CELJSKI TEDNIK Leto XII. štev. 13 Celje, 5. aprila 1963 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZI DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE ODGOVORNI UREDNIK TONE MASLO UST IZDAJA IN TISKA ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK« OptAIZVOM It DIN Komunisti se moralo dogovoriti kako se bodo kol najodgovornejši in najzavesinejši del ijudsiva usposabljali ler skupaj z množicami odkrivali in reševali vse probleme/ ki zavirajo hirrejši razvoj naših ciljev v torek je bila v Celju konferenca Zveze komunistov celj- skega okraja, katere se je udeležilo okoli 190 delegatov iz vseh občin novega celjskega okraja. Kot gostje so se konfe- rence udeležili: član CK ZK J tovarišica Vera ACEVA, član IK CK ZKS tovariš Janez VIPOTNIK in član CK ZKS to- variš Adolf ARIGLER. Po izvolitvi s poslovnikom določenih organov konference je delovni predsednik dopoldanskega dela konference tovariš Jože MAROLT dal besedo sekretarju začasnega okrajnega komiteja ZKS tovarišu Francu SIMONiCU. Referat tovariša Simoniča na okrajni konferenci ZK je obsegal tri glavna vprašanja: Nekatere aktualne probleme v gospodar- stvu, probleme kmetijstva in so- cialistične izgradnje na vasi in vlogo komunistov pri usmerjanju kulturne politike. Poročilo o delu začasnega okrajnega komiteja in komunistov v novem okraju za dve leti nazaj pa je obširno bilo objavljeno v tiskani brošuri, ki so jo delegati sprejeli in proučili že pred konferenco. Uvodoma, je tovariš Simonič poudaril, da so komunisti v celj- skem okraju v ogromni večini ze- lo aktivno delovali v tako burnem obdobju in prizadevno pristopali k reševanju problemov in nalog. Hkrati pa je dejal, da so bila pri- zadevanja premalo obrnjena k najvažnejšim problemom, ki vsa- kodnevno tarejo delovne ljudi in kvarijo medsebojne odnose. V bodoče se bodo morali ko- munisti z vsemi silami zavzema- ti za nadaljnjo krepitev proizva- jalnih sil, utrjevati sistem uprav- ljanja in pospešiti proces buma- nizacije našega življenja. Ko je govoril o rezultatih zad- njih dveh let, je poudaril, kako mnogo več bi lahko storili, kako veliko manj ekscesov bi bilo, če bi komunisti dosledno in kvalifi- cirano odigrali svojo vlogo. Žal mnoge organizacije še vedno vztrajajo pri metodah, ki so ustre- zale času, ko naše upravljanje in gospodarski sistem še nista bila tako močno razvita. Po drugi strani pa nekatere organizacije ne vidijo problemov, niso nosilci nji- hovega reševanja ter cesto zavi- rajo napredne in koristne proce- se. Ko je govoril o nalogah komu- nistov v gospodarstvu, je tovariš Simonič dejal, da je nemogoče ekonomske probleme reševati iz nekih zunanjih izhodišč, temveč pri jedru v interesu ožje in širše skupnosti. Brezperspektivni loka- lizem je dostikrat vzrok za raz- metavanje s sredstvi, pri tem pa so to napake najodgovornejših lju- di, ki ne reagirajo na pojave prin- cipielno in dosledno. Industrijska proizvodnja,. je opozoril tovariš Simonič, je v pr- vih dveh mesecih dosežena le z 957o predvidenega Plana, to negativno povprečje pa kvarijo le nekatera podjetja. Taka podjetja kažejo vedno hujše težave, odgo- vorni ljudje pa jim niso kos. Ple- hka sentimentalnost nam je v ta- kih primerih samo v škodo. Vse premalo še analiziramo vzroke zaostajanja, je poudarjeno v referatu, v nekaterih podjetjih pa je kljub sodobnim proizvajal- nim sredstvom ostala proizvodnja primitivna — polobrtniška. Inten- ziviranje proizvodnje ne smemo napačno razumeti kot ekstenzivi- ranje z večjimi napori. Tovariš Simonič je v zvezi z delitvijo dohodka poudaril, da po- večanje produktivnosti ni bilo vselej upoštevano v osebnih do- hodkih, da je premalo cenjeno prizadevanje in dosežek posamez- nikov. Zelo obširno je referat obrav- naval tudi vprašanja integracije. K fizičnemu združevanju silijo posamezniki podjetja, ki nimajo za to pogojev in proti volji ko- lektivov, nekatere preštudirane predloge Pa ponekod komunisti niso znali popularizirati med ko- lektivi. V zvezi z izvozom, ki je zelo važno področje boja in dela ko- munistov, je tovariš sekretar ob- ravnaval nekatere nelogične po- jave, prav tako tudi napake pri kadrovskih službah itd. Na področju kmetijstva sta v našem okraju dve bistveni slabo- sti, ki jih je navedel tovariš Si- monič. Prvič, da se je do sedaj prepočasi razvijal družbeni sek- tor kmetijstva, drugič pa je bilo podcenjevano sodelovanje z zaseb- nimi proizvajalci. Glavno breme, je dejal, sicer res sloni na agro- kombinatu v 2alcu, toda to ne sme biti vzrok za podcenjevanje katerekoli kmetijske orgamzaci- je. Tudi o gozdarstvu je bilo v re- feratu mnogo povedanega, pred- vsem pa to, da je treba končno upoštevati gozdove kot družbeno bogastvo, nad katerega gospodar- jenjem si družba mora lastiti do- ločeno pravico ne glede na last- ništvo. Važno je, da bo organiza cija, ki bo skrb nad gozdovi spre jela, gospodarila z njimi v koris vseh in v korist družbenega raz- voja. Zelo obširno je tovariš Simoni< govoril o nalogah komunistov pri usmerjanju kulturne politike. Tc nalo^ro pa naj ne opravlja samr kulturni aktiv komunistov in ide- ološke komisije, čeprav je težišče kvalificiranega usmerjanja prav na njih. Dejstvo je namreč, tako zveni v sekretarjevem referatu, da se komunisti namenoma niso doslej ukvarjali s temi problemi, še manj pa so o njih zavzemali stališča. Aktivnejši odnos komu- nistov do kulture ne pomeni, da bi se postavljali nad neko pov- prečje ostalih delovnih ljudi. Pri vsem tem delu pa se morajo ko- munisti boriti za pravilen odnos do teh vprašanj in se varovati ekstremnih vmešavanj oziroma primitivnih tolmačenj. Komunisti bi morali posvečati vse večjo po- zornost kulturnim društvom. Svobodam, Delavskim univerzam tisti, ki so za to zainteresirani in problemom dorasli, pa tudi delu poklicnih kulturnih ustanov in dejavnosti. Na široko je tovariš Simonič govoril še o idejnih problemih v šolstvu, prosveti, kulturi, znanosti in umetnosti, pri čemer_si mora- jo komunisti pomagati z bogatimi napotki V. Plenuma CK ZKS, ki je nezčrpen vir pobud, stališč in akcij za delo komunistov na tem področju družbenega življenja. Franc Simonič Dva posnetka s konference. Zgo- raj — delovno predsedstvo; spo- daj — pogled v dvorano. Na desni Janez Vipotnik in Vera Aceva I ipril-svetovni din zdravja Pravilna prehrana in zdravje f>raznovanje letošnjega svetov- : pega dneva zdravja bo po vsem ■ gvetu pod geslom »Lakota — bo- ' lezen milijonov-«. S tem se je Sve- ' tovna organizacija pridružila ši- ' foM akciji Organizacije združenih ; narodov za prehrano in poljedel- ] gtvo za boj proti lakoti. Po podat- i jcih te organizacije skoraj polovi- ; ca človeštva nima zadostne pre- ' brane in mnogi milijoni trpijo \ dejansko lakoto. Za obvarovanje človeškega : gdravja in njegove polne six>sob- ^ nosti za dela ter za pravilen in i nemoten razvoj telesa niso važne J gamo količine zaužite hrane, am- i pak tudi njihov sestav. Iz hrane \ dobiva telo potrebno silo za oprav- \ Ijanje dela, za vzdrževanje teles- \ ne toplote, za delovanje notranjih • organov, za sestavljanje obramb- ■ nih snovi proti boleznim in grad- ; beni material za rast in obnavlja- nje tkiv in tekočin. Vse te naloge i lahko opravi samo hrana, ki vse- i buje dovolj hranilnih snovi. Hra- nilnih snovi je v naši prehrani na i splošno dovolj, pogosto pa ima premalo zaščitnih in gradbenih \ snovi. Te se nahajajo predvsem ; v mesu, mleku, jajcih, sadju in 1 zelenjavi. Teh živil pa je v pov- ' prečni hrani naših ljudi premalo. ' Posebno občutljivi so za pomanj- kanje teh hranilnih snovi otroci. ' Zato tudi pri njih vidimo največ ' obolenj zaradi pomanjkanja ne- ] katerih važnih hraniliiih snovi. ] Pri odraslih je vzrok številnim : obolenjem organov pogosto nered- ; na ali nepravilna prehrana. V J celjskem okraju je lani zdravst- < vena služba ugotovila 275.327 vseh obolenj (od tega 68.067 pri zava- rovancih), od katerih je bilo 29.631 , ali 10,7 % obolenj na prebavnih ] organih. Pri zavarovancih so ugo- * tovili 5.251 (7,7 %) obolenj na pre- bavilih. < Ob dejstvu, da je vseh vrst ži- vil dovolj, nastajajo nepravilnosti j v prehrani predvsem iz ekonom- ^ skih razlogov, časa zaposlitve in ; neznanja. Zaradi tega moramo ; usmeriti dejavnost za izboljšanje \ prehrane prebivalstva posebno na i naslednja področja: # Proučevanje prehrane pre- | bivalstva. '* # Seznanjanje ljudi z načeli : pravilne prehrane in pravilnega pripravljanja jedi. # Pravilno ravnanje z živili, ] preprečevanje njihovega kvarje- \ nja in potvarjanja; preprečevanje ' prenašanja obolenj s hrano in za- gotovitev samo neoporečnih ter! polnovrednih živil v javnem pro- ] metu. J # Skrbeti za pravilno prehrano i v obratih družbene prehrane, ši-. riti to dejavnost, jo nadzorovati \ in ji priskrbeti vso potrebno stro- kovno pomoč. i # Vsej šolski mladini zagotovi- \ ti kvalitetno malico ter dodatno I prehrano. Kjer je potrebno in mo- goče, ustanoviti šolske kuhinje, ki ^ naj dajajo učencem njihovemu; razvoju odgovarjajočo hrano. ^ # V vseh delovnih kolektivih; uvesti za zaposlene tople obroke! ter skrbeti, da jih bodo praktično! tudi vsi jemali. Posebno važno jej to za delavce, ki prihajajo od da-1 leč na delo in opravljajo težka- •in naporna dela. ; Pri reševanju teh vprašanj mora- j Jo sodelovati ljudski odbori, poli-; tične in družbene organizacije in [ zavodi, prosvetna in zdravstvena' služba. Delo mora biti stalno. Vlo-i žena sredstva in trud bo obilno' poplačalo izboljšano zdravstveno^ stanje in večja delovna storilnost.' P. F.; Izjema potrjuje pravilo Da je papir zares bel se popolnoma prepri- čamo, če je na njem črna packa. Tako je, z izjemo, ki vselej potrjuje pravilo. Takih po- javov je v našem družbenem življenju in razvo- ju vse polno. Itjemne primere bi morali vedno tako tudi pojmovati - kot ekstrem, ki izstopa iz splošnega. Na okrajni konferenci ZK celjskega okraja je neka delegatka govorila o delu na področju družbene kontrole. Njena razprava je bila iz- redno aktualna in bi mnoštva njenih dokazov zdaj ne mogli reproducirati. V celoti vzeto gre tu za problem centraliziranega bančnega siste- ma, ki ima za posledico vse polno nerednosti, protislovij in obilico birokracije. Dejstvo, da 5o se v enem samem dopoldnevu po trikrat Menjala stališča nadrejenih o nekem aktualnem vprašanju in da so (konkretno v Celju) morali uslužbenci pač trikrat menjati svoje tolmačenje strankam, je zgovorno. Razumljivo je, da morajo nekatere zadeve v denarnem prometu biti poenotene, da je treba marsikaj ukrepati v zveznem merilu. Toda to vendar ni razlog, da mora biti centralizirano prav vse, tja do nameščanja pomožnih usluž- bencev in snažilk. Ne bom se ustavljal ob problemih, ki jih je diskutantka navajala. Le-te bodo morali pristoj- ni organi posredovati in reševati. Kolikor je ta razprava vzbujala negodovanja nad ostanki centralizma, tako je bila razveseljiva. Razvese- ljiva je bila zato, ker je dokaz, kako nas bodejo v oči ostanki centraliziranega sistema, kako nemogoč se nam zdi, kako absurdno se »obna- ša« v našem sistemu neposredne demokracije. Še ena misel se ob tem ponuja. Ravno tista, da je izjema potrdilo za pravilo. Centralizem je pri nas izjemen, decentraliziran sistem pa pravilo in praksa, ki se je uveljavila. Dokaz je, kako pravilna je bila pot našega razvoja, če si dandanes ne moremo več zamišljati tistega, kar je nekoč bilo potrebno, pravilno in za vse po- polnoma logično. Kr. Franc Simonič ponovno izvoljen Na konferenci ZK celjskega okraja je bil izvoljen nov 32-član- ski Okrajni komite ZKS in nova 5-članska revizijska komisija. V novoizvoljeni komite je bilo iz- voljenih mnogo novih, predvsem mlajših tovarišev, saj je povpreč- na starost komiteja okoli 32 let. Med izvoljenimi je sedem žena v komiteju in dve v revizijski ko- misiji. Velika večina izvoljenih je iz neposredne proizvodnje, med temi pa precej visokih strokov- njakov in srednjega strokovnega kadra. V nov okrajni komite so bili izvoljeni: Jože BOGOViC, Franc BOROVNIK, Jože ing. BUCAR, Vlado CRESNIK, Dane DEBiC, Vlado DERZIC, Stane DIVJAK, Pavla DRENOVEC, Marjan GA- BRIC, Edo GASPARI, Peter GLU- HAR, Edi HERMAN, Franc ing. KAPUS, Božo KOLARIC, Milan KOVAČ, Kristina KOVACiC, Ivan KROSELJ, Božo LUKMAN, Andrej ing. MARINO, Jože MA- ROLT, Alojz MEDLE, Janko ing. OSOJNIK, Edgar ing. PETER- NEL, Lidija PUSNIK, Joško ROZ- MAN, Marija RUPNIK, Franc SIMONIC, Mira SPACAPAN, Jo- žica SKORJANC, Jovan TISMA, Branko VERSTOVSEK IN Zorka VIDAK. V revizijsko komisijo so bili izvoljeni: Majda CIZEJ, Janez JANCIGAJ, Bojan LESKOVAR, Marica OLUP in Slavko ing. PRE- L02NIK. Na kratkem sestanku po konfe- renci so novizvoljeni člani OK ZKS ponovno izvolili za sekre- tarja tov. Franca SIMONICA, za organizacijskega sekretarja pa tov. Jožeta MAROLTA. Enotnost Zvezo jo odvisna od borbo mnonj Clan izvršnega komiteja Cen- tralnega komiteja Zveze komuni- stov Slovenije tovariš Janez Vi- potnik je v svojem prispevku k razpravi na okrajni konferenci ZK govoril o idejnih vprašanjih v Zvezi komunistov. Dejal je, da ni slučaj, če v zadnjih letih toliko poudarjamo nujnost poglobljene- ga in širšega idejnega dela v ZK. Ta poudarek je nujnost, če komu- nisti hočejo biti v osredju druž- benega dogajanja. To še zlasti ob dejstvu, da vse svobodnejši odno- si v proizvodnji, delitvi in uprav- ljanju izostrujejo vlogo sociali- stičnih zavestnih sil. Zato je po- trebna stalna in brezkompromisna borba komunistov za najnapred- nejše rešitve in stališča. V idejnem delu so naše organi- zacije ZK dosegle viden napredek. Mimo je čas, ko je prevladovalo mišljenje, da je ideološko delo predvsem stvar ideoloških komi- sij. Idejnopolitična orientacija je danes vsakemu komunistu po- trebna ob vsakem času in na vsa- kem mestu. Ravno zato je idejno delo in idejna rast komunistov te- melj delovanja organizacije ZK. Tovariš Vipotnik je govoril tu- di o idejnopolitični enotnosti ko- munistov. Le-ta pa je odvisna od borbe mnenj, od čim večje in čim širše svobode izražanja, ki lahko pripelje do najbolj naprednih in najbolj ustreznih stališč. Seveda pa se morajo komunisti pri izva- janju sklepov ravnati po princi- pih demokratičnega centralizma v ZK. Tovariš Vipotnik je govoril tu- di o kulturnih vprašanjih, o po- trebi po vse večji humanizaciji odnosov in med drugim opozoril delegate na pravo usmerjenost pri izvajanju revolucionarnega prin- cipa rotacije. To vprašanje je tre- ba obravnavati principielno in z mnogo humanizma. Zakaj ustava prinaša rotacijo je vendar jasno. Napak bi bilo, če bi uporabljali nehumane prijeme iskanja >*greš- nih kozlov« in napak, če bi do- puščali, da javnost verjame in misli, da ljudje odhajajo z važnih položajev ker nekaj ni bilo prav. Prihaja čas, ko bodo ljudje od- hajali s svojih političnih in druž- benih položajev na vrhuncu svo- jih uspehov in zaslug in ne v za- tonu svojih moči. JANEZ VIPOTNIK, CLAN IK CK ZKS: Integracija mora povzročiti napredek VERA ACEVA CLAN CKZKJ V razpravo delegatov (objav- ljamo nekatere na 3. strani) je po- segla tudi članica Centralnega komiteja ZKJ tovarišica Vera ACEVA. V svojem prispevku k razpravi je najprej dejala, da komunisti živijo in delajo v času, ko nagel razvoj naše socialistične družbe povzroča stalno pojave različnih protislovij. To pa terja od komu- nistov, da so vedno mobilni, da v prvi vrsti odkrivajo in rešu- jejo poglavitne probleme, ker ta- ko lahko rešijo tudi vse mnogo- številne stranske zadeve. Med drugim je tovarišica Aceva govorila tudi o integraciji in pou- darila, da je ta upravičena le ta- krat, kadar vodi k večji proiz- vodnji, k boljšemu izkoriščanju proizvodnih kapacitet, k velikim serijskim proizvodnjam in poce- nitvi stroškov ob istočasni rasti družbenega in osebnega standar- da delovnih ljudi. Omenila je tudi problem ka- drovske politike, ki je na kon. ferenci bil zelo dosledno obrav- navan. Pojavi, da se v Sloveniji nekateri ljudje bojijo kadrciv s fakultet, da se zapirajo v krog mojstrske politike, so predvsem slovenski. — V ostalih republikah, je de- jala tovarišica Aceva, do tega ne pride zato, ker je v teh pokraji- nah bila industrija nerazvita, za- to tudi mojstrske politike ni bilo. Kar pa danes nastaja, in tega ni malo, temelji na delu in znanja visokoizobraženih kadrov. Zato v ostalih republikah ni in ne more biti odpora proti izobražencem, proti tehnični inteligenci. e CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 Čakanje ie šk odliivo Čeprav ne gre za to , da bi mo- rali to akcijo zaključiti v nekaj mesecih oziroma čim prej, je ven- darle očitno, je dejal predsednik okrajnega sindikalnega sveta Ce- lje tovariš Vlado Crešnik na so- botnem posvetu o delu komi- sij za sestavi j en je statutov delov- nih organizacij, da v mnogih pod- jetjih kažejo precejšnjo nezainte- resiranost za izvršitev te naloge. Zdi se, je nadaljeval, kot da vi- dijo v statutih neko nepotrebno delo, da jdh močno podcenjujejo in menijo, da zanje niso pomemb- ni. Pri vsem tem pa pozabljajo, da so prav dobri statuti tisti, ki bodo urejevali vse notranje od- nose in da so skrbno sestavljeni statuti v resnici pobudnik boljše- ga gospodarjenja itd. V celjskem okraju so bile ime- novane posebne komisije za se- stavljanje statutov ne samo pri občinskih sindikalnih svetih, ki so dobile predvsem nalogo koordina- torja in svetovalca, marveč zlasti še v delovnih organizacijah. Med- tem ko so v nekaterih organizaci- jah te komisije že začele z zbira- njem gradiva za sestavo osnutkov statutov, pa je v ogromni večini primerov njihovo delo še na mrtvi točki. Medtem ko ponekod niti ne vedo, kako in kaj bi delali, pa zo- pet drugod čakajo, da bo prišel nekdo od zima j, morda od gospo- darske zbornice, jim dal recept ali celo napisal sam osnutek sta- tuta. Razumljivo je, da je takšno čakanje ,povsem nesmiselno, lahko bi rekli celo škodljivo. Receptov za sestavljanje statutov ni. Morda bi lahko en ali drug organ, v tem primeru gospodarska zibor- nica, izdelala teze za razpravo o sestavljanju osnutka statuta; ne- mogoče pa je dati tipski statut, katerega bi naj v gospodarskih or- ganizacijah prepisali. Gre namreč za to, da naj bo statut vemo zr- calo materialne in družbene raz- vitosti kolektiva, naj določa in usmerja notranje odnose, ki pa so lahko v vsakem kolektivu, prav zaradi_ različne razvitosti, različni. Delo za sestavo osnutkov ali tez bi se moralo začeti takoj in sicer v tem smislu, da bi morali v ko- lektivih oceniti dosedanje interne samoupravne predpise, oceniti bi morali, kaj je bilo dobro in kaj zanič. Spričo tega statut ni nekaj povsem novega, temveč organsko nadaljevanje notranjega proc^a v delovnih kolektivih. V primerjavi s sprejemanjem prejšnjih pravil- nikov, bi se moral v tem primeru sipremeniti tudi način dela. Med- tem ko je šlo. pri sprejemanja prejšnjih pravilnikov v večini pri- merov za formalizem, pa naj bi zdaj že v prvi fazi sodelovali vsi člani kolefctiva. Njihovo sodelova- nje bi se moralo zlasti v prvem obdobju uveljaviti v nakazilu glav- nih smernic, ki jih naj statut za- jame, v določitvi politike, ki jo naj statut zasleduje in začrta. To pa je delo, ki ga ni moči opraviti v kratkem času; priprave za se- stavo tez ali že osnutkov statutov so dolgotrajnejše, saj je treba, kot rečeno, temeljito oceniti doseda- nje stanje in si začrtati pot za bo- doče. Da bi olajšali celotno delo pri sestavljanju osnutkov statutov de- lovnih organizacij, bodo zlasti ustrezne občinske komisije sklice- vale na svojih območjih sestanke predstavnikov sorodnih podjetij, na katerih se bodo podrobneje pogovorili o delu in morebitni po- moči, ki jo bo treba dati zlasti manjšim organizacijam. Te se- stanke bodo obiskovali tudi pred- stavniki gospodarske zbornice in prav tako s svojimi predlogi po- magali, kjer bodo njihovo pomoč potrebovali. Na vsak način pa bo- do morali prvo delo, vsebinske priprave in oceno dosedanjega stanja, c^aviti kolektivi sami. M. B. Tudi letos tekmujejo I Odbor krajevne organizacije SZDL Cen- il ter v Celju je tudi letos razpisal tekmo- I vanje med svojimi podružnicami. Osnov- I ni program tekmovanja zajema pridobi- I vanje novih članov, udeležbo na bliž- I njih volitvah, okrasitev volišč, skrb za :| socialno švbke, delo potrošniških svetov, I šolskih odborov, hišnih svetov in stano- i vanjsike skupnost^ koordinacija dela I med družbenimi in političnimi organi- I zacijami, pobiranje članarine td. Tek- i movanje teče že od sredine februarja ^ in bo zaključeno prvega decembra letos. Po oceni rezultatov so posamezne po- družnice v prvem tromesečju dosegle na- slednje rezultate: 1. II. podružnica 129 točk, 2. III. podružnica 76, 3. IV. po- družnica 69, 4. I. podružnica 4? itd. V. D. Ustanovl;era je ckrajia sekcija za poklicno usmerjsnje Ob zaključku meseca poklicne- ga usmerjanja je bil v nedeljo v Celju ustanovni občni zbor Jugo- slovanskega združenja za poklic- no usmerjanje - sekcije za okraj Celje. Zbora se je udeležilo bUzu sto članov. Uvodoma je zbrane udeležence pozdravil predsednik pripravljalnega odbora za ustano- vitev s^cije, tov. Mitja Umnik, zatem pa je prof. Albin Podja- voršek prikazal pomen in naloge nove organizacije. Razen tega je orisal zgodovinski razvoj službe poklicnega usmerjanja v svetu, Jugoslaviji in Sloveniji ter opo- zoril na njene glavne naloge. Na zboru so sprejeli tudi statut sekcije in program dela za letoš- nje leto. Ob zaključku so izvolili 15-članski upravni ter 3-članski nadzorni odbor; za predsednika okrajne sekdje pa prof. Albina Podjavorška. Strelsko tekmovanje v počastitev 1. maja Te dni sta okrajni »indikalni sret ter okrajni strelski odbor razpisala v po- častitev 1. maja strelsko tekmovanje z zračno puško^ na katerega sta povabila vse člane s.indikalnih organizacij ter strelskih družin. Po razpisu tekmovanja naj bi do 15, aprila izvedli te|kmovanje T sindikalnih organizacijah, šolah in Dstanovah, nakar bodo 21, aprila občin- ska sindikalna prvenstva. Na teh tekmo- vanjih se bodo zbrale najboljše ekipe. In končno bo 9. maja še okrajno sindi- kalno prvenstvo, na katerem bo sodelo- valo po pet najboljših ekip iz posamez- nih občin. Tekmovanje bo v Rog. Slatini. Do konca maja je rok Ljudski odbor celjske ob- čine bo letos že tretjič zapo- red podelil na slavnostni seji za občinski praznik nagrade sklada »-Slavka Slandra«, Kot je znano je ljudski od; bor sprejel odlok o skladu »Slavka Šlandra« na predlog sveta za kulturo in znanost. Namen sklada pa je pospeše- vanje in razvijanje kulturno znanstvenega oziroma stro- kovnega dela na vseh področ- jih družbenega udejstvovanja na območju celjske občine. Nagrade so namenjene pred- vsem avtorjem tistih del, ki so ali bodo pomembno vpli- vala na splošni družbeni raz- voj celjske občine. Ta visoka priznanja pa lahko prejmejo tudi tisti javni družbeni, kid- tumi in poMtični delavci, ki so s svojim udejstvovanjem v prej navedenem smislu po- membno koristili razvoju celjske občine. Da bi lahko upravni odbor sklada oziroma strokovna ži- rija pravočasno ocenila dela in delovanje posameznih kan- ditatov, je tudi letos postav- ljen rok, v katerem morajo biti predložena vsa dela. Ta pa je nepreklicno 31. maj le- tošnjega leta. Svet za kulturo in znanost prosi vse letošnje kandidate za nagrade sklada »Slavka Slandra*«, da upošte- vajo to časovno omejitev ter da pravočasno pošljejo na od- delek na prosveto ljudskega odbora celjske občine name- ravana dela aU opis svoje de- javnosti. Na nekdanjem športnem igrašču, ob Kajuhovi ulici v Celju, je že lani nastalo novo gradbišče. Dolga zima je dela nekoliko zavrla; za- to pa so zdaj v polnem teku. Pod sliko pa bi lahko zapisali tudi tole — zametek novih stanovanj. Z DELOM SO si pridobili zaupanje članov Četudi so na občnem zboru sin- dikalne podružnice železarne v Storah malo ali skoraj nič govo- rili o uspehih, ki so jih dosegli, zato pa več časa posvetili kritični analizi nekaterih problemov in hkrati predlogom, kako določene pomanjkljivosti odpraviti, je ven- darle prav, da vsaj v nekaj stav- kih posredujemo tiste rezultate, na katere je lahko sindikalna or- ganizacija