Leto XXm., št 278 Upravaiirvo. Ljubljana, Puccinijeva ulica 5. Telefoo ta. 31-22. 31-23. 31-24 Uuerarai xklelek: Ljubljana, Puccinijeva ulica ■> - lelelon št 31-22 do 31-26 Podružnica Nove mesto: Ljubljanska cesta 42 kkliučiu jastopstvG za oglase a Italije in no7em«tvf, HP1 S. A., MILANO Hačum ri .lubijansko pokrajino pri poštno-čekovnem tavodu ta. 17.749, za ostale kraje 'taHip Smiiio Conti. Corr. Post. No 11-3118 LJubljana, petek 10. decembra 1943 Der sowjeti§che LastdekopS stidlleh Xertsch van rumaniseher Kavailerle zersti Dic eriolgreiche 35tagige Blockade des Landkopies durch deutsche Seesireitkraile — Weseniliches Nachlassen der feindlichen Angriiis-tatigkeit im grossen Dnjeprbogen — Sieben Schilie mit 48,000 BRT versenkt Ans dem Fiihrerhaiiptquartrer, 8. Dez. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Auf der Krim haben Verbande der G. rumitnisehen Kavalleriedivision unter Fiihrung des bereits mit dem Ritterkreuz ausgezeichneten Generalleutnant Teodorini, durch deutsche, rumanisehe und kroati-sebe Fliegerkriifte unterstiitzt, den feand-lichen Landekopf siidlich Kertsch zerschla-gen. In dreitatigen schvveren Kampfen vvurden die sovvjetischen Landungsverban-de aufgerioben und rund 2000 Gefangene ejngebracht. Leichte deutsche Seestreitkrafte haben zu diesem Erfolg beigetragen. Sie vereitel-ten unter schvveren Binsatzbedingtingen eine regelmassige Versorgung der sovvje-tisehen Landungstruppen. Alle Versuche df-r Itolschevvisten, den angegriffenen Landekopf in der Nacht zum 7. Dezember zu riiumen, vvurden verhindert, 7 feindliche Fahrzeuge da!km versenkt. Damit hal>en unsere in der Kertsch-Strasse eingesetzten Seestretikriifte vviihrend der 85-tatigen Seeblockade acht Motorkanonenboote, zvvei Sehlepper, zvvei Leichter sowie 23 Lan-dungšfahrzeuge vernichtet and aahlrelche weitere beschadigt. Feindliche Entlastungsangriffe. die die Sovvjets gestem aus dem Bruckenkopf nordvvestlich Kertsch fuhrten, scheiterten. In grossen Dnjeprbogen liess die feindliche A ngriff statlgkeit vvesentlich nach. Dagegen unternahmen die Sovvjets siid-vvestlich Krementscliug mit zusammenge- fassten Kraften Sartgesetzte schvvere Angriffe, um ihre Einbruchsstelle zu ervvet-tern. HeftSge Kan^pfe sind noch im Gan-ge. Ein eigener Gegenangriff gevvann trotz žšihen feindlichen Wlderstandes voriibergehend verloren gegrngenes Gelande vvie-der zuriick. Ln Kaum ncrdostlich Schitomir nnd siidlich Korosten macht der eigene Gegenangriff gegen ziihen Widerstand der Sovvjets gute Fortschritte. Zahlreiche Ort-echaften vvurden im Sturns genommen und feindliche Krafte zerschlagen. An der iibrigen Ostfront fanden leb-haftere ortliche Kampfe zvvischen Pripjet und Beresina, vvestlich Kritschevv und vvestlich Nevvel statt. Vom 4. bis 7. Dezember vvurden in Luftkampfen nnd dnreti Flaknrtillerio iiber der Ostfront 115 Sovvjetflugzeuge abgeschossen. Zebn deutsche Flugzeuge vverden vermisst. Im Westabschnitt der siiditalienischen Front flaute die Kampftatlgkeit gestern vvieder ab. Nur an zvvei Einbruchsstellen, die in den Kampfen des Vortages entstan-den vvaren, dauerten die Kampfe noch an. Am llnken Fliigel der Front setz.te dor Feind starke Krafte zum An-riff gegen unsere Stellungen an den Osthangen des MaieHa-Gebirsres an. Sie vvurden in schvve-ren Kampfen blutig abgevviesen. Unterseeboote versenkten aus Geleitzii-ge und bei Einzeljagd isn Atlantik unrl Mittelmeer sieben ScMffe mit 48.000 BRT. Rumunska konjenica razbila sovjetsko mostišče južno od Kerca Nemške lahke pcutunske edinice so 35 dni uspešno blokirale mostišče — Bistveno popuščanje sovražnikovih napadov v velf^KH Dnjeprovem loku — Sedem ladij s skupno 48.000 tonami potopljenih Fiihrerjev glavni stan, 8. dec. DNB. Vrhovuo poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Krimu so oddelki 6. rumunske konjeniške divizije pod vodstvom z viteškim križcem že odlikovanega generalnega poročnika ^eoderinija, kj jih je podpiralo nemško topništvo ter nemško, rumunsko in hrvatsko letalstvo, razbile sovražnikovo mostišče južno cd Kcrča. V tridnevnih težkih bojih so bile sovjetske čete, ki so se izkrcale, uničene, okrog 2000 vojakov pa_ je bilo ujetih. 4 K temu uspehu so mnogo pripomogle lahke nemške pcmorske enote. Vkljub težkim pogojem, v katerih so se morale boriti, so onemogočile redno oskrbo sovjetskih izkrcevalni h čet. Vsi boljševiški poizkusi, da bi v noči na 7. december izpraznili napadeno mostišče, so bili preprečeni ter je bilo prj tem potopljenih 7 sovražnih vozil. S tem so naše mornariške edinice, ki se bore v Kerškem prelivu, med 35-cšnevno pomorsko blokado uničile S motornih topničark. 2 brza čolna, 2 vlačilca, 2 manjši ladji in 23 izkrcevalnih folnov, več nadaljnjih pa so poškodovale. Sovražni razbremenilni poizkusi, ki so jih Sovjeti vršili včeraj iz mostišča severno od Kerča, so se izjalovili. V velikem Dnjeprovem loku so bistveno popustili sovražni napadi. Pač pa so Scvjeti južno od Kremenčuga izvršili s strnjenimi silami več hudih napadov, da bi razširili svoje vdorno mesto. Siloviti j boj se še vrše. Z lastnim protinapadom je bilo vkljub žilavemu sovražnikovemu odporu ponovno osvojeno neko začasno izgubljeno ozemlje. Severnovzhodno od Zitomira in južno od Korostena lasten napad vkljub žilavemu sovražnikovemu cdporu (lobro napreduje. V naskoku so bili zavzeti številni kraji, sovražnikove sile pa razbite. Na ostalem vzhodnem bojišču so se vršili živahni krajevni boji med Pripjetom in Berezino, zapadno od Kričeva in zapadno od Nevelja. Od 4. do 7. decembra je bile v zračnih bojih in pa od protiletalskega topništva sestreljenih nad vzhodnim bojiščem 115 sovjetskih letal. Pogrešamo 10 nemških letal. Na zapadnem odseku južnega italijanskega bojišča so boji včeraj zopet popustili. Samo na dveh vdornih mestih, ki sta nastali v bojih prejšnjega dne, so se boji še nadaljevali. Na levem krilu bojišča je izvršil sovražnik z močnimi silami napad na naše poštoianke na vzhodnem pobočju gorovja Maiella. V hudih bojih je bil krvavo odbit. Podmornice so potopile iz ladijskih-spremliav in pa pri prestem lovu na Atlantiku ter na Sredozemskem morju 7 ladij s skupno 48.000 tonami. Preis — Cena l*r- L Uhlja ritk dan razen ponedeljka Naročnin^ znaša m e s e £ n o Lu 18.—, U inozemstvo vključno t »Ponedeljskim Jutrom* Lil 36.50. Uredniitvo < Ljubljana, Puccinijeva ulica it. 5. — Telefoo Stev. 31-22. 31-23, 31-24._ Rokopisi se oe vračajo. Četudi besedici propaganda, da so le zaradi ameriške sile proizvodnje zamegli zavezniki prevzeti iniciativo na različnih bojiščih ln doseči prevlalo v zraku, so v Ameriki prepričani, da bo tretje vojno leto zahtevalo še mnogo več žrtev in morda celo ne bo prineslo vojne odločitve v korist zaveznikov. Zategadelj tudi ni bila v nasprotju z lanskim letom letos po uradni raarelbi proslavljena druga obletnica ameriškega v^o-pa v vojno. te Ra um siMwe§tHeh ! Am Mittwoch 33 Scwjetflugzeage aH ein bei Newel abgeschossen Kampfe geringeren Umfanges an der siiditalienischen Front Ans dem Fubrerhaupt^aurtier, 9. Dez. (DNB . Das Oberkommando der Wehr-macht gibt bekannt: Siklvvestlich Dr. jopropetrovvsk vvurden die unter dem Scbsitz dichten Nebels an-greifenden starken feindlichen Kriifte zu-riickgeschlagen. Im Raum siidvvestlich Krementschug standen unsere Truppen den garažen Tag uber in erhitterten Kampfen nsit den. im-->?r-r vviedcr anstiivmcnden Sor jets, Bei der Abvvehr dre-ser Angriffe vvurden zahlreiche Sovvjetnonzer abgeschossen. Im Kampfraum nordostlich Schitomir und sudlich Korosten setzte der Feind den eigenen Angriffen hartnackigen VVidcr-stand entgegen, obne jedoch das vveitere Vordringen unserer Tnuppr-n verhindern zn konnen. Im Slitelabschnitt griffen die Sovvjets zwischen Pi-ip.jet nnd Beresina, sovvie siidvvestlich Kritschevv vvieder vergeblich an. An einigen kleineren Einbruchsstollen sind die Kiimpfe noch im Gange. Bei einem erfolgreichen eigonen Angriffsunterneh-men am Pripjet vvurden Geflangene und Beute eingebracht. Ein ortlich begTenzter Angriff unserer Truppen vvestlich Smolensk erreichte die gesteekton Ziele. Die Luftvvaffe grr; i-nigt. Um eine Bergkuppe sudvvestlich Ve-nafro vvird noch gckampft. tiber der Front herrsehte lebhafte beiderseitige Fliegerta-tigkeit. Dabei vvurden bier vor ali-'m durch FlakartillerSe 18 und im ubrigen Mittel-meerraum 6 feindliche Flugzeuge abgeschossen. In den schvveren Kampfen der vergan-genen Tage hat