SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., u jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: £a c«lo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta S gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan relja 1 gld. 20 kr. več na leto. Pcsamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema upravniStvo in ebspediclja| v „Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemeniSklh ulicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
^tev. 388.
V Ljubljani, v soboto 14. decembra 1895.
Letnilc XXIII,
Zveza kranjskih posojilnic.
V četrtek, dne 12. t. m. zvečer vršil se je ob 6. uri v prostorih katoliškega rokodelskega doma v Ljubljani osnovalni zbor društva .zveza kranjskih posojilnic." Lepo število prijateljev Raiffeisenovih posojilnic iz mesta in dežele se ga je vdeležilo.
Načelnik osnovalnega odbora, g. dr. Ivan Šusteršič, pozdravi v kratkih besedah zborovalce ter naznani, da je doslej zvezi pristopilo 12 posojilnic, in sicer: Bloke, Cerknica, CrniVrh nad Idrijo, Dobrepolje, Gorje, Horjul, Ljubljana, Metlika, Mošnje, Stari Trg pri Ložu, Šempeter na Krasu in T r n o v o na Notranjskem. — Vse te posojilnice poslale so na shod svoje odposlance. Po tem naznanilu izvolil je zbor z vsklikom dr. Ivana Sušteršiča za predsednika osnovalnemu zboru, na kar se je takoj v smislu § 8. društvenih pravil volil načelnik in 8 odbornikov za dobo treh let. Za načelnika izvoljen je bil dr. Ivau Šušteršič; za odbornike pa gg. : Janez A ž m a n iz Gorij, Anton B e I e c iz Št. Vida, Frančišek Jaklič iz Dobrepolja, dr. Jan. Krek iz L ubljane, Josip Prosenc iz Ljubljane, Alojzij Rudolf iz Trnovega, Janez Stanovnik iz Horjula in Josip Šiška iz Ljubljane.
Po dovršeni volitvi izraža g. R u d o 11 iz Trnovega v navdušenih besedah svoje veselje nad tem, da se je zveza ustanovila ter pojasnjuje velikanski pomen posojilnic za blaginjo našega ljudstva.
Za njim razvija g. vikar Hlad ni k nekatere svoje želje in načrte glede novega društva ter predlaga konečno, naj se obrne načelstvo zveze do dež. zbora kranjskega s prošnjo, naj naloži le - ta nekaj zakladov, ki jih ima v svoji oskrbi, v Raiffeisenove posojilnice ter tako podpira njihov razvoj, kakor se
to n. pr. že godi na Nižjeavstrijskem. Predlog je bil soglasno vsprejet.
Dalje predlaga g. dr. Ivan Krek, naj se obrne .zvezino" načelstvo do naših državnih poslancev ter je prosi, naj delujejo na to, da se tudi Raiffeisenove posojilnice vvrste mej tiste denarne zavode, katerim se po postavi priznava pupilarna varnost. Tudi temu predlogu pritrdi zbor soglasno. Istotako vsprejet je bil nadaljni predlog g. H 1 a d n i k a, ki meri na to, da .zveza" po svojih močeh vpliva na primerno premembo zadružnega zakona.
Konečno predlaga g. Rudolf, naj se obrne .zveza" s prošnjo do knezoškofijstva ljubljanskega za dovoljenje, da bi se smeli tudi cerkveni denarji vlagati v Raiffeisenove posojilnice. Tudi ta predlog je bil vsprejet.
Po nekaterih pojasnilih gospoda predsednika osnovalnega zbora in prisrčni zahvali vsem udeležencem, zaključi gospod predsednik zborovanje okoli polu devete ure, proseč zbrane, naj .zvezo" vsestranski podpirajo z dejavni in svetom ter tako pripomorejo, da svojo nalogo vsestransko izvrši. — Večina gostov pa je še ostala skupaj v prijateljskem razgovoru in se potem razšla na vse strani naše dežele, sejat seme, katero mj rodi tisočeren sad v gmotni in duševni prid našemu ljudstvu.
Državni zbor.
Na Dunaju, 13. decembra.
Pričetkom današnje seje je predložil finančni minister načrt zakona gledd odpisa zemljiščnega davka za one kraje, koder so bili poljski pridelki uničeni vsled elementarnih nezgod.
Potem ko se je prebralo nekaj došlih peticij in dovršila dopolnilna volitev šestih članov odseka za preiskavo borznih sleparij dne 14. novembra 1891. 1.,
LISTEK
Od burkelj do krone.
V „Wieuer Neueste Nachrichten" je neki Filon objavil listek, kateremu povzamemo naslednje:
Nekega lepega, pa mrzlega decembra 70. leta minolega stoletja je po sneženi cesti proti Krakovu počasi korakal reven deček bledega in upalega liea. Brila je ostra sapa ter vzdigovala snežinke v goste oblake. Deček je mraza trepetal po vbeh udih, kajti suknjiča mu je bila letna in preperela, obuvalo je že zijalo in po želodcu se mu je oglašala lakota. Zeljno se deček ozira ua levo in desno ob samotni cesti, toda nikjer na širni ledeni planjavi ne zazre človeškega bivališča. Deček vzdihuje in obupuje, širokokrajni klobuk pritiska nižje na zagorelo lice, na katerem se mu bere italijanska kri. Da se ogreje, pospeši korake, toda peša mu telesna moč, premaguje ga slabost, da komaj gazi po zametih.
Dohite ga kmečke sani; deček vzdigne roko, proseč milodara, toda kmet ne razume tujih besed, zamrmra nekaj v brke ter oddrči. Fant še ne obupa, napne vse svoje moči ter tava dalje po pustinji. Cez pol ure sreča dva moža v dolgih kafta-nih. Bila sta poljska Žida, noseč kože na hrbtu. Deček se ohrabri, potegne klobuk z glave t« ju
V
prosi daru, vsaj košček suhega kruha. Zida se niti ne zmenita zanj ter svčdrata dalje. Mladčtu se solze polijo po licu. Noge so mu težje od svinca, dalje ne more ter omahne v sneg poleg ceste. Burja brije čez ravan, da mu kri zastaja; pred očmi se mu dela tema. Tu ga iz omotice probudč kraguljčki, voznik vedrega lica, zavit v težke odeje, pridrvi po cesti na lahnih saneh. Konja skočita v stran, mož na saneh zapazi v snegu drgetajočega dečka. Ustavi konja, stopi s sani, skloni se k fantu ter mu ponudi iz steklenice požirek močnega vina. Deček se poživi, voznik pa ga vpraša: odkod in kam. Toda mladč ne ume ne nemškega, ne poljskega jezika ter odgovarja italijanski. Voznik je bil vinski trgovec z Nižje-Avstrijskega ter je k sreči znal nekaj lomiti italijanski, da sta se sporazumela.
.Kdo pa si?" vpraša dobrosrčni voznik prezeblega dečka.
.Giuseppe Badeni," odgovarja U, .prihajam iz Modene ter hočem v Krakovu najti službo. Vsako delo prevzamem, da se le preživim. Doma imam revne stariše, zato moram po svetu iskati kruha. Hodim že mnogo časa, v Krakovu sem upal dobiti službo, a tu sta me premagala mraz in lakota in obležal sem v snegu."
.Cesa pa si se učil?"
.Sladčičarstva ter bi najraje vstopil pri kaki gospddi."

se je pričelo nadaljevanje glavne razprave o proračunu.
Poslanec grof Wurmbrand govori o novem ministerstvu in političnem položaju. Govornik izjavi, da bode pojasnil sedanje stališče kot Avstrijec, nikakor pa ne kot opozicijonalec, ter pripomni, da se mu bo morda očitalo, zakaj ni tega storil kot minister. Poslanec poudarja najpreje, da je koalicijsko ministerstvo sicer izvanredna parlamentarična prikazen, vendar pa naravna posledica strankarskih razmer v Avstriji. Pri nas je namreč razdvojena vsaka stranka po narodnosti in ta zopet po nasprotnih načelih. To dejstvo se pokaže posebno pri Nemcih, ko hoče vsak kaj storiti za svoj narod, v resnici pa le pospešuje razdvajenje. Že iz navedenega vzroka je nemogoče parlamentarno ministerstvo. Vsled tega se je poskusilo svojedobno z uradniškim minister-stvom, katero je izjavilo, da bode vsikdar stalo nad strankami, v resnici pa je le zmešalo vse stranke in jih rabilo samo zato, da je ohranilo sebe. Nadalje pojasnuje, da je v Avstriji mogoče le birokratično ministerstvo, ker je birokracija tako prešla v meso in kri prebivalstva, da je ne more pogrešati (!). Po nekaterih slavospevih na liberalno stranko preide govornik na Luegerjevo afero. On popolno odobruje vladno postopanje, ker je pravično, da se ne imenuje tak mož dunajskim županom, ki ni sposoben za to mesto, ter poudarja, da bi se dunajski župan pravo za pravo moral imenovati, kakor se imenuje deželni glavar, ki je vsekako manj, nego župan stol ■ nega mesta. Na to pa jame bičati antisemitsko in novo katoliško ljudsko stranko, iu pravi, da bode Avstrija kmalu podobna Armeniji, ako se ue zaduši pogubno antisemitsko gibanje. Govornik pravi nadalje, da nas antisemitizem dovede do popolnega terorizma, ki nas bode oropal vsake prostosti. Nadalje odločno zavrača očitanja liberalni stranki, češ,
.Ravno prav," reče voznik, .jaz dobro poznam prvega kuharja na dvoru kralja Stanislava v Krakovu, ker mu pošiljam vino; morda ti ou preskrbi službo. Sedi na sani ter se zavi j v to-le odejo!"
Voznik požene, da se kar kadi za sanmi. Kmalu se prikažejo stolpi in zvoniki stare Jagelonske prestolnice in sani zdrče skozi obokana vrata v Krakov. Vinski trgovec ue pozabi svoje obljube, Giuseppe Badeni dobi mesto v kuhinji na dvoru razkošnega kralja Stanislava Avgusta Poniatovvskega.
Stanislav grof Poniatovvski, lep, duhovit in izobražen mož, si je kot poljski poslanik v Peter-burgu pridobil vso naklonjenost tedanje mogočne vladarice Katarine II. Ž njeno pomočjo in pod varstvom ruskega orožja je bil 7. septembra 1764 izvoljen kraljem poljskim. Dvsi prijatelj poljskega naroda, je vsled veduih veselic na dvoru odrvenel ter se pomehkužil, da ni zapazil nevarnosti, ki je pretila poljskemu kraljestvu. Ltla 1772 se je vršila prva delitev poliskega kraljestva, za njtgove ugovore se niso zmenili ne v Peterburgu, ne v Bero-linu. Leta 1794 je moral kral| Poniatovvski podpisati tretjo in zadnjo delitev Poljske in 25. novembra 1795 odpovedati se prestolu. Preselil se je v Peterburg. kjer je osamljen živel ob ruski miloščini do smrti 12. februvarija 1798.
Naša povest se vrši po prvi delitvi Poljske. Naš znanec, mladi Badeni, je izprva opravljal v
Ca

da ni sposobna za gospodarstvo ter našteva več zakonov, ki so se po posredovanju liberalne stranke uvedli v splošni blagor. Potem poudarja, da je nameravala vlada predložiti mnogo koristnih zakonov, kateri bi bili že gotovo rešeni, ako bi ne ovirali vlade njeni nasprotniki, ki trdijo, da gor6 za ljudski blagor. Ti ljudski zastopniki ovirajo vse, kar ne prihaja od njihove stranke, naj si bode še tako koristno in potrebno. Omenjajoč obratnega ministerstva pravi govornik, da je to z ozirom na velik delokrog trgovinskega ministerstva želeti, toda treba je popreje popolno preosnovati sedanje obratne razmere. Podržaviti preje treba vse železnice in razširiti železniško omrežje, kar bi koristilo tudi pogodbi z Ogersko. Konečno preide minister na razmerje mej njegovo stranko in Nemci ter pripomni, da bode prva vedno krepko podpirala nemško stvar in v to svrho glasovala za proračun.
Posl. R o s e r predlaga resolucijo, v kateri z ozirom na žalostne razmere kmetskega stanu poživlja vlado, naj stori potrebne korake za dovoljenje posojil pod ugodnimi pogoji. Resolucija se izroči budgetnemu odseku.
Posl. Kaizl, glavni protigovornik, ne odobrava nameravane davčne preosnove, ker bi se po načrtu ne razdelil pravično davčni popust.
Nato izraža željo, da bi se ustanovilo komunikacijsko ministerstvo, vendar pa se boji, da ne bi to s časoma postalo oddelek državnega vojnega ministerstva. Glede vladnega financijelnega načrta pravi, da vlada splošno začudenje, zakaj napoveduje finančni minister celo vrsto davčnih načrtov in da je opravičena slutnja, da tiče kje za gorami drugi nameni, ki bodo zahtevali novih in velikih troškov. Z ozirom na pogodbo z Ogersko pripomni, da je temeljita preosnova železniških tarifov glavni pogoj za uravnavo trgovinsko-političnih razmer na Ogerskem.
Pri ti priliki poživlja vlado, naj naznani ogerski vladi, da avstrijsko prebivalstvo ni zadovoljno s sedanjo pogodbo, ker se čuti preveč tlačeno in izkoriščano, ter povdarja, da je najbolje, ako se takoj odpovedo vse pogodbe. Konečno omenja razmere na Češkem, zahteva jednakopravnost češkega naroda ter izjavi, da ne bode glasoval za proračun.
Posl. Beer omenja najpreje raznih naprav, ki se imajo v kratkem izvršiti ter pripomni, da se bode sedanjemu finančnemu ministru posrečilo, ugodno izvesti težavne naloge , ki ga čakajo v bližnji bodočnosti.
Glede volilne preosnove pravi govornik, da se bode ta ugodno izvedla brez velike debate. Ustanovitev pete kurije je po njegovem mnenju jedina pot, po kateri se da srečno izvesti ta kočljiva stvar.
Glede pogodbe z Ogersko je izjavila vlada, da bode skrbno varovala avstrijske interese; ako je to njena resna volja, pravi govornik, sme biti prepričana, da jo bode vsestransko podpirala njegova stranka. Stranka ne želi, da bi se pretrgala zveza mej obema državnima polovicama, ampak da se vedno bolj utrdi v blagor skupne države in obeh državnih polovic. Konečno izraža željo, naj bi vlada ugodno rešila ostale važne naloge, posebno pa češko
vprašanje, toda ne pa zahtevah Mladočehov. Pred vsem pa želi, da bi se kmalu spremenile besede ministerskega predsednika v dejanja, ter izjavi, da bode glasoval za prehod v podrobno razpravo.
Po končnem govoru glavnega poročevalca posl. Szczepanovskega se z veliko večino sklene prehod v podrobno posvetovanje in na to se seja zaključi.
Prihodnja seja jutri.
Politični pregled.
V Ljubljani, 14. decembra.
Novi ministri. „Nar. Listom" se poroča z Dunaja: Organizacijski,'načrt novega železniškega ministerstva, ki ga je izdelal sekcijski načelnik Korber, bode v kratkem predložen ministerskemu svetu. Zelezničnim ministrom bode imenovan podmaršal Guttenberg. Ministrom za Galicijo bode imenovan dr. Rittner, ki bode v zbornici zastopal vlado pri obravnavi o volilni reformi. Kdaj bode imenovan minister za Češko, ni še določeno. Imenovanje je odvisno od tega, kako se reši vprašanje o ces. namestniku na Češkem. Gotovo pa je, da minister za Češko ne bode vzet izmed kake politične stranke. On bode nepolitičen minister »za varstvo kulturnih in gospodarskih čeških interesov".
Mladočehi in Nemci. Z Dunaja se poroča nekemu graškemu listu, da je nekaj resnice na govorici o poskusih glede sprave mej Mladočehi in Nemci. Niti med obema strankama so sicer jako tanke, da jih lahko pretrga vsaka sapa, a istina je, da so Mladočehi pripravljeni obravnavati z Nemci o načelnih točkah sprave. Nemci sedaj brez kake protiusluge jemljo dobro voljo na znanje, dokler ni trdne podlage miru na Češkem. Grof Badeni pospešuje to spravo v prvi vrsti zato, da dobi dvetre-tjinsko večino za svojo volilno reformo. Levičarji in nemški nacijonalci bodo nekda brez posebnih ugovorov glasovali za novo volilno reformo, konservativci se ustavljajo. Badeni more dobiti dvetretjinsko večino za volilno reformo, ako poleg Poljakov in levice pridobi še Mladočehe. Čudno se nam zdi, da graški list pripoveduje o nasprotju konservativcev proti volilni reformi, bfc niti znan ni načrt nove volilne reforme. Sicer pa kažejo vsa znamenja, da so Mladočehi izstreljali svoje risanice in imajo le še jedno črno piko pred očmi, ces. namestnika v Pragi. Lev se je utrudil in pomiril in mogoče, da se postara.
