Priloga ..Ljubljanskemu Zvonu" št. 11. 1900.

Izdaj e in -urejuje

* * * L. Schuientnen, knjigotržec V Ljubljani. * * #

Tekom novembra meseca t. 1. izidejo v podpisanem založništvu
nastopne knjižice s podobami za otroke:

* * * ©rcjji. * * *

Ilustrovani računski primeri za otroke s pesmicami.

* * l^eetoua barija. * *

Ilustrovano živalstvo za otroke s pesmicami.

* * * ©obri otroci. * * *

m

Prizori iz otroškega življenja s pesmicami.

Tudi te knjige bodo — kakor pred kratkim izišla knjiga
,,Otročičem v zabavo" — najpripravnejše darilo za nežno
deco, za katero v našem jeziku nimamo skoro prav ničesar
na izbero.

Založništvo L. Schvventner

v Ljubljani.

č)

G


<0

<6

46

Najnovejši pojavi v slovenski književnosti.

Odiseja. Povest slovenski mladini. Prosto
po Homerju pripoveduje Andrej Kragelj.
II. natis. V Gorici 1900. (Slovanske
knjižnice snop. 11—14). Mal. 8°. Str. 268.
Cena broš. 1 K .20 h, po pošti 1 K 30 h.
Venec slovanskih povestij. Prevodi iz raznih
slovanskih jezikov. III. zv. V Gorici
1900. Mal. 8°. Str. 272. Cena 1 K 20 h,
po pošti 1 K 30 h.

Zakoni in ukazi za vojvodino Kranjsko.

II. zvezek. Zakoni o deželni kulturi in o
lovu. Izdal Jožef Pfeifer. III. pomnoženi
natis. V Ljubljani 1900. 8". Str. 130. Cena
broš. 1 K 60 h, po pošti 1 K 80 h, vez.
2 K, po pošti 2 K 20 h.

Naši narodni grehi. — Kako bo z vojsko?
Slovencem v svarilo in v pouk napisal
Podgrajski. V Gorici 1900. Mal. 8°.
Str. 80. Cena 50 h, po pošti 55 h.

Siomšekovo rojstvo. Dramatični prizori ob
stoletnici njegovi. Sestavil Mih. Len-
dovšek. V Celju 1900. Mal. 8°. Str. 24.
Cena 20 h, po pošti 3 h več.

Naš dom. Zbirka povesti, pesmi in narod¬
nega blaga, zanimivosti itd. IV. zvezek.
Obseg: Ciganka. — Po povelji. V Celju
1900. Mal. 8°. Str. 103. Cena 50 h, po
pošti 55 h,

Josipa Jurčiča zbrani spisi. II. zvezek.
Drugi natisk. V Ljubljani 1900. Cena
broš. 1 K 20 h, po pošti 1 K 40 h, vez.
v izvirne platnice 2 K, po pošti 2 K 20 h.

Vstajenje. Roman v 3 delih, napisal grof
Lev Nik. Tolstoj. Prevel I. H. V Gorici
1900. I. snopič. Mal. 8°. Str. 96. Cena
40 h, po pošti 45 h.

Usojam si naznaniti p. n. občinstvu, da sem od založnika

g. Maksa Fischerja v Ljubljani prekupil vso še ostalo zalogo

Prešernovih poezij

v znani elegantni elzevir=izdaji.

Ta knjižica je zbok svoje priročne zunanje oblike posebno
primerna za darila in gotovo lahko v vsakem salonu zavzema
častno mesto poleg ilustrovane Kleinmayerjeve izdaje.

Cena v rudeče usnje vezani knjižici se zlato obrezo 2 K,
po pošti 2 K 20 h.

L. ^cl^ujentner

založnik in knjigotržec v Ljubljani.

Gg. založnikom in pisateljem!

Podpisano uredništvo pozivlje gg. založnike in pisatelje, da mu, kakor
uredništvom drugih listov, dopošiljajo po en izvod svojih publikacij, ker se
sicer uredništvo ne bode smatralo dolžnim, da jih V „SloVenski Knjigarni 11
priobčuje med „floVejšimi pojavi V slovenski književnosti 11 .

Za Vsako obširnejše poročilo se plača inseratna pristojbina po dogovoru.

Uredništvo „SloV. knjigarne".

47

L. Schwentner, knjigotržec v Ljubljani priporoča nastopne knjige

po deloma znižanih cenah:

Josipa Jurčiča zbrani spisi, zvezek 1. do XI.,
broširan a 1 K 20 h, elegantno vezan k  2 K.

Ljubljanski Zvon po 6 K, odn. 8 K 40 h, in
9 K 20 h, oni letniki ki so še celotni
v zalogi, posamezne številke pa so po
80 h.

Zbirka zakonov. 1. Kazenski zakonik, vezan
k  6 K.

Zbirka zakonov. II. Kazensko-pravdni red,
vezan k  5 K 60 h.

Zarnikovi zbrani spisi. I. zvezek, broširan
a 1 K.

4000. Dr. Nevesekdo. Povest, broš. a 1 K.

Izlet v Carigrad. A. Aškerc, broš. a 40 h.

Otci in- sinovi. Turgenjev. Roman, broširan
a 1 K.

Blodne duše. Beneš - Tfebizsky. Roman,
broširan a 1 K 40 h.

Pariz v Ameriki. Lefebvre, broširano a 1 K.

I Časnikarstvo in naši časniki. Stat nominis
umbra, broširano a 80 h.

Nov. Turgenjev. Roman, broširan 1 K 40 h.

Dim. Turgenjev. Roman, znižana cena 80 h.

Ukrajinske dume. Jelinek. Povest, broširano
a 30 h.

Dnevnik. Halevy, broširano k  30 h.

Razne pripovedke. Broširane a 80 h.

Dve povesti. Broširane a 60 h.

Undina. Theuriet. Povest, broširana a 40 h.

Vilenski brodnik. Souvestre. Povest, broš.
a 30 h.

Listki. Jurčič, broširani a 30 h.

Gregorčičevim kritikom. Broširano a 60 h.

Parteivvesen der Slaven. Avstrijski patrijot,
broširano a 1 K.

Pregovori, prilike in reki. Fr. Kocbek, broš.
60 b.

V založbi L. Schwentnerja v Ljubljani so izšle nastopne muzikalije:

Venec slovenskih pesnij za citre. Mešiček
Jos. II. natis, 1 K 40 h.

Podoknica iz Teharskih plemičev za klavir.
Hoffmeister K., 1 K.

Pesmi za visoki glas s spremljevanjem kla¬
virja. Hoffmeister K., 1 K 50 h.

Trije jahači, melodram za klavir. Hoff¬
meister K., 1 K.

Zvezdica, polka mazurka za klavir. Volarič H.
op. 9, 90 h.

Slovenski citrar št. 1 . — Mešiček Jos., Na¬
rodna koračnica, 80 h.

Tri Aškerčeve balade, zložil Risto Savin. V
Ljubljani 1899. Cena 2 K 40 h, po pošti
10 h več.

Skladbe. Korun Fran, 4 K.

Slovenski citrar št. 2. — Koželjski Fr. S.,
Na vasi, fantazija, 90 h.

Pouk v igranju na citrah. Koželjski Fr. S.,
I. zvezek, 3 K.

Pouk v igranju na citrah. Koželjski Fr. S.,
! II. zvezek, 3 K.

|

Pouk v igranju na citrah. Koželjski Fr. S.,
III. zvezek, 2 K 60 h.

Pozdrav Gorenjskej, valček za klavir. Parma
Viktor, 2 K.

Bela Ljubljana, valček za klavir. Parma
Viktor, 2 K 40 h.

Slovenske narodne pesmi za mešan zbor.
Pirnat Stanko, partitura 2 K 40 h.

Slovenske narodne pesmi. Stanko Pirnat,
posamezni glasovi po 40 h.

Album slovenskih narodnih napevov za

klavir. II. natis. Gerbič Fran, 3 K.

V založbi L. Schwentnerja, trgovca z umetninami v Ljubljani

je izšla I. številka Prešernovih umetniških razglednic, kakoršnih izide polagoma cela
serija. Snov jim je zajel velenadarjeni, sedaj v Parizu živeči, umetnik Iv. Vavpotič iz Pre¬
šernovih sonetov ter jih je izvršil v maniri modernega dekorativnega slikarstva res mojstrsko
in s pravim razumevanjem Prešernove poezije.

Cena kosu 16 la, preprodajalcem popust.

48

iiiiiiiiiii..



Založništvo I>. Scl»wentner v Ljubljani uljudno naznanja,
pravkar izšel že m  natis knjige

da je

38

Albam slovenskih napevov

(Album de chants nationau* sloVenes)

50 slovenskih narodnih napevov za klavir priredil Fran Gerbic. Cena 3 K,

po pošti 3 K 10 h.

0 '

Prvi natis tega izvrstnega zbornika narodnih na¬
pevov je bil razprodan skoro v enem letu..

m _m

nmnmimii

Knjigarna Ii. Schaientner * * * *

m  & m  * & » v Ljubljani, Dvorska trg štev. 3.

priporoča iz lastne založbe

Album ,,Kranjsko v slikah in opisih" K 180

”  II II II II II

eleg. vez.» 4'—

Zupančič Oton: ,,Čaša opojnosti",

Poezije.» 2’—

Zupančič Oton: ,,Caša opojnosti",

eleg. vez.» 3'—

Cankar Ivan: „Vinjete". K 3'60

» » ,, eleg. vez. . » 4'60

Zupančič Oton: ,, Pisanice", kart. . » —'80
Kette Drag.: ,,Poezije", broš. . . » 3' —

» » ,, eleg. vez. . » 4'40

Cankar Ivan: „Jakob Ruda"; broš. » 1'20

Jelovšek V.: Simfonije II.: ,,Pele-

mele".» 2 ’—

Založništvo L. Schvventner v Ljubljani

je pred kratkim izdalo prekrasno delo

OTROČIČEH V ZABAVO.

Ta knjiga obsega 22 izvrstno koloriranih slik s primernimi
pesmicami in je najpripravnejše darilo za nežno deco, za katero v
našem jeziku nimamo skoro prav ničesar na izbero.

0

Cena broš. izdaji 80 h, po pošti 85 h, na lepenko napeti s platnenimi
hrbti 1 K 50 h, po pošti 1 K 70 h.

’ v+v vjv v+x >jx >;x' v|x‘ >;x* vjx* xix' >;x- >;x' xjx' v;x' v;x* v;x‘ v;x* v;v x;x' x;x x;x ‘x;x‘ ^;x *3<;x

IX

i !i

IX
i/
[x

ijf

h
k

IX

iS-

£
i/
IX

£
I/
IX

fe.

IX
i/
IX

k
£
g

IX
IX

’xixX.

Knjige, časopisi in muzikalije, ki jih je prejelo uredništvo
..Ljubljanskega Zvona“ ta mesec na ogled.

1. La Bosnie-Herzegovine a 1’Exposition internotianal universelle de

Pariš. 1900. Avec 2 chromotypies cn noir et 60 illustrations
intercalees dans le texte. Vienne. 1900.

2. Venec slovanskih povestij. III. Prevodi iz raznih slov. jezikov. V

Gorici 1900. Gabrščekova tiskarna.

3. Slovanska knjižnica. Ureja A. Gabršček. Odiseja.  Drugi natisk.

Spisal po Homerju G. Kragelj. V Gorici 1900.

4. P.vccKan pt'ib. Nova methoda ruskeho jazyka. Pro školy i učeni

soukrome. Sepsal dr. Ferd. Jokl. Brno 1901. Nakladatel A. Piša.
Cena 2 K 80 h.

5. Ksiega pamiatko\va uczniorv univversitetu Jagiellonskiego. (1400 do

1900). Izdala akademijska mladež. Krakow 1900.

6. Glos literacki i spoleczny. Krakow 1901. št. 14.

7. Slovanska knjižnica. Izdaje Gabršček v Gorici. Zvezek. . »Vsta¬

jenje«,  roman grofa Tolstega. 1. sešitek 1900.

8. Knjige druužbe sv. Mohorja za 1. 1901. ( a.  »Zgodbe sv. pisma«. —■

b.  »Priprava na smrt«. — c.  »A. M. Slomšek«. — d.  »Slovenska
pesmarica«. — e.  »Slovenske Večernice«. — f.  Koledar 1901.)

Poslano.

Knjige »Slov. Matice«  je težko dobiti. Hotel sem kupiti
pri g. Scfnventnerju neko Matičino knjigo, pa sem je moral čakati
dva dni. Zakaj bi Matičine knjige ne bile v javnem knjigotrštvu
na prodaj r — Takisto bi bilo želeti, da bi se tudi knjige Matice
hrvaške prodajale po knjigarnah. V interesu jugoslovanske književne
vzajemnosti prosim, da bi se moj predlog uvaževal!

Profesor Fr. Ilešič.

Rojaki!

Podporni društvi za slovenske visokošolce na Dunaju in v Gradcu
zahvaljujeta rojake za dosedanje denarne prispevke in vabita k pristopu. Naši
velikošolci so res naša bodočnost, in zato zaslužita omenjeni društvi največjega
dejanskega zanimanja.

Za dunajsko podporno društvo sprejemata darove g. dr. Klem. Sežun.
I. Singerstrasse 7. Za graško podporno društvo pa g. gimn. prof. F. Zelezinger.
Zinzendorfgasse 32.

V Ljubljani , dne i. novembra ipoo.

P. n. naročnikom!

V novembrski, 11. številki »Ljublj. Zvona« so vsi spisi do¬
končani in ni v decembrski številki nikakršnega nadaljevanja. Zato
veljata letos naslovni list »Ljubljanski Zvon« in pa splošno kazalo
samo za teh 11 številk!

Decembrski, 12. zvezek pa ima letos čisto svojo, izključno
Prešernovega jubileja se tičočo vsebino, zato smo temu zvezku dali
tudi poseben naslovni list — »Prešernov album« — in pa po¬
sebno kazalo!

Najprimerneje bode torej, če si dado p. n. naročniki 11 številk
»Ljublj. Zvona« vezati kot celotni XX. letnik, „Prešernov album"
pa zopet posebej kot samostojno knjigo, za katero je knjigovezec,
g. J. Bonač, napravil posebnih izvirnih krasnih platnic.

Uredništvo.


=■j£i

.

v-


Častitim naročnikom

„JLjubljanskega Bvona".

Dvanajsta številka letošnjega „ Ljubljanska a Zvona"
je vsa posvečena Prešernovemu jubileju. 12 številka obsega
celih tO pol in ima sase naslovni list in kazalo. 2 enajsto
Številko je letnik t900 „Ljubljanskega Zvona" popolnoma
dokončan, ima tudi svoj naslovni list ter kabalo, tako da
So sase posebej veje. j/a občno šeljo pripravil sem set to
Separatno isdajo t2 številke posebne originalne platnice,
ki bodo kosile Prešernov album. Platnice oddajam sa
malo svoto t j/, po pošti t J/ 20 h.

Jsto priporočam kakor vs&k° leto originalne platnice

Sa „Ljubljanski Zvon" p o t j/ 40 h, s pošto t j/ 50 h v
črešnje-ognjeno rudeče, selene-olivkaste, kavarujave, temno
rujave, pepelnate itd. itd. Platnice se dobe sa vse letnike
„Ljubljanskega Zvona".

j/njigovesi posor! Prešernov album se mora sk°S l
vse pole šivati.

Juan J^onač

knjigoves v Ljubljani, pelenburgove ulice 5.

s

/

▲ ▲

PREŠERNOV

»* flLB^n

©i ST©IET!ICI PESMIUtO¥EM M©JST¥H
(ia©@ - 3„/XIL - 1S@@)

IZML

„LJUPLJ/iNSKI ZVON"

M&IIIL

š ,  ^ Jkeec

¥ flS©@




M:



š. -




'

.-r-v'.-- v;;}  ;

Vsebina

.Prešernovega albuma“.

Pesmi

A. Izvirne.

Stran

Prešernu ob stoletnici njegovega rojstva. Spesnil A. Aškerc .717

Prešernu. Spesnil E. Gangl ...732

Pesem mladine 3. decembra 1900. Spesnil Oton Zupančič .736

Nenatisnjeni stihi Prešernovi iz Elizija. Spesnil T. Doksov .754

B. Prevedene.

Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku. Prevedel V. N. Ščepkin . . .  814

Till skalden (»Pevcu«), Prevedel Alfred Jensen .845

Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku. Prevedel Ivan Trinko . .  850

Novelete in črtice.

Nezakonska mati. Spisal dr. Fr. Zbačnik .733

Hrepenenje. Spisal Fr. Meško .738

Memento mori. Spisal J. Kostanjevec .769

Mala rokavičarica. Spisal Fr. Govekar .772

V samotni uri. Spisala Ernestina Jelovšek .811

Prešernova vrtnica. Spisal R. Murnik .839

Članki.

France Prešeren (1800—1900). Spisal Rajko Nachtigall .720

Več Prešerna! Spisal Ivan Prijatelj .724

Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. Spisal dr. Gregor Krek . .  747

Prešeren v pismih sodobnikov. Sestavil L. Pintar .757

Še nenatisnjen epigram Prešernov. Objavil Vladimir Francev  ....  771

Prešeren med Slovani. Spisal /. Šlebinger .783

Socialni problemi v Prešernu. Spisal dr. I. Žmavc . 788 •

Prešeren u Srba. Spisal Andra Gavrilovič .800

Stran

Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. Spisal Fedor E , Kori . . . . .  805
Prešernov utjecaj na Stanka Vraza. Spisal dr. Milivoj Srepel  ....  818

Prešeren med Nemci. Spisal dr. Fr. Vidic .826

Prešeren med Švedi. Spisal Alfred Jensen .845

Prešeren in kritika. Spisal Fr. Ilešič .846

Prešeren med Italijani. Spisal S. Rutar . . .847

Prešeren, določen za urednika slovstvenemu listu. Spisal dr. Karel Strekelj  855

Prešernova podoba. Priobčil Fr. Levec .857

Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini. Sestavil P. pl. Radics . .  . 861

Prešernove pesmi in naši skladatelji. “Spisal 'Fr. Gerbič .865

Prešeren v šoli. Spisal Dr. Jos. Tominšek .869

Prešeren v najnovejši češki izdaji. Sestavil Ja,romir Borecky.  .... 873

Drobni zapiski.

Moje znanstvo s Prešernom. Ludovik Ravnikar . . .875

Potočnikov dnevnik o Prešernovi smrti. Fr. Levec .875

Prešeren v ruski izdaji. Aškerc .876

Še ne objavljen nemški prevod Prešernovih pesmi. Aškerc .876

Prešernove gostilnice. .SI Rutar. .............  876

Jugoslovanska akademija v Zagrebu in Prešeren.. 876

Corrigenda! Na str. 725. mora stati v 8. vrsti: o diametral. nasprotju
(ne: v . . .); na str. 727. mora stati v 28. vrsti: cele dolge veke (ne: vrste); na
str. 729. mora stati v 21. vrsti: ki se je (vglabljal) . . .; na str. 748. mora v
2. verzu pesmi (Die Geliebte) stati na koncu: kennen; na str. 752. napravi v
4. vrsti od spodaj, za imenom Celakovskega vejico;  na str. 754. naj stoji v
epigramu »Lavra Juliji«, v drugem verzu: v zvezi tesni, tesni..  .; na str.
815. mora v 18. verzu stati: npnxO0,HJlo (ne npnxOjT,yJlo); v  21. verzu pa 1 * 4 * 3 -

BymEty (ne: pj33BHmRy); na str. 816. mora stati v 6. strofe 3. verzu: H'Im>

(ne: H'lm>).


»PREŠERNOV /ILP^n".

Naš poziv, da bi naši cenjeni sotrudniki pa tudi dragi častitelji
Prešernovi poslali za decembrsko — jubilejsko Prešernovo — šte¬
vilko »Ljubljanskega Zvona« primernih spisov, ni bil brezuspešen.
Gradiva se je bilo nabralo toliko, da tistih šest pol, ki smo jih pred¬
lagali »Narodni tiskarni« za decembrski zvezek našega mesečnika
v jeseni, še predno smo imeli spisov za eno samo polo, ni več
zadostovalo.

Zlasti smo dobivali po 15. dnevu oktobra, ki je bil zadnji rok
za odpošiljanje spisov, toliko in tako zanimivih prispevkov, da smo
morali prve dni meseca novembra prositi še za štiri pole — ki nam
jih je upravni odbor »Narodne tiskarne« tudi dovolil. Pa še tako
smo, žal, morali par važnih spisov, ker zanje ni bilo več prostora,
odkloniti, oziroma- odložiti jih za prihodnji letnik. »Lj. Zvona«.

»Prešernova številka« našega lista je narasla tako na celih
10 pol. In ker obsega ta zvezek samo tako gradivo, ki se tiče Pre¬
šerna in njegovih poezij, smatrati ga je pravzaprav za samostalno
izdanje; in zato smo mu v spomin stoletnice Prešernovega rojstva
dali ime »Prešernov album«.

Ker so sotrudniki tega »albuma« podpisani s polnimi imeni,
izpregovoriti nam je par besed o ilustracijah,  Priloženi portret
Prešernov, ki ga je v heliograviri izvedla »Graficka společnost Unie«
v Pragi, je posnet po oljnati sliki Kurza pl. Goldensteina. Original
te slike je last gospoda prof. Levca.

Rastlinske vinjete, ki dičijo nekatere strani albuma kot zelen
podtisk, je na našo prošnjo narisala naša slikarica, gospodična Ivana
Kobilca.  Vinjeti: »Lira« (»Strune milo se glasite«), in pa »Neza¬
konska mati« sta narejeni po razglednicah g. Ivana Vavpotiča,
slikarja v Parizu. Rojstno hišo Prešernovo v Vrbi je fotografoval
blejski fotograf g. Lergetporer;  hišo v Kranju, kjer je Prešeren
stanoval in umrl, ter spomenik na njegovem grobu pa g. Jagodic

v Kranju. Fotografijo svoje matere Ane Jelovšekove  nam je
dala na razpolaganje Prešernova hči, gospodična Ernestina Jelov-
šekova. Portret Prešernov, ki ga je narisal pesnikov prijatelj Matevž
Langus,  nam je posodil gospod Karel vitez Strahi, deželnega nad
sodišča svetnik v pokoju v Stari Loki. Gospod vitez Strahi hrani
namreč v svojem privatnem muzeju tudi majhno, prst debelo risarsko
knjižico znanega slikarja Matevža Langusa. V tej knjižici je vse polno
risb, portretov in karikatur, ki jih je bil s svinčnikom narisal Langus.
Med temi risbami se nahaja tudi original Prešernovega portreta
v našem listu. Pod glavo Prešernovo sicer ni zapisano, da je to
Prešeren, ali vsak, kdor vidi to sliko, poreče na prvi pogled, da to
ne more biti nihče drug nego Prešeren, s katerim je bil, kakor
vemo, Langus dober prijatelj. Prešernova hči, g. Lud. Ravnikar, upo¬
kojeni sodni svetnik, ki je s Prešernom kot dijak, občeval, potem
681etni g. Martin Jelovšek, brat Ane Jelovšekove, dalje nadzornik
g. Levec ter g. ravnatelj I. Šubic so se izrekli, da je ta slika brez
velikega dvoma Prešernov portret en profil.

Klišeje nam je izvršila dunajska tvrdka Angerer & Goschl.

Končno nam je prijetna dolžnost, da izrečemo vsem, ki so so¬
delovali pri »Prešernovem albumu«, t. j. gospodom pisateljem in
umetnikom, ter drugim, ki so nam bili postregli s slikami in foto¬
grafijami, svojo srčno zahvalo!

V Ljubljani,  ob stoletnici Prešernovega rojstva.

Uredništvo.

PREŠERNU

©I <ST@LETMI O JUE^OVE^d I©JSTW/Šh

12 ,

e bližam se s kadilnicoj ti v roki
in ne poklekam v prahu pred teboj;
ne brenkam himne na srebrnih strunah,
ni ditiramb, ne oda spev ta moj:

Ne boj sel ■ • ■ A glasneje ko navadno
od ust do ust ime gre tvoje zdaj . . .

Sto let je danes, kar si v Vrbi svoji
zagledal prvič svoj pogorski raj . . .

Stojim pri oknu . . . Zimski večer dremlje,
sloneč ob horizontu pust, zaspan,
ogrnjen v sivo meglo . . . Ni li nekdaj
pritiskal tudi tebe takšen dan?

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

48

718

A. Aškerc: Prešernu.

Ah, kamor si pogledal — sama megla . . .

V življenje ni ti svetil nadej soj . . .

Sijali nate niso sreče žarki,

ne nate, ne na narod sužnji tvoj . . .

In vprašali so tujci: »Kje, Slovenci,
poet je vaš, navdihnjen od Boga?« —

Tedaj dotaknil Bog se ust je tvojih
pa rekel ti: »Zapoj iz dna srca!

Poj, kakor čutiš, kakor misliš, sanjaš,
povzdigaj k vzorom narod svoj, poet! . . .«

In ti si pesnil po navdihu višjem,
in prvo tvoje čul ime je svet . . .

Od ust do ust — »Prešeren« in »Prešeren«
ime gre tvoje še današnji dan . . .

Ne manjši — večji zdiš se nam v daljavi . .
Na piedestalu rasteš *— velikan.

Od ust do ust . . . To praznik tvoj je častni
Cuj, pesem ori tam se glasna v noč . . .

Ni to li zopet mehka pesem tvoja?

Ni to čarobna verzov tvojih moč?

Da, pesem tvoja, ta nam sega v srce . . .

Saj v pesmi svoji sam nam govoriš.

Ti ljubiš v pesmi, plačeš in toguješ
in smeješ se in šališ, veseliš.

In v pesmi nam modruješ o življenju,
iz pesmi spletaš bič in kuješ meč;
in z bičem mahaš po bedaka glavi,
kot Črtomir greš z mečem v boj besneč.

In pevaš, pesniš, pevaš, ptič osamljen . . .

In samo krog prijateljev izbran
razume tebe in pa muzo tvojo —
a množici si tuj in nepoznan.

A. Aškerc: Prešernu.

719

No mi poznamo te in pesem tvojo . .
Ta poezija tvoja — to si ti!

Vso dušo svojo si prelil nam v pesmi
zdaj duša tvoja sama v njih živi . . .

7'.': f;  AA PfTkgf ' TA\\ A d\VU

In mi potapljamo zdaj v to se dušo,
in poezije nas ovija čar . . .

Tvoj genij, čutimo, nas vodi, dviga,
navdušenja nam vžiga v prsih žar . . .

Odkod ti verzi novi, blagozvočni?
Odkod bogastvo novih slik, idej ?

Kako pričaral te si nam zaklade?

Kdo videl jih med nami je dotlej ?

In gledamo, kako ustvarjaš, pišeš,
kako ti raste čudo pod rokoj,
kak iz glasov nespretnih in ubogih

ustvarjaš umotvor nesmrtni svoj . . .

\A V

Najgloblja čuvstva, zvoki tajni, nežni,
strun srčnih komaj slišen, rahel dih —
vse zna povedati beseda tvoja,
in vse izraža tvoj umetni stih . . .

\ \  7 ^(

In misli smele, vizije proroške,
ki duh jih tvoj je sanjal, jih spočel —
v slovenski pesmi prosti in naravni
kdo lepše pač bi bil jih razodel?

A nade tvoje, ideali tvoji
in cilji tvoji — daleč tam leže . .
Kje bratoljubja tvoji so oltarji?
Svobodi vezane so še rokč . . .

u

Za cilji daljnjimi še spemo danes,
stremimo, iščemo vprašaje: kod?

In padamo in vstajamo na cesti . . .
Do cilja vodi nedogledna pot . . .


rt?;

48 *

720

Rajko Nachtigall: France Prešeren.

Kako so redki jasni solnčni dnevi!

Kako nam cesto pot zastira mrak!

Od vseh strani — od desne in od leve
usoda zla ovira nam korak . . .

Naprej za solncem, ki v zdravici  zadnji
napil navdušen si mu prvi ti!

Naprej, naprej! . . . To svoje svetlo solnce
prižgemo si v bodočnosti sami!

A tebi, ki ta čas si gledal v duhu,
zdravice naše zdaj zaori spev!

Vsa domovina trči z nami s čašoj,
široko naj razlega se odmev:

Proroku-pesniku izpod Triglava,

Prešernu slava! A. Aškerc.

©J

FRANCE FRE5EREN.

1800 - 130  0 .

Spisal Rajko Nachtigall. *)

Slavna gospoda!

aše mnogobrojno število, reprezentujoče ogromno
večino slovanskih rodov, dokazuje, da ni zastonj
prešinil pred stoletjem nov tok žil slovanskega
etnografskega organizma, preporodivši mu dele, vzbu-
divši v celoti čut sorodstva in teženja po kulturni edinosti.

Slovanska duhovna solidarnost je tedaj prvič nesvestno zago¬
spodovala!

Ko so Rojenice položile venec najvišjega pesniškega genijstva
okolo glave novorojenčkom: ruskemu Puškinu, poljskemu Mickiewiczu,
češkemu Čelakovskemu, jadrno so prispele na tožni jug in kumovale
v rajskem kraju slovanskih Alp tudi slovenskemu Prešernu.

‘) Slavnostni govor pri dunajski slavnosti Prešernovega rojstva dne
7. marca 1900.

Rajko Nachtigall: France Prešeren.

721

Da, Prešeren, prvak slovenskih pesnikov, pravi sin in ponos
skromnega svojega selskega naroda, sličen mu v življenja nezaple¬
tenih, bednih zgodah ter v duha prebogatih vrlinah, dostojen in v
mnogem soroden si drug svojim slavnim slovanskim bratrancem, in
tudi tvoja slava je slava slovanska, slava občega kulturnega napredka!

Luč tvoja se krije še svetu po krivdi razmer, dasi ti je slavo
oznanjal že prijatelj Čelakovsky. Tvojih del ni šteti — ostala jih je le
drobna knjižica zlatih poezij. Tvoje bitje in bistvo nam ni še povsem
jasno, in hvaležna te domišljija obkroža z opravičenim nimbom —
čudesnim.

Pegaz ti ječi skoro do smrti v nesamostojnem pravniškem
jarmu; herostratični autodafe uniči prvence genijalne tvoje Muze
in nje zadnje, morda najzrelejše plodove, baje i tragedijo, ko si
umiral;

»liberaler Freigeist« si trn v peti stvorom absolutizma, bor-
niranim obskurantom in janzenistom; z »Sauglockenlauten« blati
mračna cenzura tvojo najidealnejšo poezijo, jo ovira in ji brani v
javnost;

narod slovenski se ne zaveda še svoje celine; še ne priznani
autor v Kranjski gubi v dobi mrtvih gramatik in abecednih bojev
iskre, ukresane po prvem prosvetitelju Vodniku; v nemških novinah
se le goji slovenska lepa književnost — krase jih po sili tudi tvoji
proizvodi s prevodi, dovršeno poješ v njih »et gotico sermone« —;
slovenski literarni jezik ni še izvožen in za višje potrebe se zdi skoro
nesposoben —

a ti, liki boginja, proizšedša popolna iz Dijeve glave, se pojaviš
o početku tridesetih let velikan z zdravo žilo klasiškega pesništva,
mojster poezije misli, čuvstev, oblike in jezika; pospešiš in odičiš
rojitev Kranjske Čbelice, prvega slovenskega almanaha in mejnika
stari in novi dobi slovenskega slovstva le radi tvojih neminljivih
poezij; šibajoč v duhovitih satirah abderitstvo domačih književnih
razmer in pozitivno delujoč, nedosežen, narodno-individualen lirik in
epik — na mah dvigneš našo književnost iz nje utilitarne vsakdanjosti
na nivo prave umetnosti, priborivši ji mesto v svetovnem slovstvu,
ter osredotočiš okolo sebe vse mnogovrstno literarno gibanje, izobra-
zivše se v bodoče v jedro, okolo katerega se je skristalizovala slo¬
venska literatura, da, slovenska narodnost!

Ne čudimo se! Kakor in kolikor Puškin, Mickiewicz in drugi
je tudi Prešeren sin svoje, takozvane romantiske dobe, ki je ne le z
mladeniško ognjevitostjo razširila človeštva duševno obzorje, temveč

722

Rajko Nachtigall: France Prešeren.

ga i poglobila, posebno pestujoč v prošlosti in sedanjosti idejo na¬
rodnosti in s tem narodne svobode, napredka.

Ni pa le romanticizem Byronov in nemški, iz katerih tudi pre¬
vaja, prevzel Prešernove duše — s svojim prijateljem Čopom, drugim
Mezzofantijem in sestaviteljem prve slovenske slovstvene zgodovine,
se zatopi zlasti v južnoromanske literature; s pregnanim Poljakom
Korytkom proučuje poljsko slovstvo, česar plod je prevod soneta
Mickiewicza; s Čelakovskim si prijateljski dopisuje in prejema Kol-
larjeve spise — vse pa premozga njegovega genija krepka, na klasiških
vzorih izobražena individualnost, ki je, potekša iz zdravega narodovega
jedra, očvrščena po zbiranju najlepših narodnih pesmi, dala mu kras
in silo jezika, dovedla ga analogno Puškinu k — realizmu. Zato ga
šele danes prav umemo, častimo! Pristnost globokih mu čuvstev, za
njega dobe umljivo žalostečih in perečih, po čemer slovi kot pevec
disharmonije med idealom in življenjem, ki ga do kraja i psihološki
pozna, visoko ga odlikuje od nemških romantikov. Po njih je vzljubil
skoro le mnogovrstnost pesniških oblik ne v pesniško igračo, temveč
v najprikladnejši, ubran izraz svojih neumrlih čuvstev in misli. Cvet so
mu Petrarkovi sonetje, med njimi sonetni venec, dokazujoč, da umetni
obliki treba le pravega pevca. S soneti in drugimi romanskimi pe¬
sniškimi oblikami se družijo klasiške in germanske, da i orijentalske
gazele, dospevše k Nemcem le deset let prej. Z njimi in Vodnikovimi
idilami in odami v polunarodnem tonu je tedaj slovenska poetika
vzorno nadkrilila vse svoje slovanske sestre.

Da Prešernova slava v njega malem narodu vse raste, da je
njega ljubljenec, je samo umljivo. Ali tudi sicer se vedno bolj raz¬
širja. Prevajali so ga na jugu Hrvatje in Srbi, pesniki Vraz, Prera-
dovič, Trnski in drugi, Senoa mu je posvetil: Karanfilj s pjesnikova
groba; med Čehi je prvi nanj opozarjal ter ga prevajal Čelakovsky;
med Rusi mu je navdušen častilec in prevodilec profesor Korš;
Anastasius Griin se mu je izkazal v odi na svojega učitelja hvaležnega
učenca; italijanski prevodilec Canini ga smatra prvim jugoslovanskim
pesnikom, in skoro ves preveden je pri Čehih, Rusih, Nemcih in
Italijanih.

Zalili so Prešerna s »kranjskim seperatizmom«, ker se ni oklenil
ilirizma, ki se je pričel, ko je Ljubljana s svojim pesnikom — možem
že daleč prekašala Zagreb. Kdor je ono trdil, ni Prešerna umel, da
mu izvira to le iz njega treznega, realističnega čuta, ki ga tako mirno
sam pojasnjuje. Bil je subjektivno prepričan o neizvršljivosti cele
ideje, ni mu prijal »eklektiško - ilirski« jezik Daničarjev, ki je toliko

Rajko Nachtigall: France Prešeren.

723

zamoril pravi vzlet darovitemu Vrazu, in sklicuje se na Homerja, da
je bolje biti svinjam pastir nego vladar vsem mrtvim. Da, Vraz sam
priporoča Muršecu, dajati narodu knjige na domačem slovenskem
narečju, dobro vedoč, kako treba najpreje le take zaslombe nasproti
tisočletnemu, mogočnemu, mirnemu in sistematičnemu, naš narod
čvrsto razjedajočemu vplivu germanizujočih sil. Izpričujejo nam to
še dandanes naši obmejni listi! Kar je bilo tedaj skokoma storiti,
nevarnost za narod, se sedaj korakoma uresničuje ter se uresniči, ko
dozvolijo to tudi historično-politični in drugi činitelji — kajti pom¬
nimo, da nam meja ni Sotla, ampak Litava.

Kako navdušen Slovan pa je bil Prešeren, pričajo nam pre¬
mnoga mesta v njega poezijah. Da, tudi ideal svoj slovanski nam je
podal v svoji labodnici, kratko pred smrtjo v dobi 481etne svobode
izešli »Zdravijci«, ko gromko napiva Slovanom, da

Edinost, sreča, sprava
K nam naj nazaj se vrnejo;

Otrok kar ima Slava
Vsi naj si v roke sežejo,

Da oblast
In ž njo čast

Ko prej, spet naša bode last!

Slovanski je karakter, slovanska je duša Prešernova, sorodna
velikemu Puškinu, Mickiewiczu in Čelakovskemu, naj se tudi ne razteza
njegovo delo enako obširno na enako velik narod. Z njim se bavečim
se nam silno vzbuja trdno uverjenje, da tvorijo Slovani po bistvu
svojega značaja blizko si celino, in da slone tedaj medsebne njih
simpatije na istiniti, realni podlagi.

Te simpatije se javljajo zlasti dandanes v dobi skupnih jubi¬
lejev, stoletja prerojenja slovanskih rodov. Javljajo se povsem opra¬
vičeno tudi sedaj, ko se približuje naš praznik Prešernov.

Naj tedaj kakor lani Puškinu navdušeno zaori tudi danes Prešernu.
Slava! Slava! Slava!

724

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

YEČ PREŠERNA!

Spisal Ivan Prijatelj.

Wzdšlani mysli bez wzdčlani reči
jest holy nesmysl, a ušlechtčni jazyka
jest podminkau ušlechtilejšiho žiwota
duchowniho. I ponČwadž powinnost
bywa spolu matkau prawa, tedy my,
majice powinnost, wzdŠlawati jazyk
swuj, mame i prawo činiti tak. 1)

Fr. Palacky }  Radhost III. sir. 172.

:kaj visokega je v slovanski renesansi — lepega in
tragičnega. Zavest bratstva v podobi Kollarjeve
muze se je dvignila in napolnila mrtve slovanske
zemlje s čudovito pesmijo o slavni, srečni prošlosti
in še lepši bodočnosti, ležeči v rokah zedinjenih
Slovanov. In s to zavestjo v srcu so se ljudje za celo življenje zaprli
v kabinete, se zakopali v stare oprašene spomenike, v dela davnih
dob, so šli v narod po njegove pesmi, nastopali na podijih in shodih
— samo da bi prej napočil »slovanski dan«. Svoje filologe, arheologe,
filozofe, zgodovinarje, etnografe, politike in pesnike imamo od takrat
■— vse v eni osebi. Čas je storil ljudi velike. Dvignil jih je, napel
njih sile preko največjih distanc duha. Slovanski probuditelji se mi
zde podobni fanatičnim vernikom, zidajočim ogromen tempelj. Tak
tempelj bi bilo imelo postati vseslovansko združenje, tempelj, v ka¬
terem bi bilo »za vse prostora.« To je bil ideal . . . Kako so si bili
krasno naslikali ta ideal možje kakor: Kollar, Pogodin, Kostomarov,
Kucharski, Maciejowski, Štur, Kuzmani, Gaj, Vraz, naš Majar itd. itd.
Pa kakor hitro so pričeli ta ideal natančneje opredeljevati, poka¬
zala se je pri vsakem narodu lastna nacionalnost, in poetični pan¬
slavizem se je moral umakniti zopet v nebotično višavo; ostali pa
so na mestu samo pereči interesi vsakega posameznega naroda.

Tempelj je ležal v razvalinah. Prenaširoko so mu bili postavili
temelje, in previsoko je bil umerjen. Zraven tega pa tudi delavcev
ni bilo: masa slovanskih narodov še pojma ni imela o takem zidanju
in ga v svojem nizkem kulturnem stanju tudi ni mogla imeti. A

‘) Izobraženje misli brez izobraženja jezika je gol nezmisel, a popleme-
ničenje jezika je prvi pogoj plemenitejšega duševnega življenja. In ker je dolž¬
nost obenem mati pravice, potem imamo mi, ki imamo dolžnost izobraževati
svoj jezik, tudi pravico tako delati.

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

725

idealnejse narave niso mogle gledati, da bi to delo tako žalostno
končalo. Zato so zaceli nekateri izmed njih delati na svojo roko in
po svojem načrtu prejšnje poslopje: ruski »slavjanofili«: Kirjevskij,
Homjakov, Aksakov, Danilevskij, Leontjev i. dr. Njim je bila avto¬
riteta Rusija in vera Slovanstva — pravoslavje, češ, da pripada ka¬
tolicizem in protestantstvo romano-germanskemu svetu, pravoslavje pa
greko - slovanskemu. S pomočjo svoje »filozofije zgodovine« so bili
postavili teorijo v diametralnem nasprotju, ki loči Evropo od Slo¬
vanstva.

Drugi, zmernejši idealisti pa so hoteli združiti vsaj nekaj slo¬
vanskih rodov. Taki so bili Ilirci,  želeč iz Srbov, Hrvatov in Slo¬
vencev napraviti en narod.

Umrli so imenovani slavjanofili (ali boljše: rusofili), in umrlo
je domalega rusko slavjanofilstvo. Leta 1851. je umrl Stanko Vraz,
in leta 1851. — lahko rečemo — je umrl tudi ilirizem. Tako je stopila
»slovanska ideja« v drugo fazo svojega razvitka: Kakor hitro so
začeli abstraktno idejo primerjati k realnosti, pojavili so se pri
vsakem narodu kot prvi in glavni realni cilji njegovi najbližji interesi.
Stvar je vodila tja, odkoder se je bilo izšlo: k prejšnjemu razedi-
njenju. In ni se našla do današnjega dne formula, s katero bi se
razvozlalo slovansko vprašanje.

Nekaj visokega je v slovanski renesansi — lepega in tragičnega.

A ne smemo misliti, da je bilo to delovanje in stremljenje naših
idealno mislečih probuditeljev brezuspešno in nično. Nasprotno. Pre¬
bujenje narodov more izvršiti uspešno samo entuziazem in mogočno
čuvstvo, ki sta v takih stadijih edino sprejemljiva. S silo in ognjem
svojega nastopa je vseslovanski pokret poklical, probudil in dvignil
narode h kulturnemu delu. Slovanskemu prerojenju je dal perot,
polet ter mu v jasni luči pokazal cilj. Ko pa se je hotel lotiti prak¬
tičnega dela, je omagal. Njegova naloga je bila izvršena. Tu je
moral poseči vmes miren, hladen razum in vztrajna, delavna roka.

*

Zanimivo je, da so zavzemali skoro edino Čehi v slovanskem
vprašanju vedno čisto svoje stališče (odsotnost Poljakov v vseslo¬
vanskem gibanju ima druge, lahko umevne vzroke). Res da so v
začetku stoletja tudi oni imeli može, ki se niso v svojih nazorih o
Slovanstvu oddeljevali od drugih Vseslovanov (Jungmann, Hanka,
Linda; vpliv Slovakov Kollarja in Safafika, pišočih češki, je še bil
splošen). A že Havliček se je trudil napolniti velikansko prazno

726

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

posodo »slovanskega kozmopolitizma« z zavestnim in premišljenim
češtvom. Palacky pa je s svojo zgodovino češkega naroda in ume¬
vanjem njenim nasproti slovanski meglenosti Kollarjeve dobe narodno
idejo v pravem in globokem pomenu počešil,  pokazavši, h kakšnim
visokim ciljem je češki narod poleg drugih velikih in mnogoštevil-
nejših poklican. ’) Sploh nahajamo pri Cehih že zdavnaj o slovanskem
vprašanju ideje, ki nas presenečajo s svojo treznostjo, samozaupanjem
in — modernostjo. Sklepi znamenitega praškega slovanskega shoda
1. 1848. so bili samo izraz teh specifično čeških idej: tu se je za¬
htevala ravnopravnost vseh narodov (nasproti rusko - slavjanofilski
nivelujoči hegemoniji enega [ruskega] naroda), svoboda in religiozna
strpnost (a slavjanofili so nejasno govorili o svobodi, živeč v ta¬
kratni suženjski Rusiji, in navezovali celemu Slovanstvu pravoslavje).

Vprav tako je poudaril dr. Rieger v svojem znamenitem drugem
govoru na znani moskovski etnografski razstavi 1. 1867. samo staro
točko iz kulturnega programa Cehov, ko je postavil Slovanom v
zgled stare Grke, ki so se tudi ločili v štiri različne rodove, pa so
stremili le k enemu cilju — ko je proglasil za ideal Slovanstva
raznoterost v harmoniji  . . . »Piramide in kolosi, egiptovske
skulpture so tudi produkti umetnosti . . . Vendar so to pred vsem
produkti sile, vzbujajoči občudovanje s svojo ogromnostjo; toda
vprašam vas, kaj je lepše v vaših očeh — egiptovska piramida ali
Apolon Belvederski ?«

*

Češki program ob nejasnosti slovanskega vprašanja je zanimiv
in jasen: samodelavnost in samostojnost  v stremljenju k
onemu cilju. Seveda je ta program v češkem narodu nekaj čisto
naravnega in umevnega. ^V-^češkem narodu živi zavest fizične in
moralne samostojnosti bolj nego v kateremkoli slovanskem narodu.
Čehi so imeli svoje, za slovanske razmere dovolj obširno kraljestvo.
Njih zavest samostojnosti je črpala svoj sok že iz zavesti fizične ce¬
lokupnosti. A kar je glavno: Čehi so nastopili v husitskih bojih

samostojno in častno: tu Čeh — tam Nemec. Tu se je bilo treba
zanašati samo na svojo pest. In odtod datira češka samodelavnost.
Zgodovina češka nam torej najboljše tolmači, zakaj se niso vlekli
Čehi v slovanskem vprašanju za mamečim idolom — slovanskim
kraljestvom od Adrijatike do Kamčatke. In čisto umevno je tudi,
da so se zlasti mali slovanski narodiči, čuteč svojo onemoglost, za-

*) Primeri: Masaryk, Palack^, Idee d. b5hm. Volkes, str. 58.

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

727

tekli k sanjam o združeni Slaviji. Mali narod slovaški je dal vseslo¬
vanskemu gibanju najagilnejše može: Kollarja, Šafarika, Štura, Kuz-
manija in dr.

Tudi Slovencem je v tridesetih in štiridesetih letih vseslovanstvo
razširilo prsi. Imenujem samo Majarja, Trstenjaka, Raiča. Še bolj
nego poetično vseslovanstvo pa je prevzelo duhove »ilirstvo« kot
zmernejša, bližja in realnejša forma združenja. Znano je, koliko Slo¬
vencev je pristalo k ilirizmu, in zpano je tudi, da je bil najodličnejši
mož, ki se mu je med Slovenci postavil po robu — Prešeren.

Ni mi za to, da bi raziskoval motive, ki so narekovali Prešernu
njegovo postopanje ') Ali na en motiv bi rad opozoril, ker se mi
vidi močno skladen s postopanjem Cehov v slovanskem vprašanju.

Naš narod je hlapčeval izza nedoglednih časov. Razkosanost
fevdalizma in valptovstvo je trgalo našemu človeku konsekventno iz
prsi vsako iskrico samozavesti, zmisla za samostojnost in celokupnost
plemena. Servilizem je rodil malodušnost in nezaupanje v lastne
moči. 2 ) Prešeren je bil Gorenjec in brezdvomno je videl, kako se
to primeroma najsamozavestnejše slovensko ljudstvo, ki je med seboj
samozavestno do pobojev —- klanja vsakemu tujcu do pasa, stiskajoč
svoje pokrivalce pod pazduho. In tudi sicer po Slovenskem je moral
zapaziti ono čisto slovensko pasivnost, življenje brez samostojnega
koraka; saj piše Čopu 1. 1832. iz Celovca: . . . »nur sind jene (Lai-
bacher) in mancher Beziehung zu tollerant. Sie lassen jeden herge-
laufenen Schreyer schreyen und den Ton angeben«. Zapaziti je
moral Prešeren, kako malo podjetnosti in vere v lastno delo je ostalo
v Slovencu. Slovenec je priden, delaven, vztrajen — dokler je hlapec.
Voditi ga mora kdo, ker se je tega navadil. Ubogati zna, a zapo¬
vedovati ne, ker je skozi cele dolge vrste samo — ubogaval. Zato
so samo hlapci Slovenci:

»Deutsch sprechen in der Regel hier zu Lande
Die Herrinnen und Herren, die befehlen,

Slovenisch die, so von dem Dienerstande.«

p Rad pripoznam, da je bil na pr. eden glavnih motivov ta, da Prešeren
ilirske hrvaščine ni imel dovolj v oblasti — vsaj toliko ne, da bi se bil mogel j
tenkočutni pesnik v njej prosto izražati in kretati. »Vpregati Pegaza v galejo«
pa ni bila njegova stvar. (»Deinen Wink, dieses Beispiel nachzuahmen wiirde
ich befolgt haben, wenn ich kroatisch verstehen wurde etc.«, pravi v pismu na
Vraza). A učiti se podrobneje jezika, da bi v njem pesnil, potem ko je že imel
»dni svojih lepšo polovico« ter celo kopo slovenskih pesmi in kakšnih pesmi!

— za seboj — bilo bi v resnici nezmiselno.

2 ) Beri: Apih, Slovenci in 1848. leto. Str. 7.

728

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

Celo možje, kakor Stanko Vraz, ki so tolikokrat zahajali v
narod, so obupavali, da bi se mogel vzdržati: »es fehlt die Basis
der Moglichkeit eines Aufkommens des isolirten Slowenismus«, je
pisal Vraz Prešernu 1. 1840. V istem pismu Vrazovem se nahaja
pasus, ki je po mojem mnenju provzročil Prešernovo ostro zabavljico
zoper Vraza in posebej še pikri stih: »Lakota slave, blaga  vleče
pisarja drugam«. »Sage mir«, piše Vraz, »wie viel gibt es unter der
Million Slovvenen Abnehmer fiir ein wissenschaftliches oder belletri-
stisches Werk in dem Hausdialecte ? . . . Nie soviel, dass die Druck-
kosten bestritten vverden konnten, um wie viel vveniger soviel, dass
ein slowenischer Schriftsteller von dem Ertrage seiner Werke honet
leben konnte«. (Letopis M. Slov. 1875. str. 171.). Tu je mislil prak¬
tični Prešeren idealnejše od idealnega Vraza. Ali ta idealizem ga ni
varal. Razmere se še do danes niso izpremenile, in vendar se je slo¬
venska literatura tako čvrsto razvila. Morebiti vprav ta okoliščina
podaje naši literaturi neko krepkejšo umetniško črto ter jo varuje
dobičkarsko-kramarskih potvar umetnosti. Ne more pa je seveda va¬
rovati diletantizma, katerega nasprotno celo pospešuje.

Iz dobičkaželjnosti torej Prešeren ni postal slovenski pisatelj.
On je poznal svoj narod, ne samo njegove pesmi, šege in navade,
ampak njegov duh.*) In on je veroval v svo j narod. On je bil pre¬
pričan, da mu ni treba obupavati nad njim. Obenem pa gotovo ni
prezrl največjega prepada, ki je pretil pogoltniti narod: nizke pasiv¬
nosti brez iniciative in samostojnega koraka. S tem mu je bil dan
delokrog, določen in jasen, ki ga ni mogel zamenjati kak meglen
ideal. Prešeren je spoznal, da je treba narod najprej moralno
dvigniti, vliti mu v srce zaupanje v samega sebe. S tem, da se je
Prešeren odločil za slovenski jezik ter ga v svojem umetniškem
ustvarjanju nakrat povzdignil na tako nedoumno višino, s tem je
enako visoko vzravnal zavest naroda. V lastnem jeziku se je odločil
pisati. S tem je narodu rekel, naj pri sebi in v sebi išče svojo bo¬
dočnost. In še nekaj: v Prešernovi dobi, ko so tako delali z jeziki
kakor mačka z mladimi, ko so v kabinetih sestavljali jezike, kakor
meša gospodinja v kašči zrnje za soržico, takrat se je pomen na-

*) V Prešernovih pesmih slovenski narod diha in živi. Po pravici se čudiš,
profesor moj, odkod je vzel Prešeren svoj jezik. To ni jezik vrlega Vodnika
in tudi stilista Ravnikarja ne. In vendar nas uče, da se morejo veliki pesniki
v narodih pojaviti šele takrat, ko so vsi vnanji pripomočki umetnosti (jezik, pro-
zodija, metrika . . .) pripravljeni. Mi pa takrat niti trdnega — ABC nismo imeli.
Res: ta Prešernov jezik je večji čudež nego vsa njegova poezija!

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

729

rodovega, živega jezika podcenjeval. Mislilo se je, da se more narod
jezikov slačiti in jih oblačiti kakor prazniško in delavniško obleko. A
jezik ni slučajna odeja narodnosti, ni njena akcidencija, ampak jezik
je njena substancija kot izraz narodne individualnosti. Energija vseh
dolgih vekov obstanka in pogojev razvitka narodovega leži v jeziku.
In zato leži v živem narodovem jeziku tudi njega ponos. — Ako bi
se bil naš narod potisnil pod kalup tujega — četudi našemu sorod¬
nega — jezika, bi bilo to samo nadaljevanje onega stoletnega poni¬
ževanja, katero je privedlo naš narod do prepada, moralnega in
fizičnega.

»Pomagaj si sam!« je zaklical Prešeren Slovencem liki Palacky
Cehom z vsem svojim delovanjem.

Mi, ki živimo sedaj v treznejši dobi, vemo, kaj pomeni ta klic
ob času, ko so se izgubljale vse sile v sanjah o slavni slovanski bo¬
dočnosti. Kaka moč živi v tem klicu! In kako potreben je bil v
dobi, ko so ljudje porabljali malone vse svoje moči, da bi sestavili
vsem Slovanom en jezik (Majar i. dr.), doma pa še nismo bili prišli
črez — ABC. Ni čuda; oni so lahko obupavali nad malim slovenskim
narodom, ker so se lovili vedno v okviru vsega Slovanstva, ker so
o Slovanstvu mislili v samih številkah. Njim je zadostoval slovanski
jezik, ker so se pečali s samimi slovnicami, a Prešeren, ki si je
vglabljal v duh naroda, on je delal na to, da bi slovenski jezik po¬
stal slovenski Prešeren je poklical Slovence z livad nejasne

bodočnosti na trdna, kruta tla sedanjosti.

Da na teh krutih tleh sedanjosti preti malemu, neukemu
narodu poguba, je Prešeren vedel. In tu mu je krepko začrtal pot. S
tem, da je poskušal vzbuditi v narodu samozavest, vero v samodel-
nost, mu je tudi pokazal cilj rešitve. Prešeren kakor da bi bil hotel
reči: z lastnini delom nad samim seboj (z izobrazbo) se pripravljaš
na najuspešnejše tekmovanje s tujcem. (Da je ta klic vse kaj dru¬
gega nego takratni vseslovanski: z združenimi masami — takrat se
neukimi! — naredimo jez nasprotniku! je danes jasno). Ker pa je
Prešeren vedel, da se da narod samo v njegovem jeziku uspešno
izobraževati, se je poprijel njegovega jezika. Ker je čutil, da je
»izobraženje misli brez izobraženja jezika nezmisel«, je deloval na to,
da bi poplemenitil narodov jezik. Kako določno je izrekel to misel
v pismu na Vraza dne 25. julija 1. 1837.: »Die Tendenz unserer Car-
mina und sonstigen literarischen Thatigkeit ist keine andere, als
unsere Muttersprache zu kultivieren, habt Ihr ein anderes Ziel, so
vverdet Ihr es schvverlich erreichen. Die Vereinigung aller Slawen

730

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

zu einer  Schriftsprache wird wahrscheinlich ein frommer Wunsch
bleiben . . .«

S tem, da je Prešeren želel, naj se izobražuje naš narodič sa¬
mostojno, ter mu pod tem pogojem obetal prihodnost (prim. »Vre¬
mena bodo Krajncam se zjasnila«), s tem se je postavil na stališče,
povsem originalno in —• moderno. Zgodovina nas uči, da je cen¬
tralizacija družabna forma individualno nerazvitih mas. Minili so časi,
ko se je operiralo z velikimi masami, ker posamezniki niso pomenili
nič, ker so bili nerazviti, mrtvi udje, sposobni delovati samo v ve¬
likem kolosu kot nezavedni členi. Naš čas pa je vstopil za pravo
posameznika v areno. Prosvetljeni svet se je pričel sramovati inferi¬
ornega delovanja z masami, ker je brutalno (najsiln ejša funkcija mas
je vojna, zato vedno glašnejši klic zoper njo!). Prihodnost bo še
bolj razvila individua, in boj (konkurenca) se bo prenesel na um¬
stveno polje.

