Uhaja T««k aob«t,n«Mj Usoed - I bardirana. Fašistični letalci ao aelnih revežev. Vsi so se morah v atar 77 let vrgli dvesto bomb ns mesto, ki podvreči telesni preiskavi; oni, ^jL*^ so ubile sedem oaeb in ranile 14 katere so ^^^ Krajini.V Afriki, drugih. Več civilistov je bilo u- sposobne, so bili takoj poslani » ^ ^ ^ y Calumetu je bitih in ranjenih v letalskem na- živel okrog 65 let in zapušča tri P*du na druga mesta v Katalo- Berlin, 22. dec. — List Der ginove in pet 0moženih hčera, ki • Angriff, glasilo Josepha Goeb- bivajo deloma tu in deloma v Hendaye, Francija, 22. dec.— belsa, ministra nacijake propa- Detroitu ter drugod po Michiga- Sem je dospelo poročilo o kon- gaude, je včeraj obdolžilo Ha- nu _ Zadnjj teden 80 trije Slo- centraciji fašiattčnih čet na rolda L. Ickesa, ameriškega no- venci dobiu državljanske pravi- fronti pri Tarragoni v vzhodni tranjega tajnika, da podžiga voj- C€ na okrajnem sodišču v Hough- Španiji. Iz tega sklepajo, da ae no in prelom diplomatskih od- tonu uporniki pripravljajo na novo nošajev med Ameriko in Nem- .. J . 4 ofenzivo proti Barceloni, čijo. Nesreča mladega fanta Washington, D. C., 22. dec. - "Namesto da bi Ickes skrbel Conneaut, O. - Avto je podrl Ameriika v|ada je včeraj ponu-za mTvsvoiidrfaviTodi agi 16-l€tne«a Bennifja ^"'dila tri milijone bušljev pšeni- tacij^fp^otl Nem^I, da^>rovo- ^ '^ ^odt"T' t cira vojno," piše Goebbelsov UatH' I^LlT™ H T'0*« ? f1™^ J"* Ickes je očitno hudobni tfdTV v bolniš^ < ^no^zvala druge drža ve naj sedanji ameriški politiki tfaj Clevelandske novica pošiljajo živila in denar špan- naj mislimo o demokraciji, v ka- Cleveland. - Pokojna Mary revežem, katerim preti la- teri minister nikdar ne soglaša 2nidaršič, roj. Vidmar, je bile z načelnikom države. Naše mne- žrtev n€8rečnega padca po stop. i®1^ ^ nje je. da je tudi Roosevelt delo- nicah> pri katerem si je zlomila * • ^^ ma odgovoren za Ickesove iz- n0R0 v kolku in dobila drug« po- riJ1 U«« v Španiji alarmirala bruhe proti Nemčiji, ki so dali Ukodbe, katerim je podlegla ne- «««"»0 vlad0-tisku priliko za ponovne napa- kaj kasneje v bolnišnici. Ro- de na Nemčjio. Ali naj domne- jena Je bila v Hinjah na DolenjMorilka odvotnika vamo, da je Roosevelt politično Lkem in v Ameriko je prišla pred 0fcf0;#na v zapor osamljen? Ideja, da je Ickes go- $5 leti. Zapušča otroke svoje hče- voril proti Nemčiji kot privat- r€i ki so ostali sirote brez očeta »t. Joseph, Mich., a,, aec. na oseba, se nam zdi otročja." in matere. Fern Patr,cia • ki j® "" . In maicrr' j lils odvetnika Williama Holbroo- (Ickes je nedavno v svojem jolietski bolniki ktf BVOjega ljubimca, je bila da- Kovoru po radiu ožigosal nacij- „ m _ y Mnihmci se L, obllojen. na petnajat let za-skopcrsekucijožldov insi s tem Jegn Težak pogrebnica L,«, obsodbo je izrek*! sodnik nakopal jezo nemških vladnih L člftnica dru4tva U5 SNPJ. |Sark T. Taylor. Krogov.) DgIje je y bolnišnici žena Jos. List je tudi napadel H. S. Zalarja, kl je tudi član omenje Cummingsa, ameriškega justič- n€ga društva. Doma se zdravi "fga tajnika, ki je tudi za pre- Mjke Nabernik, tudi član društ lom odnošajev med Ameriko in va 115 SNPJ. Zelja je, da vsi tri- Nemčijo. je čim prej okrevajo. * Francoski delavci I Številne žrtve za bojkot Japonske \mraza v Evropi Delavski voditelji podprli gibanje New York. — Izjavljajoč, "da Združene dršave postajajo sre-šče vojne propagande," je ladinski odbor proti vojni sklical protivojni kongres, ki se bo pričel 27. deoemhra v Columbusu, O. Tam bodo izdelani načrti, kako naj ameriška mladina vodi kampanjo, ki naj bi preprečila vstop Amerike v zunanjo vojno. "Ta kongres je bil sklican, da dobi protivojno gibanje večjo oporo pri ameriškem ljudatvu," je izjavil A. Hollister, tajnik Mladinskega odbora proti vojni. Predmet diskusije bo v prvi vrsti vprašanje jačanja ameriške oborožene aile. Kon^rea bo med drugim zahteval: Usta v i te vi militariziranja Združenih dršai, konec protek cije ameriških lolarjev na račun življenj ameriških državlja nov, odklonitev dogme kolektivne zaščite in opustitev vseh načrtov induatrijake mobilizacije ter poapeševanje pravega inter nacionalizma, alonečega na miru in pravici. Med onimi, ki sponsorirajo protivojni kongres, so Max D. Danish, urednik glasila oblašll ne unije International I*diea Garment Workeps; Powers Hap-good, član eksskutivnega odbora unije združenih čevljarskih delavcev; Homer Martin, pred aednik svtne unije; A. Philip Randolph, predsednik bratovščine železniških postreščkov, in Lewrence Rogii/r direktor vagoj nega departnenta Ameriške fe-derscije nogavlčarakih delavcev. V sls porota obtoiila ruška špiona M Loa Angelea, Cal., 22. dee. — Federalna veleporota je včeraj obtožila Hafiaa Saliča in Mihaljs Gorina. upravitelja ruskega tu« riatičnegs ursda, špionafe v prilog sovjetski Rusiji. Obtožnica prsvi, da ata izdajala tajnosti o ameriški bojni mornarici ruskim avtoritetam. ARGENTINA POB 1 AMERIŠKI 01 RAHBNI NAČRTI 1 *roti militarištični zvezi ameriških driav VIHARNA DEBATA NA KONFERENCI Lims, Peru, 22. dec. — Argen-tinaka vlsds ae je odločno itrek-proti reaoluciji delegacije Združenih drŽav o vaeameriškl aolidarnoati in skupni obrambi, ki je bila predložena kot "deklaracija panameriške konference v Limi." Argentinska delegacija je nato predložila svoj načrt vseameriške aolidarnoati. Ta poatavlja Združene drftave v afero možnoati sovražnega napada ln celo agrealvnoati proti latinakim republikam. Stališče argentinske delegacije je izzvalo viharno debato n« panamerlški konferenci. Mnenje prevladuje, da bo zastoj ilom-Ijen le, Če bo Argentina dobila dalekoaežne konceaije. Argentinakl načrt predvlduje posvetovanja med ameriškimi republikami, kadar jih zahteva katerakoli država. Delegacija ae je izrekla proti obrambnemu načrtu Združenih drŽav, ker govori o formiranju mllitarlstlčne zveze, v katero Argentine noče stopiti. "Predvsem morsmo biti prs-vidni pri vsiljevsnju solidsrno-sti, ki bi lahko ovirala rttvoj ameriških republik," je izjavila argentinska delegacija. "Ratifikacija dogovora, ki je bil sklenjen prod dvems letoma v Bue-nos Aireeu, js potrebnejša nego mllltarlstična zvusa." Argentinaka delegacija Je odklonila ameriški obrambni načrt po naročilu predaedniks Roberta Ortlza. Debata o uatano-vitvi Lige ameriških dršav je bila odložena. O predlogu bodo razpravljali veščakl in potem predložili avoje poročilo. Zadnje vesti WA8HINGTON, D. C\—Ame riška vlsds je ostro nsatopils proti Hitlerju, ko je krstkomslo zavrgla njegov protest proti go voru tajnika notranjih sadev Ickess v Clevelsndu, kl je mika atll diktatorje. Pomožni državni tajnik Welles je rekel nemške mu skrbniku poslov, ds Nemčije ne sme prlčafkovetl, ds bo Amerike molčala ns njene neasslišs nostl in okrutnosti. Dslje je po-vedsl Nemcu, ds ogromns veti ns Amerllsnov odobrava Ickeaov AGITACIJA PROTI JAPONCEM iV MANDŽURIJI I Kitajsko zmage na con• tralni fronti IKAISEKOVA PRETIŠ J A UČINKOVITA K°vor- I ftanghaj, 22. dec. — Japonci BKRLIN.—Krogi nscljske vls- pošnjsjo čete v Msndšurijo, avo-de so tako raskačeni vsled nsj- h0 Vs«slno držsvo, ds potlačijo | novsjšegs nsatops ameriške vls- protljaponako agitacijo. Tako de, da namigujejo o prelomu ae glaai veat ii zanealjlvlh vi-Nemčije s Združenimi držsvsml. Uv. Več enot klUJake oame (ko-LIMA, PERU. — Psnsmerlšks munlatlčne) armade Je prekora-konferenca je soglssno sprejele čilo mejo in Invsdlrslo Msndiu-resolucljo solldsrnostl 21 smeri- r i jo. iklh republik naprsm vaskl ns; Porodlo u Pek,nga pPavI( da mersvsnl lnoaemakl vojsškl sil vlak, ata,no voljJo japonikt ^ politični Invasljl smerlikih ^lJuk6 is ^verne Kitajake v Man- mmmm jMJJ® AWBl»- džurljo. Vaak dan prekorači mene, potem ko so Zdruftsne držsvt | 1R 0n . kompromitirale svoj osnutrt re I solucije. LONDON.-^Velikanska afera Resolucijs, ki obsojs pobijanje civilnega prebivalstva Is zrs-ka, Je bila včeraj predlošens po mehiški delegscljl. Razprava o tej resoluciji ae bo pričele ds-nes. Pariz se izkopava iz žametov Japonski tisk urgira rabo sile proti Ameriki I m. c Pariz, 22. dec. — Val mraza. 1'ariz, 22. dec.-Splošna de- ki je zajel Evropo, je J*hteval Tkidanju in odatranjevs-nrrulukt/tv I nju ^ ^ ^ nako biago. I avtonomtft Ukrajine I Tokio. 22. dec.—Jsponako čs- Vsršsvs. Poljaka. 22. dec. priporoča rabo "aktual- SUnialav Car. predaednik fiolj pr<»ti Ameriki in Veliki ske zbornice, je zavrgel priMg ||'MUniji. Hongkong, angleška da poljska Ukrajina dobi terito-ronaka kolonija, mora priti pod rialno avtonomijo. Predlo* je ■ »jiko nu veren Keto. V diaku- Utavila grupa petnajatih ukra "Ji o ameriškem posojilu Kitaj- jinakih poalancev. Car Je dejal. list Kokumin pravi, "ds Je ia-N »Janje politike v Aziji mogoče * * aktualno iHo." da bi morala Poljaka revidirati avojo uatavo, čs bi hoUla podeliti Ukrajini avtonomijo. jo lfi do 20 vlakov, natrpanih s I japonskim vojaštvom. __ Protljaponakl odpor ss širi Iplonste, korupcUs"in*Tpornlšks I n» fonnozl, kjer ae doma-aarote odkrita v Frankovl arma-^ Utajil prebivalci upi-dlj čei 1000 Frankovlh vojsiklh rajo japonaklm vojnim ukre-In civilnih uradnikov je bilo are- P°m> tiranih In na stotine ustreljenih. Kitajci poročsjo o uapehih v Konflikti med Italijani in Fran- bitkah s Japonci ns centralni koviml Apanel so na dnevnem fronti. Kitajake tete ao reokupi-redu. To je vsrok. da je fs*t- rele MsUng, ki lešl devet milj stična dscembraks ofenslva pad- južno od Jočovs, vhoda v pro-la V vodo. vlnco Hunan. Tristo Japoncev BELGRAD, JUGOSLAVIJA. Je bilo ubitih in ranjenih v blt-—Dr. Anton Korošec, vodja slo- ki pri MsUngu. vensks klerikalne stranke, nI ve« Kitajske guerllske čete so sk-notranji minister. Blojsdlnovlč Uvnt tud| v provlnci ftantung, je na njegovo mesto »n»t«H>vsM asverns KiUjsks. Ponovno eo MIlana Atjlmovičs, p«HcljaksgsLailgoje od Jsponake e po-JunkcIJo sta lz(M>slovall dve uni- aredovanjem Nemčije. Groftnja ji Ameriške delavake feorablls zs razvoj industrij ln izdsns. Medtem, ko js vzelo sod- komunikscljskih svsz v svojih nikom akoro dve leti, ds ao prišli zspsdrvih provincah, do avojega zaključka, Je ena kompsnlja, proti kateri Js bllsi „ oklicsns atavka, bankrotirala, f1,hfiibl 111)711101 druga pa Je sklanlla pogodbo » CIIMMFKI VUlIUKl Arthur Garfleld Haya, kl Je dobili zvišanje repr«xentlral uniji, Je ostro ob-1 aodll federalno aodišče zaradi zsvlsčsvsnjs. "Ta zadeva Je bi-Is zadržsns 22 rnssecev," Ja re kel lisys. "Po mojem mnenju Je lo zanikanje Justice in čuditi ae ne amemo, ker ljudje izgubljajo zaupanj« v aodriijska procedu ISodišče razveljavilo injunkcijo Odvetnik Hays kritizira zavlačevanje HodiŠče pravi v avojem odloku, da Je razveljavilo injunkc! jo, ker kompaniji niats več z« pleteni v apor z delavci. John lligga, član feileralnega sodišča, je pobijal odlok večin«. Njegov srgument J« bil, ds injunkcljs 11« Nova pogodba stopi t kmalu v veljavo ChlrsKo. — l>«»«t tisoč voznikov tovornih svtov v čiksšksm okrožju J« dobilo zvišsnjs plače po akbnltvl nove |M>godbe, kl stopi v veljavo 1. januarja. V imenu lllinol« Motor Truck Ops-rstora' Aaan. ao pogodbo podpičji Denis! F. MeKeown, WIIIH-am Fullerton in J. L. Keahln, v Imenu krajevne unije msdns-rodne bratovščine voznikov in bi nm«ls biti rszv«ljsvlj«iis, k«r šof«rj«v pa Jam«s Walsh, Tho- fundam«titalno vprašanj« o u-»lavnih pravi« ah tožKrlJev še ni bilo retono Uniji, prlradetl v Um alučsju, aU čevljaraka, ki Je okUrala mas M Conlsy In P. T. Uvelle. Veljavnost r^r^H*« P čez d v« Mi. Voditelji unije eo zshtsvsli zvišsnjs plsč« |A na teden, plsčsn« dvstedensks po- stavko pri Uneeda Hllpper Co., čltnlce na leto ter plačo In pol (Narisal Jerger.) in unije tapetnlkov. Slednja Je «klenila pogubo a Pacific Psr lor Frsm« Co. Un««* I »a Peteršiljčkova. Nepričakovana želja Pisatel Bernard Shaw nI mogel pri jedi poslušati godbe. Pr nekem obedu je poklical kapeln mas (Božično goro), visoko 1HK9 j ku malega restavracijskega or-■ — keatra in ga vprašal: "Ali boste meni na ljubo zaigrali kaj posebnega?" ^'Kajpak, mr. Shavv," je laska no dejal kapelnik. "Potlej pa prosim, dokler borr. ol>edoval, domino!" 81 OVKNSRA NAKOIINA'POP PORNA JEDNOTA l»daja a* oje publikacije ta ptmebno liat Proaveta sa koristi ter potrebno agitacijo svojih društev In članstva la se p ropa gando svojih Idej. Nikakor ps ne sa propagando drugih pod potnih organizacij. Vaaka or ganlsadja Ima običajne svoj« glasilo. Torej agltatorMnl dnplal in nasnanila drugih podpornih organizacij In n|lh dreltev naj «e ne pošiljajo list« Prosveta. V cerkvenem letu so božični prazniki prvi od treh cerkvenih glavnih praznikov. Po nastanku so pa ti prazniki zadnji v vrsti. Dejanski datum rojstva Jezusovega, ki velja za ustanovitelja te veroizpovedi, krščanstvu nl-i preživel. Mož: Kajpak! Gotovo bi bil preživel in še prav,dobro! 2 e n i! O, če bi me vsaj ti ne vzel, kako vse drugače bi se mi danes lahko godilo! Mož: Oho! Ali sem te jaz vzel. Sem jaz sploh koga vzel? Ti si me vzela. Pa reci, če ni res! 2 e n a: (napihnjeno) Ti si vendar takozvani moški. Kdo pa bi te mogel prisiliti, storiti nekaj, kar bi ne maral! M o ž: Ti si me znala prisiliti. Saj Že vsak otrok ve, kako se to napravi. Solze, večno poslav-ljanje vsak večer. Potem pridejo očetje in matere, bratje in sestre, klepetave tete in opominjajoči strici in te obdelujejo in spominjajo na dolžnosti, ki ti jih nalaga čast in tako dalje. 2 e n a: Sorodniki bodo vendar imeli pravico se pobrigati za bodočnost in srečo ubogega neizkušenega dekleta! Mož: Tako, tako? Seveda! Zakaj pa se potem to preklicano sorodstvo ubogega, neizkušenega dekleta obeša za škrica falota, ki ga to ubogo, neizkušeno dekle sp^ofr , ne mara in ki lahko dobi lepših, pametnejših, bogatejših in bolj olikanih kar na ducate? 