Pretep v bolgarskem sobranju. Povodom rajprave o državnem proračunu se je vnel dne 11. t. m. v bolgarskem sobranju splošen pretep. Ko je namreč finančni minister predložil in pojasnil proračun za bodoče leto, je nastopil poslanec Neičev, pristaš neodvisne stranke, ter v svojem govoru odločno ugovarjal posamnim točkam proračuna in strastno udrihal po vladi. Rekel je mej drugim, da se ne sme preje odobriti proračun, dokler vlada ne ugodi ljudski želji ter ne prekrsti princa Borisa in ne spremeni dotičnih ustavnih določb. Ker ga je zborničen predsednik pogostokrat zaman poklical k redu, je konečno zahteval, naj jenja govoriti in z&'
pusti govorniški prostor. Toda Neičev se tudi temu pozivu ni hotel pokorili, na kar je nastal med opo-zicijonalci splošen vrišč. Ko je predsednik nvidel, da so zaman vse njegove besede, je pozval kvestorje, naj iztirajo Neičeva iz zbornice. To je dalo povod splošni razburjenosti, ki je trajala nad pol ure. Pozvani kvestorji bo res prijeli Neičeva ter ga hoteli odvesti iz dvorane, toda v tem trenutku so padli nanje opozicijonalci ter je iztirali iz dvorane. Istodobno so pa nekateri poslanci odvedli tudi Neičeva iz dvorane, k»r je dalo povod opoziciji, da je izbruhnila vso s vej o jezo na predsednika, ki se je mej tem vrnil na svoje mesto. Po tem činu globoko užaljen je izjavil predsednik, da takoj odloži svojo čast kot predsednik sobranja, ter je hotel za vedno zapustiti dvorano. Toda njegovi somišljeniki so ga posadili na njegov stol ter mu izrekli zaupanjp. Na to se je v navadnem redu nadaljevalo posvetovanje.
Rusija. Poroča se, da v kratkem odstopita vojni minister Vanovski in načelnik generalnega štaba Obručev. Vojni minister utegne biti knez Imeretinsky, Obručeva naslednik Kuropolkin.
Dogodki v Turčiji. Zunanji minister je predvčeranjim naznanil evropskim poslanikom pogoje, pod katerimi smejo poslati njihove vlade drugo štacijsko ladijo. Glas6 se tako-le: Druga štacijska ladija mora biti navaden lahek parnik; ladije morajo zaporedoma prepluti Dardanele in ne vse naje-denkrat; — tega vlade tudi niso nameravale, — konečno velja to dovoljenje samo za ta slučaj, ki ne sme postati običajen. Poslednji pogoj nasprotuje be-rolinski pogodbi in se vsled tega vlade ne morejo nanj ozirati. — Angleška vojna ladija je že na potu, italijanska odpluje danes in avstro-ogrska dospe 14. t. m. Ostale vlade bodo zaporedoma odposlale svoje parnike. — Glede poročil raznih evropskih listov v zadnjih dogodkih piše vladni list sledeče : Z veliko žalostjo moramo konštatovati, da jeden del evropskega časopisja še vedno priobča pretirana poročila o položaju v Turčiji in Carigradu. Toda v resnici ni več nikakega vznemirjenja ali nevarnosti. Poročila o zajetju Armencev in mohamedanov, o hišnih preiskavah pri pašah in drugih višjih državnikih, kakor tudi ona, ki trdijo, da je zbolelo veliko število prebivalcev, so popolno neosnovana. Položaj v Carigradu je povsem normalen. Poročilo, da je veliko Armencev pomrlo po ječah za lakoto ali žejo, dalje, da se silijo kristijani k pristopu k islamu, in ako tega ne vsprejmo, da se umore, niso v soglasju z osnovnimi načeli islama. Konečno je neresnično, da so v zadnjih dneh Kurdi napadli 300 ruskih vojakov in da so Arabci umorili več turških prebivalcev. — Kaj vse ni res, ako hoče turška vlada.
Italija. »Riforma", glasilo Crispijevo, tolaži razburjeno občinstvo, češ, konečno bodo Italijani gotovo zmagali. O tem tudi ni dvoma, kajti Italija bode napela vse moči, da popravi zadnji hudi poraz svoje armade. Vprašanje je le, ali je italijanska naselbina vredna tolikih človeških iu denarnih žrtev. V zadnjem boju je padlo okoli 2450 mož, mej njimi major Toselli, štirje stotniki in devet poročnikov. Malone vsi listi trdijo, da je te nesreče največ kriv ge-
dvorni kuhinji navadna kuharska dela. A ker je bil zvit in spreten, ko sploh Italijani, ter ličnega obraza, prikupil se je kmalu ženskam v kuhinji in na_ dvoru. Vsak dan je bil večji njegov vpliv in tudi kralj je nanj obračal svojo pozornost. Giuseppe Badeni je imel srečo. Zapravljivi, lahkomiselni in razkošni kralj je potreboval zanesljivega človeka, da mu je opravljal posle kot molčeč „postillon d'amour". In za to je bil kot ustvarjen Giuseppe Badeni. Tako je bivši kuhavničar zlezel v kraljev tajni habinet ter bil Stanislava Poniatowskega slepo orodje pri raznih »galantnih dogodkih".
A v tej službi tudi sebe ue pozabi. Kmalu je dvorni svetnik in kot lak mogočna oseba v Poljski.
Tedaj je že temnela in zahajala poljska zvezda, a Poniatovvski je kraljeval v velikem sijaju. Na vse strani je delil naslove in odlikovanja, prošnje so večinoma šle skozi Badenijeve roke. Tako si je Badeni kmalu nabral suhega denarja, da je mogel po-sojevati zapravljivim žlahčičem in cel6 kralju. Stanislav je bil takorekoč moralno odvisen od premetenega Itelijana. Konečno kralj Badeniju podeli gro-fovsko čast. Bivši kuhar postane grof, poljski ma-gnat nakupi si obsežnih zemljišč z neštevilnimi tla-čani ter postane stari oče nekega danes slavnega moža z »železno roko". Si con 6 vero, e ben tro-vato!	—t—.
Črtice iz somatologije.
XV. Noge.
(Konec.)
Človek si lahko nogo zlomi, č,e pade, včasih pa tudi kar »gredoč". Pri Nemcih je to še bolj čudno, namreč: »Es ist merkwurdig, dass man sich im „Handumdrehen" den Fuss bricht." Ce pri takem nič ne pomagajo »špriklje" ali »gips", treba je »bergelj". Kajpada jih mnogo ljudij rabi, čeprav jih ne potrebuje, n. pr. berači, zlasti božje-potni. Imajo pa vendar hitro hojo. Ce jih danes vidiš na Kumu, bodo jutri že na sv. Planini ali pa na sv. Gori, če se nadjajo »dobre žetve". Zastran nog so posebno srečni biriči in eksekutorji, ker jim baje nikoli ni treba hoditi, kajti komaj ga kmet ugleda z zakrivljeno palico, že zavpije : „Lej, ga že vrag nese!"
Je pa često človek primoran nositi berglje, ne da bi imel nogo zlomljeno, t. j. če ima »putiko" ali revmatizem. Takrat mora, kakor pravimo »noge pestovati" in je tudi slabe volje, n. pr.: »Kaj ti je pa, da se držiš, ko hudo vreme?" — „1, putiko imam, ki mi tudi ne ene minute ne dil miru !" 2e več doktorjev sem povprašal, pa ne pomaga nič!" — »Povprašaj še dr. Mazoviča, on pozna dobro to bolezen." — Kako to?" — „Zato, kerjo ima
že sam dobrih 20 let!" Dobi se po navadi s prehlajenjem, zatorej:
»Die tiigliehe Erfahrung sprioht:
Sei auf der Hut. erkalt' dicli niht.
Erkiiltung einem Thiirlein gleieht,
Durck das in's llaus die Krankheit sekleicht."
Kedor te bolezui še ni imel in tedaj ne verjame, da je res sitna, naj veruje vsaj besedam nekega Ogra, ki je dejal: »Tod ist nichts, aber Podagra elend Kerl!" Niso pa le navadni ljudje tako nesrečni, da se jih loti, marveč tudi pesniki. N. pr. : »Haben Sie Kuno Wuchtig's neueste Ballade schon gelesen ?" — Allerdings ! Die Ve^fusae h i n-ken bedenklicb. Der Aermste leidet entschieden an poetisehen Podagra !"
Zgolj z nogami se lahko kruh služi, kar nam spričujejo »tekači". Dandanes so jih izpodrinili »kolesarji". Kadar človek pade, uresniči se pregovor: »Les eitremes se touchent" (skrajnosti se dotikajo.) Kedor se hodi drsat, primeri se mu to kaj lahko ; vender če mu je kaj mari glave, naj pazi, da pade na glavi nasprotni del života. Navadni osel gre baje le enkrat na led ; če je pa »pravi", gre dvakrat. Pade se pa tudi stoje ali sede, n. pr.: pri skušnji. Experientia docet. V boju pa pade vsak, kogar zadene kroglja. »Kaj bi Vi storili Janez, če bi Vns zadela kroglja ?•* — »Okoli bi f^1. gospud aukman !"
neral Baratieri, ker je previsoko cenil svoje in prenizko sovražnikove moči. Vlada v kratkem odpošlje vojaško pomoč, toda miuistri še niso jedini glede nadaljnega postopanj«. Večina je za to, da Italija popolnem ukroti Soance, finančni in vojni minister pa svetujeta, uaj Italija braui le dosedanje svoje ozemlje. Če se prične večja vojska, utegne zopet poveljuištvo prevzeti general Baldisera.
Minister sita kriza na Španjskem. Kakor se zagotavlja po raznih listih, je zelo omajano stališče španjskih ministrov. Finančni in pravosodni minister ter minister za javna dela so že uložili ostavko. Olavni povod temu koraku je španjska zadeva na Kubi, vrhu tega pa je veliko pripomogla preiskava glede občinske uprave . v Madridu. Listi že tudi poročajo, da bode dosedanji kolouijalni minister prevzel porfeli finančnega ministerstva, državni podtajuik v notranjem ministerstvu, marki de Va-dillo, pravosodno ministerstvo, podtajnik za kolonije vodstvo istega ministerstva in marki Pidal javna dela.___.__
Cerkveni letopis.
Katoličani na Ruskem.
Pred nedavnim časom je ukazala ruska vlada v mestecu Kroze v Litaviji zapreti ondašnjo katoliško cerkev. Gled6 silovitostij, ki so se pri tem vršile, se je naibolj proslavil guverner v Kovnu, po imenu Klingenberg. Nekatere osebe, katere so meni nič tebi nič prijeli in dejali pod ključ, tožili so celo veleizdaje; pri tem pa so prišli na sled strahovitemu nasilju, ki je je zakrivil Klingenberg. Za vse njegove zasluge (!) pa mu je vlada izrekla še priznanje in ga odlikovala.
Ta dogodek, ki je vzbudil splošno pozornost, pa ni jedini te vrste. Ne more se dvomiti, da hočejo katoliško cerkev v Litaviji popolnoma zatreti. Dežela Litavija je bila že od petnajstega stoletja združena s kraljevino Poljsko. Po delitvi poljske države imenujejo jo Rusi .osvojeno deželo" in si pred vsem prizadevajo, da bi jo popolnoma porušili. Trn v peti pa je razkolnej vladi katoliška cerkev; pri sedanjem toku, kateri pod vodstvom Pobjedonosceva, ki tndi pod novim čarom nadvladuje vse druge, je popolnoma razumljivo, da se deluje po tajnih navodilih in se vsako leto zapre nekaj katoliških cerkvi.
Toda ostalo je še jedno znamenje, ki daje deželi katoliško lice, in to so križi, ki jih katoliško ljudstvo posebno rado postavlja ob cestah in pred hišami. Katoliški križi pa se razlikujejo od ruskih po tem. da so le ti dvoramni in imajo še jeden poprečni kol. Ze leta 1864 je bil prepovedal generalni guverner Litavije, Muraviev, ki je vsled svoje gro-zovitosti dobil priimek .rabelj", zuuaj cerkva in pokopališč postavljati latinske križe. Toda že dva meseca pozneje je preklical svojo prepoved. Križi so ostali torej nedotaknjeni, dokler ui car Aleksander II. dne 1. decembra 1878 izdal svojega .ukaza", v katerem zapoveduje, da križi, postavljeni ob cestah in na polju, ne smejo imeti poljskih napisov. Vendar pa je smelo ljudstvo križe postavljati, kjer je hotelo.
Nam že znani guverner Klingenberg pa je v tajnej okrožnici, ki jo je na lastno roko poslal 3.
Neka sitnost na nogi je tudi „kurje oko", ki nikoli ne zadremlje, čeprav noga „zaspi". — Sitno je, če nam kedo na nogo stopi, a dvakrat hudo, če nam stopi tudi na kurje oko. Včasih je pa vender potrebno, n. pr.: .Tako ne sme več biti. treba enkrat na »noge stopiti 1" — Ce natakar gostu na nogo stopi, obriše se za „trinkgeld".
Noge rabijo plesalci. Kedor to umetnost dobro razume, si lahko pomaga ž njo, n. pr.: „Lej ga, nikoli se ni nič učil; odkar je pa plesal s profesorjevimi hčerami, je pa le prestal skušnjo 1" — „To je prav lahko. Ne veš li, da kar človek nima v glavi, mora imeti v p e t a h 1"
Veliko trpe noge pri p i s m o n o š a h. Zapoved, da mora žena možu povsod slediti, pri njih ne velji, — bila bi juha premrzla.
Hodi se lahko „k nogam" ali pa .peš" ; komur se pa zelo mudi, pa lahko noge čez ramo dene, kakor nekdanji „Pavliha".
Z nogami v žl&hti je beseda .pedant", t. j. menda človek - sitnež, ki hoče vaaki stvari na nogo stopiti in pa „pedell (šolski sluga), ki mora vedno 0letati".
V starih časih so hodili ljudje bosi, pozueje so začeli nositi podplate ; dandanes pa imamo obuvala kar na izbiranje : čevlje, čiime, šolne, šlebedre,
(15.) oktobra 1894 okrajnim glavarstvom, le tem z»-povedal, naj, skrb6 ta to, da se katoliški križi ne prirejajo iz trdnega materijala, n. pr. železa, kamua, opeke itd., ampak da se smejo izdelovati samo iz lesa. Razven tega ne smejo imeti nikakega napisa, niti letne številke. Tudi se ne sme okoli križa postaviti nikaka ograja in nikak plot. Križi ne smejo biti previsoki; tndi se ue smejo postaviti v vasi ali pri cesti, ampak morajo biti vsaj štiri sežnje od pota oddaljeni. Tajna zapoved tudi odkrito pristavi, da se novi latinski križi sploh, razven po stanovališčih, ne smejo trpeti nikjer.
Menili bi, da je zapoved, ki očitno nasprotuje carjevemu ukazu, nepostavna; toda v Rusiji si dovolijo mali satrapi Še marsikaj.
Pred vsem je hotel Klingenberg katoliško duhovščino omrziti pri ljudstvu. Zaukazal je tofej policiji, naj zahteva od vsakega katoliškega duhovnika pismeno zagotovilo, da se hoče ravnati po novej in sicer tajnej zapovedi guvernerjevi. Vendar pa se katoliška duhovščina ni ujela v nastavljeno past in ni oddala zahtevanih podpisov. Klingenberg je vsled tega skušal škofa msgr. Pullulon-a z drzDim nastopom pregovoriti, naj bi svojej duhovščini zapovedal, pokoriti se guvernerjevemu povelju. Škof pa je le-to odklonil, in Klingenberg je moral na svojo roko svoje ukaze spraviti v veljavo.