Tako vidimo, da, kakor hitro se izrečemo za pravo in prosveto
posameznika, zanikamo v principu centralizacijo (ki pomeni tudi kot
izenačenje elementov, kot enoličnost — zastoj kulture).

A motili bi se, ako bi mislili, da je Prešeren zametaval vsako
obliko slovanske vzajemnosti. On se je v prvi vrsti branil »gospo¬
dovati nad mrtvimi.« V svojem originalnem pismu na Vraza z dne
26. oktobra 1840.1. pravi s Homerjem: . . . »besser ein Schweinehirt
sein, als liber alle Todten gebieten«. Nad mrtvimi pa so gospodovali
oni, ki so v mrtvem,  umetno in eklektično sestavljenem jeziku
hoteli govoriti slovanskim narodom, imajočim vsak svoj živ jezik.
Sicer pa priznava Prešeren potrebo nekega skupnega cilja, nekega
vzajemnega razumevanja v delovanju vseh kulturnih delavcev Slo¬
vanstva, od celote slovanske zahteva on neke moralne
zaslombe.  On sam se je učil slovanskih jezikov: prevajal je
iz Mickiewicza in pisal Vrazu: »Wir erwarten von Dir, dass Du
bessere Uebersetzung aus dem grossen Polnischen Dichter und zwar
ins Slovenische liefern wirst«. V tem njegovem moralnem sočutju s
Slovanstvom ga veseli napredek posameznih slovanskih narodov, a
pri tem je vsa njegova skrb na strani svojega naroda. Primeri,
kako piše Celakovskemu 22. avgusta 1836. L: »Der rege Eifer, der bei
den Čechen . . . herrscht, erfullt uns mit Freude und Hoffnung auf
eine bessere Zukunft ftir die Slaven, wir ftlrchten nur, dass nicht
eher unsere Nationalitat zu Grande geht«. Ta passus tudi kaže, da
je Prešeren upal v lepšo slovansko bodočnost le na podlagi samo¬
stojnega kulturnega dela posameznih narodov.

Ivan Prijatelj: Več Prešerna!

731

Da se je Prešeren zavedal Slovana, pričajo njegove pesmi. Kako
samozavestno in ponosno se glasi v »Vvodu« h »Krstu« verz;

»Nar več sveta otrokam sliši Slave.«

Toda kot trezen človek je želel poprej, predno je govoril o
združenju Slovanov, da bi vsaj potihnili medsebojni boji in razprtije,
ki so prva ovira ne samo združenja, ampak tudi vsakega zbliževanja:

»De bi nebesa milost nam skazale!

Otajat’ Krajna našiga sinove,

Njih in Slovencov (Slovanov) vsih okrog rodove,

Z domačmi pesmam Orfeja poslale!

De bi nam serca vnel za čast dežele,

Med nami potolažil razpertije,

In spet zedinil rod Slovenš’ne cele!«

A najjasnejše se mi zdi opredeljeno stališče Prešernovo glede
slovanskega vprašanja v že navedenem poslednjem (objavljenem)
pismu na Vraza (z dne 26. okt. 1840. L). Konec je velepomenljiv:

»Ich wtinsche iibrigens nicht nur dem Panslavismus, sondern
auch dem Panillirismus das beste Gedeihen; glaube jedoch, dass man
bis zum Erntetag alles Aufgesprossene stehen lassen 'soli, damit der
Herr (to Trav) am jilngsten Tage das Gute werde von dem Schleckten
ausscheiden konnen.

Dein und des Slarventhums

In vino veritas. aufrichtiger Freund.

Dr. Franz X. Preshern.«

Da razumemo vso globokost in dalekovidnost tega Prešernovega
stavka, je treba, da si predočimo razliko takratnega in današnjega
pogleda na slovansko vprašanje. Takratni Vseslovani so si bili sestavili
teorijo o nekem diametralnem nasprotju, ki obstoji med Slovanstvom
in Evropo. Najodločneje so razvili to teorijo ruski slavjanofili. Splošno
se je mislilo, da bo Germanstvo in Romanstvo vsak čas dogospo-
darilo ter se preživelo in izživelo, in da bo zavzelo zdravo in mlado
Slovanstvo njuna mesta v kulturi. To da bo tisti »slovanski dan«,
»slavna slovanska bodočnost«. Umevno je, da je taka teorija stavila
zahtevo nastopa celotnega in združenega Slovanstva.

Od takrat pa do sedaj se je ta vseslovanska teorija precej ob¬
letela. Zgodovina in etnografija sta dokazali, da je tisočletno življenje

732

E. Gangl: Prešernu.

narodov v njih pogojih in zvezah, dotikah in komunikacijah vpra¬
šanje o prelcem nasprotju narodov precej zamotalo. In ne gre
več za to, da bi se Slovanstvo organiziralo proti Evropi, ampak z
njo,  ne gre več za to, da bi se Slovanstvo postavilo germano-
romanskim narodom nasproti,  ampak dela se na to, da bi uspo¬
sobil iti v kulturnem napredovanju ob strani  drugih narodov.

In kaj pravi Prešeren v omenjenem pismu na Vraza ?

». . . alles Aufgesprossene stehen lassen . . .«

Torej ne delovati s skromnimi človeškimi močmi zoper silo
tisočletnega zgodovinskega in kulturnega razvitka. To bi bilo Sisifovo
delo in utopija.

». . . damit der Herr (to 7tav) am jiingsten Tage das Gute
werde von dem Schlechten ausscheiden konnen.«

Tu imate oni sod nji dan,  proti kateremu stremi ves kulturni
razvoj polagoma, a neprestano. Sodnji  dan bo to za vse narode, in
gorje narodu, ki pride kulturno nepripravljen pred sodnji stol, na
katerem ne bo sedel niti Romano-German niti Grko-Slovan, ampak
— to tocv. Torej pripravljajmo narod svoj na ta dan, da ne bo »als
etwas Schlechtes ausgeschieden«. Treba je resnega dela v vsakem
slovanskem narodu, a ne sanj o vseh  slovanskih narodih.

To je cel program!

Nekaj pesniško-proroškega je v njem, in ne smemo iskati samo
Prešernovega hudomušnega humorja v latinskem reku, s katerim je
Prešeren zaključil svojo korespondenco z Vrazom, namreč v pripisu:

In vino v er it as . . . .

PREŠERNU.

J^.ot angel z mečem
pregnal si mrak,
ki ležal je na naši zemlji
tako težak.

i

ognjenim In duše so dvigale jake se,

% M  zbujene iz sanj . . .

A duh, ki jih budil je — niso tudi
streljali nanj ?

In tvoje srce, globoki tvoj duh, A on je šel po nevesto si

apostola dva —-
šla preko meja sta naših
v srce iz srca . . .


tja vrh neba . . .

Izšel je iz nje, dospel je do nje
njegova je večnost vsa!

E. Gangl.

NEZAKONSKA MATI.

Črtica. Spisal dr. Fr. Zbašnik.
je tam sam zase . . .

Glava mu je bila sklonjena na prsi, in njegove
ileče oči so zrle v napol prazen kozarec, katerega
zdajpazdaj zasukal med prsti . . .

Pri mizah okrog njega je bilo polno pivcev, mladih
in starih, a on se ni menil zanje. Pustil jih je na miru. — Ne tako
oni njegal . . . Opazovali so ga, posmehovali se mu, šepetali si o
njem . . .

»Ali ga vidiš tistega pijanega, zamazanega doktorja?... Kako
se ga je nalezel spet nocoj! . . Glava mu je zlezla že popolnoma
navzdol . . .«

Pritajen smeh . . .

On pa je slišal to. Za sodbo ljudi se nikdar ni brigal dosti, in
vendar so ga dimile neprijetno te besede . . .

Dvigne se, vzame klobuk in palico ter odide . . .

Luna je sijala ter zagrinjala vse okrog v čaroben, srebrn svit...
Skrivnostni čar noči mu je segal v dušo, opajal mu srce . . .

Počasi, veličastno se je razlegal v stolpu ure udarec . . .

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

Luna sije,
kladvo bije .

49

734

Dr. Fr. Zbašnik: Nezakonska mati.

Spomnil se je teh svojih vrst, spomnil tiste lepe noči, ko jih
je bil napisal, in razkošno veselje mu je napolnilo prsi, sladka zavest
mu je prešinila srce . . .

»Pijani doktor — hal . . Kaj mi je za vašo sodbo, kaj mi je
na tem, kako mislijo o meni omikani in neomikani nasprotniki
moji! . . . One vrste se bodo prepevale, se bodo občudovale, ko ne
bo ne njih ne mene, a pričale bodo, da moje življenje ni bilo
zamanl . .

In šel je naprej in prišel do svojega stanovanja. Toda njegovega
srca se je lotevalo nocoj prečudno hrepenenje, neko tajinstveno ko-
prnenje ...

»Ne, domov še ne! . .«

In vrnil se je in šel je drugam — —

»Še luč pri njej? — Tako pozno? . . .«

Oglasil se je, in vrata so se odprla . . .

»Ah, ti tukaj ? . . .«

In ti še bediš ob tej pozni uri? . . .«

»Čutila sem, da ne bi mogla spati . . .«

»Pa tako vesela si . . .«

Objela ga je goreče ter odgovorila:

»Vesela sem, ker si ti tukaj! . .«

Njemu se stemni lice. Za trenotek ni vedel, kaj bi mislil . . .
Je li poželjenje to ? . .

Pogleda ji v oči. Ne, to ni poželjivost, kar ji odseva iz njih,
to je sama gola čista ljubezen in pa — brezmejna vdanost! . .

Postalo mu je toplo okrog srca. —-

»Pa drugikrat me nisi bila tako vesela —«

»Oh, vselej, vselej — o ko bi ti vedel! . .«

»Kaj naj bi vedel? . .«

»Kako te ljubim! . .«

In skrila je obraz na njegove prsi . . .

On pa je molčal. Nekaj težkega mu je leglo na srce! . . Iz
njenih besed je odmevalo očitanje — zasluženo očitanje! . .

Da bi pretrgal neprijetni molk, reče:

»In vendar se mi zdi, kakor bi te ne bil videl še nikdar tako
hrepeneče . . .«

»Prav praviš! Nocoj sem si še posebno želela, da bi prišel . . .«

»In zakaj ? . .«

»Povedati ti imam nekaj-«

»Povedati — meni . . . kaj ? . .«

Dr. Fr. Zbašnik: Nezakonska mati.

735

Oklenila se ga je iznova ter začela ihteti na vso moč . . .

»Za Boga — govori, kaj ti je? . .«

A ona se je razjokala le še bolj in pretresljivo je vzkliknila:

»O, zakaj ne moreš biti moj, zakaj ne moreš biti moj!«

Nepopisna bridkost je odmevala iz teh besed. —

On jo je tešil, tolažil, a srce mu je krvavelo in se krčilo
pri tem . . .

Ko pa se je bila malce potolažila, mu je zašepetala nekaj
na uho, potem pa skrila spet svoj obraz ob njegovih prsih . . .

Rdečica sramu ji je zalivala lica in jokala je . . . jokala . . .

On je ostrmel za nekaj časa. Na to pa jo je prijel z obema
rokama za glavo, pritisnil jo nalahko nase, poljubil jo nežno na čelo,
na lice, na ustnice in vstal . . .

»Dobro spavaj — laTiko noč! . .«

In šel je —-s povešeno glavo . . . zamišljen . . .

Po ušesih, še bolj pa v srcu so mu odmevale one pretresljive
besede:

»Oh, zakaj ne moreš biti moj, zakaj ne moreš biti moj! . .«

Domov prišedši, ni šel spat.

Poglobil se je v svoje misli in mislil je dolgo, dolgo . . .

Potem pa je začel pisati, pisati hitro, hlastno . . .

Med pisanjem so se mu vsipale solze na papir, a od srca so
mu kapale krvave kaplje . . .

*

»Te moje solze ti naj bodo tešilo!..« je vzdihnil. »Iz teh vrst boš
zajemala tolažbo ti in s tabo mnoga mnoga, dokler bode stal svet! ..«

Potem se je dvignil in se globoko oddahnil . . .

Pred njim je ležala ena najnežnejših, najglobokočutnejših, naj-
pretresljivejših pesmi - tragedij, kar jih pozna človeštvo — zložena
je bila:

»Nezakonska mati“.

49 *

736

Oton Zupančič: Pesem mladine 3. decembra 1900.

PESEM MLADINE

3. DECEMBRA 1900.


i gremo naprej, mi gremo naprej,
mi strelci,

in pred nami plamen gre skoz noč
kot Bog pred Izraelci.

Na nebu je dan, nad gorami je dan,
a zarjo zakriva nam jata vran;
ona rada bi orle prevarila,
za solnce jih osleparila —
zaman:

sokoli in orli vedo, da je dan!

Če solnca ni, odkod to hrepenenje,
ki v srcih vročih nam kipi in vre ?
Odkod v očeh mladini to žarenje,
ki dvom in vse pomisleke zatre ?

Kar neti nam in giblje vse življenje,
to naj kot v jutru pust fantom zamre ?
O, solnce je! Je, ker ga slutimo,
ker ga v globini duše čutimo!

Mi gremo naprej, mi gremo naprej,
mi strelci,

in pred nami plamen gre skoz noč
kot Bog pred Izraelci.

Mi gremo, kakor gre vihar,
na vrancu-oblaku jahaje,
in kadar pade njegov udar,
nebo se in zemlja zamaje.

Oton Zupančič: Pesem mladine 3. decembra 1900.

737

O domovina, kdor te ljubi zdaj,
ljubiti mora s črnim gnevom v duši:
če se naučil ni kot papagaj
besed svečanih, svete hrame ruši;
če noče laži dvoriti lakaj,
je kot drevo, bolehajoče v suši.

Glej, smešna krinka, opičji obraz,
to boginja svobode je pri nas.

A mi gremo naprej, mt gremo naprej,
mi strelci,

in pred nami plamen gre skoz noč
kot Bog pred Izraelci.

Kaj? Malo nas je? Preštejte nas!
Borilci stoletij minolih —
vi klanjate se jim — a oni sede
na vzvišenih svojih prestolih ?

Preštejte nas, preglejte nas:
vsi veliki vaši svetniki,
vsi naši so sobojevniki!

Mogočen plamen iz davnine šviga
— veko ve preletel je koprne —
in plamen naš se druži ž njim, se dviga,
in plamen naš pogumno dalje gre,
ker neprekinjena drži veriga
iz zarje v zarjo in od dne do dne . . .

In v nove zarje ji hlepč oči —
tako mladina pesnika slavi!

Oton Zupančič.

738

Fr. Ks. Meško: Hrepenenje.

HREPENENJE.

Nesmrtnim manom Prešernovim posvečuje
Fr. Ks. Meško.

tihim, bolestnim vzdihom je Karel Korenčič zaprl knjigo.
Bila je to drobna, lično vezana knjižica — poezije
Prešernove.

»Da, da — dolgost življenja našega je kratka«. —
Sepetaje je ponavljal verze, ki jih je ravnokar bral —
bral v sladkih in bolnih spominih na nekdanje dni . . .

Zagledal se je skozi okno — nekam tja daleč na sinji obzor.
Iz pogleda njegovega je sevalo nekaj globokega, nekaj tajnega, neka
velika bol in neko veliko hrepenenje . . .

Črez nekaj trenotkov je vstal. Stopil je k oknu ter se naslonil
na polico.

Pogled mu je spet vzplaval v daljavo, tja proti veliki, žareči
solnčni obli, ki je visela nizko nad triglavskim pogorjem. Nad veliko
lučjo so se zibali tanki oblaki, ožarjeni z rdečim, malone krvavim
svitom. Isti svit je bil razlit po vsem gorovju, po vsem golem, raz¬
kosanem skalovju. Vrhovi lesov tam onkraj vaških travnikov gore,
črez travnike same pa se je razprostrla že temna senca. Vaške koče
se bele; od stekel okenskih pa se z blestečim sevom odbijajo snopi
luči . . . Tam na hribu nad gozdovi pa zamišljeno sanjari stari grad
Strmec . . . Zunaj je pomlad, prvi dnevi maja meseca. In vse živi,
vse cvete. Malone vidno se v slednji travici pretaka in giblje bujno
življenje, ono mogočno življenje, ki klije in kipi in puhti iz oživljene
zemlje materinskega naročja. In vsak listič črešenj in jablan in češpelj
pred hišo trepeče ves blažen v novem, zdravem življenju . . .

»Ah — kako krasno — krasno!«

Kakor otrok se je razveselil. A ker se je vznemiril, ga je posilil
kašelj. In ta kašelj je bil otel, suh in globok. Nezdrava rdečica mu
je pri tem zalila lice.

Takoj se mu je zresnil obraz. Z drobno, koščeno desnico si
je pogladil dolge kodre, ki so se mu vsipali na čelo. In zamišljeno
jn otožno zroč tja venkaj v mlado prirodo božjo, je šepetal:

»In pomlad mine —- in cvetje se ospe ... in listje odpade . . .
In vse bode spet mrtvo! . . . Vse lepo in krasno mine in izgine
tako hitro ... in tudi življenje naše odbeži tako naglo . . .«

Fr. Ks. Meško: Hrepenenje.

739

Kakor utrujen je sedel na stol. A pogled mu je še vedno plul
tja v sinjo daljavo in tja gori na grad nad zavaškimi lesovi. In v
tem pogledu je venomer sevalo ono veliko in globoko koprnenje.

*

Oče Karlov je bil organist. Bil je zelo mehka duša in dovzeten
za poezijo prirode, za poezijo glasbe in vobče za lepo in krasno.

Ta svojstva so prešla na sina in z večjo omiko so se v njem
še bolj razvila. Karel je bil že od mladosti rahel in nežen. Nrav
njegova je bila mehka kakor soj lunin. Vsak vtisk se je globoko
začrtal v njo, in različna čuvstva so drhtela v njej kakor v nežni
struni — zdaj skladno, a često tudi v nesoglasju.

Dostikrat pa je hipoma sklonil kodrasto glavico na prsi: — ni
mogel več brati — srce mu je bilo prepolno, preveč vzneseno ali
užaloščeno.

In tedaj je prisluškaval le tihemu šepetu gozdnemu. In iz tega
šuštenja so mu zvenele v dušo čudne pravljice in bajke. Bilo mu je,
kakor bi božanstvene Poezije nevidna roka po vsem gozdu pletla
svojih pravljic tajne koprene in kakor bi tudi srce in dušo njegovo
vpletala v te čudovite nitke ... In dihanju vse prirode božje je
prisluškaval — in tudi v tem mirnem, vsevečnem dihanju je čutila
duša njegova skrivnostne glasove . . .

In srce mu je postalo otožno, in duša mu je vzplavala nekam
v neznane daljave. In tam je nekaj iskala . . . iskala . . .

Leta so hitela. Vesel je bil redkokdaj. Smejal se je malo in
nikdar ne iz vsega srca in iz vse duše. Za smeh njegova duša ni
bila ustvarjena. To dušo namreč in srce Karlovo in vse njegovo
bistvo je tekom let proniknila neka temna slutnja o nečem velikem,
skrivnostnem, kar bi človeka osrečevalo in povzdigovalo, če bi mogel
najti to čudo. A on ga še ni mogel najti, ni ga še popolnoma umeval
in spoznaval. Le ona velika slutnja ga je prešinjala, in mogočno ko¬
prnenje po rešitvi one skrivnosti.

Res, tuintam mu je šinilo v meglo, ki je zakrivala ono veliko
skrivnost — liki blisk med temne oblake — neko jasnejše spoznanje
— In tedaj je zahrepenel po nekem novem življenju, po neki novi
sreči . . .

A ni bilo prave iskre, ki bi mu razžarila tmino, ki je še ovijala
njegovo dušo. In poti ni poznal k novi sreči, k novemu življenju.
In kaj da je ta sreča, in kakšno da bi naj bilo to novo življenje
tudi tega ni vedel. Le hrepenel je po njih . . . hrepenel . . .

740

Fr. Ks. Meško: Hrepenenje.

Nekoč pa se je ona megla dvignila, in Karel je spoznal cilj in
smer svojega hrepenenja . . .

Bilo je v lanskih počitnicah. Na grad, na Strmec, je kakor vsako
leto tudi lani prišla gospoda iz Trsta. Z gospodo je lani prvokrat
prišlo mlado, petnajstletno dekle, nečakinja grajščakova in hčerka
pomorskega kapitana, Helena Potočnikova.

Karel je tuintam z bistriško elito — z župnikom in učitelji -t~
zahajal na grad. Večkrat se je z grajskimi sešel tudi kje v lesovih pod
gradom. V gozdih je iskal zdravja. Že lansko leto je namreč bo¬
lehal na prsih. V lesovih pa, ki jih je ljubil že od mladosti, se je
čutil jačjega in boljšega. In zato je vedno blodil pod njih temnimi
vrhovi in vejami.

In tamkaj se je često sešel posebno z grajsko mladino: — z
dvajsetletno Emo, devetnajstletno Štefanijo, z bratom njunim Edu-
ardom, in z malo Heleno.

In spremljal jih je na izprehodih. Vsi so mu izzavoljo njegove
malone ženske nežnosti in zaradi njegove mehke naravi bili prijazn 1
in naklonjeni.

Posebno ljubezniva je bila z njim Helena. In duši Karlovi je
bila njena prijaznost blagodejen lek. Kako rad je poslušal njeno
mehko govorico, njen zvonki smeh! In njeni nedolžni, a vendar tako
globoki in vdani pogledi — kako globoko so prodirali v dušo
njegovo!

Že ko je prvič stal pred njo —■ pred to devo, ki je bila še
napol otrok —■ že tedaj je čutil pri pogledu v njen skladni, mehki
obrazek, obrobljen z gloriolo svilenih zlatih lasec, neko čudno +esnobo
v srcu. In ko je videl, kako se tudi njene velike in čudovito modre
oči prijateljski in prijazno, a obenem nekako vprašujoče vpirajo vanj,
je zadrhtel, in lahna rdečica mu je šinila v bledo, belo lice . . .

In od tedaj je tako rad gledal v te oči. — In pri teh pogledih
mu je polagoma postajala jasna ona velika skrivnost, ki je do tedaj
ni mogel razvozlati. Spoznaval je, po čem da je hrepenel ... ali
ne po vdanem, ž njim čutečem srcu? Ali ni bila skrivnost, ki je
ležala zastrta z meglo v njegovi duši — ali ni bila ta skrivnost velika
skrivnost ljubezni ? ... Ta skrivnost se mu je torej odgrnila. Karel
je čutil pri tem spoznanju neko sladko, omamno srečo. In po cele
dneve je spet posedal po gozdih ter sanjaril o Heleni — in o sreči
in ljubezni.

A vse to mu še vendar ni zadovoljilo in umirilo duše. Ta je
še hrepenela in koprnela in drhtela — a po čem še?

Fr. K s. Meško: Hrepenenje.

741

Včasi je opazil v očeh Heleninih nekak čuden izraz. Bil je
kakor izraz hipne otožnosti in kakor izraz bolnega sočutja.

In to ga je žalostilo in vznemirjalo — ne sicer sočutje samo,
a vzrok sočutja: njegova bolezen, njegovo počasno hiranje. Dozdevalo
se mu je, da ga ta loči in oddaljuje od Helene.

Nekega popoldne je ležal za grmičevjem v bližini gozdne poti.
In tedaj sta prišli mimo Ema in Helena. Ne sluteč, da je kdo v
bližini, sta govorili povsem glasno. In Karel je slišal, kako je Helena
z nekim materinsko resnim glasom menila:

»Leniča, ti pa si res vsa zaljubljena vanj!«

»Da — prav rada ga imam ... a saj ga imamo vsi radi . .

»Gotovo . . . a ti . . .«

»Ne, ne — veš, meni se dozdeva, da to vendar ni prava lju¬
bezen . . . Glej, Karel je bolan . . .«

Helena je govorila te besede z nekim čudnim, zamišljenim in
bolnim naglasom, ki Karlu še sedaj zveni v duši.

»Da, bolan! In ata pravi, da bo težko okreval.«

»Ubogi Karel ... A glej, Emica — to je ravno . . .«

Gospodični sta se oddaljevali. Karel ni več razločeval posa¬
meznih besed. A že tega, kar je bil slišal, je bilo dovolj. Vroče, od
bolesti zardelo lice je pritisnil na prožni, hladni mah. In zaihtel je
in zaplakal kakor malo dete. Vsa njegova duša je plakala — ihtela
je v mogočnem, prekipevajočem hrepenenju po — zdravju, po živ¬
ljenju — po življenju in ljubezni sreči . . .

*

Od tedaj se je Karel bolj ogibal grajskih. Posebno se je od¬
tegoval Heleni. A navzlic temu ali nemara ravno zaradi tega je še
bolj hrepenel po njej. Velik plamen se je razžaril v njegovi duši.
In Karel ga ni mogel več udušiti. Ono hrepenenje, ki je bilo poprej
mehko in nekako megleno in neizrazito, je postalo sedaj, ko je našlo
določen cilj, gigantsko in vroče. Obenem pa je bilo za Karla grozno
mučno, naravnost uničujoče, ker cilj tega hrepenenja je bil malone
nedosegljiv.

A dasi je hotel bežati pred Heleno, jo je vendar moral videti.
In zato je brez miru in počitka blodil po gozdovih ter čakal, da jo
kje vsaj od daleč zagleda.

In ako je v daljavi med drevjem zazrl njeno vitko, drobno
postavo, ali če je nemara nerazločno zaslišal njen zvonki smeli ali
mehko zvenečo govorico — ah, kako mu je tedaj burno zatripalo

Prešernova rojstna hiša v Vrbi.

742

Fr. Ks. Meško: Hrepenenje.

srce, kakor bi mu kanilo razgnati prsi ... in kri mu je kakor vroča
lava zaplala po žilah, in bledo, prozorno lice mu je zardelo, in oči

so mu zablestele v neodoljivem hrepenenju ... In nepremično je
zrl za vilinsko devo, dokler mu ni izginila iz vidika . . . Potem pa
je legel na mah. In vročo glavo je pritiskal na mrzlo, brezčutno

I*r. Ks. Meško: Hrepenenje.

743

zemljo. In z rokami je grabil za bolne prsi, hoteč udušiti kašelj, ki
ga je posiljeval, in hoteč umiriti drhteče srce in globoko in veliko
koprnenje njegovo . . .

*

Grajski so se pripravljali na odhod . . .

Bilo je popoldne. Dopoldne je bil Karel še v gradu. Šel se je
poslavljat. — Slovo s Heleno je bilo kratko. A v istem kratkem
hipu, ko mu je deva podala prožno desnico, je zapazil Karel v njenih
očeh nekaj kakor neko tiho prošnjo.

A on je ni umeval. —

Popoldne je šel v gozd. Precej ob kraju gozda je sedel na
velik panj. Odprl je knjižico, ki jo je prinesel s seboj — bile so
Prešernove pesmi. Hotel je brati, a ni mogel. Res, tuintam je prebral
nekaj granesov. A ni jih prav umeval, ni se mogel zaglobiti v nje,
dasi se je sicer vsa njegova duša potopila v te nesmrtne verze.

»Ah, nemara je nikdar več ne vidim!« — Te besede, ki sijih
je izgovoril na tihem, ko je odhajal dopoldne iz gradu — te besede
so mu neprenehoma zvenele v duši. In duša njegova je bila žalostna,
da bi zaplakala, da bi umrla — ker ta duša je z gigantsko močjo
hrepenela po njej — po Heleni . . .

Hipoma zasliši za seboj lahen šum. Okrene se — dva koraka
strani od njega je stala — Helena. Njene modre oči so se nekako
sramežljivo vpirale vanj . . .

»Iskala te je!« — Kakor blisk je šinila ta misel Karlu v glavo.
In zatrepetal je — od sreče, blaženstva in bolesti . . .

»Ali Vas motim, gospod Karel?«

»O, prosim — nikakor!« — Od velike razburjenosti je govoril
z drhtečim in komaj slišnim glasom.

Tudi Helena je bila vznemirjena in razburjena. Dozdevalo se
je, kakor bi ne vedela prav, kaj naj govori. In zato je vprašala:

»Kaj čitate !«

»Prešerna.«

»Prešerna? — Dovolite!«

In njena drobna ročica je segla po knjigi.

Odprla je knjigo. Slučajno je naletela na sonet »Memento mori«.

In čitala ga je napol tiho, mehko in nežno izgovarjajoč po¬
samezne besede. Karel pa jo je gledal in poslušal. In v njegovi duši
se je vršil isti trenotek čudovit proces.

»Dolgost življenja našega je kratka —- —« je čitala z nežnim glas¬
kom, kakor bi zvenela in pela kje v vrhovih skrivnostna srebrna struna.

744

Fr. Ks. Meško: Hrepenenje.

Kakor še nikdar je isti hip z neizrazljivo močjo pretresla Karla
velika resnica teh besed. Nekaj novega, nekaj do sedaj ne popol¬
noma umevnega se je s popolno jasnostjo odgrinjalo pred njim. Z
neodoljivo bolestjo je spoznal neovrgljivo in neoporečno usodo svojo,
da je namreč tudi njemu začrtana kratka pot življenja. Čutil je, da
je resno bolan in da nikdar več ne ozdravi.

In tukaj pred njim stoji bitje, kipeče bujnega življenja, po¬
osebljena spomlad, kakor bajno dete nebeške Poezije, osvetljeno s
čarom malone nadzemskim.

In on ljubi to devo ... on hrepeni po njej . . !

Ah — in on čuti, da zija med tem krasnim cvetom pomladnim
in med njim velikanski prepad. In ta prepad je nepremostljiv, ker
je nepremostljivo brezdno me živimi in — mrtvimi . . .

A vendar je hrepenel z vso dušo, z vsem srcem, z vsemi mislimi,
z vsemi močmi, z vsem svojim bitjem, da bi mogel premostiti ta
prepad, da bi mogel izpolniti to brezdno, da bi mogel tja prek —■
tja prek k pomladi, tja k življenju, tja v sveti, nebeški raj svojih
misli in sanj svojih . . .

Helena je zaprla knjigo.

»Krasno, — a kako žalostno — kaj ne, gospod Karel?«

Pogledala mu je v oči, vprte v njo z onim velikim koprnenjem.
Prvi hip se je zavzela, malone prestrašila ob njegovem pogledu. A
ta izraz je takoj zamrl v njenih očeh in na njenem licu.

Molče so se pogreznili tudi njeni pogledi v njegove oči. Bilo
je, kakor bi mu hotela ž njimi pronikniti v najtemnejšo globino duše,
v najskrivnejši njen kotiček, da poišče tam skrite misli in želje nje¬
gove. In polagoma je tudi v njenih očeh zalesketalo nekaj nena¬
vadnega, nekaj skrivnostnega. Ali ni tudi v tem krasnem odsvitu
njene idealne duše zatrepetal neki ogenj, neko toplo koprnenje . . ?

Hipoma se je ozrla nekako prestrašeno.

»Moji me gotovo že pričakujejo.« — Govorila je tiho in ner¬
vozno . . . Stopila je bliže k njemu . . . »Gospod Karel, pazite nase,
ne trudite se preveč, da do drugega leta ozdravite ... Za sedaj pa:
Z Bogom . . .«

Nagnila se je k njemu. In predno se je Karel prav zavedal,
kaj se godi ž njim, je čutil na licu njen topli dih, mehki njeni lasci
so ga nalahno pobožali ... in njene ustnice so se dotaknile nje¬
govih . . .

Mehanično je dvignil roke. Objel jo je ob pasu ter jo z vso
močjo privil nase. Se enkrat so se strnile njune ustnice . . .

Fr. Ks. Meško: Hrepenenje.

745

»Dovolj!« — je šepetala deva nekako prestrašeno ... In izvila
se mu je iz objema.

»Z Bogom ... in na svidenje drugo leto — v zdravju.«

Odhitela je . . . Tam ob robu gozda je še za hip postala ter
se ozrla. Z belo roko mu je zamahnila v zadnji pozdrav.

Karel pa je nepremično — liki marmornat kip — stal na istem
torišču. Zrl je za njo. — Hotel je dvigniti roke, jih iztegniti za
devo . . . hotel je zaklicati, jo poklicati nazaj — a ni mogel.

Bil je okamenel, onemel . . .

»Kaj je bilo to?« — je nekako težko in nejasno pomislil, ko
mu je Helena že izginila. Z drhtečo roko se je prijel za čelo, orošeno
s potnimi kapljicami . . . »Kaj je bilo to . . ?«

In neki daljni glas je odgovarjal duši njegovi:

»To je bilo življenje, ki je odhajalo od tebe. To je bil poljub
življenja, zadnji poljub, poljub v slovo ... In zatem pride smrt. In
njen poljub bo mrzel in leden — tudi poljub slovesa — slovesa od
sveta in življenja . . .«

*

Drugo jutro so grajski odhajali. Karel je že čakal pri oknu ter
zrl doli na cesto, oddaljeno par sto korakov. Ko so se pripeljali
mimo, je videl, da se je Helena ozrla gori na njegov dom ... A
kočija 'je bežala; kmalu je izginila za gričem pod vasjo . . .

Karel je naslonil glavo ob steno. S suhimi, motnimi očmi je
zrl tja v tiho jutro. V globini oči pa mu je nemirno vztrepetavalo in
drhtelo ono veliko hrepenenje . . .

Ah, čutil je, da je ne vidi nikdar, nikdar večl . . .

*

Črez dva dni je odšel tudi Karel. —

V mestu je imel učenja dovolj. A tudi duševni napor ni mogel
zamoriti velikega hrepenenja njegovega srca. Nasprotno — postajalo
je vedno večje in močnejše.

Ah, ti leni megleni jesenski in brezkončni zimski večeri
koliko je pretrpel za njih! — Večkrat se je spominjal ljubečih besed
Heleninih, naj se čuva, da ozdravi. In tedaj je nekoliko popustil pri
učenju. A ko si duše ni utrudil z delom, se mu je s tem večjo močjo
zbudilo v njej kopernenje. In tudi to ga je uničevalo in morilo. Da
bi zadušil te mučeče ga glasove, je spet delal. In tako je šlo venomer:
Delo in hrepenenje — hrepenenje in delo. In Karel je hiral in
pešal. — Nekoč je v najhujšem obupu pisal v Trst Heleni. V vednem

746

Fr. Ks. Meško: Hrepenenje.

upu in strahu so mu od tedaj potekali dnevi. Hrepenel je po od¬
govoru, a drhtel je pred dnevom, ko nemara dobi kako pisemce.

A ni ga bilo —• golobčka z mladiko oljikino . . .

In Karlova duša se je bolj in bolj potapljala v brezbrežnih ve¬
letokih svojega visoko naraslega hrepenenja . . .

*

In ko je prišla pomlad, so ga zdravniki poslali k materi na
dom. Naj gre domov, da umre pri svojih, pri materi — so mislili
na tihem . . .

In tukaj ga sedaj živi krasota prirode božje in čitanje verzov
in poezija spominov na prošle dni in njegovo veliko hrepenenje, ki
mu še ne da leči v grob. A ta ogenj, ki ga še ogreva, ga obenem
žge in uničuje.

Karel čuti, da je že blizu njegov veliki dan. A on še hrepeni
po življenju, po zdravju, po ljubezni, po sreči, po — Heleni . . .

A vse zaman! Luč življenja pojema — olja ni več. In ona, ki
bi mu ga nemara mogla še malce priliti —• Bog ve, kje je. In ali
se pač še spominja njega, ali še misli kdaj nanj in ali misli nanj
—- z ljubeznijo . . . ?

In ako po leti pride na Strmec, najde spodaj ob cerkvi svež
grob. In priprost napis na lesenem križu ji bo povedal, da tukaj
počiva dijak Karel Korenčič, umrl v cvetu življenja — s sedemnaj¬
stimi leti ...

A kratki napis ji ne bo mogel povedati, da je oni, ki spi pod
njim, legel v grob z nemirnim srcem, z mnogimi neizpolnjenimi že¬
ljami — z neutešenim koprnenjem po — življenju, po življenja sreči
. . . z neutešenim hrepenenjem ravno po njej — po Heleni . . !

A nemara bo Helena tudi brez kakih besed čutila vse to. In
tedaj mu nemara v spomin zasadi na grob belo lilijo ali plazeči
zimzelen ali žalobni mak ali krasne modre potočnice, ki jih Karel
tako ljubi, ker ga spominjajo njenega imena. Tedaj morda tudi njena
duša prodre v veliko resnico besed pesnikovih, da je dolgost življenja
našega le kratka ... In tedaj nemara zaplaka tudi ona na grobu nje¬
govem — zaihti po njem, po Karlu, zaihti za svojim lastnim živ¬
ljenjem, ki poteka tako naglo ... In tedaj nemara poklekne na
nemi grob ter ga vpraša v bolnem sočutju z neutešenim hrepene¬
njem Karlovim: »Ali so pač upokojile to srce trpeče groba globine?«
Ah, vprašanje brez odgovora in brez — pomena! . . .

Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. 747

PREŠERNOVA

SE NENATISNJENA FESEfl IN bRUQO.

Priobčil dvorni svetnik in vseučiliški profesor
dr. Gregor Krek.

red nekoliko leti sem imel med svojimi slušatelji
jako nadarjenega in za slavistiko posebno vnetega
Poljaka dr. Maksa Gumplowicza, ki si je bil kmalu
pridobil častno ime tudi po svojih bistroumnih in
temeljitih znanstvenih razpravah, katerim predmet
so bili zlasti problemi iz starejše poljske zgodovine. Po dovršenih
študijah je bil hitro dosegel mesto lektorja poljskega jezika in slov¬
stva na dunajskem vseučilišču, a jedva nastopivšemu to mesto, mu je
življenje tako zamrzelo, da se je usmrtil. Med drugim se je jako za¬
nimal za svojega rojaka Korytka, in posrečilo se mu je bilo dobiti
v roke njegova mnogobrojna pisma do svoje rodbine v domovini.
Bil je to precej obsežen, zvečine rokopisni zbornik, kateremu se je
na prvi mah poznalo, da je bil desetletja shranjen v sila vlažnem
prostoru, kajti bil je že skoro docela trhel, in miši so ga bile tako
objedle, da je ob krajih bilo celo dosti pisanega odpadlo. Ta zbornik
je pa imel poleg omenjenih pisem še marsikaj drugega za nas Slo¬
vence kolikor toliko zanimivega. Najbolje zanimiva pa utegne biti
dozdaj še nenatisnjena, a za natisk jedva namenjena pesem Prešernova,
zapisana in podpisana po pesniku samem. Priobčujem jo do pičice
prav tako, kakor jo je Prešeren zapisal sam brez naslova, samo da
sem bohoričico zamenjal z današnjo pisavo. Ta pesem slove tako-le:

Un dan si začela,
Otrok pred, cvetet’,
Že rožca si cela,

Si hvala deklet.

Krog Tebe slepari
Se škric iz štacun,
In dohtar ta stari,
Oskuben kopun.

Mladenče že vnemaš
Z nevarnim’ očmi,

Jih Rez’ki prevzemaš,
Ji delaš skerbi. —-

Des’ vinčik je kisel,

Z vodico nalit,
Zaljubljena misel
Jih vodi ga pit.

Ofcirčik se vstavi,
Te praša od k6d,
Skrivej Te pozdravi
’z kanclije gospod.

Klobuka ne vzdigne,
Se modro derži,

Z očmi le pomigne,
Se ljub’ce boji.

748

Dr. Gregor-Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo.

Ljubezni se braniš,

Nje moči si kos,

Ti druge le raniš,

Jih vodiš za nos.

23. dan Maliga Travna

Je lepa b’la včerej, —
Al’ danes več ni.
Predolgo ne zberej:
Čas, Pepca! hiti. —

1836.

Dr. Prefhern s. r.

Primerjati svojega prepisa z izvirnikom nisem več mogel, kajti
ves ta rokopisni zbornik z vsemi rokopisnimi in tiskanimi prilogami
je ob smrti ali morda že pred smrtjo omenjenega duhovitega mla¬
dega poljskega učenjaka izginil, da nihče ne ve kam, in je tudi do¬
gnano, da ga lastnikom rekše sorodnikom Korytkovim ni bil več
vrnil. To dejstvo mi pa že samo ob sebi nalaga dolžnost, da ob¬
enem na tem mestu kratko poročam o vsebini drugih prilog, kolikor
bi utegnile biti za nas vsaj nekoliko zanimive.

S Prešernovo roko so napisani ti-le, nekaj že natisnjeni, nekaj
pa še rokopisni njegovi proizvodi:

1. »Die Geliebte und ich«, iz 1834. leta.

Wenn sie einstens meinen Namen in den deutschen Gauen nennen,
Dich ein zierlich Herrlein fragt: ob Fržulein auch den Dichter nennen?
Sag ihm dann die stolzen Worte, sag sie ihm nur ohne Scheu,

Dass ich alles, Held und Dichter, nur durch dich geworden sei.

Sag ihm dann die schone Mahre, wenn das Mannlein sie versteht,
Von dem Geist der ew’gen Liebe, der durch alle Welten weht,
Der die Herzen rasch entztindet zu der schonen grossen That,

In der Zeiten Furchen saet eines schonern Lebens Saat!

Wenn sie dann um deinen Namen, Heissgeliebte, mich befragen,
Solches dem Pygmaen volke will ich gleich zur Antwort sagen:
Freiheit, meines Herzens Dame! — hui was senkt ihr eure Augen,
Taugen sie nicht, aus der Sonne selbst den Strahlenquell zu saugen ?

Freiheit, meines Herzens Dame! nimm mein Leben, ali mem Gut,
Hab’n sie dich mit Koth besudelt, rein’ge dich in meinem Blut.

Freiheit, meines Herzens Dame!
Send mir schone lichte Traume,

2. »In der Gesellschaft«,
gedruckt.

Sass ich da im bunten Kreis
Inmitt’ von Lust und Scherzen,

Da ward’s mir oft so gliihend heiss
Im Kopfe und im Herzen.

fall ich, driick mein Auge zu,
in des Grabes stille Ruh.

iz istega leta in z dostavkom: ab-

Und traumte stili und traumte lang
Von allem Hohen, Schonen,

Von Heldenthat und Hochgesang
Und siissen Liebestonen.

Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. 749

Vom edlen Mann, der sich so gern
Hinopfert fur das Ganze,

Und von des Hochverdienstes Štern,
Der gliih’t im ew’gen Glanze.

Und wie der Menschheit Bild da stand
So schon vor meinen Blicken,

Da fasst’ ich nach des Nachbars Hand,
Sie an mein Herz zu driicken.

Wie blickte der mich staunend an,

Schrie: »Herr, sind Sie bei Troste?«

Was sucht’ ich auch beim armen Mann,

Was riittelt’ ich am Roste?

3. Sonet brez naslova z dne 21. malega travna m. 1837. leta.

Nur in Tonen mag sie gern
Alles, was sie will, verschonen.

Tieck.

Du spieltest, spielst noch; denn die Tone, die erklangen,

In denen sich ergoss ein Meer von Melodien,

Die halt die Seele fest, lasst keinen mehr entfliehen,

Mich zwingen sie zur Huldigung, der ganz unbefangen.

Dein Handchen flog dem Zephyr gleichend, der die Wangen
Der Blumen kusst, weckt Bliiten im Voriiberziehen.

Du spieltest, jeder Kummer musste von uns fliehen,

Dem Herzen war ein neuer Friihling aufgegangen.

Zum Herzen sprach dein Spiel, zu ihm die holden Mienen,

Denn deine Anmuth vvusstest du so zu entfalten,

Dasš die Gestalt den, wen das Spiel nicht, festgehalten.

Ein hehres, himmlisch Wesen hast du mir geschienen
Und immer fort glaub’ ich dich noch vor mir zu sehen:

Dein Spiel, das lehrte mich der Spharen Klang verstehen.

4. Že davno znani sonet »An die Slovvenen, die in deutscher
Sprache dichten«. V prepisu mu nisem odločil nobenega prostora.

5. Tudi že znani sonet z akrostihido »An Pauschek und Stelzich
(Prim. »Ljublj. Zvon« XVII. 123 in 377; XVIII. 188 in 255), za nas
zdaj samo še v tem zanimiv, da raztolmači besedi »Chorwolfe« in
»Christlich« kolikor moči naravno. Konec tega soneta (Gl. »Ljublj.
Zvon« XVIII. 188) se namreč glasi:

Zahmt euren Muth, auf dass euch nicht ereile
Ihr Wurf, ich warne euch in guten Stunden,

Chorwolf! euch wird Lykambes Tod zu Theile.

Beseda »Chonvolf« ni vsa podčrtana, ampak samo začetni so¬
glasnik, in prav tako je podčrtan ta soglasnik v besedi »Christlich«,
zapisani pod sonetom z jako značilno Prešernovo opazko. Der letzte

50

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

750

Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo.

Vers lautete in dem der Censur  (podčrtal sem jaz) vorgelegten
Exemplare:

Christlich: euch wird Lykambes Tod zu Theile.

Tudi pod tem sonetom je Prešernov lastnoročni podpis:
Dr. Prefhern.

Poleg gori navedene Prešernove slovenske pesmi je zapisana
še pesem, ki ima v njegovi zbirki iz leta 1847. naslov »Pevcu«. Inačic
tu nobenih ni, samo da je tu pesmi naslov ne »Pevcu«, ampak
»Oserčenje«. Pač pa je »Napis na Čopovem grobu« precej različen
in pesniški dosti manje dovršen od onega, ki ga poznamo iz Jurčič-
Stritarjeve (str. 248) in Pintarjeve (str. 229) izdaje Prešernovih poezij.
Doslovno se tu glasi:

Kar govori Evrbpa jih učena
Jezikov, on je znžll, ki spdd molči;

Pisarja imenitniga nobčna
Dežčl nje nima, ki bil znan mu ni.

Rod Kranjski v Kdpri, Lvovi in Ljubljani
S zavzčtno učenostjo je slo vil;

De so mu b’li prekratki časi dani,

De s pismami bi dom razsvčtlil bil,

De vmerli z njim so dpi nje narbolji,

— Oči rosč žalostni Karniolji.

Jasno je, da je bil to prvi načrt temu napisu, ki ima v vsebini
vrhu drugih in celo jezikovnih hib tudi napako, da stoji mesto »na
Reki« »v Kopru«, kjer Čop nikoli ni učiteljeval. Posebno neugoden
vtisk v tej koncepciji napisa pa provzročuje sila omejeno narodno
pesnikovo obzorje, proti kateremu se naravnost vzvišeno glasita zadnja
granesa tega napisa v gori navedenih izdajah Prešernovih poezij:

Per<5 zastavi komaj, stare Slave
Buditi rod — odnčse val ga Save!

Dalje je v zborniku Prešernov »sonetni venec«, tiskan na po¬
sebno lepem papirju, kakor bi bila to kakova svečana izdaja. Morda
je bila priloga časopisu »Illyrisches Blatt«, ako ni bila kar posebej
tiskana. V svojih zapiskih nahajam opombo, da se to besedilo v mar¬
sičem razločuje od onega v zbirki Prešernovih poezij iz 1. 1847., —
a v čem? nisem zase zabeležil. Sicer pa ima gotovo ljubljanska javna
knjižnica kakov izvod tega natiska »sonetnega venca«, in tedaj ni, da
bi se o tem tu dalje razpravljalo.

Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo. 751

Prešernovo v tem zborniku je še geslo (motto) pesmi »Slo-
vencam« naslovljene, katero slove tako-le:

Le ptujkam bde so vdane Krajncov množ’ce,

Cvetlice naše poezije stale,

Do zdaj so verh snežnikov redke rož’ce,

Obdajale so vterjene jih skale.

Dr. Prešerin.

Obsežna ta pesem se začenja tako:

Nebo Slovčnstva krog in krog je jasno,
Viharji jezni silni so vtihnili,

In kal poganja seme čversto, krasno,

Ki vnukam spredniki so ga sadili;
Modrica vabi s petjem h petju glasno
Sinove Slave, de bi jo častili,

Stebrč Slovenstva stare de b’ podpferli,
Pod tšžo ptujo de b’ se ne podčrli.

Zraven je doslovni prevod te pesmi z naslovom: »An die »Slo-
wenen« z podpisom »Milko«. To pa ni, kakor bi se utegnilo ugibati,
Emil Korytko, marveč psevdonim slovenskega pesnika, ki je znan
tudi kot Prostoslav Milko  n. pr. po pesmi »Sava in Slovenka«
v »Illyr Blatt« 1840 št. 23. Tedaj je slovensko in nemško besedilo
one pesmi njegovo. Že pravopis kaže jasno, da je bila pesem na¬
tisnjena v nekem hrvaškem časopisu, najbrže v Gajevi »Danici ilirski«,
kar se mi zdi še najbolje resnici podobno.

Za to pesmijo je nameščena brez podpisa v metelčici pisana
pesem »Poželenje«, napol narodna, napol umetna, kakor bi vsaj jaz
sodil. Naj dobi tudi na tem mestu malo prostora. (Metelkovo žabico
sem zamenjal tu z i> em ,  tam z ^ em , kakor je besedilo naneslo.)

Zdej ti pismo bom pisava
Zraven bom solze brisava,

Keder se z željami k teb’ podam,

Vse veselje le per teb' imam.

Kam se hočem oberniti,

Ni veselja s’cer dobiti,

Oh moj Loj za! Loj za! kaj storiš,
V sredi moj'ga serca ko živiš!

Kamer sama sem stopiva,

S solzami stopinje sem obliva.

Ko si ti slovo od menč jemal,
Meča dva si mi v serce djal.

50 *

752

Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo.

Al’ se druga je ti vdava,

N’kol’ ne bom jez druj’ga zbrava;

Ali ta nabrušen zbeljen meč
Mora tud’ skoz’ tvoje serce teč’.

V serce rožo sem vsadiva,

Le s solzam’ jo bom obliva,

Ko b’ bil ti v kraj sveta skrit,

S samim sercam te dobit’.

Kakor drugod tudi v tej pesmi v pisavi nisem ničesar izpre-
menil; prepisal sem jo kakor vse druge diplomatično točno. Pisatelj
torej piše »brisava«, »obliva«, a tudi »jemal«, »djal«, — je tedaj
nedosleden v svojem pravopisu, kar se nekod v nas prav danes
tudi dogaja.

Za temi pesniškimi proizvodi sledi pismo iz Ljubljane z dne
27. sušca mes. 1832. leta, v katerem nekdo obširno govori o Jarni-
kovem delu »Versuch eines Etymologikons der slowenischen Mundart
in Inner - Oesterreich, Klagenfurt 1832«. Menda se ne motim, ako
proglašam za pisatelja tega pisma Čopa, kajti vsa vsebina te razpravice
meri nanj. Zabeležil sem si samo, da pisatelj m. dr. popolnoma pre¬
pričevalno razlaga naš glagol »pečati se« iz italijanskega pacciare,
impacciare, impacciarsi ter da je prav tako besedi »sitnež« zasledil
pravi izvor. Vse to in temu podobno je jezikoslovno razglabljanje,
kateremu kos je bil takrat v Slovencih poleg Kopitarja samo še Čop.

V zborniku se nahajajo dalje še nekatere stvari dr. J. Zupana
brez posebnega pomena in jedva srednje slovstvene vrednosti. Več
tega drobiža je bil priobčil v časopisu »Illyrisches Blatt«, osobito
kolikor je pesmi-prigodnic v njem. Potem sledi »500 slovenskih pre¬
govorov« kot priloga časopisu »Illyrisches Blatt« iz leta 1832. št. 11.
z dne 17. sušca meseca in poseben list v 12°, na katerem je natis¬
njen sonet »Resignation« (Aus dem Pohlnischen [sic!] des Adam
Mickiewicz) s Prešernovim podpisom. Vse kaže, da je ta sonet ponatisnjen
iz kakega almanaha, katerih je takrat v našem cesarstvu vsako leto
precejšnje število prihajalo na dan. — Za tem so uvrščene »Pesmi
za brambovce« z letnico 1809 (vsega ena pola s predgovorom) in za
njimi drobni hrvaški leposlovni proizvodi izza početka takozvane
ilirske dobe. Tudi se nahaja v tem zborniku slovstvenikom obče
znana imenitna presoja velikega češkega pesnika Fr. Lad. Čelakov-
skega Kastelčeve Kranjske Čbelice in osobito Prešernovih pesmi
v časopisu Musea Kralovstvi Českeho.

Razen navedenih stvari je shranjen v zborniku Praški časopis
»Ost und West« iz 1838. leta, štev. 58, 63, 89, 90 in 93 z vsebino

Dr. Gregor Krek: Prešernova še nenatisnjena pesem in drugo.

753

iz Korytkovega peresa, potem »Illyrisches Blatt« iz istega leta št. 25
in 30 in dva tiskana lista Korytkova z naslovom: 1. Den Freunden
des Slawenthums in Krain; ein Slawe aus Norden. Laibach 10. Juni
1838. 2. Slowenische Volkslieder aus Krain (Slovenske pesmi kranj-
skiga naroda), Laibach 26. Juli 1838. Oboje je ponatisk iz omenjenih
nemških časopisov.

Se na nekaj mi ni pozabiti, kar bi na prvi mah utegnilo do¬
kazovati intimne razmere med Čopom in Korytkom. V zborniku so
namreč dobili mesto tudi Čopovi izvirni dekreti (ne prepisi), s ka¬
terimi je bil imenovan za gimnazijskega profesorja v Dubrovniku, na
Reki, v Lvovu in v Ljubljani med letom 1820. in 1827. Toda ona
slutnja je le navidezna,  kajti Čop je utonil v Savi dne 6. ma¬
lega srpana mes. 1835. L, a Korytka takrat, kar danes točno
vemo,  ni še bilo v Ljubljani. Pač pa je taka prijateljska vez
Korytka združevala s Prešernom, kar sklepam osobito po tem, da
je v zborniku toliko lastnoročno pisanih pesmi Prešernovih in med
njimi tudi ena, ki že s početka ni bila za širjo javnost namenjena.
Ne dvojim tedaj, da je dobil Korytko one Čopove imenovalne de¬
krete iz Prešernovih rok.

Konči mi je omogočil ta zbornik dodobra določiti rojstno
leto Korytkovo ter leto njegovega dohoda v Ljubljano. Zadnji čas
je bil prav »Ljubljanski Zvon« vnovič sprožil to vprašanje (prim.
XIX. 468—472) in je slednjič tudi srečno rešil, kakor bodo osve-
dočile naslednje vrstice. V tem oziru je posebno važen in odločilen
v tem zborniku pri Blazniku v nemščini dne 1. svečana mes. 1839. 1.
natisnjen pogrebni list, v katerem javlja Boguslaw Korczek Horo-
dytiski v svojem in v imenu roditeljev preminolega žalostno vest,
da je Emil Korytko, sin vlastelina Stanislawa Korytka iz Galicije,
dne 31. prosinca mes., zvečer ob devetih, v 2 5. letu  svojega živ¬
ljenja, za vročinsko boleznijo mirno v gospodu zaspal. Korytko se je
tedaj porodil 1813., a ne 1810. leta ter je došel kot politični pre¬
gnanec početkom 1837., a ne 1834. ali 1835. leta v Ljubljano.

754

T. Doksov: Nenatisnjeni Prešernovi stihi iz Elizija.

NENATISNJENI PREŠERNOVI STIHI
IZ ELIZIJA.

Svetu.

Tebi sem posvetil dni življenja,
srce svoje tebi daroval,
ti za to pa kupo si trpljenja
v roke vtrujene mi dal.

Petrarki.

Kdor iz dušne globočine
v pesmi lije srčne glase,
slave mu spomin ne mine
večne čase.

Usoda.

Ko vživati začneš sadove truda,
zagrne zemeljska te gruda.

Težko življenje.

Nerazumen sem preživel dni,
ki na zemlji mi nebo jih dalo . . .