2 e n a: Oh! (zamahne z roko, kakor da se na take neumnosti sploh ne izplača odgovarjati.) Mož: Se več ne spominjaš, kako sem se pri poroki tresel ko trepetlika na vodi, kakor obsojenec pred rabljem in da ste me morali vleči v cerkev iz kavarne, kjer sem si s konjakom mora navzeti korajže? (Nervozno za penja ovratnik.) 2 e n a: In ti?! Si mogoče že tudi pozabil, kako se je mlad Lepotnik trdovratno trudil, da bi me dobil in si ti grozil, da ga boš ustrelil, mene in njega, če tebe ne vzamem?! Mož: Ne bodi no smešna. Ti si to takrat ravno tako malo smatrala za resno kakor jaz Sploh pa je Lepotnik še danes svoboden in ga še vedno lahko imaš. 2 e n a: Kajpak! Zdaj mi ga ponujaš, ko je ves zgaran. Mož: No, no, tvoja Pratika tudi ni stala. 2 e n a: (Skrajno ogorčena.) Pošast ti! Mož: In potem veš prav dobro, da bi tudi jaz lahko bil dobil dovolj drugih: bogatejše, lepše, nežnejše in bolj prizanes Ijive. Nočem se hvaliti . . . am pak, deset na vsak prst. Žena: Zakaj pa jih nisi vze in si se ravno name zanašal? To veselje bivbila rada kaki dru ki prepustila. Zakaj pa'takrat nisi bil tako pameten kakor danes. M 0 ž: Če bi bil pameten, b bil ostal samski in bi se ne da niti od tebe/niti od katere druge podjarmiti. Moški ne more nikdar napraviti večje neumnosti, kakor da se pusti vpreči zakonski jarem. žal. da mu pride to spoznanje navadno prepoz nd. Danes posvarim vsakogar ki hoče izvršiti isto. neumnost. žena: Imsš kaj dosti uspeha s svojimi svarili? Mož: Uspeha? žal i bog prav nobenega. Nihče ne verjame prej. dokler ne občuti na lastn koži. Kadar ps začne čutiti, mu vsa njegova pamet in učenost več ne pomagata. Vsak si dom i šljuje, da bo pri njem vse dru- gače kot pri drugih. Saj to je e- dina vaša umetnost, da uboge žrtve o tem prepričate. Brez te domišljije bi že davno ne bi-k) več porok. Žena: Mož brez žene, je vendar nekaj nemogočega. To malenkost, ki je iz tebe postala, imaš samo meni zahvaliti. — To mi boš že priznal. Če bi jaz toliko nate ne gledala in iz tebe napravila poštenega človeka, bi se ti sam popolnoma zapustil in bi postal baraba. Mož: Rajši svobodna Baraba, kot pa zasužnjen zakonski copatar! 2 e n a: Torej, če ne spadava skupaj, je pa najboljše, da greva narazen, rajši danes kot jutri. Zdaj še lahko dobim drugega, ne samo enega. Mož: Prosim, prosim, takoj jutri lahko greva k odveniku, ki naj uvede postopanje za ločitev. 2 e n a: Prosim, prosim, jaz bom že tam, da le ti ne pozabi.* priti. Kadar je kaj treba, si navadno zelo pozabi j i v: M o ž: O, jaz ne bom pozabil, to bi bila res izborila snov za kak tonfilm z naslovom: "Ločitev ob obletnici poroke." 2 e n a: Veseli me, da sva i-stih misli. Moj naslednji zakon si bom še s početku bolje uredila. M o ž: Kaj se pravi: naslednji zakon? Se vendar ne boš...? 2 e n a: In če bi? Si mogoče domišljuješ, da bom celo življenje za teboj žalovala? On je Čisto drugačen kakor ti. (M"o ž: Kateri on? Ana, zdaj se mi je posvetilo! Torej imaš že Ersatzreservieta? 2 e n a: Že mogoče. So vendar še tudi drugi, ki imajo t#ko dober okus kakor ti. M o ž: In. sta se že pogodila? Žena: Treba mi je reči lee-no besedo. Mož: Kdo pa je tisti fal»t? 2 e n a: Kaj pa te briga? Ko bova ločena, lahko storim, kar mi bo ugajalo. Mož: Kdo je ta falot, hočem vedeti, da mu vrat zavijem. 2 e n a: Je močnejši kot ti. Ce bi ga ti ugledal, bi takoj zbežal. Mož (zapovedujoče): Jutri ne boš šla k odvetniku. 2 e n a: Saj si me ti k njemu naročil. Mož: Ker nisem slutil... a-li tisti falot se bo prehitro veselil. Nalašč se sedaj ne pustim ločiti. 2 e n a: Samo radi njega? M o ž: Naj se gifta ... »i<*r pa, glej, po 15. letih zakona bi bilo to, kakor par konj, ki sta že drug drugemu navajena in sta že dolga leta skupaj vozila, zopet razločiti. 2 e n a: Torej naj še nadalje prenašam svojo usodo? Mož: Kaj bo pa z njim? 2e na: S kom? , . Mož: No, s tistim drugim, h' je čisto drugačen ko jaz 2 e n a: Tepec, tega sploh ni. Mož:Saj si rekla... žena: Ker Se mora zakon, ki že predolgo traja, osveiiti * ljubosumnostjo, sicer »e ukisa in preide v dolgočasje. Mož: In? Ž e n a: In ker se vam f*«; stojnim moškim ženska 1* dopade, če se dopado drugim Ženska, o kateri ste prepričam, da vam jo nihče ne odvzame, pr. vas ne šteje mnogo. - M o ž (končuje oblačenje. P«* ti občinstvu): Te pre>m ženske. Pri njih človek krajšo potegne. ntai* vedno Tlhs ara "Ves teden se veselim ne* >' skega popoldanskega "Kaj. mislil sem. da po nikoli ne ležete "Jaz ne, s moja žena. Ameriški božič Citatelje Prosvete bo morda sini malo, da je v Ameriki nekaj krajepisnih in osebnih simbolov ki so v zveri s praznikom klanskega božiča. V državi Pennsylvaniji sta m*gti Nazareth in Bethlehem. Sazareth se nahaja 7 milj se-vernozapadno od Eastona in u-gtanovili so ga leU 1741 pri-4 seljenci iz Moravije. Bethleheiti je pa precejšnje jeklarsko me-gt0 — tam je dom jeklarskega barona Charlesa M. Schwaba — 0b reki Lehigh 56 milj od Phila-delphije v vzhodnem delu Penn-gylvanije. Tudi to mesto so ustanovili moravski kolonisti leta 1740. V državi Indiani je mestece Santa Claus. Santa Claus je po naše Miklavž, ki donaša darila otrokom v starem kraju tri tedne pred božičem, ampak ameriški Miklavž prihaja na "sveti večer" s severnega tečaja na saneh, ki jih vlečejo trije pari severnih jelenov in obsuje z darili ne samo otroke, temveč tudi odraslo deco vsake starosti . . . V Ameriki je stara navada, da otroci pišejo pismo Santa Clausu, zaupajoč mu svoje želje, kaj bi radi dobili. Pismo ima navadno naslov: Santa Claus, North Pole (severni tečaj). Pošta dobi vsako leto v decembru, v treh tednih pred božičem, na stotisoče teh pisem; običaj je, da pošta odda ta pisma raznim dobrodelnim organizacijam, ki rade igrajo Miklavža za "revne otroke", sploh za revne družine, katerim poklonijo košarico slabih jestvin, otroci v teh družinah pa dobe kakšne stare i-grače, tako da imajo vsaj nekaj "Christmas špirita . . .* Vsako leto pa zaide nekaj teh pisem v Santa Claus, Ind. Tamo-snja pošta ima pred vsakim božičem največ posla v letu in se dobro pripravi na to delo. Američani pravijo Jbožiču Christmas, ameriški Slovenci pa "krizmus". V državi Floridi je mesto, ki se imenuje Christmas. Ker je Florida napol tro-pična država, v kateri rastejo o-ranie in palme, je tamošnji ChrLstmas zelen poleti in pozimi -- ampak božič je za prebivalce tega mesta ne samo verski, marveč tudi občinski praznik. Običajno božično voščilo med Američani je "merry Christmas!", kar je isto kot po naše "vesel božič!" V Evansvillu, Ind., pa živi ženska, ki se piše Mary Christmas ali po naše Marija Božič. V slovenščini to ime ne pomeni nič, v ameriški angleščini pa pomeni z drobceno razliko v izgovarjavi isto kot "vesel božič!" Takšne so božične muhe v A- meriki. Zimski praznik Stari Sloveni, naši pradedje, kakor tudi ostali arijski (indo-evropski) narodi so obhajali vsako leto dva velika praznika, ki sta bila posvečena solncu—"itvoru vsega življenja." Najvišji bog starih Slovenov Svarog ali Perun je bil v bistvu solnce. V pradavnih arijskih jezikih v Aziji je solnce imelo osebno ime Bagu in to ime je pri Slovenih prešlo v prenesenem pomenu v besedo bože, bog, Prvi praznik je bil o kresu, ko solnce stoji najvišje na nebu in ko je najdaljši dan, torej ob začetku poletja, drugi praznik je pa to* pozimi, ko je solnce dokončalo svoj najnižji polkrog in je spet začel dan naraščati. r -•- - Ta dvojni praznik na čast solncu, prvi poleti in drugi pozimi šest mesecev narazen, je bil naturni praznik. Stari Sloveni, kakor ostala ljudstva arijskega izvora—katerih potomstvo danes živi v Evropi in prevladuje na ameriških celinah ter številnih atlantskih in pacifičnih otokih in celinah—so se razvili v severnem zmernem pasu. Podoba neba in štirje letni časi v tem pasu so oblikovali življenje in primitivno kulturno tvornost vseh teh ljudstev. Vse primitivno mišljenje in verovanje divjih in barbarskih ljudi se je ravnalo po naturnih pojavih. Prvo naturno dejstvo, ki ga je človek opazil, je bila razlika med dnevom in nočjo ter med poletjem in zimo—razlika med svetlobo in temo ter med živečo, zeleno in počivajočo, s snegom pokrito prirodo, gorkoto in mrazom. Kmalu mu je bilo solnce vir vsega toplega in dobrega—vir življenja—odsotnost solnca, noč, pa vir vsega mrzlega in slabega—vir smrti. Ker ni vedel, odkod in zakaj je to dvoje v naturi, je v svoji otroški mentaliteti oboje poosebil kot otrok še vedno i>oosebi vse predmete, ki jih vidi okoli sebe. Na ta način je začel častiti solnce kot svojega največjega dobrotnika, ki vsako jutro prinese pov dan in novo življenje v prirodi in ki vsako zimo otrpne, nakar se znova prerodi in prinese na pomlad novo življenje prirodi. Ti dve časovni točki, ko se solnce pozimi "nanovo porodi" in ko poleti o kresu doseže najvišjo točko na nebu—je primitivni človek jjovsod, kjerkoli je živel v zmernem pasu, označil za dva največja naturna dogodka v letu. Tako sta nastala dva velika praznika: rojstva solnca in dozorelosti moči solnca. O starih germanskih, anglosaških, Skandinavskih in drugih ljudstvih na severu in zapadu Evrope je znano, da so slavila soln-čni obrat poleti in pozimi z velikimi ognji ali kresovi na planem, svoja bivališča in svetišča (svetišča so bila na planem, logi) pa so okrasila z venci in zelenjem. Pozimi, ko rože ne cveto, so za okras rabili vedno zeleno smreko in bršlian. Stari Sloveni, naši pradedje, so kurili kresove v čast solncu proti koncu junija in decembra, kitili so se z bršljanom in priredili velike rodbinske gostije, pri katerih je bil kolač Iz pšeničnc moke glavno gostilo. Kolač je starodavna slovenska svečanostna jed, ki je bila simbol solnca (kolač od besede kolo, okrogla stvar kot solnce). O tem nam pripoveduje mnogo starih piscev, med temi tudi Valvazor. Krščanska vera, ki je bila našim pradedom usiljena z mečem v devetem stoletju, je spremenila simbol starih dveh praznikov.' Krščanska cerkev (vzhodna in zapadna) je povsod ohranila zimski praznik solnčnega obrata, dočim je poletni praznik o kresu zatrla. Zimski praznik je dobil s krščanstvom nov pomen; namesto "rojstva solnca" so postavili "rojstvo sinu božjega, Maziljenca (Mesije ali Krista, kar je isto)". Mit o Kristu se je razvil skozi tisočletja v Indiji, Perziji, Mali Aziji in Egiptu iz neštetih lokalnih mitov (glej knjigo "Bible Myths," spisal T. W. Doane), dobil pa je priznanje in moč šele potem, ko je rimski cesar Konstantin Veliki postavil krščanstvo za državno vero rimske države. Ca bi ne bil Konštantin storil tega—na bi svet danes abaolutno ničesar vedel o krščanski veri. Pravi utemeljitel krščanstva je Konštantin! Voditelji krščanske cerkve so se kakih triato ali Štiristo let prepirali, v kateri čas bi postavili rojstvo svojaga mitičnega Krista, končno pa so se sedinili, da bo najbolje, če ga postavijo na 26. decembra—in z njim zasenčijo obstoječi veliki poganaki prasnili zimskega solnčnega obrata. Račun se jim je dobro obnesel. V nekaj stoletjih je praznik "rojstnega dne boga" ali božič v glavnem zabrisal stari pomen in simbol prasnika "rojstva solnca." Popolnoma pa jih še do danes ni odpravil. Naši pradedje ao sicer opustili zimske kresove in pozabili na Svaroga, toda avoj stari kolač Še danes lomijo na boiični prznik in okrogli venci (podoba solnca!) iz bršljana in mahu Še danes kitijo njihova bivališča. dočim so si od germanskih sosedov izposodili in ohranili poganski simbol okrašene smreke—božično drevesce. Ta smrečjl simbol je preko Skandinavije in Anglije prišel tudi v Ameriko in menda je razširjen po vsem svetu. Slovenski poganski kres je pa še ohranjen o poletnem solnčnem obratu, dasi današnji Slovenci in ostali Jugoslovani ne vedo več, čemu se kuri ta kres, kakor ne vedo, čemu fantje In dekleta še vedno mečejo vence na drevesa na kresni večer , . . Se nekaj je zanimivega. Božični praznik si je teftko misliti brei zime in snega. Zato pod božično drevesce nasujejo soli, katera znači sneg, a tudi, slike "božičnih jaslic" imajo zimsko obeležje. To je tradicija iz dobe poganskega pratnlka rojstva solnca, ki no ga poznali le v zmernem pasu, kjer se menjavajo zima, pomlad, poletje in jesen. Na Palestino, kamor Je pripovedka položila "roj »tvo boga," se to ne more nanašati, ker tam, na toplem jugu, ne poznajo zime razen na visokih gorah, toda Palestina nima snežnl-kov. Tradicija je zanesla zimsko podobo bošiča celo v dežele južnega zmernega pasa (Južna Amerika, Avstralija itd.) kjer je poletje, kadar je pri nas zima In kjer imajo o božiču in novem letu najhujšo vročino in ko tamkaj ftito in sadje dozoreva, kljub Umu imajo tudi tam sol ikkI božičnim drevscem—simbol snega—znamenje, da originalni in naturni botič—poganski božič, if you please—prihaja iz krajev severnega zmernega pasa, kjer Je v decembru sneg! • « • Dvojni solnčni obrat v letu v dvema zmernima pasoma aveta ostane, dokler ostane današnje kllmatično razmerje na svetu. Prav tako ostane veliki naturni simski praznik ne glede na to, na kakšne kulturne in socialno-ekonomske stopnje ae dvigne človeška družba v bodočnosti. Če prav računamo, je socialna In ekonomska demokracija bodoči družabni red. Ali bodo v tem redu nadaljevali božični praznik? Gotovo! Prepričani pa smo, kakor smo prepričani, da Jutri spet izide solnce—da bo bodoči božič pomenil nekaj Uko radikalno drugega Jcakor pomeni danes napram prvotnemu, naturnemu prazniku "rojstva solnca." Krščanski simbol božiča bo zabriaan—že danes milijoni ljudi s|>oznavajo, da je krščanska mitologija to, kar ja—primitivna pesem, kakor je Homerjeva peaem o rojstvu in smrti grških bogov in kakor je bila staroslovenska pesem o rojstvu in zimski začasni smrti velikega božanstva, kateremu ao v centralni Aziji rekli Hagu . . . Kakšen simbol bo imel bodoči božič, ml ne vemo, slutimo pa, da mu napredno človeštvo, ki se dvigne iz razvalin današnje zmede, konfuzije in