GLASILO SOCIALISTIČNE Z ^ t. Z K DELOVNEGA LJUDSTVA CELJSKEGA OKRAJA
Izvleček iz govora predsednika TITA v Zenici
Delovni ljudje naj že danes občutijo
blagodati socialistične izgradnje
v navzočnosti predsednika republike Josipa Broza-Tita so v
nedeljo v Zenici svečano proslavili dograditev največjega metalurškega
kombinata v naši deželi — zeniške železarne, ki daje dobro polovico
vse naše proizvodnje surovega železa, valjanega jekla, kovanih jeklenih
izdelkov in koksa.
Povedati storilnost in odstraniti
težave subjektivnega značaja
Ob tej priliki je imel predsednik Ti-
to daljši govor, v katerem je uvodoma
čestital graditeljem tega največjega me-
talurškega kombinata ter ob tej priliki
poudaril, da so graditelji tega podjetja
narodi vse Jugoslavije in da je ta ob-
jekt sUno važen za našo nadaljnjo in-
dustrializacijo in za nadaljnjo izg^rad-
njo naše dežele sploh.
Nato je govoril o naših zelo velikih
uspehih v zadnjih desetih letih, ki so
omogočili, da je vsa naša dežela pre-
obražena. Tovariš Tito je dejal, da naša
dežela ni več zaostala, temveč industrij-
sko razvita dežela, ker je zgradila te-
melj za nadaljnji razvoj svoje indu-
strije.
Ko je govoril o naših uspehih in teža-
vah je med drugim dejal: »Vi morate
vedeti in se zavedati, da boste lahko,
če boste napeli vse svoje sile, tudi sebi
ustvarili boljše življenjske pogoje, hkra-
ti boste pa tudi skupnosti dali več. Tako
naj ravnajo delavci širom po naši de-
želi. Spričo našega delavskega uprav-
ljanja je namreč nekoliko čudno, da
imamo pri nas še zmerom fluktuacijo
delavcev, ki je za naše razmere preve-
lika, kajti delavci dostikrat odhajajo
tja, kjer je bolje. Jaz pa vam pravim,
da je lahko bolje v vsaki tovarni, kjer
si delavci prizadevajo, ustvariti sami
sebi boljše pogoje.
Omenil sem že stanje industrijske
razvitosti naše dežele, toda to kar sem
rekel, ne pomeni, da smo premagali vse
težave, ker nas težave še čakajo. Raz-
nih težav imamo še mnogo. Mnoge iz-
med njih so objektivnega značaja, ne-
malo pa je tudi subjektivnih, odvisnih
od samih naših IjudL To poudarjam
zato, ker menim, da moramo v procesu
nadaljnjega razvoja industrije v naši
deželi doseči, da bo našim delovnim lju-
dem bodoče delo lažje in da bodo že
danes občutili blagodati tistega, kar smo
že doslej ustvarili... Zdaj ne moremo
več reči našim ljudem, naj še čakajo in
še malo pritegnejo pasove, dokler ne
zgradimo še te in te tovarne. Ne, zdaj
že moramo dati našim ljudem čutiti v
tem, kar smo doslej zgradili, blagodej-
nost socialistične izgradnje, da se jim
bo že zdaj godilo bolje in da bodo imeli
odprto perspektivo za nadaljnje izbolj-
šanje življenjskega standarda.«
V tej zvezi je tovariš Tito med dru-
gim še dejal, da če se bomo strogo drža-
li planov, ne bomo imeli problema gle-
de izboljšanja življenjskega standarda.
Dejstvo je namreč, da v si,elji po hitrejši
izgradnji v mn<^h krajih še ne upošte-
vajo dovolj človeka. Zato ne bomo rav-
(Nadaljevainje na 5. strani)
Vsako jesen nas prijetno zbode v nos dišeči kostaiij. Težko se je odreči tej
vabljivi jesenski »poslastici«, ki jo pečejo po celjskih ulicah, in jo ne kupiti,
čeprav ni ravno poceni.
SKUPNA SEJA OK ZKS IN OSS V CELJU
Ukrepi za zaščito potrošnikov
ANALIZE v PODJETJIH BO TREBA BOLJ KORISTITI IN PO-
MANJKLJIVOSTI ODPRAVITI. — ZADRUGE MORAJO POSTATI
BOLJ GIBČNE PRI ODKUPIH. — ADMINISTRATIVNI IN EKO-
NOMSKI UKREPI, DA SE PREPREČI DVIGANJE CEN. — NA-
LOGE OBCIN IN TRŽNIH INŠPEKCIJ — ORGANIZIRATI INTER-
VENCIJO NA TRGU. — PRI USTANAVLJANJU STANOVANJSKIH
SKUPNOSTI VEC KONKRETNEGA DELA. — PREMAJHNO SO-
DELOVANJE PODJETIJ Z OBCINO.
V torek je bila v Celju skupna seja Okrajnega komiteja ZKS in
Okrajnega sindikalnega sveta, ki sta jo vodila sekretar okrajnega komi-
teja ZKS tov. Franc Simonič in predsednik Okrajnega sindikalnega sveta
tov. Jože Jošt. Razen nekaterih ljudskih poslancev je seji prisostvoval
tudi predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije tov.
Stane Kavčič.
. Na seji so razpravljali o nekaterih notranje političnih in gospo-
darskih problemih. Uvodne misli je podal predsednik OLO Celje tov.
Riko Jerman. Po zaključku skupne seje sta bili ločeni seji. Na seji Okraj-
nega komiteja ZKS so razpravljali o nekaterih organizacijskih pro-
blemih organizacij Zveze komunistov in Socialistične zveze, o vsebini
dela teh organizacij, o dvigu članstva ter o študiju gradiva VII. kongresa
Zveze komunistov Jugoslavije.
Tovariš Jerman je uvodoma govoril
o izpolnjevanju proizvodnih nalog v na-
ših .podjetjih ter poudaril, da v okraj-
nem merilu znatno zaostajamo za plan-
skimi nalogami. Po družbenem planu
bi morali proizvodnjo dvigniti za 9,5 %
v primerjavi z lanskim letom, v ob-
dobju v prvih osmih mesecih pa smo
kljub ugodnim pogojem proizvodnjo
dvignili le za 3%. Tudi storilnost je
padla, saj je število na novo zaposlenih
poraslo za 6,2% v primerjavi z lanskim
letom, po družbenem planu pa bi mo-
ralo narasti le za 4% in seveda le, če
bi dosegli povečanje proizvodnje za
9,5%, kar se pa v 8 mesecih ni reali-
ziralo.
V podjetjih bodo morali odločneje
odpravljati nepravilnosti, ki vplivajo
na proizvodnjo. Zlasti bo potrebno
sproti delati analize, seznaniti z njimi
ves kolektiv in bolj elastično ukrepati
povsod tam, kjer nastopijo pojavi, ki
zavirajo hitrejšo proizvodnjo.
Pri industrijskem blagu so cene v
glavnem ostale povsod take kot lani.
Vendar pa prihaja v zadnjem času tež-
nja za povišanje cen proizvodov, kjer je
osnovna surovina moka, sladkor in še
pri nekaterih prehranbenih artiklih.
Tehtnih razlogov za tako povišanje ni,
temveč je to predvsem komercialna tež-
nja nekaterih podjetij, da bi z višjo
ceno dosegla večja sredstva.
Glede zadružništva je tov. Jerman
dejal, da se naše zadruge borijo še z
objektivnimi in subjektivnimi težavami,
nimajo dovolj sposobnih kadrov itd.
Vendar je subjektivnih težav mnogo
več. Mnoge zadruge še niso dovolj ela-
stične, da bi organizirale hiter in uspe-
šen odkup.
V zvezi z zadnjimi ukrepi Zveznega
izvršnega sveta se kaže vsesplošna tež-
nja k dvigovanju cen kmetijskih pri-
delkov in obrtnih uslug, čeprav ni za
to nobenega objektivnega razloga. Zato
morajo občine, je dejal tov. Jerman, za-
sledovati vse cene na svojem področju
in če je treba tudi z administrativnimi
ukrepi preprečiti dviganje cen kmetij-
skih pridelkov in obrtnih uslug. V ta
namen občine že pripravljajo odloke,
s katerimi bodo preprečile dvig cen v
trgovini, obrti itd.
Trgovine in obrtni obrati bi morali
cene javno izobesiti. Zadrugam in po-
slovnim zvezam naj bi občine dolo-
čile najnižje cene, upoštevajoč pri tem
le najnujnejše elemente, ki vplivajo na
prodajno ceno. Sedaj je bil namreč raz-
pon med nabavno in prodajno ceno za
razne kmetijske pridelke in meso do-
ločen, zadruge pa so po navadi koristile
najvišji razpon, pa čeprav ni bilo raz-
logov za to. Prav tako je potrebno, da
bodo občine določile fiksne cene po-
sameznim artiklom.
Tudi na javnih tržnicah bo potrebno
uvesti administrativne ukrepe. Občine
naj bi predpisale cene kmetijskim pri-
delkom, ki se na trgu prodajajo, in jih
javno na tržnicah tudi objavile. Le tako
bomo preprečili špekulantske težnje
raznih prekupčevalcev, ki izkoriščajo
stihijo v preskrbi. Take administrativne
mere so trenutno potrebne, če hočemo
preprečiti ik>rast cen. Uspeh bo pa le
takrat, če bodo tudi vsi potrošniki spo-
štovali te ukrepe in kršitelje javljali
tržnim inšpekcijam. Le-te bodo morale
izboljšati svoje delo in hitro ukrepati.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Utrditi potrošniške svete
Na zadnji seji Sveta za blagovni promet pri OLO Celje, ki so se je
poleg članov sveta udeležili tudi načelniki oddelkov za gospodarstvo pri
občinskih ljudskih odborih, so na široko razpravljali o potrošniških sve-
tih in o vseh problemih v zvezi z njihovo utrditvijo in razširitvijo. S te
seje posredujemo nekaj najbistvenejših ugotovitev in predlogov:
Sedanji potrošniški sveti, ki jih je v
celjskem okraju okoli 36, so večjidel še
zelo mladi, kajti večina njih obstaja
komaj po nekaj mesecev. iPirejšnje po-
trošniške svete so, kot na primer v
Celju, likvidirali iz preprostega razloga,
ker ti sveti niso imeli pogojev za aktiv-
ni obstoj. Večji del so ti sveti imeli ši-
bak kadrovski sestav dn zato niso mogli
hiti kos nalogam, ki jih nalaga tem or-
ganom družbenega upravljanja statut.
Toda tudi v novih pogojih se sveti
potrošnikov niso povsod enako razvili,
čeravno so sedaj naloge teh svetov veli-
ko bolj jasne. Ponekod še vedno niso
vprašanja kadrov zadovoljivo rešili.
Nihče nima namena {»odcenjevati gospo-
dinj, toda če so v svetih le te, potem delo
sveta ne more biti dovolj vplivno in
odločilno. Nadalje so na seji ugotovili,
da imajo potrošniški sveti premalo po-
vezave in premalo opore v občinskih
ljudskih odborih. Predloge potrošniških
svetov v nekaterih občinah premalo
upoštevajo ali pa jih sploh ignorirajo.
V nekaterih občinah sameva po kak po-
trošniški svet kot poskusni zajček, na-
mesto da bi jih ustanovili toliko, koli-
kor jih narekuje potreba in jih utrdili
tako, da bi bili v odločilno pomoč ob-
činskim svetom za gospodarstvo. Med-
tem ko je v Celju 8 svetov, v Šoštanju
3, v Mozirju 6, v Konjicah 4, v Žalcu
(z Vranskim) 11, je v Sentjiirju samo
eden in še ta nedelaven, v bodoči veliki
občini Šmarje trije, v Laškem pa sploh
še nimajo na tem jxxiročju kaj ix>kazati.
V probleme blagovnega prometa,
preskrbe iprebivalstva, ureditve trgovin,
stopnje kulturne postrežbe sta doslej
nedvomno najdalj e posegla potrošniška
sveta v Šoštanju in Velenju. Le-tam so
izvedli tudi koristno anketo med po-
trošniki, si zagotovili zadostno nabavo
ozimnice in iispeli v kratkem razdobju
zbiti cene ozimnici, da so danes precej
nižje od celjskih, <^rav je pred mese-
cem bilo še narobe.
Z ozirom na dejstvo^ da je vprašanje
blagovnega prometa zelo važno dn v
času povečane skrbi za dvig družbene-
ga standarda zelo odločujoče, so na seji
sprejeli sklep, da morajo vsi občinski
odbori pri svetih za gospodarstvo iista-
noviti referat za blagovni promet, med-
tem ko bi v močnejših občinah kazalo
Tistanoviti celo oddelke z več ljudmi.
Več konkretnega dela in uspehi bodo večji
Skoraj na vseh sestankih in
konferencah SZDL ugotavljamo,
da se dvig članstva v oraganiza-
cijah Socialistične zveze ne pre-
makne nikamor naprej. To ugo-
tavljamo že nekaj let, sprejema-
jo se sklepi in vendar ni doslej
pravega uspeha.
V celjskem okraju je včlanje-
nih v Socialistično zvezo 52,39%
volivcev. V celjski občini je ta
odstotek nekoliko višji (63,7%), v
šoštanjski občini 65,9% in v žal-
ski 62,9%. V ostalih občinah pa
se odstotek članstva giblje od 40
do 50%.
To je izpod republiškega po-
vprečja. Nič kaj razveseljivo za
naše osnovne organizacije SZDL.
Se posebej zato ne, ker vemo, da
se mnogi naši delovni ljudje
aktivno vključujejo na najrazlič-
nejših področjih, povsod sodelu-
jejo na ta ali oni način in tudi
zadnje volitve so pokazale, da je
več kot 90% volivcev za izgradnjo
socializma.
Kje je torej vzrok za takšno
stanje? Predvsem v slabem delu
nekaterih osnovnih organizacij
Socialistične zveze, ki jim tudi
občinski odbori SZDh ne nudijo
dovolj pomoči. Stvar je v tem, da
je evidenca članstva pomanjklji-
va, da se pobira članarina enkrat
ali največkrat dvakrat na leto,
da članarino pobirajo ljudje, ki
niso najbolj prikladni za to delo,
namesto, da bi članarino pobi-
rali večkrat na leto najsposob-
nejši, ki znajo tudi kaj povedati.
Ne pa da se to odpravi le formal-
no in po liniji najmanjšega od-
pora.
Mnogi so izpadli iz članstva
zaradi pomanjkljive evidence, ali
ker so ponekod sezvume članstva
izgubili, nihče pa se ne zalaga,
da bi ob priliki zbiranja članari-
ne poskušal pridobiti čim več
novih članov, zlasti mladih ljudi,
ki so izpolnili 18. leto in teh je
vsako leto kar lepo število. Zato
ni čudno, da članstvo ne raste,
ponekod celo opada spričo ta-
kega načina dela. Temu je torej
vzrok premajhen stik z ljudmi.
Da je tako, navajamo primer iz
Prebolda, ko so z vztrajnim de-
lom in prizadevanjem občinskega
odbora SZDL v Žalcu v zadnjem
času vključili čez 60 novih čla-
(Nadaljevanje na 5. str.)
STRAN ^^^ n^KTOBR^^TE^J^
Siorilnosi zaostaja za možnostmi
Gdspdd jrsfi^o žalske občine v prvih šestih mesecih tega leta
PRED DNEVI SE JE SESTAL ZBOR PROIZVAJALCEV ŽALSKE OBCINE
IN OBRAVNAVAL IZPOLNJEVANJE DRUŽBENEGA PLANA. — INDU-
STRIJSKA PROIZVODNJA NI tfiLA ZADOVOLJIVA. — DVIG MATERI-
ALNIH STROŠKOV. — INVESTICIJE V KMETIJSTVU DOSEGAJO PLAN-
SKE NALOGE.
Občinski zbor proi2)vajalcev je obrav-
naval stanje gospodarskih organizacij,
njihove uspehe in neuspehe ter sprejel
ustrezne sklepe za odpravo pomanjklji-
vosti v dosedanjem izpolnjevanju plan-
skih in gospodarskih nalog.
Iz razprave je bilo razbrati, da sta
v prvem polletju
INDUSTRIJA IN RUDARSTVO SLA-
BO IZPOLNJEVALI PLANSKE
NALOGE,
kar je za žalsko občino dokaj občutno,
ker ta gospodarska panoga ostvarja več
kot dve tretjini celotnega bruto proiz-
voda. Planirani bruto proizvod je bil ob
polletju dosežen le s 40%, delovna sila
pa se je dvignila za 1%, čeprav je pol-
letna realizacija celo za 4% manjša kot
prvo polletje lani. Zato tudi storilnost
ni bila zadovoljiva.
Sprejeti sklepi nalagajo brezpogojno
izpolnitev planskih nalog, zakar so,
kljub šibki polletni realizaciji, še vedno
podani vsi pogoji. Videz pa je, da bi se
v primeru, če bi se vsi kolektivi trudili
že od prvega dne v letu, dali doseči
mnogo zadovoljivejši rezultati.
Iz te splošne ocene pa so izvzeta pod-
jetja Keramična industrija Liboje, Ko-
vinsko podjetje in Juteks v Žalcu, ki
visoko presegajo planske naloge. Tudi
Žalska tovarna opeke je dosegla zado-
voljiv rezultat — vsekakor večji kot v
enakem obdobju lani.
Medtem ko je bila razprava o izpol-
njevanju gospodarskih nalog v industri-
ji v znamenju navajanja raznih objek-
tivnih in subjektivnih vzrokov za do-
sežene uspehe ter neus^he, pa je bilo
težišče razprave o kmetijstvu v zname-
nju
VELIKIH INVESTICIJ, KI SE REALI-
ZIRAJO PO PLANU
in ki dajejo že prve sadove. Predvideno
število traktorjev je bilo v celoti in
pravočasno izdobavljeno. Negativna plat
pri tem je le-ta, da niso prispeli tudi
vsi naročeni priključki. Tako prihranje-
nih 221 milijonov dinarjev dejansko ni
nikakšen prihranek, ker bi se sicer lah-
ko strojna obdelava še bolj razmahnila.
Planirane površine, ki bi jih morali za-
saditi s hmeljem, so bile ne le dosežene,
temveč celo presežene. Enako je J^udi
ostala investicijska delavnost v kmetij-
stvu zadovoljiva.
Kmetijskim zadrugam je letos konč-
no uspelo prenesti težišče dela v kme-
tijsko proizvodnjo. Strojni odseki so
minulo polletje prvič zaključili poslova-
nje z aktivnim saldom. Izjema posebne
vrste je KZ Letuš, kjer so bile strojne
zmogljivosti izkoriščene komaj za po-
lovico, tako ta pojav znova dokazuje
gospodarsko nujnost, da se ta zadruga
priključi k braslovški zadrugi.
Organizacija odkupa preko zadrug še
ne poteka tako, kot je želeti, in bo tre-
ba tudi to obliko zadružnega delovanja
temeljiteje voditi. Zajeti vse tržne vi-
ške, to mora biti gospodarsko politična
naloga vsake zadruge, ne pa da je
osnovno vprašanje, ali in kolikšno mar-
žo bo lahko pribila na odkupljene kme-
tijske proizvode.
Glede na značaj kmetijske proizvod-
nje ob polletni realizaciji o letini še ni
moglo biti govora. Pač pa je že polletno
poročilo nakazalo, da planirani hektar-
ski pridelek hmelja ne bo dosežen.
Vzrok za to je suša. Potrebno bo tudi
še intenzivneje iztrebljati divji hmelj,
ki osemenjuje žlahtno rastlino in s tem
kvari kvaliteto.
TRŽNA KONJUNKTURA ZA HMELJ
Lani je bila povprečna prodajna cena
hmelja 1.241 din za kilogram, dočim je
v letošnjem prvem polletju dosegla
2286 din za kilogram. Glede na dejstvo,
da ima Hmezad fiksno določeno maržo,
so bile komisijske razlike pri ceni hme-
lja zelo zadovoljive in je Hmezad samo
v prvem polletju že odvedel KPPZ
Žalec 804,200.000 dinarjev komisijskih
razlik.
V tej zvezi pa kaže omeniti, da bo-
doče perspektive niso tako rožnate in
da cena hmelju letnika 1958 pada.
OBRTNI IN KOMUNALNI OBRATI
SLABO OPREMLJENI Z OSNOVNIMI
SREDSTVI
Obrtni in komunalni obrati razvijajo
svoje poslovanje v znamenju nezadost-
nih osnovnih sredstev. Videz je, da sa-
me nizke pavšalne obveznosti, ki jih
vsako leto predpisuje ljudski odbor, ne
zadoščajo za izl^ljšanje stanja. Ukrepi,
ki jih je predalagal svet za industrijo
in obrt na svoji zadnji seji bodo po vsej
verjetnosti le pospešili izboljšanje sta-
nja v obrti in komunalnih obratih.
Realizacija planskih nalog je bila ob
polletju zadovoljiva in so podane real-
ne možnosti, da bo plan dosežen.
Vse navedeno velja za obrate, ki ima-
jo obveznosti do družbe določene v pav-
šalnih zneskih. Na področju žalske ob-
čine pa sta še 2 obrata z rednim obra-
čunom, to sta
AGROSERVIS ŠEMPETER IN KME-
TIJSKA STROJNA POSTAJA ŽALEC,
KI STA PRVO POLLETJE IZRAZITO
SLABO GOSPODARILA
Agroservis, ki je obrat žalske poslovne
zveze, je končal polletje z izgubo 3 mi-
lijone 286.000 din. Izvedeni so že bili
potrebni ukrepi s tem, da je bilo za-
menjano vodstvo tega podjetja, nasled-
nje naloge pa so, da se dvigne storilnost
in notranja orrganizacija dela.
