciste1113 in operativne priprave dela . razvijanju — ustrezen odnos pri utrjevanju m lističnega samoupravljanja. 4 let- Našteta dela in naloge so razpisana za izp^^O^ do^ oelMA r^' Kandidati naj pošljejo ponudbe z nasl°Y g " pogojev v 15 dneh po objavi .-.dvorsk ELEKTROMATERIAL LENDAVA, K° pisno komisijo. • K O izbiri bomo kandidate obvestili v ranju prijav. VESTNI*^ STRAN 12 UCCTUIU IHUfX{ VKlJJNIn OBJAVE Leto XVIII Murska Sobota, dne 11. avgusta 1983 Št.: 24 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gorpja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota 204. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 205. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983 206. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava za obdobje 1982—1985 207. Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Krog 208. Odlok o imenovanju ulic za območje naselja Petišovci 209. Dogovor o skupnih temeljih planov razvoja Pomurja v letih 1981—1985 210. Sklep o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Mar-tjanci-naselje Martjanci 211. Samoupravni sporazum o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja PTT prometa in zagotavljanju sredstev za realizacijo srednje-račnega plana območne samoupravne interesne skupnosti za PTT promet Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 212. Popravek odloka o uvedbi melioracijskega postopka v k. o. Boračeva, Šratovci, Orehovci, Črešnjevci, Mele in Zbi-govci 213. Popravek odloka o poslovnem času na območju občine Gornja Radgona 204 205 Na podlagi 2. odstavka 3. člena Zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredtev za investicije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (UR. .list SRS, št. 3/82) in Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 in 181. člena Statuta občine Ljutomer (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 44/81 in 12/83) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 28. 07. 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 1. člen Naziv odloka o posebnem občinskem davku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985 (Ur. objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, št. 19/82) se spremeni tako, da se glasi: ,,Odlok o posebnem občinskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer.” 2. člen 1. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ,,S tem odlokom se predpisuje posebni občinski prispevek iz osebnega dohodka delavcev po stopnji 0,5 % za zagotavljanje sredstev za intervencije v proizvodnji hrane na območju občine Ljutomer v obdobju 1982—1985”. 3. člen 1. stavek 4. člena odloka se spremeni tako, da se glasi: ,.Sredstva iz 1. člena tega odloka se zbirajo pri Skupnosti za pospeševanje kmetijstva občine Ljutomer”. 4. člen 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: ,,Osnova, za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 2. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih potreb, skupnih potreb ter splošnih družbenih potreb. Prispevek iz 2. člena tega odloka se obračunava in plačuje na način, kot je z Zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Ur. list, SRS št. 33/80) določeno za obračunavanje in plačevanje prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti”. 5. člen Ta odlok začne veljati 1. avgusta 1983, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Štev.: 402-1/82 Datum: 28. 7. 1983 „ j j m Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil KUHAR, 1. r. Na podlagi 76. člena Zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Ur. list SRS št. 17/79) ter 181. in 187. člena statuta občine Ljutomer (Ur. objave št. 44/81) so skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti: — skupščina občinske skupnosti socialnega varstva;- — skupščina občinske kulturne skupnosti; — skupščina občinske zdravstvene skupnosti in — skupščina občinske raziskovalne skupnosti na sejah dne 28/7-1983 sprejele ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o višini prispevnih stopenj za financiranje programov SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983 1. člen V odloku o višini prispevnih stopenj za financiranje programa SIS družbenih dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1983 (Uradne objave občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota, St. 1/83 in 12/83) se v 2. členu spremenijo prispevne stopnje in se pravilno glasijo: . BRUTO OD A. Domicilni princip 1. Občinska izobraževalna skupnost 6,12 % 2. Občinska kulturna skupnost 0,32 % 3. Telesno-kulturna skupnost (republiški program 0,005 %) 0,20 % 4. Občinska skupnost otroškega varstva 1,32% 5. Občinska skupnost socialnega skrbstva 0,95 % B. Po delovnem mestu 1. Občinska zdravstvena skupnost (za nadomestilo OD v času nezmožnosti za delo) 0,96 % 2. Občinska skupnost otroškega varstva 0,82 % II. DOHODEK PO OSNOVI BRUTO OD 1. Občinska zdravstvena skupnost (za program zdravstvenega varstva) 9,09 % 2. Občinska skupnost za zaposlovanje 0,27 % 3. Občinska požarna skupnost 0,21 % III. DOHODEK PO OSNOVI DOHODKA 1. Občinska raziskovalna skupnost 0,04 % 2. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občinskih skupščin Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Številka: 402-1/81 Datum: 28/7-1983 Predsednik skupščine občine Ljutomer Emil Kuhar, 1. r. 206 Na podlagi 111. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave št. 37/81) ter 3. člena Sprememb in dopolnitev zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 14. 6. 1983 sprejela ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o zagotavljanju sredstev za intevencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava za ob dobje 1982—1985 1. člen V 3. členu odloka o zagotavljanju sredstev za intervencije in pospeševanje kmetijstva v občini Lendava v obdobju 1982—1985 (Uradne objave št. 14/82) se besedilo »poseben občinski davek« nadomesti z besedo »prispevek«. 2. člen V 4. členu odloka se besedilo »usmerjajo v sklad« nadomesti z besedilom »zbirajo v skladu«. 3. člen 7. člen odloka se spremeni tako, da se glasi: »Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz 1. člena tega odloka je osebni dohodek, namenjen za zadovoljevanje delavčevih osebnih, skupnih in splošnih potreb. Prispevek iz 1. člena tega odloka se obračunava in plačuj e na način kot je z zakonom o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS. št. 33/80) določeno za obračunavanj e in plačevanj e prispevkov iz osebnega dohodka za družbene dejavnosti.« 4. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1983. Številka: 402-8/82-3 Datum: 19. 7. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko HAJDINJAK. 1. r. 207 Na podlagi 8. člena zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80) ter 160. in 167. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 18. julija 1983 sprejela ODLOK o imenovanju ulic za območje naselja Krog l.člen Za območje naselja Krog se uvede ulični sistem ter določijo območja posameznih ulic in njihova imena kot je razvidno v 3. členu tega odloka in grafični prilogi. 2. člen Območje posamezne ulice obsega zazidane površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami. 3. člen S tem odlokom se določijo za območje naselja Krog za posamezne ulice naslednja imena in območja: 1. BRODARSKA ULICA: obsega območje ceste od Trubarjeve ulice proti jugu do reke Mure 2. DOBELSKA ULICA: obsega območje ceste od Murske ulice proti vzhodu vzporedno s potokom Dobel 3. LINHARTOVA UE1CA: obsega območje ceste od Ulice ob Ložiču proti jugu (slepa ulica) 4. a. VJ VACA, obseda eesve Raaea- ske utice proti z-atiodu do Murske utice 5. MORSKA ULICA.: obsega območje ceste od potoka Dobel proti jugu do Trubarjeve ulice 6. PLEČNIKOVA ULICA: obsega območje ceste, ki poteka zapadno in vzporedno z Mursko ulico od potoka Dobel proti iugu do Trubarjeve ulice 7. RAVENSKA ULICA: obsega območje'česte od Trubarjeve ulice proti severu 8. ROŽNA ULICA: obsega območje ceste od Murske ulice proti zahodu (slepa ulica) 9. TRUBARJEVA ULICA: obsega območje ceste, ki poteka skozi naselje Krog in povezuje naselje Satahovci in Bakovci 10. ULICA OB LOŽIČU: obsega območje ceste od potoka Dobel proti jugu do Linhartove ulice 11. VODNIKOVA ULICA: obsega območje ceste od Murnove ulice proti jugu do Trubarjeve ulice. 4. člen Grafični prikaz ulic in hišnih številk je izdelan na katastrskem načrtu M 1:2880 in je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih obj avah pomurskih občin. Štev.: 015-2/83-5 Datum: 30/6-1983 Predsednik skupščine občine M. Sobota Martin HORVAT. 1. r. 208 Na podlagi 8. člena Zakona o imenovanju in evidentiranju naselij, .ulic in stavb (Ur. list SRS. št. 5/80) ter 177. člena Statuta občine Lendava (Uradne objave pomurskih občin št. 37/81) je Skupščina občine Lendava na seji zbora Krajevnih skupnosti dne 19. 7. 1983 sprejela ODLOK o imenovanju ulic za območje naselja Petišovci l.člen Za območje naselija Petišovci se uvede ulični sistem ter določijoobmočja posameznih ulic in njihovih imen kot je razvidno v 3. členu tega odloka in grafičnih prilogi. 2. člen Območja posameznih ulic obsegajo zazidane površine stavb in pripadajočih objektov, ki sodijo k ulici, samo ulico z njenimi elementi in nepozidane površine med stavbami ter predvidene površine za pozidavo na osnovi urbanističnega reda. 3. člen S tem odlokom se določijo za območje naselja Petišovci za posamezne ulice naslednja imena in območja: L LENDAVSKA ULICA. LENDVAI UT — obsega območje glavne ceste od kopališča Terme proti jugu do katastrske meje z k. o. Lendava - ’ 2. POTOČNA ULICA. PATAK UTCA - obsega območje od krajevne ceste pare. št. 4175 proti jugozapadu do pare. št. 42'00 s tem. da se pri pare. št. 2089 odcepi proti vzhodu do Lendavske ceste 3. NOVA ULICA. UJ UTCA — obsega območje od Potočne ulice pri pare. št. 2158 proti vzhodu do priključka na Lendavsko cesto 4. KOTNA ULICA. SAROK UTCA — obsega območje od Potočne ulice pri pare. št. 2166/2 proti jugovzhodu do priključka na Lendavsko cesto 5. POLJS K A U LICA. M EZO UTCA - obsega območje od Petišovske ulice pri pare. št. 2243 proti jugu do pare. št. 2263/2 od koder poteka proti severu do priključka na Petišovsko ulico 6. SPODN J A U LICA. ALSČ UTCA - obsega območje od Lendavske ceste pri pare. št. 2045 jugovzhodno do priključka na Petišovsko ulico 7. CVETNA ULICA. VIRAG UTCA - obsega območje od Lendavske ceste pri pare. št. 1950pro tu vzhodu do priključka na Rudarsko ulico 8. RUDARSKA ULICA. BANYASZ UTCA — obsega območje od križišča z Lendavsko cesto pri pare. št. 1574 proti vzhodu do delavnic INA-Nafta od koder poteka proti j upu in vzhodu rekreacijskega centra pare. št. 519 9. PETIŠOVSKA ULICA. PETESCHAZI UTCA — obsega območje od Lendavske ceste pri pare. št. 2061 proti vzhodu do mosta na Kopici pare. št. 1443. nato na proti jugovzhodu do pare. št. 2315 do priključka na Ulico 22. junija 10. VRTNA ULICA. KERT UTCA — obsega območje od Petišovske ulice pri pare. št. 1414 roti severu do krajevne ceste (pare. št. 1450) 11. TIHA ULICA. CSENDES UTCA - obsega območje od Rudarske ulice pare. št. 1453 proti severu do krajevne ceste (pare. št. 4165) 12. ULICA 22. JUNIJA. JUNIUS 22-e UTCA - obsega območje od katastrske meje k. o. Lendava pri pare. št. 2560 proti vzhodu do priključka na Petišovsko ulico 4. člen Grafični prikaz ulic in hiš je izdelan na topografskem načrtu v merilu 1:5000 in je sestavni del tega odloka. 5. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 45-24/2-1983 Datum: 19. 7. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak 209 DOGOVOR O SKUPNIH TEMELJIH PLANOV RAZVOJA POMURJA V LETIH 1981 — 1985 I. Uvodne določbe 1. člen Udeleženci opredeljujejo s tem dogovorom skupne interese in naloge srednjeročnega obdobja, ki so temeljnega pomena za nadaljnji družbenoekonomski razvoj in ki jih bodo skupno reševali na osnovi dogovorjenih nalog in obveznosti, ob upoštevanju dogovorjenih razvojnih ciljev na ravni republike in pomurskih občin. Te naloge so sestavni del samoupravnih sporazumov oziroma dogovorov o temeljih planov udeležencev tega dogovora. Na ta način bo doseženo usklajeno usmerjanje gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih samoupravnih odnosov in interesov. Udeleženci dogovora se bodo s samoupravnim sporazumevanjem in dogovarjanjem, s stabilizacijskim obnašanjem, z večjo produktivnostjo na vseh ravneh, z večjim dohodkom in njegovim združevanjem, s krepitvijo dohodkovnega povezovanja, s povečanjem izvoza, z manjšo porabo na vseh ravneh in z združevanjem sredstev za skupne programe čimbolj konkretno vključevali v skupna prizadevanja občin Pomurja. Za skupne interese in naloge bodo podpisniki združevali sredstva ter se v ustreznih republiških SIS zavzemali, da jih sprejmejo v samoupravnem sporazume in ustrezne planske dokumente SRS za obdobje 1981-1985. II. Gospodarstvo Industrija 2. člen Za razvoj gospodarstva bodo udeleženci upoštevali kriterije, ki so opredeljeni v republiškem dogovoru in izvajali tiste investicije od katerih utemeljeno pričakujemo: — večjo izvozno usmerjenost in manjšo uvozno odvisnost; — dolgoročne pogoje za doseganje visokih stopenj rasti količinskega obsega, nadpovprečno visokega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva v primerjavi z rezultati v okviru dejavnosti; — proizvodnjo hrane z večjo izvozno usmeritvijo; — prestrukturiranje gospodarstva v regiji; — zaposlitev pretežno kvalificiranih delavcev ob učinkoviti uporabi znanstveno raziskovalnih dosežkov; — razvoj domače surovinske baze; — racionalno porabo surovin in energije. 3. člen Podpisniki dogovora bodo vzpodbujali združevanje sredstev na osnovi načel tega dogovora za tiste investicije, ki so skupnega pomena in ki bodo zagotavlj ale~kvaliteten družbenoekonomski razVoj ter za katere bodo vlagale sredstva organizacije združenega dela v regiji in izven regije. _ V skladu s spremenjenim in dopolnjenim republiškim dogovorom o temeljih družbenega plana za obdobje 1981 —1985 (člen 29) se bodo zavzemali za popolno izkoriščanje kapacitet obstoječe rafinerije in pe-trokemije v Lendavi, sanacijo obstoječega stanja in realizacijo nadomestnega programa za nezgrajeno II. fazo rafinerije. Glede na sprejeto predinvesticijsko študijo o izgradnji tovarne za proizvodnjo kaprolaktama v občini Ljutomer je potrebno proučiti možnost izgradnje oziroma v republiških organih sprejeti dokončno odločitev o realizaciji tega programa. 4. člen V industriji bodo udeleženci dogovora v večji meri razvijali kapitalno. dohodkovno in kadrovsko intenzivne dejavnosti s poudarkom na izkoriščanju primerjalnih prednosti in domačih surovin. Pri tem se bodo zavzemali in vzpodbujali razvoj tistih dejavnosti v posameznih občinah in regijah, ki imajo glede na naravne pogoje, surovinsko bazo, tradicijo, strokovni kader in druge pogoje realne možnosti nadaljnjega razvoja. 5. člen Udeleženci bodo na osnovi samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja s kreditno, davčno, cenovno in prostorsko politiko pospeševali razvoj drobnega gospodarstva z ozirom na deficitarnost in skladnost razvoja z industrijo. V ta namen je izdelana študija o razvoju drobnega gospodarstva v Pomurju. Kmetijstvo in agroživilstvo 6. člen Organizacije združenega dela v vseh štirih pomurskih občinah bodo na osnovi dogovorjenih programov proizvodnje in storitev stremele za dosego čim večjega dohodka, specializacijo in delitev dela med posameznimi OZD. izboljšanja asortimana in kvalitete proizvodnje, večjo finalizacijo izdelkov ter ustvarjale vse ostale pogoje gospodarjenja, s katerimi bo zagotovljen usklajen, hitrejši razvoj agroživilskega kompleksa v regiji. 7. člen Udeleženke dogovora bodo s svojo aktivnostjo vzpodbujale OZD s področja kmetijstva in agroživilstva k doseganju naslednjih dogovorjenih nalog: — varovanje in smotrno gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči z doslednim izvajanjem prostorskih planov; — intenziviranje rastlinske proizvodnje ter dajanje poudarka predvsem pridelovanju tržnih poljščin krme; — zagotavljanje skladne rasti živinorejske proizvodnje s povečanjem staleža živine, boljšo prirejo mesa in mleka z lastno proizvodnjo krmnih rastlin za povečanje tržne proizvodnje; — hitrejši razvoj sadjarstva in vinogradništva z obnovo obstoječih nasadov in zasajevanjem novih površin s sortami, katerim je zagotovljeno tržišče in izvoz; — razvijanje višje oblike predelave kmetijskih pridelkov in dosledno delitev dela v mesno predelovalni in mlekarski industriji; — izvajanje gozdno-gojitvenih del s posebnim poudarkom na izboljševanju sestave in kvalitete mlajših gozdnih površin ter sprememb slabo donosnih in degradiranih gozdov; — izgrajevanje skladiščnih prostorov, depojev in hladilnic za kmetijske pridelke, sadje in.zelenjavo; — smotrna medsebojna poslovna in proizvodna povezanost OZD kmetijstva v regiji v smislu racionalizacije poslovanja in stroškov; — dve ali več občin se bodo dogovorile o komasacijskem in melioracijskem programu takrat, ko predmetne komasacije in melioracije zajemajo eno ali več katasterskih občin različnih občin. V ta namen bodo: a) Skupščine občin sproti uskladile svoje delo v zvezi z varovanjem kmetijskih zemljišč, s smotrnim in intenzivnim izkoriščanjem kmetijskih zemljišč in pri sprejemanju in izvajanju prostorskih planov. b) Organizacije združenega dela kmetijstva in agroživilstva bodo sporazumno sproti trajno usklajevale svoje aktivnosti pri razvijanju poljedelske, sadjarske, vinogradniške in živinorejske proizvodnje ter pri živilski predelovalni industriji: — z intenzivno tržno proizvodnjo bodo v čimvečji meri oskrbele domačo predelovalno industrijo s prašiči, govedi, mlekom, perutnino, žitom, povrtnino, grozdjem in sadjem; — uskladile bodo svoje predelovalne zmogljivosti z možnostjo prodaje proizvodov in z možnostjo proizvodnje surovin. c) Organizacije združenega dela s področja kmetijstva se bodo na osnovi usklajenih planov vključevale v poljedelsko proizvodnjo sladkorne pese. d) Pri izvajanju nalog kmetijstva in agroživilstva bodo prioritetne naslednje investicije: — melioracije, komasacije in nabava zemlje ter mehanizacije; — posodobitev živinorejskih objektov, povečanje kapacitet za krave molznice in izgradnjo skupnih objektov; — ekološka sanacija z rekonstrukcijo ali novogradnja kafilerije; — obnova sadovnjakov in vinogradov; — skupna izgradnja skladišč in hladilnic. — //> SO //u torr? er — /S SO Murska Sobota — LB — Pomurska banka M. Sobota — Pomurski zdravstveni center — Območna vodna skupnost M. Sobota — SIS za ptt promet M. Sobota — Zav. za čas. in radij, dejav. — MGZza Pomurje Murska Sobota 210 Na podlagi 16. člena Zakona o referendumu in o drugih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS, št. 23/77) in 42. člena statuta KS Martjanci je svet Krajevne skupnosti Martjanci dne 23. 6. 1983. sprejel SKLEP o razpisu referenduma za spremembo namembnosti samoprispevka za del območja Krajevne skupnosti Martjanci — naselje Martjanci 1. člen Razpisuje se referendum za odločanje o spremembi namembnosti samoprispevka za del območja KS Martjanci — naselje Martjanci, kije bil uveden od 1. januarja 1979 do 31. decembra 1985. 2. člen Referendumbo v nedeljo dne 21. avgusta 1983. od 7.00 do 19.00 ure na običajnem glasovalnem mestu. 3. člen Namembnost samoprispevka se spremeni tako, da se v 1. točki 1. člena sklepa črta besedilo »Ureditev kanalizacije po naselju ter ostale komunalne potrebe« in se spremenjeno besedilo glasi: »Obnova stare . šole za potrebe pošte in stanovanja hišnika, obnova vodovoda, dograditev objektov na rekreacijskem centru, graditev nizkonapetostnega , omrežja in ulične razsvetljave, ureditev pokopališča, graditev garaže in prostora za gasilce, ureditev vaških poti in jarkov.« 4. člen Za izvršitev programa iz 3. člena tega sklepa bo potrebno 4.200,000 dinarjev, sredstva zbrana s samoprispevkom pa bojo znašala 2.600,000 dinarjev. 5. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošnem volilnem imeniku za območje naselja Martjanci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošnem volilnem imeniku, so pa zaposleni v TOZD ali delovnih skupnostih. . , 6. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: J Krajevna skupnost Martjanci naselje Martjanci GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 21. 8. 1983. o spremembi namembnosti samoprispevka za del območja KS Martjanci — naselje Martjanci, ki je uveden do 31. dec. 1985 in s katerim se sredstva namenjena za ureditev kanalizacije po naselju uporabijo za obnovo stare šole za potrebe pošte in stanovanje hišnika, obnova vodovoda, dograditev objektov na rekreacijskem centru, graditev nizkonapetostnega omrežja in ulične razsvetljave, ureditev pokopališča, graditev garaže in prostora za gasilce, ureditev vaških poti in jarkov. glasujem »ZA« »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če se strinja s spremembo namembnosti samoprispevka, oziroma »PROTI«, če se s spremembo namembnosti samoprispevka ne strinja. 7. člen Delavcem na začasnem delu v tujini, ki imajo na območju naselja Martjanci stalno prebivališče, bo v pripravljalnem postopku za razpis referenduma poslana obrazložitev o spremembi namembnosti samoprispevka in izjava, s podpisom katere bi se v naprej izrekli za spremembo namembnosti samoprispevka. 8. člen Tasklep začne veljati 8dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. V Martjancih 29. 7. 1983. Predsednik sveta KS Vaš Jože 211 NA PODLAGI ČLENOV 54. IN 159, —163. ZAKONA O SISTEMU DRUŽBENEGA PLANIRANJA IN O DRUŽBENEM PLANU SR SLOVENIJE, SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI (V NADALJNJEM BESEDILU OSIS) ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA TER V SKLADU Z DOLOČILI PRAVILNIKA O PLANIRANJU IN METODOLOGIJI PLANIRANJA V PTT PROMETU SLOVENIJE SKLENEJO UPORABNIKI IN IZVAJALCI ZDRUŽENI V OSIS ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA (V NADALJNJEM BESEDILU UDELEŽENCI SPORAZUMA) NASLEDNJI. SAMOUPRAVNI SPORAZUM O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMELJIH PLANA RAZVOJA PTT PROMETA IN ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA REALIZACIJO SREDNJEROČNEGA PLANA OBMOČNE SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI ZA PTT PROMET MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 1981—1985 1. člen V 2. členu se v 2. odstavku spremeni 4. alinea tako da glasi: »— pospešiti razvoj telefonije, ki mora zagotoviti 8,4 telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev.