naroČila kurilnega olja tel. 03 891 56 11 Matevž Lenarčič po petih tednih mraza, snega in negotovih razmer končno doma STRAN 11 Skromnost in veselje dva razloga za doigo življenje 100-lctne Makeževe Micke STRANI 17 BENCINSKI SERVIS LETUŠ Oglasi 2 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Šport premalo izkoriščen potencial za promocijo turizma in gospodarstva..........4 Občinski svet Rečica ob Savinji: Problematiko lastništva zemljišč agrarne skupnosti bo pomagla reševati občina..........5 Dan Alpske konvencije v Solčavi: Alpe so med najzanimivejšimi turističnimi destinacijami na svetu..................6 Srečanje lesarjev v Nazarjah: Kje naj bi bil lociran nameravani lesarski center?..............................6 Skupščina SŠGZ Z učinkovitim poslovnim okoljem do novih delovnih mest......................7 Rečica ob Savinji: 23. ocenjevanje zgornjesavinjskega želodca.............................8 Gornji Grad: Trije mejniki gornjegrajskega šolstva.............9 Športna dvorana Mozirje: Dan zgornjesavinjskih upokojencev.............10 Veteranski večer: Slovenija 2013 - Ali smo se za to borili?.......14 Tretja stran Bomo znali izkoristili priložnosti za promocijo in zaslužek? Sodobni človek se giblje bistveno manj od svojega predhodnika. Vsakdanje opravke si je olajšal do te mere, da večino dela opravi v sedečem položaju brez prehudega napora. Če je to še pred desetletji predstavljalo velik napredek v smislu humanizacije dela, je praksa pokazala, da je človek vendarle ustvarjen za gibanje in da ima statičen način dela in življenja številne negativne zdravstvene in socialne posledice. V Sloveniji je največja tovrstna prireditev ljubljanski tekaški maraton, največ kolesarjev se zbere na maratonu Franja, vsi ostali dogodki pa so v precej manjšem obsegu, vendar jih je iz leta v leto več. Tudi sam sem se jih v zadnjem obdobju udeležil kar nekaj in povsod z zanimanjem opazujem, kako znajo, če sploh, v lokalnem okolju izkoristiti obisk večjega števila ljudi za trženje ostale turistične ponudbe. Strokovnjaki so zato začeli opozarjati na potrebo po aktivnem preživljanju prostega časa, ki naj bi bilo neke vrste kompenzacija za pretežno statični delovni čas. Kot najbolj elementarni način gibanja so priporočili hojo, obstaja pa seveda še niz drugih oblik rekreativnega gibanja, med katerimi so najbolj pogoste tek, kolesarjenje in plavanje. Zavedanje o pomenu gibanja in naraščajoče število rekreativcev sta ustvarila pogoje za novo »industrijo«. Tekstilci so začeli izdelovati posebej za gibanje prilagojena oblačila, sledili so jim obutveniki, nato pa še proizvajalci ostalih pripomočkov za različne zvrsti rekreativnega udej-stvovanja. Svojo priložnost so zaznali tudi organizatorji dogodkov in tako so se začele danes množične rekreativne prireditve, od katerih nekatere privabijo več deset tisoč udeležencev. Priložnost je vsekakor velika in odkar imamo množično tekaško prireditev tudi v Mozirju, je izziv, kako rekreativcem in njihovim spremljevalcem »prodati« čim več, tudi naš izziv. Naša dolina je s svojimi naravnimi danostmi zelo primerna za rekreativni turizem, a očitno to hitreje kot mi spoznavajo drugi. Tako bomo letos poleg tradicionalnega maratona Celje-Logarska dolina priča triatlonski tekmi, v sklopu katere bodo tekmovalci najprej plavali v Šmartinskem jezeru, nato se bodo s kolesi pripeljali v Logarsko in potem tam odtekli še maraton. Bomo takrat samo gledalci ali bomo znali pristaviti svoj »piskrček«? ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 22, 31. maj 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 3 Tema tedna POLETNE ŠPORTNE PRIREDITVE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Šport premalo izkoriščen potencial za promocijo turizma in gospodarstva Zgornjesavinjčani se zavedamo pomena aktivnega preživljanja prostega časa. To je bilo vidno že v preteklosti ob pogledu na množice pohodnikov in planincev v naših gorah. V zadnjem času je čedalje več tekačev in kolesarjev, katerih množičnost je vzrok za vrsto športnih prireditev v dolini, ki bi jim lahko v večji meri sledila promocija lokalnih turističnih produktov in izdelkov domače obrti. MNOŽIČNOST REKREATIVCEV VPLIVALA NA ORGANIZACIJO PRIREDITEV Športniki rekreativci v teh pomladnih dneh nabirajo kilometre na tekaških in planinskih poteh, kolesarji pa vrtijo pedale in prav tako stopnjujejo formo za nastope na športnih prireditvah, ki jih je vse več. Že vrsto let se ljubitelji teka v naših krajih srečujejo in družijo na Ul-tramaratonu Celje-Logarska dolina vsako prvo soboto v septembru. Poznamo tudi kolesarski maraton Arja vas-Logarska dolina. Za obe prireditvi je značilno, da so nekateri štarti in cilji krajših relacij v okviru maratonov v krajih Zgornje Savinjske doline. Oba maratona se končata v Logarski dolini. Mozirje že tradicionalno gosti tekmovanje v odbojki na mivki Beachvolley Mozirje Open, kjer se zberejo najboljši odbojkarji iz Slovenije in znani Šport in športno aktivni ljudje bi morali biti bolj zanimivi turizmu v dolini. (Foto: IS) Naša anketa Ali znamo izkoristiti športne prireditve za promocijo doline? S športom se srečujemo na vsakem koraku, doživljamo pa ga na različne načine. Izraža se v našem načinu življenja in ni ostal imun na družbene spremembe. Meja med športom, poslom in promocijo ostaja vse bolj zabrisana. Ljudje se vse več udeležujemo različnih športnih prireditev po Sloveniji in v našo Zgornjo Savinjsko dolino privabljamo vse več ljudi, željne tekmovalnosti in gibanja v različnih športnih disciplinah. Te potekajo ob naravnih, zgodovinskih ali kulturnih znamenitosti. Toda ali storimo dovolj, da jih udeleženci opazijo? Vanja Hofbauer, Nazarje Turistično in športno društvo sta v preteklosti dobro sodelovala in smo skupaj pripravljali različne športne aktivnosti. A v zadnjem času imajo športniki vodstvo, ki ga, kot kaže, tovrstno sodelovanje ne zanima. Od večje športne prireditve, ki poteka skozi občino, pa je edino maraton Celje-Logarska dolina, kjer udeleženci tečejo skozi kraj in ga kaj malo opazijo, saj so osredotočeni na čas in progo. Kljub temu pa se mi zdi, da bi imeli veliko za pokazati, saj imamo tako naravne kot zgodovinske znamenitosti. Andrej Marovt Helešič, Ljubno ob Savinji Zgornjesavinjčani ne znamo izkoristiti športne prireditve za promocijo krajev. Športne prireditve vedno ločeno obravnavamo kot športne, turistične pa zgolj kot turistične. Nikoli jih ne povežemo skupaj v celoto. V tujini je to drugače, že organizacijsko vsak športni dogodek šteje tudi za turistični, saj preko njih promovirajo naravne dano- sti. V sosednji Avstriji lokalne skupnosti sponzorirajo športnike, saj preko njih privabijo v svoje kraje turiste, ki koristijo njihove turistične potencialne. Našo dolino pa sam vidim kot dobre športne kampe, kjer bi se športniki trenirali in se pripravljali za novo sezono. Imamo možnosti tako za cestno kot gorsko kolesarjenje ter številne druge športe. Imamo nastanitvene kapacitete, dobre gostilne in turistične kmetije. Marko Janko, Mozirje Menim, da ni boljše promocije za regijo kot športni dogodki. Ljudje iščejo kraje, kjer bodo aktivno preživljali svoj prosti čas. In to jim naša dolina vsekakor ponuja. Je pa res, da bi bilo tega lahko še več. Mali maraton Mozirje, ki privablja športa željne ljudi od blizu in daleč, je v zadnjih letih močno pripomogel k promociji kraja. Čestitke organizatorjem, ki so poskrbeli, da je ta dogodek res zaživel. Tudi spremljevalno dogajanje je pestro, kar pa pri nekaterih drugih podobnih prireditvah v dolini pogrešam. Je pa specifika teh prireditev v tem, da večina ljudi pride, odteče tek in kaj kmalu tudi odide. Zato je na sami prireditvi potrebno vložiti maksimalen trud, da ljudem pokažemo, kaj vse naša doli- Iztok Kolenc, Gornji Grad Športnih prireditev ne znamo izkoristiti za promocijo Zgornje Savinjske doline. Ne znamo niti unovčiti imena naših dobrih športnikov, ki so znani drugod. Mimo nas gre trasa Dirke okrog Slovenije, kjer se udeleženci povzpnejo na Črnivec in peljejo mimo Gornjega Grada. Imeli smo tudi hitrosti vzpon na Menino, a se sedaj tudi ta ne pripravlja več. Sicer pa bomo v Gornjem Gradu začeli združevati šport in turizem, saj bodo v kratkem zaživele tematske poti. Na njih bodo lahko obiskovalci na določenih točkah opravljali različne naloge, povezane z naravnimi in kulturnimi znamenitostmi, na nekaterih pa bodo športne in družabne igre. Sicer pa je naša okolica primerna za gorsko kolesarjenje. Pripravila in fotografirala Marija Šukalo na ponuja. (Foto: ŠS) 4 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Tema tedna, Aktualno obrazi iz tujine. Množično obiska-nost beležijo tudi organizatorji kolesarskega vzpona na Golte, katerega je lani prvič dopolnil 1. družinski maraton. Zaradi velikega interesa so športni navdušenci iz Športnega društva Mozirje organizirali prvo pravo domačo množično prireditev - Mali maraton Mozirja. Ta je v svoji prvi izvedbi privabil okoli 200 tekačev, letos organizatorji pričakujejo preko 600 udeležencev, vsaj polovico iz drugih regij in tujine. NEZAINTERESIRANOST TURIZMA IN OSTALEGA GOSPODARSTVA ZA PROMOCIJO To pomeni, da se je organizatorjem uspelo prebiti med 15 najpomembnejših tekaških prireditev v Sloveniji. Sami pravijo, da imajo podporo v športnem društvu in Občini Mozirje, vendar opažajo neza-interesiranost turizma in ostalega gospodarstva za samopromocijo na prireditvi. Glede na število udeležencev, ki prihajajo v spremstvu navijačev, so omenjene prireditve priložnost za promocijo lokalnih turističnih produktov in izdelkov domače obrti. Te obiskovalce je potrebno nagovoriti in animirati, da obiščejo kakšno znamenitost krajev, kjer se prireditve dogajajo, nagovoriti, da poskusijo in kupijo kakšno domačo dobroto, ne pa samo počakajo konec prireditve in se odpravijo domov. Soorganizatorka Malega ma- ratona Mozirja Saša Koren meni: »Šport in turizem sta medsebojno povezana in običajno so športne prireditve hkrati tudi veliki turistični dogodki. Šport in športno aktivni ljudje so še kako zanimivi turizmu. Žal ponudniki v Zgornji Savinjski dolini z redkimi izjemami še ne razmišljajo tako. Kaj je najtežje? Motivirati in privabiti turista, da se odpravi v turistično destinacijo. Dobra turistična ponudba motivira turista, da še podaljša bivanje in potroši več. Organizatorji velikih športnih prireditev ne vidimo le veliko možnosti za ponudbo prenočišč, ampak tudi za ponudbo ostalih športnih aktivnosti, wellness razvajanju po tekmovanju, predstavitev naše kulina-rike, obrti, lesne industrije in ostalih pomembnih panog. Šport je medijsko učinkovit in stroškovno ugoden vir reklame. V Zgornji Savinjski dolini imamo množico razvojnih agencij in podobnih zavodov, pa žal še nismo doživeli skupne predstavitve vseh prireditev Zgornje Savinjske doline drugod po Sloveniji in širše.« VKLJUČENOST DOMAČIH TURISTIČNIH DRUŠTEV Na lokalnih turističnih društvih in turistično-informacijskih centrih je, da se dejavno priključijo tem prireditvam oziroma jih izkoristijo kot promocijski kanal za lokalne turistične produkte in ponudnike. Pričakujejo pa od organizatorjev pri- Marko Slapnik, direktor Centra Rinka: »Mi se z veseljem odzovemo na povabilo organizatorjev in se skušamo v pripravljalnih pogovorih dogovoriti o vlogah posameznega deležnika. Menim pa, da je pri prireditvah »prva žogica« na strani organizatorjev, v tem smislu, da dajo pobudo in povabijo k sodelovanju. Tega menim, da je pri nas še veliko premalo. Največkrat pridejo informacije od organizatorjev šele, ko je že vse pripravljeno, praktično tik pred prireditvijo. Takrat je težko narediti kaj res dobrega. Promocija kar tako počez ne prinese veliko učinka, je bolj metanje peska v oči. Z nekaterimi organizatorji prireditev in dogodkov v preteklosti smo se že dogovarjali o konkretnem partnerstvu in tudi prispevali svoj delež pri na primer rezervacijah nastanitev, ponudbi dodatnih programov za spremljevalce ... Oblika sodelovanja je seveda odvisna od vrste prireditve. Od resnih organizatorjev dogodkov in prireditev v naši dolini pričakujem, da se o morebitnem sodelovanju začnemo dogovarjati dovolj zgodaj, da poiščemo sinergijske učinke. Pogovori en mesec pred prireditvijo v stilu »vi pa imejte tam stojnico in delajte promocijo« se mi zdijo neresni in se nanje večinoma ne bomo več odzivali.« reditev, da jih dovolj zgodaj obvestijo o prireditvah in tako omogočijo pripravo na njo. Taka priložnost bo julijski Dolgi triatlon Logarska dolina, ki se bo začel na Šmartin-skem jezeru. Kolesarski del se bo zaključil v Logarski dolini. Prav tam pa se bo odvil in zaključil tekaški del triatlona, ki mu bo sledila zaključna prireditev. Današnji rekreativci uporabljajo pametne mobilne naprave za spre- mljanje in načrtovanje treningov. Na tej podlagi bi lahko privabili te turiste, da obiščejo dolino in tu dejavno preživijo prosti čas. Eden turističnih produktov bi lahko bila aplikacija za sodobne mobilne naprave, kjer bi uporabnikom na interaktivnem zemljevidu ponudili navigacijo po različnih poteh, na poteh pa izpostavili znamenitosti, nastanitve in ostale turistične produkte. Roman Mežnar OBČINSKI SVET RECICA OB SAVINJI Problematiko lastništva zemljišč agrarne skupnosti bo pomagala reševati občina Kar obsežen dnevni red je čakal člane rečiškega občinskega sveta na seji v četrtek, 23. maja. Med drugim so sprejemali lokalni energetski koncept, obravnavali predloge Agrarne skupnosti Sp. Re-čica-Nizka-Varpolje za ureditev lastništva zemljišč v Varpoljah in informacijo o poteku izgradnje povezovalne ceste in mosta na Trnovec. Lokalni energetski koncept so v prvem branju svetniki obravnavali že lani septembra in na dokument imeli dopolnila in pripombe. Pripravljavec je to upošteval in vnesel v dopolnjeno verzijo, ki jo je pred se- jo sveta obravnaval odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe. Ta je predlagal občinskemu svetu, da dokument sprejme. Svetniki so tako soglasno sprejeli sklep, da se potrdi Lokalni energetski koncept za občino Rečica ob Savinji. Agrarna skupnost Sp. Rečica-Nizka-Varpolje je na občino naslovila dopis, v katerem navaja, da so ceste v Varpoljah, konkretno tretja ulica, speljane po zemljišču agrarne skupnosti. Pri odmeri ceste proti kampu Menina konec leta 2011 je bilo v tretji ulici ugo- tovljeno odstopanje od dejanskega stanja, to je zamik celega cestišča, je svetnikom pojasnila tajnica skupnosti Bernarda Klemše. Skupaj z občino in državo je solastnikov v agrarni skupnosti 54. Problem so obravnavali aprila letos na občnem zboru, ko so solastniki predlagali naslednji sklep: »Agrarna skupnost predlaga občini Rečica ob Savinji, da pomaga pri razjasnitvi problema in odkupu zemljišč v tretji ulici v Varpoljah lastnikom zemljišč, ki mejijo na naša zemljišča in jih ti že uporabljajo. Glede cene zemljišč se dobi ce- nilca. Tako bo možno vzpostaviti dejansko stanje.