Boj proti katoliškim podobam se je začel — in sicer dn4 14. septembra tega leta, torej ravno tistega dne, katerega praznuje katoliška cerkev povišanje sv. križa — v vasi Dabšanih. Ta vas je v fari smilski, okraja Ponievvieškega v guberniji Kovno. Tam je dala postaviti udova Petronila Ejdukas na vrtu pred hišo aprila meseca železen križ na zidanem podstavu. Župnik smilški g. Balczienas je križ blagoslovil, ker ga je udova prosila. Kmalu se oglasi pri njem vladni komisar, in ga vpraša, zakaj da je blagoslovil križ. Duhovnik odgovori, da ima po svoji službi pravico blagoslavljati križe, in da ga je v tem slučaju udova sama prosila. Sedaj je vlada ukazala udovi in njenemu zetu, da mora v osmih dneh odstraniti križ in ga odnesti na pokopališče. Zažu-gali so ji tudi, da ji nalože globo in dajo na njene stroške križ spraviti iz vrta. Udova obljubi iz strahu, a si premisli in pusti križ ,na vrtu. Dne 14. sept. pa sta' prišla dva sodnijška uradnika s tremi policaji po križ. Hči one udove se je oklenila križa, in ga ni hotela izpustiti, a odtrgali so jo s silo, izru-vali križ in razdrli podstav. To sta morala storiti vse uradnika sama, zakaj policajev je bilo groza, tako bogokletno ravnati s sv. križem. Križ so vrgli na tla in ga pustili. Cez deset dnij ie dobila udova Eidukas nov ukaz, da uaj spravi križ iz vrta. Ker tega ni storila takoj, prišel je okrajni komisar z dvema sodnijskima uradnikoma ponj. A ker se je bilo zbralo mnogo ljudstva, nis6 si upali zvršiti svojega namena in so se vrnili. Zato je pa generalni guverner sam naložil duhovniku 25 rubljev globe, češ zato, ker je križ blagoslovil. »Administrativnim potom" lahko kaznuje generalni guverner duhovnike, kakor se mu zljubi, kajti apelacija ni dovo-ljena.
Istega dne se je v vasi Bierzynie — tudi v
škornje, opanke itd., kar prizadeva dokaj sitnostij tistim, ki morajo vse to snažiti. Ni torej čudo, da marsikak posel pri tem delu vzdihuje: „0h, da bi veuder župnik Kneipp tudi že enkrat začel priporočati, kako zdravo da je snažitičevlje!"
Lahko tudi komu .na noge pomagamo". V tem so posebno židje izurjeni, n. pr.: „Du, dem Baron da driiben hab' ich .auf die Beine" geholfen !" — „Wieso ? Wie willst denn Du Kehlabschneider Je-manden auf die Beine hefen?!" — .\Venn ieh's Dir sag' 1 Voriges Jahr is er noch gefahren v i e r-s p ii n u i g , und jetzt muss er laufen zu Fuss!" — Temu nasprotno je .koga na noge postaviti", n. pr. : »Vse je bil že .pognal", pa ga je stric zopet postavil na noge."
Voda je najbolj zdrava pijača; v čevlju pa baje vender ni dobra. Kneipp pa ima vse zaupanje vanjo, kar pa tudi ni zanesljivo, n. pr.: .Moj stari je vedno vodo pil in zmirsj bos hodil, pa je le umrl!"
So pa tudi opravki, pri katerih potrebujemo r d k in n 6 g, n. pr. telovadba. Ta je človeku koristna, ker pomaga uresničevati pregovor: „Mens sana in corpore sano." Vender pa tega ne verjame vsak, n. pr.: .Telovadba daje moč, zdravje in dolgo življenje." — „Je že res; pa naši spredniki niso o tem nič vedeli." — Da, zato so pa
okraju poniewieškem — zgodilo nekaj podobnega Posestnik Jarecki je postavil križ, in župnik Joczy-novsky ga |e blagoslovil. Duhovnik je dobil zato 25 rubljev globe. K posestniku pa sta prišla dva uradnika, razdrla zidani podstav, odtrgala truplo b križa in križ razbila s kladivom. Posestniku sta konečno zapovedala, da mora spraviti s pota V8e sledove njunega barbarskega ravnanja.
Meseca septembra so v vasi Srnbiškan okraja Novo-Aleksandrovakega razbili še dva križa. Tam pa sta bila kaznovana z globo 25 rubljev, poleg duhovnika tudi oba posestnika križev. To je storil generalni guverner Orzewski.
V vasi Plungiany v okraju Telše pa je prišlo kar 14 ljudij podirat križ: okrajni glavar, sodnijski komisar s1 polioaji in vojaki.
Umljivo je, da se bo dalo zjedinjenje razkol-nikov le težko doseči, dokler vlada tako ravna. Ljudstva pridobiti ne bi bilo težko, a ruska birokracija bo stavila velike ovire. Pa upajmo, da se bo Bog usmilil naših razkolnih bratov in jih rešil iz pestij tega neznosnega birukratizma, kateremu ni presveta nobena reč, da je ue bi onečastil s svojo predrznostjo in brezobzirnostjo.
Slovstvo.,
„lzvestja muzejskega društva za Kranjsko.
Urejuje Anton Koblar. Izdaje in zalaga .Muzejsko društvo za Kranjsko'. Letnik V." — Izšel je 5. sešitek z obširnejšimi razpravami: S. Rutar: Claudia Celeia; dr. Fr. Kos: Iz domače zgodovine; A. Koblar: Beležke iz zapisnikov kapiteljskih sej pod škofom Hreuom ; A. Koblar: Kranjske cerkvene dragocenosti 1. 1526. — V malih zapiskih sta posebno zanimivi razpravici I. Vrhovnika o Marijinem znamenju na sv. Jakoba trgu v Ljubljani iu o ljubljanskem pomočniku zoper potres. (Sv. mučenik Venaucij.)
.Nlittheilungen des Musealvereines ftir Krain*.
Urejuje A. Kaspret. Izšel je 8. letnika 3. zvezek s spisi F. Seidla, S. Rutarja, itd.
Žrtva materina, pripoviest iz nedavne prošlosti Spisal Josip Jorič. V Zagrebu 1895. Založila kot ponatis iz „Obzora" Dionička tiskarna. 8°. Str. 356. Cena 1 gld. Kdor se hoče poučiti o razvoju političnih razmer na Hrvatskem, bode z velikim zanimanjem čital to knjigo.
Andreas Freiherr von Čehovin, k. k. Artilierie-Hauptmann. Ein osterreichischer Held. Biographische Skizze von Johann Leban, Oberlehrer in Vigaun ob Zirknitz bei Rakek in Krain. 1895. Im Selbst-Verlage des Verfassers. St. Cyrillus-Buchdruckerei in Marburg. — Ravnokar je izSla knjižica z omenjenim naslovom kot ponatis iz Siid. Post, obsegajoča 61 stranij. — Slovenci smo med svetom malo da ne pozabljeni, nepoznani. In vendar tako nadarjen narod, in toliko sinov se mu je rodilo, ki ko se odlikovali na vsakem polju človeške prosvete! Kako bi nas vse drugače spoštovali tujci, da nas poznajo. Zato je imel g. pisatelj srečno misel, tudi Nemce soznaniti s slavnim junakom Cehovinom, ki je pokazal tako nenavadno hrabrost v bitkah pri Montanari (1848), pri Mortari (21. mar-
tudi že vsi pomrli 1" R W in uogd ob jednem rabijo orgljavci in tekalci, pa tudi plava m o z obojimi. O plavanju imajo Nemci prav debro definicijo, namreč: .Die Schvvimmkuust ist die einzige Kunst, die man oberfliichlich betreiben muss, um sie k r fi n d I i c h zu erlerneu." Plava se pa tudi na s u h e m , u. pr.: v dolgovih. Tudi plezalci si pomagajo z rokami in uo^ami in marsikateri prav .visoko" spleza ua stare dni. Tu velja pregovor: „Fasser und Menschen Wr-rden hochgestellt, wenn es auf di« Neige gt-ht."
Nemci delajo razloček mei v e I i k o in m a j h n o nogo, n. pr.: .Jede Dame will den k I ei usten Fuss haben und auf dem grd ms te n lehen." Ali: .Mancher lebt auf e nem so arossen Fuss, dass es ibm 8chwer wird
seiue Stiefrl zu bezablen." — Dobrih nog potrebujejo zakonski ker jih dostikrat čevelj žuli. — Itmej neživih stvarij ima nai-krajše noge laž, ua hitreie pa govorica (farna.)
Z nogo se lahko izpodtaknemo, toda po navadi le ob majhen kamen, velikega se ognemo. Včasih je to šd dobro, n. pr. :
.Und strauehelst du und fehlst du gleiuh, Lasa diuh nur nicht verduUen; Oft kanu man einen dutninen Streich Zu einem Sieg beniitzen!"
.
cija 1849), zlasti pa pri Novari (23. marcija 1849), kjer so Avstrijci pod Radeckijem tako slavno zmagali. 21krat je bil čehovin v ognju, pa samo jedenkrat je bil malo ranjen. Sam je pripisoval to čudovito varstvo Materi božji, kateri se je pred vsako bitvo priporočil z molitvico: »čeSčena bodi kraljica!« Vreden sin očeta Radeckega ! Prava hrabrost izvira šele iz vernega, pobožnega srca. Cehovin, rojen na Primorskem blizu Vipave, se je vedno čutil kot Slovenca, tudi pozneje, postavši baron, ostal je vedno zvest svojemu narodu. KakSno krivico nam hočejo torej storiti tujci, trdeči, daje bil čehovin — Italijan. G. pisatelj izpodbija to krivo mnenje; potrebno je bilo to. — Priporočamo nemško knjižico. Prepisi, listine, diplomi itd. zavzemajo nekoliko preveč prostora. Sicer pa stane 1 K (po poŠti 10 beličev več) in se dobiva pri g. pisatelju.
Socijalni demokratje, novi ,kmečki prijatelji'. Kmečko vprašanje zlasti z ozirom na knjižico »Slovenskim kmetom v poduk in prevdarek«. — Ponatisek iz »Slov. Gospodarja«. Str. 31. — To je naslov drobni knjižici, nastali iz temeljito pisanih člankov v odgovor socijaldemokratični knjižici dr. Ingwera. Strokovnjak v socijalnih zadevah krepko odgovarja demokratom po poglavjih: Kaj je socijalizem sploh? Nekdanji kmečki položaj. Sedanji položaj kmečkega stanu. Kmet in država. Kmet in duhovščina. Kmet in socialdemokrati. Nekaj socialističnih naukov. — Knjižica (iztis po 3 kr., bode dobro hasnila zlasti tam, kjer se je razširil Ingvverov nestvor, zanimala pa vsakogar, kdor se peča s socijalnimi stvarmi. Dobi se v Cirilovi Tiskarni v Mariboru.
Cerkvena glasba.
12. Marijnih pesmij za mešan zbor zložil in poklonil preč. g. Frančišku Spendalu Janez Pogačnik. Op. 8. V Ljubljaui 1895. Natisnila in založila Kat. tiskarna. Cena partituri 50 kr., vsak glas 10 kr.
Skladatelj podaja cerkvenim zborom nov proizvod svoje pridnosti. V svoji skromnosti ni mislil izdati teh pesmi, a jaz sem ga k temu nagovarjal, prepričan, da so n|egove skladbe, dasi priproste, vendar zložene v dobrem duhu. Skladatelj se skrbno ogiba trivijalnosti, ki le prerada sili v take pesmice, deloma radi pomanjkanja okusa, deloma iz hrepenenja po popularnosti, deloma pa, ker take skladbe gredo bolje med svet. Pogačnik ima više namene. Sam mi piše: „Upam, četudi sem še šibek v skladanji, da ne bom napravil spodtike s temi pesmimi sveti stvari, katero preustrojiti in zboljšati se trudijo odlični možje". Pogačnik je vedno dostojen, on v^, kaj hoče.
V vsaki zbirki so pesmi različne vrednosti, tako tudi tukaj. Jaz sem vedno vesel, če najdem med dvanajsterimi tri ali štiri, ki mi ugajajo. V Pogač-nikovih bi se odločil za več. Zato priporočam to delce cerkvenim zborom prav toplo, ne bo jim žal za borne novčice. Tisk je prav lep, papir naj bi bil še močneji, ker mnogo trpi pri pogosti rabi.
Ž al, da je ostalo nekoliko prav neprijetnih napak, ne vem, kdo jih ima na vesti. V 1. pesmi naj se v Sopranu in Altu k predzadnjima notama g/e doda še a/fis in oboje se skleni v osminke. V 7. peBmi naj se vse četrtinske pavze spremene v os-minske. St. 10. takj 27. poj Alt g mesto a. Te in še nekatere manjše napake popravi vsak sam. Dobra korektura je pri tisku važna zadeva. P. Hugolin.
Tedenski koledar.
Nedelja, 15. dec.: 3. adv. evang. Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1. Cecilijan m. Ponedeljek, 16. dtc.: Evzebij šk. Torek, 17. dec.: Lazar, spoz. Sreda, 18. dec.: Kvatre Pričakovanje, por. D. M. Četrtek, 19. dec.: Ne-mezij p. m. Petek, 20. dec. : Kvat. Adelaja, kralj. Sobota, 21. dec.: Kvatre, Tomaž,:5ap v— Lunini spremin: Mlaj 16. ob 7. uri 28 m. zjutraj. — S o 1 n c e izide 20. ob 7. uri 48 m.; zaide ob 4. uri 12 m. Najkrajši dan. Začetek zime.
Dnevne novice.
V Liubljani, 14. decembra.
(Deželni glavar Kranjski.) Kakor se nam poroča z Dunaja, bo za deželnega glavarja kakor je bilo pričakovati zopet imenovan dosedanji glavar blag. gospod Oton D e t e 1 a.
(Nezaupnica in zanpnica.) V današnjem listu objavljamo med naznanili izjavo šenčurskih faranov, katero so bili prisiljeni sestaviti in objaviti, ker je
petorica šenčurskih liberalcev z nekaterimi zapeljanci v .Narodu" tako nečuveno žalila vzornega in za blagor ljudstva vnetega župnika t. g. Ant. Kukeljna. — Ta izjava dela čast vrlim šenčurskim župljanom, pa tudi g. župniku, ki vživa tako neomejeno spoštovanje svojih vernikov.
(Sneg — vihar.) Sinoči proti 10. uri je jel suti gost sneg, in pozneje je nastal hud piš, nekateri so hoteli, da se je tudi potreslo. Električna razsvetljava v novi bolnici je o pol jedni uri mahoma odpovedala. Naenkrat je bila tema po vseh bolniških dvoranah. Veter je pretrgal električno žico blizu stroja.
(Ogenj.) Dne 6. t m. je pogorela koča J. Pe-terlina v škocijanski občini. Škode je do 300 gld. Zažgal je otrok.