Medtem ko je Agroservis že dočakal
najhujše — t. j. izgubo, je obrat celjske
poslovne zveze. Kmetijska strojna po-
staja Žalec na poti, ki vodi tja. Dosegla
je le 40% letnega plana, materialni
stroški so za 21% prekoračeni, dohodek
je dosežen le z 28%, delovna storilnost
je padla... Pri vsem tem je treba še
preveriti, ali je potrebno, da je v tem
obratu od 21 zaposlenih 6 neproduktiv-
nih v upravi?
83 ZAPOSLENIH — 4497 NADUR
Takšna je polletna realizacija malo-
prodajne trgovske mreže. Navedeni po-
jav je posledica tarifne politike v trgo-
vini. Močno fluktuacijo delovne sile za-
radi prenizkih plač skušajo sedaj za-
jeziti na tak način, da s plačevanjem
nadur »krijejo« razliko do primernih
tarifnih postavk. Nesporno je dejstvo,
da so plače delavcev in uslužbencev v
trgovini neprimerno nizike, s temi nad-
urami pa so nekatere gospodarske orga-
nizacije zašle v skrajnost. Nenormal-
nost teh izplačil naj pokaže naslednjih
nekaj primerov:
Savinjski magazin v Žalcu s 27 za-
poslenimi je izplačal 610 nadur. Trg.
podjetje »DorA« v Žalcu z 21 zaposle-
nimi je izplačal 913 nadur. Trgovsko
podjetje »Pri tekstilcu« v Preboldu z
8 zaposlenimi pa 1536 nadur.
Bilo prav ali narobe — vprašanje
plač v trgovini bo potrebno nujno ure-
diti, saj je trgovina v redu izpolnjevala
planske zadolžitve in v prvih šestih me-
secih dosegla za 26% večji promet, kot
lani v enakem obdobju.	-šk-
Ukrepi za zaščito
potrošnikov
(Nadaljevanje s 1. strani)
Te ukrepe pa bodo hkrati spremljali
tudi ekonomski ukrepi. V mestih in in-
dustrijskih središčih bo treba čim prej
organizirati drobne socialistične obrtne
obrate, ki bodo sposobni nuditi cenene
obrtne usluge. Prav tako bo treba blizu
tržnic, zlasti pa v Celju, Šoštanju in
Velenju razvijati proizvodnjo na socia-
lističnih kmetijskih posestvih, da bodo
uspešno intervenirala na trgu z najraz-
ličnejšimi drobnarijami, ki so potrebne
našim gospodinjstvom. V Celju že se-
daj dokaj uspešno intervenirata dva
takšna kmetijska gospodarstva. Tudi
glede ozimnice in sadja se bo treba po-
godbeno vezati na zadruge in odkupna
podjetja, da bomo na ta način zagoto-
vili potrebne zaloge za daljše obdobje.
Ko je na kraju tov. Jerman govoril
o neposrednih ukrepih za izboljšanje
življenjskih pogojev v mestih in indu-
strijskih središčih, se je dotaknil tudi
stanovanjskih skupnosti. Dejal je, da o
njih veliko razpravljamo, nismo pa sko-
raj nič ali zelo malo pri tem naredili.
Vse preveč kompliciramo, čeprav so
stvari zelo enostavne. Treba je le nekaj
ljudi, ki bodo na terenu zagrabili za
delo. V Celju že zadovoljivo posluje
nekaj uslužnostnih servisov. Vendar bi
ob podpori podjetij zlasti v Celju, Ve-
lenju in Šoštanju te stvari lahko še
hitreje stekle. Med podjetji in občino
bi moralo biti v tem pogledu več sode-
lovanja. Tega pa ni predvsem zaradi
tega, ker ni konkretnih programov za
razne akcije. Da je tako, nam služi
lahko za primer akcija za postavitev
obrata družbene prehrane v Gaberju,
ki hitro napreduje. Zakaj? Zato, ker je
bil izdelan konkreten program na pod-
lagi dejanskih potreb, ki so v skladu
s koristmi tamkajšnjih delovnih ljudi.
Kot kažejo sedaj podatki, je zaklju-
čil tov. Jerman, bodo gospodarske or-
ganizacije drugo leto zbrale okoli 1 mi-
lijardo 400 milijonov din sredstev za
prosto razpolaganje. Ce bo samo nekaj
sredstev vloženih za družbene potrebe
izven kolektiva, bomo lahko z njimi
zlasti v večjih krajih kot je Celje, Ve-
lenje, Šoštanj, Laško in Konjice marsi-
kaj storili v korist standarda delovnih
ljudi. Zato bi morale naše družbene
organizacije, predvsem pa bodoče sta-
novanjske skupnosti predložiti občinam
konkretne, zmogljive ter nujne progra-
me. Ce je pobuda s terena, bodo take
akcije, posebno če so dobro pripravlje-
ne prav gotovo tudi uspele.
IZ GOVORA
TOV. STANETA KAVCICA
Na zaključku razprave je spregovoril
še tov. Stane Kavčič. Ko je že na za-
četku govora analiziral nekatere teža-
ve in probleme gospodarskega značaja,
ki se kažejo tudi v neizpolnjenih plan-
skih obveznostih v prvih osmih mesecih
letošnjega leta v celjskem okraju, je
zlasti opozoril, da moremo vzroke za
takšne hibe iskrati v ekonomskem,
predvsem pa še v neurejenem sistemu
nagrajevanja. V tej zvezi je še posebej
opozoril na neživljenjsko reševanje do-
ločenih problemov nagrajevanja in si-
stema dela sploh.
Dalje časa pa se je zadržal pri pro-
blemih družbenega in življenjskega
standarda. V tej zvezi je pozdravil ori-
entacijo Okrajnega ljudskega odbora v
Celju za reševanje določenih nalog. Ta-
ko je med drugim izrekel priznanje
pobudi, Ici jo je v referatu nakazal tov.
Jerman, in po kateri naj bi prišlo do
tesnejšega sodelovanja med občinskimi
ljudskimi odbori in kolektivi zlasti na
področju združevanja skladov, oziroma
denarnih sredstev. — S sredstvi občin-
skih ljudskih odborov in sredstvi, ki bi
jih za reševanje splošnih problemov
družbenega in življenjskega standarda
lahko prispevali kolektivi, je dejal tov.
Kavčič, bi lahko na celjskem področju
izvedli pravo revolucijo in v razmero-
ma kratkem času uredili marsikatero,
na videz težko vprašanje. In ko je na-
dalje razvijal ta problem, se je prav
tako izrekel za predlog podpredsednika
občinskega ljudskega odbora v Celju
Franca Rupreta, po katerem naj bi bo-
doči družbeni načrti ne govorili samo
o povečanju proizvodnje in podobno,
temveč, da naj bi ti načrti zajemali še
naloge, ki bi jih naj kolektivi reševali
na področju zaposlevanja. skrbi za živ-
ljenjske pogoje in za družbeni standard.
-ma — mb -
pogled po svetu « pogled pp svetu
Pretekli teden so v Avstriji prazno-
vali 38. obletnico plebiscita, ki je ko-
roške Slovence pripisal Avstriji. Doslej
so v Avstriji vsako tako obletnico iz-
rabili za protislovensko in protijugo-
slovansko gonjo in tudi letos se ji
niso odrekli. Ko beremo, kako povojna
Avstrija kaže svoj šovinizem nasproti
našemu ljudstvu, se nam nujno vzbu-
jajo spomini na cesarske žandarje in
na nacistične krvoloke. V bistvu so te
avstrijske metode iz istega lesa kakor
gauleiterja Kocha, ki pa bodo te dni
v Varšavi sodili zaradi krivde pri umo-
ru 70.000 Poljakov, 4 milijonov Rusov
in vzpostavitve 45 koncentracijskih ta-
borišč. Avstrijski šovinizem je nacizem
eksploatiral med vojno pri najostud-
nejših vojaških zločinih, danes pa ga
vprega v šolsko vprašanje brez ozira
na parlamentarno ureditev nevtralne
Avstrije.
Ta burka, bi rekel Cankar, je stara
tisoč let. Ne pozabimo, da je bil center
za nacistično okupacijo Jugoslavije v
Gradcu, da je dala Avstrija glavne stro-
kovnjake za likvidacijo Slovenije in
razkosanje Jugoslavije. Volk je še tu.
To je prav tako res, kakor to, da in-
kvizicije cerkev doslej še ni ukinila,
da je še pred 90 leti proglašala inkvi-
zitorje za svetnike. Tudi v Avstriji se
danes pri koroškem vprašanju sklicu-
jejo na fašistično prakso in prepuščajo
iniciativo rasnim nacističnim »spre-
obrnjencem«, to je večji del tistim, o
katerih govori Brandt v Irwina Shawa
»Mladih levih«, češ da je ta razlika
med civiliziranim človeškim bitjem in
divjo zverjo ta, da človeško bitje ve,
kdaj je izgubljeno in lahko kaj ukrene,
da bi se rešilo.
Ker smo že pri Nemcih — v Bonnu
je bil pretekli teden na obisku Mac-
Millan. Srečanje z Adenauerjem je bilo
»prisrčno«, Anglež je menda hotel s
samo svobodnostjo protokola pokazati,
koliko mu je do naklonjenosti Nemcev,
ki bodo v dveh letih imeli ne samo naj-
močnejšo, namreč tudi najmodernejšo
armado izredne udarne taktične in stra-
teške moči, brez katere si Angleži rav-
notežja na kontinentu ne morejo misli-
ti. Poleg tega Angleži vedo, da je Za-
hodna Nemčija na kontinentu gospo-
darsko najtrdnejša sila. Ce bi se z Ita-
lijo in Francijo združila zoper anglo-
saško trdnjavo, bi to pomenilo zrušitev
tradicionalne angleške evropske poli-
tike. Poleg tega so Nemci nepogrešljiva
postavka v strategiji NATO. Macmillan
je zato skušal v Nemčiji pridobiti nekaj
za tisto formulo, po kateri naj bi se
angleškim konservativcem tretjič na-
smehnila volivna zmaga. Njihov
obrambni program je orjaški, življenj-
ski stroški Angležev seveda rastejo, po-
leg tega pa je število brezposelnih na-
rastlo na 500.000.
Medtem pa Nemci brez ozira na med-
narodne gospodarske programe širijo
svetovni investicijski trg in ponujajo
privatni kapital od Turčije do Japon-
ske v tiste panoge, kjer se denar hitro
obrača, zbirajo orjaški sklad, s katerim
privatnemu kapitalu jamčijo povrnitev
tudi v primeru političnih preobratov v
azijskih državah in pri tem prav malo
prispevajo v Mednarodno banko, komaj
toliko kot Nizozemska.
A kaj hočemo, taka je povojna za-
padna politika, politika Amerike, o ka-
teri renči Christian v »Mladih levih«,
da je dežela, ki ni slišala med vojno
enega samega strela, dežela, v kateri
se en sam zid ni stresel, nobeno steklo
zdrobilo, presita, nedotaknjena in ne-
dotakljiva.
Ta presita dežela šteje danes Sredo-
zemsko morje, nekdp.j domeno turških
in benečanskih, kasneje francoskih in
angleških galej, za svoje morje. Letalo-
nosilke VI. armade penijo klasične he-
lenske vode okoli Cipra, pri katerem ne
moremo priti do rešitve, ker spada v
strateško mrežo NATO oporišč. Ista
armada noče iz Libanona, čeprav je
novi predsednik Libanona Karame spo-
ročil Mc Clintocku, da libanonska vla-
da ne upošteva ameriških pogojev umi-
ka. To se seveda da narediti. Ameriški
eksponent Samu, ki ga nobeden ne ma-
ra, vprizarja izgrede in s tem ustvarja
okoliščine, zaradi katerih jankeeji »mo-
rajo« ostati v Libanonu, da ščitijo red
in svojz prijatelje. Tudi ta burka je
zelo stara.
Posebno podobo zavzema ta burka na
Daljnjem vzhodu. Kitajci so iz »huma-
nitarnih« razlogov ustavili topniški o-
genj, Amerikanci pa so dali nekaj iz-
jav, ki kažejo, da stvar le ni preprosta.
Pogajanja med ZDA in Kitajsko v Var-
šavi sicer ne kažejo, da bi bila kaj bolj
uspešna kot nekoč v Pan Mun Jonu,
vendar je za zdaj važno to, da se vojna
ne razširi. Rusi pravijo, da je to no-
tranja zadeva Kitajske in da se v to
ne bodo spuščali, Amerikanci pa meni-
jo, da je Tajvan legitimna Kitajska. To
sta dve tako različni stališči, da ju ver-
jetno nobena stranka ne bo spremenila,
prav tako pa je verjetno, da se bo pre-
mirje podaljševalo, čeprav so Ameri-
kanci poslali na Formozo tudi bataljon
z raketnimi izstrelki.
SZ ne pozablja pri tem na demon-
stracije z Varšavskim paktom. Pretekli
teden je eden od zmagovitih maršalov
Konjev, poveljnik sil Varšavskega pak-
ta bil navzoč na proslavi 15. obletnice
ustanov tve poljske vojske, Poljski pa
j2 bilo obljubljeno 400.000 ton žita iz
sovjetskih za^og. In ker smo že pri
Poljski, navedimo, da je umrl papež
Pij XII., Pacelli, ki je v svoji vatikan-
ski politiki tako izrabljal Poljsko kot
antemurala christianitatis, da se to da-
našnji Poljski v notranjih težavah prav
močno pozna. Njena severna soseda on-
stran Baltika. Švedska, pa odločno ter-
ja atomsko oborožitev, češ da se sicer
ne mo-e spustit', enakopravno v tekmo
z os a'imr narod' in državami. Txi, fe-
liv Svedonia. srečna Švedska, ki si že
skopaj porabila, kaj pomeni og"nj in
meč vojnega besa!	T. O.
NOVICE NA MARSU
»Ti, ali je kaj novega na Luni?«
xNič!«
»Kaj potem tam doli na zemlji toliko kriče o nekem »Pionirju«.
Obrisi novega našina nagrajevanja
v gospodarstvu
v naših gospodarskih organiza-
cijah vlada veliko zanimanje za
spremembe v načinu nagrajeva-
nja in v instrumentih delitve do-
hodka med podjetji in skupnost-
jo.
O tem, kakšne spremembe je
pričakovati v prihodnjem letu,
so razpravljali na nedavnem ple-
numu Zveze sindikatov Jugosla-
vije. Predvsem bo treba vse go-
sp^arske organizacije dovesti v
enakopraven začetni položaj, da
bodo imele vse enake možnosti pri
ustvarjanju dohodka. To bo mož-
no doseči na ta način, da se bo
izvršilo tesno grupiranje podje-
tij po tem, kakšna je pri njih
stopnja presežka dela, kakšni so
proizvodni pogoji, tehnološki pro-
ces itd. Na ta način bo nastalo več
grup, morda preko sto, in za vsa-
ko od njih se bo uporabil poseben
kriterij delitve m^ podjetjem in
skupnostjo.
Tesno grupiranje podjetij je
nujno, če se hočemo izogniti mož-
nosti, da bi nekatera podjetja na
lahek način in brez prizadevanja
dosegla večji dohodek (zaradi mo-
nopolnega p>oložaja na tržišču,
boljš.h pogojev dela, ugodnejše
obrestne mere in zaradi drugih
boljših okolnosti) kot nekatera
druga podjetja.
Delo pri sestavljanju grupacij
je v teku in ko bo zaključeno, bo-
do predlog proučili sindikati,
zbornice in združenja, nakar bo
osvojen. Hkrat bo z instrumenti
družbenega plana vsaki grupi po-
sebej zagotovljeno doseganje že
vnaprej določenega povprečja
plač.
Vse izgleda, da bo rešeno tudi
vprašanje progresivne stopnje
proračunskega prispevka na oseb-
ne dohodke in dopolnilni prispe-
vek obč ne, saj dosedanja stopnja
ne deluje dovolj st;mulativno na
povečanje produktivnosti in na
zmanjšanje delovne sile. Splošno
mnenje je, da se bo ta stopnja
precej ublažila, in sicer tako, da
ne bo več zavora, temveč da bo
omogoč.la vzporedno s produktiv-
nostjo dela tudi porast osebnih
dohodkov delavcev.
Prihodnje leto ne bo nobenih
omejitev, ki bi destimulativno
vplivale na proizvajalca in delov-
ne kolektive. Nasprotno, vsako-
mur bo zagotovljeno, da bo po-
večal osebne dohodke skladno s
povečano produktivnostjo dela.
iMinimalni osebni dohodki bodo
ostali tudi drugo leto kot instru-
ment delitve med podjetji in
skupnostjo, vendar bodo spreme-
njeni. Doslej so v razpravi trije
načmi za ugotavljanje minimal-
nih osebnih dohodkov, in sicer na
podlagi delovnih mest, na osnovi
poklica in kvalifikacije posamez-
nika in končno na osnovi povpreč-
nega minimalnega osebnega do-
hodka za vsako grupo. Tretja va-
rianta ima največ prednosti in vse
izgleda, da bo obveljala.
Povprečen minimalni osebni
dohodek dobimo na ta način, če
izvršimo korekture dosedanjih
minimalnih osebnih dohodkov v
tem smislu, da njihovo povprečje
odgovarja povprečni plači, katero
za vsako grupo predvideva druž-
beni plan in instrumenti delitve.
Po ugotovitvi minimalnega oseb-
nega dohodka bo delovni kolek-
tiv po svoji uvidevnosti določil
minimalne dohodke za vsakega
posameznega delavca. V to se ne
bo nihče vmešaval. Sindikat in
združenje bosta predpisala le raz-
pon med najnižjim in najvišjim
minimalnim osebnim dohodkom
za vsako grupo posebej, da bi ta-
ko onemogočili uravnilovko ali pa
pretirano velike razpone.
Te spremembe v načinu nagra-
jevanja in delitvi bodo vsem pod-
jetjem nudile enake začetne mož-
nosti za doseganje dohodka. Ra-
zen tega pa bodo zagotovile, da
bodo vzporedno s porastom pro-
duktivnosti dela rasli tudi osebni
dohodki proizvajalcev. Vse to pa
bo ustvarilo pogoje, da bodo de-
lovni kolektivi začeli uporabljati
nač.n nagrajevanja po enoti pro-
izvoda, kar bo še posebej vpliva-
lo na porast proizvodnje v mno-
gih podjetjih.	M. M.
17. OKTOBRA — STEV. 41 ^^^ STRAN
ta teden*ta teden*ta teden
Utrinki z zadnje seje
Okrog dolge mize sede odborniki. Kar
lepo število jih je, toda med njimi le
dve ženi. Na enem koncu mize sedi
predsednik občine tov. Anderluh in vo-
di sejo obeh zborov šmarske občine.
Predmet razprave: Marija Habjan,
poročena Bratuš, Korpule 4. Iz raz-
POSEBNA SPECIALITETA ŠMARSKE
GOSTILNE:
SVEŽI SMRAD IN ROJI MUH IZ
SOSEDNJEGA HLEVA.
prave povzamem, da je bila njej pred
leti odvzeta po zakonu o nacionaliza-
ciji gostilna z gospodarskimi poslopji,
v zameno pa je dobila staro graščino
v Korpulah, ki je nekoč služila celj-
skim grofom, kadar so tod hodili na lov.
Habjanova se je pritožila na najvišje
instance, ki so odločile, da ji občina da
milijon dinarjev odškodnine za gradnjo
novega hleva blizu graščine, kjer sedaj
stanuje. Sedaj ima namreč živino v
svojem nekdanjem hlevu, ki pa je tako
blizu nacionalizirane gostilne, da smrad
in roji muh iz hleva resno ogrožajo
njeno poslovanje. Vsekakor je to proti
vsem predpisom sanitarne inšpekcije.
Problem je namreč v tem, da mora
živina iz hleva. Da se pa to uresniči,
bi morala občina bivši lastnici postaviti
nov hlev v vrednosti milijon dinarjev.
Občina pa trenutno nima denarja.
Tako približno je tekla razpravcOKa-
ko bo pa zadeva, ki za Šmarje predstav-
lja že resen problem rešena, bo pa od-
ločil novi občinski odbor, ki se bo mo-
ral s to neprijetno zadevo vsekakor še
enkrat spoprijeti.
Druga točka dnevnega reda: Razpra-
va in sprejem perspektivnega načrta
šmarske občine.
Načelnik gospodarskega sveta tovariš
Kidrič čita važnejša poglavja iz načrta.
Družbeni dohodek se bo povečal v
petih letih za 40%, ali letno za 8%,
osebna potrošnja se bo letno dvignila
za 6 do 7%.
Kmetijska proizvodnja se bo letno
povečala za 13%.
Elektrifikacija naselij, nova stano-
vanja in povečanje negospodarskih in-
vesticij.
Sledijo ostale panoge, pomešane z
nebroj številk. Gostinstvo, obrt, trgo-
vina, gradbeništvo, promet itd. Do tu
je šlo vse gladko.
Predsednik občine otvori razpravo.
Menil sem, da bo tu mnogo vprašanj,
predlogov, mnenj. Saj o tako važnih
stvareh, kot je petletrvi perspektivni
plan razvoja, bi se morali odborniki
temeljito pogovoriti.
Zmotil sem se. Potem je šlo še bolj
gladko kot prej.
