Poštnina plačana v gotovini. V LJUBLJANI, sreda, 3. junija 1925 Posamezna številka Din 1*—. LETO U. ŠTEV. 102. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani j? po pošti: Din 20—» inozemstvo Din 30-—. V Neodvisen polito list UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SDION GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV, 13. TELEFON ŠTEV. 652. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. »UspelT g. Pribičeviča. j Cankov blokiral Sofijo za en dan. Znani nedeljski govor g. Pašiča bi hoteli mladinski žurnalistični režiserji predstaviti kot velik »uspeh« g. Pribičeviča in njegove samostojne demokratske politike. Ker očividno zgovornost mladinskih žurnalistov ne zadostuje, je nastopil še sam g. Pribičevič, da z avtoritativno besedo potrdi to, kar so dokazovali njegovi žurnalisti. Tako je imel g. Pribičevič v nedeljo na banketu, prireje-■nem na čast v Beograd komandiranih ■hrvatskih kmetov iz Siska velik govor, v katerem je dejal, da je vsak sporazum, ki bi stavil kot pogoj izključitev samostojnih demokratov, nemogoč, ker noče takega sporazuma g. Pašič. Z drugimi besedami bi se reklo to, da ima g. Pribičevič na g. Pašiča tako silen vpliv, da so samostojni demokrati v senci Pašičeve brade za vse večne čase sigurni. In v j tem, da ima g. Pribičevič g- Pašiča »či- • sto v rokah« je Pribičevičev veliki uspeh, ki vliva našim mladinom novih nad, ka- j dar prihajajo črne vesti iz Beograda. Zdi se nam, da se tudi glede »uspe-ha« g. Pribičeviča ne moremo strinjati z mladini, pa če je g. Pribičevič tudi v ; resnici imel g. Pašiča >čisto v rokah«. { Silno žalostna politika je tista politika, . ki živi le od milosti enega človeka. Če ] je alfa in omega mladinskih modrosti v i tem, da je Pašič na njihovi strani, potem j to pravi, da živi njih politika le še od j miloščine in da je izgubila vsako obstoj-no upravičenost. Ker, če umre g. Pašič, i umre tudi samostojna demokratska sla- J va. Pa zadosti je tudi to, če reče g. Pa- j’ Sic, da so mu samostojni demokrati ne- , Potrebni in že so postali docela nepo- j trebni. Če je to uspeh, da je politična 1 stranka absolutno odvisna od političnega i nasprotnika — in radikali ter samostoj- j ni demokrati so si še vedno nasprotniki j — potem g. Pribičeviču na njegovem i >uspehu« resnično čestitamo. Zakaj bolj degradirati ni mogel njegove stranke ni- I ti njen najhujši nasprotnik. Toda mi smo mnenja, da je »uspeh« j g. Pribičeviča tudi neresničen in da ima | v®liko preje g. Pašič g. Pribičeviča v rokah, ko pa obratno. Dosedaj vsaj še nismo doživeli, da bi šef stranke, ki ima 142 poslancev plesal tako, kakor to želi šef stranke z ubogimi 20 mandati. Ne, I S- Pribičevič, temveč g. Pašič žvižga me- i lodijo in po njej mora plesati g. pribi. j Čevič. In ker pleše pridno in poslušno, < zato je z njim g. Pašič zadovoljen in za- jj to ne čuti potrebe, da si poišče drugega j Plesalca, ki bi imel bogzna kakšne mu- j h*. j da>jIspek< S- Pribičeviča je torej v tem, primeim8aa* nd-šljenje g- Pašiča in temu . “Uspeh e° pPreorientiral svojo politiko. ■ znal, da'j6rebiiev.iča je v tem\da je SP°' riteta v radikl?sic ^premagljiva avto- | delal samo tafe,f!ubuL “ da 36 zato ! tel g,raste. U Pribičevič ]ugo»loVMlsko J. s je nekoč nastopil in pri6el pod geslom unitarizma izvajati velesrbsko politiko g. Pašiča. Iz načelnega nasprotnika radikalne stranke je postal g. Pribičevič njen zaveznik, ki je najprej razbil na ljubo radikalov demokratsko stranko in služi sedaj radikalom kot politično strašilo za Hrvate, da bi postali ti bolj popustljivi. če ne sprejmete tega, kar vam ponujamo, pa ostane g. Pribičevič na vladi. Nerazumljivo bi bilo, če bi g. Pašič odslovil g. Pribičeviča, ko mu pa ta tako *vesto in vneto služi. Vsaj nima g. Pa-8ič danes niti med radikali tako vnetih Pristašev, kakor ga pa slepo uboga ves Sofija, 3. junija. Včeraj je bila Sofija J zopet že zgodaj zjutraj blokirana. Prehod po mestu je bil zabranjen vsakemu, ki ni imel posebnega dovoljenja za včerajšnji dan. Na ulici je bilo videti samo rezervne častnike in' podčastnike. Redarji in orožniki so vršili preiskave po hišah. Vse trgovine so bile zaprte, razen lekarn in pekarn. Novine včeraj niso izšle. S službene strani se trdi, da je ta blokada v zvezi z odpuščenjem onih 7000 dobrovoljcev, kakor je to odločila konferenca ambasadorjev. Na drugi strani pa smatrajo, da hoče vlada izkoristiti vojno silo. Zopet drugi pravijo, da je blokada v zvezi z nedavnim atentatom na carja Borisa. Doznali so namreč, da so v ta antentat, vmešani ljudje prišli v Sofijo. Komentarjev in vesti je mnogo, da pravzaprav ni mogoče zvedeti, zakaj se je vršila blokada. PR0T0GER0V UBIT? Beograd, 3. junija. Iz krogov bolgarske emigracije se doznava, da so tudi oni dobili vest o uboju generala Proto-gerova. Koliko je resnice na tem, še ni znano. „Dom“ o pogajanjih za sporazum. Zagreb, 3. junija. Današnji »Dom«, i glavni organ HSS prinaša o pogajanjih za sporazum sledeče informacije: Dve-urni razgovor Nikole Pašiča in Pavla Radiča v soboto se je vršil o verifikaciji mandatov in o sporazumu, ki se ima izvesti takoj; o sporazumu na jesen ni bilo govora. Kar se tiče sporazuma, je Pavle Radič obvestil Pašiča natanko in konkretno o stališču hrv. seljačkega kluba, ki popolnoma soglaša s poslovni- kom, odredbami ustave in s temeljnimi pojmi parlamentarizma. Že radi tega je povsem jasno, da morajo hrvatski zastopniki ostati na tem stališču. Brez-dvomno bo s tem soglašala tudi cela opozicija. O sporazumu se je govorilo še vedno v splošnih obrisih, vendar se je doseglo dosedaj, da se ta stvar čim preje in čim bolje reši. Vprašanje verifikacije se ima rešiti še tekom tega tedna in prav tako tudi mora priti do sporazuma. Seja skupščine. Beograd, 3. junija. Včerajšnja seja se je izjemoma začela ob napovedani uri. Po raznih formalnostih je predložil minister Gjuričič invalidski zakon. Nujnost zakona je bila od skupščine takoj izglasovana. Po kratkem odmoru je predložil Davidovič zakonski načrt o priznanju narodnih zaslug Putniku in Mišiču. Dr. Polič in tovariši so vložili obtožbo državnemu sodišču proti ministru dr. Lu-kiniču. Finančni minister je dal razna pojasnila, ki pa niso zadovoljila. Tako je dejal finančni minister, da je sol vsled tega dražja, ker so se zgradile v Ulčinju moderne soline in v Pagu več skladišč. (Če bi utemeljeval trgovec na tak način podražitev živil, bi bil obsojen po znanem paragrafu o pobijanju draginje. Op. ured.) — Nezadovoljiv odgovor je podal tudi minister Miletič na vprašanje poslanca Moskovljeviča. — Nato je bila objavljena lista članov odbora za pro-učavanje invalidskega zakona. »Nacionalni« blok ima 13, rad^evci 3, davido-vičevci 2, Jugoslovanski klub 1 člana. — Prešlo se je nato k nadaljevanju razprave o zakonskem načrtu o kmetijskih kreditih. Govorila sta Neudorfer (HSS) in Matič (rad.). Seja je bila ob 1. pri praznih klopeh zaključena. DANES VAŽEN SESTANEK MED PA-ŠIČEM IN P. RADIČEM. Beograd, 3. junija. Danes dopoldne se sestaneta Pavle Radič in Pašič. Zelo verjetno je, da se bodo pogajanja med radikali in radičevci pomaknila naprej. Samostojni demokrati ne mirujejo in delajo proti sporazumu. Danes ob 9. uri se sestanejo v ministrski sobi vsi ministri na konferenco. SEJA RADIKALNEGA KLUBA. Beograd, 3. junija. Na seji radikalnega kluba so razpravljali o važnih vprašanjih. Socialni minister je poročal o invalidskem zakonu. Razprava o tem predmetu včeraj še ni bila končana in se bo moral radikalni klub še dvakrat sestati. Zanimivo je predvsem to, da se je včeraj v radikalnem klubu mnogo govorilo o homogeni radikalni vladi, katero bi podpirali radičevci. Ta vlada bi bila predhodna faza za radikalno-radičevslci kabinet Politični krogi pričakujejo skorajšnje rešitve tega vprašanja, ker bo Pašič odpotoval v Marijine Lažne za dalj časa. ZA SVOBODO TISKA. Beograd, 3. junija. Včeraj se je vršila seja sekcije za proučevanje tiskovnega zakona. Opozicija je zahtevala izpre-inembo 7. člena v toliko, da ima izdajatelj lista pravico na povrnitev škode, povzročene po policijski prepovedi, ako je sodišče to prepoved razveljavilo. Vladna večina je prešla preko te zahteve