štorskih železarjev upravičeno ponosna. Kako velika je bila vloga sin- dikalne organizacije pri razvija- nju in utrjevanju sistema gospo- darjenja in samoupravljanja se je videlo tudi na zboru v soboto po- poldne, na katerem so številni de- legati razpravljali prav o teh pro- blemih. Z nič manjšo skrbjo se ni zavzemala za širjenje in poglab- ljanje strokovnega in političnega izobraževanja, za urejanje proble- mov življenjskega standarda za- poslenih itd. Težišče njenega dela pa je bilo v delitvi dohodkov in decentralizaciji organov samo- upravljanja v podjetju. Izredno pomembno delo je sindikalna pod- ružnica opravila pri spremljanju in analiziranju vseh važnejših problemov, ki so se pojavljali v kolektivu. Tako je zlasti izvrš odbor nekajkrat analiziral pro- bleme gospodarjenja ter opozoril svoje podružnice, kako naj dela- jo, da bodo gosp)odarski uspehi čim boljši. Razveseljiva je ugotovitev, da so tudi sindikalne podružnice po- sameznih enot pokazale pri svo- jem delu veliko samostojnost in da so uspešno posegle v reševanje najrazličnejših problemov. Rezul- tati so potrdili, da so podružnice enot skupaj z obratnimi delavski- mi sveti znale pravilno mobilizi- rati vse pozitivne sile za dosega- nje najboljšega finančnega uspe- ha. Rezultat teh prizadevanj pod- ružnic enot pa je vzbudil pri čla- nih kolektiva večje zaupanje v svojo sindikalno organizacijo. Za- nimiva pa je še ena ugotovitev, in sicer, da so najboljše uspehe dosegle podružnice proizvodnih enot. Ta ugotovitev pa je tudi po- vsem razumljiva, saj jih je k delu silila predvsem pestra proizvod- na problematika. Na občnem zboru je posebno pozornost vzbudilo poročilo dose- danjega predsednika sindikalne organizacije, tovariša Lončariča, ki je med drugim dejal, da niso bili v celoti doseženi predvideni ini rezultati. Lep uspeh je bil zabe ležen tudi v povečanju produk- tivnosti za 2%. Ko pa je govoril o prihodnjih nalogah v proizvod- nji, je kot prvo zahtevo postavil rekonstrukcijo zastarelih obratov ter skrb za čim večjo vključitev v mednarodno delitev dela. Na račun uspehov, ki so jih do- segli v službi higienske in teh- nične zaščite dela so se povzpeli na prvo mesto železarskih kolek- tivov v državi. Prav tako se la- hko ponašajo z organizacijo šport- ne druge rekreativne dejavnosti; nekaj nad 120 prošenj za dode- litev družinskih stanovanj pa ka- že, da bo treba tudi v prihodnje temu problemu posvetiti veliko pozornost, pa čeprav že dosedanja prizadevanja govorijo o skrbi za rešitev stanovanjskih problemov zaposlenih. Na zboru so nadalje opozorili še na nekatere probleme kadro- vanja, pa tudi delitve osebnega dohodka. Več kot doslej bo tre- ba napraviti tudi za načrtno vključevanje mladih v organe de- lavskega samoupravljanja-!. Razen tega so se delegati seznanili z le- tošnjim načrtom rekonstrukcije podjetja ter s pripravami za izde- lavo sedemletnega programa. -an IZREDNA POLITIČNA RAZGIBANOST V PRIPRAVAH NA VOLITVE Priprave na bližnje volitve v ob- činske skupščine so v polnem te- ku. Po njih lahko sodimo, da gre v resnici za delovno vzdušje in ne za zunanje manifestacije, mitin- ge, zborovanja itd., pa čeprav tu- di teh ne bo manjkalo, zlasti pa ne bodo izostali zbori občanov. Urejevanju volilnih imenikov in ostalim tehničnim pripravam so se zadnji čas pridružile pospešene politične priprave, nadalje dolo- čevanje volilnih enot in ne nazad- nje že prve razprave o kandidatih. Živahno in aktivno je delo v krajevnih organizacijah Sociali- stične zveze, ki se pripravljajo na bližnje zbore občanov, na katerih bo največ govora o doseženih re- zultatih v zadnjem obdobju itd. Mnogokje bo na teh zborih tudi govora o zadnjem petletnem delu ljudskih odborov, o uveljavljanju komunalne samouprave, o dosež- kih na gospodarskem, političnem in ostalih popriščih družbenega udejstvovanja. In končno, na zbo- rih občanov bo tudi govora o kan- didatih za bodoče člane občinskih skupščin. Tu bo govora o ljudeh, ki so si z dosedanjem delom pri- dobili zaupanje za opravljanje od- govornih družbenih nalog. Zato bo prav, če se bodo volivci ustav- ljali in razpravljali ne samo o imenih, marveč tudi o nalogah, ki jih bodo morale obravnavati in reševati bodoče občinske skupšči- ne. Zbori občanov pa morajo reči svojo besedo tudi o osnutkih sta- tutov občin in krajevnih skupno- sti. Tu gre praktično za realiza- cijo pozitivnih teženj ustave, za vsebino statutov občin, krajevnih skupnosti in prav tako delovnih organizacij. Gotovo je, da v tej splošni razpravi o doseženih re- zultatih in nalogah, ne bo pozab- ljena lokalna problematika. In prav je tako, da je ne pozabijo, zlasti pa ne v okviru občinskih vprašanj. Na enih ali drugih zborih bodo razpravljali še o družbenih planih in proračunih občin, zlasti pa o njihovih končnih smernicah. Skratka, gre za to, da tudi bližnji zbori občanov prispevajo svoj de- lež k proučevanju splošnih druž- benih problemov in nalog, da oce- nijo dosedanja prizadevanja, pa čeprav tokrat tudi za nekaj let na- zaj, in dajo končno smernice za izpolnjevanje prihodnjih nalog. Zato bodo ne samo bližnji zbori občanov, temveč celotna predvo- lilna aktivnost, del in nadaljeva- nje izredne politične razgibanosti. Velike možnosti za družben« politično delo Obdobje zadnjih dveh let, za kateri je okrajni komite Zveze komunistov Celje, podajal v torek obračun svojega dela, je bilo značilno v intenzivnem pospeševanju in razvi- janju tistih gospodarskih, družbenih, političnih in socialnih procesov, ki so močno razširili in poglobili socialistično bistvo naše stvarnosti. Močan vzpon gospodarstva v drugi polovici lanskega leta je znova dokazal popolno upravičenost in življensko moč novega gospodarskega sistema. Istočasno se je močno krepilo delavsko in družbeno samoupravljanje, ki je s pre- hodom na sistem delitve dohodka po delu, dobilo nove spodbude, trdnejšo materialno osnovo, popolnejšo vsebino in povsem socialistični značaj. Na tej osnovi so se začeli hitreje oblikovati novi odnosi v kolektivih in bistveno nov položaj človeka-proizvajalca in upravljalca. V taki družbeno politični stvarnosti, je bilo dovolj možnosti za široko druž- beno politično delo in pobudo vseh delovnih ljudi in zlasti komunistov. Pa ne samo to, v pogojih hitrega razvoja, družbenega samoupravljanja, ko so delovni ljudje na vseh popriščih družbenega udejstvovanja samostojno razprav- ljali in odločali o vseh vprašanjih, je bila. idejno usmerja- joča vloga komunistov še bolj potrebna, zahtevnejša in težja. To vlogo pa so lahko komunisti uspešno izvrševali le na osnovi demokratične borbe mnenj in se tako z metodo prepričevanja in dokazovanja neumorno borili za uveljav- ljanje naprednih hotenj. Tudi v celjskem okraju so komunisti povečali svoje idejno politično delovanje za mobilizacijo vseh razpoložlji- vih družbenih sil za izpolnjevanje gospodarskih načrtov, za izpolnjevanje delitve dohodka po delu, za izboljšanje in vsebinsko poglabljanje dela organov delavskega in druž- benega upravljanja ter za uspešno reševanje ostalih pro- blemov. V organizacijah Zveze komunistov se je zboljšalo tudi tako imenovano notranje življenje ter povečala skrb za nadaljnje idejno, organizacijsko in kadrovsko krepitev Zveze komunistov. Povečala se je nadalje tudi skrb za j pravilno oblikovanje kriterijev pri sprejemu novih članov,] kriterijev za pravilno vrednotenje dela komunistov itd. ^ Ne glede na te in druge uspehe, pa je bilo v delu tudi\ nekaj pomanjkljivosti, ki so nastajale predvsem zaradi te^a,\ ker si nekatera vodstva in člani Zveze komunistov ntso] dovolj prizadevali, da bi se delovne smernice bolj upošte- vale in izvajale in da bi komunisti s pravilnim idejno političnim delom v naprej onemogočili razne ekscese in deformacije. \ (Iz poročila o delu komunistov okraja Celje) ] Previsok davek bremeni delovca v proizvodnji Zadnja seja zbora proirvajalceT okraj, neia ljudskega odbora v Celjn je biU posvečena kompleksni obravnavi hul. ensko tehničnega, zdravstvenega in de. lovnopravnega varstva delavcev. Tako se je pred odborniki razgrnila probl«. matika, s katero se zadnje čase akvar. jajo najrazličnejši forumi od skupičia komunalnih skupnosti za socialno zav«, rovauje, inšpekcijskih in zdravstvenih ustanov, oddelka za notranje zadeve pa vse tja do kolektivov. Gre za problema* tiko, ki s« močno zajeda v narodno go. spodarstvo in ki mu običajno prinaša takšno škodo, ki je, če bi jo račnnaU z dinarji, velikokrat večja kot vsi pro- računi Ijndskih odborov skupaj. Gre za škodo, ali če bi povzeli besede tovariša Kleca, gre za previsok davek, ki br«. meni delavca v proizvodnji. Razves«ljiva je ugotovitev, da so s« lani zboljšali delovni pogoji zaposlenih delavcev. Samo za higiensko in tehnično zaščito so kolektivi potrošUi nad pol milijarde dinarjev; povečalo se Je n«> vilo varnostnih tehnikov na več kot Sti. rideset, razen te|a deluje v podjetjih že nad sto komisij za higiensko tehničm« varstvo. Nekatere številke tudi poved«, da se počasi zmanjšuje število nesreč pri delu. Delovni kolektivi in komunal- ne skupnosti so vložili dosti sredster za zboljšanje prevozov delavcev na delo in z dela domov, za ureditev prehraa« stanovanj ipd., kar vse vpliva ne samo na zboljšanje delovnih, marveč tndi na zboljšanje splošnih življetnjskih pogojcrr. Navzlic temu je bilo lani - «6.668 obolenj z 1,114.599 izgnblje. nimi dnevi, vsak dan pa je manjkal« okoli štiri tisoč delavcev na delo. Statistika je nadalje ugotovila, da )• bilo lani 6.562 nesreč pri deln ter 6.?2i nesreč izveln dela, zaradi katerih Je k$« izgubljenih - 262.425 delovnih dni. Prvič po osvoboditvi se je lani prim«' rilo, da je število poškodb izven del« preraslo število nesreč pri deln. Zaskrbljujoč je pojav v gradbes^tr«, kjeir nekatera podjetja zaradi konks- renčne borbe znižujejo cene svojim sto- ritvam predvsem na račnn zaščitnih sred- stev in pogojev dela na gradbiščih. Ve- liko poškodb nastaja zaradi nepončenosti delavcev, zaradi pomanjkljive vzgoj« delavcev na delovnem mestu. V zadnjem času se vse pogosteje dogaja, da tadi novi stroji niso primerno izdelani in ure- jeni glede na varnost pri dela. VeHiko bi lahko rekli na račnn slabe kvalitet« in celo neprimernosti zaščitnih sredsteT. In če k vsemu temu dodamo še osebni faktor, ki se prav tako zeilo, zelo po- gosto pojavlja kot vzrok nesreč pri del« ter nazadnje tako imenovani ambient na delovnem mestu, ki je premnogokrat vse prej kot kulturen, smo povedali ve liko. To so problemi in vprašanja, « katerih bi morali več govoriti zlasti delovnih kolektivih. Zal, pa prav im v veliki večini primerov nimajo nstreznili služb, ki bi se ukvarjale s to problema tiko. Kakšno je stanje na tem področj« bi lahko povedali tudi organi inšpekcije dela, ki so lani v okraju opravili nekaj nad 1.400 pregledov in pri njih ngotovi- Li nad osem tisoč najrazličnejših po manjkljivosti. Posebno poglavje, ki prav tako rplira na varnost pri delu, je izredno gibanje delavcev iz enega v drugo podjetje in podobno. Po podatkih socialnega zava- rovanja je bilo samo lani 30.989 novik vpisov delavcev ter 28.?44 izpisov. Pra^ gotovo je to vprašanje, ki ne povzroča «amo precejšnje administrativno teh- nične, marveč tndi velike proizrodn* težave. Veliko več kot doslej pa bi morali go- voriti, proučevati delovnopravno var- stvo zaposlenih. Ce povemo samo to, da je lani inšpekcija dela posredovala pri 2.480 delovno pravnih sporih, lahko ugibamo, koliko je pravzaprav teh pri- merov in nepravilnosti pri sprejemanj« in zlasti še pri odpovedi, nadalje ph obračunavanju osebnih dohodkov, pri disciplinskih postopkih itd. Kajti zpano je, da je bilo teh primerov še dosti več, zlasti pa takšnih, kjer je šlo za telefon ske in osebne intervencije. S tem pa poglavje problemov Se m končano. V tej zvezi bi morali govoriti še o delovnih invalidih, nadalje o fi- nansiranju preventivne zdravstvene de- javnosti splošnega pomena, o ugotovit- vah in delu traumatologov in ne nazad' nje o prometnih nesrečah. Tu se odkriva kompleks izredno žive in pere^če prob- lematike, o kateri bo treba še pisati in govoriti. Skratka treba bo pomagati, da se bodo prav vsi delovni kolektivi za vedli, da je higiensko tehnično, zdrav- stveno in delovnopravno varstvo delav- cev integralni del dejavnosti sleherna gospodarske organizacije, ustanove, za vodov in drugih. M. B. TUDI »KLIMA« SVOJE GLASILO Številnim delovnim kolektivom, ki is dajajo svoje glasilo se je v februarj« mesecu pridružil še kolektiv kovinske- ' ga podjetja >Klima€ v CeUju, ki je pod uredniškim vodstvom Eve Oračeve iz- dal prvo številko svojega lista. Kot v«c kaže je kolektiv sprejel prvo številko z velikim zanimanjem; njej na pot je uvodnik napisal predsednik delavskega sveta in tako med drugim opozoril, da bodo tudi organi samoupravljanja sprem- ljali rast glasila in mu pomagali, da bo postal najboljši informator. CELJE ZREČE 10:0 v nedeljo se je pričelo okrajno mo-i štveno prvenstvo v šahu. Moštva sestav- \ Ija po deset igralcev, od tega je po i članov, 2 mladinca in 2 članici. 2e prvi J rezultati so pokazali, da so zelo ize- načena. Ne glede na to pa se zdi, d« so Celjani navzlic vsemu najmočnejši. Rezultati prvega kola: Celje:Zreče 10:0, Zalefc-Konjice 6 in pol:3 in pol, Što- re-Rogaška Slatina 4 in pol: 5 in pol, Velenje-Šempeter 4 in pol:4 in pol (1). VODI ŠTRAJHER Po enajstem kolu šahovskega prven- stva celjskega kluba, je stanje pri vrh« tabele naslednje: Štrajher 7 (3), Pešec 5 in pol (4), Ojstrež, Modic, Šnhel 9 i> pol (2) itd. SE NAPREJ PETI V nedeljo so svoj prvenstvei boj za- čeli tudi rokometaši, člani republiške lige. Igralci 2RK Celja so doživeli i« v prvi tekmi poraz in to pred domačimi navijači v igri s Partizanom iz Brežic. leKiua se je končala z rezultatom 16:1' za goste. Po tej tekmi so Celjani še v naprej zadržali peto mesto na lestivici z deve- timi točkami. STRELCI NA OBČNEM ZB0R€ Jutri ob pol petih popoldne bc V dvorani doma JLA ob Teharski cesti redni letni občni zbor občinr skega strelskega odbora Celje. CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 RAZPRAVA S KONFERENCE ZK CELJSKEGA OKRAJA NA KONFERENCI KOMUNISTOV CELJSKEGA OKRA- JA SO DELEGATI V RAZNIH INAČICAH V RAZPRAVI NACELI NEKATERE PROBLEME GOSPODARSTVA IN RAZVOJA GOSPODARSTVA V CELJSKEM OKRAJU. PRAV RAZPRAVE OKOLI GOSPODARJENJA, UTRJEVA- NJA DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA IN O POTRE- BI PO Se učinkovitejšem izoblikovanju NAGRA- JEVANJA PO DELU SO BILE MED NAJBOLJ ŽIVAHNI- MI. TO JE TUDI RAZUMLJIVO, SAJ SO PRAV V PRE- TEKLEM OBDOBJU KOMUNISTI Z VELIKO VNEMO ODPRAVLJALI SLABOSTI V GOSPODARSTVU — TA NALOGA PA OSTANE SE NAPREJ ŽIVA, KAR SO MNO- GI SE POSEBEJ POUDARILI. PRISPEVKI V RAZPRAVI SO BILI ZANIMIVI IN AK- TUALNI. ZARADI TEGA BOMO SKUSALI V IZVLEČKIH POSREDOVATI MISLI NEKATERIH GOVORNIKOV, KI SO OBRAVNAVALI POSAMEZNA PODROČJA GOSPO- DARSTVA. , Ivo Tišma: Krepitev ekonomskih enot ENA OD OSNOVNIH NALOG Ko smo začeli uveljavljati eko- nomske enote v industrijskih podjetjih, je dejal tovariš Ivo Tišma iz Rogaške Slatine, smo težili za tem, da bi upravljanje čim bolj približali proizvajalcem. Vendar sedaj, ko lahko skozi zad- nje obdobje jasneje ocenjujemo njihovo delo, ugotovimo, da smo sicer pri tem delno uspeli, da pa tu nismo naredili vsega. Skratka, nismo zaznamovali tako hitrega napredka pri uveljavljanju pravic Aonomskih enot, kot smo to že- leli. Jasno je, da se nam ob tem nehote zastavlja vprašanje — za- kaj? Dovolite, da govorim iz naše- ga primera, iz primera Steklarne v Rogaški Slatini. Zdi se mi, da smo bili preveč pesimistično razpoloženi in da «mo se decentralizacije upravlja- nja v bistvu bali. Res je sicer, da so pri nas nekateri posebni pogoji vplivali tudi kot objektivna za- vora. Vendar menim, da bi pri uresničevanju tega smotra — pri poglabljanju delavskega samou- pravljanja morali biti bolj smeli. Istočasno pa lahko z veseljem agotavljamo, da so prav ekonom- ske enote rešile kopico proble- mov, ki bi jih sicer bržčas ne — le da so se ukvarjale z obrobnimi problemi in predvsem, da niso Imele tudi gmotne osnove za svo- }e ie obsežnejše delovanje. Te podrobnosti, ki so jih eko- nomske enote uspele urediti — sprejem in odpust itd, pa nam z še večjo močjo kažejo, kako od- ločno se bodo morali prav komu- nisti zavzeti za poglabljanje de- lavskega upravljanja in za po- stopno prenašanje posameznih pristojnosti na te osnovne enote v kolektivu. Pri tem pa je vseka- kor odločilnega pomena dejstvo, da je potrebna ekonomskim eno- tam materialna baza — ali dru- gače: prenesti je treba nanje tudi odločanje o sredstvih. Kajti dok- ler bodo le govorili o nečem, a o tem ne bodo dokončno sklepali — tako dolgo prav gotovo ekonom- ske enote ne morejo zaživeti z vso silo. Tovariš Tišma se je dotaknil tudi nekaterih problemov v zvezi z nagrajevanjem po delu. Dejal je, da včasih zaradi neustreznih elementov v pravilniku prihaja do nerazumljivih odstopanj, ki jih navadno krpamo s tem, da normative prenašamo. Ta pojav je vsekakor škodljiv, ker gre v bi- stvu za pojav destimulativnosti sistema nagrajevanja, kar je v posameznih primerih še toliko hu- je, kadar se ti premiki nanašajo na preteklo obdobje. Kajti v ta- kih primerih je potrebno vselej imeti pred očmi, da se ne prena- šajo več normativi, temveč delo, in sicer po naprej določenem nor- mativu opravljeno delo. Staro miselnost je potrebno odstraniti Inž. Franc Dragan: Inženir FRANC DRAGAN iz Krškega je podrobno govoril o nekaterih vprašanjih or^^anizacije dela in o ostankih stare miselno- sti, ki onemogočajo, da bi se pro- izvodnja hitreje razvijala, čerav- no zato obstajajo vsi objektivni pogoji. Mnogokrat preveč poudarjamo le potrebo po investicijah, po no- vogradnjah in podobno, je dejal, a Hkrati zanemarimo nujo, da je ob izboljšavah proizvodnih na- prav potrebno nenehno tudi skr- beti za uvajanje sodobne organi- zacije dela. Na žalost lahko ugotovimo, da v nekaterih kolektivih Se izrazito prevladuje obrtniška miselnost, da ta hromi napredek, a da jo tole- riramo. Toda zakaj? Preprosto zato, ker ta podjetja trenutno še ob sedanjih pogojih zmorejo vse obveznosti, ker še ni- so zabredla v resne težave in po- dobno. Toda morali bi se vselej vprašati, koliko več bi lahko v ta- kih podjetjih storili, če bi delo so- dobno organizirali. Koliko uspeš- nejše bi bilo poslovanje? Tu pa je tudi ključ problema. In zares se pred komuniste zastavlja kot im- perativna naloga, da se z vsemi močmi zavzamejo za reševanje prav teh problemov. Naj povem samo primer iz na- še tovarne (tovarna roto papirja). Zdelo se nam je, da v organiza- ciji dela nekaj ni v redu. Zaradi tega smo izdelali podrobno ana- lizo, ki je naše predpostavke po- trdila. Ko pa so bili rezultati ana- lize znani, organi samoupravlja- nja niso več mimo šli mimo tega notranjega problema — rešili so ga. Gre morda za mali primer, ki pa dovolj zgovorno kaže, kako bistvena je iniciativa komunistov v podjetju in kaka mora biti pot njihovega dela. Jasno pa je, da se pri uvajanju sodobnejših oblik organizacije de- la zadeva dokaj rada zatakne pri stari mojstrski mentaliteti, ki pa ni in ne more biti objektivna ovira — samo subjektivna je in premagljiva. Včasih in zlasti v manjših delovnih kolektivih se ce- lo zgodi, da to miselnost kot za- voro podpirajo tudi komunisti. To pa je zelo napak, kajti potem za- res ni možno naprej. Menim, je dejal inž. Dragan, da mora zato postati težnja za uvajanjem no- vih oblik organizacije dela in borba proti mojstrski mentaliteti ena od prvih nalog komunistov v gospodarskih organizacijah, in tudi v manjših kolektivih. In kaj bi bil eden od bistvenih rezultatov teh prizadevanj? Pred- vsem dejstvo, da bi ne mogli go- voriti na sejah samoupravnih or- ganov o neizkoriščenosti strojnih naprav in podobno. Kajti jasno je, da je ob izpopolnjeni organi- zaciji dela, možno izkoristiti strojne naprave do skrajnih me- ja. Razen tega pa gre pri tem tu- di za to, da ob manjših naporih proizvajalcev dosežemo večji ob- seg proizvodnje, da omogočimo hitrejšo rast skladov in s tem tu- di možnost za zamenjavo tistih strojnih naprav, ki zares ne sodi- jo v sodobni delovni postopek. Istočasno pa se hkrati tudi sred- stva za delitev na osebne dohod- ke večajo. 2e iz teh skromnih podatkov je lahko umljivo, kolikega pome- na je lahko ustrezna organizacija dela in kako bistveno je, da se prav komunisti odločno zavzame- jo za reševanje te naloge. Bojan Leskovar: ! Strokovnega kadra nam primanjkuje Tovariš Bojan Leskovar iz To- varne Kovanega orodja v Zrečah je v svojem prispevku k razpravi na konferenci komunistov celj- skega okraja še posebej opozoril na nekatere probleme v zvezd z velikim pomanjkanjem strokov- nega kadra v naših industrijskih podjetjih. Takole je dejal: Ce bi trdili, da so se v zadnjem obdobju naloge komunistov samo povečale, bi ne dali popolne oce- ne hitrih sprememb in kvalitativ- nega napredka pri nas. Naloge komtmistov so v tem obdobju po- stale tudi zahtevnejše. Vendar je spodbudno dejstvo, da je v zad- njem času postalo delo osnovnih organizacij Zveze komunistov — vsaj kolikor lahko sodim po de- javnosti v konjiški občini — ži- vahno in da so komunisti prevze- h v mnogih primerih iniciativo za začetek poglobljenega obrav- navanja posameznih aktualnih nalog v podjetju. Ta zavzetost pa ne sme okrnjevati nobenih pri- stojnosti, in lep primer takega ravnanja imamo prav iz naše to- varne. Osnovna organizacija v našem podjetju je ugotovila, da v zad- njih letih počasi, a nenehno upa- da odstotek strokovnjakov. Zara- di tega smo izdelali podrobno analizo, M je pokazala dokaj bo- leč problem. Tako je bilo lani v vsem podjetju le 1,4 odstotke strokovnih kadrov, kar pa ne mo- re biti niti za »tolažbo^i. V kovin- ski industriji bi se ta odstotek moral gibati med 6 in 8%. Če- ravno smo vedeli, da je pri nas prav strokovni kader eden od osnovnih problemov, smo bili ob ugotovitvah analize začudeni. Na pobudo komunistov so nate ta problem še posebej obravna- vali v sindikalni organizaciji in najbolj temeljito v samoupravnih organih. Takoj je bilo umljivo, da moramo ta proces zmanjševa- nja kvalifikacijskega sestava za- vreti, kajti polagoma bi se nam še zgodilo, da bi ostali brez stro- kovnih kadrov. Delavsld svet je zaradi tega uveljavil posebne ukrepe in rezultati so se že kma- lu pokazali. Res je, da smo v kratkem času zabeležili dokajšen uspeh, toda ta nas ne sme uspavati, kajti od normalnega povprečja smo še da- leč — in ta je dejansko naš smo- ter. Kajti ustrezne sodobne orga- nizacije dela sicer ne bi bili zmožni uveljaviti. Ob tem pa bi rad povedal še nekaj, je dejal tovariš Leskovar, Tehtna pobuda komunistov v tem primeru je v veliki meri vplivala tudi na rast ugleda osnovne or- ganizacije Zveze komunistov. In ta je pri sedanjih odgovornih na- logah komunistov in osnovne or- ganizacije lahko bistvena. Zato menim, da je krepitev ugleda ko- munistov možno uresničiti le s konstruktivnimi pobudami in do- slednostjo ter spoštovanjem sa- moupravnih pravic organov sa- moupravljanja. Inž. Milovan Zidar: ZA KMETIJSKEGA DELAVCA Inženir Milovan Zidar iz Žalca je v razpravi na konferenci ko- munistov iz celjskega okraja go- voril o nekaterih posebnostih in problemih, ki nastopajo s hitrimi spremembami podeželja. Hkrati pa je omenil eno izmed najbolj bolečih vpraSanj — problem sta- novanj za kmetijske delavce. V zadnjem obdobju se je šte- vilo zaposlenih delavcev v kme- tijstvu povečalo za okoli 8-krat, istočasno so se povečale obdelo- valne površine za okoh 20-krat. V tem času pa se število stano- vanj, ki so na razpolago za kme- tij slče delavce, ni povečalo. Ti po- datki nam dokaj zgovorno lahko pokažejo, kolik je stanovanjski problem pri kmetijskih delavcih. Zaradi tega so samoupravni or- gani Agrokombinata to vprašanje podrobno proučili in hkrati skle- nili, da bodo za potrebe delavcev zaposlenih pri Agrokombinatu pridobili 60 stanovanj. In sicer 40 v žalski komuni in 20 v celj- ski. Vzporedno s tem pa nastopa z ne veliko manjšo ostrino tudi vprašanje varstva otrok in po- dobno. Tudi na