die "fi. Panzertlivi:* ion unter Generalleutnant Freiherm von Liitt-v.itz durch ihre beispielhafte Haltung und Standfestigkeit alle Durchbruchsversuche der Briten im Ostabschnitt dor suditalieni-schen Front vereitelt. Qgm*Smi baji na področju južnozapateo ed Kremenčuga V sredo sasaBs pri Kevelfu sestreljenih 33 sovjetskah Setal Bofi t*3anjšega obsega na južndltalijanskem bojišču Nova konierensa v Kairu Anglija, Amerika in Sovjetska unija znova Turke Bera, 8. dec. DNB. United Press javlja iz Londona: Po zanesljivih poročilih so se sedaj sestali tf Kairu Rooseveit. Churchill in Ineni, da bi se porazgovorili v »luči rezultatov teheranske konference«. Javljajo, da se te nove kairske konference udeležujejo tudi Eden, Hopkins in Menemen-zoglu, istambul, 8. dec. DNB. Anatolska agencija je v torek zvečer izdala komunike o potovanju turškega državnega predsednika Izmeta Inenija v Egipt. Poročilo pravi, da eo se sestali dne 4., 5. in 6. decembra v Kairu Rooseveit, Churchill in Izmet Ineni. Posvetovanj so se udeležili še Eden, Mene-menzoglu in Hopkins. Komunike pravi, da predstavlja udeležba predsednika turške republike pozornost vzbujajoč izraz zavezništva. ki združuje Veliko Britanijo in Turčijo ter trdno prijateljstvo med turško republiko, Z edin j eni mi državami in SSSR Predsednika Rooseveit in Ineni ter mi nb trski predsednik Churchill so proučili splošni politični položaj ter so se bavili predvsem s političnimi aspekti lastnih odnosov in z medsebojnimi interesi vseh treh držav. Vsi problemi so bili proučeni v duhu sporazuma in popolne lojalnosti ter so dovedli do ugotovitve, da je z ozirom na splošni svetovni položaj potrebna najožja zveza med Zedinjenimi državami, Turčijo in Anglijo. Zarad tega so bili razgovori v Kairu najkoristnejši in najplodovitejši za bodeči razvoj štirih prizadetih držav. Skladnost interesov in zasnov ameriške ter britan?ke demokracije s SSSR enako kot tradicionalno prijateljstvo med temi velesilami in Turčijo, je bila na konferenci v Kairu znova potrjena. Amsterdam, 8. dec. DNB. Reuter javlja, da je bil prvič v zgodovini mednarodnih konferenc na Srednjem vzhodu neki turški govornik pripravljen odgovarjati na vprašanja novinarjev. Na vpašanje: »Ali smerno iz prisotnosti britanskega in ruskega poslanika pri turških zastopnikih sklepati, da bo Turčija opustila svojo nevtralnost?«, je govornik odgovoril: »Pišite, kar hočete.« Nadalje je govornik dejal, da so turški interesi na Balkanu zelo pozitivni, ker je Turčija dejansko del Balkana. Pristavil je. da vodijo Turčijo pri njenih dejaniih vedno temeljna načela atlantske listine. Berlin, 7. dec. DNB. Na vprašanje na današnji konferenci inozemskega tiska je odklonil vodja tiskovnega c-ddelka zunanjega ministrstva poslanik dr. Schmidt vsak odgovor na vprašanje o turški politiki v zvezi s potovanjem turškega državnega predsednika v Kairo. Omejil se je na to. da je opozoril na izjave vodilnih turških listov, ki so podčrtali nevtralno stališče Turčije. Tumka zunanja pclitfka ostane nespremenjena Carigrad, 9. dec. DNB. Turšlki zunanji minister Menemen-dzoglu je pedal včeraj zvečer zastopnikom tiska izjavo o konferenci v Kairu. V njej ugotavlja, da so turški državn ki vztrajali v Kairu na črti smernic Ljudske stranke in da ostane turška zunanja politika nespremenjena. * Posledice anglosaškega barantanja ženeva, 9. dec. DNB. Ameriška agencija »United Press« javlja, da utegnejo zadnji razgovori angloamerišk5h politikov imeti pri raznih begunskih vladah važne izpre-membe, ker sta Rocsevelt in Churchill priznala »življenjske boljševiške interese« v zapadmh obmejnih državah Sovjetske zveze. Tako se niza dokaz za dokazom o kra-marskem poslu, ki so ga sklenili plutokra-ti v Teheranu s Stalinom. Sedaj lahko kaj malo še prikrijejo. Begunskim vladam, katerim je nekoč Anglija obljubovala mleko in med in ki so bile celo še v atlantski izjavi vabljene, pričenjajo počasi natakatl čistega vina. Dolgo pa tudi ne bodo mogli zamolčati estali del kupne cene, ki so jo obljubili boljšev;zmu. namreč vse Evrope. Vedno bolj jasno postaja in to tudj za one, ki tega še vedino nočejo razumeti, da se morajo evropski narodi zahvaliti edino nemški vojski za svoj obstoj. Ddga je še pot v Rim Bern, 9. dec. DNB. »Zaradi mnogih pretiranih pričakovanj« svari general Montgomery pred optimizmom, da bodo zavezniške vojske praznovale božič v Rimu. Še pred kratkim so Angleži izjavljali, da bodo najpozneje do božiča v Rimu! Fuhrerjev glavni stan, 9. dec. DNB. Vrhovne, poveljstvo oboroženih sil javlja: Južnozapadno oj Dnjepropetrovska so bili pod zaščito goste megle napadajoči močni sovražnikovi oddelki odbiti. Na področju južnozapadno od Kremenčuga so bile ves dan naše čete v ogorčenih bojih z vedi.o znova naska kujočimi Sovjeti. Pri obrambi teh napadov je bilo uničenih večje število sovjetskih oklopnikov. * Na bojišču severnovzhodno od žitomšra in južno od Korostena se je sovražnik trdovratno upiral našim napadom, vendar Pa ni mogei preprečiti nadaljnjega napredovanja naših čet. Na srednjem odseku so Sovjeti ponovno zaman napadali med Pripjetom in Berezino ter južnozapadno od Kričeva. Na nekaterih manjših vdornih mestih so Boji še v teku. Z nekega našega uspešnega napada ob Pripjetu smo dovedli ujetnike in plen. Krajevno omejen napad naših čet zapadno od Smolenska je dosegel določene cilje. Letalstvo jc navzlic neugodnemu vremena napadalo na področju Nevelja dan in noč z močnimi silami sovražnikova zbirališča čet in gibanja na pohodih z dobrim uspehom in je sestrelilo včeraj zgolj na tem bojišču 33 sovjetskih letal Na južno-italijanskem bojišča je prišlo včeraj na zapadnem in vzhodnem odseku do bojev manjšega ol»sega. Sovražnikovi j sunki so biii odbiti in nekHterj manjši vdo- ; ri, nastali v prejšnjih dneh, s protisunki naših čet očiščeni. Za ne^t gorski vrh južnozapadno od Venafra so boji še v teku. Nad bojiščem jc vladalo živahno obojestransko letalsko delovanje. Pri tem je bilo le-tu predvsem od protiletalskega topništva sestreljenih 1J> in nad ostalim Sredozemljem 6 sovražnikovih letal. hudih bojih prejšnjih dni je 26- oklopna divizija pod vodstvom generalnega poročnika von Luttvvitza s svojim zglednim zadržanjem in stabilnostjo preprečila vse angleške poizkuse prodora v vzhodnem odseku južno-italijanskega bojišča. Fsn^sisa bilanca japonskih uspehov Pregled gSavnega poveljstva o dveh letih vojne Tokio, 7. dec. (Vzhodnoazijska služba DNB.) Dne 7 decembra, na večer pred dnevom, ko etepa vojna v veliki Vzhodni Aziji v svoje tretje leto. je objavilo glavno japonsko poveljstvo strnjen pregled o vojn h doRodkih preteklih dveh let. in sicef ob začetka decembra 1942 do konca novembra 1943. Poročilo pravi, da je Japonska v južnih pokrajinah in na Aleutih naletela na približno 400.000 mož sovražnih sil. Z ujetnik m pre-bežnik' "vred jim je zadala izgub za okrog 193 tisoč mož. Število uničenih odnosno sestreljenih letal znaša 2728. vojnih ladij pa je bilo unčenih 185 Moč kitajskih čet. ki so sc borile z Japonci, je znašala nekako 2,370000 mož. Japonci pa so naštel; samo mrtvih preko 210.000 mož. Število ujetnikov in prebegih vojakov znaša 224.627. Potopljenih al poškodovan.h je bilo 88 ladij, zaplenjenih 3466 čolnov ;n sestreljenih 373 letal. Japonske izgube označuje vrhovno poveljstvo z 32.962 mrtvmi in 313 sestreljenimi letali. .Na pot! do popolne zmage nad Anglijo in USA Tokio, 9. dec. DNB. (Vzhodnoazij. služba.) Na predvečer obletnice vstopa Japonske v vojno je dal govornik japonske vojfke v cesarskem glavnem stanu polkovnik Hideitzu Matsu-mura ravnatelju DNBja v Tokiu intervju, v katerem mu je podal splošen pregled vojaškega položaja ;n dogodkov na indijsko-burmanskem obmejnem ozemiju in na kitajskem bojišču. Na indijsko-burmanskem bojišču, tako je izjavil Matsu-mura. je sovražnik trenutno zaposlen z izboljšanjem in novogradnjo cest in letalcih oporišč. Razen tega zbira v tamošnjem vodovju mornarico. Res je, da v zadnjem času sovražna letala ojačila bombardiranja Ra guna. Po quebeški konferenci je bila od Angležev večkrat obljubljena po končani deževn; dobi ofenziva proti Burmi, ki bi se vršila istočasno z ameriškimi operac;jami na Pacifiku. Trenutno še ni razvidno, s katere strani se naj prične sovražnikova ofenziva proti Burmi. »Vendar so lahko prepričani,« tako je izjavil Matsu-mura. »da se bo takšna ofenziva končala z novo« arakansko tragedijo«. V tem primeru pa bodo posledice izredno velike za Indijo. Tudi o voj»em navdušenju čungkinških čet na burmanskem bojišču lahko zelo dvomimo. Razen tega pa izgleda, da Čungking vedno bolj spoznava prave namere Anglije in Zedinjenih držav, ki b: s prelivanjem kitajske krvi rade dosegle svoje lastne cilje. Razgovor se je nato pečal s tedanjimi vojaškimi operacijami v pokrajini Hunan. ki so pred kratkim dovedle do zavzetja strateško važnega oporišča Čangtch. Zaradi silovitih udarcev, k; so jih utrpele 73.. 