^anke slovele, ni nobene.
tz mora
Apel podobo na o^d postavi,
ker bolj resnico ljubi kako'" hvala Ape
NE.
Kaj pa ji dete ljubw meni mir
zad sL H vue -X j""uiu. ■ ziiú
f e b
neporoci
l in čevljar
Oča so k
H ¥ fl'a fcW
newmnr-u-, „./lei! ^^-"^'TnO/l S6
Pndn
: ^leduje
^ al vsakmu odieče^^ B. ,rani in ples odla$uje, __ igovore nove zmišlj;^, 9Uf j zahaja, se mrak približuje; .em odbila je iira in čez, ^ ravnat seje Uilka na plet. y||
il, ker se oňra, plesavca si zbira, zaï^edapiimià rumeni junaka; ' ^ ena^ pod soDcam mu ni korenjaka,"' ^^ íQ želi si plesáti z njim deklica vsaka-■rmj ' J omieât ga Urîika lepa Želi,
lijeno v olmča oâ. '
ojt tuji za nji k
MoáidiyeS^pípĚ^ JUxam zmt vzJigHimo,

vs^harmuáo^riíjt^uáii
ne boj se," ji reče, "ne boj se j ne boj se potokov ti mojih iume ne bc^ se vetrov mi prijaznih viienja; le urno, le urno obrni peté, le umo, le urno, ker pomo je že!"
"Ah, majhno postojra, preljubi plesavec! de jaz se oddahnem, de nc^počije." "Ni blizo, ni blizo do bele Turč^e, Iger v Donavo Sava se bistra idije; valovi iumefi te, UrikaJ želé, le úmo, le urno obrni peté!" -
To reče, hitrge sta se zasukála, in dalje in dalje od pôda spustila, na bregu Ljubljance se trikrat zavila, plesaje v ralove šumeče pl«"'!« Vrtinec so vidli čolnaiji dcreč;

OBČINA MORAVČE
Kulturni dom Moravče v a b i
v soboto, 18. marca 2006, ob 19. uri na
akademijo ob občinskem prazniku. Na prireditvi bodo podeljena letošnja občinska priznanja.
V programu bodo sodelovali:
•	operni pevec in prvak slovenske opere Franc Javor-nik ter pianistka prof. Anamarija Javornik Zupanc;
•	Komorni zbor Limbar;
•	Nika Dostal, klavir;
•	operni pevec Peter Pirnat in pianistka Petra Pirnat;
•	Moravški rogisti;
•	Tamburaški orkester Vrhpolje;
•	mladi harmonikarji;
•	mladinski pevski zbor Osnovne šole Jurija Vege Muc art, pod vodstvom Mojce Malovrh.
Osnovna šola Jurija' Vege' in Obci'n'a'Moravče sta razpisali natečaj za učence devetletke, in sicer: o likovna dela z naslovom »Moj kraj«, o literarna dela z naslovom »Kako sem povezan z Jurijem Vego«.
Izbrana dela tega natečaja bodo predstavljena na večer prireditve.
Lepo vabljeni!
Društvo krajanov Limbarska gora VABI NA TRADICIONALNO PRIREDITEV 18. POHOD PO NAGELJ NA LIMBARSKO GORO, KI BO 26. MARCA 2006 OB 10. URI Za zabavo bosta skrbela Študentski trio in Ansambel bratov Poljanšek.
Krajevna skupnost Dešen vabi na 2. pohod na naj-višji vrh Občine Moravče, Pivkelj turn - 880 m, ki bo dne 19. 3.2006. Ob 14. uri je zbor pohodnikov na Pivkelj turnu,
kjer bo kratek kulturni program. Slavnostna govornica bo evropska poslanka Ljudmila Novak. Dostop na vrh je možen iz različnih smeri: s planinskega doma na Žerenku, z Gore pri Pečah, s Slivne.
Prijazno vabljeni
OBČINA MORAVČE
Kulturni dom Moravče
v a b i
na kulturno-zabavno prireditev ob mednarodnem dnevu žensk, ki bo v nedeljo, 5. marca 2006, ob 16. uri.
Program:
o plesni par, večkratna državna prvaka, Špela in Matej Kralj; o narodnozabavni ansambel treh srednješolk, Najlepši cvet; o folklorna otroška skupina TD Moravče in Osnovne šole Jurija
Vege Moravče pod vodstvom Marije Gotar; o gledališka skupina Osnovne šole Jurija Vege z Linhartovo Županovo Micko pod vodstvom Doroteje Šporn.
Gostja bo Neža Maurer s svojimi pesmimi. Vljudno vabljeni!
OOZZB in udeležencev NOB Moravče
Vabi vse naše članice in člane ter vse simpatizerje, ki negujejo tradicijo NOB na redni letni OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 17. marca 2006 ob 16. uri v Kulturnem domu v Moravčah.
Prosimo, da se zbora zanesljivo udeležite!
OOZZB in udeležencev NOB Moravče ob 8. marcu - dnevu žena, iskreno čestita vsem našim članicam in vsem ženam!
Avtor o naslovnici
Naslovnice letošnjega letnika Novic iz Moravške doline so ideja interpretacije vsakega meseca kot oblika grafične kompozicije z uporabo žlahtnih tipografskih skupin, slik, računalniških efektov, itd.. v harmonično celoto, ki odseva subtilnost, značaj ter karakter vsakega meseca posebej. Verjamem, da je abstraktnost marsikomu težko razumljiva, a je posledica mnogih raziskovanj velikih umetnikov preteklosti, ki so skozi analitičen pristop iskanja oblik primernih za moderno družbo prišli do rezultatov, včasih poenostavljenih celo do čistih geometrijskih oblik kvadrata, kroga in trikotnika. Tipografska kompozicija temelji, na iskanju zanimih povezav med raznovrstnimi oblikami, destrukciji same črke, besede, stavkov včasih celo do meje berljivosti, uporabo prostorskih ključev, kompozicijskimi in barvnimi kontrasti ... Enostavneje povedano: črka je orodje v slikarjevih rokah, ki pušča drugačen značaj vsakič, ko naredimo spremembo na risalni površini in vsaka nova intervencija zahteva vzpostavitev kompozicijske jasnosti in zanimivosti, glede na prejšne poteze.
Na januarski naslovnici je bila tema zasneženega meseca in temu primerno zasanjana in hladno topla v svoji barvni vrednosti. Vzpostavil sem tudi elemente, ki se v naslednjih številkah ne bodo spreminjali. Pri februarski pa je tema naš dr. Prešeren, kjer sem izpostavil njegov podpis kot gibljivo enoto, ki še danes zelo živi v naši zavesti. Iskal sem razne povezave med različnimi tipografijami, ki ustrezajo karakterjem pesmi, od rokopisa, preko klasičnega Caslona do modernih tipografij. Izpostavil sem celoten tekst izbranih pesmi, kot ploskovito trdnost, posejan z mnogimi detajli, ki pričajo o veličini našega največjega pesnika. Pred eksplozivnim razvojem računalnikov in njihove opreme je bilo oblikovanje dokaj statično, saj tiskarska oprema in njihove zmogljivosti niso dovoljevale izvedbe marsikatere oblikovalčeve ideje. Toda z odločilnim napredkom se grafični elementi lahko igrajo med seboj, se prekrivajo, dosegajo prostorsko širino ter dajejo oblikovalcu prosto pot pri umetniških interpretacijah.
BLAŽ SLAPAR
Krajani Dvorij in okolice vabijo otroke in mlade po srcu, da pridete v soboto, 11. marca ob 16. uri k Mohorjevemu mlinu spuščat lučke - "gregorčke" po Rači.
O, zasneženo jutro nas spremlja v nov dan, predzadnji v februarju. Popolnoma drugačen od pričakovanega sončnega in skorajda že pomladnega navdiha barv. A velikega uglašenega sistema narave ni možno prisiliti, da se bo vedno ravnal po željah ljudi, ki so ga v preteklosti z vsem znanjem in nepopisno kratkovidnostjo hoteli izrabiti samo v svoj izkoriščevalski prid. Kratkovidnost pa žal kroji tudi naš vsakdan na mnogih drugih področjih bivanja. Znanstveniki so ob prehodu v novo tisočletje napovedali, da se bo zgodil premik od materialnega k duhovnemu. Manjšina se je z vprašanjem že spopadla in se vrača k naravnemu in uravnoteženemu sobivanju na tem planetu. Upam, da ji bo uspelo prepričati večino, da je prav zadovoljno in uravnoteženo življenje pogoj za vedrino in obstoj. Kratkovidnost pa mi je bilo dano doživeti tudi na zadnjem sestanku izdajateljskega sveta Novic iz Moravške doline. Sestavljen je iz predstavnikov političnih strank, predseduje pa mu župan. Koliko besed, obtoževanj, starih zamer, »grehov« in je privrelo na dan. Breme odgovornosti, vem, je vsaj papirnato naloženo name in uredniški odbor, vendar obstoječi občinski odlok in smernice za izdajanje časopisa dovoljujejo objavo vsega. Enostavno ni ključa, ki bi lahko zaklenil polemike med svetniki in predstavniki političnih strank. Izrabiti medij do tolikšne mere, da postaja že prav neokusno, je res vprašanje zmožnosti kritične presoje glavnih akterjev pisanja, kaj sodi v javnost in o čem je smiselno razčiščevati in usklajevati za zaprtimi vrati. Občani od navajanja resnic (resnica je vedno relativna), podatkov (te se da predstaviti tako, da ustrezajo piscu) in iskanja grešnih kozlov prav zares nimamo nič. Glodati že obglodane kosti je dolgočasno, saj vsakdo, predvidevam, zna kritično sprejemati informacije. Ob vsej poplavi teh pa se ustvarja le kaos, morda celo namerno za prikrivanje novih in novih nepravilnosti. Kje smo in kam hočemo?
Izdajateljski svet je izrazil zahtevo, da v prihodnje objavljamo vse zapise v Pa brez zamere s podpisom avtorja, da so prispevki kratki z eno fotografijo in da se obseg ne sme večati; izločijo naj se prispevki Iz poslanskih klopi, razen če se nanašajo konkretno na našo občino. Z zahtevami vas seznanjam, da se boste v prihodnje lahko orientirali pri nastajanju člankov. Poskušala bom te zahteve čim bolj upoštevati, čeprav z velikim obžalovanjem, ker sem prepričana, da velika večina piše z voljo ohranjati spomin na dogodke, piše s srcem, zato pa tudi seže do srca.
Z željo, da se časopisno vreme čimprej zvedri, vas lepo pozdravljam,
BERNARDA MAL, odgovorna urednica
Čisto drobcena dlan je poiskala veliko dlan,
izvrtala drobceno luknjico v starševsko srce,
ker čuti, da varno je mesto, kjer si doma.
Zahvala vsem staršem, ki ste nas sprejeli v življenje,
hvala vsem materam in očetom,
da hočete brezpogojno ljubiti v dobrem in v preizkušnjah.
Iskrene čestitke ob obeh ženskih in starševskem prazniku.
uredništvo
Splošna ambulanta Moravče prosi vse, ki bi se radi jeseni 2006 cepili proti gripi, da se zaradi zagotovitve zadostne količine cepiva naročite pri sestri v ambulanti ali po telefonu 01/7231-008.
Hvala za razumevanje!
Služba za aktivno zdravstveno varstvo otročnic, novorojenčkov in bolnikov na domu - Patronaža Moravče obvešča, da od 1. 1. 2006 ne dobiva več obvestila o rojstvu novorojenčka iz porodnišnice. Prosimo starše novorojenčkov, da pokličejo v patronažno službo naslednji dan, ko pridejo z novorojenčkom domov, zjutraj od 7:00 do 7:30 na telefonsko številko 7232 944.
URNIK DELA OTROŠKE AMBULANTE MORAVČE
ponedeljek 13:00 -19:00
sreda 7:00 -10:30 ambulanta 10:30 -13:00 posvetovalnica petek 7:00 -13:00
Ob torkih popoldne in četrtkih dopoldne se lahko z bolnimi otroki oglasite v otroški ambulanti v Lukovici.
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MORAVČE
PROGRAM IZLETOV V LETU 2006
Marec (4. 3.) - pustovanje in praznovanje dneva žena
April (1. 4.) - nakupovalni izlet na Madžarsko Maj (6. 5.) - nabiranje gloga na Primorskem in
ogled pršutarne Junij - srečanje upokojencev Slovenije Julij (8.7.) - splavarjenje po Dravi in ogled muzeja
v Ribnici na Pohorju Avgust (5. 8.) - Kočevje, Kočevska Reka, grad Kostel
September (2.9.) - srečanje upokojencev Koroške in
sejem; srečanje upokojencev Gorenjske Oktober - trgatev na štajerskem - na kmetiji Benko
November (4.11.) - nakup na Madžarskem in mar-tinovanje
December (15.-16.12.) - zaključek leta, silvestrovanje
Še vedno bo vsako prvo soboto v mesecu nakup v tujini, če bo dovolj prijavljencev. Za vse izlete se lahko prijavite vsak torek od 10. do 12. ure v pisarni društva in plačate akontacijo ali Sonji Sever na tel.: 031 - 614 - 654
LEP IZLETNIŠKI POZDRAV!
ODBOR DU MORAVČE
Naslednja številka Novic iz Moravške doline bo predvidoma izšla 31. marca. Vaše prispevke pričakujemo do 15. marca, ko jih med 17. in 18. uro lahko osebno oddate tudi v prostorih uredništva na Vegovi 7 (nad trgovino Tuš). Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti moravske.novice@moravce.si.
Novice iz Moravške doline
3. marec 2006, Letnik VII, Številka 2
Novice iz Moravške doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma desetkrat letno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Martin Rebolj (predsednik), Roman Cerar, Jože Klopčič, Roman Novak, Anton Pačnik, Stanislav Ravnikar, Renata Vidergar, Ivan Vidic. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@moravce.si, tel. 031 452 022.» Pomočnica urednice, oglasno trženje: Katarina Peterc, tel. 031 340 573 • Uredniški odbor: Branka Bizjan, Bojana Dorič, Darinka Grum, Jelka Lalič, Francka Toman, Ivica Zorko - Zupančič. • Medij Novice iz Moravške doline je vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS pod zaporedno številko 374 • Lektoriranje: Jana Kovič. • Oblikovanje naslovnice: Blaž Slapar • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1550 izvodov.
Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo!
Pozdravljeni!
Zimo smo imeli letos mrzlo, sneženo in dolgo, takšno pravo, kot je že dolgo ni bilo. A skoraj je že tukaj mesec marec, mesec zvončkov in prvega vonja po pomladi. Sončni žarki, ki imajo vse več moči, dajejo tudi našemu telesu več energije. Pri meritvi kostne gostote, ki se je te dni vršila v naši občini so marsikomu povedali, da se premalo giblje. Izkoristimo torej lepe dneve in se sprehodimo po naši lepi naravi, ki jo imamo dovolj na razpolagi.
Ampak na začetku 21. stoletja nujno potrebujemo dobro cestno povezavo, dobro pitno vodo in urejeno kanalizacijo.
Rad bi vam povedal, kako z dobrim občutkom poveš občanu, družini ali vasi, da se bo gradila na njihovem koncu že dolgo pričakovana in nujna cesta ali vodovod, ponekod tudi kanalizacija. Zelo težko pa je nekomu povedati, da tega ne bo dobil, ne glede na to da je do tega upravičen kot vsi ostali. Še težje je tako slabo novico povedati ljudem, ki so še vedno pripravljeni brezplačno odstopiti zemljo in celo sofinacirati izgradnjo.
Po zadnji seji OS je bolj razumljivo, zakaj že v dveh številkah MN beremo, kako še nimamo proračuna in da bodo kot lansko leto za to isti krivci. Človek nehote pomisli, kako je skupina svetnikov N.Si, SLS, SMS in Liste za Moravško dolino že dalj časa odločena, da proračun, če že bo, še ne bo tako kmalu. Tri mesece in pol je trajalo, da mi je na odboru za urejanje prostora in komunalo predsednik odbora, svetnik Franc Capuder izročil, kakor so ga sami imenovali, predlog razvojnih programov opozicije. Poziv za posredovanje smernic za sestavo proračuna je bil posredovan predsednikom odborov že 4.10. 2005. Skupni odgovor sem dobil na seji odbora 18. 1. 2006. KS so posredovale svoje predloge že v septembru 2005. Kako hudo skrbi skupino svetnikov Franca Capudra, Antona Stenka, Janeza Prašnikarja, Branko Bizjan, Jožeta Ribiča, Danila Cerarja, Franca Majdiča in Renato Vidergar sprejetje proračuna, je razvidno že iz podatka, da so porabili cele tri mesece in pol za predlagane smernice. Višek vsega pa je, da so na seji Občinskega sveta 15. 2. 2006 zavrnili predlog proračuna, ki je bil pripravljen na podlagi predlogov KS in predlogov omenjenih svetnikov. Preteklo bo mesec dni do naslednje seje in potem še, kdo ve, koliko neplodnih sej do sprejetja novega proračuna. Investicije v ceste in vodovode pa bodo čakale. Čakali pa bodo tudi nemočni občani, ki niso krivi, da se bliža čas jesenskih volitev, na katerega se omenjeni svetniki brezobzirno pripravljajo. Hkrati pa z nesprejetjem proračuna preprečujejo pripravo za kandidiranje na razpise strukturnih skladov in ogrožajo že tako rekoč pridobljena sredstva na razpisu za cesto Zg. Preka - Zalog -Velika vas. Ker že krožijo govorice o tem, kaj sem in kaj nisem upošteval pri pripravi proračuna, boste lahko v Morav-
ških novicah sami prebrali in si ustvarili sliko. Namreč v srednjem delu časopisa je predstavljen poseben del proračuna, iz katerega se vidi podrobno, za kaj so namenjena finančna sredstva. Prav tako pa je predstavljen, kakor so ga sami imenovali, predlog razvojnega programa opozicije. Skupna vrednost predloga, tako imenovane opozicije, zakonskih obvez občine in ostalih nujnih nalog po izračunu finančne službe znaša 958 MIO SIT. To seveda krepko presega realne zmožnosti proračuna, kar je omenjenim svetnikom znano. Zato je bilo potrebno korigirati predloge KS in predloge svetnikov. To kar je sedaj predlagano, je po moji oceni možno izpeljati. Seveda bo potrebno na občini pošteno »pljuniti v roke«, končno pa to od Občine povsem upravičeno pričakujete.
Rad bi vam pojasnil postopek sprejemanja občinskega proračuna. V Zakonu o javnih finacah o postopku sprejemanja proračuna v 13. členu piše. Župan predloži OS predlog občinskega proračuna z obrazložitvami, v 29. členu istega zakona pa piše: Postopke sprejemanja proračuna natančneje uredita Državni zbor oziroma Občinski svet s poslovnikom. V poslovniku Občinskega sveta Občine Moravče so jasno razmejene pristojnosti in odgovornosti župana kot tudi Občinskega sveta. Naloga župana je, da skupaj z občinsko upravo pripravi predlog proračuna in ga da na sejo OS. Naloga občinskega sveta pa je, da ta predlog sprejme v predlagani obliki ali ga z vloženimi amandmaji spremeni in sprejme. Tako piše v poslovniku Občinskega sveta občine Moravče, ki ne pozna dejanja zavrnitve predloga proračuna. Prepričan sem, da bo v naslednjih mesecih še veliko povedanega na to temo. Občina pa kljub nesprejetju in zavrnitvi občinskega proračuna s strani Občinskega sveta, pelje kar nekaj aktivnosti:
Aktivnosti za rekonstrukcijo državne ceste skozi Moravče,
za kar je opravljen prvi krog pogovorov z lastniki zemljišč, ki so že podali svoje pripombe in soglašali z nadaljevanjem postopka za odkup zemljišč.
Priprave za gradnjo kanalizacijskega sistema v Zalogu so v zaključni fazi, saj bo v mescu marcu znan izvajalec del.
Na področju urejanja prostorskih aktov tečejo postopki po predvidenem planu, saj bo v začetku marca v zvezi s
tem že druga prostorska konferenca. Na občini je potekal sestanek s predstavniki OŠ, Občine Moravče in Geplanom iz Kamnika, ki pripravlja idejno zasnovo za podružnično šolo Vrhpolje. S Kranjskim zavodom za kulturno dediščino in lastniki Baljeve kajžepotekajo razgovori za obnovo. Kajžo si je že ogledal arhitekt, ki bo pripravil arhitekturno izme-ro, kar bo podlaga za vse nadaljnje korake pri obnovi te naše najstarejše bivalne arhitekturne dediščine. V okviru projekta po poteh kulturne dediščine bodo v naslednjih tednih postavljene table pri vseh kulturnozgodovinskih spomenikih v Moravški občini: grad Tuštanj, cerkev sv. Valentina na Limbarski gori, cerkev sv. Andreja in trg v Moravčah kot eden redkih ohranjenih trških jeder v Sloveniji. Poleg vonja po pomladi ima marec tudi veliko prazni-
kov in želim vam, da bi jih prijetno preživeli.
Vsem ženskam ob njihovem prazniku, 8. marcu, čestitam z
željo, da bi lepo praznovale v krogu družin.
Čestitam tudi vsem materam, ki praznujemo materinski dan
in jim želim topline.
Pred nami je tudi praznik občine Moravče. Kot smo ponosni na Jurija Vego, smo lahko ponosni tudi na naš praznik. Seveda pa ne smemo pozabiti, da nam naše vsakodnevne dejavnosti, nudijo priložnost ohraniti in graditi ustvarjalni duh, kakršnega je imel znameniti »Moravčan«, znan po vsem svetu. Naše delo poskušajmo opravljati v duhu povezovanja, z veseljem in poštenostjo.
Spoštovane občanke in občani ob občinskem prazniku vam čestitam. Vsem želim medsebojnega spoštovanja in skupnih uspehov.
MARTIN REBOLJ, župan
Postopek za sprejem proračuna
71.	člen
S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene javne porabe v občini.
Občinski proračun se sprejme za tekoče leto.
72.	člen
Predlog proračuna pripravi župan. Na seji občinskega sveta župan predstavi predlog proračuna občine. Predstavitev ni časovno omejena. O predstavitvi ni razprave. Delovna telesa in posamezni svetniki lahko v tridesetih dneh podajo pismene pripombe na osnutek proračuna, ki ga je podal župan.
73.	člen
Vsak predlagatelj pripomb mora upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki.
74.	člen
Župan se najkasneje v 15 dneh opredeli do vloženih pripomb in predlogov ter pripravi dopolnjeni predlog proračuna ter skliče sejo občinskega sveta, ki obravnava in sprejme občinski proračun. V kolikor proračun ni sprejet, občinski svet določi rok, v katerem mora župan pripraviti nov predlog proračuna.
75.	člen
Na dopolnjen predlog proračuna lahko svetniki vložijo amandmaje v pisni obliki tri dni pred sejo sveta. Amandmaji se dostavljajo županu.
76.	člen
Župan lahko na seji pojasni dopolnjen predlog proračuna. Občinski svet najprej glasuje o amandmajih in nato o proračunu v celoti.
77.	člen
Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. Rebalans se sprejme po skrajšanem postopku.
Predlog Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč je v 30-dnevni javni obravnavi, to je do 18. 3. 2006. Besedilo je objavljeno na spletni strani www.moravce.si in na oglasnih deskah. Vabljeni k javni obravnavi.

