m JELOVICA
OKNA«'l7%
T"
NOVO MESTO, tel.,fax:323-444 BREŽICE, tel.,fax:(O6O8)62*9200 METLIKA, tel.,Iax:(068)58-716 f
Št. 24 (2496), leto XLVIII • Novo mesto, četrtek, 19. junija 1997 • Cena: 190 tolarjev
ISSN 0416-2242
9 770416
224000
DOLENJSKI LIST
vaš četrtkov prijatelj
DOLENJSKI LIST
Ob 200-letnici rojstva Barage znamka in pohod
27. junija slavnostna akademija,
29. junija maša v Mali vasi
TREBNJE - Ob 200-letnici rojstva misijonarja in jezikoslovca škofa Friderika Barage so Treba-njci pripravili vrsto prireditev. Pošta Slovenije je predstavila priložnostne poštne znamke, kijih je oblikoval Bojan Maraž. V soboto, 21. junija, se bo ob 14. uri, začel pred spomenikom Frideriku Baragi pri župnijski cerkvi v Trebnjem pohod po Baragovi poti do Male vasi. Tamkaj bo med 18. in 19. uro v kulturnem programu nastopal pevski zbor Raglje. Ob tej priložnosti bo Občina Trebnje podelila v upravljanje in oskrbo Baragovo pohodno pot skavtom Baragovega stega.
V petek, 27. junija, ob 20. uri bo v dvorani Centra za izobraževanje in kulturo v Trebnjem slavnostna akademija ob 200-letnici rojstva Friderika Barage. V nedeljo, 29. junija, pa se bo v okviru spominskega Baragovega dne ob 15. uri
mašo, ki jo bo vodil ljublj nadškof dr. Franc Rode.
anski
GLASBENA DRAMA VINKA GLOBOKARJA
LJUBLJANA - V okviru Evropskega meseca kulture Ljubljana 1997 bo v ponedeljek, 30. junija, ob 20. uri v SNG Opera in balet Ljubljana premiera glasbene drame skladatelja in dirigenta Vinka Globokarja L’armonia drammatica. Gre za umetniško delo, ki v sebi združuje osnovno idejo upora v konfliktu z oblastjo, avtoriteto, resnico v vseh aspektih: družbenem, intelektualnem, etičnem in političnem.
Franc Mihelič: Kurir
Vseslovenski partizanski tabor v Prečni
NOVO MESTO - Vseslovenski partizanski tabor ’97 ob 55-letnici ustanovitve brigad bo na letališču v Prečni pri Novem mestu v soboto, 21. junija. Slavnostni del programa se bo pričel ob 11. uri s pozdravi prirediteljem in minuto molka v počastitev vsem padlim in umrlim udeležence NOB, žrtvam fašističnega nasilja in padlim v vojni za Slovenijo leta 1991. Zbranim bodo spregovorili: novomeški župan Franci Koncilija, predsednik Zveze združenj borcev in udeležencev NOV Ivan Dolničar ter predsednik države Milan Kučan.
V drugem delu programa, ki se bo začel ob 12. uri, pa bodo nastopili: folklorna skupina Kres, Partizanski pevski zbor iz Ljubljane, Turistično društvo Novo mesto, skupina padalcev, lutkovno gledališče iz Novega mesta, specialna enota slovenske policije, kulturno društvo iz Prečne, modelarji, glasbena skupina Ljudski pevci iz Novega mesta, plesalci in otroška skupina folklornega društva Kres. Po programu, ki bo potekal na različnih koncih letališča, bodo za ples igrali Podlipški fantje novomeškega ansambla Franca Potočarja.
Več na 15. strani.
Sindikat v Revozu dosegel dogovor
Stavko v tej novomeški tovarni so odpovedali - Na pogajanjih z vodstvom dosegli povišanje plač predvsem na račun stimulacije za produktivnost - Uspešni tudi v drugih zahtevah
NOVO MESTO - Prejšnji petek je stavkovni odbor sindikata kovinske in elektro industrije SKEI iz Revoza na pogajanjih z upravo podjetja dosegel dogovor o vseh stavkovnih zahtevah, ki so jih postavili, zato so napovedano stavko odpovedali.
Ker se vodstvo Revoza s sindikatom dolgo ni želelo pogovarjati, so 26. maja delavci enourno opozorilno stavkali, da bi opozorili na nevzdržne pritiske in na šikaniranje delavcev.
Minuli petek pa so se na pogajanjih z vodstvom Revoza dogovorili o vseh stavkovnih zahtevah. Plače bodo od maja višje za bruto 11.907 tolarjev oz. se bodo na ravni podjetja povečale za 9,5. odst.,
v proizvodnji pa za 14 odst. Za 2 odst. se je povečala tudi osnovna plača, ki je bila že izplačana za maj, medtem ko bodo delavci dobili poračun za stimulacijo za maj izplačan pri junijski plači. Zaradi trenutno zelo visoke produktivnosti dela, ki pa lahko pade, so se z vodstvom dogovorili, da bo poslej spodbuda za produktivnost zapisana kot priloga h kolektivni pogodbi, o merilih in njenem
STAVKA V REVOZU JE ODPOVEDANA - “Na koncu smo vendarle dosegli kompromis, pokazalo pa se je tudi, da bo poslej imel pomembno vlogo tudi sindikat. Urejanje razmer delavcev v Revozu pa je lahko za zgled ostalim podjetjem v Sloveniji, ki so v mešani lasti, "je na koncu novinarske konference dejal Jože Miklič, sekretar Območne organizacije svobodnih sindikatov za Dolenjsko (drugi z leve). (Foto: J. Domiž)
GLA VNA TEMA INVESTICIJE - Minister za kulturo Jožef Školč (na desni) si je ob koncu delovnega obiska v Novem mestu zvečer ogledal še predstavo Matjaža Bergerja “Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim. ” (Foto: L. M.)
Prevelika odvisnost od Ljubljane
Delovni obisk ministra Školča v Novem mestu - Srečanje z županom in nato še s predstojniki novomeških kulturnih ustanov - Za knjižnico predvidoma 100 milijonov tolarjev
NOVO MESTO - “Vsakega kulturnega projekta ne more financirati ministrstvo, zato treba je razmišljati, kako bi ustanove živele brez večje državne podpore,” je minister za kulturo Jožef Školč v ponedeljek, 16. junija, poudaril na srečanju s predstojniki kulturnih ustanov s sedežem v Novem mestu.
V baročni dvorani grmskega gradu gaje organizirala novomeška LDS. Pred tem se je Školč
Pravica s preglasovanjem
Z najtesnejšim preglasovanjem sprejeta odločitev 9-članskega ustavnega sodišča, ki je preprečila državljanom, da bi se na referendumu izrekli o usodi slovenskih gozdov fevdalnega izvora in enkrat že prodanih cerkvenih gozdov (te dni je v javnost prišlo pismo dr. Boga Grafenauerja nadškofu dr. Šuštarju, ki to nesporno dokazuje), še močno odmeva med ljudmi. Pa ne toliko zaradi posledic odločitve kot zaradi načelnega vprašanja, kakšna je sploh verodostojnost prava, ki razsoja z nogometnim rezultatom in streljanjem enajstmetrovk 5:4 in kakšna je zdaj sploh stopnja strokovne eksaktnosti pravne vede, stare tisočletja. Pravo kot stroko najbolj razvrednoti pristransko opredeljevanje sodnikov in politizacija njihovih stališč. Vse več znakov je, da se prav to dogaja s slovenskim ustavnim sodiščem, ki kot da se ne zaveda, kako si s tem zmanjšuje svoj ugled. Politika pač ni njegovo torišče, s politiziranjem sprejema sodišče zanj vnaprej izgubljeno igro, saj pri političnem odločanju ne more in ne sme tekmovati z zakonito izvoljenimi predstavniki ljudstva, to je poslanci. To izključuje že načeto o delitvi oblasti, ki ne pozna politbirojev.	'
te pred stoletji je Bacon v svojih Esejih zapisal, da je prva dolžnost sodnikov jus dicere in nejus dure (pravo izrekati in ne dajati). Sodniki bi morali biti bolj učeni kot pretkani, bolj častivredni kot priljubljeni, bolj previdni kot pa samozavestni, predvsem pa ne hlepeči po oblasti, kaj šele željni obračuna in poračuna s politično drugače mislečimi.
MARJAN LEGAN
I
pogovarjal tudi z novomeškim županom Francijem Koncilijo ter si ogledal dela pri Knjižnici Mirana Jarca in Sokolski dom. Največ pozornosti je bila deležna gradnja prizidka, obnova obstoječih stavb ter funkcionalna povezava vseh treh prostorov novomeške knjižnice, ki naj bi bila končana do leta 1999. Zupan Koncilija, sekretarja Robert Judež in Feliks Strmole ter drugi so razložili potek projekta, ki ga financirata občina in kulturno ministrstvo, vsak polovico. Minister je dejal, da če ne bo bistvenih sprememb v proračunu, je za letos predvidenih 100 milijonov tolarjev.
--Tri dokončanju KC Janeza Trdine, v kar je občina vložila že 300 milijonov tolarjev, za mladinski kulturni center pa je potrebnih še 30 milijonov (polovica denarja je zagotovljena), država ne bo sodelovala. Glede domačije Pie in Pina Mlakarja - njena lastnica - Krka, tovarna zdravil, se ne strinja, daje razglašena za kulturni spomenik in da se v njej uredi muzej baletne umetnosti, ker želi v domačiji urediti svoj reprezentančni objekt - je minister Školč predlagal sestanek in nadaljnje pogovore.
Popoldne so Školjču predstojniki novomeških kulturnih ustanov predstavili svoje delo in prob-
Ki VREME
Jutri bo oblačno vreme s padavinami, v soboto bo sončno, v nedeljo pa se bo od zahoda oblačnost spet povečala in možne bodo i nevihte.
izračunu pa se bosta pogovarjala sindikat in uprava.
Sindikat je dogovor sklenil tudi o ostalih stavkovnih zahtevah, o nadurnem delu, ki se ne sme podaljševati izven dogovorjenega, potem, kdo sme predpisovati nadure, o postopkih premeščanja in prerazporeditvah. Poleg tega seje vodstvo obvezalo, da bo pripravilo izobraževanje o delovnopravni zakonodaji tako za vodilne delavce kot tudi za sindikalne zaupnike.
J. DORNIŽ
PRIŠEL BO TUDI DR. DRNOVŠEK
KOSTANJEVICA - Občinski odbor Liberalne demokracije Krško in Liberalna demokracija Slovenije priredita v sredo, 25. junija, v Kostanjevici tradicionalno srečanje članov LDS. Udeleženci si bodo lahko ogledali znamenitosti mesta, veslaško tekmo poslancev po Krki in bogat kulturni program, ob 13.30 pa bo na dvorišču kostanjeviškega gradu govoril tudi predsednik stranke dr. Janez Drnovšek.
stran 2
slr.n 3:
•Novo mesto ,n njegov, gozdovi
Berite danes

Sele Uti2003?


1
izkoristi danosti!
Vtv
r^ajeRomuprm
“ko, Loče J
• Teatrski kolaž z
	
V NEDELJO PRAZNIK ČEŠENJ V BRUSNICAH
BRUSNICE - V nedeljo, 22. junija, se bo ob 9. uri dopoldan v Brusnicah pričel tradicionalen praznik češenj s prodajo češenj, češnjevih jedi in češnjevca v brusni-škem gasilskem domu, na ogled pa bo tudi razstava češenj. Ob 15. uri bo povorka kmečkih voz, na katerih bodo prikazovali stara kmečka opravila, po povorki pa bo družabno srečanje; za zabavo bodo poskrbeli Fantje z vseh vetrov, v večernih urah pa bodo izbrali še kraljico češenj. Dekleta, ki se želijo potegovati za ta naslov, se še lahko prijavijo na tel.: 85 -814 (pri Romanu).
FERUS MUSTAFOV V NOVEM MESTU
NOVO MESTO - Na dan državnosti, v sredo, 25. junija, bo ob 21. uri na novomeškem stadionu Portoval nastopil kralj romske glasbe Ferus Mustafov. Koncert organizira Društvo novomeških študentov.
Paič
VABI NA
R0ADSH0W‘
20. in 21. 6. v Terme Čatež
Glavna nagrada
M
leme: Danilo Breščak Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Zdenko Picelj Dolenjski muzej, Zorka Škrabi Zgodovinski arhiv Slovenije -Enoto Novo mesto, Andreja Pleničar Knjižnico Mirana Jarca, Mira Maljuna KC Janeza Trdine,
* Jožef Školč je dejal, da ima vtis, daje za centralizacija v Ljubljani in preveliko odvisnost podeželja od nje, predvsem v smislu nabiranja denarja. “Veliko se dogaja na Dolei\jskem, toda vaša zaskrbljenost ne zbuja ravno optimizma,” je dejal.
Staša Vovk ZKO Novo mesto, Franci Šali Dolenjsko založbo in Darka Čeh Klemenčičeve dneve. V glavnem se ustanove srečujejo s prostorskimi in kadrovskimi problemi, ki jih skušajo reševati po svojih zmožnostih.
L. MURN

BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Posredujemo pri trgovanju z vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi
*	Upravljamo s finančnim premoženjem
*	BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
® 068/342-410
SKLENILI PRIJATELJSTVO Z BIHAČEM - V petek, 13. junija, sov Bihaču predstavniki bihaške in novomeške občine podpisali listino o prijateljstvu in sodelovanju, ob tem pa so pripravili več skupnih prireditev. Tako so odprli razstavo del novomeških slikarjev Svetlane Jaki-movski Rodič, Janka Orača, Jožeta Kotarja in Jožeta Kumra ter domačih umetnikov, obiskali so bihaško knjižnico, ki je med knjižnimi darili novomeške knjižnice dobila tudi dragoceno enciklopedijo Britanka, na proslavi ob 25-letnici bihaške glasbene šole je nastopil tudi novomeški oktet Adoramus, zvečer pa sta se z rock koncertom na kor-zu predstavili novomeški skupini D Kovači in Dan D, ki ju je tamkajšnja navdušena mladež spustila z odra šele po polnoči. Na sliki je otvoritev slikarske razstave. Več o podpisu listine na 8. strani. (Foto: I. Vidmar)
Kršenje človekovih pravic
Eno od ključnih meril, po katerem nam svet določa
kove pravice? Današnjo anketo smo namenili temu
ske armade, drugi z njim opozarjajo na veliko brezposelnost v naši državi. V posameznih slovenskih krajih govori-
še bi lahko naštevali.
Človekove pravice so sicer precej točno zapisana
niki načrtno izrivajo iz narodovega življenja člove
poselnih delavcev in Romov,* denimo. Zato glavnina državljanov nikoli ne (iz)ve, pri čem pravzapravje s svojimi pravicami in dolžnostmi in kaj ljudem v tem pogledu prinaša prihodnost.
FRANC SELJAK, vzdrževalec pri Slovenskih železnicah, doma iz Loke pri Zidanem mostu: “Človekovih pravic ne razumem le kot nekakšne svoboščine, ampak tudi kot pravico do dela in do poštenega plačila za dobro opravljeno delo. Moram reči, da bi številni delavci p ti m. ‘“mtakem lahko rekli, da »o njihove /ravice hudo kršene, tudi zato, ker nimamo pravih sindikatov.”
MARIJA LAMOVŠEK, kmetica iz Mirne vasi pri Trebelnem: “Če pomislim, v kakšnem položaju smo kmetje, pa tudi veliko delavcev, ko moramo trdo delati, a nam gre vseeno bolj za preživetje, bi rekla, da pri nas ne uresničujemo človekovih pravic, tako kot bi jih morali. Dokler bo mleko trikrat cenejše kot kisla voda, kmetje ne bomo zadovoljni s svojimi pravicami!” BORIS OMERZEL, tehnični vodja v podjetju Aero Papiroti v Krškem: “Kršitve sicer so, vendar mislim, da ne velike. Socialistična orientacija nekaterih še ni postavila na trdna tla. Treba se je pač zavedati, da se preživi od trdega dela, od dela, ki ga prizna trg, kjer se je potrebno spopasti s konkurenco, kar zahteva tudi žrtve. Trg pa je včasih zelo krut.”
LJUBOMIR IVANŠEK, receptor v hotelu Terme Čatež: “Drugače pa je treba priznati, da naš sindikat še zdaleč ni tako močan kot ha Zahodu. Zato tudi slovenski delavec nima toliko pravic kot tisti v razvitih državah. Ampak to, kar je pri nas, je davek kapitalizmu, ki smo ga uvedli. Vsak čas nosi s seboj svoje. Smo v času, ko se mora za človekove pravice še marsikaj izboljšati.”
DANICA HUDAK, poštna uslužbenka v Vinici: “Vedno se najde kdo, ki se mu zdi, da je za kaj prikrajšan. Pretiranega izkoriščanja pri nas najbrž res ni, vendar pravice nikoli ni bilo in je ne bo za vse. Tildi pritožbe, naslovljene na varuha človekovih pravic, so lahko eden od znamenj kršenja pravic. Včasih pa se lahko komu le zdi, da so bile kršene pravice, a je bilo vse po zakonu.”
BORIS ŠTRAVS, podjetnik s Krupe pri Semiču: “Mislim, da je kršitev človekovih pravic pri nas veliko, čeprav je tudi res, da si vsak po svoje razlaga kršitve. Vendar so Slovenci pri manjših kršitvah navadno kar tiho, ker je še pri večjih težko priti do pravice. Vprašanje pa je, kaj je sploh pravica. In, ne nazadnje, ali niso tudi zakoni kršenje človekovih pravic?”
MARIJA MLINARIČ, frizerka s Trške Gore: “Čeprav nekateri v tujini prikazujejo, da so ljudem, ki so k nam prišli iz južnih republik, kratene človekove pravice, se s tem ne strinjam. Nikjer drugje po svetu ne bi tako lahko prišli do državljanstva, kot so pri nas, pa tudi do stanovanj. Če pa tz jugoslovanske vojske kljub pozivu niso izstopili, je to njihov problem.”
NATAŠA VIDRIH, ekonomistka iz Kočevja: “Tudi pri nas prihaja do kršenja človekovih pravic, mislim pa, da tega ni veliko. Glede pokojnin bivših oficirjev JLA ne vem dosti. Menim, da ob tolikšnem številu upokojencev, kot jih imamo, in še ob slabšem obetu za sedanjo srednjo generacijo, Slovenija lahko daje pokojnine tistim, ki so delali in živeli za Slovenijo in ki zanjo živijo tudi zdaj.”
Medijsko nezanimivi ljudje ?
Srečanje staršev in njihovih otrok, ki jih je narava zaznamovala z drugačnostjo, minulo soboto na jasi v Dolenjskih Toplicah je bilo zelo prijetno. To je bil prvi piknik, ki gaje za svoje člane v celoti organiziralo Sožitje, novomeško društvo za pomoč duševno prizadetim. Društvo je zadnja leta zelo veliko naredilo, da bi bilo tudi življenje teh otrok prijaznejše in prijetnejše. Tako kot ponavadi se tudi tokrat na njihovem srečanju ni trlo ne Občinarjev ne politikov, pa tudi novinarjev in kamermanov ni bilo. Za mnoge je to očitno preveč obroben in nepomemben dogodek. Morda?!
Dr. Manca Košir je na zadnjih Gorjupovih dnevih, kjer je tekla beseda tudi o novinarski etiki, dejala, da novinar sporoča za druge, da je dolžan omogočiti slehernemu, da pove, kaj misli, predvsem marginalnim skupinam, ljudem, ki so nemočni in kot taki vedno v nevarnosti, da jih kdo izkoristi. Do besede pa prihajajo žal predvsem močni politični in gospodarski centri, ki zadnje čase svoja sporočila v medije posredujejo preko novinarskih konferenc. Novinarska konferenca pa ni novinarski žanr, in če na njej novinarji ne postavljajo vprašanj, je lahko uporabna zgolj kot gradivo.
Če kdaj, potem imajo novinarji prav danes zelo pomembno nadzorno vlogo, kajti javne finance so vse obsežnejše, denar v skupno vrečo pa prispevajo vsi ljudje, tudi tisti na obrobju, zato morajo oblastniki in vsi tisti, ki z njim razpolagajo, polagati račune. Tako pa se dogaja, da se tisti, ki so na oblasti, le hvalijo, kaj vse so naredili, čeprav imajo škarje in platno, da lahko “oblačila vrezujejo"po mili volji. Ženič-ka iz zakotne vasi ali delavec, ki je že tako slabo plačan, poleg tega se je nanj zgrnila še bolezen ali se mu je rodil drugačen otrok, imata bolj malo platna in Škarij. Le golo življenje in kup problemov, pa še medijsko sta nezanimiva.
J. DORNIŽ
•	Skrajni čas je, da se slovensko delavstvo zbudi in bolje organizira. (Pavlica)
•	Stečaji vse bolj spominjajo na umor po naročilu. (Bradač)
Krupa še ni dobra za pitje
Izsledki raziskav mag. Svetozarja Poliča - V enem letu izhlapi iz celotne Krupe četrt kilograma PCB
ZDRAVNIŠKE KARIKATURE - j Za občni zbor Zdravniškega društ- \ va Dolenjske je dr. Josip Balog (na I fotografiji), zdravnik iz zdravstvene postaje v Straži, pripravil izbor svojih karikatur na temo medicine.
Dr. Balog se s karikaturo ljubiteljsko ukvarja že več kot 20 let. (Foto:
A. B.)
MINISTRA 0 NUKLEARNI ELEKTRARNI
MOKRICE - Tu so se v ponedeljek sestali Metod Dragonja,	i
minister za gospodarske dejav-	\
nosti, in njegov hrvaški kolega Nenad Porges s sodelavci ter j I direktor NEK Stane Rožman. Pogovarjali so se o Nuklearni elektrarni Krško in ob tem poudarili, da so pogajalci obeh držav doslej našli odgovore že za štiri petine vprašanj v zvezi z delovanjem jedrske elektrarne.
v STRANSKA VAS PRI SEMIČU - Mag. Svetozar Polič z Inštituta Jožef Stefan je nedavno v Stranski vasi pri Semiču predaval o izsledkih raziskovanja o onesnaženosti reke Krupe s poli-kloriranimi bifenili (PCB), s katerim je pričel julija 1995.
Kot je povedal so razmere v Krupi zelo spremenljive, vzorci pa
so precej odvisni od kraja, kjer so vzeti. Je pa po njegovem Krupa še edini vir PCB, ki prihaja v okolje, edina pot, po kateri gre, pa je zrak. vzorcj [z Kolpe pri Metliki na primer ne kažejo tolikšnih količin PCB, da bi bile zastrašujoče. Izračunal je, da iz Krupe izhlapi 0,2 nanograma PCB na kvadratni meter na sekundo ali
“IZ TREBANJSKEGA KOŠA” - Ta turistična kultumo-zabavna prireditev se je pretekli petek pričela s povorko, v kateri so sodelovali člani številnih društev iz trebanjske občine, na čelu pa je bil občinski pihalni orkester Trebnje pod taktirko Igorja Teršarja, in mažoretke pod vodstvom Darje Korelec. Vparku pred občino sta zbrano množico pozdravila trebanjski župan Lojze Metelko, tudi kot pokrovitelj (sopokrovitelj prireditve je bil Radio Max), in predsednica Turističnega društva Trebnje Marija Cugelj, ki je tudi uradno odprla prireditev “Iz trebanjskega koša ” in zatem podelila zaslužnim spominske koše. Po nastopu folklorne skupine iz Semiča se je začela veselica z ansamblom Lojzeta Slaka in trajala do jutranjih ur. V soboto je v Trebnje pripeljal številne goste muzejski vlak, nastopili so trebanjski mladinski pihalni orkester in harmonikarji OŠ Veliki Gaber, za goste pa sta organizatorja: turistično društvo in krajevna skupnost pripravila ogled Galerije likovnih samorastnikov, rojstne hiše misijonarja Friderika Barage in kapelice čebelarja Petra Pavla Glavarja v Lanšprežu. (Foto: P. P.)
90 LET PGD ŠENTJANŽ - Pretekli petek so v Šentjanžu tamkajšnji gasilci z razvitjem prapora in predajo avtocisteme obeležili visok jubilej - 90-let-nico društva. Jubilantu, ki je prejel plamenico GZS L stopnje, je čestital v imenu Gasilske zveze Slovenije regijski poveljnik za Posavje Ivan Leskovic. Predsednik PGD Šentjanž Andrej Repše se je zahvalil vsem donatorjem za pomoč, še posebej pa krajanom, ki so za okrog 35.000 mark vredno 10.000-litrsko avtocisterno zbrali približno dve tretjini denarja; poglavitni boter je bila krajevna skupnost Šentjanž, zato je njen predsednik Milan Jamšek predal ključe avtocisteme, ki jo je blagoslovil šentjanški župnik Janez Cevec. (Foto: P. Perc)
i \
Svetozar Polič
največ 9,5 miligama na kvadratni 1 meter na leto. Po najbolj črnem ' scenariju naj bi iz celotnega toka 1 Krupe, ki je dolga 2,6 kilometra, ' v enem letu izhlapelo 270 gramov PCB.	j
Seveda pa je od vremenskih j razmer odvisno, koliko PCB je v i zraku. Ko ne piha, so nekatera mesta ob reki zelo kontaminirana, ' med njimi na primer pri Perovem ' mlinu pod Stransko vasjo. So pa < v kanjonu Krupe tudi stokrat ; večje kontaminacije kot v vaseh i nad reko. A četudi zanemarimo ■ pesticide in fungicide, ki so v Kru- i ' pi, reka po besedah mag. Poliča še 1 ni primerna za pitje. O pitni vodi ' ne bo moč govoriti, dokler se reka sama ne očisti.
M. B.-J.
OBČNI ZBOR ZDRAVNIŠKEGA DRUŠTVA - Na občnem zboru Zdravniškega društva Dolenjske prejšnjo sredo v hotelu Krka je bil strokovni del namenjen temam iz urgentne medicine. O tem so predavali anesteziologija dr. Metka Miklič, pediater dr. Janez Dolenšek, kardiolog dr. Rafko Kapš (ha fotografiji) ter psihiater dr. Cveto Gradišar. (Foto: A. B.)
Dolenjsko društvo za srce
Iniciativni odbor za ustanovitev Društva za zdravje srca in ožilja Dolenjske in Bele krajine
NOVO MESTO - V sredo, 11. junija, se je v novomeškem hotelu Krka sestal iniciativni odbor za ustanovitev dolenjsko-belokranj-ske podružnice Društva za zdravje srca in ožilja. Tega sestanka se je udeležil tudi predsednik Društva za zdravje srca in ožilja Slovenije prof. dr. Josip TUrk, z novomeške strani pa je glavni pobudnik prim. dr. Tomislav Majič, specialist kardiolog iz Zdravilišča Šmarješke Toplice. Predsednik 6-članskega iniciativnega odbora je direktor Dolenjske banke Franci Borsan, ustanovni zbor društva pa bo jeseni.
“Dolenjska in Bela krajina sta na področju preventive bolezni srca in ožilja in dejavnosti v zvezi s tem med najslabšimi regijami v Sloveniji. Društvo bo spodbujalo zdravju koristne življenjske navade in si prizadevalo za tako javno politiko, ki si prizadeva za krepitev zdravja, za zdravo delovno in bivalno okolje. Prizadevali si bomo za sodelovanje in podporo vladnih organov s področja zdravstva, šolstva in športa, pridelave in prodaje živil ter strokovnih združenj, laičnih društev in zdravstvenih služb,” pravi dr. Majič.	A. B.
1JuMjmkopism
Pokojninska uravnilovka ni sprejemljiva
O razponu pokojnin
LJUBLJANA - Opozicijske stranke uspešno skrbijo, da se koalicija ne dolgočasi. Še več: kdaj pa kdaj gredo vladi močno na živce, zlasti Janševi socialdemokrati, ki sedijo v parlamentu, če se jim zdi pametno, ali pa odidejo na “svež zrak”, če presodijo, da jim to politično koristi.
Tokrat so se Janševci lotili “izboljšav” pokojninskega sistema. Poslanec SDS Ivo Hvalica se je zavzel za takojšno spremembo pokojninskega zakona, da bi sčasoma razpon med najvišjo in najnižjo pokojnino znašal le 1:3. Sedanje razmerje je približno ena proti pet. Poslanska skupina liberalne demokracije je temu predlogu nasprotovala; po njenem bi predlog prinesel uravnilovko kot posledico pretirane solidarnosti. Treba je namreč vedeti in upoštevati, da pokojnina ni socialno skrbstvena dajatev, temveč zavarovalno-ekonomska kategorija, torej mora njena realna vrednost ohranjati kup-
no moč, kot je bila oblikovana z odmero pokojnine ob odhodu zaposlenih v pokoj.
Res je treba zboljšati položaj upokojencev z nizkimi pokojninami, vendar je mogoče to opraviti tudi z dodatki k pokojnini, kar ne posega v sistem usklajevanja. Šocialni popravki pokojnin so nedvomno nujni, zato sta najnižja zajamčena pokojnina in varstveni dodatek tista oblika, ki mora s posebnim sprotnim prilagajanjem, poleg siceršnjega splošnega usklajevanja, urejati kupno moč pokojnin. Sedanje oblike zaščitnih pokojnin ne zadoščajo. Vendar uravnilovka ne more biti element pokojninskega sistema, saj je tudi v plačnem sistemu gospodarstva ni.
Najvišje pokojnine, ki gredo predlagateljem najbolj v nos, so že tako ali tako hudo okrnjene. Kdor ima nadpovprečno visoke dohodke in od njih plačuje ogromne prispevke, ne more pričakovati, da jih bo kdaj dobil povrnjene; 55. člen pokojninskega zakona namreč pravi, da je najvišja pokojninska osnova 3,1-kratnik povprečne plače za januar 1995 in usklajevana kot ostale pokojnine. Najvišje pokojnine nato “poreže” še zakon o dohodnini. Razlike med upokojenci so torej že tako bistveno omiljene. Predlog zakona, ki je bil tokrat v obravnavi, bi povzročil še dodatne krivice in uravnilovko, za kakršno ni nikakršnih podlag. Poslanci so ga torej upravičeno zavrnili.
VINKO BLATNIK
MŠŠ IZ NAŠIH OBČI M MŠŠ
Ena gospa je rekla, da na Revozovih delavcih trde francoske prijeme izvajajo domači valpti.

SillS
dovoljeno do dveh ton
' Vodstvo KS Dvor je minuli teden postavilo kar dva znaka omejitve (na sliki), lokaciji blizu igrišča, kjer je nastalo pravo Parkirišče tovornjakov in avto-busovin ostalih vozil, drugega pa t]a cesti proti vinski gorici, kjer imajo sedaj omejitev vožnje tovornjaki in tovorna vozila nad 2 l- Asfalt, ki je bil položen pred leti namreč kaže rebra, zato je zadnji čas, da so segli po tem ukrepu. Drugače pa so se organizirali vaščani z Jame. Njihov asfalt, ki je bil tudi položen pred letom dni, še vedno drži, zato so se zbrali sredi vasi, pripravili pravo vaško veselico z dvema pečenima odojkoma, z domačim vinom in pivom pa so nazdravili za še boljše sosedske odnose.
NOGOMETNI TURNIR -Ob prazniku KS Dvor so na Dvoru pripravili nogometni turnir, na katerem so igrale ekipe: Tfebča vas, Sadinja vas, Stavča vas, Fužina, Fužina (mlajši, veterani) in ekipa iz Žužemberka. Po celodnevnem preizkušanju moči in živcev - na zadnji tekmi so organizatorji zamenjali celo sodnika -se je športna sreča nasmehnila ekipi Fužina, ki je z nekaj sreče Premagala tokrat res dobre fante )z Stavče vasi. Ekipa Žužemberka je zasedla 3. mesto. Pokale za Prva tri mesta je podelil predsednik sveta KS Dvor Janez Hrovat.
S. M.
Aktualen pogovor o mestu in gozdu ■ Ragov log in Portovai sta dragocena sestavna dela mesta in naj bi ju proglasili za gozda posebnega pomena - Razvoj, ne le širjenje
NOVO MESTO - V okviru prireditev ob tednu gozdov sta novomeška enota Zavoda za gozdove ter Društvo inženirjev in tehnikov gozdarstva pripravila pogovor o Novem mestu in gozdu. Poleg gozdarjev so na tem pogovoru sodelovali strokovnjaki s področja urejanja prostora in predsednik Društva Novo mesto.
KRKINI JUBILANTI - Letos se izteka 20, 25, 30 in 35 let dela v Krki kar 260-im zaposlenim v tej novomeški tovarni, ki je že dolga leta eno najuglednejših in najboljših podjetij v Sloveniji. Proslavo v počastitev jubilantov so pripravili prejšnji petek v Kulturnem centru Janeza Trdine, družabni del pa je potekal v restavraciji Tango na Otočcu. Jubilantov, ki so v Krki že 30 let, je 37, takih, ki so tej firmi zvesti že 35 let in več, pa 12. Med njimi sta tudi Eli Rustja in generalni direktor Krke Miloš Kovačič (na sliki). “35 let v Krki, od mladosti do zrelosti in modrosti. Posebne vrste junaštvo pa tudi globoka ljubezen. Najlepša leta na Krkinem oltarju, "je med drugim dejal Miloš Kovačič. (Foto: A. B.)
SREČANJE ROTARIJANCEV - Ob pr\>i obletnici novomeškega Rotary kluba so v nedeljo na piknik prostoru v Šmarjeških Toplicah pripravili družabno srečanje za člane, njihove dnižine in prijatelje. Na piknik so povabili tudi trojčke in četverčke iz novomeške občine, ki jih rotarijanski Miklavž vsako leto obdari. Tudi prispevki, zbrani na zadnjem pikniku, bodo namenjeni za obdaritev teh otrok. Piknika se je udeležil tudi 99-letni Leon Štukelj, novomeški rojak, ki se je rotarijancem pridružil že leta 1936. Ob tej priložnosti so gospodu Štuklju izročili listino častnega člana Rotary kluba Novo mesto, delo slikarja Jožeta Marinča. (Foto: A. B.)
Inž. Andrej Pečavar, vodja novomeške enote Zavoda za gozdove, je opozoril, da mesto nima izdelanega odnosa do “svojih” gozdov. Ko teče beseda o tako imenovanih novomeških gozdovih, v prvi vrsti mislimo Ragov log in Portovai, ki sta posebno dragocena sestavna dela mestnega tkiva. K tema dvema gozdoma bi kazalo priključiti še Drgančevje. Skromni ostanki gozdov v samem mestu so bolj ko ne ozki pasovi ob Krki in Težki vodi ter drevje na strmih predelih nad mestnimi vpadnicami. “Ti gozdiči, taki kot so, mestu gotovo niso ne v ponos ne v okras,” pravi inž. Pečavar.
Tretja skupina za mesto zelo pomembnih gozdov pa so večji gozdni kompleksi, ki se na eni strani naslanjajo na mesto, na drugi pa se povezujejo s širšim gozdnim zaledjem. To so predvsem Brezovica na severu, Mestne hoste na zahodu, Brodski gozd in regrške hoste na jugu ter Goten-ski boršt na vzhodni strani mesta. “Osnovni problem teh gozdov je njihovo razkosavanje s cestami ter najedanje s poselitvijo in industrijskimi conami,” pravi inž. Pečavar. “Morali bi doseči, da bi postal gozd samostojen subjekt prostorskega planiranja, se pravi, da bi pri načrtovanju razvoja Novega mesta gozd obravnavali kot pomemben in nepogrešljiv člen
mestnega tkiva. Le tako bo razvoj mesta res razvoj in ne le širjenje.” Arhitektka Bogdana Dražič iz občinskega sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora je povedala, da so programske zasnove za Portovai že narejene, tem bo sledil ureditveni načrt. Podobno načrtujejo tudi za Ragov log,
MESTNI GOZD - Ragov log, značilni mestni gozd, je predviden kot mestni park. Oba mestna gozdova, Ragov log in Portovai, pa naj bi proglasili za gozdova posebnega pomena. (Foto: A. B.)
ki je predviden kot mestni park. Krajinska arhitektka Jelka Hudoklin je opozorila, da so zelene in druge odprte mestne površine v stalni nevarnosti, da jih zasedejo. “Zato je nujno, da so te površine v mestni rabi, da so vsebinsko navezane na druge programe, tako na primer Portovai na športni stadion in Krko, Ragov log pa tako in tako meji na mestno jedro.” Odvetnik Tone Škerlj se je zavzel, da bi Portovai in Ragov log proglasili za gozdova posebnega pomena in tako ob določenem nadomestilu lastnikom omejeli njuno gospodarsko rabo ter ju
tako učinkovito zaščitili in ju vpeli v življenje mesta. Tako pobudo podpira tudi inž. Pečavar, s tem da bi občina poskrbela, da bi oba mestna gozda z nakupi in zamenjavami dolgoročno prišla v občinsko last. Sedaj je namreč od 55 ha, kolikor skupaj merita ta dva gozda, le 8 ha v državni in 3 ha v občinski lasti, vse ostalo pa je v zasebni lasti, povrhu vsega pa gre še za drobnolastniško posest. Gotovo pa je enotna lastnina osnova za učinkovito in načrtno delo v teh gozdovih, in to v gospodarskem in socialnem smislu, ki je v tem primeru prevladujoč in pomembnejši.
A. BARTELJ
POHOD NA VINJI VRH
ŠMARJETA - Turistično društvo Šmarješke Toplice in KS Šmar-jeta in Bela Cerkev priredijo v sredo, 25. junija, pohod na Vinji Vrh. Tam bo ob 11. uri proslava ob dnevu državnosti, slavnostni govornik bo državni svetnik Tone Hrovat. Pohodniki bodo na Vinjeni Vrhu brezplačno dobili golaž. Po proslavi bo družabno srečanje in ljudsko veselje.
ŽELEZNIK V ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
ŠMARJEŠKE TOPLICE - V prostorih Zdravilišča Šmarješke Toplice pogosto razstavljajo likovna dela. V nedeljo, 22. junija, bodo ob osmih zvečer v zdraviliški avli odprli razstavo dej akademskega slikarja Franca Železnika. V kulturnem programu bosta nastopila priljubljena novomeška glasbenika violinistka Petra Božič in harmonikar Branko Rožman.
ZAKLJUČNA PRIREDITEV VRTCA PIKAPOLONICA
NOVO MESTO - OŠ Bršljin in VVO Novo mesto, enota Pikapolonica, vabita v torek, 24. junija, ob 9. uri v vrtec Pikapolonica v Brezje na zaključno prireditev otrokov iz vrtca in učencev Romov iz OŠ Bršljin.
SREČANJE DRUŠTVA SOŽITJE - Novomeško društvo za pomoč duševno prizadetim Sožitje je konec maja za svoje člane organiziralo izlet na Gorenjsko, prejšnjo soboto pa so prvič pripravili piknik, in sicer na jasi v Dolenjskih Toplicah, ki se ga je udeležilo 54 družin oz. okrog 160 ljudi. Za popestritev srečanja so v društvu pripravili različne igre, v katerih so seveda zmagali otroci (na fotografiji so udeleženci med igro). Za zabavo je igral ansambel Stil, s pomočjo sponzorjev pa so pripravili tudi srečelov. Društvo pa namerava tudi letos organizirati počitniško varstvo od konca julija in še v avgustu za otroke iz oddelka za vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli Dragotina Ketteja. Sicer pa društvo poamaga tudi pri letovanju svojih članov s plačilom počitnic na obroke, najbolj socialno ogroženim pa letovanje tudi regresira. (Foto: J. Dorniž)
NAJMLAJŠI BRALCI - V vseh novomeških vrtcih je v letošnjem šolskem letu potekala akcija Malček bralček, v katero je bilo vključenih 772 otrok, starih od 3 do 7 let. To akcijo so letos speljali prvič, z njo pa so želeli med otroki vzbuditi zanimanje za knjigo in hkrati obogatiti njihov besedni zaklad in negovati slovenski jezik. Prejšnji četrtek pa je bila novomeški športni dvorani zaključna prireditev, ki je bila množično obiskana. Sponzor akcije je bila Šlovenska knjiga, nekaj denarja pa bo prispevala tudi novomeška občina. (Foto: J. Dorniž)
• V
Lepo je, ce lahko komu pomagaš
Srednješolke, ki so obiskovale ostarele v domu in prizadete v VDC-ju, so bile vesele, da so se odločile za prostovoljno delo - Med nekaterimi so se spletle trdne vezi
NOVO MESTO - “Videla sem ljudi, za katere pravijo, da niso povprečni, toda ni ljudi na tem svetu, ki kažejo tako veselje do malih in drobnih stvari, kot jih oni, in občutek, da si nekomu potreben, se ne da opisati,” so med drugim povedale v anketi ob koncu šolskega leta sredivješolke, ki so kot prostovoljke obiskovale stanovalce novomeškega doma starejših občanov in varovance Varstveno-delovnega centra.
Zadnja leta se tudi na Dolenjskem razvijajo nekatere oblike prostovoljnega dela, v novomeškem domu starejših občanov imajo že kar nekaj izkušenj tako s starejšimi kot tudi z mladimi prostovoljci. Pred tem je prostovoljce pridobival Center za socialno delo, lani v jeseni pa so se pridobivanja mladih prostovoljcev sami lotili v domu in VDC-ju. Pridobivanje je potekalo s pomočjo pedagoških služb na novomeških srednjih šolah. Za druženje s starejšimi in duševno in telesno prizadetimi so se javila dekleta, m sicer iz zdravstvene in ekonomske šole. Stanovalce v domu je obiskovalo 19 deklet, varovance v VDC-ju pa 10. Z njimi so se družile enkrat na teden po dobro uro, enkrat mesečno pa so se dobile skupaj z mentoricama socialnima delavkama Matejo Jerič iz doma in Majdo Kristan iz VDC-ja.
Pred kratkim sta socialni delavki med dekleti naredili anketo, iz katere je razvidno, da so bile zadovoljne, da so spoznale mar-
sikaj novega in predvsem, da so navezale lepe prijateljske stike. Nekatere pa so si v domu starejših našle kar “svojo” babico ali ded-
DRUŽENJE - Na fotografiji je ena izmed mladih srednješolk, ki se je celo leto družila s stanovalko doma, in na koncu sta si postali tako blizu, kot sta si lahko le babica in vnukinja.
ka. Mladih pa so se razveselili tudi stanovalci doma in varovanci VDC-ja. Projekt prostovoljnega dela v domu in VDC-ju je finančno podprla novomeška občina, in ker se je zelo dobro izkazal, bi v domu in VDC-ju radi, da bi postal tradicionalen.
V novomeškem domu starejših občanov imajo 230 stanovalcev, v VDC-ju pa 47 varovancev, ki so v celodnevnem varstvu, vsem pa je skupno, da so vezani predvsem na življenje v domu in so zato večkrat
• BREZPLAČNO KOPANJE ZA ODLIČNJAKE - Družba Krka Zdravilišča je ob koncu šolskega leta za odličnjake pripravila posebno darilo. Vsi osnovnošolci in srednješolci, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom, se bodo lahko v petek, 27. junija, brezplačno kopali v zunanjem bazenu v Šmarjeških Toplicah. Izkazati pa se bodo morali s spričevalom oziroma indeksom.
osamljeni. Prostovoljci, predvsem mladi, ki prihajajo od zunaj, pa jim prinašajo vedrine, in novih moči, zato si tega druženja tudi oni močno želijo.
J. DORNIŽ
Čudežna blazina?
od 20. 6. 97 do 30. 6. 97
Novo*
V TRGOVINAH NOVOTEKS NOVO MESTO 15% AKCIJSKI POPUST
s proizvajalcem in uvoznikom EVEX, d.o.o. VZGLAVNA BLAZINA, KI SE RAZTEGNE V ODEJO, posteljni kompleti, prevleke za blazine, rjuhe, brisače, kuhinjske krpe. EVEX in NOVOTEKS.
Odejo nudimo v velikosti 140 x 200 cm in 100 x 140 cm. Obe enostavno zložite v blazino 45 x 45 cm. Čudežna ! blazina je izdelana v Sloveniji in zaščitena s patentom.
V AKCIJI ZBRALI ZA 250 PAKETOV
NOVO MESTO - Novomeška območna organizacija Rdečega križa je 8. maja ob dnevu Rdečega križa začela akcijo zbiranja živil za socialno ogrožene družine. Košarice Rdečega križa so aktivisti postavili v 100 trgovin in zbrali za 500.000 tolarjev hrane in higienskih artiklov. Sekretarka Barbara Ozimek je povedala, da so dobri ljudje darovali 550 kg moke, 450 kg sladkorja, 350 kg testenin, 230 kg riža, 70 kg soli, 2001 olja, 150 konzerv in 300 ostalih prehrambenih artiklov ter nekaj praška, mila in ostalih higienskih izdelkov. Iz tega bodo naredili okrog 250 paketov, kijih bodo razdelili med najbolj ogrožene.
Suhokranjskl drobiž
Novomeška kronika
ŠKOLJČ - V ponedeljek je v Novo mesto prihajal minister za kulturo Jožef Školjč. Njegov prihod je bil dobro varovana skrivnost. Fasksirana sporočila so prihajala eno za drugim, vsako je napovedovalo visok kulturni obisk, a po partizanskem vzoru so zgledno poskrbeli za konspiracijo. Niti na enem sporočilu ni bilo ure prihoda te očitno dobro varovane dragocene osebnosti.
KRST - V romskem Žabjaku je bilo pred časom veselo. Krst otroka - za Rome je njihov krst več kot poroka - so praznovali več dni. To je bilo mednarodno slavje, saj so prišli gostje iz Slovenije in iz hrvaškega konca. Bogata gostija je starše stala več tisoč mark. Srečni oče je nezaposlen in prijavljen na zavodu za zaposlovanje.
SAMOPRISPEVEK - Ob otvoritvi nove porodnišnice je novomeški župan na podlagi sklepa občinskega sveta od ministra za zdravstvo zahteval, naj država, ki je lastnik bolnišnice, vrne blizu 504 milijone tolarjev, kolikor je bilo za to gradnjo zbranega s samoprispevkom. Genialna ideja, kako napolniti vedno prazno občinsko blagajno. O tem, če je minister župana prosil, če lahko plača v treh obrokih in brez obresti, poročila ne govore. Ko pa bo denar prišel, ga bo župan gotovo lastnoročno razdelil ljudem, ki so plačevali samoprispevek.
ŠOTORI - TUristično društvo Dolenjske Toplice je pred nedavnim izdalo lep prospekt o zanimivostih in znamenitostih Dolenjskih Toplic in okolice. V prospektu je predstavljen tudi zadnja leta zelo dejaven tabor mladih, ki lepo pestri ponudbo Dolenjskih Toplic. Gotovo bi bila ta predstavitev reklamno uspešnejša, če bi namesto fotografije izpred let, ki prikazuje še tabor s šotori, objavili enega od novejših posnetkov z ličnimi počitniškimi hišicami.
Novo mesto in njegovi gozdovi
O BČ I M
mm
STAROTRŽANI ZMAGOVALCI KVIZA
STARI TRG - Učenci osnovne Šole Stari trg ob Kolpi Sara Verderber, Jošt Ho-bič in Peter Mubvič (njihova razredničarka je Jelena Željko) so pretekli teden na kvizu “Male sive celice” postali državni prvaki. V finalu so premagali Šestošolce iz osnovne Šole Bratov Polančič iz Maribora. Sodelovanje na tekmovanju so jim omogočili sponzorji Viator iz Črnomlja, Dolenjska banka, d.d., in Unior, za kar se jim šolarji najlepše zahvaljujejo. Za uspeh so dobili veliko nagrad, med drugim šola osebni računalnik, knjige in fotoaparat, vsi učenci na predmetni stopnji izlet v Gardaland, tekmovalci glasbene stolpe in enotedensko košarkarsko šolo pri Petru Vilfanu, starši tekmovalcev vikend pakete v Portorožu in še marsikaj.
Drugo mesto za Sturmovo klet
V	lil I II	■	—m	."	■■■"	■	lil	II. I
Sturmova zidanica v Vidošičih je dobila laskav naslov na 1. ocenjevanju slovenskih vinskih kleti - Tildi odlična vina - Zidanica in vinograd že premajhna
TRGOVCI Z NOVCI - Učenci osnovne šole Mirana Jarca so pod mentorstvom Anice Jakša raziskovali trgovine v Črnomlju. Poleg pisne naloge o trgovcih z novci pa so predstavili tudi z igrico o iznajdljivem trgovcu (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.)
Pogled mladih na Črnomelj
Predstavitev petih raziskovalnih nalog črnomaljskih osnovnošolcev v okviru projekta “Črnomelj - moje mesto”
ČRNOMELJ - V Črnomlju si že več let prizadevajo, da bi mestu posvetili posebno pozornost, bodisi da gre za ureditev starega mestnega jedra, komunalnih in infrastrukturnih objektov ali za kulturne in druge prireditve. Tudi v Zvezi kulturnih organizacij Črnomelj so prepričani, da lahko naredijo nekaj za svoje mesto, zato so sprejeli projekt, imenovan “Črnomelj - moje mesto”.
V okviru tega projekta ZKO pripravlja različne prireditve in daje pobude za izboljšanje življenja v mestu. Ni pa pozabila tudi na mlade, saj je razpisala raziskovalni projekt “Črnomelj - moje mesto”, na katerega so se odzvali učenci osnovnih šol Loka in Mirana Jarca. Glavni namen projekta je spoznavanje domačega kraja in ljudi, oblikovanje pozitivnega vrednotenja kulturne dediščine in odnosa do varstva okolja in narave, razvijanje občutka pri-
padnosti kraju in ljudem ter ohranjanje lastne identitete.
Ker nudi Črnomelj veliko možnosti za raziskovanje, v ZKO predvidevajo, da bo projekt trajal več let. Da so raziskovalne teme o Črnomlju lahko zares pestre, so dokazali tudi učenci obeh črnomaljskih šol, ki so pretekli teden v občinski stavbi pripravili razstavo o svojih nalogah ter jih tudi predstavili. Tako so učenci z osnovne šole Mirana Jarca predstavili svoje poglede na juijevanje pod mentorstvom Bernarde Staraši-nič in Nevenke Jankovič, velikonočne običaje so raziskovali z mentorico Agato Cindrič, o običajih skozi vse leto so pisali z mentorico Darinko Papež, o trgovinah v mestu so poizvedovali z mentorico Anico Jakša. O lutkah in črnomaljskem lutkarstvu pa so zbirali podatke učenci z osnovne šole Loka pod mentorstvom Darka Kočevarja.
M. B.-J.
VIDOŠIČI PRI METLIKI - Kmečki glas je nedavno pripravil 1. ocenjevanje slovenskih vinskih kleti v primorskem, podravskem in posavskem vinorodnem rajonu. V slednjem so 2. mesto prisodili Sturmovim iz Metlike, ki imajo zidanico v Vidošičih. Kot je povedal gospodar Otmar, so strokovnjaki, ki so bili v komisiji, ocenjevali funkcionalnost kleti, ne pa vino.
Sturmovi so na letošnji Vinski vigredi dobili največ velikih zlatih medalj, in sicer šest v konkurenci in eno zunaj nje, poleg tega tri zlate in tri srebrne medalje. Na nedavnem ljubljanskem Vinskem sejmu pa so prejeli dve srebrni medalji, in sicer za rumeni mu-škat-pozna trgatev in rumeni muškat-redna trgatev.
V Sturmovi zidanici je prostora za 10.000 litrov, ker pa je majhna, so zelo domiselno namestili sode v dvoje nadstropij. Nekaj sodov so dali narediti po naročilu, da so čim koristneje zapolnili prostor. Mnogo pa so tako v kleti kot v prostorih nad njo naredili in uredili sami. Uspelo jim je narediti prijetno sožitje med funkcio-
nalnostjo in tradicijo. Tudi sicer je Otmaer v kleti mnoge pripomočke, za katere bi moral odšteti na tisoče nemških mark, v nekoliko poenostavljeni obliki izdelal sam.
Vendar Sturmovi že spoznavajo, da zidanica postaja premajhna. Za lansko martinovo je na primer lahko vsak, ki je želel, v njihovi zidanici poskusil 18 vrst mladih vin: 6 vrst suhih, 5 vrst rdečih, pa polsladka in predikat-na vina. “Velika škoda bi bila, da bi jeseni zmešali skupaj mošt iz grozdja, potrganega v začetku oktobra in ob koncu novembra. Zato pa imamo toliko različnih vrst,” pravi Otmar ter ne pozabi omeniti, da so še posebno ponosni na kraljevino, ki jim jo je uspe-
MLADI PRAVLJIČARJI V VINICI - Zavod za izobraževanje in kulturo iz Črnomlja je 11. junija, na obletnico smrti pesnika Otona Zupančiča, v njegovi rojstni hiši v Vinici že sedmič zapored pripravil srečanje recitatorjev osnovnih in malih šol. Tokrat so se srečali pravljičarji, ki so pripovedovali pravljice, ki so si jih bodisi izposodili iz knjig ali so jim jih pripovedovali dedki in babice ali pa so jih napisali sami. Nekaj pravljic pa jim je povedala ter jim zapela tudi nekaj pesmi pravljičarka in ljudska pevka iz Cerknice Ljoba Jenče. (Foto: M. B.-J.)
Bienale na stežaj odprl vrata
• Komisija, ki ji je predsedoval Aleksander Bassin, v njej pa sta bili še ravnateljica Belokranjskega muzeja v Metliki Andreja Brance|j Bednaršek in Marinka Dražumerič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, je izbrala tri nagrajence 5. bienala. Prvo nagrado si je prislužila akademska kiparka Dragica Čadež za “Zelenega Jurija”, drugo akademska slikarska Erika Omerzel za “Kompozicijo z jabolki” in tretjo grafik Janez Matelič za “Vrtove”. Posebno priznanje pa so podelili akademskemu kiparju Jožefu Vrščaju za “Vrata”.
samozadostnost in sklicevanje na “bele lise” le še preteklost. “Na sedanjem bienalu sodelujejo avtorji, ki se izražajo v tredicional-nih likovnih medijih. In vendar je razpon njihovega razmišljanja dovolj širok, lahko bi dejali celo naravnan v čas, ki povzema izrazita modernistična stališča in jih predstavlja v novi, raziskovalni ambiciji,” pravi kritik Bassin.
M. BEZEK-JAKŠE
Tako pravijo prebivalci štirih vasi ob Krupi, ki so prepričani, da so doslej prav oni najbolj varovali to belokranjsko reko - Z odlokom o zaščiti tudi denar iz države
STRANSKA VAS - Prebivalci Stranske vasi, Krupe, Moverne vasi, Praproti, Vii\jega Vrha in Brstovca, ki so združeni v vaški skupnosti Stranska vas, so se pred tednom dni sestali s predstavniki semiške občine, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, ministrstva za okolje in prostor ter Gozdnega gospodarstva Novo mesto. Beseda je tekla o delovnem gradivu odloka o razglasitvi reke Krupe za naravno znamenitost.
Da bo sestanek v Stranski vasi, preden bodo znova odločali o osnutku omenjenega odloka, so semiški svetniki sklenili na svoji zadnji seji konec maja. V štirih vaseh, ki ležijo ob Krupi, so namreč pripravili vrsto pripomb na odlok. Iz Moverne vasi so spomnili, da so pristali le na zaščito kanjona, v odloku pa je precej več parcelnih številk kot v prvi inačici, zato so predlagali, katere naj črtajo. Po njihovem odlok preveč posega v lastnino, zato ne pristajajo na motenje posesti brez pisnega pristanka lastnikov, za manjšo vrednost parcel ter slabše bivalne pogoje pa naj bi ljudem plačali
odškodnino. Vaščani Krupe ne želijo biti moteni v normalnem življenju, lastniki zaščitenih parcel naj bi imeli davčne olajšave, uredili pa naj bi tudi parkirišča in sanitarije za obiskovalce izvira Krupe. Praprotčani so se pridružili mnenju Movernjanov, so pa zaskrbljeni, ker ne vedo, kaj se bo na zaščitenih zemljiščih dogajalo.
Prebivalci Stranske vasi so menili, daje pred sprejemom osnutka potrebno vrisati v karto sprehajalne poti, počivališča in razgledišča, zaščitijo pa naj le parcele, ki se dotikajo reke, medtem ko naj večje parcele delijo. Zahtevajo pisno zagotovilo, da se življenje
zaradi omejitev odloka ne bo poslabšalo.
Župan Janko Bukovec in predsednik občinskega sveta Anton Malenšek sta poudarila, da bo potem, ko bo občinski svet sprejel odlok o Krupi kot naravni znamenitosti, moč dobiti zanjo tudi državni denar, ki ga še kako potrebujejo. Direktor GG Novo mesto Andrej Pečavar je zagotovil, da odlok ne prinaša nobenih novosti, kar zadeva gozd. Pri sečnji ne bo omejitev, le goloseki in vnašanje tujih rastlinskih vrst niso dovoljeni.
Mira Ivanovič z ZVNKD Novo mesto pa je menila, da je po šestih letih razlaganja o pomembnosti Krupe že čas, da dobi odlok in svoj status. Rekla je, da ne razume, zakaj se ljudje tako bojijo varstva, saj bi morali biti ponosni na Krupo, z odlokom pa se bo tudi občina zavezala, da bo bolj skrbela zanjo.	.
1 M. BEZEK-JAKŠE
V ZIDANICI - Gospodinja Jožica in gospodar Otmar Sturm nazdravljata pred sodi v nadstropju v svoji zidanici v Vidošičih. (Foto: M. B.-J.)
lo lani pobrati 10. novembra, gre torej za pozno trgatev. A čeprav ima s 5.000 trtami sedaj dovolj
• Na 1. ocenjevanju slovenskih vinskih kleti sta se iz vinskih goric v metliški občini dobro odrezali še dve zidanici. Zidanica Jožeta Prusa s Krmačine je zasedla 4. mesto, zidanica Bajukovih z Radoviče, ki se ukvarjajo tudi s turizmom na vasi, pa 7. mesto.
dela vsa družina, Sturmovi razmišljajo, da bi vinograd še po-
M. BEZEK-JAKŠE
SEJA SNS
ČRNOMELJ - V petek, 20. junija, bo ob 20. uri v gasilskem domu v Črnomlju koordinacijska seja občinskega odbora Slovenske nacionalne stranke Črnomelj. Gost bo Matjaž Engel, član nadzornega odbora SNS. Vabljeni vsi člani in simpatizerji stranke, ki vas zanima delo SNS.
“Krupi nismo naredili nič žalega”
•Ameriški žumalizem je katastrofalen, mešanica poročanja, zabavljaštva in ogovarjanja. (Bemheim)
PRVO MESTO ŠTREKLJEVCU - Na Štrekljevcu pri Semiču je bilo minuli konec tedna gasilsko tekmovanje za pokal Strekljevca, ki je ga je udeležilo 17 gasilskih društev iz vseh koncev Slovenije. Domačini so s I. mestom dokazali, da ni zgolj naključje, da julija že drugič zapored potujejo na gasilsko olimpiado, tokrat na Dansko. Drugo je bilo prostovoljno gasilsko društvo Dob, tretje pa Kamence. Med ženskami so bile prve gasilke iz Topol, druge iz Sinkovega Turna in tretje iz Stranske vasi. Na fotografiji gasilci iz Petrove vasi, ki so bili v končnem seštevku 13. (Foto: M. B.-J.)
ZELENI JURIJ - Strokovna žirija je na 5. belokranjskem likovnem bienalu v Črnomlju prisodila I. nagrado akademski kiparki Dragici Čadež za njeno delo “Zeleni Jurij". (Foto: M. B.-J.)
v
V prenovljenih prostorih črnomaljskega gradu in v Speličevi hiši na ogled več kot 50 del 5. belokranjskega likovnega bienala - Tokrat tudi umetniki iz vse Slovenije
ČRNOMELJ - V soboto so v črnomaljskem gradu in v Špeličevi hiši odprli 5. belokranjski likovni bienale, ki gaje pripravil KUD Artoteka Bela krajina. Letošnja razstava je zagotovo prekašala vse dosedanje.
K sodelovanju na 5. belokranjski likovni bienale so tako poleg domačih povabili še ustvarjalce, ki jih je predlagala Zveza društev slovenskih likovnih umetnikov iz ljubljanske, gorenjske, primorske, notranjske, dolenjske, celjske in mariborske regije. Od domačih likovnikov se jih je na povabilo odzvalo kar 18, izbor njihovih del pa je opravil likovni kritik Aleksander Bassin. Tako skupaj razstavlja 17 gostujočih in 9 domačih
likovnih umetnikov, vsak pa je na ogled postavil po dve svoji deli. Kot je dejal predsednik Artoteke akademski kipar Jožef Vrščaj, je letošnji bienale priložnost za oceno uspešnosti dela in napredka domačih likovnikov v soočanju z umetniki iz vse Slovenije.
Aleksander Bassin pa poudarja, daje odpiranje Bele krajine, ki v kulturnem, še posebej pa v likovnem smislu ni nikoli mirovala, navzven dokaz, daje priseganje na
Sprehod po Metliki
V NEDELJO, 29. JUNIJA, BODO ZADONELE na metli- ! škem grajskem dvorišču fanfare, kajti z mednarodnim folklornim večerom se bodo pričele letošnje poletne kulturne prireditve Pridi zvečer na grad. Anica Kopinič, predsednica pripravljalnega odbora, bo seznanila zbrano občinstvo z letošnjim kulturnim doga- J janjem na grajskem dvorišču, župan Branko Matkovič pa bo podčrtal pomen prireditev za metliško občino. Predstavljeni bodo tudi pokrovitelji ter bilten, ki ga je oblikoval Martin Sko-liber.
JULIJA IN AVGUSTA bodo v kino dvorani brezplačno filmske matineje, ki so namenjene mladini in sodijo k poletnim kulturnim prireditvam. Program je drugačen od lanskega, ko so vrteli filme iz rednega programa. V letošnjem izboru so filmi, posneti na kožo mladostnikov, zato je pričakovati še večji obisk kot lani, ko je bila dvorana ob vsaki predstavi domala polna.
TINA IN MARJAN JUDNIČ, ki upravljata z Grajsko točilnico v metliškem gradu, sta poleg bifeja uredila prostor, kjer se da v miru posedeti in poklepetati. Pa ne samo to: soba je namenjena literarnim, glasbenim in še kakšnim večerom. Poskus je že bil narejen in kar nekaj navdušencev etno glasbe je prišlo poslušat gosta iz Avstralije. Judniča pa sta spoznala, da je potrebno za več obiska več reklame, zato bosta drugič razposlala vabila.
Črnomaljski drobifj
SLOVENIJA - Belokranjci se jezijo, ker se marsikateri gospod iz bele Ljubljane obnaša, kot da Bela krajina sploh ni v Sloveniji in da državna meje ne teče po Kolpi, ampak po Gotjancih. Odslej pa se ne bodo jezili le na Ljubljančane, ampak tudi na novomeško televizijo Vaš kanal. Pri poročanju s črnomaljskega jurjevanja so televizijci med drugim naznanili, da je “v nedeljskem delu prireditve nastopilo ; sedem folklornih skupin iz Slovenije in folklorna skupina iz Metlike”. Brez komentarja.
PESEK - Na delčku ene od cest v črnomaljski občini imajo prav čudno navado: cesta je namreč bolj posipana s peskom spomladi, poleti in jeseni kot pa pozimi. In pri vsem skupaj niso krivi cestarji, temveč tovornjaki, ki odvažajo pesek iz kamnoloma pri Suhorju. Mnogi vozniki, zlasti tisti, ki niso vedeli za to črnomaljsko posebnost, so že velikokrat
i pos elo 1 .
lenimi konjički po cesti,"očitno v veliko zabavo tistih v kamnolo-
veselo poplesavali s svojimi jek-i konjički po c
mu, sicer bi že prijeli le in cesto pometli.
v roke met-
Semiške tropine
KRUPA - Semiškega župana Janka Bukovca je zanimalo, ali je glede na rezultate raziskav, kijih je ob Krupi opravil mag. Svetozar Polič z Inštututa Jožef Stefan, j moč odstraniti table, ki že debe-1 lo desetletje “krasijo” breg te reke in na katerih piše o prepovedi vode iz Krupe za pitje in tako naprej. Mag. Polič mu je povsem praktično svetoval, da jih z zdravstvenega vidika glede na izmerjene koncentracije PCB v vodi lahko odstranijo. Na mesto njih pa naj postavijo table, naj ob povečani koncentraciji PCB v Krupi ljudje ne plavajo v vodi in ne vdihavajo zraka v kanjonu...
CERKEV - Prebivalci šestih vasi, ki so združeni v vaško skupnost Stranska vas, se z grenkobo spominjajo, kako so se trudili, da bi bila cerkev na Vinjem Vrhu končno obnovljena. Pa nekako niso imeli prave sreče, saj je cerkev pred leti skoraj že sprla krajane med seboj. A vse kaže, da tudi sedaj, ko po osmih letih znova prekrivajo streho na cerkvi in ko naj bi se duhovi le nekoliko pomirili, ne bo pravega miru. Začeli so namreč padati še svetniki z oltarja.
SREČA - Župan Janko Bukovec ve, da bo, ko gre na sestanek vaške skupnosti Stranska vas, | zagotovo vroče. Je že tako, da je vedno na dnevnem redu vsaj ena vroča tema, kar tudi ne čudi. Krajani Krupe, Stranske vasi, Mo- j verne vasi, Praprota, Vinjega Vrha in Brstovca so bili namreč v svoji novejši zgodovini vsaj dvakrat hudo razočarani. Zaradi Krupe z dodatkom PCB ter zaradi obnove strehe na cerkvi sv. j Trojice na Vinjem Vrhu. In ko so na zadnjem sestanku vaške skup- ; nosti razpravljali o obojem ter na j koncu vsaj glede odloka o razgla- j sitvi Krupe za naravno znamenitost sprejeli kompromis, je župan Bukovec dahnil: “Hvala bogu, da Krupa nima strehe!”
n
Drobne iz Kočevja
MATEMATIKA - Predsednik KS Kostel Franci Vršnik je na zadnji seji sveta krajevne skuposti utemeljeval potrebo Kostelcev po svoji občini predvsem s pomanjkanjem denarja, da bi karkoli naredili in nezmožnostjo sveta krajevne skupnosti, da bi od občine iztisnili kakšen tolar več za ureditev njihovih številnih problemov. Ob tem je poudaril, da tudi v občinskem svetu ne morejo ničesar doseči, saj imajo v njem “le” tri svoje predstavnike. Matematika enim očitno ne gre najbolje! KS Kostel je namreč res druga največja krajevna skupnost v kočevski občini, vendar ima le 700 prebivalcev, kar pomeni, da so med 25 člani kočevskega občinskega sveta, ki “zastopajo” okoli 19.000 prebivalcev kočevske občine, Kostelci nadpovprečno dobro zastopani!
TURIZEM - Mlade na Kočevskem turizem zelo zanima. O njem so pripravili obsežno raziskovalno nalogo celo osnovnošolci. Tako je tudi prav. Na mladih svet stoji! Problem je le v tem, ali bodo možje v kočevski občini - na zadnji seji sveta so namreč umaknili z dnevnega reda predlog obravnave odloka o ustanovitvi turističnoinformativnega centra in tako, kot je dejal župan Janko Veber, na področju prizadevanj občine za pospešitev turističnega razvoja “izgubili še eno leto” - mladi v prihodnosti na Kočevskem sploh še kaj početi!
Ribniški zobotrebci
PRAVI MOŽ - Državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo Franc But se je v Ribnico priženil in Ribničani so ga - kar glede na njegovo stroko in tradicionalno ribniško naklonjenost kmetijstvu ne preseneča - dobro sprejeli medse. Njegova žena Darja ni iz kmetijske stroke, vendar pa sojo na ribniški občinski upravi kot diplomirano ekonomistko, pristojno za področje gospodarstva, zadolžili tudi za kmetijstvo. Ob takšnem možu in informacijah iz prve roke bo že vedela kako in kaj!
DOBRI GOSPODARJI - Ribniškemu županu Jožetu Tanku se ne more pripetiti, da bi občinski svetniki glasovali o “nezaupnici županu”, kot seje zgodilo kočevskemu. Pa ne toliko zato, ker bi se Thnkov način dela tako zelo razlikoval od Vebrovega - za oba je namreč slišati, da sta precejšnja avtokrata - ampak predvsem zaradi načela dobrega gospodarjenja, ki mu sedanji ribniški občinski svet sledi že od začetka svojega delovanja. Tako jim bo moral župan že kmalu po bližnji prireditvi “Srečanje v moji deželi” - ta bo 6. julija - podrobno poročati o porabi občinskega denarja za to prireditev. Dober gospodar mora ostati dober gospodar, pa četudi gre za prireditev, ki bo ime Ribnice ponesla po celem svetu.
Krpanova kobila:
“Na Turjaku nekateri še vedno razpravljajo in stavijo, ali ima hrib Ahac ime po gostilni Ahac ali pa obratno.”
laški sel
NOVO VODSTVU KUD - Na nedavnem občnem zboru KUD Primož Trubar iz Velikih Lašč sot izvolili za predsednika Miodraga Basajlovica, za tajnico Jožico Mavsar-Nosan in za blagajnika Mateja Hrena. Novi predsednik je diplomirani baletni plesalec, ki je do upokojitve delal v ljubljanski operi.
. NEKATERIM GRE PLOŠČA V NOS - Na gradu Ibrjak je od leta 1985 plošča, na kateri piše, da ga je 19. septembra 1943 zavzela 7. SNOUB Franceta Prešerna, in sicer po sedemdnevnih bojih, in pri tem zajela 695 sovražnikov. Ploščo neznani storilci pogosto premažejo, nekoč pa so med pospravljanjem in grabljenjem pod ploščo nehote potegnili na svetlo tudi plastično protipehotno mino. Kdor jo je postavil, ni bil preveč bistre glave, saj bi mina lahko poškodovala njegove somišljenike, pa naj so to beli ali rdeči.
POVODNI MOŽ - S Povodnim možem je gledališka skupina iz Velikih Lašč nastopila na srečanju gledaliških skupin v Polhovem Gradcu. Režirala je Silva Cimerman, glasbo pa je priredila Majda Kokošinek.
MŠŠ IZ M A Š I rl O
<*:
I M