74. m 79. čung-kimke armade južno od Jangceja v tako imenovani 6. vojni coni, se bližajo te armade zlo- mu. _ . RazgovCT se je nato nadaljeval o vojaških dogodkih v Evropi. »Mi kar najbolj občudujemo nemške vojsko.« je izjavil Matsu-mura, »katere tudi krajevni sovražnkovi uspehi ne sprav;jo iz ravnotežja in ki prepričljivo izvaja svoje operacije. Letalski teror nad raznimi nemškimi mesti je nekaj najbolj nečloveškega. Prepričani smo, da bodo ti besni napadi proti civilnemu prebivalstvu Ie ojač;li voljo do boja in odločnost nemškega naroda, da dobeže končno zmago. Japonska je letos v jeseni postavila na bojišče svoje lOOmilijonsko prebivalstvo in je 8 tem uspešno zvišala bojno moč celotnega naroda. K temu pa jc ttidi mnogo doprinesla edinost med narodi Vzhodne Kr]e ter trdna vera v končno zmago. Tudi v prihodnjem vojnem . letu bosta Nemčija in Japonska z vedno ožjim sodelovanjem dosegli nadaljnje sijajne vojaške uspehe na potu popolne zmage nad Anglijo in Zedinjenimi državami. Pasivna bilanca Zedinjenih držav Madrid, 9. dec. DNB. Newyorški dopisnik španskega lista »Pa« je napravil bilanco ob priliki druge obletnice vstopa Amerike v vojno in je prišel do zaključka, da je lista izgub daleko večja. Res se je Ze-dinjenim državam posrečilo, četudi samo mimogrede, priti do doslej sicer relativnih dobičkov, vendar pa se poraz pri Pear Har-bouru in izguba Filipinov in otokov Guam in Wake stali poleg velikih izgub na ljudeh tuli 300 miljaird dolarjev. Čeprav razpolagajo Zedinjene države s samo 6®/0 svetovnega prebivalstva s preko 36% svetovnih bogastev, vendar je ob pričetku tretjega vojnega leta vedno bolj opazno pomanjkanje štivilndh surovin in industrijskih proizvodov. Brivski aparati, škarje, električni li-kainiki, električne peči, hladilniki, aluminijasto in emajlirano posolje, novi avtomobili, avtomobilske gume, pisarni stroji in svilene nogavice ao poleg omejitev v preskrbi z živili popolnoma izginili ia prometa. Hitler sprejel Musserta Fiihrerjev glavni stan, 8. dec. DNB. Fuhrer je sprejel v svojem glavnem stanu vodjo NSB (narodno-socialističnega pokre-ta na Holandskem) A. A. Musserta, s katerim je imel daljši razgovor, na katerem so bila v duhu popolnega zaupanja in prisrčnega sodelovanja obravnavana vsa trenutno važna vprašanja. Razgovorov so se udeležili tudi državni komisar za zasedene nizozemske pokrajine državnj minister dr. Seyss-Inquart, državni minister in načelnik državne pisarne dr. Lam mer s, državni vodja Bormanii. Mtrssertov namestnik van Geelkerken in vodja nizozemskega delovnega področja nemške narodno-socialističnega stranke Rittensbruch. Nemški resrod se je naučil sovražiti Madrid. 9. dec. DNB »Angloamcnčani so naučil, nemški narod sovražiti« p;še list »La Prensa« v komentarju c angloameriskem letalskem terorju. Stališče nemškega naroda, ki je v prvem vojnem letu vodil brez sovraštva borbo proti sovražnim narodom, se je 6 temelja izpremenilo. Leta!sk; teror ppoti civilnemu prebivalstvu je naučil nemški narod sovražiti. Tako je danes nemški narod bolj odločen kot kdaj koli poprej, da vodi borbo do zmagovitega konca. Poslanik Abetz zopet v Parizu Pariz. 7. dec. DNB. Nemški poslanik Abetz se vrača na svoje mesto nemškega poslanika v Franciji. Vsi list-' živahno pozdravljajo njo-gorv pevratek. »Matin« pa piše: Povratek poslanika Abetza. ki je bil vedno najaktivnejši in najbolj prepričani pristaš nemško-frsneoske-ga zbližanja. bo imel nedvomno najboljše posledic na odnose med obema deželama in na ureditev nekaterih odprtih vprašanj v ozračju zaupanja in obojestranske dobre volje. London priznava izgufr& rušilca Stockholm. 9. dec. DNB. Angleška admirali-teta javlja izgubo rušilca »Dulverton«. Le-ta je izpodrival 904 ton vode in je imel hitrost 27.5 vozla Letos v septembru jc b la posadka tega ruvlca odlikovana zarad; hrabrosti v borbi proti sovražnikovim podmornicam v Sredozemlju. Tsrlje francoski generali aretirani v Alžiru Madrid. 7. dece. DNB. Iz Alžira poročajo, da je dal alžirski odbor zapreti tri francoske generale, ker 60 kritizirali nove francoske vojaške organizacije v Severni Afriki. Med areti-ranci je tudi dosedanji perveljnik francoske tujske leg'je general Caivaus. „Rdeči teror v Špani ji" Objava španskega pravosodnega ministrstva Madrid. 7. dec. DNB. Špansko pravosodno ministrstvo je te dni objavilo knjigo z naslovom »Rdeči tercr v Španiji«, ki vsebuje dokončne zaključke uradnih preiskav o vseh zlo-č nstvih, ki f>o jih zakrivili rdeči ob!asty;ki med državljansko vojno. V knjigi so podatki o umorih. rcp:h umetniških zakladov, posilstvih nad mlado!etn;mi, o požigh cerkva, preganjanjih duhovnikov, o raznih metodah mučenja, o aktivni udeležbi moskovskih agentov itd. Knjiga obsega 600 strani teksta in okrog 200 fotografij. Predgovor, ki ga je napisal pravosodni nrniftter Aunos. pravi med drug;m, da je bila knjiga zato napisana, da bi z dejstvi dokazala vso grozovitost komunistične strahovlade v Španiji. Knjiga naj prepriča vse čitatelje, da mora vsak Španec storiti vse, da prepreč5 ponovitev prilik iz let 1936—1939. Hud potres v Turčiji 550 mrtvih v Erbaru Istambul. 7. dec. DNB. Severnovzhodna anatolska ozemlja, kj jih je že konec novembra zadel močan potres, so nedavno znova doživela močan notresni sunek. Pri tem je zgubilo življenje 550 ljudi. Zemlja je bila razpokana. dve vas- pa popolnoma porušeni. Preganjanje Arabcev Izmir, 9. dec. DNB. Židovsko-angleška palestinska policija še vedno nalaljuje s preganjanjem Arabcev pod pretvezo iskanja orožja. Pred kratkim je bil neka Arabec obsojen zaradi posesti samokresa z osmimi naboji na tri leta ječe. Ta samokres mu je prodal neki angleški vojak. Ker je nošnja orožja večstoletna tradicija Arabcev, vzbuja to preganjanje in hudo kaznovanje veliko ogorčenje. Kot izraz tega ogorčenja je bil tuli napad na angleškega policijskega častnika Mortona v bližini Nabrusa. Avstralska stiska Ženeva, 9. dec DNB Eden največjih avstralskih notranjepol;tičnih problemov je. ka-koT poroča »Evening Sfandard« iz Melbouma. odpust moških iz vojske, da se lahko uporabijo v poljedelstvu. Ako sc to ne zgdlli. potem Avstraliji ne bo možno izpolniti prevzetih obveznosti ter Angliji in ostalim državam dobavljati živila. Razen tega so zaradi pomanjkanka delovnih sil. premoga, bencina -n avtomobilskih koles zelo prizadeti obalna plovba, železnici promet in oskrbovanje vseh najpotrebnejših prometnih zvez. Tudi črna borza cvete. » Vorschusszaftlniigen auf den Lehntransfer Die Presseabteilung des Obersten Kom missars in der Operationszone »Adriati-sches Kiistenland« gibt bekannt: Es ist zu erwarten, dass in Kiirze die Vorschusszalilungen auf den Lohntransfer laufond durchgefiihrt werden konnen. Im jedoch die Zeit bis dahin zu iiberbruckea, werden in Laibach durch die Provinztal-sparkasse Laibach in den nachsten Tagen Vorschiisse auf den zu ervvartenden Lohn-transfer in Hohe von 1000— Lire fiir die Familien, deren Manner im Beich arbeiten, und in Hohe von 500.— Lire fiir die Bent-ner, die Forderungen an deutsche Sozial-versicherungs-Institute haben, zur Auszuh-luug gebracht vverden. Die Auszahlung er-folgt an die Familienangehorigen, die die Bankauswejse, aus denen die friiheren Zali-lungen hervcrgehen und eine Bestatigung des Syndikates dariiber vorlcgen, dass die Arbelter tatsachlich im Reich tatig sind. sowie an die Rentner, die den Rentenbe-schejd und eine Nachvveisung iiber die letz te Zaiilung zur Vorlage brin gen. Izplačila predujmov na transfer mezd Tiskovni oddelek des Obersten Kommissars in der Operationszone »Adriatisches Kiistenland« sporoča: Pričakovati je, da ba v kratkem možno tekoče izvršiti platia prcdu.:mni 1000 lir za rodbine, katerih možje delaj.) v Reicbu odnosno v vi- šini 500 lir za rentnike, ki imajo terjatve nasproti nemškim zavodom za socialno zavarovanje. Izplačila se bodo izvrši a enim pripadnikom rodbin, ki predi^ž? bančna potrdila, iz katerih so raovidn? prejšnja plačila in potrd;I;> sindikata c tem, da so delavci dejansko zaposleni v Reichu, kakor tudj rentnikom, ki predlo-že rentni cdlok in predložijo dokazilo o zadnjem plačilu. Tisoči Fakl? V teh strašnih dneb, katere preživlja naš slovenski narod sredi državljanske vojne, katero je pričel na našem revnem ozemlju mednarodni komunistični bes, mora vsakega razsodnega Slovenca prevzeti groza mortla še bolj nad moralno prcpalnstjo dela našega meščanskega prebivalstva. kakor nad samimi komunističnimi zločini. Kajti nič drugega kakor strahotna moralna nrocalost je te. da jembe ta del naših ljudi tudi najbestijalnejše komunistične zločine brezbrižno na 7iia-nje. gre prfko njih kakor preko nekaj vsakdanjega, ali pa jih celo zagovarja krt nekaj potrebnega. In to strahotno moralne otopelost k^.