te probleme niso pozabili in jih nameravajo že le- tos odpraviti zlasti pri večjih obratih. Gre preprosto za to, da polagoma kmetijski in industrij- ski delavec postaneta izenačena. EMA KRUHAR: Enaki pogoji in posebnosti V razpravi na konferenci ko- munistov celjskega okraja je go- vorila tudi delegatka Ema Kru- har, delavka iz Topra. Govorila je o nekaterih posebnostih njiho- vega dela, nadalje o sistemu na- grajevanja in o potrebi po poglab- ljanju ter enotenju kriterijev po- slovanja in nagrajevanja. Med drugim je dejala tudi tole: Zdi se mi, da še vedno nismo izkoristili vseh notranjih rezerv in možnosti za povečanje obsega proizvodnje, da pa na to v veliki meri vpliva tudi dokajšnja doza obrtniškega primitivizma. Toda to ni edina smer, ki jo morajo komunisti dosledno zasledovati, kajti obravnavati le nek problem iz kompleksa gospodarjenja neke- ga podjetja bi bilo zgrešeno in bi nas kaj hitro iprivedlo do napač- nih zaključkov. Zaradi tega so- dim, da istočasno moramo stre- meti tudi za še hitrejšim uveljav- ljanjem samoupravljanja in pri- lagajanju sistema delitve osebnih dohodkov edinemu cilju — da bo le-ta stimtilativno deloval na raz- voj proizvodnje. Žal pa se pojavlja prav pri tem nekaj nelogičnosti, ki lahko vpli- vajo močno zaviralno. Zdi se mi potrebno, da v razpravi načnem problem dodatne obremenitve ob- veznosti zaradi povečanja storil- nosti. Tak primer je v našem pod- jetju. V našem podjetju je kar 94 od- stotkov žena. To je za en kolek- tiv veliko in pomeni zanj tudi gmotno obremenitev. Saj je na primer samo lani bilo pri nas 70 porodnic, kar podjetje močno obremenjuje. Zaradi tega tudi ni čudno, da je povprečje osebnih dohodkov okoli 20 tisoč dinarjev, in sicer kljub temu, da smo uspe- li v preteklem letu storilnost po- večati za preko 9 odstotkov. Zaradi tega pa je bilo podjetje z dopolnilom obremenjeno za pre- ko 20 milijonov dinarjev, tako da je nastalo vprašanje, kako in s čim izplačati višjo storilnost in povečan učinek delavk. Torej gre za resen problem, ki lahko ves sistem delitve osebnih dohodkov po delu pri nas postavi na glavo, razvrednoti ga lahko. Menim pa, da bi to bilo škodljivo, kajti prav stimulativno nagrajevanje po delu je eden od osnovnih momentov, ki so vplivali na hitro večanje produktivnosti dela. Zaradi tega bi morali poskrbeti, da bi naši proizvajalci bili še bolj zaintere- sirani za sistem delitve, da bi do- biU vanj zaupanje. To pa lahko dosežemo le, če odpravimo ne- potrebne nelogičnosti, ki se pri tem pojavljajo. -č Nekako do 5. aprila v splošnem lepo vreme. Približno od 9. do 13. nestalno s pogostimi padavinami, nato zopei izboljšanje. LETOŠNJA KONFERENCA KOMUNISTOV IZ CELJSKEGA OKRAJA JE BILA PO VSEBINI DELA IZREDNO PLODNA, SAJ JE ZLASTI S PODROČJA GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA ZAJELA OSNOVNE IN BISTVFNE PROBLEME — V SKLEPIH KONFERENCE PA PODALA TUDI PODROBNE SMERNICE ZA Se BOLJ POGLOBLJENO IN KVALITETNEJŠE DELO KOMU- NISTOV NA VSEH PODROČJIH ZATO POMENI PRAV GOTOVO LETOŠNJA KONFERENCA. KI SE ČASOVNO SKLADA Z OBSEŽ- NIMI NALOGAMI GOSPODARSTVA IN KMETIJSTVA. MOCNO POBUDO ZA NADALJN.IE INTENZIVNO DELO IN SE VECJO INICIATIVNOST KOMUNISTOV V CELJSKEM OKRAJU. Med mladino in starejšimi NE SME NASTATI VRZEL Tovariš Jože Jeke iz Sev-j niče je v razpravi opozoril! na nekatere pojave in zahte- ve, ki stoje pred komunisti glede vključevanja mladih v proizvodnjo, samoupravne or- gane in podobno. Zlasti je poudaril, da se struktura spričo vse večjega zaposlovanja mladih v ko- lektivih hitro menja, da te- mu ustrezno raste tudi odsto- tek mladincev v organih de- lavskega samouprvljanja. Žal pa, je dejal v nadaljevanju, samo to ni zadosti. Odstotki nas ne smejo zavarati. Kajti v zadnjem obdobju smo na- redili veliko, da bi mladino čimbolj strokovno izpopolnili, premalo pa smo naredili, da bi mladinci dobili tudi osno- ve v delavskem samouprav- lianju, o našem javnem živ- ljenju, o raznih problemih in uspehih, ki smo jih doslej zabeležili. Zanimivo pri tem je, da je na trgu veliko literature s kriminalno vsebino in ves- temk, da pa pogrešamo us- trezno literaturo, ki bi mla- dini pomagala, da spozna tu- Jože Jeke: di našo stvarnost, dosežke in probleme. Dokaj napačno in iluzor- no je, je dejal delegat iz Sev- nice, če mislimo, da mora mladina, ki raste v socialis- tični državi sama po sebi do- biti tudi napredni svetovni nazor. Pomagati ji moramo, in sicer povsod — zlasti pa v gospodarskih organizacijah, kjer se prepletajo v tej ali oni obliki vse inačice našega javnega življenja. •Zaradi tega tudi menim, je nadaljeval tov. Jeke, da bodo komunisti morali mladim po- magati, jih spodbujati in jim v nobenem primeru ne je- mati volje. Pa še nekaj na koncu; zdi se mi, da smo mladini o gospodarjenju na raznih seminarjih vse prema- lo ali pa šablonsko i>ovedaii in prikazali, kar na velja tu- di za samoupravljanje. Isto- časno menim, da še ni pre- pozno, le dopustiti ne smemo, da nastane jez med mladimi proizvajalci in starejšimi v kolektivih — in zares bo to ena bistvenih nalog predvsem komunistov v naslednjem ob- dobju. V osprediu sta dve nalagi KO JE GOVORIL NA KONFERENCI KOMUNISTOV CELJSKE- GA OKRAJA O NEKATERIH PROBLEMIH S PODROČJA KME- TIJSTVA, JE INŽ. VELJKO KRIŽNIK IZ CELJA POUDARIL, DA STA PRED KMETIJSKIMI ORGANIZACIJAMI DVE VELIKI IN OSNOVNI NALOGI, IN SICER SE HITREJŠI TEMPO POVEČEVA- NJA OBDELOVALNIH POVRŠIN V SOCIALISTIČNEM SEK- TORJU IN MOČNEJŠI PORAST KMETIJSKE PROIZVODNJE. Doslej so kmetijske organizaci- je za lastno proizvodnjo pridobi- le v okrajnem merilu letno oko- li 1000 do 1500 ha novih zemljišč. Bamo letošnji načrt pa predvide- va pridobitev preko 3000 hektar- jev novih zemljišč. Gre torej za obsežno nalogo. Vzporedno s tem pa se postav- lja v ospredje tudi naloga pove- čati kmetijsko proizvodnjo. Obe nalogi pa bomo veliko laže ures- ničili, je dejal inž. Križnik, če bo- mo odstranili nekatere subjektiv- ne slabosti, ki delujejo kot zavo- ra. To je trenutno še toliko bolj potrebno, ker je spričo posebnih vremenskih prilik nekoliko upadel stalež živine in ker je neprimer- na zi-ma slabo vplivala na prezi- mitev žitnin. V zadnjem času je izbilo na dan močno pomanjkanje umetnih Snojil. Ta problem v okrajnem in tudi republiškem merilu lahko Smatramo za objektivno oviro. vendar v zveznem merilu tega več ni možno tako vrednotiti. Gre predvsem za nepravilno razdeli- litev, kar pa je lahko le subjek- tivna napaka, ki jo bo potrebno odpraviti. Inž. Križnik je nato govoril o problemih, ki nastajajo v zvezi s hitrim porastom socialističnega sektorja. Pri tem je dejal, da mno- ge kmetijske organizacije nimajo izdelanih potrebnih programov, nekatere pa nimajo niti koncep- tov razvoja. Ta slabost je še toli- ko občutljivejša, ker se kmetij- stvo nahaja v bujnem razvoju in sta lahko vsako zamujanje in im- provizacija silno škodljiva. Ko je govoril o nekaterih po- sebnostih podružabljanja v kme- tijstvu, je dejal, da je velika sla- bost, če kmetijske organizacije ni- majo še določenih območij, ki jih bodo z ravnimi oblikami zajele v velike komplekse. V vseh teh pri- merih lahko zadružnikom postre- že io le s splošnimi načeli o po- družabljanju, ki so v okviru širše domovine jasni in znani, a so v ižjih krajevnih okvirih nespre- iemljivi ter samo ustvarjajo zme- io. Vzporedno s tem pa je logič- no potrebno podrobno proučiti spreminjanje socialne strukture 'asi in nekatere socialne prime- re. Brez teh podrobnih analiz bi ahko prav gotovo naredili tudi nide naoake. Tovariš Križnik je nato v na- daljevanju obravnaval nekatero ■robleme organizacije dela kme- ijskih organizacij v našem okra- iu. Dejal je. da smo na tem pod- ročju v preteklem obdobju zabe- žili že znaten napredek, da pa v '.ekaterih kmetijskih organizaci- ah še vedno prevladuje primitiv- ost v organizaciji dela in s tem k-zporedno težnja h komercialixa- ciji kmetijske or;;'anizacije pa za- postavljanje proizvodnje. Logič- na posledica so neurejeni pravil- niki o delitvi osebnih dohodkov po delu, mezdna miselnost in po- dobno. Pri vseh teh problemih pa naj- večkrat nastopa kot nepremaglji- va ovira nestrokovnost kadrov v nekaterih organizacijah. Zaradi tega menim, je dejal inž. Križ- nik, da bo prav naloga komuni- stov, da tem slabostim posvetijo največ pozornosti ter da jih za- čnejo smelo reševati. Kajti čim več bo odpravljenih subjektivnih ovir, toliko lažji in hitrejši bo razvoj kmetijstva na našem ob- močju. M. o CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 KAM TO VODI? v ta-le kiosk je 2. aprila vlomil Štirinajstletni fant. Res je, da ni odnesel drugega kot škatljo sira, vendar se lahko nad dejanjem za- mislimo. Ta vlom namreč ni bil edini, ki so ga v celjskem mestu zagrešili mladoletniki. Le-ti so vlomili tudi v kopališče, kjer so razbili okno in tako vstopili v stavbo. Le kaj bo s temi mladimi ljudmi, če bodo tako nadaljevali? Morda gre samo za objestnost — vendar ima tudi ta svoje meje. Po toči je prepozno zvoniti! PLENUM OKRAJNEGA KOMITEJA ZVEZE MLA DINE CELJE Pospešena akfivnosf mladine pred v o I i f v a m I ■ V soboto se je zadnjič pred okrajno konferenco, ki bo 13. in 14. aprila v Celju, sestal okrajni komite Zveze mladine. Tokrat so čla- ni komiteja in gostje razpravljali o nekaterih problemih idejne in moralno etične vzgoje mladine, o pripravah na bližnje volitve ter o sodelovanju z jugoslovansko ljudsko armado. Referat k prvi točM je podal predsednik komisije za idejno vzgojno delo pri OK ZMS, tovariš Jure Jug. Okrajni komite Zveze mladine se je na razpravo o nekaterih vzgojnih problemih že dolgo časa pripravljal. Že pred meseci je ko- misija za idejno vzgojno delo pri komiteju imenovala posebno sku- pino, ki je podrobneje proučevala vprašanja delikvence, politične indiferentnosti, prozahodnih vpli- vov itd. Ugotovili so, da je sicer odstotek mladine, ki je zašla na stranpota, majhen, vendar je tre- ba z njim računati. Prav Zveza mladine ima pri vzgoji tega dela mladih ljudi velike odgovornosti. Ko so analizirali vzroke odsto- panja dela mladine do družbenih norm, so jjoudarili izredno velik pomen pravilnega izkoriščanja prostega časa. V mnogih predelih našega okraja se mladi ljudje ni- majo kje združevati, nimajo kje razvijati svojih aktivnosti. Osta- jajo na cestah, ali pa obiskujejo gostišča, kjer pa poleg pijače in mnogokrat slabe glasbe težko naj- dejo še kaj več. Pravilnemu iz- koriščanju prostega časa bi mo- rali več pozornosti posvetiti prav v krajevnih skupnostih, tam to- rej, kjer mladi ljudje preživijo večino dneva. Klubi so za to ne- dvomno primerna oblika, vendar mlade marsikdaj odbija slab pro- gram ali pa sploh neprogramirano življenje v klubu. Tudi v šolah bi morali vpraša- njem idejne in moralno etične vzgoje posvetiti več pozornosti. Tu bi lahko mnogo več storili tu- di pri vzgajanju patriotizma v mladih ljudeh, ljubezni do jugo- slovanskih narodov, lastnega je- zika, česar vsega nekaterim de- javnostim mladine močno pri- manjkuje. Probleme idejne vzgoje mladih ljudi pa bi morali večkrat obrav- navati tudi v ostalih družbeno političnih organizacijah in dru- štvih. Zveza mladine sama nima možnosti, da bi lahko storila še kaj več kot to, da v organizacijo vključuje tudi to mladino, da jo koristno zaposli itd. Ostali pa bo- do moraU poskrbeti za sanacijo njihovih socialnih razmer, mate- rialnih problemov in podobnih te- žav, ki na oblikovanje mladega človeka nedvomno močno vpliva- jo. Pod drugo točko dnevnega reda je okrajni komite Zveze mladine razpravljal o nekaterih nalogah organizacije pred bližnjimi volit- vami. Gre za to, da mladi ljudje nadaljujejo aktivnost, ki so jo pravzaprav začeli že ob razpra- vah o predosnutku nove ustave ter ob sestavljanju statutov de- lovnih organizacij. To delo pa je treba še poglobiti in posvetiti po- sebno pozornost tistemu delu mladih ljudi, ki bodo letos prvič volili. To je generacija, ki je bila rojena med vojno. Ob volitvah se bo aktivnost članov Zveze mladine povečala tako v gospodarskih organizacijah kot na zborih občanov. Ob letoš- njih volitvah bodo mladi prvič v večjem številu volili tudi svoje vrstnike. Prav je, da izberejo naj- boljše, so dejali na plenumu. Ta- ko mladim ljudem narekuje tudi načelo rotacije, ki poudarja, naj bo družbenopolitična aktivnost in perspektivnost kriterij za družbe- no uveljavitev. Pred zaključkom plenuma so razpravljali še o sodelovanju Zveze mladine z Jugoslovansko ljudsko armado. Sklenili so, da bodo v prihodnjem razdobju to sodelovanje okrepili in ga razši- rili tudi na ostala področja — ne samo na kulturno zabavne prire- ditve kot je bilo to doslej. -ij CELJSKI TRG Cene še vedno visoke Cas bi že bil, da bi se po- mlad na celjskem trgu ob- čutila tudi pri cenah, ne sa- mo na preskrbi. Kljub temu, da lahko kupimo na tržnici že kar precej solate — naj- več še vedno regrata — pa se cene še vedno vrtijo ok- rog osem sto dinarjev. Po- 1 glejmo: radič so v preteklem I tednu prodajali po 700 do I 1000 dinarjev, motovileč po 800 do 1000 dinarjev, regrat \ pa po 250 do 500 dinarjev ki- I logram; tistega, ki ga nabirajo I v hmeljiščih, pa celo po 600 I do 800 dinarjev kilogram. C« I upoštevamo to, da je moto- ; vilec zelo majhen in da ta- : kega ob normalnih pogojih i ne bi niti prodajali ter da I je tudi regrat včasih bolj pri- : meren za smetišče kot pa za i na mizo, so te cene resnično I previsoke. Razveseljivo pa j« : to, da smo te dni na tržnici i že lahko našli glavnato sola- I to, ki so jo prodajali po 560 j dinarjev. i In še ena kritika na račun I sicer dobre preskrbe na celj- ; skem trgu: sadja ni. Jabolk 1 je bolj malo, prav tako tudi ; hrušk, medtem ko pomaranč, I ki bi jih v tem času tako po- i trebovali, sploh ni. Limon« ; so se podražile —na 320 di- \ narjev kilogram. No, to prav \ gotovo ni rcizveseljivo! I Sicer pa je bilo pretekli \ teden na celjski tržnici veliko I prodajalcev. Krompir je i% \ vedno po 45 do 60 dinarjev, s vmes prodajajo tudi že pre- : cej semenskega, kislo zelje S po 100 in 120 dinarjev, kisle 5 repe pa že primanjkuje; pro- : dajajo pa jo po 70 dinarjev S kilogram. Spinača je bila po \ 600 do 1000 dinarjev, vendar \ njena kvaliteta še zdaleč ne S dosega te cene. Za jajčka po- I vejmo to, da so bila po 20 : do 25 dinarjev in da bodo S zelo verjetno prihodnji teden š — nekoliko dražja. i SEJA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU Sprejeli so družbeni plan občine Na seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora Celje, ki je bi- la v soboto, so sprejeli družbeni plan občine in proračun občin- skega ljudskega odbora Celje za leto 1963. Občinski ljudski odbor je oba dokumenta sprejel na podi agi razprav na zborih proizvajal- Ijudskega odbora Celje, ki je bi- la v soboto, so sprejeli družbeni skega ljudskega odbora Celje za je oba dopumenta sprejel na pod- lagi razprav na zborih občanov. ki jih je bilo 24 in na podlagi predlogov zborov proizvajalcev, ki so se sestali v 25 gospodarskih organizacijah. Razprave na zborih občanov in na zborih proizvajalcev so opozo- rile na to, da je tudi v celjski ob- čini v gosipodarskih organizacijali še precej neizkoriščenih rezerv. Zato bo treba v prihodnjem raz- dobju v težnji za večjo proizvod- njo mnogo bolje izkoriščati zmog- ljivosti, poleg tega pa nenehno modernizirati tehnološki in pro- izvodni postopek. Ce bodo gospo- darske organizacije to upošteva- le, bi v letošnjem letu lahko lepo presegli planska predvidevanja. Družbeni plan predvideva, naj bi se v letošnjem letu družbeni bru- to proizvod povečal za 9 odstot- kov, vendar obstajajo možnosti, da bi se povečal tudi za 10,5 od- stotka. Podobno velja za narodni dohodek: družbeni plan predvide- va 8-odstotno povečanje, lahko pa pričakujemo, da se bo povečal za 9,5 odstotka. To bo možno zlasti zato, ker imajo nekatera celjska podjetja možnosti večje proizvod- nje. Tudi v letošnjem letu bodo go- spodarske organizacije posvetile izvozu vso pozornost. Na podlagi pričakovanega porasta proizvod- nje prevideva družbeni plan celj- ske občine približno 14,1-odstotno povečanje izvoza. Ker se je izvgz občutno povečal že v preteklem le- tu — kar za 55,4 odstotka — je letošnje povečanje nedvomn veli- ka naloga. Predvsem bo treba pro- i2rvodnjo bolj prilagoditi zahtevam tujega tržišča in pri tem upošte- vati izbiro, kvalitete in cene, pa še posebej točnost pri izpolnjeva- nju dobavnih rokov. Največji iz- voz predvidevajo v železarni v Storah, v cinkarni in LIK Savi- nja, saj odpade na ta podjetja 80 odstotkov vsega izvoza. Ena izmed značilnosti gospo- darskega razvoja v letošnjem le- ■> tu je nedvomno v tem, da gospo- i darske organizacije ne predvide- ; vajo večjega porasta števila novo • zaposlenih delavcev. Računajo, \ naj bi se število zaposlenih pove- ■ čalo samo za približno 2 odstot- ^ ka. Morda se bo ta procent čez : leto nekoUko zvišal; to pa je od- visno v glavnem od tega, kako i bodo podjetja povečala svoje ka- ; pacitete. ; V osnovnih smernicah družbe- ] nega plana občine je važno me- - sto posvečeno tudi stabilizaciji '■ cen in povečanju življenjske rav- > ni prebivalstva. Občinski ljudski : odbor bo nad cenami vodil po- i sebno evidenco in kontrolo ter na ■ ta način preprečeval zviševanje \ cen. I V letošnjem letu predvidevajo j v celjski občini za 19,5 odstotkov ] povišanja kmetijske proizvodnje v : primerjavi z letom 1962. Kljub te- ' mu pa bo kmetijska proizvodnja j še vedno za 7,6 odstotkov nižja j kot v letu 1961. Močan padec kmetijske proizvodnje v pretek- ; lem letu moramo namreč pripi- • sati predvsem zelo neugodnim " vremenskim razmeram in izpadu ' sadne letine. Predno so odborniki sprejeli ] družbeni plan in proračun obči- ne, so zlasti o nekaterih postav- \ kah izredno živahno razpravljali. Zanimivo je, da so se tudi tokrat najdelj ustavili pri investicijah. Se posebej podrobno so razprav- ^ Ijali o upravičenosti predloga za ; preureditev celjske kavarne in' znova poudarili, da ta investicija ] ne bi smela bremeniti drugih, ' bolj ^ potrebnih. To pa so navse- zadnje zahtevali tudi zbori obča- nov, -i j 31. marca zjutraj se je v pod- \ jetju >^Obrtnik^Hiša na robu mesta-«" v režiji Karlina. SoY pravilnik za razdeljevanje Na zadnji letni seji občinskega sveta Svobod in prosvetnih dru- štev v Velenju so soglasno spre- jeli nov pravilnik o razdeljevanju sredstev za kulturnoprosvetno dejavnost. Pravilnik temelji na točkovnem sistemu po zvrsteh. Tako bo obenem ta pravilnik tudi služil k smotrnejšemu notranje- mu razdeljevanju sredstev na po- samezne sekcije, kar je doslej bi- lo bolj subjektivnega značaja. S tem pravilnikom pa bo tudi ob- činski svet trdneje vezan na ogled dela posameznih društev, ker je tudi kvaliteta odločilna za dolo- čen odstotek odmerjenih točk. Dolgo pogrešana povezava med občinskim svetom Svobod in med društvi bo torej vzpostavlje- na in gotovo lahko upamo, da bo to rodilo boljše uspehe. Predvsem se bo to odrazilo v idejnosti dela društev. Domenili pa so se tudi o občin- skem seminarju za vodje klubov, ker so bili mnenja, da so takšni seminarji v okrajnem merilu pre- več oddaljeni od konkretnih mož- nosti na določenem terenu. Prav tako pa so sklenili, da bodo, če- prav s težavo, odvedli del sred- stev, namenjenih za kulturno de- ja-vnost, za vzdrževanje domov. Zavedajo se, da bodo tudi z mi- nimalnimi sredstvi vsaj za silo lahko popravili tisto, kar že nekaj let naravnost vpije po popravilu. V petek, 29. marca je bila v Slovenskem ljudskem gledališču premiera Frischeve »Andorre«. To švicarsko delo, ki ga trenutno uprizarja po svetu 80 gledališč, je tudi v Celju doživela lep uspeh. Zrežiral ga je Branko Gombač, glasbo je napisal Lojze Lebič, sce- no je zasnoval Avgust Lavrenčič, kostume pa Saša Kokol. IZ GLEDALIŠČA Slovensko ljudsko gledališče v Celju je v lanskem letu zajelo izredno široko področje v svojih gostovanjih, saj so gostovali 125-krat in to od Murske So- bote do Brežic in celo Ribnice na Do- lenjskem ter v Posavju. Poleg 117 ce- lovečernih predstav na domačih desJtah predstavlja to izredno važno kulturno politično vlogo, ki jo vrši 17-člaiiski kolektiv. NAS POGOVOR V Soli o soli Pot nas je zanesla v oddaljeno vas Zavodnjo nad Šoštanjem. Ustavili smo se pred šolo, kjer nas je obdala gruča radovednih šo- larjev. Žoga jim je postala kar nezanimiva in ogledovali so si avto z vseh strani. Toda ne za dolgo; žoga jih je znova zavlekla na travnik, čeprav se je na dobrih sto metrov vstran ob gozdnem parobku belila dolga snežna za- plata, na kateri bi lahko izvedel slalom. V razredu nas je sprejela upra- viteljica šole tovarišica Angela Ročnik. V razgovoru nam je upravite- Ijica zaupala, da ima dela čez glavo, saj poučuje kar v treh iz- menah. Je namreč za celo polletje sama, ker je ena moč odšla na bolniški dopust. Tako poučuje razredni pouk v prvem razredu, poleg tega pa ima kombinirani pouk za tretji, četrti in peti raz- red, ter šesti, sedmi in osmi. »■Zdi se mi, da ne bom mogla vzdržati!« je potožila. »Kaj ne morejo dobiti dodatne moči za ta čas?« smo bili rado- vedni. »Že večkrat sem prosila, pa pra- vijo, naj si kar sama poiščem. To pa je nemogoče!« Razumeli smo jo in se čudili, kako to, da nimajo na občini ra- zumevanje, saj bi vendar lahko za ta čas dali neko moč s štirih večjih osnovnih šol v dolini. Kasneje nam je tovarišica Roč- nikova zaupala, da bodo letos vendarle začeli s prepotrebnim obnavljanjem šole. Tako bodo vstavili nova okna, nova tla, raz- širili bodo eno učilnico; na pod- strešju bodo uredili eno sobo za pisarno, drugo pa za pionirsko so- bo — v kleti bodo opremili kuhi- njo ter predvidoma vgradili tudi peč za centralno ogrevanje. Prav tako bodo tudi uredili sanitarije. Posebno važno pa je, da bodo že konec maja začeli z gradnjo enoj- čka, kjer bo stanovanje za uči- telja. Šempeter pred turistično sezono Spet so raz šempeterskih spo- menikov sneli zaščitno prevleko, ki jih čez zimo varuje pred vre- menskimi neprilikami. Tako je ta edinstveni primerek rimske pro- vincialne umetnosti v Jugoslaviji po letošnji dolgi zimi spet pristo- pen za obiskovalce. Šempeter ima le kulturnozgo- dovinske vrednosti redkega slove- sa, uvrščal naj bi se tudi med naj- pomembnejše tovrstne turistične privlačnosti, ne le v celjskem pod- ročju, moral bi imeti splošnejši, celo evropski sloves. V znanstve- nem pogledu ga že ima. Ce raz- grne npr. Postojnska jama turistu skrite naravne lepote v vsem raz- košju, potem Šempeter v tem ne zaostaja, le da gre za drugo plat: obiskovalec more občudovati delo starodavnih umetnikov, žitje in bitje dobe, ki je prekrita s patino stoletij... Z drugimi besedami: gre za kulturnozgodovinsko, umet- niško in turistično atrakcijo prve- ga reda. In vendar se zdi, da smo vse doslej premalo poskrbeli za pri- niemo propagando. Dve že dokaj obledeli tabli na vsaki strani na- ^^■Ija, s samo slovenskim napisom (vrhu vsega še netočnim, saj so izkopavanja že davno prenehala!) Se posebej za tujega turista nista Predstavljali dovolj vpadljivega in razumljivega opozorila. Ce pri- štejemo še relativno drag vodič, "^ekaj razglednic, ki jih obisko- valec lahko kupi, pa kakšno po- večavo spomenikov v izložbi po- tovalnega urada in že smo na kraju. Z zadovoljstvom pozdravljamo Pobudo celjske turistične zveze, ki pred kratkim povabila odgo- vorne ljudi in strokovnjake, ki so Sklenili, da se stanje izboljša. Pri samem odcepu z glavne ceste bo- ^0 postavili veliko tablo, prav ta- ^Q še dve na obeh straneh Šem- petra in eno na Trojanah (kazalo ..^ jo postaviti še nekje pred Ce- J.