Preteklost Kočevski “ne da dihati”
Edinstven primer v Sloveniji
KOČEVJE - Na kočevski občini so prejšnji mesec končno pripravili evidenco premoženja nekdanje kočevske občine, ki ga bodo morali razdeliti med novonastale občine Kočevje, Osilnica, Loški Potok in Dobrepolje. Tudi ob tem pa se je ponovno pokazalo, da preteklost Kočevski “ne da dihati” in da mora zaradi svoje preteklosti - tako tiste, ki zadeva nekdanje zaprto območje in na katero občina ni imela nobenega vpliva, kot lastnih napak - še danes plačevati visoke obresti.
Med razlogi, da so v celih dveh letih šele pred nedavnim lahko pripravili tisto, kar so po mnogih drugih slovenskih občinah že pred časom, tajnik kočevske občine Miloš Šenčur navaja predvsem kadrovske težave. Povsem drugače pa je, kar zadeva obseg narejenega popisa premožneja, saj med popisanimi nepremičninami ni narejena tudi evidenca stavbnih, zemljič. “Ta evidenca se v preteklosti na Kočevskem ni vodila. Ker je bilo tu kar 80 odstotkov t.i. družbene lastnine, smo se do nje obnašali, kot da je vse to naše, posledica tega pa je, da je danes na Kočevskem v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov tudi večina stavbnih zemljišč,” pojasnjuje Šenčur.
Žato je danes Kočevska edinstven primer v Sloveniji, saj v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov niso samo vsa stavbna zemljišča na nekdanjem zaprtem območju Kočevske Reke, marveč tudi kar dve tretjini vseh stavbnih zemljišč na ožjem območju mesta Kočevja.
V upanju, da jim bo država priznala “obremenjenost s preteklostjo”, so se v občini pospešeno lotili izdelave pupov. Zato občina s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov tudi ni podpisala pogodbe o prenosu stavbnih zemljišč, vendar pa, kot pravi kočevski župan Janko Veber, Sklad danes z njimi kljub temu razpolaga. Zaradi lastnih napak v preteklosti lahko danes le upajo, da jim bo na račun tiste preteklosti Kočevske, na katero niso imeli vpliva, v pogajanjih s Skladom uspelo doseči, da bo ta na občino prenesel vsaj stavbna zemljišča na območjih, za katera so od leta 1994 naprej sprejeli pupe.
M. LESKOVŠEK-SVETE
POHOD OB DNEVU DRŽAVNOSTI
KOČEVJE - Planinsko društvo Kočevje organizira ob Dnevu državnosti pohod na Livoldski vrh -Fridrihštajn - Požgani vrh in do koče pri Jelenovem studencu. Pohod bo na praznični dan, pohodniki pa bodo na pot krenili med 8. in 9. izpred Dinosa.
MATJAŽ POČIVAVŠEK V MIKLOVI HIŠI
RIBNICA - V Galeriji Miklove hiše so v petek ob navzočnosti smetane slovenskega slikarstva in kiparstva odprli razstavo akademskega kiparja Matjaža Počivavška. Avtor je predavatelj na Likovni akademiji v Ljubljani, hkrati ustvarja tudi v Parizu. Bilje udeleženec znanih likovnih koloniji v Ribnici. Razstava bo na ogled do konca meseca.
Miha Klun
Izobražence ne zanima delo v domačem kraju
Okroglo mizo prekinili, ker ni bilo študentov
RIBNICA - Ob koncu tedna je Ribniški študentski klub pripravil okroglo mizo o možnostih zaposlovanja v občini Ribnica, ki ima skoraj 30-odstotno brezposelnost, menda najvišjo v državi. Na vprašanji, kaj nam lahko ponudi občina, in ali je v Ribnici sploh še kakšna perspektiva, naj bi vsaj delne odgovore dala že omenjena okrogla miza, ki pa je sploh ni bilo.
Miha Klun, predsednik kluba, je dejal, da so pravočasno poslali 80 vabil vsem študentom in jih seznanili z možnostjo zaposlitve pri še nekaterih “zdravih” pod-' jetjih. Predstavniki Inlesa, Inoterhma, ITPP in Donita so s seboj prinesli tudi konkretne potrebe po sklenitvi delovnega razmerja. Župan Jože Tanko naj bi prikazal prizadevanja občine za premostitev neugodnega gospodarskega stanja, Andrej Smole, vodja ribniške enote zavoda za zaposlovanje, bi študente seznanil s programi ministrstev za pomoč pri hitrejši zaposlitvi, Pavle Hočevar pa z delom območne obrtne zbornice.
“Lahko rečem, da smo eni od redkih, ki nam je uspelo medse povabiti pomembne občinske dejavnike. A kaj, ko študente zaposlitev ne zanima. Prazaprav ne vem, kaj jih sploh zanima,” je dejal Miha
Klun' M. GLAVONJIČ
V Kočevju nova šola šele leta 2003?
Ocenili stanje po neuspelem referendumu - Gradnja šole ostaja prednostna investicija, le da bi do nje prišli dosti kasneje - Odločitev na prihodnji seji
KOČEVJE - V nadaljevanju zadnje prekinjene seje kočevskega občinskega sveta minuli ponedeljek so svetniki obravnavali analizo stanja po negativnem izidu referenduma za uvedbo občinskega samoprispevka, ki gaje skupaj s predlaganimi rešitvami za delo vnaprej pripravila občinska uprava potem, ko je bila deležna ostrih kritik, da po skoraj treh tednih od neuspelega referenduma ni pripravila predloga, kako bodo gradili šolo brez predvidenega denarja iz samoprispevka.
Tako kot svetniki je tudi župan referendum jalov posel ter da so Janko Veber v uvodu poudaril, da zato vso pozornost posvetili vpra-bi bilo iskanje krivcev za neuspeli šanju, kako v stanju, ko občina
PRIHODNJE LETO ZMAGOVALCI - Esoboto je bila letna konferenca občinskega odbora SDS Ribnica, katere se je udeležil tudi predsednik Janez Janša. Na zadnjih državnozborskim volitvah je zanj v Ribnici glasovalo kar 32 odstokov volilcev (na volitvah v DZ leta 1992 je stranka dobila le 1,3 odsotka glasov, na volitvah v občinski svet pred dvema letoma pa 18 odstotkov). Stranka je najmlajša v občini, občinski odbor so ustanovili 18. marca 1994. Letos bodo posebno pozornost namenili volitvam v državni svet in za predsednika države. Drugo leto jih čakajo občinske volitve in volitve za župana. Stranka se bo vključila v akcijo pridobivanja vsaj 10 odstotkov novih članov, saj ji to zagotavlja večji uspeh. Predsednik občinskega odbora Jože Kozina je dejal, da jim volilci čedalje bolj zaupajo, zato prihodnje leto pričakujejo zanesljivo zmago. (Foto: M. Glavonjič)
Kmetijstvo propada, sklad “molze”
“Podržavljanje” zemljišč je najbolj prizadelo Kočevsko - Zdravka Janeša predlagajo za nadzorni odbor
KOČEVJE - Nezadovoljni z delom Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, so kočevski občinski svetniki na zadnji seji sveta prejšnji ponedeljek podprli predlog župana Janka Vebra, da se držav-nozborovski komisiji predlaga, naj imenuje v nadzorni odbor Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov vsaj enega predstavnika iz kočevske občine. Hkrati so podprli tudi županov predlog, naj bi bil to član kočevskega občinskega sveta,
Spomin na zmago pred 400 leti
V nedeljo, 22. junija, pohod na Ahca - Blagoslov novih zvonov - Otvoritev električne napeljave ■ Kres za kresnico, 23. junija
TURJAK - V spomin na zmago vojske, ki jo je vodil Andrej Turjaški, nad Turki pri Sisku 22. junija 1593 bo v nedeljo, 22. junija, pohod na Ahca, kjer stoji kapela, posvečena sv. Ahcu, svetniku, ki goduje prav na dan zmage nad TUrki. Pohod se bo začel izpred Doma krajanov na Tlirjaku ob 9. uri, organizira ga Turistično društvo Tuijak, njegov predsednik Anton Janežič pa je dodal, da bo ob 10. uri maša na Ahcu in žeg-nanje za vasi Četež in Ščurki. Pohodniki bodo krenili ob 11. uri nazaj proti Turjaku in si spotoma ogledali znamenite Bajdinške slapove, grobnico Auerspergov, srce grofa Hana Auersperga in
nato zaključili pohod z družabnim srečanjem na turjaškem gradu.
Jože Murn s Turjaka, ki ima na skrbi nekatera gradbena dela na Ahcu, je povedal, da te dni dokončujejo napeljavo elektrike na Ahca. Hkrati bodo položili tudi cevi za vodo, vendar bo voda po njih stekla šele kasneje. Elektrika ne bo le za osvetlitev zgodovinskega spomenika-cerkvice, ampak bodo uredili tudi zvonjenje zvonov na elektriko.
Cerkveni ključar Ciril Mencin je povedal, da cerkvica sodi med kulturne spomenike in zanjo od leta 1969 skrbi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine, vendar potekajo obnovitvena dela (pre)počasi.
J. PRIMC
ZVON IZ LETA 1634 - Na fotografiji je stari zvon na Ahcu, ki je bil nun. -jen pred dobrimi 350 leti. Doslej je trikrat počil, a so ga dvakrat popravili, zdaj pa se ne da več variti in so zato kupili dva zvona, ki ju bodo blagoslovili to nedeljo. Poleg zvona je Jože Murn, ki skrbi za nekatera dela za potrebe cervice na Ahcu, predvsem za napeljavo elektrike in vode. (Foto: J. Primc)
20. JUNIJA ODPRTJE TELEFONIJE IN KTV
LOŠKI POTOK-Končno so se uresničile želje Potočanom in danes je dana možnost slehernemu, da ima enega ali celo več telefonskih priključkov, kar je bilo še pred dvema letoma le želja. Enako velja za KTV sistem, ki so ga zgradili vzporedno s telefonijo. Občina, Telekom in PAP telematika pripravljajo slovesno odprtje, ki bo v petek, 20. junija, ob 11. uri pred osnovno šolo na Hribu. Zbranim bo spregovoril poslanec Igor Bavčar.
zaposlen kot finančni direktor v M-KG Kočevje, Zdravko Janeš.
Po sicer neuradnih podatkih -sedanji nadzorni odbor Sklada namreč še ni posredoval uradnih (kar v Kočevju pripisujejo njegovi nezainteresiranosti za resno delo) - se je od najemnin za zemljišča in rente od posekanega lesa v zadnjih treh letih samo s Kočevske na Sklad doteklo preko 573 milijonov tolarjev. Po mnenju Kočevarjev bi se ta sredstva morala v večini vračati nazaj na območja, kjer so bila ustvarjena, še posebno pa ob sedanjem stanju, kot so zapisali v svojem dopisu državno-zborovski komisiji, ko kmetijstvo na Kočevskem propada. Ne Snežnik ne poslovni sistem Mercator namreč nimata interesa ohranjati neprofitne kmetijske dejavnosti, Kočevski, ki je že sedaj v 90 odstotkih pokrita z gozdom, pa zato grozi, da jo bo gozd v celoti pre-
raSd'	M.L.-S.
MLADI O TURIZMU
KOČEVJE - Jutri ob 19. uri bodo učenci 5. razredov turističnega krožka osnovne šole Ob Rinži v Šeškovem domu predstavili raziskovalno nalogo, ki sojo opravili v letošnjem iztekajočem se šolskem letu. Obenem bodo odprli razstavo “Ohranimo preteklost -stopimo v prihodnost , na kateri bodo razstavili vse v raziskavi kočevske turistične ponudbe zbrano slikovno in knjižno gradivo. Z razstavo in nalogo bodo predstavili dosedanjo turistično ponudbo Kočevja, njene organizatorje, naravno in kulturno dediščino Kočevja z okolico pa tudi pomanjkljivosti turistične ponudbe in svoje videnje kočevske turistične ponudbe v prihodnosti.
UK USTVARJALNEGA PISANJA
VELIKE LAŠČE, CERKNICA, NOVA ŠTIFTA - Delavnice ustvarjalnega iskanja, v katerih se bodo udeleženci učili tudi pisanja novinarskih prispevkov, organizira Vitra-Center za uravnoteženi razvoj Cerknica. Prva bo že od 18. do 20. julija v Novi Štifti v občini Ribnica, naslednji dve pa v Rutah (od 1. do 3. avgusta) in Pokojišcu (od 15. do 17. avgusta). Vabljeni so mladi od 15. do 20. leta starosti.
nima denaija, zagotoviti potreben denar za gradnjo nove šole v Mestnem logu, športne dvorane v Kočevju ter telovadnice v Stari Cerkvi. Glede slednjih dveh so svetnikom predlagali, da se ne bi odločali pred sprejemom republiškega proračuna za letošnje leto oziroma da bi počakali, da bo ministrstvo za šolstvo pripravilo nove prostorske normative in standarde za izvajanje pouka v osnovnih šolah. Glede nove šole, ki naj bi še naprej ostala prednostna investicija, pa so predlagali fazno gradnjo pri kateri naj bi bil eden od pomembnejših virov zadolževanje občine.
Izgradnja nove šole bo stala predvidoma okoli 800 milijonov tolaijev, od katerih jih bo polovico prispevala država, polovico pa jih bo morala zagotoviti občina. Ob omejitvah, ki veljajo pri zadolževanju občin, bi jim ta denar uspelo zbrati do leta 2003. V izračunih so ob tem predvideli zadolževanje v višini kar 64,3 odstotka vsega potrebnega denarja, ki ga mora za izgradnjo šole prispevati občina, kar pomeni, da bi se gradnja šole precej podražila, saj bi za najem 257 milijonov tolarjev posojla občina morali vrniti 390 milijonov.
Kredit bi občina odplačevala vse do leta 2009, v vsem tem času pa bi bile vse ostale investicije v občini temu podrejene. Poleg tega v naslednjih letih tudi ne bi mogla kandidirati na razpisih za sredstva, kijih v obliki ugodnih posojil daje država - vse to pa so bili za vsega le 14 prisotnih svetnikov na zadnji seji sveta dovolj veliki razlogi, da so se odločili, da bodo o tem dokončno odločili po tehtnem premisleku na prihodnji seji sveta.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Urejajo pešpot Rašica-lbrjak
Sprehajalna pot
RAŠICA - Turistično društvo Rašica šteje 58 članov, deluje že 18 let, pobudnik njegove ustanovitve pa je bil pokojni France Modic, ljubitelj krajev zahodne Dolenjske in do svoje prerane smrti tudi zvesti dopisnik Dolenjskega lista. Predsednik društva je Janko Žužek, ki je povedal:
“Uresničujemo na nedavnem občnem zboru sprejeti načrt dela. Tako smo ze imeli predavanje znanega strokovnjaka Slavka Zgonca o okenskih in vrtnih cvetlicah, ki se ga je udeležilo nad 30 mladih žensk. Uspeh se že
Janko Žužek, predsednik TD Rašica.
pozna, saj je vsa vas zelo lepo ocvetličena. Sodelovali smo tudi pri nedavnih prireditvah ob občinskem prazniku Velikih Lašč in sprejemu gostov iz Švice. Načrtovani spomladanski izlet v celjsko okolico, Mozirje in Kamnik je zaradi premalo prijav odpadel, izvedli pa ga bomo jeseni.
S prostovoljnim delom in v sodelovanju s sosednjim Turističnim društvom Turjak urejamo pešpot Turjak-Raši-ca. Gre za pot mimo magistralne ceste, ki se izogne asfaltu in avtomobilom.
J. P.
MM I 2 M A | I H 0 3 ČIN Mii
Komandir, ki zna vsem odgovoriti
% 1 'r : *i
Informacija o delu grosupeljske policijske postaje na seji ivanških svetnikov - Letos že 6 samomorov ■ Miha Marinko spet na prostosti - Ravnateljica vrtca deli regres?
IVANČNA GORICA - Na izrecno vprašanje svetnika Pavla Groznika (SKD), ali ocenjuje varnostne razmere v ivanški občini kot primerneje komandir policijske postaje Grosuplje Milan Stojakovič na petkovi seji ivanškega občinskega sveta nedvoumno odgovoril, da so razmere dobre.
MARTIN KRPAN IZ LJUBLJANE - Trebanjec Jože Hrastar je sicer imel preteklo nedeljo v parku pred občino na izbirnem tekmovanju za slovenskega Martina Krpana lepo prednost pred 11 zasledovalci, a je kljub bučni podpori številnega občinstva v vročem in soparnem popoldnevu “pregorel" ravno v zadnji izmed petih preizkušenj: Hrastarju je preveč časa vzelo vlečenje kobilice iz hleva in je na koncu pristal le na 3. mestu. Tako je postal trebanjski Martin Krpan Ljubljančan Miha Klančar, ki je takole ponesel kobilico s soljo (na posnetku). Lanskoletni zmagovalec na tovrstnem državnem tekmovanju Janez Blažič iz Medvedjega Sela pri Trebnjem, je izven konkurence dokazal, da je to njegova najmočnejša disciplina, saj je (izven konkurence, ker je že finalist!) kobilico najbolj otovoril - kar s 65 kg soli. (P. P., Foto: Janez Zupan)
Komandir Stojakovič je opozoril na 6 samomorov pretežno na območju Suhe krajine in da v to skrajno dejanje ženejo ljudi predvsem socialne razmere, brezposelnost, revščina in alkohol. Ker so svetniki precej spraševali glede Romov in kako je s povračilom škode, ki jo povzročajo z neregistriranimi vozili drugim udeležen-
PODPORA ELEKTRONSKI ZDRAVSTVENI KARTICI
VRH PRI BOŠTANJU -Svet posavskih občin je v ponedeljek podprl projekt kartice zdravstvenega zavarovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, s katerim gaje seznanil vodja projekta dr. Stanislav Čuber. Ce bi vlada po polletni zamrznitvi projekta zdaj končno le dala zeleno luč za projekt, naj bi ga začeli pilotsko izvajati v Posavju že v prvem četrtletju 1998. Za projekt te slovenske pametne kartice je veliko zanimanja celo v mnogo bolj razvitih državah. Več prihodjnič!
cem v cestnem prometu, je Stojakovič poudaril, da zavarovalnice v takih primerih povrnejo škodo, o čemer se je sam prepričal tudi vodja oddelka policije v Ivančni Gorici Brane Zupan. Stojakovič je opozoril na precejšnjo nemoč bolj učinkovitega ukrepanje zoper druga kazniva dejanja Romov. Osebno se mu zdi zelo “čudno”, da Rom Miha Marinko iz Kuže-ljevca, ki so ga številni policisti dolgo lovili zaradi mnogih še “svežih” kaznivih dejanj, na sojenju pretekli četrtek ni bil obsojen.
Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja Nikolaj Erjavec je povedal, da so sklenili dati pozitivno mnenje za imenovanje sedanje v. d. ravnateljce ivanškega vrtca Branke Kovaček za ravnateljico vrtca. Svetnika Franca Gode-šo je zanimalo, koliko je bilo prijavljenih in kateri so bili ti. Menil je, da je odveč naglica, saj je čas še do 20. decembra. Erjavec je pojasnil, da so bile prijave 3, ena je bila zamujena. Poleg Kovačko-ve je kandidirala za ravnateljico še njena kolegica Marina Koščak, ki je dobila na tajnem glasovanju v kolektivu 16 glasov podpore, Kovačkova pa 19. Erjavec je do-
dal, daje bil na komisiji edini proti pozitivnemu mnenju za dosedanjo vršilko dolžnosti ravnateljice, ker je ta obljubila, da bo dokončala študij, a te obljube ni.izpolnila.
Svetnik Martin Kunej (LDS) je vprašal, ali je res, kar govorijo, da je Kovačkova tik pred “volitvami” v kolektivu osebno delila letni regres sodelavcem po vseh enotah v občini. Kunej je še povedal, da je bil enkrat na seji sveta vrtca, kjer se je prepričal, da se je Kovačkova vtikala v vsako stvar, predsednica sveta pa da je prišla do besede le na začetku in na koncu, ko je bilo treba glasovati. Predlagal je, da bi razčistili to glede regresa in da Branki Kovaček ne bi dali pozitivnega mnenja, ker nima dovolj izobrazbe niti delovnih izkušenj (le 5 let). Erjavec je menil, da bi morali še drugače ukrepati, če je res delila regres. Le 9 svetnikov je bilo za pozitivno mnenje Kovač-,kovi, 2 sta glasovala proti, 10 pa se jih je vzdržalo.
PAVEL PERC
SINOLESOVI DELAVCI ŠE BREZ ODLOČB
IVANČNA GORICA - Svetnik Nikolaj Erjavec je vprašal na zadnji seji občinskega sveta v Ivančni Gorici, kdaj bodo dobili delavci Sinolesa v roke odločbe, da so tehnološki presežek.
OKTET JURIJ DALMATIN OTVORIL SEVNIŠKO GRAJSKO POLETJE - Letni koncert nekdanjih Boštanjskih fantov pod umetniškim vodstvom Emila Lenarčiča v Lutrovski kleti (na posnetku) je bil preteklo soboto posvečen spominu dolgoletnega mentorja Egona Kitneja. Nastop enega boljših oktetov pri nas je v premoru prijetno popestril kvartet Sonus, flavtisk, učenk 4. letnika sevniške glasbene šole. (Foto: P. P.)
Akripol resno računa na trg v BiH
TVebanjci vlagajo v posodobitev proizvodnje - Računajo na povečanje celotnega prometa za desetino - Mešano podjetje v BiH za prodajo in proizvodnjo svetlobnikov
TREBNJE - V posodobitev proizvodnje nameravajo v trebanjskem podjetju Akripol v nekaj letih vložiti okrog 5 milijonov mark že letos prvega. Lani so za modernizacijo porabili 63 milijonov tolarjev, pri čemer so v proizvodnji akrilnih plošč, z odsesavanjem v oddelku kemije in investicijo v doziranje na nalivni postaji, poleg tehnološkega in ekonomskega interesa zasledovali še ekološkega, saj delavcem ni potrebno nositi posebnih zaščitnih sredstev. Proizvodnjo so dopolnili še z vakumirno napravo za izdelavo zahtevnejših izdelkov iz akrilnega stekla in drugih termoplastnih materialov.
STAROSTNIKI V ŠENTRUPERTU - Krajevna organizacija Rdečega križa in krajevna skupnost Šentrupert sta preteklo soboto v prostorih osnovne šole dr. Pavla Lunačka pripravila družabno srečanje več kot 70 let starih sokrajanov, zanje pa je župnik Janez Vidic že poprej daroval mašo. Takih starostnikov je v KS Šentrupert, kot je povedala predsednica KO RK Marija Brezovar, kar 218; starostnike skozi leto obiskujejo, okoli novega leta pa jih tudi obdarijo. Aktivistke Rdečega križa so tudi tokrat same napekle pecivo, nekateri šentruperški vinogradniki so podarili vino. Organizatorji so se še posebej spomnili svojih 90-letnikov; imajo jih šest, na srečanje pa sta prišla Ivan Košak (na levi mu čestita predsednica Brezovarjeva) in še zelo čila Marija Bevc (na desni ji cvetje izroča ravnatelj šole prof. Jože Zupan). (Foto: P. P.)	>
Poglavitni izdelek Akripola so še vedno plošče iz akrilnega stekla, ki jih mesečno naredijo za okrog 130 ton, predelanih v različne gradbene elemente za notranjo in zunanjo opremo. Za poliamid novilon navzlic, kot trdijo strokovnjaki, izjemnim lastnostim in široki uporabnosti tega materiala v konstrukcijski plastiki še ni pravega zanimanja. Zatorej so v Akripolu še večjo pozornost posvetili trženju tega izdelka zlasti v Nemčiji in na Češkem.
Lani so v Akripolu sicer prodali za več kot 15 odstotkov (promet je znašal okrog 1,2 milijarde tolar-
jev!) več izdelkov kot leto poprej, za okrog 40 odstotkov pa so jih izvozili pretežno Hrvatom, Avstrijcem, Nemcem, Čehom, Poljakom in v Bosno in Hercegovino.
Kot pravi direktor Dušan Pand-ža, naj bi se ob utrjevanju strateškega partnerstva z večjimi kupci letošnji celotni promet podjetja povečal za približno desetino tudi na račun odpiranja novih tržnih niš. Tako nameravajo v Bosni in Hercegovini ustanoviti mešano podjetje, ki se ne bo ukvarjalo samo s trgovino, temveč bo zametek predelave akrilnega stekla v
Sevničani so zadovoljni s plinom
Ugodna cena plina, odjemalci plina pa zadovoljno opažajo tudi manjšo onesnaženost ozračja - Letos naj bi ga porabili 1.100.000 m3 - Nobenih poškodb omrežja ali nesreč
SEVNICA - Med okrog 340 uporabniki plina v mestu Sevnica prevladujejo individualni potrošniki, poraba plina pa seje, kot kaže v zadnjih dveh letih, ustalila pri okrog 1.100.000 m3, kolikor načrtuje Plinovod Sevnica za letošnje leto. Plinovod te dni napeljujejo še do nekaterih potrošnikov v Florjanski ulici in na Drožanjski cesti. Kot pravi direktor Plinovoda Sevnica Tone Krajnc, bodo s smotrnim poslovanjem poskrbeli tudi v prihodnje za ugodno ceno plina, da bi pridobili še druge odjemalce tega najčistejšega komercialnega energetskega vira.
poslej dobro sodeloval z izvjalci raznih komunalnih in drugih del v mestu, saj ti navzlic nenehnemu razkopavanju po centru niso
Lani so zgradili okrog kilometer cevovodov raznih profilov (plinovodnega omrežja je ža za približno 26 km!) in na novo podpisali več kot 100 pogodb za priključek na plinsko omrežje. Zgradili pa so 38 hišnih priključkov in 26 hišnih priključkov v blokih. Lani, ko je znašala celoletna poraba plina natanko 1.004.000 m3, je začelo na novo uporabljati plin 48 gospodinjstev. Krajnc je zadovoljen, ker imajo za izvedbo notranjih plinskih instalacij dobre domače mojstre.
Lansko leto niso zaznali nikakršnih okvar, ki bi povzročile uhajanje plina in morebiti celo kakšno eksplozijo ali požar. Kranjc se nadeja, da bo Plinovod tudi
povročili nobene poškodbe na plinskem omrežju. Direktor Krajnc pravi, da imajo stalen stik z odjemalci, saj večina plačuje plin kar na blagajni podjetja, to je ob prostorih sevniške krajevne skupnosti v Naselju heroja Maroka, ki opravlja Plinovodu Sevnica tudi finančno-računovodski servis.
Odjemalci se radi pohvalijo, da opažajo, odkar so pričeli uporabljati plin, precej manj onesnaženo ozračje. Ljudje so zadovoljni s ceno plina, pa tudi z uporabo pli-
na pri ogrevanju sanitarne vode in uporabo plina na štedilnikih.
P. P.
POLETNI KONCERT SEVNIŠKE GODBE
SEVNICA - Potem ko je sevni-ški oktet Jurij Dalmatin z odličnim koncertom, posvečenim spominu na dolgoletnega mentorja okteta prof. Egona Kuneja, preteklo soboto v Lutrovski kleti pod sevniškim gradom otvoril letošnje Grajsko poletje, ki ga prireja Zveza kulturnih organizacij Sevnica, bo v soboto, 21. junija, ob 20. uri v atriju sevniškega gradu že poletni koncert Delavske pihalne godbe pri PGD Sevnica. Sevniški godbeniki so pod taktirko prof. Franca Zupanca za ta koncert pripravili predvsem program lepo zve-nečin skladb iz popularnih filmov. •
• Pred umetnostjo je treba biti ponižen. (Ksenija Vidali)
AKADEMIJA IN RAZSTAVA OBRTI OB JUBILEJU
TREBNJE-Območna obrtna zbornica Trebnje, ki povezuje 540 članov in okrog 600 njihovih delavcev, bo 20-letnico delovanja obeležila v petek, 20. jun(ja, ob 13. uri s slavnostno akademijo v trebanjskem kulturnem domu. Slavljencu in njegovim gostom bo krajši koncert pripravil oktet Lipa. Ob tej priložnosti bo 34 obrtnikov dobilo verfikacijo, se pravi nekakšno potrdilo o obratovalnici za usposabljanje vajencev v dualnem sistemu. Posebne listine bo prejelo 50 jubilantov, Stane Hribar (TGM Veliki Gaber), kar za 40 let dela. V trebanjskem gasilskem domu in njegovi bližnji okolici bodo zatem ob 1430 odprli razstavo trebanjske obrti oz. podjetništva (odprta bo do nedelje, 22. junija), po otvoritvi se bodo predstavili v povorki, ko bo krenila iz Velike Loke še povorka trebanjskih avtoprevoznikov.
* 153-članski kolektiv Akripola uspešno posluje, čeprav je ob osamosvojitvi Slovenije izgubil večino trgov. Še več: v podjetju imajo velik posluh tudi za šport, kar se kaže predvsem v tem, da je Akripol že nekaj let poglavitni sponzor rokometnega kluba, ki uspešno nastopa v elitni slovenski ligi. Direktor Akripola Dušan Pandža, nekdaj tudi sam dober odbojkar, se zaveda, da gre za njihovo reklamo in tudi za promocijo občine Trebnje, zato pričakuje večjo porazdelitev bremen. Na 2. skupščini delničarjev Akripola so ugotovili, da so lani povečali storilnost in dobičkonosnost. Odločali so tudi o razdelitvi 28 milijonov tolarjev za dividende. Dividenda bo za posamezno delnico znašala 3 odstotke njene nominalne vrednosti ali v bruto znesku 139 tolarjev. 30 milijonov tolarjev dobička pojde v rezerve Akripola, približno 25 milijonov tolarjev dobička pa je nerazporejenega.
svetlobnike, na tem obetavnem trgu. V BiH zaenkrat Trebanjci prodajo za okrog 80.000 mark izdelkov na mesec.
P. P.
“IZ LJUBLJANE CEZ POLJANE”
ŠENTRUPERT - V okviru Bralnega društva za Dolenjsko, Posavje in Belo krajino je bila v ponedeljek, 16. junija, popoldne v prostorih OŠ dr. Pavla Lunačka v Šentrupertu predstavitev pesniške zbirke Vide Jeraj z naslovom “Iz Ljubljane čez poljane”. To je druga, predelana izdaja zbirke, ki je prvič izšla pred več kot 75 leti. Delo bogatijo ilustracije hčerke Vide Jerajeve, slikarke Mare Kralj. Na prireditvi, ki jo je povezoval ravnatelj šole Jože Zupan, so spregovorili slikarka Mara Kralj, avtor spremnega eseja v knjigi Igor Saksida ter predstavnik založbe Karantanija, tejer je zbirka izšla, David Tasič. V kulturnem programu so sodelovale učenke tamkajšnje osnovne šole, ki so obenem tudi učenke glasbene šole: Andreja Udovč (violina), Urška Ramovš (citre), Antonija Berk (prečna flavta). Ob prireditvi so bile razstavljene originalne ilustracije, kijih je slikarka podarila šoli.
fRrjavljeve iskrice
PREZRT - Ivanški svetnik Jože Mihelčič (SDS) je na zadnji seji ivanškega občinskega sveta (spet) protestiral, da ga je predsednik sveta mag. Jurij Gorišek (SKD) zopet prezrl, ko je dvignil roko, da bi se tako prijavil k razpravi. Mihelčič je užaljeno odklonil možnost, da bi razpravljal, potem ko naj bi besedo pred njim dobili tisti, ki so se kasneje priglasili k besedi, je pa najavil, da bo poslej poskrbel, da bodo njegova stališča prišla v medije. Kako si to predstavlja, ni pojasnil. Med njegovimi svetniškimi kolegi pa vse bolj prevladuje mišljenje, da skuša Mihelčič z nadpovprečno aktivnostjo, tudi kdaj, ko bi bilo molčati zlato, oponašati višnjan- j skega svetniškega kolego Franca Godešo (LDS), s čimer si pri večini ne nabira ravno simpatij...
KOMOLCI - Vodja svetniške skupine Janševih socialdemokratov Igor Bončina se tokrat ni ravno jezil (vsaj opaziti tega ni bilo) nad načinom vodenja seje, j smo pa opazili, da je zavzeto dirigiral, kako naj bi glasovali nje- j govi strankarski kolegi. Svojemu sosedu Anteju iz Ambrusa je malce tudi s komolcem pod rebra pomagal, da je nehal omahovati in dvignil roko za izdajo pozitivnega mnenja v. d. ravnateljice ivanškega vrtca, Branki Kovaček, da bi se rešila vedejevstva. A tudi to ni pomagalo, kar je precej uža- ] lostilo župana Jerneja Lampreta 1 (SDS); zakaj, Jernej ni povedal, j kljub temu da je imel pravico...
Trebanjske iveri
CENZURA? - Neka starejša gospa, ki ne želi biti imenovana, nam je potožila, daje več kot eno leto čakala, da bi ji v trebanjskem “Glasilu občanov” objavili prispevek, v katerem utemeljuje nujnost, da bi Trebanjci čiprej prišli do doma starejših občanov. Zdaj je že skoraj obupala, da bi to objavo dočakala, čeprav bi rada (z)vedela, ali je bila vmes kakšna cenzura ali pa so ji rokopis vrgli v koš kot nepomembno mnenje upokojene intelektualke. Naj- ; pomembneje pri vsej stvari je to, da so medtem sevniški gradbinci že zastavili gradnjo...
KOORDINACIJA - Nekateri trebanjski občinski svetniki pravijo, da ob petkih že ne bodo hodili na seje občinskega sveta. Če to resno mislijo, se bomo lahko prepričali že ta petek, ko sklicuje dr. Marjan P. Pavlin 25. sejo sveta ob 14. uri. Malo koordinacije v občini, vsaj med predsednikom občinskega sveta in županom, ne slučajno tudi žlahtnikom, ne bi škodilo, kajti ob istem času vabi trebanjska občina na pohod Po Baragovi poti in bo potekala slavnostna akademija ob 20-letni-ci Območne obrtne zbornice Ttebnje. Očitno je bil neposreče- ! no izbran tudi petkov nesklepčni sklic občinskega odbora za gos- I podarstvo na občini prav v času, ko je pred zgradbo ljudstvo uživalo ob Slakih, odojkih in cvičku.
Sevniški paberki
KOZJEREJO - Za to sredo z občine napovedani obisk kmetij- j skega ministra Cirila Smrkolja smo že v ponedeljek dobili iz neuradnih virov informacijo, da ministra zanesljivo ne bo ne v Sevnico niti na ogled gradnje nove sirarne sevniške kozjerejske zadruge Capra na Bohorju, kamor sta vabila sevniški župan Jože Peternel in krški župan Danilo Siter. Informatorji so obljubili, da bomo za ozadje že zvedeli. Na občini niso o tem vedeli ničesar.
GROŽNJA - Neki Sevničan srednjih let, stanujoč v Naselju .heroja Maroka, je te dni dobil belo pismo, oddano na pošti v Mokronogu. Zanimivo je, da je pismo prejel, čeprav so anonim- i ni pošiljatelji nevede, bolj verjet- j no pa nalašč nekoliko “posrbili” i njegovo ime in priimek v Bori-slav... Prizadeti je bil zgrožen, k« je pismo odprl in zagledal s črnim obrobljeno karikaturo, predvsem iz prsnega koša krvavečega moža, še najbolj podobnega Kristusu, ko ga snamejo s križa. Pretresen je takoj odnesel grozilno pismo na policijo, nam pa je dogodek komentiral, češ da so po sevniških blokih Srbom spet zrasla krila...
• • •
KRVODAJALSKA AKCUA V KRMELJU
KRMELJ - Območna organizacija Rdečega križa Sevnica vabi vse krvodajalce I in ostale polnoletne, še posebej mlade in zdrave občane, da se v torek, 24. junija, od 7. do 13. ure udeležijo krvodajalske akcije v večnamenskem prostoru nove osnovne šole v Krmelju.
Klike novice
V.	■■■■:;■	■
DEŽELA CVIČKA POD DROBNOGLEDOM - V Krškem stoji pri novem semaforju 6 metrov visoka steklenica Cvička, ki jo je sicer videla cela Slovenija v Planici v času skokov. In prav ta steklenica, ki reklamira dolenjskega posebneža, že “bode”. Ne zaradi možnega alkohola. Tega zagotovo ni v steklenici, pač pa zaradi zakonodaje, sicer še jugoslovanske, ki prepoveduje takšno reklamiranje alkoholnih pijač. Menda naj bi negativno vplivalo na voznike. Očitno pa table z napisom “Dobrodošli.v deželi cvička”, ki so posejane po občini, takšnega učinka še nimajo.
KONEC - Našemu glasu, časopisu za Posavje in okolico, bije zadnja ura. Na razpis za prodajo časopisa za 11,5 milijona se ni javil nihče, zanimanja zanj pa tudi pri občinskih oblasteh ni. Tako bo zadnja številka izšla 26. junija. Gotovo ne v počastitev dneva državnosti. Morda bo to nov praznik uničenja povezovalnega dejavnika v Posavju.
NADZORNI ODBOR BO -Sklep 17 svetnikov o razrešitvi nadzornega odbora je obrodil sadove. Imenovan je nov nadzorni odbor, ki naj bi se konstituiral še ta teden, vendar pa je očitno, da tudi s tem ne bo vse v redu. Občinski odbor SKD Krško je namreč opozoril, da nadzorni odbor ni sestavljen v skladu z zakonom, saj je en član upravnik upravne enote, “kar zakon o lokalni samoupravi izrecno prepoveduje”, pravijo SKD-jevci. Tako se bo spet zapletlo. Nadzorni odbor naj bi namreč pregledal zaključne račune za leti 1995 in 1996, kar pa nekateri postavljajo za pogoj sprejetja “novega” proračuna. Krška občina ima, kar se tiče časovnega sprejema proračuna,. menda spet rezervirano zadnje mesto med slovenskimi občinami. Vsaj dela na tem. r‘n"...:..11..1....;....
Novo v Brežicah
_________________________
O STRANIŠČIH - Občinski svet je razpravljal o pobiranju mejnih taks v brežiški občini. Svetnik Jernej Zorko je pri tem vprašal, ali je občina Brežice že kaj uredila mejni prehod Obrežje, če pobira mejne takse. Župan mu je odgovoril, da za urejanje mejnega prehoda manjkajo ustrezni dokumenti, ker jih v Ljubljani ne dajo Brežicam. Zorko je svetoval, naj bi na mejni prehod pripeljali poljski vece, češ da za tega menda ni treba papirjev. Če svetnikovega nasveta ne bodo upoštevali, bo treba počakati še vsaj dober mesec. Toliko, da bo spet zrasla koruza ob mejnem prehodu.
MOSTOVI - V Brežiški občini v Borštu še naprej nezadržno tone lesen most čez Krko. Nikogar ni, ki bi se zadeve lotil in jo popravil. Tako brežiška občina polagoma postaja nekako znamenita, podobno recimo kot Benetke. Za Benetke tudi pravijo, da se potapljajo, pa so zaradi tega tako imenitne, da jih obiskujejo ljudje od blizu in daleč. Most v Borštu sicer tudi hodijo gledat ljudje, vendar ne tisti, ki bi ga morali popraviti. Največja uganka sploh pa je, čigava last je zdaj most v Borštu.
ŽUPAN, NE VEČ ŽUPAN,...
- Potem ko so v Brežicah z leve predlagali, naj odstopi župan Jože Avšič, je malo verjetno, da bi slednji to tudi v resnici storil. Zadeva se bo verjetno vlekla. Župan bo počakal, potem mu bodo še predlagali in nove redne volitve župana bodo tu. Sicer pa Brežičani prisegajo, da zdaj med njimi ni človeka, ki bi hotel župa-novati taki brežiški občini, kot je zdaj. Če bi že kdo bil župan, bi menda bil raje v kateri od občin, ki na STežiškem koncu že nastajajo.
• • •
BORCI IN AKTIVISTI NOB V PODSREDI
BREŽICE - Skupnost borcev in aktivistov Kozjanskega bo ob dnevu državnosti pripravila tradicionalno srečanje, ki bo 25. junija ob 11. uri na gradu v Podsre-di. Na shodu pričakujejo borce, aktiviste, preseljence, internirance, izgnance in druge. Brežiški območni odbor Združenja borcev in udeležencev NOB tudi napoveduje, da bo v programu na srečanju sodeloval partizanski invalidski pevski zbor iz Ljubljane.
I Z N A Š I H O B Č I N Mii
Računalniška oprema za posavsko društvo gluhih
Pomagali Boštjanu
KRŠKO - V Posavju živi v večni tišini blizu 100 gluhih in še trikrat toliko naglušnih oseb, ki zaradi gluhote nimajo enakih možnosti za osebni razvoj in vključevanje v socialno okolje, zato so se člani Linos kluba Krško odločili, da jim pomagajo.
Na
svečani prireditvi, ki je bila konec marca, in z donacijami so zbrali dva milijona tolarjev, s katerim so kupili računalniško opremo, sredstva pa bodo namenili še za računalniško izobraževanje gluhih in naglušnih.
* Lions klub Krško deluje šele slabo leto, kljub temu ima za sabo že nekaj odmevnih akcij. Tako bo tudi v prihodnje: razmišljajo o javnih tribunah o perečih problemih v naši družbi (mamila, alkohol), o dražbi likovnih del posavskih likovnikov samorastnikov, jeseni želijo podeliti štipendijo in še kaj.
Ostaja pa velika želja, da bi omogočili izobraževanje še kakšnemu tolmaču, saj je v Posavju za komuniciranje usposobljena le sekretarka društva Vlasta Mo-
Mag. Mihajlo Rostohar
škon, zaradi česar se zgodi, da gluhi v javnih ustanovah ne morejo uživati niti svojih ustavnih pravic.
Lionsom je uspelo rešiti tudi težavo Bevčevih iz Krmelja, ki imajo invalidnega sina Boštjana. Ta je bil zaradi bivanja v 1. nadstropju in stopnic, ki jih z vozičkom ni bilo mogoče premagati, prikrajšan za sonce. Ker vseslovenska akcija Iskrica v žalostnih očeh za kup dragega dvigala ni dala pričakovanega rezultata, so za mnogo cenejšo rešitev poskrbeli posavski Lionsi. “Pred nekaj tedni smo na stopnice namestili monatažne tire, ki, upamo, pomaga Boštjanovi mami pri premagovanju ovire,” pravi mag. Mihajlo Rostohar, predsednik Lions klubas Krško.
“V krški občinski stavbi M nereda”
Svetniki SKD zavračajo trditve svetnikov LDS - V občinski upravi ni prezaposlenosti - Zaradi specifike občine si bodo prizadevali za še več zaposlenih po merilih države
KRŠKO - Krški občinski svet je razklan, razprtije pa se izražajo tudi v medstrankarskih očitkih, predvsem med dvema strankama -krščanskimi in liberalnimi demokrati. Obema stranema je skupno to: oboji si prizadevajo za dobro občine, drug druge pa obtožujejo prav nasprotnega. Tokrat na trditve, ki so jih na nedavni novinarski konferenci izrekli predstavniki LDS, odgovarjata Vinko Bah, tajnik občine, in občinski odbor SKD Krško.
Podatek, da ima župan v občinski upravi 12 preveč zaposlenih, kar naj bi davkoplačevalce stalo 30 milijonov tolarjev, po besedah tajnika občine Vinka Baha (17 svetnikov mu te funkcije po izglasovanih sklepih ne priznava več), ne drži. Občina sicer zaposluje 55 ljudi, po merilih države ta zagotavlja sredstva za 49 zaposlenih delavcev, vendar pa 6 delavcev z lastno dejavnostjo zasluži svojo plačo in ustvarja prihodek občinskega proračuna. Bah za primerjavo navaja občino Brežice, ki ima 4 tisoč prebivalcev manj, po merilih pa ima zaposlenih 49 delavcev, čeprav je njihov proračun le 60 odstotkov proračuna občine Krško.
“Poleg tega v občini niso priznane nekatere posebnosti, ki povečujejo obseg normativnih del, na primer za področje zaščite in reševanja zaradi nuklearke, klora, potresne ogroženosti, romske problematike... Zato bomo še naprej vztrajali, da se merila še dodatno spremenijo, s čimer bi pridobili sredstva za dodatno zaposlovanje za opravljanje nujnih del,” pravi Bah in poudarja, da imajo v občinski upravi natančno kontrolo prisotnosti na delovnem mestu.
Če po mnenju LDS v občini vlada anarhija, za katero so krivi
KRESNA NOC NA LIBNI
KRŠKO - Planinsko društvo Videm iz Krškega bo pripravilo v soboto, 21. junija, ob 19. uri Kresno noč na Libni. V programu prireditve bodo ples in pesem ob kresu, prižiganje kresničk, klenkanje in tekmovanje v vriskanju. Obiskovalci bodo lahko poskusili srečo na srečelovu in se zabavali s celjskim ansamblom Mikola.
ZAKLJUČNI KONCERT PEVSKIH ZBOROV
BREŽICE - Pevski zbori KUD Brežice vabijo v soboto, 21. junija, ob 20. uri na zaključni koncert, ki bo na grajskem dvorišču brežiškega gradu, v primeru slabega vremena pa v slavnostni dvorani. Gosti koncerta bodo: tamburaški orkester KUD Oton Župančč Artiče, citrarji in “Žarek” KUD Brežice.
LD KRŠKO PRAZNOVALA 50-LETNICO - Lovska družina Krško je pri lovskem domu na Trški gori pripravila v nedeljo slovesnost v počastitev 50-letnice delovanja. Udeležence sta med drugimi pozdravila Danilo Siter, župan občine Krško, in Jože Sterle, predsednik Lovske zveze Slovenije. Kulturni program na prireditvi so izvedli pevski zbor LD Krško, rogisti iz Dobove in učenci OŠ Leskovec pri Krškem. (Foto: L. M.)
Zakaj so zavrnili samoprispevek?
Samoprispevek, ki so ga zavrnili v brežiški občini, pod kritičnim drobnogledom - Revščina, propaganda in še kaj? - “Manj denarja za krajevne skupnosti” - Mestna občina Brežice?
BREŽICE - Potem ko so v brežiški občini 1. junija glasovali o uvedbi občinskega samoprispevka, s katerim bi zbrali denar za sofinanciranje gradnje regijskega odlagališča komunalnih odpadkov in denar za ureditev prostorov glasbene šole Brežice, imajo zdaj pod kritičnim drobnogledom izid omenjenega glasovanja.
Dejstvo, da je za uvedbo občinskega samoprispevka glasovalo dobrih 17 odst. udeležencev referenduma, bodo obšli v malokateri politični stranki in ustanovi, kar je deloma potrdila nedavna seja občinskega sveta. Župan je ob poročanju o referendumu rekel, da je prebivalstvo že preobremenjeno z različnimi dajatvami, zaradi česar se je verjetno tudi uprlo predvidenemu samoprispevku. Vendar je po županovem prepričanju na izid glasovanja vplivala tudi propaganda, ki so jo izvajali med ljudmi nasprotniki načrtovanega samoprispevka. Župan ob tem sklepa, da se brežiška občina očitno poslej ne bo mogla razvijati tako naglo, kot so si zamislili, in da se bodo morali dogovoriti, kaj bodo razvijali prednostno.
Ali je pred izvedbo glasovanja delala premalo temeljito skupina ljudi, ki je v Brežicah vodila vse potrebno za razpis referenduma ter pojasnjevala način plačevanja
samoprispevka in porabo s samoprispevkom zbranega denarja? Razpravljalci na omenjeni seji občinskega sveta so vpraševali tudi v to smer. Zlasti nekateri pa so menili, da pripravljalna skupina ni upoštevala za nekatere jasnih odzivov s terena, češ da so ti poprej kazali razpoloženje, ki ga je dokončno odrazilo glasovanje 1. junija.
Če so referendum, ki ga verjetno ne bi bilo brez ustreznega pristanka občinskih svetnikov, naredili zaman, ga niso zastonj. Spričo tega so občinski svetniki priostrili vprašanje, kdo bo plačal stroške referenduma. Prenekate-ra svetniška razprava je, zdaj po glasovanju, izzvenela v obtožbo na rovaš vladajoče brežiške koalicije, da je bil referendum golo razmetavanje denarja. Bilje sicer tudi lokalna javnomnenjska raziskava, vendar bi v občini shajali tudi brez te, se je dalo razumeti nekatere svetnike.
predvsem župan in SKD, občinski odbor SKD postavlja vprašanje, kaj pomeni glasovanje LDS za sprejem protizakonitih sklepov. “Povejte, kdo v Sloveniji vas lahko ovira, da bi se v Krškem uspešneje zavzemali za realizacijo razvojnih projektov v našem prostoru in obljub, danih pred volitvami. Zelo neresna in neargumentirana je trditev, da vas pri tem ovira župan občine ali celo, kot jo imenujete, “anarhična občinska uprava”. Še bolj krhka pa je trditev, da občina ne pozna svojih razvojnih potreb,” liberalim demokratom očitajo člani SKD.
LDS bi lahko ministra za okolje in prostor, ki izvira iz vrst LDS, spomnila na nujnost izdelave podzakonskih aktov zakona o varstvu okolja, ki bodo jasno opredeljevali tudi rentne obveznosti nuklearne elektrarne do krške občine in občanov. Opozarjajo tudi, da je država prodala Videm v času ministrovanja člana
VLADO DERZIC NE BI BIL VEČ PREDSEDNIK
ČATEŽ OB SAVI - Jutri ob 17. uri bo v tukajšnjem Petrolovem motelu skupščina Občinske turistične zveze Brežice, na kateri bodo predvidoma razrešili funkcije sedanjega predsednika zveze Vlada Deržiča, ki odhaja s predsedniškega mesta na lastno željo. Predvidoma bodo izvolili novega predsednika in dodatno volili v zvezin izvršni odbor. Na skupščini bodo razpravljali tudi o organiziranju zveze po sedanjem zakonu o društvih. Skupščino bodo popestrili z nastopom člani turističnega podmladka iz OŠ Velika Dolina.
LDS, pri tem vlada ni zavezala novega lastnika k ekološki sanaciji proizvodnje, denar od prodaje Vidma (razen 600 tisoč nemških
• “Pri vseh teh razvojnih projektih LDS iz Krškega očitno ni pripravljena sodelovati. Proračun zavoljo LDS in nekaterih drugih svetniških skupin še ni sprejet. Svetniki LDS pa namenoma zapuščajo seje in povzročajo nesklepčnost,” med drugim menijo člani občinskega odbora SKD Krško.
mark kupnine) se je nepovratno odlil iz Krškega in tovarne, vprašljiva je usoda bazena in drugih objektov, ki so odšli iz prostora s propadom Vidma.
T. GAZVODA
KRESOVANJE NAD KOSTANJEVICO
KOSTANJEVICA - Krajevni odbor SKD Kostanjevica in tamkajš-
vanje v po Kres bo zagorel pri sv. Mohoiju nad Kostanjevico.
RIBIČI V KOSTANJEVICI
KOSTANJEVICA - V sredo, 25. junija, se bo pričelo ob 9. uri v Kostanjevici tekmovanje rib s plovcem za prvenstvo zveze ribiških jdružin Novo mesto.
KONCERT ALBANSKEGA FOLKLORNEGA DRUŠTVA
KRŠKO - V okviru Evropskega meseca kulture v Ljubljani se kulturno društvo Migjeni vključuje v počastitev tega dogodka s štirimi koncert albanskega Akademskega foklornega društva iz Prištine, kije med drugim v ponedeljek, 16. junija, zvečer nastopilo tudi v kulturnem domu v Krškem.
Vprašanje je, kaj se bo dogajalo, potem ko je brežiška občina rekla ne predvidenemu samoprispevku, ki- ga občani z najnižjimi prejemki ne bi plačevali. Županje že pred časom povedal, da bodo V občini morali zbrati denar za prepotrebno posavsko odlagališče komunalnih odpadkov in z načrtom predvideno urejanje glasbene
• Obstaja možnost, da še bo po neu$>elem glasovanju za uvedbo občinskega samoprispevka na svojstven način odzvala KS Brežice. T\i so menda že precej podrobno obdelali svojo zamisel, da bi bile Brežice v bodoče mestna občina. Po prepričanju tistih, ki jo delajo, bi ta občina la^je shajala brez sedanjih obrobnih krajevnih skupnosti, kot bi le-te brez razvitih Brežic.
šole. Obe naložbi bo moral reševati občinski proračun, če zanju ne bo denarja iz samoprispevka. V tem primeru pa ne bo “veliko ali nič možnosti za pomoč občinskega proračuna pri nalogah krajevnih skupnosti”.
M. LUZAR
lja spomladi in jeseni na prele tu, ko se seli. Če so mile zime
Kozica še gnezdi v Jovsih?
v
Podružnična OS Kapele dobila v Mariboru nagrado za raziskovalno nalogo o pticah v močvirju Jovsi
Na naši podružnični šoli Kapele smo se na pobudo turističnega društva Kapele ter ornitologov Andreja Sovinca in Andreja Hudoklina odločili, da bomo skupaj z otroki izpeljali raziskovalno nalogo z naslovom Ali kozica še gnezdi v Jovsih?
Jovsi so 4,6 kv. kilometrov velika poplavna ravnica med Sotlo in kapelskim gričevjem in so ena redkih še ohranjenih kulturnih krajin močvirnih in vlažnih travišč v Spodnjem Posavju. Največje bogastvo v Jovsih so ptice. Tu so našteli
preko 80 različnih vrst ptic, od katerih jih gnezdi vsaj 55 vrst, med njimi naše najredkejše in najbolj ogrožene gnezdilke: kozica, zlatovranka, črnočeli srakoper in kosec. Žaradi izjemnega pomena so Jovsi za-varovanut kot naravni spomenik.
Omenjene naloge v zvezi z Jovsi smo se lotili, da bi ugotovili pojavljanje kozice v ne-gnezditvenem obdobju, kar bi lahko služilo kot izhodišče za njeno varstvo in gospodarjenje z Jovsi. Kozica je uvrščena med prizadete vrste v Rdečem seznamu ogroženih ptičev Slovenije. Prebiva v zamočvirjenih travnikih, ki so redno košeni. Ker takšni predeli izginjajo, kozica nima več življenjskega prostora.
S terenskim delom smo začeli spomladi 1996. leta, nadaljevali jeseni in zaključili aprila letos med gnezdenjem. V delo je bilo vključenih 18 učencev od 4. do 8. razreda in 4 mentorji. Na osnovi opazovanja in zapisov smo izdelali nalogo. V njej smo ugotovili, da se kozica v Jovsih redno in številčno pojav-
le-
i mile zime, lahko v Jovsih prezimi, sicer pa odleti južneje, ko zemlja prvič zmrzne. Najpogosteje se je zadrževala ob Sici (josovski grabi), kjer je zemlja preplavljena s tanko plastjo vode in kjer je vsakoletno enkrat košeno. Čeprav v času gnezdenja nismo opazovali, obstaja verjetnost, da v Jovsih kozica tudi gnezdi. Vse te ugotovitve so dodaten razlog, da se to enkratno območje ohrani takšno, kot je. Pojavlja se problem košnje, kajti vedno manj ljudi se ukvarja s kmetijstvom in je marsikateri travnik zaraščen.
S to raziskovalno nalogo smo se predstavili na 3. srečanju mladih ornitologov v Mariboru maja letos in bili nagrajeni. Podarili so nam strokovno knjigo Atlas ptic Evrope, otroci pa imajo brezplačno tudi 7-dnevni ormtološki tabor v Markovcih. Vsi smo zelo veseli uspeha.
Od turističnega društva Kapele smo se učili vztrajnosti, oba ornitologa sta nas strokovno kovala, kapelski lovci so nam zaupali, kako je bilo, ko so še italijanski gostje hodili “na kozice”, Hrvoje Oršanič nas je fotografiral.
In otroci? Upamo, da smo jim vcepili vsaj malo ljubezni do narave, predvsem do Jovsov in ptic. Saj če nekaj poznaš, to tudi ceniš, varuješ, razumeš. Mogoče bo danes, jutri med njimi kdo lokalni vodič, ki vas bo popeljal po označeni poti do Jovsov, do opazovalnice, in vam razložil ter razkazal ta močvirski biser.
TEA FERLAN
učiteljica na podružnični šoli Kapele
Po posel v Bosno, le če bo denar
Podpis listine o prijateljstvu in sodelovanju med Novim mestom in Bihačem - Sedaj je na vrsti posel, do katerega pa bo zaradi številnih ovir težko priti
BIJE DELAVCEM PLAT ZVONA?
PODPRESKA - Kar se je že dolgo šušljalo, se je začelo uresničevati. V skrajno neugodnem položaju seje znašlo kakšnih 40 delavcev, ki delajo v zasebnem lesnopredelovalnem obratu LIP Jelka v Podpreski (prej LIK Kočevje). Se pred letom dni je bilo o tem obratu slišati mnogo preveč pohvalnih besed, zlasti po tem, ko so ob navzočnosti predsednika Milana Kučana odprli eno najsodobnejših sušilnic za les. Kaj vse se je v tem času v podjetju dogajalo, težko kdorkoli od zaposlenih verodostojno pove. Dejstvo je, da jim je Elek-tro Kočevje pretekli teden odklopil elektriko, razen v sušilnici, ki les suši za podjetje Marof trade, d.o.o., iz Loža. To in pa neizplačani osebni dohodki kažejo na agonijo, saj delavci, če bi že hoteli delati, ne morejo. Upajmo, da so to le prehodne težave, sicer se bo edinemu večjemu podjetju v KS Draga in delavcem slabo pi-
Sal°'	A. K.
NOVO MESTO - V petek, 13. junija, v Bihaču podpisana listina o prijateljstvu in sodelovanju med mestno občino Novo mesto in občino Bihač, je lahko dober temelj tudi bodočemu gospodarskemu sodelovanju ne le med občinama pač pa tudi med dolenjskimi podjetji in sansko-unskim gospodarstvom, ki po vojni jemlje nov zalet in tako rekoč krvavo potrebuje poslovne partnerje, ki bi k njim pripeljali tudi svež kapital. Kot je na novinarski konferen-
ci po podpisu dogovora o prijateljstvu in sodelovanju povedal načelnik bihaške občine Adnan Alagič, bo vzpostavljanje gospodarskih povezav težak in dolg
proces. Vedo, da jim nihče ne bo ničesar podaril in da bodo z njimi poslovali le tisti, ki bodo imeli od tega tudi sami korist. Najbolj si želijo skupnih vlaganj, ki pa jih bodo najbrž še nekaj časa ovirali
SEJEM OBRTI IN PODJETNIŠTVA
BREŽICE - V Brežicah bo pri osnovni šoli 25. do 29. junija sejem obrti in podjetništva, ki ga organizirajo občina Brežice, Območna obrtna zbornica Brežice, Občinska turistična zveza Brežice in Turistično društvo Brežice. Sejemski prostor bodo uredili v šolski športni dvorani in telovadnici, na pokritem rokometnem igrišču in zunaj. Na prireditvi pričakujejo najmanj 130 raz-stavljalcev. Na dan otvoritve, 25. t.m., ob 10. uri bo govoril minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja.
PODPIS LISTINE - Predsednik občinskega sveta Bihača Muhamed Hadžipahič in novomeški župan Franci Koncilija sta v Bihaču v petek, 13. junija, podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju, ki v štirih točkah opredeljuje dogovor o razvijanju prijateljskih in odnosov, izmenjavi izkušenj na področju gospodarstva, izobraževanja, kulture, športa in delovanja občinske uprave, nadalje medsebojno pomoč ter vsestranske vezi med prebivalci svojih krajev. (Foto: I. Vidmar)
Bodo podelili štipendije?
Za šolsko leto 1997/98 razpisali v sevniški občini največ in v brežiški najmanj kadrovskih štipendij
• M ga področja, na katerem bi Slovenija bolj zaostajala za evropskimi izkušnjami, kot je področje regionalizma. (Ribičič)
SEVNICA - Za šolsko leto 1997/98 so podjetja v Posavju razpisala samo 70 kadrovskih štipendij, kar potrjuje, da število razpisanih štipendij upada, kar je bilo sicer zaznati že tudi v zadnjih letih. Po podatkih iz širše informacije, ki jo je pripravil Andrej Mihelin, vodja oddelka PSŠ pri sevniški območni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, so za omenjeno šolsko leto razpisali v sevniški občini največ štipendij, 37, in v brežiški občini najmanj, 12.
Glavnino štipendij, 33, so namenili za triletno izobraževanje v lesarstvu, gradbeništvu in tekstilu, po 16 so jih razpisali za 4-letne srednje šole na področju strojništva in elektrotehnike ter za visoke šole različnih področij. Pet so jih ponudili za dveletno gradbeno šolo.
Ob tem je vprašanje, ali se bodo za vse razpisane štipendije oglasili
kandidati, saj npr. lani od 127 razpisanih niso podelili kar 38 štipendij. Neporabljene so ostale predvsem štipendije za gradbeništvo, tekstil, lesarstvo in gozdarstvo.
Ker je kadrovsko štipendiranje odvisno od moči in tehnološke razvitosti gospodarstva, bi v Posavju v sedanjih gospodarskih razmerah pričakovali dejavnejšo vlogo države, tako tudi državne
• V Posavju sta največ štipendij za prihodnje šolsko leto razpisala Nuklearna elektrarna Krško in SGP Posavje Sevnica.
spodbude v ustrezni smeri, kar bi pripomoglo k razvoju. Zdaj so kadrovske štipendije v celoti prepuščene štipenditorjem.
M. L.
neurejeni zakoni in nepodpisani meddržavni dogovori ter privatizacija, o kateri v Bosni in Hercegovini šele razmišljajo. V Bihaču je slovensko gospodarstvo že imelo nekaj mešanih podjetij, med drugim tudi Gorenje, ki ima tam podjetje Bira. Obstaja tudi ideja oziroma predlog o sodelovanju s Krkinimi Zelenimi zdravili, za katera bi lahko v Bihaču odkupovali in predelovali zelišča.
Kot je ugotovil direktor novomeškega Hrasta Martin Bajuk, ki je bil tudi v novomeško-katalon-ski delegaciji v Bihaču, bi imela naša gradbena in obrtniška podjetja pri obnovi med vojno poškodovanih ali porušenih stavb lahko ogromno dela, vendar je pogoj za sklepanje poslov zagotovljen denar za plačilo.
* Novomeški župan Franci Koncilija je po podpisu listine v Bihaču povedal, da je bil pred dvema letoma v slovenski delegaciji, kije obiskala Sarajevo, ki so ga že takrat obletavale številne multinacionalke, ki so kot mrhovinarji od porušene države pričakovale le profit. Med njimi novomeško gospodarstvo ne bi imelo prav velikih možnosti, medtem ko tudf zaradi več kot dve desetletji učin kovito delujočih stikov na osnov bratstva in enotnosti tudi gospo darskih povezav z Bihačem ne b smelo biti težko vzpostaviti, če prav obstajajo številne ovire. Na nje je naletel tudi novomeški sek retar za kulturo, šport in mladi no Robert Judež, ki je, da je s kombijem v Bihač pripeljal humanitarno pomoč za bihaško knjižnico in šolo Pokoj ter slike za razstavo, zaradi zapletov na hrvaški carini porabil kar dva dni in prispel v Bihač le nekaj ur pred otvoritvijo razstave.
Podobno listino o prijateljstvu in sodelovanju, kot sta jo tokrat podpisali bihaška in novomeška občina, naj bi kmalu podpisali tudi med Bihačem in katalonskim mestom Villafranca del Penedes, ki ima z Novim mestom podpisano partnersko pogodbo. Vil-lafranški župan Joan Aguardo meni, da če so Bihaču pomagali že med vojno, lahko pomagajo le v miru, zato bi radi tudi preko Novega mesta našli povezave, potrebne za učinkovito pomoč.
I. VIDMAR
BORZNI KOMENTAR
Nato vpliva na naše delnice
Delnice še naprej padajo - Na to vpliva tudi nesprejem Slovenije v Nato - Kdaj bodo cene dovolj nizko?
Ko lastniki delnic, zadnje dni vidno razočarani, sprašujejo, zakaj cene delnic vsak dan padajo, borznim strokovnjakom preostane lakoničen odgovor, da zato, ker ni razlogov, da bi rastle. Pesimizem v odgovoru je mogoče podkrepiti z vrsto tehtnih razlogov.
Agencija za trg vrednostnih papirjev je ponovno zagrozila pooblaščenim investicijskim skladom, da jih bo, če bo potrebno, prisilila v predčasno borzno kotacijo. To pomeni, da se lahko zgodi, da bo jeseni dodatno na trgu ponujalo svoje delnice 1,2 milijona novih delničarjev, pri čemer danes še ni jasno, kdo in s čim bo zapolnil tako imenovano privatizacijsko luknjo. Vse dosedanje ponudbe Blagajniških zapisov Banke Slovenije sedme izdaje so bile pokupljene, kar ni nepomemben umik tolarskih likvidnih sredstev tudi z delniškega trga. Pričakovana oziroma željena omilitev nemogočih pogojev za tuje portfeljske naložbe se ni uresničila, zato tujcev do nadaljnjega naš trg vrednostnih papirjev ne zanima. Naš neuspeh v zvezi z vključitvijo v prvi krog širitve Nata, se je v psihološkem smislu pri lastnikih delnic odra-
zi! negativno, kar je deloma botrovalo tudi petkovim in ponedeljkovim nepotrebnim razprodajam delnic. Slovenski borzni indeks (SBI) je v dveh dneh izgubil 72 točk. Investitorji so v poletnih mesecih že od dolgo nenaklonjeni kakšnemu bolj tveganemu nalaganju svojega denarja. Resnejših naložb se ponavadi lotevajo šele jeseni.
Še bi se našli razlogi, zakaj še ni pravi trenutek za nakupe delnic, vendar ostanimo pri omenjenih. Prav gotovo mora obstajati tudi kakšen nasproten argument, ki govori v prid nakupov. Najpomembnejši je ta, da so tržne cene skoraj vseh delnic po računovodskih in drugih merilih izredno nizke in torej primerne za donosne naložbe denarja. Edino, kar kazi prepričljivost tega argumenta, je to, da nihče ne ve, ali so že tako nizke, da ne bi mogle biti še nižje. Ker tega ne bomo vnaprej nikoli natančno vedeli, se nam bo vedno dogajalo, da nam bo nekoč žal zaradi stvari, ki jih nismo naredili.
IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba, d.o.o. Glavni trg 10, 8000 Novo mesto Tel. 0681323-553. 323-551. Fax 323-552
20 MILIJONOV VREČK LETNO - Novi stroj lahko letno naredi 20 milijonov papirnih nosilnih vrečk, katerih večji del bodo prodali v tujini. Pri nas je namreč davčna zakonodaja takšna, da daje prednost okolju manj prijazni embalaži. (Foto: T. G.)
»GRADMI« MIRNA trgovina na debelo in drobno MIRNA, Sotla 5
i
objavlja
dve prosti delovni mesti:
1.	PRODAJALEC - POSLOVODJA
2.	EKONOMSKI TEHNIK
Pogoji:
1.	končana IV. stopnja poklicne šole trgovske smeri in nadaljevalni program trgovinsk^poslovodja,
2.	končana srednja šola ekonomsko-komercialne smeri — zaželjeno znanje dela z računalnikom,
1.	najmanj dve leti delovnih izkušenj.
2.	Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece.
3.	Prijave pričakujemo v osmih dneh po objavi na naš naslov.
Pogum in sreča le ni vse
Gospodarsko sodelovanje z državami po vojni je tvegano, lahko pa tudi zelo dobičkonosno - Dragocene informacije
Med ekonomskimi zakoni, ki niso zapisani v učbenikih, a jih pozna vsak šolan ali nešolan podjetnik, velja v vseh časih in na vseh koncih sveta, da je za posel z največjim dobičkom potreben tudi največji pogum.
Od vojne razrušene države so obljubljene dežele za podjetja, ki hlepijo po izrednih zaslužkih. Vojne na gospodarsko živahnost na splošno vplivajo izjemno vzpodbudno, kar velja tudi za največjo vojno v zgodovini človeštva, drugo svetovno, pa tudi za nam časovno bližji iransko-iraški spopad, nič drugače pa ne more biti niti z vojno v Bosni, ki se je šele dobro končala.
V povojnem času ne gre le za obnovo porušenega, ki za nekaj časa lahko zaposli večino delovno sposobnega prebivalstva. Od vojne obubožane države so veliko bolj dojemljive za prihod tujega kapitala, saj domačega tako rekoč ni. Največja ovira za tuja vlaganja in sklepanje kupčij je ponavadi pravna neurejenost teh držav, ki pa jo najbolj pogumni podjetniki znajo izkoristiti tudi
sebi v prid in tako priti do izjemnega dobička, ki v urejenih razmerah ni možen.
Poleg tega imajo tisti, ki na nov trg pridejo prvi, veliko prednost pred previdnejšimi, ki pridejo tja šele, ko je varnost naložb po njihovih merilih večja. Tisti, ki so pohiteli, so si, če niso propadli, ta čas že ustvarili položaj in ime, navezali potrebne poslovne povezave in trg tudi dodobra spoznali.
Če je na primer novomeška občina že navezala stike s precej razrušenim Bihačem, velja to izkoristiti. Politične povezave in prijateljski stiki so namreč lahko izjemno koristen pripomoček pri zbiranju informacij o možnih poslovnih partnerjih. Prav informacije pa imajo v sodobnem poslovnem svetu neprecenljivo vrednost, kar še posebej velja pri poslovanju s trgi, kjer je tveganje največje, kjer za posli ne stojijo državne garancije in meddržavni dogovori in večino tveganja nosi poslovnež sam. Tako vse le ni odvisno od poguma in sreče.
IGOR VIDMAR
Iz Papirotija še več vrečk
Z investicijo, vredno 1,3 milijona mark, bodo zmogljivosti povečali za 20 milijonov vrečk letno
KRŠKO - Družba Aero Papiro-ti iz Krškega, ki je v 100-odstotni lasti Aera iz Celja, je pred dnevi slovesno predala v uporabo nov stroj za proizvodnjo nosilnih vrečk z inline štiribarvnim tiskom, s katerim bodo lahko letno proizvedli 20 milijonov vrečk, s čimer so kapaciteto podvojili, predvsem pa so pridobili kvaliteto. Stroj je izdelal ugledni proizvajalec grafičnih strojev Windmoller & Hol-scher iz Nemčije. Naložba je vredna 1,3 milijona nemških mark, pri investiciji pa sodeluje celjska hiša Hypo Leasing.
Sicer pa je bila družba Aero Papiroti - vse iz papirja ustanovljena leta 1991 v okviru sistema Videm, predhodnik Papirotija podjetje Papirkonfekcija pa je bil ustanovljen leta 1958. Aero je družbo Papiroti kupil iz stečajne mase Vidma oktobra leta 1995, sicer pa Aero Papiroti, v katerem izdelujejo papirne vrečke z ravnim in križnim dnom, papirne ovojnine, tiskovine in kartonske cevi, tekoče posluje pozitivno.
Tako je poslovni sistem Aero z razširitvijo obogatil svojo ponudbo izdelkov za embaliranje s posebnim poudarkom na surovinah, ki so prijaznejši okolju. Dopolnjevanje in razvoj programov
poslovnega sistema in družbe Aero Papiroti se odraža v vlaganjih v proizvodnjo in trg. Družba Aero Papiroti je že leta 1995 kupila stroj za proizvodnjo vrečk s križnim dnom (pol- do dve-kilo-gramske).
Družba Aero Papiroti ustvari dobro tretjino prihodka s proda-
• Slovesna otvoritev nove investicije je bila tudi priložnost za podelitev priznanj trem uspešnim zaposlenim: priznanja so prejeli Stane Zorko, vodja prodaje na domačem trgu, Igor Jesenšek, prvi strojnik na stroju za izdelavo nosilnih vrečk, in Bojan Žmavc, iz-menovodja v predelavi papirja.
jo na zunanje trge, predvsem v države Evropske unije, pretežno izvozu pa bodo namenjene tudi nove proizvodne kapacitete. Kot pravi direktorica Aera Papiroti Milena Šauta, naj bi se poraba papirnih vrečk v Sloveniji povečala po spremembi davčnih predpisov, saj ti sedaj spodbujajo uporabo embalaže, ki je okolju manj prijazna.
ISKRA
ENERGETSKA ELEKTRONIKA, d.o.o - v stečaju Podbevškova 4, Novo mesto
razpisuje na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Novem mestu naslednjo
JAVNO DRAŽBO
ki bo na sedežu družbe dne 27. 6.1997 ob 9. uri
Predmet dražbe je prodaja kompleksa ISKRA ENERGETSKA ELEKTRONIKA, d.o.o. — v stečaju, Novo mesto, Podbevškova 4, in obsega:
A.	celotni kompleks poslovne stavbe 4.794,24 m/2 na parceli 2013/2 s pomožnimi objekti: 2 šotora, 2 tipski pisarni, 3 tipske garaže, plinska postaja z nadstrešnico, pomožnim prostorom ob prizidku, kotlovnica in vratarnica s pripadajočim zemljiščem in parkiriščem, na parcelah št. 2018/2,2015/10,2016/4, vse k.o. Smolenja vas, vse za izklicno ceno 6.532.803,00 DEM. Plačilo kupnine za celoto ali po sklopih je v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. Prednost pri nakupu ima kupec celotne nepremičnine. Del poslovnega objekta v izmeri 699,18 m/2 je že prodan in zato ni predmet te prodaje;
B.	posamezne sklope-proste in zasedene poslovne prostore, pisarne v poslovni stavbi;
C.	šotor št. 1 s parcelo št. 2013/4 in šotor št. 2 s parcelo št. 2013/10;
D.	zaloge izdelkov, opreme in drugega materiala po seznamih in cenah, objavljenih na oglasni deski v podjetju. Izklicna cena opreme kuhinje je ocenjena vrednost, izklicna cena ostale opreme in zalog pa je 30% ocenjene vrednosti.
Vse informacije glede razpisa in drugih pogojev dobijo zainteresirane osebe na gornjem naslovu osebno ali po tel. 068/341-819.
Bela krajina, izkoristi danosti!
Sele nuja bo prisilila k drugačnemu ravnanju - Obeti za prašičerejo
Bela krajina ima zelo ugodne klimatske razmere. Samo še Primorska in del Prekmurja imata srednjo temperaturo v juliju 22° C in več in letna količina padavin 1200 do 2000 mm na kvadratni meter je ugodnejša samo še v nepoljedelskem alpskem predelu Slovenije. Bližina morja in dejstvo, da se v bližnjem Gorskem Kotarju, čez katerega jih do Jadrana loči le borih 50 km zračne linije, mešata mediteranski in celinski zrak, jih uvršča med klimatsko najugodnejša območja v Sloveniji.
Res, velika velika škoda je, da	Porazerfpodatek, ki kar šokantno
SENTJERNEJSKO SEJMIŠČE TUDI KOT TRŽNICA
ŠENTJERNEJ Na zadnji seji šentjernejskega občinskega sveta so svetniki sprejeli začasen sklep, da se sejmiščni prostor opredeli tudi kot tržnica, kot to zahteva tržna inšpekcija. Brez tega sklepa namreč prodaja na-stojnicah ni dovoljena, saj takšno prodajo še vedno opredeljuje odlok nekdanje skupne občine Novo mesto, ki pa pravi, da se to lahko prodaja le na tržnici v Novem mestu. S sedanjim začasnim sklepom je ta prodaja dovoljena, s preselitvijo sejmiščnega prostora in novo tržnico v obrtni coni pa bodo prodajna mesta in vse ostalo ponovno natančno opredelili.
se nič kaj opazno oprijemljivega ne dogaja na teh dokaj rodovitnih poljih v najboljših klimatskih razmerah v Sloveniji, saj vse našteto vpije v nebo po boljši izkoriščenosti te pokrajine za pridelavo hrane. Pregovorno gostoljubni in pridni Belokranjci naj bi zane-matjali naravne danosti za kmetijsko proizvodnjo in čakali na boljše čase, ko naj bi vsakdo zopet imel “počivajoče” delo v industriji? Takšni časi so dokončno preč in se ne bodo nikoli več povrnili.
To je dojelo nekaj mlajših belokranjskih kmetovalcev, ki so sklenili črnomaljskim in metliškim meščanom pridelati lastno “Bela krajina made” hrano živalskega izvora. Dejstvo je, da sta v tej pokrajini dve klavnici, kjer samo tista v Črnomlju letno potrebuje okrog 4000 prašičev, ki jih sedaj kupuje z drugih pokrajin, kajti domači kmetje jih zagotavljajo le borih tristo do štiristo na leto.
• Prednost starosti je v tem, da si ne želimo več stvari, ki si jih prej zaradi pomanjkanja denarja nis-rno mogli privoščiti.
deluje na poznavalca prašičereje, smo dobili v kmetijski pospeševalni službi v Črnomlju.
K sreči s tistega konca prihajajo razveseljive vesti, da se v vasi Pribanjci že pripravlja vzrejni center za plemenske svinje, vemo že najmanj za dva gospodarja, ki bosta vzrejala kvalitetne pujske, obeta se reja skupaj okrog 65 plemenskih svinj, ki lahko povržejo okrog 2700 pujskov letno, in vemo za priprave za gradnjo najmanj dveh pitališč s skupno zmogljivostjo okrog 1400 ležišč. To pa je približno še enkrat toliko prašičjih pitancev letno. Tako bodo vrli Belokranjci na ražnju ob svojih zidanicah pekli odojke domačega izvora, po pujske za domačo rejo ne bodo morali več hoditi iz svoje pokrajine in v mesnicah bodo lahko kupovali kvalitetno svinjino, spitano s pridelki z belokranjskih polj. Skrajni čas je. že za to, saj domača polja željno čakajo, da jih
po dolgoletnem zapostavljanju začnejo dobro obdelovati. V zameno bodo dala obilen pridelek hrane za ljudi in živali.
Govedoreja je nekoliko bolj prisotna, čeravno jo sedaj trpinčijo znane težave kot drugod po Sloveniji in v svetu. Bolezen norih krav je tudi tu povzročala strašansko veliko škodo tej zvrsti živinoreje. Temu navkljub se v Stari Lipi gradi nov hlev za 30 krav molznic. In prav je tako. Nove zmogljivosti je treba graditi takrat, ko je krivulja ekonomičnosti najnižja in prenekateri opušča prirejo. Takrat namreč ponudba upada, zato začenja cena rasti in pozoren rejec bo pripravljen z novimi zmogljivostmi, ko bo cena zopet najvišja. Ciklično nihanje, velika ponudba, nizka cena in zato zmanjšanje ponudbe in povišanje cene, se izmenjuje kakor dan in noč, že odkar poznamo tržno gospodarstvo.
Bravo torej za Žuniča Severja, Stariho, Puhka, Draguša, Videtiča in še koga, ki so sklenili, da bodo korenito spremenili do sedaj dokaj bledo podobo belokranjskega kmetijstva.
BOGDAN ŠKOFLJANC Maribor
2N0V0MESK
Tudi ta teden je bilo na novomeški tržnici precej jagod in češenj, vendar so bile cene različne. Vrtne jagode so bile po 180 do 200 tolarjev košarica oz. 300 do 350 tolarjev kilogram, kilogram češenj pa je bil 350 do 600 tolarjev, kozarec gozdnih jagod 500 do 600, kozarec borovnic 600 do 800, breskve po 220, jabolka 60 do 100, grah v zrnju 800, rdeča pesa po 200, fižol 500, solata 150 do 200, zavitek špinače 100 do 200, šopek Peteršilja 50, bučke 300, sadike Paprike 40, šopek sadik zelja in ohrovta 100, sadjevec 700, jajca 25, lonček pregrete smetane 600, skuta 400 za kilogram, orehi 1000 jn šopek šentjanževke 100 tolarjev.
sejmisca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 170 do 3 mesece starih prašičev, 35 v starosti 3 do 5 mesecev in 20 starejših. Prvih so prodali 95 po 390 do 430, drugih 15 po 340 do 370, tretjih pa 5 po 210 do 230 tolarjev kilogram žive teže.
Z zalivanjem do večjega pridelka
—v--- ---?----------------------—------------—..........
57MipC Na Crničevi kmetiji so pred kratkim kot prvi v Gribljah dobili namakalni sistem - Poleg lLlilvb zelenjave in rož še prašiči - Dobro organizirana pridelava preživi enega človeka
GRIBLJE - Pri Črničevih v Gribljah so nekdaj, tako kot je bilo značilno za številne belokranjske kmetije, pridelovali vsakega po malem. Pred osmimi leti pa so kupili prvi rastlinjak in se začeli usmerjati v vrtnarstvo. Vzgajali so sadike zelenjave, krizanteme, zimsko solato, zgodnji paradižnik. Vsako leto pa so dokupovali rastlinjake in širili pridelavo.
so
raz
Danes pet rastlinjakov prekriva 850 kvadratnih metrov površine, prav te dni pa bodo postavili še dva rastlinjaka, ki jih bosta prekrila še 300. Z razširitvijo pridelave popestrili tudi ponudbo z ličnimi sadikami tako zelenjave kot rož. Poleg tega so zelenjavo gojili tudi izven rastlinjakov. Najprej so jo prodajali preko zadruge Zeleni krog, a ko ni šlo, so si kupce našli sami. Tako imajo letos pod folijo posajenih kar
10.000	sadik paprik, ko bodo poželi ječmen, pa bodo sadili solato in radič. Sicer pa nameravajo v prihodnje saditi veliko različne zelenjave, vendar za znane kupce. Mojca in Jože Črničeva se namreč dobro zavedata, daje zelenjavo lažje pridelati kot prodati.
Prav tako sta Črničeva spoznala, da je tudi do 70 odst. večji pridelek, če zelenjavo zalivajo. Tako so nedaleč od rastlinjakov skopali v močvirje zajetje, v katerem voda tudi v največji suši ne
usahne. Dve leti so s pomočjo ro-lomata in traktorske črpalke namakali del sicer pet hektarjev svoje obdelovalne zemlje, ki se v enem kosu drži domačije. Letos spomladi pa so kot prvi v vasi s pomočjo kmetijskega ministrstva in črnomaljske občine speljali cevi za namakanje po vseh petih hektarjih in v rastlinjake.
Mojca in Jože razvijata kmetijo načrtno. Pri tem se zavedata, kako pomembno je znanje, ki ga Mojca kot inženirka agronomije in Jože kot kmetijski tehnik ne le
kmetijski nasveti
Odločilen začetek fitoftore
Krompirjeva plesen ali fitoftora v naših klimatskih razmerah Prej ali slej velja za najnevarnejšo glivično bolezen te poljščine. Običajno se pojavi v drugi polovici junija ali začetku julija, ko se strnejo vrste v krompirjevih posevkih in imajo ob deževnem in Wažnem vremenu glivični trosi na voljo dovolj vlage, da vzkalijo v tanke hife in skozi listne reže prodro v rastline. Tedaj je čas za alarm.
Okužbo je moč prepoznati po rumenorjavih pegah na zgornjih straneh listov, ki naglo odmro in postanejo temnorjave. Posredovati, to je škropiti, je treba čimprej, tako rekoč ob poja-vu prve pege. Če samo s pregledom ni mogoče zanesljivo ugoto-viti, ali gre za okužbo, se poslužimo preprostega testa: liste s pegami damo v s časopisnim ali filtrskim papirjem navlaženo posodo in vse skupaj pokrijemo. Če je v listih fitoftora, se bo naslednji dan ob robovih peg pojavila snežno bela prevleka.
V deževnem vremenu in ob primerni toploti se plesen širi tako naglo, da lahko v tedrui dni uniči nasad. Znanstveniki so odkrili nekatere zakonitosti in možnosti za napoved izbruha bolezni (na Primer nemška raziskovalca Ullrich in Schroeter), vendar so pri nas klimatske razmere tako raznolike, da taka napoved ni dovolj Zanesljiva. Protifitoftorna služba, ki po medijih obvešča poljedelce, kdaj grozi nevarnost, se zato poslužuje opazovanj na različnih krajih in tako pride do zanesljivejših napovedi, ki jih je treba poslušati in upoštevati.
Najpomembnejša sta začetek bolezni in z njim prvo zatiranje, ki lahko odločilno prepreči širjenje glivice. To pomeni, daje zdaj Potrebno nasade pregledovati vsak dan in se hitro odločiti. Na ^oljo je veliko učinkovitih pripravkov, od bakrovih in organskih fungicidov na osnovi ditiokarbamatov, s katerimi je treba vsakih ® do 14 dni preventivno prevleči površino rastlin, do sodobnejših sistemičnih pripravkov, ki prodro v rastline in jih “zdravijo”. Sistemikov ne more izprati dež, zato dalj časa delujejo, to pa tudi Pomeni, da nasad potrebuje manj škropljenj, da ostane zdrav in tla trosi ne okužijo gomoljev, to pa je pot, po kateri se bolezen Prenaša iz leta v leto.
Inž. M. L.
s pridom uporabljata na kmetiji, temveč svetujeta vsakomur, ki ju poprosi za nasvet. Ugotovila sta tudi, da bo kmetija preživela enega od njiju, zato je Jože pred slabi-
• Poleg Črničevih, ki so v začetku letošnjega junija kot prvi v Gribljah začeli uporabljati namakalni sistem, je v izdelavi še projekt za namakalni sistem za štiri kmete, in sicer za Filaka, Štruclja, Tottra in Hlebca. Ti naj bi pričeli z zalivanjem spomladi prihodnje leto.
mi tremi leti ostal doma. Odločil pa se je, da se bo poleg vrtnarstva ukvarjal še s prašičerejo. Goveji hlev so že predelali v svinjskega, v njem pa bo 40 pitancev, ki bodo pojčdli tisto, kar bodo Črničevi pridelali na zemlji, kjer ne bo rasla zelenjava.
M. BEZEK-JAKŠE
Jože Črnič
NI GA CEZ DOBER NASVET
v
Čebulna muha
Nepotreben preplah
“Za norimi kravami je na vrsti še čebula ” je Gorenjski glas naslovil poročilo o paniki, ki je izbruhnila v okolici Kranja. “Rekla-kazala” je dodala še, da je napadena čebula strupena in da so ljudje zaradi nje zboleli celo za rakom. Seveda je to nesmiselno pretiravanje, ki nima nobene znanstvene osnove. Čebulna muha je pač rastlinski škodljivec kot stotine drugih, res pa je, da se je letos ponekod, tudi na Dolenjskem, močno namnožila in da je bilo na večjih posevkih potrebno uporabiti insekticid. Zdaj je zanj prepozno, saj je škoda že narejena. Za naprej velja, kot je leta 1951 zapisal dr. Franjo Janežič: čebulček, česen in seme je koristno naprašiti s (takrat še dovoljenim) gameksa-'nom, preden ga sadimo ali sejemo. Kmetijska svetovalna služba pa tudi prodajalci pesticidov radi svetujejo ekološko sprejemljivejše pripravke.
ZE DRUGE KMEČKE IGRE PRI SV. GREGORJU
SV.GREGOR - Turistično društvo Slemena in ribniška kmetijska svetovalna služba priredita v nedeljo, 22. junija, že druge “Kmečke igre na Slemenih”. Prireditev se bo pričela ob 14. uri pri Sv. Gregorju, tekmovalci, ki se bodo po tekmovanju lahko poveselili še na vrtni veselici, pa se bodo pomerili v košnji, grabljenju sena in izdelavi ostr-nice, izdelovanju prest, sestavljanju voza ter vasovanju.
ŽIVINOREJSKI POSVET
SEVNICA - Tukajšnja kmetijska svetovalna služba in predsednik sevniškega govedorejskega društva Vinko Spitalar vabita v petek, 20. junija, ob 10. uri na živinorejski posvet v veliko dvorano sevniškega gasilskega doma. Priznani strokovnjaki bodo spregovorili o vplivih na somatske celice, beljakovine in suho snov v mleku, predstavili bodo izbor krmil za govedo iz mešanice novomeške Krke, nov katalog bikov, beseda pa bo stekla tudi o učinkovitem zatiranju muh v hlevih.
čr
OOI PN1SKE
8
BELE KRAJINE
Tl
STU
-> ■
IO
103.0 MHZ
V
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Prva skrb - trti
Kako oblikovati letnik
Neverjetno je, da toliko vinogradnikov ne čuti pravih potreb trte! Vse preveč pozornosti namenjajo gnojenju in škropljenju, ne zavedajo pa se, daje trta odvisna predvsem od sonca oz. toplote, česar ji ne morejo dati mimo narave. Mnogi so letos doživeli razočaranje, ker kljub njihovemu trudu in lepemu vremenu v času odganjanja očesa niso odgnala. Celo odgnale mladice so se sušile ali pa jih je odgnalo samo nekaj. Tokrat je postalo očitno, da se tudi slabe posledice kopičijo in izbruhnejo, ko najmanj pričakujemo.
Osnovni razlog, zakaj trta odpove, je v njeni preobremenjenosti. Zmožnost trte je odvisna predvsem od količine zalog ustrezne organske hrane in ne razpoložljivih lahkotopnih hranil. Vedeti moramo, da trta najprej poskrbi za dozorelost grozdja in šele potem za dozorelost lesa. Koliko zmore, je odvisno od sonca in samo okrog 2% od celotnega letnega prirasta tvorijo mineralne snovi; ostalo je snov, ustvarjena iz zraka in vode, za kar je potrebna predvsem sončna energija.
Če hočemo zagotoviti dobro življenjsko moč trte, moramo doseči pravilen odnos med neposredno osvetljeno listno površino in količino grozdja. Za 1 kg grozdja in nemoten nastanek zalog hranil v lesu je potrebno od 1 m2 do 3 m2 osvetljene listne površine. To pomeni, da lahko na eno nezasenčeno dobro razvito mladico pridelamo 10 do 30 dag grozdja. Zato ni
možno preobremeniti trsov sorte renski rizling, traminec in pinot. Nasprotno pa moramo pri žametni črnini, rumenem plavcu ali štajerski belini dostikrat odstraniti 3/4 nastavljenega grozdja. S tem omogočimo dobro dozorevanje grozdja in lesa. Grozdje dosega 18% in ne le 13% - 14% sladkorja. Les bolje dozori, če so poganjki debeli le 7 - 8 mm, sicer se za dozorevanje debelega lesa porabi 4- do 6 celo 8-krat več organske snovi, ko je potrebno.
Najpomembnejše je, da zmanjšamo nastavek grozdja v 3. letu rasti, ko trta prvič veliko nastavi; vendar zaradi potrebe po večji listni površini ne smemo odstranjevati celih poganjkov. V 3. letu je prav, če na en trs pridelamo samo 1,5 kg grozdja. Zavedati se moramo, da do 5. leta traja razvoj trsa, zlasti koreninskega sistema, zato ne more dati polnega pridelka brez večje škode za njegovo kasnejšo moč.
Priporočam vsem vinogradnikom, naj vedno presodijo obremenitev vsakega trsa posebej in naj si ne mislijo, da zadostuje pravilno doseganje povprečnega pridelka na površino. Vsak trs je sam zase bodisi premočan ali preobremenjen. Zato je najustreznejše, če na vsako dobro razvito in osvetljeno (listi v senci ne ustvarijo več kot porabijo) mladico ne pustimo več kot cca 15 dag - 20 dag grozdja. Tako se bo trta v dobrih letih okrepila in v slabih ne bo shirala, kakovost bo vedno primerna, manj bo občutljiva za bolezni in življenjska doba trte bo bistveno daljša.
Inž. JOŽE MAUEVIČ
OCENILI VINSKI LETNIK - V sredo, 11. junija, so se zbrali v Krškem vinski strokovnjaki iz vse Slovenije na vinarskem posvetu in predstavitvi vin letnika 1996. Slovenski degustatorji so menili, da so vinogradniki in vinarji kljub težavam z vremenom dosegli dobro kakovost vin. Ocenili so 154 vzorcev dveh vinorodnih rajonov, posavskega in podravskega, povprečna ocena vzorcev pa je prav dobro, kar je tudi povprečna ocena letnika. (Foto: T. G.)
J
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Pravi svet na pravem mestu
KIS je dobro sredstvo proti ožganinam na tkaninah. Zažgani madež odstranimo tako, da ga narahlo navlažimo s krpo, namočeno v kis. Nato madež previdno zdrgnemo. Z LIKALNIKOM pa lahko zravnamo globoke udrtine v talni oblogi, ki jih napravi težko pohištvo, če dolgo časa stoji na istem mestu. Na udrtino položimo vlažno krpo in z likalnikom primerne temperature likamo preko krpe. Nato na mestu udrtine oblogo dobro skrtačimo, da se vlakna zopet postavijo pokonci.
Kadar želimo izvrtati luknjo v keramično ploščico, prilepimo na označeno točko kos SAMOLEPILNEGA TRAKU, na katerem vrtalka ne bo drsela. Z njim pa si pomagamo tudi, če hočemo izvrtati luknjo za zidni vložek v steno s tapeto. Da ne poškodujemo tapete, na označeno mesto navzkriž nalepimo dva samolepilna trakova, in kjer se križata, izvrtamo luknjo. Kadar pa vrtamo luknjo v strop, nam prah leti
na obraz in po prostoru. Te neprijetnosti se bomo rešili, če polovico teniške žogice prevrtamo in pritrdimo na strop. Ves prah se bo nabral v žogici in čiščenje ne bo potrebno.
Prav neugodno je, če se nam na oblačilo prilepi žvečilni gumi. Pomagamo si tako, da damo manjši kos oblačila v polivinilasto vrečko in vse skupaj položimo v ZAMRZOVALNIK. Žvečilni gumi na večjih kosih obleke pa odstranimo s polaganjem koščkov LEDU. Ko žvečilni gumi zamrzne, ga zlahka in brez sledi odstranimo.
Iztisnjenih LIMON ne zavržemo, uporabimo jih za ceneno in ekološko neoporečno čistilo. Z limono lahko odstranimo sledove vodnih kapljic in apnenca na kopalniški opremi ter temna mesta na srebrnini.
Prav neprijetno je kapljanje iz vodovodne pipe, in preden jo utegnemo popraviti, si pomagamo z VOLNENO NITJO, ki jo privežemo na pipo in speljemo v odtok.
sam im