(Občinske volitve v Škofji Loki.) so se vršile 5., 6. in 7. novembra. Škofjeloška občina obsega mestno občino in podobčino Zminec. Obojni volilci so bili za omenjene dni povabljeni; 5. novembra, ko je imel voliti tretji razred, so tudi obojni prišli. Ker je pa bilo postavno upravičenih in povabljenih volilcev iz Zminške podobčine raz-merno veliko, prestrašil se jih je g. notar Niko Lenček in jih je kot ud komisije zvijačno na tale skozi in skozi nepostaven način uprav neposredno pred volitvijo spravil z volišča. Ko se je že naznanil volilni red in so se že prebrale volitev zadevajoče postave, je takole pritiskal komisijski ud g. Lenček na volilce iz Zminske podobčine : »Prav zdaj smo dobili poročilo, da bode podobčina Zminec v šestih mescih ločena od občine mestne in bo imela kot samostalna občina svojega župana. Zato se bodo danes volili v odbor samo možje iz mestne občine; izključeni so oni iz podobčine; to je posebno zato potrebno, ker bi sicer moralo imeti čez 6 mescev tudi mesto nove volitve in nove zmešnjave.« Zminski podob-čanje so ugovarjali: »Kaj ste nas pa potem tako daleč klicali, ako naši možje iz zminske podobčine ne smejo biti voljeni?« — Ker je g. Lenček videl, da se kmečki možje nečejo z lepa podati, je nekoliko odjenjal in dejal: »Sicer je volitev prosta«; prizadeti možje tako nepostavno žaljeni v svojih pravicah, ker niso slišali nadaljnih Lenčkovi h be-sedij, so eden za drugirh rekli: » Če je taka; da ne smemo svojih mož voliti, pa raje gremo!« In so res zapustili volišče ti in tudi nekateri pravični mestni možje; mislili so namreč, da go-gori komisijski ud gosp. Lenček tudi v imenu postave; in le zato se mu niso bolj trdno ustavili. Tako je odstranil nepostavno in zvijačno komisijski ud zminjške in tudi nekatere ž njimi somisleče mestne volilce III. volilnega razreda, tako je dosegel, da se tudi naslednji dan 6. novembra tovrstni volilci II. razreda volitve naravno niso udeležili in da so tudi nekateri volilci I. razreda 7. novembra ostali doma. Da bi tej laži nekoliko tal preskrbel, je neki gospod brž po volitvi tekel v Ljubljano in tam poskušal doseči, da bi bilo res, kar se je v zadregi zvijačno zlagalo. Ker tam ni nič kazalo, jelo se je kmetom sladkati in velikodušno obetati, da jim bodo zastonj sestavili novo prošnjo za ločitev. Pa možje se niso dali vjeti. — Volilci Zminške podobčine so se zoper tako ravnanje pritožili na visoko c. kr. deželno vlado. Pritožbo so podpisali trije zminski možje: Jakob Volčič iz Gabrovega, Janez Oman iz Zminca in Valentin Sušnik iz Breznice. Navedli so za priče sledeče možč: Janez Sever iz Puštala št. 17, Jože Sever iz Puštala št. 19, Janez Benedičič iz Puštala št. 20, Jurij Osterc iz Puštala št. 10, Andrej Perko, posestnik v Škofji Loki, Janez Janez od sv. Ožbalta, Andrej Dolenec iz Sopotnice, Janez Rupar od sv. Andreja, Janez Hribernik od sv. Barbare, Franc Sever iz Puštala št. 26. Če bi vsi ti ne zadostovali, morejo pričati nepostavnost Lenčkovega postopanja še drugi, tudi tedaj navzoči možje ; n. pr. Lorenc Šubic, Janez Potočnik, Franc Debeljak, Franc Tavčar, Štefan Benedičič iz Sopotnice, Jakob Rupar iz Bodolj, Pavel Demšar in Gašper Zevnik iz Puštala.
Pa kaj I Saj za enkrat Se naštetih prič ni bila še nobena zaslišana. G. okrajni glavar Gstettenhofer je vodil 30. novembra v Loki volitev zadevajočo preiskavo. Zaslišani so bili prej omenjeni trije volilci, ki so bili pritožbo vložili, pa nobena v pritožbi navedenih prič. Te še povabljene niso bile k obravnavi. Stvar se bi bila morda vendar dobro stekla, ko bi bil g. okrajni glavar umel dijalekt kmečkih mož, ali če bi imel za tolmača kakega
nepristranskega moža; tu pa je tolmačil g. Lenček ; sam sebi pa seveda ta mož ni hotel izkljuvati očij. Najprej so bili možje vpraSfttai, če so sami pritožbo podpisali. Vsi so potrdili. Na vprašanje, ali vedo, kaj je v pritožbi, sta dva odločno se izjavila, da vesta, ker se jima je pritožba dvakrat prebrala, tretji pa je rekel, da ni slišal, kaj je notri, a podpisal je pritožbo na prigovarjanje mož, ki so bili pri občinski volitvi za III. razred navzoči in so videli agitacijsko postopanje komisijskega uda gosp. Lenček-a. ZasliSancu Valentinu Sušniku se je očitalo, kako je on mogel pritožbo podpisati, ker ni bil pri volitvi III. razreda navzoč kot volilec II. razreda. Odgovoril je: Meni so pravile priče, ki so bile tisti dan zraven in so v pritožbi navedene. Pokličite te priče in one bodo to spričale. Za-sliSanec Jakob Volčič pa se izjavlja, da je bil pri volitvi III. razreda sam zraven in je sam notarja Lenčeka slišal omenjene besede govoriti. Tu zavpijejo navzoči Lenčekovi tovariši »ni res, ni res* in so vpili nad njim, da je omolknil. Kaj ne, to je nepristranska preiskava I — Na to je spisal protokol, sestavljen v nemškem jeziku, kterega nihče izmed prič ne razume. Nektere stavke je navzoč Lenčekov pristaš pretolmačil na slovensko. In kaj je stalo, ako je tolmač prav prestavil v protokolu? Janez Oman, ki je podpisal pritožbo, ne ve, kaj je podpisal, Valentin Sušnik ne more vedeti, kako je g. Lenček pri volitvi govoril, ker ni bil takrat zraven, Jakob Volčič pa je bil sicer takrat zraven, pa je napačno razumel.« — Zasli-Sanci so zahtevali, naj se jim celi protokol prebere, a reklo se jim je: »drugo, kar je v protokolu, ne zadeva vas, zato se vam ne bo prestavilo. Vi le podpišite protokol.« A kar se že to ni vjemalo z resnično izjavo, ker se je iz nemškega protokola pretolmačilo in ker se cel protokol ni hotel pre-tolmačiti, ni hotel nobeden zaslišancev protokola podpisati, ampak so skupno brez podpisa odšli. — Omeniti je še, da se je zaslišancem tudi žugalo, da bodo zaprti, a Valentin Sušnik se odreže: Zato nikdar ne, zaslišite od nas navedene priče in bodo one spričale resničnost pritožbe. — Kak vspeh bo imel priziv zoper postavnost volitve, se ne ve; a gotovo je, ako se bo na ta način stvar preiskavala, gotovo ne pride resnica na dan. Zato zahteva velika večina ložkih volilcev iz mesta in okolice, naj se zaslišijo v pritožbi navedene priče in sicer po možu, ki se bo mogel s pričami sam brez tolmača razumeti in kateri bo skrbel, da ne bodo Lenček in njegovi pristaši segali pričam v besedo. Skratka zahtevamo popolnoma nepristransko preiskavo, To je pač vsakemu jasno, da postopanje g. Lenčeka pri volitvi ni bilo opravičeno in tudi ne postavno. Kako si upa ud volitvene komisije v volivni sobani v trenutku, ko se imajo že glasovi oddati, navzočim volilcem zaklicati: »Te smeš voliti, teh pa ne.« Ali ni to nepostavno? To je skrajno strankarstvo, ki je v najstrastnejših političnih bojih do sedaj nezaslišano. Mar naj bi g. Lenček kot ud volilne komisije, ki ima skrbeti, da se izvirši volitev postavno, torej tudi nepristransko, če se je že hotel odkrižati neljubih mu volilcev, raj še vrata zaprl' in s tremi ključi zaklenil, ko je videl, da se bližajo možje, o katerih je sodil, da ne bodo volili njegovih pristašev. Res globoko se je g. notar ponižal s tem činom pristranosti in proti postavnosti I Od slavne c. kr. vlade pa pričakujemo, da bo dala stvar objektivno preiskati in ako se to zgodi, smo prepričani, da bo volitev ovržena-
(V ljubljanski klavnici) so lansko leto pobili in zaklali 4235 goved, 7769 prašičev, 8156 telet, 2266 koza in ovac, 2988 kozličkov. Dohodki klavnice so znašali lansko leto 21.588 gld. 9 kr., troški 14.934 gld. 51 kr., čisti dohodek 6653 gld. 58 kr.
(Iz Želimelj.) Kakor se mi zdi, obstoji deželna ceBtna zapoved, da morajo biti na vseh važnej-š i h razpotjih postavljene *roke" z napisi, ki potniku kažejo, kara ta ali ona cesta vodi. Zakaj to omenjam ? Pri Škofljici se odcepi od novomeške deželne ceste deželna cesta na Kočevje. Ta drži najpreje v ravni črti naravnost proti Igu in še-le sredi barja krene v pravokotu proti Pijavi Gorici. Pod Pijavo Gorico se zopet od te odcepi okrajna cesta na Zelimlje-Podturjak. Čudno pa, da ni niti na prvem niti na drugem mestu „roke", ki bi potniku služila za orijentiranje. — Tako nam je znano že več slučajev, da so šli vozniki najpreje v ravni črti čez barje in prišli na Ig, kjer so jih še-le podučili, da so — zašli I Morali so toraj čez ižanske „Gavge"
t želimeljsko dolino, pri čemer je gotovo ura zamude. Drugi zopet hottči v Podturjak, so zašli na Pijavo Gorico, kjer so še le zvedeli, da se po tej cesti ue pride. Prašamo: ali ni to zares velika za-uikrnost cestnega odbornika v Smariji, ki za vse to ve, pa se za napravo potrebnih desk nič ne zmeni?! S koliko strogostjo se je zahtevala zadnja leta od občinskih predstojništev naprava novih desk in napisov po vaseh! In vendar v vasi človek lahko vsacega otroka popraša za ime vasi in kraja. Na koga pa se bodeš obrnil sredi barja, posebno kadar potuješ v jesenskem ali zimskem meglenem morju, ko ni na daleč okrog nikake hiše?! Res, narobe svet! Stvar ima pa še drugo stran. Ravno v kljuki, sredi barja, ima burja veliko moč in napravi zato velike žamete. Na vse tri strani ob c<*sti pa so globoki jarki, v katerih skoro vedno voda stoji. Te vkope burja po zimi popolno žamete tako, da Človek s prva celo po dnevi težko najde, kje je cesta — oziroma ovinek; kaj pa še-le po noči ! — Tako se je zgodilo lansko zimo, da je hlapec tu-kajšnega gospodarja zabredel skoro še pri belem dnevu s sanmi in lepo živalijo v ta rov ob cesti. Le z velikim naporom in po dolgem čakanju so rešili žival iz jarka. Ce se zopet kaj tacega ali še hujega prigodi, kedo bode temu kriv? Gotovo da zanikruost cestnega odbornika. Ko bi bila ondi .roka" ali kako drevo, bi bilo lahko vsaj domačinom najti ovinek. Zato apeliramo v tej zadevi na vse prizadete kroge. Letos se je posula okrajna cesta želimeljska prvikrat potom licitacije. Pa kako ? Cestni odbornik se je pogodil s posipači za 58 kr. za m®. Seveda za to malo svoto ni hotel noben domačin posipanja prevzeti. Posuli bo tedaj Pijavčani in napeljali nekaj .sipe", ki bila pač dobra za vrtne stezice in pod „Tivoli", ne pa za cesto, po kateri gre dan za dnem toliko težkih voz, obloženih z drvmi in drugo lesenino! Do sedaj je bil ta del ceste, od Rogovile pa do Zelimelj najlepši v okolici, dasi so jo posestniki sami posipali ; poslej bi imela biti še boljša. Pa, kakor je videti, bode mnogo slabša. Zato po pravici posestniki godrnjajo: mi plačujemo za cesto pri davkih in torej hočemo imeti cesto v dobrem stanu, ne pa slabšo ko preje.
(Od Sv. Ane nad Tržičem) 12. dec.: Navadno se iz naših Rovtov poroča o prijatelju" Bornu, in hvaležni smo, da se vrli .Slov." potegne za nas. Danes pa, prosim, blagovolite sprejeti nekaj vrstic o volitvi občinskega odbora, ki se je vršila 10. t. m* Ko smo volilifjjvolilue može za deželnozborske volitve, je bil voljen tudi glasoviti rudniški vodja Simon Rieger, deloma vsled pritiska na odvisne, deloma po vplivu znanega paše. In ta mož sije vtepel v glavo, da mora tudi pri obč. volitvah priti v odbor in najmanj župan šentanske doline postati. Pošiljal je svoje ljudi že pred volitvami do kmetov po vseh hribih ; jeden je celo zaduji večer s s v e-tilnico okoli glasove lovil. Na dan volitve prileti njegov tesarski mojster v „gostilno 2ni-darjevo" med kmete in jih povabi v drugo sobo na pijačo in smodke, češ naj raji pijo kot volijo. Seveda pride tudi oblastni vodja, ki misli, da je že vsa naša dolina pod njegovo „komando", in odvisue delavce in kmete na različne načine nagovarja, da se imajo hrabro držati in njega kot prvega občinskega svetovalca in njegove podložne .uradnike" kot odbornike voliti. Mož je že v duhu gledal sebe na županovem sedežu med svojimi .uradniki" odborniki, a mi smo mu pokazali, da je on tujec med nami, daga ne maramo, ker on dela povsodi zoper nas, v našo škodo, kjer more, pokazali smo mu vrata, on in vsi njegovi so — „skozi padli". Zvolili smo osem mož domačinov, (Ahačič, Ankele, Završnik, Urbank, An-žečman, Tonač Perjan, Ukan), od katerih se nadejamo, da bodo dobro in previdno gospodarili, ker previdnosti je pri nas res treba; kajti od ene strani nas stiska b. Born, od druge Rieger ; in žalibog je že mnogo nekdaj trdnih kmetov uničenih. Marsikaj bi lahko omenili, kako je postopalo in še postopa ravno rudniško vodstvo, kako si je prilastilo veliko zemlje (n. pr. lepe kmetije Potočnikove), pa za danes naj molčim, ker imate za enkrat Borna dovolj. Tudi bi lahko omenjal, da ti tujci za nas tudi v moralnem (!) verskem oziru niso posebna sreča, in da se je ravno letos zgodilo nekaj, kar je vsej dolini v pohujšanje. No pa za danes naj bode. Ce ne bodo sa naprej mirovali, pridemo z vsem na dan. Prepričani naj bodo ti tujci, da so minuli časi, ko so delali, kar se jim je ljubilo, iu da pazimo na vsak
korak. Ker je volitev za Riegerja tako slabo izpadla, je bil ves iz sebe. Kni pravijo, da so ga videli tako potrtegB, da so mu debele solze tekle. Potem pa se vsede v .svojo" pošto (mimogrede bodi omenjeno, da se je glasil nekdanji napis na poštni kripi „k. k. Post Annathal" katerega je že .Slov." bičal, spremenil baje na povelje iz Trsta v „k. k. Post".) Potem se je zmaševal nad kmetom Bundrom, ki ga ni hotel voliti, s tem, da mu je precej vožnjo pri rudniku odpovedal. (Zelo smo bili veseli poročila o lepi zmagi, ker smo se bali, da vas mogočni Rieger res popolnoma pod oblast ne spravi in tako z Bor-nom čisto ne uniči. Vidite toraj, da se vse doseže, samo dobre volje in s 1 o g e je treba. Le junaško se držite in ne udajte se, ker prepričali ste se, da vara niti Born niti Rieger nista prijatelja. Ce pa enemu ali drugemu zaslužiti ne dasta, zato še ne prideta na „kant", ker godilo se vam je poprej pač bolje, ko jih ni bilo. Ce bote vsi skup držali, bota rada odjenjala. Opomba uredništva.)
(Z Iga.) Iška fara je bila letos po preteku desetih let vnovič deležna milosti sv. misijona, ki se je obhajal od 29. novembra do 9. decembra iu so ga vodili preč. gg. misijonarji - lazaristi iz Ljubljane in sicer preč. gg. P. Karol Heidrieh, P. Urban Nežmah, P. Vincencij Krivec in P. Jožef Novinšek. Vodili so ga z veliko vnemo in požrtvovalnostjo, za kar jim javno izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Farani so ves čas sv. misijona zelo pridno in z veliko gorečnostjo hodili k sv. opravilom. Krepke in ginljive govore gospodov misijonarjev poslušali so pazljivo in nad 3500 bilo je obhajanih. Slovesno procesijo o sklepu 8v. misijona, na Marijin praznik čistega spočetja, vodil je vodnik sv. misijona preč. g. P. Karol Heidrieh mej obilno azistenco, procesija je bila posebno velika in v lepem redu. Lepo in spodbudno je bilo tudi petje v cerkvi in pri procesiji. V ponedeljek bila je slovesna sv. maša za umrle iške župnije in nato procesija na pokopališče. Preč g. vizitator P. Jožef imel je še na to govor o tretjem redu in sprejel več novih udov v tretji red sv-Frančiška in popoludne ob 3. uri so nas zapustili gg. misijonarji mej slovesnim zvonenjem. Ko je pa utihnilo zvonenje, o kako tiho je ostalo po župniji I Mir v srcih, mir z Bogom, mir mej sosedi — povsodi vse tiho, kako dobrodejna je ta tihota, da bi pač vedno vladala mej nami. Hvala vsem, ki se pripomogli, da se je ta cerkvena slovesnost vršila tako spodbudno, hvala zlasti č. g. župniku Jakobu Dolencu, ki nam je v 14 letih že tretjič oskrbel misijon. Bog vsem plačaj stotero !