že v prvi vrsti prav tisti del našega naroda, ki se je še pred nedavnimi 'pti besno zgražal nad političnimi in nepolitičnimi umori, ki So bili le posamezni pojavi in ne nasledki nekih vnaprej določenih in zavestno uveljavljenih sistemov. Spomnimo se samo svoje časnega umora delavca Fakina v Trbovljah! Niti najmanjšega namena nimamo, da bi ta umor kako.r ko;i zagovarjali a'i samo olep-ševaJi, kajti ubsj ostane v vsakem primeru jločin. bi zasluži le obsodbo. Toda oboj Fakina .je b?! vendarle samo osamljen pojav. A tudi kot tak fe silovito odjeknil po vsej slovenski zemlj: in živi v svojem spominu še danes. O tem umoru je bilo napisanih brez števila člankrv po časnikih in časopisih, preše- je celo v literaturo in eden izmed ptsateM-v je napisal o tej tragedij: dramo. Sklicevali so se sho''i, na katerih so govorniki obsojali Fakinove morilce, prirejale so se manifestacije in demonstracije, in sodni akti so se kopičili v skladovnice. Tako je slovenski nared takrat odgovori; na uboj v Trbovljah. Zavede^ se je pač še, da je moritev ljudi iz političnih razlogov. zaradi drugačnega političnega prepričanja. brezpogojno obsodbe vretlno dejanje, In v tem obsojanju so bili zelo glasni, morda najbolj glasni, prav tisti, ki so oba g? tU i žalostno sin vensko zgodn-vi o v zadnjih nar letih s tisoči in t ? s o 6 i novih Fakinov, slovenski k o -n u n i s t j in njihovi simpatizerji od včeraj in od drnes. Ko pa morijo zdaj komunisti sistematično. p", peklensko izdelanem načrtu in z zavestnim namenom ne le posameznike, ampak cele družine, stanove in sloje na-šeaa narcda, opažamo še vedno tisoče in troče Sir vencev, kj v svojih otopelih dušah in zakrknjenih srcih ne le ne najdejo p-?irebe. da bi ta grozodejstva obsodili ampak jih preprosto omalovažujejo, ali pa celo drzno zagovarjajo, češ: »Žrtve morajo biti«. So pa celo tudi še taki, ki hočejo ne 1? sebi, ampak tudi drugim dopovedati, c'a t?h zločinov sploh ni, ampak so samo izmišljotina propagande. Ce jib pa že ne morejo preprosto utajiti, znajo na-'« tisrč zagovorov in olepšav. T orla za zločine, kakršne so zagrešili v zad "j'h letih na slovenski zemlji nad slovenskim ljudstvom slovenski komunisti, ni in nikoli ne more biti ne zagovora, ne opravičila in ne olepšave. Zločin je in ostane zločin in zločinec ni samo tisti, ki ga zagreši, ampak tudi tisti, ki ga. četudi le v ipi=lih ali v načelih. dopušča in ne najde v sebi proti njemu morainega odpora. Vsi tisti naši sorojaki, ki io počenjajo, so izgubili vsak človeški čut v sebi in padli najniže, kolikor sploh more pasti človek. Tu ne gre samo za pravni čut, ne gre tudi le za čut morale, ampak še več, za čut najosnovnejše etike, kajti nemoralno in nedopustno je odobravat), pa četudi ie načelno, sistematično moritev sorejakov samo zaradi tega, ker so ostali zvesti fivo-jim poštenim načelom, ker nočejo izdati svoje narodne zavesti, svoje vere ali svojega prepričanja, da nas breznarodni in preti interesom vseh svobode ljubečih naredov delujoči komunizem ne more voditi v kakršno koli dobro bodočnost. In če bi tudi boteM verjeti v odrešilno poslanstvo komunizma, po sredstvih strahotnega zločinstva, katerih se poslužuje za svojo zmago, tega ne moremo. Nikoli sc ni v človeški zgodovini rodilo nič dobrega iz zločinstva. Vse. kar mere vzkaliti iz semena zločina, je le zlo. čiovek, ki je sam zločinec, ne more nikoli postati ustvarjalec lepše in boljše bodočnosti. Ce bi bil komunizem tisto, kar hočejo prikazati nam Slovencem njegovi voditelji, potem bi se mu pri boju za njegovo zmago ne bi bilo treba posluževati nožev, pušk in vrvi. Dobra in zdrava ideja je še vselej zmagala sama po sebi. Tisto, kar more edino rešiti človeštvo in z njim vred tudi naš mali in revni slovenski narod iz stisk sedanjosti, zato ne mere biti vlada morilcev, marveč samo vlada ljudi, ki so si ohranil; vsaj še temelje čuta za tiste večne človeeanske dobrine, med katere štejemo v prvi vrsti zgražanje nad z'očinstvom. odklanjanje političnih umorov in ropan'e tuje lastnine. Zato nas pa mora bit: tudi greza nad moralno ctonelost'o tšst'h izmed na,s kj tega ne v;r'ija ali nočejo videti. Kajti ti bodo ostali gnojna rana na našem narodnem telesu tudi še potom ko bodo direktni zločinci sami že izločeni iz njegovih vrst. Zato se vi vsi, ki ste se zgražali nad usrdo enega samega Fakina. vzdrami-e iz svoje moralne smrti v aj zdaj, pozno, če se še nis'e, ko smo jih dobili Slovenci iz enega na tisoče in še vedno dobivamo neve! Dvignite svoj glas! Obsojajte! Kličite in kričite, da bodo morilci iz gozdov nedvoumno začutili, da jih* je slovenski narod izpljunil iz sebe kot kužni strup! P. Kršaj. fe+e in se prerij tj® do prco do "iegnve?o utripa.. . Tn stem kipom, ko bije srce udarce, ki jih odmeva tudi umetnikovo srce — tedaj je pot gotova — status naseendi končan. Takrat Gregorin ni več Gregorin, takrat je že grof de Guiche, je Kristus. Dr. Hirn ali kateri koli izmed likov, ki jih je ustvaril. — Pot je vedno ista. vodi skozi srce, do srca in od tam do možganov. To so težka pota, za marsikoga nerazumljiva, kajti to je tajna, nad katero bdi Gospod in bi morala ostati na vekomaj zakrita očem človeka. Ako le skušam dvigniti pajčolan storim to zgolj zato. da pokažem del te večne borbe z duhom in materijo, ki tvori poslanstvo igralca-umet nika. To seveda še dolgo ni vse! Kako lepo je pesniku, kako sijajno se godi slikarju! Misel se rodi. zori in ob pravi uri seže po peresu, po čopiču in paleti, in božanska iskra dobi peroti, se pre!ije v stih, v popis, v barvo, v kompozicijo. Ubogi igralec! Ko si zmagal duha, nastopi i>orba z materijo... In materija so zanj režiser, dekoracija kostim in rekvizit in lasulja in ne naposled maska. In pa partner in partnerica! O, koliko lepih sanj se razbije igralcu v borbi s temi neizprosnimi, a nujnimi sovražniki! — Gregorin bije to bitko zgledno, korak za korakom, bije jo dosledno in ne popušča v nobenem primeru. Vsaka scena, ki jo igra. je premišljena, vsaka kretnja ima svoj zato. in izraz lica je kaleidioskop dolgotrajnih študij in velikega napora. — * Te vrstice so zapisane zato, da bo ond, ki bo pisal nekoč len j igo o slovenskem igralcu, vedel, da ni dovolj opisati njegov delokrog, njegove vloge; ne, ocena leži globlje in dvigniti j0 je treba na beli dan kakor dragoceno rudo. — Petindvajset let je gotovo mnogo truda in težav — a kaj pomeni to, ko je nalog še tisočero in vse bodo imele to prednost, da jih sprejema v roke strarien in vnet čestilec gledališča, ki mu je vdan in veren z vso duša Ost. Domobrancem! Vsi, ki so se prijavni v domobrance, naj bodo vedno pripravljeni, tako da se v roku ur javijo v svoje edinice, ako bodo poklicani. S seboj naj prineso pribor za jelo ■n britje. Obvestilo Bivša »Vojaš.vi uraa« za evidenco in podpore družinskim olancnn vojnih ujetnikov in jivilrih mterniiancev na Tyrševi cesti š.ev. 38 pos.uje sedaj skupno z »Uradom za evidenco in pokojnine oseb bivše jugcslovun-tk.e voJske« na Poljanski cesti štev. 2 (v zgra.bi Finančne direkcije), I. nadstr., levi lioinik. Obveščajo se tem potom vsi upravičenci, d so v dotičnem uradu prejemali po '.po. o z-\ svoje družinske člane v vojnem ujetniš.vu in internaciji do meseca avgusta t. 1., da sa m na'.al jn jo podporo obračajo novemu ura-u n Poljanski cesti, v kolikor s». j m svojci še v vojnem ujetništvu oz. v internaciji UYaa posluje v salv dan razen nedelj in praznikov, za stranke sebno izkaznico. Upavičencem iz občin izven rnesta Ljubljane se bodo izdajale podpore lahko tu i osebno, sicer pa naj župani občin sos avijo spisek vojnih ujetnikov in civilnih i. terni-rancev