Zavladala je tišina. Nihče se ni ogla-
sil. Niti od občinskega zbora niti od
proizvajalcev.
Predsednik je dal načrt na glasova-
nje. Načrt je bil soglasno in brez pri-
pomb sprejet.
Vse je potekalo formalno. Nehote se
mi je vsilila misel, zakaj tako. Ali so
res vsi odborniki enakih misli, ali se
res povsem strinjajo z osnutkom? Mor-
da so osnutek temeljito že proučili v
raznih komisijah in svetih in že tam
dali svoje pripombe? Morda! In prav
bi bilo tako! Ali pa menijo, da se o
načrtu ne splača razpravljati, ker bodo
morali odborniki združene obsotelske
občine še enkrat razpravljati o njem,
ko bodo sklepali o načrtu nove, večje
občine.
SMARTEKS Z OSNOVNIMI
SREDSTVI, TODA BREZ OBRATNIH.
Naj bo tako ali drugače, vsekakor je
tako važen načrt vreden večje obrav-
nave kot je bil na tej seji, čeprav je
bila zadnja.
Proti pričakovanju pa je bila ži-
vahna in zanimiva zadnja točka dnev-
nega reda — razno. Res je, da je pri
tem največ govoril predsednik zbora
proizvajalcev, tovariš Videčnik, ki je
nakazal niz pomanjkljivosti in težav,
s katerimi se je spopadal zbor proiz-
vajalcev.
Listam po notnnarslri heležnici. V
njej sem si zapisal približno takole:
—	Predlog, da kmetijske zadruge za-
držijo prispevek v višni 25%, ki bi ga
morale odvesti v investicijski sklad ob-
čine, so soglasno sprejeli. Občinam je
namreč dano v prosto presojo ali naj
ta prispevek zahtevajo ali pa se ga od-
povedo v korist zadrug. Odborniki so
menili z ozirom na važne naloge, da ta
sredstva ostanejo pri zadrugah.
—	Podjetje »Mesnine« v Podčetrtku
ni na pravi poti. Slišati je, da isti člo-
vek kupuje živino, prodaja meso, dela
obračune, »podjetje« pa je bilo kazno-
vano zaradi dviganja cen z denarno
kaznijo 60.000 din. Menili so, da se v
tem podjetju skriva zasebnik pod socia-
listično »marelo«. Zato bo moral zbor
proizvajalcev tam vtakniti svoj nos in
napraviti red.
—	S »Smarteksom« so težave. Dobil
je obratna sredstva, sedaj trenutno dela
usluge za »Metko« v Celju. Vendar to
ne bo podjetja postavilo na lastne no-
ge. Potrebni so obratni krediti, brez
katerih podjetje ne bo moglo prav za-
živeti.
—	Pri Lesno industrijskem podjetju
v Mestinju niso odnosi med delavskim
svetom in upravo podjetja najboljši. Ne
znajo ločiti upravljanja od vodenja.
Člani delavskega sveta so odklonili ža-
ganje hlodovine državnemu posestvu
Jelšingrad, zasebnikom so pa žagali. Tu-
di izjava, da direktor ničesar ne po-
meni, ni v ponos delavskemu svetu. Ta-
ko jih gotovo v šoli za delavsko uprav-
ljanje niso učili.
—	Gradbeno podjetje Remont je bilo
v težavah. Zato mu je občina odredila
pavšal namesto rednega obračuna. Ta
sklep so nekateri napadali, češ da je bil
storjen iz osebnih motivov. Predsednik
zbora proizvajalcev je pojasnil, da je
bilo to nujno, ker je podjetju grozila
likvidacija in bi tako bilo brez dela 150
ljudi.
To in še vrsta drugih stvari je prišlo
na dan v zadnji točki dnevnega reda,
čeprav so za občino to važni problemi,
ki zaslužijo gotovo važnejše mesto na
rang lestvici dnevnega reda občinske
seje.
Zbor proizvajalcev nove občine bo
imel polne roke dela, če bo hotel, da ho
takih problemov vedno manj. Prav bi
bilo, da bi se predvsem uveljavila mi-
sel predsednika, ko je dejal, da bo mo-
ral v bodoče zbor proizvajalcev bolj
POD SOCIALISTIČNO »MARELO«
PRIVATNA PRODAJA.
zasledovati, kaj se dogaja v podjetjih
in kako delajo delavski sveti. To bo
vsekakor boljše kot na kraju, ko je
po navadi že prepozno, ugotavljati na-
pake ter tolči po kolektivih.	-ma-
Promet trgovine s hmetijskimi pridelki
Kakor smo že poročali je bila včeraj
v Trgovinski zbornici razširjena seja
Odbora za odkup in prodajo kmetijskih
pridelkov. Na seji so med drugim raz-
pravljali o tržišču kmetijskih pridelkov,
preskrbi prebivalstva, odloku o eviden-
ci in kontroli cen ter drugem.
PO KVALITETNIH JABOLKAH
DOVOLJ POVPRAŠEVANJA
Od predvidenega tržnega viška ja-
bolk 1200 vagonov je bilo doslej od-
kupljenih približno 400 vagonov. V
zadnjem času pa odkup ni povsem za-
dovoljiv. Temu je deloma vzrok slaba
organizacija odkupa pri nekaterih za-
drugah, ki nimajo dovolj embalaže,
skladišč in niti sposobnega kadra. Gle-
de embalaže so posebne težave v tem,
da vračajo kupci embalažo iz južnih
republik šele po 4 tednih in celo dveh
mesecih. Ta embalaža pa je marsikdaj
v takem stanju, da ni več uporabna.
V precejšnjih primerih jabolk ne od-
kupujejo po sortah in kategorijah, ka-
kor to predvideva jugoslovanski stan-
dard in dogovor o cenah, temveč kar
na »čez«. Zaradi tega pridelovalci ne
dobijo pravilno plačanega sadja glede
na njegovo dejansko vrednost, upošte-
vajoč pri tem kvaliteto in vrsto. Do-
govorjene cene, ki veljajo kot prodajne
cene za zadrugo, so si pridelovalci po-
nekod zelo napačno razlagali, računajoč,
da bo zadruga plačevala jabolka njim
po teh cenah. Da bi bila nakupljena
cena za jabolka enotna, so izdale po-
slovne zveze zadrugam enotna navodila
o cenah, po katerih naj kupujejo ja-
bolka. Ker s prodajo jabolk trenutno
ni težav in je po kvalitetnih jabolkah
povpraševanje, si bodo morale zadruge
prizadevati, da odkupijo še 500 vago-
nov jabolk in tako dosežejo predviden
odkup. Zbornica bo tesno spremljala
odkup in si prizadevala, da se jih od-
kupi in proda čimveč.
ZASTOJ PRI ODKUPU KROM-
PIRJA
Dogovor o najvišji nakupni ceni za
krompir slabših vrst 8 din in za kva-
litetne vrste 11 din pri pridelovalcu, je
povzročil zastoj odkupa v našem okra-
ju, Zaradi tega se naš okraj oskrbuje
s krompirjem pretežno iz drugih okra-
jev, kjer je mogoče kupiti krompir po
določeni ceni. Pridelovalci v okraju
prodajajo krompir individualnim po-
trošnikom po višjih cenah, preostanek
pa bodo verjetno uporabili za krmo. To
je sicer v določenem smislu pozitivno,
vendar je pojav, da uvažamo iz drugih
okrajev za prehrano slabši krompir,
dober krompir v okraju pa uporablja-
mo za krmo, vreden premišljanja.
To je skoraj vsakoleten pojav, ker se
pri dogovru o cenah premalo upošteva
tista proizvodna področja, ki imajo kva-
litetnejši krompir in da so proizvodni
stroški takega krompirja nujno višji.
PREKUPČEVANJE Z JAJCI
Trenutno zelo primanjkuje jajc. Od-
kup pri zadrugah je minimalen in ne
krije niti najnujnejših potreb. Temu je
tudi vzrok porasta cen, ki je preko-
meren. To situacijo pa izkorišča večje
šteVlilo tako imenovanih jajčaric, ki
nakupujejo jajca po domovih v šmar-
skem. in okoliških področjih ter jih no-
sijo na trg v Trbovlje in Celje, kjer
izkoriščajo trenutno situacijo in navija-
jo cene. Tako je bilo pred dnevi ugo-
tovljeno, da je samo v Grobelnem vsto-
pilo v vlak 8 jajčaric, od katerih je
imela vsaka nad 1000 jajc. Ce upošte-
vamo, da znaša razlika med nakupno
in prodajno ceno za jajce od 4 do 7 din,
potem je to vsekakor »pošteno« pla-
čano delo. Zbornica bo predlagala pri-
stojnim republiškim organom, da se
tako prekupčevanje z jajci prepreči.
ZA OZIMNICO MED CELJANI
PREMALO ZANIMANJA
Večina delovnih kolektivov oziroma
potrošnikov se je z ozimnico že precej
oskrbela. Sindikalnim organizacijam je
bilo v letošnjem letu priporočeno, da
naj kupujejo kmetijske pridelke od
zadrug, ne pa od zasebnih prideloval-
cev. Ugotovljeno pa je bilo, da so ku-
povali sindikati le del blaga pri zadru-
gah, več pa pri pridelovalcih. Deloma
so bile temu krive tudi zadruge, ki niso
bile v stanju zadovoljiti potreb večjih
kolektivov in so jih napotile do pride-
lovalcev.
V	večjih središčih, kot n. pr. v Celju
pa ni opaziti posebnega zanimanja za
ozimnico. Kaže, da se bodo nekateri po-
trošniki oskrbovali raje sproti preko
trgovske mreže, kar je tudi povsem
razumljivo, če upoštevamo, da v novih
stanovanjih ni primernih kleti in je ta-
ko nakup ozimnice vezan na precejšen
rizik.
TEŽAVE V PRESKRBI Z MESOM
V	mesecu juliju so bili v našem okra-
ju ukinjeni vsi sejmi in uvedeni za-
družni dogoni. Ker pa ostali okraji sej-
mov niso ukinili, se kažejo zaradi tega
določene težave v preskrbi z mesom.
Na zadružne dogone pride zelo malo
živine in to ne zadostuje za kritje po-
treb v okraju, poleg tega pa nekatere
zadruge še prodajajo živino izven
okraja.
Zaradi takega stanja si morajo me-
sarska podjetja nabavljati 80% živine
na sejmih v drugih okrajih, pri čemer
pa nastajajo nepotrebni stroški. Skle-
njeno je bilo, da v kolikor v dogled-
nem času ne bodo ukinjeni sejmi tudi
v drugih okrajih, se bo na področju
okraja ponovno uvedlo sejme. Kaže pa,
da sejmov ne bo potrebno uvajati v
vseh občinah, ker so ponekod zadružni
dogoni z uspehom nadomestili dose-
danje sejme.
9 šoštanjshi občini so ppaznoiiali
v TOPOLSICI SO ODKRILI SPOMINSKO PLOSCO, KOT SPOMIN NA DAN,
KO JE BILA V TEM KRAJU PODPISANA KAPITULACIJA NEMŠKIH
OBOROŽENIH SIL ZA JUGOVZHODNO EVROPO
Prebivalci šoštanjske občine praznu-
jejo 8. oktober kot svoj občinski pra-
znik v spomin na prvi partizanski na-
pad na glavno mesto Šaleške doline, ki
6o ga izvedli borci Prvega štajerskega
bataljona v noči od 7. na 8. oktobra
1941. leta, V okviru prireditev na ta
praznik je bila v nedeljo 12. oktobra v
Topolšici najprej slavnostna seja obeh
zborov občinskega ljudskega odbora v
Šoštanju, nato pa še množično zborova-
nje z odkritjem spominske plošče.
Lepo, toplo in sončno vreme je pri-
vabilo minulo nedeljo v Topolšico okoli
2000 prebivalcev Šaleške doline. Pa tu-
di sam zdraviliški kraj se je za ta obisk
lepo pripravil. Vse je bilo tako, kot za
velik praznik.
Kot uvod v zaključne prireditve na
čast občinskega praznika je bila slav-
nostna seja občinskega ljudskega odbo-
ra, ki so se je razen članov obeh zborov
udeležili še sekretar OK ZKS Celje
Franc Simonič, predsednik Okrajnega
odbora Zveze borcev in narodni heroj
Ivan Kovačič-Efenko, zvezni ix)slanec
Peter Šprajc, predsednik OZZ Maribor
Jože Globačnik itd. O prazniku, prvem
partizanskem napadu in nato o gospo-
darskih uspehih ter nalogah na področ-
ju Šaleške doline je govoril predsednik
občinskega ljudskega odbora Šoštanj
Stane Ravljen.
Po slavnostni seji se je skozi Topolši-
co razvila povorka, v kateri so sodelo-
vali gasilci, pripadniki predvojaške
vzgoje, taborniki in seveda obe godbi na
pihala — iz Šoštanja in Velenja, Kmalu
ra tem pa se je na prostoru pred sindi-
kalno dvorno začelo nmožično zboro-
vanje. Spregovorila sta ljudski poslanec
tov. Jože Marolt in predsednik OO ZB
tov. Andrej Stegnar, ki je odkril tudi
■pominsko ploščo. Za tem je še sprego-
voril tov. Simonič o velikih usi)ehih de-
lovnih ljudi šoštanjske občine v letih
po vojni.
Veliko pozornosti je vzbudil tudi tisti
del njegovega govora, v katerem je
osvetljil gonjo nekaterih državnih in
partijskih voditeljev vzhodnoevropskih
držav in Kitajske proti našemu vo^tvu
in našim narodom.	-mb
„Krstitelji" vin pred sodiščem
v mnogih gostinskih lokalih celjske-
ga okraja je slišati kritiko in negodova-
nje gostov nad slabo kvaliteto vin in
visokimi cenami. Za slabo kvaliteto vin
(zlasti nizko stopnjo alkohola) največ-
krat niso odgovorni proizvajalci, tem-
več se kvaliteta vina poslabša v samem
gostinskem podjetju, in sicer že v kleti
ali pa v točilnici s prilivanjem vode. Da
je temu res tako, nam pričajo gospodar-
sko kazenski postopki in izrečene kazni.
Tako je Okrožno gospodarsko sodišče
v Celju obravnavalo zaradi gospodar-
skih prestopkov naslednja gostišča in
gostinska podjetja:
Gostinsko podjetje Gaberje — Celje
je v aprilu v svoji ix)slovalnici »Dra-
meljčan« prodajalo vino, ki je imelo v
točilnici 8-7 vol. % Mlgh (volumskega
odstotka maligana), v kleti pa 9,3 vol. %
Mlgh, iz česar izhaja, da je bilo enemu
litru vina v točilnici prilite 6,5% vode.
Sodišče je podjetju izreklo denarno ka-
zen v višini 50.000 din.
Restavracija »Skalna klet« v Celju
je v aprilu prodajala vino gostom, ki je
v točilnici imelo 8,7 vol. % Mlgh, v kle-
ti pa 10 vol. % Mlgh. K enemu litru vi-
na v točilnici je torej bilo prilito 13%
vode. Sodišče je to gostišče kaznovalo
z denarno kaznijo 20.000 dinarjev.
Gostinsko F>odjetje »Branibor« v Celju
je ravno tako v aprilu prodajalo vino,
ki je imelo v točilnici 8,3 vol. % Mlgh,
v kleti pa 9,8 vol. % Mlgh. K enemu
litru vina v točilnici je bilo prilito vode
za 15,3%. Sodišče je podjetju izreklo
denarno kazen v višini 50.000 dinarjev.
Restavracija »Kladivar« v Celju je
v aprilu prodajala belo vino, ki je ime-
lo v točilnici 9,2 vol. % Mlgh, v kleti
pa 10,2 vol. % Mlgh. V točilnici je torej
bilo k enemu litru vina prilito 10% vo-
de, Ravno tako tudi rdeče vino, ki je
imelo v točilnici 8,8 vol. % Mlgh, v kle-
ti pa 9,3 vol. % Mlgh. Sodišče je re-
stavracijo kaznovalo z denarno kaznijo
50.000 dinarjev.
V Hotelu »Bohor« v Rogaški Slatini
so v juniju prodajali rdeče vino, ki je
imelo v točilnici 8,44 vol. % Mlgh, v
kleti pa 9,28 vol. % Mlgh. To vino pa je
bilo kupljeno z maligansko stopnjo 9,6%,
K enemu litru vina v točilnici je bilo pri-
lito za okrog 9% vode. Podjetje je bilo
kaznovano z denarno kaznijo 50.000 din,
odgovorna oseba pa z denarno kaznijo
5000 dinarjev.
Gostišče »Pri mostu« v Slov. Konjicah
je v prvi polovici leta 1958 prodajalo
vino in pelinkovec, h kateremu je pri-
livalo vodo, tako da je na dan kontrole
izkazovalo pri vinu 144 litrov viška, pri
pelinkovcu pa 11 litrov. Bivša uprav-
nica tega gostišča je organu inšpekcije
in tudi pred sodiščem priznala, da je
razlika nastala s prilivanjem vode v
sod v kleti. Tako je podjetje prodalo
144 litrov vode za vino in 11 litrov vode
za pelinkovec ter potrošnike oškodova-
lo za preko 42.000 din. Sodišče je bivšo
upravnico kaznovsdo z denarno kaznijo
15.000 din, gostišču pa odvzelo premo-
ženjsko korist v znesku 42.200 dinarjev.
V vseh navedenih primerih so izvr-
šile kontrolo tržne inšpekcije, ki so od-
vzele vzorce vin iz kleti in točilnic ter
te vzorce dale v strokovno laboratorij-
sko analizo Okrajnemu higienskemu
zavodu v Celju oziroma Kmetijskemu
inštitutu v Ljubljani. Analizni izvid in
strokovna mnenja teh ustanov so p>o-
kazala, da vzorci odvzetih vin v točil-
nicah glede na odstotek alkohola in
hlapne kisline niso bili primerni, ker
je vino zalito z vodo. Pri tem pa je tudi
važna okolnost, da je v nekaterih pod-
jetjih in gostiščih tudi vino v kleti iz-
kazovalo znatno nižjo stopnjo alkohola
od tiste pri nakupu, kar je razvidno iz
računov. Nabavna in prodajna cena se
v glavnem ravna po odstotku alkohola.
Vsa gostinska podjetja in gostišča, ki
so bila kaznovana, so vina prodajala z
označbo tiste kvalitete, po kateri so bi-
la nabavljena in seveda tudi ceno dolo-
čila po deklariranem odstotku alkohola.
Skoraj v vseh primerih je cena enemu
litru vina presegala 250 dinarjev.
Zastopniki obtoženih gostinskih pod-
jetij in gostišč so se zagovarjali, da je
kontrola nad gostinskim osebjem, zla-
sti natakarircami težka, da vino v točil-
nicah izhlapeva itd. Sodišče pa takšnih
izgovorov ni moglo upoštevati, ker bi
na ta način gost ne bil zaščiten pred
brezvestnim ravnanjem takšnih gostin-
skih uslužbencev, ki so očividno prili-
vali k vinu vodo in si na ta način
ustvarjali postranski zaslužek. Ravno
tako je nemogoče, da bi alkohol izhla-
pel v tako visokem odstotku pri preta-
kanju vina v točilnici, saj je analiza
ugotovila, da je bila spremenjena tudi
kislina vin, ka očitno kaže, da je biUi
prilita voda.
Organi upravljanja gostinskih podje-
tij ter kol^tivi gostišč bodo vsekakor
morali posvečati več pozornosti solidne-
mu poslovanju, posebno pa ix>večati
kontrolo in odgovornost nad tistimi go-
stinskimi delavci, ki se poslužujejo so-
cialističnemu gostinstvu tujih in škod-
ljivih dejanj. Saj mečejo z njimi slabo
luč na celotno naše gostinstvo, ki je
doseglo po osvoboditvi že lepe uspehe.
Upajmo, da bodo izrečene kazni vzgoj-
no vplivale na te kolektive in da se v
teh gostiščih ne bo več zgodilo kaj po-
dobnega.	A. S.
Tržnica v Šoštanju!
Za malo pokrito tržnico, ki stoji za
Kajuhovim domom v Šoštanju, ne bi
mogli trditi, da služi v celoti svojemu
namenu. Ko smo se pred dnevi mudili
v Šoštanju, smo bili priča kaj svojevrst
nega tržnega reda.
Na kamnitih mizah in drugih stojni
cah je bilo polno bižuterije, osladnih
mavčnih kipcev, izdelkov iz železa (se
kire, kose, motike itd.), potem so na trž-
nici prodajali tudi klobuke, kape, mreže
in ne vem kaj še vse. Tako ni bilo pro-
stora za prodajalke sadja. In na naši
sliki jih vidimo, kako prodajajo grozdje
kar na tleh poleg tržnice.
Kulturni spomeniki Celja in okolioe
STARA GROFIJA
Najmarkantnejše poslopje mesta Celja
je njegova Grofija, ki s svojo mogočno
južno fasado dominantno obvladuje sa-
vinjsko veduto mestnega organizma,
medtem ko se s svojo dvoriščno stranjo
preko igrivega motiva stebriščnih
arkad neprisiljeno vključuje v njegovo
notranjo podobo.
Mesto, kjer Grofija stoji, ima dva-
itisočletno gradbeno tradicijo, saj so bili
pod njeno vzhodno fasado najdeni
ostanki riimske (freske) in srednjeve-
ških sita vb, pač stranskih iposlopij me-
stnega gradu, katere je 1. 1580 kupil
grof Jobst Jožef Thurn od nadvojvode
Karla II. imenovani grof je dal stara
gotska poslopja ipodreti ter na njihovem
mestu zgraditi sedanjo palačo imenova-
no »Grofijo«. Iz arhivskih in stilno-kri-
tičmh razlogov moremo čas nastanka
palače pnastaviti v decenij okoli 1. 1590.