*
* *
(Ie Celovca) dne 13. decembra: Dež. zbor bode menda otvorjen takoj po novem letu. — Večji in manjši pretepi so sedaj v Celovcu prav na dnevnem redu kot veliki .napredek" naše ultranemške resi-dencije. — Prihodno nedeljo dne 15. decembra bodo slovesno blagoslovili novo popravljeno soho sv. Flo-rijana na Heuplatzu in novo podobo lurške Matere božje pri mestni župnijski cerkvi sv. Ilija. — Prihodnji teden, od 15. do 22. decembra bode imel č. o. Jos. F r a n z S. J. v veliki dvorani rokodelskega doma versko - apologetična predavanja za može in mladeniče. Vsak večer ob 8. uri bode predavanje.
(Ie celovške škofije.) Vč. g. župnik in dekanijski upravitelj Janez M u 11 e r v Kotmarivasi je imenovan za kn, šk. duh. svetovalca in dekana. — C. g. župnik J. Jorrer v Zg. Milstatu je resigni-ral na župuijo Svinica.
(Koroške novice.) Radružilo se je društvo nemških Korošcev na Dunaju. Društveno premoženje — celih 19 gld. 70 kr. so zapustili .Sudmarki", da te novce obrne za .nemško šolstvo" na Koroškem. — Dobro teknilo! — Judeževe groše nemškega .šulferajna" dobita šoli v Šmohoru in Naborjeti. — Katoliško ljudsko društvo se je ustanovilo za labudsko dolino. Sedež mu je v St. Pavlu. Dobro ! — Več hiš je pogorelo dne 7. decembra v Molzbihlu. — Hranilnica in posojilnica v S e n t JanžuvRožni dolini napravi dne 26. grudna 1895 ob 3. uri popoludne v gostilni .pri Cinko\cu" v St. Janžu svoj izvanredni občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Nagovor predseduikov. 2. Prememba pravil. 3. Razni nasveti. — Hranilnica in posojilnica v G 1 i n j a h je dne 24. listopada t. 1. v svoji odborovi seji na podlagi čleua 11. zadružnih pravil sklenila obrestno mero od prihodnjega novega leta naprej znižati, kakor sledi: za hranilne vloge namesto 41/,, le po 4 odstotke. Za posojila namesto 5'/t pi sam) 5 odstotkov.
(Italijanska šola v Opatiji.) Kako skrbi primorska vlada za iredentovce, nam je zopet pokazala z napravo italijanske ljudske šole v Opatiji. Dasi v Opatiji ni niti 20 italijanskih otrok, je vlada vendar za novo šolo razpisala kar dve učiteljski mesti najedenkrat. Voloska občina je sicer poslala pritožbo na ministerstvo, toda vlada je vkljub temu razpisala službi.
*
* *
(f P. Bonarentura Polic.) Dne 11. decembra ob 1. uri po polunoči je po dolgi in težki bolezni izdihnil blago dušo P. Bonaventura Polic, kapucin na Reki. Rojen je bil dne 2. aprila leta 1835 pri Sv. Ani v Slovenskih Goricah. Za mašnika posvečen 23. oktobra 1864. Bil je zvest delavec v vinogradu Gospodovem do svoje zadnje bolezni. Nekoliko dnij pred smrtjo je sprejel pobožno svete zakramente za umirajoče, poklical vse svoje redovne brate in se od vsacega poslovil, potem pa mirno preminil v Gospodu. Blagega pokojnika priporočamo v pobožno molitev.
*
* *
(V Laškem) na Spodnjem Štajerskem razsaja močuo vratica. Zlasti davi otroke. V 14 dueh jih je umrlo 25.
*
* *
(Na dunajskem vseučilišču) so v nedeljo dne 8. t. m. slovesno odkrili spomenik pokojnemu profesorju dr. Jožef S t e f a n - u , znanemu fiziku, rodom koroškemu Slovencu. Spominsko soho so mu postavili na vseučiliščnem hodniku bivši učenci in častilci. Soho je izdelal kipar profesor A. Šmidgru-ber v naravni velikosti po naročilu posebnega odbora, kateremu je bil na čelu dr. A. pl. Obermayer in katerega je posebno podpiral nadvojvoda Rainer in knez Janez Lichtenstein. Slavnosti se je udeležilo mnogo odličnega občinstva, zastopniki učnega ministerstva, akademije zuauosti, akademični senat itd. Slavnostni govor je imel profesor fizike, dr. Lud. Boltzman, ki je poudarjal velike zasluge Štefanove za fizikalično znanost, njega zasluge za šolstvo, osebno razmerje itd. Z naudušenim nagovorom je izročil dr. Obermajer spomenik rektorju profesorju A. Menger-u v varstvo in mu izročil dotične listine. Rektor se je zahvalil v imenu vseučilišča in z »Gau-deamus" se je končala pomenljiva slovesnost. — Ali se je kdo navzočih spomnil, da so slavili — — Slovenca?! Čast njegovemu spominu I
(Ie Rima) 10. dec. V zgornji Italiji je padIr> mnogo snega, pri nas pa ga še nimamo in upam, da bomo lahko tudi brez tega nebodigatreba shajali. Vreme je pač zdaj zelo nestanovitno; dež, burja, jug, mraz in gorkota se neprenehoma menjavajo in sicer tako naglo, kakor bi trenil. Je n. pr. najlepši gorek dan, kakor v lepi jeseni, solnce silno pripeka, da se potiš in poiščeš hladno senco, pa na hip nastane burja, mrzel dež, čez kake dve uri pa zopet potegne .scirocco". Brez mraza tedaj tudi v Rimu uismo, bili so že dnevi, ko je živo srebro pod ničlo zlezlo in presneto je bilo občutljivo v nezakurjeni sobi, ki ima zraven še to, da je tlak v nji namesto iz desk narejen iz rudeče opeke. Pri vsem tem pa so vrtovi lepo zeleni in najlepši kras v njih so sedaj pomarančna drevesa, katerih sad dozoruje; mej temno zelenim listjem so nabrane lepo rumene pomaranče. Kaj ne, da smo srečni v tej deželi .wo Citronen bliihen und Orangen vvachsen !"
(V kardinalskem kolegiji) je zdaj 64 članov ; mej njimi 33 Lahov. Zadnji umrli kardinal Persieo je bil 108. izmej kardinalov, ki so umrli pod sedanjem papežem. Od papeža Pija IX. imenovanih kardinalov živi jih zdaj le še 7, mej njimi kardinala Ledochowski in Hohenlohe.
(Žrtva žganja.) V Novem Sadu na Ogerskem je stavil minoli teden neki kmet s krčmarjem, da v dušku spije jeden liter žganja. Stava je obstala v tem, da v slučaju, ako kmet ne izpije žganja, sam plača dotično svoto, nasprotno pa mora krčmar zastonj prepustiti omenjeno pijačo. Krčmar res donese liter žganja, katerega kmet vzame in srka tako dolgo, dokler ni bila steklenica prazna. Takoj na to se poda kmet iz gostilne ter hoče stopiti na voz, toda v tem trenutku se zgrudi na tla. Bil je mrtev.
(Ie Severne Amerike.) Socijalne razmere v Zveznih državah so vedno bolj obupljive. Jeden naj-odličnejših mož v Severni Ameriki, M. Depew trdi, da ima 50 milijonarjev v Severni Ameriki toliko denarno moč, da morejo v 24 urah vstaviti vse železnice in pretrgati vse brzojavne zveze v državah. Ti možje razpolagajo s tolikim kapitalom, da morejo celo deželo spraviti v največji denarni polom, kadar
koli bi s») jim to umestno zdelo. Raiuu teb 50 denarnih kraljev, je v državah sicer še 3800 milijonarjev, kateri imajo skoraj polovico vsega narodnega premoženja v pesteh, toda te nemauiče žrejo leto za letom oni 50teri velmoLje kakor velike ščuko male karpe. Ameriki tedaj ravno tako žuga socijalna kriza kakor Evropi, katero je povzročil moderni napredek — brez Boga. Res je, da si nekateri možje še prizadevajo zavirati strašni polom, — toda zastonj. Jediua rešiteljica bi mogla biti le katoliška cerkev, ki pa v Ameriki nima nikakih pravic. Ameriški državniki se ne zmenijo za njo, vsaka sekta jim je ljubša nego katoličanstvo. — Dasi tolikanj pišejo o napredku katoličanstva v Ameriki, vendar je jasno dokazano, da pride na jednega spreobrnjenca k katoliški cerkvi povprečno ua leto 25 katoliških odpadnikov v razna krivoverstva. In temu se ni čuditi, ako pomislimo, da ima 25 do 30 tisoč Slovencev Jugoslovanov v Kali- rniji jednega duhovnika, č. g. Jerama. Č. g. M. Si jlik pa mora sam v celej državi Jowa pastirovati med vsemi Poljaki, Slovenci in Hrvati. Evropa izdaja na leto milijarde za vojake, le za dufne potrebe svojih ameriških izseljencev tako ubogo malo stcri.
*
* *
(Semnji po Slovenskem od 16—21. dec.) Na Kranjskem: 16. v Zagorju na Notr., Kostanjevici, Višnji gori; 19. v Skocijanu ; 21. v Krašnji. — Na Slovenskem Štajerskem: 19. na Teharjih; 21. na Laškem, pri Sv. Tomažu (na Do-lans.), v Brežicah. — Na Koroškem: 16. v Paterjouu. — Na Primorskem: 16., 20., 21. v Ogleju; 21. v Rifenbergu.
Driištva.
(Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) so zadnji i< n poslali: Podružnica vipavska iz nabiralnika pri ^ Perhavcu 2 gld. 2 kr.; podružnica na Greti 13 gid. 70 kr.; Mohorjani v Sežani 1 gld.; moška podružnica v Tolminu 34 gld.; g. Jos. Zirovnik v Gorjah pri Bledu je ob otvor-jenju šole v Zasipu nabral 5 gld., in sicer je č. g. dež. poslanec župnik Ažman daroval 1 gld., gg. učitelji in drugi šolski prijatelji pa 4 gld.; iz nabiralnika v gostilni g. Peternela na Bledu 4 gld. 5 kr.; gospdč. Erna Oman, učiteljica v Begunjah ua Gor., je nabrala v veseli družbi 2 gld. 50 kr.; vesela družba v gostilni »pri črnem orlu" v Idriji 2 gld. 50 kr.; Mohorjani v Gorenjih Gorjah pri Bledu 3 gld.; Mohorjani na Breznici po č. g. župniku T. Potočniku 3 gld. 50 kr.; podružnica na Rečici v Savinjski Dolini 36 gld. ; podružnica v Trbovljah 57 gold.; ženska podružnica v Kobaridu 42 gold. 38 kr.; izvenakad. podružnica v Gradcu 36 gld. — Bog plačaj dobrotnikom ! Nekoliko podružnic pa še ni poslalo doneskov za 1. 1895. Uljudno prosimo tovariše in tovarišice, ki nosijo častno blagajniško breme pri naših podružnicah, da se blagovolijo po-žuriti z nabiraujem, ker je konec leta pred durmi.
Blagajništvo družbt sv. Cirila in Metoda.
(Družba sv. Cirila in Metoda.) V zadnjih letih je prišlo splošno v navado, da se rodoljubi odkupujejo v kak dobrodelen namen, mesto da bi si mej seboj dopisavali ali čestitali povodom imendana, praznikov ali novega leta. Ker je naša družba uprav letos pri svojih zavodih iu pri zgradbi Velikovške šole prevzela velike obveznosti — a so jej vsled potresa letos dohajali bolj skromni darovi, zato se zglaša pri rodoljubnem občinstvu s prošnjo, naj se blagovoli povodom bližajočih se božičnih praznikov in novega leta mesto običajnih čestitk odkupljevati v korist nnšej družbi in jej s svojim darom prihiteti na pomoč, da toliko izdatneje in toliko vstrajneje more delovati v odka-zanem poklicu. Vsak dospeli dar se objavi po naših časnikih.
Vodstvo družbe sv. irila in Metoda v Ljubljani.
(Radovljiška podružnica družbe sv. Cirila in Metoda) bode imela v nedeljo dne 15. decembra ob 3. uri popoludne svoj redni občni zbor v prostorih gostilne goRpe Klinarjeve v Radovljici z običajnim vsporedom. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Ljubljansko prostovoljno gasilno društvo.) Kakor vsako leto, tako bode prostovoljno gasilno društvo tudi letos na sv. Štefana dan napravilo božičnico za svoje člane iu sploh za vse prijatelje in podpornike gasilnega društva. Ker pa društvo v ta namen nima potrebnih denarnih sredstev na razpolago, usoja si že zdaj naznanjati, da bode dotični komite tekom prihodnjega tedna potrkal na vrata vrlih ljubljanskih meščanov in prijateljev gasiluega društva ter je prepričan, da bode kakor doslej, tudi letos našel povsod dobrohotno srce in odprte roke. Opomni se še, da je čisti dohodek namenjen za bolniško blagajno tega društva.
(Vabilo k veselici,) katero priredi slovensko društvo »Edin si* v Gradcu dne 15. decembra v prostorih gontilne »Zum gold. Ochsen", Griesgasse 17, v prospeh društva. — Vspored: 1. „Koračnica", svira godba. 2. J. "VVerner: Valček
»Giistiuger", svira godba. 3. Pozdrav gostov. 4. A. Nedved: »Mili kraj", poje moški zbor »Edinost". 5. Ciikoff: Glasbena slika »Planinski venček", svira godba. 6. Vasak: »Slovan", poje moški zbor »Edinost". 7. J. Auer: Polka »Ženski dar", svira godba. 8. Meised: ,Adagio", solo za vijolino. 9. Mošek: »Otok bleški", poje moški zbor »Edinost". 10. J. Kern: Potporia »Kar hočete", svira godba. 11. S Jenko: »Naprej", poje moški zbor »Edinost". 12. Sittkopf: Valček »Planiuski glasovi", svira godba.
—	Prosta zabava. — Začetek ob 7. uri zvečer. — Vstopnina za osebo 30 kr., za družino 70 kr. — K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
(Vodstvena seja družbe sv. Cirila in Metoda.) Družba sv. Cirila iu Metoda je imela svojo 89. vodstveno sejo dne 5. decembra t. I. v prostorih »Slovenske Matice". Navzočni so bili: Tomo Zupan (prvomestnik), Ivan Hribar, Anton Koblar (blagajnik), Ivan Murnik, Luka Svetec (podpredsednik) in dr. Ivan Svetina; od nadzoruištva: Oroslav Dolenec in Ivau Vrhovnik. — Pričetek seje ob 1/td. uri popoludne. — Po običajni otvoritvi seje se je prvomestnik s toplimi besedami spominjal pokojnega hiš. posestnika iu trgovca Jurija Vrečko, ki je volil družbi svojo hišo v Gradci. V počeščenje pokojnikovega spomina so navzočni na prvomestnikov poziv ostali raz sedeže. — Blagajnik je naznanil, da je imela družba od 1. januvarija do 5. decembra t. 1. 19.74461 gld. dohodkov in 28.902-46 gld. troškov, t. j. 9157 85 gld. primanjkljeja; od 15. oktobra do 5 decembra t. 1. pa je družba prejela 1912-60 gld. in izdala 2368-38 gld., primanjkalo je torej ta čas 455 78 gld. — Ko so se rešile nekatere vloge, sklenilo se je, da se učiteljstvo družbiuih šol. zavodov zavaruje za pokojnino. Vsprejeli so se razni nasveti. Ob 6. uri zvečer je bil seji konec.