Težko, težko se pri vas živi,
oh, Smoletov, Čopov je premalo.

Lavra Juliji.

Spletla je usoda najini imeni
v zvezi tesni tesni:
jaz v Italcih, ti pa med Sloveni
boš živela v pesni.

Zataja.

Sebe samega zataji,
živel boš ko v raji!

Dve čestitki.

Prišel baš Levstik k meni je smeje,

— podal v pozdrav mi krepko svojo roko —

»Čeprav popravljal tvoje sem vrste

— ne štej mi v zlo pregrehe te —
se klanjam danes ti globoko«.

755

T. Doksov: Nenatisnjeni Prešernovi stihi iz Elizija.

Prišel je za njim čestitat Kette,

— družba naša mu ugaja —
mojim slične zlaga mož sonete,
v kras zamaknjen raja.

Resignacija.

Brani človek se ko spehana žival,
dokler je mogoče,
a otrpne, ko je muk dovolj prestal,
naj godi krog njega se, kar hoče.

Dagarinu.

Reverendissime, le bliže k meni,
kar bilo je, pozabljeno je zdaj!

Obema odpustili so Sloveni,

Zdaj mečji so, kot bili so nekdaj.

Življenja noč.

Strašna je življenja noč,

če ni zvezde svetle na obzorje . . .

Takovo življenje, ki živiš ga mroč,
je od smrti same gorje.

Jezičarjem.

O tem, če prav je bralec ali bravec,
pri vas se vojska vnela je srdita,
in samovolja, smelost se očita,
češ: kteri prav ima dokazovavec.

V gramatiki je temu narod pravec,
pravila ta naglaša spet pribita,
ki jih vtrdila glava je slovita,
ki ni določil jih kak praznoglavec.

\ v A

Slovenci ljubi! Kot za časov mojih
se vedno za lupino še prepirate,
na jedro le premalo se ozirate.

A v črkarskih vam teh svetujem bojih,
da bolj le duh mi upoštevajte,
za črke mrtve nič se ne ogrevajte!

756

T. Doksov: Nenatisnjeni Prešernovi stihi iz Elizija.

Vinu.

V tebi večkrat sem iskal utehe,
da bi zemske zabil neuspehe . . .
Ko pa je omame duh spuhtel,
v boli sem in v strahu zadrhtel.

Kastelcu.

Kaj, Miha, gubančiš si čelo,
ko v ljubljeno kranjsko deželo
ti plavajo danes oči?

Ob godu se mojega slavlja
Ime tudi tvoje proslavlja,
ki z mojim nezdružno živi.

Trojica.

Kopitarja nič kaj lehko
še v raju Valentin ne gleda,
a s Cojzom teče prav gorko
odkritosrčna mu beseda.

Slovanstvo.

Neznaten moj je rod — a del
mogočne on je očetnjave;
zato navdušeno sem zagrmel:
»Največ sveta otrokom sliši Slave!«

Smoletu.

Vrli ti prijatelj moj, Andrej,
doli v našo se ozri Slovenijo!

Danes se drugače, le poglej,

Pesmi moje cenijo.

Revanche.

Kranj ic lepoto v pesmih sem slavil,
raznesel hvalo njih po sveti,
zato pa moj spomin ovil
njih zbor s hvaležnosti je cveti.

Priobčil T. Doksov.

757

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

PREŠEREN Y PISniH SODOBNIKOV.

Sestavil L. Pintar.

naslednjih vrsticah sem si namenil objaviti nekaj
drobiža nabranega v Čopovi korespondenci, kolikor
je je še neprebrskane (?) ležalo v nekem predalu
licejske knjižnice. Boljšega gradiva (n. pr. Prešernovih
pisem) v tej ostalini žalibog ni najti, — a nekaj drobtinic za Pre¬
šernov životopis in za doboslovno uvrstitev njegovih poezij utegne
se nabrati tudi iz teh izpiskov.

Tu imamo najprej pisma Matija Gollmayerja, Žirovničana, torej
ožjega rojaka, morda celo sorodnika Prešernovega, kajti v nekem
pismu pravi ta Čopov stričnik ali bratranec (?): »meine Grossmutter
war eine geborne Preschern, Ropert, von Velben«.— Da kot jurist
na Dunaju v svojih dopisih Čopu v Lvov večinoma sklepno do¬
stavlja pozdrave od Prešerna, ali da v svojih poznejših pismih iz
Kočevja, s Krka in iz Sežane (1829—34) Čopu v Ljubljano pogo-
stoma naroča pozdrave do Prešerna in do drugih tovarišev iz du¬
najskega sodijačevanja (n. pr. do Crobatha, Hladnika, Travna,
Baumgartnerja i. t. d.), vse to seveda nima nobene posebne zanimi¬
vosti. Nekoliko zanimivejši bi utegnil biti popis Gollmayerjeve ločitve
od Dunaja in njegovega pešpotovanja na Kranjsko: »am 23/IV (1825)
trat ich zu Fuss die Reise von Wien an; die ganze Gesellschaft
meiner Freunde begleitete mich als Chrovat, Preschern, Hladnig,
Strohmeyr u. Pogatscher . . . .« kjer pripoveduje, kako so ga prija¬
telji spremili črez Schellenhof do Petersdorfa, kako so tam do dru-
zega jutra šentjanževčevali in se kordialno poslavljali in obhajali
razhodnjo itd. — Spomina vredna je pa gotovo opomba v pismu z
dne 23/XI 1824: »Preschern steht wieder gut, seine Lec-
tionen tragen ih m bey 50 fl. W. W. monathlich oh ne
Stipendium;  mit mir wohnt wieder Traun« ....

Drugi dopisnik Čopov je Celjan Friderik pl. Perko, v tistih
letih jurist na Dunaju, pozneje odgojitelj pri grofu Petru Goessu; tudi
ta o priliki mimogrede omenja Prešerna n. pr. 10/X 1826: II Sig.
Prefchern e partito quest’ anno molto a buon ora per la fua patria.
— 5/V 1827: Prefchern e arrivato per far il primo efame di rigore;
egli La faluta e dice di volerle fcrivere. Kopitar fta benifsimo ....
30/III 1828: Oggi m’ abbatto di mattina in iftrada nel Sig r . Prefhern

758

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

che li 26 Maržo ebbe la fua difputazione per ottenere il grado
dottorale: nel mefe di Luglio fa conto di andare a Lubiana. II pro-
fefsore ed amico fuo Sig. Legat sta bene; peraltro fece gia molto
tempo che Prefhern non lo vedefse, Edlauer anche defso sta bene;
abitando pero tuttora in un lontano fobborgo incaricai Prefhern di
dirgli cio che rifguarda fuo fratellino, e di pregarlo d’aver Ella per
ifcufato. L’ adrizzo del Sig. Georges Legat non e noto a Prefhern.

Gospa Benedičič, pri kateri so bili na stanovanju Čopova sestra
in bratje, ki so se šolali v Ljubljani večinoma na Matijeve stroške,
je (naravno da) mnogo dopisovala s Čopom v Lvovu; med oskrb¬
nimi zadevami najti je v njenih pismih tudi vsakovrstnih ljubljanskih
novic, in med drugim omenja ta gospa enkrat tudi Prešerna 13/XI
1826: Der Franz Prescheren war zweymahl bey mir, er studirt fur
seine Rigorose in Jeseza ich glaube bey seinen Onkel.

Slomšek bodrilno vprašuje iz Celovca 5/1 1833: Kaj pa kaj
Vi moshje Krajnfke modrize? Ich wixnschte bald wieder ein Lied
unseres genialen Prefhern zu horen! Profim ga lepo posdraviti, pa
tudi druge blage Slovenze. — 11 /VII 1833 je poslal Čopu 4 izvode
Ahacljevih pesmi, dva zanj, a za Kastelca in Prešerna po enega
s pozdravom in priporočilom do obeh. 23/11 1834: Smolnikar stu-
diert u. lautert sine intermifsione seine theologischen Quellen gleich
jenem wunderbaren Dr. Prefhern-Dih  ur.

Tudi Miha Terley, profesor v Przemyslu, (sicer gorenjec —■ na
enem mestu podpisan »Miha s podgore«) je bil marljiv dopisovalec
Čopov; tudi ta za časa naše abecedne vojske v nekem pismu ddo.
4/V 1834 poleg laskavega priznavanja do Čopa omenja tudi Prešerna:
»Du hast dem krain. Schriftenthume einen wesentlichen Dienst ge-
leistet, indem Du dieses vor den mifigestaltetsten Froschbuchstaben
zu bewahren vvufitest, womit geschmacklose, beschrankte u. dabei
anmafiende Neuerer das liebe Krain beschenken wollten. Deine An-
sichten sind so gehaltvoll, Deine Beweisfuhrung so folgerecht, dafi
man der Kraft Deines uberzeugenden Wortes nicht vviderstehen kann.
— — — besonders scheinen sich die slav. Illustration na Donovi &
Dr. Ribzhov Frenze mit Koth beworfen zu haben. —

Največ pa se da načrpati iz pisem Čopovega mlajšega brata
Janeza, ki jih je pisal svojemu starejšemu bratu in obenem pod¬
porniku Matiju, knjižničarju v Ljubljani, in sicer v letih 1831/32 in
1832/33 iz Milana, kjer je obenem informator v hiši apelacijskega
svetnika Laurina študiral filozofijo, ter 1833/34 kot jurist z Dunaja.
Iz teh pisem se vidi veliko zanimanje za Kranjsko Čebelico in Pre-

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

759

šema in za slovenske literarne pojave sploh —- pa ne samo zani¬
manje in navdušenje, ampak tudi trezno mišljenje in razbornost. —
Dotični izpiski se glase:

31/V 1832: Ho letto anche i versi memoriali di Supan »O pri¬
hodi Franza fvitliga Zefarja v’ Iblani«. Io li poteva capire appena
colla traduzione tedesca e con molta attenzione leggendo e rileggen-
doli eccettuato pero quello: »ginjen koj me branil Uk vindije mi

Hiša v Kranju, v kateri je Prešeren stanoval in umrl.

dodal« i primi verfi deli’ ultima strofetta, dove non saprei come con-
cordano [con] quello: »gologlav bit volim« e poi »budi«. Se avefse gia
detto »spim« allora si. E mi pare che sarebbe meglio fatto, che fare
codesti versi, dove potea fare una bella poesia. Se io ricevero la
Zhebeliza faro anche qualche traduzione di essa in lingua italiana
per fare ammirare gli študenti le poesie della lingua slava, i qua!i
non pofsono capire, come lo slavo potrebbe efsere diverso dal te-

760

L. Pintar: Prešeren v. pismih sodobnikov.

desco. — 15/VII 1832: Die Zhebeliza sammt dem Merkzeichen habe
ich richtig erhalten, wofur ich Dir zuforderst danke, um so mehr
danke, da sie mir wie gerufen gekommen sind. Unter den Volks-
liedern hat mir das von der bella Vida am besten gefailen. Der
Preschern schlagt mit seinen Ser^heni furchterlich drein. Sage mir
gefalligst, wen soli denn das Epigram »V Ljubljani je dihur, ki nozh
in dan etc. angehen, we!ches unscrer Frau, die iiberhaupt eine grobe,
Liebhaberin von satyrischen, witzigen Sachen ist, am besten gefailen
hat. Auch die iibrigen Preshernischen Gedichte haben mir sehr ge¬
failen, am wenigsten das Astrologam, bey welchem man ihm meiner
Meinung nach sagen konnte: De pefim po Anakreontu nam fapeta
Vezh nima žene kakor jed pogreta. Mir steht zwar kein Urtheil liber
diese Sachen zu, ma io dico soltanto il mio debole parere. Ware es
nicht zu wiinschen, dass Preschern krainische Romane
schriebe, zum Schauplatz Oberkrain und die Wochein
machend, oder eine lyrische Beschreibung dieser Ge-
genden?  Der Supan macht taglich ungesalzenere Gedichte, wovon
das Futteral ohne Zweifel »Berlinski koplor« ist. — 12/IX 1832:
Unsere Frau unterhalt sich manchmal mit dem Lesen krainischer
Biicher und wif haben den 2 ten  und 3 ten  Theil der Zhebeliza, die wir
besitzen, so ziemlich ausgepliindert. Du wtirdest mich also sehr ver-
binden, wenn Du mir den l ten  Theil der Zhebeliza oder die Pefmi
sa pokufhino, oder wenn sonst was solides geistreiches im Krai-
nischen erschienen ist, schicken wiirdest. — 3/XII 1832: Ich lese

jetzt den Petrarca, aber er kommt mir langweilig vor, weil er immer
dasselbe Stroh drischt. — 22/11 1833: Ich habe im Laibacher Illi-
rischen Blatte mit vielem Interesse den Artikel des Zhelakowsky und
die Halfte Deiner Bemerkungen dazu gelesen, den Beschluss nahmlich
haben wir noch nicht erhalten. Es ist eine grofic Aufmunterung fur
den Prefhern. Wann wird er wieder was von sich horen lassen?
Wird die Zhebeliza fortgesetzt? Gut ist unter anderm der Hieb, den
Du dem Zhelakowsky fur die vernachlassigte Assonanz versetzest. —
Ich bin dadurch noch mehr in meinem schon lange gefafiten Vor-
satze bestarkt worden, mich ernstlich auf das Slawische zu verlegen,
sobald sich eine Gelegenheit dazu darbieten wird. — 21/III 1833:
Die von Dir versprochene Antiantikritik habe ich im illirischen
Blatte nicht gelesen. — 20/IV 1833: Vielleicht wartest Du auf die
Zhebeliza, die sehr zogert auszufliegen, obgleich es schon warm ist;
aber ich ersuche Dich noch einmal mir die Biicher ja sogleich zu
schicken, wenn Du mir auch die Zhebeliza nicht schicken kannst,

L. Pintar: Prešeren v pi§mih sodobnikov.

761

denn mir fehlt es durchaus an Btichern, die Kleinen angemessen zu
beschaftigen, und so sehr ich auch die Zhebeliza zu lesen vvunsche,
so leiste ich darauf gern Verzicht, wenn nur diesen bestandigen
Sekaturen abgeholfen wird. — 30/VI 1833: Ich habe in der Lai-
bacher Zeitung die Anktindigung Hugos Dichtungen gelesen. Sind
sie wohl des Druckes werth gewesen ? Auch las ich die zwei Sonette
des bekehrten Preschern. Indessen will ich hoffen, dafi es ihm mit
seiner Bekehrung nicht Ernst. Das Krainische klingt aus seinem
Munde, nach meiner Meinung, viel angenehmer. Was macht die
arme Zhebeliza ? Der ABC [Krieg] wird, glaube ich, doch hiermit nach
Deiner letzten Erwiderung als beendet erklart. Wer ist der Dr. C. A. U.,
der jetzt oft Aufsatze ins Illyrische Blatt einschiebet? — 4-/VIII 1833:
Unlangst lachte ich zwei Tage hindurch liber die Erwiederung und
Art, wie sich der Laibacher »stercus« und bis nach den vornehm-
thuenden grobherumhauenden Apologeten in seiner Macht u. Herr-
lichkeit so garstig bespritzt hat. Die6 alles, hoffe ich doch, wird
nicht in eine personliche Feindschaft ausarten, was mir sehr unlieb
und nachtheilig ware. — 31/VIII 1833: Der ABC-Krieg hat aus-
getobet??? oder sammelt er nur neue Krafte um dann desto heftiger
auszubrechen. — To je iz Janezovih pisem iz Milana. V jeseni je
prišel na Dunaj študirat pravoslovja ter dobil v hiši »svetvavca
Kerhljarja« službo domačega učitelja. O vtisu, ki so ga napravila
vseučiliška predavanja nanj, poroča bratu Matiju 8/X 1833: »Nafh
uzhenik »Skakvaviz« je mersel, pozhafin, moder, kifil, tih, dogozliafin.
Ta drugi »Branar« ftar, pult, otrofhki, govori koker bi gnoj vosil,
de fe ena befeda posabi preden to drugo isgovori. Nimata nizh ve-
felja ne ognja. Nar loshi fe fpi. Tedaj ne~ vem koko bomo vorali.«
— Tista navada, ki je krstila Dunajsko Kostanjevico, je bila torej
že v tistih časih med slovenskimi dijaki menda prišla do veljave, —
tu imamo svetnika Schnitzerja in profesorja Springerja in Eggerja
prekrščene. — 10/XII 1833: Wir erwarten alle mit Sehnsucht den

neuen Band der Zhebeliza oder sonstige Erscheinungen im Fache
der krainischen Litteratur. — 27/1 1834: Tutti i buoni Cragnolini
aspettono con impazienza la Zhebeliza ed altri prodotti delle patrie
Musa maravigliandofi che tanto ritardano, e non potendofi spiegaie
la cagione del fi forte indugio. Nel cafo poi che vi mancafseio dei
materiali pel 5° volumetto, ha il Mashgon alcuni componimenti che
bramerebbe inserirvi, come il primo suo faggio. 1/HI 1834. Io
conosco benifsimo i »fonetti a corona«  dei quali il noftro ch.
Poeta a darci un faggio nella noftra patria lingua ha intiaprefso, nel

762

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

quale fuori d’ogni dubbio fara riuscito perfettamente e fe la pubbli-
cazione della Zhbeliza fara proibita, cio che Dio guardi, mi farebbe
cofa gratifsima fe mi facefsi avere una coppia in iscritto, in ogni
cafo Ti prego di scrivermi almeno qual fia il loro argomento. Per
altro io mi fono molte volte maravigliato, che i Tedeschi non fanno
che cofa fia questo genere di Poefia, e che chiamano Sonettenkranz
4 o 5 fonetti mefsi qui alla bona, fenz’ altre seccature. A me almeno
non e capitato in mano ancora un Sonettenkranz tedesco, fatto
fecondo le regole che fu di cio dettano i poeti italiani. I fonetti in-
oltre da te citati non ho potuto trovare, siccome tu hai ben mefso
nella citazione il libro e il numero del fonetto, ma 1’ autore 1’ hai
dimen ticato. 1 ) —

27/III 1834: Prima di tutto Ti ringrazio deli’ improvisata ben
aggradevole che mi hai fatto coli’ avermi mandato i fonetti del Pre-
fhern che anche in Viena eccitarono gran furore prefso tutti gli
amanti della patria letteratura. Molto sorprendente fu anche per tutti
di conoscere da efsi la fua Fiamma che prima per un oggetto inla-
ginario abbiamo tenuta. Anche al Smolar ne feci avere una coppia,
ora Ti diro come.Gariup avea una lettera di raccomandazione a lui
indirizzata. Efsendo egli andato alcune fettimane fa a fargli una
vifita efso Smolar gli chiese, s’ egli non volefse venire da lui nella
Biblioteca due ore al giorno per coppiare uno scritto italiano per
1’ inviato della Sardegna, molto ben pagato cioe un fiorino V. V. per
foglio, cofi che in tutto la cofa importerebbe 15—20 Ducati. Gariup
non avendo tempo come Maeftro di cafa si fcuso ma gli promifše
di trovargli qualcheduno. Primieramente egli esibi questo a me, che
come Tu ftefso agevolmente Ti puoi figurare, non accettai. Final-
mente la cofa venne al Supanz, al quale io diedi i fonetti per con-
segnarglieli. Supanz mi difse, ch’ egli da principio era un po’ confufo
e che mife subito via la Poesia dicendo che la leggera. Supanz fi
raccomando e fubito fene ando e guardando indietro nel ferrare la
porta, vide come lo Zhevlarzhik e un altro buon vecchietto —- il
quale sembra curarsi molto della noftra nazione e che noi non co-
nosciamo — mifero con grand’ agitazione fubito le tefte infieme
guardando nei lonetti. Supanz ando anchora varie volte da quel tempo
in qua da lui ma egli non fece piu molto dei fonetti. Anch’ io andai
una volta nella Bibl. ove ebbi il piacere di vedere lo Kopitni-mosh
faccia a faccia.

‘) Dodatno je pripisano z Matije Čopa roko: Schiitze, Taschenb. d. Liebe
u. Freundsch. 1834. Frkf. a/M. — Liebe, Sonettenkranz v. L. Bechstein.

763

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

2/V 1834: Io ti ringrazio pel Manzoni e pei sonetti tutti ec-
cellenti, ma secondo quel che a me pare il piu bello il 3° Sanjalo
fe mi je etc. per la fua originalita. Bello pure e anche il primo, bello
anche il secondo — ed il quarto — infomma avendoli ancora una
volta letti non fo al quale dare la preferenza. Evviva Prefhern! Voce
unanime di tutti i compatrioti a Vienna che si curano della poefia
patria. Se io sapefsi di grammatica vorrei pure provare un’ po’ la
mia forza — ma per Dio non la fo, e della madre lingua!!!

18/V 1834: Bei Deiner Ankunft in Wien wirst Du mir einen

groben Gefallen thun, wenn Du mir einige stidslavischen Gramma-
tiken, als krainische (Kopitar aut Metelko), kroatische wenn welche
existirt und eine serbische, sammt andern Biichern in diesen Sprachen
mitbringst, denn wir hiesigen Slaven haben den Plan gefafit, uns
ktinftiges Jahr gegenseitig unsere Sprachen mitzutheilen. Dazu vrollen
wir nun uns bis dahin vorbereiten. Auch mochtest Du Prefherniana
inimprimibilia et inedita mitbringen . . .

31/V 1834: Ti prego di non dimenticare alcune poesie di

Prefhern delle quali perfone piu fincere mi hanno afsicurato 1’ efistenza.
— P. S. Mi raccomando per la Zhebeliza. 'l.  -

l/VB 1834: I Sonetti di Prefhern ci fembrano (cioe a quei

Cragnolini che li hanno letti e che fi cura della poesia patria) ancora
piu gagliardi di quelli nei volumetti precedenti e fembra che egli
invigorira sempre piu in questa bella forma nella quale egli e gia
presentemente certarnente infuperabile nel noftro idioma. Principal-
mente poi ci piacque il secondo: Popotnik pride e poi il quinto:
Shivlenje jezha. Belifsima anche 1’ imagine della fvezlia (Come face
al mancar deli’ alimento) (se non sbaglio) e la fine del primo, quel
fvet Marka. Adattando alle »ftrune« una beli’ arietta mestifsima, sa-
rebbe certarnente una delle piu belle e dolci canzoni che esiftono
in qualunque siafi lingua. Le fue gasele saranno sempre un monu-
mento eterno della noftra poesia e un dei fuoi capi d opera. Bog
ga sliivi! che faccia ancora molti. — Il »Kres« ci parve sapere un
po’ di Supan cioe poca poesia e molte parole ignote per chi non

ha fatto grandi fludj in questa lingua. Rappresentare il nostro Sig-

nore Domeneddio sotto imagine di lampedario mi parve figura troppo
ardita. Nel »Hrepenenje« ci parve (almeno nelle prime due strofe)
non riconoscere il genio di Schiller. El en c o di parole sconosciute

che prego interpretarmi: jesero nel 4°ffonetto vuol dire mi 11 e non

lago, ain’tu? Kres:  tekara (ki tje in fim teka) die Geschaftige ? ?
glad (Hungersnoth ?) Sdetna je k je bila v rivah (verso interamente

764

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

mistico) mižimo?? (Shopnjaki no shelikshene ??) Prilika prav Aetna
(Aathig). Mi manderai 8 efemplari a mie spese oltre a quelli che mi
vuoi e puoi mandare gratis con Poharjovim Josham o con altra
occaAone. Quando esciranno le Pefmi naroda Kranjskiga, dove si
ftampano, quanti torni comprenderanno ? Quefto e tanto piu necefsario
dacche gli altri Slavi si hanno formato cattiva idea delle noftre
canzoni, come si scorge da una recenfione nel Zhafopis zhefki, ove
il Čelakowsky o Shaffarik (non mi ricordo bene) morde e frusta
meritamente 1’ Ahazel colle fue »Korofhke« e col fuo Andreafh. Io
vorrei sapere, che cofa quel freddo matematico intende di poesia, e
principalmente che cofa secondo la fua idea si dovrebbe chiamare
canto popolare (Od Egiptovskiga Joshefa!) Canzoni fatte da uomini,
che tutti furono suoi scolari!! Canti popolari! II Censore soggiunge
in Ane che tocca a noi di dargli una mentita pubblicando dei
migliori. —

Dasiravno sem si namenil odbrati v prvi vrsti izpiske,  ki se ti¬
čejo Prešerna, hočem vendar naslednje pismo objaviti v celoti,  ker
je med nemškimi in laškimi dopisi edino skoz in skoz slovensko, da
se razvidi, kako je v tistih časih slovenščina delala težave celo od¬
ličnejšim, za njo navdušenim možem. —

Dunej 17. Roshniga z veta 1834.

Dragi brate!

Zhbelizo — vfi Slovani fe zhudijo sakaj to befedo tako narodno
pifhemo — zhbelizo tudej she dolgo zhakam ino zhakam, pa nizh
ne perzhakam. Te profim mi jo poflati koker hitro bo rojila, po
pofhti de jo pred dobim — zhe prav sa m6je dnarje, ekfemplarov
kar naj vezh morefh. Mr. Legat je grip dobil, ino s njo je tri tedne
okoli lasil miflizh de jo bo premagal, pretezhen teden je bil sbe
tako reven, de ni nikamer fe mogel vlezhi kakor na Univerfiteto.
V’ Saboto fe je bil sa dobriga vlegel pa mu je tako hudo ratalo de
dohtar ni sa njegovo shivlenje dobri Aati hotel — sdaj je is vfe ne-
varnoAi. Dohtar ga je sazhel pregledvati ino ni le grip per njemu
dobil ampak tudi shovzino merselzo, en’ oterdenje na defni Arani,
sabafan je pa she pred bil. Proti vezheru je to tanko dobil ino
potlej mu je koj bolji bilo. Vzberej Am jes per njemu bil. Slab je
fhe pa vender she telk bolji de v’ enimu dobrimu tednu mifli v’Aati.
Franzofke fhole ta zhaf nimamo, ekfamen (fkufhnjo) bodo pa en
mal odloshili, kakor mu je derehtar obljubil. Graves iftae difsensiones
inter eum Luceremque (?) obortae aahuc perdurant. — Na Duneju Am

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov. 765

fe s velikim Sloveni - Polzi sesnanil, ki fo bli v’ Lvovu tvoji fholarji
ali pa fzer Te posnali koker: Turek, Ortynski, Studnecki etc. ino
drugim Sloveni kateri fo ref tega imena vredni. Veliko jih tebe posna
ino ufi taifti veliko upajo od tebe sa litteraturo Slavfhine. Nika tudej
porodnize telk milionov zhverftih korenjakov, ki s dolge letargie
gori vflaja nesapufti, sdej ker vfi fmovi njeni sa njeno zhaft gore.
En Slovan-Zheh (nam sic) Plaček od Tebe naduhnjeno govorezh
me je profil Tebi ga perporozhiti. Njegov ime mi je na en kofiz
popirzhika sapifal, ki ti ga pofhljem, ker pifmo bo majhino poftalo. En
drugi Slovan - Horvat Gay je bil tudi predenim tedni tukej. On bo
perpufhenje dobil ene horvafhke novize pol politike, pol litterature
na fvitlobo dajati, en mlad, prav uzhen ino otčfan mosh, okoli 26 let
ftar, vezhi delo od fvojiga premoshenja shivi. On je Pravizo vun djal.
Njegove novize bo s zhefko ortografio natifval, katero kakor on
pravi bodo horvatje radi gori vseli. Kai rezhefh ali bi fe ne moglo
to tudi per naf s zhafama narediti. Ali bi ne blo boljfhi de bi fe
mi v’ ortografii drugim Slovenam blishali ?

Neumann  bo v’ enih dneh s njegovim fholarzhikam ino s
taiftiga ftarfhi v Marienbad fhel. Od tod on mifli tudi na ene dni
v’ Prag ftopiti de bi fposnal poglavarje ali vajvode, koko bi rekel,
zhefke uzhenofti. On je she ta drugi rigoros naredil. Do 20. prih.
mefza bo nasaj prifhel. On me je profil Tebe kakor njegoviga uzlie-
nika in prijatla lepo posdraviti.

Ino glej na konzu fim mojiga kranjfkiga pifma. Dober ali flab?
Ut desint vires etc. Zhe je flab jes nifim na tem kriv. To vem, de
bi bil ta zhaf lohka tri take v nemfhkim fpisal. She nekaj fim po-
sabil. Zhbeliza ufim Slovenam grosno dopade ino jest miflim de
Kaftelizu ne bo vezh muhe loviti treba.

Unde vox fhpogati?? unde gmajten (zufrieden) z. B. Jih je prav
gmajten.

Sdaj fmo fe she sa fkufhnjo uzhiti sazheli. Molite de bi dnovi
trepeta podalfhani  bli.

Starfhe ino feftre in brata Shimna en druge shlahto et snanze
prosdraviti puftim. Tebi fe lepo perporozhim ino oftanem

Tvoj hvaleshni brat
Janes.

Kdaj miflifh na Dunej priti.

Kader pridefh, bodefh sasheljen prifhel. —

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

51

766

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

13/X 1834: Es freut mich, daft man mit unseren Gedichten

zufrieden war. Gelegenheitlich wird schon etwas anderes nachfolgen,
si Deus in nobis et numina laeva i. e. Verdriefiliehkeiten u. Geschafte
finent. Warum solite die Prefhernische Corona nicht
erscheinen?  Wann erscheint tlberhaupt die Zhbeliza ? Unter den
Zukerlversen haben mir einige recht gut gefallen. Gott gabe dfi es
die Laibacher Schonen verstanden  et schatzen lernten! — —

20/XI1834: Dieser Tage habe ich ein kroatisches Igr[ok]az (Schau-
spiel, bet. Golub, Ludw. Farkaš Agram 1832) gelesen, pa miflim de
ni veliko bolji koker tifti ko jih je Tespis v gnojnim kofhu okoli
6sel (!) Zhe mi nizh boljiga ne moremo vkup fpraviti, tak naj fhe
le zhakamo; fakaj po moji mifli bi to pervu kaj p ofebniga  moglu
biti de bi furore naredilo.  Welchen Stoff (zu einer Tragodie)
aus vaterlandischer Geschichte wurdest Du zu einer Tragodie vor-
schlagen? Vergifi nicht darauf zu antvrorten, aber es bleibe unter
uns, per non efser coglionato. — —

Naj dodam k tem izpiskom še nekatere opomnje:

Prešernove opombe k pesmi »Astrologom« (Ceb. III. 16) ni
tako razumeti, kakor je videti, da jo je razumel Jan. Čop. — Prešeren
se v tem oziru ne da primerjati s Čebeličinimi pravljičarji, oziroma z
njihovimi po Ezopu ustihotvorjenimi pravljicami, njegova pesem ni
posnetek po Anakreontu, le nje pesniška mera (metrum) je posneta
po meri Anakreontovih pesmi t. j.: [u - u - u - oj. Pridenimo za vzgled
prevod iz Anakreonta (As-j-ouctv od  yuvxi/.s;):

Že pravijo mi ženske:

Anakreon, oj star si,
v zrcalu se ogledi;
glej, vsaj že las več nimaš,
vsaj plešasto ti teme. — —

A jaz se pač ne menim,
sem li lasat al plešast,
le tega sem si v svesti,
da starcu ravno treba
tem bolj vživat’ veselje,
čim bolj se smrt mu bliža. —

Sicer pa je dovolj vzgledov v Vodnikovih prevodih tega
grškega pevca. —

Če čitamo dalje željo, naj bi Prešeren pisal slovenske
romane ter izbral za pozorišče svojih povesti Go¬
renjsko in Bohinj, naj bi poskusil liričen  op  is,  ču  v s tvo-
valno sliko teh krajev,  ali se nam ne zazdi, kakor da bi bil

767

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

prav mladi milanski učenec filozofije, Janez Čop, zbudil pri Prešernu
osnovo »Krsta pri Savici«. Meni se tako sklepanje ne zdi nič bolj
predrzno in nič manj verjetno od trditve tistih, ki v zvezi z nekim
— epigramma inimprimibile vedo povedati, da načrt »Krsta pri
Savici« izvira od nekega izleta pesnikovega s prijatelji k slapu Savice,
pri kateri priliki je baje Prešeren na prigovarjanje tovarišev, naj na¬
redi eno pesem na Savico, najprej odgovoril z dotično dovtipnico,
potem pa pristavil obljubo, da hoče že še drugače Savico proslaviti
in opesniti.

Jak. Zupanova pesem »Berlinskiga koplorja ura« (Čeb. III. 41)
je Čopu cvet neslanosti. Primeri dr. Česnikovo sodbo (Lj. Zv. XVII. 174).

V pojasnilo izpiska iz lista ddo 30/VI 1833 je opomniti: Intel-
ligenz Blatt zur Laibacher Zeitung Nr. 73 str. 314 je prinesel 18/VI
1833 knjigotržno oznanilo, da so v Kleinmayrovi knjigotržnici izšle
»Lirische und romantische Dichtungen Hugos vom Schvvarzthale«.
Ta »Hugon Črnodolski« je psevdonim za pesnikovača A. J. Schlechterja,
ki je pod naslovoma »Magie der Geliebten« in »Die Sterne des Frie-
dens« ponemčil tudi dva Prešernova soneta (2. Vrh solnca sije ... in
3. Tak kakor hrepeni . . .). — Dva soneta izpreobrnj enca  Pre¬
šerna sta izšla v 24. in 25. št. Ilirskega lista (15. in 22. junija 1833)
pod naslovom »Sangers Klage«. — Dr. C. A. U. je po Jezičniku
XVIII, 46 dr. Karel Ulepitsch pl. Krainfels; ta mož je bil pod psev¬
donimom Jean Laurent pozneje urednik ilirskega lista. —

Nerazumljivi anakolut v izpisku 4/VIII 1833 ima v mislih Pre¬
šernove »Literarische Scherze in A. W. Schlegels Manier«, s katerimi
se je bil dohtar-pesnik znosil nad gromovnikom Kopitarjem. — Mladi
Čop se boji, če bi se iz literarnega nasprotstva v abecedni vojski
izcimila osebna mržnja, — kar bi seveda utegnilo i njemu škodo¬
vati, ko pride črez par mesecev podpore in pobrige potreben na
Dunaj.

Iz izpiska 2/V 1834 razvidimo, da je sonet »Sanjalo se mi
je . . .« (natisnjen šele 1847 v »Poezijah«) nastal tudi ze v plodo¬
vitih letih Čebeličinega rojenja, t. j. v početku tridesetih let.
Enaka je s »sonetnim vencem«. V Jezičniku (XVIII. 50) beremo.
»Nahaja se iz te dobe (t. j. pred 1839. letom) na bolj grobem pa¬
pirju v obliki nekdanjih »Gazel«, toda brez nadpisa (Auberord. Bei-
lage zum Illyr. BI.), na pristriženi polpoli, brez letnice, katere popra-
ševaje tu in tam nisem mogel nikakor izvedeti, natisnjen slovenski
dr. Prešernov »Sonetni venec«,  v katerem je po črkah popevana
Primicova Julja, ki ga pa Ilirskemu listu za priklado bržkone ni piipu-

768

L. Pintar: Prešeren v pismih sodobnikov.

stila tedanja državna slovenskih bukev cenija! Toliko vsaj je gotovo,
da ta prekrasni venec, prvi v našem slovstvu, je spleten
pred  1. 18  39.« — Če je res cenzura delala kake ovire objavljenju
sonetnega venca, tedaj je iskati menda povoda tej tesnosrčnosti kve-
čemu v 7. in 9. sonetu, v želji, da bi prebudil in zedinil rod
slovenščne cele.  — Dokazana seveda ta prepoved ni—-in  prav
zanimalo bi nas izvedeti, kaj da je Čop odgovoril na bratovo vpra¬
šanje »Warum solite die Prefhernische Corona nicht erscheinen?« —
To pa lahko posnamemo iz pisem 1 /III in 27/III 1834, da nam je
za sonetni venec Marnov »terminus ante  quem« pomakniti za pet
let nazaj, t. j. da je bil »sonetni venec« po zimi 18 34.1. že spleten.
— Pismo 1/VI 1834 omenja razne pesmi iz 4. zvezka Čebelice
(n. pr. Jarnikov »Kres« str. 25 in Levičnikov prevod Schillerjevega
»Hrepenenja« str. 32). — »Zuckerlverse« so napisi, kakršne prilep-
ljajo medičarji na svoje izdelke, da jih potem mladi svet kupuje za
odpustke o semnjih, žegnanjih in drugih praznikih. Zbirko takih
sladkih napisov za medičarje je bil sestavil Miha Kastelic. — Sicer
so pa ti Kastelčevi napisi za sladkarije pravo muholovstvo, in Čopova
sodba o njih, kolikor se tiče ljubljanskih lepotic, precej naivna.

Iz zadnjega izpiska vidimo, da je tudi mladi Čop gojil tajne
načrte o slovenski drami, podobno izjavi, ki jo je tri leta poprej
napravil Prešeren v »Novi pisariji«, rekoč:

»Tragedija se tudi nam obeta« —

Škoda, da svojih osnov ni dovršil, če bi bil res kaj poseb¬
nega  ustvaril.

Se en izpisek iz pisma Čelakovskega do Čopa, iz katerega se
razvidi, kako so se Slovani veselili Prešernovih poezij in kako ne-
strpljivo so pričakovali novih pojavov njegove Muze. —

10/III 1835. Was machen die Herren Prefhern und Kaftelizi
Gern \viirde ich ihnen schreiben, allein fur den Augenblick bin ich
zu sehr mit Geschaften iiberhauft, und wenn ich nicht irre, schulden
sie mir beide eine Antwort. Grtifien Sie beide herzlich von mir.
Dr. Prefhern soli dichten, dann dichten, und endlich
abermals dichten — kraginsky, to se rozumj!

©1

Jos. Kostanjevec: Memento mori.

769

nEnENTo mori.

Spisal Jos. Kostanjevec.

tri sever je vel črez grobove. Zadnje jesenske cvetice
so trepetale v tej sapi ter se pripogibale nizko
doli na medlo brleče sveče, ki so ugasovale ena
za drugo. Ljudje s črnimi klobuki in črnimi zavrat-
nicami so se tesneje zavijali v svoje vrhnje suknje,
in ustnice so jim vztrepetavale. Nekateri, posebno ženske, so imeli
oči rdeče od joka in držali so se upognjeno, kakor bi jih nekaj
tlačilo k tlom. Govorili so polglasno, nekateri celo šepetaje ter hodili
drobnih korakov in komaj slišno po drobnem, škrtajočem pesku.
Bili so bolj podobni temnim, protivečernim sencam nego živim
ljudem, po katerih udih še polje življenje, v katerih srcih še klijejo
upi in nade.

Bil je vseh vernih duš večer . . .

Polagoma se je praznilo pokopališče. Visoki križ s pozlačenim
Zveličarjem se je v mraku še svetlikal črez nizko zidovje, a ne¬
koliko cipres v ozadju je temnelo, da so bili posamezni grobovi
pod njimi že zagrnjeni v polutemo. Množica pa se je vračala nizdoli
proti mestu, katerega hiše so se svetlikale izmed golega drevja. In
kolikor bolj so se oddaljevale posamezne vrste od pokopališča proti
mestu, toliko živahnejše in šumnejše so postajale. Čutilo so je, kako
se polagoma izgublja težki in mučni vtisk, ki ga je bil provzročil
hladni dih smrti. Tako se izgublja dim nad strehami v čisti, sveži
vzduh!

Pri vhodu na pokopališče sta stala dva gospoda. Mlajši je bil
visokega, vitkega stasa, oblečen v siv, eleganten svršnik. Njegov
tovariš mu je bil pravo nasprotje. Srednjestasen, a širokoprs in nekam
neokreten je bil videti. Tudi njegov obraz je bil nekam preširok in
preveč koščen. A to udurnost je ublaževal neki idealen znak na licih
njegovih, in popolnoma v ozadje jo je potisnilo njegovo živahno,
svetlo oko.

Pri vhodu sta stala ter opazovala še zadnje obiskovalce grobov,
ki so stopali mimo njiju.

V tem hipu se nagne mlajši gospod k starejšemu ter izpre-
govori polglasno:

770

Jos. Kostanjevec: Memento mori.

»Ali si morete misliti, gospod doktor, da bode kdaj tako  telo
počivalo v grobu ?«

Rekši pokaže skrivaj na mlado, elegantno damo, ki je stopala
s svojim možem mimo njiju. Bila je prej velika nego majhna, a
njen vitki stas je bil gibčen in prožen in njeni udje so bili polni in
bujni. Na obrazu so ji cvetle sveže cvetice, in njena polt je bila
mehka in žametasta. In to veliko, sanjavo, vlažno se svetlikajoče oko,
ki je zrlo izpod dolgih, svilenih trepalnic! — In kako je stopala!

Starejši gospod se ozre v damo. Nekoliko časa strmi vanjo in
molči. Videti je bilo, da so ga besede prijateljeve presunile. A kmalu
se obrne k prijatelju ter reče počasi in s trudnim glasom:

»Pred smrtjo ne obvaruje koža gladka! . . Toda pojdiva!«

Vsak v svoje misli vtopljen sta stopala nizdoli za množico.
Nobenemu se ni ljubilo govoriti. A oba sta morala nehote misliti
na ono damo, ki jima je bila že izginila izpred oči. In tudi za
to damo je hodila smrt, bleda in koščena, praznih oči, in tudi po-
njenem truplu, po tej svileni polti, po teh čudovito oblikovanih
udih se bodo pasli — črvi!

V mesto dospevši, sta se razšla.

* *

*

Drugi dan dobi mlajši gospod list, še ko je bil v postelji. Raz-
gane ga ter čita:

Dolgost življčnja našiga je kratka.

Kaj znancev je zasula i6  lopata!

Odperte noč in dan so groba vrata;

Al dneva ne povč nobena pratka.

Pred smertjo ne ob varje koža gladka,

Od njč nas ne odkup’jc kupi zlata,

Ne odpodi od nas življčnja tata,

Vesčlja hrup, ne pevcov pesem sladka.

Naj zmisli, kdor slepčto ljubi svčta,

In od veselja do vesčlja lčta,

De smertna žčtev vsak dan bolj dozori.

Zna biti, de kdor zdčj vesel prepeva,

V mertvaškim perti nam pred končam dnčva
Molče trobčntal bo: »memčnto mori!«


Vladimir I 1  rančev; Še nenatisnjen epigram Prešernov.

771

ŠE NENdTISNJEN EPIQRflM PREŠERNOV.

Dbjavil Vladimir Francev, vseučiliški profesor
v Varšavi.

Čislani gospod urednik!

našega znamenitega slavista Izmajla Ivanoviča
reznjevskega  mi je ljubeznivo izročil priloženih
et verzov Prešernovih, ki Vam jih pošiljam za jubi¬
lej sko številko »Ljubljanskega Zvona«. Kolikor je meni znano, ti
verzi še niso bili nikjer natisnjeni; ni jih niti v novem izdanju poezij
Prešernovih. Vi jih gotovo radi objavite svojim čitateljem.

Med papirji znamenitega ruskega slavista Izmajla I. Sreznjev-
skega torej, med nebrojem najzanimivejših avtografov ruskih in slav-
janskih učenjakov in pisateljev hrani se tudi listek s priobčenim
tukaj peterostišjem Fr. Prešerna.  Napisano je očividno v spomin
našemu popotniku, ki se je bil seznanil z »najboljšim živečim poetom
kranjskim« v Ljubljani. Kako se je bil seznanil s Prešernom, o tem
poroča Sreznjevski svoji materi v pismu iz Ljubljane z dne 9. aprila
1841. leta. (Glej »Popotna pisma« I. I. Sreznjevskega iz slov. zemelj,
str. 204.) Gospodu Vsevolodu Izmajloviču Sreznjevskemu pa se lepo
zahvaljujem za dovoljenje, da smem uredništvu »Ljubljanskega Zvona«
objaviti to peterostišje Prešernovo, ki se tako glasi:

»Gospodu Ismajlu Sresnjevskimu v spomin velklga tčdna

leta 1841.

Si slovenskiga rodu,

Te ne prasham kam, zhimu,

Kadar bosh prishel domu,

Sin neumrjozhe Slave,

Spomni bratov se krog Save!

Dr. Presherin.«

772

Fran Govekar: Mala rokavičarica.

nALA  ROKdYK/iRKd.

aika iz slovenske kulturne zgodovine.

Spisal Fran Govekar.

I.

id je plavala nad Ljubljano. Dotaknila se je s
jo čudotvorno paličico vrhov dreves, in zabrstele
veje kostanjev, in v belorožnato cvetje so se
ogrnile črešnje. In dihnila je preko gričev, izpod ruše pa so ma¬
homa pokukale glavice vijolic, zvončkov in jagolnic. Kamorkoli je
stopila njena mehka, čarobna noga, povsod je vzniklo dehteče cvet-
ličje, poganjalo drnje ter zelenela murva. Okoli stolpa ljubljanskega
gradu je čvrčala jata izpreletajočih se lastavic, v vršičkih akacij v
»Zvezdi« pa so se ženili objestni vrabci.

V čistem, toplotnem zraku je blestelo solnce, in sipalo potratno
cele snope žarkov preko mesta, da so se svetile strehe kakor steklo,
ter da so lesketala okna kakor iz čistega zlata.

Pomlad je plavala nad Ljubljano. Po ulicah je vrvelo veselih
ljudi jasnih, srečnih obrazov, lahkih src in nad polnih duš . . .

»Papa! Papa!« je klical na koncu »Zvezde« okoli štiri leta star
deček dolgih črnih kodrov in finega, bledega obrazka, velikih, lju¬
beznivih oči. In deček je tekel proti majhnemu, debelušastemu
gospodu, ki je prihajal v družbi par let mlajšega, vitkega gospoda
iz Gosposkih ulic.

»Ah, ti si, Evgenček!« je vzkliknil oče ter hitel nekaj korakov
dečku naproti. Dvignil ga je in poljubil.

Tedaj pa je stala pred njim že tudi dečkova spremljevalka,
bolj majhna, a krepkoudna deklica okroglega obraza, nežno nadah-
njenih lic ter velikih, črnih, živih oči.

»Slabo paziš na svojo Netko!« je dejal gospod, smehljaje zroč
na deklico, ki je gladila Evgenčku kodrce z obraza. »Kaj nista pri
gospodu Langusu ?«

»Pravkar prihajava od ondi, gospod doktor,« je odgovorila de¬
klica. »Slika je gotova. Gospod Langus mi je naročil, da jo pridite
pogledat še danes.«

»Kaj res!? — Ej, pa pojdiva, kolega, kar sedajle! Ali hočeš?«

»Da, pojdiva! —■ Servus, Evgenie!« — je dejal spremljevalec,
pobožal dečka po ličkih ter prijazno pokimal deklici.

Fran Govekar: Mala rokavičarica.

773

»Le dobro pazi na Netko!« je zaklical oče svojemu dečku ter
odšel s svojim urno stopajočim tovarišem.

Bila sta odvetnik dr. C h robat  in njegov koncipijent, dr. Pre¬
šeren.

»Radoveden sem, kako se mu je posrečil otrok . . . Njegov
poslednji portret je bil v istini krasen.«

Dr. Chrobat je mislil na portret gospice Julije Primčeve. Znano
mu je bilo, da je prišel Prešeren večkrat k Langusu, ko je dovrševal
Julijino sliko, ter napisal celo sonet o njej.

Prešeren pa je stisnil molče obrvi ter, kakor bi ne bil razumel
prijateljevega namigavanja, dejal naglo:

»Lepo varuško imaš.«

»Kaj ne? Vsakomur ugaja. Dobrosrčno in pošteno dekle je. In
samo življenje! Komaj štirinajst let ima, a dorasla je že docela. Živa,
vesela, zabavna, a vendar nedolžna kakor angel! Otroci jo imajo
vsi prav radi.«

»Odkod je?«

»Iz Ljubljane. Oče Jelovšek je ubog, priden delavec s petorico
otrok. Rodom je Teharčan, a vzel je Posavko, dobro gospodinjo.
Netka je bila, predno je prišla k nam, dve leti pri Primčevih.«

»Kaj praviš! Služkinja gospice Julije?«

»Da. No bila je ondi kakor kaka oddaljena sorodnica. Gospa
Primčeva ji je bila namreč krstna botra . . . Vzlic temu pa dekletu
ondi ni ugajalo. Njen živi, burni temperament se ni mogel sprijazniti
z umerjenostjo, dolgočasno aristokratnostjo bogataške hiše ... pri
nas, med otroci pa so čuti kakor doma.«

»Da, da. Slovenska narava ne išči sreče med tujci in potuj-
čenci!« je pripomnil Prešeren zamišljen. In bridko je dostavil: »Zal,
da silimo vendarle mednje, da se opečemo in si obtolčemo srce!«

Molče sta koračila dalje.

Prešeren še ni docela prebolel vesti, da se je Julija zaročila s
pl. Scheuchenstuelom, toda v njegovem srcu je že umirala sanjarska
ljubezen do prevzetne krasotice, le praktično misleče bogatinke . . .
In Chrobat se je tega veselil, upajoč, da bo njegov prijatelj poslej
srečnejši, mirnejši, zadovoljnejši. Nadejal pa se je, da se zgodi to
tem preje, ako najde Prešeren drug ženski vzor, dekle, ki ga bo
ljubilo resnično. —

Veselo je sprejel prijatelja slikar Matevž Langus. lakoj ju je
peljal pred Evgenov portret.

774

Fran Govčkar: Mala rokavičarica.

»Glej, doktor!« je dejal Prešernu, »ta obrazek je še lepši nego
oni, ki ti je toli ugajal, in veruj mi, da sem ga delal laže in rajši!
— A sedaj prideš na vrsto ti, kaj ne? In razstavim te, da bodo od
togote zeleni naši Pavški, ko bodo videli, koliko krasnjh naših dam
občuduje tvojo titovsko glavo!«

»Dobro, Langus, dobro znaš dvoriti!« se je smejal Chrobat.
»Poeta nam naslikaš z najboljšim oljem in z najdražjimi barvami!
In sliko ti plačam jaz sam, če hočeš, s suhim zlatom!«

»Čakajta! Kadar bom ženin, me boš slikal, prijatelj, prej ne!«
je odvrnil Prešeren.

»Ali išči si vendar nevesto! Čas je že — šestintrideset jih imaš
že na križu!« je dejal Langus.

Prešeren pa je odgovoril nemški:

»Ein Fraulein mag ich nicht: Die sind mir zu fad! — Hm, ein
fesches Stubenmadchen ware mir am liebsten.«

»Ha, ha! So nimm dir meine Kurzrockige!« seje smejal Chrobat.

»Katero?« je vprašal radovedno Langus.

»Našo Netko! — Ah, to ste slikarji! Vsak dan je bila pri tebi
z Evgenom, a zapazil nisi, kako krasno, kako zdravo je to dekle! —
Ako pa bi bil jaz samec, to dekletce bi si hotel prihraniti.«

Prešeren ni odgovoril ničesar, a preko smehljajočega obraza mu
je švignila zamišljena senca.

II.

Pri dr. Chrobatu so imeli vsak večer veselo družbo. Gospa
doktorica, velesimpatična, vitka, duhovita Poljakinja, je bila izvrstna
pianistinja ter pevka. Preko dneva je bila večinoma osamela, ker je
imel soprog na sodišču ali v pisarni vedno polno opravka, zvečer
pa se ji je hotelo lepe zabave in pametne družbe.

In zbrala je na svojih »čajevskih večerih« prve ljubljanske du¬
hove: prihajali so Čop, Smole, Kastelic, Langus,  poljska
pregnanca Korytko  in grof Horodinski in dr. Prešeren.

Chrobatova hiša je bila torej nekako središče slovenske knji¬
ževnosti. Tu so se rodile najplodovitejše ideje, tu se je kritikovalo,
politikovalo, zabavljalo cenzorju Pavšku in zelotskim janzenistom, pre¬
pevalo, igralo na klavir in kartalo.

In včasi je prisedlo za mizo tik svojega učitelja Prešerna tudi
kratkokrilo dekletce, Chrobatova hčerka Lujiza,  bodoča pesnikinja
Pesjakova.

Fran Govčkar: Mala rokavičarica.

775

V sobo pa je prihajala tudi Neti. Brhko, jedro, živahno dekle,
fine polti in globokih, temnih oči je ugajalo vsej družbi, in gospodje
so se — zlasti kadar ni bilo v sobi gospe — kaj radi pošalili z
naivnim, gibčnim dekličem.

Kastelic, melanholski, sentimentalni poet »Čebelice«, je bil v
realnem življenju spreten, ognjevit don Juan. Njegove pustolovščine
so bile znane vsej Ljubljani.

In tudi Netke se je lotil.

Nekega večera ni bilo pri Chrobatovih nikogar doma, ko je
stopil v Netkino sobico sladek in prijaznega nasmehljaja.

Netka je bila sama z dvema Chrobatovima otrokoma. In Ka¬
stelic je sentimentalno vzdihnil ter dejal:

»Netka, kako lepe oči imate!«

»Kaj? — samo oči!?« se je raztogotila Netka..

»O, vsa si lepa, krasna, sladka, ti ljuba moja Netka!« je hitel
Kastelic ter jo lovil za roke.

»Isto mi je rekel že gospod grof Horodinski,« je dejala Netka
ter se mu umikala, »a vendar ne vem, kaj hočeta.«

»Kaj hočem, Netka, kaj hočem?« je jecljal razburjeni poet.
»Tebe, tebe, Netka!«

In stisnil jo je k sebi burno, strastno . . . toda takoj nato je
odletel, da bi bil skoraj padel. Krepka pest Netkina ga je pahnila
daleč proč.

»Takle škric!« je zavpila, pobrala otroka ter zbežala iz sobe.

Poet Kastelic pa je poslej nikdar več niti pogledal ni . . .

Grof Horodinski je bil eleganten gospod najfinejših manir. Dolg
in tenak je bil kakor jegulja. Vedno je hodil v dopetnem fraku
in z visokim cilindrom. Perilo pa si je preoblekel po trikrat na dan
in črnih svilenih kravat, katere je znal zavozlati nedosežno genialno,
je imel celo skladišče.

Tudi njemu je prirasla Netka k srcu. Toda brutalen kakor
Kastelic ni bil nikdar ž njo. Previdno, prikrito se ji je laskal, ji pri¬
našal šopkov in finega sladkorja ter jo kavalirsko ogovarjal »go¬
spodična«.

Netki je bil poljski grof simpatičen, in prijazno se mu je na¬
smihala, kadar ga je videla. Saj je bil docela drugačen nego nasilni
Kastelic!

Nekega večera, ko je bila pri Chrobatovih zopet družba, se je
grof Horodinski poslovil prvi. Na stopnicah so bili luči že pogasnili,
zato je naprosil Netko, naj mu gre svetit.

776

Fran Govekar: Mala rokavičarica.

Netka je vzela svečo ter mu svetila.

Bila sta sama v veži. Plapolajoči plamenček sveče ju je le pičlo
osvetljeval, a Netkin obrazek v vencu črnih, malo razkuštranih las
je bil videti še pikantnejši, še finejši. In njene ljubeznivo-poredne
oči so se ji smejale v polumraku še dvakrat vabljivejše nego sicer.

In ko je odprla grofu vrata, ga je mahoma minila vsa aristo¬
kratska premišljenost: z obema rokama je prijel krasno Netkino
glavo ter obsipal njen obrazek z neštevilnimi poljubi.

Netka se ga ni branila. Grofova ljubeznivost in njegovo nežno,
taktno dobrikanje sta omamili njeno mehko srce. Srečno se je čutila
v objetju plemenitega, elegantnega moža in dala bi mu bila v tistem
hipu svojo čisto dušo, ako bi jo bil zahteval.

Prvi pa se je streznil Horodinski. In takoj mu je postalo jasno,
da to priprosto, pošteno dekle noče biti le igrača, nego da zahteva
za svojo ljubezen enako čuvstvo. Hipoma je spoznal veliko razdaljo
med seboj in njo ... v veliki zadregi pa se ni znal izmotati iz mreže,
ki si jo vrgel sam preko glave, drugače, kakor da ji je stisnil v
roke — —- denar in naglo odšel.

Netka pa je obstala, kakor bi bila okamenela. V silnem razoča¬
ranju se ji je stisnilo srce; kakor da'bi jo bil nenadoma kdo surovo
udaril, je zaihtela, vrgla denar daleč stran in plakala, plakala dolgo
v noč . . .