« 2. člen V 3. členu se v prvem odstavku spremene povprečne letne stopnje rasti storitev, tako da le-te znašajo: — poštne storitve 3,0 — telegrafske storitve 8,9 — telefonske storitve 13,0 — druge storitve 3,8 3. člen V 5. Členu 2. odstavka se prva alinea spremeni tako, da glasi: »— povečati število ptt enot za DVE in s tem doseči eno enoto na 4.061 prebivalcev.« 4. člen 6. člen se spremeni tako, da glasi: »Važnejši kazalci začrtanih ciljev in smeri razvoja ptt omrežja in zmogljivosti so naslednji: Kazalci razvoja 1980 1985 Povečanje ________________________________________________________1981-1985 1. Pošte, telegrafi in telefoni 3133 2 2. Gostota prebivalcev 4.270 4.061 — 3. Stroji sprejemne mehanizacije 5 15 10 4. Računalniški termi- nali na ptt enoti — 5 5 5. Poštni nabiralniki 379 392 13 6. Obseg poštnih storitev (v tisočih) 8.316 9.646 1.330 5. člen V 7. členu se prva in druga alinea spremene tako, da glase: »— povečati število tg priključkov za 80« »— povečati število telegrafskih naročnikov za 30 ter s tem doseči 5.7 teleks naročnikov na 10.000 prebivalcev.« 6. člen V 8. členu se prva in druga alinea v drugem odstavku in tretji odstavek spremene tako da glase: »— povečati kapacitete krajevnih telefonskih central za 9.840 priključkov ter število telefonskih naročnikov za 6.000 in s tem doseči 8,4 naročnikov na 100 prebivalcev.« »— povečati število javnih telefonskih govorilnic za 27; in zagotoviti praviloma v vsaki krajevni skupnosti telefonsko zvezo.« »Važnejši kazalci začrtanih ciljev in smeri razvoja telefonskega omrežja in zmogljivosti so naslednji: Kazalci razvoja 1980 1985 Povečanje —c , , f , ,u---------------—-------------------- 1. Število telefonskih central 26 32 5 2. Število telefonskih priključkov 8.035 17.875 9.840 3. Število telefonskih naročnikov 5.248 11.248 6.000 4. Število telefonskih naročnikov na 100 prebivalcev 4,0 8,4 4,4 5. Število telefonskih govorilnic 44 71 27 6. Obseg telefonskih storitev (v tisočih) 72.953 134.490 61.537 STRAN 15 VESTNIK, 11. AVGUSTA 1983 “I . N \5. se spiemem pxN\ o ABUT>oraTrl2adoUme-.i loin T583 izdelale enoten dolgotočm koncept razvota agrožAvilstv a v Pomurju do leta 2000. _ . . .- - - , Skupščine občin bodo s kmetijskimi organizacijami m Z.ivinorejSKO veterinarskim zavodom za Pomurje izdelale in sprejele enoten koncept za pospeševanje kmetijstva in finansiranja pospeševalne službe v Pomurju. N a območju pomurske regije bodo v letih 1981 —1985 izvedena tudi obširna melioracijska dela, s pomočjo katerih bo pridobljeno 7.133 ha površin za primarno kmetijsko proizvodnjo. f ) Udeleženci dogovora bodo ustvarili pogoje in v večji meri izkoristili prednost, ki ga daje mestu Gornja Radgona »status sejemskega centra«, predvsem zaradi kmetijsko živilskega sejma in gradbenega sejma. V sodelovanju z OZD iz celotnega Pomurja in partnerji iz tujine se bodo razvijale še nove vrste specializiranih sejemskih dejavnosti, kar mora vplivati na pospeševanje izvozne dejavnosti in povečane obmejne blagovne menjave z Madžarsko in Avstrijo. Podpirali bodo povečanje zaprtih in odprtih sejemskih prostorov ter nadaljevanje vključevanja strokovnih posvetovanj v okviru sejemske dejavnosti. Turizem in gostinstvo 8. člen N a podlagi naravnih pogojev in možnosti v Pomurju so temeljni cilji razvoja turizma v povečanju zdraviliškega, lovskega, kongresnega, re-kreativno-športnega in izletniškega turizma v smeri ustvarjanja večjega tujega turističnega prometa in neto deviznega učinka kakor tudi povezave turizma s kmetijstvom, trgovino in drobnim gospodarstvom pri oblikovanju kompletne turistične ponudbe. 9. člen Uresničitev temeljnih .ciljev razvoja turizma in gostinstva bodo podpisnice dogovora zagotavljale tako, da bodo predvsem: — povečale osnovne gostinsko-turistične zmogljivosti v obstoječih turističnih centrih oz. krajih vključno s prometno infrastrukturo; — v največji meri izkoristile že obstoječe kapacitete z izboljšanjem kvalitete storitev, podaljševanjem turistične sezone in povečanjem sta-cioniranega turizma; — popestrile turistično ponudbo z izgradnjo raznovrstnih manjših objektov in s pritegnitvijo drugih dejavnosti (domača obrt, kmečki turizem, kulturna dejavnost, športna dejavnost) obogatile in razširile turistično ponudbo; — vzpostavile dohodkovne odnose z organizacijami združenega dela, s katerimi so poslovno in proizvodno povezane; — vzpodbujale in izvajale enotne propagandne akcije za nastop in predstavitev pomurske regije kot celote; — vzpodbujale in izvajale tesnejše sodelovanje z Avstrijo in Madžarsko na področju turizma v okviru maloobmejnega sodelovanja; — izvedle aktivnost za večje poslovno povezovanje s ciljem pope-•stritve in kompletiranja turistične ponudbe v regiji; — ponovno aktivirale delo pomurske turistične zveze in pospešile dejavnost turističnih društev. 10. člen Občinske skupščine pomurskih občin bodo glede na pomembnost turizma in gostinstva sprejele naslednje ukrepe: — odlok za organizirano oddajo zasebnih turističnih sob in drugih gostinskih objektov v zasebnem sektorju v cilju zagotovitve enotne turistične ponudbe v kraju oziroma turističnem centru; — s stimulativno davčno politiko in drugimi ukrepi bodo vzpodbujale vlaganja sredstev občanov, zlasti zdomcev, v gostinsko in turistično dejavnost; — z vidika ustvarjanja celovite turistične ponudbe z davčno politiko bodo pospeševale razvoj servisnih dejavnosti ter domače in umetne obrti (spominki iz slame, lesa in lončarstva); — v dokumentih za urejanje prostora bodo upoštevale gradnjo gostinskih in trgovskih objektov, servisne dejavnosti in turističnih infrastrukturnih objektov. I II. Bančništvo 11. člen Na podlagi neposrednega združevanja dela in sredstev bo banka z dopolnilnimi sredstvi uresničevala tiste skupne razvojne programe OZD in članic banke, ki so v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva. ki jih vsebuje dogovor o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981—85. Združena, zbrana in pridobljena sredstva bodo glede na razvojne načrte članic banke, pogoje kreditno-monetarne politike ter temeljne usmeritve iz dogovorov o temeljih družbenih planov v družbenopolitičnih skupnostih v obdobju 1981 —1985 usmerjale v naslednje naložbe: — za uresničevanje skupnih ciljev in razvojnih usmeritev članic; — zagotavljanje dopolnilnih sredstev za tekoče potrebe; — za stanovanjsko in komunalno gradnjo; — za potrebe prebivalstva; — za združevanje po samoupravnih sporazumih in družbenih dogovorih; — za druge naložbe; — za obvezno rezervo. UariVe - IV. Gospodarska. infrastruktura 12. člen Udeleženci dogovora se bodo na področju cestne infrastrukture zavzemali za naslednje cilje in naloge: — uskladitev študije za projekt trase severne magistrale, na katero se bodo navezale vse obvoznice okrog mest Gornja Radgona, Murska Sobota, Lendava in Ljutomer z dejanskimi potrebami Pomurja; — nadaljnjo veljavnost kriterijev za sofinanciranje obvoznic, ki veljajo za srednjeročno obdobje 76—80; — pripravo projektov za priključitev vseh cest z mednarodnih mejnih prehodov na magistralno cesto; — izdelavo kriterijev za sofinanciranje infrastrukture na manj razvitem obmejnem območju iz republiških sredstev; — dajanje prioritete objektom, ki so ostali nerealizirani v planskem obdobju 76—80. 13. člen Podpisniki dogovora se bodo zavzemali v samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet SR Slovenije in v drugih republiških organih, da se bodo začele priprave za izgradnjo neposredne železniške povezave z Madžarsko preko Srebrnega brega. Zavzemali se bodo tudi za usposobitev železniškega prometa za prevoz potnikov in blaga na relaciji Ljutomer—G. Radgona in za boljšo prometno povezavo na relaciji M. Sobota—Ljutomer—Ormož. 14. člen Za uresničevanje dogovorjenega razvoja programa na področju PTT dejavnosti se bo razširila obstoječa PTT stavba v Murski Soboti in razširil medkrajevni del glavne avtomatske telefonske centrale. Zaradi zaostajanjapri uresničevanju srednjeročnega plana obdobja 1976—1980 bo treba čimprej zgraditi koaksialni kabelski sistem Maribor—Murska Sobota, medkrajevni koaksialni kabel Murska Sobota ‘ —Gornja Radgona, Murska Sobota—Radenci in koaksialni kabel Murska Sobota—Lendava. 15. člen Na področju energetike v Pomurju je nujno izboljšati oskrbo in prenos električne energije z izgradnjo 110 kv daljnovoda Ljutomer —Lendava. V srednjeročnem obdobju 1981—1985 je potrebno izdelati celovite študije in vse potrebne projekte za izgradnjo hidrocentral na reki Muri ter si prizadevati za. čimprejšnji začetek izgradnje HE na reki Muri. Pri tem je potrebno projekte uskladiti s cilji optimalne izrabe reke Mure za namakanje in obrambo pred poplavami. Prizadevali si bodo za izkoriščanje tudi drugih virov energije in se ob tem zavzemali za nadaljevanje izgradnje plinovodnega sistema v Pomurju. , V letu 1983 se bodo vse štiri pomurske občine vključile v energetsko skupnost za severovzhodno Slovenijo. 16. člen V obdobju 1981 —1985 bodo podpisniki, v smislu čimboljšega gospodarjenja z vodo na višji vodnogospodarski razvojni stopnji, skrbeli za usmeritev predvsem v vzdrževanju vodnega režima, varstvo pred vodo (melioracije, regulacije in akumulacije), oskrbe z vodo ter čiščenje odpadnih voda. Za usklajeno izvajanje nalog, ki se nalagajo vodnemu gospodarstvi bo nadaljnji vodnogospodarski razvoj usmerjen v naslednje: — vzdrževanje vodnogospodarskih objektov in naravnih korit potokov in rek za ohranitev obstoječega vodnega režima; — z regulacijami in gradnjo zadrževalnikov zmanjšanje pogostosti poplav; — usklajevanje programa dela in načina financiranja za nadaljevanje hidromelioracij; — z urejanjem vodotokov in čiščenjem odpadnih voda zavarovanje rezervarjev pitne vode ter proučevanje možnosti za nova zajetja industrijske in pitne vode; — racionaliziranje porabe čiste vode iz omrežja ter tehnološke vode v industriji; — sodelovanje pri proučevanju možnosti za enotno upravljanje in načrtovanje vodovodnih sistemov; — sodelovanje pri izvedbi sanitarnih postopkov za zaščito in pripravo kvalitetne vode; — dokončanje raziskave za enoten vodooskrbni sistem Pomurja; —maksimalno izvajanje pogojev (ureditev osnovne odvodnje kmetijskih površin) za izvajanje hidromelioracij kmetijskih površin. V te namene bo namenjenih 286,420 mio din zbranih sredstev vodnega prispevka in odškodnin za vodb in vodnogospodarske storitve na območju OVS Mura in 281.085 mio din od združenih sredstev ostalih vodnih skupnosti v Sloveniji namenjenih za skladnejši gospodarski razvoj v SR Sloveniji, skupno torej 567,505 mio din (cene 1980). 