opozicije. Pri 8. členu sta Smodej in dr. Polič zahtevala, naj se ta člen črta, ker govori o deliktih čisto tiskarskega značaja. Opozicija je naglašala, da so kazni v tem delu drakonske in da se hoče na ta način uničiti vsak opozicionalen list in pravtako onemogočiti vsako kritiko. ■— Smodej je poudarjal, da imajo različne pokrajine različna postopanja in je >v*m0j0ee 8°4no postopati po tem načrtu, dokler se zakoni ne izenačijo. »POLITIČNI GLASNIK« PROTI PRIBIČEVIČU. Beograd, 3. junija. Včerajšnji »Politični Glasnik«, ki je izraz razpoloženja močne in vplivne politične grupe, piše o samostojnih demokratih sledeče: »Treba je odločno vstati proti ponovnemu govorjenju Pribičeviča, da radičevci ne predstavljajo večine hrvatskega naroda, ampak da predstavljajo Hrvate Wilder, Križman in tovariši. Radikalna stranka je plačala svojo politiko proti Hrvatom z mnogimi izgubami. List pravi, da ne obstoja monarhija radi nekaterih monarhistov; če je Pribičevič tega mnenja, naj se vpiše takoj med republikance. »JUTARNJI LIST« 0 POLOŽAJU. Zagreb, 3. junija. Današnji »Jutamji list« prinaša z merodajnega mesta informacije, da so N j. Vel. kralj, Pašič in Stjepan Radič za sporazum med Srbi in Hrvati in da ni treba nobenih posredovalcev med Hrvati in hrvatskim kraljem. Položaj samostojnih demokratov je povsem oslabljen in oni (SDS) danes ne pomenijo ničesar, četudi se trudita Pribičevič in Žerjav, da bi napravila iz svoje stranke centralno državno vprašanje in želita, da bi se jima šlo na roko. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBOLEL. Beograd, 3. junija. Predsednik skupščine je obolel in bo najbrže moral za-j pustiti Beograd. Namestnik še ni dolo-! čen. | ------------------------------------ REŽIJA SE NI OBNESLA. \ Beograd, 3. junija. Politični krogi iz-j javljajo z ozirom na sedanji potek stva-| ri, da mora priti do sporazuma v naj-! krajšem času. Vse ono, kar je priredil ! Pribičevič: n. pr. banket seljaške depu- • tacije iz Siska itd., vse to je imelo ravno ■ nasproten efekt v Beogradu, kakor so pričakovali. POPOLN NEUSPEH POGAJANJ Z GRŠKO. Beograd, 3. junija. Pogajanja z Grško so prišla v štadij, iz katerega se more pričakovati popolno prekinjenje nadaljnjih pogajanj. Grška delegacija odide danes v Atene. Šef grške delegacije Ka-klamahos se po kratkem bivanju v Atenah vrne v London na svoje poslaniško mesto. Naše zahteve nimajo nikake politične tendence, marveč so čisto gospodarskega značaja. Z grške strani pa se v tej smeri napravljajo velike težkoče. ATENTAT NA SUBOTIŠKI BRZOVLAK. Beograd, 3. junija. Včeraj je bil izvršen atentat na brzovlak, ki vozi iz Subotice. Nekdo je streljal na vlak in k sreči ni 1 nobenega zadel. Vlak je bil ustavljen in ! policija alarmirana. Takoj je bila uve-; dena preiskava, katere rezultat še ni znan. Nekateri pravijo, da je bil to poskus atentata na generala Vrangla, ki se je vozil s tem vlakom iz Novega Sada v Beograd na sestanek ruske emigracije. SEJA HSS. Beograd, 3. junija. Včeraj se je vršila seja hrvatskega seljačkega kluba, na kateri so razpravljali o raznih tekočih vprašanjih. PESIMISTIČNE VESTI O AMUNDSENU Berlin, 3. junija. »Berliner Tagblatt« javlja, da je sedaj propadla vsaka nada v povratek Amundsena. Pomožna ladja »Fram« se bo podala na pot in bo skušala izslediti Amundsena. Obče smatrajo, da je prišlo do defekta pri aeropla-nili in da bo Amundsen moral od tečaja do rtiča Kolumbije potovati peš. samostojno demokratski klub s svojim šefom na čelu. In v tej poslušnosti je ves »uspeh« g. Pribičeviča, ki je morda trenutno za mladine spasonosen, ki pa je za SDS vse prej ko časten. Trenutno služi sicer mladinom ta »uspeh« g. Pribičeviča nad vse dobro, zato pa bo tem hujši polom, ko bo prenehalo pokroviteljstvo g- Pasiča. Stranka pa, ki gre le za takimi trenutnimi »uspehi« je pričela pisati svoje zadnje poglavje, o čemur se bomo mogli prepričati še vsi v bližnji bodočnosti. VSTAJA KURDOV DOCELA LIKVIDIRANA. Angora, 3. junija. Predsednik Kemal Paša je podpisal dekret o demobilizaciji turške armade, ki je bila vpoklicana zaradi kurdske vstaje. Vojiia sodišča pa ! delujejo naprej in obešajo ljudi tako | pridno, kakor da bi se učili pri Can-i kovu. Stran 2. NARODNI DNEVNIK, 3. junija 1925. Štev. 102. Ruska konkurenca se oglaša. RUSKO ŽITO IN RUSKA ŽIVILA ŽE KONKURIRAJO NA DUNAJU Z NAŠIMI. Nobena slvar ni v politiki bolj napačna, ko nedoslednost Naša zunanja politika je dosleiiid i•!jikntiiska. toda ia b 1 a :sko dosledna in obenem s Francijo vpostavila redne diplomatske odnošaje z Rusijo — tisto Rusija in dunajski trg. Za nas so najbolj važni trgovinski odno-šaji med Avstrijo in Rusijo, ker je v tem oziru Rusija naš konkurent. Trgovinski od-nošaji med Avstrijo in Rusijo so se pričeli pa ne. Močnejši od vseh argumentov pameti i §ele leta 1923. Resen pomen pa so dobili še in zahtev zdrave državne politike je stara sentimentalna zaljubljenost v carsko Rusijo, njene generale in njeno reakcijo. Vid' <_e, da še danes vodi g. Pašič naše zunanje ministrstvo. Fašisti, ki brez pardona ubijajo v svoji deželi preglasne komuniste in ki brezobzirno s plamenom uničujejo njihova društva, ti fašisti so dobro vedeli, da treba ločiti med državo in stranko in niso se obotavljali, da so kot prvi priznali Rusijo, dobili s tem najugodnejše gospodarske koncesije in si morda izposlovali tudi kake politične koncesije. Samo mi, ki smo vedno sanjali o dobrih odnošajih z Rusijo, samo mi smo tisti nerealni politiki, ki upajo z emigranti na povratek carskega režima. In vendar ne pozna zgodovina niti enega primera, da bi emigranti zmagali. In kako naj tudi zmagajo, ko izgubljajo stalno na kontaktu s svojo deželo in ko je njih vpliv vedno manjši. Dokler je besnela v Rusiji državljanska vojna, je bilo končno efektivno vseeno, če je kdo sovjetsko vlado priznal ali ne. Sedaj pa, ko obstoji sovjetska vlada že leta dolgo in ko na vsem prostranem teritoriju Rusije ni viden niti začetek organizacije, ki bi mogla zameniti sovjetsko vlado, pa je že skrajni čas, da se s tem dejstvom nčuna in da »e ne vpošteva samo starih simpatij in neresnih predsodkov. Zlasti pa postaja taka preorien-tacija nujna, ko konsolidacija Rusije stalno napreduje in ko se rusko žito, ruska nafta in celo ruska živina že oglašajo na svetovnem trgu. Druge države vse to že upošteva- le potem, ko je postavila sovjetska vlada na jesenski vzorčni razstavi svoj poseben paviljon. Tedaj so bile zaključene prve pogodbe za izvoz ruske nafte, tobaka, vrsti, kož, mlečnih produktov in sličnega. Primeroma ugodna žitna žetev leta 1922. je omogočila Rusiji tudi izvoz znatnih količin ječmena in pšenice. Zlasti pa je treba omeniti ruski izvoz jajc na Dunaj. Pred vojno je prišlo 85% vseh jajc v Avstrijo iz Rusije. Po vojni so stopile na njeno mesto Jugoslavija, Rumunija in Poljska. Leta 1921. pa je krila Rusija že skoraj vso potrebo Dunaja, za kar je dobila 630.000 zlatih rubljev. Uvoz Rusije v Avstrijo kaže najjasnejše sledeča statistika Rusija je uvozila v Avstrijo 1 od okt. 1923 od okt. 1924 l do sept. 1924 do febr. 1925 ; ? v vrednosti 1 j (v 1000 zl. v tisoč i vag. rubljih) vag. zl. rub. ; žita 4.400 2.660 30.2 60.2 j jajca 30 150 62 481.6 i smole 18 63 180 25.8 ; nafte 5.692 1.819 — _ ! ! kavstične soli 9.5 12.5 30 72.8 i ; svinj 3000 kosov 144 ; j preprog 850 kosov 43.5 Poleg tega pa je družba Rusavstorg uvažala še tobak, surovo maslo, kaviar, izdelke iz rogov, vrst in kože. Za prihodnje leto ob-_ . ljublja ruski oddelek za zunanjo trgovino jo in njihove industrije prejemajo plačilo. 