SD
Najprej naj odgovorimo stranki N.Si, da je njihova zelo ganljiva skrb nepotrebna.
-	Namreč poznamo preverjeno dejstvo, da je župan uskladil izplačilo osebnih dohodkov občinski upravi na podlagi navodil Računskega sodišča, kadruje pa na podlagi Zakona o lokalni samoupravi. Kadruje tudi na podlagi skrbi za dobro delo v korist vseh občanov, ki si želijo in pričakujejo tako Občinsko upravo, ki bo reševala zadeve pravno zanesljivo, hitro, pošteno in prijazno.
-	Glede občinske kamere pa le toliko, da ni privatna lastnina in je v primeru, da ni predvidenega snemanja, njen prostor na občini.
Nujno moramo protestirati proti pisanju SLS in N.Si v Moravških novicah in ukvarjanju teh strank z zadevami na način, oprostite izrazu, »>škodoželjnih opravljivk«, ker bi bil že čas, da se svetniki stranke SLS in N.Si, lotijo njim po Zakonu o lokalni samoupravi dodeljenega dela: torej hitro sprejetje proračuna na podlagi predlogov, ki so jih KS podale že zdavnaj, tudi na podlagi predlogov odborov. Žal pa tukaj, pri odboru za urejanje prostora in komunalo, ki ga vodi gospod poslanec v DZ, ni šlo za hitro reševanje in stremljenje k pravočasnemu sprejetju proračuna, namreč »>hiteli« so cele tri mesece in pol. Ne moreš verjeti, da so potem zavrnili županov osnutek proračuna, ki je bil pripravljen na osnovi vseh teh: predlogov vseh KS in skupnega predloga opozicije. Že lansko leto je zavlačevanje svetnikov N.Si, SLS, Liste za Moravško dolino in SMS, onemogočilo normalno delovanje Občine. Ali to poskušajo tudi letos? Upamo, da boste praznike, ki so pred nami preživeli v dobri družbi in veselo. To vam iz srca želimo. Čestitamo ženskam ob 8. marcu. Čestitamo materam ob njihovem prazniku.
Čestitamo vsem občankam in občanom ob našem občinskem prazniku.
OO DS MORAVČE
Ministrstvo za lokalno samoupravo je v letu 2005 izvedlo vse zastavljene cilje. Izredno dejavnost je bilo zaznati na področju Ministrstva za okolje in prostor.
V začetku februarja je bilo organizirano srečanje z ministrom za okolje in prostor g. Podobnikom in njegovimi sodelavci v Dobu pri Domžalah. Tema pogovora je bila »Urejanje prostora in ekologija«. Razprava je najprej potekala na temo problematike Občine Domžale. Veliko je bilo povedanega okrog industrijske cone na Želodniku ter o čistilni napravi v Študi. Daljša razprava se je razvila glede problematike skupnega odlagališča smeti v Dobu. To odlagališče je v postopku zapiranja. Odprlo se je vprašanje odlagališča v Kovorju v tržiški občini. Minister je poudaril, da imamo Slovenci na splošno preveč odpadkov, ki jih bo potrebno zmanjšati. V prvi vrsti pa je potrebno vzpostaviti tudi ločeno zbiranje odpadkov, tako da se še uporabni odpadki vrnejo industriji. Odvoz odpadkov bo v prihodnje bistveno dražji.
Vprašanje je bilo postavljeno tudi na temo cestninskih postaj v Krtini in Lukovici. Pojavljajo se trditve, da je to črna gradnja. Minister je poudaril, da bi bilo hudo narobe, če bi bilo to res in obljubil je, da bo navedeno preveril. Razprava je tekla tudi o nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki jih kmetje uporabljajo za kmetijsko dejavnost, so pa v prostorskem planu opredeljena kot zazidana stavbna zemljišča. V teh primerih se dogaja, da se morajo kmetije velikokrat seliti iz vasi, čeprav so tam že stoletja, ker so postale moteče za okolico in na stari lokaciji lastniki ne dobijo več dovoljenj za gradnjo spremljajočih objektov. Kmet iz Količevega je povedal, da mora plačati 20 milijonov sit komunalnega prispevka zaradi prestavitve kmetije. Poudarjeno je bilo, da je prišlo do tega stanja predvsem zato, ker so imeli lokalni veljaki interes, da bi poceni pokupili želene parcele. Iskreno čestitamo vsem ženam in materam ob njihovih praznikih. Občanom in občankam pa čestitke ob prazniku Občine Moravče.
OO SLS Moravče.
SDS
Približuje se jesen, čas ko bodo spet lokalne volitve, kar je več kot razvidno na sejah Občinskega sveta. Stranke in svetniki, ki so še pred meseci videli samo sebe, so se kar čez noč spremenili. Sedaj lahko pričakujete njihovo dobrikanje in hvalisanje v časopisu, kaj vse dobrega so storili in koliko so se žrtvovali samo v dobrobit vas občanov. Resnica pa je žal precej drugačna, saj so še pred slabim letom, ko smo sprejemali proračun, pokazali svoj pravi obraz s tem, da so v proračunu pobirali denar, ki je bil namenjen za ceste in vodovode in ga prerazporejali za luksuzne stvari.
V	Občinskem odboru SDS imamo svoj program, ki ga bomo predstavili v prihajajočih mesecih. Tudi v bodoče bo naš glavni cilj dejansko izboljšanje delovanja občinske uprave in vseh struktur, ki vplivajo na njeno delovanje, posebno pa smo in bomo pozorni na varovanje našega okolja. Že dobre pol leta opozarjamo na dovažanje industrijskih odpadkov v peskokop Drtija, vendar smo žal edina politična stranka, ki je javno zavzela stališče proti odpadkom, saj nam ni vseeno, kaj se dogaja v neposredni bližini naših domov in glavnega črpališča vode v občini. Zahtevali smo obravnavo problematike na Občinskem svetu, pa je bila s strani večine svetnikov zavrnjena. Na naš predlog je župan imenoval komisijo, ki je začela s svojim delom, ostale politične stranke zastopane v občinskem svetu pa so se previdno zavile v molk. Zanimivo je prebrati volilni program ene od največjih svetniških skupin, ki je zavrnila obravnavo odlaganja industrijskih odpadkov, saj je imela na prvem mestu prav varovanje okolja. S tem jasno dokazuje, da je bil njihov program samo propaganda pred volitvami.
V	Občinskem odboru SDS smo veseli, ker veliko občank in občanov podpira naša prizadevanja in nam obljublja podporo na jesenskih volitvah. Vse, ki želijo aktivno sodelovati, vabimo, da se nam pridružijo. Zavedamo se, da smo na državni ravni postali najmočnejša stranka in prevzeli odgovornost pri vodenju države. Prepričani smo, da nam boste volivci tudi v občini zaupali in nam izkazali visoko podporo.
OO SDS MORAVČE
M.Si
Hom^ijmn^
Na februarski seji Občinskega sveta so svetniki končno obravnavali novi Predlog občinskega proračuna za leto 2006. Tokrat se bomo ustavili samo pri eni postavki v proračunu,
ki bode v oči. Ob zatrjevanju župana, kako je zmanjšal plače delavcem občinske uprave, nam ni jasno, zakaj v novem predlogu predvideva povišanje plač kar za 30 %. Mar bomo zaposlovali nove delavce ali se bodo sedaj zaposlenim za 30 % zvišale plače?
Do nedavnega je župan očital bivši županji, da ni uredila plač delavcem (da jih je postavil že župan Kočar, je vedno zamolčal), ki so vsi skupaj po izračunu Računskega sodišča letno prejeli 1.900.000 sit kot nadomestilo za povečano delovno obveznost oziroma za večjo obremenitev pri pokrivanju več strokovnih področij. Zaradi tega povečanja pa delavci v tem času niso mogli napredovati v višje plačilne razrede. Če bi redno napredovali, bi se izplačila za to precej izenačila s prej navedeno vsoto. Po kakšnem izračunu so delavci torej oškodovali občino za 54
milijonov SIT, kot je medijem zatrjeval župan? Župan je sedaj že dvakrat izdal nezakonite odločbe prej zaposlenim delavcem, po katerih jim je močno zmanjšal plače, in so bile po pritožbi delavcev tudi razveljavljene. Zaposluje pa nove, ki občino zaradi višjih stroškov precej več stanejo, zato predvideva v letošnjem letu povečanje za 30 %.
Župan in direktorica sta očitno ugotovila, da je na občini veliko dela, zato želita zaposliti nove delavce. Zato se sprašujemo, ali so prej delavci res tako zelo neupravičeno oškodovali občino ali pa je župan to zgolj izrabil za politično propagando. Velikokrat v njegovem mandatu smo ga že vsi skupaj zalotili pri očitni laži in izkrivljanju resnice. Kultura njegovega dialoga se vedno ustavi pri njegovi odločitvi, da mora biti vse tako, kot je on predlagal. Proračun in tudi druge odločitve Občinskega sveta pa so lahko le kompromis župana in najmanj osmih svetnikov. Tega računa pa v času njegovega šolanja (kar je za vojaško šolo povsem razumljivo) očitno niso obravnavali.
OO N.Si Moravče
JAVNI POZIV k vložitvi napovedi za odmero dohodnine za leto 2005 Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2005 najpozneje do 31. marca 2006 na predpisanem obrazcu. Napoved za odmero dohodnine morajo vložiti zavezanci, ki so bili v letu 2005 rezidenti Republike Slovenije.

Iz poslanskih klop
Ko boste to prebirali, bo za nami že praznovanje kulturnega dneva, ki ga praznujemo kot spomin na življenje in delo našega velikega pesnika Franceta Prešerna. Smo eden redkih narodov, ki z državnim praznikom še posebej poskušamo poudariti pomen kulture in kulturne dediščine. Pričakoval bi tudi, da k temu sodi tudi kulturno in strpno obnašanje v družbi, vendar vsi ugotavljamo, da je te vrednote čedalje manj na vseh področjih našega življenja.
Januarsko zasedanje državnega zbora je trajalo kar dva tedna in se je zavleklo v prvo polovico meseca februarja. Na vrsti so bile "udarne" teme: plače javnih funkcionarjev, zakon o nezdružljivosti javne funkcije s pridobitno dejavnostjo, več zakonov s področja sodstva in javnega tožilstva, zakon o poroštvu in najemu kredita za DARS ter letni program družbe DARS. Z ureditvijo plač funkcionarjev in direktorjev bo določena orientacija, ki bo olajšala kolektivna pogajanja, hkrati pa bo urejen tisti del plačnega sistema, kjer vlada in državni zbor nista vezana na kolektivna pogajanja. Vlada zato ocenjuje, da je čim prejšnja ureditev plač v segmentu funkcionarjev in direktorjev pomembna. Veljavni zakon predvideva, da se pričnejo plače izplačevati po novem zakonu najkasneje tri mesece po sprejetju vseh
podzakonskih aktov in sklenitvi kolektivnih pogodb. V 52. členu je določena izjema, da se pričnejo plače direktorjev, ne glede na sprejem drugih aktov, izplačevati po novem zakonu najkasneje s 1. 3. 2006, s čimer naj bi čim prej vzpostavili urejen sistem plač te skupine zaposlenih. Skupaj z zakonom smo sprejeli tudi odlok o plačah funkcionarjev, s katerim smo bili vsi funkcionarji od poslancev pa do županov razporejeni v plačne razrede. Za primerjavo naj navedemo, da so predsednik države, predsednik vlade, predsednik državnega zbora, predsednik vrhovnega in ustavnega sodišča v najvišjem 65. razredu. Poslanci smo postavljeni v razrede od 55. do 62. Po odloku se bodo bistveno popravile tudi plače županom predvsem manjših občin. Po sprejetem odloku bo plača župana občine s številom prebivalcev do 5000 določena v 49. razred, podžupana pa v razred od 34. do 41. Odločitev je v rokah župana glede na obremenjenost podžupana. Poslanci vladne koalicije smo v mesecu decembru sprejeli v DZ državni proračun za leti 2006 in 2007, ob njem pa še načrt razvojnih programov za leti 2008 in 2009. Del tega proračuna je namenjen neposredno na območje občine Moravče, saj je v proračunu za leti 2006 in 2007 je predvideno, da se prične in v okviru možnosti tudi dokonča sanacija državne
ceste skozi Moravče, zgradijo pa se tudi nekatera avtobusna postajališča. Kot poslanec vladne koalicije sem uspel v predlogu proračuna uveljaviti projekt že dolgo pričakovane moravške obvoznice.
V	ta namen je v letih 2006 do 2009 predlaganih 560 milijonov SIT. V letu 2006 je predvidenih 10 MIO SIT za izvedbo primerjalnih študij, v letu 2007 pa 50 MIO SIT za pripravo projektne dokumentacije.
V	sprejetih državnih načrtih je predvideno, da se obvoznica izvede v leti 2008 in 2009, za kar se bo namenilo 500 MIO SIT. Seveda bo potrebno za izvedbo tega projekta zelo dobro sodelovanje med občino Moravče in pristojnimi ministrstvi na področju umeščanja trase v prostor, odkupa potrebnih zemljišč, priprave ustreznih prostorskih aktov in seveda tudi pri odgovorni izvedbi. Prepričan sem, da bo obvoznica postavila nova merila za razvoj Moravč, od občine pa pričakujem prednostno obravnavo tega projekta predvsem pa učinkovito in odgovorno obnašanje do krajanov in države.
Naj vas na koncu še spomnim, da sem vam na voljo v poslanski pisarni v Moravčah vsak 1. in 3. ponedeljek od 18. do 19. ure. Pisarna leži nad prostori trgovine TUŠ (bivši VELE) v Moravčah.
mag. FRANC CAPUDER, poslanec N.Si v DZ
Napotitev štirih vojaških častnikov oz. podčastnikov v Irak
Dejstvo je, da Slovenija prevzema vse bolj aktivno vlogo v mednarodnih organizacijah in misijah, ki si prizadevajo za vzpostavitev varnosti in miru predvsem na območju vzhodne Evrope, zato se je pojavila tudi potreba po ureditvi pravnih pogojev za napotitev oseb v mednarodne organizacije in mednarodne civilne misije. V javnosti pa se pojavljajo tudi številne dezinformacije o napotitvi štirih častnikov naše vojske v Irak, zato bi nekaj besed namenil tej zadevi. Slovenija se je dalj časa odzivala na predloge NATO v zvezi z angažiranjem pri usposabljanju iraških varnostnih sil. Predsedniki držav in vlad članic NATO so se na vrhunskem zasedanju v Istanbulu 28. in 29. junija 2004 dogovorili o okrepljeni vlogi NATO. NATO naj bi nudil pomoč pri urjenju iraških varnostnih sil (vojakov, policije, varnostnikov) v Iraku in zunaj njega. Ključna elementa za odločitev sta bila: - Resolucija Varnostnega sveta OZN (1546) z dne 08. 06. 2004, ki poziva države članice OZN in mednarodne
organizacije, naj prispevajo svoje sile za stabilizacijo razmer v Iraku. - Prošnja začasnega iraškega predsednika vlade Ilyada Allawja generalnemu sekretarju NATO Jaapu de Hoop Schefferju, da NATO nudi iraški vladi podporo v obliki usposabljanja in tehnične pomoči. Cilj misije je letno usposobiti in ustrezno opremiti 1.500 iraških častnikov. Vodilno načelo misije je, da ima pri misiji NATO svetovalno vlogo in vlogo nudenja pomoči, odločitve pa sprejemajo Iračani sami. Države članice NATO, ki trenutno sodelujejo v NTM-I so: Bolgarija, Češka, Danska, Estonija, Islandija, Italija, Litva, Madžarska, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Turčija, Združeno kraljestvo in ZDA. Vlada Republike Slovenije je 24. 06. 2004 v izhodiščih za udeležbo delegacije Republike Slovenije na vrhunskem zasedanju v Istanbulu napovedala, da bo o konkretnem prispevku Republike Slovenije razmišljala po odločitvi Zavezništva o vsebini njegove vloge pri stabilizaciji v Iraku, in sicer na podlagi ocene varnostne situacije in ocene o tem, kako lahko Republika Slovenija
najbolje prispeva k umirjanju razmer v Iraku. Na zasedanju je predsednik Vlade RS (to je bil tedaj Anton Rop, LDS !!!) najavil sodelovanje Republike Slovenije v NATO misiji usposabljanja iraških varnostnih sil (NTM- I) v tretji državi. Najava prispevka Republike Slovenije je bila konkretizirana s sklepom Vlade RS 18. novembra 2004. Vlada je soglašala s ponudbo do petih inštruktorjev Slovenske vojske za usposabljanje iraških varnostnih sil v tretji državi
Skupina naših štirih častnikov oziroma podčastnikov bo v NTM-I delovala v okviru zaščitenega in posebej varovanega centra za usposabljanje Al-Rustamiyah v bližini Bagdada, kar zagotavlja tudi njihovo varnost. Naši častniki oziroma podčastniki bodo opravljali pomembne in odgovorne naloge na področju administrativno-tehničnega in logističnega usposabljanja. Pri tem velja še posebej izpostaviti, da naloge NATO ne vključujejo bojnih nalog niti sodelovanja v operacijah koalicijskih sil.
ROBERT HROVAT, poslanec SDS v DZ
IK
Poročilo s 32. izredne seje OS občine Moravče
V	petek, 27. januarja 2006, se je na izredni seji sestal občinski svet občine Moravče z edino točko dnevnega reda, in sicer je obravnaval obvezno razlago 15. člena Odloka o sprejemu prostorskih ureditvenih pogojih za območja urbanističnih zasnov Domžal, Mengša, Trzina in Moravč ter drugih ureditvenih območij, imenovan tudi PUP-92 Domžale. Ker občina Moravče še ni novelirala PUP-ov kljub spremembam namenske rabe prostora v zadnjih letih, je prišlo do zastoja pri izdaji gradbenih dovoljenj na UE Domžale. Tako je občina Moravče šele pred kratkim podpisala pogodbo z LOCUSOM, ki bo pripravil spremembe in dopolnitve PUP-ov, ki bodo sledili tem spremembam.
V	začetku seje je župan predstavil kratko kronologijo dogajanja pred pričetkom izredne seje in razloge za izredno sejo samo. Poudaril je, da je obvezna razlaga 15. člena odloka edina možna pot, da vsi tisti, ki že dolgo časa čakajo na gradbena dovoljenja, ta pridobijo. Zaradi
tega je tudi pristojnemu odboru OS predlagal, da se izvede korespondenčna seja občinskega sveta. Franc Capuder, predsednik odbora za urejanje prostora in komunalnih zadev je razložil, da so se na seji odbora res pogovarjali o tem, da se skliče korespondenčna seja, vendar s kvalitetno pripravljenim gradivom, ki pa na sami seja odbora ni bilo na voljo. Glede na gradivo, ki je bilo svetnikom poslano za korespondenčno sejo po pošti, pa se on sam in tudi večina svetnikov, ni mogla kvalitetno odločiti in so zato županu predlagali sklic izredne seje. Tudi sama tematika je tako zahtevna, da jo ni mogoče brez ustreznih pojasnil vsem svetnikom obravnavati na dopisni seji, ki pa tudi ni predvidena v poslovniku občinskega sveta. Poudaril je, da se svetniki strinjajo, da se na ta način začasno uredi problematika PUP-ov v občini Moravče za področje individualne stanovanjske gradnje, ne morejo se pa strinjati, da se na ta način
rešujejo tudi druge predvidene gradnje. Zaradi tega je Capuder tudi predlagal dopolnilo, da se v obvezno razlago to tudi jasno in nedvoumno napiše. Branka Bizjan je v nadaljevanju razprave župana vprašala, zakaj takšen način reševanja obravnavajo na občinskem svetu šele sedaj, ne pa takrat, ko je prvi občan dobil zavrnjeno izdajo gradbenega dovoljenja.
V razpravi so nadalje še sodelovali Jože Ribič, Anton Stenko in Janez Prašnikar. Vsi so podprli namen obvezne razlage, strinjali pa so se tudi s tem, da se ta začasna rešitev uporabi le za individualno stanovanjsko gradnjo. Izredno sejo so svetniki OS občine Moravče zaključili s soglasnim sprejemov sklepa o obvezni razlagi 15. člena odloka, ki so mu omejili veljavnost do konca junija 2006. Do takrat pa naj bi bili po obljubi župana pripravljeni in sprejeti ustrezni PUP-i. Bomo videli.
FRANC CAPUDER
Poročilo s 33. seje OS občine Moravče
Osnutek proračuna za leto 2006 zavrnjen
V sredo, 15. februarja 2006, so se na svoji 33. redni seji sestali občinski svetniki Občine Moravče. Boljkova galerija na Vegovi ulici 7 je bila nabito polna, saj so bili na seji prisotni številni občani. Obravnavali so zapisnika 30. redne seje, ki so ga z dopolnili sprejeli, prav tako so sprejeli zapisnik 32. izredne seje.
Predlagan dnevni red je imel naslednje točke: Predlog Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v Občini Moravče, Pobuda krajanov naselja Velika vas za izločitev iz sedanje krajevne skupnosti in za ustanovitev nove krajevne skupnosti.
Predlog Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2006 in razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2006-2009/prva obravnava in Vprašanja, pobude, predlogi. Dnevni red so svetniki sprejeli in začeli z obravnavo po posameznih točkah. Sejo je vodil svetnik Stanislav Ravnikar.
Župan je prisotne seznanil, da osnutek Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč v občini Moravče obravnavajo že od jeseni 2005 in ga občinski svet ne sprejme, zato je ponovno na dnevnem redu dopolnjen z vsemi pripombami, ki so jih posredovali svetniki. V razpravi mu je svetnica Branka Bizjan ugovarjala, da ni točno, kar navaja. Saj ga je sam umaknil iz dnevnega reda, seje občinskega sveta v jeseni, ko so imeli svetniki ponovno pripravljene amandmaje za spremembo tega odloka
in jih pokazala prisotnim. Po končani razpravi so svetniki s 13 glasovi ZA sprejeli sklep, da se da ta odlok v tridesetdnevno javno obravnavo.
Kot drugo točko so nadaljevali točko iz zadnje seje in obravnavali Pobudo krajanov naselja Velika vas za izločitev iz krajevne skupnosti in ustanovitev nove krajevne skupnosti. Župan je prisotne seznanil, da so proučili vso pravno podlago in pridobili mnenje Ministrstva za lokalno samoupravo, kije občini ponovno predlagalo, da mora spremeniti nekatere določbe Statuta. Predsedujoči je odprl razpravo na pobudo krajanov, v kateri so sodelovali svetniki. Jože Ribič je povedal, da podpira njihovo pobudo, saj bodo kot samostojna krajevna skupnost lažje uresničevali svoje cilje. Svetnica Branka Bizjan je menila, da so se pravilno odločili in jim za to potezo čestitala in želela, naj tudi v bodoče stopijo skupaj, saj bodo le sami lahko s slogo