^m z mariborske strani). Natis- v^l^ bodo tudi nov prospekt. Prav r;^o so sklenili, da pripravijo vse gjtrebno za nadaljnja sondažna JZKopavanja, ki bi odkrila ev. no- najdbe. Želimo, da bi celjska turistična zveza oskrbela sredstva in pri- tegnila k sodelovanju vse zainte- resirane. Prva skrb bo izdelati dovolj velike, okusne in razum- ljive table, v vsaj še dveh tujih jezikih. Prav gotovo bo število obiskovalcev od lansidh 12.000 ob- čutno naraslo in to ne brez po- mena. Pripis uredništva: opozarjamo bralce, da bomo s prihodnjo šte- vilko začeli objavljati šempeter- ske razglednice: fotografije reli- efov z mitološko vsebino. Kratek spremni tekst bo razložil pomen vseh motivov iz zakladnice grško- rimskega bajeslovja, ki jih v Šem- petru ni malo. S tega gledišča, v poljudni obliki, spomeniki še niso obdelani, zato smo prepričani, da bomo s tem ustregli vsem tistim, ki so videli doslej v posameznih prizorih več ali manj le gole ali slabo oblečene figure. Še posebej pa utegne to koristiti voditeljem šolskih ekskurzij, ki so pred dur- mi. Namesto neznatne in slabo vidne deščice na telegrafskem drogu bodo postavili velik opozorilni znak. S SEJE OBČINSKEGA SVETA SVOBOD ŠOŠTANJ" Jlli je pripravljenost že dovolj ... Prejšnji teden se je v Velenju sestal občinski svet Svobod in prosvetnih društev občine Šoštanj ter v kritični in plodni razpravi na redni letni seji sklenil, da bo v bodoče več neposrednega stika med občinskim svetom in posame znimi društvi in seveda tudi več pomoči kot doslej. Ocena preteklega leta kaže, da je kulturno življenje kljub nešte- tim pomanjkljivostim in pred- vsem finančnim težavam bilo do- kaj razgibano, saj je 789 aktivnih članov Svobod in prosvetnih dru- štev priredilo v okviru občine 151 raznoraznih prireditev. Največ odpade na dramska dela, in sicer 57. Poleg tega je bilo 25 celove- černih zabavnih programov, 12 instrumentalnih koncertov, 18 pro- slav, 34 lutkovnih predstav, 1 pev- ski koncert, 1 literarni večer, 3 predavanja in 11 ekipnih šahov- skih tekmovanj, 14 gledaliških go- stovanj ter udeležba na okrajni in republiški dramski reviji. Dejali bi lahko, da je to dokaj lep ob- račun, če ne bi vedeli, da je bil pred leti še bogatejši. Tudi to je razumljivo, da vsa dela niso bila najbolj kvalitetna, kajti večini prosvetnih društev manjkajo strokovni kadri. Bolj porazno in boleče pa je nedvomno število obiskovalcev na teh prireditvah. Vrti se okoli 22.000! To pomeni, da je sleherni občan šoštanjske občine bil enkrat v letu na kul- turni prireditvi. Pa se pri vsem tem zgodi celo to, da na tem ali onem sestanku ali konferenci pa- dejo vprašanja: »Mi dajemo de- nar za kulturo, ne vemo pa, kako se izkorišča?« Vprašanje je na mestu, le to bi pripomnili, da bi bilo bolj utemeljeno, če bi tisti, ki ne vedo, kam gredo minimalna sredstva za kulturno dejavnost, postali obiskovalci prireditev, kaj- ti redke so predstave s polno za- sedeno dvorano. Letošnje leto bo po vseh izgle- dih dokaj zaostajalo. Začetek je slab in težko bo nadoknaditi to izgubo. Bržčas je letos najdelav- nejše prosvetno društvo v Šmart- nem ob Paki, ki se je edino ude- ležilo sektorske revije v Letušu, in to z dvemi deli. Svoboda Ve- lenje pa bo, tako vsaj pravijo, pomladi nadoknadila zamujeno. Ostala društva, razen Šoštanja, pa imajo izredno težke pogoje, saj nimajo marsikje niti dovolj prostorov za osnovno dejavnost. Tako je največja skrb članov v Pesju, v Šentilju, v Zavodnji, v Paki, v Topolšici in drugod ta, da si urede dom tako, da bo v njem možno nemoteno delati. Ne- kje že voda krepko pronica, dru- god nimajo garderobe, spet dru- gje ni stolov ali pa je oder ne- uporaben itd. Marsikaj rešujejo sami z dobro voljo, a vsega ni mogoče in sredstva so tako pičla; še posebej letos. Da pa je stanje še slabše, kot bi lahko bilo, pa je vzrok tudi v ne- delavnosti samega sveta Svobod in prosvetnih društev, ki je prvo polovico svoje mandatne dobe ze- lo slabo delal. Ni imel rednih sej in tako so društva bila prepušče- na sama sebi. Od osmih komisij je svojo nalogo opravičila le ko- misija za knjižnice pod vodstvom tovariša Šmajsa. Seveda pa tudi s knjižnicami ni bilo vse v najboljšem redu. 7 dru- štvenih knjižnic je lani izposodilo 1879 knjig, vložilo pa v obnovo le okrog 68.000 dinarjev, kar po- meni, da vseh sedem knjižnic ni dobilo dosti več kot 40 novih knjig. Pri tem pa je zanimiva ugotovitev, da so vse te knjige v vaseh že prebrane in da prav po- trpežljivo čakajo, kdaj bo matič- na knjižnica prišla naokrog z ob- ljubljenimi knjigami v kovčkih. Ker pa so letos še manjša sred- stva za dejavnost na razpolago, je vprašanje, če bodo Svobode ali društva namenile knjižnicam vsaj toliko kot lani. Klubsko življenje se še tudi ni uveljavilo, prostori so že, vendar pa ni kadrov za vodstvo in usmerjanje. Bržčas ta posvet odpira zanimi- vo in čudno nasprotje v industrij- sko močno razviti komuni - kajti kazno je, da je dovolj ljudi, ki so pripravljeni sodelovati, manjka pa režiserjev, pevovodij, knjižničar- jev, vodij klubskega življenja in ne navsezadnje sredstev. Prav za- to najbrž ni slučaj, da v osnutku občinskega statuta te občine ne zasledimo nobenih konkretnih do- ločil o vlogi kulture v komuni in perspektivnem usmerjanju, še manj pa o dolžnostih komune do razvijanja te enakovredne družbe- ne dejavnosti. Vsi amaterji ga poznaio Srečal sem ga vsepovsod tam, kjer so ljudje utegnili posvetiti del svojega časa ljubiteljskim tež- njam. Bil je na premieri in vseh ponovitvah podeželskega društva, sodeloval je na sektorski reviji ta- ko v Letušu kot v Šmarju, vodil je tečaje v Velenju, v Kostanje- vici, v Dolenjskih Toplicah, v Sto- rah, v Murski Soboti, v Mežici, v Celju itd. In kadarkoli sva se sre- čala je bilo razumljivo, da bo igra z njegovo lasuljarsko in masker- sko veščino mnogo pridobila. Ni ga igralca -— amaterja, ne režiserja, ki ne bi poznal njegove mirne, tihe besede in njegovih na- ravnost neprecenljivih uslug. No, da spoznamo, to je Vinko Tajn- šek, lasulj ar in masker celjskega gledališča. Za sabo ima že okrog 20 let strokovnega dela. Teater ga je že od malega mamil, saj je že kot mladenič nastopil v Velenju in Šoštanju še pred vojno. Vojna leta so ga kmalu privedla v vrste borcev, kjer je bil sekretar SKOJ za šaleško-mislinjsko področje. Kmalu po vojni ga srečamo v Zagrebu, kjer z mojstrom Celi- čem dela za opero, dramo in ba- let. Rahlo zdravje pa terja vrni- tev v domače kraje. Po 1950. letu ga srečujemo v mariborskem gle- dališču, dve leti zatem pa v Ce- lju. Te dni smo ga obiskali. Zaupal nam je, da masker ni poklic, če- prav je znano, da je prav ma- skerstvo posebna ljubezen tova- riša Tajnška in še to, da terja v vseh svojih tančicah dokajšnje poznavanje anatomije glave ter poustvaritveni dar za osebe, kot si jih zamišlja avtor ter režiser dela. In prav tovariš Tajnšek svoje znanje že vrsto let nesebično pre- naša na številne vrste mladih amaterjev, ki se nauče vsaj naj- osnovnejših potez, ki spremeni mladeniča v starca in obratno, potez, ki toliko pripomorejo k do- živetosti in resničnosti odrskega ustvarjanja. Prenovliena šola in še kai Ravnokar so vešče roke mojstra zarisale poteze starca na mladeni- čev obraz — lasulja, brada, brki in razoran obraz, potrebna bo le še dobra igra. CELJSKI TEDNIK STEV. 13. — 5. aprila 1963 Vlado Plaskan: TEŽAVE OPDRAVLJAJMO SPROTI Naš intervju Pri podružbljanju kmetijske obdelovalne zemlje in ob težnji za povečanjem površin kmetijskih socialističnih gospodarstev nasto- pajo nekatere težave in odprta vprašanja, ki pa jih je potrebno sproti reševati, da bi ne zastal tempo, ki v celjskem okraju po- stajaja vse hitrejši. Razumljivo je tudi, da v vsaki občini in na vsa- kem območju nastopajo specifič- ni problemi, obstajajo pa tudi vprašanja, ki so povsod aktualna. In prav o teh smo zastavili pod- predsedniku občinskega ljudskega odbora v Žalcu tovarišu Vladu Plaskanu nekaj vprašanj. Takole je nanje odgovoril: 2alski agrokombinat je lani na območju žalske občine pridobil z nakupi ali z najemi okoli 500 hek- tarjev novih obdelovalnih površin. Načrt pridobivanja novih površin za letos pa znaša za okoli 100 hek- tarjev več. Vsekakor že prvi meseci, v ka- terih je agrokombinat pridobil 150 hektarjev zemljišč — kar po- meni 25 odstotkov načrta —, ka- žejo v celoti uresničiti in celo pre- seči. Zemljo dajejo v nakup ali za- kup predvsem starejši kmetoval- ci, a tudi lastniki večjih komplek- sov obdelovalnih površin, ki spri- čo pomanjkanja delovne sile ne morejo obdelati zemlje tako, kot bi jo morali. V Savinjski dolini so se cene že ustalile, odvisne pa so tudi predvsem od kvalitete zemlje. Tako kupuje agrokombi- nat obdelovalne površine po ce- nah od 10 do 32 dinarjev za kva- dratni meter. Zakupnina pa zna- ša za hektar do 15 tisoč dinarjev. Ti osnovni in ustaljeni elementi so prav gotovo zelo ugodno vpli- vali na močno povečanje površin družbenega sektorja v preteklem letu. Toda, tu je potrebno predvsem poudariti, je dejal tovariš Vlado Plaskan, brez težav ni šlo. Že lani so se pojavile nekatere pomanj- kljivosti in težave, ki bi lahko resno ovirale nadaljnji tempo po- družbljanja kmetijskih površin. Eden od resnih problemov v lan- skem letu je bil, da se je vsota pridobljena kot zakupnina prište- lak davčni osnovi. Na ta način je bil kmetovalec zgolj zaradi togo- sti predpisa prizadet, če je dal zemljo v zakup. Letos je ta pro~ lem rešen z zveznim predpisom, ki zadevo ustrezno urejuje. Tu me- nim ,da je potrebno povedati in poudariti, kako je v takih prime- rih potrebno hitro ukrepati. Z no- vim zveznim predpisom je delo na tem torišču olajšano in sproš- čeno, novi predpis pa tudi deluje spodbudno. Prav tako je zanimiv še drugi moment pri tem. Ker agrokombi- nat kupuje zemljo po že ustalje- nih cenah, se pri manjših poset- nikih postavlja v ospredje socialni problem. V večini primerov žele kmetovalci z manjšimi površinami oddati socialističnemu sektorju na ta način, da bi ne dobili takoj vse odkupnine, temveč v mesečnih ob- rokih do smrti. Tu pa v nekaterih primerih takoj nastane vprašanje, koliki bi bili ti obroki in če bi za- dostovali za življenje. V nekaterih primerih bi bili obroki izplačil manjši od 10 tisoč dinarjev. Zara- di tega smo se odločili, da ta na- čin odkupa zemljišč uporabljamo in da se agrokombinat z ustrezno pogodbo zaveže za redna izplačila, vendar pod pogojem, da lastnik ni mlajši od 60 let — oziroma lastni- ca 55 let. Prav gotovo ne moremo govoriti o številčnosti primerov, kjer bi v ospredje nastopal social- ni moment, vendar je tudi takih primerov nekaj. Zaradi tega smo se odločili, da bo občinski sklad razen številnih drugih nalog, imel tudi to, da bo namensko dotiral agrokombinat. Gre za tole: če odda kmetovalec zemljo agrokombinatu, a je spri- čo malih površin mesečno odpla- čilo manjše od deset tisoč dinar- jev, se agrokombinat kljub temu zaveže, da bo kmetovalcu plačeval po 10 tisoč dinarjev, razliko pa bodo krili iz sredstev občinskega sklada. To je vzporedna naloga sklada. prva pa je vsekakor pomoč kme- tijskim organizacijam pri nakupu zemljišč. VSavinjski dolini spričo dobre kakovosti zemlje v mnogih primerih namreč ne zadošča kre- dit ,ki ga daje banka za hektar zemljišč, Zaradi tega je na našem območju obstoj tega občinskega sklada še toliko bolj potreben. M. L Predvolilna aktivnost v mozirski občini V začetku tedna je bil v Mozir ju skupni plenum občinskega od- bora SZDL, občinskega komiteja ZKS, občinskega sindikalnega sve- ta in občinskega komiteja ZMS, na katerem so govorili o vsebin- skih in organizacijskih pripravah na volitve. Poudarili so, da je treba posve- titi posebno skrb kadrovanju v novo občinsko skupščino. Treba si bo prizadevati, da se doseže večja udeležba neposrednih pro- izvajalcev ter žensk in mlajših ljudi v občinski skupščini. Nada- lje so menili, da bi morali pred- lagati za člane občinske skupšči- ne predvsem tiste ljudi, ki so se uveljavili v širckem organizmu samouprave kot dobri upravljalci. Na zborih volivcev kjer bodo predlagali kandidate, bodo največ govorili o doseženih uspehih v zadnjih petih letih na vseh pod- ročjih. Vsa predvolilna aktivnost bo prežeta s prizadevanji, da bi kar najuspešneje rešili tekoče za- deve, odprte probleme in naloge, zlasti najvažnejše, kot so boj za večjo produktivnost in etoonomič- nejše poslovanje, izpopolnjevanje sistema delitve, poglabljanje sa- moupravljanja in podobno. Na plenumu so govorili tudi • razdelitvi občine na volilne eno- te. Pri osvojitvi načela, da ena volilna enota izvoli enega odbor- nika, bo število volilnih enot ena- ko številu članov nove občinske skupščine. Ta naj bi štela 54 čla- nov. Na plenumu so izvolili tudi posebni politični aktiv pri občin- skem odboru Socialistične zveze, ki bo vodil in koordiniral obsežne politične priprave na bližnje vo- litve. Podobne politične aktive bodo imenovali tudi pri vseh kra- jevnih organizacijah Socialistične zveze. Na koncu so še sklenili, da bodo okrepili politično aktivnost v pred- volilnih pripravah in pritegnili k tej nalogi najširše delovne mno- žice. -er Najbolj Dspešni na področju krvodajalstva v 12 osnovnih organizacijah Rdečega križa na območju mo- zirske občine je vključenih 4512 članov vključno s podmladkarji, kar predstavlja 29 odstotkov vseh prebivalcev v občini. Vsi šoloob- vezni otroci so člani podmladka, kar je vsekakor ipohvalno. V lan- skem letu je organizacija RK po- svetila največ E>ozomosti kravo- da j alstvu, borbi proti alkoholizmu in socialnim problemom. Lani se je zdravilo v bolnišnicah večje število alkoholikov. Organizacija RK je skrbela tudi za delovanje šolskih mlečnih kuhinj. V šolah se hrani blizu tisoč otrok. Manj uspehov pa so dosegli na področju malih asanacij predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. VLAK IZ ALUMINIJA Na sedmem mednarodnem sej- mu tehnike v Beogradu bo tovar- na »Janko Gredelj« iz Zagreba prikazala obiskovalcem tudi svoj novi prodzvod — aluminijasti vlak. Gre za novost, ki jo je tovarna osvojila in ki Ido hitro znana na- šim ljudem, saj bodo novi lepo izdelani vlaki kmalu drseli po vseh progah po domovini, a tudi zunaj naših meja. Značilno je tu- di to, da so se pri konstrukciji novega hitrega vlaka odločili za motorno lokomotivo, kar še v večji meri povečuje udobnost in hitrost — torej dve značilne zah- teve sodobnosti. O TURIZMU IN KULTURI Občinski odbor SZDL v Šmarju pri Jelšah je pretekli petek pri- pravil širši plenum o vprašanju turizma in kulture v šmarski ob- čini. Plenuma so se udeležili čla- ni občinskega komiteja ZKS ter predsedniki turističnih in kultur- nih društev. Predsednik komisije za družbene organizacije pri ob- činskem odboru SZDL tovariš Sandi VIDECNIK je izčrpno po- ročal o delu komisije, ki je pre- tekli mesec imela preko 20 po- svetov po vseh krajih šmarske občine s predstavniki družbenih organizacij in društev. Stvarne ugotovitve so bile jKKllaga za ži- vahno razpravo, ki se je razvila na plenumu. Oboje je potrebno na Smarskem pospešeno razvijarti. Turizem je za šmarsko gosixxiar- stvo izredno zanimiva panoga, ker so v šmarski občini za to zel« ugodne razmere. h Sadike smo dobili v okolici Slov. Konjic je bil« pred kratkim slišati govorice, da kmetijska zadruga ne bo pravo- časno dobila sadik za nove nasa- de vinogradov, ki so jih lansike leto zrigolali. Z namenom, da be nekoliko podrobneje zvedeli, kaj je zadruga ukrenila, da bo ta zem- lja pravočasno zasajena, smo po- vprašali inž. Seliha, ki nam je .po- vedal tole: «-Za nove plantaže smo piotrebn« sadike naročili že takoj, ko srn« pričeli s pripravo zemlje. Zaveda- li smo se odgovornosti, ki smo j« prevzeli z rigolanjem kakih 50 ha zemljišč v Skalcah, ki bo v naši okolici prvi večji plantažni nasad. Toda izredno močna zima je prf podjetju, kjer smo naročili sadike za vinogradni nasad, slednje sko- raj v celoti uničila. Tako nam ni preostalo drugo kot da se takoj obrnemo na druga podjetja, ki pri- pravljajo ustrezne sadike. S tei» nam je uspelo, da smo jih pravo- časno prejeli v zadostnih količi' nah, te dni pa smo že pričeli s sa- jenjem. Vse to je omogočilo, d» bodo naši načrti v pravem čas« uresničeni. Plantažne nasade ^ Skalcah bomo torej uredili v roksi» ki je bil v načrtih določen,« j« končal tovariš Selih. Celjski fotoamaterji Pretekli četrtek je imelo občni zbor celjsko foto in kineamater- sko društvo. Občni zbor je bil iz- redno dobro obiskan, saj so manj- kali le štirje člani, po intenziv- nosti pa je bila i>odobna tudi raz- prava na občnem zboru. Člani kluba so menili, da se spričo spreminjanja pogojev dela fotoamaterjev spreminjajo nujno tudi oblike dela društva. Zaradi tega so še posebej poudarili dve nalogi, ki jih bodo morali izpol- niti v naslednjem obdobju — po- trebno bo ol^repiti sodelovanje in pomoč šolskim foto-krožkom, ra- zen tega pa bo potrebno v še večji meri podpirati prizadevanja za napredek fotoamaterjev. Za slednjo nalogo so predvsem potrebni urejeni delovni prostori, kar so ob prizadevnosti nekaterih članov in predvsem gospodarja kluba letos uspeli urediti. Vedeti je namreč treba, da je klub sprejel do kraja zanemarjene in zaipušče- ne prostore, ki jih je bilo potreb- no v celoti obnoviti. V ta namen je društvo investiralo tudi znatna sredstva, hkrati pa so uredili pri- jeten klubski prostor, kjer imajo člani društva redne četrkove se- stanke. V novi odbor so člani enotno znova izvolili tov. Bena Krivca, kateremu hočejo znova zaupati vodstvo društva, saj je predvsem njegova zasluga, da se je klub ta- ko hitro povzpel iz dolgoletnih težav, ki so ovirale nemoteno delo. Zadnja povoden j Savinje je nekoliko podaljšala predvideno dokon- čanje griškega mosta. Voda je odnesla leseno oporo pod srednjim delom nedokončanega mostu, tako da se je osrednji del vsedel za dobra pol metra. Skoda je občutna, čeprav menijo strokovnjaki, da bo možno dvigniti žclezobetonsko maso. Dela se bodo zavlekla do jeseni. Zasuti morajo še strugo ob Savinji. To je doslej neko- liko prepočasi vršila Uprava za ceste, sedaj pa je to prevzela Vodna skupnost. Prebivalci se že vesele novega mostu, kajti prehod preko rudniškega zadaje nemalo skrbi vsem. preveč ali premah? Sele sedaj lahko podrobneje ocenjujemo škodo, ki je nastala na kmetijskih površinah zaradi letošnje nenavadne zime. Bržčas bo največ škode zaradi dejstva, da v jeseni posejane žitnine niso pravilno prezimile in da bo v mnogih primerih potrebno povr- šine znova posejati. Zaradi tega je razumljivo, da je vsak dan, ki ga kmetovalci sedaj zamudijo, la- hko več kot dragocen — usoden je lahko. Strokovnjaki namreč so- dijo, da je že načrt spomladanske setve bil razmeroma napet, da pa se je spričo teh pogojev naloga še zaostrila. Toda veliko škode na kmetij- skih površinah so napravili zlasti manjši potoki, ki so se po oto- pitvi snega razlili čez bregove in poplavili obdelovalno zemljo in travnike. Tu veliko pomoči ne bo. S pravilnimi agrotehničnimi ukre- pi bo sicer možno nekoliko na- doknaditi izgubljeno, vendar ra- čunajo, da bo več krme kisle, kot je to v normalnih pogojih. Zaradi tega se kot imperativ postavlja vprašanje hitrejših re- gulacijskih in meliorativnih del, in sicer ne samo v Savinjski do- lini in na Imenskem polju, tem- več povsod, kjer voda ogroža nor- malni pridelek. Zaradi tega upravičeno sodijo, da bo to ena od prvih nalog, ki jih bodo kmetijske organizacije morale uresničiti. Kajti gotovo je, da spričo posebnih predpisov tudi sistem meliorativnih ded na po- sameznih področjih v veliki meri pomaga h konsolidaciji osnove našega kmetijstva — zemlje. Do- kaj prepričljive so namreč izkuš- nje, da je visoko intenzivno kme- tovanje možno le na površinah, ki niso podvržene stalnim prelivom vode in podobno. V zadnjem času pa je potrebno vse bolj paziti tudi na krmno osnovo. Kajti hiter raz- mah živinoreje to vse bolj terja, sicer se zna zgoditi, da bo stalež živine v okraju zadovoljiv, da pa bomo istočasno lahko ugotavlja- li delno podhranjenost živine. Za- radi tega se tudi v tem primeru dokaj jasno vsiljuje misel, da je poitrebno to panogo kmetijstva obravnavati kompleksno in da je v začetku potrebno tudi za ures- ničenje smotrov vlagati za melio- racije in regulacije določena sred- stva. Odrekanje te potrebe bi bila namreč zelo kratkovidna politika. ' -1. Prvi klubski prostori i]ui!ske tehnike Klub Ljudske tehnike v celjskem podjetju »Klima« je odpri v soboto lične klubske prostore. Razen lepo urejene klubske sobe so do otvoritve uredili tudi zelo izpopolnje- no temnico. Za klubsko sobo pa so ta čas nabavili tudi le- po izbrano knjižnico, nadalje radijski in televizijski spre- jemnik. Tako bo klubska so- ba dejansko služila za ure razvedrila vsem članom ko- lektiva. Zanimivo je, da klub Ljud- ske tehnike v »Klimi« deluje že pet let in da je v tem času od prvih začetnih težav pre- rasel v enega izmed najbolj- ših klubov Ljudske tehnike v našem okraju. Prav vse sek- cije so se pri njih uveljavile, med Celjani pa je ob razsta- vi, ki so jo priredili v izlož- benih oknih uprave, najbolj znana foto sekcija. Ekspona- ti so namreč bili vredni, da bi jih člani te sekcije razsta- vili tudi na redni razstavi. Razen te sekcije pa se je zla- sti učinkovito uveljavila stroj- na sekcija, nadalje avto-mo- to krožek in podobno. Skratka, pri njih dela v klubu dela nikoli ni premalo — skoraj bi lahko rekli, da ga je preveč, in da je včasih vse obveznosti le s težavo možno izpolniti. Najbolj ve- seli pa so dejstva, da pri njih klub Ljudske tehnike ni le »skupina ljudi«, temveč, da gre za klub, ki zajema sko- raj vse člane kolektiva. M. L Ali je to prav? TOVARIŠ UREDNIK! pod zgornjim naslovom je bil ob- javljen v CELJSKEM TEDNIKU dne 22. marca članek, na katerega odgovarjamo z naslednjim pojas- nilom: Občinski ljudski odbor Hrastnik nam je z dopisom št. 422-5/62-4 odstopil izračun katastrskega do- hodka posestnega lista št. 36 k. o. Sv. Štefan, davčna osnova 74.336 din, last JAKL MAKSA in Berte ter zaprosil, da le-to obdavčimo za leto 1962 ker sta na našem območju kupila nepremičnine in se semkaj odselila. Na podlagi teh podatkov smo zavezanca obdavčili za leto 1962 z odločbo št. 422-814/62-4/5 po za- konitih določilih odredbe o do- hodnini, odloka o občinskih dok- ladah in zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizva- jalcev. Zaradi višje stopnje ob- činskih doklad in prispevka za zdravstveno zavarovanje v raz- merju na leto 1961 je bila skupna odmera davka seveda višja za le- to 1962. Zoper odmerjeni davek je JAKL Berta vložila pritožbo, ka- tero pa je komisija za reševanje davčnih pritožb ObLO Celje z od- ločbo št. 422-636/62-3/5 rešila ne- gativno. Ker je pritožiteljica v pritožbi omenila, da je račun davka za leto 1962 že plačala 6.000 din ob- čini Hrastnik, smo zaprosili obči- no Hrastnik za pojasnila, katera nam je odgovorila p>ritrdilno in istočasno tudi predkazala vplača- ni znesek 6.000 din naši občini v dobro davčnih zavezancev JAKL Maksa in Berte. O tem smo takoj obvestili JAKL Maksa z dopisom in mu pojasnili, da dolguje sedaj namesto odmerjenega davka 31.100 din samo še 25.100 din. Prisilna izterjava s F>opisom radijskega sprejemnika je izvrše- na šele 9. 2. 1963, čeprav je dolžni znesek zapadel v prisilno izterja- tev že 18. 11. 1962. Po čl. 145 uredbe o dohodnini (Uradni list FLRJ št. 22/61) je davčni zavezanec in njegovi dru- žinski člani nerazdelno porok za plačilo zapadle dohodnine. JAKL Maks živi v skupnosti z ženo Ber- to in je bila prisilna isrterjava s popisom radijskega sprejemnika last JAKL Maksa zakonita. Davč- ni izvršitelj mu je ob priliki po- pisa radijskega sprejemnika to pojasnil in celo pokazal zadevni člen uredbe o dohodnini. Oklic o javni prodaji za 5. 3. 1963 je bil izdan že 26. 2. 1963, stranka pa je dolg plačala 2. 3. 1963 na pošti Gorica pri Slivnici, torej štiri dni po izdanem oklicu. Oklic sploh ni bil na oglasni de- ski v Šentjurju, pač pa na oglasni deski krajevnega urada Slivnica. Oklic je bil skupinski z 25 davč- nimi zavezanci območja krajevne- ga urada Slivnica kateri je ostal na oglasni deski do razpisane dru- ge prodaje, ker ni prva v celoti uspela. Ako bi tov. JAKL 2. 3. 