M
PRILOGA
^ DOMOVINI
Leto VII.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1931.
15. štev.
Sprememba v vodstvu
IjubljansGe policije
Za upravnika policije v Ljubljani je imenovan dosedanji prestojnik policije v Mariboru gosp. Vekoslav Kerševan,
Dosedanji upravnik policije v Ljubljani dr. Alojz Guštin je postavljen za banskega inšpektorja. Desno:
Dosedanji upravnik policije dr. Alojzij Guštin
Levo:
Novoimenovani upravnik policije g. Vekoslav Kerševan V sredini desno:
Ekskurzija licejk na češkoslovaško
V nedeljo opoldne so se odpeljale maturantke ljubljanske ženske realne gimnazije na ekskurzijo po češkoslovaški. Obiskale bodo Plzen, Prago, Brno, Bratislavo in bodo na povratku en dan tudi na Dunaju, da vidijo, odkod je svoje čase »regiral kajzer«. Na potovanju ostanejo 8 dni, od teh tri dni v Pragi. Maturantke vodita profesorja dr. Pavel Karlin in dr. Ivan Lah. Vseh skupaj je 34. Na sliki so maturantke pred odhodom brzovlaka. K slovesu jih je prišel pozdravit tudi naš praški poslanik minister dr. Albert Kramer (X).
Slika kaže krvavo sekiro, ki so jo našli na oknu Dobajeve spalnice
Zverinski poboj petčlanske družine
v Jelovcu pri Mariboru
Razbojnik Rudolf Mohorko priznal strašen zločin.
V noči od velike sobote na velikonočno nedeljo je zločinec, ki je par dni prej iskal pri Doba-jevih v Jelovcu pri Mariboru dela in se seznanil z razmerami v hiši, s sekiro na zverinski način umoril 64 letnega Alojzija Dobaja, njegovo sestro, ki mu je por magala gospodinjiti, 70 letno Kunigundo, njegovi hčerki, 37 letno Alojzijo in 31 letno Terezijo ter šestletnega rejenčka Rajmunda Gosaka. Zločin, ki je bil izvršen okrog 10. ure ponoči, je šele proti polnoči odkril sin Ivan, ki je spal v hlevu in je samo zaradi tega ušel gotovi smrti.
Oblastva so uvedla takoj energično zasledovanje morilca. Že v ponedeljek zvečer je bil morilec v rokah pravice. Aretirali so ga orožniki v Slivnici pri Mariboru. Pri zaslišanju je končno priznal svoj strašni zločin. Razbojnik je ukradel, kakor sam pravi, v Dobajevi hiši 4400 Din v gotovini, pri njem pa so našli samo še 1500 Din. Tudi se je dognalo, da ima Mohorko že 7 človeških žrtev na vesti.
Morilec 25 letni Rudolf Mohorko
Desna slika nam predočuje umorjeno 37 letno Dobajevo hčerko Alojzijo, za njo pa leži v postelji 6 letni rejenec Rajmund Gosak.
Nova bolnica na prisojnem kraju nad cesto
Bolniška soba v novi bolnici
Ambulatorij v stari bolnici
wiee v
*$Srho®tlah Bogumila
Vilharjeva-Kalska
Prezidestt Masaryk
tgleduje jugoslovensko propagandno razstavo v Pragi.
Na prijaznem, solnč-nem pobočju blizu So-kolskega doma stoji lepo dvonadstropno poslopje nove bolnice Bra-tovske skladnice; ponos trboveljskih rudarjev in rudniških nameščencev, ki so s svojimi prispevki omogočili to moderno ustanovo. Nova bolnica je bila dograjena koncem leta 1925., prej pa so bili bolniki v starem, pred 60 leti zgrajenem poslopju, ki služi sedaj trem zdravnikom za stanovanje, za pisarne Bratov, skladnice in za ambulatorij, ki je moderno urejen. Stroški za novo bolnico so znašali z opremo vred okrog 7 milijonov Din. Pri tej ustanovi ima velike zasluge rudniški ravnatelj g. inž. Julij Pauer, ki je bil takrat predsednik krajevnega odbora Bratovslvih skladnic.