dosegali svoje cilje. Za vzgled jim je lahko KS Dešen. Povedala je, da so na zadnji seji o tej temi razpravljali celi dve uri. Da Statut, kakršen je, danes velja in da lahko v tem volilnem letu lahko pričakujemo še kakšno pobudo krajanov KS Moravč, ki je prav tako prevelika. S pobudo krajanov se je strinjal tudi svetnik Danijel Cerar in poudaril, da mora občina speljati ves postopek do lokalnih volitev, ko bodo krajani Velike vasi izvolili svoj svet krajevne skupnosti. Svetniki so dali besedo tudi prisotnim pobudnikom. Predsednik krajevne skupnosti Velika vas, Aleš Lavriču, je povedal, da svet KS nima nič proti, le da je potrebno izvesti pravilen postopek za odcepitev in uporabo doma na Hribu. Andrej Merela, je povedal, da so se za ta korak odločili, ker so bili v skupni krajevni skupnosti vedno preglasovani, tako da njihovi predlogi niso bili upoštevani. Janko Povirk, je pojasnil, da je kot lastnik premoženja v Veliki vasi sodeloval pri tej pobudi in reševanju problemov v kraju, saj so morali sami reševati probleme z občino in ne v okviru krajevne skupnosti. K besedi se je prijavil tudi Stane Merela, ki je bil proti ustanovitvi samostojne krajevne skupnosti. Razpravljali so še Boštjan Merela in svetnika Jože Ribič in Roman Cerar. Nato pa je dal predsedujoči na glasovanje naslednji SKLEP: Občinski svet Občine Moravče je obravnaval pobudo krajanov naselja Velika vas za izločitev iz sedanje krajevne skupnosti
in ustanovitev nove krajevne skupnosti. Navedeno pobudo je Občinski svet sprejel z 12 glasovi ZA in nobenim PROTI.
Pod tretjo točko je župan svetnikom predstavil Predlog Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2006 in razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2006-2009/prva obravnava in predlagal razpravo. Svetniki so župana opozorili, da v poslovniku ni predvidena razprava. Župan, je rekel, da jo kljub temu odpira, saj jo imajo tudi druge občine in da so ga prejšnji dan klicali nekateri svetniki, naj točko umakne z dnevnega reda in dopolni, zato naj javno povedo, kaj ni v redu s tem predlogom.V razpravo so se vključili svetniki: Danijel Cerar, Jože Ribič, Branka Bizjan, Janez Prašnikar, ki so županu dokazovali, da gradivo ni dobro pripravljeno, saj niso pravilno obrazloženi postopki za izvajanje posameznih točk. Danijel Cerar povedal, da gospodarijo z občinskim premoženjem zelo slabo in slabega gospodarjenja občinski svet ne bo dopuščal. Povedal je primer vrhpoljske šole in prodaje stanovanj, Branka Bizjan je povedala, da je vložila precej dela za to točko, da je pridobila vse potrebne dokumente, med drugim tudi Priročnik za pripravo proračuna za leto 2006 in vzorec proračuna, ki so ga prejele vse občine, saj morajo po sprejetju proračun poslati na Ministrstvo za finance v kompletu. Svetniki so Stanislava Ravnikarja večkrat opozarjali, da seje ne vodi korektno in naj se drži poslovnika. Po razpravi so s 4 glasovi ZA in 8 PROTI zavrnili Predlog Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2006 in razvojnega programa Občine Moravče za obdobje 2006-2009/ prva obravnava. (Roman Cerar je pred obravnavo te točke zapustil sejo občinskega sveta.) Določili so nov datum seje občinskega sveta, in sicer 9. marec 2006. Do takrat mora župan ustrezno dopolniti Predlog Odloka proračuna Občine Moravče za leto 2006.
Sledila so vprašanja, pobude in predlogi. Navajam samo najzanimivejša:
Kvaliteta vode, komu verjeti? Uradnim podatkom objavljenim v Novicah ali pisanju Romana Cerarja na sosednji strani? Kolikšno ima bruto plačo direktorica z vsemi dodatki in prevozom? Pobuda, da se vprašanja predlogi in pobude v celoti prenašajo na ATV.
BOJANA DORIČ
Vtisi s 33. seje
V	sredo, 15.2.2006, smo se svetnice in svetniki, člani občinske uprave in zainteresirani občani na čelu z županom zbrali na redni seji.
Osrednja točka dnevnega reda je bila Predlog odloka proračuna občine Moravče za leto 2006 in razvojnega programa občine Moravče za obdobje 06-09 - prva obravnava.
Po statutu občine Moravče se o predlogu, ki gre v 30-dnevno obravnavo, ne razpravlja, vendar je župan naredil izjemo, da bi svetniki in svetnice povedali svoje mnenje. Nekateri razpravljavci so v razpravi dali jasno vedeti, da predloga ne podpirajo, kljub temu da za to niso imeli pravih argumentov. Za primer: eden od svetnikov je želel, ko je navedel gradnjo šole na Vrhpolju, izračune priseljevanja in izračun demografskih gibanj, kar pomeni število rojstev za naslednje triletno obdobje, take zahteve pa so nerealne in smešne.
V	preteklem letu so bili očitki županu, da se ni posvetoval z odbori, svetniškimi skupinami, člani krajevne skupnosti kot razlog zavrnitve. V letošnjem letu pa je župan kar nekajkrat
pozval zgoraj navedene k resnemu delu in sodelovanju, pa so nekateri kljub opozorilom rabili celo 5 mesecev za pripravo predlogov, so pa tudi primeri popolnega neso-delovanja.
Da ta predlog ni popoln in da bi bile nekatere spremembe možne drži, da pa je predlog tako slab, da ni primeren za obravnavo pa ne drži. Župan je pojasnil, da smo v Sloveniji edini občinski svet, ki zavrača obravnavo in možnost vložitve amandmaja. Vsi, ki spremljajo dogajanje v Občinskem svetu, lahko hitro ugotovijo, da gre za namensko nagajanje in zavlačevanje. Občanom je jasno razmerje političnih sil v občinskem svetu, ki je 9% v korist desnih strank, za to je vsako zavajanje občanov nesmiselno. Če bi svetniki desnice resnično želeli delati v dobrobit in korist občanov, bi z amandmaji z lahkoto preusmerili sredstva po svoji želji. Svetnika LDS sva vedno podpirala dobre programe in proračune, ne glede na to, katere politične stranke je bil župan, ki jih je predlagal. Moje mnenje je, da je skrajni čas, da tudi ti svetniki pričnejo izpolnjevati obljubo, dano občanom v času volitev o resnem in zavzetem delu v občinskem svetu v dobrobit občanov in občank.
Predsedujoči: STANE RAVNIKAR, svetnik LDS
IK
Zakaj je devet svetnikov zavrnilo predlog odloka proračuna?
Končno smo svetniki na februarski seji Občinskega sveta dobili v obravnavo prvi Predlog odloka proračuna. Predlog smo pričakovali že v mesecu decembru ali takoj v začetku januarja. V lanskem letu je župan zatrjeval, da s proračunom ni potrebno hiteti, saj imamo prevelik dolg iz leta 2004 in je občina tako ali tako v likvidnostnih težavah. Končno je bil proračun za leto 2005 sprejet v mesecu juliju, ki pa ga je župan nato samovoljno zadrževal še en mesec. Ko ga je končno začel izvajati, so ga prehitele vremenske razmere in je bilo zelo malo narejenega. Glede na tak razvoj dogodkov smo pričakovali, da bo župan letos vsaj takoj na začetku leta pristopil k pripravi proračuna za leto 2006. No, pa smo vseeno čakali spet do sredine februarja. Sedaj, ko je predlog odloka proračuna le zagledal luč sveta, pa je sestavljen »zelo na hitro in malo na pamet«, saj župan očitno prihaja v časovno stisko. Predlog ne vsebuje konkretnih obrazložitev po posameznih postavkah (ni obrazloženo, ali imajo zneski, ki so namenjeni za gradnjo ali vzdrževanje cest in vodovodov, res podporo v projektni ali drugi dokumentaciji), ker v nasprotnem primeru teh projektov ne bo možno realizirati. Prenesene pogodbene obveznosti iz lanskega leta v letošnje že znašajo 90 mio SIT, po predlogu proračuna pa naj bi se za 30 mio SIT še zadolžili. Župan tudi vseskozi na ATV poudarja, da so bili osebni dohodki občinski upravi zmanjšani, da je število delavcev v občinski upravi manjše glede na leto 2003.
Vendar to ne drži in je le zavajanje javnosti. V letu 2003 je bila med zaposlenimi tudi županja. To pomeni, da je v letu 2006 glede na novi predlog proračuna, predviden porast zaposlenih. Nenazadnje to potrjuje tudi dejstvo, da se predvideva v predlogu proračuna za leto 2006, glede na leto 2004, povečanje postavke za plače in osebne prejemke občinske uprave za celih 30 % (komu naj bi se v dveh letih povečale plače za 30 % ???} Pri tem se ob zatrjevanju župana lahko vprašamo, kdo pa potem dobi take plače, če jih je tako radikalno zmanjšal in je tudi manj zaposlenih?
Župan sam pa tudi zavaja javnost ali pa to dela po navodilih direktorice občinske uprave, ki je nenazadnje pravnica z visoko strokovno izobrazbo, od katere upravičeno pričakujemo, da zakone obrazloži od 1. člena do prehodnih določb. V letu 2005 je namreč skušal kar na svojo roko zamenjati podžupana in je tudi imenoval svojega podžupana, za kar ni imel osnove v zakonu. Zakon v prehodnih določbah 34. člena pač določa drugače. Ker nas je bilo 9 svetnikov proti nespoštovanju zakona, je župan podal zahtevo za avtentično razlago 33. a člena ZLS. Po pojasnilu Vlade RS je v III. odstavku zapisano dobesedno takole: »Vprehodni določbi 34. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o lokalni samoupravi - ZLS-M je zapisano, da se v občinah, v katerih je podžupan že imenovan (ga je imenoval občinski svet kadarkoli v teku sedanjega mandata občinskih
organov), določba 33. a člena prične uporabljati po prenehanju mandata podžupana oziroma po prvih rednih volitvah po uveljavitvi zakona. Z navedeno prehodno določbo je preprečeno poseganje v položaj podžupanov, ki ga omogoča spremenjena določba 33. a člena, torej se status že imenovanih podžupanov v tem mandatu ne sme spremeniti zaradi uveljavitve nove določbe - župan že imenovanega podžupana ne sme razrešiti. Na tem dejstvu temelji tudi prehodna določba zakona. Zato tudi v občinah, kjer je na podlagi določbe statuta možno imenovati več podžupanov, župan ne more imenovatidodatnega oziroma dodatnih podžupanov v tem mandatu. Po prvih naslednjih rednih lokalnih volitvah pa bodo podžupane, v skladu s statutom občine, imenovali župani. Župan lahko po prehodni odločbi zakona imenuje še v tem mandatu podžupana samo, če ta ni že imenovan s sklepom občinskega sveta, ali če mu je predčasno prenehal mandat (prenehanje mandata kot članu občinskega sveta, razrešitev)«. To je le nekaj dejstev, ki nam narekujejo previdnost pri vsakokratnih odločitvah. Do sedaj se je vedno izkazalo, da nas je devet svetnikov vedno imelo prav, kar so potrjevale vse zahtevane razlage z višjih instanc. Ni pa nam vseeno, kako malo je bilo v lanskem letu narejenega v dobrobit naše občine, še manj, da bi se ta zgodba ponovila v letošnjem letu.
DEVET OBČINSKIH SVETNIKOV
Mnenje svetnika
Moje prvo leto v Občinskem svetu Občine Moravče!
V mesecu novembru je minilo eno leto, odkar sem namesto pokojnega Alojza Cerarja iz Liberalne demokracije prevzel poslanstvo svetnika v občini Moravče. Zato je prav, da vam povem, kako sem opravljal delo, ki ste mi ga zaupali. Moram priznati, da sem si pred sprejemom poslanstva svetnika predstavljal vse skupaj bolj enostavno. Vendar sem zelo kmalu spoznal, da temu ni tako. S pomočjo svetnikov, ki so bili že izkušeni, sem hitro dojel, kako je potrebno delati v dobro vseh občanov v občini. Kljub zmanjšanemu obsegu proračunskih sredstev, ki nam je ostal na razpolago, bi lahko s pravočasnim sprejemom proračuna za leto 2005 več naredili. Da nam to ni bolje uspelo, krivim
svetnike N.Si, del SLS-a, SMS ter stranka za razvoj Moravške doline, ki so nam celo leto dejansko nagajali in preprečevali bolj tekoče in uspešno delo. Pravzaprav je moje osebno mnenje, da je za takšno stanje v Občinskem svetu kriv le en človek (koordinator) gospod Roman Novak, ki ne more preboleti poraza na volitvah za župana. Počasi pa je le treba dojeti, da je takih igric konec, da pa lahko ponovno kandidira za župana. To pišem tudi zato, ker bi rad poudaril, da bi bil že končno čas, da se prej omenjene stranke nehajo ukvarjati same s sabo, da nehajo siliti v ospredje lastnih interesov, kajti občinski svetnik je dolžan delati v dobrobit vseh nas v občini.
Ne morem pa mimo tega, da pohvalim župana Martina Rebolja, da je bil izredno spreten na krmilu in se imamo njegovim
sposobnostim zahvaliti, za delo, ki je bilo opravljeno. Rad bi občanom povedal, da smo imeli srečo, da so bile nadomestne županske volitve in da smo izvolili župana Martina Rebolja, ker bi se drugače barka moravške občine pod prejšnjim vodstvom potopila. V prejšnjih Moravških novicah smo lahko prebrali bilanco župana Martina Rebolja za prejšnje leto. Dobro bi bilo, da bi tudi poslanec Franc Capuder in evropska poslanka Ljudmila Novak predstavila, koliko sta za moravško občino naredila dobrega in koliko sta prinesla dodatnega denarja iz Ljubljane in Bruslja. Želim, da bi v novem letu v Občinskem svetu bolje sodelovali in res skupno reševali probleme v dobro nas vseh. Vse lepo pozdravljam in Vam želim veliko sreče, predvsem pa zdravja.
ŽARKO RUDOLF, svetnik LDS

Mnenje svetnice
Bo Velika vas res zaživela z odcepitvijo? Za razvoj je potrebno več.
Kot članica sveta KS Velika vas in svetnica v Občinskem svetu Občine Moravče želim napisati svoje stališče in mnenje, ki se je oblikovalo po pogovorih z več krajani o odcepitvi Velike vasi od ostalih krajev v Krajevni skupnosti Velika vas. Pred dvema mesecema se je porodila ideja o odcepitvi dela KS, ki je bila javno predstavljena na posvetovalnem sestanku krajanov vasi Velika vas. Delavni predsednik Andrej Merela je v zapisniku, ki ga je pisal sam, navedel, da je šlo za zbor krajanov, vendar temu ni tako. Svojo KS in njen razvoj dobro poznam in ga spremljam že 3 mandate, zato tudi poznam razloge za neuresničene želje krajanov in tudi razdiralno »pomoč« gospoda Andreja Merele. Prav tako je morda zelo iluzorno pričakovati, da bodo ljudje, ki niso naši občani s srcem »komandirali« in uravnavali razvoj kraja. Ali vidijo le svoje potrebe, svoj zaslužek, svoj volilni uspeh? Drugače pa je, če se vsak dan spopadaš s problemom ceste, vode . Kakor koli že, pobuda je prišla na sejo OS še preden smo bili s tem seznanjeni predsednik in člani sveta KS Velika vas, svetniki so jo obravnavali in tudi župan Martin Rebolj je obljubil vso strokovno pomoč pri izvajanju odcepitvenih postopkov.
Imam pomisleke, in sicer:
•	Glede skupnega PGD Velika vas, ki deluje v slogi že 80 let. Sedaj pa se je znašlo pred hudo preizkušnjo, saj bi z odcepitvijo društvo izgubilo več kot polovico usposobljenih in izšolanih aktivnih članov. Posledično bi tudi nekateri zaselki ostali brez takšnega humanitarnega in tudi družabno povezovalnega društva.
•	Glede cestne povezave, saj se cestni odseki lahko gradijo v sodelovanju več vasmi, ker poti pač vodijo iz ene v drugo. Velikovaščani cestnega problema ne morejo rešiti samo znotraj vasi, če se želijo povezati z občino Moravče.
•	Problemi se lažje rešujejo z več glavami in več rokami, zato razdruževanje ljudi ne more prinesti želenega rezultata. Če pogledamo samo primer cest, je posameznika nemogoče prisiliti, da bo odstopil svoje zemljišče, morda tudi prav zato ne, ker so ga izločili iz skupnosti (v našem primeru KS Velika vas). Vredno premisleka!
Naj zaključim z željo, da bi akterji odcepitve še enkrat trezno presodili, kakšne prednosti in katere pomanjkljivosti bo prinesla odcepitev dela KS. Mislim, da se mostovi z levega na desni breg gradijo vedno v dogovarjanju in iskanju kompromisnih rešitev, ki zadovoljijo obe strani in sosedje lahko živimo kot sosedje, družno v dobrem in slabem.
IVANKA KOCJANČIČ, svetnica v OS in članica KS Velika vas
Velika vas se je odločila in Občinski svet je njeno odločitev soglasno sprejel
V	prejšnji številki Moravških novic smo širšo javnost občine obvestili, da smo se krajani naselja Velike vasi odločili, za samostojno krajevno skupnost, ki bo obsegala naselje Velika vas in da je občinski svet našo pobudo obravnaval, in se odločil, da z obravnavanjem pobude nadaljuje na naslednji seji, ki smo jo krajani naselja Velike vasi nestrpno pričakovali in jo končno dočakali 15. 02. 2006.
Z drugo točko dnevnega reda se je pričela razprava o pobudi, ki so jo svetniki na podlagi zapisnika zbora krajanov soglasno podprli, in dali tudi priložnost prisotnim krajanom naselja Velika vas in krajanom ostalega dela sedanje krajevne skupnosti Velika vas, da izrazijo svoje poglede glede ustanovitve samostojne KS na območju naselja Velike vasi. Predsednik sedanje KS Velika vas, g. Aleš Lavrič, je povedal, da ga moti predvsem to, da smo se krajani Velike vasi organizirali sami in izvedli zbor krajanov brez njegove vednosti. Med drugim je tudi izpostavil problem vzdrževanja sedanjega Doma krajanov na Hribu, saj se boji da ne bi celotno breme vzdrževanja zaradi razdružitve padlo na breme preostalega dela sedanje KS. Predlagal je ureditev s pogodbo med novonastalima KS in občino, če sem ga prav razumel. Merela Andrej kot predsednik zbora krajanov Velike vasi z dne 17. 12.2005 sem izpostavil problem preglasovanja v sedanji krajevni skupnosti. Posledice preglasovanj so bili vedno za naselje Velika vas usodne za izdelavo razvojnih planov, saj so bili vedno neusklajeni z željami in potrebami krajanov ali pa napisani tako, da so sredstva za razvoj vedno ostajala v preostalem delu sedanje KS Velika vas.
V	nadaljevanju sem izpostavil tudi pripravljenost, željo in nujnost sodelovanja s preostalim delom sedanje KS Velika vas, ker menim, da je želja nas vseh čim hitrejša ureditev komunalne infrastrukture na celotnem območju sedanje KS. V Veliki vasi si želimo le da se sredstva, kijih namenja občina za razvoj tega območja enakomerno porazdelijo in da s sredstvi namenjenimi naselju Velika vas delamo po planu, ki ga bodo oblikovali krajani naselja Velike vasi.
Boštjan Merela iz Zaloga nad Kresnicami je povedal, da ima naselje Velika vas že kar nekaj asfaltirane ceste skozi vas in to gotovo ni posledica preglasovanja v sedanji KS. Naselje Zalog nad Kresnicami še nima nič asfalta.
G. Stane Merela iz Velike vasi pa meni, da drobljenje sedanje KS na manjše KS ni dobro, ker je prepričan, da je le velika KS lahko močna in uspešna.
G. Janko Povirk, ki sicer ni vaščan Velike vasi, ima pa tu nepremičnine, je izrazil podporo o oblikovanju krajevne skupnosti na območju naselja Velike vasi, saj je prepričan da vsak na svojem dvorišču najbolje gospodari.
Po končani razpravi so svetniki soglasno sprejeli sklep, da se na območju naselja Velike vasi oblikuje samostojna KS. S tem so pokazali in dokazali, da jim tudi za zadnjo sorazmerno majhno vas v občini ni vseeno. Mi krajani bodoče nove KS Velika vas pa bomo s svojim prizadevanjem dokazali, da bodo naše odločitve Veliki vasi dale nov razvojni zagon.
ANDREJ MERELA, predsednik zbora krajanov Velika vas
Mrtve živali na cestah
Letošnja zima z mrazom in debelo snežno odejo ni prizanesla nikomur. Tako ljudje kot živali, še posebej divjad, se otepamo s številnimi težavami. Ljudje se pač znajdemo po svoje, vsekakor si kar najbolje olajšamo življenje. Divjad pa se vsakodnevno bori za preživetje, saj le stežka pride do krme. Prav zato smo letošnjo zimo pogosto na cesti naleteli na srnjad, ki jo je očitno privabljala sol, s katero je bilo posuto poledenelo cestišče. Nemalo živali je mrtvih obležalo na cesti. Tudi sicer videvamo veliko povoženih divjih živali, pa tudi psov in mačk. In kaj storiti, na koga se lahko obrnemo, da bo poskrbel za mrtvo žival in jo odstranil? Za to bo poskrbel HIGIENIK. Na območju naše občine to delo opravlja Andrej Pirnat, ki ga lahko pokličete na tel. št. 041/257-130. Po mrtvo žival pride tudi na dom, če ga pokličete.
Če pa boste morda naleteli na mrtvo divjad kje v naravi npr. v gozdu, bodo po zagotovilu predsednika Lovske družine Moravče zanjo poskrbeli lovci. Za območje naše občine bosta to delo opravila Janez Brate ali Peter Peterka.	(J.L.)
OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 Moravče
VABILO na 2. prostorsko konferenco za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev (PUP) za območje občine Moravče
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popr. in 58/03-ZZK-1) Občina Moravče, vabi na 2. PROSTORSKO KONFERENCO za izdelavo sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev za območje občine Moravče.
Prostorska konferenca bo organizirana v torek, 7. 3. 2006, z začetkom ob 13.00 uri v avli Kulturnega doma Moravče, Vegova 9. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev, predlogov in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti pred javno razgrnitvijo predlogov sprememb in dopolnitev prostorskih ureditvenih pogojev Občine Domžale za območje občine Moravče (v nadaljevanju: PUP Občine Moravče). Na prostorski konferenci bo predstavljen predlog PUP Občine Moravče. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na prostorski konferenci dajo svoja priporočila in usmeritve v zvezi s pripravo sprememb in dopolnitev PUP Občine Moravče v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Gradivo predloga PUP Občine Moravče je na vpogled na Občini Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, vsak delovni dan med 8.30 in 15.30 uro ter na spletni strani Občine Moravče, http://www.moravce.si. Vse nosilce urejanja prostora določene s programom priprave posebej vabimo, da se prostorske konference zanesljivo udeležite. Vsebine predloga PUP Občine Moravče bodo predstavljene na prostorski konferenci. Štev.: 35005-0002/2005 Moravče, dne 17.02.2006
ŽUPAN OBČINE MORAVČE MARTIN REBOLJ
Aktivnosti na področju komunalne dejavnosti
Izpolnjujemo obljubo iz lanske decembrske številke in vam posredujemo zadnjo analizo vode vzorcev s treh lokacij, kot je razvidno iz analize. Mikrobiološka analiza kaže, da smo tudi konec leta uporabljali ustrezno pitno vodo. V letošnjem letu bomo zaključili z investicijami v obnove in razširitve vodooskrbnih sistemov po lanskem proračunu in rebalansu proračuna in pričeli z aktivnostmi za porabo proračunskih postavk za dokončanje in nove naložbe na področju vodooskrbe v letošnjem letu. S tem poskušamo kar najhitreje izpolnjevati obljubo župana, da v skladu z zahtevami upravljavca vodovodov v naši občini vlagamo precejšna sredstva tudi na področju vodooskrbe in požarne zaščite celotne občine.
OBČINSKA UPRAVA