1963, ko je dolžni zaostanek pla- čal, pokazal odrezek poštne po- ložnice uslužbenki krajevnega urada Slivnica, bi le-ta črtala nje- govo ime na skupnem oklicu, kar pa ni storil. Pisek članka je bil osebno na tukajšnjem odseku za dohodke in mu je bilo vse pojasnjeno glede obdavčitve, ponovno in izčrpno mu je bilo pojasnjeno v obrazlo- žitvi negativne odločbe na vlože- no pritožbo, davčni izvršitelj mu je pri popisu NJEGOVEGA radij- skega sprejemnika tudi pojasnil zakonitost postopka in mu celo pokazal uradni list, zato bi glede očitka, da ne jemljemo zadeve resno in se ne zavedamo v celoti svoje odgovornosti, prej lahko mi trdili, da pisec ni jemal zadeve resno in se ni zavedal svoje dolž- nosti do pravočasne izpolnitve ob- veznosti do skupnosti. Sef oddelka za dohodke Ciril Ivanuša Kmetijski sejem v ospredju Celjsko podjetje »Izletnik« se je tudi za letošnjo sezono temeljito pripravilo. Zanimivo je, da so tu- di letos daJi še iposeben poudarek (razen številnim standardnim iz- letom) ogledu letošnjega kmetij- skega sejma v Novem Sadu, ki je zanimiv zlasti za naše kmetijske organizacije. V zadnjih letih je ta sejem vse bolj privlačen, saj ne prikazuje le eksponatov industri- je, M izdeluje kmetijske stroje, temveč tudi nekatere novosti na področju uporabe novih agroteh- ničnih smeri, novosti s področja zaščitnih sredstev, izkušnje neka- terih velikih kmetijskih kombina- tov pri nas in podobno. Istočasno pa tudi nekatere novosti predelo- valne industrije. To pa je le ena izmed dveh več- jih presenečenj »Izletnika«. Kajti v sodelovanju z Beograjskim pod- jetjem »Putnik« so pripravili tu- di zelo zanimiv in poučen izlet v Sovjetsko zvezo. Skupaj sodijo, da bo obseg po- slovanja »Izletnika« večji za oko- li 30 odstotkov, in sicer največ pri domačem in poučnem turiz- mu, kjer že po sedanjih dogovorih računajo na okoli 40 odstotno po- večanje obsega poslovanja. Zani- miva je tudi ugotovitev, da se bo- do močno povečale tudi poučne ekskurzije mladincev, za katere je podjetje odobrilo še poseben popust. Tudi tu v veliki meri pre- vladuje mladina iz delovnih ko- lektivov in vaška mladina. V glav- nem gre za oglede večjih indu- strijskih podjetij v državi ali za oglede vzorno urejei^ih kmetijskih kombinatov. Ko smo jih pobarali o novostih, ki jih razen tega pripravljajo (zlasti še za ekskurzije zadružni- kov in kmetijskih delavcev), so poudarili, da bodo letos prav te- mu posvetili posebno pozo.most. V vseh primerih bodo angažirali strokovnjake s posameznih pod- ročij, ki bodo izletnikom lahko pojasnili tudi nekatere podrobno- sti, ki jih zlasti zanimajo. Tako bodo v primerih, kadar gre za poučno ekskurzijo kmetijskih de- lavcev, mladih zadi-užnikov ali zadružnikov, angažirali kot vodi- ča kmetijskega inženirja. Sodijo namreč, da bodo tako poučni izle- ti še bolj uspešni. Ta pobuda pa je vsekakor hvalevredna. —mi CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 ŽENA•DOM • DRUŽINA Obiskali smo Celjsko mlekarno Namesto mlečne restavracije - mlečni bifeji Na nedavnih zborih občanov v celjslti občini so mnogokje raz- pravljali tudi o preskrbi Celja z mlekom in mlečnimi izdelki. Ob tej priložnosti so se občani večkrat vprašali, kako to, da je preskrba tako nepopolna tudi zdaj, ko vendar že kar lep čas v Celju dela nova, sodobna mlekarna. Toda v mlekarni imajo mnogo proble- mov in težav, za katere niso sami krivi. Ko smo obiskali celjsko mle- karno, smo se najprej močno za- čudili nad tem, da obrat dela sa- mo s tridesetodstotnimi kapacite- tami. Mlekarno je treba namreč še vedno obravnavati kot nedo- končano investicijo. Celjska mle- karna odkupuje mleko v glavnem le od celjskega kmetijskega kom- binata; ker pa je tega mleka mno- go premalo in ker doslej mleka še niso odkupovali od zasebnih proizvajalcev, so velike količine mleka dobivali iz šmarskega ob- močja. To pa je seveda proizvod- njo močno podražilo. V mlekarni menijo, da se bo z odlokom o prepovedi prodaje nepasterizira- nega mleka — ki ga bo občinski ljudski odibor verjetno sprejel — močno povečal odkup mleka od zasebnih proizvajalcev. Na to so se začeli pripravljati že zdaj in kaže, da bodo vložili veliko na- porov v organizacijo dobre od- kupne mreže mleka. Kar presenetljivo pa je, kako miniaturne prostore je projektant mlekarne predvidel za predelavo mleka. Tako v mlekarni nimajo kje skladiščiti mlečnih izdelkov, v tako majhnih kapacitetah pa — kot jim to omogočajo prostori — se jim na primer sira res ne spla- ča izdelovati. Vendar je prav to ena izmed možnosti, da bi se mle- karna lepše razvijala. Poglejmo: pozimi, ko je mleka malo, je pov- praševanje po njem izredno ve- liko. Poleti pa, ko ponudba močno poraste, potrošniki mleka ne ku- pujejo več v tako velikih količi- nah. Takrat bi bila >>rešitev« mle- karne samo v tem, da bi mleko predelovala. To pa je v sedanjih pogojih skoraj nemogoče. Zavoljo vsega tega in pa zato, ker so opustili svojo stransko de- javnost — podjetje »Mleko« je prodajalo tudi psrutnino in jajca — je predvidel kolektiv v tem le- tu za okrog 22 milijonov dinarjev izgube. Vendar kaže, da prihod- nje leto pri tem ne bo ostalo. Ko- lektiv je namreč vneto iskal mož- nosti, da bi to izgubo vsaj zmanj- šal, če že ne povsem pokril. Ker je preskrbo s perutnino in z jajci prevzela zdaj šmarska zadruga — »Mleko« pa je to dejavnost opu- stilo tudi zato, ker je terjala ne- kaj večjih investicij, ki jih pod- jetje ni imelo — s tem torej ne morejo več računati. Zato je ko- lektiv predlagal, da bi morda osvojili proizA'odnjo sladoleda ali pa brezalkoholnih pijač. Odločili so se za slednje in to zato, ker že ljujbljansike mlekarne s sladole- dom dobro oskrbujejo tudi naše območje. Ko pa so se odločili za proizvodnjo brezalkoholnih pijač, niso mislili na oranžado, limona- do in kokto. Gre za brezalkoholne pijače na bazi mleka, ki so ne- dvomno mnogo bolj koristne od onih »klasičnih«. Ta novi izdelek, ki bi bil poleg tega tudi verjetno cenejši kot so limonade in oranža- de, bi prodajali v mlečnih bife- jih, ki bi jih uredili v nekaterih celjskih prodajalnah mleka. Po- kazalo se je namreč, da je loka- cija za mlečno restavracijo v Mi- klošičevi ulici neprimerna in da bi bilo bolje v Celju zaenkrat ure- diti več mlečnih bifejev. Poleg teh brezalkoholnih pijač bi v njih prodajali še ostale mlečne izdel- ke: sir, smetano, mlečne narez- ke itd. V podjetju »Mleko« meni- jo, da bi bila ta dejavnost tako donosna, da prihodnje leto v pod- jetju ne bi več predvidevali iz- gube. Svet za blagovni pix)(met celj- ske občine je zdaj že imenoval posebno komisijo, ki bo vprašanje »stranske dejavnosti« celjske mle- karne dodobra proučila in upa- mo, odločila tako, da bo odločitev v korist tako kolektivu kot po- trošnikom. -1] Prodajalec in potrošnil^ Bi bili zadovoljni s postrežbo v naših trgovinah, če bi bil vaš pogovor s prodajalci takle kot je na primer tale? »Rada bi perilo in dokolenke za dečka.« »Starost?« »Trinajst let.« »Te številke pa nimamo, smo jo razprodali.« »Kaj pa v tistih svežnjih na policah, menite, da.bi v njih naš- li kaj primernega?« »Povedala sem vam, da je te številke zmanjkalo!« ^ »Pa saj vendar nimajo vsi tri- najsletni dečki iste mere. Pro- sim, pokažite mi nekaj teh šte- vilk, ki jih imate v zalogi, morda bo katera le prava!« Prodajalka je s kretnjo uža- Ijenosti, skoro malce trdo, polo- žila pred stranko zahtevano bla- go. »Poglejte tovarišica, prav tale velikost mi odgovarja!« »Pa ste le dobili kar ste iska- li!« To je bilo sicer res, vendar ne po prodajalkini zaslugi. Ce bi stranka namreč čakala na bla- go, ki bi ji ga le-ta ponudila, bi od- šla prav gotovo iz trgovine praz- nih rok. »Koliko stane tisti lestenec?« Stranka je z roko pokazala na lestenec, do katerega je bila pot zastrta z raznim blagom, pa tudi cena je napisana tako, da je ne more vsakdo prebrati. »Približno tisoč pet sto dinar- jev.« Prodajalec pa, ne da bi dvignil pogled od svojega dela, je stran- ko pustil čakati, čeprav takrat tli bilo v trgovini nobenih dru- gih kupcev. Tudi to se mu ni zdelo vredno, da bi ji pojasnil ceno brez tistega »približno«, ka- terega mera je lahko višja ali pa nižja. Za to iii prav nič čudno, če je stranka ta lokal zapustila in odšla po lestenec drugam, kjer pa so ji povedali cene še za osta- le lestence in ji celo svetovali, kakšen lestenec sodi v posamez- ne stanovanjske prostore. »Volno za pletenje bi rada. Barve: pastelno zelene, znamke »P rima«. »Te volne pa pri nas nimamo v zalogi.« »Pa jo boste morda kmalu do- bili?« »Je sploh nimamo naročene. Ker imamo volne dovolj, zato je pred jesenjo ne bomo več naro- čali.« Prodajalka je imela prav. Po- lice so namreč bile do vrha nalo- žene z volno vseh (ne) mogočih barv, ki pa v času, ko kupec po- leg kvalitetnega blaga želi kupi- ti tudi blago ustrezne barve, ne bo šla kdo ve kaj v promet. Ti-le primeri, ki' pa niso osamlje- ni, nazorno kažejo, na kakšne po- manjkljivosti naleti mnogokrat potrošnik in kako malo se neka- teri prodajalci zavedajo svoje vloge. Da POMNITE Ko kupujete nove čevlje, jih poskusite stoje. Ce vas tiščijo, jih raje ne vzemite. Prodajalkin »dober« nasvet, češ, da se bodo čevlji kmalu razširili, se bo uresničili le na račun zdravja vaših nog. Utihnili so vriski in petje; fantje, ki so to pomlad oblekli vojaško suknjo, so že v svojih enotah. Prišla so že prva pisma: pisma ma- teram, ženam in dekletom. Je tudi to ena izmed njih? (Pomlad IN ZDRAVJE OTROK Po mrzlih zimskih dneh, ki so I jih preživeli v tesnih prostorih, ali morda celo v vlažnih stanova- I njih, kjer je svoboda gibanja ta- • ko zelo omejena, se otroci pomla- di še tem bolj veselijo. Toda po- mlad ni tako nenevarna kot lahko to sodimo na prvi pogled. Pomlad izzove številne spremembe in lah- ko močno vpliva na mladi orga- nizem. Te spremembe nekateri imenujejo pomladanske krize, ki pri malih otrocih niso preveč moč- ne. Pri šolarjih in mladini pa so mnogo močnejše in jih je treba upoštevati. Spomladi se otrokom poveča apetit, njihovo stanje pa je mir- nejše in globlje. Utrujenost, ki jo mladi ljudje pomladi občutijo, po navadi spremlja zelo osvežu- joč spanec. V tem letnem času pa so mnogo pogostejše tudi nekatere bolezni, ki so v glavnem posledi- ca pomanjkanja sveže hrane in okoliščin, pod katerimi smo živeli pozimi. Najobičajnejše pomladanske bo- lezni so kašelj in številne infek- cije nosu in grla. Vendar nimaja prav tisti, ki se branijo pomla- danskih sprehodov. Prav nič ne- varen ni svež zrak in pr\i sončni žarki, če upoštevamo to pri obla- čilu. Ce se močno potimo, se mo- ramo velikokrat preobleči — to velja tudi za otroke. Ne izpostav- Ijajmo jih prepihu in nikar naj ne sedijo predolgo v senci. Zavoljo živahnih iger in prvega tekanja, pomladi otroke mnogo- krat bolijo mišice ter kolčni in nožni sklepi. Predvsem občutijo veliko utrujenost otroci s ploski- mi nogami, zato ne smemo poza- biti na njihovo zdravljenje. Hrana naj bo pomladi polna be- ljakovin, zatorej dajajmo otroku več mleka, jajc, mesa in svežih mesnih izdelkov, pa veliko zele- njave in sadja. Pazimo zlasti na vitamine, ker le ti zmanjšujejo utrujenost in organizem celo os- vežujejo. S. ALI VESTE TUDI TO SI ZAPOMNIMO Pozlačene okvire čistimo z oc- tom, nato jih izperemo in sušimo. Krzna, pa čeiprav smo jih za- vili v plastične vreče, moramo spraviti na suho mesto. Oblačila iz umetnih vlaken (ny- lon itd.) likamo s poltoplim likal- nikom z leve strani, svilo pa li- kamo s poltoplim likalnikom. Da bi z obleke odstranili vonj bencina ali kaiterega drugega sred- stva za čiščenje, ipodržimo obleko nelcaj minut nad paro. Žametne obleke bomo »osve- žili«, če jih bomo čez noč pusitili na svežem zraku. Madeže voska odstraniimo tako, da na madež položimo pivnik, nanj pa pritisnemo vroč likalnik. Bronaste predmete čistimo z li- moninim sokom. Z lakom namazani nohti se bo- do prej posušili, če jih bomo tik preden jih namažemo, namočili v mrzlo vodo. MEDENI POLJUBČKI Drobno zmešamo 10 dekagra- mov sladkorja in dva rumenja- ka. Postopoma dodajamo 2 deci- litra hladnega mleka, cimet, klin- čiče, malo soka pomaranče in to- liko moke, da je testo dovolj čvr- sto. Testo razvlečemo in ga z okroglim kalupom zrežemo na kroge, ki jiih namažemo z belja- kom in pečemo v posodi, nama- zani z voskom. PALAČINKE ZA BOLNIK.:. S SLADKORNO BOLEZNIJO Zmešajte rumenjak, dodajte sneg beljaka, narahlo preme- šajte in stresite v dobro poma- zano omletno ponev. Postavite v pečico, da nekoliko zarumeni, nakar namažite palačinko z ne- soljenimi dušenimi jabolki, jo opognite čez polovico in servi- rajte. ZELJNATA SOLATA ZA SLADKORNO BOLNE Zeljnate liste skuhajte v slani vodi, jih odcedite in zrežite na rezance. Prilijte olje in kis, do- dajte ščepec popra, pomešajte in jed je pripravljena. PROTI LAKOTI IN ZA PRAVILNO PREHRANO V nedeljo, 7. aprila bomo praz- novali svetovni dan zdravja. Le- tos so številne akcije v zdravstvu posvečene borbi proti lakoti, ki Že vedno grozi precejšnjemu de- lu sveta. V deželah, kjer je pre- bivalstvo povečini preubožno, da t>i si vsakdanjo prehrano, ki se v glavnem sestoji iz žita — obo- gatilo z mesom, z ribami, jajci, mlekom ali hranilnimi zelenja- vami, splošna nedohranjenost ^anjšuje odpornost proti infek- cijam. Zmanjšuje pa, razumljivo, tudi delovno storilnost. Narodno gospodarstvo ima od tega dvojno škodo: vsa večja bremena zaradi oolezni in pa manjši pridelek. Najpomembnejša žrtev lakote vendar otroci. Na milijone jih oboli in veliko tudi umre či- ^to preprosto zato, ker dobijo premalo beljakovin. Kar pa jih Preživi, so lahek plen drugih ^^troških bolezni. Edino zdravilo ^ to splošno nedohranjenost je proizvodnja živil. Le-ta naj bodo cenena, vendar polna beljakovin, vitaminov in drugih snovi, ki so organizmu potrebne. Verjetno pa je najtežja naloga, da bi vse pre- bivalstvo prepričali, da je te se- stavine treba uživati. To je vča- sih zelo težko, kajti navade in predsodki v prehranjevanju so globoko zakoreninjeni, in so včasih povezani z življenjem vsem ostalim narodov. Z izboljšanjem prehrane so v mnogih deželah prešle nekatere bolezni, katerih neposredni vzrok je nedohranjenost. Poglejmo, ka- tere bolezni so to: beriberi, skor- but, rahitis, golšavost, anemija in neka določena oblika otroške slepote. Te bolezni so izginile, ko- derkoli so vpeljali prehrano, ki je imela v sebi zadostne količine bistvenih snovi. Svetovno kampanjo proti la- koti je sprožila organizacija združenih narodov. Posebno ak- tivno sodeluje pri tej borbi Ev- ropa. Le-ta namreč v večini pri- merov ne pozna več lakote. Ven- dar so strokovnjaki tudi v Evro- pi ugotovili nekatere bolezni, ki so nastale zaradi pomanjkanja, ali pa zaradi nepoučenosti o pre- hrani. Letos, ko se bodo po vseh koncih sveta borili proti lakoti, bo treba poleg šolanja zdravni- kov in drugih strokovnjakov za prehrano in dietetiko, poskrbeti še za kvalitetnejšo vzgojo javno- sti. Slabo uravnovešen način pre- hrane je namreč še v mnogih primerih dediščina neznanja. Poznamo pa tudi nekatere pre- hranitvene bolezni. Gre za tista obolenja, ki jih posredno ali pa neposredno povzroča pretirana debelost. Le-ta je namreč v vseh razvitih deželah najbolj razširje- na prehranitvena bolezen in s svojo pogostnostjo zdaleč preka- ša vse bolezni pomanjkanja, ki jih povzroča pomanjkanje vita- minov. Da bi debelost premagali, zadostuje že, če primemo zmanj- šamo kaloričnost posameznih obrokov in če telovadimo. Zani- mivo je, da je po mnogih evrop^ skih deželah presežna teža pri otrocih in mladostnikih čedalje pogostejši pojav. Toda če je de- belost škodljiva v vseh letih živ- ljenja, je posebno nevarna v sta- rosti od 40 let naprej, zakaj od- tlej se teža kaj rada še poveča zaradi zmanjšane temeljne pre- snove in pa zavoljo manjše fizič- ne aktivnosti. Tudi vprašanje starih ljudi je zanimivo. Starejši ljudje namreč dostikrat trpijo zaradi nedohra- njenosti, ker v prehrani nimajo dovolj vitaminov in beljakovin. Zaradi pomanjkanja pravilno uravnovešene in lahko prebavlji- ve prehrane pa je postarani or- ganizem manj sposoben kljubo- vati poškodbam in infekcijam. Kot posod drugod, je akcija ob letošnjem svetovnem dnevu zdravja zajela tudi našo deželo. Akcija ni kampanjska in bo tra- jala vse leto. V tem času pa se torej ne bomo borili samo proti lakoti, temveč tudi — in pri nas morda predvsem — za pravilno zdravo prehrano prebivalstva. (]TlleQo se smodi Odkar lahko v celjskih mlekar- nah kupujemo samo pasterizirano mleko, je še več pritožb nad tem, da se mleko rado prismodi. Pov- prašali smo v celjski mlekarni, kako je s tem. Povedali so nam, da so gospodinje v mnogih pri- merih največ same krive, kadar se jim mleko prismodi. Najbolje je, da kuhajo mleko v aluminija- stih posodah z zelo ravnim dnom. Posoda, v kateri se kuha mleko, mora biti zelo čista. Prav je, da jo — preden vlijemo vanjo mle- ko — tudi oplaknemo z mrzlo vodo. In še eno zanimivost so nam povedali v mlekarni: pasterizira- nega mleka sploh ni treba kuhati. Že v mlekarni ga namreč na hi- tro segrejejo na 75 stopinj. PONOSNI FANTJE Sedeli so za eno tistih majhnih mizic v »Zvezdi«. Dva fanta in dekle. Smejali so se in fanta sta zbijala ša- le na račun deklice. Čuden je bil njihov odnos. Imela 5em občutek kot da mlada moža kar tekmujeta v tem, kdo bo z dekletom bolj oso- ren. »Povej mi, prosim, koliko je ura,« je poprosila. »Kaj pa še! Vsakih pet minut ti bom to pripovedo- val,« je revsknil večji. Ko se je užaljeno našobila, je ta njena jezica spet spro- žila val opazk na račun žen- skega spola. Ko so vstali in odšli, sta oba kavalirja pre- zrla, da deklica s težavo ob- lači plašč. Celo namuznila sta se drug drugemu, ko sta opazila, da ima zavihan ovratink. Deklici niti ni bilo preveč nerodno, mene pa je njihovo vedenje vendarle vzpodbudilo k premišljeva- nju. Odkod tem mladim, ros- nim mladeničem, tako mne- nje o ženskah? Kaj res ne vedo, da bi z ljubeznivostjo do svoje mlade tovarišice pokazali več moškosti kot s tistim neotesanim vedenjem, da o srčni kulturi niti te govorim? Zakaj pedagogi v šolah tako redkokdaj spre- govorijo o teh vprašanjih in zakaj navsezadnje tudi starši ne poučijo svojih otrok o tem, kako lepo je človeku, če je v družbi c vzgojenim tovarišem?! -ca V zadnji številki »Manekena« je tudi nekaj modelov za moško gar- derobo. Suknjič na tri gumbe in hlače v primerni barvi so še ved- no med moškimi zelo priljubljeno, pa tudi primemo oblačilo povišanje cen mesu pred dnevi je svet za blagovni promet pri občinskem ljudskem odboru v Celju razpravljal o predlogu podjetja »Mesnine« za povišanje cen mesu. Podjetje je ta svoj predlog opravieelo s tem, da je v težkem položaju. Preteklo leto nas je najprej prizadela suša, 0a,to zima, ki je nedvomno vpli- vala na živinorejo. Pri nas se je gtalež živine znižal za 15 odstot- kov. No, podjetje »Mesnina« pa kljub temu že sklepa pogodbe za odkup živine. Tako vsaj zaenkrat kaže, da s preskrbo Celja z mesom ne bo prevelikih težav. Ker pa se je zvišala tudi cena živini, je pod- jetje »Mesnina« predlagalo, naj bi cene mesu povišali za 10 od- stotkov. Zanimivo je, da s tem Celje še vedno ne bi preseglo cen, ki jih ima meso v Ljubljani in Mariboru. Nasprotno — kljub de- set odstotnemu povišanju — bi bilo meso v Celju še vedno nekaj cenejše kot v teh dveh mestih. CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 OB ROBU O kulturni reviji v Brežicah Povabil sem se na razgovor s tovarišem Radom Derma- čem, da bi me kot predsed- nik pripravljalnega odbora za medobčinsko kultumo-pro- svetno revijo seznanil z le- tošnjimi prireditvami v Bre- žicah: — Vprašujem v imenu bral- cev »-starega« okraja, ki o va- ših prizadevanjih na področ- ju kulture in prosvete ne ve- do veliko; je vaša revija en- kratna ali pa je morda člen v verigi takih prireditev v Spodnjem Zasavju? — Prireditve medobčinske kulturno-prosvetne revije po- stajajo tradicionalne. Lani je bila v Vidmu in po lanskem dogovoru smo na vrsti letos mi. Na prireditvah vsako le- to sodelujejo skupine iz ob- čin in sosednji Hrvatski in si- cer iz Zagreba, Sombora in Karlovca. — Je že znan spored ali že imate pregled nad vsemi na- stopajočimi skupinami? — Točen spored seveda še ni znan. Treba se bo ozirati še na želje ekip in posamezni- kov, zlasti onih iz bratske Hrvaške. Zanesljivo vemo, da se bo revija začela z nasto- pom pevskih zborov in reci- tatorjev, zaključila pa z ved- rim sporedom folklornih ple- sov, tamburaškimi nastopi in ob glasbi zabavnih orkestrov. Začetek revije bo 26. aprila, zaključek pa 4. maja. Poleg omenjenih skupin bodo na- stopale dramske skupine, po- sebnost pa bo gotovo harmo- nikarski večer. Poleg tega bo prirejena tudi razstava šol- skih foto krožkov in najbolj- še risbe iz šolskih zbirk. — In še morda precej pov- prečno vprašanje — kje bo- do prireditve in kako je z izdatki? — 2e v začetku sem omenil, da bo revija potekala pod pokroviteljstvom predsednika brežiške občine tovariša Se- petavca, organizacijo in se- veda tudi gmotne skrbi pa je prevzel občinski svet Svobod in prosvetnih društev. Prire- ditve bodo v novem domu kulture v Brežicah, ki je for- malno že bil odprt, toda med- občinska kulturno-prosvetna revija bo prva večja manifes- tacija ljudsko-prosvetne de- javnosti pod njegovo streho. Kr. SPREJETA DRUŽBENI PLAN IN PRORAČUN OBCINE BREZICE Nagel gospodarski razvoj Nedavno so se v domu JLA v Brežicah zbrali odborniki obeh zborov občinskega odbora Bre- žice, kjer so se na skupni seji seznanili s predlogom letošnjega družbenega plana in proračuna občine Brežice. Predsednik občine Milan SEPETAVC je uvoduma seznanil odbornike o eibanja gospodarstva v lanskem l&'tu, da oi tako lažje razumeli letošnji družbeni plan. Poudaril je, da je bilo lansko leto iz- redno važno za nadaljnje izgrajevanje gospodarskega sistema in je od delovnih kolektivov terjalo veliko prizadevanja, če so hoteli doseči planske naloge. Pla- nirani razvoj v 1962. letu je bil kljub nekaterim težavam presežen za 15,28 %. Močnejši porast proizvodnje je^ bil v obratu IMV, ki je lani dosegel za 420 milijonov bruto proizvodnje. Sprememba strukture investicijskih vlaganj in vre- menske neprilike so znatno vplivale na proizvodnjo gradbenega materiala tako, da je bila ta dosežena s 84,?? %. Ope- karna v Brežicah je lani nadaljevala z rekonstrukcijo, ki traja že več let. La- ni je pričela s programom rekonstrukci- je tudi tovarna pohištva Brežice, ki bo predvidoma do 1964. leta končana. To- varna bo tako povečala proizvodnjo na 6.000 garnitur pohištva. Tudi kmetijska proizvodnja je lani zaostala za pre;d- videnim razvojem. Vzrok neuspeli le- tini so sicer neugodne vremenske raz- mere, poleg tega pa je bila tudi pogod- bena proizvodnja razmeroma slabo or- ganizirana. Družbena posi-stva so lani pridobila le 140,50 ha obdelovalnih po- vršin. Zaradi zmanjšanja pridelka krme lahko pričakujemo znižanje števila živi- ne, kar pa bo imelo prav gotovo negativ- ne posledice v letošnjem letu. Lani je bilo v kmetijstvo inve;stiranih 482 milijonov dinarjev in to za dovrši- tev rastlinjakov v Cateških toplicah, gradnjo hlevov, nakup zemlje in potreb- ne mehanizacije. Predsednik je odbor- nike seznanil tudi o doseženih uspehih v gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, zdravstvu, trgovini, gostinstvu, turizmu, obrti, šolstvu, javni upravi, stanovanjski izgradnji itd. Ko je tolmačil družbeni plan za 1963. leto, je predsednik pou- daril, da je sestavljen na osnovi dosedanjih rezultatov in pogojev, ki jih je za gospodarjenje ustva- ril razvoj v 1962 letu. V letoš- njem letu predvideva plan na- daljnjo krepitev proizvajalnih sil, povečanje družbene proizvod- nje in narodnega dohodka v vseh gospodarskih dejavnostih. To bo obenem tudi osnova za nadaljnje izboljšanje življenjskih razmer prebivalstva ter krepitev druž- benega upravljanja. Pripomnil je, da bo za izpolnjevanje teh nalog potrebno voditi pravilno politiko investicijskih vlaganj. Naložbe se bodo usmerjale predvsem v ti- ste objekte, ki omogočajo hitrej- še aktiviranje vloženih sredstev, večji priliv deviznih sredstev in boljšo preskrbljenost tržišča. Kmetijstvu kot najpomembnejši panogi gospodarstva o občini, plan tudi letos pripisuje najpo- membnejšo nalogo, tako v po- gledu investicijskih vlaganj, druž- beno ekonomskih sprememb, ka- kor tudi v pogledu razvoja kme- tijske proizvodnje. Hitrejše po- večanje kmetijske proizvodnje je treba doseči predvsem v družbe- nem sektorju gospodarstva. Mak- simalno povečanje je treba do- seči tudi v ostalih