vrtoglavice, prisodi—socialen simbol, simbol rojstva socialne pravično«!! . ' Živali obsojane v smrt zaradi umora! Kako *ga'spoznaš? Za današnja dekleta ni nikakršen problem več, pravijo nekoliko nevoščljivo starejši; nič več jih ni treba seznanjati z moškimi, ker to same store na lastno pest in na sto mogočih načinov in ne da bi pri tem mislile na zakon. Zaročijo se in če so se zmotile, se spet ločijo. To drži. Vprašanje je le: ali zaradi te svobode, ki jo imajo današnja dekleta, laže spoznajo moškega, ki bi se z njim zveza za vse življenje? Pravičnost Nekje v Illinoisu se je iztiril v'ak; dva potnika ata se pone-»rečila. Eden od njiju je umrl, druKemu so pa kolesa odrezala nogo. Pohabljenec in vdova u-rorl«»Ka «ta tožila železniško drut-1*> za odškodnino. Sodišče je prisilo vdovi 6,000 dolarjev, pohabljencu z eno nogo pa 15,000 dolarjev. Kajpak vdova s to sod-ni bila zadovoljna in je vpraša sodnika, zakaj je vendar ena nama noga trikrat več vredna od celega človeka. Sodnik jo je pa takole poučil: spoštovana gospa, zadeva je či-*to v redu; možakar tudi za 15,-(MM> dolarjev ne bo mogel dobiti druKe noge, a vdova pa prav lah-dobi s 6,000 dolarji drugega m"*a, ki ni samo nov, ampak "t*gne biti še dokaj boljši od pr **ga." *win» rorraAii. _ S—»at V*r»*Y fMTl A. *AO*A»mm+ ,„ T»»»»IC I »«M*nt »uma / zvezo—a moški je v tem oziru | svetu, da ustvarijo prijetno žlv- Poprej so dekleta spoznala svoje može v družbi in to je bilo nekakšno jamstvo, da so na spodoben način spoznale moškega ki so o njem lahko kaj zvedele Ta pripravni način je pa danes skoraj popolnoma odpadel. Danes ne govorimo več o "poznanstvih" kakor o nečem posebnem —moški spadajo k mladosti deklet, da napravijo njihovo mladost prijetno; tukaj %> in zdaj ni važno kdo in kaj so. Poznan stvo na potovanju, na peščini, s tujci preplesane noči—to je vse Uko lahko, kakor če v veseli družbi rečeš "ti" nekomu, ki ga zjutraj še poznala nisi. Pogosto gre tukaj za mbške, ki so na pogled prikupni, ki neskrbno pojmujejo življenje, so prijetni družabniki, ki pa ne iščejo drugega kakor hipno veselje, ki ne poplačajo bližjega poznanstva. Potlej Je šport, pisarna, vsakdanja pot, aprehodi, izleti, vožnja z motornim kolesom Itd. Tukaj pa navadno srečaš moške, ki v tova-rišici nikakor ne gledajo ženske; govore o rekordih, o motornem kolesu, o "prijatelju" in na vse načine zafrkujejo, če se dekle telesno ne izkaže nJemu kos. Ona, ki Je ljubko, vsekako ljubeznivo dekletce, naposled čisto obupa: "Moški so samo za ta I aro," ■i misli, "zvesti ne znajo bltir Počakaj malo, draga mo-Ja. ali si pa moškemu tudi pokazala. da iščeš nekaj več kakor zabavo? Morebiti Je bil rea zaljubljen In je mislil na trajno zelo občutljiv ih dosleden. V novi družbi hoče videti nekaj posebnega in občutiti, da je tudi za dekle na svetu še kaj drugega kakor—gola vsakdanjost. Potlej nekega dne premišljuje, kako je moglo tako hitro priti do poznanstva. Včasih je dekle samo tako nespametno, da z nepremišljeno besedo omeni, da ženska danes nikoli ne ve, kaj bo storila jutri. In potlej? To ni problem. Moški razlikuje samo svetske dame in ženske, ki zanje na podlagi prebujenega srca, jaz in ti vse pomeni. To je vse! Prav ta mladostna svoboda v občevanju z moškimi Je ustvarila sicer neprisiljenost, prisrčnost in veselje; hkrati je pa dekle izgubilo v očeh moškega sijaj bitja, ki se je treba zanj boriti, ki ima poleg pametnega razuma in zdravega telesa tudi občutljivo dušo. Ugodno poj Ijenje, ni ostalo brez učinka na dokleta sama in njihovo pogosto neupravičeno in brezobzirno postopanje je posledica tega pojmovanja. Sprijatnile so se s tem, da od njih tjudje kaj drugega sploh ne pričakujejo. Ker je pa tako lahko biti skupaj, je tem teže najti človeka, ki bi Jo z njim vezalo kaj več kakor gola vsakdanjost. In še takrat, kadar dva človeka drug za drugega občutita večjo naklonjenost In imata želje, da navežeta tesnejše vezi, ostane stvar težka. Moški je nekje slišal, da je smešno govoriti o čustvih; zato se dela ne-brižnega in ae mu ne zdi vredno potruditi se za družico. Na dnu srca pa nosi ideal nežne in prikupne mladenke, ki Jo Je treba o!>oževati. Dekle noče zaostajati, noče se mu prikupiti, dela se moderno in si v resnici ne želi drugega, kakor da bi Ime- movanje, da so moški za to na la enega samega človeka, mu pomenila vse na svetu. Da prideš preko takšnih nespora-zumljenj, Je treba načeaa, česar večina današnjih žensk nič več ne pozna: odkritosrčnosti, poštene Izpovedi. Tako Je naposled vae prepuščeno slučaju. Trajna sveža tarnal jI na spoznanju, da sta človeka drug sa drugega, na n«k notranji harmoniji—« ne smeta Je šele iskati. Občutek sa to mora v njiju biti že od vsega sa četka. Zdaj gre le še za to, al bosta človeka, kl sta namenjena drug drugemu spoznala odločil nost tega trenutka ln premišlja no In pošteno na tam gradila dalje ali pa gresta drug mimo dru gaga in opustita priložnoat, k I se jima morebiti ne vrne nikol več. Stara resnica Ja, da se I j ud je v pismih, ki so v njih bolj po fcUnl in neprisiljeni, bolje spoznajo kakor osebno. Kes Je tudi (o, da dekleta, kl le redko pridejo v moško družbo, prej najdejo tlstagft, kl Jim je namenjen, medtem ko tiste, ki gledajo moške le kot nepo-grešljlv atribut svoje mladoatl, na koncu te mladosti na lepem citanejo—same. IM** "Vaš sin Je med poukom zme- rom zaspan , . "Že mogoče, lent v nJem.* najbrle spi ta- Z malim j* zadovoljen Jožetu Je selo žal, da ae Je oženil. Joše se pritožuje: "MoJa lena bi rada vsak dan kaj drugega T Mati se čudi: "Saj Ana je vendar udov oljna s malim?" "fta manj ko s malim —M "No torej T "Z ničemer nI zadovoljna!" V St. Louisu, Mo., iivl odvetnik Lyman E. Cook, ki svoj prosti čas porablja xa zbiranje nenavadnih, čudnih ln prav za prav bedastih zakonov in obsodb, katerih kar mrgoli po zgodovini a-meriških in drugih narodov. Cook pridno stika po modernih in starih zakonikih, letopisih in pravosodnih kronikah ter se hvali, da še poseduje zbirko do tri tisoč zakonodajnih ln justičnih spak vsake vrste. Pred kratkim Je Cook it svoje zbirke objavil nekaj teh spačkov, pred vsem onih, ki se tičejo obravnavanja in smrtnih obsodb nad živalmi vsake vrste it srednjega veka, a tudi it novejšega Časa. Tu je nekaj eksemplarjev it Cookove zbirke: % as« V Batlu, Švica, so v letu 1474 obsodili v smrt petelina, ki Je bil obtoften, da je imesel jajce, kar e v tistih časih pomenilo, da je »etelln — čarovnik. Proces pro-:i petelinu se je vršil z običajnimi ceremonijami pred sodiščem In ko je bila sodba rasgls-•na, so petelina nesli v procesi-po ulicah na morišče in ga slovesno živega sežgali ua grmadi. istem mestu se je enak proces proti petelinu ponovil tata 1807 z enakim izidom, sežigom na grmadi. Stara kronika pripoveduje o slučaju prašiča v Falalsu ua Francoskem, kl Jc bil leta 13H4J obsojen v smrt zuradl tega, ker Je pogazil do smrti majhnega o-Uroka. Sodišče Je spotnalo prašl ča krivega umora in ratglasllo, da mora biti prašiču odsekana glava, obenem pa je sodišče od redilo, da morajo prašiča obleči kot človeka, ker drugače ne bi ekaekuclja svinje pomenila nič novega, saj Jih mesarji koljejo sleherni dan . . . To se je tijdl slovesno tgodilo. Prašiča stl.o-blekll v moško oblačilo ln ga ob glavlll na Javnem mestu, rabelj je pa vzel svinjski trup ln gla vo domov in Je oboje spekel. ' Uta 1521 so bile v Andru Francija, podgan ^ obtožen« kriminalnega čina. ker so unlče vale pšenico. Neki Henry Troun ceau Je bil imenovan, ds tago varja obtožene podgane. Do sod b« pa ni moglo priti, ker birič niso mogli ujeti no ene žive pod gane. Zagovornik je v Interesu podgan informiral sodišče, da se podgane ne upajo na dan tara dl tega, ker Je preveč msčk na cestah . . , V Parizu niso bili nič bolj modri leta 1596, ko so tirali pre< sodni dvor kravo, ki je brcnila svojega gospodsrja v trebuh U ko silno, da je umrl. Krava J« bila obtožena umora ln obsojens po svetopisemskem edlktu: oko u oko, zob za zob , , . Toda vdova, kl Je bila zdaj lastnik krave se Je pritožila soj>er obsodbo In apelirala Je na državni zbor, na prlunese kravi, ki Je "bedasU žival." Državni zbor, kl Je ponovno tasllšal priče ln pretres« dokatllno evidenco, Je pa prltlv ta vrgel in krava j« morala crk niti pod rabljevo s«klro. Zakon v srednj iveškl Franci Ji, Španiji in nekaterih drugI deželah Je bil, da so domače ži vali, ki ao zakrivile zločin, spa dale pred civilno aodlšče, ampak divje živali oziroma zveri, uklju člvll žuželke, so pa spadale samo pred cerkvena sidlšča. les nt razprave so s« vršil« proti živa llm vsak« vrste, celo proti pol žem, bolham, gosenicsm, kobili ram, ščurkom in čričkom; najve čjo piko pa so sodišča im«ia ua kač« in jjodgan«, 1 Živali so tudi mučili — kakor ljudi — na natezalnici in t gnjem. Ns prim«r t ratb«lj«nl mi taščami so jim trgali sob« ii čeljusti ln kremplje it tac Prizor h *e»«matr«rlj v k« Korziki. tu Ha«tla aa olo AH sit n«ročen 1 na dnevnik -Proartto"? Podplr«)t* svoj Hit! V sUri P«rsiji Je bil zakon da pe« lahko ugrizne človeka, č« prej ulaja nad njim Z lajan jem pe« opotori Človeka, naj b« ŽI, In če človek n« pobegn«, J njegova kritda, ako ga pr« ugri sne, Ako pa p«s ugritn« člov« ks, ne da M pr«J talajal, t«daj Je pe« kriv In mora biti ubit Zapisan Je tudi slučaj, ko J bil v Rusiji zloben kotel legnan v Alkirijo. Ktari zapiski it atilknega Iti- ma omenjajo slučaj, ko je orač na polju itoral mejnik in odre-tsl brazdo sosedove temlje. Stvar je prišla pred sodnika in katnovan ni bil orač, marveč vol, ki je vlekel plug! Tudi na Grškem, v starih Atenah, kjer so pred dva tisoč leti živeli največji modrijani sveta, so sodišča sodila neme živali In celo mrtve predmete, na primer kamen, ob katerega se je človek spotaknil, da je padel in si razbil nos. Grški satirik Aristofan te je norčeval it teh sodb v svo-ih satirah Tn komedijah. Interesantno je, da so bili pri teh obravnavah proti živalim in iverem v srednjem veku prav ;ako formalni in natančni kakor pri ljudeh. Kadar je bil pes ali (onj obsojen v smrt, Je morala alti eksekucija natačno tako is-vedena kot takrat, ko je bil človek setgun ali obglavljen. Po takratnem, običaju so bile ekse-kucije javna tadeva, ki se Je izvršila t velikimi ceremonijami in ib čim večji udeležbi občinstva na glavnem trgu, Kakor so človeka gnali aH volili na morišče, so ga imeli v verigah. Prav tako so imeli šival uklenjeno, za vožnjo je bil na-et |M>seben voz ln krvnik Je na- aknil posebne rokavice. « « « Ameriško države se še danes niso docela otresle barbarskega običaja is temne preteklosti. Po-icijska sodišča ponekod imajo Ae vedno opraviti s psi In ostalimi domačimi živalmi, kl narede kakšno Škodo. Za škodo je sicer odgovoren lastnik psa, toda ceremonije se ponavljajo, da pride tudi pes z gospodarjem vred pred sodišče. Omenjeni advokat iz St. Loul-a j« bil pred nekaj leti v Brockportu, N. Y. Aestmesečno ščene Idaho je bilo obtoženo, da Je povtročilo utopitev štirinajstletnega dečku, ftčenetu pa je prišla na pomoč priča, ki je prlse /la, da prltsdetl psiček ni imel nič opraviti t nesrečnim dečkom, |tats pa J« fantka pognal V vodo neki drugi p«s, kl j« potem pobegnil. Občinstvo, kl Je slmpatitlralo s Ičenetom, Je ploskalo priči, nakar je sodnik slovesno oprostil Idaha s pogojem, da ga go«|>oder ne sme Ispustltl na prosto dve leti, _ » • « « V Italiji v krščanskem srednjem veku c« J« večkrat tgodilo, da so sodili in kaznovali krte, ki so rili p<» lepih vrtovih bogatašev. lansko leto pa s« j« pripetilo v fašistični Italiji nekaj drugega. V Veroni je bila obsojena v denarno kat«n neka klobučarka. ki je priznala, da J« ubila — miško. l'r«|NMf»o "Zakaj mi pa tamudila?" "Naša ura ni šla prav!" "In tir MNis«m mogla takoj najti svojih svaskovt" "ln ti tam? Zakaj pa Jokaš?" ' lluuu ... ker st« še vee druge prej vprašali, sdaj pa n« vem, kako naj s« opravičim!" Oecar WUde Glasovi iz naselbin THE ENL1CHTKNMKNT olasilo in i.abtnim a hlovensbb nabodmb podpobmb jednote m ,r J br Mm >U.mm MsttoMl BmmIH B* Sonet Pozavne pele »o v cerkveni »vod, in ljudstvo vse je predenj pokleknilo; nešteto mož ga je skrbno nosilo, kot bil bi Bog, ta sveti rimski gospod. Kot mašnik-svečenik je bil ves bel, trakovi kot kraljevi iz škrlata, in še na glavi krone tri iz zlata, l tako je papež v Vatikan odšel. Pomislil sem, kako je vse ceste prehodil naš Zveličar, a povsod iskal počitka željnega zaman: "Se ptič ima svoj dom, lisjak svoj stan; jaz moram truden dalje svojo pot, in solze pičlo vino mi kale." (Prevedel Mile Klopčit.) m M mteje. Rukoptal HUnm «MUM <4»tk«. poram, pmmi iU.) m vro«Jo pUllMMJ« b * riioAil peltalao. ti t In« nt« am mr*emmmt.—M*oiwcrtpU of cuaiauni-•od viuolMitod «rtUU» wtll not b« rotur»U. OtAor ipta. mmk m stori«, »Ujra. pomm*. mU.. wlli b« r«torn«i r H« whm tMMfMU Iv »»If «44r—»d m4 lUaH NuU, m »m, br tau iti i Mm PROSVETA MiT-M a«. UvaJalo ChUmg». UIImM mbubbb or tbb radbbatbu raaaa George BaAer, član newyor-ške delavske stranke in mestni odbornik. Božič proletarskih otrok! Vi drugi imate zakurjen dom, vi drugi imate potice, mi se ne vemo ogreti pri kom, premrle so naše ročice. Vi drugi ste dobro večerjali, vi drugi ste dobre volje, a nas ste surovo ozmerjali, pognali nas v sneg, na polje. Vam drugim po smrekah lučke gore, pod njim daril je vse polno, v naših očeh le blestijo solze, srce nam je gladno in bolno. A vendar nam v dušah ogenj gori, ki nam ga nikdar ugasite: naš up, da se nam dan sveti dani, ki spolni nam želje vse skrite. Vam drugim pustimo razsvetljen salon, darila, večerjo, potico, in čakali bomo, da vdari naš zvon, da vkrešemo božič s pravico! Pred dvajsetimi Novice iz starega kraja Iz Slovenije HIDHOTEHNISKI LABORATORIJ SLOVENSKE UNIVERZE Ljubljana, 7. decembra. —-Privatna iniciativa je dala naši univerzi vaino ustanovo. To je začasni hidrotehnični laboratorij na Viču. Ustanovilo ga je društvo za zgradbo hitrotehničnega laboratorija v Ljubljani, kateremu sta zdaj na čelu kot predsednik gg. inž. Sbrizaj, kot tajnik pa inž. Bufon. Društvo je •na svojem tretjem občnem zboru soglasno prepustilo vse v začasnem hidrotehničnem laboratoriju na Viču 114 nahajajoče se premičnine in nepremičnine v trajno last zavodu za vodne zgradbe naše univerze. Društvena kolavdacijska komisija je podala pregledno poročilo, iz katerega je razvidno, da so znašali vsi investicijski stroški 124,-783.15 din, neporavnani računi pa so znašali takrat, ko je bil občni zbor, okrog 19,000 din. Poleg tega je bil Še dolg na posojilo, ki je bilo najeto pri društvu za nabiranje univerzitetnega zaklada, v znesku 36,050 din. Vse te obveznosti pa so bile potem popolnoma poravnane in poravnano je bilo tudi posojilo, ker je društvo dobilo denarno pomoč od banske uprave. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom da zgradi naši univerzi in praktičnim vodogradbenim krogom prepotrebni deftaiithrni hidro* tehnični laboratorij na mestnem svetu ob Gradaščici. Za gradbo naj bi se potrebna sredstva zbrala iz državnih in samoupravnih prispevkov ter podporo industrije in ostalih interesentov, za opremo laboratorija pa naj bi skrbelo prosvetno ministrstvo. Že pri izvedbi akcije pa se je pokazalo, da se ta program ne bo dal uresničiti v prv vrsti zaradi tega, ker država odklonila vsako 'sodelovanje privatnim društvom. Društvo je moralo že od začetka prepustiti skrb za gradnjo definitivnega laboratorija univerzi, ki naj bi ob podpor tedaj osnovane "Akademske ak cije" z večjim uspehom zahteva la od države za gradnjo potrebne kredite. Da bi se manifesti rala nujnost in neodložljiva potreba po hidrotehničnem laboratoriju za našo praktično vodo-gradnjo, je društvo leta 1936 na svojem občnem zboru soglasno sklenilo, naj se uredi v garažnem poslopju Stavbne družbe na Viču začasni hidravlični laboratorij v najskrompejšem obsegu. Z izgradnjo le enega preizkuŠe-vališča v tem provizoriju pa so w ustvarili komaj prepotrebni predpogoji za pričetek znanstvenega udejstvovanja iz področja eksperimentalne hidravlike. O-Ostane pa s tem še nerešno vprašanje zgradbe kompletnega laboratorija, ki bi moral poleg cele vrste za znanost in praktično vodogradnjo potrebnih preizkuševališč nuditi tako institutu za vodne gradbe, kakor tudi strojnemu institutu potrebne prostore za nastanitev, ki jih tehnika po tolikih letih še vedno nima. Vse, kar je bilo mogoče, je društvo storilo in prepustitev za»a.aj torej več ko 6,087,000 novih, služb namesto 1,460,000 izgubljenih vsled na domestitve konj po motornih vozovih. Motorji so imeli velik vpliv na življenje farmarja. Traktorj so nadomestili staromodne p»u ge s konjskimi pripnegami in avto je končal osamelost farm skih naselbin. Učinek avtomobl la na mestno prebivalstva razviden iz dejstva, da si je za četkoma stoletja le po ena dru žina nefarmarjev mogla privoščiti svojo kočijo izmed desetih dočim dandanes polovica nefar marjev poseduje svoj avtomobil Slaba stran tega velikanske ga napredka je število človeških žrtev, ki ga Amerika plačuje za Glasovi iz naselbin in Je (Nadaljevanja s 4. strani.) tošnje. Toliko krvoločnega in izdajalskega dela svet že ni izle-pa doživel. Vse izgleda, da pri-laja odločilni dan, dan ogromnih preobratov, ker tako ne more iti dolgo naprej. Vojna je neizogibna. In ta vojna bo najbolj barbarska in najgroznejša, kar . ih je že videl svet. Uničena bodo velemesta, pomork»m milijone nedolžnih žrtevc^Tobitega bo več civilnega prebivalstva nego vojaštva, ko zaplamti krvavi me-tež med fašiatičnim in "demo-eratičnim" imperializmom. Kaj >o potem nastalo, je v naročju bogov. Smo na pragu ogromnih svetovnih sprememb. Ves svet bo oblit s Človeško krvjo in na milijone trupel bo krilo bojne poljane in mesta. Nič dobrega se nam ne obeta. Ob koncu vsakega leta si milijonarji delijo ogromne profite, dividende v zlatu in srebru. Leto za letom si prisvajajo več in več svetovnega bogastva, za katerega niso nikdar delali, ampak e vse ustvarila le pridna delavska roka. Kakšnih profitov in dividend bodo pa delavci deležni? Vsa reakcija je stoodstotno organizirana, vsa buržvazija ze-dinjena za grabljenje profita in bogastva. Mi delavci smo pa na žalost raapršeni in razkropljeni na vse strani; nobene skupnosti, nobene solidarnosti, nobenega zaupanja. Ali bo šlo tako ved no naprej? Ali ni nobene sile na svetu, ki bi delavstvu odprla oči in mu dala razum? Koliko ča sa še trpljenje, mizerija, pomanjkanje in pasja pokornost? Vse to mi vstaja pred očmi. 2e 35 let se udejetvujein v delavskem gibanju Hi do danes še no benega uspeha, nobenega rezu! tata, nobenega preobrata. Vse je obratno. Danes smo gelavci na slabšem glede principa kakor smo bili pred 20 leti. Vse to da človeku veliko misliti; oprijem I je se te omahljivosti ali isčr panje, ker vidiš vse svoje delo, vse svoje žrtv« v razvalinah. Da nes si na slaMtem kot si bil. Kaj bo bodoPi človek mislil svojih potomcih? Narava nam da še preveč žfVljensklh potrebš čin, toda pri ^aem tem strada mo in v pomanjkanju živimo Toliko je različnih stvari, kate re bi človek nujno potreboval, pa jih nima in jih ne more dobit Ogromna skladišča so z njimi na polnjena. Toliko je živeža, da ga na milijone ton uničijo, da obdr že ceno. Milijone Je delavcev, bi radi delali in ai služili kruh toda nimajo prilike. O vsem tem bo bodoči civilizirani človek čital in razmišljal. Ne bo mogel sapo-pasti, kako je vae to sploh moglo biti. Veliko smo doživeli, veliko pretrpeli, toda ničesar dosegli. Leto 1938 se poslavlja in stopa v zgodovino. Vse, kar smo delavci na boljšem, je to, da smo eno leto starejši, fizično in duševno »olj ubiti in eno leto bližje smr-i. To so naše dividende brez o-bresti. S tem končujem ta dopis. 2elim vsemu delavstvu in vsent prijateljem vesel božič in srečnejše in bolje novo leto, v katerem naj bi delavstvo dožive-o več uspeha v svojem boju in manj razočaranj. Prosveti želim mnogo novih naročnikov in vztrajnost v boju za delavstvo n izobrazbo. Žive) zavedni mednarodni proletariat! Anton Jurca, 121. Železniška nesreča Mehiki ftloornflka Narobna jloftpoma iežtmta tU7-41 8* U«Rdele Are. Chkaga. UL GLAVNI ODBOR isvbsbv4lmi ooaaai tlaki. ..............................INI a A**.. . ui...................mii a u«»ai« A*«.. <-m«m*. »m«** V**«WK et Mm*j»* ............ mu Ar*. cu*«a«. miMta rai» MIm. «»r«*ltel| «U«IU................... MIT a L*w»4«U Ar*. CklMO. nilMto Jate «r*4«lk |Im1U ..................... MSI a Uw*4*U Ar*. Cktwi*> UIIm* i01im—— isll AftSraJ VMrfck. »nI pi»n(hi........................Ml S--.ll A««.. J P*. rTMfe a.lk«. 4mti pm4pf4~*mik .......................Ml a* Utk SI.. miivmAm Wl* Jate Jr.. »rrl eutrlkmt »*4»r««m*iiik..................... tw> Ml. simUmm. iv CamUm bemlafe. <»«1 StetrtkUl m4er*4««*ftlk .........»Ml w. Mik bi.. <>hu Imkm KUm*. Irrtil lUirthinl p*4»rr*««4i>lk.....................Ml T«S* M.. U S«IW. IS. Mvtnl TMMk, Mirti Stetrlktal »«e»nM»4Blk..................Ua« Ml. WaU*«te«rg. CmU. uoaroDAaaai ooaaai HM* rvtortofc. »uSmSu*.............................. III B. IIM at.. t*l««rte»*. Ofcta vimmi Ctluker....................................»Ml a U»ftMU Are* cmmc«. imm4* r. A. vmm.......................................IMI a UvnSele Ar*. »M..«. lih...i. '•k« Vacrtok......................................mtt a utmiu Ar*. cmmi«. iiiimu «*ka ou» ......................................iii a rii-lh a»» . etUa**451 * koncentracijske- Nesreča se Je pripetila uboriW||| ko H0 obljubili, da ,, , ,„ , .. bodo prenehali s |K)lltlčniml ak-Na vlaku je bilo okrog tiaoč I t|vsio«tml. potnikov, med temi več vladnih uslužbencev, ki so se voslli na počitnice v Vera Crus. Nesrečo I uštavil je povsročilo slomljeno kolo pod . . . i^.«. okomotivo. Štirinajst vagonov y*aaJ° se je prekucnilo, ko je vlak ako- London, 22. dec. — Kdvard Čil is tira, in pokopalo potnike Beneš, bivši predsednik češke pod seboj. republik«, je ispoaloval začasno Rešilno moštvo in vlaki ao ta- Injunkcljo, ki prepovesluge , . . 10 škod«!it* večji aaatav kadar Imale goste. Klek-I rlčna |wč sa olia »ostava C0MM0HWEALTH EDISON C0MPANY 12 Wee« A^eaTe him« * 112 aenik dmiken stomt lajnik grsdnrdn-kti Rno^veha. ae razg»%ar|a s aradniki unija arki 4942 IM«4««| Ml) IrflM ^eik IU 2711 Mllveatee Aee. 2748 UeeeU Ae«. HDOMaoanooo eroasa 4iw S AehUad Ar«. 4211 w Me4ie4>« at B ^ k 3NO K Ma4 01. 11044 §. Mfkta— Aea, Guy de Maupa«*ant: Božična pravljica Dr. Bonenfant je s trudom li neko jajce na tleh. Da, res, premišljeval. Polglasno je mrmral predse: "Nekaj o božiču?" in nenadno je vzkliknil: "Da, drage dame, kar si želite, sem našel. Da, doživel sem čudež v božični noči, in celo prav nenavaden in fantastičen. Čudite se, da tako govorim, jaz, ki ničemur pe verjamem? In vendar atm videl čudež, s svojimi očmi sem ga videl, kar se pač imenuje videti, in bil je pravi čudež. In mislite morda, da me je kaj presenetilo? Ne, kajti čeprav ne delim popolnoma vaše vere, vendar verjamem v tisto vero, ki predstavlja gore. Lahko bi vam navedel mnoge primere, pa to bi vas moglo užaliti in bi učinek moje zgodbe oslabilo. Najprej moram omeniti, da me to, kar aem sam videl, ni niti povsem prepričalo, niti me ni spreobrnilo, toda presunilo me je. Poskušal bom, povedati vam to zgodbo s preprostostjo kakšnega pobožnega vernika iz Auver-gne. Takrat sem bil podeželski zdravnik v malem kraju Role-ville, ki leži v osrčju Normandije. Zima je bila strašna. Že od konca novembra je bilo po tednu hudega mraza snežno. Od severa si videl, kako so se bližale velike mase oblakov in snežilo je v kosmih. V eni sami noči je pokrilo vso dolino. Posestva, ki so bila daleč vsak sebi s svojimi štirikotnimi dvorišči, so bila videti za svojimi velikimi, z ivjem pokritimi drevesi, ki so za-temnjevala okna kakor zastorl, da so zaspala pod kupom gostega in lahkega mahu. Noben hrup ni več motil brezglasne podeželske tišine. Samo vrane, ki so v vsakovrstnih oblikah opisovale svoje tire na obzorju, so zaman iskale piče, spuščale so se vse na bleda polja in so kiju vale s svojimi dolgimi kljuni v sneg. Ničesar nisi slišal razen nedoločnega in neprestanega pošu-mevanja padajočega be'cga prahu .. . Celih osem dni je šlo tako, potem se je plaz ustavil. Pet pedi visoko je sneg pokrival zemljo kakor bel plašč. Dva tedna zapored je bilo podnevi svetlo kakor moder kristal in ponoči jc bilo posuto z zvezdami, bleske-tavo kakor ivje, tako zelo je bil širni prostor otrdel od mrazu. Trdina neba se je razprostirala kakor od mrazu svetlikajoča se, gladka, s snegom pokrita plan. Ravnins, mejice, bresti ob vhodu v vrtove, vse je bilo kakor mrtvo, umorjeno od mrazu. Niti človek niti žival nista odhajala ns prosto. Ssmo dimniki v svojih belih srajcah so razodevali skrito življenje s finim tkivom dimnih oblačkov, ki so se dvigali naravnost v zmrzlo ozračje. Od časa do časa je počilo v dre-vsaih, kakor da se jim lomijo udje pod skorjo, in včasih se je ločila kakšna težka veja ter padla na tla, ker je bil nepremagljivi mraz dal otrpniti njenemu aoku in JI razklal vlakna. Po poljih raztresene hiše so bik* na videz stotine milj druga od druge. živeli smo, kakor smo mogli. Skušal sem obiskovati vsaj bližje bolnike in sem bil pri tem vedno v nevarnosti, da padem in me pokoplje sneg. Kmalu se mi je zazdelo, da vi-al skrivna groza nad deželo. Ljudje so pravili, da takšna nadlo- čisto belo jajee, ki gs je nekdo tja položil, belo kakor vse okrog. Sklonil se je, bilo je res jajce. Od kod pa? Katera kokoš je prišla iz kurnika in ga izlegla? Kovač se je začudil in stvari ni rar zumel, a vzel je jajce in ga prinesel svoji ženi. "Poglej, žena, kaj sem našel pojx>ti." — Žena je zmajala z glavo: "Jajce na cesti v tem mrazu, ali si pijan?" "Ne, prav zares sem ga našel na tleh poleg meje in bilo je celo še toplo, ne zmrznjeno. In da bi se ne shladilo, sem ga položil na svoj želodec. Pojedla ga boš za kosilo." Jajce so dali v lonec, kjer je že vrela juha, in kovač je začel iztresati novice, ki jih je bil nabral v vasi. Žena je poslušala vsa bleda. "Tudi jaz sem slišal to noč takšne krike in zdelo se mi je, da prihajajo iz dimnika." Sedla je k mizi In vzela naj prvo juhe. Med tem ko je mož mazal maslo na kruh, je vzela jajce In ga gledala z nezaupanjem: "Kaj pa, če bi bilo v jajcu kaj posebnega?" — "Kaj naj bi bilo?" — "Ne vem." — "Nehaj, jej in ne bodi neumna!" Razbila je jajce, bilo je kakor vsa jajca in čisto sveže. Začela ga je z obotavljanjem jesti, pokusila ga je, odložila in spet vzela. Mož je menil: "Nu, kako ti diši?" Ni odgovorila, temveč samo požrla ostanek. Potem se je nenadno z očmi, polnimi groze, zastrmela v svojega lepega moža, dvignila je roke, začela z njimi mahati in vse telo so ji spreleteli krči. Potem je padla na tla in začela strašno kričati. Vso noč je prebila v srašnih krčih, v groznih stresljajih, napad jo je bil vso spačil. , Kovaču je bilo nemogoče, da bi jo držal in prisililo ga je, da jo je zvezal. Neutrudno je tulila vso noč: "Imam ga v sebi! Imam ga v sebi!" Naslednje jutro so me pozvali. Odredil sem vse znane pomirjevalne pripomočke, toda brez u-•peha. Znorela je. Potem se je razširila navzlic vsem oviram, ki jih j« postavljal visoki sneg, z nezaslišano brzino od hiše do hiše vest, čudna vest: "Kovačevo je obsedel hudič!" Od vsepovsod je drla množica skupaj, pa se ni upala v hišo. Od daleč je poslušala strašno kričanje glasu, ki je zvenelo tako, da ni sličil nobenemu Človeškemu glasu. Opozorili so vaškega župnika. Bil je preprost možak in je prispel hitro, oblečen v obredno oblačilo, kakor da hoče umirajočemu podeliti zadnjo tolažbo. Med tem ko so štirje možje ženo, ki ji je pena stala pred usti in so Ji bili udje čisto zviti, tiščali na posteljo, je