Aktivnosti komisije za pregled postopka umetno pripravljene
• *	•	•	*	v*	v v	-g -g
zemljine pri deponiranju na območju opuščenih peskokopov
V zadnjem času se v občini pojavlja precej govoric, da se v opuščenih peskokopih odlaga material, ki je lahko neustrezen, škodljiv predvsem za vodne vire podtalnice in postopki odlaganja neustrezni za rekultivacijo teh površin. Pojavlja se poskus za-sutja vrtače v Prikrnici z umetno pripravljeno zemljino, družba Termit pa že nekaj časa zasipava površine pri čemer uporablja tudi mulj iz čistilne naprave v papirnici Količevo. Na pobudo občanov je župan imenoval komisijo, ki bo spremljala postopke umetno pripravljene zemljine pri deponiranju na območju opuščenih peskokopov. Predsednik komisije je Roman Cerar, člani pa še Vito Cerar, Matjaž Kočar in Andreja Hodnik z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, vodja pedološkega laboratorija Centra za Pedologijo in varstvo okolja. Komisija se je že dvakrat sestala in na drugo sejo povabila tudi direktorja Termita g. Janežiča. Namen take razširjene seje je bila tudi realizacija sklepov s prve seje, ki so povzeti v sledeče naloge:
-	Komisija preverja pravilnost izdajanja dovoljenj Ministrstva za okolje in prostor.
-	Strokovna mnenja naj pripravlja Biotehniška fakulteta.
-	Nekdo mora pridobiti sanacijski načrt, iz katerega so razvidni gabariti in nakloni ter namembnost rabe površin po rekultivaciji.
-	Predlaga županu, da imata najmanj dva člana komisije možnost neomejenega dostopa do mesta priprave in trenutnega vnosa zemljine in jemanja vzorcev zemljine v delovnem času družbe Termit.
-	Predlaga Občini, da se odvzeti vzorci dajejo v analizo, stroške pa krije družba Termit.
-	Število vzorcev naj bo dvanajst na leto.
- Informacije o aktivnostih komisije naj se objavi v občinskem
glasilu Novice iz Moravške doline. O sklepih komisije je bil seznanjen tudi direktor g. Janežič, ki je potrdil sodelovanje s komisijo in obljubil pismeno strinjanje s predlaganimi ogledi članov v času obratovanja družbe. Novica za nove investitorje stanovanjskih in drugih objektov Občina je po sprejetju sprememb prostorskega plana pričela z aktivnostmi za spremembo prostorskih ureditvenih pogojev, da bi lahko gradili tudi tisti lastniki zemljišč, ki so tako dobili zazidljiva zemljišča. Ker pa so postopki za spremembe prostorskih ureditvenih pogojev po novi zakonodaji enako dolgotrajni kot za pridobivanje novih dokumentov, kot sta strategija prostorskega razvoja in prostorski red občine, smo poiskali možnost, da lahko vsakdo, ki je lastnik nepozidanega stavbnega zemljišča, pridobi gradbeno dovoljenje na Upravni enoti Domžale. Strokovnjaki za urejanje prostora so predlagali dodatno razlago 15. člena sedaj veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev, kar pomeni, da je potrebno za nove lokacije upoštevati merila in pogoje, ki veljajo za morfološke enote, na katera območja mejijo neposredno ali določila najbližje sosednje morfološke enote, v skladu s pretežno namensko rabo, določeno s prostorskim aktom. Manj strokovno pa to pomeni, da morajo projektanti pri snovanju novih objektov upoštevati značilnosti za sorodne objekte v neposredni bližini. Tako obvezno razlago 15. člena veljavnih prostorskih ureditvenih pogojev je sprejel tudi Občinski svet Občine Moravče na svoji 32., izredni seji, dne 27.1. 2006. Po navedenem tako lahko vsi investitorji, ki so že pričeli z upravnim postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja, pa so bili zavrnjeni, sedaj s postopkom nadaljujejo do pridobitve gradbenega dovoljenja in takoj pričnejo z gradnjo.
OBČINSKA UPRAVA
Plaz pod Zebco ogroža cesto
Na Miklavževo jutro v decembru preteklega leta se je zopet prebudil zemeljski plaz Pod Zebco.
Tega kraja ne boste našli na nobenem zemljevidu, pač pa domačini že od nekdaj tako imenujejo klanec, ki se prevesi iz Peške strani in nato prideš v Zg. Koseze. Teren je tu mehak, še posebej v jesenskem in zimskem času se radi tu in tam pokažejo udori. Žal se je to ponovno zgodilo tudi na cesti Moravče-Zg. Kosez -Peče, ki je obenem tudi šolska pot.
V začetku decembra se je torej ponovilo, kar se je že zgodilo pred leti. Takrat je namreč na istem mestu plaz odnesel novo, v letu 1992 zgrajeno asfaltirano cesto v dolžini pribl. 30 metrov. O vzrokih za te dogodke in možnostih sanacije sem povprašala predsednika KS Peče. G. Franc Avbelj mi je osvetlil ta resen problem: »V letu 1992 smo zgradili cesto in jo tudi asfaltirali. Takrat so velik del stroškov (skupaj z zemeljskimi deli) nosili krajani Zg. Kosez, ostalo je prispevala takratna Občina Domžale. Že takrat je bilo ugotovljeno, da je na tem mestu teren plazovit, da je spodaj poševno večja skalnata stena, po kateri ob večjih padavinah zemljišče dobesedno spolzi v dolino. Teren so si ogledali strokovnjaki, izdelan je bil načrt za sanacijo in predračun ter izbran izvajalec. Ker pa takrat denarja za realizacijo ni bilo, se plaz ni saniral, čeprav je KS Peče to vsako leto predlagala v svojem planu. Ne takrat, ne kasneje, ko je plaz dobesedno odnesel cesto, se ni nič premaknilo. Cesta se je le zasilno uredila in na tem delu je bilo potem cestišče, zato vedno slabo urejeno,
makadamsko, do lanskega decembra, ko je plaz spet odnesel cesto. Tokrat se je velika gmota premaknila več metrov v dolino, cesta se je spet ugreznila. Češkove njive, ki je spodaj, skoraj ni več. Cestišče se je le začasno uredilo, da je vsaj za silo prevozno, postavljeni so zaščitni stožci, da ne bi prišlo do hujše nesreče. Upamo, da bodo tudi krajani Zg. Kosez prišli na vrsto in bo ta cestni odsek v letošnjem letu končno saniran. Mesto plazu si je ogledal tudi g. župan. Občina Moravče je namreč v letu 2006 za sanacijo predvidela 3.000.000,00 SIT.« Torej bo treba resnično nekaj ukreniti in ne še naprej čakati, da se tam zgodi kaj hudega. Tudi ni prav, da se ne ukrene ničesar zaradi tega, ker so krajani Zg. Kosez nadpovprečno potrpežljivi. Upamo, da se bo v tem letu zadeva končno premaknila z mrtve točke. Plaz se vsekakor bo premikal, če ga ne bomo dokončno strokovno ustavili.
JELKA LALIČ
Podjetja in podjetniki naše občine
PRI JURKU
Osebna izkaznica: Pri Jurku, gostilnica in pizzerija
Trg svobode 15, Moravče tel. 7232-883
Dejavnost:	gostinstvo
Leto odprtja:	1867, 1958 in 2006
Direktor:	Rok Klopčič
Število zaposlenih: dva
Gostilna Pri Jurku je poznana že iz leta 1867, ko jo je vodil Nace Detela. V tej znani gostilni je bil rojen pisatelj Fran Detela, nanj nas spominja portret in spominska plošča na hiši. Kljub številčni družini je Detelov rod v Moravčah izumrl, saj si otroci Frana Detele niso ustvarili družin. Pisatelj je leta 1920 sredi hude gospodarske krize posestvo in domačijo prodal Ivani Klopčič iz Muzge pri Pečah. Pri hiši je ostal tudi Detelov brat Johan, za katerega so do smrti skrbeli Klopčičevi. Leta 1958 sta Franc in Marija Klopčič ponovno odprla gostilno, ki je hitro zaslovela po dobri hrani (pečenka je bila njihova specialiteta) in jo uspešno vodila do leta 1998, ko je umrl Franc Klopčič. Ker pa čas hitro teče in je sedem srečna številka, je v tem času sin Brane z družino obnovil gostilno in jo 10. februarja 2006 ponovno odprl.
Na odprtje smo bili povabljeni tudi iz uredništva Novic. Zato vam tokrat predstavljam tudi utrinke tega dogodka. Gostilna je prenovljena z polno mero okusa in spoštovanja hiše in njenih let. Da je bil v tej hiši doma tudi znan Moravčan, pisatelj dr. Fran Detela, kaže lično urejena vitrina z njegovimi dokumenti, družinskim album in Detelova soba, v kateri so fotografije njega in njegove družine. Eno od sob so posvetili tudi našemu rojaku, svetovno znanemu matematiku Juriju Vegi.
UfKU
Slavnostno odprtje je pospremila vokalna skupina Oda pod vodstvom in ob spremljavi Milana Kokalja na kitari. Župnik Viktor Primožič je v svojem nagovoru pred blagoslovom zaželel, da bi se v teh prostorih gostje počutili dobro, uživali dobro hrano in tudi kaj dobrega sklenili za prihodnost moravške občine. Blagoslovil je prostore in dal besedo županu Martinu Rebolju. Ta pa je v svojem nagovoru me drugim povedal, da smo vsi v Moravčah težko pričakovali odprtje tega lokala, ki bo pripomogel k razvoju turizma v kraju. Skupina Oda je nato odpela nekaj znanih melodij.
Po otvoritvi so nas prijazno povabili na pokušino njihove ponudbe. Vse je bilo res nepopisno dobro. Gostje so začeli premlevati različne teme, mi pa smo se pogovarjali z Branetom in ženo Valerijo, ki sta nam pripovedovala, da sta gostilno prevzela od mame po očetovi smrti in jo začela prenavljati. Da so pota birokracije velikokrat predolga, finančne možnosti pa omejene, je botrovalo temu, da je bila gostilna sedem let zaprta. Gostilno so popolnoma prenovili in jo poimenovali v gostilnico in pizzerijo, ker je pri njih prostora le za približno petdeset gostov. V začetku je njuna družina živela v tej hiši. Ker se je mali Rok
rad smukal okoli gostov, stare mame in očeta, sta se odločila, da prepustila vodenje gostilne zdaj že odraslemu Roku. V pomoč pa mu bosta obe družini in njegova Klavdija. Roka smo obiskali v ponedeljek. Povedal nam je, da sta bila prva dva dneva zelo naporna, vendar delo vsi z veseljem opravljajo.Gostje so se pri njih vedno dobro počutili in se radi vračali, zato se bo tudi on s svojo ekipo trudil, da bo tudi v prihodnje tako. Njihove želj e za prihodnost so predvsem delo na kvaliteti, saj je za
njih gost »kralj«. Gostinsko ponudbo želijo povezovati z ogledi kulturnih znamenitosti v Moravčah. Prirejali bodo tudi Detelove kulturne večere, potopisna predavanja. Verjetno bodo tudi zelo dobro obiskani »>večeri naše mame«, ko bo na jedilniku znana Jurkova pečenka. Tudi šahisti bodo imeli ponovno prostor pri njih in bodo lahko uživali v prestavljanju figur na črno-belih poljih.
Želja, za katero ne vedo točno, kdaj bo uresničena pa je obnova gospodarskega poslopja, ki že dolgo ne služi svojemu namenu. Radi bi ga preuredili v prenočišča, ki jih v Moravčah primanjkuje. Branetova velika želja je tudi, da bi uredil vinsko klet v tem poslopju.
Želim, da bi se jim vse želje izpolnile, njihovi gostje pa naj ostajajo »>kralji«!
BRANKA BIZJAN
Delù^vanj'e orgam^zac^j'e RK Mora^vce in organizacija kr^ioda/al^lke akcije
V tem mesecu poteka eno leto, odkar je organizacija Rdečega križa Moravče začela z bolj aktivnim delom. Takrat ustanovljeni občinski odbor RK je v preteklem letu imel glavno nalogo pridobiti čim več članov, kar nam je tudi uspelo.
O aktivnostih v let 2005 smo pisali že v eni od prejšnjih številk Novic. Sedaj bi izpostavili le organizacijo krvodajalske akcije, ki je bila 26. januarja 2006. Udeležilo se jo je običajno število krvodajalcev iz Moravč, Peč in Vrhpolj. Ob tem pa ugotavljamo, da se krvodajalske akcije udeležujejo večinoma vedno eni in isti ljudje. Krvodajalske akcije se ne udeležujejo mladi delavci, študentje.
Iz tega lahko sklepamo, da se mladi ne zavedajo dovolj, da lahko kri potrebujejo tudi sami ter da z darovanjem krvi rešujejo življenja ali pa niso pravočasno obveščeni o datumu krvodajalske akcije. Zato bomo ob prihodnjih krvodajalskih akcijah občane pravočasno, poleg plakatov, tudi v Novicah in na ATV, seznanili z datumom krvodajalske akcije, da si bodo lahko pravočasno zagotovili prosti dan v službi, ki jim ob krvodajalski akciji pripada.
Občane tudi obveščamo, da bomo v spomladanskem času, ko bo vreme toplejše, organizirali merjenje krvnega tlaka, sladkorja v krvi in holesterola. Datum in uro bomo objavili v Novicah.
Občino smo zaprosili, da organizaciji RK dodeli ustrezen prostor, ki bi ga potrebovali za skladišče. V njem pa bi člani odbora v določenih dnevih in urah sprejemali tudi občane, ki bi zašli v socialno krizo.
Ker se bliža 8. marec - dan žena ter materinski dan, čestitamo vsem članicam RK Moravče.
Pa še to: Gotovo ste v medijih zasledili oglas Rdečega križa Slovenije, da želi prizadetim ob potresu v Pakistanu podariti 10.000 spalnih vreč, saj je po potresu ostalo ogromno ljudi brez strehe nad glavo. Da bi jim pomagali tudi mi, lahko darujemo prispevek 230 SIT, in sicer tako da pošljemo SMS (Mobitel in Simobil) s ključno besedo POTRES na številko 1919 ali nakažemo prostovoljni prispevek na transakcijski račun pri NLB 02922-0019831742 in sklic 4023.
OBČINSKI ODBOR RK MORAVČE
Na Kovačiji le za kratek čas ob križ
Med občani so se začele širiti govorice, da po vaseh izginjajo križi z razpelom, vendar ne kar vsi po vrsti, temveč zmikavt dobro ve, kakšen križ lažje »pretopi« v boljše tolarčke. Izginjajo namreč samo križi z lesenim razpelom. In tako je konec januarja »lastnika« zamenjal tudi križ ob cesti v vas Kovačija nad Drtijo. Skrbni krajani smo takoj opazili, da ob cesti, po kateri se vsakodnevno vozimo v dolino, manjka leseni križ z razpelom. Zagnali smo vik in krik ter na pomoč poklicali tudi policiste, saj smo »svoj križ« hoteli nazaj. Le hitri akciji, zavesti in požrtvovalnosti vaščana in policista se lahko zahvalimo, da je križ z lesenim razpelom spet našel svoje mesto tam, kjer je bil in tudi mora biti.
Nam, vaščanom Kovačije, je uspelo in se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, da smo »svoj« križ dobili nazaj.
NATAŠA PIRC
Darovali smo kri
V	organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Domžale je v četrtek, 26. januarja 2006, na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani potekala krvodajalska akcija za območje naše občine. Posamezne krajevne organizacije skušajo povabiti k tej človekoljubni in humani akciji čim več prostovoljcev. Kljub izredno mrzlemu vremenu se nas je v zgodnjem jutru zbralo kar veliko. Zavod organizira izredni prevoz krvodajalcev s posebnimi avtobusom in s kombiji. Z območja Krajevne organizacije Rdečega križa Peče se nas je tokrat odpeljalo rekordno število, kar enaindvajset. Precej krvodajalcev pa je prišlo na avtobus tudi v Moravčah, z Vrhpolj so se odpeljali v Ljubljano s kombiji.
Ob prihodu na zavod se najprej vsak krvodajalec evidentira, nato mu vzamejo kri, da kontrolirajo krvno skupino, stopnjo hemoglobina in drugo. Sledi še merjenje krvnega tlaka, izpolnjevanje ankete ter obisk pri zdravnici. Ta določi, ali je posameznik sposoben, da daruje kri. Kri namreč lahko daruje vsaka polnoletna oseba, biti mora zdrava. Krvi ne morejo darovati starejši od 65 let, kronični in npr. srčni bolniki ter seveda nosečnice, matere po porodu ter vsi, ki so pred kratkim imeli operacijo ali kak drug zdravniški poseg z anestezijo. Nekaj novosti je prišlo na področju krvodajalstva tudi z vstopom v Evropsko unijo. Tako je po novem določena enotna količina darovane krvi - 4 dl. Sam odvzem krvi je nezahteven in neboleč, za vsakega krvodajalca posebej skrbi izurjeno medicinsko osebje. Po odvzemu vse čaka še malica. Tokrat smo imeli nekaj smole ob prevozu v Ljubljano, saj smo zaradi gneče na cesti prispeli v Ljubljano nekoliko kasneje kot običajno. Pa vendar ni bilo slišati negodovanja, saj so krvodajalci navadno ljudje dobre volje, pripravljeni so nekaj darovati za drugega in zato tudi malce potrpeti, če je to potrebno. Po akciji smo se vsi počutili dobro in smo se kmalu odpeljali proti domu. Spotoma smo se ustavili še v gostilni Kavka, kjer nas je čakala pogostitev.
V	zavesti, da smo mogoče nekomu pomagali do zdravja ali celo komu rešili življenje, smo se vrnili domov. Dober in topel občutek, druženje z enako mislečimi in predvsem ljudmi dobre volje nas že zdaj vabita, naj se takih akcij z veseljem udeležujemo tudi v prihodnje.
JELKA LALIČ
ZAHVALA
Leto je naokoli in v prostovoljnem gasilskem društvu Moravče smo imeli v petek, 18. februarja 2006, redni letni občni zbor. To je pregled delovanja društva v preteklem letu in ob tem se tudi določijo smernice za prihodnost. Poleg članov društva so bili prisotni tudi delegati gasilske zveze Moravče in župan Martin Rebolj.
Najpomembnejša naloga, ki smo si jo zastavili v tem letu, je manjša nadzidava in obnova strehe na gasilskem domu. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem, ki ste v preteklem letu v nabiralni akciji prispevali kot donator ali posameznik finančna sredstva in ostale prispevke. Ravno tako se zahvaljujemo za prispevke, ki smo jih dobili za gasilske koledarje. in upamo, da nam boste po potrebi še priskočili na pomoč pri zadanem projektu.
MILAN PETERC, za PGD Moravče
CIanilce v PGD Krašce /eio 2006 pirieeie aktivno
Članice smo v soboto, 28.01.2006, pripravile prvi sestanek v letu 2006. Najprej je smo sprejele dnevni red. Že predhodno je bilo odločeno, da sestanek vodi Bojana Jukič, dosedanja predsednica članic. Slišale smo poročilo o delu v letu 2005, iz katerega smo izvedele, da je za nami uspešno leto. Temu je sledila izvolitev Tjaše Zakošek za novo predsednico, izvolile pa smo tudi podpredsednico, ki sta svoja mesta uradno zasedli 12. februarja 2006, ko je PGD Krašce imelo svoj letni občni zbor. Plan za leto, ki smo si ga članice zadale je kar obširen: tekmovanje v okviru GZ Moravče, sodelovanje na memorialu Staša Lebarja, sodelovanje na tekmovanju s staro brizgalno na Vrhpoljah, gasilski izziv pri Križmanu, usposabljanje z gasilsko opremo, delovna akcija, sodelovanje pri kvizu, velikonočna delavnica, obisk GD v Ljubljani, razni pohodi, likovna delavnica, veselica in nakup oblek.
Veselica? Da, prav ste prebrali. Glede na to, da finančnih sredstev za nakup gasilskih oblek za članice ni, smo se odločile, da organiziramo veselico ob pomoči ostalih članov ter da tako pridobljena sredstva do določene vrednosti namenimo članicam za nakup novih oblek. Obleke, ki bodo kupljene iz teh sredstev, bodo dobile članice, ki bodo v mesecu marcu uspešno zaključile tečaj za gasilke.
Ostala finančna sredstva, ki bodo še ostala pa bodo članice
porabile za izvedbo plana v letu 2006.
Tudi poveljnik Jure Božjak, ki je bil prisoten na sestanku je
podal kar nekaj predlogov in mnenj ter ponudil vso podporo in
pomoč, če jo bomo članice potrebovale.
Članice smo svojo pobudo za organizacijo veselice v Krašcah
predstavile tudi na sestanku glavnega odbora, kjer smo bile
deležne pohvale strani Ivana Vidica - predsednika GZ Moravče
in na občnem zboru. Ideja je bila tudi s strani ostalih članov
pozitivno sprejeta. Obljubili so nam pomoč pri organizaciji in
izvedbi veselice, mi pa si upamo trditi, da nam bo uspelo.
N.C.
Smo ali nismo
Nenavadno veliko mladih se je zbralo v gostišču Gašper na občnem zboru Krajanov Zg. in Sp. Tuštanja, na katerem so pregledali uspešne podvige minulega leta in si zastavili nove delovne naloge in cilje. Ob vidnih rezultatih krajanov, na katere je opozoril predsednik France Cerar so se imeli možnost prepričati, da se delo v skupnosti obrestuje.
V	preteklem letu so uspešno izvedli čistilno akcijo, opravili sanacijo del na trasah vodovodnega in hidrantnega omrežja in ustrezno opremili vse hidrante, organizirali nepozaben izlet v Prekmurje, pripravili prvi pohod na Sv Miklavža, ki bo odslej tradicionalen in izdali svoj koledar.
V	novoletno-božičnem času so postavili dve novoletni jelki, ki sta krasili kraj. Preko celega leta pa so se spomnili starejših krajanov, ki so praznovali okroglo obletnico. Tudi na samem občnem zboru so zapeli in izrekli voščilo dvema prisotnima, ki sta ravno tega dne praznovali rojstni dan.
»Kraj Tuštanj je znan po vsej Sloveniji po zaslugi prireditve ob
1. maju, ki smo jo tudi tokrat izpeljali s pozitivnim finančnim izidom in si tako s svojim delom zagotovili lažji dostop do nakupa brezžične kabelske televizije. Med letom smo se pridno udejstvovali povork in raznih shodov. Svoja finančna sredstva smo znali deliti tudi z drugimi organizacijami, ki so jih potrebovale za približevanje zastavljenemu cilju«, je prisotne obvestil predsednik France Cerar in se vsem zahvalil za ves trud.
In v prihodnje? Naredili so obsežen plan s številnimi akcijami. Trenutno je najbolj aktualna organizacija in finančna pomoč pri napeljavi kabelske televizije Lastovka za vse krajane, ki to želijo.
Vsa leta že gostujejo pri Svetlinovih, ki jim neprofitno odstopajo svoj prostor. Želijo si svoje prostore, za katere so pripravljeni poprijeti za delo.
Tudi opravil ob tradicionalni prvomajski prireditvi je ogromno. Da ne bi izzvenelo kot samovoljno odločanje o obveznem delu je g. Cerar povprašal za mnenje prisotne:»Bomo zdržali ta tempo? Smo ali nismo?« Z glasovanjem so potrdili, da želijo tudi to leto naprezati svoje moči in iti po poti, ki so jo v letih začrtali s trdim delom. Župan občine g. Martin Rebolj je obljubil podporo pri njihovih prizadevanjih. Predsednica Turističnega društva ga. Danica Jančar jih je povabila k sodelovanju in oblikovanju promocije Moravške doline. Med gosti sta bila tudi predstavnika Gasilskega društva Vrhpolje Janez Klopčič in Anton Burja. Za Zdravljico in glasbene vložke sta poskrbela zakonca Pirnat. S harmoniko je popestril večer Domen Cerar. Največje presenečenje pa je bil glasbeni gost večera, vedno bolj popularni Stane Vidmar.
Mikavno je postati član tako uspešnega in prepoznavnega društva, vendar bodo zaradi prevelikega zanimanja, v prihodnje postavili kriterije za vstop v njihove vrste. Za pozitivnimi številkami stoji celoletno naprezanje. Številčno članstvo tu nič ne šteje, štejejo le pridne in delovne roke.
DARINKA GRUM
Turistično društvo
P(0h(0đ ob Raci
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika je zaživela ali bolje rečeno zažarela pot ob Rači. Zažarela zato, ker so jo osvetlile bakle pohodnikov, ki so se odzvali vabilu Turističnega društva Moravče. Kar okrog petdeset se nas je zbralo ob 18. uri v Krašcah in se nato podali po delno poledeneli poti ali kar po celem zmrznjenem snegu. Pri Mohorjevem mlinu smo se ustavili in se malo podprli. Vidergarjeva mama nam je pripravila okusen čaj in kuhano vino. Čeprav je bilo v načrtu, da izpustimo delček strme in pomrznjene poti do Vehovčevega mlina, se pohodniki niso dali in so složno prehodili tudi ta del. Ko smo se vrnili na izhodišče, so nekateri menili, da je bila pot prekratka in bi jo najraje kar podaljšali.
Ob koncu je padel tudi predlog, naj pohod postane tradicionalen. Se strinjamo! In pričakujemo, da bo z leti prerasel občinske okvire. Najboljše vabilo in reklama smo gotovo letošnji zadovoljni pohodniki.
Foto: JANA NAJDIČ
Valentinom ple^
3.	predstavitev v Žalcu, aktivnosti ob izobraževanju za vodnike ob Rači - april, maj;
4.	predavanje, ekskurzija - april;
5.	društvena očiščevalna akcija (pot ob Rači) - april;
6.	arboretum, Tuštanj (po dogovoru z Društvom krajanov Tuštanja) - april, 1. maj;
7.	ocenjevanje za Zlati lipov list - vključiti tudi ekološko osveščenost - razpis v aprilu, ocenjevanja da konca avgusta;
8.	sodelovanje na Kmečkem prazniku (po dogovoru z Društvom podeželske mladine) - julij;
9.	hitovo sejmarjenje - september;
10.	Zlati lipov list - zaključna prireditev - oktober, november;
11.	ponovitev razpisa za turistični spominek - november;
12.	razpis in priprava tekmovanja vasi oz. krajevnih skupnosti. v izdelavi snežakov - november;
13.	praznični sejem - november, december;
14.	priprava občnega zbora - januar 2007;
15.	druge aktivnosti, ki niso vezane na določen termin: preverjanje članstva, urejanje spletne strani, sodelovanje z zbiratelji, priprava video predstavitve občine (v sodelovanju z g. Kokaljem in občino), promenadni koncerti, sodelovanje s Termitom, ponatis zgibanke o gostinski ponudbi;
16.	dejavnosti v zvezi z Učno sprehajalno potjo Rača:
•	urejanje poti pred sezono in vzdrževanje in pregled poti med sezono (1-krat na 14 dni);
•	dejavnosti ob poti: krompirjev, kostanjev vikend, pohod z baklami, priprava dneva dejavnosti za šole;
17.	delo folklorne sekcije;
18.	delo foto sekcije.
Kot vidite smo aktivnostim, s katerimi smo postali prepoznavno društvo, dodali nekaj novih idej in morali bomo kar poprijeti, da leto ne bo prekratko.
DANICA JANČAR, za TD Moravče
V lanski delovni plan društva smo vključili tudi novoletni ples. Decembra smo ugotovili, da je to čas, ko je že tako toooliko raznih druženj in vsakršnih veselic in smo ples spremenili v valentinovega. Dogovorili smo se za skupno organizacijo z gostilno Kavka, » rezervirali« Študentski trio in poskrbeli za reklamo. A zaljubljeni pari so se izneverili! Tudi tistih, ki se imajo čedalje bolj radi, ni bilo skratka, bilo je premalo prijav in ples smo z naše strani odpovedali. Najbolj navdušenim (beri: zaljubljenim) parom je situacijo rešila gostilna Kavka z v. d. valentinovim plesom. Za nas pa: več sreče prihodnjič!
Občni zbor
Turistično društvo Moravče je na občni zbor povabilo člane in goste 16. februarja 2006. Potegnili smo črto pod opravljeno delo in si zastavili cilje za tekoče leto.
O našem delu smo sproti poročali v Novicah zato vam zdaj posredujemo le nekoliko skrajšan letni plan 2006:
1.	pustna povorka 28. 02. 2006;
2.	sodelovanje z OŠ pri organizaciji področnega tekmovanja Turizmu pomaga lastna glava - marec;
VOŠČILO
Društvo rokodelcev Moravške doline želi vsem ženam lepo praznovanje 8. marca - dneva žena. Vsem občanom iskreno čestitamo ob praznovanju občinskega praznika 23. marca. Prev tako čestitamo vsem materam za njihov praznik - 25. marec, z željo, da bi svojo ljubezen nesebično delile tudi v prihodnje.
Kulturni dom premajhen
Mi*heiici ùJ^ùj'iii Mora^cane
Kulturno društvo »>Tine Kos« je v soboto, 11. februarja 2006, organiziralo koncert ansambla Franca Miheliča, ki praznuje petintrideset let svojega delovanja. V ansamblu že petindvajset let igra priljubljen kitarist in pevec Milan Kokalj iz Moravč. Le kdo ne pozna njegovega povabila Vsi na ples in njegovega globokega glasu, ki v hipu osvoji občinstvo. Dvorana Kulturnega doma je bila tokrat premajhna, saj so karte pošle že v predprodaji, le kakšno stojišče se je še našlo. Obiskovalci prireditve so težko čakali začetek. Oder je bil lepo okrašen, na njem klavir, miza s petimi harmonikami in ostali inštrumenti. Buren aplavz je naznanil začetek prireditve. Za uvod je ansambel, kot se za konec tedna spodobi, zaigral inštrumentalno polko Ob koncu tedna. Napovedovalka večera je bila Nataša Ličen. Pozdravila je obiskovalce v dvorani in poudarila: "Verjamem, da ga ni med vami, ki ne bi vedel vsaj kaj povedati o ansamblu, ki ga gostimo v Moravčah."