« Občinski svet je tako sprejel sklep, da se seznanja z nastalo problematiko in predlaga, da občinska uprava poišče ustrezne rešitve. Župan Vinko Jeraj je svetnike seznanil še s potekom investicije mostu in povezovalne ceste na Trnovcu. Kot je povedal, dela na samem mostu potekajo po načrtih. Glede povezovalne ceste potekajo razgovori z lastnikom zemljišča. Upati je, da bo položaj rešen v obojestransko zadovoljstvo, je dejal župan. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 5 Gospodarstvo DAN ALPSKE KONVENCIJE V SOLČAVI Ml I • • • •_ • .«v • • Alpe so med najzanimivejšimi turističnimi destinacijami na svetu V Solčavi so v četrtek, 23. maja, pripravili Dan Alpske konvencije v organizaciji ministrstva za infrastrukturo in prostor, ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Občine Solčava ter tamkajšnjega Centra Rinka. Predstavili so poročilo o stanju v Alpah s posebnim poudarkom na temi Trajnostni turizem v Alpah. Poleg generalnega direktorja direktorata za turizem in internacionalizacijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so se srečanja udeležili še sodelavci iz ostalih ministrstev in več županov občin, ki ležijo v alpskem območju. KLJUČNA VLOGA LOKALNIH SKUPNOSTI Osrednja tema poročila o stanju Alp, pri pripravi katerega so sodelovali pogodbenice Alpske konvencije in opazovalci, je trajnostni turizem. Blanka Bartol z direktorata za prostor na ministrstvu za infrastrukturo in prostor ter slovenske kontaktne točke za Alpsko konvencijo je poudarila, da so Alpe prostor številnih dejavnosti, vključno s turizmom, zato je iskanje ravnotežja med njimi še posebej pomembno. Pri tem je ključna na eni strani vloga lokalnih skupnosti, ki iščejo svoje razvojne priložnosti na osnovi lokalnih virov, pa tudi državnih politik, ki morajo znati prepoznati specifičnost gorskih območij, kot so Alpe. Taja Ferjančič iz Stalnega sekretariata Alpske konvencije je navzočim pojasnila aktivnosti konvencije ter vlogo in vsebino poročila o stanju Alp. V poročilu je predstavljeno stanje turizma v Alpah in izzivi, s katerimi se destinacija sooča. SLOVENIJA TRDNO NA DOLOČENI POTI Bistvene ugotovitve poročila je predstavil mag. Marjan Hribar. Po njegovih besedah vse od leta 2010 Alpe postajajo ene najpomembnej- ših turističnih območij na svetu, saj jih letno obišče 95 milijonov turistov in 60 milijonov dnevnih obiskovalcev. Hribar je prepričan, da je trajnostni turizem v Sloveniji na področju spodbujanja in promocije zelenega turizma trdno na začrtani poti. Da so dogodek letos organizirali prav v Solčavi, ni naključje, je povedal, saj si tukajšnja občina v tesnem sodelovanju z vsemi ostalimi deležniki in lokalnim prebivalstvom prizadeva za turizem v obliki in obsegu, ki ga tako krhko okolje lahko prenese. »Solčava je svetel primer ravnanja z okoljem in je prejemnica naziva EDEN, kar napoveduje tukajšnjemu trajnostnemu razvoju svetlo perspektivo,« je poudaril Hribar. nosti in domači dobavitelji. Pomembno je upoštevati tudi omejenost nastanitev v alpskem prostoru in demografske kazalnike, da bodo mladi domačini v svojem okolju videli perspektivo v sonaravnem gospodarjenju in ostajali, ker bodo tukaj imeli zagotovljeno dostojno eksistenco. Kot primer je navedel Tirolsko. POMEMBNO SODELOVANJE OBEH NIVOJEV Solčavski župan Alojz Lipnik je pozdravil srečanje dveh nivojev - lokalnega in državnega ob tako pomembni temi. »To sodelovanje želimo še okrepiti mi s konkretnimi izkušnjami iz prakse, saj lahko ponudimo veliko zanimivega za višje Poročilo so predstavili sodelavke z ministrstev, generalni direktor direktorata za turizem in internacionalizacijo Marjan Hribar (v sredini) in solčavski župan Alojz Lipnik. (Foto: Marija Lebar) POZORNOST PROMETU IN DEMOGRAFSKIM KAZALNIKOM Poročilo je po Hribarjevih besedah pokazalo, da bo Slovenija med drugim morala pozornost posvetiti prometu v Alpah. Prometne verige naj bodo čim krajše, upoštevajo naj se lokalne da- nivoje odločanja. Prav tako se želimo seznaniti s primeri dobre prakse od drugod. Za nas Alpska konvencija ni mrtev list papirja, mi z njo živimo, saj je neokrnjena narava naša primerjalna prednost.« Marija Lebar SREČANJE LESARJEV V NAZARJAH Kje naj bi bil lociran nameravani lesarski center? V nazarskem domu kulture je v torek, 21. maja, v organizaciji Savinjsko-šaleške območne razvojne agencije (SAŠA ORA) in Občine Nazarje potekala predstavitev lesne predelave kot enega od razvojnih stebrov Regionalnega razvojnega programa v letih 2014 do 2020. Oblikovan naj bi bil tudi lesarski razvojni center, za katerega bi bila na voljo tudi sredstva. Kje naj bi center bil, pa so bili prisotni različnega mnenja. Vabilu na predstavitev so se odzvali številni zgornjesavinjski podjetniki, ki se ukvarjajo z lesno predelavo, in predstavniki gospodarske ter obrtno-podjetniških zbornic Mozirje in Velenje. Kako je tema pomembna, je pričala tudi udelež- ba večine tukajšnjih županov. Kot predsedujoči Sveta županov SAŠA je navzoče pozdravil gor-njegrajski župan Stanko Ogradi, dogajanje pa je povezovala nazarska županja Majda Podkri-žnik. CENTER V SREDIŠČU SAVINJSKE REGIJE Podjetnik Janko Mazej, ki je tudi član Razvojnega sveta Savinjske regije, je spregovoril o možnosti, da bi bil lesarski center lociran v Spodnji Savinjski dolini, točneje v Parižljah v občini Bra-slovče. Menil je, da bi imela taka lokacija nekaj prednosti, saj bi bil center v središču celotne Savinjske regije pa tudi Slovenije, kar bi imelo lo- gistično gledano določene prednosti. »Želja po centru v Nazarjah ali v Zgornji Savinjski dolini je popolnoma legitimna, a pogledati je treba na gospodarski učinek,« je menil Mazej. V razpravi je bilo rečeno, naj projekt centra vodijo lesarji, oblikovan naj bo odbor, ki bo postavljal merila, kadroval in tudi klical na odgovornost. Doslej se je namreč vse preveč govorilo, pa premalo premaknilo, k čemur ni pripomogla niti vsakoletna Lesarska konferenca, je bilo slišati. S tem se ni strinjal direktor Savinjsko-ša-leške gospodarske zbornice, ki je ena od orga-nizatoric konference, mag. Franci Kotnik. Menil je, da je v tem času na podlagi omenjenih kon- 6 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Gospodarstvo ferenc država prepoznala prednosti lesnopredelovalne industrije. Pričela je z akcijskim načrtom Les je lep in porabo lesa vključila tudi v tako imenovane zelene razpise. Ključno pri lokaciji centra je po njegovem, kje ga bodo lesarji vzeli za svojega. CENTER ČIM BLIŽE VIROM LESA Alojz Selišnik iz mizarstva Melu je povedal, da bi sam podprl oblikovanje centra v Zgornji Savinjski dolini, lokacija v Spodnji pa bi prišla v poštev šele kot plan B. Srečko Prislan, predstavnik nevladnih organizacij v svetu regije, je menil, da se lahko govori le o načrtih subregije SAŠA in da je lesna predelava za tukajšnje ljudi življenjskega pomena. O povezavah med gozdarji in lesarji je govoril Silvo Pritržnik iz koroškega lesarskega centra. Miro Zager je opozoril, da je težava na eni strani pomanjkanje lesa za tukajšnje žage, saj so pogodbe o odkupu našega lesa z Avstrijci dolgoročne, po drugi strani pa bo potrebno pozornost nameniti trženju in promociji kakovostnih lesenih izdelkov. Kakšen je vidik s stališča gozdarjev je pojasnil vodja nazarske območne enota Zavoda za gozdove Slovenije Toni Breznik, ki je zatrdil da bi bilo mogoče letni etat še nekoliko povečati. Toni Rifelj je prebral predlog že oblikovanih stališč za Zgornjesavinjski podjetniki, ki se ukvarjajo z lesno predelavo, predstavniki SAŠA ORA, gospodarske in obrtno-podjetniških zbornic Mozirje in Velenje, občin ter nekaterih organizacij so imenovali odbor, ki bo sodeloval pri nadaljevanju aktivnosti za oblikovanje lesarsko razvojnega centra. (Foto: Marija Lebar) ustanovitev centra v Zgornji Savinjski dolini, Miha Kovač iz mizarstva Kovač pa je prepričan, da mora priti iniciativa in predlogi od spodaj in pri tem ni potreben noben birokratski aparat. Branko Meh iz velenjske obrtno-podjetniške zbornice je izrazil bojazen, da bi veliki centri »zadušili« male podjetnike. Razprave so se udeležili še številni prisotni in izpostavili različne poglede na problematiko. Na koncu so udeleženci imenovali odbor, ki bo nadaljeval aktivnosti pri oblikovanju centra, zbiral predloge in informacije posredoval zainteresiranim. Marija Lebar SKUPŠČINA SAVINJSKO-ŠALEŠKE GOSPODARSKE ZBORNICE Z učinkovitim poslovnim okoljem do novih delovnih mest V torek, 21. maja, so se na redni letni skupščini srečali predstavniki gospodarskih družb, članic Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ). Prisotni so bili tudi nekateri župani in predstavniki lokalnih skupnosti. Osrednja točka dnevnega reda je bila namenjena razpravi o potrebnih ukrepih za bolj konkurenčno poslovno okolje tako v nacionalnem kot tudi lokalnem merilu. Predsednica upravnega odbora zbornice dr. Cvetka Tinauer je v pozdravnem govoru preletela glavne teme, s katerimi so se na zbornici aktivno ukvarjali v obdobju od prejšnje skupščine. Spomnila je na pojav korupcije, o kateri so govorili na lanski skupščini, in menila, da se stvar premika vsaj toliko, da se o tem več piše in govori. »Ker pravosodni sistem ni poskrbel, da bi lahko ločili med dobrimi in slabimi menedžerji, dobrimi in slabimi uradniki, med dobrimi in slabimi politiki, danes veljamo za slabe vsi,« je dejala Ti-nauerjeva in nadaljevala, da slab sloves Slovenije gotovo ne bo pritegnil etičnih in poštenih tujih vlagateljev, ki pa jih naše gospodarstvo nujno potrebuje. Na državni ravni še vedno ni volje za spodbujanje malega in srednjega podjetništva, učinkovitost državne uprave pa je tabu tema, je menila predsednica. »Podjetja morajo biti konkurenčna, naj se začne urejati tudi konku- Slab sloves Slovenije gotovo ne bo pritegnil etičnih in poštenih tujih vlagateljev, je dejala dr. Cvetka Tinauer.« (Foto: ML) renčnost javne uprave,« je bilo mnenje prisotnih. Štefanija Kadliček iz družbe Trgotur je predstavila novosti in spremembe delovno pravne zakonodaje, s katero podjetniki niso v celoti zadovoljni. Anton Ploštajner iz BSH Hišni aparati Nazarje in Mirko Strašek, direktor KLS Ljubno, sta ob tem menila, da ni težava toliko v sami zakonodaji, kot v nadziranju izvajanja in sankcioni- ranju ob kršitvah. Strašek je menil, da se marsikdaj preveč čaka, kaj bo ukrenila država, v podjetjih pa se ne potrudijo dovolj, da bi poiskali vse rezerve in da bi delo ter delovno mesto postalo vrednota. Predstavnica Mestne občine Velenje Karla Sitar je zbranim predstavila predlog odloka o spodbujanju podjetništva v tej občini. Zaradi vse večje brezposelnosti so se na velenjski občini odločili, da pripomorejo k ustanavljanju podjetij in novih delovnih mest, za kar so že v letošnjem proračunu namenili 50.000 evrov. Člani upravnega odbora zbornice so se seznanili z realizacijo lanskega načrta dela in finančnega načrta. Zbornica je kljub zaostrenim pogojem poslovala pozitivno in ustvarila nekaj dobička. Predsednica Tinauerjeva in direktor mag. Franci Kotnik sta predstavila še načrte za letos. Dejavnosti bodo podobne lanskim, velik poudarek pa bodo namenili internacionalizaciji. Vsi dokumenti so bili potrjeni. Skupščina je sklenila, da SŠGZ prevzame pobudo pri povezovanju regionalnih gospodarskih in območnih obrtno-podjetniških zbornic ob trasi 3. razvojne osi z namenom bolj učinkovitega nastopa v dialogu z vlado in pristojnimi ministrstvi. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 7 Organizacije, Oglasi Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 3332 REČICA OB SAVINJI 55 Datum : 25. maj 2013 REZULTATI OCENJEVANJA ŽELODCA ZA LETO 2013 Ocenjeno je bilo 36 želodcev. Trije izdelki so prejeli manj kot 16 od 20 možnih točk, ena Izdelovalka se je odpovedala javni objavi. Priimek in ime /Vas/o v Toč (te Telefon KATEGORIJA: ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC z geografsko označbo MIKEK FRANC, 2.serija GOLIČNIK MARJAN PETEK BRANKO MIKEK FRANC, 1. serija delce 12 šmihel 26 podvolovljek 14 delce 12 18,5 18,0 041 340 234 041 299 916 17,5 041 904 527 17,0 041 940 234 KATEGORIJA: KVALITETNI DOMAČI ŽELODEC Zlati želodec KUMER ANTON ŽAGAR ANA Srebrni želodec BREZNIK MIHAELA MLINAR LOVRO PECNIK DAVID PEČOVNIK BOŠTJAN KOREN DOROTEJA KOREN PAVEL mL ZAVERŠNIK MATIJA krnica 52 dobletina 24 podveza 26 šentjanž 4oa homec 14 podveža 26 homec 26 homec 26 lenart 7 19,0 031 793 032 19,0 041 972 758 18,5 18,5 051 330 417 041 452 184 18,5 031 650 506 18,5 031 694 248 18,0 031 S89 841 18,0 041 689 841 18,0 041 569 596 Bronas ti želodec BENDA ALOJZ ŠENTJANŽ 31 17,5 03 5841 244 BREZOVNIK SLAVKO REČICA 108A 17,5 040 387 099 FORŠTNER MARTIN DOBROVLJE 13 17,5 031 801 430 HERLAHJANEZ RADEGUNDA 26 17,5 041 448 286 KUMPREJ MARTIN TER 64 B 17,5 031 334 251 RIHTER BOŠTJAN ZGORNJI DOL 18 17,5 041 783 962 JARNOVIČ MARJAN RADMIRJE36 17,0 041 783 564 KOREN PAVEL st. HOMEC 26 17,0 031 689 841 KRAMER IVAN NIZKA 45 17,0 041 786 142 TK ŠPEH-ZG-JEZERNIK KRNICA '1 17,0 041 950 946 ZUPANČIČ ALFONZ SP. KRAŠE 22 17,0 041 783 440 ZVIR BERNARDA ŠENTJANŽ 25 17,0 041 318 058 Potrdilo o kvaliteti BITENC BLAŽ SP. REČICA 2 16,5 041 450 205 BREZNIK ANTON STRMEC 13 16,5 03 5844 620 PETEK ALOJZ PODVOLOVLJEK 14 16,5 031 S45 8S4 PETEK BARBARA DOM PL. - LOG. DOLINA 16,5 070 847 639 PODLESNIK HENRIK TER 53 18,5 031 302 173 KRIVEC NEŽA- TK PERK LOG. DOLINA 23 16,0 041 282 485 MLINAR DAVID ŠENTJANŽ 40 16,0 031 848 128 Predsednik ocenjevalne komisije: Dr. Stanko RENCELJ Predsednica Združenja Vida ORLOVIČ 23. OCENJEVANJE ZGORNJESAVINJSKEGA ŽELODCA Največ točk Ani Žagar in Antonu Kumru Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca, ki ga