z rubrikami po olre. bi Visokega komisarijata in pošljejo na imenovani uiad po pošti ali pa po kaki zanesljivi osebi. Te podpore so bodo potem pošiljale upr .vičon-cem pc pošti na no čin, kakor jc to do s^doj bilo, čim bo poštni in denarni piomet obnovljen. Kdor pri bivšem vojaškem uralu ni bil zaprosil za podporo, niti jc isto do mcseca avgusta prejemal, more podvzeti potreben postopek za priznanje podporo pri svoji pristojni občini za mesto Ljubljano pri soc^al-no-političnem uradu, Ambiožev trg 71 v smislu odreibe Visokega kom šari jata štev. 710-M-28 od 1. maja 1942 izdana na vse župane in občinske komisarje v pofc aj nii To" seveda le. če je druž. ki član še vedno v vcjr.em ujetništvu oziroma internaciji. Za prejem decembrske pol pore je potrebno prinesti s seboj: a) pisemsko pošto vojnega ujetnika oz. inteinii anca, s katero se dotičnik javlja iz vojnega ujetništva oz. internacije v mesecu decembru; b) potrdilo hišnega gospodarja c-z hišnega upravitelja, overjeno od rajcns're poli-dijske str žruee, da se letični dru nns -i član ne nahaja doma.. n'ti pri fegalr.ih oborožene h, temveč še vedno v vojnem ujetništvu oz. internaciji. Za pripadnike občin izven mesta Ljub'ia-ne to potrdila iz ~ -o župani dofčnih občin za vsakega upravičenca posebej, ali p-naprej citiranemu seznaimu za vse o"ebo v seznamu. Pore'i za sprejemanje podpore za 1. 1944. so razvidni iz razglasa Predsednika pok a--:inske uro-ve za Ljubljansko pokrajino Številka 68 o-1 10. novemlra 1943, ki je nabit ra oglasni deski označenega um 'a. o±vs. no pri vseh po''luicč;h občin"hm. katerim se bo ta razglas služv'no IcstavU. PrVra"in«ka unrava. Zimska pomoč Iz pisarne odbora za ZP Iz p sarne odboja za Zimsko pomoč smo pre;eli sledeče obvestilo: Zvedeli smo, da neki ljudje pob.rajq po l-ckalih in stanovanjih denarne pr spevke za Zimsko pomoč- Opozarjamo prebivalce da doslej še nihče n ma pravice pobirati prispevkov :n prosimo, da vsakega ki se ne bi mogel izkazati z legitimacijo, žigosano s: »šef pokrajinske uprave — Zimska pomoč«, izroče pol ciji. Kot prvi iz vrst našega domobrarstva so se odzvali častniki, podč stniki in urad- : n štv0 Organizacijskega štaba Slovenskega dom branstva z zneskom 10.000 1 r. Prvo društvo, ki se je odzvalo k'lcu Zimske pomoči je bilo Slovensko čebelarsko eruštvo v Ljubi.ani, ki je poslalo znesek 5000 lir. Uspcšt Z'ms3ss pamffčf ho j saerrio ste le s« naš socialni \ čut. temveč tudi sa našo trn- j redno •zsčvgst* Vsa?i nei f zalo prfsreva, tecittesr si more ; Gospoda*?§&vo Angleške vojne iinance »Hamburger Fremdenblatt<-< objavlja zanimive številke o razvoju vojnih stroškov Velike Britanije številke, ki so bile te dn; objavljene o uspehu prve polovice finančnega leta 1943 44 kažejo, da so bili v tem razdobju izdatki večji, kakor je bdo predvideno v proračunu, medtem ko se dohodki niso v enaki ^mei i dvignili. Po proračunu naj bi znašali izdatki v tem letu 4.9 milijarde funtov, dohodki pa 2.9 milijarde funtov, tako da bi znašal primanjkljaj, ki bi ga bilo treba kriti z najetjem posojil, 2 milijarde funtov. V prvi polovici finančnega leta pa so dosegli izdatki že 2.8 milijarde funtov, t. j. za 200 milijonov funtov več, kakor je bilo predvideno. Dchadki pa so le neb stveno prekoračili predvidene zneske. Od skupnega zneska davčnih dohodkov, k znašajo v preračunu v letu 1943 44 2.9 milijarde funtov, eidpade 1.17 milijarde funtov na dohodn no (ki je pred vojno donašala na leto 336 mili j: nov funtov). V prvem poletju je bil dones dohodnine le za 58 milijonov večji kakor lani. To povečanje pa ni morda posledica razširjenja proizvodnje, temveč ima predvsem za vzrok inflacijske pojave, ki se kažejo v zvišanju cen in dviganju mezd. Nadalje je v proračunu predvideno 450 milijonov fantov dehoelkov od promet :ega davka (pred vojno 113), 500 milijonov funtov od davka na vejne dobičke in 525 milijonov funtov od carinskih dohodkov (pred vojno 22G). Ker se vojn; stroški hitreje dvigajo kakor državni dohodki vztraja tud; .novi zakladn: minister .Anderson, da se uveljavi, reforma dohodnine, ki io je že pripravil njegov predn:k K ngsley Wood. Angleški parlament je že odobril, da /0 pri moki in 3% pri marmeladi, meltem ko se ukinejo odstotki pri ostalih živilih. = Napredek španskega rudarstva. . V letošnjem letu se je nadalje povečala španska rudarska proizvodnja. Tako se je dvignila proizvodnja pirita v prvih os-mil mesecih t L na 364.000 ton nasproti 282.000 tonam v istem razdobju lanskega leta. Proizvodnja cinkove rude pa se je dvignila od 45.000 na 48.000 ton. Kadar gre za denzr.. Ko so komunisti 9. septembra s pcmočjo badoljevcev zasedli Novo mesto, so seveda poleg premnogih zasebnih izropa_'i tudi vse 'avne blagajne in odnesli iz njih ves denar, kar so ga tam dobili. Namesto denarja so pustili v blagajnah ponekod »Priznanice«. drugod pa »Denarre listke«. Kaka je razlika med njimi, nam nepoučenim ni znano. V mestni blagajni, na primer, so pustili naslednji kes papirja: »PRIZNANICA ped tek. štev. blag. dnevnika 43—735 zdne 9. IX. 1943 na vsoto 25.S96 lir denarja iz občinske blagajne, katerega je zasegla po pečatu in podpisu: Komunistična partija f loven i.je — okrožni komitet Novo mesto. Za (štam-piljka): Erno 1. r.« Papir, s katerim so potrdili izropanje novomeške Mestne hranilnice torej denarja njenih vlagateljev, se glasi: »DENARNI LISTEK z dne 10. IX. 1943 na vseto 1,907.598 lir denarja iz blagajne Mestne hrani'nice v Novem m<^tu, katerega je zasegla po pe?ahi in podpisu: Komunistična parii.ja Slovenije — okrožni komitet Novo mesto. Za (štampiljka) Erno r.« Enaka potrdila so pustili komunistični roparji ^a pošti, pri davčni upravi, na železnici in drugod. Prosita j te si dobro obe gornja »pobotnici«! Denarja ni zaplenila in odnesla morda OF, ki naj bi po zatrjevanju komunistov, njihovih pomagačev in simpatzerjev v n-dar bila vrhovna oblast, niti ne noben odoor si: organ OF. Ne, vzela ga je in o n sla »po >pečaiu in podpisu« komunistična partija! Da da, kadar gre za denar, tudi partija odvrže svojo krinko. K denarju re pusti svojih bednih pomočnikov. Pa se bo morda. Se vodno kdo našel, ki !*> verjel ali celo trdil, da OF ni samo poslušna dekla KPS! Jn še nekaj! Komunisti so v Novem mestu samo v javnih blagajnah na!;r«dK okrog 3 milijone lir. Iz tega zneska bi Lahko vsemu ura/iništvu Novega mesta in okolice izplačali polne plače za celo leto Komunisti l>a se v Novem m^ui milostno Izplačali dn < !. oktobra po 200 lir samskim in po 600 lir poročenim uradnikom, a še to samo »zanesljivim«. Za november in december seveda niso nič več izplačevali, ker so bili že prej iz Novega mesta pregnani. Razume se, cTa so narop&ni denar, tudi denar uradnikov in vlagateljev, odnesli s seboj. I Kroniftg * Smrt zaslužnega zdravnika. Dne 30. novembra je umrl nagle siiurti prof. dr. Josef Wielock. Z njim je izgubila bolnišnica sv. Elizabete v Kelmorajnu svojega ginekološkega primarija. Dr. Wielock se je naredil v Miihlhausenu v Alzaciji. Leta 1914- je odrini! na bojišče, leta 191t je napravil na berlinski univerzi državn skušnjo, nato je bil promoviran in b' kmalu nameščen na univerzitetni klinik v Marburgu. Kmalu nato se je preselil n vseučiliško kliniko" za ženske v Kraljeve, kjer je bil leta 1928. imenovan za izredne ga profesorja Od leta 1932. do svoje smrti je deloval v Kelmorainu, kjer si je stekel velik sloves in splošno spoštovanje. J?re-, hudi napori, ki jih je' terjal poklic od njega, so mu sedaj pretrgali nit življenja. * Marica Penikvarjeva. Kdor jo je poznal — močna, krepka, dvoje kot oglje črnih oči. obraz, iz katerega je žarelo samo zdravje, sreča in ve elie. tedaj res pravo pošteno slovensko dekle — ta gotovo ne bo mogel verjeti, da Marice ni več med živimi. Komaq 41 let stara je dne 19. novembra t. 1. v groznih mukah izdihnia v Crikvenici svojo ple-ienito dušo. V hrv. primorju je opravljala skromno službo in se tako s svojo izredno pridnostjo in marljivostjo preživljala. Bi.la je tudi odlična, muzikalno izobražena pevka. Kot taka je pela tudi pri našem opernem zboru od leta 1920 do 1S25. Kjer koli je službovala v hrv. primorju. je z veliko ljubeznijo gojila zlasti cerkveno petje in oorav!ja!a orglar-'ko sužbo. Poleg vseh teh lepih lastnosti je dičila pok. Marico tudi izredna dobrota in usmiljenje do revežev. Pokojnica je vedela, da so ji dnevi šteti, T?io se je par dni pred smrtjo poslovila pismeno od svojih staršev, bratov