Košček Prekmurja na Dolenjskem
Razstava Alojza Ebrla
NOVO MESTO - Leta 1995 začeto sodelovanje Dolenjskega muzeja Novo mesto in Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, ko seje v Prekmurju z razstavo predstavil Muki Muster, se očitno nadaljuje. V petek, 13. junija, je podžupan Mestne občine Novo mesto Alojz Zupančič v galeriji Dolenjskega muzeja odprl likovno razstavo Alojza Ebrla (1822 -1887), ki jo je pripravil kustos Pokrajinskega muzeja Murska Sobota, umetnostni zgodovinar Janez Balažič. Do 14. septembra je tako na Dolenjskem na ogled košček Prekmurja.
Ravnateljica murskosoboškega muzeja Irena Šavel je poudarila, daje Balažič s to razstavo in katalogom pripomogel k večjemu vedenju o umetnosti 19. stoletja pri nas, obudil pa je tudi spomin na neupravičeno pozabljenega slikarja. Pokrajinski muzej Murska Sobota od leta 1956 hrani likovno zapuščino Alojza Ebrla (po zaslugi njegove hčerke) - opus zajema preko 360 likovnih del, v glavnem risb in akvarelov. Razstavljenih je 94 del. Janez Balažič je na otvoritvi označil umetnikovo življenje in delo, ter dejal, daje v njih mogoče videti vse duhovno bogastvo časa in prostora, v kate-
Kar štiri Suhyjeve razstave
Novomeški umetnik predstavil obsežen cikel svojih najnovejših slik, grafik in risb na štirih razstaviščih v Kostanjevici, Piranu in Kopru - Razstave pospremil zajeten katalog
KOSTANJEVICA - Akademski slikar, profesor na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in “oče” novomeškega grafičnega bienala Branko Suhy je že doslej nekajkrat postregel z zaokroženimi cikli svojih grafik in slik, vendar pa še nikoli s tako obsežnim, kot je cikel Španska palma, ki obsega kar 92 slik, grafik in risb. Za naše razmera nenavadna je bila tudi predstavitev teh najnovejših Suhyjevih del, saj stajo pripravili skupaj Galerija Božidarja Jakca iz Kostanjevice in Obalne galerjje Piran kar na štirih mestih: razstavi slik so odprli v kostanjeviški samostanski cerkvi in piranski Mestni galeriji, razstavi grafik in risb pa v kostanjeviškem Lamutovem likovnem salonu in koprski galeriji Meduza.
Otvoritvena slovesnost je bila v četrtek, 12. junija, zvečer v samostanski cerkvi v Kostanjevici. Uvodne besede je imel ravnatelj galerije Bojan Božič, ki je predstavil avtorja ter orisal plodno in večstransko Suhyjevo delovanje, nekaj priložnostnih besed je povedal umetniški vodja Obalnih galerij Piran Andrej Medved, predstavitev avtorja in razstave pa je zaokrožil direktor dunajske Albertine dr. Konrad Oberhuber, kije navdušenje nad najnovejšimi Suhyjevimi umetninami zaključil z besedami, da se z razstavljenimi grafikami, risbami in slikami Branko Suhy kaže kot eden največjih umetnikov svoje generacije v slovenski, morda celo evropski umetnosti. Za glasbeno doživetje je na otvoritvi poskrbela dunajska violinistka Victoria Martino, ki je zaigrala Tartinijevo skladbo.
KONCERT UČENČEV
TREBNJE - V kulturnem domu v Trebnjem je Glasbena šola Trebnje v torek in sredo, 17. in 18. junija, pripravila koncert svojih učencev, na katerem so pokazali napredek v zadnjem šolskem letu.
Irena Šavel, Zdenko Picelj, Janez Balažič
rem je živel. V slikovitih pejsažih iz dežel nekdanje avstroogrske monarhije so v intimo razredeni utrinki lepote krajev in ljudi. “Slikani so z mojstrsko lahkotnostjo in prežeti z romantičnim pato-som. Ebrle je slikar čutnega razpoloženja,” je dejal Balažič.
Otvoritev razstave sta z glasbo lepo dopolnila kitarista Dušan Pavlenič in Boštjan Jerman.
L. M. •
• Ves svet je en sam slab aforizem. (Petan)
30. MEDNARODNI TABOR LIKOVNIH SAMORASTNIKOV
TREBNJE - Od petka do sobote, od 20. do 28. junija, bo v TVebnjem potekal 30. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Slavnostni zbor umetnikov, organizacijskega odbora, umetniškega sveta in prijateljev Galerije samorastnikov bo v soboto, 21. junija, ob 17. uri v kulturnem domu v Trebnjem. Dobrodošlico in pozdrav gostom bosta izrekla predsednik organizacijskega odbora Janez Gartnar in trebanjski župan Alojzij Metelko. O tridesetletni dejavnosti tabora in galerije bo govoril predsednik umetniškega sveta dr. Zoran Kržišnik, pozdravni nagovor pa bo imel pokrovitelj, predsednik RS Milan Kučan. V kulturnem programu bodo sodelovali: gledališka igralka rojakinja Iva Zupančič, oktet Lipa, orkester Mandolina iz Ljubljane, občinski pihalni orkester Trebnje in trebanjske mažorete.
Nr-rat
Cikel Španska palma je nastajal od poletja leta 1994 do marca letos. Že samo ime cikla, še bolj pa likovne prvine, kažejo, da je slikar in grafik delen navdih za ustvarjanje našel v mediteranskem svetu (bivanje na Mallorci) in v izročilu velikanov španskega slikarstva, kot sta Picasso in Ta-pies, vendar ne v pomenu posnemanja velikih mojstrov. Suhy je ustvaril izrazita avtorska dela, v katerih so prepoznavna tako umetnikova doživljanja in radost do življenja kot zanj že značilno estetiziranje vsakdanjih, banalnih predmetov. V tem ciklu predmeti, kot so kitara, tuba majoneze, ventilator, pršilo, sadje, črke in števila, preraščajo eden v drugega, osmice v žensko telo, ženske obline v kitaro ipd. “Drugače kot pri običajnem banalnem, ki je
vedno enoznačno, se tu odpira pogled v področje metamorfoz - v sveto banalno,” je zapisal Igor Zidič v obsežnem katalogu, ki je pospremil vse štiri razstave in so ga ob podpori delovnih organizacij izdala Galerija Božidarja Jakca in Obalne galerije Piran.
M. MARKELJ
ORGELSKI KONCERTI ANGELE TOMANIČ
NOVO MESTO - V ponedeljek, 23. junija, bo ob 19.30 v frančiškanski cerkvi tretji v vrsti koncertov Novomeškega glasbenega festivala. Nastopila bo organistka Angela Tomanič, ki bo izvajala izbrana orgelska dela nemške in italijanske baročne glasbe najprej na malih baročnih orglah v prezbiteriju, nato pa še na velikih Goršičevih orglah na koru. Organistka sodi med najpomembnejše slovenske orgelske poustvarjalce. V svoji dolgoletni karieri je veliko nastopala doma in v tujini, posnela obsežen opus orgelskih skladb na kasete in zgoščenke, najnovejšo ploščo pa bo predstavila tudi na koncertu. Z nekoliko spremenjenim programom bo nastopila v župnijski cerkvi v Dolenjskih Toplicah v sredo, 25. junija, ob 20. uri.
“KATARINA" V NOVEM MESTU-Jadranka Matič-Zupančič iz Knjižnice Mirana Jarca je v četrtek, 12. junija, pripravila zanimiv pogovor s trebanjsko pisateljico Barico Smole (na levi), ki je pred kratkim izdala knjigo Katarina. O njenem ustvarjanju je spregovorila pesnica in literarna urednica Primorskih srečanj Vida Mokrin Pauer (v sredini), Smoletovo pa je kot izredno stilistko označil urednik Dolenjske založbe Franci Šali. Bariča Smole je med drugim zaupala, da podporo in prve odmeve na svoje pisanje dobiva na Primorskem; da rada prebira literaturo manjših narodov; da pogosto piše iz jeze, sicer pa pusti, da dogodek pride k njej itd. Obiskovalce, ki jih je na prireditvi navdušila s prebiranjem kratke proze Katarine, je razveselila z novico, da med načrti skriva tudi pisanje romana. (Foto: L. Murn)
Goršetu vera več kot umetnost
Posebna razstava kiparja Franceta Goršeta, za katero je dela zbrala Odeta Gorše - O umetniku Lado Smrekar
NOVO MESTO - Letos se bo v počastitev 100-letnice rojstva klasika moderne slovenske umetnosti, akademskega kiparja Franceta Goršeta v Sloveniji zvrstilo kar nekaj prireditev. Ena izmed njih je tudi v soboto, 14. junija, odprta Goršetova razstava v Frančiškanskem samostanu Novo mesto, ki je gotovo nekaj posebnega. Ni je bilo mogoče videti še nikjer drugje, saj je razstavljena umetnikova dela zbrala - tudi od zasebnih lastnikov - Goršetova sorodnica Novo-meščanka Odeta Gorše. P. Felicijan Pevec je dejal, da gre prav njej največja zahvala.
O kiparjevem življenju in predvsem umetniški poti, je govoril Lado Smrekar in poudaril, da je bil Gorše izjemno nadarjen ter nemiren duh. Ustvaril je toliko del, da bi z njimi lahko napolnili nekaj velikih dvoran, vrhunski in nepregledni opus pa je raztresen po vseh kontinentih sveta. Gorše je izoblikoval poseben tip sakralnega kiparstva, v zgodovino slovenske umetnosti pa je prišel tudi kot kipar Križevih potov - na ogled so tudi na razstavi, poleg slik, pisem. Smrekar je Goršeta prikazal tudi kot odličnega risarja, nadarjenega pedagoga, predvsem pa kot svobodnega umetnika in zelo vernega človeka. “Največ na svetu mu je pomenila vera, potem dolgo nič, nato umetnost, potem dolgo dolgo nič in nato je prišel na vrsto šele on kot oseb-
GORŠE - ČUDEŽ BOŽJE LJUBEZNI - Tako ga je označil Lado Smrekar, ki se mu na sliki p. Felicijan s šopkom zahvaljuje za predstavitev. (Foto: L. M.)
nost,” je povedal Smrekar. Kot umetnika ga je najvišje postavil akademik Franc Stele, ki je leta 1972 v katalogu “slavne” prepovedane razstave v kostanjeviški Galeriji zapisal, da je Gorše umetnik po milosti božji.
Goršetova razstava bo v Novem mestu na ogled do 28. junija. Otvoritev sta z glasbo popestrili instrumentalni skupini Sonce in Zarja pod vodstvom Irene
Rešeta.	. ..
L. M.
OTVORITEV V KOSTANJEVICI - Prvo od štirih Suhyjevih razstav so odprli v kostanjeviški samostanski cerkvi. Na sliki: ravnatelj Galerije Božidarja Jakca Bojan Božič, slikar Branko Suhy in umetniški vodja Obalnih galerij Piran Andrej Medved. (Foto: MiM)
Pestri poletni večeri
V torek začetek Novomeških poletnih večerov, ki jih bo letos pet • Kvalitetni ansambli ■ Prihodnost večerov vprašljiva
PODELITEV POHVAL IN NAGRAD V GLOBODOLU - Ob koncu šolskega leta je Glasbena šola Marjana Kozine Novo mesto, oz. njen ravnatelj Zdravko Hribar, kot vedno poskrbela za podelitev pohval in nagrad najboljšim učencem. Tokrat se je avtobus mladih glasbenikov s svojimi profesorji v petek, 13. junija, zvečer pripeljal v Globodol, kajti prireditev so pripravili v več kot prijetnih prostorih Doma glasbene dediščine v Globodolu, ki je last glasbenika Milka Bizjaka. Ob podelin i priznanj je tudi on čestital vsem, ki so se še posebej izkazali v tem šolskem letu, prejemnikom nagrad za dobre uspehe na različnih tekmovanjih pa je podaril zgoščenko. Bizjak je za julija napovedal poletno šolo za orgle, prihodnje leto pa za komorno muziciranje. Za prijetno glasbeno doživetje je na začetku priredile poskrbel harmonikar Oliver Dragičevič, ob koncu pa Milko Bizjak z orgelskim koncertom. (Foto: L. Murn)
NOVO MESTO - ZKO Novo mesto je tudi tokrat organizator več prireditev pod skupnim naslovom Novomeški poletni večeri, ki Novomeščanom in ostalim obiskovalcem nudi prijetno preživljanje večerov sredi leta. Tajnica ZKO Novo mesto Staša Vovk je povedala, da bodo letošnji potekali po prvotni vsebinski zamisli, kar pomeni, da se bodo začeli in končali z domačima najboljšima orkestroma, s katerima se novomeška občina lahko ponaša tudi drugje.
Slovesna otvoritev Novomeških poletnih večerov bo na predvečer dneva državnosti v torek, 24. junija, ko bo ob 21. uri na grmskem gradu nastopil Novomeški simfonični orkester pod vodstvom Zdravka Hribarja, govornik pa bo župan Mestne občine Novo mesto Franci Koncilija. S koncertom želijo tudi počastiti 90 let rojstva Marjana Kozine. Organizatorji prosijo, da vstopnice po tisoč tolarjev kupite v predprodaji v KC Janeza Trdine. Eden izmed dveh zelo kvalitetnih gostujočih ansamblov je Tartini kvartet s klarinetistom Metejem Bekavo, koncert, ki bo julija na gradu Grm, bo po besedah Vovkove vrh letošnjih prireditev. V
atriju Kapiteljske proštije bo avgusta nastopil kvartet kitar Ale-ph iz Nemčije, v katerem od lani igra tudi Novomeščanka Klara Tomljanovič. Zaključni koncert septembra bo pripadal Pihalnemu orkestru Krke Zdravilišč iz Straže, ki ga vodi Miro Saje, orkester pa bo nastopil na grmskem gradu. Dodatni koncert Novomeških poletnih večerov 1997 bo julijski koncert Mednarodnega mladinskega godalnega orkestra - v Dolenjskih Toplicah bo namreč tudi letos potekala poletna šola GMS.
Staša Vovk je povedala, da bodo letošnji Novomeški poletni večeri v celoti stali približno 2 milijona 500 tisoč tolarjev. “Novomeška občina zanje prispeva manj kot lani - 500 tisoč tolarjev - vse ostalo moramo nabrati sami, v glavnem s pomočjo sponzorjev. Če bodo te prireditve še naprej ostale večinoma odvisne od drugih virov financiranja, potem je njihov obstoj v prihodnje vprašljiv,” je povedala Vovkova. Za denarno pomoč se zahvaljuje Mestni občini Novo mesto, Krki, tovarni zdravil, Novo mesto in Telekomu Slovenije.
L. M.
Zapelo kar 37 oktetov
Največja udeležba na 17. srečanju oktetov Šentjernej 1997 - Solo in skupen program
ŠENTJERNEJ - Društvo Srečanje oktetov Šentjernej je v sodelovanju z Občino Šentjernej v soboto, 14. junija, popoldne pripravilo tradicionalno, že 17. Srečanje oktetov Šentjernej. Tokrat se je vabilu odzvalo največ tovrstnih pevskih združenj do sedaj -nastopilo je kar 37 oktetov in nonetov iz domovine in tujine.
Prireditev, za katero so se organizatorji zelo potrudili, saj so po lanskih slabih izkušnjah z vremenom pripravili pokrit prostor, se je začela s povorko sodelujočih skozi središče Šentjerneja, spredaj pa je igral Šentjernejski pihalni orkester, ki ga vodi Sandi Franko. Župan Franc Hudoklin je v pozdravnem govoru na kratko opisal pot prireditve - začela se je leta 1972 ob 10.- letnici Šentjernej-skega okteta, trajala 15 let zapovrstjo, pesem pa je po 6 letih prekinitve lani zopet zaživela. Vseh 37 nastopajočih oktetov in nonetov, v katerih je prepevalo nekaj manj kot 300 pevcev, je strokovno spremljal svetovalec za glasbeno dejavnost ZKOS Igor Teršar. Vsak je zapel po eno pesem - v prvem delu so bile to umetne, v
drugem pa ljudske pesmi in priredbe - na koncu je bil skupen program s 4 pesmimi. Sledilo je družabno srečanje v družbi ansambla Franca Miheliča.
L. M.
28. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV
ŠENTVID PRI STIČNI-V Šentvidu pri Stični bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. junija, potekal že 28. tabor slovenskih pevskih zborov. V soboto bo ob 20. uri nastopilo sedem zborov iz Hrvaške, Italije, Avstrije in Madžarske, v nedeljo pa bo ob 11.45 začetek slavnostne povorke, ob 13. uri pa koncert združenih pevskih zborov: nastopilo bo 241 zborov z okoli 7 tisoč pevci iz vseh koncev Slovenije. Geslo letošnjega tabora je “Kdo veselo živi”. Slavnostni govornik bo prof. Jože Kores.
17. SREČANJE OKTETOV ŠENTJERNEJ 1997 - Na prireditvi, ki jo je lepo povezovala Nataša Dolenc, je nastopil tudi oktet Voglje (na sliki)■ (Foto: L. M.)
IN ST*
*
-P
O
H
>
ZA 40 MILIJONOV ŠKODE
KRŠKO - Krški kriminalisti so za 8 kaznivih dejanj v podjetju S.P.E. iz Krškega ovadili 4 osebe. Z lastninskim preoblikovanjem podjetja so namreč družbeno premoženje oškodovali za 40 milijonov tolarjev.
KOSTANJEVICAN GOLJUFAL Z AVTI
KRŠKO - Krški kriminalisti so pred kratkim dopolnili sicer že lani vloženo kazensko ovadbo zoper V. J. iz okolice Kostanjevice (podjetje Januš), saj je v letih
1993	in 1994 prodal več kot 180 osebnih vozil, za katere je izdajal lažne račune, ki so se glasili na manjše zneske od plačanih, več oseb pa je oškodoval tudi s tem, da je prodal starejše avtomobile, kot je bilo navedeno v dokumentaciji. Kriminalisti so na podlagi zbrane dokumentacije za polovico vozil ugotovili, da sije V. J. samo v letu
1994	protipravno prilastil kar 40 milijonov tolarjev.
MOTORIST UMRL
IMPOUCA-Vnoči iz petka na soboto so posavske ceste zahtevale še eno mlado življenje, življenje motorista. 26-letni Tomaž Vodišek iz Krškega seje z motorjem peljal od Sevnice proti Krškemu po regionalni cesti, kjer je A. Č. z mercedesom vlekel pokvarjen kombi. Na križišču pri Impo^ci je mercedes zavil s ceste, pri tem pa je izsilil prednost pred motoristom, ki se kljub umikanju ni mogel izogniti trčenju z vlečenim kombijem. Po trku ga je odbilo na cestišče, Kjer je po osmih metrih drsenja obležal hudo poškodovan, kasneje pa je umrl.
Na posavskih cestah ubija alkohol
V nesrečah od januarja do konca maja na posavskih cestah umrlo 5 oseb, povzročitelji vseh so bili vinjeni s povprečno stopnjo alkoholiziranosti 1,6 promila
KRŠKO - Statistika prometne varnosti v Posavju je letos sicer ugodnejša kot v preteklem letu: število nesreč seje nekoliko zmanjšalo, manj oseb je umrlo, skoraj za tretjino pa se je povečalo število poškodovanih. Skrb vzbuja tudi podatek, da so bili povzročitelji vseh štirih prometnih nesreč s smrtnim izidom, ki so se pripetile od januarja do maja, vinjenih s povprečno stopnjo alkoholiziranosti 1,6 promila! Petim smrtnim žrtvam do konca maja seje v soboto pridružila še smrt mladega motorista.
dežurni poročajo
KADIL BO - V noči na 12. junij je neznanec vlomil v skladišče in trgovino Mercator KZ Krka - poslovalnico Velike Brusnice in ukradel večjo količino cigaret, iz blagajne pa je vzel 100 tisoč tolarjev. Tkgovino je oškodoval za 400 tisoč tolarjev.
NAMERNO POŠKODOVAL AVTO - 34-letni A. T. iz Ljubljane je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari, 15. junija je namreč s prijatelji popival v gostinskem lokalu Semiču. Okoli 17. ure seje z osebnim avtom Porsche boxer pred lokal pripeljal A. O. iz Peclja. Ko je avto parkiral, je eden od prijateljev A. T.-ju zakričal, naj poškoduje avto. A. T. se je usedel v avto, zapeljal vzvratno in zadel osebni avto, ki je last A. O. Kršitelj seje po dejanju skril, naredil pa je za okoli 200 tisočakov škode.
OB MOBITEL - Neznanec je v petek, 13., prišel v prostore podjetja Ugomoto v Krškem in z mize vzel mobitel ter tako Č. J. iz Krškega oškodoval za dobrih 100 tisočakov.
NI VEČ POKROVOV ZA ODTOČNA JAŠKA - V noči na 12. junij je neznanec prišel do gradbišča ceste Stari trg - Vinica in ukradel litoželezna pokrova za odtočne jaške. S tem je cestno podjetje Novo mesto oškodoval za 100 tisoč tolarjev.
Prometna varnost se je močno izboljšala na magistralni cesti št. 1 na odseku od Grmovelj do Obrež-
Andrej Zbašnik
ja, kjer letos še ni bilo smrtne žrtve, medtem ko je lani v prvih petih mesecih na tem delu umrlo kar 7 ljudi. Na omenjeni magistralki so policisti ugotovili 521 kršitev cestnoprometnih predpisov, za katere so podali predloge za uvedbo postopka o prekršku, kršitve na “M 1” pa predstavljajo tretjino vseh kršitev na upravi. Od skupaj izrečenih skoraj 5.500 denarnih kazni pa je bilo slabi dve tretjini izrečenih na “M 1”.
Če so se razmere izboljšale na magistralni cesti št. 1, pa je slabše na magistralni cesti št. 10-3 od Drnovega do Vrhovega, kjer se je sicer zgodilo manj nesreč, vendar
BREZICAN PRIPRT V LJUBLJANI
BREŽICE - V Ljubljani je priprt A. B. iz Križ (občina Brežice), ker je vmešan v trgovino z mamili. Pred leti je že bil zaprt zaradi preprodaje kilograma heroina. Policisti so pri njem opravili hišno preiskavo, v kateri so našli dve pištoli in več nabojev.
Z LOPATO IN KABLOM PO GLAVI
KLENOVIK - V petek, 13., nekaj po 18. uri je 44-letni P. M. iz Klenovika na makadamski cesti poleg svoje hiše čistil jarek za meteorne vode. Mimo se je s traktorjem pripeljal sosed 46-letni J. K.; med njima seje zaradi vzdrževanja ceste vnel prepir. M. P. je J. K.-ja udaril z lopato po glavi, J. K. pa je s svinčenim kablom udaril po glavi P. M.-ja. Med pretepom je J. K. zgubil oblast nad traktorjem, zapeljal je ob levi rob vozišča v manjšo jamo in trčil v drevesni panj. Po trčenju je padel s traktorja na cesto, ko pa je ležal, mu je zadnje kolo traktorja zapeljalo čez pas in prsni koš. Traktor se je nato prevrnil. Obema poškodovancema so pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
so bile posledice hujše. Ta cesta lani v prvih 5 mesecih ni zahtevala življenj, letos pa že 3. Kot pravi komandir policijske postaje An-
• Pri povzročiteljih prometnih nesreč je bilo v 49 nesrečah ugotovljena prevelika stopnja alkohola v organizmu, vinjeni vozniki pa so nesrečo sicer največkrat povzročili zaradi prehitre vožnje in vožnje po nasprotnem pasu.
drej Zbašnik, se je stanje kljub ugodni prometni varnosti na obeh magistralnih cestah stanje poslab-
STRELA UDARILA V KOZOLEC
KRŠKO - V soboto pozno popoldne je neurje, ki seje razbesnelo nad našimi kraji, marsikje povzročilo večjo škodo. Na Miko-tah pri Krškem je strela udarila v kozolec, ki je zgorel do tal. Kozolec Franca Lekšeta je sicer le 20 metrov od hiše (drog kozolca je poškodoval tudi to), pet metrov stran pa raste večji oreh, ki ga je udar strele razklal do tal. V kozolcu je zgorelo okoli 2 toni suhe trave, deske, 500-litrski čeber pšenice in več starejšega kmetijskega orodja, ki se uporablja za vleko z živino. Pri gašenju so sodelovali poklicni gasilci iz Krškega z dvema cisternama ter prostovoljni gasilci s Smednika in Rake. Škode je za milijon tolarjev, na srečo pa ni bil nihče poškodovan.
UBIL ŽENO, NATO HOTEL ŠE SEBE
KOČEVJE - V noči od sobote na nedeljo se je v stanovanju v Turjaškem naselju 15 odigrala družinska tragedija, katere žrtev je bila 42-letna Dragica Šutej, njen mož Anton, ki je utemeljeno osumljen umora svoje žene, pa je po zaužitju večje količine tablet po domnevno storjenem dejanju - zgodilo naj bi se po 1. uri ponoči, ko je mlajši od obeh njunih sinov še videl mamo živo - sedaj že izven življenjske nevarnosti. Vzrok za tragedijo naj bi bile neurejene družinske zadeve. Kaj natanko pa se je zgodilo v usodni noči od sobote na nedeljo, se še ne ve. Antona so namreč potem, ko ga je v nedeljo dopoldan negibnega v zakonski postelji poleg mrtve žene - na glavi je imela več poškodb - našel njun starejši sin, zaradi zastrupitve s tabletami nemudoma odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je ostal na zdravlje-
nju.
M. L.-S.
IZSILIL PREDNOST - V soboto dopoldne je S. T. iz Brežic vozil osebni avto Golf skozi naselje Črne v Brežicah. Ko je pripeljal do križišča z regionalno cesto št. 0362 oziroma do križišča Ceste svobode in Pleteršnikove ceste, se je ob znaku “Ustavi” tudi ustavil. Ko se je prepričal, da lahko zapelje na cesto, je zapeljal proti Ple-teršnikovi cesti, pri tem pa ni pustil mimo vseh vozil, ki vozijo po prednostni cesti. Takrat je od Brežine pravilno po svojem pasu peljal motorist P. T„ ki trčenja ni mogel preprečiti. Motorist in potnik Š. S. sta padla preko avta in hudo ranjena obležala ob robu ceste.
KOLESARJA OBRCAL DO NEZAVESTI - 24-letni K. S. iz Krškega se je v sredo, 11. junija, ob 20.25 vozil s kolesom po Ko-
lodvorski ulici v Krškem. Na parkirišču pri železniški postaji ga je dohitel neznan voznik golfa višnjeve barve. Iz avta je stopil neznan sopotnik na prednjem sedežu in porinil kolesarja na tla ter ga z nogo večkrat brcnil v glavo, tako da je kolesar obležal nezavesten. Golf se je odpeljal proti Prešernovi ulici, poškodovanega kolesarja pa so odpeljali v brežiško bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima hud pretres možganov in presekanine na glavi. Napadalec je bil mlašji moški močnejše postave, krajših pristriženih svetlih las, imel je kratko majico in bil oblečen v spodnji del trenirke modre barve. Policisti prosijo morebitne očividce, da vse koristne podatke sporočijo na telefonsko številko 113.
šalo na regionalnih cestah, kjer se je število prometnih nesreč povečalo za 17 odstotkov. Najbolj izstopajo ceste Podsreda - Dobova R 362), Slovenska Bistrica -atež (R 338) in Kočevje - Imeno (R 326).
g
V DOBU KOPALI PO ZASEBNI ZEMLJI?
DOB PRI ŠENTVIDU - V Dobu je prejšnji teden vaščane zelo razburil nenajavljen poseg -kopanje jarkov po njihovih parcelah ob magistralki. Republiški inšpektor za promet je namreč, po besedah ivanškega občinskega tajnika Vinka Blatnika, izdal odločbo, da morajo cestarji zaradi varnosti cestnega prometa po magistralki Ljubljana - Obrežje preprečiti na “črno” narejene dovoze oz. priključke na bivšo avtocesto. Za kopanje jarkov so se določili, ker so ljudje zapornice ali podobne ovire vsaj doslej zelo hitro odstranili. Vaščani so strojnike s kombinirkami vred nagnali in poklicali policijo.
OB 60-LETNICI GASILSTVA V GORENJI STARI VASI
ŠENTJERNEJ - Prostovoljno gasilsko društvo Stara vas - Loka in občina Šentjernej vabita na proslavo ob 60-letnici delovanja gasilskega društva in ob dnevu državnosti, ki bo v soboto, 21. junija, ob 17. uri pri gasilskem domu v Gorenji Stari vasi. Ob 13. uri se bo pričelo občinsko gasilsko tekmovanje za prehodni pokal šentjernejske občine, ob 17. uri bo gasilska parada, ob 17.30 pa se bo začel kulturni program z nastopom šentjernejskega pihalnega, orkestra in MePZ Orehovica - Šentjernej; sledil bo pozdravni govor šentjernejskega župana Franca Hudoklina, podelitev republiških odlikovanj in občinskih priznanj, nagovor predstavnikov Ministrstva za obrambo in predsednika gasilskega društva Stara vas - Loka. Ob 18.30 bo prevzem novega gasilskega vozila Renault trafic. Po proslavi bo zbrane zabaval ansambel Franca Miheliča, ob 21. uri bo nastopila Modra kronika, gost večera pa bo pevka Simona Weiss, ob polnoči bo praznovanje zaokrožil ognjemet. Pokrovitelji proslave so šent-jernejska občina in številni sponzorji.
Kakšno pijačo točijo?
Panache tihotapili, da se izognejo dajatev -10 hi žganja sumljivega izvora, ki so ga prodajali po lokalih
KRŠKO - Ob pitju pijače se gotovo še niste vprašali, ali je z njo vse v redu, ali sta namreč zanjo plačana carina in davek. Pa vendar, vprašanje je upravičeno, saj so kriminalisti v zadnjem času odkrili kar nekaj kaznivih dejanj: na primer pretihotapljen panache in več kot 900 litrov žganih pijač sumljivega izvora, ki so ga prodajalci na debelo prodajali po lokalih.
Na podlagi prijave carinskih organov je urad kriminalistične službe Krško z operativnim delom ter sodelovanjem carine ter postajo mejne policije Karavanke podal kazensko ovadbo zoper Andreja J., direktorja podjetja Panache, d.o.o., Krško, in avtoprevoznika Emila P. zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja tihotapstva.
Podjetje Panache je pridobilo generalno zastopstvo za prodajo osvežilne pijače panache iz Francije, prevozik pa je bil od septembra lani Emil P. Za vsako pošiljko iz Francije je uvoznik pridobil dva računa, ki sta bila skupaj seštevek pošiljke. Enega je prijavil carinskim organom ter tako uradno uvozil le del pijače, drugega pa je uničil. Neprijavljenega je kasneje plačal z računa v Avstriji, pretihotapljeno pijačo pa je prodajal za gotovino. Tako je od septembra lani do junija letos uvozil 18 pošiljk pijače ter se izognil plačilu carine in davkov. V dveh primerih je sicer prijavil vso pošiljko pijače, vendar je bilo v carinskih listinah navedeno, kot da gre pijača skozi Slovenijo le kot tranzit, končna postaja pa naj bi bila Hrvaška. Obe pošiljki sta ostali v
Sloveniji, s čimer se je uvoznik izognil plačilu carine in prometnega davka. S temi dejanji je oškodoval proračun Slovenije za 5,8 milijona tolarjev. Kot pravi načelnik kriminalistične službe pri UNZ Krško Sašo Jejčič, jim je toliko pač uspelo dokazati, verjetno pa dokazana količina ni vsa, ki se je izognila dajatev.
Sicer pa to ni edini primer, da se blago prikaže, kot da je namenjeno v druge države. Kriminalisti namreč obravnavajo primere izmišljenega izvoza tudi za cigarete, alkoholne pijače in drugo dražje blago, ki ostaja v Sloveniji. Policisti so pred dnevi naleteli na velike količine alkohola sumljivega izvora, omenja pa se ime osumljenega B. K. iz okolice Kostanjevice, ki je že star znanec policije.
11. junija so namreč kriminalisti na podlagi odredbe sodišča naredili tri preiskave: v hiši na Prekopi pri Kostanjevici, v diskoteki pri Novem mestu, ki jo ima v najemu nekaj fantov, in v gospodarskem poslopju pri Novem mestu, zasegli pa so večje količine pijač, ki so jih osumljenci prodajali po lokalih. Tako so našli več 10-litrskih plastičnih posod z jagermeistrom (morda gre za ponaredek te alkoholne pijače ali pa je blago pretihotapljeno), ki so ga točili v originalne steklenice in prodajali naprej; v gospodarskem poslopju so zasegli kar 902 litra žganih pijač v steklenicah, v kateri je bil rum, sadjevec, gin in drugo. Kazenska ovadba še ni podana, ker še ni razjasnejen izvor pijač.
T. G.
POLICIJSKI ODDELEK ŠENTJERNEJ ODPRL VRATA - Ob dnevu slovenske policije je UNZ Novo mesto v sodelovanju s policisti policijskega oddelka Šentjernej v Šentjerneju pripravil dan odprtih vrat. Zanimanje je bilo veliko. Ob tej priložnosti so si lahko obiskovalci ogledali razstavo, prostore, opremo policistov, vozila, orožje in še kaj. Seznanili so se lahko tudi s problematiko, značilno za upravo in to območju, očitna pa je bila tudi prostorska stiska, saj je sedaj v policijskem oddelku Šentjernej zaposlenih 12 uniformiranih policistov. (Foto: T. G.)
Kačaj	e Romu	prišla “kot naročena”
Rom Ivan Pahulje zatrjuje, da ne more živeti v prikolici, v katero je prišla kača - Se predlansko zimo je preživel pod šotorom, letošnjo pa bi želel v baraki		
KOČEVJE - Rom Ivan Pahulje je prejšnjo sredo nekaj po 9. uri zvečer našel v svoji prikolici, postavljeni na črni lokaciji romskega naseda v Mestnem logu, kačo. Čeprav jo je takoj ubil in čeprav menda ni bila strupena, je zagnal pravcati vik in krik in z grožnjami, da bo ubil otroke in sebe, dosegel, da so ga že nasledili dan obiskali predstavniki lani ustanovljene občinske komisije za romska vprašanja.
“Ivanje bil pred leti zaposlen na Itasu in nato še na mestnem pokopališču, kjer pa je začel težave, s katerimi se je srečeval zaradi tradicionalnega odnosa, ki ga gojijo Romi do mrtvih, premagovati z alkoholom. Ta odvisnost gaje sčasoma privedla tako daleč, da je predlani z družino pristal pod zasilnim šotorom,” nam je o Ivanu povedal predsednik komisije za romska vprašanja Borut Hočevar in dodal, da mu je tudi zato kočevska občina lani, ko je obstajala nevarnost, da otroci -sedaj jih ima že osem, deveti pa je na poti - ne bodo preživeli še ene zime pod šotorom, nabavila staro kamp prikolico. Da so mu dali prikolico samo kot začasno rešitev njegovih stano-vanjih težav, se Ivan dobro zaveda, zato, se zdi, da mu je prišla kača, ki naj bi jo našel v prikolici in zaradi katere sedaj trdi, da v prikolici ne more več živeti, kot naročena.
Kako naj bi kača prišla v prikolico, nihče ne ve. Kot
pravijo tudi drugi Romi, v naselju nimajo miši in podgan, saj imajo veliko mačk. Kljub temu bo kočevska občina poskrbela, da bodo v naselju, kjer skupno z Ivanovo živi pet romskih družin brez elektrike, sanitarij in v zimskem času tudi brez vode, s katero se sicer oskrbujejo z bližnjega mestnega pokopališča, še ta teden opravili deratizacijo. Prav tako jim bo občina že v kratkem nabavila kontejner za smeti, Ivanu pa bodo še ta teden pripeljali 10 kubikov peska, da si bo lahko uredil prostor za postavitev barake. “Več ne zmoremo, saj imamo za vseh 6 romskih naselij v kočevski občini na voljo le milijon in dvesto tisoč tolarjev, kar pa nam ni lani zadoščalo niti za nabavo enajstih kontejnerjev in nekaj peska za ureditev poti, kaj šele, da bi v naseljih urejali vodovod, elektriko, sanitarije ali prispevali za postavitev barak,” je povedal Hočevar in dodal, da se s socialno službo v Metliki, kjer je pri-
javljena Ivanova žena Ljubica Hudorovac, dogovarjajo, da bi Ivanu oziroma Ljubici izdali naročilnico za les, da bi si lahko v Kočevju postavil barako. Kot je ppvedala Ljubica, ki ima v Metliki prijavljene tudi svoje otroke, ji je metliška občina tovrstno pomoč obljubila, če ji bodo v Kočevju dovolili, da si barako postavi.
M. LESKOVŠEK-SVETE
#|SP
W>' <*!	*
f”, St:;.
K-*«- ' —T*
♦ ' ‘
KAČA DALA ZELENO LUČ -Kača, ki jo je Rom Ivan Pahulje našel v svoji prikolici, je Ivanu omogočila, da je dobil pristanek za postavitev barake na nelegalni lokaciji romskega naselja v bližini mestnega pokopališča v Kočevju. (Foto: M. L.-S.)
ZAGORC V ITALIJI
NOVO MESTO - Kolesar novomeške Krke Telekoma Gregor Zagorc je zmagal na 80 km dolgi mednarodni kolesarski dirki za mlajše mladince v Pordenonu v Italiji, na kateri je nastopilo 180 tekmovalcev iz Italije, Hrvaške in Slovenije. Gregor se je izkazal že med dirko, ko je osvojil vse tri leteče cilje, do zmage pa je prišel tako, da je v pobegnil v trenutku, ko je v zadnjem krogu glavnina ujela deseterico obežnikov, kije imela tri kroge pred ciljem dobro minuto prednosti. Prednost Gregotja Zagorca na cilju je znašala 20 sekund, njegov uspeh pa je s četrtim mestom dopolnil njegov bivši klubski tovariš iz krškega Savaprojekta Primož Četrtič.
VSI SO ODSTOPILI
NOVO MESTO - Koko težak je kruh poklicnih kolesarjev, so tekmovalci novomeške Krke Telekoma spoznali na eni izmed največjih enodnevnih dirk Giru del Appenini v Italiji, na kateri je zmagal Rus v dresu najboljšega kolesarskega moštva na svetu Mapei Pavel Ton-kov. Na cilj izredno zahtevne preizkušnje pa je pripeljalo le 25 kolesarjev, velika večina nastopajočih pa je že med dirko toliko zaostala, da so morali odstopiti. Od novomeških kolesarjev so Gorazd Štangelj, Boštjan Mervar in Pavel Šumanov odstopili že pred najtežjimi vzponi. Vse gorske cilje prve kategorije so Branko Filip, Bogdan Ravbar, Sandi papež in Vladimir Miholjevič uspešno premagali, moči da bi ostali skupaj z najhitrejšimi, pa jim je zmanjkalo na zadnjih 20 kilometrih 208 km dolge dirke, ki jo je zmagovalec kljub težkim vzponom premagal s povprečno hitrostjo 39,2 km/h.
Lukec doma le za las ob medaljo
Posavski glesni klub Lukec je imenitno izpeljal državno prvenstvo v kombinaciji športnih plesov - Četrto in peto mesto domačih parov - Svetovna prvaka imela hudo konkurenco
KRŠKO - V soboto je posavski plesni klub Lukec v športni dvorani osnovne šole v Leskovcu resnično vzorno pripravil svoje do sedaj največje tekmovanje, državno prvenstvo v kombinaciji desetih športnih plesov, športni disciplini, v kateri Slovenci spadamo v sam svetovni vrh, saj imamo svetovna prvaka tako med člani, kot tudi med mladinci. V izjemno hudi konkurenci so se dobro odrezali tudi domači pari, ki pa jim žal ni uspelo na domačem parketu osvojiti vsaj eno medaljo.
Več kot 12 ur se je 142 najboljših slovenskih plesnih parov, ki so si pravico do nastopa v Leskovcu priborili na številnih kvalifikacijskih turnirjih, borilo za naslove državnih prvakov v šestih kategorijah. Njihovo znanje in eleganco gibanja ob živi glasbi krškega Big Banda je ocenjevalo deset sodnikov iz Anglije, ki velja za domovino športnega plesa, Italije, Avstralije in Slovenije pod vt>dstvom novomeške rojakinje, profesorice plesa na ljubljanski fakulteti za šport dr. Mete Zagorc, nekdaj najboljše naše športne plesalke, ki je svojo športno pot v Novem mestu začela na atletskem štadionu z metom kopja.
Čeprav je največ pozornosti veljalo svetovnima in evropskima pr-
vakoma Katarini Venturini in Andreju Škufci, ki sta se morala za naslov državnih prvakov kar krepko potruditi, saj so jima mlajši pari že tesno za petami. V nekaterih plesih je njunima konkurentoma stroga angleška sodnica Lynn Harman dodelila celo boljše ocene, kar je po besedah Andreja Škufce zanju še dodatna spodbuda, da se trudita biti še boljša.
Organizatorji pod vodstvom Dušana Vodlana in Sabine Zakšek so dobivali pohvale z vseh strani, pike na i pa žal ni bilo, saj najboljšima paroma posavskega plesnega kluba Lukec ni uspelo uvrstiti se na stopničke za zmagovalce. Pri mlajših pionirjih sta tako Luka Vodlan in Maja Bromše pristala na nehvalež-
1BjK	V	
	