1 7. člen Za financiranje programov krajevnih skupnosti v občinah Pomurja bodo izvršni sveti do konca leta 1983 uskladili kriterije za način financiranja razvojnih programov v krajevnih skupnostih. STRAN Ib VESTNIK, 11. AVbUaiM X oVxXoVjxy \>oUo reaXvz.vtaTv^-napoAToC^MvaTSKN^LoVsA^ naslednje skupne naloge; — skladno s kompleksno rešitvijo odlagališč nev arnik odpadkov v SR Sloveniji se v tem srednjeročnem obdobju izgradi skupno odlagališče nevarnih odpadkov za potrebe Pomurja; — vsi večji onesnaževalci voda bodo v tem srednjeročnem obdobju izgradili čistilne naprave; — občine bodo v tem srednjeročnem obdobju s sprejemanjem ustreznih ukrepov čimbolje zaščitile vodne vire in nahajališča voda in varovale naravno okolje; — izvršni sveti pomurskih občin bodo do konca leta 1983 sprejeli odloke o organizaciji selektivnega zbiranja komunalnih odpadkov na mestu nastajanja ten odpadkov. V. Negospodarstvo Usmerjeno izobraževanje 19. člen Izhajajoč iz razvojnih možnosti in kadrovskih potreb združenega dela so se pomurske občine dogovorile za naslednje izobraževalne usmeritve: — kmetijska, — živilska, — kovinsko—predelovalna, — elektro tehnična. — gradbena, — tekstilno—konfekcijska, — ekonomska, — upravno-administrativna, — tiiristično-gostinska. — zdravstvena, — pedagoška, — družboslovno-jezikovna, — naravoslovno-matematična, — cestno-prometna. Za dosego zastavljenih ciljev na področju usmerjenega izobraževanja bodo: — v medobčinski strokovni službi z zaposlovanje na osnovi planov OZD izdelali dolgoročne projekcije potreb po kadrih ter jih usklajevali z gospodarskim razvojem; — zagotovili tudi disperzijo izobraževalnih programov, ki bo upoštevala politiko policentričnega razvoja območja, potrebe združenega dela in sprejemljive možnosti za vključitev v nadaljnje izobraževanje po končani osnovni šoli; — zagotovili pogoje za izvedbo usmerjenega izobraževanja na narodnostno mešanem območju v obeh jezikih. Zdravstvo 20. člen Razvoj zdravstvenega varstva v pomurski regiji bo tudi v tem srednjeročnem planskem obdobju usmerjen k postopnemu izenačevanju pogojev za enakopravnejše uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva prebivalstva na tem še vedno manj razvitem in manj razvitem obmejnem območju. Podpisniki tega dogovora se zavezujejo, da bodo na področju izvajanja zdravstvenega varstva uresničevali naslednje cilje in prednostne naloge: — zagotovitev učinkovitejšega zdravstvenega varstva, predvsem osnovnega zdravstvenega varstva na osnovi boljše organiziranosti zdravstvenih OZD; — hitrejši razvoj osnovne zdravstvene dejavnosti s kadrovsko krepitvijo, hitrejšim zaposlovanjem deficitarnih kadrov in boljšo opremljenostjo s ciljem, da to dejavnost čimbolj približamo delovnemu človeku in občanu. Pri tem bodo zagotovili hitrejši razvoj medicine dela, splošne medicine, otroško-šolskega zdravstvenega varstva ter splošnega in mladinskega zobozdravstva; — hite jše zaposlovanje deficitarnih kadrov v bolnišnični dejavnosti; — razvijanje in širitev dela na področju zdravstvene vzgoje prebivalstva v vseh zdravstvenih dejavnostih; — uvajanje in širjenje zdravljenja in nege obolelih na domu; — širjenje dispanzerskih metod dela s poudarkom na ohranitvi in utrjevanju zdravja, preprečevanju nastanka in zgodnjem odkrivanju bolezni; — povečanje obsega specialističnih konziliarnih storitev, opravljenih v osnovni zdravstveni dejavnosti. Podpisniki teea dogovora se zavezuieio. da bodo na področju investicijskih naložb v okviru zdravstva in drugih družbenih dejavnosti prioritetna izgradnja kirurškega bloka. S to investicijo bo v glavnem zaključeno dograjevanje bolnišničnih kapacitet za pomursko regijo pri Splošni bolnišnici v Murski Soboti. V ta namen je sprejet samoprispevek v vseh občinah Pomurja za naslednje srednjeročno plansko obdobje. Vrednost investicije (v cenah iz leta 1979) din 378.590.000 bodo sofinancirali iz združenih sredstev za investicije v zdravstvu v Pomurju ter iz sredstev republiške solidarnosti. Udeležba posameznih pomurskih občin (v združenih sredstvih regije) je določena z naslednjim finančnim razmerjem: — •ssu « CS~\ ČS > — A — SCS Gorana. vcnU za. sohimio TArYYiev syc^sycn n wvfAcfeOwX. skupnosti s ciijem, Aa se izenaiuje raven zAraNstvene^a varstva in se razrešujejo vsa ostaia vprašanja regionalnega. pomena. Časopisna in radijska dejavnost 21. člen Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, katerega ustanoviteljice so občinske konference SZDL vseh štirih pomurskih občin in ki izdaja časopisa Vestnik in Nepujsag ter emitira radijski program v slovenskem in madžarskem jeziku, bo v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985 usmeril svojo aktivnost predvsem v naslednji smeri: — dvig kvalitete sredstev obveščanja, — kadrovsko krepitev zavoda, — zagotavljanje ustreznih materialnih pogojev za nemoteno delovanje medijev obveščanja, — ustrezno tehnično opremljenost informacijskih sredstev, — razreševanje prostorske problematike zavoda. Takšna razvojna usmeritev bi omogočala, da bi zavod lahko celoviteje in uspešneje uresničeval svoje družbeno poslanstvo na področju informiranja v Pomurju. Za financiranje časopisne in radijske dejavnosti bodo občine prispevale sredstva po vsakoletnih dogovorjenih razmerjih. V I. Splošni ljudski odpor in družbena samozaščita 22. člen * S tem dogovorom prevzemajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela obveznosti, da bodo v svojih planskih aktih, v skladu s plani razvoja in uveljavljanja splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, zagotovili materialno osnovo za izobraževanje in usposabljanje delovnih ljudi in občanov ter materialna sredstva za izgradnjo skupnih objektov in nabavo potrebne opreme, namenjenih za potrebe splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Skupščine občin bodo medsebojno usklajevale elemente obrambnih planov. VII. Regijske ustanove 23. člen Delovanje, nadaljnji razvoj in financiranje ustanov regijskega značaja bodo udeleženci opredelili s posebnim dogovorom. Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje se bo aktivno vključila v realizacijo dogovora o skupnih temeljih plana razvoja Pomurja v letih 1981 — 1985. Sodelovala bo pri dogovarjanju z drugimi regijami in skupaj z osnovnimi nosilci planiranja razvijala obmejno gospodarsko sodelovanje. Prav tako bo preko strokovnih odborov in v povezavi z Gospodarsko zbornico Slovenije in ostalimi regionalnimi zbornicami skrbela za prenos novih proizvodnih programov in sodobne tehnologije. S tem bo Medobčinska gospodarska zbornica za Pomurje prispevala k hitrejši spremembi gospodarske strukture Pomurja. Večje delovne organizacije iz Pomurja, izvršni sveti pomurskih občin, pomurske občinske raziskovalne skupnosti, pomurske vzgojno izobraževalne organizacije, pomurska banka, MGZ za Pomurje bodo v letu 1983 sprejeli družbeni dogovor o razvojno raziskovalni in inventivni dejavnosti v Pomurju. VIII. Izvajanje dogovora 24. člen Izvajanje nalog in obveznosti tega dogovora bo spremljal odbor, v katerega delegirajo člane udeleženci tega dogovora. Odbor pripravi vsaj enkrat letno poročilo o uresničevanju tega dogovora v tekočem letu. To informacijo posreduje vsem udeležencem dogovora. Strokovne analize za spremljanje in izvajanje tega dogovora bodo pripravljali izvršni sveti pomurskih občin skupno z Medobčinsko gospodarsko zbornico za Pomurje. IX. Končne določbe 25. člen Vsi udeleženci tega dogovora se obvezujejo, da bodo pri oblikovanju svojih srednjeročnih planov upoštevali dogovorjene naloge iz tega dogovora. 26. člen Dogovor začne veljati, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki udeležencev. Spremembe in dopolnitve so sprejete, ko jih pismeno potrdijo vsi udeleženci tega dogovora. V Murski Soboti, maja 1983 PODPISNIKI: — IS SO Gornja Radgona — v id. e/cenu vnese druga alfnea. ki glasi; » — v deljenem poslovnem času vse delovne dneve v tednu, razen sp bo te«; — v 20. členu se vnese peta alinea, ki glasi: »— bifeji, začetek med 6. in 9. uro, konec med 19. in 21. uro«. Sekretar Skupščine občine G. Radgona Feliks PETEK, 1. r. i STRAN 13 VESTNIK, 11. AVGUSTA 1983 4 C »K I?1 srt £0 A < KC p 8 č- <5 P 2 -° 3« C 2§.o h Radijski in televizijski spored od 12. do 18. avgusta PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK ; TOREK SREDA ’ Radio Ml’BSKA SOBOTA RADIO I MURSKA SOBOTA RADIO RADIO i RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA “So on 0 a M o? §0 1 ti s’ o i o 'S •S 16.30 -Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — kktuaino v petek, 12. av-austa, 18.00 — Najlepše Me s čestitkami in pozdravi, 19,00 —Vključitev osrednjega slovenskega Sporeda. 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 13. avgusta, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) RADIO RADin MURSKASOBOTA MURSKA SOBOTA j 18.15 Poročila, 18.20 Doma; 6 ansambli: V gosteh prt Dobrih znancih , 18.50 Tarzan, ameriška risana serija, 1915 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zma, 19.30 Tv dnevnik L '955 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Rock-Movi dosjeji, ameriška nanizanka, 21.10 Propa-Mdna oddaja, 21.15 Zrca-» tedna, 21.35 Nočni kino: življenje na veliki nogi, aroerRki film23.O5 Tv dnevniki! Oddajniki H. TV mreže: '4-44 Helsinki: SP v atle-(slov, kom) (do 2W30) 20.10 Koncert ^orovniškega mestnega or-’testranadubroniških poleten prireditvah ’83 , 20.55 poročila. 21.00 Dokumen-®na oddaja, 21.50Najbolj-' Jugoslovanski filmi iz ž rVebuJanJe p°d&an-!»amfiim 23.20) TV LJUBLJANA i>>ili ° rtrani’ 15.40 DuhlrniVo oL JUdje’ 16.30 Vanjei 1635 kolen 0 reki t ■ ^kturno, 18 saA'’ '8.05 TV 19 b '^5Nar?!roška °d-’ik m”-? 8lasba, ^OO^19'3« Dnev- kT ’ 43.30 Poroči- 16.30 Poročila, 16.35 Tarzan, ameriška risana serija, 17.00 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje, 17.30 Mogočno morje: Tovor, angleška dokumentarna serija, . 18.30 Galaktika, ameriška nadaljevanka, 19.15 Risanka, 19.24 Tv in radio nocoj, 19.26 Zrno do zrna, 19.30 Tv dnevnik, 19.55 Vreme, 19.57 Propagandna oddaja, 20.00 Pobarvaj svoj voz (delovni nasl.), ameriški film, 22.30 Propagandna oddaja, 22.35 Zabava vas Oliver Dragojevič, oddaja TV Zagreb, 23.30 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 13.55 Plesi iz egipta — predstava z otroškega festivala Šibenik ’83 14.55 Nenavadne zgodbe vajenca Klančiča, nonetek predstave malega gledališča Trešn-jevka, 15.55 Helsinki" SP v atletiki, prenos (slov, kom) (do 20.10/55), 20.10 Zvezde, ki ne ugasnejo, zabavno glasbena oddaja, 20.40 Poe-zija,21.40 Poročila. 21.15 Feljton. 22.05 Športna sobota. 22.25 Gledano z avstralskimi očmi, dokumentarna serija (do 22.55) 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Sporeo v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (telefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 15. avgusta, 18.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — S popevkami po svetu, 17.00 — Aktualno v torek, 16. avgusta, 18.00 — Sotočje, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. i , 9.(10 °|ram 9.05 •n/'"-rania %Benca 2-15 N-/’05 Ume- lsWldat£e vatlen?redakcija, OfeD^’l’-OOEci, ^■15 v1110,19 ju 9'00 Av- 18.00 V aUetiV- 38 V sliFn80^11'-'ktet kl' 21 ->Sa 20.15 SP 10Predla v ed 'O, 22 TV ZAGREB 15.20 Sedem TV dni, 15.50 Poročila, 15.55 TV koledar, 16.05 Po reki Tari, 16.35 Gornjegradski akvarel, glasbena oddaja, 17.25 Avtomobili in ljudje, 18.15 Mali koncert, 18.30 Srčno vaši, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Človek, kije dvakrat umrl, ameriški film, 21.35 Dnevnik, 21.50 Ob koncu tedna, 23.20 Poročila. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Graditelj orgel (film), 16.30 Ponirki, 17.00 Rezljajmo skupaj, 17.30 Potovanje na Atlantido, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored. 18.30 Cirkus, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Heinz Conrads, 21.45 Burke in skeči, 22.30 SP v atletiki. Drugi program 15.00 SP v atletiki, 19.00 Filmske novosti, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Zgodba z zahodne strani (film), 22.35 Gangster in šerif (film). TV LJUBLJANA 9.40 Poročila. 9.45 Živ žav, otroška matineja. 10.35 V. Kovačevič-I. Ivanac: KAPELSKI KRESOVI, nadaljevanka TV Zagreb. 11.45 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 12.55/13.00 Helsinki: SP v atletiki, prenos. 17.10 Joe Dancer — Bratova skrivnost, ameriški film. 18.40 Slovenci v zamejstvu. 19.05 Ne prezrite. 19.15 Risanka. 19.22 TV in radio nocoj. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Otčenašek-O. Danek: Danes v neki hiši, češkoslovaška nadaljevanka. 21.25 Propagandna oddaja. 21.30 Ulični pevci, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb. 22.15 Brazde vzdržljivosti, reportaža. 22:35 Športni pregled. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Avtomobilske dirke formule 1 za VN Avstrije, posnetek iz Zeltwega. 18.25 Oddaja iz kulture. 19.10 Turistični kažipot. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Operni večer — R. Wagner: Mojstri pevci — 1. del. TV ZAGREB 10.30 Brazde, oddaja na madžarskem jeziku, 11.50 Poročila, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Program za otroke, 14.30 Glasbeno popoldne, 15.35 Galaktika, serijski film, 16.20 Festival v Posušju, narodna glasba, 16.40 Dobra priložnost, film. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik, 20.00 Šerif v New Yorku, serijski film, 21.35 Kipar Ivan Meštrovič, do- kumentarni Športni film, 22.25 pregled. TV AVSTRIJA f TV LJUBLJANA 18.10 Poročila. 18.15 Neko poletje, otroška nanizanka TV Skopje. 18.45 Pop godba: Martin Krpan in orkester Titanic. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.'26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Pavič: Wedgwoodski servis za čaj, drama TV Nosi Sad. 20.45 I. Stravinski: Pul-cinella, balet. 21.25 Kipar Ivan Meštrovič, dok. oddaja ob 100-letnici rojstva. 22.25 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Ostržek, 2. del lutkovne predstave. 18.30 Bosansko-her-cegovski pesniki za otroke. 18.45 Nekaj domačih popevk (samo za LJ 2). 19.00 Športna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Znanost in mi. 20.50 Poročila. 21.00 G. Markov: Strogovi, sovjetska nadaljevanka. 22.05 Živa žica, angleška zabavno glasbena oddaja (do 22.50). TV ZAGREB 17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Ostržek, lutke, 18.30 Otroški pesniki, 18.45 Pop parada, oddaja za mladino, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Drama, 21.05 Izbrani trenutek, 21.10 Argumenti, zunanjepolitična oddaja, 21.40 Sejmišče, dokumentarni film, 22.00 Dnevnik. TV LJUBLJANA 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 17. avgusta, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 18. avgusta, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. IH 4 ,p. [?^en‘ami Zfim,arak^a, 2000 k93« TV kM’2. del an 1 u^nska ^■21^21.00ln81eSke kri- film. ‘° S1 I TV MADŽARSKA Prvi program 11.00 Tiskovna ura, 14.00 Športno popoldne, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Narodna olasba 19.00 Avstrija vsliki, 19.30Časvsliki,20.15 Pisun (burla), 21.45 Sport, 22.15 Štirje za Texas (film). Drugi program 15.00 Mirna dežela (film), 16.30 Burleska, 16.45 Toby in Tobias, 17.15 Lutke, 17.20 Fjodorove avanture, 17.40 Celadek, 17.45 Ali poznate melodijo, 18.30 Okay, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Podvig Kozorog (film), 22.15 Dinastija — klan Denver________ TV AVSTRIJA Prvi program 9.30 Velikani (film), 14.55 G. I. Blues (film), 16.35 Počitnice z kitom (film), 18.00 Pragosz ob Donavi, 18.30 Dok. film, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Obleka od Diorja (film) 22.00 Šport, 22.20 Malo upanja za bližnji vzhod, 8.05 Spored za otroke. 10.45 Ponovitve. 15.10 Improvizacije v glasbi. 16.05 Modrooki, nadaljevanka. 17.05 Madžarski muzeji. 17.40 Peščena ura. 18.25 Železnica Bajkal-Amur. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Filmski koktajl: 1. Življenje lutk, 2. Družinska zadeva, 3. Dogodivščine svetovnega popotnika, 4. Norčije, 5. Poie Sylvie Vartan. 24.00 TV dnevnik. TV KOPER TV MADŽARSKA 11.00 Begunec, TV igra. 14.30 Hej Donava, folklora. 15.00 Kaj naj počnem z milijonom? Češka komedija. 16.40 Partnerji. 17.30 Prinoročamo. naše sporede. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Poletje, ženske, moški; film. 21.45 Naš sodobnik M. Gyarfas. 22.50 Poročila. Drugi program 9,30 Prenos iz Lurda, 15.15 Zdravje ne pozna meja, 16.15 Dok. film, 17.05 Koledarske zgodbe, 17.30 Anekdote po notah, 18.30 Kruh upanja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Neprisiljivi (film). TV MADŽARSKA i Ni sporeda TV KOPER TV KOPER ^>v^Prta m . W'0b>2.So -rv^Clive ^^-gs' 14.55 Atletika — Helsinki — svetovno prvenstvo, 19.50 TVD stičišče, 19.55 Ryan — serijski film, 20.55 Velika dolina — serijski film, 21.40 Narodna glasba, 22.05 TVD danes, 22.15 Zeit im Bild — čas v sliki 19.40 Velika dolina — Serijski film, 20.30 Ob skodelici kave, 20.45 Beneški rabelj — celovečerni film — Igrajo: Paolo Barbara, Rossano Brazzi — Režija: Carlo Campogalliani, 22.25 Sedem dni, 22.40 Zeit im Bild — čas , v sliki 14.00 Odprta n ja — Oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks), 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku (Videoteleks), 17.00 Film — ponovitev, 19.00 Športni pregled, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Ryan — serijski film, 20.45 Veliki detektiv — serijski film, 21.30 TVD danes, 21.40 Baletni večer, 22.3QZeit im Bild — čas v sliki 18.15 Poročila. 18.20 V znamenju dvojčkov: Od kod sneži (ČB). 18.40 V ritmu čardaša, češkoslovaška glasbena oddaja. 19.00 Otok, človek, kamen .— jugoslovanski kratki film. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 F. Boyer: Življenje Berlioza, francoska nadaljevanka. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Človek in zemlja: narodni park v Daimielu, 1. del, španska dokumentarna serija. 21.20 Slovenska ljudska glasbila in godci: Žvegla. 21.40 TV kabaret, oddaja TV Sarajevo. 22.05 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 18.45 Telestrart ’82, zabavno glasbena oddaja TV Koper. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Narodna glasba. 20.45 Čas podvigov, dokumentarna oddaja. 21.35 Poročila. 21.40 Čas knjige (do 22.10). TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV ZAGREB 17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Kaj vedo otroci o domovini, oddaja za otroke, 18.45 Telestart 82, zabavna oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 V žarišču, notranjepolitična oddaja, 20.50 Družina Kempovski, nemški film. ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.05 TV v šoli, 10.30 Graditelj orgel (film), 11.55 Burleska. 12.15 Dok. film, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Modri Havaji (film), 16.40 Risanka, 17.00 Eci, peci, pec. 17.25, Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Risanka, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nicaragua, 21.00 Tetovirani (film), Drugi program 18.00 Usmeritev, 18.30 Mož iz moga, 19.30 Čas v sliki, 20.15.Uganite moj poklic, 21.03 Monaco Franze, 21.50 iOnred 10, 22.20 Klub 2. TV MADŽARSKA 15.10 Kratek film. 16.30 Žrebanje lota. 16.40 Povesti zelenega gozda, risanka. 17.10 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 7. dela češke nadaljevanke z naslovom Ema. 18.25 Zimzelen. 19.30 TV dnevik. 22.00 Čimpi, ali kaj dela neka opica v Afriki, prirodoslovni film. 21.35 Studio 83, kulturni tednik televizije. 22.40 TV dnevnik. TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku/ Videoteleks, 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 18.00 Veliki detektiv — serijski film, 19.00 Obzorja, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Ryan — serijski film, 20.45 Seksualno zakonsko življenje — celovečerni film — Igrajo: Pascal Petit, Roger Coggio — Režija: Roger Coggio, 22.10 TVD danes, 22.20 Žeit im Bild — čas v J sliki 16.45 Doboj: Mednarodni rokometni turnir — CSKA (Moskva):CZ, prenos; v odmoru Premor. 18.05 Poročila. 18.10 S. Mokranjac: Rukoveti — 2. del oddaje TV Beograd. 18.40 Mostovi. 19.10 radio zrna. 19.55 Risanka. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik I. Vreme. 19.57 Propa- gandna oddaja. 20.00 Film tedna: Aleksandrija, zakaj?, egipčanski film. 22.10 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Lučka, otroška serija. 18.45 Narodna glasba. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Zabava vas Stanley Baxter, 2. oddaja. 20.55 Ohridsko poletje ’83. 21.40 Poročila. 21.45 Tribuna, notranjepolitična oddaja (do 22.15). TV ZAGREB 17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Luci, strah in trepet ulice, otroška oddaja, 18.45 Narodna glasba, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Zgodba o poročeni ženski, mehiški film, 22.00 Dnevnik. । /O ljubljanska banka' Pomurska banka TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TVvšoli, 10.35 Letimoz vetrom (film), 12.15 Nicaragua, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Girls, girls, girls, (film), 16.35 Kre-menčkovi, 17,00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18,00 In tubo igra Huber, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Nekateri so za vroče (film), DArugi program. 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Mož iz morja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kultura v sredo, 21.05 Prizorišča svetovne literature, 21.50 10 pred 10, 22.20 Umetnine TV MADŽARSKA 8.05 Spored za otroke. 10.00 Ponovitve: Delta, Co-lumbo, Glasbeni film. 16.10 Kratki filmi. 17.15 Soja, če rečem! 17.35 Za naše zdravje, zdravstvena vzgoja. 17.45 Življenje letom, spored za upokojence. 18.15 Športni muzej. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Neplačani dopust, TV igra. 21.05 Vnuki ne bodo videli. 21.35 Poje Lili Ne-menyi. 22.00 Iz oči v oči. 22.35 TV dnevnik. VESTNIK TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja vslovenskemjeziKu z Videoteleks, 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 18.00 Film — ponovitev, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Ryan — serijski film, 20.45 Leningrad '— dokumentarna oddaja iz serije Mesta, 21.45 TVD danes, 21.50 Zeit im Bild — čas v sliki L 16.45 Doboj: Mednarodni rokometni turnir — Barcelo-na:Metaloplastika (Šabac), prenos; v odmoru Premor. 18.05 Poročila. 18.10 Tradicionalni svet islamskega izročila: Vzorec lepote, angleška dokumentarna serija. 