in sester. Pri tej priliki je izrazila željo, da bi rada počivala na našem domačem pokopališču, pri sv. Križu. Izredne prilike sedaj tega ne dopuščajo, toda upajmo, da se ji bo kasneje izpolnila zadnja želja. Počivaj mirno, počivaj sladko, predraga in dobra Marica! Težko prizadeti družini, posebno gdč. pestri Silvi, ki je tudi odlična pevka pri opernem zboru, naše iskreno sožalje! * Smrt predsednika boljševiške brez-božniške organizacije. Umrl je sovjetski Žid Emeljan Jaroslavski-Hubermann. predsednik razvpite boljševiške organizacije brezbožnikov. Za njim samo v boljševi-škem raju pretakajo krokodilove solze. * Velika škoda zaradi terorističnega napada. v Lundu. ' Na švedsko univerzitetno mesto Lund so izvršili anglo-ameriški bombniki nedavno teroristični napad, ki je povzročil ogromno škodo. Cenijo jo na 700 tisoč švedskih kron. Eo razdejanju so našli drebce letalskih bomb, ki jasno kažejo, da so angleškega izvora. * Otvoritev operne sezije v Rimu. Pred tednom dni je bila otvorjena letošnja operna sezija v rimskem gledališču. Na sporedu je bila Verdijeva »Aida«. ki je dosegla velik uspeh prt občinstvu. Predstavi so prisostvovali zastopniki Italijanke državne vlade ter predstavniki nemške oborožene sile. * 12 mrtvih v snažnem metežu. Na pod-ročhi Mori Blanca je te dni razsajal hud sneženj vihar, ka je zahteval 12 človeških žrtev. 8 mrličev so našli, četvcrice, ki je pripadala organizaciji »Mladina in gore«, pa še niso odkrili. * Sl°venski čebelar le pravkar izšel. S številko 11. in 12. je zaključi! 46. leto svojega obstoja. V tej skoraj pol stoletni dobi je priobčil nešteto poljudno znanstvenih in poučnih člankov. Brez dvoma ie z njimi odločeno vplival na ^azvoj in velik napredek slovenskega čebelarstva. Širil je Pcdv zasebnim nangss&encem V sedanjih težkiih vojn!h časih, ko je toliko liudi brez hrane m strehe, je nujno potrebno, da prispeva vsak. ki ima svoje mesečne prejemke, za zimsko pomoč- katero organizira v ta n°men osnovanj odbor pri Pokrajinski upravi. Ne smemo bitj ozkosrčni seb'čneži, poka-ž!mo z dejanji, da nismo ravnodušni ob bedi bednejših! Prispevajmo; četudi sami nimamo zadcstn'h prejemkov, kajti veliko je naših stanovskih tovarišev, ki niti tega nimajo, kar imamo mi. Pozivamo vse zasebne nameščence; da prispevajo od svo-':h prejemkov, katere bodo pre jeli kot božični co ali kot redno mesečno plačo za december oziroma za januar, enkratni prispevek v sledeči minimalni izmeri: pri mesečnih prejemkih do lir 800 10 Kr od 801—1500 25 „ od 1501—2000 40 „ cd 2001—2500 60 „ od 2501—3000 75 „ od 3001—4000 150 „ nad 4001 dalje 300 „ Pobrane prispevke nameščencev naj delodajalci nakažejo šefu Pokrajinske uprave — odboru za zimsko pomoč. Zavedajte se težkih prilik. / katerih živijo brezdomci in brezposelni v Ljubljani, in se ocizovite vsi! Nameščenci sindikata Pokrajinske delavske zveze vztrajno sivo »kranjsko čebelo«, ki ima t velik sloves med čebelarji vseh kulturnih irarodov na svetu. V tej zaključni številki j priobčuje več tehtnih in času primernih člankov, kakor: Čebele trotovke. Zavarovanje čebel proti zimskemu mrazu, Pozna 'esenska opravila pri čebelah. Čebela kot del narave, Prispevek k trgovini z živimi ■ebelami. Konec poročila o občnem zboru, iirobir, kjer najdemo marsikatero poučno 0 zanimivo zrno. Slovenski čebelar je edi- 1 čebelarski list, ki ga imamo Slovenci, •rez njega je slovensko čebelarstvo obso- no v propast. Suho stranišče v zaklonišču ne sme manjkati. Napravimo ga z vedrom, delno napolnjenim s peskom ter pokritim z lesenim ohišjem če je vel ko oseb v hiši, napravimo več takih stranišč. * Mraz na Portugalskem. Iz Portugalske poročajo, da je deželo zajel val mraza ter so v Lizboni zabeležili temperaturo 5 stopinj nad ničlo V splošnem znaša najvišja temperatura v Lizboni sedaj največ 12 stopinj. V primeri z normalnimi časi znaša zdaj temperaturna razlika na Portugalskem 6 do 8 stopinj, kar ljudje že občutijo kot velik hlad. * Prijet izdajalec. Bivši glavni tajnik fašistične stranke Carlo Scorza. ki je pripadal Velikemu fašističnemu svetu ter *je obenem z Grardijem in grofom Ci-nom glasoval proti Mussolini ju. je bil v R'mu prijet in odpeljan v zapor. u— Novi Grobovi. Za vedno je zapustil svojce ključavničarski mojster in posestnik g. Avgust M a r t i n č i č. Za njim žalujejo žena Fanči in drugo sorodstvo. Na mrtvaškem odru lež' pokojnik na njegovem domu, Rimska cesta 14; k večnemu počitku pa ga bodo spremili v soboto ob 15. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — V Mariboru je preminil višj' veterinarski svetnik g. Peter Š k o f i č. Podlegel je poškodbam, ki jih je dobil pri izvrševanju svojega poklica. Zapušča soprogo, pet sinov in drugo sorodstvo. Pokcpah so rajnkega včeraj na praznik na pobreškem pokopališču. — V Planini pri Rakeku je dotrpel trgovec in gostiln'čar g. Zvon ko Kopitar. Za njim žalujejo soproga, sin, hčerka jn drugo sorodstvo. Na zadnji poti na domače pokopališče ga bodo spremili v petek ob 10. dopoldne. — Po dolgem in hudem trpljenju je umrl davčni upravitelj v pokoju g. Ivan K u-š a r. Pogreb pokojnika bo v petek ob 14. iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopali- j šče k Sv. Križu. — Pokojrrm naj bo ohranjen blag spomin, užaloščenim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje. u— Najvišje cene za perutnino in kunce. Zaradi bližnjih božičnih praznikov je šef pokrajinske uprave na prošnjo mestnega poglavarstva odobril najvišje dopustne prodajne cene za piščance 50 lir, za kokoši m peteline' 40 lir, za race 40 lir, za gosi 40 lir, za purane 40 lir in za domače zajce in kunce 2-5 lir. Vse cene veljajo za kilogram žive teže. Za žabje krake je določena cena 1.75 lir za komad. Te cene morajo biti vidno nabite v vsakem prodajnem prostoru ter je prekoračenje teh najvišjih cen kaznivo po uredbi o cenah v zvezi z naredbo od 26. januarja 1942, št. 8, »SI. L.« št. 8/42. u— Sindikat hišnih posestn'fcov v Ljubljani opozarja hišne posestnike, da se morejo v vseh zadevah, ki se nanašajo na hišno posest (prošnje, pritožbe, kontrola davčnih predpisov, razni nasveti iti.) obrniti na pisarno Sindikata, ki jim oo v vsakem oziru nadevolje in brezplačno na pomoč. V sedanjih težkih časih, ki stavijo na posameznika vse večje zahteve, naj sa h:šni posestniki čim tesneje oklenejo svoje stanovanjske organizacije. Pisarna Sindikata je v Ljubljani, Ulica 3. maji?, št. 1, II. nadstropje (pailača Bata). u— Letošnje knjige Vodnikove družbe so izšle. Družbena pisarna je preiela izjave, v katerih se poverjeniki in člani pohvalno irražajo o letošnjem _ knjižnem daru. Družba ima letošnje kn.i'ge še na zalogi, člani-zamduniki in prijatelji !?p;h knjig, obnovite svoie članstvo. Stopite v pisarno Vodnikove družbe (Narodna tiskarna) ali v knjigarno Tiskovne zadruge Šelenburgova 3. ali pa v knjigarno Učiteljske tiskarne. Frančiškanska ul. 6 kjer takoj letošnje k^usre. u— Za begunce hi brezdomce ie podarilo uradništvo Mestne hranilnice v Ljub- ljani 500 lir iamesto venca na grob očeta svoje kolegice g. Ludvika in bivše sluge g. Raka. Mestno županstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpiranih. u— Za »zimsko pomoč« je darovalo stalno omizje »Pod staro Lipo« 120 lir namesto cvetja na grob svojega tovariša ju-velirja Alojzija Fuchsa. u— Hišni starešine, ali ste že imenovali svojega namestnika' in prostovoljne branilce, kj vam bodo pomagali pri ureditvi hišne zaščite v hiši, ki vam je poverjena za zaščito pred letalskimi napadi. u— Važno za vsakogar Sedaj in v bodoče je znanje strojepisja in stenografije. Praktično znanje koristi vsakomur v zase 'onem ali javnem poklicu. Novi tečaji prično 10. decembra. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno. Posebej priporočljivo tudi visokošolcem-kam in dijakom-injam vseh šol. Informacije: Trgovko učilišče »Chr«-st .f-;v urni zavod«- Dom branska 15. u— Nalivna peresa, boljša, dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni cen: tyrdka EVEREST. Prešeimova ulica 44. u— Zahtevajte Amidon tablete proti glavobolu, nevralgiji, hripi, influenci, dis-menoreji in revmatizmu. Dobite jih v vsaki lekarni. u_ Urite se strojepisju! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji — dnevr' in večerni _prično 10. decembra. Največja moderna strojepisnica: raznovrstni pisalni stroji. Desetprstna učna metoda. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Praktično znanje, vsakomur koristno. Učnina zmerna Vpisovanje dnevno. Na razpolago brezplačni prospekt. Posebni tečaj tudi za stenografijo. Posebej priporočljivo tudi diiakom-iniam in viso-košolcem-kam. Informacije: Trgovs' o učilišče »Christofov učni zavod«. Domobranska 15 u— korenje za krmo. Prvovrstno rdeče korenje za krmo dobite po znžanih cenah pri članu sindikata Marjanu Glavniku, Pogačarjev trg 1. u— Neljubi spomini na lanskega Miklavža v-odo ostali 35ietnemu mizarskemu pomočniku' Jakobu, četudi se mu bo posrečilo pokazati ned-lžnost. V četrtek je sedel na zatožni klopa, obtožen, Ja jc ukradel neki sejmarki na lanskem Miklavževem sejmu 2400 lir iz rečne kasete. Kolikor smo mogli sr^ znati iz obtoženčevega zagovora, kaže, da stoji obtožba bolj r.a šibkih nogah. Jakob zanika dejanje. Pri njem so sicer ob aretaciji naš'' večjo de- narja, ki se je zela sumljiva, on pa dokazuje, da je denar dobil v kinu M-aici, kjer je izvršil večja mizarska lela. Okoli stojnice, pri kateri se je mudil približno tri minute, je bilo vedno po^o otrok in je možno,' da je kc*o drugi ukradei pogrešan' denar. Ker sta dve priči izostali, je bila razprava preležana, na. nelolcčcn čas. Zaklonišče v h'ši mora biti dovolj prostorno, za vsako osebo je treba pol kvadratnega meira Ln dva kubna metra. Z Gcrenjsfcega V št. Vidu sta obiskala zavod za narodno politično vzgoo okrožni vodja dr. Pf lege rl in ekrožni štabn' vodja Lilling. Ustanovo jima je razkazal ravnateljev namestnik Buttler. V zavodu so mladeniči iz se-vernonemških krajev, ki so bili prizadet* po sovražnih letalskih napadih. Slovo krajevnega skupinskega vodje v šmartnu. Pred dnevi se je poslovil od svojih sodelavcev krajevm skupinski vodja v šmartnem pod Šmarno goro Jožef Binder. ki se je vrnil na svoje staro mesto na Dunaju. Binder je od januarja lanskega leta do konca letošnjega novembra uspešno vodil zaupano mu krajevno skupino, ker je znal najti prave stike z domačim prebivalstvom, poroča »Karntner Zeitung«. Prof. Karel FroJ1, umri. Dne 5. decembra ie nenadno umrl rsvnalelj celovškega konservatorija prof. Karel Frod". Pokojnik je bil v koroškem glasbenem življenju vidna osebnost. S kolesa .je padel 651etni čevljarski mojster Karel Pernat iz Prevalja in si zlomil desno nogo. prepeljali so ga v bolnišnico v črn'. Konj ga je udaril s kopitom v glavo Dninar Miha Odrejc iz Borovelj na Koroškem je te dni pri krml'enju konja dolrl od živ li takšno brco na desno stran glave da je obležal z zdrobljeno čeljustjo. Zaradi komplie rane poškodbe so morali moža prepeljati na oddelek univerzitetne klnike za zobne in ustne bolezni v Gradcu. © Domoti* Pisarna »Zimske pomoči« posluje v Puccinijevi ulici 9/1. Prispevke sprejema Hranilnica Ljubljanske pokrajine na račun »Zimske pomoči«. Nakazila naj se izvršujejo na račun Poštne hranilnice: Pokrajinski podporni zavod »Zimska pomoč« ček. rač. 16530. Danes ie zadnji dan ko še lahko narofite Razglednik Jutra po znižani ceni 28.— lir. Uporabite naročilnico na 4> strani Spodnje Nenavaden padec. V Sv. Štefanu se je primerila posestniku Jož' Leski ju nenavadna nesreča. Pogin la mu je krava, katero je hetel mož zavleči s pomočjo vola z gumna na prosto. Tla na gumnu pa so bila preperel? in so se vdrla. Lesk' in njegov hlapec sta skozi odprt no padla z volom in mrtvo kravo vred v 2 in pol metra globoko klet pod gumnom. Ko so domačin' prihiteli ponesrečencem na ponrrč so vide ii da sta hlapec in vol nepoškodovana, doč m si je Lesk' zlomil nogo Ponesrečenega pesestn k. so odpeljali na kirurško kliniko v Gradec. Nesreče 29 letni posestnik Janez Feko-nja iz Korene se je pri delu ožgal ter je dobil hude opekl ne. 10 letna Sonja Mez-gečeva iz Maribcrs je padla ter s1- je zlomila ncg:o v kolenu. — Z vlaka je p-dia 64 letna Frančiška Blatni kova iz Maribora ter je pri padcu dob la notranje poškodbe. 33 letni usnjarski pomočnik Franc Gre:fe-ner iz okolice Ap^č je prišel z levo roko preblizu cirkulark*. ki mu je »-oko precej pošKodovala. Vsi našteti so b;li spreeti v oskrbo v mariborski bolnišn ei. — 31 letni vin čar Jože Babič iz mariborske okolice je padel z voza ter si je z'omi desno roko. — 5 letna Jul:ja Osojni kova iz mariborsko okolice je p"d!a tako nesrečno, da si je zlomila nogo Oba se zdravta v mariborski bolnišnici. Ljudski škodljivci pod ključem. Pred mariborsk'm sodiščem se je morala zagovarjat ' pred kratkim troj:ca škodljivcev, in sicer 35 letni viničar Franc Keš r iz ckol;ce Maribora, 20 letni vulkanizer Ja-koh Zorko 'z Mar bora ter 42 letna mariborska gostlničarfra Mchtllda Se'f':edova Košt tn Zorko sta namreč preskrbela 5 volov, dva praš ča in eno ovco 2 vno sta lastnikom deloma ukradla, ieloma sta "'o cdkup;!a. Vse živali sta poklala ter j h izro-č:la Se friedovi za porabo v gostilni K"r je takšna kupčja v vojr.i dobi prepovedana. so prišli krive' pred sod'šče ki je ob-sod lo Košarja na 7 let, Zcrka na 4 leta ječe, Seifriedovo Fa na 18 mesecev zapora. Obsojen." je b'la tudi kuharica, ki je bila zaposlena pri Seifriedovi. Ker ni izaala ljudskih škodljivcev bo morala tudi ena presedeti 4 mesece za zapahi. Iz Trsta Genoveve Fos: 47 DEKLE I MEJE Roman Izabela se je tako oglasila. Tesnobno je zrl; dedu v obraz. V starčevih očeh je b'l tisti daleč zamaknjeni pogled, ki se je zasvetil v njih vsakikrat, kadar se je spomnil svojih lastnih vojaških dni. »Ej, dete,« je začel, »leta 1777, poleti...« Deček in deklica na hišnem pragu nista pos višala, kaj je bilo leta 1777. Hotela sta vedeti, kaj se godi zdaj, septembra meseca leta 1814 ko se je od dne do orne blža-la »velika biLka na vodi« in je že vse govorilo o n.:i. Sonce je izginjalo za hribi. V travi so se oglašali črički. Ko je potegnila iz gozda hladna sapa, se je dedek stresel in vstal. Z Jeffom za petami je počasi cdkrevljal v kuhinjo. Izabela in Jožef sta ostala še zunaj. da se okoristita z zadnjo dnevno svetlobo z urnimi, drobnimi vbod' je deklica obrobljala krpice, in k'kor hitro je bila katera dogotovl ena, jo je brat že pričvr-stil na pravo meato. »Jutr: za rar.a jo spustim v vodo,« je povedal, opazujoč Izabelo, k' je pravkor ' zavha.vala rrbove zadnjega jadra. S ceste so se oglasili korald. Vrat3 so se zaloputnila. Pogedala sta kvišku in za- gledala Joeja Bartletta, ki je naglo stopal proti njima. »Poglejte ,Saratogo\ gospod Bartlett. Ali ni zala?« je vprašal Jožef 'n stekel prišle-cu naproti, d3 mu pokaže ladjo. »Na'bo'je bo- da jo pošlješ Macdonoghu. Kakor kaže, bo potreboval vsako ia rjo, ki jo je le moči dobiti, in to kmalu.« Srdito se je namuznil. »Kje je vajin oče?« Deček je pokazal na skedenj. »Tsmle notri. Kravo zdravi. Na pokošen? travnik je zašla in se preobžrla jabolk.« Izabela ai je v naglici pripela na pol obrobljeno jadro spredaj na obleko, ;n brat je prislonil ladjo ob hišni pr g. Nato sta se vzdignila in kren la z gospodom Bart-lettom k skednju. Očitno je bil zaradi nečesa razburjen, Jh ni se fma moglo čakati, da bi zvedela novico iz druge roke. Mati Owensova, ki je bila pravkar spravila mlajša otroka spat. je stopila med vrata, se ozrla po dvorišču in poh'tela za trojico. »Krava mora biti resno bolna,« je mislila sama pri sebi, »drugače ne bi bil poslal po Joeja«. »John,« je prišlec zakl'cal, »pusti kravo in pridi za trenutek ven. Tu imam nekaj, kar moroš videti.« Oče je stopil iz somračnega hleva v glavni del skednja. * / »Ali je kaj narobe?« je vprašal, ko je pogledal sosedu v obraz. »Prečitaj tole!« Joe Bartlett je potegn'l iz žepa zmeokon list papirja in mu ga podal. Ovvens je debelo nagubančll čelo in na-mršč:l obrvi, ko je čital potiskani 1'st. »Razglas generala Provosta! Ka' vraga n m ima razglašat ? Vsem, ki ostanejo j aoma in se vzdrže vsake sovražnosti, po- i nuja svoje varstvo? Lepo od njega! če le j ne bo našel premalo nagih ljudi doma. da b' jih mogel varovati. Odkod pa imaš to neumnost, Joe?« »Iz Amosove trgovine. Nekdo jo je prinesel iz Srint Albansa. V nedeljo so jo tam delilj v društvenem domu.« »Kaj pa je, John?« Je vprašala gospa Owensova. Izabela in Jožef sta molče stala ob strani ter opazoval- vsako izpremem-bo na očetovem obrazu. Videla sta kako je izairi vile ;z gnojišča, jih znova zasad:l in spet izdrl. Zdaj se je pridružil gruči tudi ded in razburjeno vpr:šal, ali je nemara krava poginila. Oče Owens je 'zpustil vile. Omahnile so Ln rožljaje padle po tleh. »Angleži napredujejo iz Montreala proti Plattsburgu. Najibrže se m-slijo prepeljati čez jezero in vdret' v naš kraj, pa pričakujejo od nas, da ostanemo lepo doma in jih ne mofmo pri njihovem početju.