ljubezni valentinovo in gregorjevo.
Petindvajset let sodelovanja z ansamblom Franca Miheliča praznuje tudi Milan Kokalj, kitarist in pevec. Sedemnajst let že vodi Žensko vokalno skupino Oda. Milanu se je porodila misel, da bi napisali pesem za obe skupini. Tako je nastala pesem Moravška dolina, ki jo prepevajo članice Ode ob spremljavi ansambla Franca Miheliča in z njo nastopajo tudi na koncertih. Druga pesem, ki so jo skupaj predstavili pa je bila Ko ljubezen zagori. Ploskanja v dvorani kar ni bilo konec, saj so obiskovalci prepevali z ansamblom znane melodije. Sledil je nastop člana ansambla Ivana Hudnika ob spremljavi kitare in klavirja, na katerega je igrala Nataša Mihelič. Pel je zimzeleno melodijo Zelene livade s teboj, Nataša Mihelič pa je zapela svojo znano narečno pesem Ati dej še enkrat zaigrej in skupaj z očetom dokazala, da sta pri njih ljubezen in pesem na prvem mestu. Večer se je bližal koncu. Ves čas je imela glavno besedo glasba. Za konec so prihranili svoje najbolj znane pesmi: Kjer lastovke gnezdijo, Vsi na ples, v kateri poje solo izvedbo Milan Kokalj.
Glava ansambla, čeprav tega ne sliši rad, je Franc Mihelič. Odlika ansambla pa so prav gotovo na eni strani kvalitetno izvedene pesmi in na drugi strani prijateljski duh in skupna ljubezen do glasbe, brez tega ne bi mogli igrati več kot petintrideset let. Sledile so znane melodije: Pesem je moje življenje, Dolina ribniška, Cerkniško jezero, Fant od fare, Majsko cvetje in svatovska.
Gost večera je bil Rok Kosmač, ki je zaigral in zapel romantični pesmi Zbuja se drugje in Zaupati. S tema pesmima je napovedal, da je ljubezen že v zraku, pomlad pred nami in z njo praznika
Njegov glas je segel občinstvu do srca in jim ogrel dlani. Moj dragi dom, Vesela polka, Vince in pesem so bile zadnje pesmi ansambla Franca Miheliča ta večer. Ploskanja v dvorani ni in ni bilo konca, zato je ansambel zaigral še dve pesmi v slovo. Obiskovalci so polni lepih doživetij zapuščali dvorano. Tisti, ki vstopnic niso dobili, pa si želijo novega koncerta v Moravčah. Iz uredništva Novic želimo ansamblu še veliko ustvarjalnih let in čim prej še kakšen koncert v našem kulturnem domu.
BRANKA BIZJAN
Umetniki med nami
Leonida Goropevšek Kocar
Bil je papir in na njem nevidna pika, roka jo preplete in preslika. Približno tako je Leonida zapisala na vabila svoje prve samostojne razstave leta 1997. Od takrat je preteklo že precej časa. Imela je več samostojnih in skupinskih razstav. Leonidine pike in črte, ki smo jih spoznali na začetku njenega ustvarjanja, so se spreminjale. V zadnjem času je tuš prešel v akril in olje, v katerem ustvarja. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika, 7. februarja 2006, je Likovno društvo Mengeš, katerega članica je, pripravilo razstavo ob svoji 10-letnici. Na
njej je Leonida razstavila dva akta v akrilu in valove Krke v olju. V začetku njenega ustvarjanja so bili njeni motivi črno beli. Sedaj pa so njena dela polna svežih, živih barv, ki nam povedo, kako rada ima umetnost slikanja v raznih tehnikah in njen razvoj v umetnosti se strmo vzpenja. In kdo je Leonida Goropevšek Kočar? Rodila se je v Slovenskih Konjicah, kjer je preživljala otroštvo. Osnovno šolo je zaključila v Ljubljani, prav tako srednjo gradbeno šolo. Študij je nadaljevala na Fakulteti za arhitekturo, kjer je diplomirala. Poročila se je z Moravčanom in se preselila na njegov dom. Njihov dom je prava galerija, v kateri visijo njena dela. Sama rada pove, da je risanje in
slikanje njena notranja potreba. Da bi ta njena notranja potreba po ustvarjalnosti v njej ostala še mnogo let, ji želimo vsi, ki se z njo veselimo njenih novih del.
BRANKA BIZJAN
Veselo nedeljsko popoldne v Pecah
V nedeljo, 19. februarja, ob treh popoldne se je v Pečah odvila narodnozabavna prireditev Veselo po domače. Prvi dve vrsti dvorane peškega gasilnega doma sta bili, kot običajno, polni otrok in mladine. Dvorana je bila nabito polna in ob napovedani uri se je prireditev lahko začela.
Na začetku je scenarist in povezovalec prireditve, Franc Lajevec, pozdravil vse zbrane in napovedal prvi ansambel. Pečani smo Ansambel Toneta Rusa pozdravili z bučnim aplavzom, saj so nam po lanskem koncertu ostali v izredno dobrem spominu. V prvem sklopu so odigrali nekaj starih in nekaj že znanih pesmi. Občinstva se je najbolj dotaknila pesem Vrni se domov, ki je marsikomu zvabila solze v oči. Nato je vodja ansambla, Tone Rus, napovedal presenečenje. Na oder so prišli njegovi trije otroci; Grega, Nadja in Dominik - Mladi Rusi. Najprej so sami zaigrali Golico, nato pa se jim je pridružil še očka Tone in skupaj z občinstvom so zaigrali in zapeli že zimzeleno Tam kjer murke cveto. Ansambel Toneta Rusa se je nato za nekaj časa poslovil. Na oder je prišla domačinka in harmonikašica Maruša Klopčič. Zaigrala nam je Po dekle in Venček narodnih. Harmoniko igra 4 mesece in to je bil njen prvi javni nastop. Ker je prej nekajkrat igrala le za ožji krog občinstva, jo je seveda spremljala trema, ki pa jo je uspešno
premagala.
Brata Logaj z Limbarske Gore, mlajši s kitaro in starejši s harmoniko sta ne le zaradi svoje mladosti, ampak tudi zaradi načina igranja navdušila občinstvo.
Nato je nastopil Ansambel Merela. Peter Merela, ki se je lani s harmoniko, predstavil sam, je letos že nastopil s svojim ansamblom. Ansambel zaenkrat šteje tri člane in še išče pevca, prihajajo pa iz Javoršice. Skupaj nastopajo en mesec in za tako »mlad« ansambel po letih in stažu, so se odrezali več kot uspešno. Po tej točki je na oder prišel predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Po obravnavi tekočih problemov je oder prepustil ostalim visokim gostom. Svoja mnenja so izrazili še nekdanji predsednik vlade Anton Rop, Sašo Peče, Jožef Školč, Andrej Bajuk, sedanji premier Janez Janša in mariborski škof Franc Kramberger. Da ne bo pomote. Vsakega od navedenih, vključno s predsednikom države, je v eni osebi v Peče pripeljal imitator Marjan Šarec. Medtem ko se nekateri še niso mogli nehati smejati, je na oder že prišel mladi Ansambel Ceglar. Trio, ki je sestavljen iz dveh fantov in dekleta, prihaja z Dolenjske. Za eno od svojih skladb je prejel nagrado srebrni slavček.
Po treh skladbahjihje na odru zamenjala zabavna in narodnozabavna pevka Roža Marija. Sprva je nastopila samostojno z eno pesmijo, nato pa so se ji na odru pridružili še ostali člani ansambla Bohpomagej. Njihov nastop je bil med vsemi najbolj živahen in barvit. Zaigrali so nekaj svojih skladb in eno »multinacionalno« mešanico, kije združila nekaj znanih slovenskih skladb, nekaj izmed največjih uspešnic Balkana in celo angleško skladbo. Ko so na čelu z energično pevko odplesali z odra, so nanj znova prišli ljubljenci občinstva, Ansambel Toneta Rusa. Odigrali so še drugi sklop skladb, med katerimi je izstopala Očku za rojstni dan, kjer je ob očetu zapela tudi mala Nadja. Na koncu pa je prišla na vrsto tudi težko pričakovana skladba Zvon želja, ki je že lani požela velik aplavz. Letos so imeli kot presenečenje s seboj pravi zvon želja, a je bil od vseh v dvorani edinole voditelj Franc dovolj pogumen, da ga je preizkusil. Prekmalu je tudi Ansambel Toneta Rusa odigral svojo zadnjo skladbo in prireditve je bilo konec, toda prijetno druženje se je še nadaljevalo.
Prireditev so tudi tokrat omogočili številni sponzorji: Kleparstvo & krovstvo Robi Jančar s.p., Petrol servis Moravče, Mlin Rotar, Lea bar Moravče, Bar Trata, Gostilna Kavka Moravče, Spina Krašce, Gostišče Vidrgar Kandrše, Gostilna Nad logom Moravče, Bar Detel'ca Moravče in Izkopi Tomaž Svetlin. Bilo je prijetno, tudi zaradi velikega števila obiskovalcev. Ob naslednji tovrstni prireditvi ste prisrčno vabljeni v Peče.
AJDA LALIČ
Ko brez miru okrog divjam, prijatlji prašq/o me: km?
Kulturni dan proslavljat grem, Na Vrhpoljah bo spev prešern. Vse pesmi, igre, glas izbran spremenil mi bo ta vsakdan.
Tako je bilo na Vrhpoljah 5. 2. 2006 spet veselo in slavnostno. Otroci naše šole, dramska skupina, nepogrešljivi tamburaši, Vandrovčki, Glasovi . so nas s svojim nastopom spomnili, da v kulturni dan ne sodi le naš največji - France Prešeren, ampak tudi drugi pesniki, pisatelji, skladatelji in vsi kulturniki nasploh,
katerih dela segajo tako na slovensko kot na svetovno raven. Z vsem spoštovanjem smo se še posebej spomnili našega rojaka Daneta Zajca in velikega skladatelja Mozarta, katerega 250-letnico rojstva je praznovala vsa svetovna kulturna javnost.
Kot zanimivost naj še povem, da nas je v svoj program o praznovanjih kulturnega dne vključila tudi Prva TV, ki je v svojem studiu gostila našo učiteljico Fani Pačnik z dvema učenkama. Da dober glas o delovanju kulturnega društva na Vrhpoljah seže v deveto in deseto vas, pa se lahko zahvalimo tudi našemu stalnemu kamermanu, g. Kokalju. Lep in kulturni pozdrav iz Vrhpolja.
BRANKA LANGERHOLC, foto: DARINKA GRUM
Osma premiera KID Limbar
Vrtnica sončne barve za optimistično prihodnost
MORAVČE, 18. februar 2006 KID Limbar letos praznuje deseto obletnico delovanja. Deset let sončne in oblačne prisotnosti v kulturnem prostoru naše male občine. V desetih letih je gledališki skupini uspelo na oder postaviti 8 premier, od katerih so bile kar tri izpod peresa večletne predsednice in režiserke Ljudmile Novak. V današnji dostopni literaturi najti primerno dramsko delo za amaterski oder je precejšen zalogaj še zlasti, če želiš z delom gledalcem dati več kot le lahko zgodbo za duhovno lenarjenje po napornem delavniku. Iz tega razloga je moravški svet zaživel v delih Razkritja na gori Limbarski, Umetnik na poiskanju in Mlin na Rači. KID Limbar pa je uprizoril še Detelovega Učenjaka in Naš naraščaj, Finžgarjevo Verigo, Gosposko kmetijo in Lumpacija vagabunda. Zvestim in stalnim amaterskim igralcem pa so vloge pisane na kožo. Z zadnjo uspešno premiero jim je uspelo kar dvakrat napolniti dvorano moravškega hrama kulture in si pridobiti kar nekaj gostovanj. Preprosta drama v treh dejanjih v preprostem jeziku z nekaj »zabele« (npr. krtača pasja iz financarjevih ust, je vedno ravno prav ostro podrgnila), prinaša zgodbo mlina, Johanovega mlina ob Rači. V prvem dejanju je samotni mlin v prečudovitem naravnem okolju središče veselega dogajanja, saj se tja odpravljajo kmetje z vrečami žita in gospodinje s koši perila. Vsi prinašajo novice, sklepajo pomembne odločitve, živijo v idilični povezanosti človeka z naravo in se veselijo novega življenja, Johanove hčere, ki je porok, da se bo življenje v mlinu nadaljevalo. V drugem dejanju idilo razbijejo davki, nova tehnologija, nove življenjske zahteve. S silovitostjo ugonobijo mlinarja, ki vendarle še pravočasno dovoli, da spremembe prodrejo tudi v njegovo idilično domačijo. Hčer pošlje v šole. Tu drama doseže svoj vrh. Glavni junak Johan vedno znova išče krivdo v sebi, kaj je delal narobe, da se mu ugrezajo tla pod nogami, ki so jih shodile in utrdile mnoge noge njegovih pokončnih prednikov. Čeprav je odgovor jasen, da je vse delal prav, le zasanjanost v svojo domačijo mu je preprečila pogled
Mlin na Rači so pripravili (zadnja vrsta od leve proti desni) France Slapar (mlinar Johan), Franc Capuder (glasba), Fani Capuder (mlinarjeva žena Ana), Avguštin Fale (kmet Miha), Tilen Novak (Tinče, Mihov sin), Nina Dorič (scena), Marko Majdič (tehnični sodelavec), Alojz štefan (financar in dacar) (spredaj od leve proti desni) Vera Slapar (šepetalka), Darja Lavrič (perica Dora), Rozala Novak (Johanca, mlinarjeva hči), Pepca Urbanija (botra Roza), Ljudmila Novak (režija in besedilo), Janez Majdič (tehnični sodelavec) (v ospredju) Lina Lavrič (Mihelca, Johanina hči), Katja Cerar (učiteljica)
na razvoj, s spretno igro »utopljenca časa« Franc Slapar stopnjuje čustveno napetost v gledalcu, da čuti tesnobo in nevede prelistava svoje osebno življenjsko potovanje. Tretje dejanje oblikujejo postarani glavni junaki in izšolani otroci, ki z vso vnemo poprijemajo za delo, da se kolo življenja vrti dalje. In prav njim gre zahvala, da se tudi mlinsko kolo v Johanovem mlinu na Rači občasno zavrti in mladim, mlajšim in najmlajšim pričara spoštovanje do vsega, kar je nekoč bilo, saj sadovi sedanjosti izvirajo iz del preteklosti, kot je zapisano na koncu gledališkega lista, ki je vabil na ogled drame Mlin na Rači. Drama ni aktualna le zaradi zgodbe, s katero avtorica na nenavaden način vabi na Učno sprehajalno pot ob Rači, ki jo je (pot) zasnovala še v času svojega županovanja. Vsa drobna zrna resnice posejana v delo silijo k razmisleku o napredku, človeškemu oziranju na utečeno, preizkušeno in na drugi strani novo, neznano, slovenski patriotizem in tradicionalnost, človekov značaj in konec koncev sposobnost slišati glas drugega. Sposlikavo velikega platna so Blaž Slapar, Matej Kovačič, Katja Habjan in mizar Avguštin Fale oblikovali preprosto vendar živo in vabljivo podobo soteske Rače, katere globino vidiš, čutiš in slišiš ob zvočni in glasbeni podlagi po izboru Franca Capudra in Tomaža Pirnata. Preprosta miza, klop, tehtnica in most pa dopolnijo oder v gledališki prostor. Dodatna vidna ponazorila časa pa so igralčevi rekviziti s starih podstrešij: otroški voziček, škaf, vreče in seveda obleka, ki vedno naredi človeka, tudi igralca.
Naj ob koncu zapišem le še čestitke ob uspešni 8. premieri in desetletnici delovanja KID Limbar in željo, da bi gledališki oder v Moravčah še in še živel, morda tudi z dopolnjenimi ali novimi zasedbami vlog.
MAL, foto Sara Novak
Ob slovenskem kulturnem prazniku
Branje knjig in poezije ohranja zdrav razum
Moravče, 4. februar 2006 Slovenska himna je naznanila, da smo na osrednji občinski prireditvi ob v evropskem in svetovnem merilu edinstvenem prazniku, dnevu kulture. O kulturi in pesniku Danetu Zajcu je v slavnostnem nagovoru razmišljal pesnik in pesnikov sin Zlatko Zajc. Očeta Daneta se je dotaknil le bežno z otožno sliko vdove s štirimi otroki in sončnimi moravškimi senožetmi, ki bodo večno živele v poeziji in dramatiki Daneta Zajca. V nadaljevanju se je lotil nesprejetosti svobodomiselne pesnikove drže, ki često prinaša izločenje iz družbe, osebno strtost, razočaranje in tudi pozabljenje. Pesnik je človek, katerega veličino njegovih misli dojamejo šele naslednje generacije. Pesnik je čudoviti posrednik besede, tiste besede, ki je zveza med duhom, preroštvom in ljudmi. Prešernove pesmi so čudovit dokaz, saj z leti ne izgubljajo, so kot dobro vino, ki s starostjo pridobivajo. Besede so del jezika, jezik je živ in se spreminja, a pri vnašanju tujih besed in površni
rabi zaklada materinščine izgublja tisto žlahtnost, s katero je Prešeren dokazal, da slovenščina ni le jezik hlapcev. Za konec je slavnostni govornik povabil k branju in tudi branju poezije z odprtim duhom in mislijo na to, kaj mi pesem sporoča. Pravi, da človek živi od hrane. Te je več vrst in vsak, ki si želi ohraniti zdrav razum, naj vsak dan použije (prebere) tudi nekaj duhovne hrane.
Kulturni program so tokrat oblikovali večinoma otroci z deklamacijo Zajčeve pesmi, odlomkom iz Linhartove Županove Micke v izvedbi Ane Stritih in Matica Hrovata, z nastopom mladinskega pevskega zbora MUC-ART OŠ Jurija Vege Moravče, instrumentalnimi točkami Stine Strehar, Vida Capudra in Nastje Osolnik. Mladim so se na odru pridružili
moravški godbeniki in ...... Kosec iz
Univerze za tretje življenjsko obdobje, ki je nastopila s kitaro in spletom znanih slovenskih pesmi. V kratkem nagovoru je vsem udeležencem ob prazniku čestital župan Martin Rebolj. V povezovanju se
je preizkusila Tina Žnidar. Na odru smo pogrešali občinske in državne simbole ter vsaj droben obelisk, ki bi spominjal na človeka, kateremu se lahko zahvalimo za edinstven doprinos k pokončni Slovenčevi kulturni identiteti.
MAL
5. tradicionalni pohod Kluba Natura 2006
Klub Natura je bil ustanovljen že davnega leta 1976. Skozi zgodovino je, poleg druženja, osnovna dejavnost kluba postala predvsem čiščenje in saniranje odpadkov, ki namesto na komunalno določenih mestih končajo na odmaknjenih področjih v naravi.
Že nekaj let zapored dvakrat letno organiziramo čistilne akcije na najbolj kritičnih mestih. Večkrat smo čistili obrobje ceste Grmače-Javorščica, obrežje potoka Rača, območje ob glavni cesti proti Moravčam, cesto od Moravč preko Hribc do Vrhpolj in še nekaj drugih lokacij. Po najboljših močeh se, danes že blizu 30 članov kluba, trudimo za bolj čisto naravo v naši občini in delujemo tudi na področju osveščanja občanov in jih večkrat pozivamo naj, če že plačujejo komunalne storitve, le te tudi koristijo. Poleg vsakotedenskega odvoza gospodinjskih odpadkov, komunalno podjetje dvakrat letno omogoča tudi brezplačen odvoz kosovnih odpadkov in tudi nevarnih snovi. Največjo nevarnost za okolje povzročajo predvsem kemični odpadki (olja, barve, strupi, pesticidi ki se nato z dežjem izpirajo v podtalnico in tako močno onesnažijo pitno vodo. Zadnja leta z zadovoljstvom opažamo, da se ekološko stanje v naši občini izboljšuje in v kolikor smo vsaj malo pripomogli k temu, je naš obstoj povsem upravičen.
Poleg čistilnih akcij se člani kluba Natura srečujemo tudi na družabnih srečanjih in tako smo se v soboto, 4. februarja 2006, odpravili na že 5. tradicionalni pohod od Vrhpolj preko Javoršice, Ciclja, Miklavža do Tuštanja. Poleg večine naših članov sta se letošnjega pohoda udeležila tudi župan občine Moravče in njegova soproga. Verjamemo, da njuna udeležba
in nenazadnje tudi njuno članstvo v našem klubu kažeta na to, da delujemo uspešno in v pravi smeri za družbeno dobro. S skupnimi močmi, a vendarle vsak zase, smo tisto zimsko soboto premagovali zasneženo in poledenelo pot od Javoršice proti Ciclju. Po krajšem počitku in okrepčilu smo pot nadaljevali do Svetega Miklavža, kjer smo se ustavili na kmečkem turizmu Pri Mežnarju. Zahvaljujemo se za gostoljubnost gospodarice, ki nam je na mizo postavila hlebec svežega, še vročega domačega kruha, ki ga je nato župan simbolično in seveda kar najbolj pravično razdelil. Pot nas je dalje vodila preko Grmač do našega cilja v Tuštanju pri turistični kmetiji Barlič, kjer smo imeli ob bogatem kosilu tudi letni občni zbor kluba. Po poročilu dejavnosti v letu 2005 smo si zadali nove cilje in določili okvirne termine za akcije kluba v letu 2006. Vse, ki vam ni vseeno za naravo, in ste zainteresirani za članstvo v klubu Natura, lepo vabimo v svoje vrste.
MAKS MERELA
Zimske radosti v Moto klubu Rokovnjaci
Po končani motoristični sezoni se nas je večina moto Rokovnjačev pred mrazom umaknila s cest, kar pa ni omejilo klubskega dogajanja.
Na občnem zboru 7. decembra 2005 smo skozi poročila preteklega leta, potrdili razvoj kluba in uspešne zaključene akcije. Obiskala sta nas tudi predsednika MKKamnik in MK Vaški Boysi ter tajnik našega matičnega društva AMD Lukovica. Vsi trije so potrdili tesno sodelovanje v prihajajočem letu. Vodstvo kluba je predstavilo okvirni plan dela za leto 2006 in nakazalo smernice delovanja moto kluba, s čimer se je strinjala celotna zasedba. Klubsko prednovoletno zabavo smo priredili v petek, 23. decembra, pri Furmanu v Lukovici. Večer smo preživeli v dobri družbi s spomini na preteklo sezono in predlogi prihajajočih voženj.
V	januarju se nas je nekaj članov pridružilo Vaškim boysom in odpravilo na ogled sejma Bike Expo Show v italijansko Padovo. Večer smo zaključili v klubski brunarici MK Vaški Boysi, kjer so nas prijazno pričakali ostali člani in prijatelji.
Zadnjo soboto v januarju smo se MKRokovnjači skupaj s Športnim društvom Prevoje odpravili na Mariborsko Pohorje, kjer smo se udeležili tradicionalnega spusta s pležuhi. Prireditev je že desetič zapored organiziral Country club Selnica ob Dravi (društvo za ohranjanje ljudskega izročila). Kljub mrazu in ledeni progi, so se naši tekmovalci odrezali odlično. Tako je Mateja (Rokovnjačica) posegla v prvo jakostno skupino med pležuh „marica" in ekipa MK Rokovnjači 2 na peto mesto med skupinskimi spusti. Člani MK Rokovnjači smo pripravili posebno presenečenje za velenjskega raperja 6 Pack Čukur-ja, saj smo mu v klubu izdelali poseben unikaten pležuh in mu ga podarili v znak prijateljstva in sodelovanja. Za izdelavo omenjenega pležuha gre posebna zahvala Gregu in Juretu.
V	soboto, 11. 02. 2006, pa se je na smučišču v Kandršah odvijal 2. zimski moto tabor, ki ga je organiziral Moto klub Rokovnjači. Snežni oder so z živo glasbo zasedli člani Skupine PR'JATLI, 6Pack Čukur in na koncu zmagovalci. Nastopila so dekleta plesne
Lastovke
Pionir Aljaž Korošec je v novo leto vstopil z odličnimi igrami, ki jih kaže v zimski ligi, kjer uspešno igra tudi proti leto oz. dve starejšim igralcem od sebe. Povprečno dosega dvajset točk in deset asistenc na tekmo. Matevž Korošec in Luka Bokal z ekipo kadetov v ligi osmih za naslov prvaka Slovenije po uvodni zmagi z ekipo Maria Primorca v Mariboru nista več okusila slasti zmage. Po vrsti so jih premagali Olimpija, Slovan, Laško, Janče in Krka.
Razlika med velikimi in malimi klubi na tem najvišjem nivoju je očitna, mali klubi lahko sodelujejo. Matevž in Luka kljub temu dajeta dobre partije. Matevž dosega dvaindvajset, Luka pa deset točk na tekmo.
Vzporedno s kadetsko ligo sta Matevž in Luka odigrala tudi mladinsko drugo ligo.V pravkar končanem tekmovanju so mladinci Lastovke zmagali enajstkrat in doživeli pet porazov ter se uvrstili na četrto mesto v svoji skupini. Članska ekipo Lastovke, ki letos nastopa v tretji ligi, za katero igra tudi Matevž Korošec, loči od druge lige le še ena zmaga. O tem pa več prihodnjič.
KORL
šole MIKI, po smučišču so se spustili starodobni smučarji Suhe Špage, ki so s svojo glasbo zabavali obiskovalce po končanem uradnem delu. Predstavniki podjetja Ski&Sea iz Celja pa so poskrbeli za snežni kros z motornimi sanmi. Rdeča nit dogodka je bilo tekmovanje s pležuhi. Letos se je na spust prijavilo 69 tekmovalcev, ki so se najprej pomerili v kvalifikacijah, najboljših 32 pa se je uvrstilo naprej v paralelno tekmovanje. Na koncu so dobili najžlahtnejša priznanja in najboljše nagrade: 1. mesto: Gašper Cvetko, 2. mesto: Dejan Širme, 3. mesto: Uroš Žibert. Matej Obran si je za izdelavo najizvirnejšega pležuha prislužil celoletno naročnino na motoristično revijo Motosi. V spustu s pležuhi se je pomeril tudi Igor Jerman, ki nam je pomagal razdeliti nagrade, kasneje pa je raztegnil še meh Pr'jatlove harmonike.
Zahvalili bi se vsem, ki ste prispevali nagrade za tekmovalce, nas kljub mrazu obiskali v Kandršah, oziroma kako drugače prispevali k izpeljavi dogodka. Posebna zahvala gre županom občin Zagorje, Moravče in Lukovica, ki so podprli medobčinsko sodelovanje ter članom okoliških moto klubov, ki so se dogodka udeležili v velikem številu. Več informacij lahko poiščete na www. mkrokovnjaci.com.
MK ROKOVNJAČI
Smučarski skoki - Češnjice 2006
Že tretje leto zapored so Češnjičani pripravili tekmovanje v smučarskih skokih. Ker je bila zima radodarna s snegom, so z gradnjo smučarske skakalnice pričeli že v prvih dneh januarja. Letos je bilo večerno tekmovanje v dolini nad Češnjicami, pri »Kvadlu.« Na tekmo so vabili plakati po vsej Moravški dolini in 28. januarja se je torej zgodilo. Ob vznožju skakalnice se je zbralo kar 21 tekmovalcev, ki so se med seboj pomerili v dveh starostnih skupinah - do 14 let in od 14 naprej. Vsak tekmovalec je izvedel tri skoke. Gledalci smo se ob glasbi in toplih napitkih navduševali nad bolj ali manj uspešnimi skoki. Največ pozornosti je prav gotovo vzbudil 41-letni tekmovalec, ki se je uspešno kosal z malo mlajšimi. Ob razglasitvi rezultatov in podelitvi medalj pa smo si še »napasli oči« na manjšem ognjemetu.
BOŽENA GROBOLJŠEK
Planinski obcni zbor
Leto je spet naokoli in v KD domu se je vabilu na POZ odzvalo 132 članov. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik g. Janez Jesenšek, posebej je pozdravil tudi goste g. župana, predstavnike iz PD Litija, PD Zagorje in PD Blagovica. V uvodnem govoru je vse prisotne seznanil z dejavnostjo PD, ki deluje v različnih sekcijah (gradbeni odbor, markacisti, vodniki, planinski krožek).
G. Leon Lavrič je povedal, da društvo šteje 558 članov, da našo planinsko pot prehodi veliko planincev, saj je okrog 1500 planincev prehodilo MPP, kjer so vključeni ne samo domačini ampak tudi planinci iz drugih občin in celo izven meja. 185 pohodnikov je zaključilo akcijo 40 vrhov za 10 let, PD Moravče zaključuje tudi 2. akcijo 50 vrhov PD Moravče in da se pripravlja že tretja akcija, ki jo pripravljamo ob 15-letnici društva. Povedal je še, koliko znaša članarina (višji prispevek za PZS). Poročila so podali še predsednik gradbenega odbora Jurček Novak, blagajničarka Valerija Klopčič, predsednik markacistov Marijan Gril in predsednik nadzornega odbora g. Niko Capuder. Slišali smo lahko obširna poročila o dejavnosti planinskega krožka v vrtcu, na PŠ Vrhpolje, na OŠ Jurija Vege Moravče, ki so jih pripravili mentorji. Sledila je podelitev priznanj otrokom, ki obiskujejo planinski krožek. Iz vrtca je prejelo priznanja 5 otrok, iz PŠ Vrhpolje 4 učenci, 24 učencev iz 1. triade in 11 učencev od 4.-9.r.
PD Moravče je podelilo spominsko plaketo Maksu Kokalju za
14-krat in Silvu Grilju za 8-krat opravljeno akcijo »Za 10 let 40
vrhov«. Silvo Grilj pa je prejel tudi 2. bronasto plaketo za 40-