1 predvsem povečan uvoz nafte in žita. Sploh Nam pa vstaja v ruskem izvoru veliko nevarnejši konkurent, pa se tudi za to stvar ne menimo. V resnici, naša zunanja politika je en sam velik deficit. Napredek ruskega gospodarstva. Trgovinsko zastopstvo SSSR v Berlinu je objavilo povodom predstoječih trgovinskih pogajanj med Nemčijo (kjer je na čelu Hindenburg?) in Rusijo pregled razvoja ruske- ! škim državljanom, brez ozira na to, če so rmeli še češkoslovaško ali avstrijsko državljanstvo. Po naših zakonih so fideikomisna pose-1 stva ukinjena. Sam Lukinič ni veroval v vred-i nost fideikomisov in zato je izročil velepo-, sestvo Thurn-Taxis ne fideikomisni upravi, • temveč konzorciju za izkoriščanje fideiko- j misa, dočim se s fideikomisi ni moglo tako ' postopati, ker jih ni mogla vzeti niti država. ; . Do leta 1806. je izdajal cesar naredbe o ' | upravi fideikomisov, od tedaj pa so izdajale i odredbe po § 27. zakonodajne oblasti. Thurn- ■ Taxis je skušal to uzakoniti, pa mu ni uspe- i • lo, čeprav je sam Mažuranič na intervencijo j ; cesarja izdal tozadevno odredbo, katere pa ’ j sodišča nikdar niso pripoznala. ! Lukinič se dalje sklicuje na to, da je Ita- ! : lija enako postopala s posestvom Thurn- ’ | Taxisa ko on. Izgovor ne drži, ker Thurn- i • Taxisova posestva v Italiji so vredna kakih i 10.000, dočim so vredna naša 3 milijarde. Pa : tudi če je storila Italija napako, iz tega ne sledi, da bi jo morali storiti tudi mi. Kar se ■ pa tiče Češkoslovaškega postopanja, pa treba ; ■ upoštevati, da Češkoslovaška sploh nima I pravice do reparacij in zato sklicevanje na i njo ne drži. j Sam minister dr. Križman je spoznal vso nezakonitost tega postopanja in je odredil, da se vse veleposestvo Thum-Taxis stavi pod sekvester. Zastopniki Thum-Taxisa so se najprej obr- I nili na ministra Žerjava, ki pa jih je upotil j k ministru za agrarno reformo Simonoviču, ki je vso zadevo dal v arhiv, ker je njegov predhodnik stavil veleposestvo pod agrarno reformo. Vzroki, da je prišla vsa stvar v arhiv, so samo še okrepili argumente, vsled katerih je stavil dr. Križman veleposestvo pod agrarno reformo. Zato da je dr. Lukinič kriv. Obtožnica je sestavljena v zelo stvarnem tonu. Konstatira se tudi, da je dr. Lukinič, že tedaj, ko ni bil minister, delal za ukinje-nje sekvestra nad veleposestvom Thurn-Taxis in da je takoj, ko je postal minister Naš novi roman. V kratkem pričnemo objavljati senza-cijonelen roman Roberta Krafta J oklopnjaku okoli svata." Opozorite svoje prijatelje, da se takoj nareče na »Narodni Dnevnike, da ne zamude začetka tega nad vse zanimivega romana. Prosveta. so Rusi mnenja, da je Dunaj najprikladnejše i svoje načrte uresničil, mesto, da postane posredovalnica za rusko j zunanjo trgovino. Posebno pozornost se bo j posvečalo uvozu azbesta, manganske rude in • različnih kož, predvsem zajcev, z ozirom na i zelo razvito avstrijsko industrijo klobukov, j Pa tudi živila misli Rusija uvažati v naj- i večji meri, v prvi vrsti svinje in perutnino, j Misli pa se tudi na uvoz ruskega trdega le- j sa. Tako se bo Rusija uveljavila v Avstriji j O LAJŠANA PLAČILA ZA Obleke daje ga gospodarstva. Po priznanju težkih posle- j kot ena prva izvoznih držav in ne bo dolgo, j; _ i i nn nnnin*in n 1 lrn Ka v\Y*i Tnoni noči KrD7Kri7nncti Dnnni TU o. BERNATO VIČ. \7~tf ' dic slabe letine se opozarja v tem poročilu, kako misli sovjetska vlada nadomestiti zmanjšani žitni izvoz z izvozom drugih predmetov. ko bo pri znani naši brezbrižnosti Dunaj za naše kmetijstvo zaprt, ker je več ko dvomljivo, da bi mogel naš kmet konkurirati v ceni z ruskimi pridelki, zlasti še, ko se za CERKVENI KONCERT »GLASBENE MATICE« V LJUBLJANI. \ četrtek 4. junija ob 8. uri zvečer poje pevski zbor »Glasbene Matice« v Frančiškanski cerkvi Cesar Frančkov oratorij »Blagri« s sodelovanjem 6 solistov ter velikega orkestra. Občinstvo opozarjamo, da se dobivajo vstopnice za ta koncert v Matični knjigami od 25 Din navzdol. Vstopnic je še veliko na razpolago. Danes v sredo se poje opera Carmen za red B. V tej operi nastopijo gg. Thalerjeva,' Ribičeva, Korenjakova in Šfiligojeva ter gg. Kovač, Mohorič, Debevec, Zupan in Perko. S to predstavo so imeli abonenti reda B dvajseto in s tem izčrpano abonma kvoto v operi. V drami ima red B še dve predstavi. Književnost. V prvi vrsti treba omeniti povečan izvoz i dvig kmetijstva ničesar ne stori. -Da I*. in- k.'l — IaL. -4 DO A I.IL.a 4 I.a Do rta rta Ka Ir a Ir n ovoron Trim n ? nafte, ki je’ bil v letu 1924. trikrat večji ko leta 1923. Za leto 1925 se ceni izvoz nafte na 85 do 90 milijonov pudov (do 1440 milijonov kil). Tudi izvoz konoplje in drugih vlaknastih rastlin se je povečal za več 100 odstotkov. Celoten izvoz za leto 1924-25 izkazuje 100 odstoten povišek proti letu 1923-24. Vsled tega pa je Rusija v stanu, da tudi ved- • no večje količine uvaža. Predvsem treba orne- < niti razne stroje, pa tudi že gotove fabrika- ! te. Potem rabi Rusija zelo kemikalije, papir, I ki ga je dobivala dosedaj iz Nemčije, Finske, j Estlandije in Švedske. Premoga Rusija ne i rabi več, ker je deloma povečala lastno pro- j dukcijo, deloma pa v večji meri pričela upo- ! rahljati nafto. Leta 1923-24 so bile na uvozu v Rusijo udeležene: mejne države (Finska, Estlandija, Poljska in Latvija) z 8.8%, srednje evropske države (Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija) s 27.5, Anglija s 25.8, Amerika z 21.1 in ostale države (med katerimi pa ni Jugoslavije) s 16.8 odstotki vsega uvoza. Da pa ne bo kak neveren Tomaž ugovarjal zanesljivosti preje objavljene statistike, ki je ruska, navajamo v naslednjem še av- strijsko statistiko. Rusija je uvozila leta 1924, v tisočih zl. kron v vsem 7.591 od tega: žita 2.799 nafte 2.529 azbesta 967 živalskih črev 370 vrsti 241 Temu primemo raste tudi avstrijski izvoz v Rusijo, ki znaša mesečno že nad 4 in pol milijona zlatih kron. Tako skrbi mala Avstrija, da pride njena industrija do kruha, dočim se mi niti ne potrudimo, da bi obvarovali našega kmeta pred nevarno konkurenco. Pa kaj bi tudi, ko smo še vedno zaljubljeni v lepe uniforme carskih generalov. Politične vesti. v Avstrijo: % vsega uvoza 36.8 33 12.7 5 3 Novi proračun. Finančni zakon za leto 1925-26 je predložen skupščini. Izdatki znašajo 11.910 milijonov dinarjev in so razvrščeni sledeče: v milj. dinarjev 1. Vrhovna državna uprava 1.076 2. Justica 279 3. Prosveta 749 ; 4. Vere 115 5. Notranje zadeve 606 6. Zdravje 317 7. Zunanje zadeve 227 8. Finance 1.767 9. Vojna in mornarica 2.248 10. Javna dela 474 11. Železnice 2.234 12. Pošte 409 13. Kmetijstvo 277 14. Šume in rude 359 15. Trgovina 91 16. Socialna politika 459 17. Agrarna reforma 75 18. Ministrstvo za konstituanto 642 19. Rezervni krediti 140 Dohodki so predvideni po že doseženih re- zultatih in so razdeljeni sledeče: v milj. dinarjev carine in carinska taksa 1.690 trošarina in takse monopol dobiček pri denarju davek na poslovni promet železnice poštna hranilnica s čekovnim zavodom invalidski davek pomorski davek izredni prirez (500% zemljiški in 30% dohodninski) državna posestva davki državno gospodarstvo razni dohodki Novi proračun je za okroglo 400 milijonov manjši, kakor bi moral biti po dvanajstinah. To da je posledica štedenja! Novi proračun je v vsakem oziru nezadovoljiv in ne prepriča, da je uravnovešen. Izdelan je šablonski in zato slab, ko vsi prejšnji. Pa h kritiki novega proračuna se še povrnemo. Obtožnica v aferi Thurn-Taxis. Na seji demokratskega kluba je poročal poslanec Pečič o obtožbi proti ministru dr. Lu-kiniču glede dviga sekvestra na veleposestvu Thum-Taxis. Obtožba je že izročena predsedstvu skupščine in obsega 43 in pol strani spisanih s pisalnim strojem. V svojem poročilu je dejal poslanec Pečič, da je dr. Lukinič opravičeval svoje postopanje s tem, da je: 1. Thurn-Taxis avstrijski državljan, 2. da je njegovo posestvo fideiko-mis in 3. da se je tako postopalo tudi na Češkoslovaškem. Nobeden od teh argumentov ne odgovarja resnici. 1. Dejstvo je, da je Thurn-Taxis nemški državljan. Pa tudi če bi se mu priznalo avstrijsko državljanstvo, bi ono ne moglo veljati kot argument, ker ga je dobil šele 1. ja- nuarja 1924, dočim datira sekvester iz leta 1919. 