« Obrnil se je k ženi »Marija, tja moram. O pivem svitu hočem b'ti nared za pohod.« Novi komisarji v tržaški pokrajin4. Tržaški prefekt Coceani je imenoval na področju svojega območja naslednje komisarje: za obč no Tržič dr. ing. Luciars Carta-gnea: za. Milje Gaetana Tellinija; za vrem-ski okraj Avgusta Deklevo; za Devin in Nabrežino Franca Sormanija: za Hrenovico pa Viktorja De Gorzarolija. Poleg teh komisarjev je bil imenovan m aačasnesra upravitelja bolnišnice in sanatorija v Tržiču arhitekt Karel Ceriani. Iz duhovniške službe. Tržaški škof Je menoval za škofjske deleča te buskega župnika mces. Frančiška Damianija, pa-zinsk^ga župnika p^šta mor.s. Karla Gregorja, župniika Natala S:Ivan:ja in sežanskega župnika mons Josna Glazarja. Dosedanji škofijski tajnik Jurij Apolonio je bil imenovan za vikarja pri sv. Antonu st. Smrtna kosa. Te dni so umrli v Trstu 621etni Vrgil Balaben. 831etna Terezija Seconi, 521etni Peter Perusin, 74letni Jože- Baruf o, SOlet.na Rez" 15ja P ro. vdova Krivic, 3910^ Kristina Petrečič in 511et-na Alberta Rade. Umrl jc v trgovini. 28'etni Ivan Jurkič iz Guardiele 715 je vstopU v neko trgovv-no na Garibaldijevem Koržu. Ko se je pri - > bl;žal prodajnemu pultu, se je zgrudil na tla in kmalu zatem zdihnil. Jurkiča je za-•?e'a srčna knn. Himen. V Trstu so se poročili gospodinja Judita Kavčič in trgovec Bruno Be-nedeti, mehanik Marij Rozman in nameščenka Lucija Carli. Ustanovitcv liceja v Tržiču. V Tržiču je bil ustanovljen znanstveni licej, ki je nekakšen odsek tržaškega znanstvenega lice-ia._ Namen ustanovitve je prihraniti trži-ški mladini vsakodnevno vožnjo, staršem pa vozne stroške. Deblokirana prodaja igrač. Tržaški pokrajinski svet za gospodarstvo objavlja naredbo, s katero se preklicuie blokirana predaja igrač, odrejena 3. oktobra 1942. Na področju tržaške province je prodaja, kakor tudi izdelovanje igrač odslej popolnoma svobodna. Pl'n jo je znduSIl. ob pobočju školieta 32 v Trstu sta šli te dni spat 42 letna Ema Ronzani in njena hčerka Frančiška. Po usodnem naključju sta pust:!i odprto plinsko pipo. Kakšno uro pozneje se je vrnila domov Ronzanina stareiša hčerka, ki je našla mater že mrtvo, svojo mlajšo sestro pa globekv nezavestno. S'ednjo je zdravnik dr. Okom z umetnim dihanjem spet obudil k zavesti, nakar so jo prepeljali v tržaško bolnišnico. »Prav,« je rekel Joe Bartlett, »ker poj-dem to ko in tako s tebo j je menda najbolje. da jo mahnem kar precej proti domu. Lahko noč.« Dolgo časa nI nobeden črhnil besede. Zbor čričkov je ^venel čedai e glasneje in skoraj neznosne veselo. Izabela bi jim bila najrajši sikov la: »ššš...ššš!« ter jih opomnila, naj mirujejo in prav tako tudi prismojenim kokošim, ki so se kokodajsa-je prepirale za nočna počival'šča. Mati Owensova je nazadnje pretrgala molk. »Bela, če krene oče ob zori ta pot, im - va midve še mnogo opravka, preden leževa spat.« Vrnili so so v hifio in prižgali v kuh'nji sveče. Izabela je sedla in jela krpati očetove nogavice, med tem ko je mati pletla kakT jz uma, da bi še za časa dokončala t sto, ki jo je Imela pravkar na iglah. V tem tihem, medlo razsvetljenem prostoru je bilo kar težko verjeti, da se je vojna tako približala. Izabela si ni mogla zamisliti. da bi utegnila br '.(•:. V>: :' , -t fi-V vrata 18. 22576-la P>' IST"1* EŽNICO ta dop Man- ke ure. !.Vem. Naslov v vseb pasi. .litra. 355.-4-la FR V POMOČNIKA cpT -nr-r-i v --'nI g službo tako5. Naslov v vseh pod. Jutra. S2566-la MI5I, PODGANE n ščurki', 'anesjjiv pokonča :e - strupom ki »< lobite v lro"erii Kane židovska al. t. 22891-6 BREZOVE METLE, iri-iie za lopate, omela itd. loti:te nr Gosnodarsk: zvezi. Blehveisova 29 22235-6 KRZNEN PLAŠČ i ni.-ko športno obleko, kuhi'!>ko ita/.ero. otroške ga-loše, električni elektrzirni ■ivrnit. - r -i un. Naslov v vseli posl. Jutra. 22323-6 KLAVIR krasen, pro-nun ali zamen iam za klav. harmoirko »Si-audali;« — 120-basno. Nn slov: Liub-IjapnrVir. H' bi-nrkova 7 — srednji zvonec! 22)22-6 GALOŠE ŠT. 42. hafrle št. 42. škornje, mehke-ševro št. 11—42. prodam. — Ogled od 14. do 15. ure. N -„ lov v vseb posl. Jutra. 22524-6 * ■ j:: ■93 tMTli* r1 ; KINO M VTIČA Te!e'-»»: 22-41 > Temperamentna Rlarika Pork poje in pleše v velezabavni komediji ■ EOLJŠ1 DIPLOMATJE Glasba in n-les. Ostali soigralci: Wi!ly FfU«-.fh, Rutlr.If Carl, Georg Aleksander 1 Predstave cb 15. in 17.30 uri Ob nedeljah ob ip* 13.30. 15.30 in 17^30 j | KINO SLOGA TeL 27-30 Brlita Horney in Joh. Heesters v UFINBIvl filmu ILUZIJA Režija: Viktor Tourjansky. Predstave ob delavnikih: ob 15. in 17J Ob nedeljah in praznikih: ob 10.30, 13.30, 15.30 in 17.30. Iv J NO UNION Telefon 22-21 ■ Duhovita komedija o zakonskem konfliktu, ki ga je izzval mlad pisatelj s svojim romanom r.lsja ženica Eazlfca Elfie Mayerhofer, Hans Sohnker, Rolf Weih, Mady Rahl itd. Predstave: ob 15.30 in 17.30 uri DRSALKE »Sektn"«. original in drsalke Konder>. snežke z nizko peto št. 37. znamke »Tretorn* :n otroške smuči, vse zelo dvbro orimi.jen... (T. •.tam. — Nad 7 -,- vseh k*=1. Jutra. 28521-6 MOSTNO TEHTNICO decimalko, zu 300 kg, prodam. Zor Jože. strojno mizarstvo L;iJ)Ijttna-šiška, Aljaževa 22532-6 GOJZERJE. nove. deške, št. "2 in moške •visoke čevlje št -t:, dobro ohntn:ene. prodam. Naslov v vseh posl. Jntra. -.2530-6 GO.IZERJE ŠT. 44-45 popolnoma nove. ugolno jiro-• ':im. Franc Pojuear. Sv. Petra c. 71. . 22536-6 JARČKE in KOKOS! od 5 do 8 mesecev stare, prodam od «•: do '.30 'i- ri kom. Albanska -:9 podprrl. — Bcžigral 32535-6 V!SOKE ČEVLJE, črne št. 40. ženske ' dobro ohnurerte. prodam Ojleil od 2. do 4. ure porioldnp. Naslov v vseh rosi. Jutra. 2?4!>:>-6 SREBRNO URO 5 ej,T) o. cronometei znamke .Glashuit". lepo npšho. pred-sobno f.t0e>l. Jutra. 22572-6 ŠIVALNI STROJ »Singer«. prodam. Resijeva 30. |»3dpril'-'ie. 22544-6 JEDILNO ORODJE »Berndorf- za 6 o.-eb v kaseti. 2 navadna štedilnika. 1 s peonico bele race. rnnr-rkc jrašičke prodam — ter zuneatun jajca zu k.-ko5'o pičo. Rhurjeva i, za Obrtno šoio čez Gradaščieo , t; DRSALKE epk-ne 25, n-odam. Pever Janez. Beethovnova 15-TI. 22561-6 u $ 11 v. STARE URE ?apestne in" žepne, samo v dobrem stanju, kupi •Janko Jazbec, urarski mojster. Miklošičeva cesta 12 J.-M.-338-7 VISOKO*" EK VENČNI aparat, manjši, kupim. Naslov v ogl. odd. Jutra. 22445-7 KAVČ tride-en in omaro zo. oblekp. kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Pohištvo«. 21785-7 ZNAMKE boljše. posamezne ali zbirke, posebno Lichter-stein in Ssn Marino. ' kupirp. Ponudbe na ogl odd. Jutra Dod »Fila-"itet« 21784-7 REGISTRIRKO na več registrov, lobro ohranjeno. kupim. Vprašati: 111 ei-Tveisova 8-t 22531-7 ran. kupim ali zamenjam z istoLokim globokim proti do- : ^ 2 SOBI, plačilu. Medvedova 26-1 ^—!opremljeni, sonči;'' z lastno lev"oc., ,.„ 2254C-7(kopalnico in souMrabo kuhi. UKbALKb nie (-plin) odilam bolnim za čevlje št. 33. 36. in hur- o;Pbain Ponulbt ai ogl. od-momko. kupim ol' zjimen am. j„t-a pofl »Onter — Ponudbe na ogl. odd. Jutra %„rtl čie« — fe-Atnm pod Pro.ivrelnos- 2:541-7 Dol.P-NETTO Diferenzinlen und "Int1 gratea. kupim ali prot: odškodn:ni -vzornem na posodo. Ponn,'he na ogl. o-l,l. Jutrn po1! -Mi-tetnn-ika« 22519-7 POLICO rabVeno. navadno. leseno — kurim. Na-lov v vsci i»isl. odda dnevna soba. IZPOSLUJEM NAKUP :n prodajo v b;nčn:h in denarnih posl h Vnov-čim sreb-ni dena- ;n druge dr.igocenosti po Jutra. 2256 posebnim vbodom za starejšo jnspo in gospoda, .iščem. Pomagam po možnost" z živili. Ponudbe na ogl. old. Jutra pod »Starejša oseba-. 2253S-'-"Sa -am pr^f avr fr^i. SNSERIRAJ V .JUTRU"! iifl m g i n .j! Il te ^ li A f| | HAEOČUKICA ZA ..RAZGLEDNI K44 J i) T R A ravi „Jutra" LJUBLJANA Puccinijeva 5 'Naročam knjigo »Jutrov »RAZGLEDNIK« po znižani ceni 28 lir. Plačam jo — takoj ob naročbi — takoj ob prejemu. Knjiga naj se mi dostavi na dom po donašalcu — po pošti. Knjigo dvignem sam v upravi »Jutra« m »Slovenskega naroda«. Podpis Ime in poklic: Točen naslov: I t* - i i.iiimimiim i . Pi I^HIHHHH Vx-xj—i——ima—au.»ag-r v imomza-^^^^^^^^^^ -'TtrtiP^ .. ' -it III lili IIHIIIII II ■ minili »I I . - _____ -T^—' "i 'tebsk^^.' ---^-t ? - Strti v neizmerni žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znai.cem, da nam je danes unirl naš ljubljeni in dobri mož, brat, stric in svak, gospod l-' v- a - i^neavni mefster In posestnik tsclir.ili »iti