18.35 TV kaseta: Gabi Novak, oddaja TV Skopje. 19.10 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 B. Cooke-J. Mortimer: Tom, Dick in Harriet, angleška zabavna serija. 20.50 Večer stare koreografije. 21.35 Chagasova bolezen, dokumentarni film. 21.50 Oddajniki II. TV mreže: 18.00 TV dnevnik. 18.15 Poštar, otroška oddaja. 18.45 YU rock skozi čas. 19.30 TV dnevnik. 20.00 W. Shakespeare: Vihar, drama. 20.4C Poezija. 21.15 Srečanja, oddaja iz kulture. 21.50 Poročila. 21.55 Glasbena oddaja TV ZAGREB 17.50 Video strani, 18.00 Poročila, 18.05 TV koledar, 18.15 Pismonoša, oddaja za otroke, 18.45 YU rock, zabavno glasbena oddaja, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Refleksi, politični magazin, 21.05 Velo misto, dramska serija, 22.05 Dnevnik. ZO ljubljanska banka Pomurske banka TV AVSTRIJA Prvi orogram 9.00 Jutranja nnročiia. 9.05TVvšoli. 10.30 DoKlerse ne vidimo (film), 11.50 Grad Eggenberg, 12.15 Kljub seniorjev, 13.00 Kremenčko-vi, 17.00 Eci. neci, pec. 17.25 Prometna vzgoja, 17.30Oba-Ini pirati, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tv kuhinj a.'18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Čas v sliki, 20.15 R. Oppenheimer — atomski fizik, 21.15 Naše vesolje, 22.00 Večerni šport. Drugi program 18.00 Popotovanje po Avstriji, 18.30 Mož iz morja, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Belo-modra glasbena parada, 21.50 10 pred 10, 22.20 Klub 2 TV MADŽARSKA 15.35 Potuj z nami! 16.05 Bolnišnica na robu mesta, ponovitev 8. dela. 17.05 Studio Pecs. 17.45 Madžarska—Kitajska, ž. odbojka. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Neplačani dopust. 2. del TV igre. 21.00 Kateri letnik pa si? Animirani zgodovinski monolog. 21.30 Ozadje vesti; pogledi, mnenja. 22.20 Umetnina tedna. 22.25 Kodaly, kratek film. 22.25 TV KOPER 14.00 Odprta meja Oddaja v slovenskem jeziku Videoteleks, 17.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku / Videoteleks, 18.00 Leningrad — Dokumentarna oddaja iz serije Mesta, 19.00 Jazz na ekr^pu — Kvartet Mwendo Dava, 19.30 TVD stičišče, 19.45 Ryan — serijski film, 20.45 Velika dolina — serijski film, 21.45 TVD danes, 21.55 Zeit im Bild — čas v sliki 1983 STRAN 17 tedenski koledar PETEK, 12. avgust — Hilarij SOBOTA, 13. avgust /—Liljana NEDELJA, 14. avgust — Anastazija PONEDELJEK, 15. avgust — Marija TOREK, 16. avgust — Rok SREDA, 17. avgust — Radivoj ČETRTEK, 18. avgust — Helena kino GORNJA RADGONA 12. avgusta ob 18. uri italijanski film: »RAZBOJNIK Z MODRIMI OČMI« in ob 20. uri italijanski film: »POSODI MI ŽENO«; 13. avgusta ob 20. uri italijanski film: »POSODI MI ŽENO«; 14. avgusta ob 18. uri domači film: »LOV V KALNEM« in ob 20. uri italijanski film: »RAZBOJNIK Z MODRIMI OČMI«; 17. in 18. avgusta ob 20. uri hongkongški film: »ZMEDA V BETL KRIKU«. APAČE 13. avgusta ob 20. uri domači film: »LOV V KALNEM«. LJUTOMER 13. in 14. avgusta ob 20. uri ameriški film: »ŽOB ZA ZOB«; 17. in 18. avgusta ob 20. uri ameriški film: »PASJI SINOVI«. ČRENŠOVCI 13. in 14. avgusta francoski barvni film: »SLADKE MALE ANGLEŽINJE!« »PARK« MURSKA SOBOTA 12. avgusta ob 19. in 21. uri ter 14. avgusta ob 17., 19. in 21. uri italijansko-francosko španski barvni kmemaškbpški Ulm: »SPARTAK IN NJEGOVIH SEDEM GLADIATORJEV«; 15. in 16. avgusta ob 19. in 21. uri italijanski barvni kinema-skopski film: »SUPERVOH-LJAČ«; 17. in 18. avgusta ob 19. in 21. uri francoski barvni vistavision-ski film : »KRALJ ZAPELJIVCEV«. prodam . MLADO KRAVO, brejo pet mesecev, prodam. Odranci 37. M-2849 HAT 850 SPORT, 30 salonitnih plošč, 7,5-valne, in stropni les, primeren za ,,roženice”, ugodno prodam. Dankovci 26. M-2850 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI, Staneta Rozmana 8, in avto VW 1200 J (hrošč), letnik 1975, prodam. Telefon (069) 24-345 po 20. uri. M-2851 GARSONJERO V CENTRU MESTA M. SOBOTA, takoj vseljivo, prodam. Ponudbe pod ,,GOTOVINA” na upravo Vestnika. M-2852 ŠKODO 100 IN OPEL REKORD PRODAM. Krajna 23. M-2854 SVINJO ZA ZAKOL (okoli 150 kg) prodam. Lutverci 20. M-2855 POHIŠTVO ZA SPALNICO, rabljeno, prodam. Horvat, Mladinska 14, Murska Sobota. M-2856 LADO 1200 PRODAM. Jerič, Stefana Kovača 4, Rakičan, telefon 23-379. M-2857 GRADBENO PARCELO Z LOKACIJSKIM DOVOLJENJEM PRODAM. Brezovci 77. M-2858 MOPED s 5 prestavami, dobro ohranjen, ugodno prodam. Gorica 23, p. Puconci. M-2859 avlo k le pan t vo -a vtoličarst vo ravnal na miza-komora zaščita vozil-vležna služba HIŠICO in 50 arov zemlje v okolici Jeruzalema prodam. Cena po dogovoru. Pišite na naslov: Prista-lič. Orešje 20, 68259 Bizeljsko. M-2862 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 66. M-2864 VOLVO 144 DL, letnik 1972, ugodno prodam. Hozjan. Veržej 61. M-2866 TRAKTOR DEUTZ, 25 s hidravlično koso in enoosno prikolico, kiper, domače izdelave, prodam. Franc Gjerkeš, Nedelica 77, p. Turnišče. M-2867 MALE PUJSKE PRODAM. Krog 133. M-2781 TRISOBNA STANOVANJSKA HIŠA V SELU, nasproti šole v Fokovcih, z nekaj zemljišča, ugodno naprodaj. Informacije v odvetniški pisarni Danila Harija, odvetnika, Murska Sobota, Kidričeva 21. M-2802 PARCELO, 4200 kv. m (sadovnjak, vinograd na terasah, novi nasad, parcela ograjena), njiva, z gradbeno dokumentacijo, elektrika in voda na parceli, prodam. Friderik Klampfer, Zg. Por- 65. Pri Lenartu. M-2868 VAUXHALL CAVALIR L, tip opel ascona, letnik 1978, na prodaj. Hrastje Mota 84. M-2869 RIPSOVO SEME PRODAM. Farkaš, Rakičan, Zvezna 15. M-2870 NEDOGRAJENO HlSO BLIZU RADENC, ob asfaltni cesti, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-2871 ZASTAVO 101 PRODAM. Horvat, Dokležovje 15. M-2874 PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE EMO CELJE, 22.000 kalorij, prodam. Prosečka vas 32, p. Mačkovci. M-2876 LADO 1200, prvič registrirano leta 1976. in silažni kombajn HAGEDORN, generalno popravljen, prodam. Martjanci 50. M-2877 OPEL MANTA, letnik 1976, naprodaj. Naslov v upravi lista. M-2878 VW KOMBI, kasonar, letnik 1968, 1300 ccm, prodam. Anton Hajdinjak, Černelavci n. h. M-2880 AVTO FORD 17 M, letnik 1969, neregistriran, prodam. Informacije po telefonu (069) 75-773 — po 16. uri. M-2881 BELO VINO, večjo količino, prodam. Naslov v upravi lista. M-2823 u TELEVIZOR, čmo-beli, OJAČEVALEC FENDER IN PEDAL ROLAND PRODAM. Zdenka Grantaša, Staneta Rozmana 6, Murska Sobota. M-2824 GRADBENO PARCELO in 20-arsko parcelo za vikend, v okolici Murske Sobote, prodam. Naslov v upravi lista. M-2825 CITROEN GS PALLAS, letnik 1977, in školjko za GS, karambo-lirano, celo ali po delih prodam. Informacije po telefonu 069 21-260 dopoldne ali 069 22-604 od 16. ure naprej. M-2828 ZASTAVO 101 L, registrirano do julija 1984, prodam. Janko, Salovci 120. M-2829 KRAVO s teletom prodam. Ve-nača 60. M-2830 T TRAČNI BRUSILNI STROJ, mizarski, ugodno prodam. Mizarstvo Savel, Cvetkova 2, Murska Sobota. M-2831 NOSILCE (5 kosov), jedilni kot, nov, uvožen, prani pesek m preprogo prodam. Informacije do 17. avgusta pri Ivanu Merti-ku Podgrad 22. M-2832 POHIŠTVO ZA SPALNICO PRODAM. Moreč, Gregorčičeva 55/H—ll, Murska Sobota, telefon 21-464. M-2834 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Markišavci 29. M-2835 GS PALLAS, letnik 1977 v dobrem stanju, prodani. Ogled v soboto in nedeljo. Gornja Radgona, Cankarjeva 6. M-2835 ZASTAVO 750, tehnično pregledano, prodarp za 30.000 din Branko Ščavničar, Robadje 116 (Globoka). In-403 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, vozen, prodam. Jožica Pajžlar. Vrtna 8, M. Sobota. Informacije dopoldne do 10. ure. popoldne pa po 17. uri. M-2836 PRAŠIČA ZA ZAKOL PRODAM. Tišina 6/A. M-2839 60ST1LNA MAJDA RAJBAR - LIPOVCI vabi v soboto, 13. avgusta, na VRTNO VESELICO. SPECIALITETE NA ŽARU - PRISTNA ŠTAJERSKA KAPLJICA — IGRA ANSAMBEL LEGIJA. NEMŠKEGA OVČARJA, starega dva meseca, rodovniških staršev, prodam. Vprašati po telefonu 22-411 od 12. do 16. ure. M-2840 RODOVNIŠKI KRAVI, breji, in teličko prodam. Sebeborci 34. M-2841 NEDOGRAJENO HIŠO, zgrajeno do II. plošče z 2100 kv. m zemljišča, v. bližini Gornje Radgone prodamo. Cena 600.000 din. Jože Kolmanič, Kočevarjeva 15. Maribor. M-2842 UGODNO ZA ZDOMCE! HIŠA s prizidkom 12x6. primernim za garaže ipd., in nekaj zemlje na relaciji Cankova—Sotina, ob asfaltni cesti, naprodaj. Vodovod, elektrika, centralno ogrevanje, pritličje delno opremljeno. Naslov v upravi lista. M-2844 CISTERNO ZA GNOJNICO, 2200 1, ugodno prodam. Sotina 47, telefon 78-638. m-2845 TRAKTOR FEND, dvoredni sadilec za krompir, avtomatik, sam vstavlja, in hidravlični nakladalec za gnoj prodam. Odranci 22. M-2846 STAREJŠO HIŠO z vinogradom, travnikom in sadovnjakom v Gornjih Petrovcih prodam. Naslov v upravi lista. M-2848 FIAT 125 P, nov, prodam. Zvonko Magdič, Mekotnjak 3/a, p. Ljutomer. In-405 CZ ENDURO PRODAM. Bojan Vinkovič, Prekmurske brigade 2, Murska Sobota. M-2882 KADET L, rdeče barve, starejši letnik, dobro ohranjen, prodam. Informacije vsak dan. Drago Veren, M. Kuzmiča 24, ali telefon (069) 23-966. M-2883 TRAKTOR UNIVERZAL s kabino in jermenico, 2900 delovnih ur, 45 KS, registriran do februarja, in traktor znamke Varšalov-ski, 20 KS, s plugi in branami prodam. Branko Fekonja, Stave-šinski vrh 31, P- Spodnji Ivanjci. M-2884 PARCELO, primemo za počitniško hišico in več. gozdnih parcel, po približno 20 arov, prodam. Informacije: Krnci 26 ali Kranjec, Lendavska 19/A. M-2885 ŠKODA 120 L, prevoženih 33.000 km, naprodaj. Kočar, Skakovci41. M-2886 12-REDNO SEJALNICO in zadnje steklo za wartburg prodam. Rakičan, Zvezna f3. M-2887 TELEVIZOR. čmo-beli. ekran 56, prodam. Jančar, G. Radgona, Jurkovičeva 11. M-2888 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 15. M-2890 ELEKTRONIK »90« PRODAM. Anton Marič, Stara 1, Murska Sobota. M-2891 STREŠNO OPEKO FOLC, rabljeno, prodam. Ciril Metodova 13. M-2893 VEČJO OTROŠKO POSTELJO, zgoraj z omarico za perilo, zložljivo v regal, skoraj novo, poceni prodam. Baligač, Rakičan, Prešernova 28. M-2895 JERMENICO ZA TRAKTOR URSSUS, 35 KS, in težko motorno kolo MZ 125, prodam. Gaber-ie 128. M-2896 x STAREJŠO HIŠO, primemo za počitniško hišico, prodam. Jože Kološa, Andrejci 48, p. Martjanci. M-2897 3 HRASTOVE in 2 JESENOVA HLODA PRODAM. Marija Horvat, Bratonci 149. M-2898 GOLF JOT GL, letnik 1981, prodam. Anton Kolenko, Srednja Bistrica 89. M-2899 AVTO FORD, letnik 1978, 65.000 km, prodam. Informacije po telefonu (069) 74-412 — vsak dan po 16. uri. M-2901 TRAKTOR ZETOR, 42 KS, s koso, prodam. Naslov v upravi lista. M-2903 ŠKODO 100, letnik 1974, pro-dam. Murski Črnci 53/B. M-2904 AVTO 126 P, letnik 1980, prodam. Erjavec, telefon 71-455. M-2907 ENOOSNO PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Tišina 56. M-2908 ZAJCE ZA VZREJO PRODAM. Štefan Gašpar, Bogojina 142. M-2909 ŠKODA 110 L, registrirana do julija 1984, naprodaj. L. Skaper, Alija Kardoša 6. M-2910 OTAVO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2911 NOV TRAKTOR IMT 755, 71 KS 8 ur, prodam. Cena 620.000 din Telefon 85-902. M-2912 MALE PUJSKE (25 kg) prodam. Murski Črnci 23. M-2913 AVTO ZASTAVA 101, letnik 1976, prodam. Ogled vsak dan od 10. ure naprej 'pn Milanu Završniku, Trg svobode 8, Gor-nia Radgona. M-2901 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ ELINT 2 PRODAM. Vpra-Lti v prodajalni BOROVO M. ■Sobota. M-2914 PRIKOLICO ZA PREVOZ ŽIVINE PRODAM. Franc Grah, Černelavci n. h., telefon 23-109. M-2915 FORD TRANZIT KOMBI, registriran do novembra, prodam. Tropovci 51. M-2916 RENAULT 4, letnik 1978 in motorno žago DRUŽBA prodam. Bogojina 81. M-2918 2-KILOGRAMSKE PIŠČANCE PRODAM. Tropovci 51. M-.2916 ZASTAVO 101, L registrirana leta 1976, kompletno obnovljena, prodam. Telefon 22-728 po 15. 