(Katoliška delavska družba v Zago r j i.) V nedeljo dne 8. t. m. je slavila sv. Miklavža zagorska katoliška delavska dražba. V dvo rani novega doma se je bilo zbralo do 400 oseb. Z Miklavževo slovesnostjo je združila družba češče-nje svete Barbare, zavetnice rudarskega stanu. Na lepo okinčanem odru je najpreje Anica Habatova dovršeno predavala pesem zagorskega rojaka, rajnega trgovca gospoda Mihelčiča v čast sv. Barbari. Krasno petje, prazniku primerno, je na to nauduše-valo poslušalce. Med petjem se je odgrnil oder in živa podoba sv. Barbare se je pokazala, razsvetljena z bengalično lučjo. Na sredi je stala svetnica, z mečem v jedni in s kelihom v drugi roki; pred njo pa je klečalo šest rudarjev z gorečimi jamskimi svetilkami v rokah; na sredi je pa ljubek angeljček spopolnoval to prekrasno skupino. Take predstave so vzgojevalne in blažilne; to je za naše ljudstvo. Tako smo si mislili ob ti priliki in prisrčno smo blagrovali zagorske delavce, da imajo tako lepo razvedrilo; zahvaljevali se pa tudi predstavljalcem in pred vsem njihovi voditeljici, stvoriteljici cele veselice, gospe Milačevi, ki je s svojim umetelniškim okusom iu s svojo neumorno gorečnostjo vstvarila celo veselieo. Predno je nastopil Miklavž s svojim slikovitim spremstvom, je izpregovoril dr. Krek o darovih, ki naj si jih želimo cd sv. Miklavža. Rudarjem je voščil, naj jim nikdar ue ugasnejo svetilke, ki jih rabijo pri svojem težkem delu, naj si pa tudi luči vere, upa-uja iu ljubezni ne dade iztrgati iz srca. Otrokom je priporočal ubogljivost do starišev in predstojnikov in želeč, naj bi tudi v časnem oziru prinesel Miklavž vsega, česar potrebuje delavski stan, je završil svoj govor. — Jedna misel je vladala o zagorskem Miklavževem večeru, misel prisrčnega veselja iu prave hvaležnosti, ki jo je spremljala želja, naj bi se še mnogokrat obrali v novem domu v spodbudo in zabavo. Ta večer je pokazal, da vlada božji blagoslov nad mlado družbo in njenim lepim domovanjem iu da se vresničujejo želje, katere je izražal mil. gosp. stolni prošt, ko jo je blagoslavljal in izročal njenemu namenu.
(Gasilnemu društvu v Gorjah) je c. kr. ministerstvo dovolilo za leto 1896 tombolo, pri kateri so pa dohodki v denarju izključeni.
(Slovensko bralno društvo v Škofji Loki.) Vabilo k vesel,ci, katero priredi »Slov. bralno društvo" s prijaznim sodelovanjem godbenega kvarteta v Škofji Loki, v nedeljo dne 15. decembra 1895 v svojih prostorih. Vspored : 1. Izvaja godbeni kvartet : a) Grilss Euch Gott, D. Zeller. b) Vzdah valov, I. Ivanovič. c) Koračnica ognjegascev, I. Rosen. 2. Petje društvenega moškega zbora: a) Četverospev »Pred slovesom", b) Vesel se je sešel naš zbor, poje zbor, c) Na planine, d) Za dom med bojni grom, Hugolin Sattner. 3. Šaljiva deklamacija, I. Luznar. 4. Samospev s spremljevanjem citer. 5. Igra „Vi-soki O". 6. Prosta zabava. — Vstopnina za ude 20 nov., za neude 30 nov. Začetek ob 7. uri zvečer.
—	K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
odbor.
Telegrami.
Dunaj, 14. decembra. (Državni zbor.) Po sklepu splošnega razgovora o proračunu je grof H o h e n w a r t nasproti baronu Di-pauli-ju rekel, da so pravila konservativnega kluba ostala vedno jednaka, da so bila toraj tudi vedno veljavna za Dipauli-ja. — Burg-staller je nasproti poslancu Nabergoju
omenjal, da je v tržaškem mestnem okrožju 10 ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom, kar pa ni res, ker to velja le za okolico. — Falkenhayn je nasproti Wurmbrandu popravljal, da uradniško ministerstvo ni imelo samo namena sebe ohraniti, kar bi bilo nečastno. Grof Wurmbrand je pojasnil in preklical svojo trditev.
Dunaj, 14. decembra. (Državni zbor.) Finančni minister je predložil proračunski provizorij do konca maroa 1896. — Pri proračunski razpravi je pri točki „ najvišji dvor" pojasnoval Lueger, da mnogo odposlanstev ni bilo vsprejetih na Najvišjem mestu, tako avstrijski obrtniki in ogerski Ru-muni, za kar je odgovorna vlada. — Badeni je odgovoril, da vsprcjem pri cesarju je odvisen jedino le od osebne volje cesarjeve. Izjavlja pa v imenu vlade, da je vselej, kader je cesar vprašal v tem oziru kakega člana kabineta; cesarju priporočil, naj prosilca vsprejme, vzlasti ako se je šlo za pritožbe proti vladi. — Na to je bila po priporočilu poročevalca Palffyja ta točka vsprejeta.
Dunaj, 14. decembra. ^ Cesar je imenoval deželnim maršalom na Češkem kneza Jurija Lobkovica, namestnikom deželnega poslanca L i p p e r t a , grofa B r a n d i s a deželnim glavarjem na Tirolskem, namestnikom dr. Heppergerja, za Goriško deželnim glavarjem grofa Frana Coroninija, namestnikom posl. dr. Ant. Gregorčiča.
Dunaj, 14. decembra. S cesarskim patentom z dne 12. decembra so sklicani deželni zbori češki, gališki, gorenje- in do-lenjeavstrijski, štajerski, kranjski, moravski, šlezijski in goriški na 28. decembra, koroški in tirolski na 2. januvarija, solnograški na 7. januvarija, istrijanski, predarelski, tržaški na 8. januvarija, bukovinski in dalmatinski na 10. januvarija.
Reka, 13. decembra. Jeden del štirinadstropne nove stavbe se je danes porušil ter zakopal več delavcev. Do sedaj so našli jednega mrtvega in štiri ranjene.
Budimpešta, 13. decembra. Finančni in trgovinski minister se podasta jutri zvečer na Dunaj. Prihodnji teden dojde na Dunaj tudi ministerski predsednik baron Banffj. To ministersko posvetovanje je v zvezi z obnovitvijo carinske in trgovinske zveze mej Avstrijo in Ogersko.
Pariz, 13. decembra. Zbornica je vsprejela cel proračun s 453 proti 59 glasovom.
Bern, 13. decembra. Zvezni svet je s 24 proti 17 glasovom vsprejel zakon glede ustanovitve državne zvezne banke. Cisti dobiček se prepusti posamnim kantonom.
Madrid, 13. decembra. Vlada je vsprejela 1,250.000 pasetov, katere so Španjci nabrali za nakup jednega parnika za ekspe-dicijo na Kubo.
Carigrad, 13. decembra. Angleška in italijanska druga vojna ladija ste danes dospeli sem, francoska ladija dospe jutri zjutraj, avstro-ogerska pa jutri zvečer.
London, 13. decembra. „Lond. Gazette" objavlja kraljičin odlok, s katerim se sklicuje državni zbor na 11. februvarija.
London, 13. decembra. Kakor se „Reu-ters Office" poroča iz Antananarivo 30. t. m. je porušila tolpa 6000 Evropejcem sovražnih domačinov misijonsko postajo v Ramaimandro. Angleški misijonar Mac Mahon je ubežal nekaj ur popreje. Vsem Evropejcem se je za-povedalo, podati se v glavno mesto.
Umrli so:
11.	dec. Janez Mcžnar. zidar, 41 let, Kurja vas jetika.
12.	dec. Antonija Perko, sobnega slikarja žena, 43 let, Florijanske ulice 32, vodenica vsled jeterne gramulacije.
V deželni posilni delavnici: 12. dec. Friderik Sulzbacher, prisiljenec, 19 let, lubercul. vnetice možganske mrene.
VbolniSniei vVodmatu:
7.	decembra. Jakob Ravnahrib, vdovec, ubožec, 66 let, rak v šelodou.
8.	decembra. Janoz Sirnik, vdovec, gost&ž, 42 let; typhus abdom.
9.	dec. Peter Fajgelj, vdovec, ubožec, 76 let, rak v želodcu. — Marija Kovač, samska kuharica, 63 let, struma maligna.
10.	dec. Jožefa Molile, samska dninarica, 19 let, jetika.
Meteorologično poročilo.
	Stanje barometra v min.	Temperatura po Celziju			<e
g čas opata zovanja			Vetrovi	Nebo	E a g JU j; H a®5 >
					>
13 9. zvečer	pnssr		pr m.szah	»neg	50-5
7. zjutraj 2. popol.	7194 7209	+0-2 + 10	sr. ssvzh. sr. jvzh.	sneg n	
Srednja veerajšna temperatura -f 2'5°, in za 3"9 nad normalom.
Tržne cene v Ljubljani
(M 14. decembra
PSenica, m. st. Re», „ .
Ječmen, „ . Oves, „ . Ajda, ' „ ' . Proso, „ . Koruza, „ . Krompir, Leča, Grah,
Fižol, ., . Maslo, kgr. Mast,	„
Špeh svež, „
hktl.
gl-	kr.		gl.	|kr.|
8	—	Špeh povojen, kgr. .	—	64
7	f.O	Surovo maslo, „ .	—	80
6	50	Jajce, jedno . . .	—	4
7		Mleko, liter . . .	—	io;
7	50	Goveje meso, kgr.	—	64l
8		Telečje „ „ .	-i—	58,
5	50	Svinjsko „ „ .	—	5 ti!
2	80	Koštrunovo „ „ .	_	36!
11	—	Piščanec ....	_	45!
11	—	Golob.....	_	16
12	—	Seno, 100 kgr. . .	2	40
—	90	Slama, 100 „ . .	2	50
—	6>	Drva trda, 4 kub. m.	7	50
—	60	„ mehka, 4 „ „	5	20
*				
Vozni red
avstrijskih državnih železnic,
veljaven o<l 1. oktobra 1>^5>.">.
Prihajalni in odhajalni čas označen je v srednjeevropskem času. Srednjeevropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuli naprej.
Odhod iz Ljubljane (juž. kol ).
Ob 12. uri 5 min. po noči osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzetlsfcste, Ljubno, čez Selzthal v Aussee. Ischl, Gmunden, Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Karlove vare, Francove vare, Prago, Lipsijo, Dunaj via Amstetten. Ob O. uri 10 min. zjutraj mešani vlak v Kočevje in v Novo mesto
Ob 7. uri 10 min. zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzer.sfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Dunaj via Amstetten. Ob 11. uri 50 min. dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal. Dunaj.
Ob 12. uri 55 min. popoldne meSani vlak v Kočevje
in v Novo Mesto' Ob 1. uri popoldne osebni vlak v Trbiž, Beljak' Celovec, Franzensfeste, Ljubno, ie z Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zeli na jezeru, Inomost, Bregnic, Curih, Genovo, Pariz, Steyr, Line, Gmunden, Ischl, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten Ob 7. uri. 20 min. zvečer mešani vlak v Kočevje in v Novo Mesto.
Prihod v Ljubljano (juž. kol.)
Ob 5. uri 52 min. zjutraj osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Gmundena, Ischla. AusSeea, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Beljaka, Franzensfeste, Trbiža. Ob H. uri 19 min. zjutraj mešani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Ob 11. uri 20 min. dopoludne osebni vlak z Dunaja via Amstetten, Lipsije, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregnice, Inomosta, Zella na jezeru, Lend-Gasteina, Ljubnega, Celovca, Linca, Pontabla, Trbiža. Ob 2. uri 32 min. popoludne mešani vlak iz Kočevja
in Novega Mesta. Ob 4. uri 55 min. popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, Trbiža.
Ob U. uri 4 min. zvečer osebni vlak z Dunaja preko Amtstettena in Ljubnega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiža.
Ob 9. uri 25 min. zvečer meSani vlak iz Kočevja in Novega Mesta.
Odhod iz Ljubljane (drž. kol.) Ob 7. uri 23 min. zjutraj v Kamnik. „ 2. „ 05 „ popoludne „ „ „ (i. „ 50 „ zvečer „ „ „ 10. „ 10 „ zvečer „ „ (ta vlak le do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Prihod v Ljubljano (drž. kol.). Ob O. uri 50 min. zjutraj iz Kamnika. „ 11. „15 „ dopoludne „ „ n «• „ 20 „ zvečer
„ 9. „ 55 „ zvečer „ „ (ta vlak Ie do konca oktobra meseca ob nedeljah.)
Eksekutivne dražbe.
Jurija Zbašnika s Kožne posestvo (1052 gld.) s pritiklinami (134 gld.) dne 8. jan. ia 12. febr. 1896 v Kočevju.
Antona Pajerja s Pristava posestvo (1060 gld.) ter jatev 223 gld. 97 kr, dni 9. jan. in 7. fobr. 1896 v Novem Mestu.
Jakoba F r a n k a iz čelj nepremakljivo posestvo (£210 gld.) terjatev 189 gld., dne 20. dec. 1895 in 20. jan. 1896 v Ilir. Bistriui.
Janeza B 1 e n k u S a iz Uojzda nepremakljivo posestvo (6161 gld. ao kr), terjatev 120 gld., dne 8. jan. in 8. febr. 1896 v Kranjski Gori.
Josipa J a k o b i n a iz Raven žemljice (2223 gld. 90 kr.) s pritiklinami (100 gld.), terjatov 721 gld. 70 kr., duž 27. jan. in 26. febr. 1896 v Ložu.
Pod varstvom.
Andrej B 1 z j a k , 44letm delimo ■ Kresniškega Vrha, radi bedosti.
Izjava.
Zvedeli smo, da so se glede neke redovnice našega Uršulinskega samostana po do sedaj neznanih hudobnežih po Ljubljani raznesle strašne laži. V imenu samostanskega predstojništva izjavljam, da je vsa govorica najustudnejše obrekovanje ter prosim vse pošteno in resnicoljubno občinstvo, naj v interesu poštenja in resnice podpisanemu ali gospodu dr. Ivanu Sušteršiču, Kougresni trg št. 3, blagovoljno naznani v&akoga, ki bi trdil take laži, da ga izročimo sodišču, kjer prejme zasluženo kazen.
V Ljubljani, dne 14. decembra 1895.
Val. Eržen,
751 1-1
cerkveni vodja in spiritual pri Vršulinkah.
Izjava.
V številki 277. „Slov. Naroda" je priobčilo nekaj naroduo-liberainih iu drugih po n jih zapeljanih šeučurskih volilcev nekako nezaupnico velečasti-terau, v vsej župniji, izvzemši malo krdeice libera-luhov, obče priljubljenemu in vseskozi spoštovanemu gospodu župniku Antonu Kukelj-n.
Z vso odločnostjo oporekamo podpisaui imenom vseh dobromislečih župljanov šeiičurske fare proti omenieni skrajno predrzni izjavi.
Zajedno izrekamo podpisani v imenu šenčurskih, za vero in narodnost vnetih župljanov, prečastltemu gospodu župniku svoje neomejeno spoštovanje in udanost. Dokaz temu naši podpisi.
Župnija Šenčur, dne 5. decembra 1885.
(Slede podpisi župana, več obMuskih odbornikov in 190 posestnikov in župljanov šenčurskih, katerih imena so na razpolago v vredništvu „Slo-enca".)
Mramornata obhajilna miza
s stebriči
se za 110 gld. proda. S kovanimi vratci meri 6 70 m.	743 3-2
Farno predstojništvo v Radovljici.
Trgovski pomočnik,
šp-le izučen, se takoj sprejme v specerijsko pro-dajalnico Jerneja Raic-a v Ljubljani. 744 3-2
Št. 1180,
Razpis službe.
Razpisana je
725 3-2
z letno plačo 360 gld., prostim stanovanjem i n službeno uniformo.
Prosilci, zmožni slovenskega in nemškega jezika, naj ulože lastnoročno pisarni urofcnie z dokazi sposobnosti do 1. januvarija 1896 pri občinskem odboru.
Doslužeui vojaki in žandarmi imajo prednost.
Županstvo v Kranju,
dn^ 7. decembra 1895.
3 solidno blujfo C)
'v
e >
c?
Z
n
H H H
m
k! obrt
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Jledjatovi liišl)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, dlvane, madraoe od 16 gld. do 40 gld.. madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd.
Naročila se točno izvriujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	91 (12—11)
VABILO
na
II.* izvanredni občni zbor
Jzajemno-podpornega društva vLjubljani,
registr. zadruga z omejenim jamstvom",
kateri bode
dnč 28. dec. 1895 ob 5. uri popoldne
v društveni pisarni,
Kongresni trg Štev. 17.
Prememba pravil.
Ravnateljstvo.
* Ker zaradi prepit-le udeležbe I. izvanredni občni zbor ni bil sklepčen, skliče se II. izvanredni občni zbor, kateri bode sklepčen brez ozira na število zastopanih deležev. § 21 društvenih pravil,	752 1—1
Učenec
iz dobre hiše se sprejme takoj v špecerijski prodajalnici v Ljubljani.