Vnukinja Miroslava Vilharja in hčerka skladatelja Frana S. Vilharja, Bogumila Vilharjeva, slavi te dni 25 letnico umetniškega delovanja. Je dolgoletna članica zagrebškega gledališča.
Desno: OcuclivdC
V Mariboru je umrl g.
Alojz Senekovič, načelnik Kmetske posojilnice, starosta Sokolske
pv^rla^flnilr PATF*,
član Narodne obrane, puapomi emu GasnsKe-ga društva Itd. Dosegel je 76 let. Šele pred dobrim tednom mu je umrla njegova zvesta življenska družica, s katero počiva sedaj na istem pokopališču lepega vrta Sv. Ane.
Desno:
Tri milijone za novo cerkev! Ameriški milijonar R. B. Mellon je določil tri milijone dolarjev za zgradbo nove cerkve, ki jo bo dobila presbiteri-janska občina v Pitts-burgu. — Slika kaže model cerkve.
Levo:
Veliki petek na Španskem
Na Španskem vprizar-jajo skozi ves Veliki teden velike procesije, v katerih prenašajo razne verske slike. Slika kaže svečan sprevod na Veliki petek v Sevilli.
Levo:
8 križev videmske tete
lO. itpilld Jc ola. v Ila v ViUiii«
ob Savi 80-letnico rojstva še vsa čila, zdrava in živahna ga. Marija Pleterska, znana v vsej bližnji in daljni okolici pod imenom »teta«. Slavljenka, ki je bila vedno tiha in skromna, obenem pa zelo ljubezniva z vsakomur, je v svojem dolgem življenju storila mnogo dobrega, kar jo je izredno priljubilo povsod.
Desno:
Jakob Furlan sedemdesetletnik
Rodil se je 6 aprila 1861 v Kanjemdolu nad Idrijo. Gimnazijo in učiteljišče je obiskoval v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1881. Nastavljen je bil takoj v Ljubljani, kjer je služil 44 let in sicer 39 let na I. in 5 let na VI. mestni deški šoli kot upravitelj. Poučeval pa ni samo na imenovanih šolali, temveč do svetovne vojne tudi na obrtni nadaljevalni šoli, na višji dekliški šoli, na dekliškem li-ceju in na ženski obrtni šoli.
Bil je v vseh odborih slovenskih učiteljskih društev. Tako je bil prvi tajnik »Zveze slovenskih učiteljskih društev«, prvi tajnik oživljenega »Deželnega slovenskega učiteljskega društva nad 30 let, prvi tajnik »Ljublj. učiteljskega društva« in predsednik »Učiteljskega konvikta«.
Pogreb na smučeh na Blokah
Pripravljalna dela za gradnjo tromostovja pri frančiškanskem mostu v Ljubljani.
Levo:
Zdravilišče za pljučne bolezni v Brestov-cu na Slemenu nad Zagrebom, ki ga vzdržuje Osrednji urad za zavarovanje delavcev.
juesno: Bločani na smučeh
Srečen človek
Najemnik zakotne kavarnlce v Londonu Emllio Scala, ki J« zadel dobitek dveh milijonov
v	Desno!
Pred startom podmornice na severni tečaj Sir Hubert Wilkins (X) 3 svojim moštvom, s katerim bo v kratkem odrinil s podmornico na severni tečaj. V kotu edini nemški udeleženec ekspedicije, friburški zdravnik dr. Villingez.
Holandske kmetice v tipičnih narodnih nošah na poti k velikonočni
službi božji.
Opica v žlici. Najmanjša opica na svetu.
Moštvo ladje razstreljuje z dinamitom led, da napravi pot ladji. Kakor znano, ja zadela ladjo »Wiking« grozna katastrofa. Pri otoku Horse Island ob obali Fund-landa, je ladja eksplodirala in se potopila. 117 udeležencem ekspedicije (vseh je bilo 142) se je posrečilo priti na obrežje, ostale pa je plavajoči led odrinil na
široko morje, kjer so utonili.
Desno:
Romunska princesa Ileana je bila imenovana za častnega oficirja v romunski ženski izvidniški organizaciji. V smislu tradicije je morala princesa položiti svečano prisego, nakar je prejela še cerkveni blagoslov.