panogah go- spodarstva s tem, da se produk- tivno vključi vsa neizkoriščena delovna sila. Z izpolnjevanjem sistema notranje delitve bo tre- ba zagotoviti realizacijo načela delitve po delu. Osnova za veča- nje osebnih dohodkov je gospo- darski uspeh, ki temelji na večji produktivnosti dela, boljšem go- spodarjenju in večji rentabilno- sti poslovanja. Po družbenem planu občine Brežice naj bi se bruto produkt v odnosu na lanskega dvignil za 16,26 %, družbeni proizvod za 10,62 %, narodni dohodek pa za 10,62 %. Na področju industrij- ske proizvodnje je predviden na- daljnji porast, in sicer za 53% ob enakem številu zaposlenih kot v preteklem letu. Tako povečan, plan sicer predvidevajo zaradi izredno močnega porasta v pro- izvodnji, saj predvidevajo, da se bo proizvodnja v obratu IMV po- večala v odnosu na lansko leto kar za 212 %. Vrednost kmetij- ske proizvodnje v družbenem sektorju kmetijstva, ki predstav- lja sedaj 4,5 % skupne vrednosti proizvodnje v kmetijstvu in bo letos predstavljala 7,4% od skup- ne vrednosti kmetijske proizvod- nje, pomeni 82 % povečanje; v zasebnem sektorju bo povečanje vrednosti znašalo le 8 %. Pod na- ravnimi pogoji, če ne bo elemen- tarnih nezgod, bo porast proiz- vodnje v poljedelstvu za 16 %, v vinogradništvu le za 2%, v sad- jarstvu za 41 % ip živinoreji 8 %. v gradbeništvu predvideva plan pove- čanje gradbenih del za 20 %, v prometu za 2 %, v trgovini pa za 10 %, Na pod- ročju turizma in gostinstva bo ob pove- čanem turističnem prometu dohodek po- večan za 8,9 %. Tu predvideva plan tudi investicijska vlaganja pri adaptaciji go- stišča na gradu Mokrice. V obrti pred- videva načrt porast obsega proizvodnje v odnosu na lansko leto le za 6 %, v družbenem sektorju obrti pa naj bi bil višji za 19,? %. Družbeni plan predvi- deva, da se bo povečala produktivnost dela v družbenem sektorju gospodarstva za 16,15 %, na podlagi tega je preldvide- no povečanje osebne potrošnje za 15 %. V družbeni standard naj bi vložili 642,000.000 dinarjev investicij. Ko je predsednik v celoti ob- razložil družbeni plan, sta ga zbora obravnavala ločeno in z nekaterimi manjšimi pripomba- mi sprejela. Prav tako sta oba zbora na ločenih sejah sprejela predlog proračuna za letošnje leto. Na to pa so odborniki na skupni seji sprejeli še nekatere sklepe. Med drugim so sprejeli sklep, da se Pletilnica v Dobovi preusmeri v proizvodnjo otroške in ženske konfekcije in preime- nuje v »DOKO« Dobova. Sprejet ie bil tudi sklep o ustanovitvi lastne komunalne banke. Bine Nova frgovina na Bizeljskem Končno je trgovsko podjetje »KRKA« iz Brežic ustreglo dolgo gojeni želji prebivalstva celotnega severnega dela pokrajine Bizelj- sko in 1. aprila 1963 odprlo novo poslovalnico z veliko izbiro ma- nufaktumega, galanterijskega in špecerijskega blaga. Tega dne so se zbrali v okusno prenovljenem trgovskem lokalu, kjer je nekdaj poslovala trgovina KZ, predstavniki podjetja »KR- KA«, povabljeni gostje ter prvi nakupovalci k svečani otvoritvi nove poslovalnice. Zastopnik pod- jetja tov. Kostevc iz Brežic je zbrane toplo pozdravil ter pouda- ril, da naj služi nova poslovalnica v vsakem pogledu tistim, ki jim je namenjena. Med otvoritvijo je bila izrečena še marsikatera vzpodbudna misel, ki bo pripo- mogla, da se bo Bizeljsko sčaso- ma uvrstilo med tiste kraje, kjer je domačin ali gost deležen solid- ne in kulturne trgovinske postrež- be. Bo Stanjska razglednica Oba Boštanja, zgornji in spod- nji, sta si v sevniški občini »iz- brala« najboljši mesti. Z galerije gledajo Boštanjčani na Savo in njen levi breg, na sedež občine, na pretežni del industrije v ob- čini. Nekoč, ko levi breg ni bil še tako razvit, je baje Boštanj v politiki doline igral eno izmed prvih violin. V spomin na tiste dni ima Boštanj dva »zračna mo- stova«. Eden je razpet čez Želez- niški tir železnice Sevnica—Novo mesto, drugi pa pokriva del Mir- ne v ravnini. Besedi, »je igral« pa ne pome- nita, da danes Boštanj nič več ne pomeni. Boštanj je vas, ki je v komunalnem pogledu po vojni dosegla lep razvoj. Uredili so si vodovod, pri katerem so vaščani udeleženi z nad osem milijonov lastnega prispevka. Vsaka hiša ima tekočo pitno vodo. Kanaliza- cija je zdaj naslednji komunalni problem, ki se ga lotevajo. Tudi v kmetijstvu pomeni Bo- štanj s svojo ugodno lego veliko. zlasti pa naj bi to področje v bodočnosti bilo eno izmed pro- izvodnih središč moderne kmetij- ske proizvodnje, saj ima kmetij- ska zadruga Boštanj velike na- črte. Spodnje Posavje je znano po zdravem humorju in Boštanj z okolico menda ni izjema. Prišla nam je na misel pobuda, da bi se naši bralci izkazali v sukanju satiričnega peresa. Zato »razpi- sujemo« mali konkurz, in sicer: 2.000 dinarjev za najboljši humoristični, toda zgodovinsko pogojen sestavek o nastanku obeh »zračnih mostov«, ki naj obsega največ eno tipkano stran in 1.000 dinarjev za najbolj du- hovit predlog, kaj z obema ob- jektoma storiti, da bi nehala bi- ti »mrtva investicija«. Pol tip- kane strani! Zadnji rok za ude- ležence konkursa je 15. april. Sicer pa je dobrodošel sleher- ni prispevek o življenju tega kra- ja, kjer je naš list našel že pre- cej bralcev. NAAPRILILI SMO TISTE... ... ki so verjeli, da so v kostanje- viškem gradu v ponedeljek sveča- no odprli kostanjeviško letno gledališče. Kostanjevčanom bi si- cer ne manjkalo iniciative za to, pač pa manjka v proračunu ob- čine sklad za kulturo, ravno tako pa. v Celju manjka sleherna sled po folklorni skupini, kajti celj- ska mladina obvlada predvsem twist. AMD Videm-Krško: Za varen promet Preteklo soboto je bil redni letni ob- čni zbor AMD Videm-Krško. Delo dru- štva je v izčrpnem poročilu prikazal tov. Cveto Bevk. Društvo šteje 244 članov, sekcija v Bre/stanici pa 110, je pa v ožjem pod- ročju mesta Vidma-Krškega še 85 last- nikov avtomobilov in motornih koles, ki niso člami društva. Vzrok zato je, da npravni odbor ni našel ustreznih oblik, ki bi bile zanimive za vse ljubitelje mo- tornega športa. Kljub nekaterim pomanjkljivostim je AMD doseglo zavidljive uspeh«, saj je po zaslugi dejavnosti tega društva, Vi- dem-Krško danes znano po vsej naši do- movini in tudi izven naših meja. V letu 1962 je društvo izvedlo tri prireditve v speedwaj', od katerih je bila ena med- narodno udeležbo. Domačin Franc Ba- bic pa je postal državni prvak v speed- way za 1962 leto. Za voznike motornih vozil je bilo v preteklem letu izvedenih 8 tečajev, tri- i*e za voznike A in B kategorije-amater- e, pet pa za pripadnike predvojaške vzgoje. Tako je 154 tečajnikov uspešno opravilo izpite in prejelo vozniška do- voljenja. V teku pa je tečaj za 45 kan- didatov. Društveno delo se je odvijalo preko komisij: šolsko-tehnične, za ceste in pro- met, sportnei propagandne, gospodar- ske komisije za vzgojo pionirjev. Ko- misija za ceste in promet je v mesecu varnosti in prometa in tudi pozneje pre- gledala vse cest« na območju občine. Na podlagi njenih ugotovitev in predlogov je bilo p(>stavljenih več novih promet- nih z,nakov, odstranjena pa vrsta ovir, predvsem na nepreglednih ovinkih in križiščih. Z letaki so opozarjali korist- nike javnih cest k redu, opremljena je b'la izložba s fotografijami prometnih nesreč. Vse šole v občini so z dodatni- mi predavaajfi posvetile precej časa problemom prometne varnosti. Na javni oddaji »Pokaži kaj veš o prometu« je sodelovalo 12 šol s 36 pionirji, ki so svo- je znanje posredovali občinstvu v nabi- to polni dvorani »Svobode« v Vidmu. Prav tako so pionirji sodelovali na po- dobnih tekmovanjih v Sevnici in Novem mestu. Iz tega je razvidno, da bo potrebno tndi v bodoče s takim delom nadalje- vati, da se varnost udele/ženeev javnega prometa in čuvanje zaupane družbene imovine še poveča. Tudi naši najmlajši miličniki — pionirji so uspešno sodelo- vali in pomagali uslužbencem Ljudske milice pri urejanju prometa v mestu Vidmu-Krškem. Za mopediste je bilo organiziranih 9 tečajev in sicer o znanju prometnih predpisov. Izpit je položilo 518 kandi- datov. Na občnem zboru je bil tudi sprejet program dela društva za letoš- nje lerfo. Novost letošnjega programa je predvsem ta, da nakazuje take oblike dela, ki bodo privlačne in zanimive za vsakogar, ki sc zanima za moto-šport. Občnemu zboru je prisostvoval tudi član AMZ Slovenije tov. Franc Novak. Poudaril je, da je treba uvajati v AMD novo oblike dela. S-cl. ________ Pionir — miličnik Joško Šaler obljublja da bodo tudi v bodoče pionirji — mi- ličniki tesno sodelovali z AMD in prom ^tno milico pri urejanju prometa na na- ših cestah. Navicljub skromnosti - o šoli v Globokem Se malo, pa bi me bile morda tovarišice v zbornici osnovne šole v Globokem prepričale, da bi ustregel njihovi skromnosti, češ, saj ni kaj napisati o tem učnem zavodu. Ali res ne? Mar ni zanimivo in hvalevred- no, da ima šola svojo »ekonomi- jo«. Mali zadružniki pridelujejo črni ribez, zelenjavo in sočivje — pa tudi med, saj imajo čebelnjak z 10 panji, na vrtu pa tople grede. Kadar ne kmetujejo in niso pri pouku — pa so vseeno v šoli — potem globošlci šolarji pojejo v šolskem pevskem zboru, igrajo v dramatskem krožku, šahirajo ali pa delajo red po šoli in ne samo v higiensldh kotičldh. Sedmi in osmi razred se priva- jata na življenje in na vlogo upravljavcev v njihovih razred- nih skupnostih. Ce pa k vsemu temu prištejemo še pionirsko in mladinsko organizacijo, potem la- hko ugotovimo, da jim dela ne zmanjka in njihovim učiteljicam tudi ne. Vse to, boste rekli, je veliko vredno, toda takih šolskih kolek- tivov je veliko. Prav. Potem pa sporočite, koliko je šol, kjer bi učenci in učitelji v slmpnem delu pri pogozdovanju zaslužili okoli 220.000 dinarjev in od tega denar- ja zgradili plot okoli šole, pa še za izlet jim bo ostalo. V Šentjanžu spotoma... če upoštevam splošno stanje cest po letošnji zimi, potem je dohod v to prijazno vas na Do- lenjskem »normalen«. Treba je precej spretnosti, da se izogneš luknjam, vsaj tistim največjim... Pa pustimo ceste vnemar tu- di mi. Kljub kislemu vremenu je v Šentjanžu na očeh tudi kaj drugega kot so slabe ceste. ...Na primer hmeljišča. Šent- janž je kot trdnjava obdan z žič- nicami, pa čeprav ni v ravnini — prej v hribih. Prav lep pogled mora biti v avgustu, ko temnoze- lene preproge valovijo v vetru. Hmelj v Šenjanžu ni novost. Tu- di pred krizo leta 1921 so ga go- jili. Tudi zdaj je večidel prve, ostanek pa druge vrste. O tretji in četrti vrsti ni vredno izgublja- ti besed. Proizvodni okoliš kmetijske zadruge Tržišče—Šentjanž ima tu okoli 90 hektarjev najboljše zemlje v družbenem sektorju, pre- cej zemlje pa nameravajo še od- kupiti. Šentjanž zbuja pozornost s svojo novo moderno šolsko zgradbo. Daleč naokoli ni take. Gradili so jo sicer počasi, toda letos so se otroci vselili vanjo. Upravnik zadruge tov. Tone Maj- cen je povedal, da je Šola rastla »v senci« šestih okrajev: mokro- noškega, trebanjskega, krškega, trboveljskega, novomeškega in za finiš celjskega. To je dokaz, kako dolgo je lezla iz tal, če so jo začeli graditi v času, ko je bil Mokronog še okraj. V Šentjanžu pa ne ostajajo sa- mo pri hmelju, živini, ribezlu in drugih kmetijskih opravilih. Vča- sih se lotijo kakšnega posebno tr- dega oreha kot so Vorančevi »Per- njakovi«. Sedemkrat so dramo igrali in še bi jo, če bi se reži- ser in nosilec glavne vloge ne »kostumiral« v pripadnika JLA. Prosvetno društvo v Šentjanžu nosi ime po heroju Milanu Maj- cenu, ki je 1941 leta s svojimi borci junaško padel po večur- nem boju z množico Nemcev, ki so prišli selit ljudi iz tega kraja. Nemci so sicer s pomočjo topništva in ob mobilizaciji veli- ke sile uspeli izseliti prebivalce n naseliti Kočevarje, toda le-ti niso nikoli imeli miru pred ma- ščevalci, ki so ostali v svobod- nih gozdovih. Povabili so me v Šentjanž ko bo cvetela pomlad, čisto zares bo treba večkrat tja. Zaradi le- pote kraja, zaradi njegovih pri- jaznih ljudi, zaradi trpke pre- teklosti, zaradi njihove sedanje in bodoče rasti. Pa tudi zaradi sebe — všeč mi je Šentjanž. -ek. Tudi V občini Brežice so sfekle volilne priprave Pred dnevi je bila seja občin- skega odbora SZDL v Brežicah, na kateri so obravnavali pred- vsem naloge občinskega odbora in krajevnih odborov SZDL v zve- zi s pripravami na volitve. Pred- sednik Ivan ZlViC je obrazložil, kakšni naj bi bili kriteriji pri iz- biri bodočih kandidatov za od- bornike občinske skupščine ter poslance za republiški in zvezni zbor. Na predvolilnih sestankih po vo- lilnih enotah ter zborih delovnih kolektivov bodo obravnavali sta- tut komune, prav tako bodo ob- ravnavali tudi statute gospodar- skih organizacij, kjer bodo ti pri- pravljeni. Tov. ŽIVIC je obrazložil in poudaril, da bo potrebno v občinski skupščini najti mesto tu- di ženam in mladini, ki do sedaj ni imela svojih zastopnikov v ob- činskem odboru. Tajnik občinskega odbora Vin- ko 2AGMAJSTER je nato obraz- ložil, kako bodo organizirane vo- lilne enote. Na seji so izvolili 17- članski aktiv, ki bo v občinskem merilu odgovarjal za pomoč pri izvedbi volitev, ter sprejel sklep, da v vseh krajevnih organizaci- jah izvolijo podobne aktive. Bine Mala kronika Brežice v času od 25. do 30. 3. 1963 je bil* na območju matičnega urada Brežice rojenih 5 deklic in 3 dečki. POROKE: Indjič Boro, kovinostrugar, stan. Ljub- ljana, Jeranova 6 in Kostanjšek Ljud- mila, stan. Ljubljana, Podtiška 33, p* poklicu frizer, pomočnica. SMRTI: Gobec roj. Lipar Alojzija, drnž. upoko- jenka, nazadnje stanujoča Dolenja va« 31, umrla dne 23. 3. 1963 v Brežicah, sta- ra 62 let. Jakovina roj. Drozovič Marija, soc. podpiranka. nazadnje stanujoča Pri- gorje, Zugrebačka 28. umrla dne 36. 3. 1963, stara "2 let. Škvarč roj. Marinček Rozalija. kmetovalka. nazadnje stanujo- ča dol. Skopice 53, umrla dne 26. 3. 1H3, stara "3 le*. CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 Tekmovanja predvsem v občinah Na zadnjem razširjenem plenumu okrajne zveze za telesno kulturo je o tekmovalnem sistemu in vzgoji kadrov poročal podpredsednik zveze tov. Karel JUG: Ko dajem analizo o minulem tekmovalnem sitemu moram poudariti, da vse bolj prihajajo do izraza lokalna in občinska pr- venstva, ki zajemajo na tisoče mladih ljudi. Tekmovanja so v naši telesni kulturi tista gibalna sila, ki mladino vežejo na dru- štva. Tu si preko redne in poseb- ne vadbe nabirajo ustreznega znanja, vzdržljivost, razvijajo psihofizične lastnosti, izpopolnju- jejo tehniko, taktiko, sisteme in podobno, na samih tekmovanjih pa merijo in tehtajo pridobljena znanja v neposrednih borbah z nasprotniki. Kritičen pogled v de- lo naših društev nas navdaja s skrbjo, ker opažamo, da je pre- malo smotrnega in sistematičnega dela s člani. Pokazatelji za to tr- ditev so rezultati na raznih tekmo- vanjih, kjer marsikje opažamo nizko stopnjo telesne kulture, da ne govorimo o kvalitetnih dosež- kih. Zato smatram, da naj bi bil celotni tekmovalni ■ sistem le izraz rednega in sistematičnega dela, temeljitih priprav, študija v na- ših osnovnih enotah, ne pa zgolj sredstvo za nastopanje za vsako ceno. Ce bi delo pri razvijanju telanovalnega sistema postaviU na takšne solidne temelje, bi bili tu- di delovni programi v društvih bolj konkretni, vsebina bogatejša in privlačnejša, pa tudi kvaUteta na zadovoljivejši ravni. Druga slabost pri razvijanju na- šega tekmovalnega sistema je iz- virala v izoliranju večine občin- skih zvez za telesno kulturo od izredno pomembnega faktorja, to je od organizacij za telesno vzgo- jo na naših šolah — od šolskih športnih društev — pa tudi od sindikalnih aktivov v podjetjih in ustanovah. 2e nekaj let opažamo, da število partizanskih in šport- nih društev v območju okraja ne raste, dočim nasprotno vse bolj rase j o šolska športna društva. Analize potrjujejo, da kažejo šol- ska športna društva iz leta v leto večjo aktivnost, zlasti na tekmo- valnem področju. Tekmovalni sistem v občinah je dobil v zadnjem času že kar močan poudarek. Tako je žalska občinska zveza prevzela v svojo organizacijo vsa tekmovanja od Partizana in za šole. Isto pot je ubrala tudi šmarska, šentjurska in v zadnjem času tudi šoštanj- ska. Podatki iz občinskih tekmo- vanj kažejo, da so ta v marsika- teri športni panogi in igri bolj množična kot okrajno. To je vse- kakor zdrav pojav. Kaže, da se vse bolj pribUžujemo uresničenju sklepov prvega jugoslovanskega kongresa za telesno kulturo pri razvijanju tekmovalnega sistema, ki se vse bolj postavlja in razvija v komuni. Okrajna zveza za telesno kul- turo je lani z majhnimi izjema- mi v celoti izvršila svoj program dela na tem področju. Pri organi- zaciji in izvedbi posameznih tek- movanj so bile določene slabosti in pomanjkljivosti. Kot nastopa- jo težave in pomanjkljivosti pri organizaciji občinskih prvenstev, tako se zaradi pomanjkanja ustreznega kadra te slabosti jav- ljajo tudi na okrajnih. Te slabosti pa niso bile nikdar rezultat ne- objektivnosti ah klubaškega gle- danja naših okrajnih komisij in njihovih sodniških zborov. V športnih igrah je prišlo, prihaja in bo prišlo tudi v prihodnje do raznih spodrsljajev, ki jih neka- teri prenapeteži kaj radi izrablja- jo za nerede in skaljevanje zdra- vih odnosov med ljudmi in ko- lektivi. Teh slabosti je bilo v na- šem okraju zelo malo. LE KLADIVAR Bodimo odkriti in povej- mo, da smo se pri tihih na- povedih za drugo kolo spo- mladanskega dela tekmova- nja v slovenski nogometni ligi ušteli za eno točko. Raču- nali smo tako na Kladivarja, kot zlasti še na železničarsko enajstorico Celja. Velenjskim rudarjem nismo pripisovali večjih izgledov za kakršen koli uspeh v srečanju s kra- njskim Triglavom, ki zanes- ljivo vodi na čelu jakostne lestvice s šestimi točkami na- skoka. Toda, dogodki na ig- rišču so se končali tako, da je ves izkupiček pobral le Kladivar, ki je premagal na igrišču pod Rakovnikom Od- reda-Krima z rezultatom 4:2. Lepo priložnost za popolen uspeh je zamudila železničar- ska enajstorica Celja, ki je pristala v dvoboju z ljubljan- sko Svobodo na remi, oziro- ma na rezultat 1:1. Velenjčani so bili kos bolj- šemu nasprotniku samo v prvem polčasu igre, ki se je končal 1:1, v drugem delu igre pa je moral nekdanji vratar Celja Devčič še štiri- krat pobrati žogo iz lastne mreže. Tako se je ta tekma končala z rezultatom 5:1 v korist Triglava. Po drugem spomladan- skem za vrti j a ju je Kladivar zadržal tretje mesto na lest- vici z devetnajstimi točkami ter razliko v golih 31:23. ŽNK Celje ima trenutno 15 točk ter izenačeno razmerje med danimi in prejetimi goli — 24:24. Velenjčani še kar na- prej tičijo na zadnjem me- stu; imajo pa komaj pet točk ter visoko negativno bilanco 15:43. Ce sodimo po rezultatih, ki so jih celjska moštva do- segla v jesenskem delu tek- movanja z moštvi, s kateri- mi se bodo srečala v nedeljo, potem bi lahko bili veliki optimisti. Kladivar se bo do- ma sestal s Slovanom, s ka- terim se je lani razšel z ne- odločenim rezultatom 2:2. Celjski železničarji bodo od- potovali v Maribor in se spo- prijeli s svojimi stanovskimi tovariši, katere so lani na igrišču pod Skalno kletjo premagali z najtesnejšim re- zultatom 1:0. In končno, lepo priložnost za dosego dveh točk imajo to pot tudi Ve- lenjčani, ki bodo gostili ig- ralce Delamarisa iz Izole. Lansko srečanje teh moštev se je končalo brez zmagoval- c4 in z rezultatom 1:1. -m Veranio vodi Konec prejšnjega tedna se je začelo okrajno prvenstvo posameznikov v ke- gljanja, na katerem sodelnje 36 tek- movalcev. Po prvem nastopu je vrstni red najboljših naslednji: 1. Ivan Veranič 870, Viki Vanovšek (oba Celje) 870, 3. Pavle Gerl (Elektro) 863, 4. Slavko Marinček (Celje) 859, 5. Edi Šunko (Ingrad) 857, 6. Štefan Krajnc (Elektro) 856 itd, V prvem nastopu so slabo metali: Lnbej 809, Zagorc 786, Šmon 724 in drugi. Od zunanjih tekmovalcev je najboljši peza Sinček iz Velenja, ki je podrl 836 kegljev, nadalje Jože Gerjevič iz Bre- žic (820), dr. Anti Svetina iz Šentjurja 820 itd. Tekmovanje bo z drugim nastopom zaključeno jutri zvečer. Vivod -192 cm v višino Skoda, da je prvi pregledni miting AD Kladivarja v nedeljo dopoldne zmo^ til dež, sicer bi se štiridesefi.Ti atletom in atletinjam pridružilo še nad 110 učen- cev in učdnk celjskih osnovnih šol, ki so se prijavili k tekmovanju, pa jim vodstvo spričo neugodnih vremenskih razmer ni dovolilo nastopa. AD Kladivar je v tem primeru ravnal več kot preu- darno, saj je tako preprečil marsikateri prehlad in druge nevšečnosti, ki jih lahko zapusti hladno in deževno vreme na mladih, a ne preveč utrjenih ljudeh. Kljub temu, da je bilo tekmovanje , zaradi dežja ter razmočenih zaletišč in ostalih naprav prekinjeno, se je ven- darle že prvi letošnji nastop celjskih atletov končal z nekaterimi odličnimi rezultati. To še posebej velja za mla- dega Vivoda, ki je pri skoku v višino premagal 192 cm. Rezultati najboljših so bili: ČLANI: 60 m: Zaletel 7.1 Ajdič 7.2, Vravnik 7.3; višina: Vivod 192, Kolnik 170, Kronovšek 165; krogla: Pikula 14.80, Kolnik 14.41, Vravnik 13.88. STAREJŠI MLADINCI: 60 m: Polutnik 7.5, Dom 7.5, Vodenik 7.8; met krogle: Vivod 13.02, Kronovšek 10.95, Dorn 10.45. MLAJŠI MLADINCI: 60 m: Medvešek 7.5, Leskovšek 7.6, Šketa 7.6; met krogle: Kavalar 14.07, Vozlič 13.58, Kresnik 11.37. ŽENSKE: 60 m: Lubej 8.2, Cede 8.4, Serbec 8.5; met krogle: Potočnik 9.93; met krogle (mladinke): Lubej 8.70; met krogle (mlajše mladinke): Šerbec 9.62. LEP USPEH MLADIH SMUČARJEV IZ BELIH VOD Zadnjo nedeljo v marcu je bilo ▼ organizaciji smučarskega kluba Črna na Koroškem spominsko tekmovanje v ve- leislalomu za pokal Toneta Okrogarja- Nestla. Tekmovanja so se udeležili tudi mladi člani šolskega športnega društva Bele vode. Med njimi je največji uspeh dosegla pionirka Ivanka Slemenšeik, ki je zasedla drugo mesto, medtem ko je pri članicah zmagala tekmovalka iz Be- lih vod Marija Melanšek. V ekipnem ocenjevanju članov so smučarji iz Be- lih vod osvojili drugo mesto, Naroločnik z Ljubnega pa tretje mesto. S pomladjo je prišel čas krosov, ki so navadno najbolj obiskane atletske prireditve ne samo pri nas, marveč tudi drugod. Spomla- danski krosi pomenijo tudi uvod v živahno in razgibano atletsko sezono. Zato upajmo, da se bodo takšna tekmovanja zvrstila tudi letos in da bo AD Kladivar, tako kot minula leta, tudi tokrat nji- hov pobudnik in organizator. Objavljeni posnetek pa prikazuje tek mladincev na lanskem okrajnem prvenstvu v krosu v Šentjurju pri Celju. Zlafa puščica ZA JOŽETA ŠTRAJHARJA Ob zaključku prejšnjega tedna je bilo v Celju okrajno tekmovanje v streljanju za >zlato puščico«. Pravico do tega na- stopa si je na prejšnjih občinskih tekmovanjih priborilo 76 strelcev; na tekmovanju pa je nastopilo 71 strelcev. Med njimi jih je prvih šest izpolnilo tudi normo (520 krogov od 600 možnih) za republiško tekmovanje, ki bo v ne- deljo v Novi Gorici. Rezultati prve šestorice: 1. Jože Štraj- har 545, 2. Marjan Dobovičnik 535, 3. Franc Hočevar 552, 4. Jože Korun 522, 5. Milan Aubreht 521, 6. Ervin Seršen 521. Rezultati najboljše šestorice kažejo na solidno formo celjskih strelcev. To pa daje npanjel, da se bodo tudi tokrat krepko držali na republiški reviji naj- boljših strelcev. Na okrajnem tekmovanju za zlato pu- ščico se je odlikoval še enajstletni Milan Burger iz Šoštanja, ki je dosegel kar 500 krogov, kar je vsekakor izreden rezultat za pionirja. ZUNTAR ČETRTI V nedeljo je bit v Instanbulu letošnji balkanski kros, katereiga so se udeležili atleti petih držav, med njimi tudi Jugoslavije. Kakor v ekipnem ocenjevanju tako se Jugoslovani niso kdovekaj uve- ljavili niti kot posamezniki. To prav tako velja za tri celjske atlete, ki so sodelovali na tem prvenstvu. Tako je bil Važič de- vetnajsti v članski skupini, ali zadnji od Jugoslovanov, Cebelova enajsta ali prav tako zadnja od jugoslovanskih tekačic. Najbolje se je držal mladinec Zuntar, ki je kot najboljši jugoslovanski pred- stavnik v svoji skupini zasedel četrto mesto. V času od prvega aprila do konca junija je v teku nova akcija za varnost prometa na naših cestah, ki ima naslov »PROMETNI ZNA- KI — CINITELJI VARNOSTI PROMETA«. Čeprav že naslov akci- je pove več kot dovolj, naj