2. Glede fideikomisa je stvar sledeča: Po podatkih rodovnika rodbine Thum-Taxis ob-/ stoji pet vej te rodbine. Tri so v Italiji, ena v Nemčiji in ena v Avstriji, vsa rodbina pa šteje okoli 1000 članov. Samo 20 od njih so vzeli češkoslovaško državljanstvo, pa še ti šele leta 1922. Z nobeno stvarjo ni dokazano, da bi veleposestvo Thurn-Taxis pripadalo ravno tej dvajsetorici. Ce velja avstrijsko državljanstvo, s tem še nikakor ni dokazano, da je prestalo nemško. Clen 293. versajskega mirovnega dogovora pa pravi, da se imajo vsa posestva nemških državljanov uporabiti za reparacijske svrhe. Tako se je tudi postopalo proti vsem nem- = »Politika« o položaju. Vodilni srbski list piše: Kljub najbolj živahnim in najbolj trdovratnim trditvam samostojnih demokratov, da ni v politični situaciji nobene spremembe in da so one sedaj izključene, ker je politika iracionalnega bloka okrepljena, se vendar vodijo še razgovori med radikali in radičevci. Ali tek razgovorov je že zadostno poznan in nadaljeval jih je sam g. Pašič, ko je v svojem znanem govoru izjavil, da je edino on kompetenten voditi pogajanja s stranko, ki jo predstavlja sedaj g. Pavle Radič. Ti razgovori med radikali in radičevci potekajo počasi, vsled česar so postali nervozni oni politični krogi, ki so vajeni na hiter razvoj dogodkov. Toda na drugi strani so ti razgovori tndi edin važen političen dogodek. Ker tudi včeraj je skupščina nadaljevala z velikim nezanimanjem razpravo o zakonu o kmetijskih kreditih. = »Obzor« pa opisuje položaj sledeče: Se-ljačka stranka je prenesla svojo politiko iz Zagreba v Beograd in to je dobro. Onim, katerim se to zdi nekakšna izdaja ali pogreška ali prevara in sleparija, so pa dolžni, da iz-vajajo potrebne konsekvence. Ce bodo pr&; govori med radikali in radičevci uspeli, tedaj ! razpade nacionalni blok in razpade tudi opo-! zicionalni blok in kdor noče s seljačko stranko, naj ostane pri ostali opoziciji in potem 1 naJ iznaša svoje argumente pred javnost. Ne 2.468 t k0 nobena nesreča, če bo ena hrvatska stran-i ka na vladi, druga pa v opoziciji. To ne bo ; škodovalo niti Srbom. Hrvatska Zajednica ne : odobrava politike seljačke stranke od onega i dne, ko je podal g. Pavle Radič svoj znani 1 govor v skupščini in sedaj samo čaka na od-i ločitev v Beogradu. Ta bo skoraj padla in ! bila bi napaka, če bi tedaj Zajednica zapustila Radiča. Ona bi morala utrditi novo politiko seljačke stranke in jej dati čim več kon-; struktivnih ljudi. Šest let borbe je zaključe-; n ih z neuspehom in je zato čas, da se tudi J Hrvatska Zajednica iz tega neuspeha nekaj I nauči.« • = Ravnatelj vojnega arzenala v Sofiji je bil aretiran, ker je preskrboval baje komuniste z orožjem. Komunistična zarota je torej na Bolgarskem prodrla že v vladne kroge same. če ni vse skupaj le manever bolgarske vlade, da po zaukazani demobilizaciji vojske znova pokaže komunistično nevarnost v Bolgariji. - Velika Britanija jamči sigurnost Francije. Agentura »Havas« poroča, da je dosežen med Parizom in Londonom popolen sporazum v vseh glavnih točkah note, ki bo odposlana Nemčiji kot odgovor na nemške predloge glede porenskega garancijskega pakta. Velika Britanija je pripravljena, da z V*®”?1 svojimi vojnimi silami jamči za nedotakljivost sedanjih francoskih vzhodnih mej in v slučaju vojne priskoči Franciji z vsemi silami na pomoč. . , . = Madžarske razmere. Bivši madžarski minister Benitzkv je bil aretiran, ker je izjavil, da je sam državni upravitelj Horthy dal vzpodbudo k umoru urednika Bele Szomogy-ja. To izjavo je podal Bemtzky ze davno in sicer ob priliki, ko se je zahtevalo od njega, da pove zakaj so bili izpuščeni morilci Szo-,n0gy-ja. Nekateri pravijo, da je aretacija Be-nitzkega delo nekaterih desničarjev, ki bi na ta način radi odžagali Horthy-ja. 163 225 2,462 15 140 70 500 235 910 1.120 101 DR. JANKO POLEC: KRALJESTVO ILIRIJA, prispevek k zgodovini razvoja javnega prava v slovenskih^ deželah I. del (z eno karto). Splošna knjižnica, znanstvena zbirka št. 4. V Ljubljani 1925. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani. Strani 340. — Cena broš. Din 150.—, vez. Din 165.—. V slovenskih deželah, ki so tvorile del Napoleonovih ilirskih pokrajin, so se izvršile po avstrijski zasedbi (večinoma med leti 1814—1818) velike deželno-teritorijalne pre-membe, ki so ostale do rapallske pogodbe. Kranjska je takrat dobila svoje meje, ki smo jih bili vajeni do polpreteklega časa, ustanovila se je primorska pokrajina, razmejila Goriška. V celokupni upravi so se tedaj izvršile preosnove, ki so podlaga upravnim prilikam, ki jih imamo še danes v naših pokrajinah, a so služile tudi za vzor reformam, katere so se v drugih deželah bivše monarhije izvedle šele po letu 1848. Doslej so bili vzroki in viri teh teritorijalnih prememb in upravnih preosnov njihov obseg in organi, ki so jih zasnovali in izvršili, docela neznani. Pisec si je stavil nalogo, da te razmere razjasni. Na temelju obilega gradiva je skušal v uvodnem poglavju orisati upravne razmere, ki so nastale po francoski okupaciji na Kranjskem, nezadovoljnost prebivaltsva in njene vzroke, sploh prilike, ki v mnogem oziru spominjajo na prva povojna leta. V daljnem poglavju nam predočuje natančen potek teritorijalne uredbe in razmejitve Kranjske, Primorske in Goriške, razvoj vprašanja o pripadnosti Ilirske Hrvatske in končno postanek in konec ilirskega kraljestva. Pisec dokaže, da je bila prvotno tej dr-žnvno-pravni tvorbi, avstrijski Iliriji namenjena velika politična naloga, paralizirati, vpliv Rusije v jugoslovanskih deželah na zunaj in zmanjšati vpliv Ogrske na znotraj. Na to novo kraljestvo so bile usmerjene prvotno vse reforme, tako, da je zgodovina teh reform hkrati tudi zgodovina ilirskega kraljestva. Zanimivo je tretje poglavje, ki vsebuje razvoj upravne razdelitve Kranjske. Početek občin in zlasti razdelitev dežele v okraje je s posebno ljubeznijo pojasnjena. Postanek in preoblikovanje vsakega posameznega sodnega okraja na Kranjskem je iz spisa razvidno. Oris tega razvoja prikazuje tudi razloge, ki so bili merodajni na tvorbo posameznih okra-i jev. Mnogo jih pri spremenjenih gospodar-! skih in prometnih razmerah ne prihaja več j v poštev. Tn del knjige je nedvomno tudi praktično-upravnega pomena za prihodnost-Razvoj okrajne razdelitve poočituje tudi karta, ki je priložena knjigi in jo je.P® pisčevih navodilih okusno in točno nansal g. Slavoj Dimnik v Mariboru. Zadnje poglavje knjige tvori še oris preosnove deželnih stanov kranjskih. Viri stanovskega prava na Kranjskem in stanje de- • želnih stanov ob francoski okupaciji so ul prvič očrtani. Zanimivo je, knko so pri pre-osnovi deželnih stanov po francoski okupaciji delovale že ideje novega reprezenhvnega sistema. Prvič zvemo tukaj, da se je razpravljalo tedaj o Skupnih ilirskih stanovih, ki bi 1 nedvomno imeli v narodnostnem pogledu ve-lik pomen, ko bi se bili uresničili. Priloga knjigi vsebuje razdelitev Kranjske v okrajne gosposke, v glavne občine_ in podobčine z navedbo števila prebiva . tva, kakor je bilo 1. 1817. Za poznejši čas je ' niti prikaz cerkvenih, šolskih, finančnih re-ferm in oris kmetskega vprašanja v tej i dobi. I Knjiga podaja važen prispevek k naši do-! mači zgodovini in osvetljuje povsem temno in doslej neobdelano dobo. Zato bo ta po svoji vsebini dokaj singularen spis velikega pomena za raziskovanje in spoznavnaje našo javne in upravno-pravne zgodovine ne-le kot bogata zbirka redkega materijala, nego tudi kot kritična obdelava te za razvoj slovenskih dežel prevažne in doslej kaj malo znan® dobe. Knjiga se dobiva pri založnici Zve^ knjigarni v Ljubljani. Dnevne vesti. SAMO . . . »Slovenski Narod«, ki ima najboljše zveze z našo prosvetno upravo poroča, da je preiskava proti komunističnim srednješolcem končana. Preiskava da je ugotovila, da je na naših srednjih šolah podrobno razpredena komunistična organizacija, ki da se začasno poslužuje dozdevnih kulturnih sredstev in oblik, da pa kaže zasežena korespondenca na vse druge cilje. Tako je bilo najdenih več boljševiških brošur kakor »Ljenin«, »Pariška komuna« in drugih letakov in brošuric enake vsebine. Profesorji pa da so presoja J stvar prav milo in izključili samo par Sj^jn krivcev. Centrom komunistične organi ‘J pa da je bil v Mariboru in da je "J0 0'1 Narod«. , . , K tej stvari ugotavljamo, da se preiskava nikakor ni vodili obzirno in da je zadostovalo, da je bil vsak dijak, k, je izjavil, da je komunist i.ldjučen. Toda res je da takih dijakov skoraj ni bilo favda so bile zato tudi izključitve nemogoče. Preiskava m odkrila na naših srednjih šolah prav nobene komunistične organizacije, pa čeprav se je dala ■izrabljati neka nacionalistična čeka prav pridno v špionske namene. Zaradi tega. če se pri kakem dijaku