Tedaj je stavba obsegala samo dana-
šnje enonadstropno jedro, ki je bilo
proti Savinji pomaknjeno preko mest-
nega obzidja ter v pritličju spremenje-
no v bastijo. Njena stavbna organiza-
cija je še sedaj jasna: v vzhodnem trak-
tu so se nahajali domestikalni, v glav-
nem dominalni, v pritličju gospodarsko-
utilitarni, v nadstropju gosposki prosto-
ri (piano nobile). Glavni trakt je bil si-
metrično koncipiran, v arhitektonsko
ix>udarjeni osi se je nahajala glavna
dvorana z balustradnim balkonom proti
Savinji ter mogočno tempera slikarijo
iz približno 1. 1600 na stropu. Ta slika-
rija, ki je lep primer mešanice pozno-
renesančnega kvadraturizma dn zgod-
njebaročnega iluzionizma, je delo sli-
karja, ki je bil severnoitalijansko, ver-
jetno benečansko šolan.
Renesančno statično koncipirano stav-
bo je zaključevala mogočna trapecasta
streha, ki ji je s svojo strmo kantileno
dajala nekaj severnjaškega dinamizma
in s tem posebnega razpoloženja, ki ni
razpoložljivo z izključno italijanskih
stilnih poziicij, ampak je produkt med-
sebojne mešanice obeh smeri.
Izgleda, da je grofom Thumom novo-
zgrajena stavba postala kmalu premajh-
na, zato so okoli 1620. leta prizidali na
zapadu dolg ozek prizidek, katerega so
na jugu naslonili na mestno obzidje, na
severu pa so ga pomaknili približno
2.5 m pred severno fasado jedra. Tudi
to poslopje je bilo enonadstropno ter
proti Savinji opremljeno z velikim zi-
danim erkerjem. V pritličju je obsega-
lo remizo, orožarno in hlev, v nadstropju
pa večjo dvorano in vrsto štirih sob.
Kmalu IX) nastanku prizidka, so grof-
je, sledeč novim baročnim zahtevam po
boljši stanovanjski komunikaciji in po
razkošnejšem dostopu v piano nobile,
zgradili okoli 1. 1640 sedanje arkadne
hodnike, v katerih sicer žive takrat pre-
vladujoči italijanski renesančni vzora, a
so močno rusticirani. Dostop do prizida^
nih galerij je bil prvotno raven, a so
ga po2aieje nadomestili s sedanjim eno-
ramoim stopniščnim dozidkom, katere-
ga krasi grb grofov Thum-Vallesassina.
Z dograditvijo prizidka se je za'ključil
stavbni razvoj Grofije, ki obsega čas od
1580 do 1660, torej dobo 80 let, ko so se
po peripetijah antireformacije polago-
ma umirili duhovi in se začeli priprav-
l.ati na bogato žetev baroka.
Večje predelave je Grofija doživela v
drugi polovici 18. stol. za vlade grofa
Maksimiljana Žige Thuma in njegove
žene Filipine Herberstein, katerih na-
slikana grba sta še opazna nad nekda-
njim vhodom v remizo. Usodni posegi
v njeno stavbno organizacijo pa so se
začeli šele z leti 1869-1872, ko je mestna
občina kupila Grofijo ter jo preuredila
v šolske namene. Takrat je bil zapadni
prizidek dvignjen za drugo nadstropje,
opremljen z lesenimi mostovži ter v
njega vdelano štiriramno stopnišče.
Jedro samo je doživelo predelave pred-
vsem v notranjščini, zunaj so mu spre-
menili le okna.
Po izselitvi šole 1. 1913. je mestna ob-
čina namestila v Grofijo okrožno sodi-
šče, ki je v njej poslovalo prav do 1945.
Stavba je zopet doživela vrsto predelav,
ki so ji bile samo v škodo. V letih 1926
do 1927 so obnovili njeno zunanjščino
(od takrat njena neokusna, skoraj črna
barvna prevleka), in balkon ter odkrili
in restavrirali slikarijo glavne dvorane,
imenovano odtlej »Celjski strop«.
Ker je stavba med zadnjo vojno močno
trpela, so jo po vojni za silo obnovili
ter vanjo namestili obe važni kulturni
ustanovi: muzej in študijsko knjižnico.
V takem stanju je Grofija dočakala
leto 1958., ki naj pomeni prelomnico v
njenem grad^benem življenju. Kar se je
doslej nesmiselno predelovalo v korist
raznim trenutnim potrebam, naj se
umakne ustvarjalni volji arhitekta-kon-
servatorja, ki bo iz stavbe znal izvabiti
vse one načrte in skrivnosti, katere si
je stavba nabrala v teku svojega več-
stoletnega življenja in ki čakajo raz-
odetja. Pri tej obnovi ibo moral zapadni
prizidek iz tehničnih razlogov pasti, na-
domestil ga ibo novi trakt, ki bo smisel-
no in funkcionalno kar najtesneje po-
vezan z jedrom. Obnovljena Grofija bo
po svoji kulturni obliki in vsebini po-
stala eno glavnih prosvetnih žarišč
Celja in okolice. Želimo samo, da 'bi se
obnova stavbe čim hitreje in čim uspeš-
neje razvijala ter tako ohranila enega
arhitektonskih biserov Slovenije, na ka-
terega je in bo upravičeno ponosno
Celje in njegovo prebivalstvo.
Jože Curk
Detajl znamenitega »Celjskega stropa v Grofiji
KAREL GULLERS: PRVA IN TRETJA GENERACIJA (ŠVEDSKA^
Mednarodna razstava fotografij
»Družina in človek«
Mednarodna razstava fotografij pod
naslovom »Družina in človek« bo v
Zagrebu in Ljubljani. Ta razstava je
namenjena dostojanstvu človeka, nje-
govim vsakodnevnim doživetjern. trp-
ljenju, sreči, slabosti, vzvišenosti, okrut-
nosti, ljubezni in sovraštvu.
To mednarodno razstavo fotografij
si je zamislil in izvedel po dveletnem
napornem iskanju posnetkov direktor
oddelka v Muzeju sodobne umetnosti
v New Yorku. Na tej fotografski raz-
stavi bo preko 500 pKJsnetkov iz 68
držav. V Ljubljani bo gostovala od 19.
decembra do 19. januarja.
V tesai šoli širok pouk
Se v avstrijskih časih so zgradili v
Podčetrtku šolo, ki stoji skrita v senci
kostanjev, odmaknjena od naselja.
Navidez čedna, visoka je odgovarjala
takratnemu načinu poučevanja, danes
pa delavnemu šolskemu upravitelju
tov. Brileju, ki je zaslužen napredni
šolnik, saj je že dvakrat za požrtvoval-
no pedagoško delo odlikovan od pred-
sednika republike, ta stara šola zaradi
tesnih prostorov dela preglavice.
Štiričlanski učiteljski kolektiv išče
nove metode dela in skuša šolo čimbolj
približati življenju. Po vseh kotičkih so
izdelki tehničnega krožka, električne
napeljave, uvajajo neke vrste pionirsko
samoupravljanje v pionirski banki,
mlečni kuhinji. Reformirana šola sku-
ša tu najti trdna tla, saj že dolgo po-
skušajo ikljub tesnim prostorom dati
pouku širino v obliki delnega skupin-
skega ,pouka, posebnega skupinskega
načina spraševanja, da so učenci spro-
ščeni in se že tu v malem navajajo na
delo, ki ga bodo opravljali v življenju.
Vzgled Brilejeve šole, saj lahko tako
rečemo, je našel svoj odsev tudi v delu
sosednjih šol: v Virštanju, v Pristavi,
toda vsepovsod so ovire v tesnih pro-
storih in pomanjkanju gmotnih sred-
stev. Obsoteljčani že komaj čakajo, da
bodo zgradili obsotelsiko osemletko, ki
je v prihodnjih petih letih predvidena
nekje pri Imenem.
Učitelji-komimisti
so zborovali
Pred dnevi so se zbrali v Šoštanju
prosvetni delavci — komunisti. Sesta-
nek je vodil sekretar občinskega komi-
teja tovariš Jože Marolt. Pogovorili so
se o študiju programa ZKJ in sklenili,
da bodo program temeljito proučili na
gnupnih sestankih sindikalne podružni-
ce v Šoštanju, Velenju in Smartnem ob
Paki. Tja bodo povabili tudi učiteljstvo
oddaljenih vasi.
NateoaJ slov^enske drame
na Delavskem odru
Naše amaterske igralske skupine že dolgo
vrsto let pogrešajo v svojem repertoarju iz-
virne slovenske dramske tekste s tematiko, ki
je last našega časa, s tematiko, ki obravnava
naše življenjske probleme. Ta repertoarna kri-
za je zelo občutna in jemlje amaterskim igral-
skim skupinam nekaj tiste sočnosti in nepo-
srednosti, ki jo prinese popolnoma nehote na
oder vsak domači tekst.
Zato se je v letošnji sezoni odločil Delavski
oder v Ljubljani, da razpiše natečaj za izvirno
slovensko dramo, komedijo, enodejanko, mla-
dinsko in otroško igro. Ta akcija Delavskega
odra pa ima širši namen, kot bi se zdelo na prvi
pogled. Predpostavljamo, da danes v Sloveniji
mnogo ljudi piše an ustvarja drame, ki so take
ali drugačne kvalitete. Vemo, da ne pišejo te
drame, komedije in enodejanke samo tisti
ljudje, ki jim je pisanje poklic. Vemo, da jih
mnogo piše iz ljubezni do tega dela in iz Iju-
bežni do slovenskega gledališkega ustvarjanja.
Toda ti ljudje, kot je že stara in žalostna res-
mlca pri nas nikjer ne morejo tega svojega de-
la plasirati. Malokdo se danes zanima za te
tekste, za katere je očitno, da so pisani s srcem
ne pa s potrebnim dramaturškim znanjem. De-
lavski oder ob svojem razpisu, ki se bo za-
ključil 1. novembra tega leta, nima samo tega
namena, da bi poiskal, nagradil ali celo izdal
najboljši dramski tekst, ki ga bo dobil. Ima
namen, da poleg treh nagrad (od 100.040 do
50.000 din) ptrmaga tistim dramatikom, ki so
idejno pokazali veliko smisla za ustvarjanje
dramskih tekstov, pa jim primanjkuje osnov-
nega poznavanja dramske gradnje. Delavski
oder upa, da se bo njegovemu razpisu odzvalo
čim večje število dramatikov s svojimi dra-
mami, ker ta natečaj interesira ne samo ce-
lotno amatersko gledališko javnost, ampak tudi
dramatike same.
Glasbeno življenje v celjskem okraju močno pazoito
OKRAJNI SVET ZA KULTURO IN PROSVETO JE ZASEDAL
Pred kratkim je imel Svet za kulturo
in prosveto OLO Celje redno sejo, na
kateri je obravnaval predvsem proble-
matiko glasbenega življenja v okraju.
Glasbeno življenje, ki je osnovano na
izrazito amaterski bazi, je v Celju in
okolici izredno močno razvito, saj de-
luje v njemu 166 raznih zborov. Kljub
tej razveseljivi podobi pa kaže amate-
rizem znake razikroja, ker je prišel do
meja, kjer začenja profesionalizem, ka-
terega provincialni milje zaradi tehnič-
nih, finančnih in občekultumih razlo-
gov ne zmore. Valovi modeme glasibe z
izrazito polifonijo in široko kromatiko
so butnili ob jezove lokalnih zborov, ki
goje melodično pesem ter jih zamajali.
Mladina hoče novo, starejši vztrajajo na
tradicijah: iz tega nastajajo nasprotja,
ki povzročajo, da v večini zborov ni
dotoka mladine, zaradi česar zborovsko
življenje in njegove podedovane oblike
polagoma propadajo. Namesto njih se
pojavljajo manjše skupine, ki goje za-
bavno in jazov&ko glasbo ter utirajo pot
sodobnejšim glasbenim oblikam, ki se
ne dajo več umetno zadržati. Te mlade
zbore bo treba v bodoče posebej nego-
vati, ker bo iz njih zraslo naše novo,
moderno glasbeno življenje.
Pod drugo točko je Svet obravnaval
predlog Zakona o narodnih parkih, ki
je izzvenel v željo, da se naše pokrajin-
ske in naravne lepote ne kvarijo in
uničujejo kot doslej, da pa se tudi ne
zapirajo popolnoma tehničnim potrebam
modernega turizma.
V nadaljnjem je Svet obravnaval su-
gestijo zbiranja materiala ter inventa-
rizacije vseh predmetov in objektov, ki
bi lahko tvorili eksponate bodočega teh-
nično-muzejskega centra, potrebo po
oznaki vseh zaščitnih kulturnih spome-
nikov ter končno sklep, da se bo v
bližnji bodočnosti sklicala skupna seja
okrajnega in občinskega sveta za pro-
sveto in kulturo, ki bo obravnavala pro-
blematiko Grofije in Mestnega muzeja.
J. C.
film*film*film*film*film*film
Film H—8 v Celju
Najboljši domači film tega leta je
vsekakor H-8. Na filmskem festivalu v
Pulju je dosegel prvo mesto. Temu fil-
mu je dalo občinstvo, kot ocenjevalna
komisija vse priznanje in hvalo.
Iz povsem navadne zgodbe so usi)eli
ustvariti film velike napetosti in razgi-
banosti. Sam film deluje neposredno,
tako, da slehemega pritegne in ga vodi
do konca zgodbe. To je konec koncev
film, ki je osvobojen vsakega formaliz-
ma, »ix)etičnih« ambicij. To je film, v
katerem je vse funkcionalno s smislom
za dovršenost, ipredvsem pa je zgodba
zelo enostavna, toda na moč prepričlji-
va. Seveda ima tudi svoje slabe strani,
vendar so te v primerjavi s celoto ma-
lenkostne.
In kdo so avtorji tega filma? Scena-
rij sta v »kooprodukciji« napisala Ber-
kovič in Butarac, režiral je Nikola Tan-
hofer, izdelal pa ga je Jadran film.
Film H-8 bo v prihodnjih dneh na
sporedu tudi v Celju.
'tancer Milan:
Moja rast
Žerjavi nad polji
in moje pobeglo detinjstvo ...
Rastel sem v volčjih nočeh,
ko se po naši raztrgani zemlji
ni kupovalo cvetje
za obletnice mater in očetov,
temveč samo za njihove grobove.
In še in še
mračni krematorji grozijo
in še in še
iz groze
v grozo
svet pehajo.
Žerjavi nad polji letijo
in žalost polj
in rek
v razbeljenem somraku
topijo.
Žerjavi nad polji letijo .
Sence grobov
v moji duši trepetajo
in trgajo
trgajo mlado srce.
Žerjavi nad polji letijo
in z njimi
sence grobov.
Žerjavi nad polji.
Žerjavi nad rekami.
Žerjavi.
Cmi žerjavi...

TITO O KMETIJSTVU
oali napačno, je dejal tovariš Tito, če
l)omo na človeka gledali vsaj tako, ka-
kor na tovarno, z enako skrbjo in razu-
mevanjem. Povsod bi se morali prepri-
čati ali lahko naši delovni ljudje store
tisto, kar od njih zahtevamo, in ali ima-
mo pravico zahtevati od njih tudi tisto,
kar je skoraj nemogoče in kar škoduje
njihovemu življenjskemu standardu.
Ko je govoril o storilnosti, je tovariš
Tito poudaril, da si moramo prizade-
vati, da bi se povečala delovna storil-
nost, od katere je predvsem odvisen
življenjski standard samih delavcev. V
tej zvezi je med drugim dejal, da za-
devajo na večje težave tisti delavci, ki
so zaposleni v zaostalih industrijskih
podjetjih s staro tehniko, kakor delavci,
ki so zaposleni v novih podjetjih s so-
dobno tehniko. V takšni novi in sodob-
ni tovarni ni moč delovne storilnosti
pripisati samo delavcem, marveč tudi
sodobnim tehničnim sredstvom, med-
tem ko bi delavci v starih podjetjih s
svojimi telesnimi in umskimi sposob-
nostmi zboljšali proizvodnjo, če bi imeli
ustrezne pogoje. V mnogih krajih so
prišli že tako daleč, da naprej ne mo-
rejo več razvijati delovne storilnosti
Zato prav zdaj delamo na tem, je dejal
tovariš Tito, da odstranimo veliko raz-
liko med posameznimi panogami Indu-
(Nadaljevanje s 1. strani)
strije v tem oziru, da zaradi tega ne
bodo prizadeti tisti delavci, ki delajo v
starih in zaostalih podjetjih in ki niso
krivi, da ne morejo še bolj povečati de-
lovne storilnosti in zmanjšati proizvod-
nih stroškov.
Nato je tovariš Tito govoril o plač-
nem sistemu in dejal, da še ni tak, ka-
kršen bi moral biti. Zato si zdaj priza-
devamo urediti ta plačni sistem in na-
ša želja je, je med drugim dejal tovariš
Tito, da ustvarimo takšen plačni sistem,
ki bo res zadovoljil naše delavce, naše
delovne kolektive in vso našo skupnost.
Tudi o varčevanju je tovariš Tito
spregovoril nekaj zelo tehtnih besed.
Med drugim je dejal, da v mnogih kra-
jih premalo mislijo na varčevanje in da
še zmerom na različne načine razsipa-
jo sredstva. Ko je omenil nekaj prime-
rov razsipništva pri gradnji novih to-
varn in urbanističnem urejevanju mest,
je dejal, da je vprašanje, ali lahko na-
ša skupnost v času ko ljudje v mnogih
krajih še nimajo niti nekaj milijonov,
da bi si ustvarili najnujnejše pogoje
za življenje in razvoj, dovoli, da na dru-
gih straneh ne varčujemo in da razsi-
pamo sredstva. Jasno je, da tega ne
moremo. Zato moramo paziti na to in
povsod uveljaviti zavestno in nujno po-
trebno varčevanje.
trmoglavi nasproti investicijam, ki bodo
tudi kmetu več koristile, ker bo več
pridelal. V sodobnem kmetijstvu pa je
treba seveda investirati, treba je orati
s traktorjem in globoko, zemljo je treba
dobro pognojiti z umetnimi gnojili in
hlevskim gnojem, poleti je treba delati
nekoliko več, skratka treba je vložiti več
sredstev in več dela. Mi v praksi iaipri-
čujemo, kaj pomeni takšno delo, in do-
segli smo, da lahko v tako sušnem letu,
kakor je bilo letošnje, dosežemo velik
donos koruze in pšenice, takšen donos>
ki je celo presegel lanski, na poljih, ob-
delanih na sodoben način.
Kaj to dokazuje? To dokazuje, da
nismo več odvisni od »milosti neba« in
od tega, ali bo deževalo ali ne. To po-
meni, da je od nas samih odvisno, ka-
ko bo to vprašanje urejeno — in to naj
bi spoznali tisti naši nejeverni Tomaži
med kmeti, ki se iz raznih razlogov no-
čejo vključiti v zadrugo ali od nje za-
htevati pomoč pri delu.«
Ko je govoril o preskrbi našega pre-
bivalstva, je tovariš Tito med drugim
poudaril, da je bilo minulo leto izredno
plodno in da je tudi letošnja letina kljub
suši enaka petletnemu povprečju, kar je
treba pripisati sodobnemu načinu kme-
tovanja predvsem v naših državnih po-
sestvih. Kljub temu pa se mnogi vpra-
šujejo, je dejal tovariš Tito, zakaj cene
naraščajo, če je vse dobro obrodilo? To-
variš Tito je v tej zvezi dejal: »Mi ve-
mo, da so pri tem objektivni razlogi,
poznamo pa tudi subjektivne razloge.
Toda mnogo manj so tu kriva nezadost-
na gmotna sredstva, z boljšo organiza-
cijo, z več smisla za potrebe ljudi ti-
stih, ki so dolžni skrbeti za to, na pri-
mer v trgovini, bi se to ne zgodilo. V
Sloveniji, denimo, je obrodilo vse, ker
so bili ugodni pogoji in dovolj dežja.
Tam imajo toliko sadja, da se je drevje
kar lomilo pod njim. Prav tako je zelo
dobro obrodil krompir, razno drugo so-
čivje itd. Vse te pridelke bi radi prodali
po vsej državi in ponujajo jih po ugod-
nih cenah. Nekaterim našim trgovcem,
grosistom in drugim pa ne ustreza, da
bi kupili mn(^o blaga po nižji ceni,
marveč jim ustreza, da kupijo blago po
višji ceni, ker dobe tako več sredstev.
To je brezdušno? To ni socialistična
trgovina, to je špekulacija in tako ne bi
smeli delati na račun naših delovnih
ljudi!
Ni dvoma, da ponekod zadevamo na
težave, imamo pa tudi subjektivne či-
nitelje, kakor je lov za dobičkom itd.