vodi Vida Orlovic, je letos pripravilo 23. tradicionalno ocenjevanje teh suhomesnatih proizvodov. Četrto soboto v maju je v prostorih stare šole na Rečici ob Savinji komisija ocenila 36 vzorcev. Tri je izločila, štirinajst jih je dobilo od 17 do 18 točk, devet je bilo ocenjeno z ocenami od 18 do 19. Najboljša ocena letošnjega pridelka je bila 19 točk. To sta si prislužila dva želodca, in sicer že drugič zapovrstjo Ana Žagar iz Dobletine in Anton Kumer iz Krnice. Ostali vzorci so bili ocenjeni s točkami od 16 do 17. nih napak, ki so bile prisotne še pred desetletjem. Obenem je prepričan, da bodo morali izdelovalci začeti razmišljati o zorilnicah in hladilnicah, ker se ni več mogoče zanašati le na to, da bi narava k sušenju prispevala vse. Mnogi so namreč postali že veliki proizvajalci in si morajo pomagati s sodobno tehniko, ki bo urejala temperaturo in vlago. Tajnik združenja Jože Tlaker je po podelitvi potrdil o kvaliteti izpostavil, da so letos ocenjevali dve kategoriji - domači in certificirani izdelek. Za letošnje certificiranje želodcev so se odločili trije proizvajalci. Pri njih bo zunanja komi- Pri Ani Žagar v Dobletini in Antonu z najboljšimi želodci. Kot že vrsto let je ocenjevanje vodil dr. Stanko Renčelj, ki je poudaril, da letošnja zima in pomlad nista dobro vplivala na procese zorenja in sušenja želodcev. Veliko vlage in vetrovno vreme sta dejavnika, ki ju je bilo težko regulirati, zato letina ni bistveno izstopala. Kljub temu so se proizvajalci maksimalno potrudili pri tipičnem izgledu rezine. »Po tem je prepoznaven kvaliteten domači želodec in se loči od navadnih salam,« je izpostavil dr. Renčelj in poudaril, da so proizvajalci uspeli narediti dokaj kvalitetno letino brez klasič- Kumru v Krnici se lahko letos pohvalijo . (Foto: Marija Sukalo) sija ocenila vzorce junija. V kolikor bodo dosegli zadovoljivo število točk, bo tem izdelovalcem podeljeno priznanje za zgornjesavinj-ski želodec z geografskim poreklom. Te listine bodo prejeli na Rečici ob Savinji prvo soboto v juliju na tradicionalni prireditvi Večer pod trško lipo. Ob zaključku ocenjevanja je sledila pokušina letošnjega zgornjesavinjskega suhomesnatega produkta. Trije želodci, ki so bili najbolje ocenjeni, pa so zamenjali lastnika na licitaciji. Marija Šukalo 8 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Šolstvo, Kronika TRIJE MEJNIKI GORNJEGRAJSKEGA ŠOLSTVA Odnos do bogate šolske preteklosti bo prikazan na slovesnosti Šolstvo v Gornjem Gradu praznuje v letošnjem letu tri pomembne mejnike. Mineva 220 let od prve omembe osnovne šole v kraju, ki je takrat gostovala še v graščini, 150 let od rojstva nadučitelja Frana Kocbeka, po katerem je pred 45-timi leti šola dobila ime. Tretji mejnik je 105 let, odkar je bila v Gornjem Gradu zgrajena sedanja osnovna šola. BOGATA ZGODOVINA Gornjegrajska šola je v času svojega obstoja mnogim učencem dala bogato znanje. Zaslužni za to so bili številni učitelji, ki so poučevali gornjegrajsko mladež. Mnogi učenci so na osnovi znanja, pridobljenega na matični ali podružničnih šolah, doštudirali in postali znani širši Sloveniji. Med temi sta brata jezikoslovec Josip in pravnik Fran Tominšek, en-tomolog in profesor Jože Šlander in matematik Blaž Matek. Ob zaključku šolskega leta se bo v duhu vseh treh mejnikov odvijala slovesnost, na kateri bodo nastopili nekateri bivši učenci, ki so postali še posebej znani in pomembni državljani. Udeležili se je bodo sedanji in upokojeni učitelji, ravnatelji in še kakšen poseben gost se bo našel na seznamu, je povedala ravnateljica Lilijana Bele. Ob tej priložnosti bo šola s pomočjo donatorjev izdala tudi Zbornik, v katerem bodo preko fotografij obeležili zadnjih petdeset let šole. ZASLUGE FRANA KOCBEKA Zgodovina gornjegrajske šole ni vezana le na sedanjo šolo in šolo v graščini, temveč tudi na pet podružničnih šol. Le-te so bile v Šo-katu in Lenartu, kamor so k pouku hodili nekateri otroci iz Florjana in Lenarta, ter šole v Bočni, Novi Štifti in Šmartnem ob Dreti, od koder so učenci višje stopnje kar 35 let hodili k pouku v Gornji Grad. Šolstvo se je v Gornjem Gradu pričelo razvijati v cerkvenih krogih leta 1793. Pouk je potekal v graščini. Leta 1802 je šolo obiskovalo le 26 učencev, pouk pa se je izvajal v nemškem jeziku. Z leti se je število učencev večalo, enora-zrednica se je razširila v dvorazrednico in v letu 1885 se je število šolajočih povečalo na število 178. Novo poglavje šolske zgodovine se je pričelo pisati s prihodom Frana Kocbeka, ki je leta 1890 prevzel službo nadučitelja in jo opravljal vse do svoje upokojitve. Kocbek ni bil le sposoben učitelj, temveč je bil tudi izredno narodno zaveden in politično aktiven. Po njegovi zaslugi so v Gornjem Gradu razširili trirazrednico v štirirazredni-co in leta 1908 zgradili novo šolo. Ustanovil je narodno čitalnico, pašniško zadrugo, bil je pisatelj in pionir slovenskega planinstva. Ravnateljica Lilijana Bele je omenila, da so šolske kronike in pionirski dnevniki vir informacij o bogatem dogajanju na gornjegrajski šoli. (Foto: Štefka Sem) PET PODRUŽNIČNIH ŠOL V dvajsetih letih preteklega stoletja je bila z zakonom uvedena splošna in obvezna osnovna šola. Podatki o številu učencev niso ohranjeni, saj je bil v času druge svetovne vojne pož-gan šolski arhiv. Po vojni je šolo obiskovalo preko 400 učencev, z letom 1950 je zaživela šola v Šokatu, katero je obiskovalo preko 20 otrok, ukinjena je bila leta 1969, saj je bilo vpisanih le še dvanajst otrok. Tudi šolo v Lenartu je v času 1954-1966 obiskovalo podobno število učencev, sporazumno pa so jo ukinili zaradi premajh- I' ■ \ Lilijana Bele: »Preko celega šolskega leta smo učencem pri različnih dejavnostih približevali bogato zgodovino gornje-grajskega šolstva ter jim omenjali vse tri obletnice. Prav je, da poznajo dolgo tradicijo šolstva v kraju, še posebej pa Frana Kocbeka, ki na tem področju izstopa. Pestra zgodovina zadnjega obdobja je zajeta v šolski kroniki, za katero je še posebej zgledno skrbel nekdanji ravnatelj Ivan Purnat, zanimivi pa so tudi pionirski dnevniki, za katere so skrbeli učenci.« nega števila vpisanih v zadnjem letu delovanja. V Gornjem Gradu je v povojnem času obstajala tudi nižja gimnazija in internat, izvajali so se tudi razni tečaji. Podružnična šola v Bočni je delovala vse od časa po vojni do leta 1979, ko so jo ukinili zaradi premajhnega števila učencev, ki je s števila 133 padlo na dvanajst. Bočka šola je ponovno zaživela leta 2003, ko so se učenci vrnili v njene prostore. Za razliko od slednje je pouk v Novi Štifti potekal vsa leta z izjemo dveh. Je pa res, da se tudi na tej šoli število vpisanih učencev s povojnih 153 vztrajno manjša, v zadnjih letih jih je le še trinajst. V letih 1963-1999 so gornjegrajsko šolo obiskovali tudi učenci od petega razreda dalje iz podružnične šole Šmartno ob Dreti, njihovo število se je vrtelo od 55 do 109. Največje število učencev, ki je obiskovalo pet podružničnih in matično šolo, je bilo 555 v šolskem letu 1964/65. V tem tisočletju je število padlo pod 300, v letu 2011 pa je število padlo tik pod 200 učencev in tako ostaja tudi sedaj. Štefka Sem POLICIJSKA POSTAJA MOZIRJE Od 18. do 6. ure odslej klici v Celje Od 3. junija naprej se spreminja organizacija dežurne službe na Policijski postaji Mozirje. Odslej bo dežurni policist občanom na voljo vsak dan le med 6. in 18. uro. Izven tega časa bodo klici avtomatsko preusmerjeni na Operativno komunikacijski center Policijske uprave Celje. Podobno bo urejena avtomatska povezava iz do-mofona. Za reorganizacijo dežurnih služb so se odločili zaradi optimizacije delovnih procesov in racionalizacije dela. S spremenjeno organizacijo dežurnih služb bodo omogočili večjo prisotnost policistov ne terenu. V nočnem času so namreč na policijski postaji beležili malo direktnih klicev in še manj obiskov občanov. Odslej bodo policisti, ki so do sedaj opravljali naloge dežurnega, v nočnem času opravljali naloge na terenu. Enako se bo zgodilo na Policijski postaji Šentjur, v kratkem pa podobno spremembo načrtujejo še na policijskih postajah Laško in Radlje ob Dravi. Benjamin Kanjir Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 9 „Jr ŠPORTNA DVORANA MOZIRJE Dan zgornjesavinjskih upokojencev C7 idOM- 6mo-, Maja Pred 40 leti TEDEN GOZDOV V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Pri mnogih narodih in deželah je v navadi, da se vsako leto na primeren način najširša javnost spomni na odločilen pomen gozdov za ohranjanje naravnih ravnotežij v prostoru. Slovenija je bogata z gozdovi, prav posebej pa naše nazarsko območje, ti pa so naraven okvir in osnova mnogim dejavnostim. V okviru 1. tedna gozdov bo DIT Gozdarstva in lesne industrije Nazarje organiziral vrsto predavanj o gozdovih, več poučnih izletov za mladino in mladinske pogozdovalne akcije. Pred 30 leti USPEHI V ŠTEVILKAH Da se tudi v težkih prilikah na tržišču da dobro gospodariti, so v naši občini dokazale nekatere delovne organizacije. Tako je Elkroj dosledno upošteval potrebo po večjem izvozu in se je za to tudi odločil. Številke povedo vse! Čisti dohodek so v prvih treh mesecih povečali za 60 odstotkov napram istemu obdobju lanskega leta, poslovni sklad so povečali za 190 odstotkov, že v prvih treh mesecih dosegli kar 51 odstotkov načrtovanega poslovnega sklada za leto 1983. Ob tem so fizični obseg proizvodnje povečali v prvem trimesečju kar za 66 odstotkov napram istem obdobju lani. Pred 20 leti NOVICE IZ LOGARSKE DOLINE V Logarski dolini je hib v okolju vse manj. K temu je veliko pripomoglo podjetje Logarska dolina d.o.o., ki združuje vse domačine v uresničevanju skupnih interesov. Nekaj pomembnejših rezultatov iz leta 1992: izdelana celostna podoba, postavitev sedmih kozolcev s 25 smernimi tablami, delna ureditev štirih parkirišč, nameščenih je bilo 13 košev za smeti in nekaj klopi. Izdelan je bil sistem pobiranja parkirnine, podjetje pa ambiciozen plan načrtuje in izvaja že tudi za to leto. Pripravila Tatiana Golob V_J V mozirski športni dvorani se je 24. maja zbralo okoli 400 starejših občanov, članov zgornjesavinjskih upokojenskih društev. Srečanje je potekalo za dnevom ljubezni in pred nekdanjim dnevom mladosti, zato je dan dogodka predsednik gornjegrajskih upokojencev in koordinator predsednikov društev Toni Rifelj tega imenoval kar dan zgornjesavinjskih upokojencev. Emil Hedžet: »V parlamentu, ko se glasuje o kakšnih naših pravicah, se poslanci težko odločajo in dvigujejo roke.« (Foto: ŠS) Srečanje je bilo sprva mišljeno kot prireditev v okviru 2. Festivala gorskega lesa v Solčavi, a je bilo ob napovedi slabega vremena prestavljeno v mozirsko športno dvorano. Kljub nekaterim odpovedim se je v dvorani zbralo preko štiristo udeležencev, željnih druženja, zabave in smeha. Na srečanje so prišli člani vseh devetih upokojenskih društev Zgornje Savinjske doline. Predsednik DU Gornji Grad Toni Rifelj skrbi za koordinacijo med društvi in se trudi, da bi bilo čim več tovrstnih dogodkov. Od tod odločitev, da se obudijo tradicionalna srečanja upokojencev, ki se vsako leto organizirajo v drugem kraju. Rifelj je tudi prvi stopil na govorniški oder in pozdravil prisotne. Bil je poln dobre volje in optimizma, da bo srečanje doseglo namen druženja, pogovarjanja, zabave, plesa in smeha. Mozirski župan Ivan Suhoveršnik je upokojencem zaželel prijetno srečanje, ob tem pa se jim zahvalil za vse, kar prispevajo v sedanji čas. S svojimi izkušnjami lahko veliko pripomorejo k lajšanju trenutnih vsakdanjih stisk mlajših od njih. Izpostavil je brezposelnost, pomanjkanje služb, na drugi strani pa prezaposlenost in delovne čase, raztegnjene preko celotnih dni. Starejše je zato prosil, da pomagajo ljudem okoli sebe, tako z izkušnjami kot modrostjo, ki se je nabrala v njihovih glavah in srcih. Udeležence je nato nagovoril predsednik Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Emil Hedžet. Na kratko jim je opisal delovanje zveze in prizadevanja upokojencev na državni ravni, da bi v čim večji meri ohranili zaslužene pravice. V časih krize je to izredno težko, saj država reže finančna sredstva vsem uporabnikom. »Zveza želi skrbeti za vse upokojence, pa ne le za upokojence, ampak za vse, ki potrebujejo pomoč. Glede na situacijo, vedno več skrbimo tudi za naše otroke in vnuke. Torej delujemo med-generacijsko. Ker pa smo zveza upokojencev civilna družba in s tem stroškovno mesto, nas vlada ne ceni najbolj. V parlamentu, ko se glasuje o kakšnih naših pravicah, se poslanci težko odločajo in dvigujejo roke. Ponavadi se zgodi tako, da jih mi izvolimo, ko pridejo v Ljubljano, pa pozabijo na nas, glasujejo pa tako, kot jim rečejo vodje poslanskih skupin,« je rekel Hedžet. Za dobro razpoloženje so poskrbeli člani ansambla Ojstrica, ob zvokih katerega so se upokojenci urno zavrteli. Ves čas srečanja so udeleženci skrbeli za kopico kulturnih popestritev: de-klamiranje, prepevanje in igranje na različne inštrumente. Benjamin Kanjir Veselo prepevanje in igranje ob zaključku srečanja. (Foto: Benjamin Kanjir) 10 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Ljudje in dogodki, Oglasi MATEVŽ LENARČIČ ZOPET DOMA V znanstvene namene preletel Severni tečaj Po petih tednih mraza, snega in negotovih razmer se je v nedeljo s Severnega tečaja vrnil biolog, eks-tremni pilot in fotograf Matevž Lenarčič z Rečice ob Savinji. S svojim poletom, ki je potekal v več etapah, je postavil nov mejnik v raziskovanju Arktike. Z ultralahkim letalom je letel iz Ljubljane do Trom-sa, prek Svalbarda in Arktike do Kanade, od koder se je čez Atlantski ocean podal na Irsko in naprej do Nantesa v Franciji, od tod je v nede- čila o vremenskih razmerah mu je posredoval prijatelj Domen Grauf, ki je bil z Lenarčičem vso pot na vezi. Opozoril ga je na hladno fronto, ki se je nad Atlantikom razpotegnila od juga pa vse do severa, kar je bilo po Graufovem mnenju zelo nenavadno. Po pristanku je Zgornjesavinj-čan dejal, da je za polet predvidel tri tedne, ki pa so se podaljšali v pet, saj ga je spremljalo več težav, kot je pričakoval, da pa je tečajem je tako bistveno hladneje kot na njem in tudi led se na tečaju hitreje topi, kar kaže na to, da se na Arktiki dejansko »nekaj dogaja«. Arktika je namreč pokazatelj podnebnih sprememb, ki se tam bistveno