Natančneje pove iz prijaznosti vredništvo tega lista.
719 3-3
: a rsn1nl>je cene g 'M. 3K M.
Herbabny-jev podfosfornasto-kisli
apneno-železni sirup
Ta 26 let z največjim uspehom rabljeni, prsni sirup raztaplja slez, upokojuje kašelj, pomanjšuje pdt, daje slast do Jedi, pospešuje probavljanje in redllnost, telo Jačl in krepi. Železo, ni je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristno za narejanje krvi, raztopljive fos-forno-apnene soli, ki so v njem pa posebno pri slabotnih otrooib pospešujejo n&rejenje kostij.
Cena steklenici je 1 gld. 25 kr., po pošti 20 kr. več za zavijanje.
«Jvu»ii|.l Svarimo pred po-1UU	naredbami, ki se
pojsivljaio pod jednakiini ali podob-aimi une i i. a so vendar posvoji sestavi ln svojem učinku popolnoma različne od našiga originalnega 26 let obstoječega pod-fosfornasto kislega apneno-železnega sirupa. Zuli.uva naj te torej vselej Izredno Herbfi.bny-.jcv apaeno- železni sirup. Pazi naj se tudi na to. Ua jo zraven stoječa oblastveno protokoliraaa varstveua znamka na vsaki steklenlol in prosimo, ne dajte ^e zapeljati niti z nižjo oeno, niti z drnzimi pretvezami, da bi kupili kake ponaredbe!	27 20—1
Dunaj, lekarna „zur Barmlierzigkeit"
VII/l, Kaiserstrasse 73 in 75.
Zaloga tudi skoro v vseh lekarnah.
Na Najvišje povelje Nj. c in kr. apostolskega veličastva. Bogato oskrbljena po e. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov zajamčena	21 6—6
XXX. državna loterija
za skupne vojaške dobrodelne namene.
3135 dobitkov v skupnem znesku 170.000 gld. in
sicer: I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma In dvema podobitkoma i 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld., 10 d bitko v po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld., naposled serijski dobitki v skupnem znesku 30 000 gld. — Žrebanje se bo vršilo nepreklicno dni 19. decembra 1895. — Srečka stane 2 gld avstr. velj. Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije Dunaj, I., Rieinergasse 7, II. Stock, iin Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajaln i i-ah. — Srečka se pošiljajo poštnine prosto. Na Dunaju, v septembru 1896.	285 B—5
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije.
249 8-5
Franc Iv. Kwizda.
Kwizdov
rcstitucijski fluid
c. in kr. priv. osnaievalna voda za konja. Cena 1 steklenice 1 gld. 40 kr. a. v.
Rabi se vže nad 30 let v dvornih hlevih; v vojaških ln zasebnih hlevih z izrednim učinkom v krepianje pred in po dlje trajajočem naporu, pri izvinjenju udov, otrp-g nelosti kit itd., in usposablja konja za urno tekanje.
Pfttiti j« na v&ritv. mamico in ifthtcTkti le Kwixdov reatitnoljakl fluid.
Glavna zaloga Okrožnn lekarna v Korneuburgu pri Ounajl.
330 20-12 1.
domačih konservativnih obrtnikov in trgovoev, katera naj oenj, naši naročniki in čitatelji ploven ca" blagovolijo nvaževati.

	m	
mM	M	jgggjgKSJlg MS Emfm
Fr. Petrič
I v Ljubljani,
5' Špitalske ulice M r
priporoča veliko svojo zalogo vsakovrstnega
blaga za moške
in ženske obleke
vzlasti domačega in krnskega sukna, razno volneno blago za ienska oblačila, rumburško platno, cefir, tkanino, vsakovrstno hlače-vino, vso podlogo in potrebščine za krojače, dalj« svilnate, piketaste, platnene in bombažaste
r Izborno, trpežno črno sukno za duhovniške obleke, talarje, haveloke itd.
Ostanki najraznovrstnejšega blaga so v veliki izberi po zelo znižani eeni na razpolago.

; izdelovatelj cerkvenegat orodja in posode
^'r Ljubljani, Poljanska cesta št. 8, pol. Alojzljevišča
priporoča se prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojništvom in dobrotnikom v najnatančnejše izdelovanje
monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakeljev, svečnikov, lestencev, križev itd.
iz najboljše kovine po poliubnem slogu in po nizki eeni.
'♦VVVNA^
Filip Fajdiga
t-
o	£
s	s
a
m	-3
rt	I—I
■•S" o
>	&5
| GABRIJEL OZELJ &
v tapetar v LJubljani, Tržaška cesta št. 19 $
se priporoča preč. duhovščini in si. ob- ^ JM činstvu v izdelovanje vseh v njegovo stroko Šj ^ spadajočih predmetov, kakor: garnitur, ^
o, divanov, žimnatlh in modrocevna peresih u,
« itd. ter jamči za trpežno, dobro delo po M najnižji cer.i — Ponudi se tudi v tapeci- JK j, ranje in dekoriranje dvoran in sob, ka- ^ k tere tudi špalira. Osobito se priporoča za « ^	delo na deželi.	^
_ _ _ _ _
Josip Rebek preje Ahčin ključavničar v Ljubljani, Francovo nabrežje št. 13 priporoča se preč. duhovSčini, cerkvenim predstojništvom in p.n. občinstvu v vsakovrstna stavbinska kllnčarska dela Izdeluje trpežno izdelana štedilna ognjišča, ima v zalogi ključe iz aluminija. Posebej Se se priporoča v izdelovanje cerkvenih spominkov in nagrobnih ograj. Zaloga in napeljevanje hišnih telegrafov""telefonov.
mizar in založnik pohištva
v Ljubljani
Slonove ulice št. 50
opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo na izborno zalogo
najraznovrstnejšega pohištva
izdelanega natančno iz dohro osušenega, trpežnega, mehkega ali trdega lesa.
IzvrSuje tudi naročila na vsakovrstno
hišno opravo
po nizki ceni. lustrovani ceniki
so na razpolago.
Največja in najcenejša
tvornica stolov in klopij
za gostilne, kavarne, stanovanja, sprehajališča, vrtove, kopelišča, zavode itd. itd.
Andreja Boucona
v Ljubljani, Dunajska cesta 1. II. dvorišče
^ C
O«
a -a -c
it o Z
o. rt
® r
(4 60 v ■o
X Fr. Breskvar pr. Šverljuga X
J	knjigovez 7 Ljubljani	f
♦	Stolni trg 6 (poleg Katoliške Bukvarne) ♦ £ se priporoča prečast. duhovščini io slav. £ + občinstvu v vezavo vsakovrstnih knjig. ♦
♦	Vsprejme tudi knjlgovezna galanterijska ♦
X dela; vse po najnižji ceni.	z
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
KSZZXZ3HXXXSXH
jj IGNAC ČAMERNIK, kamnosek m
U v Ljubljani, Poljske nlice 19 M
H priporoča preč. duhovSčini zalogo razno- J || vrstnih nagrobnih spomenikov, pre-
M vzoma in izvrSuje vsa cerkvena umetna in u stavbena kamnoseška delapo najnižji ceni. JJ
«cxxzsza*Eszxzaca«

Delo trpežno in natančno, cene nizke.
p.sHsasasasHSH^sasasasasEsa. Prane Pavšner !
krojač v Ljubljani nasproti gimnaziji I
| se priporoča prečast. duhovščini v izde- I I lovanje vsakovrstne	|
•KS" duhovniške obleke to.
I in si. občinstvu v naročila na izvrševanje i civilne obleke po poljubnem kroju zago-1 tavljajoč trpežno, natančno delo, uljudno j | postrežbo in kaif možno nizko ceno.
rb'ESHSHSHSHSHS^H5H5ESHSH
1 Zajamčeno pristne čebelno-voščene sveče, voščene zvitke in med priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu OBOSLAV DOLENEC
svecar ln lectar, trgovina z medom In voskom
v LJubljani, Gledallščne ulice it. 10. Dobiva se tudi med v satovji, pitanec in medenina prav po nizki ceni. Zaloga in prodaja izvrstnega brinja in brinjevca, medenega žganja, lastnega izdelka. Kupuje med v panjih, sodčkih, pa tudi vosek in suho satovje.
BRATA EBERL, žrkoslikarja
tovarna oljnatih barv, firnežev in lakov v LJubljani za frančiškansko oerkvljo. Mojstra pleskarja c. kr. državne in c. kr. priv. južne železnice priporočata se preč. duhovščini in si. občinstvu v vsa v njujino stroko vštevajoča se dela v mestu in na deželi. Delo izvršujeta povsem vzgledno po najnižji ceni. Prekupcem priporočata oljnate barve v ploSčevinastih pušicah. Največja zaloga karbolineja, maščobe za konjska kopita in usnje.
Anton Beleo-a
delalnloa kleparskih, kllučarsklh In kovlno-Specijalist tiskarskih del Specijalist v Št. Vidu nad Ljubljano
za kritje zvonikov in raznih streh; za izdelovanje železnih vzidanih štedilnih ognjišč. Cerkvene svetilnice so na izbero v različnih velikostih in oblikah.
Friderik Pauer
pek
v Ljubljani, Sv. Petra cesta štev. 50 I priporoča slavnem, občinstvu vsakovrsten, trikrat na dan svež
kruh in razno pecivo.
V Ljubljani le na Starem trgu 21 v Rudeževi hiši pri
SCST* Jakobu Zalazniku "ig®
dobiva se vedno svež in ukusen
kruh, fino namizna ia sladščičarsko pecivo
iz različne moke po nizki ceni. — Dobijo se vsak dan raznovrstni štrukljl, domača potvica tudi v kosih in kruh na vago. — Priporoča se za naročila ob pri-micijah, svatovščinah, imendneh in raznih slovesnostih.
j FR. TOME€
3	pozlatar v Ljubljani, Streliške ulice št. 14 ;
iS	se priporoča preč. duhovščini in si. ob- j
3	činstvu v izvršitev vseh pozlatarskih del i
i	in prenavljanja altarjev, tabernakeljev, j
.	križevih potov, podob svetnikov itd. za-
31	gotavljajoč zanesljivo delo in nizko ceno. i
HENRIK ZADNIKAli Izdelovatelj oerkvene posode v LJubljani
Št. Petra cesta št. 17. priporoča proč. duhovščini vzgledno svojo zalogo oerkvene posode, svetnikov, lestenoev,
svetilnio, kadilnlo itd. t raznem zlogu izvršenih. Vsprejema tudi naročila na nove predmete ter prenavlja stare, obrabljene. Delo pošteno iz zanesljive kovine po nizki coni.
FRANC VELKAVERH
sedlar in Jermenar v Ljubljani
Sv. Petra cesta »t. 34 I priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini in osobito I kmetijskim gospodarjem svoje vzgledno izvršene sedlarske ln jermenarske proizvode n sicer: vsakovrstna sedla, konjsko opravo, |i| biče itd. itd. Vsprejema tudi vsa naročila in po- X prave ter je izvrši po prav nizki Ceni.	LJ
iQ€3Q£3€K3KH3£JQeQi
Franjo Toman t
podobar In pozlatar, Krlževnlški trgi, Ljubljana t
se priporoča preč. duhovščini za izdelo- ** vanje cerkvenih in sobnih del po nizki ^ ceni in priznano natančni izvršitvi. V za-logi ima sv. razpela, okvire (Goldleisten), £ slike, cofe,, krogljice za vrvi itd. ^
£	v ** * * ** *
f Karol Hinterlechner ♦
J čevljarski ir.ojster v Ljubljani f T	Francovo nabrežje št. 23	t
J priporoča preč. duhovščini in si. občinstvu x t svojo mnogo let na istem mestu poslujočo ▼ f čevljarsko obrtnijo zagotavljajoč T ♦ pošteno, trajno delo in delu primerno ceno. y
nje [[
Ul>rag. Matkovi6
fl	brivec in vljasuljar
v Ljubljani, Stolni trg štev. 11
se priporoča v najtančnejše izvrševanj vseli v brivsko in vljasuljarsko obrt
spadajočih del. Postrežba je uljudna in vsestranski pozorna.
j	c=?jtz=» i=?t=i <=r;=3
BOOOOOO*OOOOOOI
0	Lorenc Blaznik 0
A v Ljubljani, Stari trg št. 12 Q
X priporoča si. občinstvu in prečastiti du- a A hovščini svojo izborno	V
1	— zaloga galanterijskega blaga — 1
V po najnižji ceni od 6 kr. in višje. V
Q Zaloga in prodaja smodek in raznega tobaka. y ■oooooo»oooooo»
0

JERNEJ ČERMELJ m
trgovina z južnim sadjem in zelenjadjo fl v Ljubljani, Semenišče (za vodo) W
priporoča preč. duhovščini in si. občiDstvu H svojo bogato zalogo vsega v	U
gospodinjstvo spadajočega blaga |
----ceni.	ffl
Fletftli
„pri angelu" v Ljubljani, Dunajska cesta
»ajboljšib. *», a d i 2c a x»©satov-
T"
0
0
Alojzij Erjavec pr. Zor
čevljar — Ljubljana, čeljarske ulice 3
se priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu v naročevanje
raznovrstnega obutala
katero izvršuje od najpriprostejšega do najfinejšega, iz zanesljivega blaga prav trpežno in cen6.
|	^©jad&r I
| pleskarski mojster, v Ljubljani, Rimska cesta 9 |
* se priporoča preč. duhovščini in si. ob- J j činstvu v mestu in na deželi v vsa v ple- jg
?skarsko obrt spadajoča dela, osobito pri + novih stavbah, katera izvršuje zanesljivo * §; incen6.Prenavljatuiliobrabljenepredmete. J
IVAN ŠTRUKELJ
slikar v Ljubljani
- ua Dunajski cesti štev. 7 -
se priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvu v vsa slikarska dela.
Bodisi dekorativna, cerkvena ali fina sobna slikarska naročila izvršuje naj-natančneje. Na razpolago so krasni kolo-rirani vzorci od najpriprostejšega do najfinejšega. Osobito razna cerkvena dela izvršil je vže večkrat v popolno zadovolj-nost naročnikov. Cene dokaj nizke.
vk Mej dobrimi stvarmi najboljša ^
je kemično čisti zdravllstvenl
toifiM l&temn
iz planinskih zellio
J. Klauerja v Ljubljani ,pri voglu' pr.Skofijo
Ta speoijallteta prve vrste
glede dobrote iu vplivanja na prebavne organe se dobiva pri izdelo\ atelju in v f vseh boljših špeeerijah in v kavarnah.
Aleksander Gdtzl
I podobar in pozlatar v Ljubljani j	Glediške ulice št. 8
' opozarja preč. duhovščino in si. občinstvo ' | na svojo izborno urejeno podobarsko In I i pozlatarsko delavnico v kateri izvršuje vsa i dela natančno in centi. Obrisi na razpolago. |
o
B«
lekarna „pri zlatem državnem jabolku"
Dunaj, I., Singerstrnsso št. 15.
J. Pserhofer-jeve
nJirainlnn lri>Ao lii>o PreJe čistilne kroglloe imenovano, staroznano, UUVdJdlllt HlUglll>l^ iahko 5jste6e domače zdravilo.
Od teh krogljic stane: 1 škatljioa s 15 kroglicami 21 kr., 1 zvitek s 6 ikat-ljioanl 1 gld. 6 kr., če se pošlje nefrankovano proti povzetju pa 1 gld. 10 kr.
Če se poprej vpošlje denarni znesek, potem stane poštnine prosta pošiljatev : 1 zvitek kroglic 1 gld. 25 kr., 2 zvitka 2 gld. 80 kr., 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20 kr., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. (Manj ko 1 zvitek se ne more poslati.)
Prosi se izrceno aa~ .,J. Pserhofer-Ja odvajalne kroglloe" Itflt zahtevati in na to paziti, da ima napis na pnkrovu v<ake škatliitsH na navodilu o uporabi stoječi podpis J. Pserhofer in sicer z rudečlmi črkami.
mm%
et'C.'e.Ti\•«>'«»-v v v rv1 v* v v-v
Balzam zoper ozeblino J. Pserhofer-Ja. 1 lonček 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Sok iz ozkega trpotca (Spitzwegerieh-saft), 1 steklenica 50 kr.