Tudi nekateri naši odbori so bili zaple-
teni v to ali pa so premalo pazili na
takšne pojave. Tu imamo anomalijo: na
eni strani ima škodo proizvajalec, na
drugi pa potrošnik, korist pa samo po-
sredovalec. To moramo odpraviti in za-
to moramo delati vsi skupaj.«
Zadnji del svojega govora je tovariš
Tito posvetil zunanjepolitičnim vpraša-
njem. Med drugim je dejal, da je mir v
zadnjem času sicer v nevarnosti, ker
se stvari ostre do rezila noža, vendar
je treba upati, da do vojne ne bo prišlo,
ker se ljudje vojne boje in ker čedalje
bolj prihaja do izraza to, da mir ven-
darle ni odvisen od peščice odgovornih
ljudi, marveč od javnega mnenja vsega
sveta, od vseh miroljubnih narodov, ka-
mor spada tudi naša dežela, katere glas
v svetu je zelo močan. Dejal je tudi, da
naša vlada in naši narodi zagovarjajo
pravice kolonialnih narodov, da si sami
upravljajo, ker smo proti kolonializmu in
ker je to v skladu z našimi osnovnimi
načeli. Obsodil pa je tudi vzhodne de-
žele, ki so jih ideološke razlike v mne-
njih prenesle na državno linijo in nas po
krivem napadajo ter zmerjajo z izrazi,
ki so sramotni in nedostojni kulturnih
ljudi. V tem pogledu sta šli Bolgarija
in Albanija celo tako daleč, da sta že
prešli na teren iredentizma. Tovariš Ti-
to je na koncu svojega govora dejal, da
naše ljudstvo ne želi sporov in želi da
bi se odnosi čimprej izboljšali. Zelo radi
bomo sprejeli od njih določene pozitiv-
ne stvari, ki so koristne za razvoj našt
skupnosti, ne bomo pa se izneverili sta-
lišču, da nihče nima pravice vmešavat:
se v naše zadeve, in da lahko sam;
upravljamo svojo deželo.
Zadnji dnevi...
Dovolj važna okolnost: (polletni občni
zbor kmetijske zadruge in zbor voliv-
cev, na katerem naj bi vranski občini
postavili »piko na i« — se mi zdi, da
je preteklo nedeljo dopoldne privabila
vse premalo število občanov vranske
občine pod krov kinodvorane. Je bila
mar to resignacija »nad bojem brez upa
zmage«, malodušnost, vižaljenost? Nad
čim in zakaj?
S kakimi 130 člani zadruge in volivci
so najprej opravili polletni občni zbor.
Slišali smo poročila upravnega in nad-
zornega odbora, gospodarsko in finanč-
no poročilo, predloge za kandidate za-
družnega sveta ter vrsto umestnih kri-
tičnih pripomb.
Gospodarski položaj vranske zadruge
se je v zadnjih letih močno utrdil. In
če izvzamemo nekatere slabosti organi-
zacijskega značaja, je treba priznati, da
je vranska zadruga to leto kar dobro
gospodarila. Res pa je, da po vprašanju
uvajanja konkretnih proizvodnih odno-
sov članstva z zadrugo v obliki koope-
racije ali skupnosti s strani vodstva
(vsaj starega!) ni bilo dosti storjenega
Citanje poročil se bliža kraju. Volivc:
ske ambulante in osemenjevalnice. In
baje nam hoče Žalec vzeti živinozdrav-
niika, toda živinozdravnik mora ostati
tu, ker ga naš živinorejec rabi. In naš
okoliš je dovolj močan, da bi moral
imeti lastno ambulanto.«
»Kdo vam le hoče vzeti živinozdrav-
nika! Toda stanovanje mu bo treba pre-
skrbeti, da vam sam ne bo ušel.«
Se en previdno-preračunljiv in nu-
jen predlog se utrga iz množice:
»Ambulanto je treba takoj začeti gra-
diti in mesto takoj zakoličiti ker 14 dni
smo še občina, potem ne več. Vprašanje
je, če nam bo ambulanto potem nova
občina začela graditi?! Naj še danes
občni zbor zglasuje prispevek KZ Vran-
sko v ta namen!«
Zadruga je pripravljena prispevaiti
400.000 din. In tako bodo še vedno ne-
zaupljivi Vrančani hitro začeli graditi
ambulanto — dokler so še občina ...
NA DAN MRTVIH BOMO ŽE V
DRUGI OBCINI
Po zaključnem polletnem občnem zbo-
ru KZ otvori predsednik vranske obči-
ne zbor volivcev te, »danes še obstoječe
pozorno slede vsaki besedi, saj si kateri
od časa do časa z okorno roko napiše
kakšno pripombo na košček papirja ali
cigaretno škatlo. Tako je pri točki
»razno« sprožena neka skrivna vzmet
in roke se dvigajo.
volivci in Člani kz terjajo
odgovore...
»Pri izbiri kandidatov za volitve v
zadružne svete se mi zdi, da so hribovi-
ti predeli z ozirom na dolino premalo
zastopani.«
»Za Praproče ni nobenega kandidata.
Predlagam Leban Jožeta.«
»Praproče so zelo velike in bi bilo
prav, če ibi bila dva kandidata.«
»Jaz pa bi za Jeronim predlagal tudi
še enega kandidata — pa takega, da bi
malo na les gledal.«
Predsedujoči narekuje dodatne pred-
loge zapisnikarju in že se znova dvigajo
roke:
»Zakaj se v Cepljah ni gradila hmelj-
ska sušilnica, za katero so bili že pred-
videni načrti in odobrena sredstva?«
»Ni bilo kreditov!«
»Prav tako vprašamo, zakaj se na
Teševem ni gradila sušilnica?«
»Iz prav dstih razlogov: kreditov ni
bilo, dotacij tudi ne. Povsod ne moremo
v istem mahu graditi.«
»Da, ampak treba bo, treba! Brez su-
šilnic ne moremo biti. Za Cepi je in Te-
ševo vztrajamo, da se grade sušilnice.
Tudii v Prapročah je potreba. Ko je bil
čas in ko so bila* sredstva, se naša za-
druga ni zganila, ker je vodstvo spalo.«
Razprava postaja gorka. Predsedujoči
dopovedujejo, da ni sredstev in dobro-
namerno predlagajo »spravni dar«: »na
Vranskem ibi lahko z manjšimi investi-
cijami adaptirali nek marof za hmelj-
sko sušilnico. Tu boste lahko... « glas
iz okolice preseka stavek:
»Spet Vransko! Vransko ima že do-
volj — okolici dajte. Sveži hmelj ne
prenese daljšega prevažanja!«
»So kar umestne vaše pripombe«, de
predsednik žalske občine, ljudski po-
slanec in njihov domačin, tov. Rančigaj.
Bolje bi bilo, če bi omenjeni marof pre-
uredili v strojno lopo, za skladišče ali
kaj podobnega, sušilnice pa naj bode
tam, kjer so potrebne z ozirom na per-
spektivni plan. Seveda pa vsega ne bc
moč takoj graditi.«
Predsednikove besede blagodejne
vplivajo na prisotne in buren aplavz do-
kazuje, da domačini zaupajo svojemu
poslancu.
Pri osemenjevalnici in gradnja vete-
rinarske ambulante se domačini Vran-
skega spet razvnamejo:
»Živinorejo hočemo dvigniti in pr
tem ne kaže odlagati gradnje veterinar-
vranske občine« in kar z vidnim i>ato-
som pripomni, da bo njihova občina ne-
hala obstojati ravno na Dan mrtvih.
Mnogo parov oči se sreča in si pomemb-
no .pomežikne ob tej »simbolični ugo-
tovitvi«. Predsednik danes še obstoječe
vranske občine pa nadaljuje: »Aktive
žalska občina ne bo dobila, pač pa pa-
sivo — in to mora prevzeti. (Izgleda, da
so se Vrančani dobro oprijeli tega člena
zakona). Želeli bi, da bi nam tudi v bo-
doče vsaj tako šlo kot doslej in da bi
kmalu lahko dejali, da se da tudi v
žalski občini živeti.
Potem je predsednik vranske občine
prosil tovariša Rančigaj a, naj pove »kaj
dobrega o žalski občini, ker kaj slabega
ne bi radi slišali.«
Videdo se je, da so odločne, tehtne,
preproste in iskrene besede žalskega
predsednika občine dovolj bodriilno vpli-
vale na prebivalce »umirajoče občine«,
saj so morali spoznati, da pri tej zdru-
žitvi ne gre za nikako okupacijo moč-
nejšega, da podjarmi šibkejšega. Saj sta
žalski kot vranski ljudski <^bor vznikla
iz istih načel socializma! Saj tudi v Žal-
cu obstojajo upravni odbori, delavski
sveti, družbeno upravljanje itd. Saj so
tudi v Žalcu demokratična načela, kot
po vsej naši domovini, kot v slednji
vasici vranske občine.
Res je — -prebivalci vranske občine
so v zadnjih letih precej napravili za
svoj kraj. In če je upravni aparat do-
sJej dobro delal, ni vrag, da ne bi šel
tudi v bodoče s krajevnim uradom socd-
•alizem na Vranskem narvzgor. Bojazen,
da bi Žalčani preglasovali Vrančane, je
tudi povsem neutemeljena, saj doslej
takega primera v žalski občini še ni
bilo. Sploh pa bo krajevni odbor Vran-
sko imel svoje dobre zastopnike v ob-
činskem ljudskem odboru pa tudi v
vseh občinskih svetih.
In da bi žalska občina bolj mačehov-
sko gledala na Vransko — se tudi boje.
Vransko ima vse pogoje, da se kot več-
je središče razvije v vso širino (mala
občina s komaj 120 milijoni narodnega
dohodka tega ni zmogla). Velika žalska
občina tega razvoja gotovo ne bo za-
virala, ampak nasprotno — samo pod-
prla (kot izdatno i>odpira vse svoje šte-
vilne, gospodarsko celo manj pomembne
obrobne predele).
Glede zaposlitve delovne sile kaže, da
se bo za Vrančane tudi našla ustreznj^
rešitev v kooperaciji z nekaterimi pre-
boldskimi, polzelskimi ali šempeterski-
mi delavnicami. Pa tudi vransko urad-
ništvo s ijreselitvijo občine ne bo ostalo
brez svojega kosa kruha, kot je ob za-
ključku zborovanja izrazil lahko boja-^
zen predsednik »umirajoče občine«.
Imela sem občutek, da so se volivci
vranske občine s tega sestanka vračali
vedrejših obrazov in dokaj pomirjenih
Brez dvoma se bodo združeni z močno
žalsko občino z novim zaletom lotili no-
vih nalog — in morda nam bodo pri
našem ponovnem obis-ku čez nekaj me-
secev lahko povedali: da so ostali enot-
ni v svojih težnjah in borbi za svetlejšo
bodočnost — in da se da tudi v žalski
Nismo več odvisni od ..miiosti neba"
Dobršen del svojega govora je tova-
riš Tito posvetil kmetijskim vprašanjem,
preskrbi prebivalstva in s tem v zvezi
zboljšanju življenjskih pogojev naših
delovnih ljudi. V tej zvezi je med dru-
gim dejal: »Imamo pogoje, da razvija-
mo tudi svoje kmetijstvo, in zato smo
mu dali zdaj prednost. Le da moramo
v tem oziru lomiti odpor, ki ga dosti-
krat izpričujejo učene glave in zaostale
trde glave tistih, ki gledajo stoletja na-
zaj in uporabljajo star način obdelova-
nja zemlje, ker ne verjamejo, da je moč
na istem hektaru namesto 8 metrskih
stotov pridelati 70 in več metrskih sto-
tov koruze ali pšenice ali desetkrat več
drugih kmetijskih pridelkov. Mi smo to
v praksi tudi dokazali in to je očitno.
Jasno je, da so pri tem potrebne velike
investicije, toda mi smo za to že mno-
go dali, mnogo bomo pa še dali. To bo-
mo storili zato, ker bomo spričo visoko
raarvitega lastnega kmetijstva dosegli, da
ne bomo več odvisni od tujine in uvo-
za. Naši delovni ljudje pa bodo ceneje
in laže prišli do potrebnih kmetijskih
pridelkov iz proizvodnje v naši lastni
deželi.
Na tem mestu moram reči, da so ne-
kateri kmetje v vseh naših republikah
glede modernizacije in intenzifikacije
našega kmetijstva nekoliko nejeverni in
Več konkretnega dela in uspehi bodo večji
(Nadaljevanje s 1. strani)
nov, v Zvezo komunistov pa 22
mladih ljudi iz tekstilne tovarne.
Podobno sliko nam kaže tudi
vključevanje članov v Zvezo ko-
munistov, saj je bilo v devetih
mesecih letošnjega leta sprejetih
v celjskem okraju le nekaj čez
300 novih članov. Možnosti pa so
znatno večje, zlasti med mladino
in delavci, pa tudi med kmečko
mladino, ki se ponekod zelo
aktivno vključuje v napredno
kmetijstvo.
Da bi na tem področju dosegli
večje uspehe, bo potrebno poži-
veti delo osnovnih organizacij
SZDL, delu bo treba dati več vse-
bine, da se bodo člani čutili ko-
ristne pri raznih konkretnih akci-
jah, ki jih prav v tem razgiba-
nem času našega razvoja ne
zmanjka. Kjer so osnovne orga-
nizacije preveč razdrobljene, bi
jih kazalo morda združiti tako,
da bi na deželi obsegale pod-
ročje kmetijske zadruge. Tako
bodo odbori kvalitetno boljši in
imeli bodo konkretno področje
dela v zvezi s kmetijskimi nalo-
gami pod okriljem zadruge. Čla-
narino pa naj bi pobirali najspo-
sobnejši odborniki in to v vsaki
vasi posebej. Tako se bo stanje
prav kmalu izboljšalo.
Vsekakor je pri tem potrebna
večja pomoč občinskih odborov
SZDL. Dolsej se je namreč vse
preveč uveljavila taka praksa, da
se o tem na sedežih občin načelno
sicer veliko razpravlja, konkret-
nih akcij in zadolžitev pa ni do-
volj. Tako ostane po navadi vse
na sedežu občine, na vasi pa se
stvari ne premaknejo naprej.
Zato ni prav nič čudno, da ugo-
tavljamo, da so nekateri tovariši
v občinah preveč obremenjeni,
saj jih je skoraj videti povsod in
ne zmorejo pri najboljši volji
vsega. Okrog njih je pa praznina,
ker nimajo dovolj sodelavcev, ki
bi tudi lahko marsikaj storili. V
tem naglem razvoju morajo vod-
stva političnih organizacij prena-
šati odgovornost čim bolj na
članstvo. Saj se mora vsak naš
človek v naši družbi čutiti sood-
govoren predvsem na svojem
delovnem mestu in pa seveda v
organizaciji, katere član je.
Tovariš Tito je v Zenici dejal,
da vodilni ljudje na vrhu ne mo-
rejo sami vsega, potrebno je so-
delovanje vseh delovnih ljudi, če
hočemo doseči hitreje boljše živ-
ljenjske pogoje. Prav tako velja
za vodilne ljudi v okraju in ob-
čini, da vsega ne bodo zmogli
sami brez sodelovanja ostalih
ljudi, predvsem proizvajalcev.
Sedaj, v času razgibanega poli-
tičnega dela, ko se osnovne orga-
nizacije SZDL pripravljajo na
občne zbore, ko sestavljajo ana-
lize svojega dela, ko se priprav-
ljajo na volitve zadružnih svetov,
je najboljši čas, da požive poli-
tično delo, da preidejo k bolj
konkretnim nalogam ter hkrati s
tem vkjučijo v čla7istvo vse, ki
imajo za to pogoje. Teh pa je
ogromna večina. Tako bomo laže
delali in uspehi bodo večji.
-ma-
Prvi predlog
za predsednika nove
obsotelske občine
Pred dnevi so se sestali člani odbora
Socialistične zveze za novo področje ta-
ko imenovane obsotelske občine, ki bo
zajemala območja dosedanjih občin v
Šmarju, Rogaški Slatini in Kozjem. Ko
so razpravljali o konstituiranju novega,
oziroma začasnega občinsikega ljudskega
odbora, so sklenili, da bodo na prvi seji
začasnega občinskega ljudskega odbora
predlagali za predsednika nove občine
Joška Lojena, dosedanjega predsednika
občinskega ljudskega odbora v Kozjem
ter Avgusta Anderluha (doslej predsed-
šmarske občine) in Alojza Krivca
(doslej predsednik rogaške občine) za
stalna podpredsednika.
-mb
Z vedrejšimi obrazi kot ob prihodu od-
hajajo volivci vranske občine iz kino-
dvorane, kjer so se na sestanku kar
lepo pomenili in podali roko žalski ob-
čini.
Nehaj sprememb v voznem redu
Pred kartkim je Železniško transport-
no podjetje Ljubljana tudi v Celju skli-
calo sestanek s predstavniki občin,
okraja, šolstva, industrije, turizma in
drugih, da bi se pred sestavo voznega
reda za prihodnje leto pogovorili o pK)-
trebah pri prevozu potnikov in razprav-
ljali o predlogih za spremembe v novem
voznem redu.
V Celju bi nujno potrebovali vsaj 1
lokalni motorni vlak, ki bi oskrboval
vse možne bližnje vožnje. Predvsem bi
prišle v poštev smeri Celje—Rogaška
Slatina, Celje—Velenje in Celje—Zidani
most. Četudi so se Celjani zelo zavze-
mali za to prepotrebno pridobitev, za-
enkrat tega še ne bo mogoče doseči, ker
je premalo motornih voz na razp>olago.
Pač pa so Celjani dosegli nekatere
ugodnejše zveze in bo s spremembo voz-
nega reda ugodno zlasti dijakom in in-
dustrijskim delavcem, ki se vozijo.
Dijaški vlak, ki je doslej peljal iz Ro-
gatca ob 3,50 uri in prišel v Celje ob
7,15, bo odslej iz Rogatca vozil ob 5,30
in bo prav tako pravočasno pripeljal
dijake v celjske šole. To bo odslej samo
potniški vlak, brez premika na vmesnih
postajah.
Z novim voznim redom bodo vpeljali
tudi nov večerni vlak, ki bo ob 20 vozil
iz Celja do Smartna ob Paki in se bo
vračal nazaj v Celje ob 21,30. Večerni
potniški vlak do Velenja pa bo z novim
voznim redom vozil iz Celja ob 22,10.
Z novim voznim redom bo začel vo-
ziti tudi nov brzovlak na Reko, z odho-
dom iz Celja ob 23. uri. (Zdajšnji vozi
iz Celja ob 20,40.) Na glavni progi Reka
—Ljubljana—Beograd bo vpeljan nov
motorni vlak, ki bo rabil mnogo krajši
čas (6 ur), ker bo imel postanek samo
na večjih ix)stajah (tudi v Zidanem
mostu).
Nov vlak preko Kumrovca bo verjet-
no vozil že pred novim voznim redom.
Od tega lahko pričakujejo Celjani mno-
go krajšo in boljšo zvezo z Zagrebom.
Želji dijakov in ostalih potnikov, da
bi vozil vlak v Savinjsko dolino name-
sto ob 12,30 ob 13 — ter vlak v Rogaško
Slatino namesto ob 12,35 ob 13,15, ni bi-
lo mogoče ugoditi, ker bi ti vlaki izgu-
bili priključne zveze v Savinjsko dolino,
z Dravogradom, Prevaljami in Maribo-
rom, na hrvaški strani pa v Zaboku z
zvezo za Zagreb.
Prav tako tudi želji mnogih industrij-
skih delavcev, da bi večerni vlaki vozi-
li pozneje, ni bilo mogoče ugoditi — in
bi bilo prav, da bi to vprašanje tovarne
same reševale z lastnimi avtomobili, ki
jih imajo.
PLENUM OKRAJNEGA SINDI-
KALNEGA SVETA V CELJU
Po torkovi skupni seji članov okraj-
nega komiteja in okrajnega sindikalne-
ga sveta je bil še plenum članov okraj-
nega sindikalnega sveta, na katerem so
kooptirali v plenum pet članov, med
njimi tudi dVa nova predsednika ob-
činskih sindikalnih svetov; tako Stane-
ta Polajnerja, ki je postal predsednik
občinskega sindikalnega sveta v Celju
in Alojza Selana, ki je prevzel enako
dolžnost na področju žalske občine.
Zraven tega je plenum potrdil še ime-
novanje sedmih strokovnih komisij in
sklep o ukinitvi dosedanjih občinskih
sindikalnih svetov v Kozjem, Šmarju,
Rogaški Slatini in Vojniku ter o usta-
novitvi novega občinskega sindikalnega
sveta za ixxiročje obsotelske občine.
-mb
Šesti gostinsko turistični
zbor Sio^enije
V organizaciji sindikata trgovskih,
gostinskih in turističnih delavcev Slo-
venije ter v sodelovanju z republiško in
celjsko Gostinsko zbornico, republiško
in celjsko turistično zvezo in končno tu-
rističnim društvom v Rogaški Slatini se
je v sredo dopoldne začel v našem naj-
večjem zdraviliškem kraju šesti gostin-
sko turistični zbor Slovenije. Po slavno-
stni otvoritvi se je začelo posvetovanje
o turističnih in gostinskih problemih re-
publiškega območja. Zraven tega je bilo
še isti dan na sporedu predvajanje tu-
rističnih filmov »Kam?«, »Lepote pod-
zemlja« in »Zaklad naše zemlje«.
Drugi dan zbora so bila na vrsti naj-
različnejša tekmovanja, kot v šahu, keg-
ljanju, nogometu in podobno; strokovno
tekmovanje v pripravi pogrinjkov, tek
s pladnji, javna prireditev »Pokaži svo-
je znanje« itd.
Letošnji zbor gostinskih in turističnih
delavcev Slovenije je prav tako kot vsi
dosedanji, pregledal uspehe gostinskih
in turističnih kolektivov, sindikalnih or-
ganizacij in organov upravljanja. Po-
seben pomen letošnjega gostinsko turi-
stičnega zbora pa je bil še v tem, ker
se je na njem obravnavala obšinia pro-
blematika te gospodarske panoge in vlo-
ga gostinskih ter turističnih delavcev
pri razvoju komunalnih skupnosti.