duhovnik z dvignjenimi rokami govoril svečano vse zarotltvene formule. Toda duh se ni dal pregnati. In božič je prispel, ne da bi se bilo vreme spremenilo. Dan poprej me je duhovnik obiskal. Rad bi, je dejal, da bi ta ne-srečnica prisostvovala nocojšnji slušbi božji. Morda napravi Bog čudež, ki bi jo rešil ob uri, ko ga je rabila žena Odgovoril sem mu: "Mislim kakor vi. gospod župnik. Ce bo ta ceremonija nanjo vplivala (in nič drugega ni pripravnejšega, da jo pretrese), tedaj jo to lahko osdravi tudi brez drugih pri |H>močkov." Stari župnik Je od- sane gibe pobožnih vernikov. Zaprl sem žensko in njene paznike v farovško kuhinjo ter čakal na ugodni trenutek. Izbral sem trenutek, ki sledi obhajilu. Vsi kmetje, moški in ženske, so sprejeli obhajilo, da bi si izprosili milost svojega strogega Boga. Velika tišina je vladala, ko je duhovnik opravljal sveto o-pravilo. Na moj migljaj so odprli vrata in četvorica mož je prinesla zblaznelo žensko v cerkev. Ko je zagledala luči, množico, ki je klečala na tleh, svetlo ožarjeni kor in pozlačeno monštranco, je bila tako besno okoli sebe, da bi se bila kmalu osvobodila in pri tem je tako strašno kričala, da je vztrepetala vsa cerkev. Vse glave so se dvignile. Ni bila več videti podobna kakšni ženski, pod našimi rokami se je zvijala s spačenim obrazom in norimi očmi. Privlekli so jo do vznožja ko-ra, nato so jo potisnili trdno na tla. Duhovnik je bil vstal, čakal je. Kakor je spoznal, da jo držijo, je vzel monštranco, ki je bila obdana z zlatimi žarki in je kazala belo hostijo v sredi. Stopil je' nekoliko korakov naprej, jo dvignil z obema rokama nad svojo glavo in jo držal proti blaznim, prestrašenim pogledom obsedenke. Se vedno je tulila in oči so ji buljile na žareči predmet. In duhovnik je stal tako nepremično, da bi ga lahko smatral za kip. To je trajalo dolgo, dolgo časa. Videti je bilo, da je žensko prijel strah in da je bila kakor začarana. Neprestano je strmela v monštranco in krči so jo še vedno strašno spreletavali, toda postajali so bolj redki. Se vedno je kričala, toda z glasom, ki je manj trgal srce. In to je trajalo še dolgo. Zdelo se je, kakor da oči ne more več povesiti, kakor da so ji privezane k hostiji. Samo je-čala je še in otrplo telo ji je postajalo mehkejše in se je stegovalo. Vsa srenja je bila pokleknila in je pritiskala čelo k tlom. Obsedenka je sedaj hitro oapirala in zapirala veke, kakor da ni, sposobna vzdrževati pogleda svojega Boga, in je molčala. Nenadno sem opazil, da so ji oči zaprte. Zaspala je spanje mesečnikov, hipnotizirana, ne, premagana po vztrajnem gleda-ju v zlatu se bleščeče monštran-ce, premagana po zmagovitem Kristu. Medtem ko je duhovnik spet stopal k altarju, so odnesli žensko, ki je ležala še vedno nepremično, v njeno stanovanje. Ljudje so pretreseni zapeli hvalnico in kovačeva je spala štirideset ur nepretrgano, potem se je zbudila in se ni več spominjala ne svoje obsedenosti ne svoje rešitve. To, drage dame, je ču« dež, ki sem ga gledal sam." Doktor Bonenfant je umolknil, potem je dodal s čudno p^e-sunjenlm glasom: "Nisem se mogel vzdržati, da bi tega pismeno ne potrdil." Božič 1914 rt Zmotila ae je "Pokaži mi pismo, ki pi ga pravkar prebral. ^Vidim, da ga je napisala ženska roka, In ko si ga prebral, si prebledel." "Da, tvoja šivilja mi je poslala račun." , Kurt Heilbut Dan pred Božičem ao prinesli Hell Landa šest ur daleč n« no-silnici v vas, kamor prihajajo ranjenci od vseh strani. Tu leže sedaj tesno drug poleg drugega. Ze dolga dva dneva. Tretji dan jih nalagajo na voz, po dva in dva. Poleg Landa leži tovariš, s prestreljenimi prsi. Sanitetni voz odakakuje na trdih tleh; vsak sunek pa povzroča ranjencu nove silne bolečine. Iz ust se mu trgajo bolestni kriki, ki zamirajo v pridušenem stokanju. Hell Land poizkuša, da bi z rokami podprl svojo ranjeno nogo. Pa je preslab, roke mu odpovedo. Od bolečin si grize ustnici, da bi ne kričal. , Enajst ur že traja vožnja. E-nast ur se že vozijo — lačni in prezebli. Samo enkrat na vsej dolgi poti dobe kozarec toplega čaja. In dalje drdrajo vozovi kljub vsem mukam! Samo proč! Proč, čim dalje proč od kraja, katerega se spominjajo z grozo v srcu! Proč, le proč od hiš, ki so se vnele med treskom topovskih granat! Proč od hiš, ki so bile polne ranjencev — vseh ni bilo mogoče rešiti. Okoli trideset mož je zgorelo v plamenih. Petdeset jih je končalo svoje življenje na prav tako strašen način v skednju pred vasjo. Noč se spušča na zemljo, ko pridrdrajo vozovi do mesta. V nekem izpraznjenem šolskem poslopju jih pplože enega poleg drugega na prgišče slame. Tu prebijejo noč ' in še naslednji dan. ' Zvečer jim postavijo v sobo smrekovo drevesce. Tri, štiri svečke brle na njem in žalostno razsvetij ujo sobo. Duhovnik pride in jim čita božično prigodbo: "In zgodilo kk je v onem času, da je cesar AVgust izdal zapoved, da se vsi ljudje podpišejo . . ." Toda besede 6' revnem rojstvu božjega deteta $e vzbude v njihovih srcih niti najmanjšega sočutja. Veselo oznanilo ne pomeni za nje nobleue tolažbe, kajti neskončna'je; njihova lastna bolečina. 1 Naslednje jutro pride drug duhovnik in jimčita prigodo, ki so jo slišali prejšnji večer, še enkrat. V mrazu svetlega dne se zde besede £e manj tople, kot sinoči v večernem mraku. Zdi se, da je to vse, kar jim moreta nuditi duhovnik in cerkev. Samo to obljubo torej, kateri več ne zaupajo. Kako vse drugačen je mladi zdravnik, bled in upadel v obraz, ki bi rad vsakomur pomagal; izgleda, kakor da bi v spanju vedno znova doživljal vse strahote tistih dni. Prinese jim božično darilo: par komadov čokolade. Pravično jo razdeli med sedemnajst ranjencev. In glej, ker daje ljubeznijo, se zgodi čudež: kot je bilo mogoče nekoč tisoče nasiti z enim kruhom, Je tudi vsakemu izmed njih en košček dovolj. Zopet se znoči in zopet napoči dan. Drugi božični dan. Zgodaj zjutraj že grme topovi. Vmes regijajo atrojnice. Bliže, vedno ga ne more biti naravna. Trdili govoril: "Vi niste verni, doktor. ao, da je ališati ponoči glasove, pndirljive žvižge, zamirajoče krike. Nedvomno je prihajalo to kričanje in žvižganje od selivk, ki potujejo v večerih in bet*-v jatah proti Jugu. A kako bi bik> mogoče praznoverni množici dopovedati pamet? Duha jI je obsedla groza in pričakovala je nenavadnega dogodka. Kovačnica očeta Votinela Je stala na koncu vasice Kpivent ob deželni cesti. Vas in cesta sta audaj izginili. Ker je doma zmanjkalo kruha, se je kovač odločil. da atopi v vas. Več ur je porabil za to. da je pokramljal v šeatlh hišah, ki sestavljajo vaa, potem je vael svoj kruh in nekoliko novic, t»a še nekaj gro- Pa pomagali mi boste, kaj ne? Prevzeli boste nalogo, da mi žensko privedejo?" — Obljubil aem svojo pomoč. Zvečerilo se je In nastala Je noč in cerkveni zvonovi so se oglasili. Njih tožeči glas ae je širil daleč preko zasnežene in zale-denele dežele. Temne poatave ao se bližale počasi v skupinah in sledile |>okorno klicu zvona. Sčip je razavetljeval z jaano in skrivnostno svetlobo vse obzorje, da je bila obupna osameloat liolja še vidnejša. Vzel sem štiri krepke može in im* podal v kuvačnico. Se vedno je tulila na svoje ležišče privezana obsedenka. NIVtHc njenemu odporu ao Jo oblekli v člato ze, ki ae je razproatirala preko obleko iif jo odnesli, dežele, a aeboj. Razsvetljena in mrzla cerkev Preden ae je znočilo. se je od-1 Je bila polna ljudi. Pevci »o eno-odpravil domov. lično peli, orgije so smrčale. Ko Je Šel mimo neke mejice. navček mal««ga ministranta Je Se mu je nenadno zazdelo, da le- zvenel tiho »it urejeval predpi- Apan«kl vojaki v »treskih Jai%ih v aektorj« ob reki Ebri. bliže meata prihaja peklensko grmenje. %p Zdravniki in sanitejci beže; vaak beži, kdor le more. Samo te£ko ranjeni ostanejo. Izmučen pomisli Hell Land: To je torej konec? Pri vaakem strelu, ki udari nekje v bližini, jim vstane pred očmi ista strašna slika: goreče hiše, polne ljudi, ki niso v stanu, da se rešijo ... « Tako čakajo ure in ure. Cesa neki? Na granato, ki bo storila konec vaemu njihovemu trpljenju? Na ljudi, ki morajo priti in jih rešiti? Saj niti sami ne vedo na kaj čakajo! Ah, kdor bi mogel moliti! Sami ne morejo več. Skoro vsi so v teh dneh izgubili živo vero svojih otroških let. Saj ne morejo razumeti! Ne morejo razumeti, da je visoko gori na nebu Bog, ki vse te grozote dopušča. Bog, s čigar voljo in vednostjo se vse te strahote dogajajo! V nekem kotu leži mlad častnik. Strel v glavo. Skoro ves čas se premetava v grozničavi mrzlici in blede. Kadar se mu vrne zavest, kriči in ječi: "Zakaj me puste tu ležati? Zakaj me ne pošljejo proč! Jaz sem vendar častnik !M Reyše! Ali se tu, v pred-dvorju smrti, ne nehajo pred-pravice in razredne razlike? Ali niti tu, pred obličjem smrti, ne prevladuje človečnost med ljudmi? Se veliko dni in noči je prebil Hell Land na bojnem polju. Nedelj in delovnikov. Toda noben dan ni bil tako zelo žalosten, tako poln trepeta, kot ta drugi bo-žični dan leta 1914 ... Tretji dan jih končno odpošljejo dalje, iz območja eksplodirajoči}! granat. Zopet teko ure brez konca in kraja. Ure polne gorja in muke na vozovih, ki od-skakujejo po trdi razorani cesti. Vojna bolnica. Mrko izgleda v njej. Zdravniki, nosači, sanitejci delajo neumorno. Vsega ne zmorejo,, preveč je za nje. Preveč jih je, ki jih kličejo od vsepovsod, od vseh strani. In vendar delajo več, kot zmorejo — v dveh dneh omagajo trije izmed njih vsled napora! Zdravniki delajo noč in dan. Toda vsak dan prihajajo novi ranjenci. Stotine. Tisoči. Vsega primanjkuje Niti najpotrebnejšega ni več mogoče dobiti. Za dve hiši polni ranjencev je na razpolago ena sama nočna posoda! Zato morajo u-božci pri vseh svojih bolečinah mnogokrat ure in ure čakati, prsdno morejo opraviti svojo potrebo. Mlad delavec leži poleg Landa. Leži tih in — z zaprtimi očmi. Težko trpi. Z njegovega ležišča se širi neznosen duh gni-jočega mesa. Nad kolenom ga je zadela krogla. Noge ni več mogoče rešiti. Drugo jutro ga odnesejo v sosedno sobo, da mu odrežejo nogo. Deset parov oči ga spremlja, ko ga noeijo. Vsf pozabijo, pozabijo par trenutkov na svoje lastno trpljenje. Težko jih je prizadela žalostna usoda tovariša. Neprijetna tišina vlada v sobi. In sedaj sledi najstrašnejše. Na vse, prav na vse so bili pripravljeni: na krič, ječanje in vzdihovanje — samo na eno ne: On poje! Oni v sosednji sobi poje! Zdi se jim, kot da bi njih hotela objeti blasnost! Nazadnje se zavedo: on poje v omotici! On poje — poje — med tem ko mu tacajo nogo! — ko mu žagajo njegovo nogo! Dva dni nato je Hell Land na kolodvoru. Le ena miael se mu podi po glavi: sedaj je najhujše le prestano. Opoldne nalože vse talko ranjene v vagone. V — ftivinske vagone. Samo malo slame je nastlane po tleh. Zopet lete kakšnih petnajst ur. Brez jedi. brez pljsče, n|ti da bi si omočil ustnice. Drgetajoč od mraza In bolečin. Zdi ae, kot da nekdo grebe in trga v njihovih ranah. In moftje jočejo — jočejo vsled bolečin in mraza. Na nekem kolodvoru stoji vlak ure dolgo. Kličejo — vpijejo — zaman; nihče ae ne briga sa nje. Drugo jutro ao na meji. (Prevede! -1») Arkadi j Averčenko: Božični deček Bilo je na sveti večer. Mrzel sever je bril po ulicah, v vrtincih dvigal sneg od tal in ga zaganjal ljudem v obraz. Pisatelj • Vedohov in slikar Poltarkin sta šla, zavita v topla kožuha, po zasneženih cestah. Hitela sta k božični prireditvi. V duhu sta že zrla lepo pogrnjeno mizo, prižgane sveče na božičnem drevesu in lepa dekleta, ki bodo pri prireditvi. Korak za korakom je bilo mrzle je. 7 "Težko je sedaj pisati božične povesti," pravi pisatelj. "Pišeš in pišeš, in povest je ali plehka ali tako strašna, da se je sam sramuješ." Obstane in ai prižge cigareto. Tedaj opazi v kotu veže majhno sključeno postavo. "Glej, kdo stoji tam?" zakli-če slikar. "Dečko, kaj delaš tu?" Tiho hlipenje se oglasi iz kota. Počasi se pokaže iz raztrganih oblačil od mraza modrikasta roka in objokan obraz približno devetletnega dečka. "Mraz, mraz!" zajeclja deček s šklepetajočimi zobmi. "Ubogi zlomek," sočutno pripomni slikar. "Poglej njegove cunje." , Pisatelj zamišljen pogleda malega dečka in pravi na to: "Povej, kakšen večer je danes?" "Danes? Sveti večer." "Da!" "Veš, kdo je to?" Pokazal je obenem s konico gumijastih čevljev na zmrzujo-čega dečka. "No?" "To je zmrzujoči božični deček!". "Hm. O tem ni dvoma," pri pomni slikar. "Da, to je znameniti, na sveti večer zmrzujoči deček. Končno ga vidim v resnici!" Oba se sklonita nad dečkom in ga pazljivo ogledujeta. ' "Da, da, vsakršen dvom je izključen. Resničen zmrzujoči deček ... In tudi po koledarju ni zmote ... Danes je sveti večer . . ." "Čakaj. Oglej si ono hišo. Tam imajo prižgano božično drevo?" "Da, v drugem nadstropju, četrto, peto, šesto okno!" "Tako. -Potem je vse v najlepšem redu." "Kako v redu?" "Deček zmrzuje v hiši, kjer se v stanovanju blešči v svetlih lučkah božično drevo. Kako ša-blonsko!" zakllče pisatelj. "Kolikokrat sem že čital o tem dečku, pisal, nekoč sem celo priobčil božični podlistek o tem pred metu, in sedaj ga vidim prvič." • "Resnično 1" odgovori smeh ljaje slikar. "Ce bi danes pripovedovala, da sva videla na svet večer ob vhodu razsvetljene hiše zmrzujočega dečka, bi se nama smejali." "Rekli bi, da sva banalna, in vendar tukaj stoji živ pred nama!" "Kolikokrat je nastopal U deček v božičnih povestih!" "Ce bi bila kmeta ali človeka, ki bi še nikdar ne čitala božič nih povesti, bi vzela tega dečka a seboj, peljala ga v gostilno, mu dala jesti in potem prižgala sanj božično drevesce. Tu imaš ti, ubogi deček! In zjutraj bi se zbudil v sveže pogrnjeni posteljici in nad njim bi se sklanja mužikov zaraščen obraz." Slikar zaamehljivo pogleda pisatelja. "Hm. Improvizacija n slaba. Predmet: zmrzujoči in smrti otet deček T "Fuj, slodej!" pravi pisatelj "Vse odpuščajo pisatelju, le