najde komunistična bro-Sura, se vendar ne da takoj govoriti o komunistični organizaciji! Da pa so imeli naši srednješolci stike z . dunajskim sovjetskim poslaništvom, se nam zdi tako neslana trditev, da bi se dunajsko sovjetsko poslaništvo prav gotovo sramovalo podati na njo kak demanti. . . Komunistična zarota med slovenskimi srednješolci je torej končala v pesku in zato je tem bolj značilno, če vzklika »Slovenski ■Narod«, da je bilo izključenih samo par dijakov. Ali bi on hotel, da bi jih bilo izključenih 'več? Ali bi hotel imeti, da bi dala preiskava pozitivne rezultate? — Iz poštne službe. Premeščeni so poštni | Gradniki: Frido Baretto od pošte Maribor 1 j k pošti Maribor 2, Marija Hadnik od pošte \ Maribor 1 k pošti Fram, Marija Rabič od po-Ste Celje k pošti Mežica, Anka Kupec od po- 1 Ste Kranj k pošti Medvode in Kristo Škrbec 'Od pošte Ormož k pošti Sv. Tomaž pri Ormožu. Imenovana je za poštarico v Dolenji vasi pri Ribnici Ivanka Oražem. — Vojaški nabori v šolskih poslopjih V , 'mestih, kjer ni drugih primernih prostorov, J se smejo vršiti vojaški nabori po. predidočem > dogovoru med vojaško oblastjo in občino, oziroma šolsko upravo, tudi v šolskih poslop- iih- — Policijski komisarjj v državnih kopališčih. V ministrstvu za notranje zadeve pripravljajo ukaz o imenovanju policijskih komisarjev v vseh večjih državnih kopališčih. — Prodaja tobaka v inozemstvo. Glasom 'podatkov uprave državnih monopolov je bilo dodanih tekom letošnjega leta od lanskega ip.Hdelka tobaka v naši državi okrog štiri milijone kg poljski tobačni režiji. Vrednost *ttaša 15 milijonov švicarskih frankov, to je . milijonov dinarjev. — Če bi bila kvalitet* tega tobaka taka, kakršna je kvaliteta °Oega, s katerim krmijo nas, bi ga v inozemstvu ne marali. — Revizija vagonov, ki se uporabljajo za aUnovanja. Prometno ministrstvo je vzpostavilo posebno komisijo, da izvrši revizijo vseh vagonov, ki so dani ljudem na razpolago Kot zasilna stanovanja. Vsi ti vagoni V?!?30 v najkrajšem času izprazniti ter izročiti prometu. Ljudje, ki stanujejo v njih, bodo morali plačati odškodnino za vse poškodbe, ki so nastale vsled porabe. — Prav! ozni park nasmželeznic je premajhen, in Gospodarski inte esi zahtevajo, da se pove-Ampak, kam naj gredo spričo velikega Pomanjkanja stanovanj »vagonarji«? Zakaj ai poskrbela država pravočasno za stanova-:$|a? Zakaj ima svoje urade že vedno name-•Scene p0 privatnih hišah?! ■— Udruženje vojnih invalidov, kraljevine ■jHS podružnica Celje, poziva vse one invali-člane imenovane podružnice, katere je • Specijalna invalidska komisija reducirala, da zglasijo ob uradnih dnevih (pondeljek, ***tto, soboto) v društveni pisarni, da se jim napravi prošnje za zopetno priznanje invalid-®08U. Vsak reduciranec naj prinese s seboj listine v izvirniku, ali pa od sodi-vaniuV o katerih še ni ugotovljeno, čemu jih "*abil Lang. Med drugim so našli kliše bivše avstro-ogrske dvokronske novčanice, vsled česar se domneva, da se je bavil Lang za časa vojne s ponarejanjem omenjenih novčanic. Lang je pravočasno pobegnil. Njegovo desno roko Katarino Berger so aretirali. — Krvava drama na zagrebškem kolodvoru. Včeraj zvečer se je odigrala na zagrebškem^ kolodvoru Sava krvava drama. Oženjeni železniški uradnik Zvonimir Čukac je imel neko razmerje. Prijateljica ga je silila, da^ prestopi k mohamedanski veri ter jo poroči. Baje mu je grozila, da ga ubije, ako tega ne stori. Včeraj je povedal stvar svoji ženi ter izjavil, da se je odločil, da izpolni zahtevo svoje ljubice. Proti večera je prišla žena nenadoma k njemu .na kolodvor ter ga ustrelila v prsi. Mož je smrtnonevamo ranjen in ni upanja, da bi okreval. — V spanju skočil skozi okno. Gojenec ljubljanskega učiteljišča Vlado Pirnat, sin trgovskega potnika, se je ubil v nedeljo na nenavaden način. Bil je v Ptuju na izletu in ob 2. uri zjutraj je skočil v spanju skozi okno prvega nadstropja na ulico. Pri padcu se je poškodoval tako močno na glavi, da je čez par ur izdihnil. — Požar v Gospiču. Pretekli teden je izbruhnil neke noči točno ob 24. na nekem posestvu v Gospiču požar, ki se je hitro razširil na vsa obširna gospodarska poslopja do-tičnega posestnika. Prihiteli so ognjegasci in mnogoštevilno občinstvo, toda ljudje so morali gledati s prekrižanimi rokami, kako je ogenj uničeval imetje, ker — ni bilo vode. Občinska uprava v Gospiču je namreč pred daljšim časom ukrenila, da ima biti vodovod ponoči zaprt. K sreči je preprečil veter, da se ogenj ni razširil na stanovanjsko hišo in na soseščino. Škoda znaša več stotisoč dinarjev. — Pastirji zažgali cerkev. V Planini nad Gornjim Tuhinjem je paslo te dni več pastirjev svoje črede. Vlila se je ploha, in pastirčki so se zatekli v podstrešje bližnje cerkve. Tam so zakurili velik ogenj, vsled česar se je vnela streha- V hipu je bila cerkev v plamenih. Ker je bila lesena, je gorela, kakor, da je polita s petrolejem ter je pogorela do tal. Iz zvonika so popadali zvonovi, vendar pa se niso razbili. — Zagoneten poskus samomora. Te dni sta počila v Zagrebu v neki hiši na Iliči dva revolverska strela, nakar so se čuli klici na pomoč. Prestrašeni so hiteli stanovalci na policijo. Ugotovilo se je, da si je pognala 19-letna hčerka mestnega podjetnika Ivka Cvek v samomorilnem namenu dva revolverska > projektila v prsi. Ležala je na otomani, poleg nje pa so našli listek, na katerem je bilo napisano: »Preveč me je onesrečil. Mnogo sem trpela.« Razven tega so našli v njeni sobi izrezek poročila o samomoru mladega dijaka Bognarja, ki je, kakor znano, izvršil nedavno samomor medtem, ko mu je pela neka koleginja na njegovo prošnjo najljubšo mu pesem »Maro ne plači...« Ivica Cvek je podčrtala na tem časopisnem izrezku iz neznanega vzroka več ginljivih mest. V bolnici je izjavila, da si je hotela vzeti življenje radi svojega očeta, ki živi že šest let ločeno od svoje soproge. Brat kandidatinje samomora je izpovedal, da strelov ni čul, pač pa je slišal Ivkin klic: »Na pomoč! Oče me hoče umoriti!« Hitel je v Ivkino sobo, toda našel je vrata zaklenjena, in moral jih je udreti, nakar ji je iztrgal iz roke samokres. Klic »oče me hoče umoriti« je tembolj zagoneten, ker očeta sploh ni bilo v bližini. — Usodepolna krstna slava. Neki seljak v Kulibanjeru v Bosni je povabil svoje prijatelje na krstno slavo. Nikdo, kdor tega ni videl na lastne oči, ne ve, kako se popija na krstnih slavah v Bosni. Ko so bili kmetje pijani kot čepi, so.se jeli prepirati, in tako je prišlo, da je vrgel Milan Vujadinovič Milošu Kokorešu v glavo lonec, iz katerega je pil, Sicer se je družba kmalu zopet pomirila, toda Vujadinovič in Kokoruš sta se kljub temu ves večer »pisano gledala«. Končno je šel Vujadinovič »nabit« kot top, sam domov. Zjutraj so ga našli sedečega na klopi pred njegovo hišo, toda bil je mrtev. Ugotovilo se je, da je bil zaklan s Kokoruševim nožem. Kokorušu v glavo lonec, iz katerega je pil, ni uspel, ker nima prič, in nedavno je bil obsojen radi tega, kljub doslednemu zatrjevanju, da je nedolžen, na 5 let težke ječe. — Dober trik sleparja Rumun David Ha-rika je naprosil neko gostilničarko v bližini Zagreba za posojilo 550 dinarjev, češ, da ima na zagrebški pošti sukno, za katerega ima plačati povzetje. Da je izgledala stvar bolj verodostojno, je povabil zviti Rumun ženico seboj. Dobil je denar in peljala sta se v Zagreb. Tam sta vstopila v tramvaj, da se peljeta na pošto. Ko pa je vozil električni voz z največjo brano, je skočil Harika doli ter nabrusil pete, in lahkoverna ženica ga ni videla več. — Čuden harikiri. »Japan Times« poroča iz Imanjukumare, da je izvršil 89-leten starec ! — ki so ga postavili kot 91-letnega na listo onih, ki so imeli dobiti ob priliki srebrne 1 poroke japonske cesarske dvojice srebrn bo-kal, harikiri s tem, da si je prerezal trebuh in grlo. Izjavil je, da je storil to radi tega, ker pod danimi okoliščinami ne more, srebrnega bokala niti sprejeti niti odkloniti, n® da bi padel kdo radi napačne navedbe starosti pri mikadu v nemilost. Stalež sovjetske vojske. Vojni komisar r runze je izjavil te dni, da ima sovjetska Kusija na razpolago vsako leto 850.000 borcev, toda pri dveletnem službenem roku more uvrstiti samo 270.000 mol V slučaju, ako bi vršilo aktivno službo tudi preostalih pol milijona mož, bi bilo treba zvišati mirnodobno stanje rdeče vojske na 1,700.000 mož. Ker pa sovjetska Rusija nima zato potrebnih finančnih sredstev, je treba formirati v gotovih pokrajinah milico ter uvesti vojaško vežbanje prebivalstva pred vstopom v vojsko. V zadnjem letu se je udeleževalo take- | ga predhodnega vežbanja 842.000 oseb, to je skoro ves kontigent vojnih obveznikov. Danes je na teritoriju SSSR vzpostavljenih 4.500 postaj za tako vežbanje. Ker so mnoge od teh stanic preveč oddaljene od važnih centrov, je treba, po Frunzejevem mnenju, da se njihovo število podvoji. Polumer okrožja poedinih vojaških postaj naj ne presega 25 vrst. Vojaško vežbanje pred nastopom vojne službe je po zakonu obvezno ter traja dve leti. Med tem časom morajo obiskovati obvezanci kurs vsako leto po mesec dni. — Novoizvoljeni odbor društva »Gosposvetski Zvon« vabi vse v Jugoslaviji bivajoče Korošce, da javijo svoj naslov tajništvu društva. — Tajnik. 