PLESALCl ZA NASLOVE - Najboljši slovenski plesalci so se v Leskovcu pri Krškem pomerili za naslove v kombinaciji desetih plesov - latinskoameriških sambi, rumbi, ča-čaju, passodoblu in jivu ter standardnih angleškem in dunajskem valčku, tangu, slowfoxu in quick stepu. Čeprav sta bila med nastopajočimi daleč najbolj znana svetovna prvaka Katarina Venturini in Andrej Škufca, je bilo najbolj zanimivo v mladinskih kategorijah, kjer je nastopalo največ zelo izenačenih parov. Na sliki: starejši mladinci med tekmovanjem v latinskoameriških plesih. (Foto: I. Vidmar)
Andrej Škufca in Katarina Venturini
nem 4. mestu, Sabastjan Vodlan in Urška Klakočar, ki med mladinci sodita med najbolj obetavne pare v državi, pa sta se morala zadovoljiti s petim mestom; v finalu sta nastopila tudi Davor Vovk in Maša Mlakar, ki sta med mlajšimi pionirji osvojila 7. mesto. Naslove državnih prvakov so osvojili: Denis Čulum in Katra Praprotnik iz plesnega kluba Pingi med mlajšimi pionirji, Miljan Nojič in Mateja Kranjc iz Mambe med starejšimi pionirji, Matic in Lena Pavlinič iz Urške med mlajšimi mladinci, Blaž Bezek in Nina Medja iz Fredija med mladinci, Tomaž Vratar in Vesna Šoster iz Devžeja pri starejših mladincih ter Andrej Škufca in Katarine Venturini med člani.
Ostale uvrstitve domačih parov: mlajši pionirji - 9. Tadej Drakulič in Urška Gramc; st. pionirji -16. Boris Kerin in Samanta Kavčič; ml. mladinci -14. Mitja Puntar in Jasmina Zakšek, 18. Marko Babič in Sanja Antolič, 19. Peter Topirišič in Tina Strgar, 25. Uroš Škoberne in Mojca Peterkovič, 28. Uroš Rogič in Lea Salmič; mladinci -12. Jernej Perme in Maja Lesjak, 13. David Kozmus in Maša Piki, 20. Klemen Škoberne in Staša Puntar.
I. V.
Najboljša je osnovna šola Grm
V Novem mestu proglasili najboljšo osnovno šolo v športu - Osnovna šola Grm skoraj še enkrat več točk od Šmihela - Šolska športna društva delujejo v skromnih razmerah
NOVO MESTO - V ponedeljek so v vijolični dvorani novomeške občine proglasili v športu najuspešnejše osnovne šole novomeške občine.
Novomeški osnovnošolci se lahko letos pohvalijo z resnično velikimi uspehi, saj je kar precej šolskih ekip pa tudi posameznikov osvojilo naslove državnih prvakov.
Pokale vsem 12 šolam, ki so oddale poročila, je izročil novomeški župan Franci Koncilija, ravnatelj najuspešnejše šole Marjan Špilar pa se je najprej zahvalil sodelavcem občinske agencije za šport, ki so med šolskim letom izjemno uspešno in strokovno odlično pripravili številna tekmovanja, potem pa je poudaril, da šolski šport deluje v težkih razmerah, ponavadi v veliki
prostorski revščini, pa tudi denarja za tovrstno delo bi šole potrebovale več, saj na primer grmska osnovna šola, na kateri gojijo devet različnih športnih disciplin, nameni organizirani vadbi učencev v okviru raznih športnih krožkov tedensko 46 pedagoških ur, njihovi košarkarji pa so pred kamerami državne televizije osvojili naslov prvakov v sposojenih dresih. Predlagal je, da bi del denar-
ja, ki ga občina namenja klubom z delo^ mladimi, dobila šolska športna društva.
Občinski sekretar za kulturo, šport in mladino Robert Judež je ravnatelju Špilarju odgovoril, da se na občini zavedajo tako pomena dela z mladimi športniki na osnovnih šolah kot tudi denarnih in prostorskih zagat, do katerih prihajajo mentorji pri svojem delu, a da
• Naslov najboljše v občini je s 3513 točkami osvojila osnovna šola Grm, ki je najbolj ponosna na prvake v košarki, čeprav že od samega začetka pred 25 leti slovi predvsem po odličnih atletih, druga je bila osnovna šola Šmihel, ki je zbrala 2037 točk, tretje pa so bile Dolenjske Toplice, ki so zbrale 1786 točk; sledijo jim: Center 1670, Bršljin 1439, Žužemberk 1409, Mirna Peč 1321, Šmarjeta 952, Vavta vas 682, Otočec 518, Prevole 229 in Stopiče 136, medtem ko Brusnice, ki bi zbrale 931 točk, niso oddale poročila.
klubom denarja, namenjenega za delo z mladimi, ne morejo zmanjšati, pač pa bi lahko na šolska športna društva preusmerili del denarja, namenjenega prvim klubskim ekipam, ki se bodo morale še bolj kot do sedaj na tržišču znajti same in za svoje delo najti denar že skoraj izključno pri sponzorjih.
I. V.
Veslači in čolnaiji vabljeni na Krko
Rekreativna in šaljiva veslaška tekmovanja na Loki
NOVO MESTO - Klub za podvodne aktivnosti Novo mesto bo v soboto, 21. junija, ob 16. uri na Krki pred gostiščem na Loki pripravil veslaško čolnarsko prireditev Vesela sobota na Krki. Poleg rekreativnega tekmovanja s kajaki in kanuji, na katerega vabijo vse Novomeščane in okoliške lastnike čolnov, bodo na prireditvi svoje znanje in spretnost predstavili kajakaši in kanuisti ka^ jak-kanu klubov Ljubljana in Žužemberk. Člani Straškega rafting kluba Gimpex bodo tako kot lansko leto pripravili tekmovanje za obiskovalce v vlečenju vrvi z rafti in zabavne igre z rafti.
Zvečer bodo čolnarji uradni del prireditve zaključili z bak-lado s čolni po Krki, neuradno pa se bo prireditev nadaljevala s plesom ob živi glasbi na terasi na novo odprtega gostišča Loka. Prireditev spada v okvir projekta Zdrava mesta, člani kluba za podvodne aktivnosti Novo mesto pa želijo z njo v Novem mestu vzbuditi več zanimanja za veslanje, šport, ki je bil v dolenjski prestolnici ob reki Krki dobro razvit, a je žal propadel.
SP
1
' i' ’
* N J "