krat prehojeno Moravško planinsko pot.
Na občnem zboru so bila podeljena tudi priznanja Planinske
zveze Slovenije naslednjim članom:
Ante Pajk - bronasti častni znak PZS,
Janez Jesenšek - srebrni častni znak PZS,
Jurček Novak- zlati častni znak,
Marijan Gril - spominska plaketa PZS ob življenskem jubileju. Knafeljčevo priznanje sta prejela Franc Brate in Alojz Cerar za uspešno in požrtvovalno delo v sekciji markacistov. Na koncu so imeli besedo še gostje: župan, predstavniki sosednjih društev iz Zagorja, Blagovice, Litije in poslanec g. Capuder. Vsi so si bili v govoru enotni. Presenečeni so nad številnim članstvom in aktivnim delom z mladimi. Pohvalili so aktivnosti tudi na ostalih področjih, predvsem pri gradnji planinskega doma.Planincem so čestitali za uspehe in jim zaželeli uspešno uresničevanje zastavljenih ciljev.
POZ je popestril MPZpod vodstvom g. Mira Capudra in učenci 1. tride pod vodstvom Marije Gotar.
Še zanimivost - član PD Moravče je postal tudi g. župan in njegova žena. (Sedaj nas je že 560.) Želimo jima lepa doživetja v naravi in varen korak!
MARIJA GOTAR
Hrvaški planinci so nas obiskali
Pred dnevi so klicali našega predsednika g. Janeza Jesenška planinci iz Zagreba in še nekaterih okoliških društev z željo, da bi nas radi obiskali ter odšli z nami na skupen izlet po Zasavskem hribovju. Željo smo jim rade volje izpolnili. V lepem sončnem in hladnem nedeljskem jutru smo jih pričakali v Domžalah. Prisrčen pozdrav ob snidenju in avtobus je odpeljal proti Sv. Trojici, od tu pa je kolona 53 pohodnikov odpešačila proti Konfinu. Med potjo smo hitro navezali stike med seboj. Pri kapeli na Konfinu smo se podali po močno poledeneli stezi proti vrhu Murovice. Po obveznem vpisu v knjigo na vrhu in odtisom žiga v dnevnik smo se odpravili naprej proti Bovonu. Gostje so izrazili željo, da bi radi obiskali rojstno hišo Jurija Vege v Zagorici. Podali smo se proti Sv. Križu in Zagorici. Tu nas je pričakal gospodar g. Pokovec. Gostje so z velikim zanimanjem sledili razlagi o življenju in delu našega velikega rojaka ter si ogledali spominsko sobo. Presenetilo me je, kako dobro poznajo našega rojaka. Verjetno bi lahko marsikaterega domačina dali v koš s svojim znanjem.
Vrnili smo se nazaj proti Bovonu, potem pa zagrizli strmo v hrib proti Ciclju, kjer smo se vpisali v knjigo in žigosali dnevnik. Proti Sv. Miklavžu je šlo navzdol mestoma kar malo prehitro. Ledena pot je zahtevala previdno hojo. Pri Janku so pohodniki zopet žigosali svoje dnevnike z žigom Badjurove in Ljubljanske mladinske poti, pri Kocjančičevih pa tudi Moravške planinske poti. Tudi kak požirek tekočih dobrot je bil dobrodošel.
Odšli smo proti Grmačam in dalje do našega doma na Uštih. Že na pragu je dišalo po dobrem čaju in slastnem golažu, ki ga je mojstrsko pripravil Peter s svojo ekipo. Brez neumorne Lojzke, Vinka, Leona, Ani in Lovra zadeva gotovo ne bi stekla tako dobro, kot je. Gostje so bili zelo zadovoljni, mi pa tudi. Spet so me presenetili s poznanjem našega gorskega sveta. Z razgledom od doma bili zelo zadovoljni; pod nami Moravška dolina, zadaj kulisa Kamniških Alp, daleč na zahodu pa se je v nežni meglici prikazoval naš očak Triglav. Ko smo se vračali nazaj na Grmače, kjer jih je čakal avtobus, je večina menila, da lepšega kraja za naš dom ne bi mogli izbrati. Več hrvaških planincev je že prehodilo Moravško planinsko pot. Gotovo jih bo v bodoče še več! Po izmenjavi priložnostnih daril smo se dogovorili, da jih bomo obiskali pri njih doma na Gorskem Kotarju ali Velebitu. Krepak stisk rok, planinski pozdrav in avtobus z gosti je odbrnel proti Moravčam in Krtini. Goste smo sprejeli Janez Jesenšek, Alojz Cerar in Marijan Gril.
MARIJAN GRIL
Nočno drsanje na Gradiškem jezeru
V petek, 10. februarja, je na Gradiškem jezeru potekalo nočno drsanje, ki ga je organiziral Iniciativni odbor za OO Mlade Slovenije Moravče.
Drsanja željni smo se začeli zbirati okoli 18. ure, ko se je že počasi začelo mračiti. Organizatorji so dobro poskrbeli za osvetljavo kot tudi za ozvočenje, postavili pa so tudi šotor. K lepšemu in bolj romantičnemu vzdušju pa sta pripomogla tudi polna luna in jasno nebo, prav tako tudi bakle, ki so bile postavljene okoli drsališča. Mlade sta ogrevala, poleg zvoka harmonike Mihe Vesela in Mateja Slaparja, še topel čaj in kuhano vino. Udeležence, bilo nas je okrog štirideset, so prijazno in spodbudno nagovorili predsednik Mlade Slovenije Robert Ilc, poslanka v Evropskem parlamentu Ljudmila Novak ter poslanec v Državnem zboru mag. Franc Capuder. Pridružila pa sta se nam tudi predsednik Nove Slovenije OO Moravče Roman Novak ter.
namestnik generalnega sekretarja Mlade Slovenije Jakob Bec. Klub dobremu vzdušju sta nas na koncu vendarle prepodila mraz in pozna ura, da smo se morali posloviti in oditi proti domu. Z veseljem se bomo udeležili naslednjega nočnega drsanja še večjem številu.
SARA NOVAK
Planinski krožek in PD Moravče - izlet na Sv. Jošt
V soboto, 11. 2., smo se na avtobusni postaji zbrali, da mladi planinci opravimo letošnji prvi zimski pohod na Sv. Jošt nad Kranjem. S kobijem (nekateri s starši pa tudi z osebnimi avtomobili) smo se odpeljali do vasice Pševo. Na parkirišču se nas je zbralo 30planincev, starih od 4-60 let. Ko smo začeli s pohodom, smo kmalu ugotovili, da pot ne bo lahka, saj je bila do vrha zasnežena in poledenela. Z veliko mero previdnosti, vzdržljivosti, iznajdljivosti in poguma, smo premagali tudi to pot. Na vrhu smo pomalicali, ožigosali knjižice, za kaj drugega pa za tiste, ki smo bili vezani na prevoz, ni bilo časa, saj smo bili dogovorjeni, da nas v Moravčah ob 13. uri čakajo starši.. Vodnik Leon je za povratek določil drugo pot. Šli smo po cesti, bila je nekoliko daljša, a bolj varna. Tako smo se z enourno zamudo, a vsi celi in zdravi, vrnili
do kombija, ki nas je potem odpeljal domov. Udeleženci, ki so bili z osebnimi avtomobili, so se odločili, da bodo izkoristili lep sončen dan, zato so na Sv. Joštu ostali še nekaj časa.
Posebne čestitke za opravljen vzpon zasluži 4-letna Lara, ki se je pogumno z mamico, babico in bratcem potem pa še z Dragom spopadala s poledenelo strmino. Pohvalo in priznanje je dobila že v ponedeljek v vrtcu. Pohvala pa gre tudi vsem ostalim mladim planincem za pogum, vztrajnost in predvsem za upoštevanje navodil obeh mentorjev in vodnika.
MARIJA GOTAR, mentorica PK
Taborniki rodu Moravške doline
Kaj delajo, kako preživljaio dolge zimske dni?
S propagandnim taborom v mesecu oktobru smo pričeli novo taborniško leto.
Sledil je vpis novih članov. Na prvem sestanku je načelnica Mateja razdelila otroke in mladino v vode. Vode vodijo vodniki, ki so si znanje pridobili na vodniških tečajih in z dolgoletnimi izkušnjami v taborniški organizaciji. Razen sestankov vodov enkrat na teden, je ob novem letu sledila čajanka in novoletni zimski pohod na Miklavža z družabnim srečanjem pri Mežnarju. Pri cerkvici nam je sv. Miklavž pustil darilca, ki smo jih iskali kot skriti zaklad. Zmračilo se je in uživali smo ob prelepem pogledu na tisočere luči pod nami daleč naokoli. Prišlo je novo leto in že so se pričele aktivnosti glede vsakoletnega zimovanja, ki ga izvajamo že 15 let na Pohorju.
Zaradi velikega števila prijav (letos nas je bilo kar 61), smo morali le-to izpeljati v dveh izmenah (kapaciteta koče je do 40 oseb). Prva je bila mladinska izmena, druga pa izmena starejših in družin s predšolskimi otroki. Da bi otroci zamudili čim manj šolskih obveznosti, smo izkoristili kulturni praznik - dela prosti dan in se za 5 dni odpravili zimskim radostim naproti. Večino časa smo posvetili učenju smučanja in smučanju za tiste, ki to že obvladajo, saj doma ni možnosti za tovrstni šport. Ker nas je letos narava obdarila z obilico snega, je bila smuka prekrasna. Lahko smo uživali na vseh smučarskih progah, ki jih je na Pohorju kar 46 km. V programu so tudi pohodi, taborniške igre na snegu, delavnice, nočna orientacija in družabni večeri v koči. Ni manjkala niti »prava tombola« in preizkus znanja s kvizom.
Zadnji dan smo organizirali tekmovanje v veleslalomu, kjer so otroci pokazali, kaj so se v teh dneh naučili. Letos smo na tekmovanje povabili tudi starše naših varovancev, da si ogledajo, kaj so se njihovi otroci v teh petih dneh naučili in da sodelujejo kot navijači. Povabilu so se odzvali skoraj vsi. Še nikoli ni bilo toliko navijačev ob progi. Preostali čas so starši izkoristili za smučanje in uživanje v prelepem sončnem dnevu. Po kosilu smo podelili priznanja in medalje za najboljše in se s skromnim darilom poslovili od dolgoletnih oskrbnikov Mariborske koče, zakoncev Grubeljnik, ki sta nam kar 15 let nudila vse, kar smo potrebovali za dobro počutje in skrbela, da nismo bili lačni in žejni. Letos poleti zapuščata Pohorje in odhajata v dolino, mi pa si bomo morali poiskati drugo domovanje. Staršem smo predali otroke (v veselje vseh) zdrave in zadovoljne in se pozno popoldne skupaj odpeljali proti domu.
V času, ko je nastajal članek, nismo počivali. Intenzivno smo iskali streho nad glavo, kamor bi lahko odšli na zimovanje prihodnje leto. Vsem tabornikom, ki se zimovanju na Pohorju ne bi radi odpovedali, naj povem, da smo našli velik, lepo prenovljen počitniški dom, ki bo v veselje vsem udeležencem in tudi organizatorju, saj dom nudi veliko udobnosti s kapaciteto za 80 ljudi. Mi pa se bomo potrudili, da bi bila cena ugodna. Se vidimo na prihodnjem zimovanju!
MILENA SMOLNIKAR
Govorilne ure po novem
Leto 2006 je staršem učencev višje stopnje prineslo prijetno novost. V OŠ Jurija Vege Moravče so se odločili, da staršem olajšajo potek govorilnih ur. Verjetno je to odločitev spodbudilo dejstvo, da se je v šoli zamenjalo kar precej kadra. Starši namreč mnogih učiteljev na začetku leta nismo poznali. Pred vrati nekaterih učilnic so se vile dolge vrste, pred drugimi pa ni bilo nikogar.
Zdaj so govorilne ure v telovadnici, vsak učitelj ima svojo mizo s svojim imenom, poleg je dovolj prostora za starše. Ker je na tleh telovadnice zarisan rob igrišča, ta odlično služi kot črta zaupnosti. Starši tako lahko spoznamo učitelje in tudi vidimo, kateri od njih je prost. Velike gneče in dolgih vrst torej ni. Če pa je kljub temu potrebno malce počakati, nas učenci 9. razreda postrežejo s kavo ali čajem.
J. L.
je medobčinski parlament, ki se je letos odvijal v Trzinu, nato regijski, ki je bil v Grosupljem, na koncu pa še državni, ki se vsako leto odvija v parlamentu v Ljubljani. Na moravški šoli je letos delo potekalo tako, da so učenci od 2. do 4. razreda predstavili svoje delo z različnimi točkami. Izdelali so plakate, zaigrali kratke dramske prizore (resne ali smešne), recitirali ali zapeli različne pesmice . Učenci 1. razredov so bili tokrat samo opazovalci. Predstavniki ostalih razredov pa so sodelovali pri delu v skupinah. Vsaka skupina je dobila zgodbo, v katerih so nastopali njihovi vrstniki, ki so se soočali z različnimi težavami. Naloga skupine je bila pomagati junakom zgodbe na čim bolj prijateljski, prijazen in human način. Letošnja posebnost je bila, da so učencem pri delu v skupinah pomagali gospod župan, predstavnica staršev, predstavnica skavtov in gospa ravnateljica, za kar se jim ob tej priložnosti najlepše zahvaljujem. Nekateri povabljeni gostje se parlamenta zaradi objektivnih razlogov niso mogli udeležiti.
Lnhartova Županova Micka v Moravčah
V spomin na 250 let, odkar se je rodil Anton Tomaž Linhart, smo učenci dramskega krožka ob našem kulturnem prazniku uprizorili prvo slovensko komedijo Županovo Micko.
Pod vodstvom in režijo mentorice Doroteje Sporn smo si tri mesece prizadevali, da bi predstava zaživela na odru. Kljub temu da je bila igralska zasedba mlajša in večinoma neizkušena, smo se po odzivu gledalcev sodeč, kar dobro izkazali. Zgodba, ki nas popelje dvesto let v preteklost, prikazuje odnose med meščansko in kmečko družbo. Županova Micka, godna za ženitev, se je zaljubila v skrivnostnega mestnega gospoda. Ker jo oče želi omožiti s kmečkim fantom, Micka pa izve marsikaj novega, se vse zaplete.
Starinsko okolje nam je pomagala upodobiti tudi scena, za katero se moramo zahvaliti KID Limbar. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki so nam kakorkoli pomagali. Predstavo bomo ponovno uprizorili za materinski dan, v nedeljo, 5. marca. Vljudno vabljeni!
MATIC, ROZALA IN ANA, foto: Matej Kosmač
^ in medobčinski parlament v Trzinu
Prav vse skupine so za svoje junake našle zanimive rešitve, vsem pa je bilo skupno to, da lahko otroci in odrasli skupaj zrušimo marsikateri tabu.
Pet predstavnikov je OŠ Jurija Vege iz Moravč zastopalo tudi na medobčinskem otroškem parlamentu 20. 1. 2006 v Trzinu. Tam so predstavniki šol predstavili dogajanje na svoji šoli. Vsaka šola si je izbrala svoj način in prav vsi si bili zanimivi. Ana, Matic in Rozala so najprej opisali kako je delo potekalo na šoli v Moravčah, nato pa sta Nežka in Miha na harmoniko zaigrala pesem » Srčna napaka« in požela glasen aplavz. Gost letošnjega medobčinskega parlamenta pa je bil Adi Smolar, ki je vse prisotne nagovoril z zanimivimi besedami in še bolj zanimivimi pesmimi. Učencem je tak način srečevanja z vrstniki všeč. Vsako leto izrazijo željo po takih srečanjih in tako je bilo tudi letos.
MARJETA MERELA
Šolski parlament na OS Jurija Vege
V sredo, 18. 01. 2006, so imeli na osnovni šoli Jurija Vege zasedanje šolskega otroškega parlamenta. Šolski parlament je le del verige parlamentov, ki se odvijajo skozi celo šolsko leto po vsej Sloveniji. Glavni organizator je Zveza prijateljev mladine Slovenije. Ideja otroškega parlamenta je razprava o določeni temi, ki si jo učenci izberejo sami. Letošnja tema je TABUJI - PREPOVEDANE STVARI. Učenci se v razredih pogovarjajo o izbrani temi, nato pa svoje zaključke na različne načine predstavijo na šolskem parlamentu. Občine, ki imajo več osnovnih šol, imajo tudi občinski parlament, v Moravčah pa je šolski parlament hkrati tudi občinski. Naslednji korak
ŠOLSKI KOLEDAR
• 9. marec - govorilne ure, predavanje za starše o vzgoji
Šola si v primeru objektivnih okoliščin pridržuje pravico do spremembe terminov napovedanih dejavnosti.
Mladinski pevski zbor MUC-ART
V prejšnji številki Novic iz Moravške doline sem v članku KOLEDOVANJE OTROŠKEGA PEVSKEGA ZBORA napačno navedla ime tega zbora. To je bil namreč mladinski pevski zbor MUC-ART. Za napako se opravičujem. Pevcem ter njihovi zborovodkinji ge. Mojci Malovrh želim še vnaprej veliko uspehov in veselja ob prepevanju.
JELKA LALIČ, avtorica članka
Vabilo na predavanje na OŠ Jurija Vege
Spoštovani starši, bralci Moravških novic in krajani Moravč in okolice!
V četrtek, 9.3. 2006, bodo na šoli redne mesečne govorilne ure. Ta dan bo v šoli tudi strokovno predavanje dr. Zdenke Zalokar Divjak. Govorila nam bo o vzgoji in postavljanju meja zlasti pri mladostnikih. Predavanje se bo predvidoma začelo ob 16. uri.
OŠ Jurija VEGE Moravče
v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije in Turističnim društvom Moravče vabi na
20. regijski festival TURIZMU
POMAGA LASTNA GLAVA,
ki bo v sredo, 15. marca 2006, v Kulturnem domu Moravče.
Prireditev se bo pričela ob 14. uri z otvoritvijo razstav šestih sodelujočih šol in z odrskimi predstavitvami s pričetkom ob 15. uri.
VABLJENI!
MOJA DOLINA NA DLANI
V januarski številki sem vse vas povabila, da letos skupaj ustvarjamo Mojo dolino na dlani. Razočarano sem ugotovila, da se na moje vabilo še niste utegnili odzvati, zato vas še enkrat nagovarjam, da zapišete vse svoje poglede na Učno sprehajalo pot Rača in jih pošljete na uredništvo, tokrat do 15. 3. 2006. Prav tako pa ne pozabite na fotografiranje vaših otrok ob zanimivostih, na katere boste naleteli, ko se boste podali na pot.
Le Marijan Gril, naš čudoviti sodelavec, nas je imel v teh mrzlih dneh v mislih in poslal »>dopolnilo« k začrtani poti z opisom izvira potoka Rače. Ker vedenj ni nikoli preveč, smo se v uredništvu za pogum in spodbudo ostalim odločili, da njegov zapis objavimo. Tudi čakanje na vaše odmeve bo tako lažje. Pišite in fotografirajte, za našo stvar gre in za Račka ali pa kakav.
BERNARDA MAL
Vsak potok ima svoj izvir, tako tudi Rača
V prvi številki Novic iz Moravške doline nas je urednica spodbudila, naj sodelujemo s prispevki, ki bi zanimali bralce, o potoku Rača.
Odločil sem se, da napišem par stavkov o tej temi. Učna pot ob Rači se uradno prične pod Sv. Andrejem, vendar pa potok izvira tam pod nekdanjim gradom nad Češnjicami - Pod velbom. Tu je kar močan izvir dobre pitne vode, ki pred desetletji ni skoraj nikoli presahnil. V bajerju tik za izvirom smo še v času druge svetovne vojne lovili ribe 15 do 20 cm dolge; v potočni strugi pa so bile školjke (8 vrste ne poznam) dolge 3 do 4 cm. Če bi voda vsako leto presahnila, tega življa v njej ne bi bilo! Dobro vodo so od tu v Češnjice, na Njive in Podbrdo nosila pridna dekleta v škafih na glavi ali v »>bankah« na svojih hrbtih. Druge vode, razen slabe kapnice, v teh vaseh skoraj niso poznali.
Tam pod Sv. Andrejem je več perišč. Ostanki le-teh so še vidni, a le cca 100 m od izvira je v strugo ugreznjena temna apnenčasta plošča, ki je služila pericam za žehtanje perila, sedaj je le ostanek nekdanjega perišča.
Na levem bregu tik izvira Rače je podzemna jama, iz katere ob
nalivih bruha voda. Domžalski jamarji so jo pred leti že obiskali. Jamar - potapljač je v jami našel iz kamenja zgrajeno pregrado. Kdo jo je zgradil, nihče ne ve. Jamarji so tedaj obljubili, da bodo zanimivo jamo še raziskovali. Žal je jamar - potapljač utonil v Divjem jezeru. Nekdo drug bo moral nekoč v našo jamo. Mogoče je zanimivo tudi to, da je v bajerju pri izviru usahnilo življenje mlade deklice, sestrice kiparja Tineta Kosa. Revica je šla po vodo k izviru. Pes iz bližnje vasi jo je tako prestrašil, da je dobila božjastni napad, padla v vodo in utonila. Na Moravškem je do sedaj odkritih okoli 70 kraških jam. Visoko v hribu nad Podvelbom sta najmanj še dve jami v isti ravnini. Mogoče Rača že tam začenja rojevati svoj tok? Kmalu za prvim izvirom se potoku pridruži še en manjši izvir - tu je opuščeno perišče. Potok se vijuga mimo Češnjic. Ob nalivih poplavi nižje ležeče travnike in njive. Glavnemu toku se nizvodno pridruži še nekaj manjših potokov, rečica pa se prebija pod Krašcami proti Sv. Andreju. Tu je premogel potok že toliko vodne sile, da je lahko poganjala kar nekaj žag in mlinov. Danes je tu le še daljni spomin na nekdanje dni. Mogoče nas bodo spomini na nekdanje dni le spodbudili, da se bomo bolj zavedali svoje preteklosti v prid novim rodovom!
MARIJAN GRIL
SELO pri Moravčah in REMZOVA KAPELICA
"Lepše kot jo boste obnoviti, lepša bo tudi vaša vas z njo," so bile spodbudne besede Celarjeve Pepce, ko smo jo v letu 1989 povprašali, če lahko sami vaščani obnovimo kapelico. "Kot taka v zasebni lasti naj postane kar vaška," je dodala. Brez prigovarjanja smo takoj pristopili k delu in še pred zimo zasilno obnovili ostrešje. Za pomoč smo zaprosili Zavod za naravno in kulturno dediščino v Kranju, domačo Krajevno skupnost Vrhpolje - Zalog, takratno Občino Domžale, po nasvetu iz Kranja pa tudi župnijo v Moravčah, ki je odgovorila, da imamo svojo, takrat na novoustanovljeno, faro na Vrhpoljah. Le Zavod iz Kranja si je zadevo ogledal in nato podal nasvete, kako naj se pristopi k obnovi.
Ker smo složno gradili avtobusno postajališče, posodobili vaško cesto z javno razsvetljavo skoraj v celoti, smo na koncu pristopili k obnovi z lastnim delom, ob odrekanju, z zbiranjem tudi finančnih sredstev vaščanov in lastnice. Brez finančnih drobtinic države in cerkve, smo jo obnovili. Lahko ponosni na opravljeno delo na sami kapelici in njeni zunanji ureditvi. Rešili smo delo. Njena izgradnja datira tam nekje v leto 1826 in smo tako Remzovo kapelico (kulturno dediščino) ohranili prihodnjim rodovom. Danes po desetih letih se v Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah v skupini fotografij pod naslovom Kapelice na Moravškem še vedno izkazuje prav ta Remzova kapelica s Sela na prvem mestu, v prvi vrsti, v tisti stari žalostni podobi, kot je bila v prejšnji pokojni državi Jugoslaviji. Kljub moji osebni prošnji takratni ravnateljici Evi Karažija ob praznovanju visokega jubileja Jurija Vege pred leti, da bi vsaj dodali k slikam besedo NEKOČ ni bilo nič. Čeprav so bile vse
kapelice pod vodstvom ga. Danice Jančar ponovno fotografirane s fotografskim krožkom, se do danes ni še nič spremenilo. Morda kot nekoč ko Selo zopet zahaja, se bodo tudi v farni cerkvi odločili, da bodo obnovili takratne tradicionalne »mašne šmarnice« na več krajih, tudi pri kapelici na Selu, kot so bile le nekaj let po blagoslovitvi gospoda župnika Vinka Čampa ob prisotnosti gospoda arhidiakona Ivana Merlaka in številnim prisostvovanju krajanov tudi sosednjih vasi. Menim, da si slednje zaslužijo vsaj starejši vaščani - farani Sela in bližnjih vasi, pristojni pa naj razmislijo o obnovitvi in razporedu takih shodov - »šmarnic na vasi«.
Celarjevi mami Pepci- rojeni pri Remzu na Selu pa sporočamo, da uvodnih besed nismo zanemarili in jo ob tej priložnosti tudi pozdravljamo.
IZTOK
PISMA BRALCEV
Ker se v vsaki številki pojavlja več pisem bralcev in odmevov na članke, finančna sredstva pa so strogo omejena, sem prisiljena njihovo dolžino omejiti na 2 000 znakov. Presledek se ne upošteva kot znak. Avtorje naprošamo, da se določila držijo, kajti v nasprotnem primeru bo prispevk objavljen le do 2000. znaka.
Po sprejetju sklepa, da ima vsak avtor pisma bralcev možnost dvakrat replicirati na isto temo, v prihodnje ne bomo objavljali več kot dve repliki istega avtorja na isto temo.	(Uredništvo)
Še enkrat o »Delo občinske uprave Moravče v letu 2005«
Zanesljivo lahko trdim, da sem v devetih letih službovanja v Moravčah tako spoznala ljudi, da ne bi bili tiho, če bi delavci občinske uprave vse leto rešili le po nekaj zadev, ki se seveda nanašajo tudi na občane. Prepričana sem tudi, da oba prejšnja župana ne bi tako dolgo opravljala svojega dela in bila po dvakrat izvoljena, če bi bilo vse tako narobe, kot sedaj prikazuje direktorica občinske uprave.
Že nekajkrat je povedala, da je na občini neurejen arhiv, svojo trditev pa je opirala na računalniško knjiženje pošte. Bivša županja Ljudmila Novak je o tem tudi napisala prispevek, vendar kaže, da je to še vedno največji problem v Moravčah. Če bi bila direktorica vsaj malo korektna do svojih sodelavcev (ki so na občini skoraj od njenega nastanka), bi se lahko prepričala in to tudi zapisala, da za vsak dopis obstaja na posameznih oddelkih pisni dokaz, kako je z zadevo. Občina je šele v drugi polovici leta 1996 začela z računalniškim knjiženjem, prej je vodila delovodnik. Dejstvo je, da je delo v glavni pisarni opravljala ena delavka (pol delovnega časa), ki je bila obenem še saldokontistka, ob izrednih dogodkih (suša - okoli 400 vlog in toča - okoli 100 vlog) je delala pri sprejemanju, dopolnjevanju, odpošiljanju in arhiviranju dokumentov in drugem delu.
V	prispevku je veliko posploševanja glede zakonitosti oz. nezakonitosti knjiženja pošte. Dejstvo je, da je občina uporabljala (in ga še) program za vodenje glavne pisarne BIT, ki je bil potrjen pri pristojnem ministrstvu in dopolnjen v skladu z obstoječo zakonodajo, le stoodstotno ni bil izvajan iz že prej navedenih razlogov. Če je kdorkoli potreboval katerikoli občinski dokument, smo pristojni delavci vedeli, kje je spis in rešili zadevo brez težav. Prepričana sem, da tudi vse druge občine nimajo v celoti urejenega arhiva, pa se še niso sesule občinske stavbe. Podobno je (kot berem in poslušam) v nekaterih ministrstvih, ki pa kljub temu še vedno delujejo.
V	»Spoštovanih bralkah, spoštovanih bralcih« mi direktorica pripisuje stvari, ki niso resnične. Že več kot leto sem v pokoju in se v času službovanja nisem, še manj pa sedaj, ukvarjala s politiko in tudi nimam tozadevnih stikov s »politiki nekaterih strank«, ki naj bi jim ne bilo po godu njeno delo. Mene osebno ne zanima, s svetniki oz. »nekaterimi strankami« pa se bo že sama pomenila. Prav tako z občani, ki zagotovo v občini vidijo tudi še kaj bolj pomembnega kot urejen arhiv občinske uprave, o čemer že poslušajo in berejo
skoraj leto.Vsekakor ji želim uspešno delo.
SONJA VRAZ, Ljubljana
Odgovor gospodu Stanetu Merela.
Spoštovani g. Merela!
Trdite, da ste vi plačali meni javno razsvetljavo. Ne verjamem vam. Za gradnjo smo krajani sami zbrali denar za kabel in valjenec, jih sami zakopali, vzidali električno omarico ter kupili luči in jih tudi sami postavili. Če bi vi sami toliko prispevali, bi jo tudi že lahko imeli. V naselju je 11 zaposlenih ter en obrtnik. Zato vaše trditve, da karkoli prispevate k naši razsvetljavi, težko razumem. Daje cesta skozi dvorišče prednost, je vaša velika zmota. Prepričan sem, da bo tudi vaš kraj v doglednem času te dve dobrini imel, vsaj bodo kot samostojna KS z modrimi ljudmi v vodstvu začeli graditi infrastrukturo pri temeljih in ne pri strehi.
........................JOŽE RIBIČ
Odgovor na pisanje gospodov Kmetiča, Meleta, Lemuta in Peterca v članku »kdo komu soli pamet?«
Spoštovani gospodje!
V vašem pisanju navajate, da ne hodim na seje pripravljen. Od kod vam ta ugotovitev? Gospodje, mislim, da ste tokrat imeli strel v meglo. Skrbi vas moje delo. Hvala. Zaenkrat še kar zmorem. Skrbi vas, s kom se pogovarjam. Hvala. Nepotrebne skrbi. Smo združeni v Evropski ljudski stranki. Tudi mene skrbi, a ne za vas, ampak imam občutek, da smo se vrnili v leto 1945, da moraš za pogovor s soobčanom imeti dovoljenje partijske celice.
JOŽE RIBIČ
Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na tebe bo vedno ostal.
V SPOMIN 14. februarja je minilo dve leti, odkar je od nas za vedno odšla
Rozalija Jerman
iz Zg. Javorščice.