bolj poznajo kot drugje. Zato je zadnji čas, da spremenimo idiotsko mentaliteto, da moramo nenehno proizvajati in biti boljši. To nikamor ne pelje. Svet je namreč omejen, drugega trenutno nimamo in ko ga bomo en- Matevža Lenarčiča (levo) sta na letališču med prvimi pozdravila direktor Pipistrela Ivo Boscarol (v sredini) in prijatelj Domen Grauf, ki je skrbel za vse potrebne informacije o vremenu. (Foto: Marija Šukalo) ljo poletel proti domu. Večkrat je bil prisiljen čakati na ugodne vremenske razmere, da bi lahko nadaljeval letenje. PREDVIDEL TRI TEDNE, KI SO SE ZAVLEKLI V PET Bilo je veliko nevarnejše kot na poti okrog sveta, ne le nad Arktiko, tudi tik pred domom, nad Atlantikom, prav zaradi vremena. Poro- pomembno, da sta z letalom varno in v enem kosu prispela domov. Obenem je prepričan, da se varne prihodnosti ne da kupiti, zadovoljen moraš biti z majhnimi stvarmi. SVET JE OMEJEN, DRUGEGA NIMAMO »Severni tečaj je bolj topel, kot sem si predstavljal. Pod Severnim krat uničili, ga bomo za vedno,« je med drugim povedal Rečičan. Kot največjo težavo letenja v takšnem mrazu je izpostavil letenje v oblakih zaradi nabiranja ledu na krilih. To je bil glavni vzrok, da so čakali ugodno vreme, zaradi česar se je projekt nekoliko zavlekel. O vtisih s poti, na kateri je doživel veliko lepih in težkih trenutkov, pa bo še čas govoriti. LETALSKA AVANTURA Z ZNANSTVENIM PRIDIHOM IN TEHNIČNIMI TEŽAVAMI Po Matevževih besedah je bilo tokratno poslanslvo poti predvsem letalska avantura z znanstvenim pridihom in demonstracija, kaj vse se da narediti z zelo malo denarja. Odprava je imela za cilj tudi spremljanje podnebnih razmer in vplivov globalnega segrevanja. Med poletom so namreč nad Arktiko merili izpuste črnega ogljika v ozračje in koncentracijo tega drugega najpomembnejšega povzročitelja podnebnih sprememb nad Arktiko. Ob tem je prišel do spoznanja, da dan, ko bo Arktika brez ledu, ni več daleč. »Meritve na krajih, kjer meritev doslej ni bilo ali pa jih je bilo zelo malo, so pokazale presenetljivo velike koncentracije, saj je na mestih, kjer virov zanje ni, ampak gre za onesnažen zrak, ki ga je prineslo od drugod,« je med drugim pojasnil predstavnik Aerosola Griša Močnik. Ivo Boscarol, direktor Pipistrela, podjetja, ki proizvaja letalske naprave, je izpostavil, da je »Lenarčič dokazal, da je s Pipistrelovim virusom zelo dober tandem in da s pravo ekipo lahko postavlja meje vsakokrat višje«. Glede napake, ki je pilota za nekaj dni prizemlji-la v Kanadi, je pojasnil, da so imeli na repu letala tesnilo, ki ga lepilo pri 40 stopinjah pod ničlo ni več držalo. Obenem je zagotovil, da bodo v prihodnje zato tudi Pipistrelova letala opremljena z drugačnim tesnilom oziroma z drugačnim lepilom, da se to ne bi ponovilo. Marija Šukalo > Gradite mwo hiio, obnavljate stani, ali pa vam je ■e"-- š !z. ■ n - .-¡l-r- a M Ž. I i :"■■' lílfajamn tEsarska. k rovi h z. kleparska in suho montažna deta. ObiščitE nas wWw.planinka.nel PLAN f N KA montažne gradnje a RELAX ŠOLA VOŽNJE MOZIRJE - &0Mmm POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI it tET 21 vg&ijg s jpri iiljenaJum I TEČAJ GRB cobH/7! MOZIRJE, Savinjska t. 29 www.avtosola-relax.si I Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 11 Organizacije, Ej 10. RAZSTAVA BELEGA VEZA V vezeninah so skrite mnoge zgodbe, vesele in žalostne V Fašunovi hiši na Ljubnem ob Savinji so pripravili jubilejno - že deseto razstavo vezenin v tehniki belega veza oziroma rišeljeja. Ob tem je potekal bogat kulturni program. Spregovorila sta župan občine Ljubno Franjo Naraločnik in strokovnjak za področje slovenske kulturne dediščine dr. Bojan Knific. Direktorica Zavoda Savinja Cvetka Mavrič je veziljam ob jubileju podarila torto. V skupini vezilj, ki jim je blizu tehnika rišeljeja, so članice iz celotne Zgornje Savinjske doline. Družiti so se začele že pred časom, ko je bila njihova mentorica zdaj že pokojna Zalka Rakun, katere so se ob tej priliki tudi spomnile. Kot je povedala sedanja mentorica neutrudna Marija Križnik, se vezilje dobivajo pri njej doma in v jesenskem in zimskem času nastajajo dela, ki jih spomladi rade pokažejo tudi drugim. »Morda sem včasih malo sitna, a kritika je vedno dobronamerna. Le dobro narejeno delo in kakovosten material ima vrednost in trajnost, kot Ob deseti razstavi vezenin v tehniki belega veza se spodobi torta in spominska slika. (Foto: Marija Lebar) jih še vedno lahko občudujemo na izdelkih naših babic,« je dejala v nagovoru in poudarila, da je v vsakem izdelku veliko truda, ustvarjalnosti in ljubezni, zato ga ni mogoče primerjati s cene- Obiskovalci Fašunove hiše so si razstavo ogledali z občudovanjem. (Foto: Marija Lebar) nimi izdelki, pogosto iz uvoza. Da ni preveč »sitna« in da njen trud še kako cenijo, so povedale članice. Razstavo, ki so jo pripravili tokrat, si je pred prireditvijo ogledal tudi Bojan Knific: »Moje življenje je z vezeninami povezano dobesedno že iz zibelke, kjer sem ležal v lepo izvezenih odejicah. Cenim ta del slovenske ustvarjalnosti. V radost mi je, da se ta dediščina, ki ste jo lepo razstavili v Fašunovi hiši, tukaj ohranja. Tudi po zaslugi Marije Križnik, ki ob svoji ustvarjalnosti skrbi za prenos izročila takšnega vezenja. Želim, da bi tako nadaljevale, svoje znanje pa prenašale tudi na mlajše rodove.« Veziljam je čestital tudi župan Naraločnik, Cvetka Mavrič pa je dejala, da bodo v Fašu-novi hiši z veseljem gostili še veliko njihovih razstav. Med govori je potekal prijeten kulturni program z glasbo, petjem in folklornim nastopom. Lepo doživetje za številne udeležence, ki na Ljubnem ob takih priložnostih nikoli ne umanjkajo. Marija Lebar Kačji pastirji so mlada rock skupina, ki prihaja iz Luč ob Savinji. Njihovi začetki segajo v leto 2003, ko so se kot mulci iz osnovne šole na skrivaj zaprli v sobo in začeli igrati rokenrol. V njihovi desetletni karieri so brata Se-lišnik, Matija in Blaž, ter Klemen Robnik in Aljaž Štorgel leta 2006 izdali svoj prvi album, ki je vseboval deset avtorskih skladb. Besedila zanj so prispevali Alojz Selišnik, Majda Potočnik, nekaj jih je nastalo tudi izpod njihovega peresa. Kljub svojim najstniškim letom so glasbo jemali resno in pridno vadili, na »špile« pa so jih sprva vozili starši. Do sedaj so igrali praktično po vsej Sloveniji, z vsemi najbolj znanimi slovenskimi in tujimi bendi, kot so Riblja čorba, Plavi orkestar, Tony Cetinski, Dubioza Kolektiv in drugi. Posneli so tudi singel Nor, ki je postal smernica za njihov nov album, za katerega imajo že veliko materiala. Marija Šukalo I 12 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik NETEK Gre za bitje, ki ni bilo ne človek, ne žival. Hodilo je od hiše do hiše. Kamor je prišlo, je leglo pod mizo. Ljudje so mu dajali jesti. To bitje je rado jedlo, in to veliko, nikdar pa ni bilo sito. Ker mu ni nič teknilo, so mu ljudje rekli Netek. Če so Neteka ljudje kaj vprašali, ni rekel drugega kot »neč'm«. Nastala je huda lakota, čeprav so ljudje mnogo kuhali, jim ni nič zaleglo, vedno so bili lačni. Lakota je bila tako huda, da so jedli celo koprive. Kjer pa so dali Neteku jesti, tam ni bilo lakote. Nekoč so kosili pri kmetu Osojniku. Ko je prišel opoldne Netek, mu niso dali nič jesti. Popoldne pa so našli starega Osojnika, ki je šel v mlin, da je jedel koprive in umiral od gladu za plotom pri mlinu. Tako se je maščeval Netek. Nekoč je prišel na Perkovo h kmetu Perku. Dali so mu dva hleba kruha in veliko latvico mleka. Ko se je najedel, je šel v zavod (gozd). Od tistega časa niso več videli Neteka. Lakota je trajala tri leta. Ko pa so minila ta leta in ko so jeseni zobali češnje, so jim že nekaj zalegle. In če je gospodinja skuhala žgancev iz novega žita toliko, kolikor za časa lakote, so bili vsi siti in še ostalo je jedi. MEDVED IN BIK V prejšnjih časih je bilo v solčavskih planinah mnogo medvedov, ki so delali veliko škodo med živino. Nekoč so se pasla Tolstovršnikova goveda na planini pod Raduho. Med njimi je bil tudi močan bik. Nekega dne je prilomastil medved in napadel goveda. Ko ga je bik zagledal, je skočil proti njemu, ga pritisnil ob debel macesen tako dolgo, da je medved crknil. Čez nekaj časa je bik popustil in njegovo truplo je začelo polzeti po deblu macesna: Bik je mislil, da je medved še živ, spet ga je pritisnil k deblu in tako dolgo tiščal, da je še sam umrl. KAČA Nad Šemprimoškimi gozdovi je mlakuža, kamor hodijo srne pit. Nekoč je videl Urbančev Tona, doma v Gornjem Gradu, da se je tam priplazila velika kača. Debela je bila kakor srednja platanica. Zapustila je sled tja do Tirskih peči na Juvanjem. DETE IN LISICA Pri Martincu v Solčavi je domača hčerka imela nezakonskega otroka. Ker se je sramovala in bala staršev, ki so bili zelo hudi, je otroka takoj po rojstvu nesla pod Olševo in ga vrgla v neko votlino. Otrok je bil deček. V votlini ga je našla lisica in mu začela nositi hrano celih sedem let, tedaj ga je lisica peljala v Martinčeve njive in mu pokazala pot k Martincu. Dečku so dali ime Martin in od tedaj se pravi pri hiši pri Martincu. Kocbekove KRISTUS IN SVETI PETER Nekoč sta prišla Kristus in sveti Peter mimo dveh mož. Prvi je v potu svojega obraza neko grobljo razkopaval, drugi pa je v senci sedel. Peter ju je vprašal, kaj delata. Prvi mu je odgovoril: »Grobljo razkopavam, ker bi rad, da bi tukaj kaj rastlo.« Drugi je dejal: »Jaz pa mlako sušim, ker bi tu rad kaj vsejal.« Sv. Peter jima je rekel: »Tukaj v groblji bo že rastlo, saj mož tudi zasluži, da mu zemlja kaj obrodi, saj se trudi za to, v mlaki pa seveda ne bo uspevalo ničesar.« Tako je še dandanašnji - v groblji raste rado, če kaj vseješ, v mlaki pa nič. (Opomba: Zgodba Kristus in sv. Peter je bila objavljena v glasilu Popotnik, 1889, 230-231.) SVETI PETER IN PEKEL Učenci Kristusovi so vse zapustili in šli za svojim učenikom. Tako je tudi Peter, ki je bil oženjen, zapustil svojo ženo in je šel za Kristusom. Žena pa, ki je pregrešno živela, je umrla in prišla v pekel. Ko sta nekoč Kristus in sv. Peter po svetu potovala, je sv. Peter rekel Kristusu: »Učenik, prosim te, rešiva mojo ženo iz pekla.« Kristus je odgovoril: »Naj ti bo! Vzemi leskovo palico, tri leta staro, naveži nanjo konopljino ličje ter jo spusti v pekel.« Peter je vse to storil in pomolil konopljino ličje v pekel. Prijelo se je na njo mnogo duš, med njimi tudi duša Petrove žene. Ta pa je bila hudobna in zelo nevoščljiva. Ko je tedaj Peter začel vleči duše iz pekla, je ona zavpila na ves glas: »Peter, stresi, stresi!« Peter je močno stresel palico in vse duše so padle nazaj v pekel. In zaključek iz te zgodbe: Kar je enkrat pogubljeno, se ne da več rešiti. DRAHSLINGER Nekoč je živel oče, ki je imel trideset sinov. Vsi so bili nekako prebrihtni ... Nekoč je oče rekel: storije (11) »Moje posestvo je majhno, ne morem vas rediti, zato pojdite po svetu.« Šli so po zavodu (gozdu), potem so stopili v krog in se prešteli. Najmlajši je dejal, da so se preveč zamudili in je bolje, da gredo delo iskat. Najmlajšega so si postavili za gospodarja in ga imenovali Drahslinger. Ko so šli naprej, so naleteli na samotno dolino, kjer je stala graščina. Mislili so, da bodo tam dobili delo. Najmlajši je šel notri in prosil za delo. Dobili so »jerperge«. Gospodinja je stala na pragu in rekla: »Lahko tu ostanete. Pridite bliže, da vas vidim.« Dala jim je večerjo, potem pa je rekla, da naj gredo gor v cimer (zgornja, boljša soba). Žena je imela trideset hčera. Govoril je vedno najmlajši, tako je veljal dogovor med njimi. Gospodinja je hotela vedeti starost bratov. V postelji so ležali po vrsti, koliko so bili stari. Med tem je mati rekla hčerkam, naj gredo k lepim mladeničem in se naj tudi po starosti uleže-jo k njim. Tako se je tudi zgodilo. Najmlajši je velel dekletom, naj se uležejo na levo stran postelje. Oče teh deklet je bil »pesjaner« (divji mož) in je imel lepega konja in pridno lovil kristjane, pozneje pa jih je spekel in so jih doma jedli. Pesjaner je vprašal ženo: »Kaj smrdi?« Žena mu je rekla: »Sedaj si lahko doma in ti ni treba več kristjanov loviti. Zgoraj leži trideset mladeni-čev in jim lahko odsekaš glave.« Po večerji je res vse to storil, potem pa je šel spat. Takoj, ko se je zdanilo, so fantje videli, da so dekleta mrtva, pesjaner je bil prepričan, da na levi ležijo fantje, in je umoril dekleta, ki so tam ležala. Seveda so hitro zginili iz hiše in se napotili iskat delo. Kmalu so delo dobili pri graščaku, ki je potreboval kmečke delavce. Žena pesjanerja je zjutraj ugotovila, kaj se je zgodilo s hčerkami. Nadaljevanje prihodnjič. Na sliki so Pogorevčki iz Nove Štifte, fotografirani leta 1916. Na njej so mati in enajst otrok, oče je bil v prvi svetovni vojni, v kateri je padel. Fotografijo nam je poslala Ivana Resnik. Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 13 Organizacije, Gospodarstvo VETERANSKI VEČER V NAZARJAH Slovenija 2013 - Ali smo se za to borili? V Nazarjah je Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Zgornjesavinj-sko-Zadrečke doline priredilo veteranski večer z naslovom Slovenija 2013 - Ali smo se za to borili? Gosta večera sta bila Niko Purnat, takratni poveljnik občinskega štaba Teritorialne obrambe, in Srečko Križanec, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Štore in publicist. Pogovor z gostoma je vodil Franci Kotnik, predsednik OZ VVS Zgornjesavinjsko-Zadrečke doline. Triindvajset let je minilo od upora proti oddaji orožja Teritorialne obrambe (TO) Jugoslovanski armadi (JA), ki se je zgodil 17. in 19. maja 1990 v Nazarjah. Kotnik je z gostoma obudil spomin na dogodke v času osamosvajanja Slovenije. Takratni poveljnik občinskega štaba TO Niko Purnat je danes častni predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornje- Razpravi sta med drugimi prisluhnila nazarska županja Majda Podkrižnik in poslanec v državnem zboru Jakob Preseč-nik. Županja je opozorila na to, da bi morali ljudje večkrat prebirati knjige, ki opisujejo osamosvajanje Slovenije, da bi vedeli več o takratnih dogodkih. Presečnik pa je povedal, da si leta 90 ljudje gotovo niso predstavljali, da bo čez 20 let v državi družba tako razslojena in polna krivic. savinjsko-Zadrečke doline. Spomnil je na to, kakšnega pritiska so bili deležni za oddajo orožja Teritorialne obrambe: »16. maja 1990 smo dobili strogo zaupen ukaz o tem, da moramo zbrati vso oborožitev, da jo bodo lahko prepeljali v JA skladišča. Bil sem v veliki dilemi, kaj naj storim. Preko noči sem se odločil, da orožja ne bomo predali. Zato smo se ob prihodu JA od 16. ure do polnoči pogajali o predaji orožja. Nismo jim dovolili odvzema orožja, zato so se vojaki vrnili nazaj v Žalec. Naslednji dan so zopet prišli, ampak smo jih uspeli zadržati pri gasilnem domu. Uspelo nam je!