Nedolgo potem je bila Netka na Chrobatovem vrtu. Tja je
vodila Evgenčka, da je tekal in begal med gredicami ter se igral.

Na vrtu je bila lopa. Tu je sedela navadno Netka ter pletla
ali pa šivala. Navadno pa je tekala in begala za Evgenčkom ter se
igrala ž njim kakor otrok z otrokom. Hej, to je bilo tam vedno
vrišča, smejanja in petja! Saj sta bila Evgenček in Neti navadno
sama ter ju ni nadziral nihče.

Le dr. Prešeren, ki je stanoval nedaleč od vrta, se je ustavil
včasi pri ograji, dal Evgenčku sadja in sladkorja, se nedolžno pošalil
z Netko ter odšel zamišljen domov.

In zopet sta bila Evgenček in njegova varuška sama na vrtu.
Neti se je že naveličala letanja in sedela je na svoji klopici. Mračiti
se je začelo, in za gradom je polagoma ugasovala večerna zarja.

Prav ko sta hotela oditi, pa je prišel na vrt nenadoma Emil
Korytko.

Bledi, črnolasi, nekoliko zanemarjeni Poljak je bil tisti večer
še bledejši in še nervoznejši nego navadno. Prisedel je k dekletu
ter ji začel praviti o svoji lepi, toda nesrečni domovini.

Fran Govekar: Mala rokavičarica.

in

»A kmalu se vrnem zopet na Poljsko,* ji je dejal, »s seboj pa
vzamem tebe, Netka, in tam mi boš žena, katero bom ljubil nad
vse na svetu.«

Začudena ga je poslušala Netka. V njegovih očeh pa je gorela
strast, da se ga je začela bati. In nakrat se je oklenil njenega života,
jo dvignil kakor dete ter nesel, šepetaje ji blazne prisege, v lopo...

Tedaj pa je vzkriknila Neti na pomoč ... In nenadoma je
planil v lopo dr. Prešeren, potegnil dekle na svoje prsi ter dejal
prijatelju bled in s trepetajočim glasom: »Idi! Idil Evgen joka!«

In Korytko je bežal z vrta — Prešeren pa je miril in tolažil
plakajoča otroka: Netko in Evgena . . .

III.

Gospa Chrobatova je bila bistrovidna ženska. Vedela in videla
je, da je Neti nevarna njenim »čajevskim večerom«. Zato pa je konec
maja 1. 1837. bogato obdarila simpatično deklico, ji dala s seboj naj¬
boljših naukov in opominov ter jo poslala — k staršem.

In nikomur ni omenila o tem ničesar, dasi je videla, kako
silno jo izprašujejo nemi pogledi vznemirjenega Prešerna.

Gospa Chrobatova pa je storila še več.

Naročila je Netini materi, naj ne pušča hčerke nikdar in ni¬
kamor same na ulico, nego naj ji da s seboj vedno spremljevalko.

In pametna Netina mati je poslušala nasvet pametne Chrobatove
gospe.

Poslej torej je bila Neti vedno doma, šivala rokavice, ali pa jo
je spremljala njena starejša sestra, pobožna, mirna in tiha Alenka.

In zgodilo se je, da sta šli neke nedelje popoldne Neti in
Alenka po cesti sv. Petra k nauku.

Zamišljena Alenka je šla spredaj ter se je v duhu radovala
prelepih besed, katere bo čula z leče v cerkvi sv. Petra ... za njo
pa je stopala vesela in poredna Neti, premišljajoč, kje je njen pri¬
jatelj Prešeren.

Tako sta dospeli do gostilne »pri avstrijskem carju.«

Tedaj je začula Neti nad seboj prisiljen kašelj. Ko se je ozrla,
je videla sloneti na oknu Prešerna, ki ji je pomignil z roko, naj ga
počaka. In počakala ga je, česar Alenka niti zapazila ni, nego ko¬
račila mirno dalje k nauku ...

V trenotku je bil Prešeren na ulici. Šel je z Neti po Nabrežnih
ulicah k Ljubljanici ter jo poln skrbi izpraševal, kje živi in kako se

778

Fran Govekar: Mala rokavičariea.

ji godi. Pripovedoval ji je, kako se je bal, da je zapustila mesto, in
kako je hrepenel, da jo vidi zopet.

Dobro ji je delo ljubeznivo govorjenje prijaznega gospoda dok¬
torja. Neprestano bi ga bila poslušala tef mu gledala v lepe plave
oči. Ah, tako rada ga je videla, in zdel se ji je najlepši mož na
svetu! Gosti, temni, volni lasje, ki so se močno svetili, so bili dolgi,
a obrvi svetle, nos je bil dolg in nekoliko upognjen, brada okrogla,
usta majhna, obraz pa obrit, ogorel in zdravo - rožnat . . . Da, bila
ga je sama lepota, ljubeznivost in prijaznost! — —

In poslej sta se sešla — vzlic materi in Alenki — še večkrat
zvečer ter se dolgo izprehajala po levem bregu Ljubljanice po Po¬
ljanskem nasipu ... In šaleč se, ji je tedaj pravil Prešeren — tikajoč
jo — vedno in vedno iznova, kako jo ljubi, in da bo kmalu — da
le postane samostojen odvetnik — njegova draga ženka . . .

Neti ga je vedno vikala. Ljubila ga je nedolžno in čisto ter
ga spoštovala nad vse, dasi ni niti slutila, kdo je mož, ki mu sloni
na prsih . . .

Nekdaj sta se domenila, da napravita izlet na Skaručino, na
proščenje k sv. Luciji.

Prešeren je imel ondi svojega strica, župnika Jožefa Prešerna.
Neti je šla v cerkev, Prešeren pa k župniku. Po cerkvenem opra¬
vilu sta se sešla zopet na bregu Save, da se z brodom prepeljeta
na ono stran. Prvi je prišel Prešeren. Ob bregu hodeč, je čakal
Neti. Ko pa je prišla, mu je povedala, da ji je neka ženska, ka¬
tero je srečala, rekla, da jo »gospod že čaka.« Prešeren se je
glasno smejal in se čudil, kako je mogla tista ženska vedeti, da čaka
prav njo.

Med tem je prišel k bregu brod. Nanj je zapeljal voznik že
svoj voz s konjema, a Neti se je bala, da bi se brod potopil in bi
utonila.

»Pojdi, pa umrjeva skupaj!« jo je dražil Prešeren.

Neti pa je ugovarjala, dokler je ni Prešeren z rahlo silo
potegnil na brod, si jo posadil na kolena ter ji s suknjo pokril
obraz.

In ko so bili sredi Save, je dvignil suknjo, se sklonil k nje¬
nemu obrazku in ga vroče poljubil šepetaje:

»Moja Neti, umreti še ne smeva — saj še niti živeti nisva
začela!«

Fran Govekar: Mala rokavičarica.

779

IV.

Nekega večera je vprašala Neti Prešerna, ko sta se izprehajala
po Poljanskem nasipu:

»Moja prijateljica je čitala »Čebelico«. Tam je tudi Kastelčeva
pesem, ki se začenja tako-le:

Temna je svetloba lune,
oblaki mi jo zakrivajo;
žalostno na citrah strune
v mojem srcu glas pojo.

Ali mi morete dobiti vso to pesem?«

Prešeren se je smejal naivnosti svojega dekleta ter ji prinesel
»Čebelico«. In tu šele je videla Neti, da je Prešeren pesnik! Dotlej
pa ni vedela ničesar.

Odtlej pa ji je Prešeren prinašal Vodnikove, Slomšekove, Me¬
telkove, Ravnikarjeve, Staničeve in še druge, tudi nemške pesmi.
In Neti je rada prebirala vse, zvečer pa kramljala s svojim ljubimcem.

Prešeren je bil srečen, kadar je občeval s svojo Netko, in leta,
ki so mu minila ob strani tega zdravega, a srčno dobrega dekleta
so bila zanj najlepša v vsem življenju . . .

Po zimi 1. 1838. — okoli novega leta — sta se sešla Neti in
Prešeren zopet po svoji navadi. Mrzel sever je bril sem doli s Kam¬
niških planin ter rezal do kosti.

Prešeren je privil Neti k sebi ter, pokrivši jo s svojim širokim
plaščem, hodil ž njo počasi semtertja. In tedaj, je čutila Neti, kako
se stresa ljubimčevo telo . . .

Takrat se je bil Prešeren res močno prehladil ter dobil pljučnici
slično bolezen, ki ga je privezala za par tednov na postelj.

In ves čas se nista videla z Netko!

Ko pa sta se sešla zopet, ji je Prešeren bridko očital, zakaj ga
ni nikdar posetila ter ga pustila osamelega tujcem!

In Netka je plakala od kesanja in pa od veselja, da je njen
prijatelj in ljubimec zopet zdrav . . .

Dne 15. oktobra 1. 1839. pa se jima je rodila prva hčerka.

In tri leta pozneje sta dobila drugo hčerko ... in zopet črez
tri leta — sina Frana.

Neti pa je ostala neizpremenjena: plemenita, vesela, vdana
ženska — edina sreča  Prešernova . . .

Pomlad je plavala nad Ljubljano, ko je Prešeren prvič srečal
bodočo mater svojih otrok. Pomlad je vzplavala takrat tudi nad

780

Fran Govekar: Mala rokavičarica.

njim . . . Da pa se je morala ta pomlad končno umakniti kruti,
neizprosni zimi, tega ni zakrivil niti Prešeren, niti ženska, ki mu je
bila v življenju najboljša prijateljica in največja dobrotnica —• mala
rokavičarica Neti . . .

V.

Bilo je v Kranju 10. februarja 1. 1849. Na trgu in po glavni
ulici se je vse trlo ljudi. Glava pri glavi, moški, ženske in otroci,
kmetje in gospoda.

»Naš doktor je umrl! Sedaj ga pokopljejo!«

»Kako ga je škoda! Sama pravičnost ga je bila.«

»Nobene pravde ni sprejel, ki ni bila poštena — nobene tožbe
ni hotel napraviti, ako ni bila pravična.«

»Zato pa je umrl — revež!«

»Čast njegovemu spominu!«

Tedaj pa je stopila iz hiše, kjer je ležal Prešeren na mrtvaškem
odru, skromno oblečena ženska. Za roko je vodila majhno deklico in
še manjšega dečka ter plakala tiho, tiho . . . Deček se je radovedno
oziral po množici, dekletce pa se je žalostno in plaho stiskalo k
materi. In ko je videlo, da mati joka, je zaihtelo še samo ter plakalo.

Bila je Ana — Netka —Jelovšekova s svojima otrokoma. Prva
hčerka ji je umrla malo mesecev po rojstvu.

Stisnila se je k zidu in jokala.

Nihče je ni poznal, nihče ni vedel, kdo je in kaj je bila onemu
možu, ki ga poneso sedajle k večnemu počitku.

Ana pa je plakala nad svojo izgubljeno srečo. Vse nade, ki
sta jih gojila s Prešernom dolgo vrsto let, pokopljejo danes z nje¬
govim zlatim srcem vred v črni grob.

Ah, kako je bila krasna bodočnost, katero sta si slikala! Nje¬
gova lepa, ponosna, od vseh spoštovana soproga bo, in otroci njeni
bodo pred vsem svetom njegovi. In živeli bodo skupaj v nekaljeni
sreči in v nekaljeni ljubezni. Oprta nanj bo stopala po življenja
težkih potih, otroka pa jima bodeta solnce, ki bo ozarjalo njuno
starost. Da, da, krasno, v blaginji, časti in slavi jima bodo potekali
in potekli dnevi, dokler ne položita skupaj glave k počitku pod
črno rušo.

Vseh teh nadej je danes konec. Gradove sta zidala si v oblake,
usoda in sovražnost sveta pa jih je porušila vse, vse . . .

In skozi odprto okno so zadoneli hrupni udarci. Zabijali so
krsto ...

Fran Govekar: Mala rokavičarica.

781

In množico na trgu je objel čut, da zabijajo tam zgoraj moža,
kakršnega ne pošlje nebo Slovencem morda nikoli več. In oči so

Spomenik na Prešernovem grobu v Kranju.

se porosile, krčevito ihtenje je trgalo prsi, in plakali, plakali so 1 re-
šernovi rojaki zdušno, kakor bi plakal en sam človek . . .

52

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

782

Fran Govekar:;Mala rokavičarica.

Tam tikoma zidu pa je drhtela na tleh Ana, objemala svoja
otročiča, stiskala ju na svoje srce in jokala s krvavimi očmi ne¬
vzdržno . . . nevzdržno . . .

Septembra meseca je bilo, ko je prišel v Ljubljano zadnjikrat.
Že takrat je vedela, da je zapisan smrti. Strašna bolezen ga je raz¬
jedala in uničila njegovo krepko, lepo telo tako,- da ga je komaj
poznala.

A upala je še vedno! Molila je, molila, da ji nebesa vendarle
ohranijo očeta otrok, in upala — upala . . .

»Kako sem nesrečna, France!« je ihtela, objemaje ga poslednjič.

»Tiho bodi,« ji je dejal trepetajočih ustnic, »ti si srečnejša
nego jaz. Dva ljuba otroka imaš — jaz ničesar!«

In poljubil je zaporedoma vse, dvignil sinka, zakopal svoj bledi
obraz v zlate njegove kodre in zjokal se . . .

In še enkrat je objel svojo Ano, ji poljubil oči in čelo, šepetaje:

»Moja ženka bo smrt grenka!«

Omahujoč se je opotekal iz sobe . . . čul za seboj obupni
plač -— — in vrnil se ni nikdar več . . .

V župni cerkvi kranjski so zapeli mrtvaški zvonovi, iz hiše pa
so prinesli kranjski narodni stražniki črno krsto, na kateri je vihral
pesnika-gardista »sturmhut«. Krsti na desni in levi so stopali aka¬
demiki ljubljanske akademiške legije v uniformi ... In zaigrala je
godba žalobno koračnico, narodna straža je krenila proti trgu, za
njo pa gospoda in narod v dolgi, dolgi vrsti . . .

Odšli so vsi . . . le Ana s svojima otročičema je ostala sama
in plakaje poljubljala prag tiste hiše, iz katere so odnesli pravkar
njeno vse . . . vse . . .

VI.

In usoda ji je ostala neizprosno kruta, neusmiljena, surova tudi
poslej.

L. 1855. ji je umrl sinek — lep, nadarjen, živ in marljiv deček
— njen ponos, njen up. Umrl je za kolero!

L. 1856. pa je morala ostaviti Ljubljano ter iti za kruhom v
Trst. In tam je občutila vso grenkobo zle usode iznova ter izpila
kupo trpljenja, poniževanja in bede do dna.

Energije in ponosa pa ji ni mogla zatreti niti največja siro-
maščina. Bila je vedno ista blaga, poštena, vztrajna žena, kakor jo
je spoznal in ljubil Prešeren.

J. Šlebinger: Prešeren med Slovani.

783

L. 1866. je ostavila Trst ter se odpeljala s hčerko Ernestino
na Dunaj. In ondi je živela, šivaje rokavice ter iščoč in nahajajoč
tolažbe in moči le v spominih na dneve mladosti. Vzgajala je svojo
hčerko ter jo vestno učila dela in poštenja.

L. 1875. pa je zatisnila tudi sama svoje trudne oči, in njeno
truplo spi še danes pri Sv. Marksu, daleč, daleč od trupla moža,
svoje edine, neumrljive ljubezni — Franceta Prešerna.

lice*) nam kaže, kako jasno sodbo je imel navdušeni romantik o

za dobro znamenje Prešernovega okusa, da se je docela varoval
metra nemških poskočnic, katerega je posebno rad uporabljal Zupan
in že pred njim Vodnik.

»Njegovi izborni umotvori dajejo Kranjski Cbelici izredno ceno
in krasoto. Zaradi tega zasluži v resnici častno mesto v vrsti slo¬
vanskih pesnikov ta tako bujno od prirode obdarjeni mladi pesnik . .
Skusil je svojo moč v različnih pesniških vrstah: v lirskih, elegijskih,
satiričnih, v romancah, epigramih in sonetih, in v vseh kaže enako
gibčnost, enako živahnost in zrelost mišljenja. — Vrhutega — ko¬
likor nam je mogoče o tem soditi — je njegova beseda čista, jedro-
vita in prava slovenska, verz gladek in polnozvok.«

Po tej občni karakteristiki sledijo v dovršenem češkem pre¬
vodu: Slovo od mladosti, Hčere svet (Rada dcerina), Vojaška (Vo-
jenska) in sonet: Tak kakor hrepeni oko čolnarja ... V originalu

‘) Časopis českčho Museum VI., 4. zvezek. V Pragi 1832.; Sebranč Spisy
Fr. Lad. Čelakovskeho ... V Praze, I. L. Kober, 1871. IV. knj. str. 428 sl.

52*

PREŠEREN MED SLOVANI.

prerojeno slovstvo vrlega
esniku Franu Ladislavu

Celakovskem.

V tem oziru prezanimivo poročilo o prvih treh snopičih Cbe-

oni mračni dobi, ko je stroga cenzura skušala
zatreti vsak svobodnejši književni pojav, je našlo

naših tedanjih književnikih, v prvi vrsti o Prešernu. Že to smatra

784

J. Šlebinger: Prešeren med Slovani.

priobčuje sonet: Al prav se piše ka<»a ali kafha . . kateremu sledi
razpravica o naši abecedni vojski z navdušenim začetkom: »Vyborne,
mily Prešeren! jsme jednoho s Vami mneni!« ter končuje: »Ne bi pa
svetoval, da se take preosnove (da popravijo Slovenci svoj pravopis
po načinu Cehov in Poljakov) poprime kak suhoparen slovničar; ako
se že kdo, naj se loti kak bistroumen in priljubljen pisatelj — kak
Prešeren!« In res, črez osem let zagleda beli dan troje slovenskih
knjig prvič s češkim pravopisom ne brez vpliva in sodelovanja Pre¬
šernovega!

Da je ta pohvala priznanega pisatelja našla v številu Pre¬
šernovih prijateljev glasen odmev —• je razumno. Naslednjega leta
je izdal M. Čop ves ta sestavek pomnožen in popravljen v nemškem
jeziku v ilirskem listu (štev. 6—8.), ki je znovič vzbudil znano jako
živahno abecedno vojsko. Razen teh pesmi je prevedel Čelakovsky še
dva epigrama: »Čbelice puščičarjem« in »Pesniku — homeopatu«. 1 )

Druga znamenita oseba, ki je seznanila Čehe s Prešernom na¬
tančneje, je Jos. Penlžek. 2 ) Predgovor, obsegajoč življenjepis in delo¬
vanje Prešernovo, je sestavljen večjidel po znanem Levčevem spisu,
vendar se nahaja tudi marsikatera izvirna misel, n. pr. verjetna pod¬
mena, da Prešeren s Čelakovskim ni bil osebno znan (str. XII.—XVI.)

Zbirka nam ponuja nekoliko več nego kaka antologija, saj
je izmed pesmi prevedel vse razen »V spomin V. Vodnika« in »Od
železne ceste«. Nekatere so se mu v resnici prav dobro posrečile,
n. pr. Moto, Dekletam (Dlvkam str. 3), Kam ?, Ukazi (Rozkazy str. 10),
Vojaška (Vojenska str. 20), Nezakonska mati (Nemanželska mati,
str. 27.), katere začetek slove:

Nač jen tu tebe tfeba bylo,
dite lepo, dite milo,
dlvce mladd bez vence,
neoddanč mamence . . .

Za izvirnikom zaostajejo: Strunam, Zapuščena (Opuštena str. 25.),
Sila spomina (Sila pomatky), kjer je porabil češkemu jeziku bolj
primerne jambe mesto daktilov, ki se nekako okorno glase v prevodu:
»V upomlnku Andreaši Smoletovi« (str. 22.). »V zgubljeni veri« je

*) Fr. Lad. Čelakosk^, Spisfi basnick^ch knihy šestery. V Praze 1847.
str. 314. (Novočeska bibliothdka IX. č.)

2 ) Basne Františka Pfeširna. Pfeložil a životopisem basnlkovym opatril
Josef Penlžek. 1882. Nakladatel Lad. Sehnal v Jičine. Mala 8°. str. XXXVII+74.
Glej v tem listu Iv. Hribarja poročilo: II. 1. str. 377.—379. Op. p.

785

J. Šlebinger: Prešeren med Slovani.

zlil izvirne dvovrstice v šestvrstne, oziroma v štirivrstno kitico, pre¬
vodu na škodo.

»Mi drug te je prevzel«

(v Mornarju) pač ni:

»Mfij druh mi tebe vzal«. ■—

Manj smo zadovoljni s prevodi iz balad in romanc, katerih je
pet. V prvih treh ni znal pasnemati asonanc; jezični dohtar ni —
»doktore hovorivy«. Ponesrečil, se mu je prevod »Zdravilo ljubezni«
(Lasky lek str. 39.). N. pr.

»Bogate je videl, umne, lepe;
pozabil ni vendar ljubke blede . ..«

slove:

»Než žadna z nich jeho nejlma vic;
jen na mysli tane mu milenky lic . . .« 41.
ali:

»Časti ni, mir je tamkaj iskal . . .«

»cti nedobyl ale stišil svflj žal. . .« 42.

Nekoliko bolje se mu je posrečil Orglar (Hudec — 43.).

Iz različnih poezij je prevedel »Zvezdogledom« precej dobro.
Enako povoljno je pogodil: »V spomin Mat. Čopa«, »Prva ljubezen«
(Prvni laska — 51) in »Slovo od mladosti« (Loučeni se s mladim
— 53.), ki presega prevod Čelakovskega.

Iz gazel je prevedel drugo in sedmo, pa ne posebno dovršeno.

Najbolj so se posrečili Penižku soneti, in teh je prevedel štirinajst
(Ze znelek): Očetov naših imenitna dela . . ., Vrh sonca . . ., Tak,
kakor hrepeni . . .; Kupido! ti in tvoja lepa starka . . . (Ty, Milku
lstivy, ni tva lepa mati . . .), kjer je nekoliko preveč prosto povedal:
Mne zraky divek nikdy nehledaly . . . (Nobena me še ni deklet lju¬
bila . . .). Enako prosto v naslednjem sonetu »Je od vesel ga časa . . .
uro deseto« je prevedel s: »plny jasu! . . .«

Iz sonetnega venca je prav dobro pogodil prve tri; le skodai
da ni prevedel vsega. Zmisel kvari v prvem sonetu besedica »opet«:
»Pevec tvhj novy venec opet  vije . . .« str. 66. —

Razen Prešerna imajo Čehi v posebni izdaji prevode iz Gregor¬
čiča ter so bili vedno v živahni književni zvezi z nami in so gojili na
tak način dejanski slovansko vzajemnost, za katero smo storili mi
dozdaj še mnogo premalo . . .

786

J. Šlebinger: Prešeren med Slovani.

Skoraj popolnoma neznan je Prešeren Slovakom, Poljakom,
Malorusom in Bolgarom. Toda v novejšem času se je začelo živo
zanimanje za Prešernove umotvore pri narodu, od katerega bi po
njegovem značaju najmanj pričakovali — pri Rusih.

Leta 1871. je N. V. Gerbelj v svoji v Peterburgu izdani slo¬
vanski hrestomatiji priobčil v prevodu M. Petrovskega »Turjaško
Rozamundo« in »Slovo od mladosti« v ne posebno dovršeni obliki. 1 )
Turjaška Rozamunda je bila prevedena že 1. 1862. v »Slovuški«
(CnoByniKa), toda jako prosto, bolj po vsebini nego doslovno. Ponatisk
in boljši prevod te romance je priobčil Leskovec v »Slovanskem
Svetu« (VI. 1., 2., 3). Razen te pesmi je prevedel L. M. Leskovec za
imenovani časopis še sledeče pesmi: Kupido! ti in tvoja lepa starka
(S. S. V. str. 34.), Tak’, kakor hrepeni oko čolnarja (tam, VII., str. 206.),
Strunam (IV. 318.), Mornar (Mophkt,  — V. 319.), Pevcu (VII. 167.),
Pod oknom (IV. str. 207.) in Slovo od mladosti (IV. 255.). Tem
prevodom srednje vrste je dodajal redno Lamurskij (Trnovec) slo¬
venski original s svojo čudno cirilsko transskripcijo.

Da taki poskusi niso mogli pokazati Rusom velikega našega
Prešerna — je umevno.

Toda našel se je mož, ki je po svoji temeljiti izobrazbi v sve¬
tovni književnosti in po svojem finem čutu za umetnost popolnoma
zmožen, presaditi ga na ruska tla — to je Feodor Jevgenijevič Korš,
profesor klasične filologije na moskovskem vseučilišču. Njegovi pre¬
vodi so nam deloma že znani, namreč veličastni sonet:

Kain> Banmx'b s irbu;vr> Ha to  si ho  M b npyro30Pl;

0 HiocKVTM, ;i!aHi(te r rb MOpexop> . . . 2 * )

in pa Sonetnyj venok v sedmi knjigi (1890) moskovskega mesečnika
»Ruskaja Myslo«. 8 ) Glavno delo pa izide v kratkem času, namreč
ves Prešeren v prevodu z življenjepisom in opazkami k posameznim
pesmim. —

Milo je slišati, kako se je odzval ta učenjak v slovenskem
jeziku povabilu na Prešernovo slavnost, ki so jo letošnjo pomlad
priredili slovanski vseučiliščniki na Dunaju: ». . . . Prijetno mi je
bilo zvedeti, da se bo na čast tega pesnika, ki ga zlasti ljubim, in s
katerim se more ponašati vse Slovanstvo, priredila na Dunaju vse-

*) »AHTeJioria H3T> CjimsiiiiCKiKb noeroBb«. Glej poročilo Iv. Hribarja o
tej knjigi v Ljub. Zv. I. 740—742.

2 ) Vatr. Jagič v Ljublj. Zvonu V. str. 574.

s ) Zanimivo poročilo dr. M. Murka v Ljub. Zvonu X. 47.—49. Op. p.

J. Šlebinger: Prešeren med Slovani.

787

slovanska slavnost. Zakaj ne morem biti priča vsega, kar se bo tam
godilo! Ali, ako meni ni mogoče biti v številu mož, ki bodo obha¬
jali to slavnost, prosim Vas vsaj, da omenite moje ime kakor enega
izmed največjih spoštovateljev neumrjočega slovenskega pesnika. Jaz
pa bom storil za njegovo slavo med Rusi vse, kar bo v moji moči..«
ter končuje z besedami pesnikovimi:

»Bog živi ves slovenski svet,

Brate vse,

Kar nas je

Sinov sloveče matere!«

»Kako bi vsi Slovani ne častili tega pesnika, ki je to rekel?«')
Tako govori o Prešernu mož, ki ve ceniti pravo poezijo!

*

V dobi ilirizma je prevedel iz Prešernovih poezij Stanko Vraz
»Hčere svet« (Savet) * 2 ), da bi pokazal Hrvatom njegove asonance,
katere omenja jako pohvalno, češ, da »dosada se jošter izvan krajn-
skoga pesnika dr. Prešerna nitko nije prihvatio toga načina« (namreč
asonance). Prevod je v resnici jako dovršen. Vrhutega je prevedel še
dva soneta 3 ): »Očetov naših imenitna dela« in »Vrh sonca sije soncov
cela čeda« . . izpremenivši jambe po načinu Jana Kollarja v troheje.

Milutin (Horvat Stjepan) je skušal prevesti na hrvaški jezik
»Krst pri Savici« 4 ), pa se mu ni posrečilo. Prevod je slabo rimana
proza v precej okorni obliki. Le nekaj primerov!

»Ne polasti se njih, ki so v trdnjavi...« se glasi:

»Zatvorenikom počinuta neda . . .«

Kako čudno se glasi verz:

»Kroz šest mjeseci lieva krv se liepa  . . ., ali
»Oružje zahman lama se i s vija.

Ono ne može otvoriti grada

Ali glad može — neman najsilnija . . .

Črtomir dalje nesakriva glada  . . .

Svaki vas dosta, dosta se nastrada.  . .

Strašivca nema ni za zelju milu.«  itd.

V »Krstu« je jambe zamenjal s troheji.

1) Pismo g. I. Prijatelju iz Peterburga z dne 19. februarja (2. marca) 1900.

J  &  up. p .

2 ) Dšla Stanka Vraza, II., str. 71. in 123.

s) Dela Stanka Vraza, III., str. 9. in 29., kjer je urednik uvrstil ta dva

soneta med »Izvorne pjesme«. .

4 ) Dragoljub. Zabavan i poučan tjednik. Urednik i nakladnik Gjuraj St.

Deželic, II. tečaj. U Zagrebu 1868. Str. 565.-566., 582.-584., 595.-598. —

788

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

Kdo bi v verzih:

»Ta u Kranj skoj sreča samo mari
za tudjince — nos jim diže pače  . . .«

našel prekrasni Prešernovi vrsti:

»Le ptujcem sreče: svit se v Krajni žari,
ošabno nos’jo ti po konci glave . . ?

Življenjepis o našem pesniku je prinesel »Vienac« III. (1. 1871.
str. 30.—31.) izpod peresa I. Zaharja večjidel po Stritarju. Precej po¬
polna je biografija Prešernova Fr. Celestina v istem časopisu XIII. 1.
(1881. str. 658. itd.). Izvirnih misli nam podaje ta spis, ki je izšel
tudi v posebni brošuri— bore malo, ampak je skoraj doslovna pre¬
stava Levčevega in Marnovega sestavka.

V »Srpski Zori« (na Dunaju 1878) je priobčil majhno skico o
Prešernu A. Trstenjak, katero je ponatisnil leposlovni lis’ »Slovinac«
(u Dubrovniku III. 1880. str. 417.—418.) s sliko Prešernovo na str. 411.

O O O O

SOCIALNI PROBLEMI V PREŠERNU.

Spisal dr. Ivan Žmavc.

lovenci smo še dandanes večinoma kmetje; v začetku
dotekajočega stoletja se pa o slovenskem meščanu
sploh niti govoriti ne more. Kmečki sin je bil tudi
Prešeren.

Tista leta, ko je prišel Prešeren na vseučilišče,
ko je začel opažati v središču našega cesarstva svetovno gibanje,
je bil gospodarski liberalizem tudi v osrednji Evropi že v raz¬
cvetu. Gmotni blagostan, v katerem je proti koncu srednjega veka
prvačila Italija, se je bil razlil po odkritju Amerike na Špansko in
Portugalsko, v 17. stoletju na Francijo in Nizozemsko in skoro ob¬
enem na Anglijo; Angleži so čimdalje bolj napredovali, in okolo
1800. 1. je mogel »Albijonec« ponosno reči: pol sveta je mojega! In
kaj je dalo Angležem, primeroma ne ravno velikemu narodu, tako
silo? Njih zdrava načela o delu in treznem življenju, njih podjetnost
in agilnost, seveda pa tudi njih brezobzirnost  v gospodarskem

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

789

boju, osobito proti tujcem, kakor je to bilo v duhu svobodnega si¬
stema konkurence. Takih Angležev marljivi učenci pa so postali
Nemci. Ti, razcepljeni na mnogo držav in državic, so bili tedaj
osobito v praktičnih socialnih bojih precej slabi in nerodni, v po¬
smeh imenovanim naprednejšim narodom; toda tudi oni so spoznali,
za kaj gre v svetovnosti; sam Goethe je opozarjal svoje rojake,
da preveč teoretično špintizirajo, dočim jim Angleži, muzajoč se —-
pobirajo vse izpred nosa. Niso bili brez uspeha takovi in podobni
opomini: Nemci so se v teku XIX. stoletja gospodarsko in politično,
in sicer brez večjih notranjih prevratov, naravno ter polagoma tako
visoko razvili, da se sedaj, ob začetku novega stoletja, Angleži resno
boje svojega nevarnega tekmeca tostran kanala. Pred vsem so se
Nemci dvignili v gospodarskem oziru; gospodarski boj se je bil
razvnel z vso silo pri njih in v osrednji Evropi vobče, kjer je Dunaj
v prvi polovici XIX. stoletja igral zelo važno ulogo in nasproti Berlinu
več pomenjal nego dandanes. V sredo takovih ekonomskih bojev,
take gospodarske revolucije in industrialne evolucije je prišel mladi
vseučiliščnik iz Vrbe.

Kake vtiske je široki svet neposredno delal na Prešernovo
osebo, bi se moglo dognati iz natančnih životopisnih podatkov, iz
pisem i. t. d. Toda pisatelj teh vrst se omeja zgolj na Prešernove
poezije,  raziskujoč, kake sledove v duši zrelega moža,
našega pesnika, so puščala opazovanja svetovnega
socialnega gibanja.

Prešeren je bil vseskozi socialno, altruistično navdahnjen. Po-
znajoč v slovenski domovini priproste pogoje naturalnega gospodar¬
stva z njegovimi priprostimi, pa tudi nedolžnimi šegami, je bil pre¬
senečen in osupel, ko je videl kruto premoč denarja in bogastva v
življenju narodov, proti kateri vsa čednost, poštenost in učenost niso nič:

»Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče,

Komur sovražna je, zastonj obrača;

Kak veter nje nasproti temu vleče,

Kogar v zibeli vid’la je berača;

Da le petica da ime sloveče;

Da človek toliko velja, kar plača.

Sem videl čislati le to med nami,

Kar um slepi, z’ golj’fijami, ležami!«

Prešeren strašno obsoja tako strastno beganje po zlatu in bo¬
gastvu, obsoja ■) to denarno gospodarstvo, ki pri pogledu »rume-

‘) Spominjamo se tu pretresujoče obsodbe denarja v Shakespearju (Timon
IV. 3, nemški prevod):

790

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

njakov« bližnjika čisto pozablja. Onih idealov, ki si jih je bil na¬
pravil humanistično izobraženi mladenič, ni našel v svetu nikjer, v
tem svetu, kjer določujejo usodo poedincev in narodov barantajoči
Židje, denarni bankirji in borzianci, in kjer je idealno in duševno
bogastvo bogastvo drugega in tretjega reda:

»Sem zvedel, da vest čisto, dobro d’janje
Svet zanič’vati se je zagovoril . . .

Modrost, pravičnost, učenost device
Brez dot žal’vati videl sem samice.«

In genija umrlega, po duhu sorodnega mu prijatelja apostrofira:

»Videl povsod si, kak iščejo d’narje,

Kak se le vklanjajo zlat’mu bogu;

Kjč bratoljubja si videl oltarje?

S srcem obupnim si prišel dorml«

Ako hoče poredni »Andrejček« svojo »Barbko« najbolj raz¬
jeziti, zagrozi ji z nečim sicer v banavskem svetu čisto navadnim:

. . . »Bom prižčnil z ženo črno
Penezov na mernike . . .

Nje obresti bom pobiral,

Živel brez skrbi ko ptič.«

Da so »ljubezen zvesto najti, kratke sanje,« tudi to zakrivlja
često matnon: dočim idealni umetnik svoji ljubici pod oknom gode
pesmi, jo poljublja gori v sobi petičen mladenič, ki je

Gold? Kostbar, flimmernd, rothes Gold?

Soviel hievon macht schwarz wei8, hasslich schon,

Schlecht gut, alt jung, feig tapfer, niedrig edel . . .

. . . Ha! Dies lockt Euch den Priester vom Altar,

Reifit Halbgenes’nen weg das Schlummerkissen,

Ja, dieser rothe Sclave lost und bindet
Geweihte Bande; segnet den Verfluchten.

Es macht den Aussatz lieblich, ehrt den Dieb
Und gibt ihm Rang, gebeugtes Knie und Einfluss
Im Rath der Senatoren . . .

Goldenem Dummkopf

Duckt der gelehrte Schadel.

In Timon misli na čase, ko je še sam bil bogat:

Der ich als Lustgelag die Welt besafi;

Mund, Zungen, Augen, Herzen aller Menschen
Im Dienst, mehr als ich Arbeit fur sie wusste.

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

791

. . . »mlad, lep kancelir,

Sto zlatih je služil dvakrat štir’.«

Lohka bi s temi in kar bo dobil
Še zraven, ženico, otroke redil.« —

Kaj šele, če pride baron!

Ko je Prešeren izpregledal bistvo faktične družbe človeške, ko
je videl nizkoto njenih teženj, prignusila se mu je takšna kultura, in
obžaloval je, da je moral »skusiti sad spoznanja«; o da bi bil rajši
srečen v nevedni prostoti kmečki, o da bi ne bil opustil svojega
rodnega kraja:

»O Vrba! srečna draga vas domača,

Kjer hiša mojega stoji očeta;

Da b’ uka žeja me iz tvoj'ga svčta
Speljala ne bila, golj’fiva kača!

Ne vedel bi, kako se v strup prebrača
Vse, kar sreč si sladkega obeta . . .

. . . Zvestd srce in dčlavno ročico
Za doto, ki je nima miljonarka,

Dobil z izvoljeno bi bil devico.«

Toda vkljub tem bridkim skušnjam v očigled egoističnih soci¬
alnih bojev socialno čuteči pesnik ni obupal; vsaj s trpko ironijo
si je umel preganjati obup, ki ga je pa zasledoval bolj vsled »vi¬
harjev notranjih«:

»Cel dan iz pravd koval bom rumenjake.«

Ta odlok se nam zdi kakor ona obljuba, storjena pisarju:

. . . »po tvoji volji
Bom pel: gosence kaj na repo var’je,

Kak’ prideluje se krompir najbolji . . .«

Ne: Prešeren se ne more ponižati, kakor v umetnosti ne na
nivo modrega pisarja, tako v dejanju ne na nivo sleparja, ki je

»Lani ....  starino
Še prodajal, nosil škatle,

Meril platno, trak na vatle,

Letos kupi si grajščino,«

akoravno je pesniku družbeni poklic mogel dovolj skušnjav ponujati.
Res je,

»Pevcu vedno sreča laže.

Vender peti on ne jenja.

Grab’te d’narje vkup gotdve,

Kupu vaj te si gradove,

792

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

V njih živite brez trpljenja.

Koder se nebo razpenja,

Grad je pevca brez vratarja,

V njem zlatnina čista zarja,

Srebrnina rosa trave,

S tfem posestvom brez težave
On živi, vmrjč brez d’narja.«

Tako čutiti je moglo le plemenito srce, tako misliti mogel le
duh, ki je bil naziranj — imenujemo lehko ta naziranja filozofska,
religiozna, etična, estetična, kulturna sploh — kakor jih spodaj še
razpredemo.

Motili pa bi se, če bi dejali, da Prešeren ni imel zmisla za realne
pogoje socialnega življenja; za svojo osebo je bil pač —- duševni
aristokrat — prefinega okusa, nego da bi se bil spustil v prozo dej-
stvenega življenja, v kateri je trpel »služnost«, »kakor trpe med Turki
jo kristjani«; živeč sam za neki višji svet idealov, je dobro vedel, da
se ljudje, kakršni so v večini, bistveno ne dado prenarediti, oni,
kateri najbolj o tem razmišljujejo,

>

. . . »kaj posodila
Neso, kaj hiše, polje, kaj kupčija.«

Za realno življenje so pač potrebni »dari Pluta«; to mu je go¬
tovo bil razodel tudi prijatelj, ki je bil kakor on vnet le za bo¬
gastvo notranje sreče ter duševnih harmonij, on, ki je prepotoval in
proučeval bil celo Evropo ter videl »Nemško, Francosko, Britansko«.

Omenili smo že gori, kako je med Nemci celo Goethe moral
opozarjati svoje rojake na prozo življenja. »Dočim se Nemci mučijo
z rešitvijo filozofskih problemov, zasmehujejo nas Angleži s svojim
velikim praktičnim razumom in preobladujejo svet«, dejal je nekoč. 1 )
No, Prešeren je bil kakor Goethe doctor iuris, in pravniki 2 ) prej
niso bili slepi za bistvo življenja, kakor so dandanes žalibog cesto,
kar jim očita veliki pravnik sam, Lorenz v. Stein. Prešeren je umel
ceniti pozitivno  delo za »čast in prid in blagorstvo« človeštva,
umel spoštovati produktivne stanove, katerih »roke pridne« skrbe,

... da se razprdsti
Med vsaki stan obilnost . . .,

*) Eckermann (pogovori ž njim) 1830.

a ) Pravniki bi mogli ponosni biti na svoje tovariše, kakor so Goethe,
Bismarck in naš Prešeren; vendar ne bi jaz Prešerna kot pesnika nikoli na-
zival doktorja. Ne spominjam se, da bi se kje pisalo Dr. (!) Joh. W. v. Goethe,
ako se govori o pesniku.

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

793

umel čislati one, kateri, ne da bi zlorabljali neumnost mase za svoje
sebične namene, z energičnim delom ter ekonomičnim mišljenjem
odvračajo »revščino in nje nastope«. Saj

Neumnost in ubožnost sta sestrč.

Podjetnost, marljivost, agilnost, umnost, treznost, poštenost, to
dandanes čini, da narodu »zlat čas nastane«. »Roke zdaj pridne,
umni zdaj možgani« kaj veljajo. Domovina je le tedaj srečna, če se
more pokazati na njo:

»Poglej nje čvrste, bistrih glav sinove,
ki vnema v srcih se jim žčlja sveta,

Obrnit’ v doma čast vseh zgod osnove . . .

. . . Kak ljubijo poštžnost in pravico:

Vesčlje v prsih Ti sreč pretresa.«

Največja pohvala je, ako moremo komu reči:

»Up najpredrzniši si spolnil z deli.«

Ne samo duševno delo, delo učenjaško in umetniško, je častno,
katero seveda naš pesnik najbolj ceni, ker so mu »zakladi duha«
dražji nego Krezovi, ampak častno in slavno je tudi ono praktično
dobro delo, ki narod rešuje iz gmotne bede, ono delo za domovino,
ki »bogastva vire nove ji« odpira. Saj more narod le tedaj biti
močen in srečen, ako mu »obilnost« in gmotni blagostan zagotavljata
lepši kulturni razvoj in veljavno stališče med tekmujočimi sosedi.
»Slovencev dom« bo šele tedaj svoboden, zdrobi šele tedaj »si spone,
kjer jim še teže«, ako

». . . oblast
In z njo čast,

Obilnost bodo naša last!

Slovenci ne smejo malomarno in mlačno gledati na socialni
napredek sosednjih kulturnih narodov, oni se morajo sami, ako no¬
čejo poginiti, udeleževati duševnega in ekonomskega boja, ki ga
bijejo ne samo evropski in amerikanski, ampak malone že vsi narodi
cele zemeljske oble. Gorje jim, ako bi tega ne izprevideli; gorje jim,
ako bi jih kaka hinavska moč odvrnila od pogumnega bojevanja in
pregovorila za babjaško strahopetno življenje moledovanja in bera¬
čenja, jadikovanja in stokanja; gorje jim, ako bi »brez truda« čakali
boljše bodočnosti od kakega čudesnega bitja, ki naj jim pošlje
»pečena piščeta« »v grlo«. Gorje jim tedaj!

794

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

A »junaka vabi boj«! Slovenec, četudi socialno in gospodarsko
šibek, se ne ustraši boja; »vsi naj si v roke sežejo« in zedinijo
skromne gospodarske moči,

Da tem, ki jim ne zliva v plohi gosti
Bogastva sreča, kapljice bolj skope
Do jčzera zbero se visokosti.

Večji kapitalisti ne smejo v modernem kreditnem gospodarstvu
sedeti na denarju; naopak, denar mora krožiti, ustvarjati nova dobra,
prevajajoč se po kreditnih operacijah; denar mora biti skratka ploden
kapital, v prid upniku in dolžniku, delavcu in podjetniku. Ti si pri¬
jatelj ljudstva in napredka, ki

Pregnal ’z zastavnih bukev si temnoto,

Pod težkim ključem bogatin ne hrani
Zakladov z nezaupljivo strahoto.

Moderna tehnika, ki premaguje naturo in nevarne storočne
obre uničuje v prirodi, x ) izpopolnjuje občila * 2 ) po stanju najno¬
vejše praktične znanosti, dalje, stanovsko združevanje, žurna-
listika 3 ), finančna politika 4 * ) . . . vse to se mora obrniti v blagor
naroda, da se brž povzpne iz svojega ponižujočega nas ter celo
od »bratov« zasmehovanega suženjstva.

Samopomoč, ekonomski selfgovernement, asociacija, zadružni¬
štvo, pomoč onemoglim starcem 6 ) in ubogim 6 ), evo lepi —• sit venia
verbo — gospodarski program, ki ga nas je učil posebno v onem
Hradeckemu posvečenem, za naša razmotrivanja tako važnem slavo¬
spevu naš pesnik-prvak, ki smo ga pa mi prozaiki doslej tako
slabo razumevali, tako strašno medlo izvajali . . .

* *

*

‘) Brijareja storočnega si vkrotil,

Močirje vekoletno je pregnano,

Meglb slovo si vzčt’ od nas zarotil.

2 ) Z mostovi zaljšaš novimi Ljubljano.

8 ) Kmetijske družbe ud nje zbor podpiraš,

Podpiraš z njim domače Ti »Novice« . . .

4 ) Pred mnogo si hranilnico Evrope
Jo nam oskrbel . . .

") »Njim, ki greni potreba let večera,

Al' prčd je treščila v njih barko strela,

Jim z jadri svojim’ plavati zavera.«

6 ) »Da bi v samoti revež ne poginil.«

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

795

Prešeren je čuvstvoval socialno, altruistično, on je poznal ono
od dandanes merodajnega, individualističnega, jasneje rečeno, ego¬
ističnega sveta pozabljeno ljubezen do bližnjega; pa čeravno je čutil
socialno, je bila v dobrem zrnislu besede silna individualnost,
ki si ne da nikoli od nikogar jemati zlate notranje in zunanje svo¬
bode; mnogo je sicer trpel; a trpimo, da težave in ovire odstranjamo;
v trpljenju medleti, bi bila slabost; Prešeren je preklinjal »spone«
in verige, preklinjal vsako sužnjost, ki ovira človeka v razvoju:

Manj strašna noč je v črne zčmlje krili,

Ko so pod svetlim solncem sužni dno vi!

Svoboda mišljenja je pogoj vsakega napredovanj  a.

»Neproste dni živet’«, te »temne zčre« si Prešeren ne želi.

Res je, večkrat se zdi, da krepka individualnost in lastno nag¬
njenje zapeljuje človeka, tudi zrelejšega in umetnika, in da je torej
treba Argovih oči moralistov. Kaj meni o tem Prešeren?

Nahajam tu pri njem sorodnost z Goethejem. Taje  dejal: »Die
Menschen bemoralisieren einander viel zu viel. Pfaffen und Schulleute
qualen unendlich. Die Weisen dagegen sagen: Beurtheile niemand,
bis du an seiner Stelle gestanden hast! . . . Ich kann nur empfehlen,
dass man jede Individualitat gewahren lasse, zumal sie die Strafe
ihrer Fehler von selbst bekommt.« —• Kdor vedno moralizuje, rad
tam molči, kjer bi bila krepka beseda na mestu. Goethe misli, da
ne sme človek niti proti sebi samemu biti prestrog; preobčutljiva
vest dokazuje, da človek samega sebe tako visoko ceni, da si ne
more odpustiti. »Ein solches Gewissen macht hypohondrische Men¬
schen, wenn es nicht durch eine grosse Thatigkeit balanciert wird.

Nichts taugt Ungeduld,

Noch weniger Reue:

Jene vermehrt dieSchuld,

Diese schafft neue.« 1 )

Prešeren se kot umetnik ravno tako odločno po robu postavlja
proti moralizujočim in nadležnim »orglarjem«. Debeloglavi kalin,
omejenec naj gre takim sitnežem v šolo, ta se čemu priuči; umetnik
pa poje, kakor mu srce veleva, kakor mu Bog na njegovo srce
govori. Bog brani do sebe vsiljivemu moralistu:

i) Spruche. — Te citate iz Goetheja sem posnel po dveh razpravah,
kateri je objavil dr. W. Bode ob priliki 150letnice Goethejevega rojstva v
uglednem časopisu »Preufiische Jahrbiicher« Berlin 1. 1899. str. 384 i. dr. (o re¬
ligiji in politični veri Goethejevi); tam mesta natančneje citovana.

796

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

»Pusti peti moj’ga slavca,

Kakor sem mu grlo vstvaril . . .

. . . Komur pevski duh sem vdihnil,

Z njim sem dal mu pesmi svoje;

Drugih ne, le tč naj poje,

Dokler da bo v grobu vtihnih«

Prirode nihče ne popravi proti njenemu notranjemu bistvu,
kvečjemu jo skazi. In tako je rekel tudi Goethe: »Hinter jedem Wesen
steckt die hohere Idee. Das ist mein Gott . . . Alle Geschopfe sind
davon durchdrungen, und der Mensch hat davon soviel, dass er
Theile des Hochsten erkennen mag . . . Ich ernarte nicht, dass er
Wunder thut, dass er seine eigenen Gesetze aufhebt. Gott selbst
kann keinen Lowen mit Hornern schaffen, weil er die von ihm
selbst fur nothwendig erkannten Naturgesetze nicht umstossen kann.
Dagegen ist alles Grosse, Edle, Schaffende ein Ausdruck des Gott-
lichen, und Gott anerkennen, wo und wie er sich offenbart, das ist
die eigentliche Seligkeit auf Erden.«

Umetnik živi v Bogu, umetnost mu daje nesmrtnost.

Svetost ne, pesmi večne mu branijo trohnet’,

Ki jih zaprte v prsih je nosil dokaj Ičt.

Priroda je božja, in k prirodi se povrniti, ni nič strašnega.

Težka človeku ni zemlje odeja,

Vzamejo v sčbe ga njene moči,

in kakor prirode moči snujejo vedno dalje in dalje, do večnosti, tako
je tudi človeški duh večen, in kdor mnogo trpi na tej zemlji, mora
naposled reči,

Da srečen je le ta, kdor z Bogomilo
Up sreče onstran groba v prsih hrani,

in se tolažiti, da

Sreč veselo in bolno, trpeče
Vpokojde bodo groba bolečine.

Umetnikov genij se povrne zopet v vesoljstvo, in njegovo
»n eiztr ohn elo srce«  sprejmejo vesoljstva božje sile v sebe
tako, da nič minljivega, zemeljskega ne ostane po njem.

Hladijo naj ga sap’ce, naj r6sa pade nanj,

Naj solnce, luna, zvezde, kar so mu pevskih sanj
Pred vdihnile v življenji, prejmejo spet z’ njega . . .

.srce tako skopni,

Ko beli sneg spomladi, da kaj zagrebsti ni.

‘) Preufi. Jahrbiicher, nav. str. 371.

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

797

Kako povprečni ljudje po smrti, ki jo je v nesreči sam po
svoji volji priklical, o njem sodijo, je pesniku vseeno; naj drugi
gnijejo v »prsti posvečeni«, on sam si želi, naj

Pokopat’ k tolovajem, biričem ga dadč. —

Le duh s takovo krepko individualnostjo, s takovo svobodo-
željnostjo, s takim samostojnim naziranjem sveta, recimo, s takimi
filozofskimi in etičnimi načeli je mogel izgovarjati one sodbe o
socialnih razmerah človeštva. Da je Prešeren tudi o cerkvi imel
lastno sodbo, o tem ni treba že vsled omenjenega razpravljati dalje.
Idealno religioznost krščansko je proslavil v »Krstu«, dejstvenih od-
nošajev pri cerkvenih činiteljih pa se je z lahnim nasmehljajem do¬
taknil na več mestih, ki jih tu nočemo navajati.

* *

*

Obitelj, hiša je osnovni prvek družbe; mož in žena tvorita
temeljno socialno celoto. Mogočen in naraven je nagon, ki veže
moškega k ženi, in tako skrbi narava za zarod človeški.

Da je žena v socialnem življenju velevažnega pomena, je odveč
naglašati; žensko  vprašanje pri Prešernu razvozlavati, je pa pro-
zaiku, ki gleda s sociološkega stališča na poezije, težavno in nevarno,
ker bi ga snov utegnila zapeljati na polje leposlovno in v ožjem
zmislu literarno.

Prešeren obožava »njo«, bridke izkušnje pa, ki mu grenijo
usodo, narekujejo mu naposled često ostro sodbo o ženskah,

Da nič nobčni ne sme se verjet’.

Rad biča njih slabosti: koketerijo (Povodnji mož), prevzetnost (Tur¬
jaška Rozamunda), okrutno neusmiljenost (Žalostna komu neznana
je resnica . . .), puhlost, kateri le tujčina imponuje (Celčas so blagih
sapic pogrešale . . .), nezvestobo, kakor smo ravno dejali, i. t. d. No,
pa to velja morda le bolj o tisti edini, o »njej« . . •

Vendar kako ume Prešeren ženo v njenih čednostih proslavljati,
to naj razloži literarni historik, a ne suhoparen sociolog.

Ce bi hotel poslednji po razmerju Prešerna k lepemu spolu
iztakniti, da del krivde v svoji ljubezenski nesreči nosi motda on
sam, — in ne samo Julija in njeni socialni predsodki, ker ženi
ne ugaja toliko mehka dobrotljivost in sentimentalnost, kolikor moška
odločnost, makar brezobzirnost — izbral bi si menda s to opazko

53

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

798 Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

čedno ulogo sitnega »orglarja«. O tem sicer važnem činitelju soci¬
alnih problemov, o ženstvu pri Prešernu, ne govorim; »naj pisec drug
vse to vam popisuje«.

* *

*

Sinu majhnega, tlačenega narodiča je usoda, sreča tega naroda
bila na srcu. Skoro se je bilo zgodilo,

Da smo zares mi Kranjci pozabili
Že Slave matere, nje govorice . . .

Nesrečna je bila minolost očetov; in kako bi mogel narod
kulturno napredovati, če je pod jarmom tujih sil in v večnem boju ?

Obložile očetov razprtije
S Pipinovim so jarmom sužno ramo;

' Od tod samd krvavi punt poznamo,

Boj Vitovca in ropanje Turčije.

Minuli sreče so in slave časi . . .

Svoboda je prvo poroštvo srečne bodočnosti:

V sovražnike ’z oblakov
Rodu naj naš’ga trešči grom!

Prost ko je bil očakov
Naprej naj bo Slovencev ddm!

Znanost in umetnost pokažeta domovini zopet »pot pravo v
deželo duhov«  in svobode.

Da bi nebesa milost nam skazale!

Otajat’ Kranja našega sinove,

Njih in Slovencev vseh okrog rodove,

Z domač’mi pesmam’ Orfeja poslale!

Da bi nam srca vnel za čast dežčle,

Med nami potolažil razprtije,

In spet zedinil rod slovenšč’ne cele . . .

Narod, ki hoče imeti jasne cilje v konstelaciji svetovni, mora
se dobro zavedati svojega bistva, svoje preteklosti in sedanjosti, da
ume stremiti po odmerjeni mu zadači življenski. Prešeren pričakuje,
da se brž porodijo Homeri, ki nam bodo opevali našo zgodovino,
ter Orfeji, ki nam bodo kazali pote v bodočnost.

Očetov naših imenitna dela,

Kar njih nekdanjih časov zgodba hrani . . .

, . . Vam bo HomSrov naših pesem pela.

Dr. Ivan Žmavc: Socialni problemi v Prešernu.

799

Kje so naši Homeri? kje le naši Herodoti . . .! Samo po go¬
rečem, navdušenem delovanju

Vremena bodo Kranjcem se zjasnile,

Jim milši zvezde, kakor zdaj sijale,

Jim pesmi bolj sloveče se glasile.

Seveda, mali narodič ima mnogo težav premagati; v svetu velja
sila in moč; moč je pravo — in tako se je zgodilo, da zemlja slo¬
venska,

V kteri očetje so naši sloveli,
vsled tujega nasilstva ter jarma

. . . zdaj ima grob komaj za nas.

Celo »množnejši«  krvni bratje, bratje po jeziku, branijo
malim plemenom izobražati si svoj jezik; po naziranju onih mogoč¬
nih »bahačev«

Tem gre, Slave pesdm, lajati, tace lizat’.