L O*.,*.*-.•••• 1		t i	i
■Ki M	j	
		
		
/<rV
NAJBOLJŠA ŠOLA V ŠPORTU - Pokal za najboljšo osnovno šolo v športu so družno prevzeli ravnatelj osnovne šole Grm Marjan Špilar, nekdaj prvak in rekorder v metu kopja in po izobrazbi profesor telesne vzgoje, učenca Manja Praznik in Sašo Rebernik ter učiteljica športne vzgoje Vanja Moko-tar. (Foto: I. Vidmar)
v
Šport iz Kočevja in Ribnice
RIBNICA - Ob zaključku sezone v rugbyju so v Ribnici pripravili meddržavni turnir, na katerem so nastopile po štiri ekipe iz Hrvaške in Slovenije. Kratek igralni čas je najbolj ustrezal igralcem Kolinske iz Ljubljane, ki so v odločilni tekmi premagali splitsko Nado. Mladinci Ribnice so sicer zasedli zadnje mesto, a so skupaj z vrstniki Kolinske premagali Makarsko Riviero, letošnje hrvaške državne prvake, s 50:0.
SODRAŽICA - Na finalu mladinskega državnega prvenstva v balinanju se je v natančnem zbijanju pomerilo dvajset zmagovalcev v območnih in regijskih tekmovanjih. Prvo mesto je kar z desetimi točkami prednosti osvojil Damjan Sofronijevski (Trata, Škofja Loka), 2. je bil Dejan Tonejc (Jesenice), tretji Bešter (Bistrica, Tržič). V nedeljo bo v Sodražici še finale državnega prvenstva v mladinski konkurenci v hitrostnem zbijanju. V 6. krogu notranjske lige so člani Sodražice v gosteh premagali Sinjo Gorico 15:1. Trenutno so na drugem mestu, jutri bodo imeli v gosteh Cerkno.
KAMNIK - Na državnem prvenstvu v triatlonu v Kamniku je Ribnica osvojila tretje mesto. Damjan Kromar je zasedel 8. mesto, Klemen Zvenik je bil 9., Tomaž Šink 10. in Mitja Dečman 28. Kromar se bo v majici slovenske vojaške reprezentance udeležil svetovnega vojaškega prvenstva v Franciji.
SODRAŽICA - Domači rokometni klub je pripravil prvi turnir v mini rokometu. Med petimi ekipami so z boljšo gol razliko prvo mesto osvojili igralci Škofljice pred Celjem, Sodražico, Inlesom in Grosupljem. Sodražani so imeli v svojih vrstah najboljšega vratarja turnirja Andreja Benčino. Turnir bo poslej tradicionalen.
KOČEVJE - V 7. krogu občinske lige Kočevja v malem nogometu, skupina A, so bili doseženi naslednji izidi: AG Kovinar : AS 2:3, Slovenka: Rog 0:5, Babilon: Kostel 3:0, Krempa Štalcerji : Črni Potok 2:3, Željne : Tri zvezde 1:9. Na lestvici vodijo Tri zvezde z 21 točkami. Skupina B: Mozelj : Flamengo 4:1, Marof: Atletiko 5:1. Vodi Marof s 16 točkami.
RIBNICA - v 9. občinske lige Ribnice v malem nogometu so bili doseženi naslednji izidi: Divji jezdeci: Kocka 0:11, Biba Market T: Lašče 7:2, Avtocenter Prestige : Spectrum Treid 2:0, Agaton : Grafit 0:5, ŠMD Turjak : Kot 2:1. Na lestvici brez poraza vodi Avtocenter Prestige s 27 točkami, ki je spomladanski prvak.RIBNICA - V torek se je v Strunjanu začela tradicionalna Ribniška šola rokometa. V dveh izmenah se je bo udeležilo 100 mladih rokometašev iz številnih slovenskih klubov. Vodja šole Zdenko Mikulin je s slovensko reprezentanco na Sredozemskih igrah v Bariju, ekipi pa se bo pridružil 23. junija.
M. GLAVONJ1Č
Mimopečani spet vse za teke
Mirnopeški teki bodo letos 28. junija - Na štartu trije dosedanji zmagovalci: Vindiš, Mekonnen in Janos
MIRNA PEČ - Mirnopeški teki so se v svoji 15-letni zgodovini dodobra uveljavili in spadajo med najprivlačnejše v Sloveniji. Prizadevni Mirnopečani bodo svoj .že petnajsti tek - priredive ni bilo le leta 1991 zaradi vojne - letos pripravili še posebej svečano. Največ pozornosti bo tudi tokrat veljalo odprtemu prvenstvu Slovenije v polovičnem maratonu, na katerem bodo nastopili kar trije zmagovalci zadnjih prireditev: Mirko Vindiš, ki je bil v Mirni Peči na vrhu zmagovalnih stopničk trikrat, Madžar Janos, kije zmagal leta 1995, in rekorder mirnopeških 21 km Etiopijec Terefe Mekonnen, ki je na teku zmagal v letih 1993,1994 in 1996.
Mirnopeški teki so se z leti uvrstili tudi v mednarodni koledar maratonov in uličnih tekov AIMS & IAAF, spadajo v sklop tekmovanj za pokal Alpe Adria in veljajo za akcijo Brazde vzdržljivosti. Poleg odprtega prvenstva Slovenije v polmara-tonu bodo Mirnopeški teki šteli tudi za dolenjsko prvenstvo v polmara-tonu in za prvenstvo pripadnikov slovenske vojske. V programu prireditve je poleg teka na 21 km še
trimski tek na 10 km, Krkin maraton pionirjev na 1500 in 420 m ter Krkin maraton cicibanov na 210 m,
JANŽEKOVIČEVA POLFINALISTKA TURNIRJA V UMAGU
NOVO MESTO - Na mednarodnem teniškem turnirju ITF za igralce do 18. leta v Umagu je igralka novomeške Krke Nina Janžekovič dosegla enega svojih največjih uspehov. Na turnirju, ki po moči spada v tretji svetovni jakostno razred, je Nina najprej nastopila v kvalifikacijah, se z uspešno igro uvrstila na glavni turnir, kjer jo je z izidom 6:3 in 6:4 v nizih prva nosilka Čehinja Sottova zaustavila šele v polfinalu. Uspeh med posameznicami je Janžekovičeva dopolnila še s polfinalom v igri dvojic. (V. T)
kar znaša pol stotine maratona. Učenci dolenjskih osnovnih in srednjih šol so se za nastop na Mirnopeških tekih že pomerili na kvaii-
* Mirnopeški teki bodo v soboto, 28. junija, ob 17. uri. Organizatorji sprejemajo redne prijave tekmo-vfllccv do ponedeljka, 23. junija, po telefonu (068) 78 027, 78 026 in (061) 329 760, kjer dobite tudi vse informacije o prireditvi, ter po faksu (068) 78 490. Zaključek teka bo v soboto ob 20. uri z veliko vrtno . veselico, na kateri bo tekače in druge udeležence mirnopeškega tekaškega praznika zabaval ansambel Lojzeta Slaka, v nedeljo, dan po prireditvi, pa bodo organizatorji tekov ob 9. uri pripravili še pohod okoli Mirne Peči.
fikacijah, na katerih je po besedah duše Mirnopeških tekov in glavnega organizatorja Iztoka Golobiča sodelovalo več kot deset tisoč otrok.
I.V.
ZA REVIALNI POKAL NA LOKI
NOVO MESTO- V soboto, 21. ' junija, se bo ob 12. uri na Loki začel nogometni turnir za slovenski re-vialni pokal v malem nogometu. Na turnirju, ki je eden izmed 16, bodo, nastopila tudi tri moštva iz našega konca - novomeški Revoz, sevniška Puma in Mizarstvo Krošelj iz Bo-j štanja.
NA BOGATIN
NOVO MESTO - Planinska sekcija Intel servis bo v soboto, 28. junija, pripravila planinski izlet na 1977 m visoki Bogatin. Odhod avtobusa, s parkirišča nasproti novomeške avtobusne postaje bo ob 5. uri, izlet. bosta vodila Mladen Živkovič in Marko Rems, dodatne informacije , o izletu lahko dobite in se lahko za izlet tudi prijavite po telefonu 324 * 360 (Ivan Rovan) ali 323 734 in 26
811 (Marko Rems) ter 22 182 (Tone !
Progar).
KOVINOTEHNA
VValkman
MS-PS151
Prodajna centra v BTC Novo mesto in v Intermarket centru v Brežicah
SagEHEEm SE
Vi
SEZONSKA PONUDBA W
fflP
Video player
nemogoče je mogoče
VR 26 PHILIPS

Kolo ROG
18 prestav 26", Dacota
GOTOVINO
TTfT

ŠE VEDNO POTEKA AKCIJA BELE TEHNIKE GORENJE do 21. JUNIJA!



NAPOVEDUJEJO VELIKO PREDSTA VO - Prireditelji mednarod-nega prvenstva Slovenije v praktičnem streljanju v Cerovem Logu, ki se bo s tekmo sodnikov in treningom tekmovalcev začelo jutri, so na novinarski konferenci v prostorih novomeškega Telekoma napovedali zanimive predstave, podobne tistim v ameriških policijskih fdmih. Prireditev in praktično streljanje kot šport so predstavili predsednik slovenske zveze Janko Božič, šentjemejski župan Franc Hudoklin, organizacijski direktor prireditve Ludwig Dvojmoč in predsednik svetovne zveze Nick Alexakos. V slovenski reprezentanci Šentjemej-čana Samo Jakše in Ludwig Dvojmoč ter Sevničan Franc Umek. (Foto: I. V)
V Cerovem Logu bo pokalo
Šentjernej bo gostil strelce iz 15 držav - Praktično streljanje, nova in zanimiva disciplina
ŠENTJERNEJ - Kamnolom v Cerovem Logu pri Šentjerneju bo od petka do nedelje prizorišče tekmovanja za mednarodno prvenstvo Slovenije v praktičnem streljanju, precej novi strelski disciplini, ki jo večina pozna le iz ameriških policijskih filmov in ki se zelo hitro širi po vsem svetu, tudi v Evropo in Slovenijo, ki je nacionalno zvezo dobila šele pred tremi leti, a ima 20 klubov in 80 aktivnih tekmovalcev; slovenska reprezentanca pa seje lani udeležila tudi že svetovnega prvenstva v Braziliji.
Več kot 200 tekmovalcev iz 15 držav se bo v Cerovem Logu pomerilo v streljanju na stoječe in premične oziroma padajoče tarče v obliki človeških silhuet na 15 postajah, ki ponazarjajo situacije iz življenja. Tekmovalci uporabljajo pištole velikega kalibra, o številu točk pa ne odloča le natančnost, ampak tudi hitrost tekmovalca in moč orožja. Kot je na predstavitiv povedal predsednik
svetovne zveze za praktično streljanje Kanadčan Nick Alexakos, je to športna disciplina, ki sojo v Ameriki zaradi narave svojega dela in zahtev poklica začeli gojiti policisti in pripadniki varnostnih sil, prav tekmovalci v praktičnem streljanju pa veljajo za najboljše varnostnike. O izidu posameznika odločajo tako strelsko znanje kot tudi atletske sposobnosti oziroma telesna pripravljenost in spretnost.
Tekmovalno progo bodo v Peskokopu v Cerovem Logu pripravili danes, jutri, v petek, ob 14. urijo bodo preizkusili sodniki in na njej bodo vadili tekmovalci, svečana otvoritev tekmovanja bo v soboto ob 9. uri, samo tekmovanje bo potekalo od 10. do 19. ure. Finalni neposredni dvoboji šestnajstih najboljših tekmovalcev se bodo v nedeljo začeli ob 8. uri, konec tekmovanja je predviden ob 16. uri, zaključni ceremonial z proglasitvijo zmagovalcev pa bo ob 17. uri v restavraciji Tango na Otočcu.
Gibanje - otrokova potreba
Uspešen projekt predšolskih otrok v Žužemberku in na Dvoru
ŽUŽEMBERK - “Gibalni prostor v vrtcu - gibanje otrokova potreba” je naslov projekta, ki seje izvajal v letošnjem šolskem letu v vseh oddelkih 'predšolskega varstva v Žužemberku in na Dvoru. Ob vseh . spremembah v vrtcih smo vzgojiteljice začutile, da našim malčkom v Utesnjenih prostorih in visokih normativih primanjkuje fizičnega gibalnega prostora. V projektu je sodelovalo vseh devet skupin, od malč-’ kov do “malih maturantov”. Ker smo v petih stavbah, smo iskali različne rešitve, kako spremeniti in opremiti prostor, ki bi otrokom omogočil vsakodnevno gibalno dejavnost. Našli smo rešitve: malčki se I lahko razgibavajo v mehkem kotičku, ki je omejen z debelejšo elastiko, garderobo smo s pomočjo star-v
Srebro za Zuliča in Spileija
šev preuredili v mini telovadnico, za gibalne dejavnosti smo uporabljali preurejeno podstrešje, večnamenski hodnik in šolsko telovadnico. Vabljiv je gozdiček v neposredni bližipi našega vrtca.
Vsi oddelki priprave na šolo tekmujejo za športno značko - zlati sonček, projekt pa je bil predstavljen na celjskem sejmu “Vse za otroka”. To je rezultat zavzetega dela vzgojiteljic in pomočnic, pomoči staršev, posluha in razumevanja ravnateljice mag. Jelke Mrvar ter prof. športne vzgoje Bojana Brulca. Naši cicitelovadci so veseli, nasmejani, sproščeni, gibalno iznajdljivi, zato bomo začeto delo nadaljevale.
OLGA LONGAR Vodja VVE Žužemberk
v
Novomeščani pripravili državno prvenstvo motornih pilotov - Uspešni so bili tudi jadralni piloti
NOVO MESTO - Aeroklub Novo mesto je v soboto in nedeljo, 14. ‘n 15. junija, na letališču v Prečni pripravil državno prvenstvo motornih pilotov v aerorallyju, na katerem je nastopilo 16 ekip iz vse Slovenije, med njimi tudi dve domači. Najuspešnejši so bili štajerski piloti, državni reprezentanti, ki so v skupnem vrstnem redu osvojili vse tri kolajne: 1. Bauer - Pelikan (Ce-i Ije), 2. Verbančič - Vrane (Maribor), 3. Pliberšek - Merc (Ptuj). Domači [ ekipi se v skupnem vrstnem redu | nista uvrstili v boljšo polovico uvrščenih, saj sta bila Damajan Žulič in Boštjan Špiler deveta, Slavko Kos in Alojz Strmec pa 15. Prvima dvema je šlo precej bolje v posameznih disciplinah (točno pristajanje in časovni točnosti).
Novomeški piloti so uspešno nastopili tudi na nedavnem državnem prvenstvu jadralnih pilotov v Lescah, ki gaje precej oviralo tudi slabo vreme, predvsem v dneh, ko sta bili na vrsti etapi preko Dolenjske in nad celjskim območjem. Peto mesto Janija Škedlja in sedmo mesto Denisa Strbenca med 29 jadralci iz vse Slovenije ter Štrbenčevo tretje mesto v dnevni razvrstitvi so dober
znak, da se tudi na Dolenjskem dobro dela in da se dolenjski jadralni piloti iz sivega povprečja spet prebijajo proti slovenskemu vrhu.
I. V.
ZA LAS OB ZMA GO IN MEDA -LJO - Damjan Žulič in Boštjan Špiler, pilota aerokluba Novo mesto, sta le za las zgrešila zmago v’ disciplini natančno pristajanje, kjer sta z enakim številom točk, kot sta jih zbrala zmagovalca, osvojila srebro, v časovni točnosti sta bila četrta, v skupnem vrstnem redu pa deveta. (Foto: I. V.)
Sevničani prvaki v karateju
V kategoriji starejših dečkov še srebrna kolajna
NOVA GORICA - Na finalu ekipnega državnega prvenstva v športnih borbah v Novi Gorici so karateisti Sevnice, Trbovelj in Žalca znova dokazali, da tvorijo jedro najboljših športnikov v tej športni panogi pri nas. Sevničani so v kadetski konkurenci morda nekoliko presenetljivo, a popolnoma zasluženo osvojili naslov državnega prvaka. Za ta uspeh in v začetku tekmovalne sezone 1996/97 zastavljeni cilj, pa ima največ zaslug Darijan Tabak, ki je v zadnji borbi prepričljivo ugnal lanskoletnega državnega prvaka Žalčana Skoka. Laskavi naslov so Tabaku pomagali osvojiti še Urban Božičnik, Denis Orač in Marko Stopar. Božičnik je v ekipo vskočil neposredno po prihodu iz Nemčije, iz Berlina, kjer živi s starši; ta obetavni tekmovalec je osvojil, tudi za
ZMAGALA ŽE PRVIČ
sevniški karate, številne žlahtne lovorike, nedavno pa je Božičnik postal celo nemški državni prvak v športnih borbah, v kategoriji do 70 kg, kjer je nastopilo preko 120 tekmovalcev v eni sami težnostni kategoriji! Uspeh Karate kluba Sevnica je še toliko večji, ker ekipa trenerja Jurija Orača ni bila popolna, saj zaradi poškodbe ni mogel nastopiti Danilo Lisec, eden najboljših karateistov v Evropi v svoji starostni kategoriji.
V kategoriji starejših dečkov so nadarjeni sevniški karateisti Rok Črepinšek, Besim Dautbegovič, Denis Orač in Darijan Tabak klonili šele v finalu proti tokrat boljši ekipi Trbovelj in zasluženo osvojili srebrno medaljo na tem državnem prvenstvu. Pri članih je zmagal KK Shotokan Ljubljana.
Vodstvo sevniškega karate kluba se zahvaljuje za prevoz Športni zvezi Sevnica in boštanjskemu podjetniku Zvonku Kadilniku.
P. P.
praznovali častitljivih 50 let uspešnega pedagoškega dela. Takrat so si učenci, učitelji in starši zaželeli, da bi se jim letos uresničila želja, da bi se učenci igrali in drugače družili na urejenem igrišču pred šolo. Kljub zagotovilu se to ni zgodilo. Sobotno slavje ob zaključku šolskega leta je bilo prisrčno, 48 učencev in štiri učiteljice so uprizorili letno dejavnostj ki je bila po besedah vodje podružnične šole Marije Lovšin zelo pestra. Se posebej je hvaležna staršem, ki so tvorno sodelovali vse leto. Tako je skupina dijakov z mentorico Vido izdalo šolsko glasilo Hrček, pohvalili so tudi učiteljico Polono, ki je z učenci prvega razreda in tudi z njihovimi starši napisala knjigo “Babica in dedek pripovedujeta”. Odlomke iz knjige, ki je pisana v ribniškem narečju, sta brala Jože Lampe in Marjana Starc, člana KUD-a Gallus. Ob zaključku so pripravili bogat srečelov. (Foto: M. Glavonjič)
NOVO MESTO - Podobno kot v avtomobilizmu, kjer bodoči dirkači še kot otroci nabirajo izkušnje in znanje v kartingu, to v motociklizmu sedaj počne mladež na dirkah s skuterji. 13-letna novomeška dirka-čica Natalija Konda, ki sicer že nekaj let tekmuje v motokrosu, je minuli konec tedna na kartodromu na Ptuju na dirki s skuterji do 50 ccm nastopila prvič. Med 13 tekmovalci sicer ni bala edino dekle, je pa že v kvalifikacijah dosegla najboljši čas, na prvi dirki je vodila, a ji je ugasnil motor in zmaga je splavala po vodi. Zamujeno je nadoknadila že na drugi dirki, ko je imela več sreče, in je premagala prav
Krčani tretji in Novomeščani peti
Državno porvenstvo v pospešenem šahu
fc* _ j
M |B|':	
	m
	