-mb
koristni sestanki
V	zadnjem času velenjska organiza-
cija SZDL prireja več množičnih sestan-
kov. Na njih govorijo o nalogah, dolž-
nostih in problemih Velenjčanov in
mesta. Poleg organizacije prostovoljnih
delovnih akcij, ki jih organizira SZDL
na sestankih obravnavajo tudi vsa so-
dobna politično-gospodarska vprašanja.
Na zadnjem sestanku je o novih zveznih
uredbah v zvezi s povišanjem cen ne-
katerim artiklom in o preskrbi mesta Ve-
lenja z zelenjavo govoril predsednik ob-
činskega odbora tovariš Stane Ravljen.
Na vsak način bo treba tudi tu paziti,
da cen življenjskim potrebščinam ne
bodo samovoljno dvigali. Porok za to je
svet potrošnikov, ki je že doslej aktivno
sodeloval pri trgovskih podjetjih.
DELAVNICA ZA TEHNICNI POUK
V LJUBNEM OB SAVINJI
V	tem Tednu otroka bodo v Ljubnem
uredili delavnico za tehnični pouk, kar
bo za šolske otroke velika pridobitev.
V njej bodo v bodoče izdelovali naj-
raznovrstnejše izdelke iz lesa, ploče-
vine, lepenke, slame, vezanih plošč in
ostalega gradiva. Računajo, da jim bo-
do tovarne priskočile na pomoč z raz-
ličnimi odpadki, ki jih sicer dajo
Odpadu.
Izmed krajevnih podjetij in ustanov
jim je priskočila med prvimi na pomoč
kmetijska zadruga. Na polletnem obč-
nem zboru jim je odobrila za opremo
delavnice znesek 100.000 dinarjev. Kako
koristno bo omenjena pomoč uporab-
ljena bodo lahko člani zadruge videli
na razstavi ob koncu šolskega leta.
G. M.
priprave za volitve v zadruž-
ne svete'
Pri nas v Smartnem ob Paki se prid-
no pripravljajo na volitve zadružnih
svetov in upravnih odborov kmetijskih
zadrug. Saj so že določena volišča in
volilne komisije, pa tudi o kandidatih
v zadružni svet in upravni odbor so že
razpravljali. Prihodnje dni bodo opra-
vili še zadnje priprave, ki so potrebne
za nemoten in hiter potek volitev.
kronika nesreč
Ana Soline iz Dobja pri Dramljah je delala
na njivi. V voz je bila vprežena živina, ki se
je prestrašila. Voz se je zvrnil na Šolinčevo,
ki si je pri tem zlomila hrbtenico.
V	Pernovem pri Žalcu je krava prevrgla
Pavlo Sitar, ki je pri tem dobila težke notra-
nje poškodbe.
V	Podčetrtku je padel z voza Albin Sovine.
Zlomil si je levo nogo in dobil notranje po-
škodbe.
V	Luterjih pri Ponikvi je bil ponoči, ko se
je vračal z dela, napaden Jurij Otorepec. Na-
padalec ga je z nožem zabodel v prsa, glavo
in roko.
Elizabeta Dobrajc iz Celja je s kolesom padla
in si zlomila desno nogo.
16-letni Ivan Kolenc iz Celja je prišel z roko
v skobelnik, ki mu je roko leže poškodoval.
Z motorjem je pri Levcu na cesti padel dijak
Drago Rajsman iz Izole. Pretresel si je možga-
ne in dobil rano na vratu.
Pri padcu sta si poškodovala nogo Alojzija
Majer iz Kačjega dola pri Podplatu in Vinko
Stopar iz Paške vasi.
Franc Arcet iz Stenice pri Vitanju je s ko-
lesom padel in si pretresel možgane.
Edvard Selan iz Ponikve je bil napaden. Na-
padalec mu je z udarcem zlomil ključnico.
Pri delu je na žel. postaji v Celju dvigalo
udarilo po nogi Jakoba Goleža in mu jo po-
škodovalo.
S kolesom je padel Viktor Kovač iz Pečovnika
Poškodoval si je glavo.
V	Vitanju je bil v pretepu z nožem zaboden
Ciril Crešnar.
Rudolf Gobec iz Grobelnega si je v samomo-
rilskem namenu prerezal trebuh. Poškodbi je
kmalu po dejanju podlegel.
V	pretepu je dobil po glavi Ivan Fermevc iz
Hruševca pri Ponikvi. Udarec mu je povzročil
težjo poškodbo in pretres možganov.
D. F. iz Zabukovce je v samomorilnem na-
menu pila lizol.
S kolesom je na Teharjih padel Martin Novak
iz Strmca. Dobil je težjo poškodbo na glavi in
pretres možganov.
Industrijska šola
v Velenju
Prvega oktobra je pričela z rednim
poukom Industrijska šola Velenje.
Kljub visoki storilnosti dela v Rudniku
lignita Velenje, bi se le-ta še zvišala,
če bi bilo več kvalificiranega kadra. Za-
to je bila izgradnja te šole v Velenju
prava nujnost.
Sola stoji ob ukročeni Paki. Modemo-
poslopje ima šest svetlih učilnic, teh-
nični laboratorij in več kabinetov. Po-
leg šole, v kateri je sedaj v petih prvih
razredih 102 gojencev, dograjujejo mla-
dinski dom, ki bo lahko sprejel do 200
mladincev. Tudi v tej trinadstropni
stavbi, ki bo izročena svojemu nameria
naslednje šolsko leto, lahko najdete vse:
spalnice, učilnice, igrišča na vrhu tera-
so, kuhinjo s samopostrežbo in še dru-
ge podrobnosti, ki jih tak dom potrebu-
je. Poleg doma bodo zgradili še telo-
vadnico.
V izvenšolskem času bodo mladino-
vključevali v mladinsko organizacijo,
TVD Partizan in sekcijo Svobode.
Fantje v šoli prebijejo pol tedna v de-
lavnici pri praktičnem delu, ik>1 tedna
v učilnicah. Že takoj prvo leto se se-
znanjajo poleg ostalih predmetov tudi z
varnostjo dela. Uprava računa z meha-
nizacijo rudnika in prav tu je treba
vprašanje varnosti še zaostriti!
Rudarska šola je ponos mesta Vele-
nja, saj po svoji dograjenosti sodi med
najlepše v Sloveniji.
iz pristave pri mestinju
Graditelji obsotelske železnice so pri nas
uravnavali tudi strugo Mestinjšce. Na mestu^
kjer se izliva Jerčinski potok v Mestinjščico,
so pravkar zgradili tudi most. Teden za tednom
se proga pomika bliže Stranjan, da nas bo
povezala na eni strani s Celjem, na drugi pa
z Zagrebom.
Kakor drugod je tudi pri nas trta dobro ob-
rodila, še obilneje pa sadje. Ljudje iščejo po-
sodo, večji del si radi pomagajo med seboj, so
pa tudi primeri, da posamezniki izkoriščajo
stisko pridelovalcev in zahtevajo pretirano ia-
posojnino.
Kmetijska zadruga v Pristavi je nabavil«
električni mlin. Kmetovalec prinese žito, plač»'
pristojbino po teži, in počaka, da mu žito
zmeljejo, da odnese moko. Zadruga je ljudem
. s to napravo zelo ustregla. Na vsakogar, ki
pride v prenovljeno skladišče, napravita či-
stoča in okusna ureditev najboljši vfs.
Iz smeri Sodne vasi do šole pri Emi so raz-
širili in popravili občinsko cesto. Posebno vi-
nogradniki so popravila ce^te veseli, saj j*
bila v takšnem stanju, da je bilo kretanje »
vprego sila naporno,
VEC CistoCe
Vozil sem se z vlakom iz Ljubljane
v Celje. Kdo na i)oti, predvsem na dol-
gi, se ne želi osvežiti in očistiti, Stopi§
v toaletni prostor, pa niti kaplje vode.
Kaj še, da govorimo o toaletnem pa-
pirju. Prostor zasmrajen in nečist!
Menim, da bi bilo tudi na tem mestu
več discipline. Brez vode ne bi smel
ostati zadnji lokalni vlak. In toaletni
papir? Ni drag! Vso pozornost bi mora-
li posvetiti tudi toaletnim-prostorom na
železniških postajah. Skrajni čas je že,
da sanitarna inšpekcija izreče odločilno
besedo.
celjski trg
(Cene v oklepaju veljajo za privatni sektor)
Krompir 13-16 (17-20); čebula 70—78 (80);
česen 160 (200-250); fižol v. — (70—80); fižol n.
— (50); fižol str. 30-40 (30-70); solata 35—60
(40-60); cvetača 40-50 (50-60); špinača — (100
do 150); buče jed. 15 (15—20); peteršilj 50 (50
do 100); zelena 50 (40—60); korenček 30 (20—60);
koleraba 20-30 (20—40); pesa 30 (20-35); ku-
mare 20 (15—120); paradižnik 14-20 (15-25);
paprika 35-60 (30-50); zelje gl. 20-28 (20-30);
zelje kislo 56 (45—50); repa sv. — (20); repa
kisla — (30—40); kis — (30—40); jabolčnik 25
(30); vinski mošt — (80—90); gobe sv. — (80 do
350); gobe suhe — (1500); slive suhe 280 (—);
orehi celi 120 (loo—150); orehi luš. 750 (600 do
700); mleko — (36); maslo — (480—520); skuta
(160); smetana — (240); kokoši — (400-750); pi-
ščanci — (200—400); zajci — (100—500); ribe
220 (160—180); med — (300); jajca 21 (20-23);
koruza — (45—50); pšenica — (45—50); oves —
(40-45); ječmen - (40); hruške 20-36 (30-45);
jabolka 15-24 (18-40); slive - (50-70); grozd-
je 60—90 (40—70); limone 280 (—); breskve —
(70); redkev 20 (30—40); malinovec pol litra 250
(_); paradižnikova mezga doza 125 (—); ohrovt
30 (30—40); por 40 (40—60); malancani 50 (50 do
60); feferoni 60-80 (80-100); hren 80 (100-150);
kutine 20 (30—50); grah str. 30—8 (80); kostanj
55-38 (25-45); rad.č —(80); jagode — (320);
fige suhe 180 (—).
gibanje prebivalstva
v času od 4. do 11. oktobra 1958 je bilo roje-
nih 15 dečkov in 24 deklic.
Poročili so se:
Leopold Očko, delavec in Ana Jurše, delavka,
oba iz Celja; Otmar Fijavž, strojni ključavni-
čar in Monika Štruc, šivilj, pomočnica, oba iz
Celja; Friderik Božnlk, trg. pomočnik in Silva
Likar, trg. pomočnica, oba iz Celja; Franc Lo-
gar, mesar iz Hrastnika in Marija-Nada Klanč-
nik, uslužbenka iz Vojnika; Jurij Karneža, te-
sar iz Stoperc in Marija Pesan, pom. delavka
iz Celja; Vincenc Tramšek, barvar in Alojzija
Šuster, trg. pomočnica, oba iz Celja; Friderik
Ravter, učitelj in Alojzija Gajšek, gospodi-
nja, oba iz Maribora; Alojzij Vajdec, ključavni-
čar in Ana-Marija Jelen, delavka, oba iz Ce-
lja; Maksimilijan Zvižaj, mizar, pomočnik iz
Trnovelj p. Celju in Zofija Leban, otroška ne-
govalka iz Vojnika; Franc Uranič, tekstilni
tehnik in Vilhelmina Puhlin, prodajalka, oba
iz Celja.
Umrli:
Ana Suhač, učiteljica v pokoju iz Celja, stara
72 let; Antonija Koželj, gospodinja iz Celja,
stara 46 let; Vida Lokovšek, otrok iz Celja, sta-
ra 5 leta; Katarina Kotnik, gospodinja iz Levca,
stara 66 let; Vincenc Novak, delavec iz Celja,
star 63 let; Ana Soline, gospodinja iz Dobja,
stara 50 let.
med ljudmi
Njim pripoda priznanje
v precej odmaknjenem kraju
blizu Rogaške Slatine je znana
vas po imenu Sladka Gora. Vasi
pravzaprav ni, le cerkev in nekaj
hiš tvorijo središče tega kraja.
Kraj je prijeten, toda preveč od-
maknjen od prometnih zvez.
Od kod je kraj dobil to ime, je
težko reči. Nekateri pravijo zaradi
odlične lege za sladko vino, drugi
pa trdijo, da je vas dobila ime po
sladkem vrelcu. Naj bo tako ali
drugače, naš namen je bil obi-
skati zakotno vas in videti kako
ti ljudje živijo.
Poleg velike cerkvene zgradbe,
ki je zgrajena v poznem rene-
sančnem slogu, nas je pritegnila
lepa bela stavba. Po veselem vr-
vežu, ki je iz nje prihajal, smo že
od daleč spoznali, da je to šola.
Otroško veselje nas je zvabilo, da
smo stopili vanjo. V velikem raz-
redu — katerega zadnji konec je
bil pregrajen za »gledališke«
predstave — smo naleteli na
upraviteljico. Zelo ji je bilo ne-
rodno, ker smo jo zalotili pri po-
spravljanju knjižne omare in raz-
reda. Jezila se je zato, ker pravi,
da ima vedno to smolo z obiski.
Vendar nas to ni motilo in kaj
kmalu smo bili v prijetnem po-
govoru. Razkazala nam je šolo in
mimogrede pripovedovala:
»V tem kraju sem se že kar
Vživela. Tri leta sem tukaj in s
težavo bi se ločila. Res je, da ni
tukaj kakšnega posebnega raz-
vedrila, je pa zato dovolj dela.
Kadar so razbita stekla in druge
manjše okvare, se jih lotim kar
sama.«
»Poglejte,« z roko nam je po-
kazala lepo izoblikovano figurico
iz gline, »to je delo naših malč-
kov.«
Neme rjavkaste figurice so bile
same po sebi dovolj zgovorne, da
je lahko vsak v njih videl posa-
mezno misel. Traktorji, motorji,
hiše, pajaci in mali vaški vod-
njak, so bile zares lepe misli teh
malih ljudi. Ko to stvar človek
opazuje, se itiu nehote poraja mi-
sel, da so ti malčki že davno sto-
pili v življenje in da je navidezna
brezbrižnost lažna podoba njiho-
vega življenja.
Šolski zvonec je prekinil na-
daljnja razmišljanja o rjavkastih
figuricah in zato smo odšli pogle-
dat še ostale šolske prostore. V
enem izmed razredov smo nale-
teli na deklico, ki je bila sama v
veliki šolski sobi. Citala je in gri-
zla svoj kruhek. S strahom nas
je opazovala in iskala pomoči pri
upravitelj ici. V pravem trenutku
nas je zmotil šolski direndaj in
v njihovih očeh je zginil tisti ne-
znani strah. Naš obisk je prese-
netil vse učence, zato so se mirno
posedli za klopi in obmolčali. Ni-
smo hoteli motiti r>ouka, zato smo
odšli. Povabila nas je v svoje sta-
novanje. Posedli smo za mizo in
naš pogovor je stekel dalje.
»Pravite, da ste se vživeli v
ta kraj.«
»Seveda sem se, toda vse kaže,
da se bom morala posloviti. Moj
mož je zaposlen v Mengšu in tak-
šno razdvojeno življenje ni kaj
prida. Zato si želim dobiti službo
nekje v okolici Ljubljane.
Tu ni kina ali kakšnegakoli
drugega razvedrila. Ce si želim
videti film ali jesti meso, potem
je najbolje, da se odpravim v
Celje. Seveda moram zaradi blata
vzeti gumijaste škornje in se po-
tem preobuti na postaji. Da, to
naše življenje je zelo pestro in
verjetno mi ne bi bilo nikoli dolg
čas. Človek pač mora vzeti živ-
ljenje takšno kot je.«
Se in še smo se pogovarjali in
skušali smo se vživeti v ta od-
maknjen kraj, v njeno življenje,
v njene probleme, toda vsi smo
si morali priznati, da so ti uči-
telji — na šoli so poleg nje še tri
učne moči — pravi kulturni po-
slanci in pr osvetljevalci naših
vasi. To njihovo nesebično delo
je prava redkost v poplavi kori-
stoljubja. Njim pripada priznanje
za odgovorno delo, ki ga skromno
in molče opravljajo po vseh teh
odmaknjenih krajih naše dežele.
Cas nas je priganjal, zato smo
se pač morali od ljubeznive upra-
vitelj ice posloviti, toda na nje-
nem obrazu nismo opazili nobe-
nega malodušja ali kaj podobne-
ga. Ne, prej bi lahko trdili, da je
z vsem tem zadovoljna in da je
tako prav.	-to-
med ljudmi^med ljudmi »med ljudmi

LORGER STANKO — ZMAGOVALEC V RIMU
Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v Rimu je najboljši letošnji
jugoslovanski atlet Stanko Lorger dosegel še eno pomembno zmago. Na viso-
kih ovirah je s časom 14.3 premagal izvrstne tekmovalce iz Anglije, Francije,
Nemčije in Italije. S to zmago je brez dvoma najuspešneje zaključil letošnjo
tekmovalno sezono od vseh jugoslovanskih atletov.

Napredek organizacife Partizana
v ceifshi občini
v nedeljo so se zbrali delegati partizanskih
društev celjske občine na svoji prvi skupščini
občinske zveze Partizana. Agilni predsednik te
zveze tov. Jure Klanjšek je v izčrpnem poro-
čilu nakazal vso opravljeno delo, probleme in
težave, ki jih je bilo treba premagovati, ob-
enem pa nakazal vrsto koristnih napotkov za
madaljnjo utrjevanje te organizacije v območju
«bčine. Sedaj je trenutno v celjski občini 8
partizanskih društev s 1500 članstva, od kate-
rih imata le dve lastna domova, dve društvi
(ostujeta v šolskih telovadnicah, kar polovica
pa jih je brez pokritih prostorov. Pogoji za
delo niso nič kaj rožnati, če še upoštevamo,
da marsikje še ni urejenih telovadišč, povsod
pa manjka potrebnega orodja in rekvizitov. To
pa niso najtežji problemi. Razprava je poka-
zala, da je osrednji problem še vedno pomanj-
kanje vaditeljskega kadra, strokovno res raz-
gledanega in na višini. Občinska zveza si je
■stvarila jasno sliko o stanju na terenu, ven-
dar se je zaradi pomanjkanja delavcev v ob-
činski zvezi morala ustaviti pri uspešnejšem
reševanju posameznih nalog.
Prav uspešno so se pričela uveljavljati med-
društvena in občinska tekmovanja, ki so poleg
rednih vadbenih ur v društvih vnašala večjo
pestrost in razgibanost v organizacijo. Doseda-
aja praksa je pokazala, da bo treba v bodoče
•bčinsko zvezo še bolj utrditi z ustanovitvijo
potrebnih komisij, ki bi naj nase prevzele do-
ločene naloge. Zlasti se čuti potreba po močni
tehnični komisiji, ki bi naj bila pobudnik or-
ganizacije rednih vaditeljskih seminarjev in te-
čajev, nadalje po gospodarski komisiji in vsaj
referentu za propagando. Na skupščini je bila
nadalje izražena želja, da bi občinski Svet za
telesno vzgojo pokazal več razumevanja in ob-
enem vložil več svojega dela pri reševanju
problemov v partizanski organizaciji, ki zasle-
duje preko množične telesne vzgoje dati lju-
dem potrebne osnove v telesni izobrazbi, da
bi se tudi učitelji in profesorji telesne vzgoje
aktivno udejstvovali v društvih pri strokovnem
delu in da bi skupnost pri premagovanju ma-
terialnih težav izdatneje podprla Partizana. V
razpravo sta posegla tudi predsednik Sveta za
telesno vzgojo OLO Celje tov. Karel Jug, ki je
navzoče podrobneje seznanil s tezami za kon-
gres telesne kulture v Beogradu in nakazal
naloge, ki bi jih bilo treba izvršiti v predkon-
gresnem času in tov. Janko Ančik, predsednik
Okrajne zveze Partizan Celje, ki je poudaril
pomen občinskih zvez ter podrobneje razčle-
nil njene naloge.
Skupščina je sprejela nova pravila, ob za-
ključku pa še izvolila 15-članski upravni od-
bor, ki mu bo v naslednji poslovni dobi pred-
sedoval tov. Jovan.
Nogomet
Neuspeh Kladivarja'
v Ljubljani
Po pomembni zmagi nogometašev Kladivarja
proti Braniku smo od ljubljanskega srečanja
s Krimom pričakovali nekaj več. Celjani pa so
se vrnili domov brez točk in še s krepkim po-
razom 1:4! Baje je bila igra Kladivarja »brez-
krvna«. Kljub terenski premoči Celjanov na-
padalci po stari navadi niso izkoristili številnih
zrelih situacij. Nasprotnik pa je prav v strelja-
nju na vrata pokazal vse svoje znanje, poleg
tega pa mu je v izdatni meri pomagala še sre-
ča. Kaj hočemo — v nogometu je tudi ta važ-
na in končno vselej odločajo le ti nesrečni
zgoditki! S tem porazom si je Kladivar zopet
močno pokvaril izglede za boljšo uvrstitev v
slovenski ligi.