« Purnat je zelo kritičen do tega, da se pozablja na civilno strukturo, ki je v tistem času igrala izredno pomembno vlogo: »Gasilci, društva, posamezniki, vsi so izredno pomembni za dogajanje v tistem času, mogoče še bolj kot teri-torialci. Nekatere civiliste smo poslali na naloge brez orožja in so tvegali več kot mi. Pozablja se tudi na domačine in kmetije, ki so nudili prenočišča.« Srečko Križanec je velik ljubitelj zgodovine, zato ni presenečenje, da ima dogodke izpred 23. let v malem prstu. Opisal je dogajanje v okolici Štor in pripomnil, da Slovencem manjka samozavesti: »Preveč se sramujemo zgodovine, partizanska pesem se nekaj časa ni sliša- la. Želim, da se to ovrednoti. Slovenci moramo skupaj držati.« Križanec je kritičen tudi do tega, da je premalo takšnih, kot je bil general Ru- Na Ptuju je potekalo ocenjevanje in razstava dobrot slovenskih kmetij, letos že štiriindvajse-tič po vrsti. Na prireditvi se že vrsto let predstavljajo zgornjesavinjske kmetije s svojimi izdelki in tudi letos so naši izdelovalci posegli po visokih odličjih. »Letos se veselimo dveh kipcev kakovosti, ki jih izdelek dobi, če je tri leta zapovrstjo osvojil zlato priznanje,« je pojasnila Bernarda Brezovnik, svetovalka z mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, ki kmetijam pomaga pri prijavah. Tako sta zlato priznanje in kipec kakovosti prejeli Jožica Lenko iz Tera za mešano marmelado in Marija Kramer iz Šmihela za polbeli kruh. V kategoriji suhih mesnin za suh želodec ni bilo podeljeno zlato, srebrno priznanje pa sta dosegla izdelka Edija Jurjevca iz Juvanja in Branka Petka iz Podvolovljeka. Franc Mikek iz Delc je za naravno sušeno salamo osvojil bron, Judita Klemenšek iz Logarske doline pa srebro za kle-menčo bunko. Pri izdelkih iz sadja je Alojzija Goltnik iz Brezja pri Mozirju prejela zlato priznanje za nektar iz črnega ribeza in srebrno za nektar iz rdečega ribeza. Tudi kakovost marmelade je bila odlična, saj je Marjeta Štiftar iz Podolševe za mešano marmelado posegla po zlatu, za borovničevo marmelado pa je dobila bron. »Bronasta« je bila tu- dolf Maister, ki se je boril, da bi ostala Koroška v Jugoslaviji. Katja Remic Novak di češpljeva in marmelada iz rdečega ribeza Milene Marolt iz Podveže. Za bučno marmelado je Judita Klemenšek iz Logarske doline prejela zlato priznanje. Za kompot iz buč je srebrno priznanje šlo v roke Erike Podlesnik iz Savine. Tudi pri konzerviranih vrtninah je bilo nekaj priznanj za naše kmetije. Branka Kladnik iz Krnice je dobila srebro za kumare v kisu, Erika Pod-lesnik iz Savine pa za rdečo peso. Zlati priznanji sta dobila Edi Jurjevec iz Juvanja za šparglje v kisu in Jelka Petek iz Tiroseka za feferone. Pri mlečnih izdelkih je za navadni jogurt osvojila srebro Martina Pečnik Herlah iz Radegunde, prav tako srebro Marija Klemenšek iz Podolševe za sir z drobnjakom in turistična kmetija Juvani-ja iz Logarske doline za poltrdi sir ter Jelka Petek iz Tiroseka za sirni namaz. V kategoriji pšeničnih kruhov so srebro osvojili Edi Jurjevec iz Juvanja za pšenični polbeli, Stanislava Kumprej iz Tera za pšenični beli in domači črn ter Franc Mikek iz Delc za domači beli kruh. Za kruhe posebnih vrst je Edi Jurjevec prejel zlato priznanje za ajdov kruh z orehi, Zdenka Tisovnik iz Lenarta pri Gornjem Gradu pa srebro. Srebro je Tisovnikovi pripadlo tudi za krofe. Marija Klemenšek iz Podolševe je dobila srebrno priznanje za kvašene rogljičke Marija Lebar Niko Purnat (desno) je opisal upor proti oddaji orožja Teritorialne obrambe Jugoslovanski armadi v Nazarjah, Srečko Križanec (levo) pa obudil spomine na dogajanje v Štorah. Pogovor je vodil Franci Kotnik (na sredini). (Foto: Katja Remic Novak) DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ Kar dva kipca kakovosti in številna priznanja za naše kmetije 14 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Kultura, Organizacije, Ljudje in dogodki LITERARNI VEČER V GORNJEM GRADU Ervin Fritz o svojem delu in življenju V petek, 17. maja, so lahko obiskovalci literarnega večera v avli gornjegrajskega kulturnega doma prisluhnili pogovoru z Ervinom Fritzem, katerega je pripravilo domače kulturno društvo. S pisateljem, pesnikom, dramatikom in prevajalcem se je pogovarjal Bert Savodnik, njegove pesmi iz zadnje pesniške zbirke Žitja pa so prebirali člani kulturnega društva Tatjana Bezovšek, Jože Remšak - Zotler in Tomaž Čretnik. Fritz je spregovoril o svojem otroštvu. Je namreč otrok vojne in je omenjal težke čase, ki jih je preživljala njegova družina. V zadnji pesniški zbirki poimenovani Žitja je zbral trideset življenjepisov v obliki pesmi. V njih je spregovoril o družini, prijateljih in zgodbah iz vojnih časov, v katere so bili vpleteni številni ljudje. Fritz je na Savodnikovo vprašanje, kako tež- Ervin Fritz je prebiral pesmi iz zadnje zbirke Žitja. (Foto: Štefka Sem) ko je napisati pesem, odgovoril: »Pesmi ni tako težko napisati, težje je izbrati stvar, ki je pesnitve vredna.« Dodal je, da je po vojni veliko pisal o takratnem sistemu, tudi kritično, a dovolj prikrito, da ni imel težav s takratno oblastjo. Dolga leta je bil zaposlen na slovenski televiziji, kjer je delal v družbi Toneta Pavčka in Janeza Menarta. S pomočjo »komot« službe, kot je dejal, je imel dovolj časa, energije in seveda sredstev, da je lahko veliko časa posvečal pisanju. Omenil je, da pesniška zbirka nastaja nekaj let Poleg številnih pesniških zbirk za odrasle je napisal veliko zbirk tudi za otroke, radijskih iger za otroke in odrasle, dramskih iger, prevajal je dela drugih avtorjev. Za svoje delo je prejel številne nagrade. Štefka Sem PROJEKT MOBILNOSTI LEONARDO DA VINCI Izkušnje so bile odlične, se si želijo v tujino Sredi maja je samostojna podjetnica Martina Herlah Pečnik v prostorih Centra za samostojno učenje Nazarje pripravila delavnico o uresničevanju evropskega projekta mobilnosti Leonardo da Vinci. O svojih izkušnjah so govorile udeleženke projekta, ki so bivale na praksi v tujini, prisotnih pa je bilo tudi nekaj takih, ki bi si z delom v tujini radi obogatili svoje izkušnje in znanje, kar Podeljena priznanja lastnikom gozdov Ta torek so na osrednji prireditvi ob tednu gozdov na Ljubnem ob Savinji pripravili prireditev, na kateri so predstavniki nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, nagradili so tudi najbolj prizadevnega gozdarja. Na delovnem posvetu z naslovom Gozdovi za vse, vsi za gozd so spregovorili Zdenko Pur-nat, Franjo Naraločnik, Elizabeta Jakop, Alojz Se-lišnik in Toni Breznik, v imenu lastnikov gozdov pa je povezanost z le-tem opisal Darko Kumprej. Kot vsako leto so gozdarji izbrali drevo leta, to je letos vrba. Kdo so najskrbnejši lastniki gozdov v posameznih krajevnih enotah in kaj so o gozdovih povedali govorniki, boste lahko prebrali v naslednji številki Savinjskih novic. ŠS v_^ bi pomagalo pri njihovi poklicni karieri. Pečnik-Herlahova je na omenjeni razpis za leti 2012 in 2013 prijavila projekt Znanje za razvoj Zgornje Savinjske doline. Nedavno je dobila sporočilo, da je bil program izredno uspešno pripravljen, saj je zanj dosegla vseh možnih 100 točk. Za tiste, ki jih zanimajo možnosti usposabljanja v tujini v prihodnjem letu, je povedala, bo pripravila predstavitev v avgustu, ko bodo znani razpisni pogoji akcije Leonardo da Vinci za leto 2014. Trenutno je po razpisu 2012-2013 v tujini še Solčavanka Mojca Ošep, tri udeleženke pa so gostovanje zaključile lani in so svoje izkušnje predstavile na dogodku v Nazarjah. Vse so o bivanju v tujini govorile z velikim navdušenjem in so bile prepričane, da so domov prinesle številna spoznanja, ki jim služijo pri njihovem poklicnem udejstvovanju. Renata Roban iz Solčave je bila na Severnem Irskem, kjer je sodelovala v projektih prostovoljstva. Mojca Voh iz Polzele se je izpopolnjevala na Islandiji, Solčavanka Darja Knez pa na Škotskem, obe na področju turizma, kjer delujeta tudi poklicno. Vse so ohranile stike s svojim gostitelji v tujini in bi si želele izkušnjo še ponoviti. Projekt Leonardo da Vinci, ki sodi v okvir vseživljenjskega učenja, ponovno gostovanje omogoča po dveh letih, vendar pri drugih gostiteljih oziroma delodajalcih, je povedala Martina Herlah Pečnik. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 15 TURISTIČNO DRUŠTVO MOZIRJE Letos bodo ocenjevali javne ustanove V mozirskem turističnem društvu, ki ga vodi Andrej Klemenak, letos nadaljujejo z ocenjevanjem okolice, kar naj bi pripomoglo k večji urejenosti in prijaznosti kraja. Letos bodo na vrsti javne ustanove in lokali. Projekt ocenjevanja se je v dosedanjih letih pokazal kot uspešen. Doslej so se člani komisije, ki je bila imenovana v okviru turističnega društva, že lotili urejenosti stanovanjskih objektov v kraju, pa domačij v okolici in podobnega. Letos so na vrsti javne ustanove in lokali, ki jih dnevno obiskuje veliko število obiskovalcev, tako domačinov kot prišlekov od drugod. Tako se bodo v drugi polovici junija prvič sprehodili do osnovne šole in vrtca, gasilskega in lovskega doma, trgovskih centrov, zdravstvenega doma, lekarne in kulturnega doma, do župnišča, pošte in policije, pogledali bodo objekt komunale, avtobusno postajo in upravni center, spotoma tudi manjše lokale in trgovine. Ocenjevanje bo potekalo v dveh krogih. Prvo bo v drugi polovici junija, drugo pa proti koncu meseca avgusta. Seštevek obeh bo dal dobitnike treh plaket, zlate, srebrne in bronaste, ter največ treh priznanj. Benjamin Kanjir ROTARY KLUB CELJE - BARBARA CELJSKA Pomoč nadarjeni violinistki in štirim družinam Na šestem slavnostnem plesu Barbare Celjske je v soboto, 18. maja, Roman Gracer, predsednik Rotary kluba Celje - Barbara Celjska, v imenu članov v dobrodelne namene podaril skoraj pet tisoč evrov. Nadarjeni mladi violinistki Evi Vrečko iz Šentjurja bodo rotarijci plačali dva semestra študija violine na konservatoriju v Gradcu. Štirim socialno ogroženim družinam iz Dobja pri Planini, Mozirja, Šentjurja in Celja pa so rotarijci podarili po tisoč evrov za plačilo računov. BP Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. v_) SE VINOGRADNIKOM OBETAJO SLABSI CASI? »Šampionsko« vino iz Kolovrata Ob napovedih, da bo slovenska vlada močno obdavčila vinarje in male pridelovalce grozdja, je v nadaljevanju opisana zgodba morda le še spomin na razvoj vinske kulture kot gospodarske dejavnosti malih pridelovalcev v naši vinorodni deželi. Vinska kraljica Slovenije Neža Pavlič in Miha Fajfar v svoji kleti v Slatinah (Foto: Jože Miklavc) Ko je Mihael Fajfar, član družine Petrovič iz Mozirja, ki živi v Slatinah v sosednji občini Šmartno ob Paki, pred leti v Kolovratu na novo zasadil kar 1,260 vinskih trt, najbrž ni verjel, da lahko tudi v tako severozahodnem delu Slovenije dozori tako kakovostno grozdje, iz katerega je mogoče pridelati vrhunska vina. Miha je kot dober vinogradnik prejel že številna priznanja za svoja vina iz Haloz (v občini Zavrč) in Slatin, zdaj pa se je izkazal tudi z najvišjimi ocenami rumenega muškata, ki je dozorel v Kolovratu (Ljubija). Na mednarodnem ocenjevanju vin na sejmu Vino Ptuj je letos prejel v hudi mednarodni konkurenci najvišjo oceno 18,36 točke za vino rumeni muškat letnika 2011, na ocenitvi v okviru društva vinogradnikov v Šmartnem ob Paki pa je prejel najvišjo oceno in naslov šampion za kar dve vini. Za šipon letnik 2012 normalne trgatve je prejel oceno 18,44 točke in zanj dobil naziv šampion leta 2013. Prejel pa je tudi naziv šampion leta 2013 za najboljše ocenjeno vino posebne kakovosti letnika 2011 za Prešernovo ledeno vino laški rizling (trgatev 8. februarja) z neverjetno oceno 19,42 točke in tako postal letošnji absolutni prvak. V njegovi kot »apoteka« urejeni kleti v Slatinah ga je pred dnevi obiskala vinska kraljica Slovenije Neža Pavlič in mu izrazila priznanje in čestitke ob teh dosežkih. Imenovanje za trškega vini-čarja občine Mozirje tako ni bilo nobeno presenečenje, kot je dejal, »sem tudi Mozirjan že od takrat, ko sem od tam odpeljal tržanko Tatjano Petrovič, poročeno Fajfar, v vinorodne Slatine, kjer zdaj z užitkom kletarim, v Kolovratu pri Mozirju pa sem posadil 700 trsov modre frankinje ter 560 trsov rumenega muškata, da bi temu, nekdaj znanemu vinorodnemu kraju, povrnil vsaj spominski delček nekdanjega slovesa«. Miha Fajfar na svoji turistični kmetiji letno pridela in proda več tisoč litrov izvrstnega vina, ob tem pa ne pozabi povedati, da gre za trdo delo, vsakoletno veliko tveganje in sodelovanje z naravo ter znanje in veselje do vsega tega. Jože Miklavc KLUB ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV Izšla bo prva publikacija kluba MAL' BL V Klubu zgornjesavinjskih študentov so se letos prvič lotili izdaje lastne publikacije, ki bo izhajala na tri mesece. V njej bodo imeli na enem mestu zbrane vse pomembne informacije za študente. Zajemala bo trimesečno delo, v katerem bodo vidni številni projekti, novosti in pomembne informacije na področju izobraževanja. Publikacija bo obsegala novice s področja šolstva in sociale, vsebine se bodo dotikale tudi ostale problematike pomembne za dijake in študente, en del pa bo namenjen še zabavni vsebini. Publikacije se bo imenovala MAL' BL, prvič bo izšla 1. junija in bo dostopna vsem prek spletne strani kluba. Glavna in odgovorna urednica je Eva Remic, zraven sodelujejo Tadeja Pečnik, Katja Stradovnik, Katja Naraloč-nik in Anja Brglez. V prvi številki bodo bralci lahko prebrali nekaj o klubu in sodelavcih, objavljen bo intervju s predsednikom kluba Simonom Koštrunom. Bralci se bodo lahko osvestili o delovanju študentskih klubov, izvedeli, kako lahko mladi najlažje privarčujejo, nekaj vsebin bo o problematiki aktivizma med dijaki in podobno. »Uredniški odbor se bo trudil, da bodo vsebine zanimive. Z zabavno vsebino želimo pritegniti študente in dijake, da bodo publikacijo