NOVO MESTO - Ekipa šahovskega kluba Novo mesto je na državnem prvenstvu v pospešenem šahu v Grižah osvojila peto mesto. Zmagala je mariborska Piramida, za katero so nastopali velemojster Kožul in mednarodni mojstri Mohr, Barle in Tratar. Šahisti Krškega THgla-va z mednarodnima mojstroma Pavasovičem in Meštrovičem na čelu so osvojili tretje mesto, Kočevje si je delilo 8. mesto, sevniški klub Milan Majcen pa je bil 15.
Za novomeško moštvo, ki v svojih vrstah nima šahistov s tako zvenečimi nazivi, je to vsekakor lep uspeh, ki so ga priborili mojster Gordan Lazovič in mojstrski kandidati Marjan Kastelic, Matjaž Brezovar, Emil Luzar in Jože Pucelj. Zaradi sodniškega izpita v moštvu ni bilo lanskega klubskega prvaka v hitropoteznem šahu Roberta Rudmana.
ŽENSKE NOGE ZA NOGOMETNO ŽOGO
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto in športno društvo Daba bosta v nedeljo, 22. junija, ob 8. uri na štadionu pod Porto-valom pripravila nogometni turnir za pokal Novega mesta, na katerem se bodo pomerila moštva, ki sicer tekmujejo v ORNL. Nogometni dan na štadionu bodo ob 17. uri popestrile nogometašice ljubljanske Ilirije, ki se bodo pomerile z novomeškimi veterani.
NA PRVENSTVU AVSTRIJE
NOVO MESTO - Odprtega prvenstva Avstrije v squashu za mlade na Dunaju, na katerem se je z zmago v kategoriji do 19. leta izjemno izkazala Velenjčanka Petra Vihar, so se udeležili tudi člani squash kluba Novo mesto. Mojca Blažič je bila med dekleti do 16. leta četrta in med dekleti do 19. leta peta. Med fanti do 16. leta je bil Sebastian Windisch sedmi. Njegov brat Sandro je bil v kategoriji do 19. leta osmi, v tej kategoriji pa je bil Sebastian sedemnajsti.
TENIS ZA POKAL MESTA TREBNJE
NOVO MESTO - V sklopu praznovanja obletnice proglasitve TVeb-njega za mesto in v počastitev dneva državnosti bo 25. junija ob 10. uri v športnem centru Vita v Trebnjem teniški turnir za pokal mesta Trebnje. Prijave zbirajo po telefonu 44-990 do torka, 24. junija.
SOLA V NARAVI seje za učence 4. razredov z Dvora, Šmihela in Žužemberka uspešno in srečno končala. 54 otrok in 6 spremljevalcev je preživelo teden dni na Debelem Rtiču in vseh 18 neplavalcev se je naučilo plavati. Za prijetno bivanje se zahvaljujemo vodstvu Rtiča in osebju v Ll. (Učenci in vzgojitelji)
Sporočilo bralcem
V zakona o javnih glasilih, ki velja od 219. junija 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavjjamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Judež in politika ter mladina in denar
Dol, list št. 23,12. junija
S tem člankom se je tudi uradno začela volilna kampanja, ki bo skušala politični prostor še bolj zamegliti, urbanistični problemi novomeškega Brega so bili le pred-hona salva na politične nasprotnike z desnega brega. Upam, da bo megla na naslednjih volitvah še bolj dvignjena, barve pa še bolj razpoznavne. Do takrat pa bom za Gegiče, nekdanji MKC, levičarje in njihove politične botre ter prešte-valce Judeževega denarja zmolil kakšen oče naš.
JANI KRAMAR Novo mesto
Novomeščana zmagala ob jubileju
Dol. list št. 23,12. junija
Spoštovani gospod Jerko, v Dolenjskem listu št. 23 sem opazil vaše odprto pismo organizatorjem kolesarske tekme v Novem mestu. Kljub temu da nimam nobene zveze z organizatorji tega pomembnega športnega dogodka, ob vaših kritikah ne morem ostati tiho.
Slovenci smo dobili vzdevek nestrpnih ljudi prav zaradi takih, kot ste vi. V Novem mestu že dlje časa opažam, da stanovalci zelo kritično sprejemajo prireditve, ki se dogajajo na prostem, tako od raznih koncertov pa vse do silvestrovanja in ostalih prireditvenih dejavnosti. Kar pa se tiče organizacije, menim, da ste dajali pripombe povsem neupravičeno, in če uporabim vaše besede, “nimate pojma”, kakšni napori so potrebni ob organizaciji tako pomembnega dogodka, kot je kolesarska dirka.
Če pa se še malo ustavim ob vaši oliki ali kulturi, ki jo med drugim tudi omenjate, menim, da vaša ni prav na visoki ravni, saj dogodek, ki je tako v očeh Slovencev kot tudi tujcev zelo pomemben in ustvarja prepoznavnost naše države tudi v tujini, primerjate z nekakšnim “žu-rom”. Ne samo da očitno ne poznate pomena besede “žur”, ki je med nami mladimi zelo popularna, temveč s tem tudi zviška gledate na športnike, kot so kolesarji, ki žrtvujejo ogromno časa ter garajo za dosežke, kakršne so dosegli Boštjan Mervar in Martin Derganc ter drugi na kolesarski tekmi v Novem mestu in na ostalih tekmah.
Ko se naslednjič namenite kritizirati, vam svetujem, da najprej pometete pred svojimi vrati.
ALEŠ BLATNIK Straža
APLAVZ NI OBVEZEN
Šolar nujno zlo?
Je čas šolskih izletov in ekskurzij. Učitelji, ki potujejo z otroki, vedo povedati, da se trgovci, gostilničarji, prodajalci spominkov in drugi obnašajo do njih neprijazno in sumnji-čavo (seveda so tudi častne izjeme). V otrocih vidijo možne zmikavte, na katere je treba biti še posebej pozoren. Šolsko mladino obravnavajo kot nujno zlo, čeprav dobro vedo, da so prav otroci dobri potrošniki. Na izletih navadno zapravijo vse, kar jim stisnejo v denarnico starši, stari starši in drugo sorodstvo.
Avtobusna prevozniška podjetja bi morala dati za šolske izlete najboljše avtobuse in najboljše šoferje, pač takšne, ki • imajo radi otroke. V avtobusu mora vladati med vožnjo red, vendar je od otrok težko zahtevati, da se ne smejo pogovarjati, še manj pa zapeti. Izletniki so lahko sproščeni do mere, ki ne moti voznika, sicer je le ta neupravičen zdreti se nad otroki že ob najmanjšem šumu. Biti že vnaprej prepričan, da so otroci podivjani in nevzgojeni, ni pravično.
Vsi prej ali slej odrastemo. Če nam ostanejo v slabem spominu ljudje, s katerimi smo se srečali na šolskem izletu, se ne bomo kot odrasli vračali v te kraje, pa če so še tako lepi. Turizem smo ljudje in tudi otroci so ljudje, zato zaslužijo spoštovanje in primeren od-
TONIGAŠPERIČ
Kaj vse si lahko privošči Revoz? Qbljuba dela doIg
Npkfli rparpsa iiiniin nctaln
Za jesen pripravljamo peticijo, ki jo bomo dali v podpis meščanom in okoličanom
Nekaj regresa junija, ostalo septembra?
Dolenjski Revoz je v vseh pogledih eno izmed največjih slovenskih podjetij, katerega 46 odst. lastnik je tudi slovenska država. Že iz tega razloga ne moremo spregledati vsega, kar se odvija okoli objekta in subjekta Revoza in v njem, ne smemo spregledati težav zaposlenih v Revozu niti ne tegob ljudi živečih v neposredni bližini tovarne, kakor tudi ne spregledati nezadovoljstva večine Novomeščanov s to tovarno.
Ta tovarna je nedvomno ena izmed tistih, ki skrbijo, vsaj deklarativno, za urejeno delovno okolje, dobro organizacijo dela, motivacijo, tudi zdravje, red in čistočo ter varnost v tovarni. Zdi pa se, da se ta skrb konča, ko se ne sluti več potreba, ker se zdi, da od tiste določene meje pač več ne vpliva na poslovni uspeh. Vendar bi bilo zmotno misliti tako in v tej tovarni se očitno motijo.
Tovarno pa je seveda potrebno pogledati tudi z očmi meščana, prebivalca mesta, v katerem se tovarna, tako nesrečno postavljena v prostor, nahaja, prebivalca regije, ki tovarni daje delovno silo, delovno silo, katere plače predstavljajo v masi celotnih stroškov povsem neevropski delež.
Najprej lahko le zakličemo v en glas z Društvom Novo mesto, ki je izrazilo svojo željo, če že ne zahtevo, po ureditvi okolice Revoza, še posebno po ureditvi obrežja Težke vode, ki je povsem degradirano, opasano z ograjo, težko prehodno. Vse to seveda le zaradi izred-
no slabega odnosa tovarne do okolja, tako naravnega kot druž-
benega. Pa vendar imajo v Revo-
BILO JE PRED STO LETI
Tič je bogastvo
Izbral Miloš Likar
Tiči so veliko bogastvo naše nature. Tiči krasijo naše nebo in pomagajo kmetu pri zatiranju raznih škodljivcev. Ko bi vedeli, kakšno korist naredi kmetu en tič v svojem življenju, bi mu morali biti hvaležni.
Splošno se čujejo tožbe, da je slavcev in drugih tičev - pevcev vedno manj v novomeški okolici. Zatrjuje se, da so temu krivi domači tičarji. Znano je, da stezajo nekateri tičarji svoje dolge prste tudi po slavcih in da jih zalezujejo, kjerkoli je mogoče.
S tem opozarjamo vse take brezvestne tičarje z nujnim svarilom, da puste slavce in druge koristne tiče pri miru, sicer jih lahko zadene prav občutna kazen.
Vsak, ki bi zvedel za tičarja, ki je dobil kakega slavca ali dmgo koristno ptico, naj to nemudoma naznani na pristojnem mestu. Od zveze tičjih prijateljev v Novem mestu nam je zagotovljena primerna nagrada za vsako tako ovadbo.
Dolenjske novice 1897
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkou prijatelj
1
J
PODOKNICA NEDELJSKEGA V MAHAROVCU
ŠENTJERNEJ - Turistično društvo Šentjernej bo v sodelo-vanju z gasilskim društvom Dolenji Maharovec, s podok-ničarjem Francijem Pestotni-kom, Nedeljskim dnevnikom in s pomočjo vaščanov pripravilo v petek, 20. junija, Podoknico nedeljskega na kmetiji Slavice in Slavka Košaka v Dolenjem Maharovcu. Prireditev bo popestril Ansambel bratov Poljanšek. Prireditev se se bo pričela ob 18. uri z nastopom šentjernejske godbe, ob 19. uri bo podoknica, v kateri sodelujejo: šentjernejski oktet,
Hočevarjevi otroci in šentjer-dr
nejska dramska skupina ter plesna skupina “ramplači”. Sledil bo ples do jutranjih ur.
KONCERT V POČASTITEV DNEVA DRŽAVNOSTI
METLIKA - V počastitev dneva državnosti bo v torek, 24. junija, ob 20. uri na grajskem dvorišču Belokranjskega muzeja v Metliki koncert učencev Glasbene šole Črnomelj, podružnice Metlika. Nastopili bodo solisti, orkestri šole in Mes*tna godba Metlika. Govornik bo župan Občine Metlika Branko Matkovič. Pred koncertom bo od 16. ure do 17.30 popoldan odprtih vrat glasbene šole. Predstavili bodo glasbene dejavnosti, ki se odvijajo v metliški “stari” šoli.	, ,
S. MIHELČIČ
zu službo za varovanje okolja. Ali ga varuje? Očitno ne.
Zanimivo je, da je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek leta 1994 dejal, da močno podpira dolgoročni razvoj Revoza, ob čemer se zavzema za čimvišjo stopnjo lokalne integracije podjetja. Sedaj pa se vprašajmo, če se je v teh nekaj letih kaj zgodilo od te integracije. Kaj ima Novo mesto sploh od te tovarne, ali živita ta partnerja v simbiozi? Mesto in širša okolica ima delovna mesta, to je pa žal nekako vse.
Ko je Revoz pred leti preselil svojo upravo v Ljubljano, je bilo povsem jasno, kaj temu sledi. Logično je, da če so vodstveni kadri v Ljubljani, se tja tudi vlagajo denar in sponzorska sredstva, volja in hotenja, tam se razpoznavajo in kreirajo interesi. Vlagajo se sredstva v prireditve, dogodke, ki se odvijajo v mestu in blizu njega, kjer biva uprava, ne nazadnje, kjer biva veleposlaništvo, kjer je blizu državna oblast. Tako Revoz, dolenjska tovarna, sponzorira golf turnirje na Bledu, teniški turnir Slovenian open v Domžalah, pokal clio rally, še marsikaj pa njegovi koncesionarji po Sloveniji, sodeluje na “Kravjem balu” v Bohinju ter pri organizaciji prireditev povezanih s Francijo in francoskim jezikom, ki pa so v glavnem v Ljubljani, vlaga se v ljubljansko gimnazijo namesto v novomeško...
Kaj pa ima mdsto od njih? Razen kakšne predstave v francoskem jeziku, ki se vsake kvatre iz prestolice preseli še sem, občasnega sponzoriranja “Veselega decembra” ter šolskih avtomobilov za dijake srednješolskega centra (kar pa je v resnici povsem poslovna naložba), prav nič.
Naj pri tem dodamo, da je bil direktor Revoza Coursat leta 1995 delegiran v odbor za gospodarstvo “Odbora za razvoj in promocijo Dolenjske”. Kako ta deluje, lahko le domnevamo. Gospod Coursat je v želji po tem, da bi se vladni uslužbenci vozili v Renaultovih avtomobilih - kar MLD-Novo mesto povsem podpira in bomo to prenesli tudi naprej, menimo pa, da mora enako veljati tudi za našo občino in vse sosednje - dejal, da se država do podjetja Revoz obnaša, kot da bi bila lastnik restavracije, jest bi pa hodila drugam. Potrebno je tudi najti odgovor na vprašanje, ali je Revoz zavarovan pri novomeški zavarovalnici Tilia ali ne. In čigava nesposobnost ali interes daje določen odgovor?
Nadalje je potrebno izdati, da je tudi grmski grad z okolico, odkar sta ga zapustila Revoz oz. IMV in Adria, povsem degradiran. In tudi to je potrebno razumeti kot skrb za okolje in razvijanje dobrih sosedskih odnosov. Ne gre samo za kmete Krnce in njihove kmetije, gre tudi za to, da je
tovarna prostorsko vmeščena, kamor pač je, in da prav zato mora ofik 1 ”	”
še toliko bolj paziti na odnos, ki ga goji in neguje z mestom. S tem v zvezi je potrebno opozoriti na problem prometne povezave med Gotno vasjo in Šmihelom, ki se noče in noče najprimerneje rešiti. Spomnimo se samo sodov odpadkov na dvorišču tovarne Revoz, ki so se po mnogih nevarnih letih kar čez noč na črno znašli na odlagališčih za odpadke Metava v Mariboru!
Sodoben kupec ne le kupuje všečen, kakovosten, okolju prijazen izdelek, narejen v okolju prijaznih tovarnah, temveč kupuje tudi izdelek tovarne, ki se do ljudi in okolja, katerih sosed in uporabnik je, odgovorno in primerno obnaša. Ali je Revoz takšen, naj presodi sam, saj bi v tem lahko
ABRAHAMOVO NA GORJANCE
ŠENTJERNEJ - Vsi tisti, ki ste se rodili leta 1947 in ste preživeli svojo mladost v šentjernejski fari ali pa tam še živite, ste v soboto, 21. junija, vabljeni na srečanje abra-hamovcev k sv. Miklavžu na Gorjance. Odhod avtobusa izpred Iskre ob 9. uri, vračali pa se boste od 20. uri. Ker so se poti 50-letnikov že razšle, organizacijski odbor vabi na srečanje tudi tiste, ki jih osebno vabilo ni našlo.
našel poslovni interes.
G. Coursat je ob 25-letnici pri-
sotnosti v Sloveniji dejal, da od države ne pričakuje nič posebnega razen razumne mere stabilno-
“Ko prosi, zlata usta nosi, ko vrača, hrbet obrača” - je stara ljudska izkušnja in modrost, povrh pa še slovenski pregovor, ki
velja tudi za politično koalicijsko
DS-r
sti predpisov in pogojev poslovanja. Tudi mi mislimo, da bi
nja. Tudi mi mislimo, da bi moralo biti tako. Prav letos pa mineva 25 let prisotnosti Revoza v Novem mestu in lepo bi bilo, ko bi bil to nekakšen prelomni trenutek v odnosih med mestom in to ogromno tovarno, začetek partnerstva, in ne nadaljevanje nekakšnega sovraštva, ki ga čuti večina prebivalcev mesta do tovarne Revoz. Mesto ima pač svoje zahteve, želje, cilje. In mesto zagotovo ni tisto, ki bi imelo slab odnos do te tovarne. Samo pomislimo, kako je bilo z nadomestili za uporabo stavbnih zemljišč, plačilom komunalnih storitev, plačevanjem raznih dajatev, ki so pripadale občini... Po drugi strani pa gre zagotovo razumeti Revoz v problemih pri dokapitalizaciji podjetja.
Mladi liberalni demokrati pač ne bomo ena izmed tistih političnih skupin, ki bodo raje tiho, ker si lahko obetajo od tovarne takšne in drugačne koristi. Nikakor! To bi bilo povsem oportuno. Mi bomo raje podprli predloge Revoza, ki so dobri, hkrati pa se bomo zavzemali za kvaliteten odnos med tovarno in mestom in še nadalje kritizirali vse, kar je slabega v tem odnosu. Ne bomo spregledali niti odnosa tovarne do delavcev, tudi ne do tistih, ki bodo z uvajanjem novih programov in tehnologij prišli na pleča družbe, saj menimo, da je do sočloveka potrebno imeti human odnos, ne pa odnos, ki ga narekuje le gonja za poslovnim uspehom in obstankom na trgu. Le kaj se bo zgodilo s 600 novimi ljudmi na zavodu za zaposlovanje?
MLD-jevci pripravljamo za čas po poletnih počitnicah peticijo, ki jo bomo ponudili v podpis širšemu okolišu mesta in v kateri bo zahteva po dobrem in poštenem odnosu tovarne do okolja, v katerem se nahaja in od katerega dobiva ceneno delovno silo.
TOMAŽ LEVIČAR Mladi liberalni demokrati in demokratke Novo mesto
navezo: LDS-Desus. Vse je že kazalo, da bodo upokojenci letos le prišli do izdatnejšega “rekreacijskega dodatka” kot doslej, pa je njegovo izplačilo še vedno negotovo. Ni znano, kdaj naj bi ga izplačali, in tudi ne, kolikšen bo. Predsednik Desusa Jože Globač-nik je dr. Janezu Drnovšku (LDS) zato celo zagrozil: “V stranki so vse močnejše zahteve za zamrznitev tistega dela koalicijskega sporazuma, ki nas zavezuje k podpori vlade.” Desusov minister Janko Kušar pa je dodal, da je o tej možnosti že obvestil predsednika vlade in ga je dr. Janez Drnovšek zaprosil, naj s takšno odločitvijo v stranki še malce potrpijo. V vladi namreč napovedujejo, da bi regres lahko izplačali v dveh obrokih - ob koncu junija in ob koncu septembra. Desus seveda zahteva njegovo enkratno izplačilo v juliju in v višini, ki je bila dogovorjena v pogodbi z Drnovškom. Predlog je, da bi upokojenci, ki prejemajo do 47.000 tolarjev pokojnine, dobili 42.000 tolarjev regresa, drugi pa pol manj. Jože Globačnik: “Namesto racionalizacije v javni upravi varčuje vlada pri upokojencih. Povrhu tega so si, kot nam je znano, v nekaterih javnih službah regres že izplačali.” In Anton Delak, vodja poslanske skupine Desusa: “Vlada oziroma njen predsednik naj javnosti jasno povesta, da ni denarja za izplačilo regresa, in še, kdaj bo izplačan.”
S tem v zvezi bodo Desusovi poslanci v državnem zboru predlagali, naj se v statistične raziskave vključijo tudi izplačila sejnin. Ponekod naj bi prejemali celo po stotisoč tolarjev za eno sejo. Gre za razne občinske organe, uprave in nadzorne odbore itd. In razplet tega spora med vlado in Desu-som?
Vodstvo Demokratične stranke upokojencev je sklenilo, da se bo o izplačilu rekreacijskega dodatka za upokojence še pogajalo z vlado. Tako (še) ni sprejelo odločitve, da bo stranka odpovedala podporo vladi.
V. B.
Rjava Krka že odbija turiste
, Analiz še ni, izkušnje iz preteklosti pa govorijo, da v Krki spet cvetijo kremenaste alge
Čeprav se koledarsko poletje še ni začelo, pa začetek najtoplejšega dela leta žal že oznanja motna rjava Krka, predvsem v nižjem toku, ki spominja na vse
prej kot nekoč toliko opevano ' >lei '
smaragdno zeleno dolenjsko
lepotico. Opozorilni klic smo ' ‘lili..................
tokrat dobili iz Kostanjevice, kjer Krka ni le rjava, pač pa se je, še bolj kot običajno, razraslo rastlinje, ki je na nekaterih mestih reko že čisto preraslo.
Kaj se dogaja s Krko, lahko sicer le ugibamo, saj Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto letos analiz še ni delal, glede na izkušnje iz prejšnjih let pa je očitno, da je Krka dobila kavno barvo spet zaradi cvetenja enoceličnih mikroskopsko majhnih kremenastih alg (pri kopalcih lahko povzročijo alergije). Te alge so sicer značilne za stoječe vode oziroma počasi tekoče vode, razmnoževanje alg pa se poveča zaradi višje temperature vode, spremenjene koncentracije kisika v vodi in ugodnih hranilnih snoveh.
Ljudje ob Krki so zaskrbljeni, češ daje večja količina hranilnih snovi posledica industrijskega onesnaženja, kar zaenkrat ni dokazano; že lani v sre-
dini julija, ko so bili odvzeti vzorci na treh mestih, pa je reka pokazala večjo prisotnost dušikovih spojin, za kar je mogoče vzrokov več: v Krki namreč končajo tudi odplake iz gospodinjstev, kmetijstva in še kaj.
Da s Krko nekaj ni v redu, so v nedeljo opozorili tudi kosta-njeviški ribiči, saj so imeli ribiško tekmovanje, ulov pa je bil slab. “Očitno ribe bežijo. Žara-di mirnega toka, cvetenja alg ali
* Kljub kalnosti Krka sicer še vedno privablja kopalce, vendar jih je precej mapj kot pretekla leta, postavlja pa se vprašanje, ali je Krka primerna za kopanje. Analiz še ni, velja pa splošno pravilo, da vsaka voda, kj že na pogled ni čista, za kopanje ni primerna.
česa drugega?” se sprašuje Jože
Zagorc, predsednik ribiške družine Ko
Costanjevica, in opozarja na poletje pred nekaj leti, ko je bila Krka čista kot pred tremi desetletji, saj prav čez poletje zaradi remonta niso delala nekatera podjetja ob Krki.
T. G.
.... ........................................... '*»'
NE LE KALNOST, TUDI ZAMAŠČENOST VSE VEČJA - Mladi se Krki v vročih dneh težko uprejo, čeprav jim veselja ne krade le rjava barva Krke, pač pa tudi rastlinje, ki je je ponekod že preraslo reko. Slika je posneta v Kostanjevici. (Foto: T. G.)
Invalidi čakajo (in umirajo)
Odločba ustavnega sodišča mrtva črka na papirju
Skupina invalidov, članov Zveze društev vojnih invalidov Slovenije, je v lanski jeseni sprožila pri Ustavnem sodišču RS ustavni spor zoper več določil novega zakona o vojnih invalidih. Ustavno sodišče je že v decembru lani odločalo o zadevi. Razsodilo je, da je odmerna osnova v zakonu 92.600 tolarjev (2. odstavek 22. člena zakona) prenizka, ker preveč znižuje invalidske prejemke. Ustavno neskladno je določilo o doplačilu invalida pri nabavi tehničnega pripomočka (2. odstavek 40. člena zakona), ker v zakonu niso vsebovana merila za i doplačilo. Določilo, da se invalidski prejemki po zakonu izplačujejo za nazaj, je ustavno neskladno. Invalidski prejemki niso ne plača in ne socialna podpora, izplačevanje za nazaj pa ni utemeljeno z legitimnim javnim interesom. Določila 123. člena zakona (vsebujejo postopek pri Prevedbi invalidskih prejemkov na določila novega zakona) je Potrebno oblikovati v skladu z načelom enakosti pred zakonom tako, da bo uveljavljeno zmanjšanje prejemkov za vse upravičence hkrati, nikomur pa ne more biti izdana odločba pred tem in ne naknadno s povratnim učinkom. Ustavno sodišče je naložilo zakonodajalcu odpravo vseh naštetih neskladnosti v 6 mesecih.
V prihodnjih dneh bo potekel 6-mesečni rok, odkar je bila izdana ustavna odločba, zakon o vojnih invalidih pa ni doslej dočakal nobenih izprememb. Skozi skoraj tri leta trajajočo razpravo o osnutku zakona smo invalidi opozarjali predlagatelje na nesprejemljivost določil, ki so se zdaj izkazala kot ustavno sporna. Pri strokovni službi takratnega Komiteja za vprašanja borcev in invalidov smo naleteli na gluha ušesa. Vse kaže, da so zakonodajalec in pristojni sklenili tudi sedaj natakniti si na ušesa glušnike. Naloge pri spremembi zakonskih določil pa jim je vendarle odmeril najvišji sodni Organ, Ustavno sodišče RS. Vprašujemo: zakaj takšno pišmevuhov-sko stališče? Tisoči invalidskih Upravičencev, ki so nesporno vtkali svoja prizadevanja v slovensko svobodo in državnost, čakajo ■n umirajo. Šest desetletij se bo skoraj izteklo od časov njihovega delovanja in obdobja, ko so postali invalidi!
V tej smeri je tekla razprava na občnem zboru Društva vojnih invalidov Dolenjske, ki je bil ta mesec v Novem mestu. V razpravi so opozorili tudi na krivičnost postopkov za klimatsko zdravljenje. Od starosti prizadeti bi potrebovali teh nekaj let življenja, kar jim je še usojenega, klimatsko zdravljenje vsako leto. Za območje Dolenjske z okoli 700 invalidskimi upravičenci pa je iz Ljubljane prišla odobritev za 30 zdravljenj... Grenko so ugotovili, da jim je bojda odmerjeno zdravljenje v grobu. Vprašali so tudi, zakaj so odpravljene borčevske ambulante v zdravstvu. Stari in onemogli komaj zmorejo pot do zdravnika, tam pav največkrat ne pridejo na vrsto. Če že ni več “našega zdravnika”, bi se dalo za nas odmeriti vsaj en dan v tednu, ko bi bil zdravnik namenjen prvenstveno nam, so dejali.
MILOŠ JAKOPEC
Ribniški grad obnavljajo
S pomočjo raulitivizije in pisanega gradiva bodo predstavili zgodovino Ribnice
RIBNICA - Načrt za večfazno prenovo so zaupali Taji Čepič iz ljubljanskega Mestnega muzeja. V Petkovi galeriji, preuredili jo bodo do ribniškega sejma 8. septembra, bo stalna arheološka razstava, del pa bo zaradi tesnega prostora na Pristavi (Navod). Poročno dvorano bodo preselili v Miklovo hišo, v njej pa bo kavarna z izvirno gostinsko ponudbo.
V občinskem proračunu je za obnovo letos zagotovljeno pet milijonov tolarjev. Letos so se že lotili urejanja stolpa v gradu, v njem bo s pisanim gradivom in svetlostnimi efekti (multivizija) predstavljena zgodovina ribniške doline in okolice, tako tudi krvava pravda “o zadevah Marine Češarkove”, zadnje čarovnice na Kranjskem, kije bila sežgana leta 1701 na grmadi pod orjaškim hrastom na Starih njivah. Hrast so leta 1942 požgali Italijani, ker je bil le dobrih 200 metrov oddaljen od vojašnic.
M. G.
CESTA MED OBČINAMI - Ribniški župan Jože Tanko in predsednik °bčinskega odbora za komunalne dejavnosti velikolaške občine Janez Skrabec sta odprla kilometer asfaltirane lokalne ceste Junčje-Mala Slevica. Cesta povezuje ribniško in velikolaško občino, še posebej pa bo "odprla" ES .SV. Gregor. (Foto: M. Glavonjič)
[Tone Jensterle (1926-1997) |
jjmrl je šolnik in vinogradnik na Sremiču pri Krškem
. Nenadni odhod priljubljenega vinogradnika je žalostno odjeknil med posavskimi vinarji in strokovnimi šolniki. Po diplomi leta ‘951 v Zagrebu je več let službo-yal v Posavju, v Sevnici in na Bi-zeljskem, kjer si je pridobil zna-nje, zavest in spoštovanje vinske tfte ter spoznal mnogo dobrih gospodarjev in prijateljev. Že ‘edaj se je odločil, da bo osebno Zaživel z vinogradom, trto in njenim kakovostnim pridelkom v 'astni kleti. Izbral je Sremič, visoko nad šumečo Savo, ter se duhovno, po upokojitvi leta 1982 pa 'Udi telesno preselil v svoj vinograd ter opravljal sam ali z viničarjem vsa strokovna dela, od rezi do 9(atve, predelave in šolanja vina. J?*l je prijatelj sosedov, kmetov in 'JUbiteljev, vesten svetovalec in organizator krajevnih prireditev na Sremiču.
Tone Jenšterle je bil rojen 31. uktobra 1926 v Trbovljah in umrl ‘6. maja letos v Šentjurju. Gimnazijsko maturo je opravil v Ljubljani, agronomijo v Zagrebu, kjer je leta 1951 dosegel inženirsko uiplomo. Že leta 1955 je prišel na
Kmetijsko šolo v Šentjurju, leta 1962 je bil imenovan za ravnatelja Kmetijskega šolskega centra Celje-Medlog. Več kot 20 let je oblikoval šolski sistem v Šentjurju, Medlogu in na Muti ter izobraževal vrtnarje, hmeljarje in gospodinje. Njegovi absolventi so se uveljavili na svojih kmetijah, vrtnarijah, med hmeljniki, v kmetijskih zadrugah in raznih podjetjih; mnogi med njimi so nadaljevali šolanje na višjih in visokih šolah na široko izbranih strokah. Bil je med ustanovitelji Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije ter od leta 1970 do 1975 tudi predsednik skupnosti. To so bili najtežji časi ob vsemogočih kombinatih, ki so posegali na urejena šolska posestva. Skupaj s tajnikom skupnosti prof. Friderikom Degnom sta se borila za obstoj šol in za vrnitev posestev. Pokojni Tone si je prizadeval za sredstva in nabavo učil in strojno opremo ter prilagajanju učnega programa razvoju in napredku kmetijstva. Bil je agronom, šolnik in vinogradnik, ki bo ostal v spominu!
Dr. FRANCE ADAMIČ
V Slovenijo v vsakem primeru čez hrvaško zemljo
Prehodi nadzorovani
LOŠKI POTOK-V občini Loški Potok je samo en meddržavni mejni prehod, in sicer na Podplanini, čeprav si prebivalci želijo še maloobmejnega v Novem Kotu. Ostala prehajanja in način na mestih, kjer prehoda ni, so urejena z meddržavnim dogovorom. “Največ teh prehodov je ravno v Novem Kotu. To so predvsem dvolastniki, šolarji in delavci. Tuje možno prepeljati lastne kmetijske pridelke, kmetijsko opremo in stroje. Mejo lahko prečkajo člani družine, ki imajo delo preko meje, in osebe, ki pri delu pomagajo.
Vsi morajo imeti pri sebi potne listine, delavci delovne vize, šolarji potrdilo o šolanju, dvolastniki pa potrdilo in seznam oseb, ki ta dela opravljajo. Prav tako morajo imeti seznam strojev in delovnih naprav. O tem prehajanju morajo biti obveščeni naši in hrvaški varnostni organi ter carina,” pravi komandir ribniške postaje Robert Somen-sary, ki navaja specifiko Črnega Potoka, kjer morajo prebivalci v vsakem primeru preko hrvaškega ozemlja v Slovenijo. Vendar zanje velja, da vse blago, kupljeno v Šloveniji, nemoteno vozijo na svoje domove ob vednosti naših in sosednih varnostnih organov.
O govoricah, da policija prekomerno kaznuje, je komandir odgovoril: “Razumljivo je, da je zaradi meje v Loškem Potoku policija stalno prisotna, pri tem pa nehote odkriva tudi druge kršitve. Tako je bilo lani zaradi vinjenosti odvzetih 42 vozniških dovoljenj, kar se za majhnost kraja sliši veliko.” Ker se bo sedaj v času turistične sezone, promet močno povečal, morajo biti vozniki in drugi udeleženci v prometu še bolj previdni.
A. KOŠMERL
•	Nezadovoljno ljudstvo si zanesljivo najde nepravega voditelja. (Sršen)
•	Vse naše življenje je nenehno odhajanje od doma. (Petan)
UMRL ZGODOVINAR ANTON ŠTAMPOHAR
NOVO MESTO - V soboto, 14. junija, je umrl zgodovinar in publicist Anton Štampohar, rojen 9.5.1943 v Gradcu v Beli krajini. Od leta 1971 do leta 1995 je kot zgodovinar delal v Dolenjskem muzeju Novo mesto, do konca 80-ih let je vodil oddelek za NOB. Napisal je preko 50 strokovnih člankov in samostojnih publikacij ter pripravil 16 muzejskih zbirk in razstav. Leta 1985 je za svoje plodno delo prejel Trdinovo nagrado. Prihodnji teden bo v Dolenjskem listu začelo izhajati njegovo zadnje delo, podlistek “Leto 1942 na Dolenjskem”, izvleček iz dajjšega besedila, ki ga je pripravljal za knjigo.
Partizanski pozdrav Dolenjski
Ko se bodo v soboto, 21. junija, na Vseslovenskem partizanskem taboru v Prečni pri Novem mestu zbrali pod svojimi bojnimi zastavami nekdanji borci in borke slavnih partizanskih brigad, ustanovljenih pred 55 leti, to ne bo samo njihov dan spominov, ponosa in prijateljstva. Z enakimi občutki se jim bomo pridružili tudi drugi udeleženci narodnoosvobodilnega boja, aktivisti Osvobodilne fronte slovenskega naroda, nekdanji jetniki v fašističnih ječah in taboriščih, prav tako pa tudi mnogi zavedni Slovenci, prebivalci krajev, ki so podpirali in omogočali razvoj partizanstva na Dolenjskem, njihovi svojci in prijatelji.
S ponosom se bomo spominjali, kako je prav v tem izpostavljenem prostoru sredi zasužnjene Evrope v boju protifašističnim okupatorjem nastajala slovenska osvobodilna partizanska vojska, ki je brez zunanje pomoči, oborožena zgolj z orožjem, iztrganim iz sovražnikovih rok, sredi velike italijanske ofenzive v letu 1942, ustanovila kar štiri brigade, ki so postale borbeno jedro Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije.
Nedvomno tako uspešen razvoj upora proti sovražniku, ki je razpolagal z ogromno vojaško silo in okrutnim policijskim aparatom, ne bi bil mogoč brez podpore ljudstva. Zato bo bližnje partizansko srečanje tudi priložnost, da se zahvalimo vsem, ki so kakorkoli podpirali osvobodilni boj, zlasti pa prebivalcem na ozemlju, kjer so se največkrat zadrževale partizanske enote, ki so pod svojo streho sprejemali borce in aktiviste ter z njimi delili vse, kar so imeli.
Grozovitost totalne vojne, ki sta jo zanetila Mussolini in Hitler, je pogosto prizadela civilno prebivalstvo še huje kakor vojake na fronti. Pri nas so zlasti ljudje na območju Dolenjske in Notranjske preživljali najhujše posledice vojne, saj so bili pogosto žrtev okupatorjevih maščevalnih ukrepov ali navzkrižnega ognja v spopadih sovražnih vojsk.
Krivde za preslano trpljenje Slovencev ni mogoče pripisovati osvobodilnemu boju, kakor to poskušajo še dandanes zagovorniki kolaboracije. Za trpljenje Slovencev v drugi svetovni vojni so krivi predvsem tisti, ki so sprožili krvavi spopad, tisti, ki so nas nasilno okupirali in preganjali z rodne zemlje, ki so poskušali zatreti slovenstvo in zadušiti upor slovenskega naroda z nečloveškimi ukrepi in tudi s podžiganjem notranjih političnih delitev med Slovenci. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu politično odgovorni ljudje danes ne poskušajo opravičevati
Bogdan Osolnik
nacizma in fašizma, nesporno povzročiteljev največje katastrofe v zgodovini človeštva in brezmejnega gorja na obeh nasprotnih straneh.
Sadov zmage nad fašizmom, svobode in demokracije, ne uživajo samo nekdanji zmagovalci, ampak so te pridobitve del splošnega svetovnega napredka. Tako smo tudi vsi Slovenci dediči pridobitev narodnoosvobodilnega boja, ki nam je prinesel osvoboditev Primorske in uveljavljanje državnosti slovenske republike v skupni državi narodov Jugoslavije, omogočil pa tudi mirni, večdesetletni razvoj duhovnega in gmotnega ustvarjanja, s katerim
so bili zgrajeni temelji za osamosvojitev Slovenije in postavljena ugodna izhodišča za nadaljnji razvoj slovenske države.
Vendar naše bližnje partizansko srečanje ne bo zagledano samo v preteklost. Bo tudi priložnost, da se udeleženci tabora iz vseh delov Slovenije pozdravijo z ljudmi, ki so jih spoznali v hudih časih druge svetovne vojne, in da skupaj z njimi doživijo današnjo Dolenjsko ter njen žena prvi pogled opazni napredek. Ta lepa pokrajina blagih gričev in zelenih dolin, ki je bila eno izmed gospodarsko najmanj razvitih območij Slovenije in ki je med vojno utrpela največ razdejanja in škode, je v zadnjih desetletjih spremenila svojo podobo predvsem zaradi pridnosti njenih prebivalcev in mnogih združenih naporov krajanov, v katerih so samodejno izginjale tudi nekdanje medsebojne delitve in nasprotovanja.
Nekdanji borci in borke za svobodo želimo tudi danes po svojih močeh prispevati k razvoju in napredku naše domovine v dobrobit vseh njenih državljanov, predvsem pa k ohranjanju domoljubne zavesti, utrjevanju svobode in neodvisnosti Republike Slovenije. Zato bo bližnji Vseslovenski partizanski tabor v Novem mestu tudi dan prijateljstva z vsemi, ki jim je draga svoboda slovenskega naroda in srečna prihodnost slovenske države. Pridružite se nam!
BOGDAN OSOLNIK
SKICA PRIZORIŠČA - Vse občane ki bodo 21. junija uporabljali prometne povezave na relaciji Novo mesto - Prečna - Straža, obveščamo, da bo: delna zapora lokalne ceste št. 5831 Novo mesto -Straža na odseku od odcepa za letališče Prečna do Podgore in popolna zapora javne poti od lokalne ceste 5831 mimo gradu Podgora do priključka na lokalno cesto št. 5831.
Delna in popolna zapra bo od 10. do 17. ure.
Na vseslovenski partizanski tabor bodo prišli udeleženci iz cele Slovenije, zato priporočamo vsem, da razobesite državne zastave.
PRED VSESLOVENSKIM PARTIZANSKIM TABOROM '97
v
Z junaki brigade Ljuba Serceija
Uidi 531 padlih borcev Šercerjeve brigade je vtkalo v svobodo Slovenije svoj prispevek
Zgoščen pregled ustanavljanja bataljonov, odredov in prvih štirih slovenskih partizanskih brigad v letu 1942 zaokrožujemo pred sobotnim Vseslovenskim partizanskim taborom s kratko predstavitvijo četrte izmed prvih brigad. Bile so udarne pesti Osvobodilne fronte, nosilke in organizatorke vseljudskega upora proti okupatorju in razvoja NOB. Kot legitimna oblast, država v državi, je OF leta 1942 razvnela osvobodilni boj in ga vodila do končne zmage in osvoboditve domovine.
Četrto po vrstnem redu prvih slovenskih brigad so ustanovili 6. oktobra 1942 na Mokrcu blizu Ljubljane. Poimenovali sojo po Ljubu Šercerju, enem izmed prvih partizanskih starešin, kije zaradi izdajstva padel v roke fašistom. Po mučenju so ga še s 5 partizani 22.12.1941 ustrelili pri Tbmišlju pod Krimom.
Iz monografije “Bojna pot Šer-cerjeve brigade” avtorja Milana Gučka razberemo, daje bilo v brigadi ob njenem rojstvu okoli 320 borcev in bork. Vanjo so prišli iz 2. in 4. bataljona prejšnjega Krimskega odreda, iz dela 2. bataljona Kočevskega odreda, zaščitne čete 3. grupe odredov in dela dolomitskih partizanov. Prvi komandant brigade je bil Bojan Polak-Stjenka, politični komisar pa Janez Hribar-Tone. Njuna namestnika oz. pomočnika sta bila Jože Klajnšček-Vasja in Stane Dobovičnik-Krt.
Operativno območje brigade je obsegalo najprej neposredno okolico Ljubljane, vso Notranjsko in Kočevsko ter del Dolenjske. Tu je rušila prometne zveze, zlasti železniško progo Ljubljana-Trst in Ljub-ljana-kočevje. Naporne in odgovorne akcije Šercerjevcev so bili v zimi 1942/43 nenehni boji. Šele februarja 1943 se je brigada otresla sovražnikov. Takrat je prišla vanjo tudi prva skupina prostovoljcev iz Loškega Potoka.
Marca 1943 je glavno poveljstvo prestavilo brigado na krajši oddih v vasi okoli Ajdovca. Okrepili so jo novi borci iz Slovenskega primorja. V marcu 1943 so vse 4 brigade očistile Suho krajino belogardistov in Italijanov. V Ribniški dolini je brigada po večih bojih sodelovala tudi pri uničenju sovražnikove kolone v Jelenovem žlebu, nakar je operativno varovala Belo krajino. Ih je po sprejetju borcev bivšega Dolomitskega odreda narasla na več kot 500 borcev in vzpostavila še svoj 4. bataljon.
Skupaj s Cankarjevo brigado je Šercerjeva v juniju 1943 poskusila prehod čez Savo na Štajersko, kar pa jima je močno narasla reka reprečila. Brigadi sta nato delova-
na izseljenskem območju. Junija 1943 sta bili ustanovljeni prvi diviziji slovenske vojske. V prvo, ki je kasneje postala 14. divizija NOV in POJ, je bila poleg Tomšičeve vključena tudi Šercerjeva brigada, ki je zdaj postala 2. SNOUB in je ta svoj naziv in mesto v diviziji obdržala do konca vojne. Sodelovala je v napadu na sovražni postojanki v Žužemberku in na Selih pri Šumberku.
Po avgustu 1943, ko je operativno območje divizije postala Notranjska, so šercerjevci spet odšli v okolico Ljubljane in bili znova uspešni vzdolž proge Ljubljana-Trst. Septembra 1943 so skupaj s Tomšičevo in Gradnikovo brigado uničili jedro
slovenske plave garde v Grčaricah. - Po zlomu fašistične Italije je brigada z novo opremo in orožjem opravila z belo gardo v Novi vasi na Blokah in v Pudobu.
Sledil je odhod brigade na južno Primorsko, kjer je podprla splošno ljudsko vstajo, sprejela precej novih borcev in spet uničevala zlasti prometne zveze. Sodelovala je pri rušenju Štampetovega mostu. Po uspešni obrambi Delnic, Gerova, Ribnice in Tfavne gore se je znova vrnila na Primorsko.
Januarja 1944 je brigada v sestavi
14.	divizije s Suhorja odšla na zgodovinski pohod na Štajersko, kjer je vztrajala v najtežjih bojih do konca vojne. Takrat se ji je pridružilo veliko štajerskih borcev. Sodelovala je v osvoboditvi slovenske Koroške m 9. maja 1945 zasedla Velikbvec. Do
15.	maja 1945 je razoroževala umi-ka-joče se nemške kolone z Balkana in njihove slovenske pomagače.
V	dveinpolletnem bojnem pohodu šercerjevcev je sodelovalo okoli 2800 borcev. Za svobodo domovine jih je 531 padlo, veliko pa je tudi število tistih, ki so v NOB v vrstah brigade postali invalidi.
V	Šercerjevi brigadi se je bojevalo 19 narodnih herojev in herojinj. O hvaležnem spominu na njene boje, zmage in žrtve govore tudi štiri najvišja državna odlikovanja.
Kar velja za vse doslej omenjene prve velike enote slovenske partizanske vojske, velja tudi za Šercer-jevo brigado: brez njenega deleža v letih upora proti nacifašizmu in njenih žrtev v NOB bi Slovenci danes ne imeli svobode ne samostojne države.
-«U—.	- (ji-	»	* •	4«	' 1 <
T
POLETJE V TOPLICAH - V Dolenjski in Šmarjeških Toplicah je skupaj pet odprtih bazenov s termalno vodo, ki ima od 27 do 32 stopinj Celzija. Kopalna sezona v zunanjih bazenih se začne L maja in traja do konca septembra, bazeni pa so odprti cel dan. Tako v Šmarjeških kot v Dolenjskih Toplicah so bazeni v lepem naravnem okolju, ob njih je dovolj prostora in sence, še posebej prijetno pa je, ker se ne gredo množični turizem in kopanje ni “masovna industrija”. Takole živahno je bilo v in oj) olimpijskem bazenu v’ Dolenjskih Toplicah v torek dopoldne, ko so bili v toplicah tudi semiški šolarji. (Foto: A. B.)
PIKNIK DOLENJSKE BANKE - Sobotnega piknika Dolenjske banke na jasi v Dolenjskih Toplicah se je udeležilo več kot 200 delavcev te banke, prišli pa so od Črnomlja do Ljubljane in od Žužemberka do Brežic. V veselem razpoloženju so preživeli lepo sobotno popoldne in večer, najbolj neustrašni pa se niso dali pregnati niti nevihti in so veselje nadaljevali pod kozolcem. Ekipe, med katerimi so prevladovale ženske, so se pomerile v športno družabnih igrah, med katerimi je imelo največ bučnih navijačev vlečenje vrvi. (Foto: A. B.)
JOŽE TISNIKAR V GALERIJI KRKA
NOVO MESTO - Galerija Krka vabi v ponedeljek, 23. junija, ob 19. uri na odprtje razstave del slikarja Jožeta Tisnikarja. Slikarja bo predstavil dr. Milček Komelj. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev knjige Krokar, skupne edicije slikarja Tisnikarja in pesnika Daneta Zajca. Odprtje bo popestril nastop instrumentalnega tria Kurja koža, ki na starih, izvirnih ljudskih štajerskih glasbilih obuja štajerske pesmi in ple-
Življenje je reka ljubezni, katere tok usmeijamo sami
Strokovno in odgovorno o težavah odraščajočih
SVETOST V DEJANJU
STIČNA - Slovenski verski muzej iz Stične je v sredo, 18. junija, pripravil razstavo Friderika Ireneja Barage (1797-1868) Svetost v dejanju, ki jo je odprl upokojeni nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Na razstavi so poleg slikovnega in knjižnega gradiva razstavili tudi del obsežnega Baragovega arhiva, ki je od leta 1992 shranjen v cistercijanskem samostanu v Stični.
NOVO MESTO - 12. junij 1997 je bil na Strokovni zdravstveni in poklicni ter tehniški kemijski šoli posvečen najstniški problematiki. Na šoli je potekal projekt, z naslovom Življenje je reka ljubezni, katere tok usmerjamo sami. Ves dan so se na to temo vrstile različne dejavnosti, namenjene dijakom drugih letnikov.
Marinka Sila, dipl. socialna delavka, s Centra za socialno delo Trebnje je pripravila okroglo mizo z naslovom: Zakaj živimo v družinah in čemu so potrebni starši. Tečaj varnosti deklet je vodila Aliana Moscatello-Končan. Dekleta so spoznavala, kaj je spolno nasilje, vzroke zanj, kdo so žrtve in kdo so storilci. Naučila so se tudi obrambe pred konkretnim napadom ter se pogovarjala, kako izbrati partnerja, da v partnerskem odnosu ne bo nasilja.
O komunikaciji in reševanju konfliktov je predavala Zora Burnik, specialna klinična psihologinja. Razložila je pojma besedno in nebesedno komuniciranje ter kako odpravimo nesporazume v komuniciranju, pogovarjali pa so se tudi o čustvih, ki so v komunikaciji pri-
Prizadeti otroci na Lisci
Šole za življenje seje udeležilo 21 prizadetih otrok iz oddelka za vzgojo in izobraževanje - Zadovoljni otroci
SREČANJE S STAROSTNIKI - Območna organizacija Rdečega križa Metlika je pretekli petek pripravila tradicionalno srečanje s stanovalci metliškega doma počitka. Žito je že tretje leto podarilo krofe, s katerimi so obdarili stanovalce. Pripravili pa so tudi kulturni program, v katerem so nastopili učenci metliške in podzemeljske osnovne šole, mladi folkloristi iz vrtca, stanovalce pa je pozdravil tudi predsednik OO RK Metlika Jože Nemanič. (Foto: M. B.-J.)
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV - Krajevna organizacija Rdečega križa Orehovica je tudi letos organizirala srečanje starejših krajanov, ki se ga vsako leto udeleži več starostnikov. Za prijetno vzdušje so poskrbeli učenci orehov iške šole in njihovi učitelji. Srečanje je podprla tudi krajevna skupnost Orehovica in šentjemejska občina. (Foto: M. Hočevar)
SAMOPOSTREŽNI ZAJTRK - V črnomaljskem vrtcu so dobro zavedajo, kakšnega pomena je hrana za razvoj otrok. V kuhinji v vrtcu na Cardaku, ki jo vodi Majda Šimec, so že pred leti prešli z belega na posebne kruhe, na jedilniku pa so velikokrat žita, .bodisi kot dodatek jedem ali samostojni obroki. Pred časom so začeli uvajati tudi samopostrežne zajtrke. Mali šolarji z vgojiteljico Silvo Mušič, ki se prav sedaj poslavljajo od vrtca, so imeli takšen samopostrežni zajtrk pretekli teden prvič (na fotografiji), v prihodnje pa naj bi tovrstni zajtrki postali del rednega programa v vrtcu. Ker gre za nadstandardni program, so priskočili na pomoč tudi sponzorji. Sicer pa v vrtcu tudi za starše pripravijo predstavitev živil, posebno tistih, ki so pomembni za otrokov razvoj, ter jim ponudijo recepte. (Foto: M. B. -J.)
Od 2. do 5. junija smo v oddelku za vzgojo in izobraževanje v osnovni šoli Dragotina Ketteja organizirali “Šolo za življenje” za 21 zmerno in težje duševno prizadetih otrok. Kljub pomislekom nekaterih staršev so se prijavili vsi, za katere je oddelčni učiteljski zbor menil, da bodo zmogli predvideni program. Izbrali smo Tončkov dom na Lisci.
Pred odhodom smo pripravili široko zasnovan program in z njim seznanili tudi starše. Na Lisco so odšli otroci različnih starosti, ki obiskujejo I., II. in III. razvojno
• ZAHVALA STARŠEV - Staršj otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo oddelek za vzgojo in izobraževanje, se za prijetno bivanje naših otrok na Lisci najlepše zahvaljujemo tovarišicam in novomeški občini, ki je “Šolo za življenje” finančno podprla. Hkrati upamo, da se bodo česa podobnega lahko udeležili tudi v bodoče.
stopnjo v oddelku. Program je bil namenjen razvijanju samostojnosti, delovni vzgoji in gibalnošport-ni vzgoji. Ker je v tem času na programu učna tema “Travnik”, smo si lahko ogledali travniške cvetlice, jih natrgali in pripravili za herbarij. yčne ure so bile zelo
ZAKLJUČNI KONCERT TREH ZBOROV
BREŽICE - V soboto, 21. junija, bo ob 20. uri zaključni koncert treh pevskih zborov Kulturno-umetniškega društva Brežice, ki jih vodita Elizabeta in Dragotin Križanič. Koncert bo na dvorišču Posavskega muzeja, v primeru slabega vremena pa v dvorani. Nastopil bo še tradicionalni gost zaključnega koncerta tamburaški orkester KUD Oton Župančič iz Artič, in prvikrat na tej prireditvi še citrarji in člani literarne sekcije Žarek, ki delujejo v brežiškem kulturno-umetniškem društvu pod mentorstvom Mateje Ferenčak in Draga Pirmana.
RAZSTAVA DEL BOŽE PODRGAJS
NOVO MESTO - Ustvarjalki Boži Podrgajs težka bolezen in dolgotrajno ter boleče okrevanje nista mogla preprečiti, da ne bi s trdo voljo do življenja in dela ustvarjala novih in novih del, saj se je po trdi izkušnji še bolj predala svetu likovne umetnosti in pisateljevanja. Kaj je novega ustvarila, bo pokazala javnosti na razstavi v rekreacijskem središču pri Sv. Roku. Razstava bo odprta od 23. do 29. junija med 10. in 18. uro, njeno postavitev pa pripravljajo novomeški socialdemokrati v počastitev dneva držav-
nos11'	Z. DEŽELAN
uspešne. Cez dan smo poskrbeli tudi za počitek otrok, kratek čas po kosilu pa so zapolnili z različnimi družabnimi aktivnostmi, od tombol do praznovanja rojstnega dne. Osebje nas je zelo prijazno sprejelo in lepo skrbelo za nas, za kar smo jim zelo hvaležni.
Večina otrok nas je prijetno presenetila, saj so vsi dokazovali, da so bile naše skrbi odveč. Vsi smo bili zadovoljni, tudi starši, saj so jim njihovi otroci dokazali, da zmorejo veliko več, kot starši v preveliki skrbi pričakujejo in zahtevajo od njih.
Učiteljica oddelka za vzgojo in izobraževanje ROŽA FLEK
VČERAJ KNJIGA, DANES IN JUTRI O TRANSCENDENTALNI MEDITACIJI
NOVO MESTO - Knjižnica Mirana Jarca je včeraj pripravila predstavitev knjige “Danes Slovenija in nikdar več?” in Gibanja 23. december. Svoja stališča in knjigo sta predstavilka Andrej Aplenc in Viktor Blažič. V četrtek in petek, 19. in 20. junija, bo ob 19. uri v veliki študijski čitalnici o svojih študijskih in življenjskih izkušnjah o poučevanju tehnike transcendentalne meditacije govoril Gregor Jovič.
KRŠKI LOVCI PRIPRAVLJAJO RAČNIK
KRŠKO - Lovska družina Krško bo v kratkem uredila račnik. Ta prostor, ki bo namenjen gojitvi rac mlakaric in ki bo obsegal nekaj več kot hektar, pomeni eno od točk letošnjega delovnega načrta krških lovcev. Slednji so letos že pogozdili s 3.000 smrekami hektar veliko površino ob lovskem domu na Trški gori. Pri sajenju smrek so sodelovali z zavodom za gozdove.
NOVA TELEFONSKA CENTRALA V STRAŽI
NOVO MESTO - V Straži bo Telekom 23. junija začel montažo-' nove, sodobne telefonske centrale. Z njo bomo nadomestili leta 1979 zgrajeno in leta 1995 raz-šir-jeno analogno telefonsko centralo, ki zaradi zastarelosti naroč-ni-kom ne omogoča uporabe sodobnih telekomunikacijskih storitev. Za postavitev bodo izkoristili kar ob-stoječe prostore, montaža centrale pa bo zaključena do konca julija. V Straži potekajo tudi razsiritvena dela na krajevnem kabelskem in razvodnem naročniškem omrežju, tako se bo do konca leta lahko priključilo še 100 novih telefonskih naročnikov.
fpOLEHJSKI LIST 1
šotna. Maja Vodopivec, specialna klinična psihologinja je govorila o zlorabi drog pri mladih kot nevarnem tveganju. Dijakom je predstavila različne tehnike, ki bi pomagale, da se mladi drogam uprejo in pfi tem poudarila pomen samopodobe in samospoštovanja.
Na predavanju psihologinje Marje Strojin so dijaki spoznali, kakšno razsežnost zavzema nasilje, v kakšnih oblikah se pojavlja, ugotovili pa so tudi svojo vpletenost v nasilje. Pogovarjali so se še o umoru, kot najhujši obliki nasilja ter čustvih, ki ga spremljajo. Prof. Magdalena Goršin je vodila literarno delavnico, kjer so dijaki oblikovali časopis. Prispevki govorijo o problemih, ki tarejo mlade. Prof. Mateja Rems pa je o nasilju izvedla tudi anketo, ki je pokazala, če so dijaki vpleteni v nasilna dejanja.
Na šoli je potekala še likovna delavnica, ki jo je vodila Andreja Novak. Tu so dijaki s jx)močjo umetnosti izražali svoja čustva, skrbi in probleme.
Dan je za dijake izvenel z mislijo Gregorja Strniše:
To je živa čarovnija zemlje, vode in neba, da sekira, ki ubija, nikdar nič ne pokonča MAGDALENA GORŠIN
DOBRODELNI KONCERT DRUŽINSKEGA TRIA N0VINA
NOVO MESTO - Pod geslom “Samo življenje za druge je vredno življenja” prireja Humanitarno društvo M & V Novina dobrodelni koncert Družinskega tria Novina, ki bo v soboto, 21. junija, ob 20. uri v Kulturnem centru Janeza Trdene v Novem mestu. Program bo vodil Vili Zupančič. Generalna pokrovitelja sta novomeška občina in Studio D, častni pokrovitelj pa podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik. Ves z vstopnino zbrani denar bo namenjen bolnim otrokom. Vstopnice so na voljo v predprodaji v Kulturnem centru Janeza Trdine in v Kompasu na Novem trgu ter uro pred koncertom v Kulturnem centru.
• Na jetra mi gre ta nova morala. (P. Lovšin)

1
i fm
MODNI KOTIČEK
Petdesetletnica
Slovensko podjetje Elkroj iz Mozirja je pretekli torek v Ljubljani pripravilo praznovanje ob 50. obletnici ustanovitve. Osnovna dejavnost je proizvodnja vseh vrst hlač, klasičnih in športnih, ki jih poznamo pod blagovno znamko Elkroj, Formula EL za športni program in Carier za elegantne moške in ženske hlače.
Podjetje je bilo ustanovljeno 12. maja 1947 in registrirano kot obrtnostoritvena delavnica za izdelovanje raznih oblačil v Mozirju. V letu 1972je Elkroj izvozil prve pare hlač na zahodno tržišče Evrope v obliki dodelavnih storitev. V letu 1993je na nizozemsko tržišče izvozil prve hlače pod lastno blagovno znamko, že naslednje leto pa so na tržišče ponudili modne hlače visoke kakovosti pod blagovno znamko Carier. Leta 1994 je Bureau Veritas Quality International iz Londona Elkroju podelil certifikat za kakovost - poslovanje, urejeno po mednarodnem standardu ISO 9001.
Med 700 zaposlenimi pre- ■ vladujejo ženske s povprečno starostjo 30 let. Tako so leta 1995 prejeli tudi priznanje “Ženskam prijazno podjetje", ki ga podeljuje združenje Ma-nager.	Kot
sami pravijo, se bodo v Elkroju tudi v prihodnje držali načela, da kdor dela danes kot včeraj, tega jutri ne bo več.
JERCA LEGAN
Zelenjavne jedi za vroče dni
DOLENJSKE TOPLICE - Od danes do nedelje potekajo v gostilni Rog v Dolenjskih Toplicah dnevi jedi, pripravljenih z mlado zelenjavo. Kot vedno ob dnevih posebnih jedi in nacionalnih kuhinj, ki jih večkrat pripravljajo v gostilni Rog, sta tudi tokrat jedilnik pripravila vodja gostinstva v Zdravilišču Dolenjske Toplice Peter Kotar in glavna kuharica Berta Grmek.
“Tike jedi so posebej primerne v tem poletnem času, ko imamo mlado zelenjavo že na vrtovih, poleg tega je pa z njo dobro založen tudi trg in izbira je velika. To so jedi za vroče dni, lahke, hitro prebavljive, bogate z vitamini, poleg tega so tudi zelo okusne, zlasti z dodatki smetane, gob, slanine. Večina jedi, pripravljenih z mlado zelenjavo, ki jih bomo pripravljali v teh dneh, je brez mesa, le pri nekaterih je malo mesa v taki ali drugačni obliki, a le kot dodatek, za obogatitev okusa,” pravi kulinarični strokovnjak Kotar.
Za hladno predjed bo moč
naročiti pisano solato, krepčilno cvetačo, srčke glavnate solate z omako harlekin; od juh bodo na voljo kremna juha iz zelene, pomladna mineštra in čebulna juha. Največja izbira pa je pri toplih zelenjavnih dobrotah; ponujajo od zapečenih mladih belušev s pršutom in jurčki, jajčevcev na egiptovski način, rezin zelene v pivovem testu do v slanino ovitih pečenih nadevanih bučk, zajčjega raguja z mlado zelenjavo in lop-liškcga lonca s puranovo rolado. Vitaminsko bogate solate z domačega vrta, obogatene z lečo, čičerko, sojo in kalčki. Za sladice pa pripravljajo rabarbarino strnjenko in bučnico.
“Tb so dobre, lahko prebavljive jedi, primerne tudi za ljudi z dietami,” pravi Kotar. Tudi sobotna in nedeljska kosila bodo v znamenju jedi iz mlade zelenjave, h katerim se lepo poda kozarec suhega ali polsuhega belega vina, na primer šardoneja, renskega in laškega rizlinga, belega pinota; pa tudi osvežujočega cvička ali rose-ja se ni braniti.
JEDI IZ MLADE ZELENJA VE - Znanje, veselje, volja in domišljija ustvarijo iz mlade zelenjave z domačega vrta slastne, okusne in zdrave jedi. Na sliki: Berta Grmek in Peter Kotar, avtorja topliških dni jedi, pripravljenih iz mlade zelenjave. (Foto: A. B.)
j0UL VSAKDAN OB 1930
v *	,* >;v| jg H