V podzvezni ligi presenečajo nogometaši Ko-
vinarja iz Štor. Zadnjo nedeljo so na doma-
čih tleh obrnili Proletarca z 2:1! V V, kolu so
bili še zmagoviti Konjičani na domačih tleh
proti Velenjčanom z 1:0, šoštanjčani proti Ro-
gatcu s 4:1, Olimp se je vrnil iz Brežic z izdat-
no zmago s 4:0, Celje pa iz Kisovca s pora-
zom proti tamkajšnji Svobodi z 1:4. Po V. kolu
smo lahko kar zadovoljni s sedanjo bilanco za-
stopnikov iz celjskega okraja na lestvici: Ko-
vinar je na 2. mestu z 8 točkami (isto število
imajo tudi Hrastničani), Konjičani na četrtem
s 7 točkami, Olimp s šestimi na petem, Ve-
lenjčani na sestem mestu, Šoštanjčani na osmem
Ceije na desetem in Kogatčani ua zadnjem
mestu.
Pri mladinskih tekmah je mladinska komisi-
ja zaradi nerednosti društev zopet bila prisi-
ljena spremeniti vrsto doseženih rezultatov. Ta-
ko so ivonjičani dobljeno tekmo z 1:0 z Ol.m-
pom izgubili z 0:3 p. f.. Kovinar dobljeno tek-
mo proti Celju s 5:1 je prav tako izgubil z
0:3 p. f., šoštanjčani proti Kladivarju z 0:3 p. f.
tekma med Šmartnim in Velenjem pa bo po-
novljena, ker deligirani sodnik ni vedel, da
mladinske tekme trajajo le 2 X 40 minut. Pri
pionirjih sta se Kovinar in Celje razšla z 1:1.
Hokej na travi:
Poraz v Senovem
Mladi celjski hokejisti so v Senovem doživeli
poraz — 1:0, kar je vsekakor presenečenje,
ker se smatra kvalitetna raven te igre v na-
šem mestu na mnogo višji stopnji kot v Se-
novem.
Nedeljski športni program:
Na Glaziji ob 8.00 — Finale okrajnega prven-
stva srednjih in vajenskih šol v nogometa
ob 10.30 — Kladivar : Olimp (pionirji)
ob 13.15 — Kladivar B : Radeče
ob 15.00 — Kladivar : Izola
Na Skalni kleti ob 10.00 —
Celje : Bratstvo (Hrastnik)
od 14.00 dalje — Finale okrajnega prven-
stva srednjih in vajenskih šol v nogometu
V	Rogatcu ob 15.00 — Bratstvo (Rogatec) : Ko-
vinar
V	Slov. Konjicah ob 15.00 — Svoboda (Kisovec)
: Partizan (Slov. Konjice)
V	Velenju ob 15.00 — Partlzan-Rudar : Olimp
Rešitev križanke
..Šport in športniki"
Vodoravno:
1. Simonovski; 4. Beara; 6. Bremen; 7.. Cici-
bani; 9. Duga; 11. Metalci; 13. Rali; 14. Kolona;
15. Trema; 17. Nadi (Vič)!; 19. I.; 20. Samar;
22. Dika; 24. Metalac; 25. Java; 27. Kopitar;
30. Tali; 31. Panorame; 34. Piče; 35. Janoševič;
36.Kab.ne.
Predkongresne teme
Seč poudorhašolshi telesni uzgoji
Morda zveni naslov nekoliko ozko, češ — kaj
• a telesna vzgoja v drugih organizacijah, pa
šport, strelstvo, planinstvo itd. Prav — o vsem
je treba razpravljati pred kongresom telesne
kulture. Dotakniti se hočemo danes le najbolj
akutnega problema — vprašanja telesne vzgoje
v naših šolah, ki bi lahko bila najbolj množič-
■ a in bi rešila za vso šoloobvezno mladino
•snovne ali bolj temeljne naloge iz tega pod-
ročja.
Ali smo s stanjem šolske telesne vzgoje v na-
šem okraju lahko zadovoljni? Ne bi megli pri-
trdilno odgovoriti, pa čeprav se stvari iz leta v
leto izboljšujejo. Kar poglejmo si celjsko ob-
lino, kjer so n. pr. v osnovnih šolah v letonjem
šolskem letu vsaj v višjih razredih znižali po-
uk telesne vzgoje za tretjino tedensko. Vzroki?
»Ni kadra, ni tudi drugih pogojev!« Približno
takšen odgovor s®m dobil pri ravnatelju neke
osnovne šole v Celju. Strokovnega kadra res
nočno primanjkuje v celotnem okraju, kar so
■am pokazali že zadnji razpisi službenih mest.
Ali nimajo ljudje smisla za študij telesne vzgo-
je? Res je, da se redko najdejo mladi ljudje
la ta študij, na drugi strani pa tudi drži, da je
danes vse teže na občinah dobiti za te ljudi
potrebne štipendije. Tako je n. pr. žalska ob-
čina v letošnji jeseni odklonila kand data za
t* študij s podelitvijo štipendije, pa čeprav
manjka v tej občini na osnovn h šolah vrsta
predmetnih učiteljev za telesno vzgojo. Občine
bodo morale to breme štipendiranja strokovnih
kadrov prevzeti nase, če brdo hotele v bližnji
prihodnosti pouk šolske telesne vzgoje posta-
viti na solidnejše temelje. Drugi nič manjši
prtblem pa je materialno stanje šolske telesne
vzgoje. Zo uspešen pouk tega predmeta so po-
trebna učila, crrdje, rekviziti kot za vse osta-
le učne predmete v naših šolah. Doslej je bilo
v šolskih proračunih bore malo sredstev v te
namene. Analize so nam pokazale, da znašajo
sredstva, ki jih daje skupnost za telesno vzgo-
jo v šolah, na uienca v zadnjih letih le nekaj
nad 20 dinarjev, v društvenih organizacijah pa
gre ta številka v stotine, pa celo na 1000 ali
več dinarjev na prip&dn.ka. Tudi to nesklad-
nost bo treba odpraviti!
Ce že govorimo o materialnih problemih, po-
tem \eljn še omeniti pomanjkanje šolskih
igrišč, na katerih b. se lahko vsaj v določe-
nih obdobj.h vršil pouk telesne vzgoje. Imamo
vrsto šol, ki so brez kvadratnega metra zemlje
za pouk telesne vzgoje! Vsi vemo, da je v
vseh krajih dovolj zemlj šča splošno ljudskega
premoženja. Da nimajo vse šole še danes svo-
jih igrišč in telovadišč, je vsekaktr cdraz sla-
bega odnos« do reševanja tega problema. Mi-
slimo, da se preprosta igrišču, ki bi vsaj cd-
govarjala minimalnim zahtevam za izpolnitev
nčnega programa, dujo zgraditi ob skromnih
sredstvih s prostovoljnim delom šolske mladi-
ne. Pri rešpvi" ia tega problema b; morali obr
činski sveti za telesno vzgojo pokazati več ini-
ciative, z iiiimi vred pa tudi šolski odbori,
upraviteljstva šol in učiteljski zbori. S skup-
nimi napori vseh teh organov bi brez dvoma
lahko uspešno rešili ta problem. Vsekakor tež-
je narave so gradnje telovadnic, ki so prava
redkost pri sedanjih šolah. Težko bo v kfatkem
popraviti to napako, ki izvira iz preteklosti.
Boriti pa se bo treba z vsemi sredstvi, da se
gradnje novih šol ne bodo vršile brez potreb-
nih telovadnic, ker so slednje prav tako učni
prostor, v katerih se vzgaja in uči šolska mla-
dina.
Ustavili smo se le pri treh bistvenih težavah,
ki zavirajo ali celo onemogočajo smotrn pouk
telesne vzgoje na naših šolah — pri kadrih,
učilih in objektih. Brez dvoma je teh težav
še več, ki bi pa ob rešitvi postavljenih bile
lažje premostljive. Prav bi bilo, če bi odločneje
pristopili k reševanju teh vprašanj, ker bi s
tem nivo telesne kulture našega ljudstva posta-
vili na tisto stopnjo, ki si jo naša družba želi.
Dve zmagi nad Drnijem
Gostovanje dunajskih atletov in atletinj" v
našem mestu ni zadovoljilo ljubitelje atletike.
V Avstriji je atletika na znatno nižji stopnji
kot pri nas. O tem_ smo se nazorno prepričali
na stadionu Borisa Kidriča, kjer so avstrijski
reprezentantje delavske organizacije za šport
doživeli krepak poraz. Od 15 disciplin v moški
konkurenci so gostje dosegli le 2 zmagi. Uspeš-
nejše so bile njihove tekmovalke, ki so od
desetih disciplin pobrale 4 zmage. Pri moških
moramo predvsem pohvaliti domače atlete Brod-
nika, Leška in Cajhna, pri ženskah pa Škor-
nikovo, ki je v metu kopja z 38,65 postavila
nov celjski rekord, Slamnikovo in Gašparu-
tovo pa za odlična rezultata na 803 m. Končno
stanje točk pri moških — 113:42, pri ženskah
pa 54:5i za Kladivarja.
Ustvariti materialno osnovo
za razvoj obrti
SVET ZA INDUSTRIJO IN OBRT OBLO 2ALEC JE OBRAVNAVAL PET-
LETNI PLAN INDUSTRIJE IN OBRTI. — KOLARSTVO PETROVCE BREZ
POTREBNIH INVESTICIJSKIH SREDSTEV. — INVESTICIJSKA POSOJILA
ZA OBRT.
Pred dnevi se je sestal svet za indu-
strijo in obrt pri žalski občini ter ob-
ravnaval predloge petletnih perspek-
tivnih planov. Perspektivni plan za in-
dustrijo in rudarstvo nosi pečat zastare-
losti in dotrajanosti proizvodnih naprav
in je zato njegovo osnovno težišče na
več sto milijonskih investicijah: Raz-
iskovalna dela v Zabukovci, nova pre-
dorna peč v Libojah, rekonstrukcija
ložniške opekarne, nova predilnica jute
v Juteksu, novi parni kotli v Tekstilni
tovarni SemF>eter in Tovarni nogavic
na Polzeli, tudi rekonstrukcija tovarne,
v Tekstilni tovarni Prebold nova bom-
bažna predilnica ... Rezultat vseh teh
investicij bi bil ta, da bi se vrednost
proizvodnje do 1961. leta povečala za 1
milijardo 300 milijonov dinarjev.
Posebnost predloga pa je še ta, naj bi
se zabukovški rudnik za vse obdobje do
1961. leta oprostilo onega dela prora-
čunskih dajatev, ki pripadajo občini,
enak predlog pa naj bi predlagali še
okraju. Ta predlog je utemeljen, ker ta
rudnik ne prenese enakih družbenih
dajatev, kot jih imajo ostali, istočasno
pa se postavlja resno vprašanje zapo-
slitve 1000 delavcev in uslužbencev odn.
preživljanja 4000 družinskih članov.
Osnovna ovira za razvoj obrtništva je
pomanjkanje poslovnih prostorov v
vseh večjih krajih v občini. Predlog
sveta je, da se naj vsa sredstva inve-
sticijskega sklada, ki ga ostvari obrt,
vračajo izključno nazaj v obrt. Polovi-
co teh sredstev naj bi uporabili za ob-
stoječe obrtne obrate, polovico pa za
ureditev novih poslovnih prostorov in
nabavo osnovnih sredstev za nove obrti.
Ti zneski se bodo povečali še za oni del
najemnine od poslovnih prostorov, ki se
steka pri stanovanjski upravi. V bodoče
morajo tudi vsi stanovanjski bloki, ki
se bodo gradili v samem Žalcu in dru-
gih večjih krajih, imeti v pritličju po-
slovne prostore.
Kolarstvo Petrovče mora na osnovi
sodne odpovedi izprazniti sedanje rK>-
slovne prostore. Problem se je pojavil
pred letom dni in se je zaostril letos v
aprilu. Takrat je žalska občina prevzela
obveznost, da bo dala temu obrtnemu
obratu potrebna investicijska sredstva
za usposobitev novih poslovnih prosto-
rov. Danes, ko se gradnja že bliža zad-
nji fazi in je tudi že tu rok izpraznitve
sedanjih poslovnih prostorov, pa lahko
ugotovimo, da žalska občina v tem pri-
meru ni napravila drugega, kot da je
dala Kolarstvu 2 jamstveni izjavi po
milijon dinarjev ... Razumljive so te-
žave, v katere je zašla žalska občina
zaradi blokiranja letošnjega investicij-
skega sklada, mnenje sveta pa je bilo,
da bi pred sodiščem prevzeta obveznost
morala imeti več veljave!
Končno je svet obravnaval nekatere
prošnje za odobritev posojil in jamstve-
nih izjav za investicijska posojila.
Omembe vredna je zlasti 3,5 milijonska
investicija v Opekarni Gorenja vas pri
Preboldu, ki bi omogočila še enkrat več-
jo proizvodnjo opeke.	-šk-
objave in oglasi^^objave in oglasi
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR CELJE
Svet za zdravstvo
Komisija za borbo proti poliomielitisn
RAZGLAS
o zaščitnem cepljenju proti poliomielitisn —
otroški ohromelosti otrok rojenih v času od
1. 4. 195? do 31. 3. 1958.
v celjskem okraju se bo pričelo zaščitno cep-
ljenje proti poliomielitisn s Salkovim cepivom
15. oktobra 1958. K cepljenju je treba pripelja-
ti vse otroke rojene v času od 1. 4. 1957 do
31. 3. 1958.
Popolno cepljenje proti poliomielitisu se se-
stoji iz treh injekcij. Prvo cepljenje bo oprav-
ljeno v oktobru 1958, drugo v drugi polovici
novembra 1958, tretje pa v prvi polovici junija
1959.
Občinski ljudski odbori so odločili kraj, dan
in uro cepljenja za poedina področja svoje
občine. Ti podatki bodo objavljeni na krajevno
običajen način. Razen tega bodo otroci vabljeni
k vsakemu cepljenju posebej, vsak s posebnim
vabilom. Stroški za cepljerije bodo znašali 600
din. Starši lahko plačajo celotno cepljenje
vnaprej ali pa ob prvem in drugem cepljenju
po 300 dinarjev.
Predsednik
komisije za borbo proti poliomielitisu
Dr. Janko l.išničar s. r.
Predsednik sveta za zdravstvo
Dr. Ivan Kopač s. r.
DOPISNI TEČAJI
Kakor vsako leto, prireja Ljudska univerza
tudi letos dopisne tečaje, ki imajo namen po-
magati delovnim ljudem razširiti njihovo ob-
zorje in jim nud'ti dopolnilno pošolsko izobraz-
bo. S tem namenom prireja Ljudska univerza
naslednje tečaje:
^ Dopisni tečaji iz osnov knjigovodstva za za-
četnika".
Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za
proizvodno panogo (podjetja in obrati).
Dopisni tečaj višje stopnje knjigovodstva za
trgovino in gostinstvo.
Dopisni tečaj iz knjigovodstva za zadruge, ki
se deli na začetni tečaj, na prvi nadaljevalni
tečaj in na drugi nadaljevalni tečaj.
Vsa učna snov je prirejena izključno za za-
družno gospodarstvo.
Dopisni tečaj iz poslovne korespondence in
komercialnega poslovanja.
Prijave za vse tečaje sprejema Uprava Ljud-
ske univerze, Ljubljana. Cankarjeva 5-III. Vse
potrebne informacije dobite ist'tam. Rok za
prijave je do konca meseca oktobra.
STARA LEKARNA CELJE išče honorarno stro-
jepisko 4 urno dopoldne.
KVALIFICIRANI TRGOVSKI POMOČNIK
dobi zaposlitev (moški ali ženska) pri Veletrgo-
vini »Potrošnik« Celje v svojstvu kontrolorja
blagovnih komisionov. Prosti delovni mesti t
blagovnem skladišču v Celju in v Žalcu.
Pogoji: kvalificiran delavec v trgovini z naj-
manj 3 letno prakso. Prošnje dostaviti osebno
zaradi razgovora in predstavitve.
SPREJMEM vajenca za zlatarsko obrt. Tanjšek
Edi, Celje, Mariborska 53.
DEKLE s srednjo šolo išče službo kjerkoli.
Dam nagrado tistemu, ki mi jo preskrbu
Ponudbe na upravo lista pod >Oktober<.
SPREJMEM takoj starejšo žensko za pomoč t
gospodinjstvu za 8 ur dnevno. Naslov t
upravi l'sta.
KURJAČ centralne kurjave dobi popoldansko
honorarno službo. >Dom Dušana Finžgarjat
(bivši hotel >Savinja<).
LEPO stanovanje, hrano in plačo nudim samo-
stojni ženski za dopoldansko pomoč t gospo-
dinjstvu, ali sprejmem pridno gospodinjsko
pomočnico proti dobremu plačilu. Vprašati
Celje, Dobrova 23.
POMAGAM v gospodinjstvu t popoldanskem
času za sobo. Naslov v upravi lista.
IŠČEM stanovanje pri kmetu v bližini Celja. Y
prostem času pomagam pri delu. Naslov t
upravi lista.
SOBO vseljivo prodam zelo ugodno. Naslov t
upravi lista.
TRGOVSKI pomočnik išče opremljeno sobo ▼
Celju ali okolici po možnosti z vso oskrbo.
Grem tudi kot sostanovalec. Ponudbe n«
upravo lista pod >1. december«.
ZAMENJAM LEPO, suho dvosobno stanovanje
s pritiklinami v centru Celja za enosobno
lepo s pritiklinami v Celju. Informacije:
Škot, Manufaktura, Celje.
PRODAM ugodno otroški voziček, moške ob-
leke, decmalno vago in razno pohištvo.
Naslov v upravi lista.
PRODAM njivo na Teharju, nasproti mlina.
Naslov v upravi lista.
PRODAM motor »Puch 125« (spredaj teleskop),
Kuder Vinko, Žalec 213.
PRODAM rabljene Kasstle smuči 215. Cesta na
grad št. 2.
PRODAM ali posodim: skoraj novo registrirano
blagajno >National« 999 99. Naslov t upravi
li-^ta.
PRODAM koTT»pletno vrtno vodno črpalko.
Podolatan Šentjur, Hrušovec 45.
PRODAM enonadstropno hišo v Žalcu z gospo-
darskim poslopjem, dvoriščem in vrtom. Sta-
novanie 'n lokal sta taliij vseljiva. Informa-
cije: Žalec 127.
PRODAM 40 arov njive, sedaj umetni travnik.
Spodnja gmajna in loka. Vprašati v trafiki
Potrovče.
PRODAM slamoreznico, konjsko vprego, plug,
brane, kultivator in okopalnik. Vprašali t
trafiki Petrovče.
PRODAM kotel za žganjekuho (400 litrov). Na-
slov v upravi lista.
PRODAM enonadstropno trgovsko — obrtno hi-
šo z lokalom. Delno vseljivo. Naslov v upra.-
vi lista.
PRODAM dobro ohranjeno spalnico. Naslov ▼
upravi lista.
PRODANI parcelo z gradbenim dovoljenjem ia
z načrt' na Otoku. Vprašati pri: Konec Kon-
rad, Celje, Linhartova 3.
PRODAM voz z gumijastimi kolesi po ugodni
cen'. Naslov v upravi lista.
PRODAM avto-radio »Philips« po ugodni ceni.
Naslov v upravi lista.
PRODAM motor F N 350. Cena 29.000 din. Na-
slov v upravi listu.
PRODAM enodružinsko hišo v Celju. Cena
1,8'O.COO d-narjev. Ponudbe na upravo lista
pod šifro »Sončna lega«.
PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in
sadnim vrtom pol ure od mesta in 10 minut
od glavne ceste. Cena 200.000 din. Naslov
v upravi lista.
KUPIM takoj večjo eno — ali dvostanovanjsko
hišo z vrtom (vseljivo) v bližnji okolici
Celja. Ponudbe na upravo lista.
T0VAR1.S1CA v starosti 25 let, inteligentna m
prikupne zunanjosti želi po/.iiansixa s lova-
rišem v starosti do 38 let, za skupne izlete.
Lahko tudi invalid. Dopise na upravo lista
pod šifro »Harmonija«.
VSAK, K.DOR širi o nicui lažne vesti, se bo
moral zagovarjati pred sodiščem. Huda Lang,
učiteljica v. p.
radio 202m
NEDELJA, 19. oktobra
12,00 Prgovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objave
12,15 2eleli ste — poslušajte!
PONEDELJEK, 20. oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Francoski chansoni
17,20 Športni tednik
17,50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objav«
TOREK, 21, oktobra
17,00 Celjska kronika
17,10 Polke in valčke igra kvintet »Kamilo«
pojo: Marija Taborjeva, Stanka Goriško-
va in Ježe Kores
17,30 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
SREDA, 22. oktobra
17.00 Celjska kronika
17,15 Igra p.halna gcdba France Prešeren p. t.
Ivana Karlovčeca
17,>0 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
ČETRTEK, 23. oktobra
17.00 Celjska kronika
17,10 Pojo drmači zbori
17,50 Želeli ste — poslušajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
PETEK, 24. oktobra
17,00 Celjska kruii.ka
17,20 Tone Uršič: O razvoju stanovanjskega
zadružništva v Celju
17,30 Želeli ste — posiu-.ajte!
17,45 Zabavna glasba, vmes objave
SOBOTA, 25. oktobra
17,00 Celjska kronika
17.10 Za \sakopar nekaj
17,"0 Želeli ste — pc.sliišajte!