Marsikdo bi utegnil pri tej točki Prešernu oponašati tesnosrčnost,
posebno v zadevi Vrazovi. Prepuščajoč ta zanimivi in važni problem
našim zgodovinarjem, menim, ozirajoč se edino le na poezije, samo
toliko: Politične in narodnopravne razmere so bile in so še dandanes
za male narode v osrednji in južnoizhodni Evropi tako zamotane,
da Prešeren ni mogel prezreti, da bi nas kaki eksperimenti z jezi¬
kovnim združenjem mogli speljati z dežja pod kap. Mali narod slo¬
vanske familije se itak bliža tej veliki familiji tem bolj, čim bolj
izpopolnjuje svojo individualnost, v smeri seveda velikih, dandanes
vprav obrovskih kulturnih zadač. Prešeren tudi tega višjega vidika
ni opustil.

Otrok kar ima Slava,

Vsi naj si v roke sežejo.

Kakor sovraži Prešeren vse nasilstvo in zatiranje, tako je in
ostane njegov ideal obče pobratimstvo vseh kulturnih narodov.

Živč naj vsi narodi,

Ki hrepenč dočakat’ dan,

Da, koder solnce hodi,

Prepir iz svčta bo pregnan;

Da rojak
Prost bo vsak,

Ne vrag, le sosed bo mejak!

Pač dobro se je pesnik zavedal, kako smo še oddaljeni od
takšnega ideala; saj v sredi med nami Arijci raztreseno živi pri-

53 *

800

Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba.

meroma majhno pleme »Juda«, ki ima v svoji »skop o riti«  samo-
goltnosti »penezov na mernike«,  ki se stoletja in stoletja
trdovratno brani spojenja z »inferiornimi« mu narodi, strogo ločujoč
od sebe kakor samosvesten, izvoljen, nadvreden kolonist vse one,
ki niso njega »vere«,  njega »rodu«.

* *

*

Pevec-mislec nam je razsvetil bolj, nego si mi sami običajno
domnevamo, z jasno lučjo v svojih poezijah one težavne probleme,
ki jim dandanes dajemo ime »socialno vprašanje«; globoko je čutil
kakor svojo bridko usodo, tako tudi usodo bližnjih, usodo družbe
človeške — mislil in čutil je socialno. Saj pa je bil vrl učenec staro-
klasične kulture *) — vsaka stran poezij je temu priča — in ta
kultura je še vedno izborna šola za socialno mišljenje.

o O O o o o

PREŠEREN U SRBA.

Spisal Andra Gavrilovič, prof. drž. gimnazije
Vuka Stef. Karadžida v Belem gradu.

.žite, poštovani gospodine uredniče, da Vam za ce¬
diti »Ljubljanski Zvon« napišem članak o prepevima,
1 kojima je veliki Vaš, zemljak, a zajednički naš
Donos, Franja Prešeren, prikazivan do sada srpskoj
čitalačkoj puhlici. Time ste me doveli u — priličnu nepreliku. Jer
dok mi ni malo ne zadaje truda sabrati srpske prepeve Prešerna,
dotle mi je teško iziči pred Vas s priznanjem: da je malo, vrlo
malo cveča iz poetskoga vrta njegova nabrano za srpski narod.
Toga je manje, no što bisrno i sami želeli, manje no što bi trebalo
za duhovnu zajednicu Slovenskoga Juga, a najmanje, kad se ima na
umu veličina poezije Prešernove. Našoj je čitalačkoj publici Prešeren
bolje poznat po odzivima novinarskim, po beleškama, u kojima se
registruje, kad je i kako je narod njegov pomenuo ime njegovo.

*) »Staroklasicizem in Prešeren« bi bila zanimiva snov za literarnega
historika.

Andra Gavrilovic: Prešeren u Srba.

801

Takih glasova i beležaka može čitalac nači naročito u nekadašnjoj
novosadskoj »Danici«, književnom nedeljnom listu iz šesetih godina
ovoga veka.

Tek god. 1879. bečka »Srpska Zora«, ilustrovani književni list,
donese lik Prešernov, onakav kakav je uopšte poznat u njegovih
zemljaka, s kračom biografijom, koju je napisao opet sunarodnik
Prešernov, Anton Trstenjak. Prošlo je punih deset godina — pa
»Kolo«, književni list, koji je 1889 počeo u Beogradu veoma okretno
uredjivati Danilo A. Živaljevič, opet iznese Prešerna srpskim čitao-
cima. To je učinjeno podužim člankom, koji je napisao pisac ovih
redova i o kome je tada »Ljub. Zvon« simpatično progovorio. Kad
je pak isti pisac 1895 štampao knjigu »Pisma o književnosti u Slo-
venaca« — o kojoj je, pored ostalih, pohvalno pisao prof. R. Perušek
u »Ljub. Zvonu« — onda je pregled života i rada Prešernova ispunio
sadržinu trečega pisma. Najzad je iz istogu pera pomen Prešernov
upravo od ovih dana: to je učinjeno u predgovoru ka jednom pre-
pevu, o kome če malo dalje biti reči. — Godine 1885. pomenut je
Prešeren i u književnom listu »Srpski Zabavnik«, koji je kratko
vreme izlazio u Zagrebu. Tu je iz pera Nikole Sumonje, docnijega
kratkovremenoga urednika »Bosanske Vile« u Sarajevu, kratak pre¬
gled novije poezije slovenačke.

U svima navedenim slučajevima Prešernovo je ime samo s
hvalom pominjano. Pored tumačenja priliki, koje su u životu njegovu
nastupale, i pored iznošenja slike njegova rada i pevanja kušalo se,
da se čitalac srpski uvede i u blizu ocenu poezije njegove. Razli-
čita tumačenja i objašnjenja uvek su dovodih do resultata: Prešeren
je, što reče Šer za Grilparcera, pesnik u svakom dramu; on je
pesnik po osečanju, pesnik po izrazu. Srpskim piscima ne bejaše
nikada teško izvojevati za Prešerna simpatije svojih čitalaca: slobodo-
umlje srpskoga naroda i savršeni nedostatak licemernoga klerika¬
lizma, dve lepe osobine našega roda, uvek su bile na strani Pre-
šernovoj a protiv onih, koji ga za života nisu razumeli pa koji ga
ni po smrti nisu štedeli.

Kad navedenim podacima dodamo i sve, duže ili krače, po¬
mene, koje če, van sumnje, srpska štampa učiniti sada u čast sto-
godišnjice Prešernove, onda je ovde izneseno u glavnom sve, što je
o Prešernu u Srba pisano. Nije mnogo, ali — nije ni bez ičega . . .

802

Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba.

Toliko pominjanje imena Prešernova trebalo je da izazove i
obilatije prevodjenje pesama njegovih. Ali toga — nije bilo.
Rekli bismo, da Prešerna —- jezgro  poezije njegove — nije lako
prevodih nikom pa ni Srbinu. Soneti i Sonetni Venac  — zato
što je Prešeren tu »kralj poezije«, kao što odavno reče prof. Iv. Macun
— dostigli su vrhunac poetske umetnosti na Slovenskom Jugu. Treba
mnogo pažnje i truda, da se teoriski udje u duh toga  pevanja
Prešernova; tek posle toga dolazi pitanje o sreči pevačevoj. A sve
bi to mogao razumeti tek najuži krug onih, čije literarno obrazovanje
traži tu raskoš umetničke poezije  . . .

Pa ipak ključ  Prešernove poezije uzeo je, da dešifruje naš
veliki pesnik Zmaj Jovan Jovanovič. Moto  Prešernovih »Poezija«:
»Sim dolgo upal . . .« prepevao je Jovanovič ovako:

Dugo sam se nad’o,

I strahov’o mlad —

Ostavi me strava,

Ostavi me nad.

Srce j’ mirno, ali
Nije srečno sad —

Nazad želi stravu,

Nazad želi nad.

Tih se nekoliko vrsta mogu nači i u velikoj »Pevanji« Zmajevoj.

Prešernova pesma »Strunam* prevedena je 1879. u »Srpskoj
Zori«:

Zabrujite strune lake,

Zabrujite tužan poj;

Odnesite tamo bole

Nevidljive moje njoj . . .

Prevodilac nije poznat, a pesma se veoma često, i uvek s
uspehom peva na različitim selima i koncertima srpskih pevačkih
družina.

U ranije pomenutom članku o Prešernu —- beogradsko »Kolo«
1889 — prepevam su odlomci odrazličitih pesama Pre¬
šernovih:  pojedine strofe ili naročiti poetski izrazi, koji ostaju kao
lepe gnome. Tu je u celini i:

Izgubljena vera.

Isti sjaj je iz očiju tvojih,

K’o što beše srečnih dana mojih.

Po licu ti ista rumen stala,

Ista ruža, što je predje cvala.

Andra Gavrilovic: Prešeren u Srba.

803

Usne rnjne milosno se smeše,

Reč je slatka, k’o što nekad bese.

Vreme nije učinilo svoje —

Još k'o sneg su bele prsi tvoje.

Život takav, tvoje vito telo,

K’o i negda hitro i veselo.

Umiljata kao zora rana,

K’o što beše negda srečnih dana . . .

Ali vera? gde je vera ona,

Kojom krepih čase žica bona ?

Uzvišena ona vera čista
Zasjala je ... da više ne blista.

Trenut jegan otrg’o je vede,

Nikad, nikad vratiti se nede.

Večni život kad bi provodila,

Nedeš biti što si negda bila:

Srce oltar, ti sveta devojka,

Bog si bila ... a sad tek — lepojka!

Prikazujuči sadržinu epa »Krst na Savici«, pisac je članka po -
više strofa i drugih odlomaka  takodje izneo u srpskom pre-
pevu dvanaestosložnoga stiha.

U navedenoj knjiži »Pisma o književnosti u Slovenaca« nalazi
sena  str. 155.—180. dodatak, u kome su ogledi prepeva slovenačkih
pesnika. Tu je na prvom mestu zastupljen Prešeren prepevom »Tur¬
jaške. Rozamunde«, »Nezakonske majke« i sonetom, čiji početak u
srpskom prepevu glasi:

Ja ne čekam više, i ne tražim srede,

Ne žalim se više ni zbog ljudskih zala,

Navikoh se na to, milom Bogu hvala,

Na životnom putu da ne sredem cvede . . .

»Nezakonska majka«, klasična pesma Prešernova, prepevana je
nešto drukčijim stihom, ali ne bih rekao, da je udaljena od origi¬
nala toliko, koliko mi o njoj napomenu u pismu pok. V. Oblak, po
čijem je referatu pomenuta knjiga i štampana.

»Turjaška Rozamunda«, u srpskom prepevu, deklamovana je
na jednom umetničkom večeru za uži krug odabranih gostiju. Uspeh
je bio potpun. U srpskom je prepevu:

Rozamunda ruža ljupka,

Čast i ponos svega kraja,

804

Andra Gavrilovič: Prešeren u Srba.

Pogledima baca strele,

Munju s neba, dah iz raja,

Junacima oklop skida,

A bolnima rane vida.

Njoj na suprot:

— — — ima cura jedna,

Sto u Bosni zemlji niče,

Po svem svetu razglašena —

I, ako su verne priče,

Ta je sestra Bašet-paše
Od neveste lepša vaše . . .

Najposle beležimo, da je u »Gradini«, valjanom književnom
listu, koji u Nišu uredjuju tamošnji gimnazijski nastavnici, upravo
ovih dana izišao prepev Prešernovoga »Mornara«:

Oj, nevero! zdrava budi!

Čunič moru para grudi,

Prilazeči meni, hoj!

Po zemlji mi srečna hodi,

Moja j’ nada več na vodi,

Drugi nosi ures mojb . . .

Pesmi je dodana beleščica, u kojoj se tumači njena sadržina,
pa se pominje, da je to odziv uredništva u čast stogodišnjice Pre¬
šernove. Potpis je „. * *.

Još jedan je odziv spremljen za svetle dane Prešernove sto¬
godišnjice. Jedan od najmladjih pesnika, Nikola Marjanovič, koji je
u »Iskri«, beogradskom književnom listu, 1898 s uspehom prevodio
A. Aškerca, prepevao je »Krst pri Savici«. Prepev izlazi za samu
svetkovinu stogodišnjice u zasebnoj knjižici s predgovorom pisca
ovih redova. O svemu torne neka sude zemljaci Prešernovi, a mi se
nadamo, da ce se i taj skromni priložak moči videti u beloj Ljub¬
ljani do dana same stogodišnjice.

*

To je*sva žetva . . .

Nije uradjeno mnogo; nije uradjeno ni dovoljno; ali se na¬
damo, da se na putu duhovne zajednice neče zastati. Zato i mi na
dogledu bliske stogodišnjice besmrtnoga Prešerna, a s toplom nadom
u duši, završujemo ovo nekoliko rediča lepim stihom srpske narodne
pesme:

»Bog če dati te če dobro biti!« . . .

Fedor E. Kors: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. 805

NEKAJ O TEKSTU PREŠERNOVIH

PESMI.')

Spisal Fedor E. Korš, vseuč. profesor v Moskvi
in član akad. znanosti v Petrogradu.

ozdaj imamo, kakor je znano, tri izdaje Prešernovih
pesmi: prvo — pesnikovo (1847), drugo — Jurčičevo,
ali boljše rečeno, Levstikovo (1866), tretjo — Pin¬
tarjevo (1900). V občasju 53 let bi mogel človek
pričakovati večjega števila izdaj slovečega pesnika, ki se ž njim po
pravici ponaša slovenski svet. Ali prava napaka ne obstoji toliko v
njih malem številu, kolikor v njih kakovosti, ki ne zadostuje deloma
ne literarnim, deloma ne znanstvenim zahtevam. Prva izdaja, urejena
po samem pesniku, je sicer najzanesljivejša v tem, kar obsega, ali
žalibog ne obsega cele Prešernove zapuščine, in vrhutega, naj se
še tako približuje k prvopisu, vendar, kakor to vidi vsakdo, nima
take veljavnosti, da bi bilo mogoče brezpogojno verjeti njeni sve-
dočbi v vseh negotovih rečeh. Jurčičeva je polna svojevoljnih izpre-
memb, in to ne samo v pravopisu, nego celo v jeziku in v razvr¬
stitvi besed, s katero je urednik Levstik ravnal po svoji pameti
zaradi breznaglasnih zaimkov in zavoljo odstranjenja nekaterih ak¬
centov. Pintarjeva izdaja je sicer najpopolnejša, za kar mu mora
vsak spoštovatelj Prešernove poezije biti hvaležen, ali poslednja teh
dveh nalog je izpolnjena tako neravnomerno, da bralec skoraj nikjer
ne more biti gotov, ali izvira dotična posameznost od pesnika ali
od urednika. Vzrok take nedoslednosti je bil ta, ker je hotel Pintar
narediti ne učene, ampak prav literarno izdajo, ki bi imela v sebi,
kolikor je mogoče, malo nenavadnega in okornega, to je nasprotnega
pravilom sedanjega literarnega jezika. Težko je tujcu, kakršen je
pisec teh vrst, gotovo razločiti, ali je g. Pintar izbral pravo pot, da
bi dosegel svoj namen, vendar ne more biti dvoma, da njegova iz¬
daja ni takšna, da bi zadovoljila človeka, ki želi poznati Prešerna
natanko. Sicer lahko celo tujec razsodi, da izpremeniti prostaško

‘) Ta članek je napisal ruski učenjak in poliglot, g. profesor Korš, v
slo v enskem  jeziku. V privatnem pismu na urednika poudarja g. K., da se
je našega narečja naučil samo iz naših knjig, osobito iz Prešerna, ki ga zna
skoro vsega na pamet. Gosp. K. tudi dostavlja, da je ta članek, ki ga je spisal
nalašč za našo jubilejsko štev. »Ljubljanskega Zvona«, njegov prvi slovenski
pisan  članek . . . Urednik.

806

Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi.

žnablo (tako v pesnikovi izdaji) ali ž nabij  o (tako piše g. Pintar
v svojem uvodu) v književno us to (v »Novi pisariji«) ne pomenja
samo, ne povečati literarne cene svojega dela, ampak pogrešiti proti
svojemu namenu, ker mnogovrstnost tonov je ena iz najbolj zna¬
čajnih lastnosti Prešernovega talenta. Vrhutega je bila ta izprememba
brez vsake koristi zato, ker je ostal v isti pesmi deležnik »zasrane«,
kateri, akoravno ima menda še manjšo pravico, kazati se v literarnem
tekstu, si je našel trdno oporo v rimi, nego zaperam in zmeram
v pesmi »Od železne ceste«, ki sta se ubranila vsakih napadov ured¬
nikove kritike. Ali ena najvažnejših napak obeh izdaj, ki sta se
objavili po pesnikovi smrti, zdi se mi ta, da se ga oba urednika, dasi
sta dobro poznala takoimenovani »cenzurni rokopis«, nista poslu -
žila enakomerno zaradi cele Prešernove zapuščine, ampak, kakor je
to navada, izpisala sta iz njega (ako ne iz prineskov gg. Levca,
Wiesthalerja in drugih) bolj ali manj zvesto to, kar ni bilo izdano
od samega pesnika. Za to pa, kar se nahaja v njegovi izdaji, sta se
zadovoljila vsaj na nekaterih mestih le tako, da sta približala svoj
tekst k tekstu prve izdaje. Ta pa, kakor je že omenjeno, morda
zato, ker se je natiskovala v Ljubljani, med tem ko je pesnik živel
v Kranju, ni prosta takih verzij, ki jih je pesnik komaj mogel odo¬
briti. Ali je res gotovo, da je on sam napisal n. pr. v pesmi »Od
železne ceste« (str. 30.):

Vč si pa želte možičke

in v sonetu »Velika, Togenburg! bila je mera« (str. 150.):

Dva jčzna Keruba z mččam ognjenim,

ne pa »žel’te« in »z mečam« ali »z mečem«, ki jih zahteva metrum ?
Proti temu ni mogoče se pozivati na verz istega soneta:

Če bi ne žalil je v včdnim trepčti,

na verz soneta »Sanjalo se mi je, da v svetim raji« (str. 149.):

In tam na tčhtnico svčt’ga Mihdla,
na verza v »Kerstu per Savici« (str. 184.):

Popiše nama strah sodniga dnčva

in (str. 191.):

V imčni kersti ga svete Trojice,

ker je 1.) vsaj na dveh mestih pesnik mogel naglasiti »svetga« (kakor
pri Levstiku) in »svete« (kakor je treba, se zdi, brati verz v Valjav-
čevi pesmi »Od nebeške glorije« str. 65. Levčeve izdaje:

Sveti Trojici strčžejo),

Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi. 807

2.) nepravilnost se tiče pridevka, ki, kadarkoli stoji pred svojim
samostavnikom, po navadi nekaj poslabša svoj poudarek, posebno v
stereotipnih sestavah, kakršne so »sodni dan« in »sveta Trojica«
(pri Prešernu pridevek brez naglasnega znamenja, kar more sicer
biti tiskarski pogrešek). Znamenito je, da stavi Prešeren v besedah,
daljših od dveh zlogov, včasi po dve naglasni znamenji, n. pr.
»Zvezdogledam«. To je komaj tako razumeti, da je zares izgovarjal
dva naglaska, namreč »zvezdo-gledam«, ampak gotovo takšne besede
so se glasile v njegovih ustih tako, da je tisti zlog, ki ni imel pra¬
vega naglasa, ohranil vsaj svojo izvirno dolžino, to je, da se je
ona beseda glasila pri Prešernu kakor »zvezdogledam«. Res je, da pada
tukaj ritemski poudarek prav na ta zlog, ki ga smatramo za skoraj
breznaglasno dolžino, ali tudi razen tega je Prešeren, morebiti, izgo¬
varjal v verzu: »svetg« Mih/la«, »sodnzga dn/va«, kjer z nagnjenimi
črkami izražujemo ritemske naglase. 1 ) Oba prva zloga v teh besedah

*) Dr. Fr. Celestin navaja v svoji knjigi »France Preširen«  na str. 64.
še nekoliko primerov, kjer je pesnik odstopil od mere po vzgledu narodnih
pesmi. Ali bojim se, da Celestin preveč verjame izdaji 1847. 1. V baladi »Ju¬
dovsko dekle« je sicer natisnjeno: »Ker tempelj njih dčleč stoji«; ali zakaj bi
bil Prešeren napisal tako, če je mogel ali naglasiti »deleč« ali postaviti »njih«
po tej besedi (kakor je to pri Levstiku)? »Judovska lčpa dčklica« in »Al ljubiš
me, Judovska hči«, kakor naglaša Levstik tukaj ta pridevek, je komaj čudnejše
nego »Rodu Abrahamov’ga hči«. Primeri rusko JKH/tOBCftiS OT1> gen. iKHUa
(dasi v slovenskem j h d gen. juda.  Naglas je sicer zategel, ali ne prenesen s
konca). Toda tukaj se more vzeti v račun tudi tisto, kar je gori rečeno o na¬
glasu pridevkov, »Abrahamdv’ga« pa ni bolj gotovo od »Orfejdvih« (str. 139),
ker izvirni naglas Prešernov je mogel biti »Orfejdvih« in »Abrahamdv’ga«, kjer
pravi, to je slovnični poudarek je le prvi, ki je lasten tudi samostavniku, kakor
v »Romejovo« (str. 118.) in »Petrarkovo« (str. 105.). Res je, da naglas »Abršham«
se zdi nenavaden, vendar, ako se sliši kje skrajšano »Abram«, mogla bi se odtod
dobiti pri razloženju dolžine oblika »Abraham«. Kar se tiče zadnjega verza v
razgovoru Dobrovskega in Kopitarja, ta petomer ni narejen po naglasih, ampak
po dolžinah in kratkočah, in mora se brati tako (z i  v prvi besedi, ki je izpu¬
ščen menda slučajno):

— O ul — — I — II — u U I—« « —

Slavšine ti jtižnih so janičarji dežčl.

Tukaj naglas »južnih«, ki se nahaja v Jurčičevi izdaji, ni potreben zato,
ker je zlog -nik  dolg že po takoimenovani poziciji. Ostaje tedaj verz »Al tj e,
kjer svet Anton Jčzusa varje« v sonetu »Marsktčri romar«. Vendar bi ne biiO
preveč čudno, ako bi se kje našel naglas »Jezus« (to je po Valjavčevem zname-
novanju »Jčzus«) — »Jezusa«, kakor »jelen ( = jčlen)« »jelčna«, »prorok
(—  prorok)« — »prordka«, mčdved (= mčdved)« — »medvčda«. Vsaj »Jezoš«
je najti v pesmi 462. Štrekljeve zbirke dvakrat in »Jezdša« v 473. sedemkrat.

808

Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi.

nimata večje peze, nego drugi o  v verzu:

Mokrocvetdče rož’ce poezije.

Se dvomljivejše je v »Turjaški Rozamundi«;

Z njimi Bašetovo lčpo
SSatro vitez sabo vzame,

Rasti in podobe rajske;

Vsih lepot bila je solnce,

Ki so tisti čas sijale . . .

Tukaj manjka pred tretjim verzom, ki ima na koncu stik samo¬
glasnikov (a — e\  enega verza brez tega soglasja. Vpraša se tudi, ali
se mora istemu vzroku pripisati trojna rima v pesmi »Od zidanja
cerkve na Šmarni gori« III.:

Krivic maščValec, večni Bog,

Poslal ti dosti je nadlog:

Zaprto ženi je telo . . . !

Konec tretjega verza se lahko ujema pri Prešernu s koncema
dveh predhodnih, to se vidi iz njegovega, napisa »Bog«. Čeprav je ta
»Bog« v obeh poznejših izdajah razdeljen na štiri verze, obsega jih
pravzaprav samo tri:

Kar je, beži; al’ bčg ni Bog,

Ki vodi vekomaj v nebo,

Kar je, kar bilo in kar bo.

Takega odstopa od oblike, osnovane sicer za celo pesem, ki
smo ga našli v tistih treh verzih, ni težko izgovarjati ali potrjati s
primerom iz narodnih pesmi kakor v Štrekljevi zbirki 13. in 61. — 62.
ali tudi iz Goetheja, ki ima v svoji pesmi »Erklarung eines alten
Holzschnittes, vorstellend Hans Sachsens poetische Sendung« take
tri verze:

Defi thaten die Musen sich erfreun,

Wollten ihn zum Meistersanger weihn.

Da tritt ein junges Weib herein.

Akoravno pa je rima »og—6«, kakor smo videli, pri Prešernu
mogoča, pa rime »og—ok« (n. pr. pri Vodniku »okrog—otrok«) ni
najti v njegovih pesmih. Z druge strani pa, ker končnega g Prešeren
navadno ni zanemarjal (pazi v »Parizini«, str. 243. Jurčič: »krog—
nog«, 245.: »mnog—vbog« in »mnog—nog«, 248.: »okrog—nog—
ostrog«, 249.: »blag—srag«, nikjer spored z golim samoglasnikom),
se ne more zdeti samo od sebe gotovo, da ni izgubljen eden verz
na o,  kakor n. pr. »Bolezen tlači te hudo«.

Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi.

Vendar to še ni dognana stvar. Ne more pa biti nikake dvojbe
o tem, da manjka v tretjem verzu gazele 6. (str. 122.):

Se pod stropam nčba trudi lčt’ in dan nomad

(v prvi izdaji pomotno »nomad«) in v predposlednjem sonetu »Sa¬
njalo se mi je« (str. 149.):

Vsak svojim pesmam, in skudčla

dveh zlogov, n. pr. »miTga« pred »neba« in »tako« pred »skudela«.

Težko da je prav natisnjen v prvi izdaji (in iz nje v dveh
drugih) prvi verz zabavljice »Bahači čvetero bolj množnih Slave
rodov (str. 113.), ker zdi se mi, da je pesnik pozabil svojo lastno
zasramovanje tistega, kdor

....  v heksametru namest spondčja
Al daktila posluži se troheja.

Mera se popravi le tako:

— o u | — 0 «1 — II — I — I I — uo | — u

Čeh in Poljak in Ilir, Riis svoj 'zobraziti jezik

z veznikom i n med prvima dvema besedama. Da bi bil Prešeren pri
tem verzu mogel zanemariti pozicijo, vidi se iz zabavljice »Nekim
pevcam duhovnih pesmi«:

— g u| — vol — II —i — I — I — v v | — o

Rčs je duhovna in rds pčsem ni vaša duhovna.

Takisto ravna tudi s predlogi, toda pod ritemskim poudarkom:

- - | - - I -II - I - - _ I - «  O I -
Od drugih manjši in časten menj rod je slovčnski.

Kar se tiče pesnikovega pravopisa, ima urednik nedvomno
pravico, izpreminjati ga po šegi svojega časa povsod,
kjer vsled take izpremembe ne trpita škode mera
in rima.  Ta zadnja bije tako močno na uho, da se niti
Levstik niti g. Pintar nista odločila, prikrivati jo z novim pravo¬
pisom. Ali prva je bila vsaj na enem mestu žrtva temu maliku.
Prvi verz zabavljice »Daničarjem« po pesnikovi izdaji (str. 113.) se
bere dosti dobro — skoro tako dobro, kakor se sploh morejo brati
slovenski heksametri »grške mere«:

-1- „ v HI -I- k «1- « » I-«

Perjatel! ki 'z  sveta prideš, mi povej po pravici.

Znano je, da je Prešeren kakor vsi njegovi vrstniki namesto
pri -pisal per -, kar je izgovarjal per-  ali, po sedanjem pravopisu,

810

Fedor E. Korš: Nekaj o tekstu Prešernovih pesmi.

pr-,  in tako je tukaj v besedi »prijatelj« tisti zlog del korenine. Res
je, da takoimenovani samoglasni r  skupaj z nasledujočim soglasnikom
ne zadostuje za podaljšanje zloga, ako nima na sebi naglasa, ki mu
prideva nekaj dolgosti, kakor v tretjem verzu iste zabavljice:

— — I — o u| — II — u U I— — I — u u | — u

Al Dobrdvničanov 1 ) serbski al mar verli hrovaški.

Ali v prvem verzu na zlog per- pada vsaj ritemski naglas, ki ga
tudi more nekaj podaljšati, posebno pri takem izgovoru, kjer se ne
sliši toliko samoglasni r,  kolikor neki prav samoglasen zvok in so¬
glasni r.  Tako je pri starem pravopisu, ki dosti zvesto izraža
resnični izgovor. Kako pa se more ohraniti mera pri novem pra¬
vopisu, ki vnaša kratkočo tjakaj, kjer mora biti dolžina?

Postavimo, da se vsi ti nedostatki in pregreški nahajajo v ro¬
kopisu (akoravno je to komaj verjetno za vse); če pa je tako, čudno
se mi zdi, da nobeden urednik ni povedal o tem nobene besede.

Naposled nastane občno vprašanje, ki ima tudi občno veljav¬
nost, brez razlike pisateljev in narodov: Kako se morajo izda¬
jati tisti pisatelji, katerih jezik se ne strinja popol¬
noma s sedanjim, vsebina pa je tako zanimiva, da ne¬
prenehoma vleče k njim bralce še danes?

Po pameti je taka sodba naša:

Takšne pisatelje, posebno tiste, ki so vredni, da se imenujejo
klasiki, treba je izdajati vzpored po dvojnem načinu. Zaradi večine
bralcev, — z vnanjimi izpremembami, ki se delajo samo zato, da
bi oblika, kolikor je mogoče, ne motila veselja, ki ga provzročajo
prednosti vsebine, ali te izpremembe ne gredo tako daleč, da bi
škodile estetičnemu vtisku, razdevaje pravilnost in lepoto oblike.
Zaradi učenjakov pa se izdajajo taki klasiki brez vsakih odstopov od
originala, ker je težko služiti dvema gospodoma . . .

Po vsem tem zasluži g. Pintar veliko zahvalo že zato, ker
je uredil najpopolnejšo in vsaj dosti zanesljivo izdajo Prešernovih
pesmi. Vsi spoštovatelji pesnikovi pa so mu hvaležni, ker je povrnil
izvirne naglase, pokazal pravilnost marsikaterih izvirnih rim, ki se
zde s smatrališča sedanjega literarnega izgovora slabe . . .

') Tako naglašuje to besedo g. Pintar — brez dvombe prav. V prvi izdaji
je njen naglas pokvaril črkostavec, v drugi urednik.

81.1

Ernestina Jelovšek: V samotni uri.

V S/mOTNl URI.

Spisala Ernestina Jelovšek. 1 )

Ihr naht euch wieder, schwankende Gestalten ?

Goethe.

■  osamelem bregu raste med čermi' skrit grmič;
kadar vstaja zlato jutranje solnce, mu pošilja svoje
tople pozdrave, kadar pa se od njega poslavlja, pozdravlja ga sočutno
zadnjikrat. —

Viharji so ob njem besneli; vetrovi in nevihte so ga vznemir¬
jali; celo mračno nebo mu je pretilo grozeče. Toda grmič kljubuje
vsem nezgodam, četudi je vihar upognil že mogočno deblo in ga
strl ko nežno cvetko.

Grmič raste naprej in sanja . . . Raste in sanja o svetlem
solnčnem žarku, ki ga je zarana obsenčil v vsej svoji krasoti!

Osamljena, zapuščena, reči ne morem, pozabljena, — kajti kdo
me pozna? — sedim v svoji* skriti sobici in sanjam o svojem zlatem
življenskem jutru, ko me je še obseval žar očetovske ljubezni . . .
Daši nimam veliko spominov, vendar, kar jih je, so mi neizrekljive
vrednosti! Svetle luči so, ki mi ozarjajo mojega življenja večer.
Poznam sicer življenje, ali dosti se ne brigam zanje. Vendar vedno
glasneje mi zveni na uho vest, da hočejo Prešernovi epigoni prazno¬
vati stoletnico njegovega rojstva. Vedno glasneje slišim: rojstno sto¬
letnico našega ljubljenca, našega največjega pesnika praznujmo
dostojno! Saj celo tujci govore, da je on največji jugoslovanski
pesnik! In sto let je baš poteklo, kar se nam je porodil Prešeren!
Proslavljali ga bodo, povzdigovali ga v nebesa; ob penečem šam¬
panjcu se bodo govorili vzneseni govori, in ponosno se bo poudar¬
jalo: Bil je naše gore list, bil je veren sin svoje domovine, bil je

Slovenec!

Da, bil je vaš pesnik; on je vaš ponos in vaša dika; slavite
ga, a ljubite ga tudi!

Jaz pa samevam in mislim in sanjam . . .

Mož, kateremu velja to slavje, je bil moj oče!

In sanjam in zatapljam se v žalost ... O, kako iz duše dna
me je ljubil! Moj Bog, zakaj sem ga tako kmalu izgubila! Oče je
otroku na svetu pač vse!

‘) Prešernova hči, živeča v Ljubljani.

Ured.

812

Ernestina Jelovšek: V samotni uri.

Ginjen me je položil v naročje moji materi, rekoč: »No, bo pa
moja draga kuharičica! Sedaj imam vendar bitje, ki je moje in bo
jokalo za menoj!« — »Pa se vendar ne veseliš, da bi kdaj sirota
jokala po tebi?« — ga je vprašala moja mati.

Oče moj je pa odgovoril: »Čudno, da je v vsakem človeku
toliko egoista, da se veseli, če ve, da kdo izključno njega ljubi.«

Seveda se ne spominjam sama teh besed; pripovedovala mi je to
moja mati.

In ko me je moja mati dala v rejo na kmete, dasi on v to
ni privolil,  je večkrat bridko vzkliknil: »Ko bi bil vsaj najrevnejši
črevljar! Zadoščala bi mi mala delavnica in stol, in moj otrok bi
bil lahko pri meni.«

Ko sem bila spet pri materi, je prišel večkrat k nama.

Ernestina Jelovšek: V samotni uri.

813

»Deset let prepozno!« Deset let je prišla prepozno, je
rekel moj oče, ko me je z vso ljubeznijo pritisnil k sebi, dasi sem
komaj zagledala življenja luč . . .

Nekega večera je prišel že po osmi uri. Opravičeval se je, da
prihaja tako pozno, češ, »oče sme priti k svojemu detetu tudi ob
polnoči«. Ob slovesu je rekel moji materi: »Ne smel bi k vama tako
pohajati, ker se vaju drugače preveč navadim; vendar včasi se me
polasti tako vroče hrepenenje, da vaju vidim, da se mu ne morem
ustavljati«.

Večkrat me je prinašala moja mati k njemu. Tačas je imel
vedno kaj dobrega zame.

Čudeč se, da tako malo jem, je vzkliknil: »Moj Bog, ta otrok
pa res nič ne je!«

Tako sem kot dete začela ljubiti moža, ki me je gorko ljubil.
Saj se tudi roža nagiblje k solnčnim žarkom! In čemu ne bi otro¬
škega srca ogrevalo žarko solnce očetovske ljubezni? In takega ga
gledam pred seboj: z žarečim očesom, z ljubeznivim nasmehljajem,
vzkipevajočimi besedami me nagovarjajočega in k sebi me pritiskajo¬
čega. In kako vesel je bil ob takih trenotkih, videč, da se zavedam,
da je on moj oče.

Bilo je 15. avgusta 1846. 1. Prišel je k nama. Povedal je babici,
da je dobil advokatsko mesto v Kranju. Zagotavljal je, da postane v
najkrajšem času mož-beseda! Obetal je, da kmalu pride pome iz
Kranja in me popelje tjakaj s seboj, kjer mu bodem kuharica. Kadar
je govoril z materjo o moji prihodnjosti, je vedno poudarjal, da me
da izučiti za pevko ali za igralko, češ, to sta najlepši ženski karijeri.

In videla sem ga poslednjikrat . . . Bil je že bolan. Stala sem
ob njegovi postelji, ki mu je kmalu bila smrtna postelja. In od
tistega dneva nisem bila več ono srečno, brezskrbno dete; gledala
sem dosti bridkega zla.

Bilo je nekaj tednov pozneje.

Sel iz Kranja je stopil v najino stanovanje; obenem pa so zvo¬
novi v vseh farah naznanjali, da je nekdo preminil . . .

Kranjski sel je prinesel moji materi od dekana Dagarina pismo,
glaseče se: »Prešeren je pripoznal svoje otroke in je mirno umil«.

In on, »ki ptice pod nebom živi«, mi je odmeril pičlo število
srečnih, veselih dni. Vzel je v svojo očetovsko roko mojo usodo
in me vodil po trnjevih potih. Hči Prešernova nezakonska . . .

Življenje—trpljenje . . .

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

54

814

Vjač. Nik. Ščepkin: Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku.

ŠTIRI PREŠERNOVE PESHI

Y RUSKEH JEZIKU.

Za Prešernovo številko »Ljubljanskega Zvona« prevedel
Vjačeslav Nikolajevič Ščepkin v Moskvi.

Kam ?

Korjta Bi) fiesnoKoiicTBl) ciraraioca h,

»Ky;ta th?« — Mena Boni>amnBaioT'i> ,ipy:u,i[.

»Cnpocme bm xy?fey Hefiecb roiy 6 bixb,
cnpocDTe bojih5' Ha ny i iHHaxi) Mopcnnxb,

Konta nxi) Mory>iiii Hecexb BJiacTC.innf>,

HeiicroBbiH B'liTepi> 6e:i6pe!KHbixi) paBHHHb.

[\y;ta ohb hxi>  roHirrb — neidiAOMO nMb.

He 3 Haio n h,  nyAa ropesn> roHHMb.

Oaho  jrauib abho mhIi  HaB'liPHoe 3Haxb,
hxo  oojibinc Mili; Milin,ivi> oieii He BHAarb,

h hxo Ha 3 eMat stoji i;a He Hafixn,

rab Moaserb xocna bi> mocmi> cePAifb npofini!«

Učenec.

IlpoK.iHHajib cyAi>6y noB'lica
yXPOMl>, B'b HHCXbIH IlOHe.rll.Ibllll bT).
Borb, Kania boti,  OHb plinu
un.iHBa.ri) cboh)  AocaAy:

Bpeiia Macjianoii iiPOK.inroii!

Xoxb 6bi xbi He Bopoiajioci,!

Bt>Ab Hyjiy Haciiaao 3Jiyio
xbi Ha BC r li moh  As - i;axbi
h ao ah  a onycTOiun:io
KoraeiieKb xbi moh HapaAHbiii.

Boxb itorAa MeHa nainiPHo
pacne'iexb na CJiaBy nana,

Vjac. Nik. Scepkin: Štiri Prešernove

pesmi v ruskem jeziku.

815

a rjia3a ott>  y,tnBjeHi,a
dibpoko  pacitpoeTT> jiasia!

II BiiepeAT) npimuiioTT. mhIj  (»ojibiiio
HacTaBjeaifi, »rbsib j^KaTOBb . . .
BnpoaeMt), aro cnecTb Mory a,

9TO xy,t0 HCBe.HIKO.

BpeMa Maciifiiioii ripoKiifiroii!

XoTb 6bi Ti.i He Bopoaaaocb!

Bl,,ib coBcbsib D3-3a Te6a a
KHDiKKH UIKO.lbHbia 3a0POCII.'lb !

II renepb uriiUfiToa hohio
M iri; cii.tl.Th upu cBbrb jiaMnhi
h  3yopaTb Ha nponaayio,

■rroob aaraa.unb bc+.  npoGbabi.
BnPOTOMb — MOHtHO CHecTb n 3TO,
3TO xy,to — Heise.niKO.

Bpesia Mac.iaHOii hpokihtoh!

II 3a'it>Mb Thi iii>iixOityjio!

MHornxb Bbijtaao th  aaMiiaib,
ii  sieatb HIIMII — .hopohto,

irliPOJOMHJTo pl;3iniiiiKy

n KOKexKy 3annČHyio,

3a KOTOpyiO OXOTHO
a Om  OT.tajn. KPOBb u nymy.
x Ito  ee th  oGnbinaao —

Borb sani xyjto, Taitb yan> x>'ao!«

Neiztrohnelo srce. — H e Tali hh o e c e p A u a.

0,tnaa;,ti,i Ha naa/tOmicli Mornay 3acrym> p  run,
ii ioiiouiy bo rpoGb aeaiaiuaro OTKPbiab;

MoniabiuiiitaMb AHxaHbe xojoahhh  ymacT> cnept,
ho rb, tto iiocMbabc, bt> Hero BnepaioTb B30Pb.

IIa 3 BaaT> Oh bchkT)  riPCKPacHHMb HiacoKoe 'ieao,
itorfla - Ob Ouaoe rope Ha ne.\n> He 3 aaerao;
n Obian Oh npeitpacHH ycra ii OaIiahhh jiiikti,

KorAa -Ob Oiaaaro rHlma ht> hhxf> omph iri> ho ii pouHKb.

54 *

816

Vjač. Nik. Ščepkin: Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku.

Ho itliKor.ia aubhtcji — pacnajiocb rhjio Bb npaxb,
jieaiBTTi y H3yMJieHHhixb jmiub ccpah«  Ha rjia3axb ;
lice obercd h Tpenemerb, Bce 'micrisa iiojihotoh,

KaKb iipe;i!,ie TpeiieTaao oho  Bb rpyp jkhboh.

IIocjibiuiajiHCb Boripocbi: »Kro Bb rpofrb tomb  nonmib?

»O HI. 6hIJIb CBHTOfi: OHb C.ePAHe HeTUljHHbTMb COXPaHHJlI>!

H BOTb Ha KaMCHb MlHHCTblfi BCt OfipaiHaiOTb B3rJIHjrb,

TA r b Ha.uiiicii CTaPHHHofi mib ctpokh  roBOPHTb:

» 1 Ito 3A'hcb iitBeni. noAb KaMnein. BKyuiaeTb bIihhmh cohb,

HTO Iihilb Bb C03ByHbHXb M11.II.IXI> JJK)6bH CTPaAaHbH ohb;
irbjib bb niiCHHXb Bct.Mb u:iBl;cTHi.ixb ohb o6pa3b AOPoroii
KPacaBHHH iiaAiieHHoii. kb  ero MOJib6a.Mb hIimoh.

»Ho .111  mi. ona jIPJTom.v Ha bIhih OTAajiacb —-
iioura rpyAb 3aMKHyjiacb h  ut ,gub  He nojmaacb.
yrbxH OHb y Bora h  fuuamiKT, He iicitaib,

BSOPb c.ieai.i He MPaMii.iii. u CMtxb He iiPOficiiiun..

»H aiHJib OHb Bb 3a6j)yiKAeHbH niy6oKO norpynteHb,
HeiiciioBliAanb ynepb, ne e.icocn1;uj,eHb . . .«

Ho, paiirl; aro Moaten, otb TjrliRbH orpaAnrb !

Bel; roBOPHTb, hto cepi;e — ero He Moaterb 6bixb.

»»IH.tt., to nosTa cePAUe«« — CKa:ia.iT, mn, Msan, cIiaoh, —
»»6i>uia-6bi njiorb 6e3crpacxHa, kotah -6b to 6 kihb cbhtoh.

Em.V - HM, He OTB CBHTbIHH, OTb IltceHb TJl JlHbH Htfb,

HTO Bb CCPjI.nl'> Baii.IICia.IIICb nPH rKH3HH MHOrO it.Tb.

PacKPoeMb 9to cePAHe, noAb Heooiib nycxb Jieaiirn,,
nycxb 9T0Tb AeHb noracHeTb, nycxb hohh xbHb GB-baiim,!
J],pyroe BCTaHerb cojiime, AeHb ot.iuii nprnicAerb,
a 3aBTPa B3rjiHHeiib chobh, ji n uib paHHbitt xjiaAb HPoiiAeTb!

naAeTb poca Ha cePAue, noBliCTi, BbTPb necHbi,
a co.iHne, MbcfiHb, rnrbcAi.r — Bcb TBOPnecide CHbi,

BHymeHHbie iipii mshh  Bociipmirrb h3b  Hero
u cepjine craHexb npaxoMb, mm-jkb  iiorpeoe.Mb ero! . . .««

817

Vjač. Nik. Ščepkin: Štiri Prešernove pesmi v ruskem jeziku.

H botb  pacKPMTMMT> ceppe jiemano pm. h ho'ii,.
Korp - ira pyroe cojiHne nporHaao cy.Mpara npora,
xaMb He 6biJio n cirbp oxb ceppa Hae/iCHO —
Kani ut.ibiii erbra bcchoio,  pacraaio oho . . .

Izgubljena vera.

NedecHbiMb CBtroMb npeiKHnx'b peii
ciaerb B30Pb TBonxi> oaeii.

BeceHHett ciilmiTCfi 3apeii,

KaKb npe;iae, mra tboh  Mo.ionoii.

C.vrlaoTtfi rb-ffle mh% ycxa,

Bi Hiix’b cjiaAOCTb xa - ;ne pasa »ta.

II He KOCHy.iocb nepceu CH'bnrabiXT>
aacoBb crpeMieHie MHTeiKHbncb.

Tara o6pa3i> Becb ocraica tboh,
Kani) iipeH!,\e Obira oht> npe.io mhoh.

II npeatHHMT) aapaira KPacoTM

MOH IlOKOPCTimOTb M6HTbI.

Ho cu.ibi Hlm> Bi) pnrb Moefi
pa CBbrioH Bbpbi npe<KHHXT> pe«.

jlauib islipbi HHcroe ciaHbe
moh no.MHHy.'io MeTraubc.

Il3XHajn> ee epraitt naria.ti. —

He ;itp, He »p ee naaara!

H eCJIH - 6l> u l)'IHO TbI HtH.la,

mhIj  BHOBb hc  cxaHeujb, ibsib 6 i>uia.

Ajibxapb cePAeHHbia He ocTbira,
ho 6oxa — MPaMOPb aaMbniira.

-►—H-

818

Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

PREŠERNOV UTJEC/U HA

STAHKA YKAZA.)

Spisal dr. Milivoj Srepel, vseuč. prof. v Zagrebu.

Mio imade knjiga, koje bi mi bile tako drage kao
»Pesmi Franceta Prešerna« v jurčičevu izdanju.
Zlatna ova knjižica podala mi je nebrojeno puta
toliko užitka, da sam vazda boraveči na praznike
na bledskom jezeru upravo s čuvstvom zahval-
nosti polazio rodnu kuču Prešernovu u Vrbi.
Bilo je to u polovici 80. godina, kad sam prvi put došao u ubavo
selo, komu je Prešeren spjevao besmrtni sonet: »O Vrba! srečna
draga vas domača . . .« Još je onda živjela Prešernova sestra, te i
sada jasno vidim pognuto staricu, gdje sjedi na stolcu. Kazivala mi
je, da joj je brat umio »sedem Šprah«, pa i hrvaški«.

I do ista u ovoj je bezazlenoj riječi njegove sestre istaknuta
znatna osobina njegove pojezije. Prešeren je u istinu obrazovan pjesnik,
pun krcat tudjih motiva. Slovenski su kritici s ljubavlju proučavali
Prešernovo pojeziju, te našli svu šilu veza s književnošču zapadnih
naroda. S vremenom če se pokazati i nove sveže, tako je do sada
premalu istaknuta sveža s Heineom (n. p. »Zdravilo ljubezni« i »Die
Wallfahrt nach Kevlaar«, »Ribič« i »Lorelei«).

Ali nije snaga Prešernove pojezije u toj sveži sa svjetskim pje-
snicima, nego u dubokom lirskom čuvstvu, kojim odišu njegove
pjesme, poimence popijevke i soneti. Njegova je slava, što je u
svojim pjesmama divnije, nego itko drugi, izrazio duboku liriku slo¬
venske duše, najznatniju crtu slovenskoga narodnoga značaja. S du-
bokim čuvstvom grli se vedra šala, koja se tek u doba resignacije
u Prešerna prometnula u oštru satiru. U ostalom je poznato, da su

!) Ta lepi spis nam je dal g. avtor na razpolaganje za »Prešernovo šte¬
vilko« na posredovanje gospoda Ivana Kostrenčiča.  Essay je vzet iz knjige,
ki jo poda »Matica Hrvatska« svojim članom zal. 1900. Knjiga bo imela naslov:
»Spomen-cvieče iz hrvatskih in slovenskih dubrava. U vienac
savila  »J/. Zč«. Zagreb 1900. 8°. — Knjigo to so napisali hrvaški in slovenski
pisatelji in okrasili jo hrvaški in slovenski umetniki; posvečena pa je petde¬
setletnici biskupovanja Josipa Jurja Strossmayerja. Ima prispevkov preko
70 hrv. in slov. pisateljev ter kakih 20 hrv. in slov. umetnikov.

Uredništvo.

Dr. Milivoj  Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

819

mnogi veliki lirici u isti mah bili satirici, evo u nas Vraza i Zmaja,
u Nijemaca Heinea, u Rusa Puškina . . .

Prešeren se od prvoga pomola u književnosti javlja kao iskren
pjesnik; nema u njega ni šupljih frazi ni prazna patosa, več prve
pjesme odaju lava. Žive slike, jaki kolorit, zgodna forma pokazuju
snažan talenat. Koliko Prešeren cijeni zapadnu umjetničku romantiku,
toliko ljubi i narodnu pojeziju slovensku, te mu sočni epiteti i žive
poredbe svjedoče, da je iz romantičke škole umio uhvatiti ono, što
je bilo u njoj najbolje. Prešeren nije pjevao pod neposrednim svježim
dojmom, zato je mogao sačuvati mirnoču; dapače i onda, kad ga
je presvojila disharmonija života, pjesma mu čuva sklad izmedju sa-
držine i forme. I kad se več podao piču, pjesma mu nije delirična;
najjači mu je izraz iz vremena, kad mu je nestalo »straha i ufanja«:

Cel dan iz pravd koval bom rumenjake,

Zvečer s prijatli praznil bom bokale,

Preganjal z vinom bom skrbi oblake.

Prešeren nije banalan, u njega ne nahodimo nezrelih prvenaca,
niti mu je došlo doba, da bi se moglo reči, da se »ispjevao«. Več
je kritika istakla, da je Prešeren u svojim pjesmama podao na¬
rodu potpunu pojetiku; učinio je to po uzoru tadašnje romantike.
Na taj se način uklonio jednoličnosti, a dokazuje veliku njegovu
pjesničku snagu, što je uza sve to u svim raznim oblicima umio
ostati pjesnik. Jamačno je htio pokazati i dokazati, da se i »Zwerg-
literatura« (kako sam zove slovensko književnost u pismu Vrazu
26. listopada 1840., »Letopis Matice Slovenske« 1877., 163) može u
tom obilju pjesničkih forama takmiti i s največim književnostima.

Kako je Palada Atena iz Zeusove glave skočila naoružana u
naponu snage, tako Prešernova pojezija izlazi pred nas odmah gotova.
Bez nadrigenijalnosti in bez mladenačke govorljivosti Prešeren odmah
u početku pokazuje svu dozrelost; dapače u baladama i romancama,
u kojima je najmanje samostalan, umio je tudje motive tako vješto
obraditi, da je mogao začarati čitatelje.

A medju ovim čitateljima jedan je jamačno s velikom požudom
srkao med njegove pojezije, bio je to Vraz, deset godina mladji od
Prešerna. Godine 1833. došao je Vraz u Gradac, gdje je s mladim
Miklošičem i ostalim Slovencima maštao o Slavi. »Krajnska Čbelica«
poče izlaziti g. 1830., te je redom svake godine izišla po jedna knjiga
pjesama, god. 1833. izadje 4 knjiga, a ove godine i prestade poradi
prestroge cenzure. Istom g. 1848. izadje na vidjelo poslednja, 5. knjiga.

820

Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

Biserje »Krajnske Čbelice« bile su Prešernove pjesme, pa je lako
zamisliti, kako su ugodile tankočutnomu Vrazu. Več g. 1835. šalje
uredniku »Čbelice« Kastelcu nekoliko svojih prvenaca, a god. 1837.
piše Prešernu i Muršecu, da namjerava s Miklošičem i Trstenjakom
izdavati u štajerskom narečju »Metulja«, buduci da je »Čbelica« pre¬
stala izlaziti. Muršecu piše ovako: ». . . Včera smo se nas je trojica
Slovencov po šetališi sprehajalo; mi smo si nekaj govorili od Sla-
venov, si nekaj spominjalo od veselega knižnoga stališa ‘Rusov ino
Poljakov, ino si v duhi na marlivost Čehov ino Horvatov, kateri
zdaj polje narodnega znanja tak nevtrudno obdelavaju, ter naši oči
obernolo na nas Slovence — o kakšna žalost nas je obišla! eden
si sdehne: Kde si Ti nam zaostala jedina kči našega vročega zavu-
panja ? — Po tem vse vtihne kak v cirkvi kder ga ljudi ni — samo
naši stopaji so po tlah hrumili kak šterkanje turne vure po tihi noči.
— Ter si Miklošič zgolči kak pa mi ne bi mogli, da nam Čbelica
zaostaje, v naše zrake kaj drugega poslati, kaj bi želeče oči naših
Slovencov za sobo vodil. Ino vsi skriknemo: Metulj čika! zlato-
pernatega ljubčeka rož! — Dobro! Metulja! Stvorih še ga bi. Ti
mu daš, mi Miklošič reče, gobec; g„ Terstenjak noge; jaz drugo
truplo; dr. Prešeren nam more peroti poslati . . .«

Ako i nije »Metulj« izišao, Prešeren je ipak Vrazu dao krila.
Vidi se, da su i gradački Slovenci Prešerna držali prvakom slovenske
pojezije. Vraz je vidio, kako Prešeren uvodi u slovensku književnost
mnoge nove pjesničke forme, pa ga je to poticalo, da ih i on uvede
u ilirsku pojeziju. Mogao je Vraz pobudu nači i u suvremenoj ro-
mantici, ali mi se čini, da ga je upravo Prešernov primjer potakao,
da ilirskoj pojeziji pribavi nove tekovine. On to sam donekle po-
tvrdjuje u »Glasima iz dubrave žeravinske«.

Poput Uhlanda i drugih njemačkih romantika nastojali su i
Prešeren i Vraz oko toga, da svojim baladama i romancama nadju
gradivo u narodnoj slovenskoj pojeziji ili prošlosti.

Zato obojica kupe narodne pjesme slovenske; u Vrazovim »Na¬
rodnim pesnima ilirskim« (Zgb. 1839.) imade 5 pjesama, koje je
skupio Prešeren. Osim toga znamo iz korespondencije, da je Pre¬
šeren sakupljao narodne pjesme. I u onim listovima, koje je Prešeren
pisao Vrazu, često je pomena o tom. U ostavini Vrazovoj našlo se
u svemu 7 Prešernovih pisarna, od kojih je 5 najstarejših izišlo u
»Letopisu Matice Slovenske« 1877. Stogod je narodno, zanimalo je
i Vraza i Prešerna, kako pokazuje i šesti, do sada neobjelodanjeni
Prešernov list Vrazu iz godine 1843.:

Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

821

Lieber Freund!

Der Herr Dr. Crobath iiberschikt Dir die Abbildung der Siljanka in Na-
zionaltracht. Kr hat unsere vaterlandischen Mahler Stroj und Langus ersucht,
dieselbe abzubilden; allein er ist mit ihren Versprechungen bis nun dahin ge-
halten worden und hat die Zuflucht zu dem deutschen Mahler Kurz von Gol-
denstein genommen. Die Deutschen sind uns Slaven durchaus nicht hold; daher
durftest Du finden, dass die Abbildung etwas plump ausgefallen ist. Ich hoffe,
dass Eure Agramer Mahler gegen die schonen Gailthalerinnen galanter sein
werden. Von Krain aus kann ich Dir durchaus nichts neues berichten. Unsere
Kmetijske und Rokodelske novize vdret wahrscheinlich kennen. Sie finden hier
wenig Anklang. Vielen ist der Inhalt zu mager, vielen auch die Sprache nicht
elegant genug. Ich bin zwar kein Mitarbeiter, wiinsche jedoch diesem einzigen
in unserer Muttersprache bestehenden Journal ein Fortbestehen. Wenn Du
Dich bei Gelegenheit iiber dasselbe aussprechen solltest, so ersuche ich Dich
dies in einer schonenden Art zu thun. Vielleicht kommt was besseres nach. —
Ich arbeite gegenwartig an krainischen Liedern, die den Bauernburschen ge-
fallen sollen; wenn ich einige komponirt haben werde, so werde ich meine
Carmina herausgeben. Kasteliz lasst Dich herzlich griissen. Herr Zaf hat ihm
geschrieben, dass Du ihm schreiben wirst. Er wird seine Zwecke fordern, so
weit als er kann. Bei Gelegenheit wenn Du den Herrn Babukizh sehen wirst,
bitte ich ihn von mir aus herzlich zu griissen, ude auch mich Eurem, Dominus
altissimus, Herrn Gaj zu empfehlen. Von Dr. Crobath habe ich Dir einen herz-
lichen Grass auszurichten. Lebe wohl und erinnere Dich unser, wenn Du ein-
gehst in Deine Herrlichkeit.