/
IJk
^___
TV
■-* >*
Informativno oddajo
POP TV 24 ur
lahko zdaj gledate tudi na »Vašem kanalu«, s Trdinovega vrha — kanal 41
| klimatske naprave mobilni telefoni NMT
88,90 MHZ 89,70 MHZ
[ TELEVIZIJA NOVO MESTO |
l<aVial
s Trdinovega vrha
na kanalu
(^ KRKkZDRAVI LIŠČK HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
HANA'
turistična, agencija
Kandijska 9, Novo mesto tel.: 068/321-115, fax: 068/342-136
Zdaj je čas za nakup kurilnega olja!
.
Kurilno olje najvišje kakovosti vam nudimo po ugodnih prodajnih pogojih:
•	popust ob gotovinskem plačilu
•	možnost plačila v 5 obrokih
•	možnost plačila z MAGNA kartico
•	brezplačen prevoz
Za naročilo kurilnega olja se obrnite na prodajno mesto:
Brežice	tel.:	0608/61-079
Novo Mesto	tel.:	068/323-814
Kočevje	tel.:	061/851-461
PETROL
beg ra d beg ra d beg ra d beg rad beg rad
PONUDBA STANOVANJ, LOKALOV, POSLOVNIH PROSTOROV IN STAVBNIH ZEMLJIŠČ NA ATRAKTIVNIH LOKACIJAH V
BELI KRAJINI
Evidentiramo potencialne kupce za poslovne prostore in lokale
NOVI OBJEKT V TRGOVSKO POSLOVNEM CENTRU v Črnomlju
Lokacija:	Zadružna cesta, v kompleksu novozgrajenega trgovskega centra
Velikost:	1.500 m2 lokalov in poslovnih prostorov
Opis gradnje:	novogradnja - gradnja za tržišče, etažnost: P+l
Termin gradnje: november 1997 - avgust 1998
OBNOVLJENI POSLOVNI OBJEKT v Črnomlju
Lokacija:	Ulica Mirana Jarca 2 v centru mesta
Velikost:	550 m2 poslovnih prostorov in lokalov
Opis gradnje:	adaptacija - gradnja za tržišče, etažnost: P+2
Termin gradnje: oktober 1997 - april 1998
NOVI TRGOVSKO POSLOVNI CENTER v Semiču
Lokacija:	ob obstoječi bencinski črpalki
Velikost:	trgovina s tehničnim blagom 250 m2 in skladišče 300 m2, lokali in
poslovni prostori 250 m2
Opis gradnje:	novogradnja - gradnja za tržišče, pritličen objekt
Termin gradnje: leto 1998
NOVA POSLOVNA CONA v Metliki
Lokacija:	ob magistralni cesti Novo mesto - Metlika (za obstoječo bencinsko
črpalko)
Velikost:	neprodanih še 7.000 m2 stavbnih zemljišč
Opis gradnje:	novogradnja objektov za proizvodne namene in storitvene
dejavnosti za znane investitorje oz. kupce Termin gradnje: avgust 1997 - leto 1998
MOŽNOST NAKUPA SAMEGA ZEMLJIŠČA!
Prodajamo obnovljena stanovanja v Črnomlju
Lokacija:	stanovanjski blok Na Grajski 3 in 5, v bližini centra mesta
Velikost stanovanj: enosobna, dvosobna in trisobna stanovanja Vseljivo:	avgust 1997
Plačilni pogoji:	ugodni kreditni pogoji
Gradbeništvo, trgovina, inženiring Zadružna cesta 14, 8340 Črnomelj
Telefon: 068/52-255, 068/52-217
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržite pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 19. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	• 2.10 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.15	VIDEORING
10.45	TEDENSKI IZBOR MOESHA, amer. naniz., 10/14
11.05	DVOJNI OBRAT, franc, film
12.30	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, franc. dok. nadalj., 3/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov. tv igrice
14.20	TEDENSKI IZBOR
MADE IN SLOVENIA
15.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.30	ZUNAJ SEZONE, nizoz. drama
17.00	OBZORNIK
17.10	SPREHODI V NARAVO
17.25	OUASIMODOVE ČAROBNE DOGODIVŠČINE, fran. serija, 9/26
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TEDNIK
21.05	FORUM
21.15	VELIKA LAŽ, film
22.10	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.55	OMIZJE
SLOVENIJA t
9.00	Euronew$ -14.30 Tedenski izbor: Filmski triki; 15.00 Koncert simfonikov RTV; 16.30 Posadka, amer. naniz., 18/20 - 16.55 Sredozemske igre -17.15 Izzivalci, franc, naniz., 470/52 -
17.45	Ljubezen boli, angl. nadalj. -18.35 Skrb za zemljo, angl. dok. serija, 6/13 -19.00 Oddaja o računalništvu -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 48/52 - 20.00 Skušnjava, amer. film - 21.45 Pisave - 22.15 Heinrich Boli, fran. dok. oddaja - 23.00 Aliča, evropski kulturni magazin
KANALA
10.15	Risana serija - 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, ’alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) - 13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vročica noči (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.45 Rajska obala (naniz.) -
18.10	Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -
19.35	Čooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ iz Bel Aira (naniz.) - 20.30 Nujni primeri (naniz.) - 21.20 Odklop (serija) - 21.55 Babilon 5 (naniz.) - 22.40 'alo, 'alo (naniz.) - 23.10 Vitez za volanom (naniz.) - 0.00 Dannyjeve zvezde
HTV 1
7.45	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 113/145) -13.10 Santa Barbara (serija) -
14.10	Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes - 18.00 Kolo sreče • 18.35 Obnova Hrvaške -19.05 Hrvaška spominska knjiga -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Ekran brez okvirja - 21.20 To sem jaz (show program) -
22.25	Opazovanja - 22.55 Kfob, d.d. - 23.10 Mojstrovine svetovnih muzejev -1.30 Poročila
HTV I
14.00	Tv koledar -14.10 Potovanje -15.00 Sedem nevest za sedem bratov (amer. film) -16.50 Telo in duša (serija) -17.15 Obalna straža (serija) -18.05 Glasbena oddaja -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.35 Dosje X (serija 35/49) - 21.30 Goreče kočičje (brit. film) - 23.30 Filmska gibanja - 0.10 Seinfeld (hum. serija)
PETER, 20. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	- 2.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.35	VIDEORING
10.05	OTROŠKI PROGRAM DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz., 20/20
10.30	TEDENSKI IZBOR LJUBEZEN BOLI, angl. nadalj.
11.20	SKUŠNJAVA, nem. film
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.40	OMIZJE, ponov.
15.10	MLADI VIRTUOZI
15.35	GORE IN LJUDJE
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	HUGO, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PLANET IN
21.35	V KRVI, angl. dok. serija, 2/6
22.30	ODMEVI, VREME, ŠPORT
23.15	MURPHY BROWN, amer. naniz.
23.40	SOUTH CENTRAL, amer. film
SLOVENIJA t
9.00	Euronews -10.30 Tedenski izbor: Mostovi;
11.00	Slovenski utrinki; 11.30 Oddaja o računalništvu; 12.00 Heinrich Boli, franc. dok. oddaja; 12.45 Aliča, evropski kulturni magazin; 13.15
Pisave; 13.45 Forum; 13.55 Zgodbe iz školjke;
14.30	Šredozemske igre; 14.50 Na drugi strani gore I, amer. film -16.30 Frasier, amer. naniz., 17/24 -16.55 Izzivalci, franc, naniz., 48/52 -17.25 Saga o Mcgregorjevih, avstral. nadalj., 16/26 -
18.15	Jake in Ben, kan. nadalj. -19.00 Znanje je ključ -19.30 Izzivalci, franc, naniz., 49/52 -
20.00	Žena ljubimca, franc, film - 21.40 Oddaja o modi - 22.25 Slovenski jazz
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) • 12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Vitez za volanom (ponov.) -15.00 Karma -16.00 Oprah show • 16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.40 Kuharska oddaja -17.50 Rajska obala (nadalj.) -18.15 Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Tinta (naniz.) - 21.00 Film: Prenočišče -
22.35	Sanjski dopust (film) - 0.10 Karma -1.10 Ulica ljubezni (naniz.)
HTV 1
7.40	Tv spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.25 Marisol (serija, 114/145) -13.15 Santa Barbara (serija) -14.15 Izobraževalni program -17.15 Hrvaška danes -18.00 Kolo sreče -18.35 Govorimo o zdravju -19.05 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Lepa naša - 21.40 Po ure za kulturo - 22.15 Opazovanja - 22.45 Potovanje (dok. serija) -
23.45	Glasbena oddaja - 0.35 Poročila
HTV*
12.50	Tv koledar -13.00 Seinfeld (hum. serija) -13.25 Divji žrebec (amer. film) -15.00 Hišice v cvetju -15.45 Triler - 16.50Telo in duša (serija, 50/120) - 17.20 Zvezdne steze (serija) -18.05 V družini -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Zakon v L.A. (serija, 35/44) - 21.15 Popolni tujci (serija, 2/24) - 21.45 Dominik in Eugene (amer. film) - 23.35 Šalo na stran (hum. serija, 5/6) - 0.10 Amer. film
SOBOTA, 21. VI.
SLOVENIJA 1
7.00	- 23.35 TELETEKST
7.15	VREMENSKA PANORAMA
7.50	OTROŠKI PROGRAM * RADOVEDNI TAČEK
8.10	POD KLOBUKOM
8.55	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
9.2517. SREČANJE TAMBURAŠ KIH SKUPIN
9.30	MI SMO PA V SELIH DOMA, 2. del
10.00	TEDENSKI IZBOR
SAGA O MCGREGORJEVIH, avstral. naniz., 16/26
10.50	HUGO, tv. igrica
11.20	TEDNIK
12.15	ODDAJA O MODI
13.00	POROČILA
13.05	KARAOKE
14.05	STRELA Z JASNEGA, nem. naniz., 6/28
14.55	TABORNIKI IN SKAVTI
15.15	SPREHODI V NARAVO
15.30	BREZREPI PETER, Šved. mlad. risanka
17.00	OBZORNIK
17.10	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 3/9
18.00	4 X4
18.25	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	UTRIP
20.10	RESJE!
21.40	ZA TV KAMERO
22.00	ODMEVI, VREME ŠPORT
22.35	ZLATA NAVEZA, angl. nadalj., 8/12
SLOVENIJA S
8.00	Euronews -10.00 Tedenski izbor: Žena ljubimca, franc, film; 11.35 Pomp; 12.35 Izzivalci, franc, naniz., 49/52 - 13.00 Šport -
19.30	Izzivalci, franc, naniz., 50/52 - 20.00 Muriel se poroči, avstral. film - 21.45 Koncert Big banda - 22.45 Cesarstvo žuželk, ang. serija, 5/6 - 23.15 Zlata šestdeseta slovenske popevke - 0.15 V vrtincu - 0.45 Sobotna noč
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.30 Nora hiša (ponov.) -10.55 Očka major (ponov.) - 11.20 Cooperjeva druščina (ponov.) -11.45 Princ z Bel Aira (ponov.) -12.10 Film: Sanjski dopust -13.45 Kako je bil osvojen divji zahod (nadalj.) -15.35 Ta čudna znanost -
16.00	Alf -16.30 Mupet show -17.00 Aladin; Račje zgodbe -17.50 Miza za pet (nadalj.) -18.40 Atlantis -19.25 Fawlty Towers (naniz.) - 20.00 Najboljši med najboljšimi (film) ■ 21.35 Bojevnik in čarovnica (film) - 23.15 Vroči pogovori - 23.45 Pustolovščine Robina Hooda (erotični film)
HTV 1
8.30	Tv koledar - 8.40 Poročila - 9.00 Dobro jutro -11.00 Risanka 11.25 Dok. serija -12.00 Poročila • 12.25 Veliko mesto (amer. film) -
14.10	Zabavna glasba -15.15 Briljanten -16.00 Skupaj v vojni, skupaj v miru -16.30 Televizija o televiziji -17.00 Poročila -17.05 Kosilo (film) -17.45 Mladinska drama -18.00 Sinovi Nevihte -19.03 V začetku je bila Beseda -19.10 Hrvaška spominska knjiga -19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.25 Očividec (amer. film) - 22.10 Opazovanja - 22.45 Svet zabave - 23.15 Film
HTV*
11.10	Tv koledar -11.20 Obalna straža -14.20 S knjigo v glavo -15.05 Telo in duša -16.50 Zakon v L. A. (serija, 35/44) - 17.40 Skrita kamera -18.05 Ajgentina (dok. oddaja) -18.50 Risanka -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Na koncu sveta (serija, 10/10) - 21.45 Hrvaški gozdovi in gozdarstvo - 22.20 Hišice v cvetju (serija, 9/45) - 23.05 Glasbena oddaja
NEDELJA, 22. VI
SLOVENIJA 1
7.15	- 0.25 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.25	OZARE
8.30	OTROŠKI PROGRAM MEDNARODNA IZMENJAVA OTROK niz. dok. naniz., 2/3
8.50	ŽIVŽAV
9.40	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
9.45	4 X4
10.15	KONCERTI ZA MLADE
11.00	ROJEN MED DIVJIMI ŽIVALMI, amer. dok. serija, 4/13
11.30	OBZORJE DUHA
12.00	DLAN V DLANI
12.30	LJUDJE IN ZEMLJA
13.00	POROČILA
13.05	ŠENTVID PRI STIČNI: 28. TABOR SLOVEN. PEVSKIH ZBOROV
15.30	PLANET IN
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI SVET, amer. naniz, 2/12
17.40	PO DOMAČE
19.05	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	OČETJE IN SINOVI
22.05	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.20	GOSPOD DEEDS GRE V MESTO,
amer. film (čb)
SLOVENIJA I
8.00	Euronews -11.50 Mali oglasi -12.30 Tedenski izbor: V vrtincu; 13.00 Lahkih nog naokrog; 13.45 Zlata šestdeseta slovenske popevke; 14.45 Izzivalci, franc, naniz, 50/52; 15.10 Balet -17.15 Na drugi strani gore II, amer. film -18.50 Sredozemske igre -19.10 Kolesarstvo -19.30 Izzivalci, franc, nadalj, 51/52 - 20,00 Goli, avst-ral. naniz, 2/6 - 21.00 Alpe Jadran - 21.30 Svet čudes, avstral. dok. nadalj, 8/ 13 - 21.55 Šport - 22.25 Evropski mesec kulture
KANALA
8.40	Risana serija - 9.00 Kaličopko -10.00 Risana serija -10.25 Atlantis (ponov.) -11.15 Avtovizija (ponov.) -11.45 Vitez med roboti (film) -13.20 Kuharska oddaja -13.30 Daktari (naniz.) -14.30 Miza za pet (ponov.) • 15.20 Najstniki proti vesoljcem -15.45 Šuper Šamu-raj (naniz.) • 16.10 Alf (naniz.) -16.40 Mupet show • 17.10 Skoraj človek (mlad. film, 1. del) -18.00 Korak za korakom (naniz.) -18.25 Kung Fu (naniz.) -19.10 Mantis (naniz.) - 20.00 Strogo zaupno (film) - 21.35 Kako umoriti vohuna (film) • 23.20 Odklop
PONEDELJEK, 23. VI.
SLOVENIJA 1
7.15	-1.15 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
8.30	EURONEVVS
9.25	VIDEORING
9.55	TEDENSKI PROGRAM OTROŠKI SVET, amer. naniz, 2/12
10.25	GOSPOD DEEDS GRE V MESTO, amer. film (čb)
12.20	ZA TV KAMERO
12.30	UTRIP
12.45	ZRCALO TEDNA
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov.
13.40	TEDENSKI IZBOR ZOOM
14.40	LJUDJE IN ZEMLJA
15.10	OČETJE IN SINOVI
15.55	DOBER DAN, KOROŠKA
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	O NARAVI IN OKOUU
18.40	LINGO, tv igrica
19.10	RISANKA
19.15	ŽREBANJE3X3
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	TV KONFERENCA
21.00	ODDAJA O TURIZMU
21.20	OSMI DAN
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	PRIŽGI V MENI STRAST, Špan. film
SLOVENIJA t
9.00	Euronews - 9.35 Na potep po spominu -
10.40	Tedenski izbor: Znanje je ključ; 11.10 Šport; 11.40 Mi smo pa v Selih doma, 2. deln;
12.10	V krvi, dok. oddaje, 2/6; 13.00 Obzorje duha -13.30 Evropski mesec kulture -16.00 Goli, avstral. naniz, 2/6 -16.55 Izzivalci, fran. naniz, 51/52 - 17.25 Jake in debeluh, amer. naniz, 12/23 -18.15 Sedma steza -19.00 Recept za zdravo življenje -19.30 Izzivalci, franc, nanniz, 52/52 - 20.00 Mati, angl. drama - 21.00 Vrata nebeškega miru, amer. dok. oddaja, 3/3 - 22.05 Pomp - 23.05 Brane Rončel izza odra
KANALA
10.15	Risana serija • 10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 Daktari
(ponov.) -12.45 Super samuraj (ponov.) -13.10 Kung Fu (ponov.) • 14.00 Mantis (ponov.) -15.00 Dannyjeve zvezde (ponov.) -16.00 Oprah show -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.45 Rajska obala (nadalj.) •
18.10	Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Sam svoj mojster (naniz.) -
21.00	Filmska uspešnica: Ugledni gospod - 22.55 'alo, 'alo (naniz.) - 23.20 Tihotapci (nadalj.) -0.15 Dannyjeve zvezde
TOREK, 24. VI.
SLOVENIJA 1
7.15-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
10.05	VIDEORING
10.35	TEDENSKI IZBOR
JAKE IN DEBELUH, amer. naniz, 12/23
11.25	LE GADJO, franc, film
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.30	TEDENSKI IZBOR PO DOMAČE
14.50	TV KONFERENCA
15.40	ODDAJA O TURIZMU
15.55	MOSTOVI
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM TABORNIKI IN SKAVTI
17.25	MEDNARODNA IZMENJAVA OTROK, nizoz. dok. naniz, 3/3
17.45	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	POVEČAVA
21.00	STUDIO CITY
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.45	BERLIN ALEXANDERPLATZ, nem. nadalj, 13/14
23.45	SVET POROČA
SLOVENIJA I
9.00	Euronews -11.20 Tedenski izbor: Sobotna noč; 13.20 Dlan v dlani; 13.50 Oddaja o zdravju;
14.20	Osmi dan; 14.50 Vrata nebeškega miru, amer. dok. serija, 3/3; 15.50 Alpe Jadran; 16.20 Mati, angl. drama -17.20 Sredozemske igre -17.40 Izzivalci, fran. naniz, 52/52 -18.10 Havajski detektiv, amer. naniz, 1/25 - 19.00 Prisluhnimo tišini -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Rdeča zarja, amer. film - 22.00 Opus - 22.30 Alternativna terapevtska skupnost preobrazba, 3. del
KANALA
10.15	Risana serija -10.35 Rajska obala (ponov.) -11.05 Oprah show (ponov.) -11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Coopetjeva druščina (ponov.) • 13.35 Princ z Bel Aira (ponov.) -14.00 Tihotapci (ponov.) -15.00 Živeti danes -15.30 Dim srca (dok. oddaja) -16.00 Oprah show (ponov.) -16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi - 17.45 Rajska obala (nadalj.) -
18.10	Očka major (nadalj.) -18.40 Nora hiša (nadalj.) - 19.05 Družinske zadeve (naniz.) -
19.35	Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) - 20.30 Odklop - 21.00 Vzhodno od raja (film, 1. del) - 23.30 'alo, 'alo (naniz.) - 0.00 Bergerac (naniz.) - 0.55 Živyi danes
SREDA, 25. VI.
SLOVENIJA 1
7.15-1.40 TELETEKST
7.30	VREMENSKA PANORAMA
9.20	VIDEORING
9.50	TEDENSKI IZBOR
HAVAJSKI DETEKTIV, amer. naniz, 1/25
10.40	RDEČA ZARJA, amer. film
12.35	SVET ČUDES, avstral. dok. nadalj, 8/13
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
14.10	TEDENSKI IZBOR RES JE!
15.35	SVET NARAVE, angl. poljudnoznan. serija, 3/9
17.00	OBZORNIK
17.10	OTROŠKI PROGRAM
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	KOLO SREČE, tv igrica
19.15	RISANKA
19.30	DNEVNIK, VREME, ŠPORT
20.05	PUNČKA, KI UBIJA, franc, drama
22.00	ODMEVI, VREME, ŠPORT
22.50	POSADKA, amer. naniz, 19/25
23.10	DEDINJA, amer. film
SLOVENIJA X
9.00	Euronews -12.20 Pihalni orkester Bežigrad -12.50 Tedenski izbor: Svet poroča; 13.20 Prisluhnimo tišini; 13.50 Alternativna terapevtska skupnost preobrazba; 14.45 Opus -15.15 Cesarstvo žuželk, angl. serija, 5/6; 15.45 Studio City -16.30 Berlin Alexanderplatz, nem. nadalj, 13/14 -17.35 Moesha, amer. naniz, 11/14
-	18.00 Filmski triki -18.30 Karaoke -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.00 Sredozemske igre
-	20.25 Košarka - 22.05 Portret
KANALA
10.15	Risana serija ■ 10.35 Rajska obala (ponov.) -
11.05	Oprah show (ponov.) ■ 11.50 'alo, 'alo (ponov.) -12.20 Očka major (ponov.) -12.45 Nora hiša (ponov.) -13.10 Cooperjeva druščina (ponov.) -
13.35	Princ z Bel Aira (ponov.) • 14.00 Bergerac (ponov.) ■ 15.00 Atlantis (glas. oddaja) -15.50 Kuharska oddaja -16.00 Oprah show • 16.50 Drzni in lepi (ponov.) -17.15 Drzni in lepi (nadalj.) -17.45 Rajska obala (nadalj.) -18.10 Očka major (naniz.) -18.40 Nora hiša (naniz.) -19.05 Družinske zadeve (naniz.) -19.35 Cooperjeva druščina (naniz.) - 20.00 Princ z Bel Aira (naniz.) • 20.30 Vzhodno od raja (film, 2. del) - 22.10 Avtovizija ■ 22.40 Lovec (naniz.)
-	23.30 'alo, 'alo (naniz.) - 23.55 Vročica noči • 0.45 Maldivi (dok. oddaja)
LE V KLUB, UBOGA GMAJNA
Poslovilnih trideset tipkanih
Pisalo se je leto 1994, ko sem še kot napol faliran študent pristopil k projektu MKC TV Zaži-galno vrvico je prižgal Jure Mo-škon, sam sem se izboril za botra “nove” pododdaje: Le v klub, uboga gmajna. Tako sva z Juretom začela pokrivati sceno; najprej predstavitev dolenjskega klubovja in ljudi, kateri delajo v njih, potem sva pa bredla po žepni nam državici in opazovala in beležila, kako so organizirani drugje. Posledica najinega dela se je znašla na dokumentarni videokaseti z istim naslovom, katero sva plasirala v petdesetih izvodih, zaslužila nič, pa vendar določene kroge opozorila na dva “Dolenjčka ”, ki nekaj delata.
Istočasno z oddajami, ki so spodbujale mladinsko kulturo in se izogibale zvezdnikom in komercialnosti, s tem pa tudi čred-ništvu in neumnosti, sva v sodelovanju s podobno mislečimi posnela tudi kakšen satirični ocvirk, kateri je kot naprimer Certifikis udaril po reklamnem agresivnem stroju, ki nas je v tistem času nadlegoval. Realno in brez lažne skromnosti gledajočemu nazaj, se mi je, izpostavljenemu tv ekranu, zgodilo to, proti čemur sem takrat usmerjal
tipalke, postajal sem blagovna znamka Petkovič in začeli so me vleči v vode, v katerih nisem najbolje plaval. Takrat sem se odločil, da nadaljevanje svojega dela kanaliziram skozi Dolenjski list, kar se je izkazalo kot dokaj plodno sodelovanje za obe strani. Približno dve leti že tolčem po pisalnem stroju in z rahlimi prekinitvami poročam o koncertih in dogodkih za ta časopis.
Šestnajstega junija, ko pišem te vrstice, se dogaja slovo od klubske scene na Dolenjskem, poskus ohranjanja stika s tem časopisom pa se bo dogajal še naprej na istem mestu pod naslovom Iz Lublane bulane.
Rezime mi omogoča še kratek odgovor Franciju Keku, enemu od organizatorjev letošnjega Rock Otočca. Festival, ki se opira na gledalstvo iz Hrvaške in celotne naše male, ne pa samo na “publiko iz Rumanje vasi”, bi se moral zamisliti nad dejstvom, kaj jim bo ponudil. Namreč prav vesoljnemu občinstvu bi bilo treba pokazati avtohtonega in samosvojega avtorja, ki ga premore Rumanja vas, ki ima mnogo širše kot bo Festival sploh lahko se-gel, status legende. Kljub vsemu, Franci, še je čas.
BORIS PETKOVIČ
GORJANSKA KONJENICA 97 - Pod pokroviteljst\’om županov občin Brežice, Krško in Šentjernej so kraje v vznožju Gorjancev obiskali konjeniki iz vse Slovenije. 14 jezdecev je opravilo pot od turistične kmetije Zevnik na Čatežu ob Savi preko Kostanjevice in se iz šentjernejske doline povzpelo na Opatovo goro, kjer so prenočili. V nedeljo so na Vodopivčevi turistični kmetiji na Dobah pri Kostanjevici sodelovali v konjeniških igrah, pridružili pa so se jim tudi nekateri člani domačih konjeniških društev in domačini. V konjeniškem treking združenju Slovenije je vključenih že 15 podobnih konjenic, ki si prizadevajo v okviru Turistične zveze Slovenije tovrstno turistično ponudbo uvrstiti v koledar prireditev Evropskega treking združenja. V organizaciji Vodopivčeve kmetije je prva gorjanska konjenica lepo uspela. (Foto: D. Homan)
DRUŽINSKO SLIKANJE - Nedavnega slikarskega delovnega srečanja Žlegar 97so se udeležili tudi družinski člani Halembek iz Brežic. Oče Ivan, mama Nada in sin Željko. So člani Likovnega društva Brežice in so že nekajkrat razstavljali na skupinskih razstavah. Skupno, samostojno, pa bodo tudi pripravili. Vsi trije imajo šolo za oblikovanje, sin Željko pa sedaj študira še arhitekturo. (Foto: M. Vesel)
DESET 'DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Pepci Maver iz Nemške vasi. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(1) Prijatelji gora - ANS. VASOVALCI
2.	(3) Dolenjski cviček - ANS. AKORD
3.	(4) Pomladne radosti - ANS. TONIJA DEŽELANA
4.	(2) Ko ajda spet zacveti - ANS. PETRA FINKA
5.	(9) Fantje muzikantje - ANS. IVANA PUGLJA.
6.	(5) Ko šmarnice so zacvetele - ŠALEŠKI FANTJE
7.	(7) Kruh ponoči spi - ANS. TONIJA VERDERBERJA
8.	(6) Kaj mi nuca planinca - FRAJ KINCLARI
9.	(8) Lovska - ANS. LOJZETA SLAKA
10.	(-) Akacija - ANS. MEH
Predlog za prihodnji teden: Laboda - ANS. LABOD.
KUPON ŠT. 24
Glasujem za:______________________________________________
Moj naslov:	______________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NARA VOSLOVNI DAN - V tednu gozdov so učenci 4. r. OŠ Tržišče pod vodstvom učiteljice Irene Muzga povabili na naravoslovni dan uslužbence Zavoda za gozdove, KE Mokronog. Tako sta vodja krajevne enote in revirni gozdar učencem razložila pomen gozda za ljudi. Spoznali so, da iz gozda ne dobimo samo lesa, ampak da ima še veliko drugih funkcij: čisti zrak, vodo, varuje pred plazovi, je zavetišče mnogim živalim, pomemben je za rekreacijo ljudi itd. Po enournem predavanju, obogatenem z diapozitivi, so bili učenci seznanjeni še z gozdnim bontonom. Nato so odšli na sprehod v bližnji gozd, kjer so spoznali listnati, iglasti in mešani gozd, različne drevesne vrste, gozdne rastline, ogledati so si past za lovljenje smrekovega lubadarja itd. Steli so tudi letnice na smrekovem panju ter se naučili izmeriti višino smrek. V upanju, da so se otroci od srečanja z gozdarjema kaj koristnega naučli. smo se poslovili. (Uroš Flajs, Tržišče)
“SEN KRESNE NOČI” - V petek, 13. junija, so veselo presenetili igralci otroške gledališke skupine Mularija, ki so v atriju KC Janeza Trdine Novo mesto premierno uprizorili predstavo Sen Kresne noči, prirejeno po delu 3V. Shakespeara. Skupino, ki deluje v okviru ZKO Novo mesto, vodi Sašo Dukič, kije tudi režiser igre. Za primerne in zanimive kostume, v katerih so se mladi igralci lažje prelevili v svoje vloge, je poskrbela Tatjana Grabrijan, za maske pa Maja Grabrijan. Škoda bi bilo, da Mularija s predstavo, v katero je vložila veliko časa, truda in energije, ne bi navdušila še kje. (Foto: L. Murn)
fni 0= M ll3> ti ,Q» Q P fi ^ m 0 oC
GUMBARIJA V VRTCU GUMBEK
DOLENJSKE TOPLICE - Otroci in starši vrtca Gumbek iz Dolenjskih Toplic so se v soboto, 14. junija, zbrali na športni gumbariji. Svoje športne sposobnosti so preizkušali v prenašanju vode, iskanju gumbov v bazenu z baloni, podiranju steklenic v hišici čarovnika Ujtata itd. Rdeča nit prireditve so bili pravi gumbi. Sodelovanje v delavnicah so popestrile nagrade, ki smo jih izbrali s pomočjo staršev, za kar se jim zah-valjujemo. Družini, ki je opravila vseh pet nalog, je vrtec Gumbek podelil diplomo športne družine.
ČISTILI SMO LAHINJO IN DOBLIČICO
V sredo, 11. junija, smo učenci sedmih razredov čistili reki Dobii-čico in Lahinjo ter njuno okolico. Z nami sta bila ves čas tudi ribiča, ki se že dolgo trudita, da bi bili reki čisti. Prva skupina je sežigala odpad-ke pri Flekovem mlinu, druga pa je čistila bregove Lahinje in Dobhcice. Dva učenca sta se v ribiški opremi podala tudi v reki. Čeprav smo bili utrujeni, smo bili hkrati veseli, da smo prispevali svoj delež k ohranitvi čiste narave.
IVANKA, IVANUŠIČ, 7,b OŠ Loka Črnomelj
ZAHVALA ZA RAČUNALNIK
Zelo meje presenetila novica, da bom od Lions kluba Novo mesto dobila računalnik. Resje prišel tisti nepozabni četrtek, ko me je računalnik čakal v šolski zbornici. Ob pomoči bratranca Igorja sem nanj že napisala nekaj besed. Za počitnice imam veliko načrtov ifi upam, da me ob računalniku bolezen ne bo preveč ovirala. Lions klubu Novo mesto se za računalnik in lepo srečanje prisrčno zahvaljujem.
ŽANA GAJIČ, 7.a Osnovna šola Center Novo mesto
OBISKALI SMO ŠKOCJANSKE JAME
Mali šolarji brežiškega vrtva Oblaček so ob koncu šole organizirali zaključni družinski izlet. Pod vodstvom vzgojiteljice Nevenke so
si v spremstvu staršev ogledali Škocjanske jame in Tehnični muzej Bistra. Večina je prvič videla to slovensko podzemlje in bila zato še toliko bolj očarana. Nato so se v lepem vremenu odpeljali na grad Bistra. Z zanimanjem so si ogledali razvoj naše obrti, še posebno pa lovski del in avtomobile. Zaključek je bil pri izviru Ljubljanice. Otroci so se veselo igrali, starši pa v miru pokramljali.
BORUT PEČEK
BREZPLAČNO KOPANJE ZA ODLIČNJAKE
ŠMARJEŠKE TOPLICE -Družba Krka Zdravilišča je ob koncu šolskega leta za odličnjake pripravila posebno darilo. Vsi osnovnošolci in srednješolci, ki so šolsko leto zaključili z odličnim uspehom, se bodo lahko v petek, 27. junija, brezplačno kopali v zunanjem bazenu v Šmarjeških Toplicah. Izkazati pa se bodo morali s spričevalom oziroma indeksom.
NAJBOLJŠI V ANGLEŠČINI IN NEMŠČINI
V četrtek, 12. junija, je bila v Lutkovnem gledališču v Ljubljani svečana podelitev nagrad najboljšim učencem osmih razredov v znanju angleškega in nemškega jezika. S področja Posavja, Bele krajine in Dolenjske sta se še posebej izkazala Matej Železnik, ki ga poučuje Staša Mirt na OS Krmelj in je dosegel 2. mesto na državnem tekmovanju v angleškem jeziku ter Urška Ramovš, učenka OŠ v Šentrupertu, ki si je delila 9. do 13. mesto v nemškem jeziku, poučuje jo Polonca Rugelj. Prireditev so popestrili dijaki Druge gimnazije iz Maribora z odlomki glasbenih prireditev, ki so jih pripravili v zadnjih letih.
Računalništvo navdušuje - Na osnovni šoli Mirana Jarca v Črnomlju smo pričeli v 6. razredu (na fotografiji) z uvajanjem računalništva v pouk matematike. Učenci smo se že ob prvih uvajalnih korakih pod vodstvom učiteljice Terezije Drogine navdušili nad računalništvom. Najbolj smo se ogreli za program “Cabri geometre”, ki je namenjen učenju geome-Vijskih konstrukcij.
ZAHVALA
Zvonovi žalostno pojo in bliža zadnje se slovo, k počitku ateta neso. od tam ga več nazaj ne bo.
Nebroj rož vaš grob krasi, okoli mnogo lučk gori, spokojno spite in mirno, saj trpljenja dosti je bilo.
V 83. letu je smrt iztrgala iz naše družine dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, strica in botra
FRANCA KRMCA
iz Osredka pri Škocjanu
V dnevih žalosti in trpljenja nismo bili sami. Zato se danes želimo zahvaliti vsem sorodnikom, številnim prijateljem in znancem, ki ste v teh težkih dneh bili z nami, nam s svojo prisotnostjo in izrečenim sožaljem pomagali, da smo lažje kljubovali žalosti, ki nas je obdajala. Dolžni smo se zahvaliti dr. Vizecu, sestri in patronažni sestri za nesebično pomoč. Nadalje CPZ, zboru DU Škocjan za pesmi,zapete gred domačo hišo in ob odprtem grobu, govorniku g. Čelesniku, g. kaplanu in g. župniku iz Smarjete za lepo opravljeni obred. Hvala vsem za darovane vence, cvetje in za sv. maše, sosedovim in vaščanom za pomoč, venec in organizacijo pogreba, sodelavcem IGD Krka za izrečeno sožalje in za denarno pomoč namesto venca. Nazadnje vsem, ki ste sočustvovali z nami in pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti,
prisrčna hvala.
V globoki žalosti: vsi njegovi Osredek, 16.6.1997
ZAKLJUČEK OTROŠKIH PEKARSKIH DELAVNIC - Dolenjske pekarne, d. d., sov četrtek, 12. junija, dopoldne pripravile živahen zaključek otroških pekarskih delavnic in natečaja za najboljšo risbo na temo kruh. Po uvodnem pozdravu direktorja Alojza Muhiča je bila podelitev nagrad za najboljše risbe - na natečaj jih je prispelo kar 450 - ki jih je izbrala komisija s predsednico, slikarko Jožico Medle iz Šentjerneja. Vsi trije prvo-nagrajenci - med otroki iz vrtcev je to Peter Štrbenec iz Ragovske, na nižji stopnji osnovne šole Uroš Strmec iz OŠ Trebnje in z višje stopnje Mateja Kolbezen iz OŠ Mirana Jarca Črnomelj - bodo s turistično agencijo Kompas obiskali Gardaland v Italiji. Podelili so tudi nekaj tolažilnih nagrad, kajti risbe mladih likovnikov v različnih tehnikah, ki so sedaj na ogled v avli Dolenjskih pekam, so s svojo izvirnostjo in domiselnostjo komisijo resnično navdušile. V kulturnem programu jeza veselo razpoloženje poskrbela folklorna skupina Kres z vodjo Marto Petrič. (Foto: L. Murn)
/ lj»; 		M	|	> $ l	g| i	■	M 1
		1	
iv/1 jtLfln - ivu jetanprt Mirni reci, v bližini avtoceste, stoji nova kapelica, ki jo je v nedeljo, 15. junija, blagoslovil domači župnik Andrej Šink. Kapelica stoji na zemlji Franca Hrastarja, kajti na bližnjem mestu so že leta 1902 sezidali kapelico, za kar se je po težki bolezni zaobljubila njegova mama. Leta 1958 so kapelico zarana ?r^,Je av*oces,e podrli. Novo, za katero je načrt izdelal in jo tudi sezi-dal Alojz Progar s Postaje, krasi stari kip sv. Marije ter ostale podobe, ki so jih hranili vseh 39 let. Obnovil jih je Janez Potočar iz Potočne vasi. Za kleparska dela je poskrbel Alojz Ajdič s Postaje, z delom pa se je izkazal tudi Jože Barbo z Malega Kala. (Foto: L. Murn)
ZAHVALA
Zaprte trudne so oči, spočite tuljave dlani, ostal boleč spomin bo nam, na katere mislil si vsak dan.
V 89. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, ded, praded ter brat in stric
FRANC
BREZOVAR
iz Hmeljčiča 14 pri Mirni Peči
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, za sv. maše in ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Prav lepo se zahvaljujemo sodelavcem Laboda Novo mesto, pevskemu zboru iz Šmihela za lepo zapete žalostinke, duhovniku pa za lepo opravljen obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala!
Vsi njegovi
z Malega Vrha pri Mirni Peči
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje, sveče, za sv. maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem, ki ste mu pomagali v težki bolezni.
Žalujoči: vsi njegovi
V 73. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ
KASTELIC
ZAHVALA
iz Stranske vasi 23 pri Noven\ mestu
Zahvaljujem^ se sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč in izraze sožalja ter pevcem, gasilcem, govorniku in gospodu župniku za opravljen obred.
Vsi njegovi
JOŽE
BRUNNER
V 83. letu starosti nas je zapustil
ZAHVALA
jz Kočevja 3 pri Črnomlju
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izraženo sožalje. Posebna zahvala dr. Macanu za nego na domu, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam in pevcem iz Doblič, g. Plutu za zaigrano Tišino, Društvu upokojencev in g. Maleriču za pogrebni obred.
Žalujoči: mož Miha in ostalo sorodstvo
V 79. letu starosti je umrla draga žena in teta
MILKA
VINSKI
ZAHVALA
Zakaj v devizah, če za tolarje dobite več?
V SKB banki lahko večje zneske v DEM prodate po srednjem tečaju Banke Slovenije In Jih vežete od 31 dni do enega leta In en dan, po fiksni obrestni meri z valutno klavzulo. Obresti so ugodne: od 3,7% do 6,0%, odvisno od dobe vezave. Po zapadlosti depozita vam bo banka prodala DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije.
m
SMIIAIKAIJ.
Podrobnejše informacije lahko dobite v vseh poslovalnicah SKB banke ali pa pokličite Zeleni telefon 0801515
Za Danes. In za Jutri.

e (068) 324-377 j
AVTOSERVIS MURN, s p.
Resslova 4, 8000 Novo mesto tel./fax: 068/24-791
CENTER ^ SUZUKI
I E* KRKk
KRKA, tovarna zdravil, d.d. NOVO MESTO
•	prodaja vozil	• ugodni krediti
•	rezer. deli in dodatna	T + 8,5%
oprema	• ugodni leasing
•	servis	* polog od 20% do 50%
NOVO: KARTICA ZAUPANJA
CABRIO	29.990 DEM
1000 DEM doplačila za trdo streho &ir:|||lLl||t^ll
CABRIO	19.990 DEM
Cabrio terenci po izjemno ugodni ceni. Omejena količina.
BALENO klima 1.3GL3V	21.990	DEM
1.3GL4V	22.990	DEM
WAGON	28.990	DEM
WAGON 4x4	31.990	DEM
Kredit 1 — 5 let T + 6%
Servisiramo tudi avtomobile ostalih znamk!

ZA VSE, KI MENIJO,
DA IMAJO PREMALO DENARJA
odločitev o nakupu - dobra ! izbira blaga - prava! cena - več kot ugodna !! denarja - premalo!! nakup neizvedjjiv, zelja ostaja !!!
S pomočjo M BANKE so cilji lažje dosegljivi in hitreje uresničljivi.
Različne oblike POSOJIL (gotovinske in namenske - tudi za nakup avtomobila) do pet let z izhodiščno obrestno mero T +7,5 odstotka.
nakup izvedljiv, želja se uresničuje H!
Poslovalnice:
Dunajska 107, Ljubljana, tel. 061 168 50 21 Nazorjeva 8, Ljubljana, tel. 061 125 42 35 Pristaniška 43/a, Koper, tel. 066 271 869 Slovenski trg 3, Ptuj, tel. 062 772 401
Agencije:
Slovenčeva 23, Ljubljana, tel. 061 168 34 41 Lapajnetova 45, Idrija, tel. 065 741 141 Tržaška 59, Postojna, tel. 067 24 201 Kerenčičev trg 4, Ormož, tel. 062 702 490 Partizanska 16, Gornja Radgona, tel. 069 61 834 Partizanska 1, Lenart, tel. 062 724 029
rm BANKA
♦ korak v pravo smer ♦
vabi k sodelovanju
DIPLOMIRANA INŽENIRJA ELEKTROTEHNIKE
a)	za delo na področju elektro vzdrževanja v farmacevtski proizvodnji
b)	za delo na področju strokovnega nadzora nad izvedbo elektroinstalacijskih del v službi za investicije
Od kandidatov pričakujemo: pod al
-	primerne delovne izkušnje
-	aktivno znanje angleškega jezika
-	poznavanje delovanja informacijskega računalniškega sistema
-	komunikativnost in smisel za delo z ljudmi.
PQd b)
-	izobrazbo elektro smeri - šibki tok
-	izkušnje s področja nadzora
-	strokovni izpit za delo na področju gradbeništva.
Novima sodelavcema nudimo dinamično in zanimivo delo, možnost strokovnega in osebnostnega razvoja, primerno plačo in urejene delovne pogoje.
Če ste prepričani, da je to izziv in priložnost za vas, v 8 dneh pošljite pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili v kadrovsko službo KRKE, Šmarješka cesta 6, 8000 Novo mesto, kjer lahko dobite dodatna pojasnila, tel. 312-568 in 312-672.
GASILSKO REŠEVALNI CENTER, p.o.
NOVO MESTO
Seidlova c. 29, 8000 Novo mesto
OBJAVLJA JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO ŠASIJE S KABINO TAM 130, KI BO 26.6.1997 OB 10. URI NA SEDEŽU ZAVODA, Seidlova cesta 29
1.	Predmet prodaje je šasija s kabino TM 130 T 11 B, leto izdelave 1990, za izklicno ceno 880.000,00 SIT.
2.	Šasija s kabino TAM 130 se proda po sistemu videno-kupljeno. Ogled je možen vsak dan do dražbe na sedežu zavoda.
3.	Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe. Dražitelj mora komisiji pred začetkom javne dražbe predložiti izpisek iz registra in pooblastilo, da je pravna oseba, oziroma potrdilo o državljanstvu RS, če je fizična oseba, ter potrdilo o plačilu varščine.
4.	Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe plačati varščino v višini 10 odst. objavljene izklicne cene na žiro račun prodajalca št. 52100-603-30965.
5.	Varščino v višini najmanj 10 odst. izklicne cene plačajo dražitelji najkasneje dva dni pred javno dražbo na žiro račun prodajalca s pripisom “Za javno dražbo".
6.	Uspelemu dražitelju bo varščina upoštevana v kupnini, ostalim pa bo vrnjena najkasneje v roku 3 dni brez obresti.
7.	Pogodba z uspešnim dražiteljem bo sklenjena v 3 dneh po končani javni dražbi. Če uspeli dražitelj ne bo sklenil pogodbe v roku 3 dni, bo plačana varščina zadržana.
8.	Rok za plačilo kupnine je 30 dni po sklenitvi pogodbe.
9.	Prometni davek na promet nepremičnin ter druge dajatve in stroške prenosa lastništva plača kupec.
10.	Za morebitne dodatne informacije v zvezi s tem razpisom se obrnite na Gasilsko reševalni center Novo mesto, Seidlova cesta 29, telefon 068/324-145.
f
TRGOVINA
PREDNAROČILA
ZA
OSNOVNOŠOLSKE UČBENIKE SPREJEMAMO . DO
17.1997
\
/
PRENAVLJAMO STANOVANJSKI OBJEKT KOČEVARJEVA 10 v Bršljinu v Novem mestu.
NAPRODAJ SO:
•	garsonjere (19m2)
•	enosobna stanovanja (4Cru2)
•	dvosobna stanovanja (60,50m2 in 54,50m2)
Dodatne informacije
so kupcem na voljo na sedežu podjetja ali po
tel. 068/323-171,322-970
I PIAVA LAGUNA I

POČITNICE V POREČU so nekaj posebnega, so doživetje!
Posebej pa l/as želimo informirati o posebnostih letošnje ponudbe za termin do 4.7.1997.
Vse apartmaje Astra, Citadela in Laguna park smo opremili s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase! Dnevna najemnina apartmaja že od 53 DEM!
Dobrodošli v avtokampih Zelena laguna, Bijela Uvala in Naturist v centru Ulika. V vseh so bazeni, rekonstruirane in nove sanitarije, urejene plaže, pristanišča za čolne, športni centri, marketi in še marsikaj,
Pričakujejo Vas rekonstruirani in popolnoma obnovljeni hoteli Laguna park (klimatiziran v celoti), Plavi in Zorna (klimatizirani dnevni prostori) s TV sprejemniki, direktnimi telefoni in sušilci za lase.
Cene polpenziona do osebi na dan že od 51 DEM!
V	hotelih B kategorije: Delfinu, Galebu, Istri in Lili so cene polpenziona do osebi dnevno maniše od lanskih: že od 35 DEM!
V	vseh hotelih so vam za zajtrk in večerjo na voljo
samopostrežne bufet restavracije!
POLEG VSEGA NUDIMO ZNATNE POPUSTE ZA OTROKE!
Turistična taksa je 2,20 DEM po osebi na dan! Otroci do 12 let ie ne plačajo, od 12-18 let pa samo 50%.
INFORMACIJE PRI AGENCIJI VAŠEGA ZAUPANJA ALI PA PRI
PLAVA LAGUNA, MARKETING, POREČ tel.: 00385/52/410-101 fax: 00385/52/451-044
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA PLAČILNI PROMET PODRUŽNICA NOVO MESTO Kandijska 21, Novo mesto
objavlja JAVNO DRAŽBO
za prodajo specialnega tovornega vozila CIMOS C15D, leto izdelave 1991, moč motorja 044 W, prevoženih 15.000 km, z izklicno ceno 490.000 SIT.
Javna dražba bo 26.6.1997 ob 8. uri na parkirnem prostoru Agencije RS za plačilni promet Podružnice Novo mesto, Kandijska 21, v Novem mestu.
Na javni dražbi lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe, ki pred začetkom dražbe predložijo veljavno pooblastilo in overjen izpisek iz sodnega registra. Vsak ponudnik mora pred dražbo predložiti dokazilo o plačani varščini v višini 10% izklicne cene na račun Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, Podružnice Novo mesto, št. 52100-609-63085, ki bo uspešnemu dražitelju vračunana v kupnino, ostalim udeležencem pa brez obresti vrnjena v treh delovnih dneh po končani dražbi.
Uspeli dražitelj je dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po zaključeni javni dražbi, sicer se šteje, da je od nakupa odstopil in ni upravičen do vračila varščine.
Vozilo, ki je na ogled na sedežu Agencije Republike Slovenije za plačilni promet, Podružnice Novo mesto, je naprodaj po načelu videno-kupljeno. Prevzem vozila in prenos lastninske pravice bo mogoč takoj po plačilu celotne kupnine, katero je potrebno plačati v 8 dneh po sklenitvi pogodbe. Prometni davek ter druge stroške prenosa lastništva plača kupec.
Podrobnejše informacije in dogovor za ogled opreme so na voljo po tel. 068/321-841.
ZAHVALA
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustila naša mama, babica, prababica in praprababica
ANA SUSA
s Cerovca pri Trebelnem
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom s Cerovca in Kranja za vso pomoč in izraze sožalja. Posebna zahvala Gorenčevim, Krevsovim in Draganovim. Hvala tudi g. župniku in pevcem za lep obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 89. letu starosti nas je zapustila skrbna mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta
MARIJA
LUZAR
Gabrje, K studencu 4
V Zajčevem domu je praznina, v srcih bolečina.
V 89. letu nas je zapustila
MARIJA
MIRTIČ
Zajčeva Micka
iz Dolnjega Kota pri Dvoru
Vsem, ki ste bili v teh dneh z nami, iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Jožefa in Vera z družino in vsi, ki smo jo imeli radi
V SPOMIN
Zakaj nihče ne ve. zakaj življenje je končano, zakaj je vse zaklenjeno, zakaj v domu je praznina?
Zaman te iščejo solzne oči, tebe, Boris, od nikoder ni.
19. junija sta minili dve žalostni leti, odkar nas je zapustil
Hvala vsem, ki se ga spominjate ter postojite ob njegovem preranem grobu.
Žalujoči: vsi njegovi
BORIS
ANŽUR
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
ALOJZA
GRABRIJANA
iz Črnomlja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in za spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala gospodu župniku za poslovilni obred in nekdanji sodelavki za poslovilni govor, pevcem in izvajalcu Tišine. Zahvaljujemo se tudi zdravnikom ZD Črnomelj, posebej njegovemu osebnemu zdravniku in drugemu osebju, ki so pokojnemu pomagali in skrbeli za njegovo zdravje. Vsem še enkrat hvala!
Njegovi najdražji
ZAHVALA
V 88. letu starosti nas je zapustil naš dragi ate, stari ate, stric in svak
STANKO MALNARIČ
iz Vavpče vasi pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste nam izrazili sožalje, pokojnemu podarili cvetje in sveče ter ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala govornikoma, pevcem, izvajalcu Tišine, G D Semič, borcem, upokojencem, OŠ Semič, Pošti Semič, g. kaplanu in g. pogrebniku.
Žalujoči: vsi njegovi
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so pokojni darovali cvetje in sveče ter se v tako velikem številu poslovili od nje in jo spremili na zadnji poti. Hvala sodelavcem kolektivov Adria Mobil in MKZ Krka Hladilnica Cikava. Lepa hvala kaplanu, govornici ge. Anici Korasa, pevcem in Pogrebnemu zavodu Oklešen. Hvala vsem, ki so našo mamo obiskovali v času njene bolezni.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi našega ljubega moža, atija, starega ata, zeta in tasta
ŽIVKA TABORINA
iz Leskovca
se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja gospodom Branku Jarcu, Marjanu Urbanču in Dragu Hrvatiču za nesebično pomoč pri reševanju nastalih težav, podjetju Kostak, predvsem njegovim najožjim sodelavcem ter gospodu Janku Hrovatu za ganljive besede ob odprtem grobu. Prav tako lepa hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste našega dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Niti zbogom nisi rekla niti roke nam podala, smrt te vzeta je prerano, a v srcih naših boš ostala.
Sporočamo žalostno vest, daje v 45. letu umrla naša najdražja in najljubša žena, mamica, hčerka in sestra
MILKA
LOJNA
roj. Prosen
iz Zagreba
Od pokojnice smo se poslovili na Mirogoju v Zagrebu v torek, 10. junija 1997. Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče, za darovane svete maše in za udeležbo na pogrebu v Zagrebu. Prisrčna hvala vaščanom Dolenjih Kamene za denarno pomoč.
Žalujoči: mož Vlado, hčerka Melita, sin Renato, mama Rozalija, brat Janez s hčerkama in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil mož, oče, stric, brat, dedek in pradedek
AVGUST
MURN
iz Obrha 12
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam nesebično stali ob strani, nam izrazili sožalje, pokojniku darovali cvetje, sveče in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V	70. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama,
stara mama, tašča, sestra, teta in svakinja
MARIJA JOŽEFA GOLE
Veliki Kal 13
V	dneh, ko je težko dojeti, daje ni več med nami, se z bolečino v srcu iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Hvala vam za darovano cvetje, sveče, svete maše, za izrečene besede sožalja in tolažbe, za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna hvala vaščanom, kolektivu Krka Novoterm, kolektivu OŠ Bršljin, ekipi PGD Mirna Peč, g. župniku za opravljen obred, govorniku za besede slovesa,-Ceprav beseda hvala ni dovolj, da bi lahko izrazili hvaležnost, vsem in vsakomur posebej še enkrat hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
V 59. letu starosti nas je zapustila draga žena, mama, stara mama, snaha, sestra, hčerka, teta in tašča
AMALIJA
ŠLEJKOVEC
z Malega Slatnika 23
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni podarili cvetje in sveče, darovali za sv. maše ter našo drago pospremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice in Kliničnega centra, patronažni sestri Marici, g. župniku za lepo opravljen obred in pevskemu zboru za zapete žalostinke.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA		
na tleh bi posteljo svojo imet. *W'wKm	če bog bi ne ustvaril mizarja...		OSMRTNICA
J	...	V 58. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož, oče in ata		V 67. letu starosti je umrla naša upokojena sodelavka iz SEKTORJA LOGISTIKE IN NABAVE
MARJAN KOVAČ		SLAVKA ŠKRUBEJ
mizar iz Bršljina		iz Westrove ul. 44, Novo mesto
Lepa hvala vsem, ki ste ga imeli radi, mu stali ob strani in ga pospremili na zadnji poti. Najlepša hvala osebju Internega oddelka bolnišnice v Novem mestu, posebno višji medicinski sestri		Od pokojnice smo se poslovili v torek, 17. junija 1997, na pokopališču v Šmihelu. Ostala nam bo v lepem spominu.
Amaliji Jurekovič Burger in dr. Rafaelu Kapšu. Hvala tudi predsedniku OOZ Ivanu Kranjcu, pevcem ter g. proštu Jožefu Lapu za lepo opravljen obred.		Delavci in upokojenci Krke, tovarne zdravil, Novo mesto
Vsi njegovi		
TA TEDEN WAS IMM/k
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ZENITNE PONUDBE - ZlVALI
tedenski koledar
Četrtek, 19. junija • Julijana Petek, 20. junija - Silverjj Sobota, 21. junija - Alojz Nedelja, 22. junija - Ahac Ponedeljek, 23. junija - Kresnica Torek, 24. junija - Janez Sreda, 25. junija - dan državnosti
LUNINE MENE 20. junija ob 21.09 - ščip
kino
BREŽICE: Od 19. do 21.6. (ob 19. uri), 22.6. (ob 19. in 21. uri) ter 23.6. (ob 21. uri) kriminalni film Svetnik. Od 19. do21.6. (ob 21. uri) ljubezenska drama Angleški pacient. 25.6. (ob 19. in 21. uri) kriminalni film Usodni nagon.
ČRNOMELJ: 20.6. (ob 21. uri) in 21.6. (ob 19. in 22. uri) ljubezenska drama
Angleški pacient. 22.6. (ob 19. in 21. uri) film Dantejev vrh.
DOBREPOLJE: 22.6. (ob 15. uri in 20.30) ameriški kriminalni film Prikazen in senca.
GROSUPLJE: 20.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Prikazen in senca.
KOSTANJEVICA: 21.6. (ob 20. uri) ljubezenska drama Romeo in Julija. 22.6. (ob 20. uri) komedija Mestna pravljica.
KRŠKO: 20.6. (ob 20. uri) in 22.6. (ob 18. uri) komedija Zverine. 24.6. (ob 20.30) kriminalni film Svetnik.
METLIKA: 20.6. (ob 19. in 21. uri) film Dantejev vrh. 22.6. (ob 19. in 22. uri) ljubezenska drama Angleški pacient.
NOVO MESTO: Od 19. do 25.6. (ob 19. in 21. uri) komedija Ti lažnjivec.
RIBNICA: 21.6. (ob 22. uri) ameriški kriminalni film Prikazen in senca.
ŠENTJERNEJ: 20.6. (ob 18. uri) ljubezenska drama Romeo in Julija. 20.6. (ob 20. uri) komedija Mestna pravljica.
VELIKE LAŠČE: 21.6. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Prikazen in senca.
film %
- METRO, akcija (ZDA, 1997, 115 minut, režija: Thomas Carter)
Orkaduš, tale Metro, spet ena mnogo prej ne kot hvaležna tema, in to prav v obeh pomenih, tema kot naslov ali ideja neke (filmske) vsebine, tema kot v nočeh brez luninega sija. Ko v temni kinodvorani gledaš Metro, se po platnu vleče nekaj tako hudo prozornega, da vidiš samo črno. Človek skoraj spregleda celo Eddija Murphyja. Pa naredimo še en goljufiv anagram, iz METROja vržemo R, premečemo črke in spet dobimo le TEMO. Tema kot naslov, recimo. No, po drugi strani pa je problem enak kot pri zadnjem recenziran-cu Svetniku: Metro je pač čisto navadna akcijska kriminalka, ki bi bila rada tudi malo trilerja, lepo zapakirana in okrancljana z vsemi akcijskimi atributi. In nič več. Pa saj več niti noče. Je natanko to, kar je, film brez velikih ambicij. Nekaj, kar se da pogledati. In če dobiš občutek, da te nihče noče prepričati o čem dru-
gem, da film prehudo ne blefira, potem mu težko zameriš očitno obrtniško instantnost in konfek-cionizem.
Gre torej za izdelek, vemo narejen po že stokrat preverjenih matricah, čisto solidno posnet, krasni avti in lokacije, dobra bej-ba s še boljšim stanovanjem plus daljša akcija na drvečem metroju, ki po ulicah San Francisca pred seboj ruši vse, ustavi pa ga lahko le Eddie. Eddie je namreč super policaj, “skulirani "pogajalec, detektivska zvezda. Ko mu ekspertni ropar diamantov ubije prijatelja, si na pleča naloži krivdo in zlobo jadrno ulovi; potem ta iz pripora naroči umor Ed-dijeve mačke, s katero pravkar obnavlja staro ljubezen, ne “ra-ta”, Eddie znori, oni pobegne iz zapora, ugrabi mačko in hoče nazaj svojih 10 milijonov zelenja vrednih diamantov. In veliki finale. Niti enkrat vas ne vrže s stola. Film je tako zelo ekološki, saj z napetostjo varčuje tako močno, da ne bi napojil niti najbolj varčnih gospodinjskih aparatov.
Eddie Murphy se je po povratku na sceno s Trčenim profesorjem spet poskusil v svojem prvotnem žanru, posnel pa je le repliko Policajev iz Beverly Hillsa ter 48 ur njegovih prvih uspešnic.
TOMAŽ BRATOŽ
£
Ministrstvo za promet In zveze, Oddelek za cestni promet, obvešča prevoznike za mednarodni prevoz stvari in oseb, da je Oddelek za cestni promet preseljen na novo lokacijo, v Langusovo ulico 4 v Ljubljani.
Delitev dovolilnic za mednarodni prevoz stvari bo od 16.6. dalje potekala v pritličju stavbe na novi lokaciji.
Delitev dovolilnic in potniških spremnic za prevoz oseb bo potekala po dogovorjenem urniku, prav tako na novi lokaciji.
GORJANCI - GOSPODIČNA
Prodamo počitniško-gostinski objekt na atraktivni izletniški lokaciji. Objekt v več etažah meri 237 m2, stavbišče s funkcionalnim zemljiščem pa 947 m2.
Informacije:	REAL, d.o.o., Novo mesto
Kočevarjeva 2 tel.: 068/323-786 ali 324-455
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorniurednik), AndrejBartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jotica Domiž, Breda Dušič Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob (etnkih. Cena posamezne Številke 190 tolarjev; naročnina za I. polletje 4.940 tolarjev, za upokojence 4.446 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 19.760 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: /cm r stolpcu za ekonomske oglase 2.700 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.200 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.700 tolarjev za I cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52IO0-603-3O624. Devizni račun: 52100-620-I07-970-27620-4405I9 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.