ne proataškega sujeta, le nikakršne šablone nikoli. Pojdiva!" . "Počakaj," Je neodločno pripomnil slikar in gledal od mraza trepetajočega otroka. "Na ga mar puatlva tukaj? Mar ga ne bi vedla v gostilno, mu dala jesti In preskrbela ubogemu zlomku kje postelji?" "Tako, tako!" nejevoljno odvrne pisatelj. "In jutri se bo zbudil v beli posteljici in nad ra!" o bo- posteljico se bo sklanjal bradat obraz ali ženska glava "Si pa rea slabe volje dane«M pravi slikar, "nikakor nisi v bi-žičnem razpoloženju. Pojdi v Da, in kar zadeva snov žični povesti . . . Glasovi obeh utonejo v dalia vi. 1 Tudi deček ob vhodu je ob-molknil. Sneg, ki je vedno gosteje na etaval, je bolj in bolj zakrival njegovo telesce. In ubogi deček je resnično zmrznil na sveti večer, ne da bi vedel, kakšen obrabljen predmet je bil za pisatelja. Nekaj o jajcih Jajca so med živili, ki vsebujejo vitamine, na prvem mestu. To je pa tudi razumljivo, kajti iz sestavine jajca se mora ustvariti cel živ piščanec. Ker pa pi. ščanec ne potrebuje vitamina C, zato ga tudi jajce nima. Pač pa vsebuje vitamine A, B, D, E in G. Poleg jeter in ribjega olja je jajce skoraj edina naravna hrana, ki vsebuje vitamin 0. Množina je odvisna od stanja kokoši. Vitamin D dobe jajca, če dajemo kokošim ribje olje, kakor zdaj delajo na skoraj vseh kokošjih farmah. Jajca vsebujejo tudi lecitin, neke vrste fosforno mast, tega pa ljudje potrebujemo za živce in možgansko tkivo. Le malo je virov za pridobivanje te snovi. Poleg jajc je v tem pogledu znan še fižol soja. Vse te posebne vrednosti jajca vsebuje rumenjak. Beljak vsebuje nekaj več kot protein in vodo. Zato marsikatera dieta predpisuje samo rumenjak. Rumenjak je v vsaki obliki— surov ali trdo kuhan—lahko prebavljiv. Ljudje navadno trdijo« da so mehko kuhana jajca lažje prebavljiva kakor trdo kuhana. V obeh primerih pa gre za čisto mehanski problem. Ne-tolčen ali trdo kuhan beljak presnove prebavni sokovi težko, če ga d^bro ne zgrizemo, in prebava je potlej težavna. Mešanica rumenjaka in pomarančnega soka uživa velik sloves zaradi svoje skoraj medicinske vrednosti. Pomarančni sok izpopolni snovi, ki jih jajce nima, t. j. lastnost tvorbe kislin in vitamin C. Barva lupine nima nobene zveze s kakovostjo jajca, temveč je odvisna od vrste kokoši. Bela jajca nesejo leghornske kokoši, ki jih gojijo na večini farm, ker so najboljše jajčarice. Narobe je pa barva rumenjaka v zven s hranilno vrednostjo jajca. Rumena barva pride od rumene snovi, ki je v tesni zvezi z vitaminom A, ki iz nje tudi izhaja. Cim bolj je torej rumenjak rumen, tem več očitno vsebuje vi-tamina A. Najboljši naravni vir za to rumeno snov so zeleni listi. Zelena hrana torej daje jajčnemu rumenjaku polno barvo. Baru rumenjakov je prav tako kakor barva surovega masla močnejša, kadar kokoši in krave spomladi dobijo spet »vežo trava Zato je na dobrih farmah, kjer goje perutnino, na kakršen ko način skozi vse leto poskrbljen« za zeleno hrano. Najupo^ ne j Je sredstvo za kokoš, je tako imenovana aKalfna moka. A£ ha hran. nikakor ni Uko do*r vir za vitamine kakor pn*n» zelena hrana. Milo za drago Neki večer M mot opofurn,.a reče .voji ienl: "Srček. ■ 0 ,v. poročena. U bom opojni"! Mr* napak., ki Jif ta* "Nikar ae ne trudi. .vof. n.p.k. -obro —J prav f ao. ki »rad. nJ.h ni" dobila boljlega mola . Cana Jt poakočlto ••Koliko .t. te rekli. d. .ta" mačka T" "Pet dolarjev- „ "Meni « P« «"> <" rf. včeraj, da atane »amo d.a ■"J*1" ie P«- "Da. a med tem trla natega dragom"' k" kar Tunikin božič Napisala I na Slokanova — Koga boš vzela, Tunika, ti najzsljše deklf? Zardela je, pogledala v tla in molčala. — Kaj ni še nikogar izbralo tvoje srce? Si se v večno devi-štvo zaobljubila? Gromko se je zasmejal Matja-lič in drzno motril zardevajoče dekle. . ' .T Tunika je molčala. Ni hotela, da bi vedel ta človek za njeno najslajšo skrivnost. Tudi oče je molčal in jo mrko motril. Pa se je oglasil Pepek, njen desetletni brat: — Saj ga ima, tistega Franče-ka z vrha. — Molči! je siknila sramežljivo in vsa rdeča odbežala. Zunaj vrat pa je postala in prisluhnila. Burno ji je tolklo srce. — Tistega bajtarja z Vrha da ima Tunika? se je čudil Matjašič. — Eh, kaj, je odgovarjal oče, ljudje besedičijo marsikaj. Sploh je pa Franček zdaj daleč. V me-8tu dela. — Ti se pa spat pobe-ri! je zarohnel na Pepeka. Kaj »e boš tukaj pretegoval in vtikal v pogovor, ki ti nič mar! , Tunika je drhtela za vrati. V izbi pa je oče trdo pribil: — Tistega bo vzela, ki bo meni prav, in konec! Ječe se je dekle sesedlo ob ognjišču. Nekje daleč, daleč se je čul Matjašičev smeh in očetov glas. Ni razumela, kaj sta govorila, in vendar je vedela predobro. Bilo ji je hudo, da bi bila najrajši umrla. Tedaj se je splazil Pepek v kuhinjo. Sedel je kraj nje in ji začel važno razlagati: — Ti, MatjašiČ je rekel, da bo tebe vzel za ženo in boš potem imenitna gospa. Oče pravijo, da jim je prav. Zdrznila se je, Pepek pa je dalje brbljal: — Vidiš, pa ne boš Frančeko-va. Meni je to čisto prav. Matjašič ima konje, krave in ovce. Franček pa nima nič. Ko boš pri Matjašiču, bom prišel k tebi tn bom jezdil žrebička 2ivka, kajne? ,) Tunika je planila pokoncu. — Molči! je kriknila in ga u-darila po ustih* Fant je od bolečine zaječal in začuden obmolknil. Le zakaj ga je Tunika udarila? Tega ni mogel razumeti. * Tunika je bdela v avoji tesni kamri in jokala v bele blazine. Sama sebi se je zdela kakor obsojenec, ki ima vklenjene roke in noge in ga bodo odvlekli na morišče. Tra je oče, njegova volja je železna. Kar obljubi, izpolni. Posestvo je zadolženo. Matjašič pa ima denar. Posodi mu, za obresti bo pa hotel Tuniko. In ona bo morala ubogati o-teta. Morala bo poetati žena temu izžitemu starcu, ki ima tako živalsko pohotne oči. Hul Njen Franček je pa tako daleč in ničesar ne ve. On dela in z žulji lr> trpljenjem gradi njuno srečo. — Franček, moj Fran&k, je 'htela in z zobmi trgala blazine, Pndi in odvedi svojo Tuniko, Kamorkoli, samo odvedi jo, od- yedi jo . . . * Odslej se je izogibala očeta in "tttjaAiea, ki je vse pogosteje Prihajal v hišo. Kili HO zadnji dnevi pred Bo-in Tunika, ki je nadomešča umrlo mater, je imela polne pke dela. Čistila in pospravlja- 14 J" P« hiši ter mesila In potic«. N< ko jutro je prejela Franče-k°vo pinmo iz mesu. Pisal ji je, rti,j ne zameri, ker ob praznikih * bo prišel domov. Vožnja da * 'ako draga in kar praznih rok n« more priti, pa bo »stal k»r v mentu in shranil tisti de-"Jr. da bo svoj dom čimprej re-k>{ in bo Tunika vsaj dru-kto lahko nj«gova ljuba žen- pekla Mri.iko ne Je razjokala Tunl-* "«d njegovim pismom in mu oddala: Preljubi moj! N»)l«-pša ti hvala za pismo, ki n z veseljem sprejela. Tuji Jat telim tebi prav vesel« In '»a* ulovljen« praznik«. Druga*« Ja si in moja boš! Tunika. 11 f* "imam lega ko to, da sem zdrava in tebi zvesta. Nadalje ti sporočam, da j«? Matjašič prišel iz Amerike strašno bogat. Zdaj je skoraj zmerom pri nas. Očetu je rekel, da me vzame za ženo, in njemu je to prav, ker je bogat, naše posestvo pa zadolženo. Matjaiič zdaj neprestano lazi za menoj, čeprav se mu umikam. Saj poznaš našega očeta, ki nikoli ne odstopi od svojega sklepa. Joj, dragi, kako se bojim! Najrajši bi zbežala, a kam? K tebi je tako daleč in za vožnjo nimam denarja. Ali naj grem v smrt? Tako sem žalostna in nesrečna, da bi res najrajši umrla. Poljublja te tvoja do groba zvesta Tunika. • . Ves bel in svečano lep je bil dan pred božičnim večerom. Vaške bajte pokrite s snegom so ždele v tihem pričakovanju nečesa velikega in lepega. Umita stekla so se bleščala. Rdeči zastarel na oknih so bili sveže o-prani in zlikani. Se celo gospodinje so bile tisti dan tihe, kar sicer nikakor ni njihova navada. V belih predpasnikih so se sukale po hišah. Glavno delo je bh lo sicer že storjeno. Na policah in mizah so vabile rumeno zapečene povitice. Tudi Tunika je bila že gotova. Pepek je rezljal in sestavljal ja-selce. Prisedla je in mu pomagala. Mislila je pa na Frančka, ki je tako daleč in sam. Pet jih stanuje v tesni kletni sobi, nekje v Umazanem predmestju. Pet kmetskih fantov v tesni podzemeljski luknji, ko pet sokolov v kletki. In štirje bodo šli nocoj domov k svojim dragim, le Franček bo ostal sam in nikogar ne bo, ki bi mu voščil vesel Božič in mu pri jaselcah lučko prižgal. Zgodaj se je zmračilo. Drobne, bele zvezdice so pršele z neba. V domovih so zagorele luči. Dišalo je po kadilu. Tudi Tunika je žgala kadilo. Vso hišo je pokadil oče. In še v klet je stopil ip v kaščo, da bo sreča in zdravje v hiši in pri živini. Z glasno molitvijo mu je sledila družina: Tunika, Pepek in stari hlapec Matej. Po večerji pa je prišel Matjašič. — Sam se, pa sem prišel k vam, je dejal. — Prav, je prikimal oče, bova pa malo kvarte vrgla, saj do pol-nočnice je še dolgo. Tunika, gospodinja, postrezi! Tuniki so se tresle roke, ko jo rezala povitice in nalivala vina. Matjašič je kar pil njene kretnje. — Gibka je, ljubka, ko veve-rička, je pripomnil. Zardela je odhitela, toda ko je 4e bila pri vratih, Jo Je oče poklical nazaj. Strog in mrzel je bil njegov pogled. — Priaedi, Tunika, nocoj ne boš postajala po kuhinji. Igraj z nami kvarte. Sedla je, Matjašič se je primaknil tesno k njej in se smehljal. — Tako je prav, Tunika. Vroče je bilo v izbi. Iz krušne peči je kar puhtelo. Se bolj vroče so pa postajale Matjašičeve oči, ki ao pijane od vina in strasti vse drzneje bodle v Tuniko. Dekle se je plaho odmikalo in proseče pogledovalo očeta. Toda oče je mirno mešal kvarte in kakor da nI ničesar videl. Le če Je hotela vstati, Jo je zadel njegov dolgi, strogi pogled, ds Je preplašena sedla nazaj. Steklenica na mizi je bila prazna. oče je vstal, da pojde po vino. Pepek mu je moral svetiti. — Bom jaz «v«tila, se je plaho ponudila Tunika. Oče je zamahnil z roko. — Kar igrajta naprej, mi bo ž« Pepek posvetil. Komaj ao si za njima vrata zaprla. Je vrgel Matjašič kvarte proč in nenadoma objel Tuniko. Zaman se mu je skušala Izviti. Suvala ga je. praskala, grizls. toda on Jo je vae tesneje prižema I k sebi. Njegova usta. pora Poljubljal ji je vrat in jo surovo grabil za prsti. Tunika je bila že na koncu svojih moči.' Nič več se ni upirala, le tiho je jokala. Tedaj so se zaslišali koraki na podstenju. Pepek in oče sta se vračala. Matjašič jo je izpustil in sedel za mizo. Vsa v solzah, z raztrgano bluzo je stekla mimo začudenega o-četa in se zaklenila v svojo kamrico. V izbi se je pa v zadregi opravičeval Matjašič: — Samo malo sem se poigral z njo, pa je precej vsa is sebe. — To ima po materi, je odgovarjal oče, tudi ona je bila taka.' Včasih se ni dalo prestajati z njo. Tunika pa je polblazna od to-gote in studa jokala v svoji karhrici. Ko ogenj so jo žgali na vratu Matjašičevi poljubi. Ni se upala prižgati luči in se pogledati v zrcalo. Gnusila se je sama »ebi. Kar v temi si je nalila vode v skledo, slekla bluzo in se umila. Potem si je počesala lase in se pražnje oblekla. Ko je bila nared, je šele prižgala luč iit se ogledala v zrcalu. "Uboga Tunika!" je rekla sama sebi, ko je videla svoje žalostne oči in od solz zardelo lice. Utrnila je luč in tiho občeme-la na postelji. Iz izbe se je zamolklo čul o-četov in Matjašičev smeh. O čem govorita? Cemu se smejeta? Naj se čemurkoli. Tunika ne pride več dol. Tu bo počakala, da bo začelo vabiti k polnočnici. Potem pojde v cerkev. In potem, da, potem? Potem stopi k tistemu tolmunu pri treh vrbah, kjer dekleta v božični noči vidijo svojega dragega. Vsako leto se j« namerjala, da stopi tja, pa jo je vselej premagala groza. Toda letos pojde, prav gotovo, da vidi, kaj ji je namenila usoda. Da. Mrzlo ji je zagomazelo po hrbtu. Vsa je vztrepetala. Tedaj je začelo vabiti k polnočnici. Mogočno, slovesno je za-donelo od svete Ane, visoko je pel šmiklavški zvonček, drobno, mehko je vabilo od daljnega sv. Andraža. Zdrznila se je in prisluhnila. Tako dobrpdejno je božala pesem zvonov njeno ubogo, izmučeno srce, da se je zs nekaj hipov vsa predala tej dobrodejnl slasti. Matjašič, oče in vse kar se je bilo zgodilo tisti večer, se je odmikalo nekam daleč, daleč in nazadnje so bile to le še hude sanje, ki jih je prespala ln se zbudila v solnčno, lepo jutro. Prižgala je luč. Namočila robec v mrzli vodi in si še enkrat skrbno otrla oči,, da ne bodo videli v cerkvi, da je jokala, potem je pa tiho odhitela 1* hiše. Nič več ni snežilo. Izza oblakov je pogledovala luna. Snežne strehe so se lesketale v mesečini. Mraz je rezal do kosti. Hitela je po beli gazi. Razsvetljena okenca so ji prijazno mežikala. Iz dalje se Je slišala božična pesem. Bilo je še zgodaj za k polnočnici, zato Je bilo na vasi še malo ljudi. Tunika je hitela, da bi bila v cerkvi med pr-viml. Na pol poti se JI Je pridružila Lizika, prijateljica iz otroških let. Veselo je čebljala in nI opazila Tunikinih žalostnih, kratkih odgovorov. Clm bliže sta prihajali cerkvi,\tem več ljudi ju je dohitevalo in prehitevalo. Ko žive reke so se stekale množice od vseh strani in hitele proti razsvetljenemu božJ«mu hramu'. Smeh je odmeval iz dekliških vrst. Z vriski sp mu od govarjal! fantje, Ž vrha pa Je vabila, pela in vrisksla pesem zvonov. Ko st« dcspe:l. Je bila cerkvica že nabito polna. V gneči s« Je Tunika icčila od Lizike. Hotela j« biti nama a svojimi mfalimi in svojo molitvijo. Stisnila a« j« k zidu pod korom in s« ogledala na moško stran. Zapat!ia Je P«peka in star«ga hlapca, ki sta klečala spredaj. Očeta In Matjt-iiča ni bilo. Srce a« Ji j« stfsnl-lo. Vae kar Je preživela zveč«r. Ji Je spet tako Jasno stopilo pred oči. da J« zastokali. Zastrmela je v oltarno sliko. Med lučmi in rožami «• J« smehljala božja zazdelo, da bah, ob onem skrivnostnem tolmunu, kjer dekleta v božični no> Či vidijo svojo usodo. Tudi ona jo bo videla, kmalu, skoraj . . . Takoj po povzdigovanju pojde is cerkve, da je katera ne