Laibach am 12. Dezember 1843.

Dein aufrichtiger Freund
Dr. Franz X. Presherin m. p.

Dok su se evo obojica jednako trudila, da prikupe narodno
blago, za prošlost im je bio glavnim izvorom — »dobrodušni starac«
Valvasor, kako ga zove Vraz u »Glasima« (1841., 124). Tako je po
Valvasoru n. p. u Prešerna balada »Povodnji mož« (1830) i »Krst
pri Savici« (1836), a u Vraza balada »Fredrik i Verunika« (Glasi 67).

Pored toga je i sam Prešeren na tom području utjecao na
Vraza. Vidimo ponajprije, da Vraz prevodi Prešernovu romancu
»Savjet«, koja je u izvorniku izišla 1831 u »čbelici«; pa prema ovomu
»Savjetu« spjeva onda Vraz g. 1840. svoju baladu »Svakdan«.

U »Danici« 1841. br. 20. priopči Vraz baladu »Včrnost tja do
groba«, koja je u »Glasima« izišla kao »Včra i nevčia«. I ova jc
pjesma, kako mi se čini, u sveži s Prešernovim »Prekopom« (1836).

Prešernova »Romanca od Turjaške Rosamunde« izišla je prvi
put u »Čbelici« 1832. Vraz pak u »Glasima« (1841. p. 94—110)
objelodani veliku romancu u 6 odjela »Zora i Bogdan«.

822

Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

Dok je Vraz svoju ljubav prema Ljubici (g. 1835.) opjevao i
proslavio u mjerilu narodnoga poljskoga krakowiaka, sad se poslužio
sonetom, koji nahodimo u Kollarovoj »Slavinoj kčeri«, u Petrarke i
u njegova učenika Prešerna za opis ljubavnih slasti i boli.

Oba su pjesnika u ljubavi bila nesretna; no dok Prešeren u
sonetu »Čez tebe več ne bo, sovražna sreča« (u »Čbelici« 1833)
pjeva, da se privikao več svakoj nevolji, te da mu je nestalo straha
i ufanja, Vraz je mnogo mirniji u svojoj boli, jer nije izgubio ide-
jalne nade, da če preko groba .steči vijenac ljubavi (»Konac«).

Primivši Prešernov »Krst pri Savici«, koji je pjesnik napisao,
da umiri svečenike, a objelodanio god. 1836. u posebnoj knjižici,
Vraz je zamislio napisati oveču epsku pjesan, od prilike kolik je
Prešernov »Krst«. O tom piše Prešernu (iz Graca 2. aprila 1837, v.
Dela 5, 157), samo još nije odlučio, koji bi metar upotrebio.

Najkrasniji su plod Vrazove vile »Djulabije«, koje je Vraz tako
nazvao s nježnom aluzijom na svoju Juliju (Giulia). U njima se nalazi
veoma malo utjecaja Prešernove pojezije, A tomu se ne čudi, tko
poznaje vedri optimizam Vrazovih »Djulabija«.

U »Krstu« čitamo:

Na tleh leže slovenstva stebri stari.

U III. odjelu »Djulabija« (u 107. dvokitici) spominje Vraz Bled,
pa ga nazivlje rajem, kako je več rekao Prešeren u »Krstu«, da je
to — podoba raja. Vrijedno je iztaknuti, da Vraz u IV. odjelu
»Djulabija« upotrebljava riječ Slovenac za Slovena u opče, kako to
čini više puta i Prešeren.

Premda se Vrazu činilo, da je Prešernov »Krst« teško razumljiv
(Let. M. Sl. 1877., 159), ipak je vjerojatno, da mu je veoma godio
idejalizam ove Prešernove pjesme. Nesumnjivo je, da je Vraz cijenio
pjesnički talenat Prešernov i poštovao njegovo prijateljstvo. Poziv-
ljuči Vraz na pretplatu slovenskih narodnih pjesama veli u »Danici«
1839. br. 16, da su mu za Kranjsku povjerenici Prešeren i Kastelic.
Došavši g. 1841. u Ljubljanu, druguje s Prešernom te piše o tom
Dragojili (Dela 5, 224): »O pet satih dolazi moj drug dr. Prešeren,
s kojim dolazimo šetnje. On čita Ilirski. Ja njemu tumačim, što ne-
razumi . . . Na večer dolazimo krčmu, gde se ponajviše kranjski
govori.«

Prešeren u početku nije bio protivnik ilirskoga imena i ideje
a to se vidi odatle, što je šaljuči god. 1836. Babukiču »Kerst per
Savici« pripisao na primjerku ove riječi: »Gospodu Babukizhu, Iliru,

Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

823

s Slavonje, dr. Presheren, Ilir is Kranjske« (v. »Vienac« 1890., 224).
Tako se živo u ono doba osječala potreba sloge. No kad je Pre¬
šeren opazio, da Ilirci žele ne samo slogu nego i književno jedinstvo,
tad se ne htjede odreči materinskoga govora, te stade žestoko po¬
bijati nastojanje Ilira ca. U tom se složi sa svojim protivnikom Ko-
pitarom. Prešerna boli izraz i prijekor Gajev, da je »kranjski sepa¬
ratist« (Let. Mat. Sl. 1877., 162). I doista ne može reči, da je tudj
bio slavenskoj misli pjesnik, koji je napisao onaj ponosni stih o Sla-
venstvu u »Krstu«:

Največ sveta otrokom sliši Slave!

U ostalom danes je več svakomu poznato, koji su idejali vodili
Vraza u ilirsko kolo; poznato je, kako je on dokazivao potrebu, da
i Slovenci prihvate štokavsko narječje kao i Kajkavci. I Slovenac
Fekonja i Hrvat Markovič jasno su dokazali, da je Prešeren bio ne-
pravedan, kad je napisao poznati svoj epigram »Narobe Katon«:

Je li Prešeren pišuči onaj epigram protiv Vraza držao, da ga
gadja u samo poštenje? Ili mu je to bila samo oštrija šala? Nama
je drugima bjelodano, da je Prešeren prevršio. Pita se tek, kako je
mislio i osječao Prešeren. Ovo se pitanje nameče, kad se pročita
pismo, koje je Prešeren pisao Vrazu šaljuči mu svoje istom izišle
»Poezije« god. 1847.:

Lieber Freund!

Hiemit erhaltst Du 2 Exemplare meiner Gedichte, 1 fiir Dich, 1 fur
Euren lob. Leseverein. Sie unterscheiden sich von den sonstigen dadurch, dass
das Magistrale pagina 147 ein Akrostichon ist. Fehler in der Accentuazion
kommen haufig vor. In dem Epigramme Daničarjem sind nicht vveniger als 2
aufzufinden, als Dubrovničanov statt Dubrovničandv, janičarji statt janičarji. Selbst
Dein Name ist pagina eadem unrichtig gedruckt worden. Ich war am Druckorte
nicht anwesend, nachdem ich post tot discrimina rerum zum Landadvokaten in
Krainburg ernannt worden bin, und mich z trebuham za kriiham dahin verfugen
musste. Die gunstigen Leser diirften iiber meine Carmina das Urtheil fallen.
»Ach wie wenig hat es sich entfaltet, und das Wenige wie karg!« die ungiin-
stigen ein weit schlimmeres; mir aber wird kein sonstiger Ausweg bleibcn, als
die mir in den Schlussversen des Sonettes pag. 131 ‘) vorgezeichnete Lebens-
bahn zu verfolgen. Vale et fave.

Krainburg am 5. Feb. 1847.

Dein aufrichtiger Freund
Dr. Franz X. Preshčrn  m. p.

*) Tu su več napomenuti stihovi:

Cel dan iz pravd koval bom rumenjake . . .

824

Dr. Milivoj Srepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

P. S. Ein hiesiger Handelsmann hat mich ersucht, mich wegen Einbrin-
gung einer Forderung in Sissek an einen dortigen Advokaten oder Fiskal zu
verwenden. Da ich keinen derselben kenne, so ersuche ich Dich, welchen, der
im guten Rufe steht, mir bekannt zu geben.

Spolja Idem m. p.

Sr. Wohlgeboren

Herrn Herrn Stanko
Vraz Literaten

zu Agram.

Piše li tko tako prijatelju, koga drži — izdajicom? Očito je
sama priroda satire zavodila Prešerna na prevršivanje s tim lakše,
što je Prešerna u ovo doba nedača života bila več sasvim slomila.

Vraz primivši knjigu Prešernovih pjesama oglasi jč ovako u
svojemu »Kolu« (1847.. VI, 86): »Poezije dohtarja Franceta Prešerna.
V Ljubljani 1847. Natisnil Jožef Blaznik M. 8. str. 191. — Cena 1 fr.
— U knjiži ovoj ima prekrasnih umetnih pesamah na narečju go-
rensko-slovenskom s naznačenjem udarenja glasa iste reči. Drugi
put više o njoj.« VII. knjiga »Kola« izišla je istom 1851., te Vraz
nije više pisao o Prešernu. Ali i iz one kratke obznane vidi se, da
je Vraz pošteno priznavao veliku ljepofu Prešernovih pjesama, i ako
ga je Prešeren ošinuo.

Vraz je predobro znao, da je onaj prijekor neopravdan. Po¬
znata je, s kolikom je ljubavlju obilazio Vraz slovenske krajeve i
kupio narodno blago, pa zato več g. 1842. piše u »Kolu« I. 41:
»Tko je sačuvao velik dio narodnih dragocenostih Slovenacah
(Winden), nego li privarženici Ilirstva? To je baš njihovo značajno
svojstvo, da čim se s jedne Strane darže svi jednoga narččja kao
narečja književnoga, opet s druge Strane nedopuštaju, da gine blago
domače, več sabiraju kod kuče svaki svoje, metjuč ga u obču bla-
gajnicu, u kojoj se neče samo sačuvat korist raznih domovah i za-
vičajah, več če se time dobro čitave obširne domovine uzhranit,
jedno drugim obogatit, jedno drugo podkrepit, jednim se korist i
slava sviuh granah utemeljiti.«

Pa i u svojim »Djulabijama« Vraz osobito slavi slovenske zemlje.

Na jugu zablista nova zora (u Hrvatskoj), te pjesnik veli, da
če ustati Marko i Matjaš i povesti rod k slobodi.

Gledajuči, kako se Prešeren, Kopitar i drugi prvaci kranjski
protive ilirskomu jedinstvu, Vraz to žali, ali tješi i sebe i druge
mišlju, da prije vesne imade — burel Putujuči godine 1841. sa Srez-
njevskim po slovenskim stranama mogao je vidjeti, kako je glavna
misao ilirska slabo prodrla u slovenski narod.

Dr. Milivoj Šrepel: Prešernov utjecaj na Stanka Vraza.

Na koncu III. dijela »Djulabija« Vraz je na jasan i pjesnički
način opjevao ilirizam, a na koncu IV. dijela uzdiže ga mašta do
pomirbe sviju narodo.

Svi narodi bratja,
s vi su božja čeda,

Na njih jedno nebo
i jedan Bog gleda . . .

Pjesnik slavenske uzajamnosti postaje glasnikom opče ljudske
sloge. Postanje je ove misli u Vraza razumljivo, ona je odjek slav-
janofilske nauke o bodučnosti Europe. Zanimljivo je, da je i Pre¬
šeren u labudjoj svojoj pjesmi »Zdravici« (spjevanoj 1844., obje-
lodanjenoj u »Cbelici« 1848. god.) nazdravio prijateljima, Slovencima,
Slavenima i svima narodima:

Edinost, sreča, sprava
K nam naj nazaj se vrnejo;

Otrok kar ima Slava,

Vsi naj si v roke sežejo,

Da oblast
In z njo čast,

Obilnost bode naša last! . . .

Živč naj vsi narodi,

Ki hrepene dočakat’ dan,

Da, koder solnce hodi,

Prepir iz sveta bo pregnan;

Da rojak
Prost bo vsak,

Ne vrag, le sosed bo mejak!

Tako se u najvišoj ideji opče ljudske sloge slažu Vraz i Pre¬
šeren. Ako i nijesu išli istim putem, ipak ih je pjesničko srce dovelo
do istoga cilja, do pobratimstva sviju naroda!

Ako su oni sanjali o bratstvu sviju ma koliko raznih i protivnih
naroda, koliko je bliža misao o pobratimstvu slovenskoga i hrvat-
skoga naroda! Ilirska misao bila je misao sloge medju južnim Sla¬
venima, pa ako u prvi mah nije mogla prodrijeti, tko če se tomu
čuditi? Poslije ilirizma došla su nova vremena, izmijenile se razne
promjene, ili misao bliže zajednice izmedju Slo\;enaca i Hrvati hvata
s ve dublji korijen.

Ove če se godine (3. prosinca) navršiti upravo sto godina, sto
se u Vrbi rodio slavni Prešeren, suvremenik Puškinov i Mickievviczevv.
Slovenci se spremaju, da stogodišnjicu Prešernova rodjenja proslave
spomenikom i spomenicom; a nema sumnje, da če se toj slavi pri-

826

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

družiti i Hrvati. U tom če voditi nas Hrvate ne samo ljubav prema
bratskomu narodu, nego i zahvalnost prema samomu Prešernu, koji
je kao stariji brat pokazivao Vrazu putove na Parnas!

Prešernov rodni dom u Vrbi i njegov grob u Kranju takodjer
su za nas Hrvate dva sveta mjesta, koja polazimo i kojih se sječamo
s pijetetom, jer nam kažu izhod i zapad onoga sjajnoga sunca, koje
je žarkim zrakama ogrijalo slovenske krajeve!

Iz svježega vrela Prešernove pojezije mnogo se več hrvatskih
duša okrijepilo, a nasladjivat če se njime Hrvati i u napredak. Na
krilima glazbe obilazi Prešernova draga pjesma i po hrvatskim ku-
čama, blaži nas i zanosi, pa je pravo, da joj kažemo: Hvala ti i slava!

Prešerns ware auch eine Bereicherung der deutschen
Weltli teratur,  die schon das schonste aus allen Volkerstimmen
aufgenommen hat«, vendar doslej, ob stoletnici njegovega rojstva, še
nimamo celotnega Prešerna v nemškem jeziku. Deloma je menda
temu kriv Prešeren sam, ker je »zagrešil«, da je le sin tako neznat¬
nega naroda, kakršen je naš slovenski, ki se ni mogel povzpeti na
nobenem polju do svetovne veljave; saj so ga prijazni sosedje tiščali
k tlom, dokler in kolikor se je dalo, tako da narod niti sam sebe
ni poznal, kamoli da bi ga poznali drugi. Deloma pa mislim, da se
je zamudil pravi moment, v katerem bi bili tujci radi sprejeli Pre¬
šerna v galerijo literarnih velikanov. Zamudil, sem dejal, ker vem iz
svoje izkušnje, da dandanes to ni tako lahko doseči . . .

Toda krivice nočem delati nikomur in z veseljem in zadovolj¬
stvom moram priznati, da se je dokaj odličnih Prešernovih častilcev
trudilo, da bodi naš pesnik znan in čislan tudi v Nemcih.

PREŠEREN MED NEflCI.

enija, kakršen je naš Prešeren, bi pričakovali v vseh
nemških zbirkah poleg Mickiewicza, Puškina, Lermon¬
tova in drugih slovanskih poetov v celotni izdaji.
Toda, akoravno je A. Dimitz že 1. 1865. pisal v
rain« št. 5: »Eine des Originais wtirdige Ubertragung

Spisal dr. Fr. Vidic.

»Blatter aus Krain« št. 5:

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

827

Prvi pa, ki je skrbel za nemške prevode svojih pesmi, je bil
Prešeren  sam. Ker ni bilo slovenskega lista, je objavil v listu
»Illyrisches Blatt« z dne 12. januarja 1827.1. svojo pesem »Dekletam«,
tedanjim razmeram primerno: v slovenskem izvirniku in v nemškem
prevodu »An die Madchen« s podpisom »P.«

Znano je, kako se je pesnikovo delovanje razvilo šele potem,
ko so 1. 1830. Čop, Kastelec in dr. Zupan ustanovili »Kranjsko
Čebelico«, v kateri se je pridno oglašal Prešeren. A dočim seje  doma
moral Prešeren boriti z borniranimi »janzenisti«, kakor jih je ime¬
noval, je našel drugod zasluženo priznanje. Čelakovsky je napisal
lep članek v »Časopisu češkega muzeja« iz 1. 1832., str. 443.—454.,
katerega je prinesel v nemškem prevodu »Illyrisches Blatt« v 6. št.
z dne 9. februarja 1833. 1. v članku: »Krains Vorzeit und Gegen-
wart. Krainische Literatur«. Med drugim piše: »Unter die frucht-
barsten Mitarbeiter an der Krainischen Biene gehort Dr. Presheren.
Dieser mit reichlichen Gaben von der Natur ausgestattete junge
Dichter (er zahlt nun ungefahr dreissig Jahre) ist vrahrlich einer
ehrenvollen Bewilkommung in den Reihen der slawischen Sanger
wiirdig. Und er weckt desto schonere Hoffnungen ftir die Zukunft,
da aus allem zu ersehen ist, dass es ihm Ernst ist um die Vermeh-
rung literarischer Schatze und um die Ausbildung seines Geistes. Er
versuchte seine Kraft in Gedichten verschiedener Gattung, in lyri-
schen, elegischen, satyrischen, in Romanzen, Epigrammen und So-
netten; in jeder Gattung legt er gleiche Gewandtheit, gleiche Leb-
haftigkeit und gleiche Harmonie der Gedanken an den Tag. Ubrigens
ist — insovveit uns daruber die Beurtheilung zusteht — seine Diction
rein, kernig und echt slovenisch, der Vers fliefiend und vollstandjg.«

Prešeren se je za ta članek zahvalil Celakovskemu v pismu z
dne 14. marca 1833. 1. (nat. v »Lj. Zv.« 1898, str. 380.).

V istem letniku »Illyr. BI.« je priobčil Prešeren se dva nemška
soneta z naslovom »Sangers Klage«; prvi je natisnjen v št. 24. z
dne 15. junija, drugi pa v št. 25. z dne 22. junija 1833. 1. la dva
soneta in še enega, ki se je ohranil v rokopisni ostalini ter je na¬
tisnjen v »Letopisu« Matice Slovenske iz leta 1875., str. 155., je
poslovenil L. Pintar (»Lj. Zv.« j jS^Sp str. 516. -17.).

Takoj v prihodnjem letniku »Illyr. BI.« (1834) je natisnjen v
št. 19. z dne 10. maja zopet nemški sonet in v št. 21. z dne
24 maja kar trije nemški soneti z naslovom »Liebesgleichnisse«.
Prvi sonet je poslovenil L. P. v »Lj. Zv.« 1896. 1. na str. 518., zadnje
tri pa na str 120—121 V tem letniku »Illyr. BI.« je tudi Prešernova

'W

828

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

nemška elegija, posvečena Čopu z naslovom »Dem Andenken des
k. k. Lyceal-Bibliothekars in Laibach, Mathias Zhop«.

L. 1836. je objavil Prešeren v »Illyr. BL« v št. 4. z dne
23. januarja v slov. izvirniku in v nemškem prevodu »Prekop«
(Balada) »Die Widerbeerdigung«; v št. 13. z dne 26. marca prav
tako sonet »Ni majhina bla, Togenburgar, mera . . .«. Podpisa ni, v
oklepaju pa je opomba (»Aus dem ungedruckten 5 ten  Heft der Krai-
nischen Biene«). V št. 18. z dne 30. aprila je »Kam?« »Wohin ?«,
zopet brez podpisa z isto opombo v oklepaju.

Letnik 1837. »Illyr. BI.« je priobčil v št. 9. z dne 4. marca
»Resignation« (Aus dem Polnischen des Adam Mickiewicz); na
koncu je opomba: »Das Versmafi der Sonette des Mickiewicz (Miz-
kiewitsch) ist dreizehnsylbig«. Ta prevod je ponatisnjen v »Triglavu«
v št. 92. z dne 17. novembra 1865. 1. V št. 38. »Illyr. BI.« z dne
23. septembra 1837. 1. je Prešernov sonet: »Odprlo bo nebo po
sodnjem dnevi.« u»' 'j/Pfulluto) ueutSC' Jtebd  ,

Letnik 1838. je prinesel v št. 14. z dne 7. aprila Prešernov
nemški sonet »An die Slovenen, die in deutscher Sprache dichten«.
Na ta sonet mu je odgovoril neki »Milko« v št. 17. z dne 28. aprila
»An Dr. Preshern. Veranlafit durch sein Sonett im Illyr. Blatt Nr. 14«.

Isti letnik je še prinesel v št. 21. z dne 26. maja Prešernovo
geslo z naslovom »Prosto srce«, ki pa je različno od gesla, kakor
je natisnjeno v njegovi izdaji iz 1. 1847., in se glasi:

»Sim dolgo upal, se dolgo bal;
Slovo sim upu, sim strahu dal.

Srce je prosto; — mirno, srečno ni;
Nazaj si up, nazaj si strah želi!«

»Am Herzen hat Hoffnung, hat Furcht
genagt;

Nun hab’ ich beiden Lebwohl gesagt.
Das Herz ist frei, auch ruhig, glticklich ?

Nein.

Ach, zogen doch Hoffnung und Furcht
wieder ein!«

»Triglav« je priobčil po pesnikovi smrti v 1. 1865. v št. 9. z
dne 31. januarja »Den Schonen Laibachs. (Aus dem Polnischen des
E. Korytko von F. Prešern)«.

Kako je Prešeren sodil o svojih nemških in ponemčenih pesmih,
kaže jasno to, da jih je sprejel tudi v svoj rokopis ter jih hotel
izdati v svoji zbirki 1. 1847.; opustil je to le na prigovarjanje Blei-
weisovo. V njegovem rokopisu iz 1. 1846., katerega sem imel na
pogled v dunajski vseučiliški knjižnici, se začenja na 174. strani VI. del
z naslovom »Namečik nemških in ponemčenih poezij«. Rodoljub,
kakršen je biLPrešeren, je morda smatral za greh, da je pel nemški,

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

829

zato je napisal za geslo nemškemu delu na str. 175.: »Getico scripsi
sermone libellum. Ovidius«. On torej opozarja na Ovida, ki je v
svojem prognanstvu ob Pontu tudi zapel v tujem, getskem jeziku,
in to naj ga opraviči; in celi prvi sonet naj bi ga opravičil po
vzgledu Ovidovem.

Daši je sam zlagal nemške pesmi, vendar ni odobraval, da bi
Slovenci pesnili v nemškem jeziku, in to je izrazil v drugem sonetu,
ki je v 111. Blatt (1837^ št. 14.) natisnjen z naslovom »An die Slo-
venen, die in deutscher Sprache dichten«.

V rokopisu sledi na to: 3.) »Der Seeman«, 4.) »Die Macht der
Erinnerung«, 5.) »Der verlorene Glaube«, 6.) Die Wiederbestattung«,
7.) »Dem Andenken des Mathias Čop« z motom »Ov oi thoi,'pAousiv atto-
ttvw.siv vsov.« »Brunk, poetae Gnomici.« Na 8. mestu je sonet (111. BI.
1834, št. 19), v katerem Nemcem s sarkazmom razlaga, zakaj je slo¬
venski pesnik, češ:

»Deutsch sprechen in der Regel hier zu lande
Die Herrinnen und Herren, die befehlen,

Slovenisch die, so von dem Dienerstande;

Den strengsten Dienst dien ich, den freie Seelen
Gedient, die Liebe schlug in ihre Bande,

Nicht darf ich gegen diese Sitte fehlen«.

9.), 10.) in 11.) so nemški soneti, natisnjeni v »III. BI.« (1834, št. 21.)
z naslovom »Liebesgleichnisse«, 12.) je prevod soneta o Togenburgu,
13.) prevod soneta »Odprlo bo nebo . . .«, 14.) in 15.) sta izvirna
nemška soneta, 16.) Mickievviczev sonet »Wer olin’ Erwiderung seufzt,
grofi ist das Ungltick dessen . . .«, 17.) sonet nat. v 111. BI. (1833, št. 25.).

Razen omenjenih nemških in ponemčenih poezij je napisal
Prešeren nekaj nemških prigodnih pesmic (Gelegenheitsgedichte), ki
so se našle na raznih krajih. V ljubljanski licealni knjižnici (Sig. 20843
II. C. b. 2) je natisnjena napitnica »WohI ist ein schOnes, selges
Loos gefallen Euch zvveien . . .«, nazdravljena dr. Tomanu in nje¬
govi ženi 11. dne aprila 1836. 1. na dan njiju poroke. Na drugi
strani tiskanega izvoda je napisal uradnik licealne knjižnice, Juri
Kosmač, opombo: »Gedichtet von Dr. Franz Prešerin«. I oslovenil je
pesemco L. Pintar (gl. »Lj. Zv.« 1896, str. 583. 84.).

V Levstikovem gradivu za Prešernovo izdajo je našel L. Pintat
prepis 5 nemških Prešernovih spominskih listov z naslovom »Stamm-
buch-Blatter« — poslovenil jih je L. P. (gl. »Lj. Zv.« 1897, str. 56.), na¬
dalje sonet »Chorwolfe« z akrostihom »An Pauschek und Stelzich«
prevedel ga je L. P. (»Lj. Zv.< 1897, stil 123.), obširneje razpravlja o

'-55

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

830

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

njem »Lj. Zv.« 1897, str. 377.—380. in 1898, str. 188., 255.); dva
nemška nagrobna napisa, prvi na grobu Emila Korytka, drugi na
grobu Marije Simonetti (poslov. L. P. v »Lj. Zv.« 1897, str. 447.).
— Z naslovom »Literarische Scherze in August Wilhelm von Schla-
gels Manier« je v abecedni vojski napisal Prešeren več zabavljic;
tretja zabavljica »Relata refero« je nemški sonet (poslov. L. P. v
»Lj. Zv«. 1898, str. 185.), četrta je tudi nemški sonet z naslovom
»Hoc scio pro certo, quoties cum stercore certo« (poslov. L. P. v
»Lj. Zv.« 1898, str. 187.). C. kr. apelacijskemu svetniku Antonu Čopu
je zapel v slovo nemški sonet o priliki njegove premestitve v Ce¬
lovec (Carniolia V., št. 74, 13. januarja 1843; posl. L. P. v »Lj. Zv.«
1896, str. 191.), hčerki svojega šefa, Lujizi Pesjakovi, pa za god
pesemco, natisnjeno v »Lj. Zv.« 1881. 1., str. 377.

Prešeren je torej dokaj pesmi sam zložil v nemškem jeziku,
nekaj pa jih ponemčil; vzroka za to nam je po mojem mnenju iskati
v tem, da je skušal priznanje, ki so mu ga Slovenci odrekali, ker
ga niso razumeli, doseči vsaj pri Nemcih, katerim je hotel pokazati,
da ga ni šteti v enako vrsto z drugimi poetastri po receptu njego¬
vega »pisarja«.

Razen pesnika samega pa so že omenjeni njegovi častilci se¬
znanjali Nemce z njegovimi nesmrtnimi poezijami in njegovim živ¬
ljenjem.

Avgust Dimitz,  znani kranjski zgodovinar in bivši finančni
ravnatelj v Ljubljani, je priobčil v »Blatter aus Krain«, ki so izhajali
kakor priloga k »Laibacher Zeitung«, 1. 1861. v št. 22. z dne 1. junija
»Das unverweste Herz« (Neiztrohnjeno srce) (aus dem Slovenischen
des Dr. Fr. Prešeren von A. D.); v štev. 26. z dne 28. junija
»Wohin« ? (Kam?) in »Zum Abschied« (K slovesu); v št. 31. z dne
3. avgusta »Verlorner Glaube« (Zgubljena vera) in v št. 46. z dne
16. novembra »Zum Andenken Andreas Smoles« (V spomin Andreja
Smoleta). *V Vodnikovem spomeniku pa je objavil na str. 90.—91.:
»Zu Valentin Vodniks Gedachtniss« in »Der Sanger« (Orglar). V
opombi za tema prevodoma se izreka želja, da bi tisto slavljeno
pero, ki je oskrbelo »Volkslieder aus Krain« (Anast. Griin), podalo
v nemškem prevodu tudi Prešernove bisere »V slavo slovenskega
imena in v veselje vseh za lepo dovzetnih src.« Razen prevodov je
A. Dimitz napisal v »Blatter aus Krain« 1. 1865. v št. 5 z dne 4. fe¬
bruarja članek »Vodnik und Prešeren, ein Gedenkblatt zum 3. und
8. Februar 1865«, v katerem opisuje na kratko življenje obeh pe¬
snikov.

831

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

Njegov brat Ludvik Dimi  tis, sedaj dvorni svetnik v polje¬
delskem ministrstvu, je prevedel več Prešernovih pesmi. V časopisu
»Triglav« je izšel v št. 13. z dne 14. februarja 1865. 1. njegov
prevod: »Ghasele von Prešeren« (Žalostna komu neznana je resnica,
da jo ljubim.). Frei iibersetzt von Ludwig Dimitz — in v št. 27. z dne
4. aprila 1865. 1. zopet »Ghasele«: »Al’ bo kal pognalo seme, kdor
ga seje,  sam ne ve« . . . Nadalje je v »Laibacher Zeitung« iz leta
1866. v št. 18. z dne 23. januarja priobčil sonet: »Oči pri nji v
deklet so bile sredi« ... in v št. 20. istega letnika z dne 26. ja¬
nuarja gazelo: »Pesem moja je posoda  tvojega imena« . . .

V zborniku »Oesterr. Ungar. Revue«, v knjigi XIV., 2. zvezku
je priobčil osem sonetov z naslovom »Sonette von Franz Prešeren.
Aus dem Slovenischen iibersetzt von Ludwig Waldeck (= Dimitz)«,
in to: »O Vrba . . .«, »Ni znal molitve . . .«, »Bilo je, Mojzes . . .«,
»Zgodi se včasih . . .«, »Oči pri nji v deklet so bile sredi . . .«,
»Kadar previdi učenost zdravnika . . .«, »Odprlo bo nebo . . .« in
magistrale sonetnega venca. Vse te sonete je ponatisnil »Lj. Zvon«,
prof. G. Krek pa je sprejel v svojo »Slavische Anthologie« prva dva
prevoda. — V knjigi 14., zvezku 6. istega zbornika pa je objavil
L. Dimitz jako simpatično in toplo pisan članek »Franz Prešeren, der
Dichterfurst der Slovenen«, v katerem poveličuje v lepem jeziku
našega pesnika.

Prof. A. Funtek,  znani mojster v prevodih, je prevedel za du¬
najski koncert »GlasbeneMatice« Prešernovo »Pod oknom« — »Stand-
chen«. To je brezdvomno najlepši in najboljši prevod znane Pre¬
šernove pesmi. Ali je Funtek prevedel še kaj več pesmi našega pesnika,
mi ni znano.

Ludvik Germonik,  Korošec, Levstikov in Radičev prijatelj,
nemški literat, živeč na Dunaju, je ponemčil Prešernovi baladi » Tur¬
jaška Rozamunda« in »Povodnji mož«. Prva je izšla z naslovom
»Rosamunda von Auersperg«. Ballade nach dem Slovenischen Pre-
šerens im Nibelungenversmafi, wiedergegeben von Ludwig Ger¬
monik v »Triglavu« 1. 1865., v št. 24. z dne 24. marca. V opombi
piše: »Um fiir den Ausdruck mehr Spielraum zu gewinnen, liabe
ich statt der Assonanzen (Wiederkehr des gleichen Vokals) im Ori¬
ginale den Nibelungenvers gewahlt. Drugi prevod je izšel z naslovom
»Der Wassermann« v »Blatter aus Krain« 1. 1865., v št. 48. z dne
2. decembra. Koj za prevodom sledi prozaični spis »Zur Sage vom
Wassermann«. V njem * opozarja Germonik na Valvasorjev vir, pii-
merja Prešernovo balado s slično snovjo A. Gruna »Die Stromm-

55 *

832

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

braut. Eine krainische Sage« in omenja isto snov pri drugih pesnikih.
Končno ocenjuje Prešernovo balado ter piše med drugim: »Prešeren
nannte das anmuthige Opfer des VVassermannes zuerst Salika und
die Beibehaltung dieses Namens schien mir fiir den deutschen Leser
entsprechender. Auch kniipft sich daran ein anekdotischer Bezug,
wie dies haufig bei unserm Dichter vorkommt. Rosalia hieC ein
liebliches Wirthstochterlein des vulgo Dolenz (Nr. 20) in der Karl-
stadter-Vorstadt von Laibach, welches des Dichters Aufmerksamkeit
erregt liatte. Halb ztirnend, halb scherzend iibte er poetische Rache,
weil ihm nicht die gleiche Aufmerksamkeit ward. Mehr absichtlich
als zufallig mag auch in der zweiten Zeile der funften Strophe das
Wortspiel (Prešerna se brani) sein, mit welchem der Dichter seinen
Namen dem Gedichte einflicht. Die so gefeierte Rosalia lebt noch
in Unterkrain als stattliche Matrone. Ein Bild von ihr hatte Langus
gemalt.«

O tej stvari razpravija tudi L. Pintar v svojem članku »Pre¬
šernova pesem o povodnem možu« (»Lj. Zvon. 1897., str. 170.) ter
oporeka Levstikovemu domnevanju, ki izraža isto misel kakor Ger-
monik v navedenih vrsticah. Levstik govori splošno, da se je res
kdaj branila kaka Žalika Prešerna; ker pa Germonik navaja določeno
deklico, ki je še živela, ko je pisal svoj članek, mu bode vendar
prisoditi več verjetnosti, nego misli L. Pintar o Levstikovem poročilu.

Obe baladi in Prešernov uvodni sonet je sprejel Germonik v
zbirko svojih pesmi »Alpengliihen«, ki je 1. 1897. izšla v drugi izdaji.

K. M el z er je prevedel »Abschied von der Jugend« (Slovo od
mladosti) v listu »Carinthia« 1849. 1., v št. 79. To sem posnel iz
omenjenega članka A. Dimitza v »Blatter aus Krain«. Drugega ne
vem o njem.

Največ Prešernovih pesmi je prevedel Anton grofPace,  sedaj
sekcijski načelnik v ministrstvu za notranje stvari. Na gimnaziji mu
je bil sedanji profesor Levec domači učitelj, in ž njim je prebiral
Prešernove in Jenkove poezije. Pacetu, ki pozna slovensko literaturo
— izvzemši novejšo — bolje nego kak maturant, ker mu je znana
tudi po vsebini, se je omilil Prešeren tako, da 'ga je še dijak začel
prelagati v nemščino in da je že leta 1889. izdal zbirko »Lieder des
Franz Prešeren. Deutsch von A. Pace.« V tej zbirki so vse pesmi,
ki so v Prešernovi izdaji v prvem oddelku z naslovom »Pesmi«. Iz
nje je vzel prof. G. Krek za svojo antologijo: »Unter dem Fenster«,
»Andenken«, »Die unverehelichte Mutter«, »,Beim Abschied«. V let¬
niku »Triglava« 1868. L, v št. 30. z dne 11. julija je natisnjen Pacetov

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

833

prevod »An die Saiten« (Strunam). — Grof Pace ima v rokopisu pre¬
vedenega celega Prešerna, izvzemši »Krst pri Savici«, sonetni venec
in tiste pesmi, ki jih imajo razne izdaje v dostavku. Skoda da nam
ni oskrbel celotne izdaje Prešerna v nemškem prevodu! —

Posebno veliko je storil v proslavo Prešerna Heinrich Penn,
rodom Ljubljančan, nemški pisatelj in pesnik, sedaj bivajoč na Dunaju.

Spomladi 1. 1866. je izšel njegov popolni prevod »Krsta pri
Savici«, natančno v metru izvirnika, z naslovom »Zum 8. Februar,
dem Todestage France Prešeren’s.« Die Taufe an der Savica. Epos
aus dem Slov. des France Prešeren,« najprej v podlistku »Triglava«
(št. 12, 29, 32, 33, 36 in 37), čigar uredništvo je po odstopu Petra
Radiča prevzel Pour, potem pa v samostojni knjižici v zalogi Otona
Wagnerja. Prevod je dober in natančen. Na pomoč je bil Pennu
Levstik, ki je ž njim pregledoval besedilo prevoda. Karl pl. Thaler
je obširno govoril o eposu in prevodu v »Neue Freie Presse«. V istem
letu je objavil Penn v »Oesterreichische Gartenlaube«, katero sta
urejevala in izdajala on in Sacher - Masoch v Gradcu, životopis Pre¬
šernov, kateremu so bili pridejani prevodi: »Motto«, «Kam«, »Neza¬
konska mati«, »Pevcu« in sonet »Bilo je, Mojzes! . . .« Životopis z
istimi prevodi je izšel potem 1. 1867. tudi v zalogi Otona Wagnerja
v Ljubljani. — V »Hausfreundu«, katerega je v Lipskem urejeval
Wachenhusen, je priobčil Penn 1. 1868. zopet biografsko črtico o
pesniku z njegovo sliko po oljnati sliki, ki jo je imel Bleivveis. L. 1875.
se je obrnil dvorni svetnik baron Falke, ki je izdajal nekak letopis
»Die Dioscuren«, do Penna, da mu napiše članek o Prešernu, ki je
1. 1876. res tudi izšel. —- O priliki smrti Anastazija Griina 1. 1876.
je pisal Penn v podlistku »Wiener illustriertes Extrablatt« tudi o
njegovem genialnem rojaku in učitelju v Klinkowstromovem zavodu.
L. 1877. je objavil Penn prevod pesmi »Neiztrohnjeno srce« v svoji
zbirki »Charakterkopfe«; ta prevod je poprej v graškem društvu
»Tafelrunde« javno deklamiral. Istega leta je čital o Prešernu v du¬
najskem društvu »Verein der Literaturfreunde« ter je ob tej priliki
deklamiral vse doslej imenovane prevode, izvzemši »Krst pri Savici«,
in zraven še »Izgubljena vera« in pa sonete »Očetov naših . . .«,
»Sanjalo se mi je . . .« in »Memento mori«. »Slovenski Narod« je
o tem predavanju obširno poročal. Potem je ustanovil na Dunaju
list »Dichterstimmen aus Oesterreich-Ungarn«, v katerem je poleg
drugih poročil o slovenski literaturi objavil tudi prevod pesmi »Hčerin
svet« in soneta »Življenje ječa . . .«. Odlični list »Heimat« je pri¬
nesel soneta »Ni znal molitve . . .« in »O Vrba! . . .«. Razen tega

834

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

je izšel prevod soneta »Ni znal molitve . . .« v prvem zvezku »nove
lirike«, katerega je izdal Max Bern pri Filipu Reclamu v Lipskem.

L. 1888. je objavil v »Magazin fur die Literatur des In- und
Auslandes« v Draždanah, ki sta ga tedaj urejevala Bleibtreu in Kirch-
bach, obsežen essay »Franz Prešeren und Anastasius Griin«. L. 1889.
je izšlo v »Oesterreichisch -Ungarische Revue«, katero je urejeval
B. Meyer, slično delo »Zwei Ssterreichiscbe Dichter« (Franz Prešeren
und Anton Graf Auersperg). »Oesterreichisches Dichterbuch«, ki ga
je letos izdal Cl. Kosel, pa ima prevod Prešernovih pesmi »Hčerin
svet« »Der Tochter Rath« in sonet »Zeit ist der Henker in dem
Kerker: Leben . . .« (»Življenje ječa . . .«).

Zanimiva je tudi prva javna Prešernova slavnost v ljubljanskem
deželnem gledališču, za katero si je pridobil Penn obilo zaslug. V
družbi s Tomanom, Bleiweisom, Costo, Levstikom, Malavašičem, Ra¬
dičem in drugimi se je sprožila ideja, prirediti Prešernovo slavnost.
Ideja se je izvršila in uspela nad vse pričakovanje. Tedanji gleda¬
liški ravnatelj Calliano je radovoljno ugodil, in tako se je ta spo¬
minska predstava na čast Prešernu sijajno uprizorila 2. dne decembra
1865. 1. v deželnem gledališču. »Laibacher Zeitung« z dne 2. dec.
1865. 1. je prinesla naslednje naznanilo: »Samstag den 2. December
1865. Festvorstellung zur Geburtstags-Feier des vaterlandischen Dich-
ters France Prešeren. »Krst pri Savici« (Die Taufe an der Savica),
Epos von Prešeren, in Scene gesetzt von Heinrich Penn, mit lebenden
Bildern (Tableaux), arangiert von K. von Goldenstein.« Najprvo je
bil Levstikov prolog, katerega je govoril Penn; temu je sledila apo-
teoza Prešerna, pri kateri se je ovenčal pesnikov kip, ki ga je iz
mavca izdelal domači kipar Saiz po Bleivveisovi sliki. To je bil prvi
pesnikov kip. Nato se je igrala Tittlova ouvertura iz slovanskih
motivov, potem je zapel slovenski kvartet Prešernovega »Mornarja«,
katerega je uglasbil Ledenik, in še nekaj pesmi, in končno se je
uprizoril »Krst pri Savici«, katerega je Penn uredil za melodramo z
živimi podobami. Penn je igral »Črtomira«, Nolli, sedanji režiser
slovenske opere, »pevca«, gdč. Frčhlich »Bogomilo«. Slikar Kurz
pl. Goldenstein je uprizoril štiri žive podobe: I. »Boj poganskih Slo¬
vencev«, II. »Črtomir vidi prvič Bogomilo«, III. »Črtomirjevo slovo od
Bogomile« in IV. »Črtomir oznanja poganskim Slovencem krščansko
vero«. Uspeh je bil sijajen, gledališče natlačeno polno; z dežele je
prišlo mnogo občinstva, in gledališka vrata so morala ostati odprta,
ker so ljudje na cesti stopali na klopi in stole, da bi kaj videli in
culi. Vsi dostojanstveniki so bili navzočni, in ploskanja ni bilo konca.

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

835

Dne 9. decembra se je morala predstava ponoviti. Od 1. 1848. so
bili ob tej priliki gledališki listi prvikrat slovenski. —

Tudi Prešernova učenka, hči njegovega šefa, Lujiza Pesja¬
kova,  se je izkazala svojemu nepozabnemu učitelju hvaležno ter je
prevajala njegove pesmi v nemščino. Izmed prevajalcev je ona največ
občevala s Prešernom. Svoje spomine nanj je prelepo popisala v
članku »Iz mojega detinstva« (Lj. Zv. 1886, str. 673). Cimperman
pripoveduje v »Ljub. Zvonu« (1881. 1., str. 376.), da je Prešeren iz
Kranja po slu poslal svoje »Poezije« nekdanji učenki. Ko je bila
mlada gospica Lujiza nekoč, že po prejemu Prešernovih poezij, pre¬
vedla na nemški jezik pesem »Izgubljena vera«, pokaže svoj prevod
Mihi Kastelcu, ki ga »ves razvnet« pošlje Prešernu v Kranj. Pesnik
je naročil, srčno razveseljen, mlado prelagateljico pohvaliti z opo¬
minom, »naj le pridno napreduje v poeziji.«

Pozneje je objavljala Lujiza Pesjakova prevode Prešernovih
pesmi v feljtonu »Triglava«. V 1. št. z dne 3. januarja 1865. 1. je
natisnjeno najprej njeno posvetilo »An Dr. Franz Prešeren«.

»Du hehrer Geist, du, dessen Grofie
Ich staunend schon als Kind verehrt,

Du Strahlenlicht so friih erloschen,

So tief betrauert, schwer entbehrt —

O ziirne nicht dem eitlen, kiihnen Wagen
Dein Lied in fremden Laut zu ubertragen.

Und wie du einst voli Huld und Giite
Zur Schiilerin mich hast erkor’n,

Und wie du lehrend mir gewiesen
Des Wissens reichen, goldnen Born —

So hor’ auch jetzt das Echo deiner Lieder
Und blicke mild und segnend zu mir nieder!«

Potem slede z naslovom »Poesien von Dr. Franz Prešeren frei
iibersetzt von L . . —«: »Motto« in »Bitte« (Prošnja), v št. 3. z

dne 10. januarja »Unterm Fenster« (Pod oknom), v št. 5. z dne
17. januarja »Den Madchen« (Dekletam), v št. 6. z dne 20. jan.
»Verlorner Glaube« (Zgubljena vera), v št. 7. z dne 24. januarja
»Beim Abschied« (K slovesu), v št. 10. z dne 3. februarja »Dem
Andenken Valentin Vodniks« (V spomin Valentina Vodnika), v št. 16.
z dne 24. februarja »Grabesanderung« (Prekop), v št. 37. z dne 9. maja
»Der Leiermann« (Orglar), v št. 73. z dne 12. septembra »Trinklied«
(Napitnica) in »Zur Erinnerung an Prešerns Geburtstag« (3. dec. 1800)
»Dem Dichter« (Pevcu), v št. 20. z dne 9. marca 1866. 1. »Befehle«

(Ukazi).

836

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

Feliks baron Pino je priobčil v listku »Lj. Zvona« 1896.1.,
str. 516. lep prevod Prešernovega soneta »Memento mori«. Ali je
baron Pino prevedel še kaj več Prešernovih pesmi, mi ni znano.

Vinzenz Rizzi',  nemški pesnik, je poznal Prešerna osebno.
Sprijateljil se je ž njim še mladenič in potem ponemčil nekaj nje¬
govih pesmi, tako: »Die Macht der Erinnerug« (Sila spomina) in
»Der Seemann« (Mornar), ki sta natisnjeni v »Illyr. BL« št. 9. in 20.
leta 1844., ter »Leiermann« (Orglar) v »Monatsschrift fur Karaten«
1849, katero je sam izdajal v Beljaku. Rizzi je spisal tudi dobro
kritiko o Prešernovih poezijah, ki je bila priobčena v istem listu.
Umrl je 1. 1856. kot urednik »Klagenfurter Zeitung« (Lj. Zv. 1881. 1.,
str. 579.). A. Dimitz je pisal o njem v »Blatter aus Krain«, št. 5. z
dne 4. febr. 1865.1.: »V. Rizzi, unser zu frtih geschiedener talentvoller
Landsmann, hat bisher die gelungensten Ubertragungen einzelner
Gedichte (sc. Pr.) geliefert.«

Alojz Rudolf,  korektor v c. kr. dvorni in državni tiskarni na
Dunaju, je prevedel v zbirki »Gedichte von Franz Prešeren« naslednje
pesmi: »Rosamunda von Auersperg«, »Die Wiederbestattung« in
»Die Arznei der Liebe«; ponatisnjene so iz letnika »Herbstbliiten«,
ki ga izdaje penzijsko podporno društvo c. kr. dvorne in državne
tiskarne (Lj. Zv. 1897. L, str. 580.). V letniku 1894. 1. je prevedel:
»Geslo«, »Strunam«, »Prošnja«, »Ukazi«, »Za slovo«, »Sila spomina«,
»Mornar« in »Soldaška«.

Prof. Eduard Samhaber,  rodom Nemec, je izdal o Pre¬
šernu lično knjižico »Preširenklange« 1880. To je edina samostojna
večja nemška knjiga o Prešernu. Ko je bil Samhaber 1. 1878. pre¬
meščen v Ljubljano, mu je bil Prešeren neznano ime. Njegovi pri¬
jatelji Lazar, Levec in Levstik so ga nanj opozorili; čital je Prešer¬
nove nemške pesmi, in pesnik se mu je omilil. Končno je poskusil
eno pesem, katero mu je prevedel v prozi prof. Lazar, zložiti
nemški (nachdichten). Lazar je imel veliko veselje ž njo in ga je
izpodbujal na nadaljnje delo. Tako je prišla Samhaberju misel na¬
pisati svoje »Preširenklange«. Levec mu je podal životopisne podatke,
tri kandidatinje: gdč. Bohinec, Šušteršič in Kobilca pa so mu dajale
dobesedne prevode v prozi. Seveda taki dobesedni prevodi niso bili
vedno vzorni, in včasi je bilo celo težko iz njih posneti vsebino.
Samhaber mi je sporočil vsebino enega soneta, ki je res težko um¬
ljiva, in dostavlja: »Armer Prešeren! Ich glaube, ich habe mich in
dich hineingefiihlt und deinen Gedanken im fraglichen Sonett die
Form verliehen, die Deiner wiirdig war«. Ko je imel Samhaber nekaj

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

837

I leseinovih pesmi ponemčenih, jih je vpletel v njegov životopis, in
tako so izšli njegovi »Preširenklange« 1880. 1 . Slovenci so knjigo z
veseljem pozdravili; očitalo se je sicer Samhaberju, da se ni dovolj
naslanjal na izvirnik, a temu očitanju je sam izpodbil tla, pišoč na
strani 86.: »So geben sich meine Preširenklange durchaus nicht als
Preširenilbersetzungen, und es ware weit gefehlt, mit schulmeister-
licher Angstlichkeit Originaltext und Klange gegeniiberzustellen . . .«
Vendar se mora priznati, da se mu je marsikateri prepev lepo
posrečil.

Na podlagi Samhaderjeve knjige je postal Prešeren znan tudi
v Nemčiji. Prof. Levec je poročal v »Lj. Zvonu« 1881. 1., str. 55., ka¬
teri listi so ocenili Samhaberjevo knjigo in pisali o Prešernu. Temu
poročilu naj dodam, da je Joh. Scherr vzel iz »Preširenklange« pesem
»Die verlassene Mutter« v »Bildersaal«, da je Normann napisal na
podlagi knjige razpravo o Prešernu v »Perlen der Weltliteratur«, in
da je Otto Leixner pisal o njem v svoji knjigi »Geschichte der
Weltliteratur«. Samhaber mi piše: »So war das Biichlein nicht um-
sonst geschrieben; es streute Samen aus, die aufgegangen sind.«

V kratkem izidejo Samhaberjevi »Preširenklange« na novo v
izdaji njegovih zbranih poezij. Samhaber mi piše, da izidejo prepevi
v novi obleki, ker jih hoče predrugačiti, njegova »total misslungene
Umgestaltung der Taufe an der Savica« pa izostane.

*

V podlistku »Laibacher Zeitung« št. 5. z dne 8. januarja 1866. 1.
je izšel prevod »Die Nonne und der Kanarienvogel«, ki pa je brez
podpisa, samo v oklepaju je vir (Čbelica Band V., Seite 13). (Prim.
k tej pesmi »Lj. Zv.« 1881. 1., str. 256.)

Pregled prevodov nam podaje zanimivo statistiko. Prevedli so:
Prešeren 9 pesmi, A. Dimitz 7, L. Dimitz 11, Funtek 1, Germonik 3,
Pace 17 (natisnjenih, druge v rokopisu), Melzer 1, Penn 15, Pesja¬
kova 12, Pinno 1, Rizzi 3, Rudolf 11, Samhaber 24. Po številu so
pesmi prevedene (Pacetove štejem samo natisnjene): »Strunam«

2krat (Pace, Rudolf); »Dekletom« 4krat (Preš., Pace, Pesj., Samh.),
»Pod oknom« 4krat (Funtek, Pace, Pesj., Samh.); »Prošnja« 3krat
(Pace, Pesj., Rudolf); »Kam?« 5krat (Preš., A. Dim., Pace, Penn,
Samh.); »Ukazi« 3krat (Pace, Pesj., Rudolf); »Za slovo« 4krat (Pace,
A. Dim., Pesj., Rudolf); »Sila spomina« 4krat (Preš., Pace, Rizzi, Ru¬
dolf); »Izgubljena vera« 6krat (Preš., A. Dim., Pace, Penn, Pesj.,

838

Dr. Fr. Vidic: Prešeren med Nemci.

Samh.); »Mornar« 4krat (Preš., Pace, Rizzi, Rudolf); »Soldaška«
2krat (Pace, Rudolf); »V spomin Valentina Vodnika« 3krat (A. Dim.,
Pace, Pesj.); »V spomin Andreja Smoleta« 3krat (A. Dim., Pace,
Samh.); »Od železne ceste« lkrat (Pace); »Zapuščena« 2krat (Preš.,
Pace); »Nezakonska mati« 3krat (Pace, Penn, Samh.); »Pevcu« 4krat
(Pace, Penn, Pesj., Samh.); »Hčerin svet« lkrat (Penn); »Turjaška
Rozamunda« 2krat (Germonik, Rudolf); »Zdravilo ljubezni« lkrat
(Rudolf); »Povodnji mož« lkrat (Germ.); »Prekop« 3krat (Preš.,
Pesj., Rudolf); »Neiztrohnjeno srce« 3krat (A. Dim., Penn, Samh.);
»Orglar« 4krat (A. Dim., Pesj., Rizzi, Samh.); »V spomin Matija
Čopa« lkrat (Samh.); »Slovo od mladosti« 2krat (Melzer, Samh.);
»Glossa« lkrat (Samh.); »Gazele« 1., 3., 6. in 7. po enkrat. Od
sonetov: »Očetov naših . . . .« 3krat (Germ., Penn., Samh.); »Kupido,
ti in tvoja starka . . .« lkrat (Samh.); »Je od veselga časa . . .«
lkrat (Samh.); »Mokrocvetoče rožce . . .« lkrat (Samh.); »Obdajale
so . . .« (lkrat (Samh.); »Magistrale« lkrat (L. Dimitz); »Ni znal mo¬
litve . . .« 3krat (L. Dim., Penn, Samh.); »Sanjalo se mi je . . .« lkrat
(Penn); »Togenburg« lkrat (Preš.); »Bilo je Mojzes . . .« 3krat (L. Dim.,
Penn, Samh.); »Zgodi se včasih . . .« 2krat (L. Dim., Samh.); »Oči
pri nji . . .« lkrat (L. Dim.); »Kadar previdi . . .« lkrat (L. Dim.);
»Odprlo bo nebo . . .« 2krat (Preš., L. Dim.); »O Vrba . . .« 3krat
(L. Dim., Penn, Samh.); »Popotnik pride . . .« lkrat (Samh.); »Živ¬
ljenje ječa . . .« 2krat (Penn, Samh.); »Memento mori« 3krat (Pino,
Penn, Samh.); »Krst pri Savici« lkrat (Penn); »Nuna in kanarček«
lkrat; »Zdravica« lkrat (Pesj.). Prešernovo geslo je prevedeno 4krat
(Preš., Penn, Pesj., Rudolf). Ker ga je Prešeren prevedel po stari
obliki, je Pennov prevod najboljši in se glasi:

»Ich fiirchtete und hoffte lang,

Bis Furcht und Hoffnung ich bezwang,

Leer ist das Herz, ist ohne Gliick,

Wunscht Furcht und Hoffnung sich zuriick«.

Moja naloga ne more biti, da bi presojal in ocenjal razne pre¬
vode, samo toliko bi omenil, da se mi zdita za prevod najtežji pesmi
»Pod oknom« in »Nezakonska mati«;  prvo je po moji sodbi
najbolje prevedel Funtek, drugo pa Pace. Toliko o prevodih!

Mnogo se je tudi pisalo o Prešernu po nemških listih. Razen
že omenjenih razprav, ki so jih priobčili razni prevajalci, omenjam
še naslednje:

V ruskem časopisu »Moskauer deutsche Zeitung« 1881. leta
71.—73. je objavil Ivan Naglič o Prešernu in njega poezijah raz-

Rado Murnik: Prešernova vrtnica.

839

pravo z naslovom »Poetische Klange vom Fusse des Triglav« (»Lj.
Zv.« 1881., str. 643.).

P. pl. Radič je v 2. st. lista »Auf der Plohe*, ki ga je izdajal
nemški pisatelj Sacher Masoch, priobčil članek »Der slovenische
Dichter Preširen« (»Lj. Zv.« 1881, str. 710.), in v dunajski »Heimat«
1. 1882., st. 8., razpravico »Anastasius Griln’s Lehrer, France Preširen,
als deutscher Dichter«. V Lipskem pa je izdal 1882. 1. v posebni
brošurici Prešernove nemške poezije z naslovom »Anastasius Gruns
Lehre rund Freund, der slovenische Dichter Preširen als deutscher
Poet«. — V knjigi »Neues illustriertes Ehrenbuch, herausgegeben
von Teuffenbach« je simpatiški pisan životopis Prešernov iz peresa
nekega Groberja (»Lj. Zv.« 1894, str. 320.). — Dunajski list »An der
schonen blauen Donau« pa je v svoji 22. št. z dne 15. novembra
1892. 1. na posebni glasbeni prilogi priobčil »Unter dem Fenster« v
Samhaberjevem prevodu; pesem je uglasbil za samospev s spremlje-
vanjem klavirja Gustav Adolf Schmidt.