Hvala vsem, ki postojite ob njenem grobu in se je spominjate. Vsi njeni
^^ PLANINC^^d.o.0.
Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/723-13-38 GSM: 041/686-509
VULKANIZERSTVO
piodaja, piemontaža, centiiranje in hranjenje gum kontiola in polnjenje klimatskih naprav
Ponovno se bliža čas menjave zimskih pnevmatik za letne. Vaše ali pri nas kupljene pnevmatike vam po ugodni ceni montiramo in centriramo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice. V času popravila vam nudimo tudi nadomestna vozila.
Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 - 19.00
sobota 7.00 -13.00 info@avtoservis-planinc.com www.avtoservis-planinc.com
Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. bo v občini Moravče 21.03, 23.03. in 24.03.2006 opravljalo pomladanski odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev.
V torek, dne 21.03.2006 izvedli zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Nevarne odpadke iz gospodinjstev bomo dne 21.03.2006 sprejemali
•	od 14.00 do 15.30 ure Peče pri gasilnem domu
•	od 15.30 do 17.00 ure Moravče pri Kulturnem domu
•	od 17.00 do 18.30 ure Krašce pri gasilnem domu
Steza ledena čez park proti cesti pelja, ker zanjo ni peska, naj Bog jo posuje z nekaj snega, da padci pogosti bodo mehkejši, a proračun bo ostal debelejši. Zato predlagam, da jo poimenujemo "steza padlih".
Hoja po ledeni stezi čez park na lastno pest, ker so ves pesek porabl'že na cest'.
Usoda tako je hotela, da je v Zalog štirinožnega bevskača sprejela. A žal on slovensko ne govori, zato laja, kakor vsi drugi psi! Za njega si vzamemo čas, mu govorimo na glas, naj utiša svoj glas, a le začudeno gleda v nas! Takšnega pač je mati narava naredila in le črna ga zemlja bo spremenila. Do takrat pa naj veselo živi ter z »močnikom« naj se masti.
Župan tako spretno celo občino komandira, na ATV pa pred odprtim notesnikom z listi operira.
A V T o s o L A
Slamnikarska 1a, 1230 Domžale
pri stanovanjskem objektu KRIZANT (bivši Toko) oz. za kitajsko restavracijo v Domžalah
Marko Lončar: 041/785-735, Barbara Lončar: 031/209-501, Janez Vrankar: 041/697-971, Milan Šinkovec: 031/303 - 033
Tečaj CPP 20. marec 2006 ob 18. uri
Xfavcíija ÍMA^VŠ
(Deíovni čas: pan. - pet.: 8.00 -19.00 soèota: 8.00 - 18.00 mdeCja, prazniHi: Zm'iJiyO
TTgfvahoie X 'i^St 'Morávče, uf.: 0Í/72M-S20, fa^ m/72}2^SZl, gSu 0-t!/3.3'J-.}Sl 'E-poMů: cvéífícarna.mať^f&^sioí.tiet