prehiti. Nemirno v tesnobnem strahu ji je utripalo srce. Nič več ni mogla moliti ne peti. Le ustne je še pregribala, t>lede in suhe. ko da je vročična. Po povzdigovanju se je še enkrat ozrla v oltarno sliko. Kakor prej se ji je smehljala nebeška Mati. Pokleknila je. se po-križala in naglo odhitela iz cerkve. Ko pijana se je opotekala po snežni gazi. Sprva je hitela, potem pa je postajal njen korak vse počasnejši. Ledena groza ji je stiskala srce. Najrajši bi se bila obrnila in pobegnila. Moram, moram, moram, ai je neprestano dopovedovala. Izgubila je gac in bredla sneg, segajoč ji do kolen, Smreke so molčale okoli nje. Kakor mrke, neme stražarke nečesa velikega, groznega so svareče iztezale vej« nad njo. Iz cerkve je pa odmevalo: "Slava Bogu na višinah in mir ljudem na zemlji!" "Franček, Franček!" je šepetala Tunika in se opotekala dalje. Obstala je in prisluhnila. Iz dalje ae je čulo rahlo žuborenje potoka, ki ae je izlival v tolmun. Srce ji je hotelo prsi razneati. "Moram, moram!" je kriknila ln planila naprej. šele ob vrbah, ki so ko sključene stare čarovnice strašile tolmun, se je ustavila. Ves črn In preteč je ležal pred njo. NI se u-pala pogledati vanj. Počasi, o-po teka joče se je približala prvi vrbi in se je oklenila. Njene brezkrvne ustne so klicale: — Franček! Franček! Franček! Postalo jo je strah lastnega glasu, ki je tako hripavo in tuje zvenel v tem strahotnem kraju, in je umolknila. Oprijela s« j« mokre veje in stopila po sploz-kem bregu. Morkm, moram, si je dopovedovala. Opotekala ae je in spodrsnila in da se ni držala veje, bi bila padla v vodo. Ko je bila spodaj Je počasi o-brnila glavo in boječe pogledala frno, rahlo trepetajočo gladino. Medlo se Je svetlikala v njej mesečina. NiČesAr ni videla. Sklonila se je. "Franček, Franček!" je šepetala. Zdajci je mesečina na gladini vztrepetala In se zgrnila. Bel obraz se je oblikoval iz nje, ves megličast, prozoren in trepetajoč. Tunik* je gledala, gledala . , . Obraz v vodi ae je smehljal. Tunika je zagledala drobne, živalske oči, ščetlnasto brado . . . — Matjašič! je kriknila v gro-zi in si zakrila odi. Noge so JI klecnlle, zdrsnila j« po strmem bregu. Voda je pljusknlla In kakor v začudenju zašumela. Potem j« pa obmlrovala. L« potoček, kl s« je izlival v tolmun, Je žuborel .. . Božič v domu brezdomcev Kmeti po tleh in da ljudje nič rsdi ne |>oapravljajo za sabo. Takšen je svet, v katerem li-ve ti ljudje, in vendar pod pepelom še zmerom tle iskre živega ognja. Najmlajši izmed njih— prav mladim je dandanes najtežje na svetu, ker se n« morejo HamozavMt Jsnez s« J« zadnj« dni zelo •labo vedel, zato ga učitelj pokliče v vežo, da ga posvari med štirimi očmi. "Ali veš, kaj si zaslužiš, Janez?" ga strogo vpraša. "Gospod učitelj," j« samozavestno odgovoril Janezek, "v šolo hodim zato, da bi ae č«sa naučil, n« pa zato, da bi kaj zaslužil!" -j* " . a Zakonska stava Zena in mpž s« prepirata. "Dobro!" r«f« nazadnj« ž«na. "Pa staviva!" "Za kaj T* vpralg mož. "U0 bom jaz imela prav, potlej mi bo^ kupil novo obleko " "In če bol st«vo zgubila T "Potl«j ml boš kupil samo nov i klobuk." sla s sršečiml šč«tln«mi. so i«-Imeti. Tuniki s« J« kala njenih. Neznos«n smrad Je se amehlja pra\ njej. I m zakaj prihajal is njih, da Je od studa «e JI smehlja? AH ne ve za njene skoraj dmedlela On se Je pa gr- b' lečfno? Ali pa ve in Jo s sme-graječ« smejal: hljanjem tolaži? > le iama ae •poročiti nič veae- — Kaj p« mi boš upirala. mo> no. bodi pridna. Tunika! J« drobno nesmehnils Molila in pela Je s ljudmi, njeni isli so pa bile pri trefi vr- ti Dva dni pred bošičem sva se dobila na cesti. — Si ras{tološen za majhno avanturo na sveti večer? — Kakšno avanturo? — Na dva kratka božična obiska bi Šla. Najprej bi se oglasila pri tistih, katerih domu manjkajo razen stropa tudi vse štiri stene, potem pa pri onih, katerih hiša sicer ima stene in strop, le da vratom munjkajo kljuke. Pogledat bi šla, kako preživljajo Božič ljudje na koncu in na začetku naših dni. .. — Oprosti, ampak res ne vem, kje je vse to. — Eh, kako malo ae apoanal v zadevah modernega sveta. V mislih mam dvoje najbolj imenitnih, najbolj zanimivih hiš pri nas: mestno ogravalnico za brezposelne pa poboljševalnlco sa mladoletn« zločince. V kotu med kralja Petra kasarno, klavnico in živinskim sejmiščem, v en najtemnejših, najbolj zavrženih ulic Ljubljane, stoji dom, ki ga je bila m«tt na občina poklonila brezdom cem. Pritlikava, nedozidana ba raka, ki so jo bili začeli n«koč graditi za kdo ve kakšno skladišč«, a ko j« zmanjkalo materi-jala, da bi ga bili spravili vanjo, so je uporabili za poslednja zavetje onih, ki jih je druftbu izločila ln odložila kot bivše ljudi. Ko sva atopila v tesno mračno preddurje, je od nekod prijetno cvrčalo. To je gospod o-skrbnik v avoji sobici tik vhoda vrtel na pečici nekakšno pr«tga-nje, da bo za priboljšek božični v«Č«rji. Potrkala sva na vratih pr«d sabo in stopila čez prag. — Dober večer. V veliki, slabo osvetljeni dvorani s« Je zganilo kakšnih dvajset ljudi, razgubljenih po praznem pogradu ob zidu, okrog dveh velikih železnih peči, kl ata s« bili pravkar toplo razgoreli na obeh koncih prostora, in o» krog dolg«, skrbno izmit« ku-hlnjak« miz«, kjer ae je bila zbrala partija igralcev in vlekla Ipano. Po vsej sobi Je prijetno dišalo po čistoči in porabljenem milu, dišalo J« po d«iu. kl ao ga bili potrošili ti dela od-vajani IJudj« I« vse t« dni, da bi si za avatl več«r čim bolj ol«p-šali proator, kl jih J« družba obsodila vanj. A zaman j« ostal v«a njihov Igočl trud: uaoda ni kakor kuhinjska miza, da bi Jo vz«l v rok« ln po porlbal za Božič, za novo življenj« — tu n« bi zalegi« niti krtač« tega sveta. Brsdl gosposko pospravljali« soli« so s«d«II vas« zakrknjeni mrki, dal«č od misli, da bi to njihovo predpraznično čiščenje utegnilo vendarle biti samo podoba nekega daljnega, velikega čiščenj«, ki bo moralo tudi nJim prinesti lepih, svetlih dni, in ko sv« pozdravila, Je bilo komajda komu mar, da bi nama odvrnil. Hamo nekdo, kl J« sam vas« zgrbljan slonel z nekaj tovariši pri peči, j« jedko pripomnil, ne da bi s« bil ozrl: — Kolikor v«m, so obiski po hišnem redu prepovedani, — Oprostit«, sva s« okrenila k nJemu, midva sva novinarja, pa bi rada , , , — Nam ni treba nobenih novinarjev. Bilo J« v resnici treb« skoraj zamotanega uradnega postopka, preden ava smela ostati. A ko so a« dv«, trije le toliko nm«hč«ll, da so dali kakšno skopo b«aedo od sebe, J« prihajalo gradiva na dan, da bi človek pisal romane in obtožbe, pa š« do konca ne I bi mogel izreči dovolj neusmiljene sodbe sveta. Mtrogi človek izza peči, ki mu Je hišni red mestne ogrevslnlre ostal poslednja dediščina vseh socialnih zakonodaj, J« bil avoj čas u-radnik ugledne inatanc«, pa J« izza pfeariiiškuga pulta moral na eeato. Nekaj let praznega postavanja po vogalih, sto in sto večerov, ko ne veš, kam bi krenil č«z noč tisoč dni "varljivega upanja", da boš Jutri, pojutrli» nJem spet lahko prij«l sa pero in delal, delal — ah, takole a« ti n« zdi v red mi, d« bi prod kom | odpiral dlan, a kaj šele srce, in nazadnje ostaneš za zagrnjeno zaveso na vekomaj sam. Ce se šiv krst n« zmeni sa mojo afero, čemu je še treba, da bi ta afera prihajala na dan? — Ne lKalite hudi, se nama je opravičeval eden izmed tistih, ki so pristopili hlite in so marali od naju cigaret. Nas eden v resnici ne more nikomur zaupati in naše duše so že zdavnaj tako težke, da se bo komaj še kaj dalo. napraviti iz njih. Nekje sem bral, da se kurje jajce, č« ga namočit« v solno kislino, polagoma tako strdl, da bi s« dale hiše zidati z nJim. Glejte, z mnogimi izmed nas je prav tako — za opeko bi se morda še dali uporabiti, za zidarja pu najbrže še zdavnaj ne več. A bila je vendar samo grenka beseda, ki jo je na jezik pološila le topa nevera, da mestni ogre-valnlcl, našemu času in vsemu, li Česar so brezposelnost, Ma in glad, nikoli več ne bo kraja. V resnici pa bi se ob slednjem izmed njih čudež igodU^da jim le kdo ponudi kladivo, kramp ali karkol Že v roke, česar so bili vajeni nekoč, Med njimi so obrtniki, težaki, špecialisti vseh vrst, ljudje, ki so se poizkušali le na tisoč načinov prebijati skoti življenje, pa so tudi danes še amorom pripravljeni, da se loti jo dela, kjerkoli jim usoda vrata odpre. Mlad mlaarskl pomočnik je med njimi, ki že leta nI uteg nil služiti svoji stroki, pa je skozi vse dneve gladovanja In brez domatva do danes ohranil svoje orodje, ker nikdar nI nehal verovati, da bodo ljudje še hoteli de lati in živeti, da bodo še hoteli nekje domovati, pa je ostal vse dni pripravljen, da ga pokličejo in naatopl. Bivši brivski moj ster j« med njimi, kl g« Je gospodarska kriza spravila na kant, pa š« vsak dan rad vzame svoj« inštrument« v roke, kadar j« troba koga izmed sostanoval cev oatriči. — Prokleto Je, pravi, samo to, du sem bil zmerom s takšnim veseljem frizer, pa so mi vseeno delo odvzeli, da zdaj sedim tu In gnijem. In nimate pojma, kako Je tudi v ogrevalnlči malo razumevanja za te reči. Zdajle za praznike sem s« ponudil, da jih vae skupaj očistim in olepšam. Zastonj, s« razume, zakaj v meni Je o«tal š« socialni Čut, čeprav ga m«nI nasproti družba nI Izpričala. Pa s« J« višja In-ata ne a postavila po robu, čel da is hlgl«naklh razlogov tega ne mere dopuatitl. — Iz hlgienakih razlogov. Da, rekli ao, da ae prev«č tako naglo vdati v usodo kakor atarcl—najmlajši itm«d njih j« fant, ki bi lahko bil pod vsakim drugim »olncem deležen triumfa. samo ne pod solncem naših dni. Malo prezgodaj je bil iz očetnj« hiše |K)stavljon pod milo nebo, pa se v resnici do svojega 22. leta *e zmerom ni mogel ustaliti ln udomiti. Razred gimnazije ima za sabo, nekaj mesecev pouka pri peku, potem pa je poizkušal tako in tako. Na svojem romanju skozi čas je videl Dunaj, -Berlin pa še nekaj velikih evropskih mest. Pomagal je akademskim slikarjem in čudili so se njegovemu izrednemu talentu. Poizkušal se je vpisati na zagrebško akademijo, |m kje bo človek slavil skupaj tolikšen denar! Z neverjetno vztrajnostjo In z nič manjšim darom se je mimogrede naučil žonglerskih umetnij, da bi se t njimi med študijami preživljal, a ko mu je akademija padla v vodo, je vse skupaj zagrenjen odvrgel. Zdaj atrategično pripravlja nov naskok na srečo In ljudi: s občudovanja In spoštovanja vredno vnemo se ii|H>polnjujo v športu In v resnici dosegu prav lepo uspehe. « — Ko odnesem rekord, nI šmentu, da ae mi pot v življenje ne odpre. S svetlim ponoaom je privlekel svojo košaro iz|iod pogradu in nam pokazal vrsto diplom, ki al Jih Je priboril d «lej. C«i čas so prišli goapodj« a magistrata, pričal so Je oficlelni del s nekaj skromnega smrečja In svečk, bošlčnl nagovori, praznična večerja. V ogrevalnlcl valja, kar s« tiče obrokov, sapad-noevropaki aristokratski sistem: kosilo ob treh, večerja ob dev«-' tih—takrat namreč kuhinja Da-lavsk« zbornic« zaključi svoj promet, p« vsak dan eden izmed prebivalcev azila na vozičku pri-|R'IJe od vsega pomalo, kar J« bilo na jedilnem listu. Ko so bili uradni nagovori končani, Je poprosil š« eden limed bret|>osel-nlh za besedo In dejal: ' — Eno samo prošnjo imamo, goapodje, na vaa. Zima zmerom huje pritlak«, vsi se radi držimo ogrevalnice, pa nimamo kuriti s čim. Sten« so tenka, vsak v«trlČ jih prepih«, pa J« ž« takšen mraz, da Je od vraga. Hamo tega prosimo, goapodje, če bi bil kje kakšen košček odv«č—-odraj-tajte ga ogrevalnlcl. L. Mrzel. Naročite Mladinski list, naj-boljši mesečnik za slovensko mladino t /Vovo« VELIKA KUHARICA Po dolgoletnih izkuinjah in preizkušnjah je Felirita Kaliniek tvojo veliko Kuharico vnovič tpopolnila in predelala. Ta izdaja je tedaj otma, kar pomeni za tlovenake razmere vrč kakor ie tako gottobetedna reklama. * Ma val baker IH tfraa* Je tlmlla etUtoa 1« pri»tana avlarlra vaa rfars la eajaevtjfte 4egNa«Ja kefclftj**« emHa-lt M«e* le ■Mrlans ast rae pr>yt»4w>. UMra f*Mp(ev |t liirfna TO Jf. NJUCOPOI.MKJAK IMCI4) NI 04 IM4M0 W4 TK* POIHK^JP Oprmm ksjlge Je rafalna. NaMele Ja a*Mi t l»e*llle. M pa J* setHi barv enih laM. lil J* Ja aaallbal I »racala Mm**. ... V»aka gospodinja, ki s« zaveda svoj« odgovornoatl zs zdravo In pravilno prebrano družine, si mora lo knjigo omisliti. Vaška goa|iodinja ae mora nnmr«A priučili nrnelno»tl, kako bo svojim domaftim nudila zdravo bruno r potrebni izbiri In menjavi. V»aka goepodinja l»o bolela tmli svoje goet« iznenadltl s poaelmo Izbranimi jedili. Ka vae to ji bo iiajUlj&a vodnica in uftUljira ta sl.oVKNNKA KUHARIfA frfa* Ja -ml aeH* ImMs* v vv* ----* * ai g a. ..u.... ----■--ui ^a | V iti ••fev'* ^ » tadaj znižana Naročit« pri fct|l(i\RM: SUVRK nttKINB l»W.U* 216 Wetl lftth Street New York, N. Y. ,..N'OlMNJMM»IMIH VII If kSJH,\ JU MM I -_!