17,45 Zabavna gla^>ba, vmes objave
kino »kino ♦kino «kino
KINO UNION, CELJE
Od 15. do 19. X., »Ljubi, ali pusti me«, ameri-
ški barvni film
Od £0. do 24. X., »H-S«, jugoslovanski film
KINO METROPOL, CELJE
Od 16. do 19. X., »Poišči Vando Kos«, jugoslo-
vanska drama
Od 20. do 23. X.. »DožMjaji Detliča«, angleški
barvni mladinski film
Podjetje Avtoobnova
Celje-Medlog
obvešča vse cenjene stranke, da
je na novo odprlo akumulatorsko
delavnico. Vršimo polnjenje, no-
vo formiranje, popravila in novo
zidave vseh vrst akumulatorjev.
Vsa dela vršimo poceni in stro-
kovno.
Košarka
Lep uspeh
proti Zagrebčanom
Košarkarji Celja so imeli v nedeljo v go-
steh moštAo Elektrostroja iz Zagreba. Celjani
so se krepko upirali gostom in so doživeli mi-
nimalen poraz 41:42 (25:32).
REŠEVALNA POSTAJA CELJE SPREJME V SLUZBO
DVA BOLNIČARJA
I'o g o j : bolničarska šola ali strokovni izpit za bolničarja po Z JU
Temeljna plača po zakonu, položajna plača in posebni dodatek po
Pravilniku. Nastop službe takoj ali 1. novembra 1958. — Pismene
prijave s potrdili o strokovni' izobrazbi je poslati najkasneje do
28. oktobra 1958 Reševalni postaji Celje.
Upravni odbor
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA
OKRAJNI ODBOR SZDL V CE-
LJU — UREJUJE UREDNIŠKI
ODBOR — ODGOVORNI URED-
NIK TONE MASLO — URED-
NIŠTVO IN UPRAVA: CELJE,
TITOV TRG 3 — POSTNI PRE-
DAL 16 — TEL. UREDNIŠTVA
24-23, UPRAVE IN OGLASNEGA
ODDELKA 25-23 — TEKOCi RA-
CUN 620-305-T-1-26S PRI MEST-
NI HRANILNICI V CELJU —
IZHAJA VSAK PETEK — LET-
NA NAROČNINA 500 DIN POL-
LETNA 250 DIN. ČETRTLETNA
125 DIN — ROKOPISOV NE
VRAČAMO — TISKA CELJSKA
TISKARNA V CELJU
ZV0.000 hilometpov visoko -
potem pa...
V soboto so Američani poslali v ve-
■olje raketo, ki naj bi obletela Limo in
se vrnila na Zemljo. Konstruktor te ra-
kete sicer ni bil prepričan, da bo po-
skus uspel, pa vendar je ves svet za-
drževal dah ob pomisli, da bo satelit
obkrožil Mesec ter nam posredoval te-
levizijske slike one strani našega na-
ravnega zemeljskega trabanta, ki je
človeško oko še nikoli ni videlo. Zaple-
ten mehanizem te rakete, ki so jo ime-
novali »Pionir«, je pred sprožitvijo če-
trtega dela rakete odpovedal. V višini
240.000 kilometrov se je eden izmed
300.000 delov »uprl« in posledica te na-
pake je bila, da je v ponedeljek zjutraj
aerodinamični satelit »Pionir« treščil
nazaj na zemljo in zgorel.
Ne glede na to, da je poskvis šel to-
krat po zlu, je uspeh znanstvenikov
ogromen. Raketa je letela v višino, ka-
tere si pred desetletji nihče niti prav
predstavljati ni mogel. Čeprav »Pionir«
ni opravil celotne naloge, je vendar pkd-
s.redoval svojim graditeljem toliko dra-
gocenih podatkov, ki bodo v veliko po-
moč pri nadaljnjih poskusih. Baje sta
pripravljeni spet dve raketi za ipolet
proti Mesecu in znanstvenik von Braun
je prepričan, da bo vsaj ena od njih
obletela Luno.
Da ne bi ponavljali podatkov, ki so
jih bili te dni polni vsi časopisi, bi po-
jasnili samo naslednje:
»Pionir« je v krivulji poletel v dalja-
vo, ki odgovarja šestkratnemu zemelj-
skemu obsegu na ravniku. Srednja od-
daljenost Meseca od Zemlje je 384.400
kilometrov. Tokrat so znanstveniki iz-
strelili raketo v trenutku, ko se je Me-
sec na svoji elipsasti poti okoli Zemlje
nahajal najbliže našemu planetu. Ce to-
rej računamo srednjo oddaljenost od
Meseca, potem je raketa preletela 0.62
del poti do Meseca, če bi letela v ravni
črti. Tako pa je na svoji poti napravila
krivuljo in dejansko ni dosegla polovi-
ce razdalje med Zemljo in Mesecem. Pri
tej višini je odpovedal četrti naboj, ki
naj bi satelit poslal v območje lunine
privlačnosti, potem bi »Pionir« obletel
Luno in se vrnil v loku nazaj proti
zemlji. Predvidoma bi »Pionir« to pot
moral narediti v desetih dneh.
NAJMOČNEJŠA LOKOMOTIVA NA
SVETU
Nova sovjetska disel lokomotiva bo
lahko vlekla 120 ix>lnih vagonov s hi-
trostjo 100 km na lu-o. Kot pravijo stro-
kovnjaki, bo to neke vrste dvodelna
lokomotiva. Vsak del bo imel disel mo-
tor s 3000 konjskimi silami. S 6000 konj-
skih sil bo ta lokomotiva najmočnejša
na svetu. Razen tega bo prevalila 800
kilometrov brez obnavljanja goriva.
APARAT, KI OPRAVLJA DELO 3000
STENOGRAFOV
Neka ameriška tvrdka je skonstrui-
rala nov elektronski aparat, namenjen
zapisovanju podatkov, ki jih sporočajo
razni elektronski možgani. V komaj 30
sekundah ta aparat postavi na papir to-
liko podatkov, da bi z njimi lahko na-
polnili knjigo s 300 stranmii velikega
formata. Hitrost pisanja tega aparata
je desetkrat večja od hitrosti i>odobniih
elektronskih ;iaprav za pisanje. Da bi
lahko povsem doumeli zmogljivost tega
aparata, je dovolj, če povemo, da ta na-
prava opravi delo, za katero bi bilo po-
trebno 3000 stenografov.
OTROK SE JE RODIL V HELIKOP-
TERJU
Neka žena v Kanadi je rodila nedav-.
no zdravega otroka visoko nad zemljo.
Porodila je v helikopterju, s katerim je
poletela na obisk k svojemu možu, ki
je zaix)slen v neki osamljeni radarski
postaji na daljnem kanadskem severu.
»STROJ ZA VSE«
V navzočnosti predsednikov občin
mnogih velikih mest v Zahodni Nemčiji
so opravili poizkuse z nekim novim mo-
tornim strojem, ki ga nazivajo »stroj za
vse«. Stroj se lahko uporablja za oprav-
ljanje različnih del v mestu: od čišče-
nja in vzdrževanja mestnih ulic do či-
ščenja kanalov. Univerzalnost tega stro-
ja je dosežena s pomočjo 200 raznih
dodatnih delov, ki se nanj montirajo po
potrebi.
APARAT, KI ZDRAVI IN UBIJA NA
DALJAVO
Neki ameriški inženir je izumil apa-
rat, s katerim lahko ozdravi ali ubije
živa bitja celo na daljavo preko tisoč
kilometrov. Svoj izum je predložil znan-
stvenikom ter vojno-medicinskim stro-
kovnjakom. Pojasnil jim je, da je svoj
izum preizkusil pri zdravljenju nekega
malaričnega bolnika, ki je bil oddaljen
od aparata za 600 milj. Ta elektronski
aparat naj bi bil grozeča »žarčna smrt«,
o kateri se toliko piše v fantastičnih ro-
manih.
Konstruktor je svoj izum preizkusil
na različne razdalje tudi proti goseni-
cam, oplojenim jajcam in prc^i prosto-
voljcem, ki so bili inficirani z bakteri-
jami ali virusi.
NENAVADNO TEKMOVANJE
Britanska radijska družba BBC je do-
bila novega tekmeca, in sicer 59-letne-
ga nočnega čuvaja, ki je izjavil, da bo
dajal točnejše vremenske prognoze kot
jih vsak dan nudiijo ljudem preko ra-
dia.
V	svojem rojstnem mestu ima ta ču-
vaj mnogo piristašev, celo občinska
oblast ima v njega veliko več zaupanja
kot v strokovnjake-metereologe. Nje-
gove prognoze izobešajo vsak dan na
veliki oglasni deski pred občino, po te-
lefonu pa jih sporočajo tudi turističnim
uradom in železmiškim postajam. Nočni
čuvaj daje svoje napovedi na p>odlagi
»obnašanja« ptic, insektov in cvetja ter
proučevanja obl^ov in vetra.
STROJ PROTI KOLCANJU
Petnajst dni se je potikal od zdrav-
nika do zdravnika Thomas Paolino v
ameriški zvezni državi Connecticut in
iskal sredstvo proti kolcanju. Pred ne-
kaj dnevi pa je izjavil novinarjem, da
je končno prenehal kolcati, ker je do-
volil, da ga 2 minuti »trese« stroj, ki ga
je izumil neki Libanonec v Ameriki.
V	petnajstih dneh, ko je Paolino trpel
od kolcanja, je shujšal za pet kilogra-
mov. Iznajditelj tega posebnega stroja
študira m^icino v Ameriki in »usluge«
svojega stroja nudi vsem, ki se nanj
obračajo, brezplačno.
ŽALOVANJE
—	Kako to, da sedaj piješ črnega?
—	Žalujem, »stara« mi je umrla.
bodice * bodice - bodice
ZLATE KOLAJNE
r
Sem sanjal čudne, redke sanje,
da bil sem na razstavi vin,
ki v Celju so jo priredile
gostilne pivcem v opomin.
Sem sanjal krasna, zdrava vina
iz vseh gostiln, kar jih je tu,
vsa polna krepkih maliganov,
in bil sem srečen v sladkem snu.
In vina vsa so brez izjeme
nabrala zlatih si kolajn!
Tedaj pa žal sem se prebudil
iz teh prečudnih, lepih sanj ...
SADJE
Pred postajo se je vlak ustavil.
Potniki skozi okna se ozro.
Žejni so. Kje tu dobi se sadje?
Rad bi si ga kupil marsikdo,
saj ga letos je povsod obilo.
Kak škrnicelj z jabolkom morda,
s hruško, grozdom v zdravo okrepčila
—• dobra malica bi to bila!
A nihče tu sadja ne ponudi,
kakor da pri nas ga letos ni.
Zlasti potnik — tujec se nam čudi.
Nismo spretni še za vse reči...
UBOGA TELETA
Ne smejo odslej se več klati teleta,
ki nimajo starosti najmanj pol leta!
Na Ljubnem so slišali takšno prepoved,
ki nam je hotela očuvati goved.
Le hitro zdaj! V strahu so mnogi
sklenili,
ki so tu govejo živino redili.
Priložnost je zadnja! Ne bo je več
kmalu!
Ze nož je nabrušen h krvavemu balu.
Na črno — seveda! Ne da se drugače!
In prve so vendar koristi domače!
Tako je v avgustu smrt našlo deset
nedolžnih in mladih ljubenskih telet...
Vsekakor je zanjo zvedel šele dve uri pred odhodom »Glorije«,
kakor je povedal Mr. Wright. Toda kaj naj ima tu opraviti Molcke?
—	Da, to je nemara vse skupaj nesmisel. — Kaj neki sta si imela
povedati? Sto reči, ki nimajo nobene zveze z ropom. Malo preveč
je pil, to je vse. Jutri bo še enkrat vse trezno premislil. In vendar,
če bi mogel iztuhtati način, kako je bilo mogoče v dveh urah ali
še prej sporočiti kdo ve koliko milj oddaljenim piratom, vest o
biserih... Z radiooddajnikom? Toda, kje je bila piratska ladja
in kje je zdaj? — Charles bi rad obogatel. V Melbournu — recimo
—	je srečal roparsko tolpo. Ti so mu ponudili visok odstotek za
majhno uslugo. Do pet dni natančno je Charles lahko precenil,
kdaj bodo biseri poslani, o tem ni dvoma. Gangsterji so odpluli
v bližino Flyntovih otokov, nemara k Peklenskim čerem, kjer se
ladja zlahka skrije in počaka nekaj dni. Te čeri ležijo največ nekaj
milj proč od proge, koder pluje »Gloria«. Tudi tistih osem ur bi
se ujemalo z lego čeri... Da, to je monžo, brez dvoma možno. Ne-
mara je bilo šifrirano sporočilo poslano celo po Wrightovem od-
dajniku, ali pa tudi ne. Nemara skriva Charles kje v goratih pre-
delih otoka svoj lasten oddajnik. Za deset tisoč je lahko tvegal
navsezadnje tudi udarec po glavi. Jutri bo treba potipati pri
Mr. Goldu, radiotelegrafistu. Charles je bil nemara tolikanj ne-
previden, da je med vrstice Wrightovega sporočila za Melbourne
vrinil nekaj na videz nepomembnih besed za gangsterje. Moral
bo najti pretvezo, zakaj pregleduje knjigo poslanih radiogramov.
Mr, Rogers nima pri tej stvari nič. O tem Gilbert ni dvomil. —
Tudi zadeva s Charlesom je skrajno dvomljiva. Miss Mary Crawd
je imela nemara še več možnosti, kakor Charles. Tajnica je le taj-
nica in povrhu še prav prikupna, Mr. Wright pa na moč grd.
Molcke? — Le kam bi vtaknil Molcke j a!
♦
V pristanišču San Francisca je nalagala tovorna ladja »Santa
Cruz« družbe Over Pacific Lines poljedelske stroje za Brisbane.
Tovor je bil ob devetih zvečer že naložen, toda kapitan je naročil
predstojniku palube, naj zapre le glavno odprtino, stransko pa naj
pusti odprto, češ da pričakuje še majhen tovor. Moštvo je dobilo
izhod, na ladji so ostali le kapitan, prvi častnik, strojnik in štirje
mornar j L
Okrog enajste ure ponoči sta pripeljala na pomol dva tovorna
avtomobila, naložena s pločevinastimi sodi, kakršni služijo običajno
za bencin, strojno olje ali nafto. Iz kabine prvega tovornjaka je
stopil moški, oblečen v elegantno obleko svetlosive barve, in se
napotil po mostičku na krov. V tem so že tudi zaškripala ladijska
dvagala in prenesla tovor z avtomobilov v trebuh »Santa Cruz«.
Kapitan, prvi častnik in neznanec, ki so nadzorovali nalaganje, so
se nato odpravili v častniško obednico in sedli k pogrnjeni mizi.
»Zdaj dobite tretjino, ostalo vam izplačam, ko bo tovor pre-
ložen.«
Pred kapitana je porinil šop bankovcev.
»Koliko je?« je vprašal prvi častnik.
»Tisoč dolarjev. S tem denarjem lahko potolažite moštvo. Ti-,
soč jih dobite še vi, šest sto jih dobi prvi, štiri sto pa palubni,« je
rekel neznanec, ki je ves čas govoril s kapitanom in je celo na
vprašanje prvega častnika odgovarjal kapitanu.
»Hehe, bratec, ne zamerite, toda za tisoč dolarjev ne tvegam
ničesar.«
»Saj ne tvegate,« je rekel neznanec jezno. »Ničesar ne tvegate.«
»Zdaj mi pa povejte, dragi prijatelj, za koliko smo se zmenili
pred tednom dni?« je vprašal kapitan. »Mar ni bilo govora o
desetih tisočakih?«
»Oho! ali ste pozabili, da je bila vsota določena le za primer,
če tvegate spremembo na lastno pest?«
»Ali pa vi veste, da pomeni pet dni neopravičene zamude prav
toliko kot izgubo službe in odvzem patenta za dolge vožnje?«
»To mi je malo mar!« je kriknil neznanec. »Tisti denar sem
vam ponudil za črno vožnjo. Razumete? Vi niste sprejeli prevoza
nafte pod tistimi pogoji, zato sem moral urediti stvar pri zastop-
stvu družbe tako, da lahko peljete naravnost v Hobart, kjer boste
naložili štiri sto zabojev za Cooktown. Tako ste docela kriti, ker
vam zdaj ležijo Flyntovi otoki takorekoč pred nosom. Ves vaš
posel je le to, da ponoči ustavite stroje na odprtem morju severno
od otokov, raztovorite nafto na kuter, ki vas bo čakal na domen-
jenem mestu in potlej nadaljujete svojo pot. Pri tem ne tvegate
prav ničesar, kar bi bilo vredno več kot tritisoč petsto dolarjev.«
»Ne tvegam? — Petdeset sodov nafte, ki jih prepeljem osem
tisoč milj brez dovoljenja družbe, to torej po vašem mnenju ni
čisto nič, kaj?«
»Cujte,« je zahropel neznanec v besu. »Ali imate dovoljenje
svoje družbe za vožnjo v Hobart, ali ga nimate?«
»To že, toda ...«
»Kakšen toda, človek božji! Ce ga imate, potem sem ga moral
plačati jaz! Ste ob pamet, ali kaj, da bi zdaj radi še celo boga-
stvo, a?«
»Vrag vzemi vas in vaše sode! Ne zahtevam, da mi plačate
deset tisoč. Toda če ne primaknete vsaj še dveh, zmečem vaš
tovor na tem mestu v morje, potem si pa iščite drugega norca, ki
vam bo za vašo miloščino prevažal črni tovor nafte!«
»Ukažete, naj prično?« je vprašal prvi častnik.
»Stojte!« je rekel neznanec. »Dam vam jih. Samo, da cena čez
noč ne naraste. Pet tisoč torej vsega skupaj. Tisoč že imate, velja?«
»To so že druge besede. Torej jih dobim zdajle še tisoč?«
Neznanec je segel v žep in odštel tisoč dolarjev.
»Nu,« je rekel kapitan zadovoljno, »juha se bo čisto^ ohladila.«
♦
Nekaj tednov kasneje se je zasidrala »Santa Cruz« na odprtem
morju štirideset milj severno od Flyntovih otokov. Bila je jasna
mesečna noč brez sapice vetra. Moštvo je po večini spalo, na
krovu sta bila le prvi častnik, predstojnik palube in pa nekaj
mornarjev. Neznanec v sivi obleki je bil pri kapitanu na povelj-
niškem mostu in napeto gledal v zemljevid, na katerem je kapi-
tan preverjal lego parnika.
»Moji računi so v redu,« je rekel kapitan, ki je smrdel po
žganju. »Kje je zdaj vaš kuter?«
»Počakali bomo, dokler ne pride?«
»Za vas je to kaj preprosto. A zame? Ce se prebudi moštvo?
Kako naj jim zamašim gobce?«
»Ze prihaja,« je rekel mož v sivem.
Od daleč se je zaslišalo tiho bobnenje motorja. Cez deset minut
se je pojavil kuter, ki se je naglo približeval in pristal ob boku
parnika. Nekaj odsekanih besed, dvigala so zarožljala in v naglici
prenesla tovor na krov barke. Neznanec je izplačal kapitanu osta-
nek denarja in splezal po lestvi na kuter. Motor je spet zagrgral
in čez malo časa je barka izginila v mesečini.
*
Adam Gilbert se je na Flyntovih otokih kaj kmalu udomačil.
Navezal je prisrčne stike z vsemi belci, posebno še s Charlesom
in njegovo zaročenko, Miss Mary Crawd. Hodili so na izlete, ki
jih je princ očitno zelo cenil. Včasih so se jim pridružile še tri
Wrightove hčere in njihov najmlajši brat, Peter pa je bil do gosta
ves čas nekam hladen. »Ne more mi odpustiti, da me je premika-
stil,« ^i je mislil detektiv.
Na teh pohodih si je Gilbert skrbno ogledoval podrobnosti
zemljišča in jih potem doma zarisal na zemljevid, ki ga je bil pri-
nesel s sabo iz Melbourna. Včasih se je ipojavil z ogromnim risal-
nim blokom pod pazduho, včasih s fotografskim aparatom. Razen
tega je pričel loviti žuželke in zbirati redke rastline.
Z radiotelegrafistom Goldom sta si bila dobra prijatelja. Sta-
remu možičku je na tem smešnem princu ugajala posebno njegova
preprostost in zanimanje za navadne ljudi — kot je Mr. Gold
imenoval sebe in druge ■Wrightove uslužbence. Z veseljem mu je
razkazal radiooddajno postajo in ga poučil o vsem, kar ga je ple-
leniti čudak vprašal. Tako Gilbertu ni bilo težko, pregledati
njigo odposlanih radiogramov. Med njimi je našel sporočilo za
lobart z datumom 8. julij 1946. Trikrat ga je prebral in si ga
aix>mnil.
FIRMI BLORIOT&CO: PRIPRAVITE ZABOJE ZA SANTA
:RUZ — PRIPLULA BO OKROG 2. JULUA: 400 KOMAMOV. F51.
»Ali ima Mr. Wright •pK)slovne zveze celo s Hobartom?« je
\edolžno vprašal Golda.
»To je edini radiogram za Hobart,« je odvrnil radiotelegrafist.
»Edini v vseh desetih letih, kar sem tu v službi. Sicer imamo zveze
samo z Melboumom in Sydneyjem.«
»Mr. Wright jih gotovo piše sam, kajne?«
»Običajno sam, tega pa, mislim, je odposlal Mr. Charles.
Vseskozi fin in imeniten dečko.«
Gold je bil človekoljub. Celo Mr. Wright ^e mu je zdel »dober
človek«, toda če je nekomu rekel »imeniten«, potem je to pomenilo,
da ga je stari dobričina postavil na najvišji klin v lestvici dobrih
ljudi.