navzlic temu zapišemo, da je namenje- na prav vsem uporabnikom javnih cest, zlasti pa pešcem in kole- sarjem in prav tako pregledu cestne signalizacije ter predlogom zft. njeno izboljšanje. Za varen promet na cestah Na pobudo zveznih organov bosta letos v naši državi, dve akciji za zboljšanje varnosti prometa na cestah. Prva, ki nosi naslov >PROMETNI ZNAKI - CINITELJI VARNOSTI PROMETA, je v teku že od 1. aprila in bo trajala do konca junija, torej tri mesece. Njen namen je, da opo- zori in spozna vse koristnike cest, predvsem pa pešce in kolesarje, na pomembnost prometnih znakov na cestah, na njihovo važnost za varen promet. Akcija je namenjena tudi vsem voznikom motornih vozil, da tudi oni osvežijo znanje o poznavanju cestnih znakov in prometnih pred- | pisov. Pri nas je ta akcija že v teku, saj nam o tem govorijo tudi testi-1 ranja poklicnih in amaterskih voznikov. i Velika pozornost bo v tem času posvečena namestitvi in opremlje-1 nosti cestnih prometnih znakov. Hvaležni bodo vsi predlogi za boljšo I postavitev teh znakov, in podobno. In zakaj ne bi v tem času načeli ^ tudi vprašanja, ali so vsi cestni znaki v redu in kako jih ljudje upošte-j vajo, poznajo in podobno 1 Kot vse dosedanje, tako ima tudi ta akcija en sam namen, ta paj je — povečati varnost prometa na naših cestah, zmanjšati število pro-1 metnih nesreč in s tem zmanjšati tisti visok davek, ki ga prinaša tudi ; neupoštevanje cestno prometnih znakov. Akcija je namenjena vsem koristnikom cest. Zato bodo v njej sode- lovali ne samo prometno varnostni organi, temveč tudi društva Ljudsk© tehnike, avto moto društva, pionirski odredi in podobno. Možnosti za uspešen potek te akcije je veliko, treba jih bo samo poiskati. in izko- ristiiti. Njena popularizacija pa je nujna tudi zaradi osnovne misli, saj je akcija namenjena človeku. Za začetek bodo v vseh občinskih središčih celjskega okraja pripra- viili slavnosti in povorke, v katerih bodo sodelovali lastniki motornih vozil pa tudi mladina. Alpinisti na dobri poti... Po dolinah je sneg pobralo, zad- nji smučarji iščejo svoja tla na senčnih obronkih hribovja in tudi j tega skoro ne bo več. Ce pa uide ' pogled preko hiš in blokov na Otoku proti zahodu, ko sonce po- ljublja horizont, se zasveti še zad- njič belo. Da, tam še ni konec zi- me. Komaj utihne žvižg ledenega vetra in neha sukati sneg v gre- benih, oživijo strma pobočja, ka- lijo mir stoteri plazovi in izginja- jo v žlebove in podrast pod ste- no. Blizu smo, pa vendar tam zi- ma gospodari po svoje. V dolini med macesnom tišči na svetlo teloh svojo belo glavo in mači- cam v Logarski ni mar ledene noči. Tisoč metrov višje suče pr- šič v tankih, prozornih meglicah. Pa ta svet ni sam. Ni brez obi- ska in občudovalcev. Največ jih je spodaj, nekaj pa prav tam, kjer izgleda nemogoče in roka primrz- ne k cepinu. Kako lep glas, ko zaškrta jeklena konica dereze v zmrznjen srenec in leti izpod ce- pina, pa čeprav drugemu za vrat. Globina in mraz ostajata spodaj, mraz in negotovost, vedno bliže je greben in njegov sončni rob, vrh in stisk roke. Pol domovine je na očeh in daleč na obzorju še nekaj tujega — v nekaj urah pla- čilo za storjeno, trud in mrzH pr- sti gredo v pozabo, ostane svetal dan in vrisk v srcu: hvala za vse! Komu? Samemu sebi in svetu, v katerem živimo, v katerem je člo- vek vendar enkrat samo človek in svest si svoje bit in malenkosti. »Potipaj, pa boš videl« razlaga Čopov Joža zelencem v Vratih vsako leto posebej. Tisto, kar je od tu nemogoče je tam »steza za becikl«. Seveda po Joževo, pa ne- kaj le drži. Vsaka skrivnost je dolga do spoznanja. In to velja za vse, pa prav lepo pristoja tudi alpinizmu in njegovim »nemogo- čim« stvaritvam v stenah. Koliko in kaj čl<^vek zmore, se ne izmeri. Je tudi nemogoče. Le meja je ta- ko daleč, da je skoraj ne dose- žeš. Ce jo pa, je nihče ne izmeri, ker je prepozno in predaleč stran. Celjski alpinistični odsek ima svojo staro in trdno zgodovin«. Ne le doma in pri mladih ekstr«- mistih, pravo pot so urezaJi i« stari, predvojni, samo da danaSnJl segajo više in po težjem. 2e nek- daj so bila zapisana imena celj- skih planincev in alpinistov na skoraj vseh tri- in štiritisočakih Francije in Švice, na vrhovih Do- lomitov in avstrijskih konic, p« vojni pa tudi v stenah. Navez« našega odseka so kljubovale naj- težjimi stenami Mont Blanca in njegovih sosedov, dolomitskim zi- dovom, Celje je dalo tudi Hima- lajca. Vedno več je mladih, vrsti- jo se tečaji, izleti, predavanja in vežbe — šola dela mojstra. Za- gnanim in neučakanim postriž« krila gora sama. — Po lanskih skoraj 300 vzponih se odsek pri- pravlja na letošnjo letno sezon« z lepimi načrti. Najprej s plezalno šolo, ki začne s svojim delom i« 11. aprila v društveni pisarni io bo tam dobil vsak prve naptotk« in poduk, nato pa v skalo na po- skušnjo in vežbe. Pot je dOprt« vsakemu in vsaki, ki čuti veselj« in mu steza mimo rdečih lis in uklesanih stopov ponuja svoj mik in vabi v skrite tajne sten in plemenitega dela. Poleti bo odšla skupina najbolj- ših v Francijo ali Švico. Matičn« društvo, ki z vsem razumevanjera vrši svoje poslanstvo do alpiniz- ma, podpira alpinistično delo n« odpravah, saj le tako pridem« preko ozkih okvirjev in zapišem« slovensko besedo tudi v najtežj« kar skrivata led in granit tujik gorstev. Mladina, če ti je svet med ad- dovi pretesen in hrepeniš po le- potah in plemenitem boju s sa- mim seboj in uživaš z višin — na svidenje v četrtek, 11. aprila ob 19 v Planinskem društvu. SVOBODNI GOZDOVI Jurček jih je opazoval skozi okno, kako ^ S€ počasi vlekli ob hiši mimo cerkve in ^ most, dokler se niso izgubili za ovinkom. *^*^e dni ga je vselej, kadar je ugledal zele- |^^> motno se lesketajoče čelade, čudno spre- *^telo. Kasneje so mu postali vsakdanji in P se je zgodilo, da je kateri stopil iz vrste zavil v hišo, da bi poprosil vode, se Jurček ttmakniL , *yojska na umiku,« je rekel stari gospo- in premišljeno vlekel iz pipe. »Dobili so ihT S^^^i in sedaj beže. Eno samo željo jf^^jo: priti čez mejo, še preden bo vsega •^ttec. To pa ni daleč. Do konca bo šlo takole, je mislil Jurček, ki je že težko čakal tistega dne, ko se bo z očkom in mamico spet vrnil v mesto. Nenadni dogodki pa so v utrujenem umi- kajočem se sovražniku spet prebudili zver. Bilo je v aprilu, ko so se topli pomladni dne- vi menjali s pustim deževjem. Sedeli so pri večerji, ko jih je presenetil silen pok. Okna in vrata so se stresla v tečajih in vsem so zastale roke. »Most so pognali v zrak,« je rekla Pavla. Bili so vznemirjeni in so z negotovostjo pričakovali jutra. Prišli so kmalu po prvem svitu. Nič nena- vadnega ni bilo na njih, ko so jezdili mimo hiše. Ob razrušenem mostu so se ustavili — Jurček jih je napeto opazoval skozi okno. Kmalu so iz mesta pridrveli avtomobili in po vasi je zašumelo kakor v panju, kričali so in begali sem ter tja, potem so pa začeli vdirati v hiše. »Hinaus! Los!« so se zadirali nad ljudmi, jih suvali s puškami in jih izganjali na prosto. CD CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 ZASEBNA GOSTIŠČA se pripravljalo na turistično sezono V boljših pogojih OD MOZIRJA DO GORNJEGA GRADA IN LJUBNEGA ... Pot nas je zanesla v Zgornjo Savinjsko dolino, ki sodi med red- ke alpske doline v našem gor- skeim svetu. Temni gozdovi Mo- rirskih planin, Dobrovlja, Meni- ne, ter apnenčasti vrhovi Raduhe, Ojstrice ter drugi se bočijo nad utesnjenima dolinama, po kateri- ma se srebmkasto vijugata Savi- nja in Dreta. Male vasice in trgi fe stiskajo ob gozdnih parobkih in dotikajo vodnih poti. in v ta lep svet prihaja vsako leto vse več turistov, ki žele v miru preživeti svoj dopust in na- tural;! čimveč novih, svežih moči. PRED STO LETI Turizem je v tej dolini zaživel aelo zgodaj — že pred sto leti, o čemer priča knjiga gostov Erjav- čevega gostišča v Logarji dolihi iz leta 1862. Prav tako pa je za- nimiva tudi letnica ustanovitve savinjske podružnice slovenskega planinskega dmštva v Mozirju, to je 1893. leta, torej v dneh same ustanovitve slovenske planinske organizacije v Ljubljani. V tistih časih je turizem v Sa- vinjski dolini temeljil na oddaji aasebnih sob in malih privatnih gostišč in dosegel v času pred voj- no kar zavidljivo številko preko 30.000 nočitev, od tega do 1500 no- čitev tujih gostov. Prednjačila sta Logarska dolina in Gromji grad. Sledili pa so jima Ljubno, Mo- zirje ter ostali kraji. IN DANES ... Vojna pa ni prizanesla tej do- lini. Moralo je poteči več kot de- set let, preden se je ta dejavnost Hrenova gostilna v Kokarjih, ena najprijetnejših snova opomogla in šele pred krat- kim dosegla ter presegla predvoj- no stanje. Se vedno pa ostajajo največji problem prenočišča ter vabljiva gostišča, ki bi zmogla v vsem ustreči željam gostov. »V zadnjih letih so zgradili vi- kend naselja v Gornjem gradu in Mozirju, povečali prenočitvene kapacitete v Logarski dolini; zra- Pevčeva gostilna v Ljubnem sla sta ponesrečeni hotel »Rinka« v Solčavi in hotel n-Turist-« v Gor- njem gradu, toda vse to ne zado- šča potrebam, kajti prenočitvene kapacitete so še vedno manjše od predvojnih, medtem ko je število nočitev že preraslo le-te. Prav to pa je problem, ki ni rešljiv le z vlaganji s strani ob- čine, temveč je najbolje rešljiv s povečanjem oddaje zasebnih sob, ali gradnje dodatnih, manjših prenočitvenih kapacitet v okviru zasebnih ali družbenih gostišč. BOLJŠI POGOJI Do sedaj je bila občinska po- litika do zasebnih gostišč tista, ki je dušila razširjanje. Na našem popotovanju so lastniki zasebnih gostišč izjavljali naslednje: Jožica Hren v Kokarjih: »Že zdavnaj bi lahko oddajala pet sob, a nikakor nisem mogla dokončati začete gradnje. Poleg tega pa se bojimo, da nas bodo tako obdav- čili, da bi morali obrt oddati.« Alojz Kokovnik, direktor druž- benega gostišča »Savinja« v Na- zarju: »Pri prometu 21 milijonov ustvarjamo komaj pol-milijonski sklad za razširjanje in prvo kar nas čaka je temeljita preureditev kuhinje, kd nikakor ne ustreza po- gojem gostinstva. Za prenočišča imamo predvsem 2:asebne sobe, ki jih dobivamo preko turističnega društva.« Tovariš Remic v Smartnem ob Dreti: »Zaenkrat imamo samo dvoje ležišč. V kolikor bodo letos znosnejši pogoji, bomo uredili še prostore za pet ležišč. V zadnjem času sem mnogo vložil v estetski izgled gostišča in moram reči, da so gostje zelo zadovoljni.« Tovariš Fricelj v Kropi pri Boč- ni: »Štiri ležišča, ki jih imam, so premalo, a ob takšni davčni po- litiki nikakor ne zmorem razšir- jati teh kapacitet.« Jožica Pevec iz Ljubna: »Za- enkrat imamo 10 ležišč, v kolikor pa bodo boljši pogoji, bomo do- gradili še sobe za nadaljnjih 10.« Tako so se vrstili tudi pri dru- gih podobni odgovori. Visoka ob- činska doklada in bojazen, če bom še to in ono uredil, bom plačal še toMko in toliko več. Torej vse- kakor destimulativno. V vseh teh gostiščih so v glav- nem zaposleni le mož ali žena in sezonski čas je tako kratek (naj- dlje štiri mesece), da je razum- ljivo, kako naj bi ob dosedanjem načinu obdavčitve razširjali pre- nočitvene zmogljivosti. Toda to se je spremenilo. Prav na zadnji seji občinskega ljud- skega odbora v Mozirju so spre- jeli nov odlok o občinski dokladi za samostojne poklice in obrtni- ke. Tako bo že za letošnje leto znašal razpon za gostilne in go- stišča od 2 do 5 odstotkov, kar bo vplivalo na uresničitev vseh želja privatnih gostikiičarjev ter obenem na razširitev tako prepo- trebnih sob in ležišč; nedvomno pa bo možno tudi gostilne same opremiti z vsem tistim, kar bo gostu nudilo prijeten počitek. Gostilna »Savinjska dolina« je potrebna preureditve SAVINJSKI ŽELODEC IN SE KAJ... Naša pot je bila malce prezgod- nja, da bi lahko okusili slastnost speciahtete Zg. Savinjske doline — to je znanega savinjskega že- lodca, ki tekmuje s kraškim pršu- tom. Letos se hudujejo na ne pre- več prijazno zimo, ki da je imela premalo vetra, kajti želodec mora biti dobro prepihan, da dozori. Se tri do štiri tedne in že bo kot do- slej privabljal skupine in skupi- nice vse od Celja in Ljubljane, kajti Bizeljčan ali cviček tekneta šele po savinjskem želodcu. Izdelujejo ga kar sami, kajti pravijo, da imajo preizkušene me- tode in da je pač to njihova do- mena. Seveda so cene zelo različ- ne. Tako ga prodajajo najceneje v gostišču »Planika« v Ljubnem in to po 1600 dinarjev, medtem ko je najdražji pri »Zmavcu« v Gor- njem gradu, kjer dosega ceno do 3000 dinarjev. Povprečno pa se cena v večini gostišč suče od 2000 do 2500, kar je za tako slas- ten prigrizek še pač dosegljivo našim denarnicam. Tudi cena ležišč je sorazmerno znosna, od 260 do 350 dinarjev. Sobe pa so v večini primerov lepe Gostišče »Savinjske alpe«, najurejenejše in čiste, kar nikakor ne moremo trditi za vse lokale. V mnogih manjkajo stenski opaži, čeprav vlaga krepko nažira zidove, ste- ne pa so le redkokje opremljene z okusnimi slikami ali s prijetno, všečno pleskarijo. Tudi hladilni- kov nimajo povsod. To so drob- ne stvari, katere lahko odpravimo z malimi -sredstvi, ki se bodo ne- dvomno dobro obrestovale. Problem zase pa je hrana v go- stiščih. Le nekaj gostiln in go- stišč pripravlja in ima na zalogi stalno toplo hrano. V nesezon- skem času (in tega je kar dobrih 8 mesecev) so gostje v glavnem le domačini, ki pridejo v gostilno zato, da se ob pijači malo pogo- vore. Le v večjih krajih, kot so Mozirje, Nazarje, Gornji grad, imajo abonente in so vezani na oddajo tople hrane skozi vse leto. Zato niti ni čudno, če lahko v Smartnem ob Dreti dobiš celo- dnevno hrano kar za 250 dinar- jev, kar je najbrž že podobno »pravljični« ceni. V sezonskem času pa imajo go- stišča težave s preskrbo z mesom, kajti Ljubno s svojo hladilnico po izjavi gostilničarjev ne nudi naj- boljše izbire. Prepričani pa smo lahko, da bo slika že prihodnje leto popolnoma drugačna, kajti olajšave za go- stinstvo so tolikšne, da bo to ob pravilnem razumevanju zasebni- kov imelo dober odraz pri pove- čanju turizma v Zgornji Savinj- ski dolini. SE NEKAJ O VLJUDNOSTI... Vsepovsod so nas bili veseli. Gostje v tem času niso najbolj številni in vsaka čaša popitega vina ali česa drugega vendarle veča promet. V našo prijetno ugo- tovitev sodi torej izredna vljud- nost vseh gostilničarjev na naši poti in potrjuje sloves gostoljub- nosti Zgornje Savinjske doline. Ker pa nikjer »ni vse zlato, kar se sveti«, smo tudi mi morali v enem samem primeru »požreti grenko pilulo« nevljudnosti. Ne- zaupanje in skorajda jeza, zato ker smo pač bili »slabi gostje« s skromnimi naročili, meče pač ne- prijetno senco na gostilno in seve na odnos do gosta, ki je malce radoveden. Prepričani pa smo, da je to pač enkraten pojav in da so ostali gostje v gostilni »Matjaž« v Mozirju vendarle zadovoljni. -že Našim dopisnilcom in sodelavcem Vse naše dopisnike in so- delavce, ki nimajo odprtega žiro računa pri Komunalni banlu, prosimo, da nam za- radi bančnih predpisov, ki smo jih dolžni izpolnjevati, za vsak mesec, v katerem so bili njihovi prispevki objav- ljeni, pošljejo podpisano iz- javo, ki bo služila kot uradni dokimient, da avtor ni dolžan po Uradnem listu FLRJ, 23/62 odpreti žiro računa. Izjava velja le za enkratno izplačilo avtorskega honorar- ja. Ista navodila veljajo za ostale dopisnike, Id imajo že odprt žiro račun. Le-ti naj nam za vsak mesec posebej pošljejo podpisani obrazec 71 (prenosni nalog), ker brez te- ga celjska Komunalna banka naših nakazil ne sprejme. Tu- di ta obrazec velja le za en- kratno izplačilo avtorsk^a honorarja. Prav zaradi tega smo tudi prešli od tedenskega na mesečno obračunavanje honorarja, zato prosimo za upoštevanje gornjih navodlL Podpisane obrazce pošljite uredništvu do zadnjega v mesecu. ______^UreduištTO OBRAČUN PLANINCEV IZ ZABUKOVCE Planinsko društvo v Zabukovci je poleg polzelskega edino v žalsM občini, zato ima v svoje članstvo od Vranskega in Letuša pa vso Liboj in Levca. Na občnem zboru so spregovorili o pomanjkljivostih in težavah pri delu, spregovorili pa so tudi o uspehih in bodočih nalogah. Največ pozornosti bodo v prihodnje posvetili mladini, ki si želi čimveč skupnih izletov. Kot kaže so letos finančne teža- ve odpravljene, saj je društvo pre- jelo od strani občinske zveze za telesno kulturo dokaj lep znesek. Članstva je preko tri sto. In prepričani so, da bodo zmogli kot najvažnejšo nalogo: postavitev planinskega zavetišča na Bukovi- oi. Razumljivo je, da upajo tu- di na pomoč gospodarskih organi- zacij in občinskega ljudskega od- bora. Na zboru so predlagali podeb- tev najvišjega planinskega priiaia- nja najzaslužnejšema članoma to- varišu Koscu in Ocvirku, ibrali pa so tudi dokaj lepo vsoto za ju- bilejno nagrado najvidnejšega slo- venskega planinca tovariša Co9»; ki praznuje ta mesec 70. rojtfbi' dan. MALA KRONIKA • MALA KRONIKA 91 » Šentjur pri Celju v času od 25. do 51. 3. 1963, 1. so se do- godila na območju občine Šentjur pri Celju naslednja matična dejstva. UMRLI: Gnzej Neža, poljedeLka iz Repnega št. 11, stara 71 let, POROKE: Kladnik Jakob, poljedelec iz Javorja 8 in Skale Ana, poljedelka iz Bukovja pri Slivnici, Rojstnega primera ni bilo. 6oitanJ v času od 1. do 31. 3. 1963, \. je bilo rojenih v občini Šoštanj 5 deiklic. POROKE: Osolnik Janez, slikopleskar iz Velenja in Praznik Ana, frizerska vajenka iz Velenja; Jalšovec Ivan, zidar iz Velenja in Krevzel Marija, kuhinjska pomočnica iz Velenja; Goršek Stanislav, mizar iz Topolšice in Botnjak Veronika, trgovska pomočnica iz Murske Sobote; Zapušek Ivan, rudar iz Podkraja in Prodnik Ma- rija, gospodinja iz Podkraja; Prah Franc, strojni tehnik iz Velenja in Veble Irena, uslužbenka iz Velenja. SMRTI: Hojan Marija, družinska upokojenka iz Škalskih Cirkovc 14, stara 81 let; Stropnik Matevž, inv. upokojenec ix $kal 91, star 56 let; Napotnik Marija, gospodinja iz Šmartne^a ub Paki 22, stara 87 let; Nikolič Veselin, uslužbenec iz Sombora, star 35 let; Fece Franc, inv. upokojenec iz Šoštanja, star 72 let; Brglez Gašper, kmet iz Zavodnje 10, star 80 let; Vrabič Franc, kmet iz Sv. Florjana pri Šoštanju, star 75 let; Marinšek Stanko, vrtnar iz Topolšice 81, star 50 let. Mozirje v času od 24. do 30. 3. 1963 so se dogo- dila na območju občine Mozirje sledeča matična dejstva. ROJSTVA: Rodile so: Poličnik Neža, gospodinja, biv. Logarska dolina, dne 19. 3. 1%3, hčerko Jožico; Sinrečnik Marija, gospo- dinja iz Podveze 54, dne 22. 3. 1963, sina Jožeta; Golob Marija, gospodinja iz Ro- banovega kota, dne 28. 3. 1963, sina Iva- na. POROKE: Poročili so se: dne 30. 3. 1963 v Gor- njem gradu Ličičnik Jože, kmet iz Boč- ne in Ceplak Ve(ronika, kmečka delavka iz Bočne. SMRTI: Umrli so: dne 25. 3. 1963 Grudnik Fer- dinand iz Dola 19, osebni upokojenec, star 58 let; Moličnik Jera iz Raduhe 12, kmetovalka, stara 67 let; dne 28. 3. 1963 Tevž Frančiška iz Bočne 12, gospodinja, stara 88 let. Žalec v času od 24. do 30. marca 1963 I. na območju občine Žalec rojsteiv ni bilo. Sklenili so zakonsko zvezo: Lenko Marjan, mizar iz Latkove vasi in Hrovat Pavla, tovarniška delavka iz Gornje vsi pri Preboldu; Flis Vladislav, elektrovarilec iz Brega pri Polzeli 59 in Taušlinger Kazimira, trgovska pomočni- ca iz 2alca 129. UMRLI: Grahor Marija, stara 8? let, upoko- jenka iz Prebolda 68; Miklavžin Anton, star 82 let, osebni upokojenec iz Vrbja pri 2alcu št. 40.; Novak Ivan, star 83 let, kmet iz Velike Pirešice št. 2; Kopriva Vincenc, star 57 let, osebni upokojenec iz Liboj št. 19. Trgovsko podjetje LESNINA LJUBLJANA — Poslovalna enota Celje sprejme naslednje delavce; POMOČNIKA ŠEFA POSLOVNE ENOTE POSLOVODJO TRGOVINE TRGOVSKEGA POMOČNIKA KOMERCIALNEGA REFERENTA Nastop službe takoj ald po dogo- voru. »DELO« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA, OSREDNJI SLOVENSKI DNEV- NIK IZHAJA V TREH IZDAJAH. PRINAŠA NAJNOVEJŠE IN NAJAKTUALNEJŠE DOGODKE IZ VSEGA SVETA IN DOMOVINE, OBRAVNAVA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA. 9 Posebna stran DOM IN DRUŽINA # Ob sobotah tedenskih program RADIA IN TELEVIZIJE in MLADINSKA STRAN »NAJDIHOJCA« # Brezplačni pravni nasveti # Romani v nadaljevanjih # Slikanice NAŠ DRUGI DEL ... Sestali so se, kot nešteto- krat poprej in kot se še bo- do-toda najbrž bi bilo prav dobro, če podobnega več ne bi razpravljali, kajti... Tovariš M.: »Takole, tova- riši, pogovorili smo se o pr- vem delu našega občnega zbora. Kot vidimo bo največ govora o toplih obrokih, ki jih še nismo uvedli — no, pa to vsi vemo, da je pre- malo sredstev. Z dopusti je bilo v redu. Pokritizirali bo- mo nepravilnosti, o datumu se moramo še pogovoriti, prav pa bi bilo, da rešimo tudi osebne zadeve, ki so že tako dolgo nerazčiščene. Po premolku znova tova- riš M.: »Treba pa je rešiti še drugi del občneea zbora, ki je tudi pereč. V blagajni ima- mo okrog 460 000 dinarjev, občni zbor pa bo stal okrog 300.000 dinarjev. En sam glas v puščavi — tovariš S: »Zdi se mi, da le- tos še za druge najnujne.iše zadeve ne bo denarja!« (To- rej bodimo pametni). Predsednik-t^^v^riš C,- »'^e je bilo 17 let tako, naj bo še letos.« (Izjava me spominja na volilni golaž in v tpm pri- meru je bil pri odhodnici!). Smelost iziave je dal mali- ce povišan *\sk samovšečno- sti in sl^rlniif^ je tov'^'"iš Gl takoj skalkuliral. »Naj bo torej 1 liter vina in klobasa za vsakogar.« Vsi so odobra- vali, le glas v puščavi je osamljen molčal. In predsed- nik je zavedajoč se svoje funkcije razglasil najvažnej- šo akcijo predsednikov sin- dikalnih pododborov v času pred občnim zborom. »V vsa- kem oddelku naj izberejo predsedniki sindikalnih pod- odborov steklenice, ki mora- jo biti čiste.« Tovariš M. se je nenadoma spomnil naših žena, ki bi jim bilo treba še nekaj dati za 8. marec, kajti uprava jim je dala 20.000 di- narjev, torej naj da sindikat 30.000 dinarjev (v podjetju je samo oiorog polovico de- lavcev — žena.). Se nekaj važnih ugotovitev drugega dela in seja je bila točno po eni uri in 15 minu- tah končana v zadovoljstvo vseh! No, to najbrž ne, kajti takšne priprave za občni zbor bržčas več ne sodijo v kolek- tive, ki se zavedajo, da so proizvodnja, gospodarnost, storilnost, prodaja itd. na resnično prvem mestu. Prvoaprilska šala naj bi bila res šala Smeh je vsakomur v razvedrilo in tako nam prvoaprilske šale pridejo zelo prav, da se našalimo s svojimi prijatelji in najbližjimi in tudi to, da smo sami naaprilje- ni. Vsekakor pa ima ta šala ali »laž« svojo mejo. Izgleda pa, da na eni izmed osnovnih šol v Velenju te meje nekateri tovariši ne poznajo, saj si dovoljujejo zelo neokusno zba- danje svojih sotovarišev ter za svoje šale uporabljajo kar urad- ne ži?e ter ponarejujejo podpise odgovornih ljudi. Tako je ena izmed tovarišic na šoli prejela imenovanje za občin- skega svetovalca za določen pred- met, dru^i dve sta prejeli urad- no obvestilo o premestitvi, nek tretji tovariš je dobil obvestilo o dodelitvi novega stanovanja itd. Vsi so se razburjali, kajti v vseh primerih so bili dopisi opremljeni z žigi in s podpisi (npr. na enem je bil podpis direktorja zavoda za prosvetno pedagoško službo, na drugih podpis predsed- nika šolskega odbora, na tretjem tajnika stanovanjske skupnosti itd.) Ko smo povprašali pri omenje- nih, kaj sodijo o tako -čudni šali« so vsi izjavili, da je to dokaj hu- da zloraba podpisa in da se ču- dijo, kako lahko prosvetni dela- vec tako neodgovorno up>orablja uradni žig. Najzanimivejše pri vsej neokus- ni šali pa je odgovor storilca, ki je dejal, da je to storil zato, ker ve, da «^ to bolne točke teh ljudi in da jih to razburja. Najbrž je komentar odveč! CELJSKI TEDNIK STEV. 13 — 5. aprila 1963 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Komimalnem podjetju ><:;este-kanalizacija-« Celje razpisuje 15 prostih delovnih mest za cestarje na naslednjih odsekih: Zagrad, Podgrad, Mrzla planine^ Celjska koča, mesto Celje, Spodnja Hudinja, Ljubečna, Tmovlje, Smarjeta, Zadobrova, Smiklavž Brezovica, Rakova steza. Bukovje, Dobrava, Nova vas, Lokrovec, kompleks Dečkove cesite, Gaje, Začret, Tmov- lje. Interesenti naj vložijo pismene prošnje do 20. 4. 