ali prebrali ali pa informacije iz nje vnesli v svoja življenja. Naš namen je tudi, da pokažemo našim študentom in dijakom kdo sploh smo, kaj delamo in da delamo za njih. Večkrat smo namreč slišali marsikatero ostro na račun študentskih klubov, kar pa se je posledično preneslo tudi na nas,« je povedala Eva Remic. Štefka Sem 16 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije 100 LET MARIJE BURJA IZ SMIKLAVZA Skromnost in veselje, dva razloga za dolgo življenje Makeževe Zadnjo majsko soboto, na nekdanji dan mladosti, se je med stoletnike zapisala najstarejša gornjegrajska občanka Marija Burja iz Šmiklav-ža. Praznovanje, ki so ji ga pripravili njeni najbližji, se je pričelo z mašo, na katero je slavljenko pripeljal par konjev, sama pa je uživala na vozu, kot nekoč v njenih mladih letih. Mašo v cerkvi Marije Zvezde v Novi Štifti je daroval domači župnik Alojz Ternar. Dejal je, da je vsako življenje kot roman, poln zapletov ter lepih in manj lepih dogodkov. Slavljenka je že zapisala sto poglavij, a zgodba se v njenem primeru še kar nadaljuje. Praznovanja 100-letnice Makeževe tete iz Šmiklavža so se udeležili številni sorodniki, prijatelji in sosedje. (Foto: Štefka Sem) Marija Burja iz Šmiklavža je povedala, da so ji prerokovali, da bo dočakala 104 let. (Foto: Štefka Sem) Po maši je slavljenki čestital tudi gornjegrajski župan Stanko Ogradi. Zaželel ji je še veliko zdravih let in zadovoljstva v krogu domačih. Teh se je na praznovanju zbralo veliko. Makeževa Micka, kot jo ljudje poznajo v domačem kraju, izhaja iz velike družine in kljub temu, da svojih otrok ni imela, se njeni nečaki in nečakinje spominjajo, da jim je bila vedno pripravljena pomagati, kot druga mama. Skromno življenje, polno odpovedovanja in veliko dela bi lahko zapisali pod spomine stoletnice. Marija je namreč že kot dvanajstletno dekle prevzela skrb za družino. Kot tretja od desetih otrok je skrbela za mlajše brate in sestre, delala na polju, gospodinjila, počela vse, kar je bilo potrebno. Delo na kmetiji je bilo zanjo vedno pomembno, držalo jo je pokonci in še pred nekaj leti je pridno kosila okrog hiše, okopavala krompir, zlagala drva ... Sedaj tega ne zmore več, a kljub temu pri delu spremlja nečakinjo Heleno, ki zanjo skrbi že leta. Preživela je dve svetovni vojni, prvo kot majhen otrok, drugo kot odrasla ženska. Predvsem v slednji je preživljala pomanjkanje in strah pred okupatorjem, a je to ni oviralo, da ne bi postala partizanska kurirka. Ni bilo malo dogodkov, ko jo je odnesla le za las. V kraju je bila aktivna kot igralka v novoštiftni gledališki skupini in kot pevka v cerkvenem pevskem zboru. Praznovanje je slavljenka v krogu domačih, sosedov in znancev nadaljevala kar v domačem kozolcu. Za zabavo in smeh so skrbeli muzikan-tje, poleg okusne torte pa se je zanjo našla tudi kakšna njena najljubša jed. In ker je že pred leti povedala, da so ji prerokovali, da bo dočakala 104 let, to najverjetneje ni bilo njeno zadnje veliko praznovanje. Štefka Sem PLANINSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI Prijetno srečanje na Travniku Tradicionalni, že 34. pohod na Travnik, ki ga je na tretjo majsko nedeljo tudi letos organiziralo Planinsko drušlvo Ljubno ob Savinji, je bil kot vsako leto prvo pomladno srečanje prijateljev planin in pohodnišlva, sploh pa planine Travnik, ki je končni cilj tega pohoda. Pot do Koče na Travniku poteka iz ljubenskih Rastk mimo nekdanje partizanske bolnice. Na cilju je pohodnike v prelepem pomladnem vremenu pričakal ob vhodu transparent z dobrodošlico, na koči poleg običajne planinske tudi slovenska zastava. Tudi na tokratnem pohodu ni bilo pomembno, od kod je kdo prišel in kako dolga je bila pot, pomembno je bilo prijetno druženje na priljubljeni postojanki ljubenskih planincev, ki so poskrbeli, da nobeden od njihovih gostov ni odšel lačen in žejen v dolino. Kot že vrsto let je bilo tudi tokrat v ospredju pri- Tudi tokrat je bilo v ospredju prijateljsko snidenje na pragu nove planinske sezone. (Foto: Franjo Atelšek) jateljsko snidenje na pragu nove sezone, ko bo- njeno planinsko okolje, kjer se ravno v teh dneh do markacije marsikaterega nedeljskega obi- zadnje zaplate snega umikajo pomladi. skovalca Travnika ponovno pripeljale v neokr- Franjo Atelšek I Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 17 Kultura, Šport PLEŠI, PLEŠI LJUBI MOJ Plesalci dvignili prah na ljubenskem odru Ples je vrsta izražanja, je govorica telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe in lahko predstavlja stil človekovega življenja. Da je ples del njihovega življenja, so dokazali udeleženci plesnega večera v ljubenskem kulturnem domu, katerega so poimenovali Pleši, pleši ljubi moj. Tretjo majsko soboto je bil večer posvečen kulturi plesa, raznolikega, kot so bili raznoliki nastopajoči. Prireditev v organizaciji kulturnega društva je povezoval Martin Budna. Ta je veliko besed namenil plesu kot dejavnosti, ki ljudi združuje in povezuje. Najmlajši nastopajoči so bili iz vrst folklorne skupine Mlinček z Ljubnega ob Savinji, katera deluje od začetka tega leta, za sabo imajo že kar nekaj odmevnih nastopov. Plesi dedkov in babic najmlajše navdušujejo, tokrat so nastopili še posebej ponosno, saj so imeli no- Orientalski plesi so osvojili srca gledalcev. (Foto: Štefka Sem) va oblačila, katera jim je zašila Helena Troben-tar. Plesno skupino vodita Barbara Trobentar in Mojca Pikl. Temperaturo v dvorani so kasneje dvignile trebušne plesalke skupine Orient. Plešejo pod vodstvom Gordane Kolarič iz Žalca, v skupini pa so tudi članice z Ljubnega ob Savinji. Svoj nastop so obogatile z bogatimi orientalskimi oblačili in temperamentnimi plesi. S kankanom so gledalce navdušile tudi ma-žoretke, članice društva kamniških mažoretk Veronika. Poleg klasičnih točk mažoretk so pokazale svoj temperament s strastnim francoskim plesom. Vodi jih Katja Krošelj, nastopajo pa samostojno ali s kamniško godbo. Še več lepih fotografij si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: plelju). oblačilih. (Foto: Štefka Sem) Štefka Sem Mladi folklorni plesalci skupine Mlinček z Ljubnega ob Savinji so premierno zaplesali v novih MOZIRJE Nogometna tekma za prijateljstvo Šesto športno srečanje v nogometu v Steyer ligi prijateljstva, se je v torek, 14. maja, »zgodilo« na nogometnem igrišču v Novih Lokah. Nogometni »enajsterici« s po devetimi igralci iz občine Apače ter občine Mozirje, sta se »spopadli« v zabijanju golov. Še zlasti motivirani so bili gostje, ki so predhodni dve tekmi krepko izgubili, za tokratno pa so se okrepili z nekaterimi amater-sko-profesionalnimi igralci. Tako veliki met Mo-zirjanov, da bi še tretjič prerešetali mrežo članov Steyervinske lige, ni uspel. Gostje so zabili dva »filmska« gola, domačini pa so utrpeli hudo žejo in en požrtvovalni padec najstarejšega igralca Čretnika, ki je tako pred tretjim zadetkom zagotovo obvaroval domače moštvo, Boštjan Kolar v vratih pa je s svojimi »paradami« Prijatelji iz Plitvice in Mozirjani s svojima županoma Francem Pižmohtom (prvi z desne) in Ivanom Suhoveršnikom (prvi z leve) (Foto: Jože Miklavc) zagotovo preprečil najhujše. Končni rezultat sreča- ški »specialec« Slavko Šmigoc iz Mozirja. nja 0:2 je bil več kot pošten, saj ga je dosodil sodni- Jože Miklavc I 18 Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 Ljudje in dogodki, Organizacije POTOPIS O ALJASKI Matjaž Dušic spoznal vse pasti in lepote Aljaske V Osnovni šoli Rečica ob Savinji so obiskovalci v petek, 10. maja, spoznavali največjo ameriško zvezno državo Aljasko, znano tudi pod imenom »dežela polnočnega sonca.« Tja se je konec aprila 2012 odpravil Nazarčan alpinist Matjaž Dušič v družbi prijatelja z Gorenjske Blaža Navršnika. S fotografijami in video posnetki s snegom prekritih vrhov in dolin je osupnil občinstvo. Alpinista sta plezala prosto na pogled, kar pomeni vzpon v prvem poskusu v neznani smeri, brez predhodnih informacij. IZPOLNJENA DOLGOLETNA ŽELJA Petnajst stopinj pod ničlo v baznem taboru, kjer so postavljeni šotori odprav in trideset stopinj pod ničlo na vrhovih. Odprava je trajala mesec dni, Dušič in Navr-šnik sta osvojila tri vrhove. Najvišji vrh Mount Hunter je zahteval 1,300 m višinske razlike in 36 ur plezanja ter spuščanja. Po 25 urah neprestanega plezanja sta naredila v steni bivak. Tri ure sta kopala luknjo, vendar nista imela spalk, da bi lahko spala v njih. Matjaž se spominja: »Noge sva dala v nahrbtnik in se ovila z astro folijo, da bi se zaščitila pred nizkimi temperaturami. Zaspal sem za 15 minut, nato pa me je od mraza tako treslo, da sva se odločila plezati naprej.« Na vprašanje enega izmed poslušalcev o tem, kako je bilo mesec dni bivati ob tako nizkih stopinjah, je odgovoril: »Mogoče se kdaj spomniš na to, kako bi bilo lepo doma na toplem, ampak ni prevelike vneme, da bi si želel oditi. Plezati na Aljaski je bila moja dolgoletna želja, zato nisem imel želje iti predčasno. So pa alpinistu iz druge odprave začeli črneti prsti na nogah od mraza in je moral predčasno domov. Midva nisva imela takšnih težav.« V GORE VLEČETA AVANTURA IN NEZNANKA Velikokrat je slabo vreme preprečilo vzpon na goro, takrat so kopali snežno luknjo, v kateri je bilo prostora za deset ljudi in je postala znamenitost baznega tabora. Kratkočasili so se z igranjem taroka in branjem knjig. »Še nikoli nisem prebral toliko knjig kot tukaj, kar pet!« Ves čas so odkopavali sneg, ki je naletaval, da se v šotorih zaradi pomanjkanja kisika ne bi zadušili. Dušič pravi, da se bo še odpravil na Aljasko, saj bi rad preplezal goro Denali, imenovano tudi Mount McKinley, ki je s 6194 m najvišji vrh Severne Amerike. »Tehnično gledano je nezahteven vrh, težava je le višina, saj je tukaj zrak drugačen kot v Himalaji. Če greš na Denali, je to tako, kot če bi šel v Himalaji na sedem tisočaka.« Dušič že od nekdaj rad pleza, trikrat je bil v Patagoniji, enkrat v Jungli in enkrat v Himalaji. »Najbolj me v gore vlečeta avantura in neznanka. Nikoli se ne pozanimam o kraju, kamor grem na odpravo, saj si ne želim vnaprej ustvariti slike, ampak želim na samem kraju odkrivati nove stvari.« In naslednja destinacija? »Patagonija, najverjetneje.« Katja Remic Novak Matjaž Dušič o počitku po 25 ur dolgem vzponu in tri ure dolgem kopanju bivaka v gori: »Noge sva dala v nahrbtnik in se ovila z astro folijo, da bi se zaščitila pred nizkimi temperaturami. Zaspal sem za 15 minut, nato pa me je od mraza tako treslo, da sva se odločila plezati naprej.« (Foto: Katja Remic Novak) 14. TRADICIONALNI POHOD NA GOLI VRH Zopet na strehi nazarske občine Tretja sobota v maju je v Planinskem društvu Nazarje že tradicionalno rezervirana za pohod na najvišji vrh občine Nazarje, Goli vrh. Slednji meri 1,427 metrov in nudi enega najlepših panoramskih razgledov na spodnji del Zgornje Savinjske doline. Letos je vrh planincem, zbralo se jih je 56, poleg lepega razgleda postregel tudi z močnim vetrom, ki pa ni povzročil slabe volje. Goli vrh je najvišji vrh jugovzhodnega dela vršne planote Meni-ne, imenovanega Šavnice. Izhodiščna točka pohoda je bila Lipa nad Šmartnim ob Dreti, kjer se je zbral del pohodnikov in se v zgodnji jutranji uri odpravil proti Slo-pem. Tam so se jim pridružili še ostali pohodniki, med njimi kopi- Otroci, ki so se v okviru planinskega krožka OS Nazarje udeležili pohoda na Goli vrh, so si z veseljem ožigosali svoje planinske knjižice. (Foto: Tatiana Golob) ca otrok, člani planinskega krož- šek je skupaj s planinskimi vodnika na Osnovni šoli Nazarje. Nji- ki PD Nazarje poskrbela, da je njihova mentorica Martina Zakraj- hov pohod proti vrhu potekal spro- ščeno in predvsem varno. Na najvišji točki nazarske občine se planinci zaradi močnega vetra niso zadržali dolgo, kljub temu pa so se naužili lepega razgleda in seveda ožigosali planinske knjižice. Na poti navzdol, v objemu gozda, ki je poskrbel za zavetrje, so zbrani prisluhnili vodji društvenega odseka za varstvo gorske narave Marijanu Denši. Pohodnike je seznanil z izvorom imena Šavnice in floro, ki je značilna za to območje. Pohod se je uradno zaključil na Slopeh. Nekaj najbolj pridnih poho-dnikov pa je pot podaljšalo še za slabi dve uri, in se po postanku podalo nazaj na Lipo in preko nje po planinski poti še vse do društvene koče Farbance pod Čreto. Tatiana Golob Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 19 Ljudje in dogodki, Organizacije, Šport ŠPORTNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI Ta veseli dan bo trajal kar dva dni Društvo iz Šmartnega ob Dreti je letos dobilo novega predsednika, vodenje društva je prevzel David Žehelj. Nov predsednik, novi projekti, nova pravila in kar je pri vsem skupaj najbolj opazno, nov timski duh in večja zagnanost se že kažeta. Športno društvo namreč ne deluje za dobiček, temveč zavoljo večje prepoznavnosti kraja. V društvu deluje večina študentov in dijakov, ki imajo poleg teh še šolske in študijske obveznosti. In če »so nam ptički prinesli informacijo«, da društvo dela kot še nikoli doslej, je dobro, da je njihov trud in prostovoljno delo nekje vidno. Kot vsako leto bodo tudi letos 22. junija priredili Ta veseli dan, kjer bo organiziran dobrodelni tek za šmarčko podružnično šolo in večerna veselica pod velikim šotorom. A letos so vse prestavili na višji nivo. Lahko bi rekli kar precej višji nivo. En dan pred glavnim dogodkom bodo priredili dobrodelni koncert, izkupiček katerega bo namenjen socialno ogroženim študentom. V goste so povabili ansambel Golte, Godbo Zgornje Savinjske doline in stand-up komika Matjaža Ja-všnika. Društvu finančno na osnovi razpisa pomaga Klub zgornjesavinjskih študentov, saj drugače ne bi zmogli. Na Ta veseli dan bodo poleg jutranjega dobrodelnega teka poskrbeli za celodnevne aktivnosti na športni tržnici, kjer bodo udeleženci lahko jahali konje, metali podkve, streljali z zračno puško, lokom, niso pa pozabili niti na najmlajše, katere bodo z različnimi delavnicami zabavali celo popoldne. Višek obeh dni bo večerna zabava s skupino Mambo Kings. To malo društvo je lahko zgled marsikateremu drugemu in hkrati dokaz, da lahko zagnanost in ideje mladih pripomorejo k povezovanju ljudi, prepoznavnosti društva, kraja in navsezadnje celotne doline. Če ste torej kdaj pomislili, da je prihodnost Zgornje