Prepričan sem, da moj spis ni popoln, in da sem marsikaj
prezrl; toda vedoma nisem izpustil ničesar. Zato naj zadošča to delo
v proslavo našega velikega genija.

PREŠERNOVA VRTNICA.


Spisal Rado Murnik.

[h, Anka!« je vzdihnila Nina nejevoljna. »Torej pojdem
iz Kranja, ne da bi bila videla Prešerna. In mama
se ne da preprositi, da bi še ostali.«

»Saj se vrneš drugo leto.«

»O — izvrstna tolažba!« je porogljivo odvrnila Nina in se glo¬
boko poklonila sestrični. »Hvala lepa, ti usmiljena sestrica!«

Anka se ji je smejala in jo rahlo udarila po rami. Gospodični
sta sedeli za vrtno mizico kraj stare hiše v Kranju. Na prvi pogled
je prevladala bujno razvita Nina, Italijanka z žarnimi črnimi očmi;
vitkejša Anka pa je zanimala s skrivnim mirom v modrih očeh m
tihih potezah, ki notranjim čuvstvom niso dovolile tako lahko zu¬
nanjega izraza.

840

Rado Murnik: Prešernova vrtnica.

»Ali naj se skrijem, kadar pride voz, kaj praviš?« je preudar¬
jala Italijanka in lokavo zamižala. »Ali kaj naj storim ? No ?«

»Morda greš pa z mano malo na Gaštej, še enkrat pogledat
naš Kranj ?«

»Dobro, preljubo moje dete!« jo je pohvalila nagajivka. In da
bi bolje oponašala dolgočasni glas ene izmed nekdanjih učiteljic v
ljubljanskem samostanu, si je stisnila s kazalcema nos: »Ostani vedno
tako brihtna ino modra, moja draga deklica!«

Potem pa je skočila po solnčnik in slamnik, potegnila Anko
za sabo in zaropotala ž njo po lesenih stopnicah. Šalila se je vso pot.
Ko sta pa postali na Gašteju nasproti starodavnega mesta, jo je
prevzela zopet otožnost.

V jarki svetlobi so se med živim zelenjem blestele zale hišice
onkraj hitre Save na pečini in se skrivale v koketni sramežljivosti
druga za drugo. Čudovito so zaigravali popoldanski žarki na strehah,
grajskih stolpih in zvonikih cerkva. Nad razpokanimi zidovi sivega
gradu se je izpreletavalo dvoje belih golobov in odplulo preko sinje
reke na polje. V zaklonu pa so se svetile predstraže Triglava:
Storžič, Grintavec in tovariši, vsi posuti z*, zlatim prahom.

Zamaknjena je občudovala Nina to krasoto. Tu jo je zdramila
Anka.

»Nina! Prešeren!«

Mladenka se je zgenila od veselega presenečenja in se hitro
okrenila.

Po poti od Stražišča je prihajal precej velik in krepak gospod
v dolgem zelenem »kvekarju«. Levica mu je tičala v žepu, desnico
je pa držal na hrbtu. Glavo je nosil ponosno pokoncu, na njej ci¬
linder, potisnjen nekoliko v stran in nazaj. Dolgi temni lasje,
na sencih že osiveli, so mu padali v lahnih kodrih na rame. Obriti,
zdravozagoreli obraz je kazal izredno srčno dobroto. Pod čisto-
belim, nenavadno lepim čelom pa je v modrosivih očeh gorela
mehkočutna sanjavost in so se obenem vžigali bliski zmagovalne
genialnosti.

»Dober dan, gospod doktor!« ga je pozdravila Anka. »To je
lepo, da sva vas srečali! Moja sestrična Nina tukaj vas je hotela
videti na vsak način.«

Prešeren je vljudno odzdravil. V mali, elegantni roki je vrtel
napol vzcvelo rdečo vrtnico, svojo ljubljenko med cvetlicami.

»Iskali sva vas že na domu in vam prinesli planinskih rož,« je
pripovedovala Anka.

Rado Murnik: Prešernova vrtnica.

841

»Če bi bil to vedel, bi bil pa gotovo počakal doma,« se je na¬
smehnil pesnik. »Prav žal mi je, da se vama morem zahvaliti šele tu.«

»Gospod doktor,« je nadaljevala Anka, »o da bi vedeli, kakšna
navdušena častilka vaših pesmi je ta Italijanka!«

Mlada tujka je nehote povesila oči in zardela do las.

»Italijanka! Pa še kakšna! No, pa vendar razume prav dobro
slovensko. Hodili sva skupaj v šolo k uršulinkam v Ljubljani, in jaz
Nine nisem hotela slišati, če je govorila v drugem jeziku. Sicer je
pa le mama z Laškega, papa je Slovenec.«

Vtem pa je pricapljal razoglav, bos deček in se ustavil za
doktorjem. Nezaupljivo je opazoval nekaj časa lepi gospodični, mencal
nogo ob nogo in namigaval sestrici, ki je bila obstala plašna, s
prstom v ustih, više gori na cesti. Ko je pa fant videl, da se gospod
le nič ne zmeni zanj, je pristopil bliže, korajžno pocukal Prešerna
za škric in se oglasil:

»Dohtar, fig!«

»Ne vem, očka, če jih imam danes še kaj,« ga je postrašil
Prešeren in segnil v žep.

»Kdo si pa ti?« je vprašala Nina dečka.

»Tonček. Tam je pa Marička. Bova oba jedla.«

Ko je Tonček zagledal zavitek v doktorjevi roki, je proseče
plosknil parkrat z dlanmi, pokimal in se obliznil. Naglo je vzel svoje
smokve in odhitel ž njimi skokoma k dekletcu.

»Bog povrni!« je kričal oddaleč, za njim pa sestrica.

»Gospod doktor!« se je ohrabrila Nina. »Zdaj pa podarite še
nam kaj! Ali mi daste svojo rožico v spomin, če vas prav lepo
prosim ?«

»Zakaj ne?« je odgovoril in ji podal vrtnico.

»Meni pa nič?« se je pritožila Anka v šali.

»Drugikrat!« je obljubil Prešeren in se prijazno poslovil.

»No, kako ti je povšeč naš doktor ?« je vprašala Anka črez
nekaj časa.

»Ne morem povedati — tako čudno mi je bilo, ko sem stala
pred njim! Kar nič nisem mogla izpregovoriti. Preveč sem se bala,
da ne bi zinila kaj neumnega.«

»Kaj ne, kako je domač!«

»In vendar je v njem nekaj nevsakdanjega, visokega!« je pri¬
stavila urno Nina in poljubila vrtnico. »Čutila sem se tako majhno
in slabo proti njemu. In nikoli ne pozabim tega plemenitega obraza,
teh oči, ki nekaj govori iz njih, da več vidijo nego naše navadne.«

842

Rado Murnik: Prešernova vrtnica.

»In kaj boš pa z rožo ?«

»O, to svetinjo že dobro shranim. Saj mi jo je podarila roka,
ki je napisala že toliko lepega. Veš ... pri nas na Laškem pravijo,
da preti darovalca velika nesreča, če izgubiš njegov dar. Kadar ga
pa najdeš, se izpremeni nesreča spet v srečo.«

»In ti verjameš takim vražam? Beži, beži!«

Počasi sta se vrnili domov ... V mraku je šla Anka v sobo
po svetilnico. Kar je prihitela Nina vsa razburjena za njo, omah¬
nila na posteljo in se začela jokati.

»Kaj pa ti je vendar? — Nina! Nina!«

»Ah . . . Izgubila sem — vrtnico!«

In iskali sta je obedve povsod zastonj.

Mrka senca je bila legla na Kranj. Jezen jutranji veter se je
vojskoval z lenimi oblaki in pretrgal sivo vojsko na več krajih. Toda
navzlic vsem naporom ni mogel razgnati sovražnikov solnca.

V vrtičku nad Savo sta stali Anka in Nina, ki je bila ravnokar
zopet došla s starši na gorenjsko letovišče.

»Kaj dela naš doktor?« je vprašala precej, ko sta bili sami.
In ne da bi počakala odgovora, je hitela: »Ves čas sem sanjarila o
njem. Ah, čisto sem zaljubljena vanj in v njegove »Poezije«. Mama
pravi, da sem prismojena. Pa to me nič ne ženira. In veš kaj ?
Kmalu po Svečnici sem iskala v mapi risbo Kranja, da bi kaj izdelala
papanu za god. In kaj misliš, da sem našla? —• Prešernovo vrtnico!«

»Čuden slučaj,« je vzdihnila Anka. Pripognila je cvet solnčnice
k sebi in ga ogledovala zamišljena.

»Vidiš,« je naglo dostavila Nina, »odtedaj pa imam Prešernovo
rožico zmerom v njegovih bukvah. Poglej, tukaj je. Anka . . . zakaj
se obračaš v stran? Kako si vendar čudna danes! —■ Jaz sem pa
tako dobre volje, kakor že dolgo ne. Briga me kislo vreme! Veš,
najrajša bi se šla k najinemu doktorju malo pohvalit, kako pridno
sem prebirala njegove »Poezije« in prepevala pesmi »Slovenske
Grlice«.

»Pa pojdiva!«

»Ali, Anka — kam pa hočeš ?« je začudeno vprašala Nina na ulici.

»Ali Prešeren ne stanuje več tam na trgu?«

»Ne. Pisala sem ti . . .«

»Pa jaz nisem dobila nič pisma. Zato sem ustavila dopisovanje.
Ne bodi huda!«

Rado Murnik: Prešernova vrtnica.

843

»Moje pismo te ni našlo in se je vrnilo. Tu ga imaš...«

Radovedno je odprla Nina zavitek. Toda že po prvih besedah
je obledela. Biala je: ». . . in ker vem, da te bo to zanimalo, ti
prepišem tukaj svoj dnevnik zadnjega časa. 7. februar. Prešeren leži
na smrtni postelji. Trinajst tednov je, kar ni več vstal. Zlasti danes,
v sredo, trpi strašno. Doslej ga ni slišal tožiti še nihče. Zdaj pa
prosi bolnik Boga naglas, naj ga reši. Vsem se smili. Nehote mislim
na izgubljeno vrtnico. Četrtek. Zjutraj ob osmih prileti brat v mojo

Prešeren.

(Narisal Matevž Langus.)

sobico: »Prešeren je ravnokar umrl!« Malo pred smrtjo je dejal sestii
Katri: »Kmalu bo treba pred sodbo!« Njegove poslednje besede so
bile: »Zadušiti me hoče . . . Vzdignite  me!« Takoj potem jc
izdihnil dušo. Na glavni straži so sneli belomodrordeči prapor. Črna
zastava se vije s stolpa.

Petek. Pesnik leži na visokem odru, na belem prtu v prvi sobi.
Razen par cvetlic ni videti nikakršnega okrasa. Obraz mu m lzpre-
menjen skoro nič. Kakor srebrn venec se mu svetijo v medlorumenein
svitu šestih sveč fini dolgi lasje ob čelu, ki se je za njim rodila taka

844

Rado Murnik: Prešernova vrtnica.

obilica večnoživih misli. Na vzglavju je poleg glave okrogla črna
čepica, ki jo je nosil navadno tukaj. Dva študenta ljubljanske aka-
demične legije stojita kot častna straža na desni in levi pesnika,
avditorja kranjske narodne garde.

Sobota. Iz Ljubljane, Loke, iz Tržiča, Radovljice, Kamnika in
sploh z vsega Gorenjskega je prišlo mnogo rodoljubov k pogrebu.
Na trgu je vse polno ljudi. S težavo se prerijeva z bratom do po¬
kopališča. Tudi tukaj se zbira množica. In zdaj zazvone vsi zvonovi.
Tako milo, tako trudno se niso glasili dozdaj še nikdar. Godba
zaigra. Že vidimo temnomodre uniforme kranjskih stražnikov. Za
križem stopa osem duhovnikov. Krsto, ovito s črnim suknom, nosi
šest visokovzraslih podčastnikov. Na njej vihra častniški klobuk s
črnim petelinjim perjem. Ob straneh korakajo dijaki ljubljanske
akademične legije. Zdi se mi, da so vsi obrazi okoli mene otemneli.
Nemo gledajo gorenjske gore poslednjo pot svojega največjega, svo¬
jega najzvestejšega sina. In od ponosnih višav slovenskih snežnikov
zasije v praznični krasoti čudovita svetloba kakor od tisoč in tisoč
kristalnih solza. Zdramijo me polglasna povelja. Garda prezentira.
Mladi slovenski zastavi se klanjata pokojniku, in visoko zavihra belo-
modrordeče praporje v zadnji pozdrav. Razburjeno dušo trga ne¬
usmiljeno, meni tako strašno bobnenje kamenja in prsti ob mrtvaško
rakev •—• in domača zemlja je shranila najsvetlejši zaklad sloven¬
skega naroda . . .«

Tiho sta zavili na pokopališče in pokleknili ob grobu, ki po¬
čiva v njem kralj južnoslovanskih pesnikov. Veter je s poslednjim
divjim naskokom raztrgal umazani zastor neba. Izza premaganih
oblakov je privrelo zlato in sipalo iskre na kamene in križe.

Nini je izpolznila knjižica iz rok na tla. Prijazna sapica se je
igrala z listi in jih preobračala, dokler ni našla vrtnice. Tedaj pa je
takoj dvignila usušeni cvet in ga zanesla na pesnikov grob.

»Nina, poglej Prešernovo rožico!« je zašepetala Anka in gladila
sestrični lase. »Zakaj se jokaš? Saj je srečen!«

Alfred Jensen: Prešeren med Švedi.

845

PREŠEREN MED ŠYEDI.

Spisal Alfred Jensen, član
akademije znanosti in umetnosti v Stockholmu.

časopisu »Nordisk Tidskrift« sem napisal 1. 1895.
studijo o Prešernu pod zaglavjem: »Prešeren,
olovenarnas nationalskald« 1 )  (»Prešeren,
narodni pesnik Slovencev«), ki obsega 16 strani. Ta moja študija je
izšla tudi v posebnem odtisku. V tej študiji sem podal švedskim
čitateljem najprej kratek pregled o slovenski literaturi, počenši s
Primožem Trubarjem; potem sem govoril o Dalmatinu, Bohoriču,
Vodniku in Blehveisu. Biografijo Prešernovo sem sestavil po Stritarju,
Levcu in Zupanu, nekoliko tudi po A. Grtinu. O Samhaberjevem
prevodu Prešernovih poezij pa sem rekel, da je napihnjen panegirik
brez literarnoznanske vrednosti.

V tem svojem essayu sem prevedel naslednje Prešernove pesmi
v metru izvirnika: »Dekletom«, »Kami«, »Izgubljena vera«,
»Pevcu«.  Izmed sonetov sem prevedel te-le: »Kup id o! Ti in
tvoja lepa starka!«, »Je od v e s e l’g a časa teklo leto...«,
»Bilo je, Mojzes, tebi naročeno...«, »O Vrba, srečna
draga vas domača...«. »Krsta pri Savici«  sem pošvedil
prvih 6 strof...  V spomin jubileju Prešernovemu naj dostavim
tukaj prevod njegove pesmi »Pevcu«.

Till skalden.

Gif akt!

Hvem skingrar den natt, som pa anden sig lagt?

Hvem ar,

som j agar bort gamen, som hackar och tar
bestandigt vart brost med oslackligt begar?

Hvem skali

uppratta vctrt folk ifr&n vanarans fall,
med tandande ord satta sinnen i svall
och resa mot klenmod en hammande vali?

Poet!

om namnet du vardigt vili bara, s3, vet
att dela bcid’ gladje och osalighet!

Ty minns,

att aldrig ditt m&l utan lidande vinns!

‘) To studijo je podaril g. Jensen tudi uredniku »Ljublj. Zvona«.

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

56

846

Fr. Ilešič: Prešeren in kritika.

PREŠEREN IN KRITIKA.

Spisal Fr. Ilešič.

otovo izvira mnogo Prešernovih zabavljic iz zmago¬
vitega humorja, ki se veseli zanimivih spletk misli
in reže dovtipe; mnogo pa jih ne prenaša dobro-
voljnega tolmačenja; med te zadnje spada zlasti
vseskozi krivični »Narobe Katon«.

Prešeren je bil oster sodnik, kritičen mož. Ne vem, če se je
kdaj o čem izrekel ugodno; bil "je mogočen duh, ki ni imel sebi
para, pa bi ga tudi ne trpel. O kritični izdaji narodnih pesmi je
imel prave nazore; da Korytkova izdaja ni vzorna, tega ni bil kriv
on; prim. pismo Vrazu z dne 19./7. 1838. Pa Vraz je tudi znal zbi¬
rati in izdajati narodno blago in je 1. 1839. izdal slovenske narodne
pesmi, ki so do najnovejše izdaje Štrekljeve bile naj boljša zbirka
Edini Prešeren je Vrazu oporekal to zaslugo ter njemu samemu
pisal: »Čelakovsky pravi v enem svojem- pismu na me, da je tvoja
zbirka slovenskih pesmi »dragocena«. Ti in jaz mu nočeva ugovar¬
jati, ali midva sva osvedočena, da dobra zbirka slovenskih narodnih
pesmi v tej, od vas tako zvani »Gornji Iliriji« ne nastane prej, dokler
se ne loti dela nekdo, ki mu je kos...«  (Markovič, Stanko
Vraz, Izabrane pjesme, C.).

Vendar z resno  javno kritiko ni maral škoditi dobri stvari.
Ko je Murko izdal svojo slovnico in slovar, je pisal Prešeren Čopu
iz Celovca: »Recensiere den Murko im \voblwollenden Tone, multa
fecit — puer (er soli noch nicht absolviert haben) sudavit . . . (Solite
bis dahin auch Jarnikii opus erscheinen (Etymologicon), so lobe, was
nur gelobt werden kann. Du weisst, in slovenicis calcare non frenis
opus esse.« (Zvon 1888, 569.). In pet let pozneje je pisal Vrazu:
»Ich konnte den Mitarbeitern an der »Danica« nur ein oberflachliches
Lob spenden, was ihnen wahrscheinlich eher weh — als wohl thuen
w(irde«; zato je opustil kritiko, sicer pa imenoval slepe one patriote,
ki iz domoljubja prikrivajo resnico.

Lastna dopadljivost pa mu je navzlic temu vzela čut za nepri-
stranost kritike, za nje neodvisnost od osebnih momentov. Murko je
med branja v svoji slovnici uvrstil Prešernovo »Slovo od mladosti« in
»Povodnega moža« ter Prešerna pohvalil; sam Goethe bi se lahko
čutil polaskanega, je dejal Prešeren ter naročil Čopu, naj Murka

847

S. Rutar: Prešeren med Italijani.

oceni dobrohotno, ker je v tako mladih letih že toliko storil »und
\vas ftir mich die Hauptsache ist, me laudavit i. e. citiert und gelobt«.
Narobe si lahko mislimo, kako je postal neizprosen zoper one, ki
so ga začeli imeti za — separatista.

Sam o sebi je ostro sodil. Svoje poetične prvence iz vseuči-
liških let primerja 1. 1832. kantilenam Levičnikovim; večino jih je
1. 1831. sežgal, ker so se mu zdele nepoboljšljive, dasi »limae non
impatiens fuisset«. In pesmi, natisnjene v 3. zvezku »Čebelice«, mu kar
nič niso ugajale. »Soldaška, Astrologam, Že miru, et Strah miissten
aus der Feder eines philosophiae stud. geflossen seyn, um entschul-
digt werden zn konnen« (Zvon 1888, 691.).

O pesmih sonetnega venca pa se je nadejal, da ohranijo stalno
vrednost, saj »iz srca svoje so kali pognale«.

Q —o

PREŠEREN MED ITALIJANI.

Spisal S. Rutar.

e malo Slovencem utegne biti znano, da je izšla
tudi v italijanskem jeziku že mala zgodovina slo¬
venske književnosti. L. 1889. je izdal milanski
založnik U. Hoepli med svojimi priročnimi knjiži¬
cami tudi prvi zvezčič slovanskih književnosti:
»Lettarature slave«. Spisal ga je D. Ciampoli, bivši profesor na vse¬
učilišču v Kataniji. Za precej obširnim uvodom opisuje književnost
Bolgarov, Srbo-Hrvatov, Korotancev (str. 106.—112.) in južnih Kusov
(t. j. Malorusov). Knjiga govori sicer z velikim navdušenjem o Slo¬
vanih, ali pisana je zelo nekritično in ima zlasti vse polno pravo¬
pisnih napak, n. pr. Daniko (Danjko), Rastelič (Kastelic), Juigič,
(Jurčič), Bradavška (Bradaška) itd.

Na str. 109. omenja Prešerna tako-le: »Francesco Prešern, che
studio aLubiana e a Vienna e fu turpemente perseguitato del clero:
emulo di Stanko Vraz, scrisse in Sloveno (poesie) epiche, hriche e
satire, ma lontano da’ moti del suo tempo«; (F. P., ki se je učil v
Ljubljani in na Dunaju ter bil grdo preganjan od duhovščine: tek-

56 *

848

S. Rutar: Prešeren med Italijani.

movalec Stanka Vraza, je pisal v slovenskem jeziku epske, lirske
(pesmi) in satire, ali oddaljen od gibanja (nagibov) svojega
časa). Ta kratka, hladna kritika Prešernovih poezij nam priča, da
g. Ciampoli ni poznal našega pesnika niti v prevodu  ne!

Kako vse drugače ceni našega Prešerna italijanski lirik Marc o
Antonio Canini!  On piše v privatnem pismu nadzorniku Levcu
(prevedeno): »Prešeren je zares velik pesnik, in jaz se veselim, da

sem prvi,  ki ga dam spoznati Italiji. 1 ) Ne glede na'popolno'spo¬
štovanje, ki ga imam do srbskih pesnikov 2 ) menim, da je Prešeren
največji pesnik  med  Jug  os  1 o van  i.«

O tej trditvi veščaka še je morda vsaj nekoliko prepričalo
poetično občinstvo italijansko iz naslednjih kronologično urejenih
prevodov.

»Prešeren v furlanščini«. H. Pennove »Dichterstimmen aus
Osterreich-Ungarn« priobčujejo v svoji 8. št. 1. 1877. str. 94. »Živ¬
ljenje ječa« v nemškem Pennovem in v furlanskem  prevodu »Una
preson la vita«. Poslednjega je preskrbel Fr. Zakrajšek,  bivši
suplent goriške realke, pozneje ljudski učitelj na Krasu. (S. Rutar,
»Lj. Zv.« II. 769.)

Dr. Jakob Chiudina,  dalmatinski Hrvat, bivši izdajatelj urad¬
nega zadrskega lista »Osservatore Dalmata« in beležnik v Spletu,
ki je šele letos umrl, je preložil na italijanski jezik nad dvesto na¬
rodnih slovanskih pesmi ter jih skupno izdal v Florenci 1. 1878. v
dveh zvezkih. V drugem zvezku ima tudi mali oddelek »Canti slo¬
veni« in tu prinaša v prvi vrsti Prešernovo »Hčerin svet« (II consi-
glio), a ne imenuje ‘vira, iz katerega je zajel to pesem.

L, 1885. je izdal v Benetkah Marco Antonio Canini
obširno zbirko ljubavnih pesmi pod naslovom »II libro deli’ amore«.
V tej zbirki so natisnjene od str. 528. do 530. naslednje Prešernove
pesmi, katere je nadzornik Fr. Levec poslal pisatelju: »La luna«
(Luna sije), »Io non posso proibir« (Prošnja), »Dolci versi« (Strunam)
in »M’ avolge il nembo senza posa mai« (Kam ?).

Mnogo zaslug za razširjenje Prešernovih poezij si je pridobil
list »II Diritto Croato« v Pulju, katerega še sedaj tako spretno ureja
g. A. Jakič pod naslovom »La Pensee Slave« v Trstu. V tu ome¬
njenem listu je priobčil Martin Šabič,  sedaj c. kr. beležnik v
Budvi v Dalmaciji, naslednje prevode: L. 1890., št. 18. dne 8. janu-

*) Zgodovinsko ta trditev ni popolnoma točna. Pis.

2 ) Glede Bolgarov, njihovi pesniki ne morejo zanikati prvenstva.

Pis.

S. Rutar: Prešeren med Italijani.

849

arja: »II cuore del poeta« (Neiztrohnjeno srce) in št. 16., 22. januarja
»La fede perduta« (Nebeško sijejo' oči). V istem listu je bila na¬
tisnjena 28. septembra 1892, st. 50. pesem »Sotto il verone« (Luna
sije), katero je prevedel Ivan Kušar. 1 )  V Gabrščekovem »Rinno-
vamentu«, ki je izhajal v Gorici od 1. 1891. naprej, se nahajajo sle¬
deče Kušarjeve prestave: Že omenjeno »Sotto il verone« (št. 25.,

8. novembra 1892), »La fede perduta« (Izgubljena vera, št. 27.,

23. novembra 1892), »Il cuore del poeta« (Grob kopljejo, št. 54..

L januarja 1893), ».Ordini« (Da ne smem, si ukazala, št. 76., 4. no¬
vembra 1893), »Al Poeta« (Pevcu, št. 78., 18. novembra 1893).
»Dove« (Kam, št. 78., 18. novembra 1893) in »La forza della rimem-
branza« (Sila spomina, v isti številki).

L. 1894. je izdal Fran Pirman 2 )  v Dolenčevi tiskarni v Trstu
knjižico »Riflessi di poesia e prosa slovena« (Odsevi slovenske po¬
ezije in proze) ter jo posvetil slovenskemu rodoljubu Franu Kalistru.
V tej knjižici so prevedene od str. 7.—16. naslednje Prešernove
pesmi: »Ordini« (Ukazi), »La forza della rimembranza« (Sila spomina),
»In addio« (Za slovo), »Alla lira« (Strunam) in »La fede perduta«
(Izgubljena vera). Pirmanovi prevodi so zares krasni in kolikor mo¬
goče točni. Pisatelj je zares dosegel svoj namen, »da je Dantejevemu
in Petrarkovemu narodu ponudil kot užitek resne in vzvišene melan¬
holije slovenske muze« (Uvod, str. II.). O teh prevodih je pisala
uradna »Adria« (13. septembra 1894), da ta poskus je dokaz, »da
bi italijanski razumniki radostno sprejeli še obširnejše delo, ki bi
jih seznanilo bolj natanko z onimi resnimi melanholijami, o katerih
govori g. Pirman v svojem prevodu. In za tako delo bi bil ravno
prelagatelj najsposobnejši«.

*) Rojen na Rabu, dovršil učiteljišče v Arbanasih pri Zadru, prestopil
potem k trgovini na Reki, od koder je šel v Italijo. Tam je pisal o Slovanih
zlasti v »Cronache Bizantine«, povrnil se v Gorico, kjer je urejeval list »Il Rin-
novamento«, zaradi katerega je moral politično kazen pretrpeti. Sedaj je časnikar
v Trstu.

2 ) Rojen 1. 1871. v Rojanu, sodeloval je pri »Rinnovamentu« in »Pensiero
slavo«; potem pri raznih italijanskih listih v kraljevini. Slovenske pesmi je začel
prevajati sredi 1. 1893. in se strogo držal izvirnikovega merila. Kakih pet let
že ima v delu prevod Prešernovega »Krsta«.

850

Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku.

DEVET PREŠERNOVIH PESMI

V ITALIJANSKEM JEZIKU.

Za Prešernovo številko »Ljubljanskega Zvona« prevedel
Ivan Trinko (Zamejski), profesor v Vidmu (Udine).

Serenata (Pod oknom).

Jplende la luna,

per l’aura bruna,

gia tarde ascolto 1’ ore suonar.

Gli occhi non ponno

chiudersi al sonno,

il cor piu requie non sa trovar.

Ssi tu, mia bella,

crudel donzella,

tu la cagione del mio martir;

tu m’ angi il core,

tu pel dolore

non mi concedi piu di dormir.

Il tuo bel viso
da paradiso

sempre mi ride dinanzi i rai;
il cor delira,

A te sospira,

Ognor ti chiatna con dolci lai.

Vieni al verone!

C’ e testimone

solo il notturno stellato ciel.

Ai miei richiami
rispondi: mi ami,
o non mi curi, bella crudel?

Ma se a’ miei prieghi
risponder nieghi,

un cenno almeno fammi di man!

Ribatton 1’ ore

e non vien fuore;

che far degg’ io ? chiamarla invan ?

Voi, astri d’ oro,
del mio tesoro

entro alla stanza splate almen,
se la ritrosa
ode, o riposa,

oppure in altri trova il suo ben.

Se dorme e tace,
riposi in pace!

Se finge e scherza, non c’ e che dir.

Ma se non ama

chi ognor la chiama,

di duolo, oh Dio! dovro morir.

Ivan Trinko: Devet Prešernovih

pesmi v italijanskem jeziku.

851

Dove? (Kam?)

Ruando alla pazza vo tutto il giorno
senza speranza correndo attorno,
chieggon gli amici: Fratello, che hai ?
Dove ten’ corri, dove ten’ vai? —
Interrogate la nube errante,
interrogate 1’ onda spumante,
quando le spinge 1’ ira del vento.

Non sa la nube del firmamento,
non lo sconvolto fiotto del mar
dove travolti deggiono andar.

Al paro d’ essi 1’ ignoro anch’io
dove mi spinge il destino rio.

Cio sol capisco, che i suoi be’ rai
piti rivedere non potro mai!

Ne c’e piu loco di sotto al sol,
dove obliar possa 1’ immenso duol.

La madre illegittima

Ghe fu di te, che fu bisogno,
čara e gentil creaturina,
a me, tua povera mammina
non disposata al sacro altar!

Il babbo mi picchio imprecando,
la mamma pianse di dolore,
ebbero i miei di me rossore,
a dito gli altri mi segnar!

Fuggi, scomparve il mio diletto,
colui che a te fu genitore;
dove s’ ando — lo sa il Signore;
di te vergognasi e di me.

(Nezakonska mati).

Perche, perche venire al mondo,
tesoro amato, gioia mia!

La benvenuta, o no, che sia,
pur tutta struggomi per te.

Quando ti guardo i begli occhietti,
mirar mi sembra il paradiso;
allor che veggo il tuo sorriso,
obilo tutti i miei dolor.

Quegli, che nutre gli augelletti,
giorni felici ognor ti dia;
la benvenuta, o no, che sia,
tu sarai sempre il mio tesor.

852

Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku.

Al poeta (Pevcu).

Ghi mai 1’ orrore

squarcia deli’ ombra, che avvolge il core ?
O chi e capace

snidar dal seno 1' augello edace,
che giorno e notte non ci da pace ?

E chi ci apprende

scordar per sempre 1’ ore tremende ?

Chi ci nasconde il cupo avvenir,
chi insegna i vacui giorni fuggirf
Ma come mai

poeta esser vuoi, e provar non sai
dolcezze eterne od eterni guai ?

Pensa a tua sorte

e senza speme soffri da forte!

Sonetti (Soneti).

Si, Omeri nostri vi daranno il canto
che 1’ alte gesta dali’ oblio difende:
come Metullo cade e non s’ arrende,
come Lubiana sorse a nuovo vanto;

come lottammo per la fede, e quanto;
come, travolto la fra l’onde orrende
del Kolpa, il Turco 1’ alma atroce rende,
come trionfano i Carniolii intanto.

La lira mia non narra si alte istorie,
ma canta le carnioliche donzelle;
canta, o crudel fanciulla, le tue glorie.

Canta de’ miei amori il fato rio,
come e tapin colui, che stral di belle
celesti luči dritto al cor ferio.

Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku.

853

' donna, le tue lodi e del mio core
la ferita crudel vivranno ancora,
avvenga pur che la memoria mora
del loco u’ assopirassi il mio dolore.

Le altere al par di te fanciulle in flore,
quando i miei canti leggeranno, allora
pietose udranno i lai di chi le adora
e con amor ricambieran 1’ amore.

II ciel sorridera ai fratelli miei,
lor piu benigne brilleran le stelle,
piu chiari canti lor daran gli dei.

Eppur le mie canzoni, il cor mel dice,
fra tante voci non parran men belle,
perche dal cor traggon la lor radice.

JU

.esto suono il mio canto fra le alpestri
immote rupi, qual d’ Orfeo la lira,
quando molcea de’ feri petti l’ ira
la, fra le rodopee gole Silvestri.

Oh, ci sorridi, o Dio, dalle cilestri
serene altezze e un nuovo Orfeo c’ inspira,
perche col canto, che commuove e attira,
la slava prole ammansi ed ammaestri!

Tutti ci accenda per la patria amata,
accheti gli odii e le fraterne liti
e ci raduni in un concordi e uniti.

la sua canzon soave ed ispirata
spegna le lotte e tornin liete e belle
queste contrade, campo di procelle.

854

Ivan Trinko: Devet Prešernovih pesmi v italijanskem jeziku.

Il

a patria nostra lotte si ebbe e stento
fino da quando, o invitto prence Samo,
migro da noi il tuo gran spirto, e gram o
sulla tua obliata tomba fischio il vento.

Gravo Pipino di peggior tormento
gli avi discordi. Poi non rammentiamo
che rare glorie e i di, che il fiero Islamo
piombo su noi le cento volte e cento.

Si dileguaro come sogni alati
i brevi giorni di grandezza e gloria,
tacquero presto i canti di vittoria.

I pochi fior, che i geli han risparmiati,
quei che spuntarci sul Parnaso or miri,
vivono ahjme! di lagrime e sospiri.

/ivono, ahjme! di pianto e di dolore,
come il precoce fior alla foresta,
che alza al primo tepor 1’ incauta testa,
pronto a gioir del sole ingannatore.

Ma si reclina troppo presto e muore,
quando riede la bruma e si ridesta
dal brieve sonno 1’ invernal tempesta,
coprendo il monte, il pian di gel, d’ orrore.

Tal parve a me brillare un sol vitale,
quando gli sguardi tuoi mirai felice,
mentre 1’ amor metteva in sen radice.

Ma a quei germogli teneri fatale
fu il ritorno del gel; soletti e nudi
morirono al rigor de’ giorni crudi.


Dr. K. Štrekelj: Prešeren določen za urednika slovstvenemu listu.

855

PREŠEREN DOLOČEN Z/1 UREDNIKA
SLOVSTVENEMU LISTU.

Spisal dr. K. Štrekelj, vseučiliški profesor.

o so pred sto leti zaspale Vodnikove »Lublanske No¬
vice«, so morali biti Slovenci zavoljo svoje malomar¬
nosti do njih dolgo časa brez najmanjšega domačega
lističa kakršnekoli vsebine. Mnogotero se je sicer ob¬
čutila njega potrebnost, toda storjena zamuda se je bridko maščevala:
vlada ni več hotela dovoliti slovenskih novin. Izjalovila se je tako
namera Ciglerjeva in Holzapflova s poučno »Slavinjo« 1. 1825., kakor
tudi pozneje Kordescheva s političnim listom »Kranjske Novice« in
s slovstveno prilogo »Zora«, o katerih pripoveduje Prešeren 19. julija
1839. 1. v pismu Stanku Vrazu in katera bi bil tudi sam rad pod¬
piral, »če bi bilo le količkaj upanja, da se ž njima pospeši slovensko
slovstvo«. 1 ) Slovstvene zgodovine nam pripovedujejo potem o poskusu
Jožefa Blaznika v 1. 1841.; toda ob času, »ko je slovensk časnik v
Ljubljani bil strašansk hudournik«, ni mogla tudi njegova prošnja,
od nikogar ne podpirana, zadobiti povoljnega uspeha. Zato se je on
obrnil potem do obrtnijskega društva in, »ko tudi to še ni bilo za¬
dostna podpora«, 1. 1842. tudi do kranjske kmetijske družbe, ki mu
je prošnjo priporočila tako, da je črez leto dni dobil dovolilo za
izdajanje »Novic«. Tako piše Blaznik sam v svojem listu 1. 1867.
na strani 376.

Iz teh njegovih besed bi se dalo sklepati, da pred letom 1841.
Blaznik ni mislil na izdajanje slovenskega časnika; toda stvar ni
taka. Iz verodostojnega poročila moremo namreč dokazati, da je imel
Blaznik idejo o izdajanju lista že v prvi polovici leta 1839., dalje bi
bil-njegov list imel biti literaren ali slovstven, pač približno v tisti
meri kakor »Illyrisches Blatt« ali »Carniolia«, in da je ze našel
urednika temu listu v prvem našem pesniku Prešernu!

») »Metuljček«, ki so ga nameravali izdajati 1. 1837. mladi štajerski rodo¬
ljubi Miklošič, Vraz in Trstenjak, bi imel po osnovi, kakor nam jo je narisal
Vraz (Dčla V. 156), biti bolj nekak almanah nego pravi list; saj pravi Vraz,
da z Miklošičevo pomočjo znaša gradivo »fiir einen Rivalen der Cbehca, der
mit ihr um die Gunst der Bliithen buhlt.«

856 Dr. K. Štrekelj: Prešeren določen za urednika slovstvenemu listu.

Med listi v Cafovi ostalini, ki sem jih dobil v roke letos ter
jih objavim v 2. zvezku »Zbornika Slovenske Matice«, nahajamo
namreč list Davorina Trstenjaka Oroslavu Cafu z dne 9. marca 1839-
leta. V njem poroča Trstenjak najprej o graškem slovanskem društvu
ali čitalnici, v kateri so se učili slovanskih jezikov, in katera se je
seveda policiji zdela nevarna, ter piše potem med drugim v ilirskem
jeziku:

»Sada joštere nešto o inostranih stvarih; za ršvnog Slavjana
sve jest važno i ugodno znati. Ovde ču Vam nekoje biležke od
mojih korešpondenciah priobčiti. Zadnja knjiga iz Ljub  lan  e piše
sledeča: »Da je Vaš prijan Emil Koritko  umrio vam jurve znato.
Imao je legar (nervenfieber) i zrok njegove bolšsti beše večidšl jad
i jedno bezršdno žitje. Nesreča domovine i njegova osobita mu dju-
boko (1) u sarce pritisnula su se. Njegove sakupljene narodne kra¬
jinske pesme kupio jest sada naš tiskar Blaznik,  koji je skoro
natisnut dat če. S mčscom svibnjem (May) nakani isti
tiskar izdavat jedan slovstveni slovenski časopis>
kojeg uršdničtvo g. Dr. Prešerinu izruči,  alu  kakvom
pravopisu, starim il ilirskim, joštere mi neznato. Verlo drago bi nam
bilo ako bi novog ilirskog poprimio.« Na svarh knjige joštere mi
piše, da bi ja il koji drugi štajerski domorodac g. Blazniku pisao,
i njemu potrebnost i važnost ilirskog pravopisa izložio. Nebi li Vi,
dragi brate, njemu hoteli pisati od ove stvari, morabiti bi se nagnuo
na bolju stran? Kušajte videt čemo, šta odgovori. Moja osoba je
joštere brez vse vrčdnosti u slovstvu slavjanskim, pak i ja mu ču
pisati i uzmolit ga da prime ilirski pravopis, jerbo mnogo leži u
uvedenju pravopisa u Krajnskoj, i ako ovu slavu zadobili smo, ter
sve i u Ilirii izvit če se širnii i krasnii žitak.«

Trstenjak žalibog ni pristavil imena svojega poročevalca, o ka¬
terem moremo le ugibati, pa nič ugeniti, ker je bilo takrat v Ljub¬
ljani že precej Ilircev, ki so se poganjali za gajico, v kateri je leto
pozneje celo neilirec, Prešernov prijatelj Smole, dal natisniti dvoje
knjižic. Vrazu je 1. 1839. iz Ljubljane dopisoval Malavašič, ali v ilir-
ščini kakor znanec Trstenjakov, ne vem povedati. Krepko pa se je
ilirščina gojila v ljubljanski bogoslovnici  1. 1841. Dopisa Jakoba
Krašne iz Vipave, pisana Vjekoslavu Babukiču in objavljena v pro¬
gramu zagrebške gimnazije za 1. 1875/6. na str. 66.-72., nam ne¬
koliko kažeta to gibanje, katerega voditelji so bili: Lovro Pintar,
Jaromir Dolžan, Jakob Krašna, bogoslovci četrtega leta in pa ro¬
doljub ledinski Anton Žakelj, bogoslovec III. leta, »koi višom stranom

Fr. Levec: Prešernova podoba.

sve slavjanske jezike, osobito pak ilirski, ruski i staroslavjanski posve
dobro ume«. Slutnja, da bi bil eden izmed teh poročevalec Trste¬
njakov, ni nemogoča, in to tembolj, ker so bili Trstenjaku vrstniki,
doda bodisi ta poročevalec kdorkoli, o resničnosti njegove vesti ne
moremo dvojiti. Namera se ni uresničila pač zategadelj ne, ker je
Blaznik najbrž že iz prvih korakov, ki jih je storil v tej stvari, spoznal
za trdno, da je ves trud zastonj.

o O O O

PREŠERNOVA PODOBA.

Priobčil Fr. Levec.

je znano, nimamo nobene podobe Prešernove,
ki bi bila narejena ob času, ko je pesnik še živel. Prvo
njegovo sliko je napravil po spominu 1. 1850. tedanji
ljubljanski slikar Fr. Kurz pl. Goldenstein.  Sli¬
kana je z oljnatimi barvami na usnje in je zdaj moja lastnina. Po
njej je posneta tudi podoba v Bambergovi krasotni izdaji Prešernovih
poezij in v današnji številki »Ljubljanskega Zvona«. Ker pa je, kakor
poroča »Slovenski Narod« z dne 8. februarja 1900, v zborovanju
»Slovenskega umetniškega društva« z dne 7. istega meseca g. ce¬
sarski svetnik prof. Ivan Franke  izrekel pomisleke in dvome, da
bi bila moja slika res Goldensteinov original  Prešernovega por¬
treta, mislim, da najbolje pojasnim to preporno stvar, ako povem,
kako je slika prišla v moje roke.

To sliko mi je nenadoma poslal v dar dne 31. decembra 1883
takrat v Ljubljani živeči znani domoljub Fr. Potočnik,  c. kr. stavbni
svetnik v pokoju, ki je pozneje, izpolnivši svoje 82. leto, umrl v
Gorici dne 2. junija 1892.

S lik i je bilo priloženo nastopno pismo:

858

Fr. Levec: Prešernova podoba.

Laibach, am 27. Marž 1883.

Euer Wohlgeboren!

Hochverehrtester Herr Professor!

Vielleicht erfiille ich eine nationale Pflicht, jene Pietat, welche wir alle
dem gewaltigen Talente Dr. Fr. Prešeren  schuldig sind, wenn ich noch
rechtzeitig hiefiir sorge, dass das seit 1850 in meinen Hhnden befindliche
Original-Portrat  unseres grossen Todten in Ihre Hande gerathe.

Indem ich Ihnen diesen, wie ich glaube, fiir die Slovenen kostbaren Schatz
hiemit iibersende und denselben fiir kiinftighin als Ihr Eigenthum erklare, er-
laube ich mir beziiglich dieses Bildes Folgendes zu bemerken:

Im Jahre 1849 war ich als Strafien-Assistent zu Assling in Oberkrain sta-
tionirt. Am 8. Februar jenes Jahres fuhr ich friih in meinem Geschafte nach
Kronau, woher ich erst gegen 9 Uhr Abends ruckkehrte. Als ich ankam, fand
ich zwei Briefe von Krainburg, den einen vom verstorbenen k. k. Strafien-
Commissar Karl Ritter von Andriolli, den anderen vom noch lebenden dama-
ligen k. k. Bezirksgerichts - Actuar Florian Konschegg, welche mir Beide den
8 Uhr friih jenes Tages erfolgten Tod Dr. Prešerens meldeten.

Ich fiihlte ganz den unersetzlichen Verlust, und mit Riicksicht dessen,
dass ich wusste, dass ein Portrat des Verstorbenen nicht existirte, schrieb ich
noch jene Nacht an den bekannten, mir personlich befreundeten Maler Matthaeus
Langus in Laibach, und beschvvor ihn auf das nachdriicklichste, sogleich nach
Krainburg zu reisen und den armen Petrarca in der letzten Stunde von der
Bahre weg zu portratiren. Ich musste um so mehr meinen, dass Langus dies
thun werde, als ich wusste, dass er in inniger Verbindung mit dem Zirkel da-
mals hervorragender Talente: Čop, Schulz von Straznicki,-Smole, Terpinz u. A.
und auch zu Dr. Prešeren selbst stand. Leider hat Langus meiner Bitte nicht
entsprochen und entschuldigte sich spater mit dem — wie ich glaube — Vor-
waude, dass er damals selbst kranklich gewesen sein soli.

Das Bedauern, dass die Slovenen ein Bildnis ihres vielleicht fiir Jahr-
hunderte ersten Dichters nicht besassen, war so ziemlich ein allgemeines, und
dies mag die Veranlassung gewesen sein, dass ein zu jener Zeit nicht weniger
als Langus bekannter Maler — Kurz von Goldenstein — im Jahre 1850 ein
Portrat Prešerens nach dem Gedachtnisse malte.

Kaum, dass ich dies erfuhr, begab ich mich von Assling sogleich nach
Laibach und lcaufte das einzige Bild, welches bestand, vom Verfertiger um den
Betrag von 12 fl. C. M. Dies ist beurkunden durch die von Goldenstein auf der
Reversseite eigenhandig geschriebenen Worte: »Dr. Franz Prešern, ge-

malt von Goldenstein anno 1850 und dem H errn Fr. Po to čni k
kauflich iiberlassen unter dem Bedinge, eine Copie davon nur
durch den Verfertiger zu gestatten.«

Als ich 1851 Krain fiir langere Zeit verliess, *) ersuchte mich Dr. Bleiweis,
ihm das Portrat zu dem Behufe zu iiberlassen, dass er dasselbe lithographieren
lassen wolle. Es blieb mehrere Jahre bei Bleiweis, und so entstand die ziemlich
primitive Lithographie, welche einem Jahrgange des von Bleiweis herausgege-

‘) Potočnik je bil prestavljen za državnega inženčrja v Galicijo, kjer je
služil do svojega upokojenja.

Fr. Levec: Prešernova podoba.

859

benen .Koledarček, beigeheftet war. ‘) Es kam 1858 mein Eigenthum wieder in

meine Hande.

Nach der Ruckkehr in mein Vaterland ersuchte mich Herr Dr. Papež —
welcher damals Malerei-Diletantismus betrieb — und derselbe malte — ohne
Prešeren jemals gesehen zu haben — eine Copie meines Bildes, welche aber
nach meinem Dafiirhalten schon aus dem Grunde vollstandig misslang, weil
Herr Dr. Papež den Prešerenschen Gesichtsausdruck nach miindlichen Bemer-
kungen des hiefiir ganzlich unbefahigten und unberufenen seligen J o s. De¬
bevec  sehr unglucklich anderte, infolge dessenjene Copie auch nicht entfernt
eine Aenlichkeit mit Dr. Prešeren hat.

Was aber nun die Portratahnlichkeit meines Bildes betrifft, so ist es
unzweifelhaft, dass Goldenstein, welcher die Malerei nicht als Diletant betrieb,
sondern ein anerkannt sehr befahigter akademischer Kunstmaler war und der
mit Dr. Prešeren mehrere Jahre auch gar oft personlich verkehrte, im Grofien
und Ganzen die stark markirten Ziige des Dichters ganz wahrheitsgetreu und
prachtig wiedergegeben. In Prešerens Gesicht war — wie bei fast allen be-
deutenden Mannern — nichts Rundes zu finden, sondern Alles war kraftig,
knochig und stark ausgepragt, und gerade in den runden Formen und ver-
schwommenen Linien des Papežischen Bildes liegt der grosste Fehler desselben.

Wenn nun in meinem Bilde der — ich mochte sagen — materielle Kopf
Prešerens zweifellos richtig gemalt ist, so ist anderentheils der geistige Aus-
druck desselben das Product jenes Gefiihls, welches uns iibermannt, wenn wir
nicht den Mann, wie er leibte und lebte, vor uns haben, sondern uns in seine
Poesien vertiefen. Goldenstein hat das Gesicht des von ihm so sehr verehrten
Freundes nach dem Gedachtnis gemalt, und psychologisch diirfte es richtig sein,
dass der Kiinstler, bevor er an sein Werk ging, nochmals und vielleicht zum
oft vviederholtenmale die unsterblichen Lieder las, um sich fiir die Schopfung
seines Bildes in die rechte Stimmung zu versetzen, und so kam es, dass in
diesem Bilde wohl der Ausdruck der Prešerenschen Poesien — nicht aber die
Wahrheit des Lebens liegt. Ueber dem Gesichte dieses Bildes ist ein Schleier
tiefen Wehes gebreitet; es ist in demselben eine gewisse Melancholie — ja
fast mochte ich sagen, eine Art entsagenden Weltschmerzes gelegen; die Lippen
zittern und um den ganzen Mund ist etwas Weinerliches gelegen; die im Leben
doch meistens fast immer ausdrucksvoll bhckenden Augen sind im Bilde ver-
schleiert, und man fiirchtet, dass denselben j eden Augcnblick eine nicht po-
etische, sodern vvirklich nasse Thrane entquillen werde.

i) Tu se Potočnik očitno moti, zakaj kolikor je znano, ta litografija nikoli
ni zagledala belega dne. V .Novicah« (1851, str. 23.) se pač bere: »Z veseljem
naznanimo, da je naš iskreni domorodec g. Potočnik,  c. kr. vradnik cest-
ništva in Litijski župan, od g. Goldensteina malani obraz rajnciga dr. Prešerna
kupil, kateriga bo na Dunaj imenitnimu Kriehuberju  poslal, de bo po tem
v , ____,:i n; dlnupnram drap snominek na rajniga slav-

860

Fr. Levec: Prešernova podoba.

So war nun Prešeren im allgemeinen nicht; allerdings war er weichen
Gefiihlen nicht verschlossen, und aus einer kleinen Abschrift meiner Memoiren,
die ich hier beischliesse, werden Sie ersehen, dass ich ihn thatsachlich weinen
sah, ein Factum, welches Alle, welche ihn naher kannten, fur fast unmoglich
gehalten hatten; allein Prešeren war eben nicht eine Individualitat, welche sich
nach einer gewohnlichen Chablone flacher Menschen beurtheilen lasst.

Prešerens Gesicht war, wenn auch kraftig, knochig und markirt, doch
geistreich, jovial angehaucht, voller Ironie und doch gutmiithig. Wenn er Je-
manden seinen kaustischen Witz fuhlen liess, so lachte er hiebei mit einer so
eigenthumlich gutmiithigen Bosheit, dass der Betroffene iiber die Bemerkungen
des geistreichen Schalkes selbst lachte und ihm unmoglich gram sein konnte.

Derjenige Maler nun, dem es einst gelingen wird, mit Festhaltung der
Grundlinien meines Bildes aus demselben den weinerlichen Ausdruck zu ent-
fernen, dagegen in dasselbe den Ausdruck des Genies und doch selbstlos gut-
muthigen Scha Ikes zu legen, wird den Slovenen einen grossen Dienst erweisen,
denn er wird das wahre Bild des unsterblichen Dr. Fr. Prešeren geschaffen
haben.

Mit dem Ausdrucke meiner vorzuglichen Hochachtung Euer Wohlgeboren

ergebenster

Baurath Potočnik m. p.

Mislim, da se mi je s tem pismom posrečilo dokazati, da je
Prešernova slika, ki jo zdaj hranim jaz, original, a ne kopija. Mislim
pa tudi, da ne trdim preveč, ako rečem, da je ta slika najboljši Pre¬
šernov portret, kolikor jih je razširjenih med Slovenci doslej. Najbolj
znana je pač tista filistrska slika, ki jo je pridejal 1. 1866. ljubljanski
knjigar Wagner I. zvezku »Klasja z domačega polja«, v katerem sta
Jurčič in Stritar objavila »Pesmi Franceta Preširna«. Ta pesnikova
slika, ki jo je #  1. 1879. ponatisnil tudi »Zvon« in ki se je pozneje
zelo razširila tudi z mnogimi Ničmanovimi ponatiski Wagnerjeve
izdave, z narodnimi vizitnicami in naposled celo z razglednicami, pa
nima nobene resnične podstave. Wagner je dal namreč pesnikovo
sestro Katarino fotografirati in po tej fotografiji in po ustnih opisih,
ki jih je prejel od takrat še živečih pesnikovih znancev, zlasti od
ljubljanskega trgovca Jožefa Debevca, pesnikovo podobo —ponarediti.

P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini.

861

IME »PREŠEREN" V NAŠI LITERARNI

ZQ ODOVINI.

Sestavil P. pl. Radics.

Kranjskem se kaj rado dogaja, da se umetniška
nadarjenost tekom časa pri sorodnih rodbinah in
pri enakih imenih ponavlja in javlja v trajnih
delih upodabljajočih umetnosti ali v literaturi. Spo¬
minjamo se tukaj le imen Šega, Šubic, Zajec  izmed umetnikov
in izmed pesnikov in pisateljev: Kastelic, Dolničar, Flo-
riančič, Gerbec, Jenko, Tavčar, Verbec  itd. Pozabiti pa
nam tudi ni plemenitnikov: Auersperg, Barbo, Erberg, Ho-
henwart, Hoffern, Tauffrer, Zois  itd., ki so tudi iz svojih
vrsta poklonili deželi lepo število »duševnih vitezov«.

Ker se ta interesantni pojav v posebni meri pojavlja tudi pri
imenu Prešeren,  namenil sem se, ker se me je v to naprosilo, o
tej stvari na tem mestu nekoliko obširneje izpregovoriti.

Pri vrstniku Dolničarju 1 ) (Thalnitscher pl. Thalberg), slovečem
ljubljanskem dekanu in prvem predsedniku  leta 1693. usta¬
novljene kranjske akademije znanosti: Academia Operosorum,
se imenuje Janez Krstnik Prešeren,  doktor bogoslovja in
prava, »vir insignis ac immortali virtute praeditus, literarum ac lite-
ratorum fautor, urbi nostrae et obi notissimus«.

Ko je umrl Janez Krst. Prešeren, je zapisal isti sočasni pisatelj
o nositelju imena Prešeren v svojo kroniko 2 ): »1704 moritur 4 Cal.
Octobris Io. Bapt. Preschernius . . ., cujus sapientiam externae na-
tiones admiratae sunt, indigenae suspexerunt et sera posteritas recen-
sebit.«

Neki Prešeren, o katerem bomo pozneje govorili, je izdal curri-
culum vitae dr. Janeza Krst. Prešerna,  kjer ga imenuje »Poeta
laureatus.«

Dr. Janeza Prešerna, ki je opravljal poleg svojega duhovskega
dostojanstva službo odposlanca (deželnega odbornika) in poslanskega

») Historia Cathedralis Ecclesiae Labacensis auctore Joanne Gregorio
Thalnitschero I. U. D. Labaci Anno MDCCI. — Labaci 1882. Typis »Narodna
tiskarna«. Sumptibus Episcopalis Ordinatus p. 29.

2 ) Joh. Gregor von Thalberg Epitome Chronologica urbis Labacensis
Labaci 1714 pag. 94.

»Ljubljanski Zvon« 12. XX. 1900.

862

P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini.

uradnega predsednika, so visoko čislali zaradi njegovih odličnih du¬
ševnih zmožnosti na dunajskem dvoru in pri rimski kuriji, in solno-
grajski nadškof ga je večkrat uporabljal za poslanika, saj mu je pa
tudi težavne in zamotane zadeve opravljal najhitreje in najpovoljneje.