n n d d t n
U U 1 K I U
-
Banka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
bela tehnika
PRALNI STROJ Gorenje, ugodno prodam. * (068)324-440, popoldne.
6354
HLADILNIK s skrinjo 501, barvni TV in knjige za 7. razred OŠ prodam. * (068)45-268, popoldne.	6377
čestitke
V NEDELJO, 22.6.1997, bo praznovala rojstni dan naša draga mama, tašča, babica in prababica ANICA TEKSTOR z Malega Slatnika. Ob tvoji 80-letnici ti čestitamo in želimo zdravja in dobrega počutja med nami. Ozri se okoli sebe in videla boš, da še sije sonce in daje toploto, tako kot si ti dajala toploto vsem, posebno vnukom, ko sijih pazila in se veselila z njimi. Tvoja pravnuka David in Felix pa ti za praznik pošiljata 80 poljubčkov.	6272
kmetijski stroji
KOMBAJN FAHR M 922, starejši traktor, 28 KM, ter silokombajn SK 80 S prodam. * (068)76-334.	6201
SAMONAKLADALKO CLASS, 19 m3, in 10 m3 brezovih drv prodam. ® (068)68-034.	6212
KOSILNICO FIGARGO, širina kose 130 cm, zelo ugodno prodam ali menjam za obračalnik pajek. * (0601)85-189.
PAJKA FAHR.4vretena,3,60m,prodam. ® (0608)59-441.	6222
KLINASTE BRANE, posnemalnik za sladko smetano in peč na svetilni petrolej prodam. * (068)76-051.	6234
GLAVO za mozničenje, 26 vreten, brane oz. predsetvenik prodam. 9 (068) 78-527.	6235
MEŠALEC za seno SIP 220 in črno-belega bikca, starega 10 dni, prodam. ® (068)44-650.	6245
FREZO MUTA, 8 KM. s priključki, prodam. Anita Lumpet, Ivanja vas 10, Mirna peč.	6264
OBRAČALNIK, tračni, SIP Maraton 140 B za BCS kosilnice prodam za 200 DEM. ® (0608)77-114.	6311
NERABLJENO motorno škropilnico Panonija prodam 9 (068)65-210. 6313 ŽITNI KOMBAJN diesel prodam ali menjam za traktor. ® (068)30-053.
SAMONAKLADALKO SIP, 20 m3, še nerabljeno, prodam za 100.000 SIT ceneje kot v trgovini. ® (068)68-209.	6351
ŽITNI KOMBAJN, tip Novi Oland, z adapterjem za koruzo, prodam za 9.000 DEM. ® (0608)51-094.	6355
KOMBAJN KLAS in betonske stebričke z roko zelo ugodno prodam. ® (068)73-293.	6402
kupim
LESENO HIŠO, brunarico, lahko je že sestavljena, lahko tudi v malo večji izmeri, kupim. ® (068)79-763 ali (0609) 621-512.	6217
PARCELO za gradnjo hiše v okolici Novega mesta kupim. ® (068)28-569.
NSU PRINZ 100 ali 1200, solidno ohranjen, kupim. ® (065)89-741. 6250 KUPIM več bikcev, starih 10 dni. ® (068)73-227.	6267
RABLJENE UČBENIKE za 8. razred kupim. ® (068)27-686, od 20. do 21. ure.
6270
V	OKOLICI Novega mesta ali Semiča kupim bivalni vikend. ® (068)21-853.
6305
STARINE KUPIM: pohištvo, slike, kovance, knjige, ure, razglednice ter ostalo ® (0608)67-333 .	6306
LADO SAMARO, karavan, 5 V, ali Rivo kupim takoj. Gotovinsko plačilo. ® (061)1263-400 ali (0609)614-484.
6316
V	VINJEM VRHU kupim vinograd z.
dotrajano zidanico. V račun dam 1 ha njive. * (068)42-527 .	6361
TELIČKA, starega 10 dni, kupim. ® (068)41-045 .	6370
BUKOVA in gabrova drva v Beli krajini kupim. ® (068)58-213, zvečer. 6379 JUGO 55,55 Koral ali 60, letnik 1990, garažiran, nekaramboliran, ohranjen, kupim. ® (068)49-260.	6395
ZAZIDLJIVO PARCELO ali starejšo hišo, min. 12 a, v Novem mestu ali bližnji okolici, do 60.000 DEM, kupim. ® (068)325-194.	6423
motorna vozila
GOLF JXD, letnik 1988, bele barve, prodam. Boris Kolegar, Dolenje Polje II, Straža.	6204
VOLVO 340 GL, letnik 1987, 87000 km, ter zapravljivček samček prodam. ® 8068)81-322.	6205
GOLF GL 1,3, letnik 1991, rdeče kovinske barve, dodatna oprema, lepo ohganjen, prodam. ® (068)42-768.
6206
JUGO KORAL 45, letnik 1990, rdeč, lepo ohranjen, nove gume, 44.000 km, registriran do 5/98, prodam. ® (0608) 84-313.	6208
TOMOS COLIBR1, star 3 leta, nov zadnji del, in izpušne cevi za Golf JX prodam. ® (068)64-231.	6209
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1987, prevoženih 92.000 km, registriran do 2/98, prodam. ® (068)49-433, po 19. uri.
6210
LADO SAMARO 1300 S, 5 V, 23.000 km, bele barve, kot novo, garažirano, servisna knjižica, veliko dodatne barve, prodam. Dušan Beršič, Štrekljevec 3, Semič.	6211
R 19 GTS, letnik 1991, odlično ohranjen, prodam. ® (068189-009	6220
Z 101, Jugo Skala 55, letnik 1989. prodam. ® (068)84-017, zvečer. 6224 JUGO KORAL 45, letnik 1989, registriran do 5/98, prodam za 1500 DEM. ® (068)24-870.	6226
HYUNDAI PONY, letnik 1990. registriran prvič 1.8.1991, drugi lastnik, 54.000 km, prodam. ® (068)73-122.
6231
NISSAN MAXIMA limuzina, 3000 ccm, 45.000 km, prodam. ® (068)24-420 in (068)24-421.	6232
LADO KARAVAN 1500, letnik 1993, zelo dobro ohranjeno, prodam. ® (068) 85-645.	6249
126 P, 4/87, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. ® (068)21-529.	6251
R 5 CAMPUS, letnik 1991, temno sive kovinske barve, 5 V, registriran do 11/97, nove gume, odlično ohranjen, prodam. -»(068)42-395.	6259
Naročilnica za brezplačni mali oglas v Dolenjskem listu (za naročnike, samo enkrat na mesec)
vsebina oglasa (do 15 besed)
Imi-in priimek: .............................
Ulica in kraj:	. . ............................
Pošla: ........................................
Naročniška številka:	.............. Podpis:
Datum:.......................
ŠKODO PICK UP LX, kamionet fur-gon, 11.000 km, ugodno prodam. ® (068)321-691.	6260
GOLF JXD, 12/89, rdeče barve,
110.000	km, zelo lepo ogranjen, dodatno
opremljem, prodam za 9.300 DEM. ® (068)65-640.	6266
JUGO 45, letnik 1989/90,60.000 km, registriran do 11/97, rdeč, prva lastnica, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068) 25-817.	6275
FORD FIESTO 1,4, črne barve, prodam. ® (068)342-490, 25-462, 341-200.
VISO 11 RE, letnik 1986, prodam za 2.800 DEM. ® (068)57-620.	6281
GOLF 1,6 D, letnik 12/85, dobro vzdrževan, prodam za 5.800 DEM. ® (068)322-022.	6292
Z 101, 12/83, registriran do 3/98, CZ, druga lastnica, 127.950 km, prodam. ® (068)44-113.	6298
126 P,'letnik 1988, registriran do 6/98, rdeč, ohranjen, prodam ali menjam za Jugo 45, od 1989 leta dalje. ® (068)26-'650.	6308
VVV POLO 60 i, 12/95, kovinske rdeče barve, 3 V, deljinsko centralno zaklepanje, servisna knjižica, prodam. ® (068) 325-884.	6310
JUGO 55, letnik 1990, prodam za 3.500 DEM. ® (068)25-895.	6318
OPEL KADETT SOLZA, karamboli-ran, letnik 1986, prodam. Avto je registriran in vozen. S (0609)627-661. 6319 JUGO 45 KORAL, letnik 1991, registriran do 4/98, sive barve, prodam. ® (068)47-411.	6321
ZASTAVO 750, letnik 1985, na novo registrirano, prodam. ® (068)323-281.
6325
R 14, dobro ohranjen, 48.000 km, prvi lastnik, in novo izpušno cev za golfa, starejši letnik, prodam. ® (068)21-165.
6327
JUGO KORAL 45,1. 89, prodam. ® (068)26-669.
Z 750, letnik 1985, dobro ohranjeno, registrirano do 6/98, prodam. ® (068) 78-195.	6329
JUGO 55, letnik 1987, modre barve,
70.000	km, prodam. ® (068)324-354.
6330
TOYOTO COROLLA 1,3 DX, letnik 1986, prodam ali menjam. ® (068)342-174, popoldan.	6332
GOLF, letnik 1985/86, v dobrem stanju, prodam. ® (068)76-545.	6333
LADO SAMARO 1300, letnik 1989, prvi lastnik, nikoli poškodovana, 60.000 km, vredna ogleda, prodam. ® (068)83-131.	6337
R 19 1.9 D, letnik 1995, zelo dobro ohranjen, prodam. ® (068)66-000.
6340
FELICIJO GLX, letnik 1995/96, prodam ali menjam. ® (068)23-750.	6342
R 5 CAMPUS, letnik 1992, in R 4, letnik 1991, prodam. ® (068)73-498. 6343 ZASTAVO 640 AN, letnik 1979, prvi lastnik, ohranjen, ugodno prodam. ® (068)57-739.	6345
SUZUKI MARUTTI, letnik 1991, srebrno siv, prodam. ® (068)23-178, po 16. uri.	6346
FORD SIERO 1,6. letnik 1988/89, registriran do 5/98, ugodno prodam. S (068M5-041.	6347
JUGO 55 SKALA, letnik 1990, svetlo rdeč, 98.000 km, registriran do 4/98, prodam. S (068)49-228, po 18. uri.
6352
R 5 CAMPUS, 12/89, 5 V, kovinske modre barve, 100.000 km, prodam za 5000 DEM. * (068)50-128.	6353
RENAULT EXPRES DIESEL, letnik 1995, ugodno prodam. ® (068)341-627.
6359
GOLF JXD, letnik 1987, registriran do 5/98, rdeč, prodam. ® (068)84-180.
6362
MITSUBISHI COLT, letnik 1991, prva registracija 1993, turkizno zelen, registriran do 3/98, ugodno prodam. ® (0609)628-851.	6363
R 9 GTD, letnik 1989, registriran do 8/97, bele barve, lepo ohranjen, ugodno prodam. ® (068)42-707.	6364
ŠKODO GLX, letnik 1994, rdeče barve, 43.000 km, prodam. ® (068)325-630, zvečer.	6365
GOLF BENCIN 1,3, letnik 1988, registriran do 4/98, nemški, 5 prestav, kovinsko siv, prodam. ® (068)52-246, popoldne.	6366
GOLF D, 12/88, prva barva, prodam. ®(068)73-766.	6367
GOLF JXD, letnik 1985/86, 110.000 km, rdeče barve, registriran do 11/97, lepo ohranjen, prodam za 5.700 DEM. ® (0609)627-537.	6371
OPEL ASCONA 1.3, letnik 1986, kot nov, prva barva, in hrastove plohe 7 m3, 5 cm, češnja 1 m3, 5 cm, prodam. Les je eno leto star. ® (068)73-580.	6372
R 4, letnik 1986, in motor za R 4, letnik 1986, prodam. W (068)52-508.	6375
R 5 CAMPUS, letnik 1990, registriran do 6/98, 5 V, prodam. ® (068)42-115.
6376
R 5 CAMPUS PLUS, letnik 1992, dobro ohranjen, prodam. ® (068)322-811.
6380
MOPED TOMOS APN 6, dobro ohranjen, prodam. ® (068)42-303.
6385
LADO SAMARO, letnik 9/93, prodam. ® (068)83-421.	6386
JUGO 55, letnik 1989, registriran do 6/98, prodam za 2.800 DEM. ® (0608) 71-516.	6389
NISSAN SUNNV 1.4 SLX, 6/94, odlično ohranjen, 53.000 km, in otroško gorsko kolo prodam. ® (068)22-416.
6390
R 5 CAMPUS PLU, letnik 1993, registriran do 3.12.1997, prodam. ® (068)26-424, po 20. uri.	6393
FIAT 126 P, letnik 9/90, 40.000 km, prva lastnica, prodam. ® (068)325-590, po 16. uri.	6394
JUGO KORAL 55, letnik 1990, barva višnje, registriran do 5/98, lepo ohranjen, alu platišča, radio, prodam. ® (068)50-558.	6396
FORD CAPRI, letnik 1980, 6 V, 2.3, na novo registriran, prebarvan, radio, atraktivnega videza, prodam. ® (068)75-567.	6399
GOLF JXD, letnik 1987, registriran celo leto, bel, garažiran, vzdrževan,
128.000	km, prodam. ® (068)73-331.
6401
Z 101 GTL 55,11/86, obnovljena, bela, registrirana do 11/97, prodam. ® (068)325-530, popoldne.	6403
OPEL KADETT 1,4 i, model solza, letnik 1990, 80.000 km, registriran do 2/98, prodam. Ana Kastrevc, Trg 14, Mirna Peč.	6404
FIAT UNO 45 S FIRE, letnik 1988/89, registriran celo leto, prodam. ® (068)24-365.	6407
FIAT UNO 60 S, letnik 12/86, registriran celo leto, vreden ogleda, prodam. ® (068)84-144 .	6408
Z 101, letnik 6/86, neregistrirano, v voznem stanju, prodam za 400 DEM. ® (068)73-306.	6409
GOLF JXD, letnik 1989, registriran do konca oktobra , odlično ohranjen, kovinske barve, prodam. ® (0608)74-042.	6412
GOLF II CLD 1,6, letnik 1991, prvi lastnik, servisna knjižica, odlično ohranjen, prodam. ® (0608)21-777.	6414
R 5 CAMPUS, letnik 1994, registriran do 1/98, prvi lastnik, 3 V, ohranjen, prodam. ®(0608)78-030.	6415
R 4, letnik 1990, registriran do 12/97, in R 4. letnik 1986, drugi lastnik, prodam. ®(0608)80-523.	6417
R 19, letnik 1992, in R 5, letnik 1990, prodam. ® (068)75-180.	6422
JUGO 45 KORAL, letnik 1990,60.000 km, registriran do 8/97, prodam. ® (068)21-596.	6426
R 5 CAMPUS, letnik 1991, reg. do maja 1998, rdeč. 5 vrat, prevoženih 44.000 km. Cena 6.000 DEM. w (068)75-334.
R 4, letnik 1991, reg. do novembra 1997, prevoženih 62.000 km, prodam. ® (068)75-334.
obvestila
TENDE, lamelne zavese, aluminijaste rolete nudimo po konkurenčnih cenah. Na zalogi tudi aluminijaste rolete za garažna vrata. ® (061)651-247.	5930
BARVAMO FASADE, strešne opaže in opravljamo vsa pleskarska dela. ® (068)28-555.	6233
NIK Avto šola, parketarstvo. Pravi naslov, če želite poceni vozniški izpit ali kvalitetno položen parket! ® (068)26-687.	J	6348
pohištvo
FRANCOSKO POSTELJO, malo rabljeno, zelo lepo ohranjeno, prodam za
50.000	SIT. ® (0608)82-387.	6238
SEDEŽNO GARNITURO, dva fotelja in raztegljiv kavč ter balkonsko ograjo, 4 m, poceni prodam. S (068)67-246.
6241
FRANCOSKO POSTELJO, hrastov klasični parket, 24 m2, in dirkalno kolo prodam. ® (068)85-983.	6282
DVE ŽELEZNI POSTELJI in električni bojler 801,skoraj nov, prodam. ® (068)323-288.	6287
PRODAJAMO in kupujemo rabljeno stanovanjsko opremo. ® (068)325-523 ali (061)33-94-54.	6328
posest
HIŠO za rušenje, elektrika, voda, 5000 m2 zemljišča, telefon, asfalt, v Senovem, zamenjam za vikend hišico, lahko brunarico, do 25.000 DEM. ® (0608)41-211.
6200
HIŠO z veliko zemlje ob glavni cesti Novo mesto-Metlika prodam. ® (068) 59-634.	6207
ENOSTANOVANJSKO HIŠO s CK na olje, opremljeno, na lepi legi v Ajnžah
3,	Brestanica, prodam. Poleg je večja ga-
raža, vse skupaj pa meri 514 m2. ® (0608)21-885.	6218
VINOGRAD, sama cepljenka, elektrika in asfalt do parcele, blizu Novega mesta, prodam. ® (061)662-392.	6230
ZDOLE nad Krškim: prodam hišo v
4.	ali 5. gradbeni fazi, sončna posest 6000 m2, faza 200 m2, in zidanico s prešo prodam za 60.000 DEM. * (0609)644-064.
6271
TREBNJE-ROŽENBERK! Prodam nedokončano stanovanjsko hišo, primerno tudi za vikend. Vseljiva, neizdelana madsarda, na manjši parceli. Cena 69.000 DEM. Terca, d.o.o., ®(068)45-670 ali (0609)644-144.	6279
V OKOLICI Trebnjega prodam ali dam v najem vikend. ® (061)800-520.
6289
HIŠO NA ČATEŽU pri Brežicah, Ča-težka ul. 39, prodam. ® (0608)64-371, po 19. uri.	6382
ŽUPELEVEC! Odlično parcelo, 1600 m2, z vso lokacijsko dokumentacijo za hišo 17 x 15 m, pritličje poslovna dejavnost, prodam. ® (068)322-407.	6383
VIKEND in gozd ob Radulji pri Trebelnem prodam. ® (0601)22-231. 6387 PONIKVE PRI TREBNJEM! Prodam zazidljivo parcelo 2.100 m2. ® (068)44-200.	6388
TRAVNIK in njivo prodam. Možna gradnja vikenda, saj je ob Kolpi. ® (068)30-229, zvečer.	6406
prodam
BELO in rdeče vino ugodno prodam. ® (0608)43-034.	6202
800 I VINA šmarnico in prašiče 100—120 kg prodam. ® (068)85-880.
RDEČE VINO, mešano, cepljeno, in šmarnico, na Dol. Sušicah pri Dolenjskih Toplicah prodam. ® (068)65-009. 6203 2 M3 suhih borovih plohov prodam. ® (068)24-792.	6215
BRAKO PRIKOLICO prodam za
45.000	SIT in nov hladilnik Gorenje za
35.000	SIT. ® (068)44-594, po 18. uri.
«	6225
NOV vzidljiv štedilnik na drva in elektriko prodam. ® (068)85-964.	6236
8 M kalanih bukovih drv prodam. ® (068)27-273.	6237
RDEČE IN BELO VINO prodam. * (068)45-448.	6239
SOBNI zaprt kamin, nov (45 x 65 x 140), prodam. ® (068)26-198.	6242
ŠTANCE 160, 100, 63 IN 45 T pro-dam. ® (062)608-154, dopoldne ali (062)685-258, popoldne do 18. ure.
6252
RABLJENO frizersko opremo prodam. ® (068)81-762, zvečer ali (068)325-565.	6253
KOTEL ZA ŽGANJEKUHO 80, nov, in 2 m3 suhih smrekovih desk prodam. ® (068)28-888.	6258
KAMEN za oblaganje, siv, prodam. ® (068)42-534.	6263
MOTORNO škropilnico za trtje, 100 1, na dveh kolesih, prodam. ® (068)52-588.	6276
VINO cviček prodam. ® (0608)33-533.	6284
ŠMARNICO, 100 1, prodam po 150 SIT/1. ® (068)41-071.	6286
10 m DRV prodam. ® (068)79-694.
6288
KOMPLETNO pekovsko opremo: peč, mešalec DL 100, stroj za zavijanje peciva, delilni stroj Fortuna, polavto-mat, prodam. Možen kredit. ® (069)65-510.	6299
TRINITNI SINGER owerlock prodam za 600 DEM. ® (068)44-553, po 17. uri.	6300
1290 kg KORUZE prodam. ® (068) 73-826.	6304
RDEČE VINO cviček ugodno prodam. ® (0608)71-712.	6309
DOMAČE ŽGANJE slivovko in sadjevec prodam. ® (068)59-211.	6314
KOZOLEC za seno in škropilnico, pršilnik za vinogradništvo in sadjarstvo, prodam. ® (0608)56-377.	6317
JABOLČNI KIS iz čistega jabolčnika in neškropljenih jabolk ter sod (300 1), rabljen, brezhiben, prodam. ® (068)22-467.	6331
VEČJO KOLIČINO belega in rdečega namiznega vina ugodno prodam. ® (068)28-868.	6335
FANTOVSKO obhajilno obleko in čevlje št. 37 in 38 ugodno prodam. S (068)79-623.	6341
BATNI KOMPRESOR Omega Air, 3001, pretok 650 l/min., nerabljen, prodam za 3000 DEM. ® (068)326-157.
6344
RDEČE VINO in prašiča za zakol prodam. * (068)41-028.	6356
BRAKO PRIKOLICO, lepo ohranje-no, prodam za 600 DEM. ® (068)89-207.
6358
VINO šmarnico in cepljeno prodam. ® (068)48-789.	6360
DVA DOBRA hrastova soda (160 in 70 1), ugodno prodam. ® (068)341-947.
6378
PRIKOLICO za osebni avto velikosti 150 x 115 in vino cviček, prodam. ® (068)26-188, po 20. uri.	6384
PIANINO ASTOR, star 3 leta, bele barve, ugodno prodam. ® (068)21-677.
6400
BUKOVA DRVA, možnost razreza in dostave, prodam. ® (068)30-119, zvečer.
6410
STARINE: žensko kolo, kosi masivnega pohištva, kolovrat, jarmi,	skrinje,
sani, naprodaj. ® (0608)62-687.	6411
GUMIJAST ČOLN Maestral 18, sta-rejši, za 300 DEM ter VO koder kork DVP 1 prodam. ® (068)25-011.	6421
razno
CERTIFIKATI! Možnost vložitve sa-mo se v juniju! Ne zamudite! ® (062)836-904.	6088
POSLOVNI PROSTOR za trgovino, mirno obrt s faksom, 35 m2, v Novem mestu oddam. ® (068)28-733.	6213
APARTMA v Medulinu za 3 do 4 osebe oddam. Lastno parkirišče, mirno okolje. Cena 60-70 DEM/dan. ® (068)47-192, .zvečer.	* 6223
IZOLA-JAGODJE! Oddam turistični apartma za 2 in 4 osebe v juliju in avgustu. ® (066)63-634, zvečer.	6227
IZOLA! Nad Simonovim zalivom oddajamo počitniške apartmaje. Mirna lega, vrt, TV, parkirišče. Cena je ugodna. * (066)64-64-02.	6240
KVALITETNE inštrukcije iz angleščine, kemije, fizike nudim. ® (068) 341-106, od 9. do 10. ure dopoldne. 6262 INŠTRUIRAM angleščino za vse stopnje in prevajam. ® (068)341-747.
6268
V	NOVALJI na otoku Pagu oddamo
lepo opramljene apartmaje po ugodni ceni. Če želite čisto morje in prijeten oddih, nas pokličite! * 0038553 661-458 ali 0038553 661-963.	6273
DOPUST v Ližnjanu. Od 15 do 25 DEM na osebo. ® (068)341 -790. 6274
V	PORTOROŽU oddamo počitniški apartma za 5 do 7 oseb. Apartmaje v pritličju, z uporabo vrta. ® (066)75-776.
6280
V	CENTRU Novega mesta oddam lokal v izmeri 20 m2. Lokal je primeren za trgovino ali mirno obrt. ® (068)75-393.
6295
STROJE za izdelavo rokavic, obeskov, etuijev itd,prodam. Možen odkup proizvodnje. * (0608)79-649.	6301
ODDAM LOKAL, 60 m2, v Novem mestu, na Kandijski 14. ® (068)23-022 ali (068)341-077.	6302
V	CENTRU NOVEGA MESTA oddam v pritličju dva prostora za pisarno ali zelo tiho obrt. * (068)25-087. 6322
BIOENERGETSKO ZDRAVLJENJE z zdravilnim talismanom nudim ® (068)28-250.	6324
ŠIVANJE na domu vzamem (posteljnina, ženska krila). ® (068)89-268.
ČE OB OGLEDU na finančno stanje ugotovite,da nosite v sebi večjo vrednostne javite nam, da to vrednost oplemenitimo. Tržen artikel, zastopanje za področja 0601, 0608, 068. * (0601)64-786, od 17. ure dalje	6418
CERTIFIKATNE DELNICE Krke, Petrola, Pivovarne Laško in Union, Gorenja in ostale odkupimo za gotovino in pridemo na dom. ® (041)669-221. 6424
službo dobi
ZA AKVIZITERSKO PRODAJO nagrobnih sveč redno zaposlimo komunikativne moške ali ženske z lastnim prevozom. ® (0609)622-668.	5494
ZAPOSLIMO trgovko z delovnimi izkušnjami za delo v trgovini. ® (068)75-162. 6216 ZA OBČASNO DELO v pralnici iščem žensko staro nad 30 let z lastnim prevozom. ® (068)73-583, popoldne.
6256
GOSTIŠČE Krznar iz Starega trga ob Kolpi takoj zaposli v redno delovno razmerje KV kuharja z delovnimi izkušnjami in tudi ostalo strežno osebje. Gostišče Krznar, Stari trg ob Kolpi.	6323
NATAKARICO do 30 let takoj zaposlimo v dnevnem baru. OD 70.000 SIT in stanovanje. ® (061)887-368.	6336
Redno zaposlimo sposobnega delavca za slikopleskarska dela, fugiranje, bandažiranje in pleskanje sistemov KNAUF. Če ste nezaposleni, natančni, potrebujete redno delo in dohodke, se zglasite na razgovor.
KIK INTERIER, d.o.o. Bršljin 18 a, Novo mesto tel. 321-028, mob. 612-505
POZOR, delo na Vašem domu, izkušnje niso potrebne! Pošljite kuverto z Vašim naslovom in znamko in dobili boste brezplačno ponudbo. Zaslužek odličen! Naslov: BIOMERX, p.p. 82 3210 Slovenske Konjice
stanovanja
ENOSOBNO STANOVANJE, 44 m2, v Novem mestu, CK, drugo nadstropje, prodamo za 61.000 DEM. ® (068)78-030.	6303
NAJAMEM opremljeno družinsko stanovanje v Novem mestu ali okolici. Lahko je tudi kmetija. ® (068)73-088.
6339
NOVEJŠO GARSONJERO v Novem mestu s telefonom, ck, kletjo, balkonom, prodam za 44.000 DEM. ® (068)323-824.	6349
DVOSOBNO STANOVANJE v tretjem nadstropju na Slavka Gruma, v Novem mestu, prodam. ® (068)324-257.
6373
v •	i •
živali
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, tik pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Jože Zupančič, Otovec, Črnomelj, ® (068)52-806, Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, ® (0608)67-587, Vera Což, Slepšek 22, Mokronog, ® (068)49-711.	4753
MLADE KOZE, stare tri mesece, prodam. * (0608)62-388.	6199
TELIČO, staro 18 mesecev in mlado kravo za zakol prodam. ® (068)24-792.
6214
ISTRSKE GONIČE, rodovniške, nu-
dimo. * (068)52-803.	6221
KRAVO SIMENTALKO s prvim tele-tom in 800 1 belega vina prodam. ® (068)75-268.	6228
PERZIJSKE MUCKE prodam. ® (068)26-670.	6229
KRAVO, brejo 7 mesecev, s tretjim te-Jetom, prodam. ® (068)50-244, po 20. uri.	6243
ČRNOBELO KRAVO, brejo 8 mesecev in kozo z mladiči prodam. ® (068)40-088.	6244
TELIČKA simentalca, starega 10 dni prodam. ® (068)26-503.	6247
SIVORJAVEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (068)87-608.	6248
PURANE, težke 3 do 4 kg,bomo prodajali na sejmišču v Šentjerneju 28. 6.1997. Cena 1400 kg/kom. Naročila sprejemamo na ® (067)88-058 ali (067) 88-114.	6254
KRAVO s teličkom, starim 5 tednov in dve kozi, srnaste pasme, stari 3 mesece prodam. ® (068)45-594.	6255
7 PRAŠIČEV, težkih od 20 do 25 kg, prodam. ® (068)73-475.	6261
DVA TELIČKA, simantalko teličko, staro 17 mesecev, koruzo v storžih in ječmen prodam. ® (068)42-222.	6265
DOLENJSKA
BANKA
K sodelovanju vabimo strokovnjake za delo v Službi za informatiko na področjih:
- baze podatkov in razvoj aplikacij,
- računalniške mreže iti sistemsko programiranje.
Od kandidatov pričakujemo:
- višješolsko ali visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri,
-	ustrezne delovne izkušnje,
-	znanje angleškega jezika.
Svoj interes za sodelovanje s kratko osebno predstavitvijo sporočite pisno v 8 dneh po objavi na naslov: Dolenjska banka d.d., Oddelek kadrovsko izobraževalnih poslov, Seidlova cesta 3, 8000 Novo mesto.
SIVEGA BIKCA, starega 8 tednov, primernega za nadaljnjo rejo, prodam. Franc Blažič, Družinska vas 22, Šmarješke Toplice.	6269
PRAŠIČE, težke cca 40 kg, prodam. ® (068)75-121.	6278
BIKCA, starega 14 dni in 2 m3 smrekovih plohov prodam. ® (0608)81-895.
PRAŠIČE, težke od 25 do 30 kg, prodam. ® (068)41-153.	6285
TELIČKA, starega 10 dni in vino cviček prodam. ® (068)89-574.	6290
TELIČKO SIMENTALKO, težko 120 kg, primerno za nadaljnjo rejo, prodam. ® (068)85-878.	6291
TELIČKO simentalko, težko 150 kg, prodam. ® (0609)649.276.	6293
ČRNOBELEGA BIKCA, starega 14 dni, prodam. * (068)78-256.	6294
DVA TELETA, stara 10 dni, molzni stroj in žetveno napravo za BCS prodam. • (068)89-146.	6296
KRAVO FRIZIJKO, 8 mesecev brejo, prodam. ® (068)25-083.	6297
ZAMENJAM tri mesece starega kozlička za kozo in prodam kravo za zakol. Franc Medic, Rodine 1, Črnomelj. 6307 30 ČEBELJIH DRUŽIN v AZ panjih s panji ali brez zaradi starosti prodam. Franc Grabljevec, Češence 18, Mirna Peč.	6312
KRAVO FRIZIJKO, brejo 6 mesecev s teletom prodam. ® (068)81-843.	6315
KRAVO za zakol ali nadaljnjo rejo prodam. ® (068)75-173.	6320
KOZLA za. pleme, starega leto in pol, ali za zakol, prodam. * (0608)88-262.
6326
SIVEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ® (0608)75-082.	6334
MLADO KRAVO s teletom prodam. ® (068)40-234.	6338
BIKCA SIMENTALCA, težkega 105 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. * (068) 45-296, po 15. uri.	6357
10 PUJSKOV, starih 8 tednov, prodam. ® (068)81-062.	6368
PUJSKE, stare 10 tednov, 5 komadov, prodam. ® (068)81-867.	6369
TELIČKA, starega 14 dni, in lesen pod prodam. ® (068)85-632.	6374
BELE PETELINE, stare 6 mesecev, težke cca 6 kg, lahko naročite na® (068)49-711, Vera Čož, Slapšek 22, Mokronog.	6381
KONJA IN KOBILO manjše rasti, stara 3 leta, za jahanje ali vožnjo, prodam. ® (068)81-068, zvečer ali zjutraj.
SIVEGA 8 tednov starega bikca prodam. * (068)73-750.	6392
Rozmanova 15, 8000 Novo mesto Telefon: (068) 325 -316
- 10 %
pri nakupu
šolskih potrebščin Kupon velja od 01.06. - 31.08.1997
Ugodni dolgoročni krediti z dostopno obrestno mero za fizične in pravne osebe.
Telefon: 062/300-32-41
_	RUBIKON
VEDEŽEVANJE
09042 70
4U d.o.o. IN I IM SIT
KRAVO SIVKO, brejo 6 mesecev, dobro mlekarico, ugodno prodam. ® (068)57-513.	6397
TRI TELIČKE, dva frizijca, stara 10 dni, in enega sivca, starega 3 tedne, prodam. * (068)78-239.	6405
KRAVO, staro tri leta, za zakol, prodam. * (068)42-754.	6413
ŠKOTSKE OVČARJE, čistokrvne, stare 8 tednov, prodam. ® (0608)87-395.
6416
TELIČKA, starega 10 dni, prodam. ® (068)78-086.	6419
BELE PIŠČANCE, težke od 2 do 3 kg, prodam. «(068)81-519.	6420
KRAVO po izbiri in gumi voz, 16 col, prodam. ® (068)49-691.	6425
LETOS BO ŠE VROČE
LAHKO PA TUDI NE, ČE Sl OMISLITE
KLIMATSKO NAPRAVO
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po n 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
PRIJETNO IN POCENI LETOVANJE	Čisto morje, mrzlo pivo ali vročo juho, poceni bivanje lahko vedno dobite pri nas v ŠTUDENTSKEM TABORU ANKARAN. Vabimo vse, ki gredo na izlet, na kratek oddih, na dopust, v naše bungalove pod borovci v času od junija do septembra. Informacije po S tel.: 061/271-471, 061/1232-122
TABAKUM, d.o.o.,	PESTRA PONUDBA: KOSILNIC, vrtnih, nahrbtnih in bočnih * škropilnic
! NOVO MESTO » 068/341-288, 341-810	* motornih žaa * CISTERNE IN0X * VARILNI APARATI * AKCIJSKE CENE! POPUSTI! OBROČNO ODPLAČEVANJE! Se priporočamo!
GOTOVINSKA POSOJILA Muzejska 3 Tt 068/321-751	ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacija.
HI-PO, pisarniško pohištvo OC Brezje, Grosuplje TP/fax: 061/764-467, 762-100	Najugodnejše cene kvalitetnega pisarniškega pohištva. Pisarniški sklop z omarami že za 129.000 SIT.
PORTRET TECjA TEdNA
Jože Koporec
Težko si dandanes na Dolenjskem in v Beli krajini predstavljamo slovesnosti in proslave, da ne bi pomembnosti dogodka s svojimi ubranimimi glasbenimi zvoki poudarili tudi pihalni orkestri in godbe. Skorajda vsak večji kraj že premore takšno glasbeno združenje. Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, ki letos praznuje 20. rojstni dan, ter njegov pobudnik, ustanovitelj in ves čas tudi predsednik Jože Koporec iz Vavte vasi, ima veliko zaslug za to. Kot zahvalo in priznanje za dolgoletno uspešno in prizadevno delo je pred kratkim v Straži na 20. srečanju pihalnih orkestrov in godb Dolenjske in Bele krajine z mednarodno udeležbo prejel križ za zasluge Svetovne glasbene zveze v Švici.
Koporčevo življenje je vseskozi povezano z glasbo. Vsak član njegove družine iz vasi Cesta v okolici Šentvida pri Stični zna igrati vsaj harmoniko. Ko se je leta 1947 Odšel v Ljubljano učit za mizarja, mu je tamkajšnji mojster, ki je bil predsednik kulturnega društva, ponudil sodelovanje v pihalnem orkestru. Vpisal se je v nižjo glasbeno šolo v Šiški ter nato pet let igral trobento v pionirskem pihalnem orkestru Hinko Smrekar. V domačem kraju je imel tudi svoj ansambel. Zelja po nadaljnjem študiju glasbe se mu ni uresničila, svoje znanje in veselje do igranja pa je hitro prenesel med Dolenjce, točneje v Stražo.
Leta 1957je tu ustanovil Straško godbo, ki jo danes poznamo pod imenom Pihalni orkester Krka zdravilišča iz Straže, vmes pa je delovala kot Pihalni orkester Novoles, in letos praznuje 40 let. “Sploh se ne da primerjati delo takrat in sedaj. Glasbeno teorijo je v šoli učil Boris Plantan, Milan Posavec (dirigent pred Mirom Sajetom) pa je začel s prvimi izobraževanji. Zanimivo je, da je bilo ljudi dovolj, instrumentov pa polovico manj,” je pripovedoval Koporec, ki je bil predsednik Straške godbe 34 let. Napredek pihalne glasbe je najprej zahteval šolane glasbenike. Koporec tu poudarja pomembno sodelovanje z Glasbeno šolo Marjana Kozine Novo mesto. Tako so v Straži, Šentjerneju in Metliki ustanovili glasbene oddelke za poučevanje trobil in pihal.
Razvoj pa je prineslo tudi Združenje pihalnih orkestrov Dolenjske in Bele krajine, z namenom medsebojnega sodelovanja in pomoči. V dvajsetih letih je bilo tako močno, da ni le obstalo, pač pa tudi močno pomladilo in razširilo svoje vrste: šteje 12članov, kar je še enkrat več kot na začetku, in sicer iz Črnomlja, Metlike, Kamanja, Kočevja, Ribnice, Dobrepolja, Stične, Trebnjega, Šentjerneja, Kostanjevice, Novega mesta in Straže; taktirke so prevzeli v glavnem mladi, šolani dirigenti - instrumentalisti. Zdaj ne manjka strokovnjakov za pihala, trobila in tolkala. Spodbudno je, da Zduženje prav gotovo ne bi obrodilo tako lepih sadov, s katerimi se lahko pohvali ob 20-letnici delovanja - ne samo Pihalni orkester Krka zdravilišča, pač pa tudi ostali, saj je letos maja na državnem tekmovanju v 3. težavnostni stopnji kar 5 orkestrov prejelo zlata priznanja - če si člani ne bi vseskozi pomagali. "Vsako neznanje lahko takoj odstranimo, ker imamo strokovnjake. 80 do 90 odstotkov glasbenikov je šolanih in dani so vsi pogoji za še Ušjo raven muziciranja, ” pravi zadovoljno Koporec, ki mu ni tuja tudi skrb za delovanje ostalih kulturnih društev pri nas, saj je predsednik ZKO Novo mesto že osmo leto.
LIDIJA MURN
FOTOGRAFSKA
RAZSTAVA
NOVO MESTO - Dolenjski muzej Novo mesto vabi v petek, 20. junija, ob 19. uri na otvoritev razstave Novomeška amaterska fotografija v prvi polovici 20. stoletja, ki bo v mali dvorani Dolenjskega muzeja. Razstavo bo odprl predsednik Odbora za kulturo, šolstvo in šport pri državnem zboru RS Janez Mežan. Na otvoritvi bo z recitacijami izbranih del dolenjskih avtorjev nastopil dramski igralec Pavle Ravnohrib.
V SOBOTO V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ - V mladinskem kulturnem klubu bosta v soboto, 21. junija, ob 22. uri nastopili funk skupini Anonimus iz Ljubljane in Pudding Fields iz Portoroža, poleg njiju pa še metliški metal core band Sarcom.
SKUPNO SREČANJE SLOW FOODA
NOVO MESTO - Druženje članov Slovv fooda v sezoni 1996/ 97 bodo zaključili s skupnim dvodnevnim srečanjem v Bovcu. V petek, 20. junija, bodo postregli z jedmi iz kulinaričnega izročila Zgornjega Posočja, naslednji dan pa bodo na voljo različne aktivnosti v neokrnjeni naravi Julijskih Alp. Potrebna je vnaprejšnja rezervacija na recepciji Hotela Alp - 065/860-22.
RAZSTAVA STARIH RAZGLEDNIC
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju Kočevje so prejšnji četrtek odprli razstavo z naslovom “Odsev časa na starih razglednicah”. Pripravila sta jo kočevski muzej in numizmatično društvo Slovenije - sekcija zbiralcev razglednic ob 10. obletnici njene prve postavitve v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Gradivo za razstavo, ki prikazuje različna področja zbiranja, iz katerih je vidna vsa pestrost motivov starih razglednic, so prispevali Milan Skrabec, Miloš Mikolič, Zmago Tančič in Pokrajinski muzej Kočevje. V Kočevju bo na ogled predvidoma do konca oktobra.
f DOLENJSKI LIST
j uaš četrtkou prijatelj
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
v
Ce zmanjka številk, še enkrat v ambulanto - Bralko muči čebulna muha - Boji se komunistov - Napadajo “našega škofa” - S certifikati so jih “okoli prinesli”
Pravo neurje, kije po dolenjski deželi divjalo prav v uri dežurstva ob vročem telefonu Dolenjskega lista, je bilo najbrž vzrok, da telefon kar nekaj časa ni hotel zazvoniti. Najprej je poklicala Marinka Korene z Otočca, ki je bila razočarana nad šentjernejsko zdravstveno ambulanto, kjer ji je sestra, ko je prišla le po bolniški list, povedala, da je zmanjkalo številk in naj pride naslednji dan zjutraj, tako daje zaradi tega izgubila še nekaj delovnih ur.
Naslednji klic je prišel nekje s posavskega konca, neimenovano bralko pa je zanimalo le, če smo oziroma če bomo kaj pisali o čebulni muhi. Lahko jo razveselimo - če ji že ne moremo ozdraviti čebule, ji lahko pomagamo z nasvetom, objavljenim prav v današnji številki v rubriki Ni ga čez dober nasvet.
Tudi naslednja bralka se ni ho-
r	1
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovorna vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
V	V
tela predstaviti, ker se je bala, da jo bodo po izrečenem komunisti ustrelili. Zgražala se je nad napadi na “našega škofa”, pa na župana, ki je sicer član krščanskih demokratov. Njim hočejo vzeti zemljo in gozdove, ki so bili vedno last slovenskih kristjanov. Ona jim tega že ne bo dovolila. Da si njenih besed ne bomo upali zapisati, je še prav razjarjeno pribila in se poslovila.
Upokojenka Marija iz Regrče vasi je prizadeta, ker sojo klicali, da bi glasovala za referendu za samoprispevek za prizidek k šoli. Meni, da je njena generacija že dovolj delala in plačevala dovolj samoprispevkov, sedaj pa naj plačujejo mlajši. Naj pustijo upokojence z majhnimi pokojninami na miru!
Leopold Korevec iz Črnomlja
se zelo strinja s piscem iz Trebnjega, kije pred kratkim kritiziral certifikate. Leopold meni, da so tisti, ki certifikatov niso mogli vložiti v uspešno podjetje, kjer so ali pa so bili zaposleni, grdo prevarani. Sam je del certifikatov vložil v eno, del pa v drugo investicijsko družbo. Medtem ko bodo na primer delničarji Krke kmalu dočakali dividende od dobička iz preteklih let, sam meni, da od delničarstva v investicijskih družbah ne bo imel nič.
Naš bralec iz Dolenjih Sušic se je hotel z zapisom v naši rubriki zahvaliti strokovnjakom novomeškega Zavoda za gozdove oziroma njihove enote iz Podturna, ki so pred kratkim za kooperante pripravili izredno zanimivo strokovno ekskurzijo, na kateri so lastnikom gozdov na zelo zanimiv in strokoven način predstavili gospodarjenje z gozdom, od žetve
gozda do nege mladja in gošče.
Franc Lekše z Mikot pri Krškem se zahvaljuje vsem, ki so jim v soboto, ko je strela zažgala njihov kozolec, pomagali pri gašenju oziroma kakorkoli pomagali v nesreči.
S šmarješke osnovne šole so nam sporočili, da je med šolami, ki so na srečanju zgodovinarjev dobile zlato priznanje, tudi njihova osnovna šola. Žal smo od organizatorja dobili pomanjkljive podatke in njihova šola v poročilu o srečanju ni bila izpuščena namerno.
I. V.
ZDRAVILNI TALISMAN
NOVO MESTO - Anica Janežič-Mikec, bioenergetičarka in svetovalka za zdravo življenje, je svojo ponudbo popestrila z zdravilnim talismanom ČarovAnica. Gre za koščenega slončka ali srebrno oziroma zlato ploščico, prava vrednost pa je seveda v energijskm delu talismana, ki po zagotovilih Ja-nežič-Mikčeve blaži simptome različnih bolezni in jih ob daljšem nošeivju tudi odpravlja. Ker krepi splošno odpornost, zmanjšuje dovzetnost za prehlade, vnetja grla, gripo in druga vnetja. Talisman naj bi bil zelo učinkovit tudi pri zdravljenju čustvenih težav, kot so: strah, jeza, žalost, zavist, ljubo-sunge, črnogledost, občutek nesvobode in nepomembnosti, zavrtost ipd.
Teatrsi	kil	ko’	laž z c	Ivogrbo 1	kamel	lo
Premiera novega dela režiserja Matjaža Bergerja - Šolska jahalnica kot oder						
NOVO MESTO - V jahalnici Srednje kmetijske šole Grm v Sevnem pod Trško goro je bila minulo sredo, 11. junija, zvečer premiera najnovejšega gledališkega projekta režiserja Matjaža Bergerja Nikoli me ne vidiš tam, kjer te jaz vidim. Med številnimi gledalci, ki so na gledališki dogodek prišli od vsepovsod, sta bila tudi predsednik države Milan Kučan in predsednik vlade dr. Janez Drnovšek. Predstavo so ponovili še v četrtek, nedeljo in ponedeljek.
Projekt, kije v sklopu letošnjih predstav Slovenskega mladinskega gledališča, je nastajal dva meseca na kraju samem, bi lahko rekli, saj se je režiser Berger ponovno odločil, da svoje predstave ne bo postavil na gledališki oder, ampak je tako kot še vedno doslej pri postavitvi svojih projektov poiskal novo, za gledališče nenavadno okolje. Tokrat se je odločil za jahalnico na srednji kmetijski šoli v Sevnem in tu je v tvornem sodelovanju vse gledališke ekipe, ki jo sestavlja devet igralcev (Roman Šalehar, Draga Potočnjak, Nagisa Moritoki, Alenka Avbar, Sandi Pavlin, Marko Mlečnik, Robert Prebil, Janez Škof in Pavle Ravnohrib) in več sodelavcev (omenimo novomeškega arhitekta Boruta Simiča), zastavil delo, ki je nekakšen žanrski preplet performansa, soareje in traktata oziroma antropološki
teater in semiotično gledališče, kot svoje gledališke usmeritve označuje avtor sam. Zasnoval ga je na osnovi besedil treh velikih mož iz zgodovine svetovne kulture, dramatika Williama Shakespeara, filozofa Friedricha Nietzscheja in psihoanalitika Jac-quesa Lacana, podal pa v slikah, ki so imele poleg ostalega tudi športno-cirkuški značaj, saj so denimo besedila iz kraljevskih kronik igralci podali kot športni sabljači, cirkuško pa so izzveneli nastopi konj in dvogrbe kamele, čeprav slednjo Nietzsche res omenja v Zaratustrovih govorih o treh preobrazbah duha. Da bi
gledalci še trdneje trčili ob problem sporočilnosti Bergerjevega dela, ki nemara takšno sploh noče biti, so nekatera besedila podali v japonščini in angleščini. Jahalnica je bila tako oder, modna steza, arena, peščeno zenovsko dvorišče in na koncu v poltemo potopljen svet, v katerem je izgubljeno kolovratila želva. Z glasbo, lučjo, scenografijo) slikovnimi projekcijami in ostalim je Bergerju uspelo narediti zanimivo predstavo, ki ima mnoge od že znanih elementov Bergerjevih uprizoritev, občutka zaključene celote pa predstava ne daje.
M. MARKELJ
SHAKESPEARE PO BERGERJEVO - Prizor iz Shakespearovega Julija Cezarja so odigrali v slogu športnih sabljačev. (Foto: MiM)
Ki za kolo, naj gre z nami v kolo
Tako so Črnomaljci vabili na 34. jurjevanje in kresovanje, ki je bilo konec tedna v mestu ob Lahinji - Poleg folklore bi lahko ponudili še kaj belokranjskega
ČRNOMELJ - O tem, ali je 34. jurjevanje in kresovanje, ki je bilo od 13. do 15. junija v Črnomlju, prineslo kaj novega, bo presodil vsak sam. Res pa je, da so si prireditelji - tokrat je bil to zopet prireditveni odbor pri občini Črnomelj z županom Andrejem Fabjanom na čelu - tako kot vsako leto prizadevali, da bi se ta največja črnomaljska prireditev nekoliko razlikovala od prejšnjih.
Tako so petkov večer namenili glasbi nekdaj in danes, sobotnega domačim, torej belokranjskim kresnicam in folklornim skupinam, medtem ko je bila v nedeljo popoldne državna revija najboljših .slovenskih izvirnih folklornih skupin, ki jih je izbral dr. Bruno Ravnikar, prireditev pa je pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije. O kakovosti zadnjega dne torej ne gre dvomiti, pa
tudi o ostalih dveh ne.
Bolj žalostno pa je, da je kljub številnim obiskovalcem bilo bolj malo tistih, ki so zbrano spremljali program. Ne nazadnje je za to kriv tudi majhen prostor, zato so šanki preblizu odra. Zatorej ni zanemarljiva ideja, ki že nekaj časa kroži med nekaterimi Črnomaljci, da bi morali arhitekturno urediti jurjevanjsko drago, da bi obiskovalci lahko bolj zbrano gledali in poslušali nastopajoče.
Toda četudi je jurjevanje po mnenju prirediteljev v prvi vrsti namenjeno Belokranjcem - ali pa je to morda samo izgovor zaradi redkih obiskovalcev od drugod? -
žal ni bilo poleg plesov in pesmi ničesar belokranjskega, kar bi obiskovalce spominjalo na prireditev tudi še doma. Stojnice za prodajo belokranjskih spominčkov so bile v jurjevanjski dragi sicer postavljene, a ostale so prazne. S svojo klasično ponudbo so eno izmed njih zasedle le članice društva kmečkih žena Črnomelj. Zato pa ni mogel nihče spregledati vsiljive ponudbe kramarjev, četudi so bili odmaknjeni nad jurjevanjsko drago in jih je bilo manj kot pretekla leta. Prireditelje 35. jurjevanja torej čaka kar precej
dela'	M. BEZEK-JAKŠE
ZAČETEK SNEMANJA PODGORŠKOVEGA FILMA
Na dan državnosti bo padla prva klapa novega slovenskega celovečernega filma Temni angeli usode, ki ga bo režiral mladi filmski delavec Sašo Podgoršek, doma iz Brežic. Gre za črno erotično komedijo, za katero je scenarij napisal pevec brežiške skupine Demolition Group, Goran Šalamon. Producenta filma sta Televizija Slovenija in Arsmedia.
KRESNI IVAN KRES NALAGA - Sobotni večer na jurjevanju, ki so ga naslovili s “Kresni Ivan kres nalaga ”, je bil namenjen belokranjskim folklornim skupinam in predvsem kresnicam. Kljub dežju, ki je zadnja leta reden spremljevalec jurjevanja, pa so nastopajoči vztrajali do konca. Na fotografiji: kresnice iz Draga tuša. (Foto: M. B.-J.)
ŠESTSTO BRŠUANK NA BALKONU - Marija Švajger iz Kozjega je že od malega sanjala, da bi imela okoli svojega doma veliko rož. Te sanje so se ji začele uresničevati pred dvajsetimi leti, ko sta si z možem zgradila hišo. Z leti si je Marija pridobivala izkušnje iz domače in tuje literature o negovanju rož, tako ji letos krasi balkone 600 bršljank. Vse to pa ji uspeva, ker ima rada rože in zanje skrbi kot za majhne otroke. Poleg dela v gostinstvu ji ni težko skrbeti zanje, ker jih neguje z zadovoljstvom, pri negi pa ji veliko pomaga tudi mož. Letos je napeljal namakalno napravo, tako da ji m potrebno več skrbeti za zalivanje. V bodoče pa si Marija želi okoli hiše urediti še cvetlični vrt. (Foto: J. Hartman)
Vsak teden ena
Pred ekskurzijo
Srebali smo kavico na vrhu hotela Kandija in čakali na avtobus, ki naj bi nas popeljal v Osijek. Pa pravi predsednik Društva inženirjev in tehnikov gozdnega gospodarstva Novo mesto inž. Tone Hočevar.
“O organizaciji te ekskurzije sem se osebno in po telefonu dogovarjal z zelo simpatično tovarišico Vinko iz General turista. Počakajte, boste videli... "in pričel je brska ti po svoji listnici.
Celo omizje se je nagnilo naprej v pričakovanju da bo videlo fotografijo kakšnega mladega, izredno lepega dekleta. Zviti Tone pa je privlekel na dan le njeno službeno posetnico.