'GRADBENO PARCELO V PUCONCIH UGODNO PRODAM. Naslov v upravi lista. M-2920 KRAVO, staro šest let, s teletom ali brez, prodam. Tropovci 51. M-2916 MALE PUJSKE PRODAM. Rakičan, Panonska 71. M-2921 TELIČKO, staro sedem mesecev prodam. Franc Kerec, Otovci 11. M-2922 TRAKTOR VLADIMIREC, 35 KM, s kabino in rotacijsko koso prodam. Dolnji Slaveči 5. M-2924 ELEKTRONSKI FLIPER prodam. Telefon (062) 816 473. REZERVNE DELE ZA ZASTAVO 750 PRODAM. Kroška 47/C, M. SOBOTA. M-2925 ZASTAVO 750 in rezervne dela za karoserijo prodam. Prosenjakovci 7. M-2927 ZASTAVO 101 letnik 1978, prodam. Božič, Šahnci 32/A, p. Križevci pri Ljutomeru. ln-4U9 TRAKTOR TOMO VINKOVIČ. 18 KS, s frezo in plugi prodam. Cezanjevci 17/A, p. Ljutomer. In-408 BARVNI TELEVIZOR GORENJE ELEKTRONIK PRODAM. Informacije po telefonu (069) 81-615 od 11. do 15. ure, telefon popoldne 81-108. In-407 P1SARNN1ŠKO OPREMO, rabljeno, prodam. Dr. Janc, Prešernova 3, Ljutomer, ln-406 ENODRUŽINSKO MARLESOVO HIŠO NA 15-ARSKI UREJENI PARCELI, na pobočju Kapele, prodam. Naslov v upravi lista. M-MM TRAJNOGRECO PEC KU-PERBUSCH menjam za mešalec za beton Gdnter, Lendavska 10, Murska Sobota (tel. 22-794). kupim MOTOR MINI MORRISA ZA IMV KOMBI KUPIM. Šarkezi, Pušča 84. M-2843 KOMPLETNO KOSO ZA STEYR, 18 KS, kupim. Janko Horvat, Pečarovci 19, p. Mačkovci, telefon 77-101. M-2873 HIŠO V MURSKI SOBOTI KUPI ZDOMEC. Ponudbe pošljite na upravo lista. M-2875 POLOSOVINO ZA RENAULT-4, letnik 1975, kupim. Bogojina 37, telefon 76-280. M-2879 sobe SOBO s souporac j kopalnice v Murski Soboti nujno išče mlada GASILSKO društvo sebeborci vabi V soboto, 13. AVGUSTA, OB 19. URI NA VRTNO VESELICO ZA PRIJETNO RAZPOLOŽENJE BO SKRBEL ANSAM- BEL LOJZETA SLAKA. PREDPRODAJA VSTOPI*«- BIFEJU V SEBEBORCIH. " ’"i™ ""11 —— NK ,,POLET" MARTIN NA MURI vabi v nedeljo, W. avgu sta, ob 14. uri NA TOMBOLO GLAVNE NAGRADE: 1. 500.000 din 2. RENAULT 4 TL . 3. TRAK. PRIKOLICA TEHNOSTROJ 4. POHIŠTVO ZA SPALNICO 5. BARVNI TELEVIZOR 6. MOTOKULTIVATOR HONDA 7. MOPED APN 6 8. PRALNI STROJ g 9. MEŠALEC ZA BETON g 10. TELEVIZOR ČRNO-BELI 11. KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 12. KOTNI BRUSILNI STROJ 13. DROBILEC ZA ZRNJE 14. TRAJNOŽAREČO PEČ 15. ŠPORTNO KOLO I in še 120 drugih lepih nagrad. Cena I 100 din. Prednost tombole je, da ni nujnaJ? .jijh kad I tomboli, ker bodo izžrebane številke tomb0*? I objavljene tudi v Vestniku. Tisti pa, ki »e . giasbL I udeležili, boste preživeli lepo popoldne o v a hladni pijači in okusnin jedeh. Po torn D°s|Odnj0 ne^ | primeru slabega vremena bo tombola deljo. profesorica. Ponudbe pošljite na naslov, ki ga dobite v uredništvu Vestnika pod šifro »20. AVGUST«. M-2860 OPREMLJENNO SOBO oddam fantu. Naslov v upravi lista. M-2900 OPREMLJENO SOBO oddam dvema dekletoma. Škerget, Štefana Kuzmiča 5. M-2902 zaposlitve UPOKOJENKO za pomoč v gospodinjstvu iščem. Naslov v upravi lista. M-2837 VARSTVO ZA 14 mesecev starega otroka iščem. Silva Šebjan, Bratonci 23/A. M-2865 KV ZIDARJA IN NK DELAVCA ali PK ZIDARJA z večletno prakso zaposli zidarski mojster Andrej Recek, Ob lazniškem potoku 7, Laznica, p. Limbuš pri Mariboru. Stanovanje skrbljeno. M-2926 pre- fazno DELAM DEMIT FASADE, polagam keremične ploščice in električno inštalacijo? Stojan Mitrovič, Staneta Rozmana 19, Murska Sobota. M-2838 PREKLIC! Preklicujem veljavnost hranilne knjižice št. 1403-5, izdano pri HKS KZ Gornja Radgona. Edi Podboj, Žiberci 11, p. Apače. M-2847 NAROČILNICA Podpisani Kraj----------------------bjj. št. - Ulica________________________——- p°ra’ Naročam tednik Vestnik. Naročnino prejemu položnice. potip*9' Izpolnite in pošljite na naslov: VI 69000 Murska Sobota. VABLJENI / OBVEŠČAM CENJEN?/ ]. stranke, DA BO PEKAH; / NA FRANCA KUZMIČA V / BELTINCIH od 13. do / 27. AVGUSTA ZAPETA [ ZARADI DOPUSTA. / DEKLE, ki bi imela voljo diti vozniški izpit in im^yeselF do mehanizirane kmetije iščenif-Ostalo po dogovoru. Pristali? Orešje 20. 68259 Bizeljsko. M' 2862 najdeno žensko Športno KOLO NA PRESTAV? novo, zelene barve, sem našel o glavni cesti Bogojina—FilovC ■ Naslov v upravi lista. M-2879 PES, NEMŠKI OVČAR. barve, se je zatekel v nežna"'-Vse podatke sporočite Jerebicu, Lipa 50, p. Turnih M-2892 OSAMLJENO STAREJ^ OSEBO VZAMEM V CELO' NO OSKRBO. Naslov v up^ lista. M-2894 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spn^, la za 6. razred OŠ Bakovci.^ Grah. Mali Bakovci 2. M'?' :c FANT, star 36 let, s služ^ manjšo kmetijo na zelo /eP kraju blizu Ljubljane, želi r znati dekle — življenjsko sp ■ Ijevalko. Pišite na upravo ka pod šifro: »ŽIVLJENJ POT V DVOJE JE LEPŠA« op VESTNIK Glasilo občinskih konferenc SZDLMurska Sobota, : Gornja Radgona, EehdaVa in Ljutomer — Izdaja Zavod | za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — tlreja uredniški odbor: Stefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktoija in glavnega urednika), Jože Šabjan (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jani Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Ludvik Kovač, Dušan Looamik. Feri Maučec (šport). Vlado Paveo, Štefan Sobočan Janko Stolnik (dopisništvo), Branko Zunec, Gdnter Endre (tehnični urednik), Nevenka Ernri (lektor). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Titova 29/1 — Telefoni: novinaiji 21-232,21-064 in 21-383; direktor in glavni urednik, odgovorni urednik, naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in, 21-383;dopisništvo Gornja Radgona tel. 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 in dopisništvo Ljutomer tel. 81-317 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. — Celoletna naročnina 470,00din, polletna 235,00 din, letita naročnina za inozemstvo 1.100,00 din, celoletna naročnina za delovne organizacije 630,00 din. Tekoči račuh pri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 — Devizni račuirpri Jugobanki Ljubljana 50100562O000I12-25730-30-4-01176 — Cena posamezne številke 13,00 din. Tiska ČGP Večer Maribor — Po pristojnem mnenju je Vestnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. V SPOMIN 19. avgusta minevata dve leti, odkar nas je zapustila naša Lizika Vrbnjak iz Precetinec Mama, radi smo te imeli in ti si nas ljubila, le prezgodaj » VSI TVOJI 18 vestni^ Kaj bi dejal Dioklecijan? t Stanovski kolega si je pred časom zaman tri glavo, kaj vse bi se denimo dalo vtakniti pod naslov: Ustavite ta svet, da bom izstopil! Tudi rajnki Galileo ga je s svojim prevratnim (bogokletnim!?) naukom: in vendar se vrti, pustil na cedilu. Podobno nemilost mu k naklonilo brskanje po brez- — mineva namreč leto dni. odkar je zvezna vlada zamrznila cene vseh izdelkov in storitev — nam žilica ne da miru, da si ne bi priklicali v spomin pravljice o jari kači ali tiste o steklem polžu. Prva je menda daljša, druga pa lepša, a nauka iz obeh nam očitno nikakor ne uspeva izluščiti. Se biti cene, in zagrozil s smrtno kaznijo vsakomur, ki tega ne bi upošteval. Toda cen vendarle ni ustavil. Dandanes se nam piše še slabše. Saj. lepo vas prosim, le kako se cene v teh pasje spornih dneh ne bi odtajale ali — kot vedo povedati gospodarstveniki — zvezna vlada in zvezna skupnost za Če bi solza mrtvega zbudila, te ne bi dragi sinek in bratec zemlja krila . . . Bojanu Sicah~ vzkln%zl’ivih domi-^olah in lFh 'n vzdihih. ^Vorih in ^°^ostih. pre-'n govedih t^' ,PrePovedih ^pSf^malonič. nevSakfn' Praznujemo ' v^kdanl0 obleMc() najmanj glede cen. kjer je praznoverje najmočnejše, sega pa — verjeli ali ne! — v čase splitskega rimskega cesarja Dioklecijana. Ta je namreč že 14. junija pred 1682 leti izdal cesarski ukaz, kolikšne smejo 13. avgusta mineva leto dni, odkar nas je zapustil naš Bojan. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem preranem grobu. 1 SAMOGOVORI cene sta si pridržali pravico odločati o cenah, drugim pa prepustiti, naj se znajdejo, ka-Kor že nanese, navsezadnje tudi prek zvez in poznanstev.. A' kaj lahko storimo mi, navadni zemljani? Sveta pač ne moremo ustavili, da bi izstopili. Tudi tista: pa kaj bi to. bo že kako, nam ne more dosti hasniti, kot_ ne naslovna: reši se. kdor jjn kakor) se more! Ščepec resnice pa je kljub temu, in to v vsaki pomalem. Podražitve so namreč neizbežne, črni podraži-tveni oblaki so se že spet zgrnili nad nas in treba se bo znajti. Kako, mi še samemu ni jasno. Vsekakor pa najmanj tako tako in po takšnem receptu, kakor doslej. Dioklecijan. pomagaj! (Brž) MAMICA, OČKA, SESTRICA LIDIJA TER BRATCA STANKO IN MIHEC ZAHVALA Nepričakovano nas je v 69. letu starosti zapustila naša draga mama in stara mama Jožefa Kreft ZAHVALA Sporočamo žalostno vest, da nas je v 92. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama in stara mama Marica Manojlovič Šliskijeva mama iz M. Sobote DpCVetje, nai«Va^ujemo vsem, ki ste jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence Vmern Za od sožalje. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, ter Dete Gostinke, govorniku tov. Kardošu za izrečene poslovilne besede. Kr rdvn'ku in ostalemu osebju doma oskrbovalcev v Rakičanu. °S- Petanjci. Radenci. Beltinci. Niš. Wienerneustadt. G. Radgona. 27. 7. 1983 V SPOMIN 10. avgusta je minilo eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož in očka n Stefan z ženo Vero, sin Franc z ženo, sestra Katika, brat Janez, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo Franc Recek s Hotize $e^ki se ga x opominjate in obiskujete njegov prerani grob, iskrena hvala! Žalujoči: VSI, KI SO TE IMELI RADI OSMRTNICA Umrla je naša sodelavka Anica Kovač OHRANILI JO BOMO V LEPEM SPOMIN KOLEKTIV CENTRA ZA SOCIALNO DELO MURSKA Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem. ki ste nam v težkih trenutkih priskočili na pomočjo spremljali na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje. Prisrčna zahvala čč. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter dr. Gregorčevi in medicinskemu osebju internega oddelka za večletno zdravljenje. Žalujoči: sin Jože, sin Janez z družino in hčerka Marija z družino ZAHVALA Po daljši bolezni nas je v 82. letu za vedno zapustila naša žena, mama in stara mama Marija Borovnjak roj. Rac iz Sotine Ob boleči izgu bi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji poklonili vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Zahvaljujemo se dr. Kousu in osebju kirurškega oddelka bolnišnice v M. Soboti. Prisrčna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. predvsem pa predstavniku KS Rogašovci Viljemu Bokanu za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsem še enkrat — prisrčna hvala! Sotina, 29. 7. 