Posebnega pomena za ožjo domovino kranjsko je pa poleg
njegovega že gori omenjenega delovanja v kranjskem deželnem uradu
njegov odločujoči vpliv na kulturni razvoj, ki je provzročil mogoč¬
nejše duševno gibanje v glavnem mestu in na kmetih zaradi tega,
ker je namerjal koncem 17. stoletja v zvezi z lepim številom enako-
mislečih, odličnih mož ustanoviti »Academia Operosorum«, kateri je
bil pozneje kot »Resolutus« nje prvi predsednik in do smrti izmed
najdelavnejših članov. Ni se bal neprilik, katerim tudi ta zveza po
vzvišenem hrepenečih duhov ni utekla, in njegov rek kot akademika
se je glasil: »Nec spinae tenent«. 1 )

Ker se je o tej domači akademiji znanosti, ki je bila ustanov¬
ljena po vzgledu laških akademij, že večkrat govorilo in je baš v
poslednjem času pisalo o njej kaj spretno pero, ne maram se spu¬
ščati v podrobnosti glede organizacije in vodstva tega društva. Le
nekaj značilnih besed mi bodi dovoljenih!

Akademija je vsestranski vplivala. Ko je najlepše cvetla, se je
pojavil čut za umetnost in znanstvo v toliki meri kakor pri nas
nikdar poprej.

Posamezna znanstvena dela akademikov svedočijo o temeljitem,
globokem znanju. Rimski spomeniki iz stare Emone, katere nam je
tedanja doba ohranila, pričajo o visokem spoštovanju, katero so
imeli akademiki do ostankov starega veka. Kar zanima še dandanes
v Ljubljani poznavatelja v arhitekturi, kiparstvu in slikar¬
stvu,  nas vse spominja onih dni; okusu in vplivu akademije se je
zahvaliti, da imamo stavbe, kakršne so: stolna cerkev, uršulinska

cerkev, mestna hiša, semenišče itd. Tudi godba, ki v isti meri na¬
preduje s kulturo vsakega naroda, je tačas uspevala v Ljubljani, in
iz »akademije operosorum« je nastala po Bertholdu pl. Hoffernu
leta 1700. ustanovljena in leta 1702. otvorjena »Academia Philhar-
monicorum« 2 ) — današnja filharmonska družba.

Še za poznejše čase velevažen kulturni čin dr. Janeza Krst. Pre¬
šerna je bila njegova odlična soudeležba pri ustanavljanju današnje

>) Apes Academiae Operosorum Labaci 1701.

2 ) Annales urbis Labacensis (Thalnitscher pl. Thalberg) pišejo, da so
imeli shod in koncert že 1. marca 1. 1700. v Hofferjevi hiši Na bregu. Za vodjo
so Hofferja izvolili 8. jan. 1. 1702. — Viktor Steska, Academia Operosorum.

Izvestja Muzejskega društva za Kranjsko. Leto X. Sešitek 3. p. 81 ;

P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini.

863

knezoškof. semeniške knjižnice, prve javne knjižnice v Ljubljani, ozi¬
roma na Kranjskem — bibliotheca puhlica Nicolajena.

Naj se mi dovoli, da o njej nekoliko pobliže izpregovorim.

Sam pisatelj — stolni prošt dr. Janez Krst. Prešeren je izdal
visokopisan traktat »De Jure Pontificio et Romano« — je imel iz¬
brano večjo knjižno zbirko, katero je takoj ob ustanovitvi javne
knjižnice tej poklonil.

Stolni dekan dr. Janez Krst. Dolničar (pl. Thalnitscher) je
sprožil misel, da se ustanovi ta knjižnica; c. kr. vicedomski urad in
deželski kranjski stanovi pa so že nekaj časa imeli svojo knjižnico. 1 )

Za vse vzvišeno, dobro in koristno vneti knezoškof ljubljanski
Žiga Krištof grof Herberstein, ki je posebno čislal in gojil znanosti
in imel prekrasno knjižno zbirko, se je tej misli navdušeno pridružil,
in 30. maja 1701. 1. so podpisali škof grof Herberstein, stolni prošt
dr. Prešeren in stolni dekan dr. Janez Krst. Dolničar ustanovno pismo
za to knjižnico, kateri so imenovali posebnega knjižničarja, ki je
imel dolžnost paziti na to, da so bile knjige v zapovedanem redu,
in da je imel knjižnico »bonarum artium studiis et doctorum ho-
minum usui destinatam« odprto ob vseh delavnikih, izvzemši petek,
dopoldne po letu od 6. do 8. ure, po zimi od 9. do 11. ure, po¬
poldne po letu in po zimi enako od 2. do 3. ure.

Kot profesor lepih umetnosti in modroslovja se imenuje tudi
še neki drugi Janez Krst. Prešeren.  Bil je doktor lepih umet¬
nosti in modroslovja in ud Jezusove družbe. 2 ) Govori se, da je izdal
dvoje knjig: Exercitationes Poeticae Graecae 1714 in Exercitationes
Rhetoricae Graecae 1715, toda niti ljubljanska licealna knjižnica, niti
graška in dunajska vseučiliščna knjižnica nimajo teh dveh del ki
spadata v vrsto šolskih knjig in kateri je najbrže uporabljal le pri
predavanju.

Pozabiti pa se ne sme, da so se takozvane šolske knjige starih
licejev in modroslovnih fakultet visoko odlikovale pred drugimi šol¬
skimi knjigami, čemur bi hvaležno lahko pritrdili še zdaj živeči
predmarčni učenci v Avstriji glede »rimskih starožitnosti«.

Ohranjeno nam je neko v več ozirih interesantno in obsežno
delo, katero je spisal tudi neki član rodbine Prešernove kot diserta-
cijsko razpravo, namreč J o ž e f M a t i j a P r e š e r e n iz Radovljice,

1) Leta 1639. se imenuje kot Bibliotbecarius Vicedominatus neki Rotther,
leta 1643. pa kot Ducatus Carnioliae (deželni) Bibliothccarius Karel Portncr.
Krst. matrik, ljubljanske stolne cerkve.

2 ) Pater Marcus Pohlin: Bibliotheca Carnioliae.

57 *

864

P. pl. Radics: Ime »Prešeren« v naši literarni zgodovini.

ki je dne 26. junija leta 1728. na ljubljanskem nadvojvodskem
in akademiškem gimnaziju »Societatis Jesu« javno branil svoja
modroslovna načela. To delo je dal natisniti v obsežni, z mnogimi
lepimi bakrorezi (simboli) okrašeni knjigi (4°. 332 str.) 1 ) na Du¬
naju. Knjiga je naslovljena: Idea Sapientis  (Theo-Politici) Seu
Tripartita Morum Philosophia Ethica Politica Oeconomica (Sum-
maria methodo comprehensa) . . ter je posvečena pisateljevemu sorod¬
niku, Janezu Krstniku dr. Preschernu pl. Heldenfeldu, ki je bil »Iuris
Utriusque Doctor« in »Arcbi - grammateus« (deželnega sodišča pisar 2 ).
Na drugi strani naslovnega lista ima v bakro rezani grb s ) tega v
plemstvo povzdignjenega člana rodbine Prešernove z nastopnimi
verzi:

Quam merito Duplici Lauru Stirps ista virescit:

Vna, puto, Phoebi est; altera Martis opus,

Florescitque Rosa triplici; notat illa sacratam
Obsequiis Patriae, Caesaris atque D E I
Floreat & Vivat! šibi Marte ac Arte favores
Multiplicet Patriae, Caesaris atque DEI.

Iz »posvetila«, pisanega »gospodu sorodniku svojemu patronu«,
razvidimo cesarske pohvalne besede dr. Janezu Krstniku Pre¬
šernu pl. Heldenfeldu,  kateremu je cesar podelil plemstvo.

V tem posvetilu se seznanimo z nadaljnima dvema rodbin¬
skima članoma in sicer z Jakobom Prešernom,  ki je bil v
vojni obleki in v dostojanstvu stotnika eden prvih, ki so v naskoku
vzeli Budo (1686), kjer je umrl junaške smrti, in z Benediktom
Prešernom,  ki se je odlikoval kot civilni uradnik in, svoje delo¬
vanje občni blaginji žrtvujoč, postal dika svoje domovine.

Ime Prešeren  se odlikuje povsod tam, kjer je zažarela luč
znanosti, pa bodisi v bogoslovju, bodisi v pravoznanstvu. »Zvezde na
pesniškem nebu«, ki je vzšla iz rodbine Prešernove v našem Fran¬
cetu Prešernu,  filozof Jožef Matija Prešeren  pač ni slutil,
drugače bi bil svoj ditirambski slavospev v duhu završil njemu
na čast!

>) C. kr. licealna biblioteka v Ljubljani.

2 ) Najvišji juridiški uradnik deželnega sodišča, tedanje deželne sodne oblasti.

8 ) V dvodelnem grbu roka v oklepu, ki drži lovorjev venec in tri rože;
v čeladi ista roka v oklepu.

Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji.

865

PREŠERNOVE PESMI IN NAŠI

SKLADATELJI.

Spisal Fr. Gerbič.

j, orebiti utegne zanimati častite čitatelje, kako so
vplivale Prešernove poezije na naše skladatelje,
in zato jim podajem naslednji kratki statistični
pregled vseh onih njegovih poezij, katere so do
sedaj uglasbili naši domači skladatelji. Ker pri
izdajah poedinih skladb ni povsod naznanjen
čas, kdaj so se tiskale, je težavno določiti, kdaj so nastale. Naslednja
kronologična razredba poedinih skladb je torej le v toliko zanesljiva,
v kolikor mi je služilo gradivo, ki mi je bilo pristopno, in moj spomin.

Če se ne motim, je prva Prešernova pesem, ki se je uglasbila,
»Pod oknom« (Luna sije). Nahaja se v »Grlici«. Založil in natisnil
Jožef Blaznik v Ljubljani. Za moški zbor uglasbil Juri Fleišman.
Ta pesem je natisnjena kot moški čveterospev tudi v IV. zvezku
zborov in čveterospevov, katere je izdala »Glasbena Matica« 1. 1877.,
potem v X. zvezku iz leta 1882. kot mešan zbor in v III. zvezku
»Lavorike« kot moški zbor v Ant. Foersterjevi priredbi; nadalje v
izdaji »Glasbene Matice« pod naslovom »Slovenske narodne pesmi,
harmonizoval in za koncert priredil Mat. Hubad 1894«, kot mešan
zbor in pa v harmonizaciji Josipa Čerina za moški čveterospev v
Pesmarici, katero je izdala »Gl. Matica« leta 1897.

V II. zvezku »Grlice«, katero je založil in tiskal tudi J. Blaznik,
se nahaja »Mornar« (Nezvesta, bodi zdrava) za en glas in klavir,
zložil Juri Fleišman.

V III. zvezku »Grlice« sta tiskani pesmi: »V spomin Valentina
Vodnika« (V Arabje puščavi), za mešan zbor zložil Juri Fleišman,
in pa »Strunam« (Strune, milo se glasite). Ta moški čveterospev je po
pomoti tiskan kot Gr. Riharjev, zložil pa ga je Kamilo Mašek;
glej spodaj V. zvezek »Grlice«.

V V. zvezku »Grlice«, katerega je izdalo »Slovensko društvo
v Ljubljani« in tiskal Jožef Blaznik leta 1859., so naslednje Pre¬
šernove pesmi uglasbene: Ravno gori omenjena »Strunam«, sestavno
za štiri glase ali pa za en glas s spremljevanjem klavirja uglasbil
Kamilo Mašek.  Ta čveterospev se nahaja tudi v izdaji zborov in
čveterospevov v VIII. zvezku leta 1880., potem v I. delu »Lavorike« in
v »Pesmarici«, katero je izdala »Gl. Matica«. Nadalje so natisnjene v

866

Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji.

tem zvezku pesmi: »Dekletom« (Padala nebeška mana), za mešan
zbor, »Pod oknom« d)  in b ) (Luna sije), »Prošnja« (Po drugih se
oziraj), »Kam?« (Ko brez miru okrog divjam), »Ukazi« (Da ne smem,
si ukazala), »K slovesu« (Kaj od mene proč oko), »Sila spomina«
(Drug ti je v skrbno nastavljene mreže). Vse te pesmi je zložil Kamilo
Mašek,  poslednjih sedem za en glas s spremljevanjem klavirja.

V VI. zvezku »Grlice« (Venec slovenskih pesmi dr. Fr. Prešerna),
ki ga je izdalo tudi Slovensko društvo v Ljubljani in se je tiskal
pri Jožefu Blazniku tudi leta 1859., nahajamo sledeče K. Maškove
napeve: »Izgubljena vera« (Nebeško sijejo oči) za en glas s klavirjem,
»Mornar« (Nezvesta, bodi zdrava) tudi za en glas s klavirjem, »Sol-
aaška« d)  (Pet čevljev merim, palcev pet) za tri. moške glasove in
b ) za štiri moške glasove. Ta zbor je natisnjen tudi v I. delu »Lavo-
rike«, ki jo je izdala »Glasb. Matica«. Nadalje se nahajajo v tem
zvezku »Grlice« skladbe: »V spomin Valentina Vodnika« (V Arab’je
puščavi) za en glas s klavirjem, »V spomin Andreja Smoleta« (Črne
te zemlje pokriva odeja) za solo in zbor, »Od železne ceste« (Bliža
se železna cesta), kjer se vrstita v petju fant z dekletom in na koncu
pojeta v dvospevu s spremljevanjem klavirja. Glej tudi I. del »Lavorike«.

Omeniti je še tudi iz VI. zvezka »Grlice« napevov k pesmi
»Zapuščena« (Je za druzega dekleta) in pa »Nezakonska mati« (Kaj
pa je tebe treba bilo?). Oba je zložil K. Mašek  za en glas s sprem¬
ljevanjem klavirja.

V zbirki »Mične slovenske zdravice« (I. zvez.), založil J. Giontini,
tiskala kamenotiskarna Jožef Blaznik, nahajamo napev k pesmi »Od
železne ceste« za en glas s klavirjem, ki ga je zložil Juri Fleišman.

Samospevi Davorin Jenka  z glasovirom, ki jih je založila ljub¬
ljanska čitalnica (kamenotisk Jožefa Blaznika), obsegajo napeve na¬
slednjim pesmim Prešernovim: »Kam?«, »Zdravica«, »K slovesu«,

»Strunam« in »Mornar«. Napev »Strunam« se nahaja kot samospev
že tudi v Dav. Jenkovem op. I., ki ga je izdal leta 1861. na Dunaju
pod naslovom »Slovenske pesmi za čveterospev, dvospev, samospev
in glasovir«. Kot moški čveterospev najdemo ta napev tudi v Pesmarici,
katero je izdala leta 1897. »Glasb. Matica«.

V Slovenskih pesmih, I. zvezek, založil knjigar Juri Tarman v
Celju, je dr. Ben. Ipavčev  čveterospev »Zapuščena« (Je za drugega
dekleta), kateri se nahaja tudi v VII. zvezku zborov in čveterospevov
»Glasb. Matice« iz leta 1880. V II. zvezku istega založnika je tiskana
dr. Ben. Ipavčeva skladba »Zdravica« (Prijatli, obrodile) za basov
samospev z moškim zborom in spremljevanjem klavirja.

Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji. 867

V izdaji »Slovenske pesmi za  en glas in glasovir, zložil dr. Ben.
Ipavec« je tiskan samospev »Kam ?« (Ko brez miru). Ravno to pesem
je zložil, seveda z drugim napevom, tudi za moški zbor in bariton-
solo in pa »Soldaško« (Pet čevljev merim) za moški zbor. Pred kakimi
petimi leti pa je izdal dr. Ben. Ipavec tudi jako krasen samospev s
spremljevanjem klavirja »Nezakonska mati«.

VI. zvezku »Narodnih pesmi«, priredil Jos. Kocijančič (izdal menda
1. 1876.) nahajamo napev k pesmi »Kam?« za moški zbor.

Antona Hajdriha  »Jadranski glasovi«, zbirka moških zborov
in četverospevov I. del, 1876 v Ljubljani, imajo njegov čveterospev
»Pod oknom« (Luna sije), kateri se nahaja tudi v II. delu »Lavorike«
in pa v »Pesmarici«, ki jo je izdala »Glasbena Matica«.

»Glasi iz Primorja«, uglasbil Avgust Leban  (umrl leta 1879.),
imajo njegovo skladbo »Mornar« za bariton-solo in moški zbor.

V »Glasbene Matice« zborih in čveterospevih, IX. zvezku 1. 1881.
je tiskan čveterospev »Ukazi« (Da ne smem, si ukazala) Fr. Hlavke;
glej tudi II. zvezek »Lavorike«. V XII. zvezku gori omenjene izdaje
zborov in četverospevov iz leta 1882. se nahaja Ant. Ne d ve da
skladba »Pod oknom« (Luna sije) za tenor-solo in moški zbor. Ta
skladba je tiskana tudi v III. delu »Lavorike« in pa v »Pesmarici«
»Glasbene Matice«. »Slovanska jeka« (Moški in ženski čveterospevi
in zbori, zložil Fr. Gerbič,  op. 15.) ima med drugo vsebino tudi
moški čveterospev »Ukazi« in pa moški zbor »Zdravica«.

Skladbe Fr. S. Vilharja,  I. zvezek, tiskan leta 1883., imajo
med drugim naslednje kompozicije Prešernovih pesmi: »Mornar« (Ne¬
zvesta i. t. d.) za nižji glas s spremljevanjem klavirja (to skladbo je
izdala v posebni izdaji tudi »Glasb. Matica«), potem »Kam ?« (Ko
brez miru i. t. d.) za bariton s spremljevanjem klavirja, »Ukazi« (Da
ne smem i. t. d.) za tenor in »Nezakonska mati« (Kaj pa je tebe i. t. d.)
za sopran s spremljevanjem klavirja. Ta zvezek je prinesel tudi
pesem »Pod oknom« (Luna sije) za mešan zbor.

Leta 1874. je zložil Gašpar Mašek  (oče Kamilov) Prešer¬
nove sonete za moški zbor s spremljevanjem klavirja. Toda on
ni bil vešč slovenskega jezika, in zato nimajo te skladbe tudi nika¬
kršne glasbene vrednosti. Nadalje je Vojteha Valente polubrat Edvard
Valenta  zložil napev k pesmi »Prošnja« (Po drugih se oziraj) za en
glas in klavir, kateri pa, kolikor je meni znano, ni bil tiskan. Anton
Ha j dr ih je zložil enemu oddelku »Krsta pri Savici« (»O, sem na
srce moje, Bogomila!«) glasbo, katero je orkestriral kapelnik Santel.

868

Fr. Gerbič: Prešernove pesmi in naši skladatelji.

Izvajala se je v ljubljanski čitalnici. Pel jo je naš vrli junaški tenorist
g. Iv. Meden. *)

V arhivu »Glasbene Matice« sem našel skladbo »Mornar« (Der
Seeman) za bariton-solo in moški zbor s spremljevanjem klavirja;
podložen ji je tudi nemški prevod besedila. Skladba ima podpis
»Avgust Ar min«.  Da li je to pravo ime avtorjevo ali le prepi-
sovalčevo, in je li morebiti ta skladatelj uglasbil še več Prešernovih
pesmi, tega nisem mogel do zdaj dognati.

V časopisu »Slovenija« v štev. 2. z dne 5. januarja 1849. 1. se čita,
da se je pela pri »besedi«, katero je priredilo Slovensko društvo v
Virantovih prostorih na novega leta dan, pesem »Mornar« (Nezvesta,
bodi zdrava), ki jo je na novo zložil Rechfeld  in jo je pela go¬
spodična Rechfeldova. Rechfeld je bil, če se ne motim, gimnazijski
profesor. Ali je zložil še kako drugo Prešernovo pesem, mi ni
znano.

Izmed vseh napevov Prešernovih pesmi je najpopularnejši Fleiš-
manov »Luna sije«, kateri je popolnoma ponarodnel in je menda tudi
sploh prvi, ki Se je zložil na Prešernove pesmi, ker se nahaja v
I. zvezku »Grlice«, ki se je izdala leta 1848., tedaj še takrat, ko je
pesnik živel. Iz tega sledi, da je nedvomno tudi še Prešeren slišal
ta napev. Jako lepi in priljubljeni sta tudi kompoziciji »Strunam«
Kam. Maška in Dav. Jenka, kateri so naši pevski zbori pogostoma
izvajali z največjim uspehom. Posebno glasbeno vrednost pa imajo
zavoljo svoje oblike in prave dramatične karakteristike glasbeno
slikane vsebine Prešernovih pesmi samospevi Fr. S. Vilharjevi in
dr. Ben. Ipavčeva »Nezakonska mati«.

Nikakor ne trdim, da je tu podani pregled popoln. Mogoče,
da imajo nekateri naši skladatelji še kake take skladbe Prešernovih
pesmi netiskane v rokopisih, o katerih mi ni znano. Tudi je mogoče,
da se je še kje tiskala kaka skladba njegovih pesmi, o kateri ne
vem. Zato bi želel, da se ta pregled popolni.

*

Dostavek uredništva.  Najnovejša skladba na tekst Pre¬
šernove pesmi izide te dni. Dr. Go j mir Krek,  c. kr. sodni pristav
v Ljubljani, je uglasbil pesem »Pod oknom«  za pesnikov jubilej.
Skladba izide pri Schwentnerju v Ljubljani.

*) Kdo ima rokopis te skladbe, mi ni znano.

Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli.

869

PREŠEREN V ŠOU.

Spisal dr. Jos. Tominšek.

vlada je izdala dne 28. avgusta 1848. 1. za
uje zapoved, da se sprejme med učne pred-
tudi slovnica in slovstvo materinščine ‘) in
jega deželnega jezika,  ako je to po-
«, na kar se imajo ozirati vse srednje šole
(Apih, Slov. in 1848. leto, str. 225.).

Slovenci so hitro razumeli, kaj leži v tej določbi, in hiteli so
nekateri možje, zlasti Bleivveis, zbirati gradivo za — slovenske či¬
tanke. —■ Že 17. aprila 1850. leta je uredništvo »Novic« (str. 67., b)
prineslo nastopno: »Na znanje gosp. pisavcam slovenskiga berila za
spodnji gimnazij: Gosp. minister uka, grof Thun je poslal te dni
vodju gimnazijalnih šol, gosp. Dr. Kleemanu pohvalno pismo zastran
sostavljanja slovenskiga berila za spodnji gimnazij, kteriga smo se v
Ljubljani podstopili . . .«

Se istega leta (1850.) je zagledala beli dan prva slovenska
čitanka za srednje šole:  »Slovensko berilo za pervi gimnazi-
jalni razred«. (Brez avtorja, pri Blazniku.)

Razne misli pa vzbuja v nas, da je leto prej  prvi slovenski
pesnik svoje mukepolno življenje že — končal  . . . Iste »Novice«
so prinesle »v sredo 14. svečana 1849« v 7. listu (str. 29., b) »ža¬
lostno oznanilo . . .«, da je »slavni slovenski pesnik, Dr. France
Prešerin, 8. dan tega mesca ob osmih dopoldne v Krajnji . . .
umeri . . .«

Usoda je tako uničila onega, ki je gojil

»želje, da zbudil bi slovenšč’no celo«
in storil toliko v to svrho.

Ali se je cenil njegov trud in uspeh pozneje, ko je slovenščina
prodirala bolj in bolj v vse strani našega življa? — Ne moremo se
tu ozirati na vse pojave; omejimo se na šolo  in tudi njo preteh-
tujemo le v toliko, kolikor se kaže v njej neovrgljiv, naravnosten
odsev Prešernovega vpliva, obenem pa seveda tudi odsev mišljenja
onih, ki jim je bilo dano odločevati o meri, v kateri se naj prepusti
šola pesnikovemu vplivu. — Značilen za oboje bi bil način, kako
se je »obdeloval« Prešeren v šolskem ustnem pouku . . . Nemalo

‘) Mislilo se je s tem zlasti na nemščino.

870

Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli.

zanimivega bi se izvedelo, ko bi bilo mogoče zbrati vse spomine na
šolske ure, v katerih se je govorilo o Prešernu, posebno iz polpre¬
tekle dobe —■ mnogo navdušenosti, ali nekaj —- bojim se — tudi
borniranosti . . .

Ker so viri za tako raziskavanje skoraj nepristopni in nemara
le preveč subjektivni, preostajejo nam le še tiskani šolski učeniki o
slovstvenikih, torej tudi Prešernu: naše čitanke.  —- Le srednje¬
šolske pridejo v poštev.

Za omenjeno prvo (1850.) so sledile druge, sprva še razmeroma
hitro. Ko so bile polnoštevilne, so jih drugi izdajatelji izpopolnjevali
in popravljali.

Kako mesto je prisojeno v njih Prešernu? Ali z drugimi be¬
sedami: koliko njegovih poezij in katere so sprejete v
naše čitanke?

Navajal jih bom v kronologičnem redu z onim naslovom, ki
se jim ga dal pri prvokratni uporabi.

V prvi čitanki 1. 1850. še Prešeren ni zastopan.

Slov. berilo za 2. gimn. razr., 1. 1852., prinaša pod št. 1. tudi
prvo Prešernovo pesem, sonet »Smert«  (»Dolgost življenja«).
Ta sonet se nahaja v slovenskih čitankah izmed vseh Prešernovih
poezij največkrat: štirikrat; namreč še 1. 1865. v Miklošičevem berilu
VIII. pod pristnim naslovom »Memento mori«; 1. 1867. v Janežičevem
Cvetniku II. št. 124 (»Mem. mori«) 1 ) in 1. 1893. v Sketovi čitanki
IV., št. 87.

Leto  1853. je prineslo že štiri pesmi,  vse v Mikloš.
berilu V.: 1) »Slovo od mladosti.« Najdemo jo v Mikloš. V. št. 15.,
potem v Janež. Cvetniku sl. slovesn. 211. in v Šket. slovstv. čit. št. 61. 1.
2) »Zabavljica« (»Apel podobo . . .«) stoji v Mikloš. ber. V. št. 45.,
potem v Janež. Cvetniku I. št. 133 (»Podobar in razsojevavec«) in v
Sketovi slovstv. čit. št. 61, 6, 5. (»Apčl in čevljar«). 3) »Nuna in
kanarček« v Mikloš. ber. V. št. 49., v Janež. Cvetniku slovesn. 2 13
in Sketovi čit. V.—VI. št. 103. 4.) »Matiju Čopu« (sonet) le v Mikloš.
ber. V. št. 52 in Sketovi slovstv. čit. št. 61, 6.

Leta  1854. se je sprejela v novo izšli čitanki ena »pesem«
in sedem »zabavljivih napisov«:

1.) »V spomin Valentina Vodnika«, prvikrat v Bleiweis. ber.
III. št. 17.; zopet v Janež. Cvetn. sloves, in Šket. slovstv. čit. št. 61, 3.

‘) V I. delu Cvetnika št. 69 je spis v prozi  »Mem. mori«, na katerega
koncu se navajata dva verza iz soneta.

Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli.

871

2.) Sedem »Seršenov« prinaša Mikloš. ber. VI. pod št. 17. —
to so prvi »zab. napisi«: »Puščičarjem« (tudi Janež. Cvetn. slovesn.
2 117, in Šket čit. V.—VI. št. 144, 3), »Pravljičarjem« (Šket, slovstv.
čit. št. 61, 7, 2), »Zakaj ni naši pisariji prišel zlati čas« (Janež. Cv.
slovesn. 2 119, Šket V,—VI. št. 144, 2), »Pevcu brez c in brez s«
(Šket, slovstv. čit. št. 61,7,3), »Prej pevcu, zdaj homeopatu« (Janež.
Cv. slovesn. 2 120, Šket, slovstv. čit. št. 61, 7, 4), »Pevcu letnih
časov« (Šket V.—VI. št. 144, 5), »Postscriptum« (= »Naj misli«;
Janež. Cv. slovesn. 2 118, Šket V.—VI. št. 144, 1).

Četrti sonet se je uvedel v šolo 1. 1855.: »Nesrečni« (»Hrast,
ki vihar«) v Bleiweis. berilu IV. št. 18. Sprejela sta ga potem še
Janežič v Cvetn. slovesn. 2 91. in Šket v čit. V.—VI. št. 119. 3.

Prihodnje berilo (Miklošičevo za VII. razred, 1858) nima nič
Prešernovega. — Šele 1. 1865. moremo zopet kaj zabeležiti iz Miklo¬
šičevega berila za VIII. razr.:

1. ) Sonet »Verba«, vzet tudi v Janež. Cv. slovesn. 2 89 in Šket.
čit. V.—VI. št. 119, 1; zlasti pa

2. ) »Nova pisarija«, ponatisnjena še dvakrat: v Janež. Cv. slovesn.
2 121. in Šket. čit. V.—VI. št. 128.

Razmerno mnogo prostora je posvetil Prešernu Janežič v »Cvet¬
niku slov. slovesnosti« 1868. Poleg devetih že prej natisnjenih številk
čitamo pri njem na novo naslednje: I. Izmed »pesmi«: »V spominj
Andreja Smoleta« 2 12. (Šket, čit. V.—VI. št. 116); »Pevcu« št. ‘78.
(Šket, slovstv. čit. št. 61, 2); »V spomin Matiju Čopu« (»Tajati
led . . .«) št. 2 79.

II. Izmed sonetov štiri: »Popotnik pride v Afrike . . .« št. 2 92.
(Šket. čit. V.—VI. št. 119, 2), »Komur je sreče dar . . .« št. 2 93.
(Šket, n. m. 119, 4), »Življenje ječa . . .«, 2 93. (Šket, n. m, 119, 5),
»Čez tebe več ne bo . . .« 2 94, (Šket, n. m. 119, 6).

III. »Uganjka« (»Šestero črk«), 2 122. (Šket, n. m. 151, 1), »Kaj
se sme in mora peti« (sc. »Orglar«), tudi v Šket, čit. IV. Št. 85. in
naposled »Krst pri Savici« (št. 2 202. in Šket, čit. V.—VI. št. 73.).

Zadnji sestavljalec srednješolskih čitank, Šket,  je ponovil vse,
ki so bile že prej sprejete, izvzemši slavospev »V spomin Matiju
Čopa« (v distihih), ki si ga je izvolil le Janežič. Šket ni svojim prvim
trem čitankam (1889, 1891, 1892) odmeril nič Prešernovega, četrta
ima izmed prejšnjega inventarja »Orglarja« in »Mem. mori«, čitanka
za  V.—VI. razred pa poleg 15 že prej natisnjenih na novo  zab.
napis »Šestomercem« (št. 144, 4) in uganko (št. 151, 2) »Kraj je
beseda . . .«

872

Dr. Jos. Tominšek: Prešeren v šoli.

Zbirko Prešernovih poezij završuje Sketova slovstvena čitanka
(1893), v kateri se je določil prostor (poleg 8 starih) še sledečim
na novo  odbranim proizvodom: »Glosa«, 3 gazele (»Pesem moja«,
»Al bo kal pognalo seme«, »Kdor jih bere«), štirje soneti (»Viharjov
jeznih«, »Izdihljeji, solze«, »Kadar previdi učenost«, »Cerkarska
pravda«) in sedem zabavlj. napisov (»Novi Pegasus«, »Čebelarju«,
»Ravnikarju«, »Krempeljnu«, »Daničarjem«, »Narobe Katon«, »Pri¬
čujoče poezije«).

Vsega skupaj se je doslej vzelo iz Prešernovih poezij 43 šte¬
vilk, če štejemo »zab. napise« posamezno; sicer 28.

Po vrstah, v katere je Prešeren sam razpredelil svoje »Poezije«,
so najbolje zastopane »Različne pesmi«: pet izmed sedmerih (»zab.
napisi« niso vsi); primeroma mnogo je tudi sonetov, namreč 13;
»pesmi« so samo tri, izmed »balad in romanc« pa celo samo ena!

Ako se torej sicer sme pripoznati, da zavzema zlasti izza
Janežiča Prešeren odlično mesto med pesniki, katerih dela se stavijo
mladini in mladeničem v zgled, vendar težko pogrešamo še eno ali
drugo izmed najlepših, kar jih je Prešeren zapel. — Res je, da si
mladina kupuje sama izdaje Prešerna, ali mnogi si jih le ne kupijo
iz raznih vzrokov. In nadalje ostane vse, kar se sliši v šoli, drugače
v spominu nego pri samouku in zadobi poseben pečat . . .

Da bi se čital Prešeren v najnižjih razredih, za to tudi mi nismo;
mladi dečki ga ne razumejo. 1 ) Ali na srednji, zlasti višji stopinji bi
bilo domala vse, kar stoji v oni zlati knjižici, zdrava duševna hrana
skoraj ali že doraslim mladeničem. Ne bojmo se pohujšanja, če nam
doni na ušesa tuintam beseda »ljubezen«. Sami si nakopavamo oči¬
tanje, da smo otročji, če ravnamo le po otročje z mladeniči, ki niso
več otroci in imajo tudi oči in ušesa . . . Mirna, resna, taktna be¬
seda brez načelnega prikrivanja tudi in humanis najde pot do mladih
src in koristi več nego zagrnjena slika . . .

Zakaj ne najdemo n. pr. klasičnega »Učenca«, »Dohtarja« v
naših kazalih? — Ne moremo si misliti lepšega gradiva mimo te
»balade«, polne joka in smeha, tragike in komike, pred vsem pa
nedolžne domače šegavosti. —• Slično velja o drugih. 2 )

<) Napačno je bilo, da sta se soneta »Mem. mori« in »Apšl« postavila v
drugi, ozir. prvi (!) razred.

2 ) Zakaj naši čislani šolniki niso sprejeli v srednješolske čitanke Pre¬
šernove »Zdravice«,  nam ne gre v glavo. To najkrasnejšo himno Prešernovo
bi moral vsak abiturient znati na pamet! — Urednik.

Jaromir Boreck^: Prešeren v najnovejši češki izdaji.

873

Dr. Šket je ravnal prav razumno. Upal si je »Orglarja« natisniti
brez raznih figovih peres, in to v čitanki za četrti razred. Najbrž se
mu je zdelo smešno, da je Janežič to alegorijo sprejel v »Cvetn.
slovesn.« le, ko jo je »popravil«: »Liščeka ino kalina« je napravil
iz »vefikoglavega kalina«, menda boječ se, da ne bi kdo razlagal
»kalina« kot apozicijo k »preljubga Avguština«! — Namesto »zmerom
od ljubezni bije« pa čitamo v »Cvetniku«: »Vedno je po starem
bije« — kako pa se strinja popravljeni stih z nastopnim »srcu sladke
,harmonije 1 « ? — — Šket je postavil »Orglarja« pošteno-nepokvarje-
nega pred nas.

Uvedel nam je precej Stritarjevih, zlasti pa Gregorčičevih in
Aškerčevih pesmi, za kar mu vedo hvalo učenci in učitelji, ali ne
malo je še tudi slabega blaga v čitankah. Vse to se naj odstrani,
zadobljeni prostor pa se daj Prešernu in onim, ki so njega vredni
nasledniki!

§) c o o

PREŠEREN Y N/UNOVEJSI ČEŠKI

IZDAJI. )

Poroča Jaromir Boreck^.

ripravljam češki prevod vseh poezij Prešernovih po
prvi izdaji iz 1. 1846. z dopolnitvami Pintarjeve izdaje.
Mislil sem izdati prevod do jubileja, ali razni drugi
posli so me zadržali. Kje izide, se še nisem odločil.
V Ottovi »Svetovni knjižnici« bi utegnil Prešeren
doseči večje razširjenje nego v »Slovniku sve¬
tovne poezije«, ki ga izdaje akademija. Želim samo, da bi se Pre¬
šeren med nami tako popularizoval, kakor zasluži . . .

i) Gosp. dr. Žmavc mi je bil pisal, da prevaja priljubljeni češki pesnik,
gospod Jaromir Boreck^ v Pragi, na novo našega Prešerna in da ga izda v
celoti. Obrnil sem se torej na prevoditelja s prošnjo in raznimi vprašanji, naj
mi kaj sporoči o svojem prevodu. Gosp. B. mi je nato prijazno odgovoril, in
njegovo poročilo sem prevedel tukaj našim čitateljem.

Urednik.

874

Jaromir Boreck^: Prešeren v najnovejši izdaji.

Kako mi je prevod šel izpod rok, me vprašate. Moram reči,
da sem tiste pesmi, ki so po obliki umetnejše in po izrazu bogatejše,
lože in boljše prevajal, nego pa pesmi preproste. To je individualna
stvar, pri kateri ima seveda tudi jezik svoj vpliv. Cim preprostejša
je pesem, tem odvisnejša je beseda od besede, tem bolj se kaže raz¬
ličnost v jeziku, iz katerega in v katerega prevajaš, in včasi kake po¬
sebnosti naravnost ne moreš prevesti. Čestokrat se razlikuje beseda
od besede glede pomena, čeprav ne popolnoma, često tudi v enem
samem vokalu, v kakem naglasu — in to ovira točni in verni prevod
verza. Včasi je tudi ritem, ki dela težave, zlasti onod, koder ima
slovenščina vsled svojega akcentovanja več gibčnosti in pa več svo¬
bode v razvrstitvi stopov nego češčina. Taka je v pesmih: »V spomin
Val. Vodnika«, »V spomin Andreja Smoleta«, »Pevcu«, »Ribič« . . .
torej v pesmih z daktilskimi ali anapestovskimi verzi. Kar se tiče
rime (stika), so težkoče samo tam, kjer zahteva češčina polnejše
rime, medtem ko sme slovenski pesnik iz poprej navedenih razlogov
rimati samo na sklepnem samoglasniku (moška rima) . . . Toliko,
kar se tiče tehniške strani prevoda. Snovno mi Prešernove poezije
niso delale nikakih težav. Katera Prešernovih pesmi mi je ugajala
najbolj ? Moral bi jih imenovati celo vrsto. Najbolj so mi všeč vse
tiste pesmi, v katerih govori Prešernovo globoko čuvstvo, nesreča
njegove ljubezni in pa ostro izraženi nazor o življenju. V idejnem
oziru najtehtovitejša se mi zdi njegova pesem: »Slovo od mladosti«.
Katero pesem sem prevajal najteže, ne morem lahko reči, ker do-
sedaj še nisem prevedel vseh; mislim pa, sodeč po dosedanji izkušnji,
da ostane za naprej, kakor je bilo to dosedaj. Primere svojega pre¬
voda sem bil objavil v drugem letniku »Slovanskega  Pr  e h le  d a«.

V decembrskem zvezku tega lista, ki bode posvečen jubileju
Prešernovemu, objavim nadaljno vrsto prevodov . . .

Drobni zapiski.

875

DROBNI ZAPISKI.

Moje znanstvo s Prešernom. S pesnikom Prešernom sem bil v tistem
času, ko je bil koncipient pri dru. Crobathu in obenem tudi izgojitelj njegovih
otrok, prav dobro znan.

Bil sem leta 1845. in 1846. dijak 7. in 8. gimnazijskega razreda. Takrat
je več dijakov zahajalo v gostilno pri »malem cesarju« na Šentpeterskem pred¬
mestju. Tudi jaz sem vsak večer prišel tja. Bili smo skupaj v veseli družbi ter
smo domače slovenske pesmi, kolikor smo jih znali, popevali. Ko je Prešeren
to zvedel, je tudi redno prihajal k nam.

Ker je preteklo že več ko pol stoletja, se na marsikatero stvar več
spomniti ne morem, in sploh kaj posebno važnega, kar bi životopisca zanimalo,
ne morem povedati.

To pa vem, da se je Prešeren naše družbe prav veselil in posebno rad
poslušal naše petje.

Zgodilo se je pa tudi, da nam je večkrat kako novejšo, nam še neznano
pesem, kakor n. pr. tisto »Od železne ceste«, »Od nebeške procesije« in druge
poetične izdelke prečital, kar smo z velikim veseljem poslušali.

Med mojimi tovariši je posebno mene prav obrajtal, in ko so že drugi
odšli, sem jaz še vselej sam pri njem ostal in k njemu prisedel. Dolgo sva
se razgovarjala; on je poznal mojega očeta. Vpraševal me je o naših družbinskih
razmerah, in ker sem jaz poprej večkrat zahajal v hišo drja. Chrobatha, menila
sva se tudi o Chrobathovi rodbini. Pravil mi je o svojih študijah na Dunaju
in o marsikaterih bridkostih in težavah, ki jih je moral tam prestati.

Zgodilo se je tudi, da sva šla še včasi v kako predmestno gostilno na
glažek bržanke, katero je zelo čislal. Potem sem ga jaz vselej spremil v mesto
nazaj.

Ko je postal Prešeren advokat v Kranju, sem jaz prišel na univerzo, in
nisva se več videla.

Prešeren je na vsakogar, kdor je ž njim občeval, napravil prijeten vtisk.
Bil je bolj skromnega, tihega značaja, rad pa je bil tudi vesel in se je večkrat
kaj pošalil. Njegovo obličje in vsa vnanjost je naredila vtisk pravega Gorenjca;
kakega nemškega gizdalinstva ni bilo na njem nobenega sledu.

Kar sem videl njegovih podob, je najboljše zadeta tista v njegovih po¬
ezijah, ki sta jih izdala Jurčič in Stritar.

Ludovik Ravnikar,  dež. sodišča svetnik v. p.

Potočnikov dnevnik o Prešernovi smrji. Iz spominov, ki mi jih je svoj
čas izročil rajni c. kr. stavbni svetnik Fr. Potočnik  o Prešernu, priobčujem
tukaj nastopno črtico o pesnikovi smrti: »Assling, 23. Februar 1849. Am 8. d. M.
friih fuhr ich in meinem Dienste nach Kronau, woher ich erst Abends gegen
9 Uhr riickkehrte. Als ich ankam, fand ich den Brief Andriolli’s, der mir den
Tod Prešerens meldete . . . Ich eilte am 9 ten  nach Krainburg. Hcrr Ruard
hatte im eigenen Namen seinen Rechnungsrevidenten Herrn Pesjak abgeordnet.
Ich kam Abends um 9 Uhr an und besuchte sogleich den Sanger der unsterb-
lichen Poesien. Sein Gesicht war ruhig — fast gar nicht geandert; die Lippen
waren fest geschlossen, nur der rechtsseitige Mundwinkel schicn mir cin bischen

876

Drobni zapiski.

verzogen zu sein. Tags darauf, 10. Februar 1849 vormitags 10 Uhr, wurde er
zu Grabe bestattet. Fremde Gaste, welche bei dem Begrabniss gegenwartig
waren, sind folgende: Laibach:  Dr. J. Bleiweis, Dr. Struppi (je pozneje umrl
kot profesor v Pragi), Dr. H. Hahn (takrat uradnik finančne komore), Dr. Leh-
mann (umrl kot sodni nadsvetnik v Gradcu), Dr. Ahačič, Redacteur Cigale u.
der feurige Bučar (umrl kot odvetnik v Postojni); —Radmannsdorf:  Guseli,
Negro (pozneje predsednik okrožnega sodišča v Ljubnem), Surga, Wagner,
Homann; — Neumarktl:  Dr. Schrey (takrat okrajni predstojnik) und Albert
Jabornegg (živi zdaj kot c. kr. vladni tajnik v Ljubljani); — Veldes  : Prešeren (ki
je pozneje sezidal »Louisenbad«); — Assling  : Pesjak und ich. — Denselben Tag
mittags speisten die mehresten Gaste im Gasthause auf der alten Post, Bučar
las das Sonet: »O Vrba, srečna, draga vas domača« und weinte. Tief bewegt
schlugen wir unsere Glaser an einander und leerten sie bis auf den letzten
Tropfen zur Erinnerung dessen, der nun dahin ging, »von dess Gefielden kein
Wanderer wiederkehrt«. — »Fare well!« — Wir beschlossen, dass wir den
nachsten Samstag, den 17. d. M., in Krainburg die Octave feiern wollen. Ich
blieb also in Krainburg; wohl fuhr ich am 15. d. M. nach Assling, kam jedoch
schon Tags darauf nach Krainburg zuriick. — Samstag kamen die Gaste; von
Laibach Niemand als Dr. Bleiweis . . .« Fr. Levec.

Prešeren v ruski izdaji. Gospod profesor Fedor Evg. Korš  nam je na¬
znanil, ko nam je poslal svoj članek, da se tiska njegov ruski prevod
Prešernovih poezij  v Moskvi. Sedaj utegne biti torej knjiga morebiti že
dotiskana. Kadar jo prejmemo, izpregovorimo seveda kaj več o ruskem Prešernu.

Aškerc.

Se ne objavljen nemški prevod Prešernovih poezij nam je poslal s pri¬
jaznim pismom vred g. Karel vitez Strahi. Ta rokopisni prevod obsega 24 pesmi,
ki jih je prevedel njegov 1. 1884. umrli oče Edvard vitez Strahi. Zvezek ima
napis: »Franz Prešerns Gedichte mit gegeniiber stehendem

slovenischem Texte; im Versmasse des Originals iibertragen
von Eduard  R i tt  e r v o n S tr  ah  1«. Prevoditelj je navadno prav dobro
pogodil duh Prešernove slovenske muze ter ga v gladko tekočih verzih pre¬
pesnil v nemški jezik. Aškerc.

Prešernove gostilnice. V Ljubljani je zahajal Prešeren najrajši v go¬
stilnici »K jagnje  tu«  (»Kleiner Kaiserwirt«) poleg »Avstrijskega cesarja« (sedaj
podrta) in »K združenj  u« (»Zur Vereinigung«), sedaj »Hotel Štrukelj«. Mislim,
da je to namenoma delal, da bi ljudi spoznaval  ; v prvo gostilnico so za¬
hajali namreč peki, imeli tam svojo skrinjo in svoja zborovanja, v drugi go¬
stilnici pa so imeli tuji rokodelci svoje prenočišče. K tej trditvi me napotuje
tudi okolnost, da je Prešeren najbolj občeval s »Pacenkom Francetom«, ki ni
hotel nič poštenega delati (pozneje, po Prešernovi smrti je bil celo rokovnjač),
pač pa je bil poln humorja in predrzne šale. S. Rutar.

Jugoslovanska akademija v Zagrebu in Prešeren. Prejeli smo ta-le dopis:
„Jugoslavenska akademija.  Historijsko-filologijski razred Jugoslavenske
akademije imat če u ponedeljak dne 3. prosinca u */ a 6 sati poslije podne ja vnu
sjednicu u slavu s to go d i š n j i c e rodjenja slovenskoga pjesnika
Fr. Prešerna,  u kojoj če pravi član Dr. A. Musič  čitati svoju razpravu:
Prešernov »Krst pri Savici«.“


„LJUBLJ/INSKI ZVON"

SVOJIH ČIT/ITEL JEH IN SOTRUbNIKOH
ZA  NOYO LETO 1301.

V

Z  e izza svoje ustanovitve pred 20 leti je bil in je ostal »Zvon«
leposloven in znanstven list. Ustanovitelji so pač vedeli, da
samo leposlovje ne zadošča, ampak da se je treba ozirati tudi na
razna narodna in svetovna kulturna vprašanja. Samo znanstvena
revija pa se med nami, kakor kažejo izkušnje, težko vzdrži, zato se
je iz praktičnih ozirov združila lahkokrila muza z resnim mislecem.

Želimo od srca, da bi nam vstajali novi in izvirni pesniki in
novelisti, ter da bi starejši naši romanopisci ne odložili svojih peres,
ampak da bi zopet in zopet stopali pred naše čitateljstvo, ki kar
hrepeni po dobrih povestih! Bodisi kdo že starostrujar ali novostrujar:
samo da piše umetniško, da ima samotvorno moč, da pozna živ¬
ljenje in da nam ga umeje risati v lepem jeziku — dobro nam došel!

Naša beletristika bodi zrcalo vsega našega socialnega in kul¬
turnega življenja, piši pa se z višine današnjega svetovnega naziranja,
potem bode zaužitna. Pisatelj, ki ima, recimo, nekaj svoje filozofije,
se bode zanimal za vsa vprašanja, ki vise v naši dobi takorekoč v
zraku. In zato bode včasi v svojo slovensko obleko zavijal tudi
občečloveške, svetovne, kozmopolitične ideje. Pravemu, rojenemu
beletristu je sicer umetniški moment glavna stvar, ali njegov umotvor
bode vendar vselej razsvetljevala tudi — lepa ideja.

Slovensko čitateljstvo pričakuje dobrih izvirnih beletristov kakor
suha zemlja blagodejne rose! . . .

Ker je pa »Zvon« po intencijah svojih ustanoviteljev tudi
znanstven list, zato bode tudi v prihodnjem letniku gojil znanost
v poljudni obliki. Rekli smo že lani, da so nam vzor razne slovanske,
pa tudi tuje revije, ki goje leposlovje in znanost obenem.

S tem, da je pretekli letnik »Ljublj. Zvona« prinašal skoro
več člankov nego beletristike, nikakor nismo hoteli potiskati po¬
slednje v kot, ampak hoteli smo samo nekako vplivati na naše
pisatelje, da bi pisali aktualne članke v poljudni obliki. Aktualnost
je, kakor smo rekli že lani, važna stvar.

O vsakem vprašanju, o vsakem važnem kulturnem dogodku
poročaj taka moderna revija, kakršna bodi naš »Zvon«. Čeprav je
sedanji urednik »Ljublj. Zvona« sam beletrist, vendar je v dnu duše
prepričan, da samo beletristika v današnji slovenski literaturi nikakor
ne zadošča!

Tudi mi Slovenci se moramo poslej, v novem stoletju, inten¬
zivneje pečati z znanostjo in teoretično premišljevati o raznih
vprašanjih, zlasti o socialnem vprašanju. Tudi Slovenci moramo
priti do prepričanja, da je končno le svobodna misel tista mogočna
dvigateljica, ki preobražuje svet. Narod pa, ki je prelenoglav, da bi
mislil, nima nikakršne prihodnosti in je izgubljen.

Sedanje uredništvo meni, da je naloga »Ljubljanskega Zvona«
tudi ta, da odpira svojim čitateljem perspektive v moderni duševni
svet in jih s tem navaja k samostalnemu razmišljevanju. . .

Kakor prosimo beletriste, da bi nam pošiljali za »Zvon« pesmi,
novel, črtic in romanov, tako se obračamo do znanstvenikov, da bi
zalagali naš list z jedrnatimi članki, essayi in razpravami o različnih
kulturnih in kulturno-političnih aktualnih snoveh.

Za 1. 1901. so nam razni pisatelji deloma že doposlali, deloma
obljubili raznovrstnega gradiva za »Zvon«.

V pesništvu bodo čitatelji srečavali med dosedanjimi zastopniki
lirike in epike tudi nekaj novih mlajših.

V novelistiki imamo pripravljenih več spisov, ki pridejo na
vrsto v novem letniku.

Fr. Serajin  nam je poslal roman »Žrtve«, ki bode izhajal celo
leto. — Pesnik Pribislav  nam je poslal šaljivo igro v 3 dejanjih
»Govorica«. —• E. Kristan  je vložil povest »Morje«, novi pisatelj
Vladimir Borisov  pa noveli »Planinska idila« in »Honny soit,
qui mal y pense« ter komedijo v treh dejanjih: »Umetniki«. —
Manfred  je spisal fantazijo »Sfinga«. '— Izpod peresa Marice Strna-
dove  imamo še na razpolaganje dvoje novel. Pisateljica Ksenija
nam je poslala dve črtici iz življenja slovenskega ženstva v Egiptu:
»Izkušena« in »Osveta«. — Jožef Kostanjevec  bo nadaljeval svoje
»Utrinke« ter priobčil nov roman »Noč«. — Neimenovan pisatelj
je spisal črtico »Beneška noč«, Alojz Poljak  pa novelo »Irma«. —

Pavlina Pajkova  nam je izročila roman »Ločeni srci«. — Dr. Franc
Zbašnik  je spisal novele: »Inserat«, »Faze« in »Ema«. — Fr. Govekar
in Rado Murnik  priobčita več krajših novel, oziroma humoresk.
Takisto so nam obljubili povesti Fr. Meško, Ivo Šorli  in E. Gangl.

Prinašali bomo od časa do časa tudi prevode dobrih beletristov
drugih slovanskih in iz tujih literatur. Da se bomo v prvi vrsti ozirali
na Ruse, ki imajo cvetočo moderno novelistiko, je naravno. Pri¬
pravljenih imamo že nekaj novel Garšina  in Čehova.  Dobimo pa
tudi dovršenih prevodov Maksima Gorkega.  Izkušali bomo tudi pri¬
dobiti si prevode iz italijanske, francoske in angleške beletristike.

Članke, študije in essaye imamo pripravljene sledeče: Na
minolo pariško razstavo bodo spominjali čitatelje »Izprehodi po
pariški razstavi«, ki jih je v feljtonistiškem slogu spisal ravnatelj
Ivan Šubic.  — Dr. Hinko Dolenc  je spisal poljudno studijo o naših
gozdih in njih poeziji. —■ Ivan Vavpotič  objavi v prvih številkah
konec svojega poročila o slikah na pariški razstavi. — Dr. Ivan
Žmavc  nam je poslal aktualni članek »Staroklasieizem in narodna
vzgoja«; pisatelj napiše za naš list še več študij, tičočih se našega
časa, zlasti kar se dostaje socialnega vprašanja. — Na razpolaganje
imamo tudi več filozofskih essayev vseuč. profesorja drja. Simona
Šubica.  — Fr. Orožen  nam je poslal folkloristično studijo »Praznovanje
sv. Jurja« na Štajerskem. — I. Oblak  je opisal Bosno in Herce¬
govino v kulturnem oziru. — I Dermota  je sestavil razpravo »0
zadrugah«. — Dr. Ivan Robida  je spisal studijo »0 alkoholizmu«.
— Fr. Kukovec  je vložil narodno-gospodarsko studijo »Kapital in
obresti«. Češki pisatelj Pfemysl Hajek  napiše za naš »Zvon« aktualni
essay »o svetovnem naziranju Kitajcev«. Izpod peresa tega pisatelja
izide kar v prvih števikah našega lista prevod zanimivega članka
»Glose k dogodkom na Kitajskem«. — Nekaj novega za »Zvon«
bodo po novem letu astronomski bulletini, ki jih bo od meseca
do meseca priobčeval znani strokovnjak v zvezdoslovju, profesor
M. Vodušek.  —- Egon Mosche  nam je poslal začetek svojega zani¬
mivega obširnega spisa »Dvajset mesecev v južni Afriki«.

Razmerje med Vodnikom in Kopitarjem nam je opisal dr. Franc
Vidic , ki bode sodeloval tudi pri raznih poročilih in kritikah.

Ivan Prijatelj,  temeljiti poznavalec ruske literature, objavi nekaj
študij o nekaterih najmlajših ruskih pisateljih. Prijatelj  pozna kakor
nemara malokdo na Slovenskem velikega Tolstega, pa zato nam je
žal, da smo morali z ozirom na preskopo odmerjeni prostor njegov
čianek o Tolstem krajšati — kar ni bilo stvari na korist. Pri¬
jatelj je bil uvrstil tudi več poglavij iz romana, s katerimi je pokazal,

kako se prevajaj iz ruščine na slovenščino. Seveda smo morali letos
tudi te prevode izpustiti. Če bode količkaj mogoče, objavimo jih za
vzgled dobrih prevodov v bodočem letniku. — Hrvaški pisatelj Milan
Marjanovič  napiše essay o najmlajših hrvaških pesnikih. —
Poljski pisatelj Anton Mazanovoski  nam je poslal studijo o poljski
moderni liriki. —• Fr. Svetič,  poznavalec romanskih literatur, bode
v novem letniku redno poročal o francoskih, italijanskih in an¬
gleških pisateljih najuglednejših revijah dotičnih narodov. Za
zdaj nam je že doposlal essay o Zoli. —- Janko Šlebinger  piše
za nas studijo o znamenitem maloruskem pesniku Tarasu Ševčenku.

— Dr. M. Murko  priobči svoje »Misli k Prešernovemu životopisu«,
ki zaradi pomanjkanja prostora ni mogel več iziti v »Prešernovem
albumu«. — Fr. Ilešič  nam je izročil par essayev o Prešernu, ki
niso mogli vsi priti na vrsto v »Prešernovem albumu«; ta pisatelj
bode poročal in kritikoval razna slovanska izdanja. — E. Kristan  nam
je poslal essay »Tendenčnost v Ibsenovih dramah«. — Dr. Josip
Tominšek  bode kakor doslej tudi . poslej pisal literarne kritike. Od
njega imamo že rokopis kritike »Dr. Oblak«, spisal dr. M. Murko.

— Takisto so nam obljubili svojo stalno pomoč dosedanji sotrudniki:
R. Perušek, L. Pintar, S. Rutar  in Wester.

V Ljubljani, dne 1. decembra 1900.

Urednik »Ljubljanskega Zvona«:

A. Aškerc.