1_ pogreša se poslovodja' Viktor Nagy, bivši trgovec z železnino. Dne 28. maja ni šel v urad. Hodil je ves dan okrog, kje se ne ve. Pozno ponoči se je vrnil ves premočen domov. Naslednje jutro je odšel zopet in, od tedaj se ni več vrnil. Ker je bil zadnje čase konsterniran ter je opetovano govoril o samomoru, ni izključeno, da si je vzel res življenje. Ljubljanska porota. Včeraj ste se vršili prvi dve obravnavi letošnjega poletnega porotnega zasedanja. V obeh slučajih je šlo za hudodelstvo uboja. Senatu je predsedoval višji drž. sod. svetnik Mladič, votanta sta bila sod. svetnik dr. Mohorič in sodnik Juvane. Državno pravdni-štvo je zastopal dr. Mastnak. UBOJ V STRAHINJU. Josip Weithauser, roj. 1. 1902 v Ljubljani, ■ samski, konjederec v Brezju, se je nahajal i 22. oktobra lanskega leta kot vojak doma na dopustu. Kot velik prijatelj mladih deklet I je šel zvečer v Strahinj vasovat pod okno 13-letne Ane Pavec in njene 15-letne sestre Jerice, ki sta pastirici pri tamkajšnjem po-! sestniku Strupiju. Toda ni imel sreče. Dekli-1 ci ga nista marali in, ker je le preveč sitna-j ril, je šla Ana zbudit domačega sina Antona ; Strupija, da bi nadležneža odpravil. Ko je j ta opazil, da prižiga Weithauser pod oknom ! vžigalice, se je bal, da zaneti ogenj. Zato je ; poklical svojega očeta, sam pa je šel na prosto. Ker je bilo temno, in vsled tega Weit-hauserja ni mogel spoznati, se je vrnil v hišo po svetilko. Luči se je Weithauser ženi-ral, zato se je skril. Komaj pa se je vrnil Anton Strupi v hišo, je pričel Weithauser zopet rogoviliti okrog hiše in trkati na okno, zato je prišel Anton Strupi zopet iz hiše. Hotel je odgnati nepoklicanega nočnega vasovalca z besedami, tedaj pa je skočil Weithau-ser proti njemu, zaklical: »svetil mi pa ne boš!« in dal Antonu Strupiju dva sunka z nožem. Med tem je prišel iz hiše stari Strupi z bičem v roki. Pristopil je k njima ravno v trenutku, ko je zastokal njegov sin: »čreva imam zunaj«, kar ga je tako ujezilo, da je udaril napadalca z bičem. Weithauser se je hotel lotiti tudi njega, toda mož se je umaknil v hišo. V tem trenutku je prišla iz veže Strupijeva hči Frančiška, ki je, ko je videla, da hoče neznanec napasti očeta, zlila po | njem škaf vode. j Anton Strupi je dva dni pozneje umrl, in : sicer vsled vnetja trebušne mrene, ki je nastalo, kakor so ugotovili izvedenci, vsled j gnojenja zadobljene rane. i Obtoženec se zagovarja z silobranom. Pravi, da je bil od obeh Strupijev napaden, da j se je pred njima branil ter pri tem enega 1 sunil z nožem. , i Ta zagovor pa ne drži. Izpovedbe prič ‘ Franca in Frančiške Strupi, Jere in Pavle i Pavec, Jakoba Drihovca in Mihe Zavrla po-! trjujejo namreč opisani, po obtožnici posneti i dejanski stan, iz katerega izhaja, da je obto-i ženec sitnaril in nadlegoval Jero in Ano Pa-i vec. Neka ženica izpove, da se je izrazil, ko i so ga dekleta odganjala od okna: »Take i mam jest najraj s krancelnom. Pa še več je j govoru, pa ne morm pdvedat. No kvantov je...« Glede dejstva, da ga je hotel stari Strupi odgnati z bičem je treba vpoštevati, da se mora priznati vsakemu posestniku pravica, da varuje svoje domačine in svojo lastnino. Obtoženec ni imel nikake pravice nadlegovati Strapijevih, jih motiti v nočnem miru, pri tem pa še ogrožati njihovo imetje s požarom. Sam je izzval nastop Antona Strupija j ter je odgovoren za svoje dejanje. : Tega mnenja je bilo tudi porotno sodi- : šče. Porotnikom sta bili namreč stavljeni dve j vprašanji: 1. Glavno, na hudodelstvo uboja 2. eventualno, na silobran. Potrjeno je bilo prvo vprašanje z 11 da in 1 ne, nakar je drugo vprašanje seveda odpadlo. ] Na podlagi tega krivdoreka je proglasilo i porotno sodišče obtoženca krivim hudodel-i stva uboja ter mu prisodilo tri leta ječe. j UBOJ V STEPANJI VASI. Dne 15. svečana je bila v Kregarjevi go-1 stilni v Stepanji vasi pri Ljubljani pustna i veselica. Te veselice ste se udeležili med ' drugim tudi dve družbi: Hišnik Ivan Marot-i ti s svojo ženo Elizo, kuharica Jožefa Fric, j služkinja Ivanka Grum, sobarica Alojzija Se-j Ifula, mizarski pomočnik Jože Pungartnik in i 26 letni hlapec Jože Vinko. Drugo družbo so i tvorili Peter Mekine, posestnika sin v Ste-j panji vasi, Franc Babšek in Franc Nartnik. Dražbi sta pili in rajali do treh zjutraj. Aloj- ■ zija Sekula iz prve družbe je plesala med : drugim tudi z Babškom. To pa ni bilo všeč ' Pungartniku, ki je bil v Alojzijo Sekula za-| ljubljen, dasi med njima ni bilo intimnega i razmerja. Ob treh ste se podali družbi proti ! domu. Alojzija Sekula se je pridružila Bab- šeku ter korakala žnjim kakih 20 korakov za svojo družbo. Kmalu pa jo Je P®kl™„ prijateljica Jožefa Fric, naj se vrne k svoj družbi. • _ x , j To je Babšeka hudo ujezilo. Zažvižgal je i ter Doklical Petra Mekinca m Nartnika, ki sta nekoliko zaostajala. Kaj je sledilo potem, se natančno ne ve. Ugo-‘ tovljeno je, da je sledilo žvižgu in Mekrnče- Glas iz občinstva. PROTI BREZOBZIRNIM KOLESARJEM. Izletnik nam piše: Okrajno glavarstvo je prošli teden izdalo odlok, da se kolesarji smejo voziti samo na desnem banketu Dunajske ceste. To stoji tako lepo natiskano v časnikih in morda tudi na kaki premreženi občinski tabli. Ali vsi taki predpisi in take naredbe so brez vsakega uspeha, — ako glavarstvo ne poskrbi, da se prizadeti po njih tudi dejansko ravnajo. Seveda ne moremo zahtevati* da bi se kar vsakih dvesto korakov nastavili v ta namen policisti ali žandari, ali inekaj dragega bi priporočil in sicer: Naj se s početka — saj skozi en teden in pozneje vsak drugi mesec po en dan, — na levem, torej na za kolesarje prepovedanem banketu sprehajata po — dva in dva orožnika v civilu — ki vsakega kolesarja na tem banketu ustavita in legitimirata. Kazni naj se porabijo za fond v korist upokojenih orožnikov ali v kakšen drag človekoljuben namen. Prepričan sem, da bo nared-ba glavarstva takoj držala. Ali - ali * Pod tem poglavjem bomo redno objavljali vse pritožbe ali želje, ki jih prejmemo naravnost iz krogov občinstva in ki zadevajo javnost. Glavni namen tega poglavja je, da se oblasti opozore na napake ali nedostatke upravnih odredb. V interesu javnosti želimo, da bi se prizadeti na tu iznešene želj« in pritožbe ozirali, ker tudi napredek uprave je mogoč le v ozkem kontaktu z javnostjo. Pripominjamo še, da bomo objavljali tudi take želje in pritožbe iz javnosti, s katerimi se ne strinjamo popolnoma. Prosimo samo svoje prijatelje, da se rubrike »Glas is javnosti« pridno poslužujejo in da se skrbno ogibajo vsaki neresnici, ker bi sicer njihova pritožba izgubila na veljavi. Uredništvo »Narodnega Dnevnika«. vemu vrisku prerekanje med Mekincem, Babškom in Nartnikom, na eni ter Pungartnikom in Jožefom Vinkotom na drugi strani. Nartnik je pripeljal Pungartniku klofuto. Tudi po glavi je dobil Pungartnik udarec s tako-zvano ročico. Tudi Mekine je udaril nekoga z ročico. Obtožen je, da je udaril Jožefa Vin-kota, ki je dobil tako močen udarec po glavi, da se je zgrudil ter šel drugi dan v bolnico, kjer je čez dva dni umrl. Po mnenja izvedencev mu je počila lobanja, vsled žo-sar je nastalo na možganski mreni gnojno vnetje, ki je povzročilo smrt. Obtoženec prizna, da je nekoga udaril m ročico po glavi, pravi pa, da ne ve koga ter se zagovarja z silobranom. Izpovedbe pril precej divergirajo. Priča Babšek trdi, da j« natančno videl, da je udaril Mekine Jožeta Vinka ne pa Pungartnika, dasi je prizor videl samo iz daljave petdesetih korakov. Nekatere priče so izjavile jako obremenilno za Babška. Priča Nartnik pa trdi, da sta napadla Jožef Vinko in Pungartnik ter da je imel Pungartnik v roki nož ob katerega se je med pretepom tudi on obrezal. Trdi, da je udaril Vinkota Babšek in ne Mekine. Zanimiva priča je Pungartnik, ki pravi, da je bil tako pijan, da se ne spominja ničesar drugega, kakor tega, da ni imel noža v roki. Nož ima samo v delavnici... Na klofuto in udarec, ki ga je dobil z ročico po glavi se ne spominja. Porotnikom sta bili stavljeni dve vprašanji: prvič glede hudodelstva uboja, drog!