Balzam zoper golšo, 1 steklenica 40 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 65 kr.
Stoll-ovl Kola-preparatt, izvrstno krep-čilo za želodec in živce. 1 liter kola-vina ali ellkslrja 3 gld., — »/» litra 1 gold. 60 kr., — »/* litra 85 kr.
Zdravilni oblli za rane pok. prof. Steudel-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 75 kr.
Grenka želodčna tinktura (preje živ-ljenska esenca ali praške kapljice imenovana). Lahko raztopljivo zdravilo, dražil-nega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebavljanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica 2 gld.
Čudežni balzam. 1 steklenica 50 kr.
Fijakarskl prašek za prsi, 1 škatlja 35 kr., s poštnine prosto pošiljatvijo 60 kr.
Tannoohlnln-pomada J. Pserhofer-Ja najboljše sredstvo za rast las, ena pušica 2 gld.
Univerzalna čistilna sol A. W Bul-rloh-a, domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld.
ff/T" Razven tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu in inozemske farmacevtiške specijalitete ter se preskrbe vsi predmeti, katerih morda ne bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje.
Pošiljatve po pošti izvršujejo se najhitreje proti temu, da se prej vpošlje den^r, večje naročbe tudi proti povzetju zneska,
jjHT~ Ce se preje vpošlje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo oenejša, nego pri pošiljatvah proti povzetju.
Imenovane specijalitete tudi prodajata v LJubljani gospoda lekarnarja: Mardet-sohlager in Pioooli.	26 12—1
St. 36.090.
716 3-3
V zmislu § 37. občinskega reda za dpželno stolno mesto Ljubljano se naznanja, da so proračuni o dohodkih in stroških
1	mestne občine ljubljanske
2	mestnega ubožnega zaklada,
3	meščansko-bolničnega zaklada, in
4	ustanovnega zaklada
že sestavljeni in bodo od 8. dO 20. t. m, razgrnjeni v magistralnem eks-peditu občanom na vpogled, da vsak lahko svoje opazke o njih navede.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
3. dan decembra 1895.
Najlepše veselje je bogato okrašeno božično drevesce.
Presenetljivo cene okraske, ki se vsako leto lahko porabijo, priporoča staroreno-miraua mnogostransko odlikovana tvrdka 24 3—3
Franc Karol Bisenius i. sanntruia itn,
prosim, da se natančno pazi na naslov, ker nimam nikake zveze z jednako se glasečimi
tvrdkami in nik-ike filijalke.
1 zbirka 100 komadov najlepših okraskov za božično drevesce z jedniin božičnim možieeljnom gld 2 75 1 zbirka 3 120 kosi jednakih dekoracij z veliko briljant. zvezdo za vrh drevesa gld. 3 75. 1 zbirka s 150 kosi dekoracij in plastičnim visečim angeljem s svilenim oblačilom in trobento gld. 6 75 Najljubkejši okraski od nelzgorljive snežene vate, 10 sortiranjih kosov 1 gld. Angeljskl laščki v dvojnih
pasmah po 10 in 15 kr. Mignon - svetilke iz papirja za božično drevesce : Zelo cene sostave za juksue igre in tombolo /. glavnimi in stranskimi dobitki, dobitek od 5 kr. nadalje. - Varni salonski umetalni ogenj za božični in Silvestrov večer, zbirka 60 kr., 1 20, 2 50 in 4'— gld. — Podrobni ceniki brezplačno.
; 25 kosov raznih oblik v zla-' t h, tivbrnih in drugih barvah gld. I*—.
Patentovani svečniki. 12
| kosov stane 8, 18, 30, 48, 60 i in 75 kr.
( Krasno bliščečl angeljski kodri v zlatih, srebrnih in drugih krasnih barvah a 10 kr.
Patentovani mah za božično drevesce karton v zlatu ali srebrn 30 kr.
Ledene cvetne kite v zlatih, srebrnih in bronenih barvah, 10 metrov 75 kr.
Snežena volna, dvojni vložek, 12 kr.
Ledena preja 15 kr.
Prva žrehljarska zadruga
v Kropi na (Jorcujskeiii
ponuja vsem velesp. trgovcem, podjetnikom, rbrtnikom in si. občinstvu iz najboljše kovine solidno izdelano



k' r
zreblje, verige, posebno za stavbe potrebno blago
po najniiji ceni, zagotavljajoč točno postrežbo.	10
Ceniki na zahtevo poštnine prosto in zastonj.
745 2-1
Advoh at
dr, Viktor Supan

m
mi
v
ima od danes nadalje svojo pisarno
Gospodski ulici št.
(palača Auersperg) nasproti c. kr. za mesto deleg. okr. sodišču.
V Ljubljani, di.3 14. decembra 1895.
17 a

urar v Ljubljani, na Mestnem trgu nasproti rotovžu
pripo oča največjo in najizbornejšo svojo zalogo najraznovrstnejšib
švicarskih zlatih in srebrnih žepnih ur, stenskih in ur s stojalom, budilnikov, zlatnino in srebrnino ua. ua.
IC po zdatno znižani ceni.-*
Radi velike nesreče, katero je provzročil grozni potres, ni skoro nobene kupčiie, torej je prav ugodna prilika za prav ceno nakupovanje.
V ceniku zaznamovane cene znižal sem za 10 °/0-
V prav obilno nakupovanje se priporočam najuljudneje.
A.	Vidiš krasno uro, katera točno	^ A „ .	. .	,
in zanesljivo kaže?	Ceniki se zastonj razpošiljajo.
B.	Ah, res presenetljivo! Kje si	__J^
jo neki kupil in kolijto velja? .'	' X	..
A.	Pri znanem urarjn Č ti dnu v	MT Edina zaloga biciklOV in raznih pri-Ljubljani za res čudovito ceno. stroiev za vozarenje slovite tvrdke lv. Puch
B.	Tako), tdtva, omislim st tudi jaz	,,J,	J	no; 147 podolrttS uro. V fcrradcu. ^O -200 37

m ]M hm m
poleg mestne hiše
v Ljubljani.
Priznanje.
Gosp. Ubaldu pl. Trnkoczy-ju, lekarju v Ljubljani. Vaš »hmelno-sladni čaj« se je prav dobro obnesel, prosim torej, da mi pošljete še 5 zavojev.
Na Bledu, dne 2. januvarja 1888. Dr. Ferd. Zeissler, __topliški zdravuik.
Hmelno-sladni čaj, 1 zavoj 20 kr., 14 zavojev 2 gld. 25 kr. Doktorja Trnkoczy-ja kri čistilni čaj, 50 in 30 kr. Doktorja Trnkoczy-ja mazilo za ozebline, 1 lonček 40 kr. Fomada za rast las, 1 lonček 60 kr.
Doktorja Trnkoczy-ja prašek zoper kašelj in za prsi, 1 škatljica 30 kr. Mazilo zoper pege, 1 lonček 50 kr. Doktorja Trnkoczy-ja jedilni prašek, 1 škatljica 58 kr. Doktorja Trnkoczy-ja obliž za turiste in za kurja očesa, komad 50 kr.
Doktorja Trnkoczy-ja domače ali mazilo za rane, 1 škatljica 20 kr.
Trnkoczy-jeva ustna voda, 1 steklenica 50 kr. Trnkoczy-jev zobni prašek, 1 škatljica 30 kr. Pariška štupa za dame, roza in bela, <\ 30 in 40 kr.
730-3
Homeopatičua zdravila.
i Poleg tega vsakovrstne mcdicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd. dije-tetična sredstva, medicinična mila, parfutnerije itd., katere priporočajo in razpošiljajo na vse strani lekarske firme:
Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana. Kranjsko. Viktor pl. Trnkoczy, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnkoezy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. Trnkoezy, Dunaj, Josefstadt. Vendelin pl. Trnkoc-zy, Gradec, Štajersko.
Razpošilja se s prvo pošto. — Dovoljujejo radovoljno znižane ccne.
Najbolje priporočena
za preskrbljonje vseh
v kurznem listu
zaznamovanih
atenic in vrednostij
Menjalnica bančnega zavoda
Schelhammer & Schattera neA
VVien,
I Bezirk, ns platr
Parterre.
Tesarski obrt

Nove ulice št. o
Se priporoča v vsa tesarska stavbena dela.
— Cene povsem terpežnemu, zanesljivemu delu primerno nizke.
Domača tvrdka!	Domača tvrdka I
658 26—10
i i i i i i i r t i i i t i i i r x

Ivan Zakotnik
mestni tesarski mojster
in zapriseženi izvedeneo o. kr. deželne sodnije.
III XXXI X 1 X z
Ustanovljeno leta IST'O.
Izdelava perila
za gospode, gosp6 in otroke
na debelo in drobno.
Cena in blago brez konkurence.
Srajoe za gospode,
beli clnflon, gladke na prsih, brez ovratnika, brez manSet, 27 vrst jedna od gld. l jo do 870 „ „ 0-25 ,, 15-— Srajoe za deSke, ▼ ^velikostih, sicerkaltor gornje jedna od gld. 1-— do 1-40 š«8' ,, 5-75 ,, 7-75 Svitloe za gro.pode, 6 vrst
jedne 80 kr. do gld. 1-40 Sest gld. 4 50 do gld. 7 50 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do S to. Dvanajst maniet 0<1 gld. 3 80 do 4"60. la predlog (Vorhemden) od gld.----" "
vorhemden) ./ Id. 3*25 do5*— / j
Za kroj brez graje in za točno postrežbo
jamči tvrdka
•J. O Hamami
v Ljubljani,
ki s perilom oskrbuje mnogo o. in kr. častnikov in o. ln kr. mornarloo.
Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. 206 08
Želodčne kapljice.
Te kapljice so zel6 pro-speSne (provzročujejo slast do jela, razstvarjajo sliz, so pomirljive in olajšujoče, ustavljajo krč in krepčajo želodec); rabijo pri napenjanji in zapečenosti preobloženem želodci z jedili ln pijačami itd.
Steklenica z rabilnim navddom velja 20 kr., tnoat 2 gld., 3 tuoate aamo 4 gld. 80 kr.
I
i i

Priporoča jih
M
449 2 zraven rotovža v Ljubljani. Pošiljajo se vsak dan po pošti proti povzetju.
Št. 36432
Ustanova.
717 3-2
Pri podpisanem magistratu podeliti je za tekoče leto Marije Kosmačeve ustanovo za sirote v znesku 100 gld.
Prošnje za poJelitev te ustanove, do katere imajo pravico uboge sirote uradnikov iz Ljubljane, ki so ženskega spola in pa lepega vedenja, vložiti je do
konca decembra 1895 l.
pri podpisanem magistratu.
Mestni magistrat v Ljubljani,
5. decembra 1895.
- «■ ■■<»
Liniment. Capsici comp.
lz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 70 kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 726 70-2
Richter-jev liniment s,sidro'
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno.
Richter jeva lekarna
pri zlatom levu v Pragi.
r
flfaznanilo in priporočilo.
Preč. duhovščini in si. občinstvu z mesta in na deželi javljam najuljudneje, da sem po potresu 15. aprila opustil prodajalnico v Gledališki ulici v Ljubljani, ter imam odslej glavno zalogo	336 52-31
najraznovrstnejših klobukov
cilindrov, čepic, slamnikov itd.
BV samo na Starem trgu (pod Tnnfo) 5t. I
poleg čevljarskega mosta
Priporočam se ob jednem v obilo nakupovanje zagotavljajoč dobro blago po nizki ceni.
Velespoštovanjem
J. SOKLIČ
v Ljubljani,
Stari trg. št 1. j|
rtm

Vele
častiti
duhov-
V V
semi
usojam si udano podpisana priporočati svojo priznano zanesljivo, vže 24 let poslujočo bogato
zalogo cerkvenih paramentov, blaga za vsakovrstno cerkveno opravo, čipek itd.
Izdelujem sama paramente v poljubne] obliki, istotako bandera in prapore v različni velikosti, tudi krasno s pristnim zlatom ročno pozlačena ali vezena.
Na željo vpošljem paramente in blago na izbero, ali pa grem osebno k preč. in eenj. gospodom, da se dogovorimo ustmeno radi naročil.
Ker jamčim za najboljše blago, prosim častite gg. naročnike, da blagovole vpoštavati mojo mnogoletno, pošteno trgovino in zalogo ter jej dajo prednost " pred tujimi tvrdkami, katerih izdelki se ne dajo natančno kemično preiskati.
Jaz dobivam blago iz najboljših, povsem zanesljivih tovarn; iz prve dunajske, ki je bila ustanovljena 1. 1789. in obilokrat premovana, istotako iz najslovitejše lijonske. Ker izdelujem predmete sama, torej morem postreči s poštenimi, dela vrednimi in sicer ravno istimi cenami, kakor če bi se naročevalo di-■ rektno iz tovarne, o čemur so se že mnogi na Dunaju kupivši gospodje duhovniki po njih lastnih izpovedbah osebno uverili.	Velespoštovanjem
cfina %3Cof6auar
vdova dež. tajnika,
v Ljubljani, Gledališke ulice.
Ustanovljeno I. 1870
Primerna priložnostna darila!
Friderik Hoffniann,
urar, 64 26-23 na Dunajski cesti v Ljubjani,
priporoča svojo zalogo vseh vrst
žepnih ur
v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu
ravno tako tudi
, stenskih in foudilnih ur
in le dobre do naifinejše kakovosti po najnižjih cenah.
Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in bu-dilnih ur so vedno v zalogi.
Poprave se dobro Iu solidno izvrSujejo.
Dunajska borza.
Dnč 14. decembra.
Skupni državni dolg v notah .... Bknpni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Sreditne delnice, 160 gld.....
t.ondon vista..........
100 gld. 20 kr.
tO mark......
>0 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . .
C. kr. cekini.....
. 100		20 „
. 121		60 „
. 100		n
. 121		90 „
. 98		70 .
. 1008		
. 369		75 .
		45 „
j. 59		45 .
		89 „
		64 .
		87 V.,
	n	75 „
Dnč 13. deoembra.
4* državne srečke 1. 1854, 250 gld. . .	148 gld.
5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .	157 „
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....192 „
4% zadolinice Rudolfove želez, p« 200 kron 98 „
Tišine srečke 4%, 100 gld.......141 .
Dunavske vravnavne srečke 6% ....	ISO ,
Donavsko vranavao posojilo 1. 1878 . .	107 ,
Posojilo goriškega mesta.......112
kranjsko deželno posodilo..... —
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.bankei% 98
Prijoritetne obveznice državne železnice . .	219 „ „ jutae ielaziac« 3% . 166
„	„ julae železaice 5% .	131 „
„	, dolenjskih železnic 4% 99
— kr
75 „
EO
50 kr.
50
10
75 50 50 50 50
Kreditne srečke, 100 gld................203 gld.
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	130	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	18	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23
Salmovo srečke, 40 gld................68	,
St. Gendis srečke, 40 gld. .....	70	„	— ,
Waldsteinove srečke, 20 gld. , . . .	53	.	—
Ljubljanske srečke................24	—
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.	162	,	25
Akcije Ferdinandove sev železn., 1000 gl. st. v. 3390	..	— ,
Akcije tržaškega Lioyda, 600 gid. . . .	470	.	—
Akcije južne železnice. 200 gld. sr. . . .	100	,	25 .
Dunajskih lokal, železnic delniška družl-a .	99	„	50 ,
Montanska družba avstr. plan. ...	83	— ,
Trboveljska premogarska družba, 70 gld .	161	„	— „
Papirnih rubljev 100.......U9 „	75 „
JUT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd.
Zavarovanje za zgur > pri žrebanjih, pri »žrebanju najmanjšega dobitka. K « 1 a n t n a izvršitev narodil na borzi.
vrn&mmmmBmmmmmmmmmmmmmmm
Menjarnična delniška družba
„31 E B C II K"
UVolizeili it. 10 Dunaj, liriahiltirstrasse 74 6
A4" Pojasnila "jgei, v vsen gospodarskih in Inančnih stvareh.
potoni o kursnih vrednostih vseh špekulaoi|skfh vrednostni* papirjev in vestni sviti za doseso kolikor je mogoč« visooeg* >biestovanja pri popolni varnosti naloženih (flavulo.
Izdajatelj: Dr. Ivan Jansžlč.
Odgovorni vrednik : Iva« Rakoveo.
Tisk „K»toliške Tiskarne" v Ljubljani.