s o ^^ 12
eu



a
CD

JS
-a
Ji
tï tš
GQ O
CD
a <
CD
Sî
< GC


C ro
w I
ku
>o
CC o
m LU
ce CO
Dû
O <
Z
>o <
CC
o
CC Û.
z Û.
—:
I
(O
O
o <
N

liis
éĚ
Ji li

< a
o
DC Q.
UJ <
JJ
Z

CO >
L
J
J
t
t
CJ
J
>
e
t o
t
o
0
1
o o
P
30
O
30
A
o<
C
o
o.
a
4
4
4
6
e a n
SL =d 5 / X
I
s
g
ÛJ
1
2
ê
t o
t o
t o
t o
t o
4
44
1 5
44
'ê
6
e 6 x
g g ê S

s o ^^ 12
eu

S
ts
.ê
S
5
CO
c ro
w I

55
55
S
S
t O
J
A
> D
V
O
0 □
1



o
O.
a
6
,6 x
I
s
g
ÛJ D
-
rvi<
t
> D
O
0 □
1
d
t
t
6
00 e 6 x
g g o .

s o ^^ 12
eu
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
c ro
I

3

.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
.tï
S
S
S
S
S
S
S
S
S
S
SS
g
t
t
4
4
44
6
e	a n
SL	=d
0	6 X
5	/ X
-I
s t
ÛJ I
6
g
T
t
6
6
e 6 x
3 d

s o ^^ 12
eu
S

s
s
5
s

.=3
.tï
.tï
.tï
c ro
w I

ts
s

s
CD :
I :
o
O.
a
4
4
6
e	a n
SL	=d
o	6 X
5	/ X
-I
s
S 4
g
ÛJ I
8
CD
J >
Š
V
i tO
T
> s
Cfl
cn ^
A
a c-)<
SS J
At
J J
AV
z >
R
EE
LL J
AVA
G
S
c-)<
S
F R
O -
S 4
A
4
4
4
6
00 e 6 x
g g o S

4=
LU
O
LU
a
JS
-a
Ji
•Si
JS
>ç/2
CD
LU
a

CJ
Si
CD
<I



ts



<I <I
■if

Si
éĚ
Ji li

TS

TS


< cc
>rvl
a
■t/o iž
	
U >o	cu
ca	co E
	
	
	
CÛ H	
	co
	
J=	J=
	ea
co
C ro
I

ts
ÍD tí
ts



t/o
z <
L S
o
o.
a
C-)< >
Cfl CD
4
4
4
4
6
S ajd
,6 x
-I
s
g
ÛJ D
t
o V
46
1 4
J
6
e 6 x
g g 0S

s o ^^ 12
eu
S
s
TS
TS

>CJ
c ro
I

S
éĚ
S
TS








Priložen je predlog razvojnih programov opozicije, kateri mi je bil izročen na seji odbora za urejanja prostora in komunalo 18. 1. 2006. Predlog, ki je pred vami in predlogi KS so mi bili podlaga za pripravo proračuna. Seveda sem moral v predlogu proračuna posamezne postavke korigirati in uskladiti s potrebami kot tudi z realno zmožnostjo prihodkovne strani proračuna.
PREDLOG RAZVOJNIH PROGRAMOV OPOZICIJE
FINANČNO VREDNOTEN NAČRT RAZVOJNIH PROGRAMOV OBČINE MORAVČE ZA OBDOBJE
2005 -2008
		Viri financiranja			Skupaj	Načrtovano financiranje investicije (zneski so v 1000 SIT)				
	PODROČJE				2 do 6	do 31.12.04	2005	2006	2007	2008
	Post.	Konto	Naziv postavke	Namen	1	2	4	5	6	6
	S K U P A J									
< 0Í ^ DH >t3 m O	01.		JAVNA UPRAVA		30.684	8.144	5.540	3.000	13.000	1.000
	02.		OBRAMBA		0	0	0	0	0	0
	03.		JAVNI RED IN VARNOST		38.188	11.288	3.900	6.500	5.500	11.000
	04.		GOSPODARSKE DEJAVN.		1.300.385	284.316	143.469	316.600	313.000	243.000
		41	Kmetijstvo		27.866	3.966	1.400	8.500	8.500	5.500
		42	Cestna dejavnost		568.422	137.327	41.995	159.100	128.000	102.000
		43	Komunalna dejavnost		603.787	128.213	96.074	119.500	149.000	111.000
		44	Turizem		61.970	14.470	4.000	17.500	14.500	11.500
		45	Drobno gospodarstvo		38.340	340	0	12.000	13.000	13.000
	05.		VARSTVO OKOLJA		72.201	21.801	11.400	12.000	13.500	13.500
	06.		STANOV.DEJAVNOST IN PROSTORSKI RAZVOJ		91.503	31.053	18.450	14.000	15.000	13.000
	07.		ZDRAVSTVO		17.607	5.987	3.620	2.000	3.000	3.000
	08.		KULTURA IN ŠPORT		167.043	32.765	10.478	40.500	41.500	41.800
		81	Kultura		109.168	15.890	6.278	26.000	29.500	31.500
		82	Šport		57.875	16.875	4.200	14.500	12.000	10.300
	09.		IZOBRAŽEVANJE		400.699	226.341	77.858	10.000	13.000	73.500
		91	Predšolska vzgoja		273.962	203.754	70.208	0	0	0
		92	Osnovno šolstvo		126.737	22.587	7.650	10.000	13.000	73.500
	10.		SOCIALNO VARSTVO		48.000	0	0	4.000	17.000	27.000
			VIRI SKUPAJ		2.166.310	621.695	274.715	408.600	434.500	426.800
										
	JAVNA UPRAVA									
t-H Z s	0125.	4202	Oprema	Nakup opreme	9.884	5.344	1.540	1.000	1.000	1.000
	0126.	4024	Fasada občinske zgradbe	Rekonstrukcija	10.000	0	0	0	10.000	0
	0127.	4205	Obnova prostorov Vegova 7	invest.vzdrž.	4.800	2.800	2000	0	0	0
	0128.	4205	Arhiv občine	invest.vzdrž.	6.000	0	2.000	2000	2000	0
			VIRI SKUPAJ		30.684	8.144	5.540	3.000	13.000	1.000
			IZDATKI SKUPAJ		30.684	8.144	5.540	3.000	13.000	1.000
										
	POŽARNA DEJAVNOST									
t-H z s	3100.	4302	Alarmni sistem	Invest.transf.	7.488	3.988	0	2000	1000	500
	3101.	4302	Gasilska vozila	Invest.transf.	9.500	3.500	0	0	0	6000
	3102.	4302	Investicijsko vzdrževanje							
			gasil.objektov in opreme	Invest.transf.	20.000	3.800	2.700	4.500	4.500	4.500
	3103.	4310	Sof.nakupa gas.lestve	Invest.transf.	1.200	0	1.200	0	0	0
		Viri financiranja			Skupaj	Načrtovano financiranje investicije (zneski so v 1000 SIT)				
	PODROČJE				2 do 6	do 31.12.04	2005	2006	2007	2008
	Post.	Konto	Naziv postavke	Namen	1	2	4	5	6	6
			VIRI SKUPAJ		38.188	11.288	3.900	6.500	5.500	11.000
			IZDATKI SKUPAJ		38.188	11.288	3.900	6.500	5.500	17.000
										
	GOSPODARSKE DEJAVNOSTI									
< DH ž HH >U m O	041. KMETIJSTVO									
	4121.	4314	Sofinanc.projektov	Invest.transf.	5.000	0	0	2.000	2.000	1.000
	4143.	4314	Urejanje gozdnih vlak,kmet.z.	Invest.transf.	8.466	2.966	1.000	1.500	1.500	1.500
	4145.	4314	Dopolnilne dejavnosti na							
			kmetijah -sofinanciranje	Invest.transf.	11.400	1.000	400	4.000	4.000	2.000
	4146.	4314	Projekt klavnica	Invest.transf.	3.000	0	0	1.000	1.000	1.000
			VIRI SKUPAJ		27.866	3.966	1.400	8.500	8.500	5.500
			IZDATKI SKUPAJ		27.866	3.966	1.400	8.500	8.500	5.500
										
< DH ž HH >U m O	042. CESTNA DEJAVNOST									
	4220.	4204	Pločniki Moravče	novogradnja	51.000	0	0	24.000	9.000	18.000
	4224.	4204	Cesta Sv.Andrej	rekonstrukcija	12.905	12.905	0	0	0	0
	4225.	4204	Cesta Gabrje -LG/leva trasa	rekonstrukcija	37.222	21.102	6.120	5.000	5.000	0
	4226.	4204	Cesta Drtija	rekonstrukcija	6.190	6.190	0	0	0	0
	4227.	4204	Cesta Drtija-Ples	rekonstrukcija	22.930	1.930	2.000	5.000	4.000	10.000
	4227.	4204	Cesta Selce	rekonstrukcija	20.676	4.176	5.500	8.000	3.000	0
	4228.	4204	Cesta Češnjice-Tuštanj	rekonstrukcija	15.000	0	0	15.000	0	0
	4232.	4204	Cesta Ples	rekonstrukcija	9.326	9.251	75	0	0	0
	4235.	4204	Ceste v Gora pri Pečah	rekonstrukcija	41.812	21.012	5.800	10.000	5.000	0
	4237.	4204	Cesta Zg.Prekar-Dešen	rekonstrukcija	24.840	24.840	0	0	0	0
	4238.	4204	Cesta Zg.Prekar-Ribče	rekonstrukcija	33.970	19.970	0	6.000	8.000	0
	4239.	4204	Cesta Sp.Prekar-Velika vas Senožete	rekonstrukcija	40.883	883	5.000	10.000	15.000	10.000
	4242.	4204	Serjuče - Vinje(most v 04)	rekonstrukcija	33.563	12.563	1.000	10.000	7.000	3.000
	4243.	4204	Žaga - Imenje	rekonstrukcija	11.000	0	0	6.000	5.000	0
	4244.	4204	Rekonstr.ceste Krašce	rekonstrukcija	6.000	0	1.000	5.000	0	0
	4244.	4204	Cesta- Križate-Kandrše	rekonstrukcija	26.000	0	0	11.000	10.000	5.000
	4245.	4204	Cesta Gorica/stara	rekonstrukcija	11.000	0	0	3.000	5.000	3.000
	4246.	4204	Cesta Kižev mlin	rekonstrukcija	17.000	0	0	7.000	7.000	3.000
	4247.	4204	Cesta Moravče-Hribce	rekonstrukcija	17.100	0	0	2.100	10.000	5.000
	4251.	4204	Cesta Kovačija	rekonstrukcija	15.100	0	5.100	0	5.000	5.000
	4252.	4204	Rekonst.c.Dešen-Dašnik	rekonstrukcija	7.400	0	4.400	1.000	1.000	1.000
	4250.	4204	Avtobusna postajališča ob regionalni cesti	rekonstrukcija	13.000	0	1.000	10.000	1.000	1.000
	4253.	4204	Rekon.c.Pogled-Mohor	rekonstrukcija	9.000	0	0	0	2.000	7.000
	4254.	4204	Rekon.c.Negastrn-Vinje	rekonstrukcija	12.000	0	0	0	5.000	7.000
	45235	4204	Cesta Hrastnik-Kal	rekonstrukcija	16.000	0	0	6.000	6.000	4.000
	45221	4204	Cesta Tlačnica -Peče	rekonstrukcija	16.000	0	0	6.000	6.000	4.000
	45234	4204	Cesta Vojni dol	rekonstrukcija	12.000	0	0	3.000	3.000	6.000
	45236	4204	Cesta Goričiča	rekonstrukcija	12.000	0	3.000	3.000	3.000	3.000
	45234	4204	Cesta Hribce-Rudnik	rekonstrukcija	7.000	0	0	1.000	1.000	5.000
	4249.	4204	Geodetske odmere	rekonstrukcija	10.505	2.505	2.000	2.000	2.000	2.000
			Viri občinski proračun		568.422	137.327	41.995	159.100	128.000	102.000
OSTALI VIRI	4220.	4204	Pločn. Moravče-rekonstr.c.	novogradnja	49.000	0	14.000	5.000	10.000	20.000
			Ostali viri/držav.prorač.,podjet.		49.000	0	14.000	5.000	10.000	20.000
			VIRI SKUPAJ		617.422	137.327	55.995	164.100	138.000	122.000
		Viri financiranja			Skupaj	Načrtovano financiranje investicije (zneski so v 1000 SIT)				
	PODROČJE				2 do 6	do 31.12.04	2005	2006	2007	2008
	Post.	Konto	Naziv postavke	Namen	1	2	4	5	6	6
			IZDATKI SKUPAJ		568.422	137.327	41.995	159.100	128.000	102.000
										
< DH >u m O	043. KOMUNALNA DEJAVNOST									
	433. Javna razsvetljava									
	4331.	4204	Novogradnje JR v občini	novogradnja	26.264	10.764	2.000	3.500	5.000	5.000
		4204	Prikrnica-Imenje		3.000			1.000	2.000	
		4202	Dole-Krašce		2.500			1.500	1.000	
		4204	Straža		2.500			1.500	1.000	
		4204	Peče-Velika voda;Zg.Koseze		2.000					2.000
		4204	Dešen javna razsvetljava		1.000				1.000	
		4204	JT skozi Moravče	novogradnje	6.000		2.000	2.000	1.000	1.000
			VIRI SKUPAJ		43.264	10.764	4.000	9.500	11.000	8.000
			IZDATKI SKUPAJ		43.264	10.764	4.000	9.500	11.000	8.000
										
< DH ž HH >U m O	434. VODOVOD									
	4347.	4204	Vodovod Stegne	rekonstrukcija	35.896	2.896	13.000	10.000	10.000	0
	4348.	4204	Vodovod Zalog pri Moravč.	rekonstrukcija	44.245	2.245	2.000	10.000	20.000	10.000
	4345.	4204	Vodovod Moravče-Češnjice-Vrhpolje	rekonstrukcija	52.026	19.026	1.000	10.000	15.000	7.000
	4348.	4204	Vodovod Spodnja Dobrava	rekonstrukcija	8.140	840	300	5.000	2.000	0
	4341.	4204	Vodovod Pogled- Podstran-Dole	rekonstrukcija	21.440	1.440	0	0	10.000	10.000
	4358.	4204	Vodovod Moravče zamenj.sal.cevi, pov.rezer.	rekonstrukcija	35.328	2.328	0	8.000	8.000	17.000
	4352.	4204	Vodovod Dešen-Velika vas (navezava na nvo vodni vir	rekonstrukcija	26.080	1.080	0	10.000	10.000	5.000
	4350.	4204	Vodovod Limbarska gora	rekonstrukcija	15.564	564	0	5.000	5.000	5.000
	4349.	4204	Vodovod Podgorica pri Peč.	novogradnja	16.960	960	0	0	10.000	6.000
	4359.	4204	Vodovod Imenje	novogradnja	25.435	135	5.300	10.000	10.000	0
	4346.	4204	Vodovod Javoršica	novogradnja	7.054	4.054	1.000	2.000	0	0
	4353.	4204	Vodovod Negastrn	novogradnja	6.623	6.623	0	0	0	0
	4367.	4204	Vodov.Sv.Mohor-priklj.hidrof.	novogradnja	4.000	0	0	2.000	2.000	0
	4368.	4204	Vodovod Češnjice-Kopač	novogradnja	6.000	0	1.000	0	0	5.000
	4369.	4204	Vodovod Ušenišče	novogradnja	2.000	0	2.000	0	0	0
	4370	4204	Vodov.sist.Hrastnik-Kal-Tlačnica	novogradnja	10.700	0	700	0	5.000	5.000
		4204	Vodohram Sp.Javoršica	novogradnja	11.000	0	0	0	1.000	10.000
			VIRI SKUPAJ		321.868	35.568	26.300	72.000	108.000	80.000
			IZDATKI SKUPAJ		321.868	35.568	26.300	72.000	108.000	80.000
										
< DH HH >t3 m o	436. KANALIZACIJA									
	4361	4204	Kanalizacija, ČN Krašce	novogradnja	143.143	78.369	64.774	0	0	0
	4360	4204	Kanalizacija Moravče-Zalog	novogradnja	49.512	3.512	1.000	25.000	10.000	10.000
	4364	4204	Kanalizacija, ČN Vrhpolje	novogradnja	31.000	0	0	6.000	15.000	10.000
	4365	4204	Kanalizacija Moravče-sek.v	novogradnja	8.000	0	0	5.000	3.000	0
		4204	Kanalizacija naselja Gorica	novogradnja	2.000					2.000
	4366	4208	Študija kanal.sist.občine	projekt	5.000	0	0	2.000	2.000	1.000
			VIRI SKUPAJ		238.655	81.881	65.774	38.000	30.000	23.000
			IZDATKI SKUPAJ		238.655	81.881	65.774	38.000	30.000	23.000
										
	044. TURIZEM									
	4407	4208	Po poteh dediščine	projekt	9.570	4.470	1.100	2.000	2.000	0
		Viri financiranja			Skupaj	Načrtovano financiranje investicije (zneski so v 1000 SIT)				
	PODROČJE				2 do 6	do 31.12.04	2005	2006	2007	2008
	Post.	Konto	Naziv postavke	Namen	1	2	4	5	6	6
< DH HH >t3 m o	4402	4208	Projekt Rača, mlini	projekt	8.568	1.568	0	3.000	2.000	2.000
	4409	4208	Panoramske karte	projekt	4.369	1.069	300	2.000	0	1.000
	4401	4208	Turistični projekti, izobraž.	projekt	5.479	1.479	0	1.000	2.000	1.000
	4410	4208	Mreža pohodniških in kolesarskih poti	projekt	9.300	0	300	3.000	3.000	3.000
	4411	4208	Turistične publikacije knjižne izdaje	projekt	10.210	3.910	300	2.000	2.000	2.000
	4412	4208	TIC, ureditev, delovanje	projekt	4.000	0	0	2.000	1.000	1.000
	4400	4208	Turistična prom.občine,	projekt	10.474	1.974	2.000	2.500	2.500	1.500
			turist.prireditve							
			VIRI SKUPAJ		61.970	14.470	4.000	17.500	14.500	11.500
			IZDATKI SKUPAJ		61.970	14.470	4.000	17.500	14.500	11.500
										
t-H Z s	045. DROBNO GOSPODARSTVO IN OBRT									
	4502	4206	Obrtna cona	zemljišča	15.000	0	0	5.000	5.000	5.000
	4503	4208	Subvenc.projektov	projekt	8.000	0	0	2.000	3.000	3.000
	4504	4314	Subvenc.razvojnih invest.	projekt	15.340	340	0	5.000	5.000	5.000
			VIRI SKUPAJ		38.340	340	0	12.000	13.000	13.000
			IZDATKI SKUPAJ		38.340	340	0	12.000	13.000	13.000
										
	VARSTVO OKOLJA									
t-H z s ^^ < >t3 ^ « 9	5001	4303	Sanacija deponije Dob	invest.vzdrž.	58.522	20.322	10.200	9.000	9.500	9.500
			Ločeno zbiranje odpadkov		5.000	0	0	1.000	2.000	2.000
	5002	4204	Ekološki otoki	investicija	8.679	1.479	1.200	2.000	2.000	2.000
			VIRI SKUPAJ		72.201	21.801	11.400	12.000	13.500	13.500
			IZDATKI SKUPAJ		72.201	21.801	11.400	12.000	13.500	13.500
										
	STANOV.DEJAVNOST IN PROST.PLANIR.									
DH ž HH >U m O	6120	4205	Invest.vrzdž.stan.,posl.prost	invest.vzdrž.	14.040	7.040	1.000	2.000	2.000	2.000
	4370	4204	Mrliška vežica Peče	novogradnja	16.708	10.258	6.450	0	0	0
		4204	Mrliška vežica Moravče	inv.vzdrževanje	5.000	0	0	1.000	2.000	2.000
		4204	Sanacija obzidja pokopal.	investicija	3.000	0	0	1.000	1.000	1.000
	6200	4208	Prostorski plan	investicija	39.755	13.755	11.000	5.000	5.000	5.000
		4208	Digitalizacija prostor.el.		13.000	0	0	5.000	5.000	3.000
			VIRI SKUPAJ		91.503	31.053	18.450	14.000	15.000	13.000
			IZDATKI SKUPAJ		91.503	31.053	18.450	14.000	15.000	13.000
										
	ZDRAVSTVO									
t-H Z s « 9	7200	4323	Sofin.obnove ZD Moravče	invest.vzdrž.	8.307	5.987	1.320	1.000	0	0
	7201	4323	Sofin.rešilni avto	invest.vzdrž.	0	0	0	0	0	0
	7202	4323	Sofin.nakup medic.opreme	nakup opreme	9.300	0	2.300	1.000	3.000	3.000
			VIRI SKUPAJ		17.607	5.987	3.620	2.000	3.000	3.000
			IZDATKI SKUPAJ		17.607	5.987	3.620	2.000	3.000	3.000
										
	KULTURA IN ŠPORT									
	8150	4204	Knjižnica Moravče	izgradnja	31.900	900	2.000	4.000	10.000	15.000
	8149	4205	Kulturni dom Moravče	invest.vzdrž.	16.888	4.700	2.688	3.000	3.000	3.500
	8151	4205	Trg Moravče	rekonstrukcija	21.200	0	1.200	10.000	5.000	5.000
	8146	4314	Grad Tuštanj	adaptacija	11.067	4.277	290	3.000	3.500	0
	8143	4314	Cerkev Sv.Valentin z okol.	adaptacija	5.000	2.000		3.000	0	0
		Viri financiranja			Skupaj	Načrtovano financiranje investicije (zneski so v 1000 SIT)				
	PODROČJE				2 do 6	do 31.12.04	2005	2006	2007	2008
	Post.	Konto	Naziv postavke	Namen	1	2	4	5	6	6
^^ < >t3 ^ « 9	8152	4310	Objekti kulturne dedišč. in spomeniki	adaptacija	13.113	4.013	100	3.000	3.000	3.000
	8153	4206	Odkup objekt.kult.dedišč.	nakup	10.000	0	0	0	5.000	5.000
			VIRI SKUPAJ		109.168	15.890	6.278	26.000	29.500	31.500
			IZDATKI SKUPAJ		109.168	15.890	6.278	26.000	29.500	31.500
										
t-H Z s	8315	4310	Športni center	novogradnja	25.310	5.810	1.500	8.000	5.000	5.000
		4208	Športno igrišče ob šoli		2.200	0	700	500	1.000	
	8318	4205	Invest.vzdrž.rekreat.površ.	invest.vzdrž.	10.365	4.365	0	2.000	2.000	2.000
	8319	4315	Pohodn.poti, zadrževalnik	rekonstrukcija	6.700	400	0	2.000	2.000	2.300
	8314	4310	Planinski dom	novogradnja	13.300	6.300	2.000	2.000	2.000	1.000
			VIRI SKUPAJ		57.875	16.875	4.200	14.500	12.000	10.300
			IZDATKI SKUPAJ		57.875	16.875	4.200	14.500	12.000	10.300
										
	IZOBRAŽEVANJE									
HH m O	9110	4204	Prizidek vrtec	novogradnja	273.962	203.754	70.208	0	0	0
			VIRI SKUPAJ		273.962	203.754	70.208	0	0	0
			IZDATKI SKUPAJ		273.962	203.754	70.208	0	0	0
										
	9250	4323	Oprema, učila	nakup	19.025	7.525	1.000	3.500	3.500	3.500
	9251	4323	Invest.vzdržev OŠ Moravče	inv.vzdrž.	28.609	5.109	4.000	3.000	3.000	13.500
	9252	4323	Obnova šole Vrhpolje	adaptacija	66.686	4.686	0	2.000	5.000	55.000
	9253	4323	Invest.vzdrž.OŠ Roje	inv.vzdržev.	12.417	5.267	2.650	1.500	1.500	1.500
			VIRI SKUPAJ		126.737	22.587	7.650	10.000	13.000	73.500
			IZDATKI SKUPAJ		126.737	22.587	7.650	10.000	13.000	73.500
										
	SOCIALNO VARSTVO									
t-H Z s	1200	4303	Baragov dom	novogradnja	43.000	0	0	3.000	15.000	25.000
		4303	Sofinansiranje domsko varstvo					1.000	2.000	2.000
			VIRI SKUPAJ		43.000	0	0	4.000	17.000	27.000
			IZDATKI SKUPAJ		43.000	0	0	4.000	17.000	27.000