Savinjske doline slaba, saj možgani bežijo, se motite, menijo člani društva. V Šmartnem imajo mladi radi svoj kraj in dolino, jo cenijo, spoštujejo in so zanjo pripravljeni žrtvovati kar marsikatero zabavo ter uro preživeto pred televizijo in računalnikom. Štefka Sem 3. DRUŽINSKI POHOD NA DOBROVLJE Na pot številni ljubitelji rekreacije Kulturno društvo Jurij in občinski odbor Nove Slovenije Mozirje sta organizirala družinski pohod k svetemu Urbanu na Dobrovlje. Na bin-koštno nedeljo so se na parkirišču pred Gajem zbrali številni ljubitelji pohodništva in rekreacije, ki so se ob predsedniku mozirskega občinskega odbora NSI Juretu Repenšku podali po Hudičevem grabnu do cerkve svetega Urbana. V cerkvi so sodelovali pri maši, nato pa so druženje nadaljevali s piknikom v senci »družinske lipe«, ki so jo simbolično posadili pred tremi leti, na svojem prvem pohodu. Po besedah organizatorja srečanja Repenška so z druženjem dosegli svoj namen. Srečali so se namreč družine in prijatelji, ki so se potem preko Ojstre peči podali nazaj v dolino. S tovrstnim druženjem so tako obeležili svetovni dan družine. Marija Šukalo Pohodniki so se proti Dobrovljam podali izpred Mozirskega gaja. (Foto: Marija Sukalo) OB SVETOVNEMU DNEVU DRUŽINE Družinski pohod na Golte Ženski odbor SDS Zgornje Savinjske doline je organiziral družinski pohod na Golte. Organizatorji so rekreativno druženje posvetili svetovnemu dnevu družine. Po besedah predsednice odbora Janje Napast, poslanke v državnem zboru, so se tokrat iz Mozirja na planoto podali z avtomobili. Ogle- dali so si Alpski vrt in si nabirali znanje o zdravilnih rožah. Pot so nadaljevali čez Stare stane do Medvedjaka. Druženja in dobre volje ni zmotila niti nevihta, saj jim je varno zavetje ponudila prav koča na Medvedjaku. Marija Šukalo KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Mlajše selekcije so še v tekmovalnem ritmu Članska košarkarska ekipa Nazarij je že zaključila letošnjo tekmovalno sezono. Aktivne so še selekcije mladincev, starejših in mlajših pionirjev. Mladinci (selekcija U-18) igrajo kvalifikacije za 1. SKL in so v ponedeljek izgubili proti KK Konjice-Zreče v gosteh s 93:36. V treh krogih so zabeležili tri poraze. Selekcija starejših pionirjev (U-14) igra drugi del tekmovanja v 1. SKL in je 19. maja zabeležila zmago doma proti KK Zlatorog Laško 80:67. To je njihova druga zmaga v tem de- lu tekmovanja, v nedeljo pa jih čaka tekma proti Litiji. Aktivna je tudi selekcija mlajših pionirjev (U-12). Igrajo v drugem delu tekmovanja v 1. SKL in so 19. maja v Ljubljani igrali na turnirju v 1. krogu. Tam so premagali Parklje B po podaljšku s 21:17. Druga tekma turnirja proti Šentvidu Ljubljana B je bila registrirana v korist Nazarčanov z rezultatom 20:0, saj je nasprotna ekipa igrala z nezadostnim številom igralcev. Turnir drugega kroga igrajo danes proti enakima nasprotnikoma. Roman Mežnar 20 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Organizacije, Šport SLOVENSKO PLANINSKO ORIENTACIJSKO TEKMOVANJE 2013 Mladi planinci iz Nazarij državni prvaki Konec tretjega tedna v maju, 18. in 19. maja, je v Zasavju potekalo letošnje Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje (SPOT). Organizacijo je prevzela Zasavska liga, okoli 300 tekmovalcev je tako spoznavalo okolico Izlak, Mlinš in Kan-drš. Med njimi so bili tudi planinci iz Zgornje Savinjske doline, najbolje se je izkazala ekipa B iz Planinskega društva (PD) Nazarje, katere člani so postali državni prvaki v svoji kategoriji. Dvodnevno državno orientacijsko tekmovanje je s pomočjo članov drugih okoliških društev organiziralo PD Zagorje ob Savi, tudi s pomočjo Mladinske komisije Planinske zveze Slovenije. Za člane kategorij C, Č, D in H se je tekmovanje pričelo v soboto zjutraj na Izlakah in se preko nočne ter nedeljske dnevne tekme zavleklo do ne- Ekipa osnovnošolcev iz nazarskega planinskega društva je bila nad doseženim rezultatom zasluženo navdušena. (Foto: TG) delje, ko so tekmovalci iz omenje- (srednješolci) so se odlično izka- nih ekip zaključili na cilju v Mlin-šah. Od zgornjesavinjskih planinskih društev so se omenjenega tekmovanja udeležili člani PD Gornji Grad. Tekmovalci v kategoriji C zali in v končni uvrstitvi zasedli drugo mesto. Planinska društva z Rečice ob Savinji, Ljubnega ob Savinji, iz Na-zarij in druga ekipa iz Gornjega Grada so tekmovala v nedeljskem delu SPOT-a, in sicer v kategorijah A (OŠ do 6. razreda), B (6. do 9. razred OŠ), E (nad 40 let) in F (družine). Nedelja bo v najlepšem spominu ostala PD Nazarje, saj so tekmovalci ekipe B postali državni prvaki. S tem so se pridružili lanski društveni ekipi, ki je v letu 2012 v kategoriji E prav tako zasedla mesto državnih prvakov. Tudi v ostalih kategorijah so se Zgornjesavinjčani precej dobro odrezali. V kategoriji A je PD Nazarje zasedlo peto mesto, PD Rečica pa osmo. Peto mesto je v kategoriji E zasedlo tudi PD Ljubno, takoj za njimi so bili Nazarčani. Ti so bili med boljšimi tudi v kategoriji F, kjer so zasedli četrto mesto, medtem ko je ekipa iz Gornjega Grada zasedla sedmo mesto. Tatiana Golob 3. KOŠARKARSKI MARATON NA LAZAH Letos slavili Zadrečani MEDOBČINSKO STRELSKO TEKMOVANJE Športno društvo Dreta Kokarje je predzadnjo soboto v maju pripravilo 3. košarkarski maraton. Idejna vodja deveturnega športnega druženja pod košem, Matej Štrucl in Filip Blatnik, nista skrivala zadovoljstva ob zaključku, saj so se tri zadrečke in tri savinjske ekipe kljub dežju maksimalno potrudile in na Lazah pokazale veliko borbenosti. Po dveh letih so Savinčani letos morali priznati premoč Zadreča-nov. O natančnosti igralcev ob Dreti je pričala tudi razlika 29 točk ter rezultat 478:507. Slednji je seštevek vseh tekem. Rekreativno druženje prijateljev se je nadaljevalo v večerne ure, kje so se mladi in mladi po srcu zabavali na rok žuru. Za glasbeni spektakel so poskrbele skupine ZeroZe-ro, Kačji Pastirji in Rope. Marija Šukalo Zmagi Bezovšku in ekipi SD Gornji Grad 2 Od leve: predsednik Strelskega društva Gornji Grad Jože Gomboc, Franček Gorazd Tiršek, Pavel Petrin, Ivko Poličnik in Peter Bezovšek. (Foto: Jože Korade) V soboto je Strelsko društvo SD Mozirje (80) in tretji Ivko Polič- Na deveturnem maratonu so se pomerile tri zadrečke in tri savinjske ekipe košarkarjev. (Foto: Marija Šukalo) Gornji Grad organiziralo trening in kvalifikacije za svoje člane z ma-lokalibrsko puško leže brez naslona. V nedeljo pa je potekalo medobčinsko tekmovanje, ki so se ga udeležili strelci Zgornje Savinjske doline vključno s člani SD Gornji Grad. Ti so se na tekmo kvalificirali v soboto. Med posamezniki je zmagal Peter Bezovšek iz SD Gornji Grad (82 krogov), drugi je bil Pavel Petrin iz nik iz SD Gornji Grad (78). Ekipno je zmagala ekipa SD Gornji Grad 2 v sestavi Peter Bezovšek, Jože Gomboc, Henrik Strnad, ki je nastreljala 215 krogov. Ekipa Gornji Grad veterani je vodila do zadnjega strelskega nastopa in je v skupnem seštevku zaostala le en krog. Medalje in pokal je podelil odlični strelec, srebrni paraolimpi-jec Franček Gorazd Tiršek. JG Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 21 Oglasi OBČINA NAZARJE KRAJEVNA SKUPNOST NAZARJE KS Nazarje praznuje svoj praznik 1 2. junija. Ob tej priložnosti Vas vabimo na naslednje prireditve: PONEDELJEK, 3, 6. 2013, ob 19.30 uri, dvorana Glasbene šole Nazarje Klavirski recital GLASBENA RAZMIŠL|AN]A v izvedbi pianista Gregorja DEŠMANA Nosilec prireditve: GŠ Nazarje, KUD Utrip TOREK,4. 6. 2013, ob 18.00 uri, velika dvorana Doma kulture Nazarje Zaključni koncert zborov OŠ Nazarje Nosilec prireditve: OŠ Nazarje SOBOTA, 8 .6. 2013, ob 12,00 uri, športno igrišče v Nazarjah Nogometni turnir za pokal KS Nazarje (sodelujejo ekipe iz zaselkov KS Nazarje) Nosilec prireditve: ŠD Vrbovec Nazarje PONEDELJEK, 10. 6. 2013, ob 18.00 uri, jedilnica Osnovne šole Nazarje Plesni »ŽIV ŽAV« Nosilec prireditve: plesni krožek OŠ Nazarje TOREK, 11.6.2013, ob 19.00 uri, velika dvorana Doma kulture Nazarje Proslava ob počastitvi dneva upora proti okupatorju in praznika KS Nazarje Nosilec prireditve: KO ZB za vrednote NOB Nazarje SREDA, 12. 6. 2013, ob 19,00 uri, Galerija Nazarje Razstava akademskega slikarja specialista in likovnega pedagoga na OŠ Nazarje Uroša POTOČNIKA Nosilec prireditve: KD Nazarje SOBOTA, 15.6. 2013, Start pohodnikov in kolesarjev ob 8.00 uri, Gasilski dom Nazarje Pohod in kolesarjenje k sv. Urbanu na Dobrovlje Nosilec prireditve: PD Nazarje NEDELJA, 16.6.2013, ob 18,00 uri, velika dvorana Doma kulture Nazarje Koncert Mešanega pevskega zbora KD Nazarje in okteta Kres iz Cerknice Nosilec prireditve: KD Nazarje SOBOTA, 22.6. 2013, ob 17.00 uri, pred gradom Vrbovec v Nazarjah »Iz roda v rod« - srečanje družinskih duetov in predtekmovanje za »Zlato harmoniko Ljubečne« Nosilec prireditve: TD Nazarje VLJUDNO VABLJENI! Na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03,57/08 In 87/11), 23. člena Pravilnika o dodeljevanju nepro-fitnlh stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) ter Zakona o splošnem upravnem postopku (Ura' • dni list RS, št. 24/06,126/07,65/08 In 8/10) objavlja Občina Gornji Grad naslednjo PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA DODELITEV NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM Na osnovi javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem v letu 2013 je Občina Gornji Grad na spletni strani občine in v časopisu Savinjske novice dne, 12.04.2013 objavila javni poziv za oddajo vlog za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. LISTA A Lista A je oblikovana na podlagi 9. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki glede na socialne razmere niso zavezanci za plačilo varščine. 1. HRIBAR Angela 200 točk LISTA B Lista B je bila oblikovana na podlagi 10. v povezavi z 9. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04, 34/04, 62/06, 11/09 in 81/11) in je namenjena za oddajo stanovanj v najem prosilcem, ki so glede na socialne razmere lahko zavezanci za plačilo varščine. 1. POTOČNIK Veronika 170 točk Udeležencema razpisa bosta odločbi o uvrstitvi na prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem vročeni skladno z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in 8/10). Prosilca imata pravico do pritožbe pri županu Občine Gornji Grad v roku 15 dni od dneva vročitve pisne odločbe. Pritožba se lahko vloži pisno ali da ustno na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal. Po taksni tarifi, tarifna številka 2, Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10-uradno prečiščeno besedilo) se za pritožbo plača 18,12 evrov upravne takse. O pritožbi bo odločal župan Občine Gornji Grad. Odločitev župana o pritožbi je dokončna. Gornji Grad, 10.05.2013 Številka: 352-0002/2013-3 Župan Občine Gornji Grad: Stanko OGRADI, l.r. OBČINA SOLČAVA Solčava 16, 3335 Solčava Tel. & fax: 03 839 27 50 & 03 839 27 55 E-maiL: obcina@solcava.si, www.solcava.si PRODAMO komunalno urejene parcele za namen gradnje enosLanovanjskih hiš v občini Solčava, naselje Robanov kot. Dodatne informacije: obcina@solcava.si, tel.: 03 839 2791. Občina Solčava 22 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Kronika, Zahvale, Oglasi IZ POLICIJSKE BELEŽNICE • VLOMILEC PRESPAL V VIKENDU Planina: 21. maja so bili mozirski policisti obveščeni o vlomu v vikend na Planini pri Ljubnem ob Savinji. Storilec je vlomil v vikend, vendar ni ničesar odnesel, ampak le izkoristil prostor za počitek ali spanje. V notranjosti je tudi zakuril in si odprl ventil za vodo, s čimer je imel dostop do pitne vode. • PREBUJENI LASTNIK PREGNAL VLOMILCA Mozirje: 21. maja je neznani storilec poskušal skozi vhodna vrata vlomiti v stanovanjsko hišo v Mozirju. Ob tem se je lastnik zbudil in storilca pregnal s kraja dejanja. • KAR SEDEM VLOMOV Mozirje: 22. maja so bili policisti obveščeni o sedmih vlomih v gostinske lokale na območju Policijske postaje Mozirje. Storilec je v lokale vlomil skozi vhodna vrata in iz njih odnesel menjalni denar in cigarete. • ODPELJALA, NIČ PLAČALA Gornji Grad: 25. maja je prišlo do tatvine goriva na bencinskem servisu v Gornjem Gradu. Neznana ženska je natočila v rezervoar osebnega avtomobila gorivo v vrednosti okoli 60 evrov in s kraja odpeljala, ne da bi plačala natočeno. Policijska patrulja je z ogledom kraja dejanja in z zbiranjem obvestil kasneje osumljenko tudi izsledila. • PO GORIVO V TOVORNI VOZILI Nazarje: 26. maja so bili policisti obveščeni o tatvini goriva iz tovornih vozil v Nazarjah. Neznani storilec je iz dveh parkiranih tovornih vozil izčrpal okoli 850 litrov diesel goriva in z dejanjem lastnika oškodoval za okoli 900 evrov. • VLOMIL IN KRADEL Grušovlje: 26. maja so bili policisti obveščeni o vlomu v stanovanjsko hišo v Grušovljah. Pogrešajo več zlatnine in gotovine. V SPOMIN 29. maja je minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama Marija TLAKER 1.3.1921 - 29.5.2012 Hvala vsem, ki obiščete njen grob in jo ohranjate v lepem spominu. Njeni domači MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogrebmorana.si Tam, kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi. Nihče ne ve, kako boli, ko se zavemo, da te več ni. ZAHVALA ob izgubi naše drage mame, stare mame in prababice Ane POLIČNIK iz Juvanja 18.8.1927 - 23.5.2013 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane maše, sveče, cvetje ter vsem, ki ste našo mamo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala gospodu monsinjorju Vratanarju za opravljeno pogrebno mašo, pevcem, g. Poličniku za govor, posebna zahvala Mihaeli Poličnik in Tonici Vitanc. Vsi njeni Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval. | Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli. Takrat, zvonovi, zazvonite... ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, babice in prababice Valentine IRMANČNIK 4.2.1922 - 14.5.2013 iz Šmartnega ob Dreti se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, za darovane svete maše, sveče, cvetje in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in ste nam stali ob strani. Žalujoči vsi njeni Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 23 Za razvedrilo Cvetke LEPOTA IN VINO Znanega vinogradnika in kletarja Miha Fajfarja (desno), ki se ponaša z imenom »trški viničar občine Mozirje«, je na domu v Slatinah obiskala slovenska vinska kraljica Neža Pavlič iz Dobrneža. Ob njeni lepoti so ostrmeli prisotni vinski mojstri, Miha pa so bile same oči (ob cingljanju s pol polnimi - pol praznimi kozarci). Kraljica Neža, ki se na svoje poslanstvo in vino odlično spozna, je ob tem dejala, da je možno občudovati »lepoto« dobrega vina le do prave mere. SREČANJE NA STROKOVNI RAVNI Pred dnevi sta se srečala v Mozirju dva »huda« mojstra. »Prvi« zgornjesavinjski sadjar Lojze Plaznik (levo) in eden uglednejših slovenskih in evropskih vinarjev, vinski vitez evropskega reda Danilo Steyer. Plaznik vljudno v pozdrav: »Nimam se ravno za takšnega mačka, kot kdaj preberem v našem cajtngu, a rad organiziram ljudi in dejavnosti, če so blizu srčni kulturi in naravi ...« Steyer pa vljudno nazaj: »Človeka naredijo za »mačka« njegova dejanja. Na primer pri žlampanju slabih in preveč vin je »maček« že naslednji dan.« NAUČITI SE JE SLANO Kot je pred dnevi dejal na Rečici ob Savinji dr. Stanislav Renčelj, strokovnjak in promotor za blagovno znamko certificirani zgornje-savinjski želodec, je potrebno »ne le hvaliti svoje izdelke, temveč poizkusiti druge in se učiti, učiti«. To je takoj za tem storil Pavel junior Koren s Homc, pridelovalec te specialne kulinarične dobrote. »Kaj naj rečem, učiti se je tudi slano, še posebej ob letini, kakršna je bila lanska ..., za želodce nikakršna,« je na koncu »pogoltnil«. 24 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Križanka, Informacije sestavil: peter udir naslonjalo. naslonilo predor-ninska magmatska kamnina zunanji deli vodovodnih, plinskih. parnih, ogrevalnih naprav nik kershaw bohotenje urna PuSCAVANA MEJI MED MONGOLIJO IN KITAJSKO izumitelj ottovega motorja (nicolaus august) zavoj navznoter brit. otok v irskem morju KUKALO, DVOOCN1K MASABREZ PETJA pozitivna elektroda salomonov vzgojitelj in prerok v davidovem Času gr. filozof, utemeljitelj ëp1-kurejske filozofske sole stanje mračnega Človeka modrica v gr. mit. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti transve-stit površina ceste iz povauanih plasti kamna in peska kosiSCe, držaj SVIC- NARODNA j ED. FONDUE nabožna pravoslavna podoba gl. mesto baSkirije KLADA ZA SEKANJE DRV ribje JAJCECE denarna enota poljske schinoler, oskar desni pritok zahodne morave v fevdalni prusiji plemiški veleposestnik UVODNA GLASBAH KAKI ODDAJI stari slovan živalski vrt reka in departmav franciji osebni zaimek pri sh". rim. 13.qz15.dan v mesecu prekop. vodni jarek SAD AKTINIDIJE MUNCH. EDVARO GRŠKI JUNAK PRED TROX) ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: EONIST - transvestit; PAKOBUL - vrsta socvetja; RIOL1T - predorninska magmatska kamnina; J -^ Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): OPRlSČ, TIN, BRAZGOTINA, LIDO, HANKS, ADITI, REAL, KOKOT, SO. LIGA PRVAKOV, ARAL. NINA, MIODRAG, PIJAVKA, AVRA, NAGICA, COL, SAIDA, REZALNIGA. INKOGNITO, KIJEV, VAS, AGNON, AZANA v._J KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 23. številki SN Ime in priimek: Naslov: Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 21, 24. maj 2013 25 Napovednik dogodkov MORDA STE ISKALI PRAV TO ◊ TRGOVINA ZAGOŽEN okovja za hlevska betonska okna, plinski gorilniki, parni likalniki; tel. 03/839-48-01, 031/610-563. Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje. ◊ PARKETARSTVO TKALEC polaganje parketa, laminata, PVC oblog, izdelava vzorcev in bordur, izdelava lesenih teras, izdelava suhomontažnega estriha, obnovitev starih parketov; gsm 041/724-184. Boštjan Tkalec s.p., Gotovlje 139 a, Žalec. ◊ SREČA, ŽENITNA AGENCIJA ŠTEVILKA 1! Resne ponudbe iz vse Slovenije. Koroška c. 105 A, Maribor; gsm 031/222-966; sreca@ario.net . Trifon d.o.o., Gladomes 15/a, Zg. Ložnica. ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Br-lec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. ◊ MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN AKANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. ◊ SLIKOPLESKARSTVO TERGLAV Beljenje notranjih površin in fasad, dekorativni opleski, izdelava izolacijskih fasad, delo na višini z dvižno košaro... tel. št. 03/572-06-73, 041/216-214, www.terglav.si Andrej Terglav s.p., Andraž 96 b, 3313 Polzela. OGREVANJE BEVC - ZA VAS IZVAJAMO: centralno napeljavo, vodovod, solarni sistemi, toplotne črpalke, kotli na biomaso, rostfraj dimniki, adaptacijo kopalnic; gsm 040/750552. Robert Bevc s.p., Rore 5, 3342 Gornji Grad. Petek, 31. maj ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji Okrogla miza na temo kulture Pogled z druge strani Sobota, 1. junij ob 10.00. Športni park Mozirje Nogometna tekma - ND Mozirje : NK Rudar Velenje B ob 13.00. Sejmišče v Mozirju Golažijada ob 16.00. Laze pri Kokarjah 23. jubilejni turnir za prehodni kip sv. Florijana ob 20.00. Laze pri Kokarjah Gasilska veselica z ansamblom Donačka Nedelja, 2. junij ob 9.00. Koča v Matkovem kotu Tradicionalni pohod v Matkov škaf Ponedeljek, 3. junij ob 19.30. Glasbena šola Nazarje Klavirski recital Gregorja Dešmana Torek, 4. junij ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zaključni koncert zborov Osnovne šole Nazarje ob 20.00. Župnijska knjižnica Mozirje Pogovor ob knjigi Don Camillo Sreda, 5. junij ob 9.00. Center za samostojno učenje Nazarje Sprehod za zdravje ŽIVALI - PRODAM Prodam bikca simentalca, starega en teden; gsm 041/324-438. Prodam prašiče, 70 - 130 kg, lastne reje -možna dostava; gsm 041/561-893. Prodam prašiče, 25 - 200 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam prašiče najboljše mesnate pasme za dopitanje, z dostavo, Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. ŽIVALI - KUPIM Kupim telice in krave za zakol; gsm 031/832-520. ŽIVALI - ODDAM Oddam dva psa, stara 10 tednov, sta zelo lepa; gsm 070/870-413. DRUGO - PRODAM Prodam naravno pridelano domače bučno olje, 1 l = 12 eur; gsm 051/366-133. Prodam kvalitetni domači želodec; gsm 031/495-364, Ana Žagar. Prodam bukova drva v paleti; gsm 040/551211. Prodam metrska, cepljena, bukova drva; gsm 051/438-498. Prodam več vrst sadnih mašin; tel. 572-8151. Prodam strešno opeko kikinda 272; tel. 03/583-24-60. Podarim šivalni stroj - bagat slavica; prodam pa kolovrat; gsm 030/305-556. Prodam solarni sistem - kolektor, bojler z vakumskimi cevmi - sonce, ugodno; gsm 041/783-448, Marjan. Prodam traktorsko prikolico - kiper, škropilnico, nakladalko 17 in kosilnico sip 165; gsm 041/318-442. Prodam kosilnico bcs - tip AD 114/A; die- sel 482 ccm, širina kosišča 125 cm; gsm 031/434-036. Kosilnico bertolini ugodno prodam, širina grebena 110 cm; gsm 051/326-067. Prodam rotacijsko kosilnico 165, z gnetilni-kom ali brez; gsm 041/793-597. DRUGO Nudim zastonj inštrukcije angleščine in francoščine; gsm 051/393-021. VOZILA IN OPREMA Pony exspres, na pedalke, vozen brez izpita in čelade, prodam; gsm 041/378-557. NEPREMIČNINE Prodam garsonjero v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Prodam stanovanje v Nazarjah, velikosti 75 m2, 60.000 eur; gsm 041/282-573. 2-sobno stanovanje, opremljeno, oddam, 46 m2 v Ljubljani - Šiška, cena po dogovoru; tel. 03/583-36-51 ali 041/990-634. V Soteski pri Ljubiji nudim košnjo na 1 ha travnika (hribovito območje); gsm 031/812491, Vida. OSEBNI STIKI Imam svojo dejavnost, hišo, premoženje, nimam pa zveste punce; gsm 041/552-344. 26 Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 Kultura, Ljudje in dogodki GLASBENA SKUPINA ATACAYTE S KANARSKIH OTOKOV Veseli Španci znova v Zgornji Savinjski dolini V začetku junija prihaja s Kanarskih otokov na gostovanje v Slovenijo 18-članska glasbena skupina Atacayte, ki goji tipično špansko narodno glasbo in glasbo Kanarskih otokov. Osrednji nastop skupine bo 8. junija v Ljubljani, kjer bo v tem času potekal festival narodnih pesmi narodov Evrope, Zgornjesavinjčanom pa se bodo veseli Španci predstavili v petek, 7. junija, ob 20. uri v katedrali v Gornjem Gradu. Na prireditvi bodo nastopili tudi pevski zbor gornjegrajske osnovne šole in ljudske pevke Pušeljc. Predlani je devet članov skupine Atacayte že prepevalo v naši dolini; takrat so bili še člani skupine Los Faycanes, ki je nastopila v Na- zarjah. Navdušeni so bili nad polno dvorano in prijazno publiko kakor tudi nad prisrčnim sprejemom na nazarski in mozirski občini. Nepozaben koncertni večer, o katerem so poročali vsi časopisi na Kanarskih otokih, je bil za pevce motiv, da se vrnejo v »zeleno dolino med hribi«, kot so poimenovali Zgornjo Savinjsko dolino. Naša rojakinja Vera Mejak, ki živi na Kanarskih otokih, je prisluhnila njihovi želji, saj ve, da tudi Zgornje-savinjčani radi prepevajo, prav tako pa radi prisluhnejo melodijam sonca in morja. Člani izključno moške glasbene skupine so izkušeni glasbeniki, ki so svoje glasbeno znanje kalili v različnih stilih in zasedbah. Igrali so tako v rondallah, to so za Španijo značilne posebne zasedbe godal, kot v orkestrih ter preigravali od avtorskih skladb do mehiških melodij. Njihova glasba je temperamentna, na trenutke eksplozivna, polna čustev in ritmov. V skupini Atacayte igrajo na kitare, bas, lutnjo, bandurijo (brenkalo podobno mandolini), vihu-elo (kitara v obliki godala iz 15. stoletja) in različne tipe tolkal. V posamezne skladbe sta vključena tudi flamenko cajon (škatlasto tolkalo, ki izvira iz Peruja) in kubanski tres (kitara s tremi dvojnimi strunami). Marca so nastopili v oddaji španske nacionalne televizije Tenderete, ki je bila predvajana tudi na mednarodnem programu, in za svoj nastop prejela številne čestitke ter pohvale. Ime Atacayte v jeziku staroselcev pomeni »pogumno srce« in ni bilo izbrano naključno. Glasbeniki so namreč izkazali veliko poguma s tem, ko so v deželi, kjer tradicija in pripadnost veliko veljata, zapustili nekatere druge uveljavljene glasbene skupine in se podali na novo, samostojno pot. Posneli so že prvo zgoščenko in uspešno nastopili v sklopu praznika Kanarskih otokov Pilar de Guadalupe ter praznika sladkornega trsa Concepcion la cana dulce de Ginamar. Na koncertu v Gornjem Gradu nameravajo navdušiti poslušalce z ljudskimi pesmimi, ki so polne čustev, španskega temperamenta in ritmov južnih morij. Sodeč po predlanskem nastopu skupine Los Faycanes se Zgornjesavinj-čanom znova obeta nepozaben koncertni večer. KF Skupina Atacayte se je pred nedavnim v oddaji španske nacionalne televizije prvič predstavila mednarodni publiki. MIGAJ Z MOJCO V MOZIRJU Prosti čas namenjajo plesu V mozirskem kulturnem domu so se tretji petek v maju predstavili tisti mali in malo večji plesni nadobudneži, ki jih plesnih korakov uči Mojca Štancar. Tokrat so pripravili glasbeni spektakel Odpleši svoje sanje 2. Da je bila koreografija uspešna, plesni koraki pa dobro naučeni, so plesalci iz vse doline obiskovali urice pod naslovom »Migaj z Mojco« enkrat tedensko po različnih starostnih skupinah. Skupaj s svojo plesno učiteljico so tako »migeci« od petega do 14. leta starosti pol leta vadili v prostoru, ki ga je odstopila mozir-ska osnovna šola. Z druženjem so, po besedah Štancarjeve, želeli dokazati, da je ples še kako pomemben za otrokov vsestranski razvoj, saj lahko tako svoj prosti čas nameni za pozitivne stvari. Zabavni dogodek je letos obogatil kitarist in pevec Simon Gorišek, za smeh pa so z različnimi šalami in zanimivim vodenjem programa poskrbeli plesalci sami. Presenečenje večera tako za nastopajoče kot obiskovalce v dvorani so bili plesalci plesne šole The Artifex, ki so letos postali državni prvaki v plesnih formacijah. Projekt Migaj z Mojco traja že drugo leto, vanj se vključuje vse več otrok, ne samo iz Mozirja, temveč tudi iz drugih krajev naše doline. Učite- ljica plesa, po duši športnica, ki obvlada aerobiko in zumbo, svoje znanje rada predaja tudi najmlajšim. Tako računa, da bo lahko s projektom Migaj nadaljevala tudi v prihodnje. Marija Šukalo Z Mojco Štancar so se predstavili tudi najmlajši »migeci«, ki še ne obiskujejo osnovne šole. (Foto: Marija Šukalo) I Savinjske novice št. 22, 31. maj 2013 27 KAŠČE VČERAJ, DANES, JUTRI Podlesnikova kašča Podlesnikova kmetija se nahaja v Teru nad Ljubnim, na skoraj 900 metrih nad morjem. Že ime pove, da se nahaja »pod lesom«, da je torej najvišja v svojem okolišu in da so nad njo samo gozdovi. Ki niso ravno položni. Podlesnikova kmetija je značilen celek. Navedena je v gor-njegrajskem urbarju iz leta 1426. Krasi jo čudovit razgled, saj leži na odprtem slemenu. To pomeni, da je tudi na vetru. In na najbolj prepišnem delu stoji kašča, kjer gospodar suši prvovrstne želodce. Podlesnikova kašča letnice svojega rojstva ne more povedati, ker so jo v preteklosti nespametno poškodovali. Davno je že tega, ko so pri glavnih vratih izrezali dodatno okno za več svetlobe, s tem pa izrezali in zavrgli tudi letnico. Ostal je samo zapis imena pradedka današnjega gospodarja »Jernej Podlesnik«, ki naj bi ka-ščo zgradil. Torej lahko sklepamo, da je bila kašča postavljena proti koncu 19. stoletja. To nakazujejo tudi velikost, njena zgradba in način gradnje. Leseni del kašče je iz smrekovega lesa, le vrata v zidano klet so macesnova. Les je goste rasti in dobro obdelan, bruna so tesana, povezana so z lastovičjim repom. Žebljev pri gradnji niso uporabljali, temveč cveke. Ne manjka tudi okrasja. V kleti so imeli velike sode, ki so držali tudi 300 litrov, zato so kletna vrata nenavadno široka. Klet je seveda velbana. Pritlični del kašče (grund) sestavljajo prikašt, v katerem je bila kasneje delavnica z virštatom (mizarska delovna miza), srednji kašt in krajni kašt, v njem se je lahko tudi spalo. Na gornjem (v nadstropju) so bili košti. No, tudi danes so še, seveda v njih ne hranijo več žit. So pa na deskah lepo razvrščeni številni želodci. Nekoč je bila kašča pokrita s slamo, sedaj jo krijejo strešniki. Na sončni strani kašče uspeva trta, ki rodi kljub vetru in visoki nadmor- ski višini. V kašči je dosti predmetov iz starih časov. Iz njih bi lahko nastala kar lepa zbirka. Podlesnikova kašča je značilna kašča gorskih zgornjesavinjskih celkov. Gospodarji cenijo pomen, ki so jih imele za njegove prednike, in zanje dobro skrbijo. Seveda jih uporabljajo in vzdržujejo v skladu s časom, sušijo želodce, skladiščijo sezonske pripomočke in uporabljajo za delavnice. Gospodinje v njih sušijo fižol in perilo ter jih krasijo s cvetjem. Marijan Denša