# glede prekoračenja silobrana. Porotniki so odgovorili na prvo glavno vprašanje z 8 ne in 4 da, na drugo pa z 9 da in 3 ne. Na podlagi tega krivdoreka je spoznalo sodišče Petra Mekinca krivim samo pregreška po g 335. k. z. (podanega s prekoračenjem silobrana) ter ga obsodilo na 5 mesecev strogega zapora. Preiskovalni zapor od 21. januarja dalje mu šteje v kazen. SOKOLSTVO. Sokolsko društvo v St. Bnpertu na De-lenjskcm priredi v nedeljo 7. junija ob 3. uri popoldne društveni nastop na Rakovniku pri it. Rupertu. Pri telovadbi sodeluje Novome-Ska vzorna vrsta s svetovnim prvakom br. Štukljem. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 2. junija 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo i» teta 1921 bi. 62.50; Celjska posojilnica Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kritna banka, Ljubljana den. 225, bi. ŽSO, Moreanr tilna banka, Kočevje den. 105, bi. liz, rtim hrvatska štedionica, Zagreb den. 800, blago 806; Kreditni zavod M tr^vino in industrijo, Ljubljana den. 185, bL 195; Strojne tovarne in livarne d d„ Ljubljana bi 185; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana 859: Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100, hlairo 114; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; 4'A % zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4 Mi % kom. *a-dolinice Kranjske deželne banke den. 20. Blago: Brzojavni drogi, kostanjevi, 6 m dolž., 25 cm deb., fco meja den. 400; smrekove in jelove letve, monte, 25 X 45 mm, 4 m dolž., fco nakladalna postaja den. 490; hrastovi bordonali, 30/30, I. in II. vrsta, fco Postojna den. 1400; cerovi krlji, od 25 ea prem., od 2 m dol., fco nakladalna postaja, 10 vag. den. 18, bi. 18; čreslo, suho, v ovojih, fco nakladalna postaja bi. 42; pšantea Rosafe, 80 kg, rinfusa; prompt., par. Ljubije-na bi. 490; pšenica avstralska, rinraMj prompt., par. Ljubljana bi. 485; pšenica Winter 2, rinfusa, prompt., pw- LjubljaM bi. 500; Otrobi pSenHSni, ljana bi. 215; ječmen 57/59 kg, fco makedon-»ka postaja bi. 300; oves, makedonski, orig-, par. Ljubljana bi. 355. BORZE. — Zagreb, 2. junija. Curih 11.57—11.67, Praga 177.50—179.50, Newyork 59.43—60.23, London 290.60—293.60, Trst 236.16—239.16, Berlin 14.255—14.405, Dunaj 0.08415— 0.08535. — Curih, 2. junija. Predborza: Beograd &B75—8.625, Pariz 25.75-25.80, London 25.10 —25.11, Newyork 516.20—516.70, Milan 20.45 —20.50, Praga 15.30—15.35, Dunaj 0.00727— 0.00728. HMELJ. 2atec (Češka). Cene rastejo, kupčija se oživlja. Muha aphis se je močno razširila. V splošnem je rastlina od muh okužena v isti meri kot leta 1923. Tudi iz Alzacije in Belgije prihajajo vesti o silnem nastopu muhe aphis. X Dobava industrijsko soli. Uprava državnih monopolov (oddelek za prodajo) je Trgovsko in obrtniško zbornico v Ljubljani naprosila, da obvesti vsa podjetja, ki porabljajo industrijsko sol, da svoje prošnje za dobavo te soli v bodoče vlagajo izključno preko finančne kontrole, v katere okolišu je podjetje. Prošnja mora vsebovati vse podatke in vse priloge, ki jih predpisuje čl. 7. pravilnika o prodaji industrijske soli. Pravilnik je objavljen v 33. številki Uradnega lista z dne 3. aprila 1925 pod št. 109. Kaj je z Amundsenom? Poročilo s krova ladje »Fram« v Spitzbergih s dno 29. maja. nostjo neprenehoma, ves dan in vso noč. Oblačno vreme se je razširilo dalje v polarno ozemlje. Tudi, če so se vrnili letalci od severnega tečaja, najbrže niso pristali, predno so pri- O letalcih dosedaj še ni nobenega sledu, kljub temu, da opazuje posadka z vso bud-šli v slero megle in sicer zato ne, da ne izgubi eno letalo drugega iz vidika. Domnevamo, da so — ako so kljub vsemu kje pristali — prisiljeni, počakati več dni, da se vreme zopet izjasni. Naši meteorologi so izračunali, da se je razširila megla do 85 vzporednika. Ni pa izključeno, da je dosegla megla celo severni tečaj sam. Parnik »Hobby« nadaljuje medtem svojo patruljsko vožnjo ob ledeni meji. Mac Millanov pomožni načrt. Poročila o zanimanju Amerike za usodo Amundsena in njegovih tovarišev so pri nas predmet živahne diskusije. Mac Millanov načrt, da bi odšel dne 20. junija iz Bostona ter preiskoval teren od Etabhisa do Colum-bije, se nam zdi pravilen, ker bi bil Mac Mil-lan v tem slučaju na svojem mestu, če bi prišli letalci na njihovem potu okrog obali rtiča Kolubmije v Fort Conger, kjer bi mogli prezimiti. Ako so prisiljeni letalci sedaj, da korakajo od severnega tečaja do rtiča Ko-lubije peš preko ledu, bi utegnili doseči li kakor je preračunal Amundsen popreje, omenjeno točko trideset dni po svojem odhodu- „ Spominjamo se neštevilnih možnosti, o katerih so govorili letalci pred odhodom. Situacija postaja za nas vedno bolj razburljiva. Spimo malo ter' opazujemo v skrbeh horicont proti severu, da bi ugledali letalce. Parnik »Hobby« se je vrnil bre« rezultata. »Hobby« se je vrnila brez rezultata, potem ko je preiskala teren ob ledeni meji do 80 stopinje in 23 sekunde ter vzhodno do rtiča Willkomm. Letalcev ni videla. Ugodno vreme nad polarnim morjem. Ob 12. ponoči poroča »Fram«: Vreme, ki je bilo doslej megleno, se je izjasnilo. Iz me-teorologičnih poročil je sklepati, da ostane vreme tudi prihodnja dva dneva lepo. Nansenov načrt zračne ekspedicije v polarne kraje. Fritjof Nansen se je izjavil napram novinarjem o svojem načrtu glede zračne ekspedicije v doslej še nerazkrite polarne kraje, v takozvano Harrisovo deželo, ki leži med Alasko in severnim tečajem: »Najbrže pod-vzamem ekspedicijo sam.« Raziskovalec smatra zrakoplov za najbolj pripravno sredstvo za znanstvene ekspedicije. Projektovano arktično potovanje bi ne trajalo najbrže nad 14 dni. Polarni zrakoplov se ima zgraditi in opremiti tako, da bo pristal z lahkoto na ledu ter da bodo mogli člani ekspedicije na licu mesta meriti, računati in opazovati. Predsvem hoče ugotoviti Nansen, kako daleč proti severu sega ameriška celina, znanstveno vpra-šnaje, ki še ni zadosti pojasnjeno. Nansen se nahaja sedaj na potovanju v Kavkaz. Zveza narodov mu je dala nalog, da prouči možnost naselitve armenskih beguncev iz Turčije. Nansen opisuje v ganljivih be-sedaj trpljenje teh beguncev. Prvotno je ob-stojah načrt, da bi se jih bilo naselilo v Grčiji. Toda Grška ima sedaj dovolj opravka z naselitvijo lastnih ljudij, ki so pribežali iz Turčije. Sedaj hoče Nansen ugotoviti, če bi bilo mogoče naseliti pregnane turške Armence v puščavi Saderabad, ki naj se umetno namoči. Več stotisoč ljudi je treba rešiti, pravi Nansen. Baje namerava Nansen tudi posredovati, da se anulira določba versajske pogodbe, ki prepoveduje Nemčiji gradbo zrakoplovov. POTOVANJE MEDNARODNEGA ŽENITVENEGA SLEPARJA PO JUGOSLAVIJI. Frapantno prevejan mednaroden pustolovec je padel te dni v Gornjem Milenovacu naši policiji v roke. To je 30-letni Josip Va-res - Kalsaj. Njegova pustolovska podjetnost, bi delala gotovo vsakemu detektivskemu romanu čast. Pred približno štirimi meseci je prišel Va-res brez potnega lista pri Koprivnici čez našo mejo. Od tam je šel v Beograd, kjer se je predstavil v ministrstvu za notranje zade- -ve ter izjavil, da bo dal za našo državo ve-levažne podatke. Pripovedoval je romane in bajke, katerim sicer niso dosti verjetni, vendar pa so ga poslali v Tuzlo. Tu se začenja njegova karijera. Izdal se je za