1963 na upravo podjetja. V dopolnilno delovno razmerje sprejmemo kandidata, ki je po svojih kvalifikacijah primeren za vršenje posla na delov- nem mestu referenta za reklame Radia Celje Ponudbe sprejema kadrovski sektor CP ><;eljskl tisk* Celje, Trg V. kongresa 5._____. _ „. ČASOPISNO PODJETJE ^-CELJSKI TISK« CELJE. Trg V. kongresa št. S razpisuje v šolskem letu 1963-64 naslednja prosta učna mesta: fi mesta stavcev paficne stroke 2 mesti knjigotiskorjev grafične stroke 1 mesto jedkarja grafične stroke Pogoje za sklenitev učne pogodbe imajo kandidati, ki so z uspehom končali popolno osemletko, so zdravstveno primerni in stanujejo v ožjem mestnem območju. Prednost imajo po- nudniki, ki bodo končali osnovno šolo z odličnim ali prav dobrim uspehom, in ki bodo uspešno ocenjeni na praktič- nem preiskusu znanja, potrebnega za navedene poklice. Prijave sprejemamo posredno preko Zavoda za zaposlovanje delavcev v Celju. Za dekleta poklici niso primerni. Občinski ljudski odbor — oddelek za družbene službe obvešča prebivalstvo mesta Celja in naselja JStor, da bo obvezna dera- tizacija mesta v času od 8. do 25. aprila 1963. Prebivalce naprošamo, da se v času izvajanja deratizacije ravnajo po navodilih ekip, ki bodo obiskale posamezne stav- be oziroma podjetja DELAVSKI SVET ZLATARNE CELJE razpisuje delovna mesta: 1. Knjigovodje za trgovino 2. Personalnega referenta in korespondenta Pogoji za sprejem so pod L popolna srednješolska iz- obrazba z nekaj prakse, pod 2. pa popolna srednješolska iz- obrazba z znanjem snbohrvaščine in nemščine. Nastop službe možen s 1. majem 1963. Pismene ponudbe z navedbo šolske izobrazbe in kratkim življenjepisom poslati na »Zlatarno Celje«. ZAHVALA Zahvaljujemo se za požrtvovalno zdravniško nego in iskre- no človeško sočustvovanje v času zdravljenja Alojza ZaTodnika Primariju dr. Alojzu Rojniku, dr. Veri Cundrovi ter vsemu ■Tiedicinskemu in strežnemu osebju na internem oddelku v celjski splošni bolnišnici. Dmijna Za vodnik Preiog ID Rižnar OBJAVE m OGLASI ObveSčamo kolektive in posameznike o 1. majskih izletih: PO SEVERNEM JADRANU - traSLEPI GODEC<, ruski barviu film KINO METROPOL 6. do 9. 4. 1%3: >RIMSKA SUŽNJA«. itaL barvni Cs film 10. do 12. 4. 1%3: >DIVJE JAGODE«, švedski film MATINEJA - UNION 7. 4. 1%3: >PESEK IWO JIMA«, amer. film KINO >SVOBODA« ŠEMPETER V SAV. DOLINI 6. in 7. 1963: >DVOJNI OBRAT«, fran. barvni film 10. 4. 1963: »NEPREDVIDENO«, franc. film 11. 4. 1963: »NAS AVTO«, slov. film ZAVOD ZA RAZVOJ KULTURE IN PROSVETE BREŽICE do 6. 4. 1963: »ZA VEDNO SKUPAJ«, egipt. film 7. do 8. 4. 1963: »MARATONSKA BITKA« amer. italij. barvni film 10. do 11. 4. 1963: »PROFESOR MAM- LOCK«, nemški film 12. do 13. 4. 1963: »ŽIVIM ZA TEBE«, amer. barvni film »PARTIZAN« društvo za telesno vzgojo Kino odsek Sevnica 6. do 7. 4. 1965: »MLADA KRALJICA«. amer. film 10. 4. 1965: »STRELEC V ZELENEM«. nemški film Sobota, 6. aprila: Revija mladinskih zborov občine Celje. Ob 16 in 19,50 v Narodnem domu. Sreda, 10. aprila — VI. abonmajski koncert pianist Kendall Taylor iz Lon- dona. Predprodaja vstopnic v glasbeni Soli. SLUŽBE STROJEPISKA DOBI TAKOJ SLUŽBO. Ponudbe pod upravo lista. ISCEM GOSPODINJSKO POMOČNICO za 8 ur dnevno k družini z enim otro- kom. Naslov: Kolenc — Na otoku 8, stanov. 19. KVALIFICIRANA KUHARICA z večletno prakso išče službo v Celju. Naslov v upravi lista. PRODAM PRODAM enovprežni voz z vprego. 6 druziu čebel z AZ, muped, žeiezui sod za fekalije. Kajb, Žalec 239. PROUAM Italijanski športni voziček. Mlinaric — l^olule, Hrašovčeva 3. POCENI prodam barako 5 — 5.5 m. Na- slov v UpidVl lisltt. PKUUAM cca 2.000 kg prima sladke kr- me — seno lu otava. iNasiov v upravi hsia. PKUUAM dobro ohranjen štiriokenski kozolec po ugoaui ceni. iNasiov v upravi lista. PRODAMO dvoje ženskih koles. Fonda. Celje — Moše Pijade 8 (pri avtobus- nih garažah — novi dvojček) PRODAM dobro ohranjen moped »Co- libri« in rabljeno moško kolo. Pantner — gostilna, Polule. PRODAM motor »ZINDAP«. Sanca — Galicija 14, Žalec. UGODNO PRODAM dobro ohranjen glo- bok lep otroški voziček. Ban Ela — Teiharje 68. VSELJIVO VILO četrt ure iz Celja. 1 ha travnika, sadovnjak, malo hribčka — sončna lega, trofazni tok, z inventar- jem prodam. Pojasnila Covnik — S»- vinova 9. VECJO količino lepe sladke krme pro- dam ob prevozni cesti. Jagodic iVan, Šmarje pri Jelšah — Zadrže 17. PRODAMO dve breji kozi in ogrodje za desni štedilnik. Stanovanjska skup- nost Aljažev hrib. PRODAM dobro ohranjeno motorno ko- lo »Piazzo« roler 175 ccm 9. H. O. re- gistrirano za 1. 1965 ali zamenjam za moško in žensko kolo. Ogled vsak dan od 14. ure dalje. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno obleko za fanta od 12-15 let. Naslov v upravi lista. RABLJENO SPALNICO kompletno * žimnicami prodam zaradi seliitve — 60.000 din, ter kuhinjsko opremo s »TOBI« štedilnikom in novim divanom za 50.000 din. Ogled popoldne Šoštanj. Koroška 1. KUPIM KUPIM dobro ohranjen moped. Naslov v upravi lista. KUPIM italijanski športni voziček. Na- slov v upravi Usta. STAN OVA H J A BOLNIČARKA ISCE v Celju opremljeno sobo. Protiusluga — nega bolnika kro- ničnih obolenj. Vodišek Joža, Medlog — Murnova 14. ZENST^V srednjih let z otrokom išče opremljeno ali prazno sobo v Celju v bližini šole. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM dvoje einosobnih stanovanj za dvosobnega. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO oddam dvem so- lidnim osebam. Naslov v upravi lista. ISCEM SOBO in kuhinjo — mirna brez otrok. Najemnino plačam za več let vnaprej. Pismene ponudbe poslati na upravo lista. ODDAM opremljeno sobo dvema tovari- šicama. Naslov v upravi lista. OPRFMT TENO SOBO ZA DVE OSEBI ODDAM. Naslov v upravi lista. ZAMENJAM sobo 5 x 4 za sobo in ku- hinjo ali pa za večjo sobo v mestu. Ugoden dogovor — nudim posojilo. Ogled vsak dan razeb sobote od 15 do 18. ure. Naslov v upravi lista. IZLETNIK Za prvomajske praznike smo vam pri- pravili bogato izbiro eno — dvo in več- dnevnih izletov v vse kraje naše domo- vine. ZAHTEVAJTE PROGRAME V POSLO- VALNICII Za vse INOZEMSKE IZLETE, ki jih organizira Putnik Beograd, sprejemamo prijave v naši poslovalnici: 14-DNEVNO POTOVANJE z avionom. vlakom in v spalnem vagonu po SSSR z ogledom BUDIMPEŠTE. KIJEVA. LE- NINGRADA, MOSKVE. Cena 145.000 din. V ceni je vračunano: prevoz v I. raz- redu brzovlaka, spalnem vagonu in z avionom, kompletni pension vseh 14 dni, vsi ogledi muzejev, razstav, transferji itd., stroški tujih viz ter 10 dolarjev za lastno uporabo. Potovanje bo v mesecu juliju. Prijave .sprejemamo do 10. junija 1965. 8-DNEVNO POTOVANJE PO ITAUJI — FIRENZE — RIM — NEAPELJ — POMPEJI - CAPRI - BENETKE - TRST. Cena 37.000 din. Odhod 26. 4. 1965. Prijave sprejemamo do 5. aprila. 7-DNEVNO POTOVANJE na sejem v HANNOVER. Cena 40.600. Odhod 4. 5. 1965. Prijave sprejemeimo do 5. aprila. 7-DNEVNO POTOVANJE NA DANSKO IN ŠVEDSKO z ogledom KOBENHAV- NA, MALMOJA in MUNCHENA. Cena SO.OJK) din. Odhod 11. maja 1965. Prijave sprejemamo do 5. aprila. V mesecu maju in juniju bodo še sledeči izleti: 2-dnevni izlet v TRST in BENETKE. 5-dnevni izlet - GROSSGLOCKNER - LIENZ - CORTINA DAMPEZZO - BENETKE - TRST. 1-dnevni izlet na KOROŠKO za ko- lektive. 1-dnevni izlet v TRST za kolektive. Vse prijave, kolektivne in individual- ne, sprejemamo v naši poslovalnici. IZLETNIK turistična agencija poslovalnica CELJE. Titov trg 5. , t«i»«iM aBHML________________......._ Olepševalno in turistično društvo Celj« vahi na zadnje letošnje turistično pre- davanje, ki bo v četrtek, dne 11. t. m. ob 19.50 v veliki dvorani Narodnega do- ma. Predaval bo ing. Dušan Ogrin ii Ljubljane. Naslov predavanja je: IRSKA. OTOK ZELENJA. Vstopnice so v pre4. prodaji v Turističnem informacij»kei> .uradu v Stanetovi ulici Vse, ki se zanimaijo za dopust lia Celjskem turističnem področiu obvešča Celjska turistična zveza, da jim bo brezplačno poslala cenik in prospekt, če ji bodo to željo sporočiU na naslov; Celjska turistična zveza, Celje, poštni predal 94. RAZNO STROKOVNO ČISTIM sadno drevje - dopisi Vrusnik, Teharska c, 58. ISCEM UPOKOJENCA za delo pri živi- ni. Hrana in' stanovanje v hiši. Lav« 25. Celje. ISCEM inštruktorja za nemščino I. let- nik gimnazije. Ponudbe pod šifro »Takoj«. POSTAJI LM 1 Celje se iskreno zahva^ ljujem za hitro intervencijo, da sem dobil nazaj ukraden predmet iz avto- mobila. Verčkovnik AJlons Otok 9 ISCEM gospodinjsko pomočnico. Nu- dim vso oskrbo. Vprašajte pri Kolar VUi, Celje, Na Otoku 11. OBJAVE Tajništvo za notranje zadeve pri OLG Celje razpisuje JAVNO USTNO LICITACIJO za razprodajo naslednjih rabljenih mo- tornih vozil: 2 kom. osebna avtomobila znamke ZA- STAVA FLiT M« 2 kom. motorna kolesa znamke TO- MOS PUCH SV 175 ccm 2? kom. mopetdov znamke TOMOS CO- LIBRI SV 5» L Vsa vozila so še v dobrem in voznem stanju. Licitacija bo dne 24. 4. 1965 ob 8. mri v garažah TNZ, Tkalska 15 Celje. Iz pisarne TNZ ZAHVALA Ob prerani in hudi Izgubi našega sina in brata DToršak Franca se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na zadnji poti ter mu daro- vali vence in cvetje. Posebno zahvalo izrekamo Mirtovim 1» Sunterjevim. Žalujoči: oče, mam« sestra in brat z ženo živinozdravniSka dežurna slu2ba Dežurni vefterinar od 4. do 13. 4. 1963 TISELJ Mar- jan, Celje, Savinjska 3/11 (Savinjsko nabrežje) telef. 28-71. Uredništvo in uprava Celjske- ga tednika Ceilje, Trg V. kon- gresa 5, poštni predal 152. Tele- foni 23-75 in 24-23. Tekoči račun pri Narodni ban- ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob petkih — letna naročnina 800, polletna — 400, četrtletna 200 din — inozemstvo 2400 — posamezna številka 20 &jnaTJev. Rokopisov ne vračamo — sprejm oglasov, razpisov in objav do vsake sre- de do 12. nre. Vi ■MiZ EVROPA C£LJ£ GASTRONOMSKI KOLEDAR št. 17 od sobote, dne 6. 4. 1965 do pqtka, dne 12. 4. 1963. Sobota, dne 6. 4. 1965 Polenovka (Bakalar) na dalma- tinski način 220/320 Piščancev paprikaš z širokimi rezanci 170/270 Volovski gobec v solati 140/240 Nedelja, dne 7. 4. 1963 Telečji perkelt s prilogo 120/200 P išče v obari s prilogo 170/270 Srbski busek s prilogo 170/270 Ponedeljtk, dne 8. 4. 1963 Kuhani sirovi štruklji 80/140 Kalamari rižota s parmezanom 140/240 Štajerska kisla juha 100/170 Torek, dne 9. 4. 1965 Telečja obara s pr'logo 120/200 Prekajeno s kislo repo in fižolom 180/280 Goveji file z gobami in prilogo 240/340 Sreda, dne 10. 4. 1963 Štefani rezine s prilogo 180/280 Gobja juha z ajdovimi žganei 100/170 Polnjena telečja prsa s prilogo 180/280 Četrtek, dne 11. 4. 1965 Obložen epigram 500/420 Piščancev drob v obari s prilogo 170/270 Tržaški vampi s parmezanom 120/200 Petek, dne 12. 4. 1963 Morske ribe po izbiri ? Postrvi (kuhane, ocvrte, pečene) ? Motovileč s fižolom in jajčko 120 Vsak dan na zalogi sveži ocvrti žabji kraki (velika porcija 8 kom., mala 4 kom.) 150/230 Sprejemamo skupinske araužmane z ugodnimi popusti. Prepričajte se o naši kvalitetni ku- hinji in brezhibni postrežbi ter o kon- kurenčnih cenah in zadovoljni boste. Kolektiv hotela Evropa Celje PRI NAS IN PO SVETU DEDIČI STARODAVNIH MAJEV V petem stoletju, ko so Vzhod- ni Gotl prodrli na Pirinejski po- lotok, ko v Evropi poteka selitev narodov v največjem pomenu be- sede, so na področju današnje Mehike razvili svojo državo, kul- turo in družbeno ureditev Talte- ki. Takrat so nastale monumental- ne zgradbe, kot so z neverjetno izoblikovanimi plastikami oblože- ne stopničaste piramide, razni templji in mesta. V 11. in 12. sto- letju so Talteki propadli zaradi medsebojnih bojev in invazije mlajših indijanskih plemen. Kul- turo Taltekov so nadaljevala ple- mena Majev in razvila svojo dr- žavo na zelo visoko stopnjo. Vo- dilno pleme med njimi so bili Az- teki, katerih najpomembnejši vla- dar je bil Acampapichtli, ki je vladal od 1376 do 1396, to je do leta, ko je nemški kralj Sigis- mund izgubil bitko s Turki in ga je Friderik Celjski rešil ujetniš- tva. Azteki so zgradili mnoge pa- lače in templje, ki pa so jih poz- neje španski zavojevalci porušili in na njihovih temeljih zgradili katoliške cerkve. Maji so se v za- četku še uspešno borili proti španskim zavojevalcem. Kralj Ciutlahuac je 1520. leta uspel po- gnati Spance v beg, toda njegov naslednik je leto dni pozneje pod- legel vojski, ki je jahala na ko- njih in premogla vroče strelno orožje. Spanci so kot osvajalci Mehike ali Nove Španije bili morda še bolj brezobzirni kot njihovi an- glosateonslci in francoski tekme- ci na severu med primitivnejšimi indijansidmi plemeni. Ohranile so se številne pripovedi o strahovi- tosti španskih konkvistadorjev, med katerimi je bil Cortes gotovo najbolj krvav zavojevalec. Toda družbeni red, ki so ga Spanci no- sili s seboj, je bil izrazito fevda- len in zaostal v primerjavi s pre- bujenim meščanstvom med Fran- cozi, Angleži ter pozneje Nemci. Medtem ko so Anglosaksonci v so- sednjih državah Severne Amerike prinašali s seboj elemente pora- jajočega kapitaMzma, so Spanci zaostajali, saj so v tem času že začeli propadati kot svetovna si- la. Državotvornost indijanskih na- rodov v današnji Mehiki, Srednji in Južni Ameriki je ob zaostalo- sti Špancev prip>omogla, da so se Indijanci ohranili, se prilagodili novim razmeram in dobesedno zavojevalce »vsrkali-« v novo etič- no narodno tvorbo. Ko je severne države pretresala secesijska revo- lucija, ko se kapitalizem v Zdru- ženin državah Amerike povzpne nad propadajoči fevdalizem, se tudi v Mehiki začenja boj za osa- mosvojitev. Buržoazni sloji so za- čeli boj za odcepitev od Španije, nadaljevale in izvojevale pa so ga široke množice Indijancev, mešan- cev pa tudi brezpravnih belcev. Vaška duhovnika Hidalgo in Mo- reas sta dvignila množice in pre- živeli Moreas je leta 1813 progla- sil republiko. Mehika je doživlja- la mnoge vstaje, revolucije in vojne. 1861. leta so prišli na ob- last Francozi s pomočjo Anglije in Španije, toda s žalostnim kon- cem Maksimilijana je leta 1867 ponovno prišel na oblast Benito Juarez, indijanski predsednik me- hiške republike. V Mehiki so se menjavali diktatorji z ljudskimi tribuni. Zdaj ni šlo več za osvo- boditev izpod tuje vladavine, šlo je za pravice in boljše življenje širokih množic. Pod vodstvom Pancho ViUa in Emilija Zapate so trajale partizanske borbe proti diktatorju Diazu skoraj deset let, vse do leta 1917. Po prvi svetovni vojni doživlja Mehika tudi social- ni razvoj. Med letoma 1916 in 1934 je bilo med »gaučose«, med prej brezpravne kmete, razdeljeno 43 milijonov akrov zemlje. Mehika ima danes skoraj 30 mi- lijonov prebivalcev, ostalo pa so mešan ci. Na pot nadaljnjega hitrega raz- voja je Mehika stopila po drugi svetovni vojni. Mehika vodi neod- visno in miroljubno politiko. Se- danji predsednik Adolfo Lopes Mateos, ki je bil pred dnevi na obisku pri nas in gost predsedni- ka Tita, je na čelu vlade od le- ta 1958. Kr. Na gornji sliki je detajl skuiptur na azteškem stopnišču velike pi- ramide. Nastala je pred tisočletjem, ko so starodavni prednilu da- našnjih Mehikancev častili še sonce kot najvišje božanstvo. Vprega se je ustavila in tritedenski žrebiček se je podrsal na svo- jih dolgih nožicah. Nezaupljivo je gledal možakarja, ki je s čudno reč jo, ki ima okroglo okence, motovilil pred njim. S prirojenim ob- rambnim nagibom se je sprva obračal proti tujcu s lotogratskim aparatom tako, da mu je kazal svoj rep, potem pa mu je bilo vsega dovolj in se je zatekel v varstvo svoje mame. In potem se je zgodilo kar se je moralo, aparat je škljocnil in na sliki vidite zdaj konjsko družinsko idilo na cesti. Posnetek je iz okolice Bre- žic, kjer je konjereja še močno razvita, saj je blizu dirkališče v Krškem in Šentjerneju. AMERIŠKA REVIJA »LIFE« O jugoslovanski srednjeveški umetnosti Ameriška ilustrirana revija »Li- fe« je močno razširjena po vsem svetu, seznanja svoje bralce o vsem, pa tudi o umetniških stva- ritvah. Jasno je, da objavlja le najbolj vredne stvari, Id so po- membne v svetovnem merilu. Najnovejša številka te revije je na naslovni strani in na barv- nih straneh posvečena jugoslo- vanski srednjeveški umetnosti. Tako prva stran, kot tudi osem strani v sredini, v barvah prina- ša reprodukcije fresk in stenskih slik iz Hrastovlja v Istri in iz Ohrida v Makedoniji. Gre za cerkveno umetnost iz 13 stoletja. Reprodukcije so opremljene s pri- mernimi komentarji in med dru- gim govorijo tudi o tem, da so te umetnine bile odkrite in restav- rirane v povojni Jugoslaviji. Te umetnine, tako piše avtor, so bile izgubljene in skrbi jugoslovan- skih činiteljev gre zahvala, da so bile ponovno odkrite in vključene v zbir najvrednejših starih umet- nin na svetu. VSAKO LETO EN OTROK Ne mislite, da gre za družino, ki vsako leto dobi novega člana. Blizu Legrada je vas Mali otok. V tej vasi se že desetletja rodi vsako leto le po en otrok. Ta dekleta niso plesala po odru kje v Parizu. Mlade Madžarke so, ki za zabavo drugih in zase kdaj pa kdaj zaplešejo v dvorani Bu- dimpeštanskega mladinskega doma. V tem domu so pogoste prire- ditve, vmes tudi take, ki so izrazito varietejskega značaja. Mla- dina nastopa za mladino, vsi skupaj pa se verjetno kar lepo za- bavajo. Ena takih madžarskih amaterskih, varietejskih skupin bo nastopala v kratkem tudi v Zagrebu. Dekleta so različnih poklicev — ples na vedrem odru pa je zanje konjiček kot je komu druge- mu balinanje. CELJSKA PODJETJA dobro zastopana Na menarodnem sejmu gostin- ske opreme v Mariboru razstavlja nad sto podjetij opremo za go- stinske in turistične objekte. Le- tos so dali poudarek predvsem turizmu. Na sejmu so dobro za- stopana tudi podjetja iz celjskega okraja — Alpos iz Šentjurja, Met- ka in TEP iz Celja, tovarna vol- nenih odej Škof j a vas, steklarna Rogaška Slatina (tudi mineralna voda) ter mizarska zadruga iz Sevnice. Po obsegu razstavljenih pred- metov privablja obiskovalce ob- sežen paviljon tovarne ema j hra- ne posode iz Celja. Zelo privlačen pa je tudi paviljon AlF>osa iz Šentjurja (na sliki). Zelo okusne so zlasti vrtne garniture in točil- na miza iz aluminija. Nedolgo po otvoritvi sejma je zastopnik Al- posa prodal že tri take mize. Lič- na izdelava in zmerna cena (ne- kaj nad 1 milijon din) privablja na ogled številne obiskovalce od vsepovsod. Sicer pa se letošnji sejem go- stinske opreme odlikuje s števil- nimi novitetami, ki jih bodo v gostiščih s pridom uporabili. Se- jem bo odprt do 7. aprila. Izpla- ča se, da si ga zlasti ogleda čim več gostinskih in turističnih de- lavcev. MISLI iUparno, da bo Francija ukre- pala bolj modro, kot govori de Gaulle.t Citat iz časopisa >Aparat Atlantske zveze bi mo- ral biti podvržen generalnemu popravilu na vojaškem in poli- tičnem torišču.< Bernard Montgomery OB SVETOVNEM DNEVU ZDRAVJA PRIKRITA LAKOTA 7 Letošnji svetovni dan zdravja poteka pod geslom »Pravilna prehrana in zdrav- je«. Res aktualna tema, ob kateri bi se morali pogosteje ustavljati celo v raz- vitih državah. Naš namen v tem sestav- ku pa je, da se seznanimo s silno zani- mivim pojavom — prikrito lakoto. To je lakota, katere vzroki niso v pomanj- kanju hrane na splošno, temveč je po- sledica nepravilne prehrane, je posledi- ca nekake »gastronomske neprosvetlje- nosti«. KOLUMB BI KMALU VERJEL V DUHOVE Sežimo nekoliko v zgodovino, v čas, ko ljudje o prehrani sploh niso razmišljali. V zadnjih desetletjih je na tem področju storjenio več kot tri tisočletja zgodo- vine nazaj. Torej kaj je bilo s Kolum- bom? ... Na enem svojih potovanj čez ocean so nekateri mornarji hudo zboleli. Zno- jile so se jim dlesni, meso je bilo suho. Bili so na robu smrti. Mornarji so Ko- lumba prosili naj jih pusti umreti na zemlji, naj jih ne vrže v morje ribam za hrano. Ker so potovali ravno mimo otoka Curacao, jim je Columb ustregel. .. . Ko pa se je veliki moreplovec vračal, ko je pristal na otoku, da se oskrbi z vodo, je že verjel da vidi du- hove. Mornarji, ki jih je zapisane smrti izkrcal pred meseci, so bili čili in zdra- V. Imeli so namreč skorbut in na otoku so se hranili s sadjem ter svežim me- som. Otok se imenuje Curacao, kar po špansko pomeni »zdravje«. Od takrat so mornarji dobivali presno sadje, prcrf- vsem limonov sok. ROŽNATA BOLEZEN - PELAGRA Pred prvo svetovno vojno je na jugu ZDA umrlo več kot 10.000 nrebivlfpv na tako imenovani rožnati bolezni. Koža se jim je vnela in pokrila z rdečimi pe- gami, ki so bile podobne vrtnicam. Pege so postale gnojne, ljudje so v vročici nmirali trumoma. S pelagro se je spo- padel zdravnik Goldberger. Ugotovil Je, da bolezen ni nalezljiva. Celo sam se j« cepil s krvjo okužetiiih. Dokazoval je, da je bolezni kriva enolična prehrana. Pokrajine ob Mississippijn so vzgajale bombaž in koruzo. Ko je začel otroke v neki sirotišnici zdraviti z jajci in mesom, je bolezen izginila. Spet doka* — nepravilna prehrana. Mali črnček je iz Konga. Nenehni boji in neredi v tej deželi so moč- no prizadeli otroke. Mnogim j« misel na hrano vse, kar še zapo- sluje njihove črne glavice. To pa je prava lakota, čeprav tudi pri- krita, o kateri je govora v gor- njem sestavku, ni manj grozotni Kratke - kratke - kratke PRVI APRIL je bil, ki nam je sporočil vest, ki je bila objavljena na tej strani, da bo s ponedeljkom (1. april) v »nebotičniku« v Žalcu reden va- rietejski spored. Ni nam znano, koliko je bilo tistih, ki bi si ho- teli ogledati nastop prikupne ple- savke in črnskega bobnarja, ka- terih imen si nismo izmislili. Si- cer pa kdo ve — v Žalcu so zmož- ni posekati Celje tudi s takšno atrakcijo. DVE EMONI? NISTE VEDELI? Da je Ljubljana bila v rimskih časih Emona ve vsak otrok. Da pa je v Istri mestece Novi grad tudi nosilo ime Emonia, tega menda niste vedeli. Zgodovinarji pravijo, da je istrska Emonia delo rimskih »Ljubljančanov«, ki so se iz naše »slovenske Emone« preselili na obale Jadrana, CILJ JE VAŽNEJŠI OD POTI George Mc Gouwern je sena- tor, ki je bil izvoljen v eni izmed washingtonskih četrti. Te dni pa so ga videli, kako je s kolesom vozil po svojem kraju in razna- šal časopise. Ko so ga pri delu zalotili novinarji, je izjavil, da je zamenjal svojega sina, ki razna- ša časopise, da bi si zaslužil »dže- parac«. Toda časnikarji so le vi- deli pravo ozadje. V Washingto- nu je težko doseči popularnost, saj je tu Bela hiša. Naš senator je izbral to pot, da ga volilci ne pozabijo. STE APATIČNI — KONTROLI- RAJTE PREHRANO! Slaba prehrana, dostikrat tudi zgolj nepravilna, spravlja otroke v apatičnost. Neodporni so in loti se jih vsaka bolezen. Ugoto- vili so, da je pomanjkanje be- ljakovin krivo za take pojave. Apatičnost torej ni stvar značaja je stvar prehrane. Naredili so poskuse s psi. Dol- go so jih pustili »stradati« be- ljakovin in psi so postali tako apatični, da so izgubili celo ob- čutek za ravnotežje. NELSON ROCKEFELLER V ZAGATI Nelson Rockfeller, milijarder in new yorški župan je naročil pri nekem institutu za prouče- vanje javnega mnenja precej drago anketo. Gre namreč za to, kako bi Američani sprejeli vest, da bi vzel za ženo hollyv^?oodsko zvezdo Joano Carwiord. Anketa mu je potrebna, ker je Nelson najverjetnejši kandidat republi- kanske stranke za volitve novega ameriškega predsednika. Vedeti hoče, če bi mu poroka z igralko morda omajala možnosti za iz- volitev. Baje bo Rockfeller popu- stil raje pri »ljubezni« kot pri politični karieri. Kaj na to pravi Joana ni znano. Vendar se vse- eno splača pogoltniti ta kisel grizljaj (dokaz velike ljubezni) za ceno morebitnega položaja y>prve dame ZDA«. STO MILIJONOV 2RTEV Statistika prikrite lakote je strahotna. Na vsakega otroka, ki v ZDA umre zaradi slabe prehra- ne, jih v Latinski Ameriki umre 300. Strokovnjaki so mnenja* da je skromno število sto mili' Jonov žrtev, ki trpe zaradi čud- nega vzročnika »beljakovinsko- kalorična nedohranjenost«. Vzro- ke slabe in nepravilne prehrane imenujejo v različnih deželalJ različno. — Beriberi. Ne morem! — to je klic stotisočev v Aziji, na Bli*' njem vzhodu. Vzrok je pomanj- kanje vitamina B 1. Ta je'ravnO v riževi zunanji luski, narodJ Azije pa jedo luščen riž. Ta ^ lezen je splošna onemoglost. Leni so, pravimo raznim Ijud; stvom in jih zasmehujemo. ^ ni ravno nepravilna in nezados*' na prehrana kriva, če 10 Indijce* komaj dvigne tovor, ki sta dva krepka Evropejca kos?