1983 Žalujoči: mož Franc, hčerka Marija, sinova Franc in Vili z družinama, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo Že leto dni te zemlja krije, v gomili tihi mirno spiš, srce ljubeče več ne bije in ti se več ne prebudiš V SPOMIN 13. avgusta mineva eno leto, polno žalosti, odkarsmo v tiho gomilo položili ljubega moža, očeta, brata, sina, botra, svaka in ujčeka Kolomana Bagarija iz Dankovec Tvoje življenje je za vedno ugasnilo, ostala sta praznina in spoznanje, da te ne bo nikoli več med nami, toda spomin na tvoj dragi lik ostane v naših srcih do konca dni. Hvala vsem, ki se ga še spominjate. VSI TVOJI ' Še vedela nisi kaj je svet, pa vendar mogla si umret, ovenela kakor ob soncu cvet. T , odšla v dežele si neznane, očku in mamici ostale so boleče rane. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nasje komaj v 3 tednu starosti za vedno zapustila draga hčerkica in vnukinja Marija Ferčak iz Ižakovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih nudili pomoč, sočustvovali z nami in nam izrekli sožalje, dragi pokojnici darovali vence in cvetje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala duhovniku za pogrebni obred, pevskemu zboru in govorniku za tople besede slovesa ob odprtem grobu. V neizmerni žalosti: mamica, očka in stara mama STRAN 19 v besedi in sliki iz naših krajev MOKRI PADALCI F. M. ---ROŽIČKI VRH Jože Pojbič Pristna folklora v Beltincih L. Kramberger —BUKOVNICA D. Ivanič Jože Graj STRAN 20 Kljub neprimernemu vremenu in oblačnosti so v nedeljo prišli povabljeni padalci iz aeroklubov v Mariboru in Ptuju, od domačinov Devet padalcev je dobro opravilo skoke na cilj v vodi, čeprav niso bili tekmovalni. Ob tem je treba po- Soboški aeroklub je prvi, ki je pričel uporabljati umetno jezero na Ledavi v Kraščih tudi za kaj drugega kot za ribolov. Ker iz načrtov o čolnarni in drugih športnih objektih, o katerih se je toliko govorilo potem, ko so pri Kraščih zajezili Ledavo, ni vse doslej nastalo nič otipljivega, so soboški letalci v dogovoru z gasilci iz Krašč pripravili atraktivne skoke na jezero, da bi zganili mrtvilo. mladih in tudi priletnejših plesalcev ne samo v Beltincih, ampak tudi v soboški Muri, kjer združuje delo, pa tudi drugod. V trojni vlogi sta bila na 13. folklornem festivalu vidnejša Zlata Horvat in Milan Zrinski; oba napovedovalca in plesalca, obenem pa tudi organizatorja prireditve. Aplavz sta požela predvsem za pa je zaradi še vedno nerešenih težav v padalski sekciji nastopil le eden. Na nasipu jezera se je že ob enih zbrala množica radovednežev, ki bi razveselila vsakega organizatorja javnih prireditev. Toda tu so odpovedali domačini in namesto da bi priložnost izkoristili za dober zaslužek, iz napovedane veselice iz neznanih vzrokov ni bilo nič. Tako je marsikdo ostal žejen, gasilska blagajna pa kljub množičnemu obisku prazna. hvaliti tudi soboške gasilce in domačine, ki so z dvema čolnoma in potapljačem dobro poskrbeli za reševanje padal in padalcev, čeprav s takimi prireditvami nimajo še nikakršnih izkušenj. Ker so skoki dobro uspeli, so se v Aeroklubu Murska Sobota dogovorili, da bo prireditev v Kraščih postala tradicionalna in da bodo prihodnjič skoki šteli tudi za tekmovanje. Torej bo jezero v Kraščih odslej oživelo vsaj enkrat letno, čeprav so tam možnosti veliko večje. Dvorana v novem kulturnem domu v Dobrovniku je bila v soboto zvečer spet napolnjena tako rekoč do zadnjega kotička. Vse kaže, da domačini postajajo zares pravi ljubitelji kulture. Tokrat so jih pritegnili nastopi folklorne skupine ((starejše in mlajše) KUD Mura iz Rankwela Brigita Bavčar Foto: Stefan Celec Gasilsko društvo Gornji Slaveči bo na slavnosten način prihodnjo nedeljo prevzelo nov gasilski avtomobil, kije stal 750.000 dinatjev. Od tega je 280.000 dinarjev prispevala samoupravna interesna skupnost za požarno varstvo, preostalo pa gasilsko društvo in občani. Društvo je zelo aktivno, razpolaga z gasilskim domom, pred dvema letoma pa so si tudi nabavili novo motorno brizgalno. Sicer pa uspešno opravlja svoje poslanstvo na področju požarnega varstva na tem delu Goričkega. za doužnjake in druge iz slame spletene lične izdelke. Sejem bil je živ, prav tako živo pa je bilo vse tri večere 13. beltinskega folklornega festivala tudi na dvorišču in>v ostalih prostorih gostišča Zvezda. letos spremljevalna prireditev sejem domače obrti. Na prizorišču v beltinskem parku so bili v nedeljo • popoldne naprodaj izvirni izdelki iz slame, gline in lecta. Fant je tam v znak zbližanja poklonil dekletu lectovo srce, gospodinje so posegale po glinenih lončkih, ljudje našega rodu, ki živijo drugod po svetu, pa so se odločali predvsem skupina goji prekmurske in belokranjske plese. Z njimi se predstavljajo na številnih prireditvah v okviru društva, se udeležujejo evropskega srečanja zdomcev m izseljencev, zelo radi pa seveda gostujejo tudi v matični domovini „ Avstrijci” navdušili v Dobrovniku izvirno interpretacijo Reškovih Seg in verovanj med Muro in Rabo. Knjigo je v nekoliko izpopolnjeni izdaji ponatisnila Pomurska založba, samostojna in odzivna predstavitev dela pa je bila v beltinski knjižnici v četrtek. Potekala je v okviru letošnjega festivala, na katerem je bila tudi — Plesalci folklorne skupine Sava iz Kranja so navdušili tako s sobotnim večerom jugoslovanskih plesov, kot s sklepnim nastopom naslednjega dne Naatop folklorne skupine iz Rankwela so navdušeno pozdravili številni obiskovalci sobotne kulturne prireditve v Dobrovniku (Foto: Š. Škerlak) ,,Beltinski folklorni festival se že od svojih začetkov odvija pod geslom Pesem in ples družita narode. Res jih družita in eden do brezštevilnih neomajnih dokazov je tudi praznovanje v Beltincih.” Tako je v uvodu slavnostnega govora na osrednji prireditvi 13. folklornega festivala v Beltincih dejal dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo. Poudaril pa tudi, da so: dober ples, pristna folklora, nepo-tvorjena pesem zmeraj znova tudi srečanja z izviri samobitnosti in posebnosti — kar današnji svet zmeraj bolj potrebuje. Bolj, ko izgubljamo svoj obraz v seruskih fabrikacijah, bolj neusmiljeno, ko mažemo prvobitne vode, trave, gore, zrak, vse iz česar je življenje — z življenjem pa tudi človek in s človekom kultura — globlja, nujnejša je potreba po novem in novem iskanju izvirnih izročil. Beltinska folklorna tradicija, letos obeležena s 45-letnico domače folklorne skupine, je prav gotovo tako izročilo. Poleg že omenjane domače, ga je na novem beltinskem odru s prepričljivo kuliso panonske domačije in naše tradicije izpričalo tudi šest gostujočih folklornih skupin: Sava iz Kranja, Marof iz Novega Marofa_na Hrvaškem Anton Štrafela iz Markovec pri Ptuju, Sakalovci v Porabju na sosednjem Madžarskem, Jozsef Atila iz Motvarjevec in folklorna skupina iz Globasnice na Koroškem. da so prišli gostovat v Dobrovnik na pobudo občinske organizacije socialistične zveže iz Lendave m da ie bilo to zanie nepozabno srečanje, Njihovo Kuuurno uru-Štvo šteje okrog 120 članov, imajo pa športne in kulturne sekcije. Največje zanimanje je za slovenske plese in pesmi. Folklorna 70 let gasilskega društva Pred sedemdesetimi leti, ko je bilo v Rožičkem vrhu še veliko lesenih in s slamo kritih hiš, so v kraju ustanovili prostovoljno gasilsko društvo, ki se je v zadnjih letih dobro razvilo. Društvo je v tem času postavilo lep gasilski dom in kupilo veliko gasilske opreme, njihov velik dosežek pa je bil lanskoletni nakup gasilskega avtomobila. Letošnje praznovanje 70-letnice minulo nedeljo ni bilo obeleženo s kakim večjim dosežkom, pač pa so pripravili proslavo s kulturnim programom. Ob tej priliki so najzaslužnejšim gasilcem in krajanom podelili gasilska priznanja. Priznanja so prejeli tudi KS Videm, VG Kapela, pobrateno GD Stožice Ljubljana Bežigrad in mladinski aktiv ZSMS Rožički vrh. — Pesem in ples res družita narode, je med drugim dejal dr. Matjaž Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo — Gasilsko društvo Gederovci bo v nedeljo slovesno prevzelo gasilski avtomobil, ki je veljal 400.000 dinaijev. Sredstva so zbrali sami, le del signalne naprave in notranje opreme je financirala samoupravna interesna skupnost za požarno varstvo občine Murska Sobota. Značilno za GD Gederovci je, daje v treh mesecih po ustanovitvi razpolagalo $ ustrezno opremo. Načrtujejo; da bodo v najkrajšem času zgradili shrambo za orodje. Sicer pa je društvo pred okrog 25 leti zaradi pomanjkanj a dela voljnih ljudi prenehalo z delom. Mlada generacija pa se je zopet zbrala in društvo uspešno opravlja svoje poslanstvo. Njihov nastop je Andrej Kosič, plesalec folklorne skupine Sava iz Kranja in predsednik združenja Folklornih skupin Sloveniie. označil s pohvalnimi besedami. Le-te pa je naslovil tudi vztrajnim organizatorjem prireditve, katerim gre največja zasluga, da je osrednja poletna kulturna manifestacija v Pomurju prerasla regijske okvire in je nepogrešljiva tudi v širšem prostoru. Med tistimi, ki so pri beltinski folklori že od njenih začetkov in brez katerih si plesnega nastopa ne gre zamisliti, so Kocipri, Najstarejši Jože bo čez leto imel na plečih osem križev, pa še vedno basira. Ob njem je tudi braz Janez, ki igra na violino, klarinetist je Anton Rajnar, Rudi Horvat, ki običajno nastopa, pa je tokrat zaradi bolezni manjkal. Poleg Kociprov pa že več let nastopa tudi Miška Baranja s svojimi cimbalami in tako se banda imenuje Kociper—Baranja. Z njimi je s petnajstimi leti začel igrati tudi Boris Žalig, danes že skorajda sinonim za beltinsko folkloro, saj je učil plesati rodove V Avstriji — gre za nase deiavce, ki so tamkaj na začasnem delu, in niihove otruVf — kakor tudi folklorne skupine iz luriuova >u Sekcij domačega kultumoumet-niškega društva. Bil je to zares pester in prijeten kulturni večer. Posebno pozornost so zbujali zlasti .Avstrijci’. Vodja skupine Martin Bogdan nam je povedal, Preizkus gasilske usposobljenosti Pet gasilskih društev iz bogojinskega sektorja je v nedeljo sodelovalo na vajah v Bukovnici, v gosteh pa so bili tudi gasilci iz Puževec, s Cankove in iz Domajinec. Najbolje so se izkazali člani gasilskega društva Cankova, Filovci so osvojili drugo mesto, Puževci pa tretje. Škoda je le, da so na vajah sodelovali samo pionirji iz Bogojine. — Milica Šadl, predsednica organizacijskega odbora festivala in kultumo-umetniškega društva Beltinci, je prva pozdravila številne obiskovalce osrednje folklorne prireditve v nedeljo — Gasilsko društvo Zenkpvci bo v nedeljo prevzelo novo avtocisterno, ki je za ta kraj in širšo okolico. To tembolj, ker gre za izrazito kmetijsko območje, kjer je veliko kooperantov, ki razpolagajo z živino, kmetijskimi stroii in pridelki. Avtoci-stema je veljala okrog 1,500.000 dinarjev, od tega je polovico prispevala krajevna skupnost in gasilsko društvo, ostalo polovico pa samoupravna interesna skupnost za požarno varstvo skupščine občine Murska Sobota. Društvo skrbi tudi za naraščaj. ? vestnik; ANDREJCI Nik01!®6 zma11!- dela „ n so vsa z^soP0 v Andrejcu] ®lastj zavzf“ j^r»-izredno akcijah 10 lf{W skupnih nju denarja- drževanJ^W opraviti PrI * nik°b čaj o va5k^nii in * tali Čez mesec ° Gradili stano^' bl°, organt^grad^ela X-Ker J bode' 0,