starega diplomata, in kmalu se mu je ■ posrečilo, da si je pridobil zaupanje nekega bogatega trgovca in njegove lepe hčerke Vilme, s katero se je tudi zaročil. Oče je bil sprva sicer proti poroki, toda kmalu se je udal, in ko se je zgodilo to, se je dal tudi pregovoriti, da je posodil svojemu bodočemu zetu^ svotico 5000 dinarjev. Kmalu nato je Pepček izginil. Po njegovem odhodu se je izkazalo, da je izvabii v Tuzli vsega skupaj 30.000 dinarjev. Nato ga najedmo v Novem Sadu, kjer nastopa v najboljših krogih kot doktor filozofije. Kmalu se zaroči zopet in napumpa svojega bodočega tasta za 3000 dinarjev. Policija mu je na sledu, toda ptiček odfrči pravočasno. Pot ga pelje v Subotico. Tu pa nima sreče, zato se vrne v Novi Sad. Tu ga je imela uhvatiti roka pravice. V hotelski sobi ga zgrabi za vrat detektiv. Toda fant je uren: skoči skozi okno • in predno se je policija prav zavedla, je že v Zagrebu. Tu ložira v »Palace«-hotelu ter izkoristi to priliko in ukrade bogati artistki iz kovČeka različne dragocenosti, nakar jo popiha v Sarajevo. V Sarajevu pa ima zopet smolo. Izdana je za njim tiralica, in policija ga aretira. Obsojen je na eno leto ričeta. Toda posreči se mu • pobegniti, in nato napravi »turnejo« po vsej Jugoslaviji. Končno se seznani v Slavonskem brodu z distingvirano Madžarsko. Pod imenom dr. Lakaš stanuje nekaj dni ž njo v hotelu, nato pa ga zapusti sreča. Policija najde njegovo sled ter ga aretuje z lepo Madžarko vred. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odfrovorni urednik: Železnikar Aleksandei, Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. Edgar Rice Burrougs: 70 Tarzanovi doživljali v džungli. Tarzan je vprašal najbližjo opico. No, Goman-gani ni storil nikomur ničesar. Gozan je bil na straži, videl ga je hoditi po gozdu in je svaril pleme — to je bilo vse. Opičji človek se je zgnetel skozi čredo samcev, ki še niso bili dovolj besni, da bi napadli, in si je iz največje bližine pošteno ogledal črnca. Takoj je spoznal moža. Šele prejšnjo noč ga je opazoval, kako je vztrajal pred očmi, ki so sijale iz temne noči, njegovi tovariši pa so se valjali v prahu pred njegovimi očmi, ker se od strahu še sami niso mogli braniti. To je bil hraber mož in za hrabrost je imel Tarzan največje občudovanje. Se celo njegovo sovraštvo ni bilo tako močno kot ljubezen do hrabrosti. Vsak čas bi se bil z veseljem spustil v boj s črncem, a tega tu ni maral ubiti — nejasno se mu je zdelo, da si je mož zaslužil preteklo noč svoje življenje s hrabro obrambo, razen tega mu pa ni bilo všeč, da se je frlrfl premoč lotila enega samega človeka. Obrnil se je k opicam. — Pojdite in se pasite dalje, — jim je rekeL — Pustite tega Gomanga-nija, naj gre v miru svojo pot Nič nam ni storil in preteklo noč sem videl, kako se je sam v džungli boril z Numo in Sabor. Hraber je. Zakaj bi ga ubili, če je hraber in nas ni napadel? Naj gre! Opice so renčale. Niso bile zadovoljne. — Ubijte Gomanganija! — se je zadrla neka opica. — Da, — je tulila druga. — Ubijte Gomanganija in še Tarmanganija!_______________________________ — Ubijte belo opico! — je vreščal Gozan. — Saj sploh ni opica, ampak le Gomangani, katerega so odrli! — Ubijte Tarzana! — je lajal Gunto. — Smrt, smrt! Opice so besnele in se pripravljale za napad, a njihova jeza ni veljala toliko zamorcu, kot Tarzanu. Kosmata postava se je gnetla med njimi in metala najbližje opice, kot meče odraščen mož otroke v kraj. Bil je Taug — ogromni, jezni Taug. — Kdo pravi: >Ubijte Tarzana!« — je vprašal. — Kdor hoče Tarzana ubiti, mora tudi Tauga ubiti. Kdo od vas bo ubil Tauga? Taug vam bo iztrgal drobovje in ga dal Daugu. — Mi vas vse pobijemo, — je dejal Gunto. — Nas je mnogo, vas pa je le malo. — In prav je imel. Tarzan je vedel, da ima prav. Tudi Taug je vedel. A nobeden ni hotel priznati. To ni po okusu opičjih samcev. _ Jaz sem Tarzan! — je kričal opičji človek. — Jaz sem Tarzan, mogočni lovec, mogočni bojevnik. V celi džungli ni nobeden tako mogočen, kot jaz. Drug za drugim so tedaj tudi nasprotni samci naštevali svoje čednosti. Nasprotni stranki sta se med tem približevali. Tako se samci najprej spravijo v pravo razpoloženje, predno prično boj. Gunto je trdo stopical okoli Tarzana in ga vohal ter škrtal z zobmi. Tarzan je na lahno, a preteče zarenčal. To bodo morda desetkrat ponovili, a potem se bosta dva spoprijela in potem bodo vsi navalih na plen ter ga razmesarili. . Zamorec Bulabantu se je čudil s strmečimi očmi, odkar je videl prihajati Tarzana skozi vrste opic. Mnogo je že slišal o tem vražjem bogu, ki baje živi skupaj s kosmatimi hostnimi ljudmi, a dotlej ga še ni videl pri dnevni svetlobi. S popisovanjem teh, ki so ga videli in s teh par kratkih pogledov, katere mu je Tarzan nudil ob različnih prilikah, ko je prišel ponoči v vas glavarja Mbonge na plen ali •izvrševanje katere svojih strahotnih pustolovščin. ! Seveda ni mogel Bulabantu ničesar razumeti, kar se je godilo med Tarzanom in opicami, opazil pa je, da sta se prerekala opičji človek in eden večjih samcev z ostalim plemenom. Videl je, da sta stala s hrbtom proti njemu, obrnjena proti plemenu in slutil je, kot se mu je čudno zdelo, da ga hočeta braniti. Vedel je, da je Tarzan nekoč poklonil glavarju Mbongi življenje in da je pomagal Tibu in Tibovi materi Momayi. Ni bilo torej izključeno, da bo tudi Bulabantu pomagal; a kako bo to storil, tega Bulabantu ni mogel vedeti; in tudi Tarzan tega zares ni vedel, kajti premoč nasprotnikov je bila prevelika. Gunto in ostali so potisnili Tarzana in Tauga počasi do Bulabanta. Opičji človek se je spomnil besed, katere je govoril malo prej Tantorju: »Da, Tantor, življenje je lepo; jaz ne bi rad umrl.« In sedaj je vedel, da pride smrt, kajti jeza velikih samcev je naraščala. Vedno ga je večina sovražila, ostali pa mu niso zaupali. Vedeli so, da je drugačen. Tarzan je sam vedel isto in je bil tega vesel — bil je ! človek, tako je bil spoznal v svoji knjigi in bil j je ponosen na to razliko. Sedaj bo seveda prav • kmalu mrtev človek. (Dalje prih.) gaga gSSBea tS3 JSaaS CtstB 'SSaass Sat. mali oglasi C nr? p«*90nr cTo 79 besed Din 3—, vsaka nadaljna beseda 50 para. Abadie dcaretnl papir » o p e t stalno na Miogi. A. Lampret, Krekov trg 10. Enodružinska priproata tudi lahko knteBka hiša se kupi na periferiji mesta Ljubljane. Ponudbe * navedbo teme i* lege na upravo Usta pod: >D«mc Trgovski uradnik" perfekten knjigovodja in korespon-dent z dolgoletno prakso iše primernega mesta pri večjem podjetju. — Ponudbe pod »Prvovrstna moč« na upravo lista. Uradnica a večletno prakso vešča popolnoma vseh pisarniških del, išče službe na deiell. — Ponudbe prosi na upravo Usta pod šifro »Vestna in marljiva«. 10.000 do 15.000 Din posojila se odda. Pogoj popolnoma varnost in primerne obresti. Ponudbe na upravo lista pod: »Varnost« še dobro ohranjen cepin. — Ponudbe na upravo lista pod »Planine« _ HajboIJSl Šivalni stroji ln Kolesa »o edino le Josip Me!inc-a znamke GR1TZ8HI, PKflSjfin ADLER ia rodbino, obrt la Industrijo £jufc»ljana l>Mk * »«•#)» br*ipbi«». VeCletM grntndi*. Delavnica »a popravila Ns veliko. TAIhTO Na malo. MODNI SALON MINKA HOSVAT, Ljubljana STASI Til G ŠTEV. 21 ima vedno v zalogi najnovejše damske ln dekliške slamnike in klobuke. — Žalni klobuki vedno v zalogi Popravila se sprejemajo. <««»»»♦»♦«« 'j ♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦« Sprejmete ji več gospodičen na zelo dobro domačo hrano. - Naslov pove uprava lista. Za 700 Din ■esečno gre vpokojenec, bivši skla-diščinik vešč 4 jezikov in vseh pisarniških del kot sluga, inkasant, paznik, nočni čuvaj, skladiščnik ali Instrukcije v vseh predmetih daje dijak gimna-jjje. — Naslov se izve v upravi. Seznaniti se želi mlada gospodična z istotakim gospodom v svrho skupnih JzleKjT' nik nočni čuvaj, skladiščnik ali gospem * vi™ sUčtio Cenjene Jonudbe prosi na Čenjene ponudbe na npr.vmttvo H upravo lista pod: »Zanesljiv 700«. sta pod >Vesna_- -------- z& žefo ,m,i 111 i m------ najboljši pravi Maršnerovi sumeči liraonadni bonboni »B ra us e«. Zastopstvo in tovarniško skladišče za Jugoslavijo, JOSIP VITEK Ljubljana, Krekov trg 8. S IgSHgHBBBSMBBBE PlA