_ - - »n mrr l«IJs '5. iej» I «4aJ. b bajt«! sM 1 PROSVETA PETEK, 23. DBtitudd^ S1GRID UNDSET: JE.NN Y • ROMAN CZ Po*lovnU Fran Albreckt Za cerkvijo je ubrala Jenny Winge pot, ki je držala med vrtovi. Za obzidji ao molele plnije kvišku in bršljan je padal po njih. Obatala je in ai prižgala cigareto. "Da," je pojasnjevala, "tobak je moja atrast. Čenča pa ne prenaša kajenja, zaradi srca, zato ae moram krotiti, če je ona poleg — tu zunaj pa puham kakor lokomotiva — evo, tu sva." Majhna žolta hišica, obdana z živo mejo, je stala pred njima. Na vrtu je bila miza s klopmi pod dvema velikima, golima brestoma in lopica, spletena iz ločja. Jenny j? kot dobro znanko pozdravila starka, ki je stopila skozi vrata. "Se vam« ne bi hotelo zaj trkov atl, kandidat Gram —?" "Ni napačna misel.»Nemara malo močne kave — in kruha in masla —." "Bog z vami — kavo! in maslo! Jajca in kruh in vino — morda še saiato in sir —. Da, sir ima, pravi. Koliko jajc želite?" Ko je ženska pogrinjala mizo, je gospodična Winge prinesla stojalo in slikarsko orodje iz hiše. Svoj dolgi sinji večerni plašč je zamenjala z dežnim jopičem, pokritim z oljnatimi madeži. "Smem pogledati vašo sliko?" je vprašal Helge. Jenny je postavila na stojalo svojo skico. "Da — to zeleno barvo bom morala nekoliko omehčati — pretrda je. Zdaj 6e ni prave luči nad vsem. Ozadje pa je, mislim, dobro." Helge je opazoval to malo sliko, na kateri so stala drevesa kakor veliki zeleni madeži. Nič |)osebnega ni mogel najti na nji. "O, jed je že tu! Vržem jih ji v glavo, če so trdo kuhana. — Ne, hvala bogu t" Helge ni bil lačen. Vsekakor ga je peklo v grlu od kislega belega vina, in neosoljeni, suhi kruh mu je le s težavo šel navzdol. Jenny pa ga jc v velikih kosih drobila s svojimi belimi zobmi — si devala majhne grižljaje parmezana v usta in pila vino — zakaj tista tri jajca je že pospravila. "Oh, da le morete jesti ta strašni kruh kar samega I" Ona se je zasmejala: "Meni se zdi ta kruh Uko dober. Masla skoraj da nisem pokusila, odkar sem odšla iz Kri-atijanije. Cesca in jaz ga kupiva samo, če imava družbo. Morava namreč štediti, veste." Tudi on se je zasmejal: "No, kaj imenujete vi štediti — biseri in ko-ralde —" ^ "Oh — to je luksus —. Po mojem pa je to skoraj najpotrebnejše — nekoliko vsaj. Ne, medve poceni stanujeva, se poceni hraniva — si kupujeva svilene šerpe in pijeva nekaj tednov zapovrstjo čaj ter jeva pri tem suh kruh in redkvice." Končala je svoj zajtrk in si prižgala novo cigareto. Sedela je tam in gledala veri, z rokami podpirajoč si brado: "Ne, kandidat Gram. Glejte — stradati — ne, tega mi res ni bilo treba nikoli poskusiti, pa saj še lahko kdaj pride. Heggen na primer je izkusil to — pa vendar mi daje prav. Bolje je imeti premalo tega, kar je potrebno, kot nikoli nič tega, kar je prav za prav odveč. To, kar je odveč, saj to je prav tinto, za kar človek dela, po čemer hrepeni —. Dotna pri materi — saj tam najnujnejšega nikoli nismo pogrešali — gotovo ne. A preko tega ničesar. To je |>ač moralo tako biti — otroci so kajpa morali jesti." Helge se jo nekoliko negotovo nasmehnil: "Jaz si vas sploh ne morem mislili kot človeka, ki bi se bil kdaj seznanil z — denarnimi težavami." "Kako to?" "Ne, vi ste Uko neustrašeni in — prosti in gotovi v svojih mnenjih. Cv pa je kdo zrastel v majhnih razmetah, k jut lic sliši drugega kot štediti in hraniti, si kmalu ne upa več imeli lastnih nazorov — v širšem pomenu. Mučno je za človeka, vedeti, da odloči denar o toilkerih stvareh in da je treba imeti sredstev, če ni hočeš dovoliti načrte in lastno mnenje." Jenny je zamišljeno prikimala. "A tega ni treba, če je kdo zdrav in svež in sposoben za kaj." "No, na primer jaz. Zmerom sem mislil, da imam sposobnosti za znanstveno delo. To je edino, po čemer sem stremel. Napisal sem nekaj drobnih knjižic — nekaj čisto popularnega seveda, no, zdaj pa imam v delu neko razpravo — bronasti vek v južni Evropi. Vendar pa sem učitelj in imam čisto dobro mesto. Vodja neke zasebne šole sem." "A zdaj ste le prišli sem — da bi delali, če sem vas zjutraj prav razumela," je dejala in se nasmehnila. Helge ni odgovoril na to: "Mojemu očetu se je godilo prav Uko. Hotel je posUti slikar — edino, za kar je čutil veselje. Tudi on je prebil leto dni tu doli. Nato se je oženil. Zdaj pa ima litografsko delavnico, ki jo vzdržuje že šest in dvajset let — deloma z velikimi težkočami. — Ne verjamem, da bi mislil, da je bogve kaj imel od življenja." Jenny Winge je zatopljena v misli gledala v solnčni sijaj. Po pobočju ob njenih nogah je raslo kuhinjsko sočlvje v vrsUh z majhnimi skromnimi šopi listov vrh sive prsti. Zunaj pa so preko zelenih travnikov sijale razvaline na Palatlnu, rumeno blesteče se sredi temnega listja. Dan je obeUl biti topel — Albanske gore tam zadaj za pinijami na daljnih vrtovih vil ao se mračile v puhu pod rosno sinjino neba. "Ampak, kandidat Gram." Srknila je iz ča-še, in še zmerom upirala svoj pogled v daljavo. Helge je sledil z očmi svetloplavemu dimu njene cigarete — rahel jutranji piš ga je zgrabil in zavrtel ven v solnce. Položila si je eno nogo čez drugo — vrh njenih izrezanih, z biseri vezenih čevljev so se pokazali drobni gležnji v tenkih nogavicah vijolične barve. Njen dežni jopič je bil odprt vrh nagubane, srebrnorjave obleke z belim ovratnikom in vrh biserne ogrlice, ki je meUla svoje rožnatordeče madeže luči na njen mlečnobeli vrat. KosmaU čepica ji je zdrsnila daleč nazaj na njenih plavih, valovitih laseh. "Tako imate vsaj v svojem očetu neko oporo, upam — on vas razume in ve, da ne smete biti priklenjeni na šolo, ker imate drugo delo, ki vam je pri srcu?" "Tega np vem. Bil je' sicer zelo vesel, da mi je bila dana prilika, oditi v inozemstvo. Toda—" Helge je malo okleval, "posebno zaupna si moj oče in jaz nisva bila nikoli. Mati pa me je že kar mučila s svojimi večnimi skrbmi, češ, da se bom pretegnil od prevelikega dela in kar se tiče gmotne strani, da moja bodočnost ni dovolj zasigurana. In materi moj oče ne oporeka nikoli. Oba, oče in mati, sU si Uko različna med seboj, najbfže ga ona ni nikoli razumela. Tako se je oklenila nas otrok; ko sem bil še deček, je pomenila zame neizmerno veliko— to ljubezen pa je spremljala neka slepa ljubosumnost. Da, mati se je bala celo, da ne bi imel oče več vpliva name kot ona. Celo na moje delo je bila ljubosumna—ker sem se zvečer zapiral v sobo, da sem čiUl ln pisal, razumete? Kakor rečeno, skrbela je za moje zdravje in se bala, da mi ne bi šinilo v glavo, odpovedati svoje mesto." Jenny jc nekajkrat zamišljeno pokimala z glavo. "Pismo, ki sem ga prejle dobil, je bilo od njiju." Helge je izvlekel pismo in ga pogledal, a ga ni odprl.—"Danes je namreč moj rojstni dan," je rekel in se poskusil nasmehniti. "Sest in dvajset let mi je danes." "Čestitam vam?" Gospodična VVinge mu je dala roko. Pogledala ga jc In njen pogled jc bil tak, s kakršnim je navadno pogledala Frančiško, če se je ta privila k nji. Doslej ni še pazila na Gramovo zunanjost— imela je samo vtis, da je i>il visoko nežne rasti in teman ter da je nosil majhno koničasto brado. Prav za prav je imel čedne, pravilne črto in visoko, nekoliko ozko celo. Njegove oči ko bile Kvetlorjave barve z nek.m (»osebnim, prozornim, jantarovim svitom, njegova majhna usla pod brki so bila mehka in fino—a nekoliko utrujena in otoftna. • IhhK 'n»«s * desno je moje kraljestvo," je trpko dejal. Pogledala ga je in zmajala z glavo. "Gregor, bridkosti bi se navsezadnje že lahko odvadili. Ali veste, da sva srečnejša in bolj zavidanja vredna, ko tisoči naših ubogih rojakov. Midva sva se še srečno ^vrnila z velikega brodoloma. 8 pomočjo prihrankov in dokaj dostojnega poklica, lahko živiva brezskrbno." Počasi sU hodila po širokem, s progami pogrnjenem hodniku, sem in tja. "Kakšen poklic prav za prav i-mate, Elena?" Zadovoljen nasmeh je razjasnil njen resni obraz. "Družab-nica sem v enem največjih hotelom v Cannesu. Sprejeli so me zaradi znanja Jujih jezikov.'Morebiti je pripomoglo tudi, ker je lastnik hotela, danes že star gospod, že poprej poznal moje starše. Vsako leto smo nekaj časa preživeli v Cannesu. Zadovoljna sem s službo. Delo me zabava in dobro se mi godi." Iz sob so prihajali gostje, dame in gospodje. Rahlo so šumele večerne toalete, ki so se vlekle po tleh. Puščali so za seboj o-blake finega parfuma. Zvoki mirne godbe so tu pa Um udarjali (hr gornjih nadstropij. "Zdi se mi, da je že pozno. A-li hočete sesti k moji mizi, Gregor? Cez četrt ure bom že v dvorani. Hočete", je smehljaj^ se prikimala, "točnosti sem se navadila v svojem poklicu. Torej, Gregor, na svidenje čez petnajst minut." Sedla sta drug drugemu nasproti za majhno mizico. Na E-Hnem krožniku sU ležali dve čudoviti, dolgopecljasti vrtnici. Hvaležno mu je podala svojo roko. "Kako lepo je od vas, Gregor. Pozornost zdaj posebno dobro de." Elena je bila v svoji visoki zapeti baržunagti'-obleki kakor kne-ginja. Edini okras, ki ga je nosila, so bili aleksandriti. "Da, Gregor, te mi je car o-sebno izročil" je dejala, ko jo je Gregor občudoval. "Najbrže se čudite, da kljub svojemu poklicu živim tu kakor svetska dama. Zdaj imam dopust. V tem Času hoteli v Cannesu še nimajo mnogo gostov. Ker tam ne porabim mnogo za (življenje, si precej prihranim. Od tega prihranka si potlej nekaj odtrgam in se peljem v najhujši zimi tja, kjer je najbolj mrzlo in živim štirinajst dni kot Elena Karlov-ska iz Rusije. Vozim se s sanmi in mislim na rusko zimo. In vi, Gregor? Kaj vas je privedlo semkaj?" "Tudi poklic, Elena. Prav za prav klic." Medtem ko se je Eleni razjasnil obraz, je Gregorjev obraz posUl nekam mračen. "Kaj nameravate, Gregor? Ali vas še zmerom vznemirja tisti nesrečni 'takrat'? Gregor . človeku, ki . . "Tiho, Elena! . . ." Gregor je zgrabil Eleno za roko, ki je še zmerom držala vrtnice. Zastokala je. Trn se ji je zadri v roko ... Z' očmi je šla za Gregorjevim pogledom; s smrtnim sovraštvom je motril dva gospoda, ki sU pravkar stopila v jedilno dvorano. Govorila sta francoski. Vendar se je čutil ruski naglas. Živahno sU se pogovarjala in Ala 6ei salon v manjšo, intimnejfto jedilnico. Ekni se je zdeio, da je eden izmed gospo- dov bežno pogledal Gregorja. Vedela je, da je bil to, Gregorjev sovražnik. Vzdihnila je, ko ji je izginil izpred oči. "Oprostite mi, Elena, da v navzočnosti dame ... toda samo za ta trenutek sem živel." "Pojdite, Gregor," ga je mirila Elena. "Pojdiva v mojo bo-bo. Skuhala vam bom čaj . . . pojdite. Jedla bova pozneje," je dejala natakarju. Potlej je prijela Gregorja za roko in je z njim v živahnem pogovoru odšla iz sobe. Nihče ni opazil tega kratkega prizorčka. Z dvigalom se je Gregor spustil v Elcnini prijetni sobi v naslanjač. 2agre-bel je obraz v tresoče se roke. Hitro je Elena pripravila čaj in mu ponudila svoje rusjce piškote. "Vzemite, Gregor. In poslušajte me. Izgnanca sva. Za naju skoraj ni več vrnitve. Prav tako kakor vi, sem tudi jaz izgubila svojo domovino, prav Uko kakor vi, jočem tudi jaz za dragimi- umrlimi. Toda kar hočete storiti zdaj, je nesmisel, ničesar nama ne bo vrnilo. Mrtvih to ne bo obudilo k življenju. To kar je napravil oni spodaj, jih je storilo tudi tisoče drugih." Gregor je šel k oknu. Strmel je v temo. Snežinke so plesale po zraku. "Kakpr takrat," so,mrmrale njegove ustnice. "Ko smo morali bežati — so nas on in njegova tolpa preganjali, dokler nas dobri ljudje niso vzeli v zaščito in s tem sami sebe izposta-vili življenjski nevarnosti. Ubogi starši so umrli za posledicami tega obupnega bega . . . Vedel sem, da bo prišel semkaj . . . da bo stanoval v tem hotelu. V politiki igra zdaj veliko vlogo! Je na poti v . . ." "Pomirite se, Gregor. Nekdo je potrkal. Na Elenin poziv je stopil v sobo sluga.- Oddal je Gregoriju neko pismo. Elena mu je dala znamenje, da lahko odide. Gregor je raztrgal ovoj. Iz njega je padlo pismo. Preletel je vrstice in dal Eleni pismo. Zma-jaje z glavo ga je vrnila Gregorju. "Ne razumem tega! Karinski želi govoriti z vami. Prosi vas, da pridete k njemu?" Razburjeno je hodil Gregor po sobi gor in dol. Roke je imel skrčene v pesti. Odločno je obstal pred Eleno. "Sel bom k njemu." Nemogoče bi bilo Gregorja pregovoriti, to je Elena dobro vedela. "Vem, Gregor, morate iti, vendar vas4wo8im, pojdite brez orožja, dajte mi častno besedo." 2ivčno je hodila Elena po sobi sem in tj*« Cas je po polžih vo mineval. Sla je mimo maj hnega beneškega ogledala. Skrivnostno so se zableščali v njem vijoličasti aleksandriti. Polastil se je je neskončen mir. Na lepem se ji je zazdelo, da se ne bo zgodilo nič hudega. In potlej je potrkal Gregor in stopil v sobo. ZdeJo se je, da se je opotekel. Njegov suhi obraz je bil upadel. Ne da bi ga kaj vprašala, ga je Elena, ko kakšnega bolnika odpeljala v naslanjač h. kaminu. Sedla je zraven njega, ga prijela za mrzlo roko in jo tolažeče božala. "Elena, mrtev je!" Razburjeno je vzkliknila: "Gregor ... kaj ste napravili!" Trudno je dvignil svojo roko: "Nisem ga umoril. .. umorili so Iga v Pctersburgu." Ni ga razumela , . . Nihče iti prestar za učenje Zanimivi poskusi na kolumbijski univerzi ,.Ako preletimo zgodov:no velikih ljudi, bomo opazili, da se je izredni razvoj njihovega duha pričel dokaj pozneje, kakor na splošno mislimo. Z 20. ali 25. letom je bila večina velikih ljudi današnjega časa še čisto povprečna osebnost in nihče ne bi o njih prerokoval, da bodo lepega dne vplivali na usodo Evrope v tako trajni obliki. Te dni so profesorji na kolumbijski univerzi naredili lepo število zanimivih poskusov delno s študenti, delno s kaznjenci neke ameriške kaznilnice. Ir. ugotovili so, da se človek najiaže in najhitreje uči v starosti 23 let; to je doba, ko se učimo hitro, temeljito in lahko. Otrok ae ne uči lahko Napačna je trditev, da se o-troci najhitreje nauče. Otrok petih let ima kvečjemu možnost, da se uči s 30% tiste hitrosti, kakor odrasel človek pri 23 letih. Otrok desetih let se lahko istem Času kakor zrel človek nauči samo 50% iste učne snovi. Pri 15 letih še zmerom ne more prekoračiti meje 75%. Krivulja človeške zmogljivosti in sprejemljivosti gre torej precej strmo navzgor. Zato je pa pozneje njen padec dokaj zlož-nejši. S poskusi so dokazali, da se tudi pri 45. letu še zmerom prav tako dobro učimo kakor pri 15 letih. Pri 55 letih se lahko človek prav tako hitro in dobro uči kakor deček pri 10 letih. Ta zmožnost osUne enaka še dolgo po prekoračenju 60. leU. Cisto napak je torej zatrjevanje, da se človek v sUrosti ne more ničesar več naučiti . . . Več zanimanja — več radovednosti Kajpak je vse polno okolščin, ki ovirajo človeka pri zmogljivosti učenja. Pred vsem ne smemo pozabiti na tisoč vsakdanjih "Gregor, kaj pa govorite . . povejte vendar, kaj se je zgodilo .. . Kdd je oni Človek spodaj?" "Kdo je oni človek spodaj," je ponovil . , njegov dvojček!" Elena je, rešena mučne negotovosti, zaprla oči." "Videl je, je začel Gregor, "ko je šel čez dvorano, kako sem bil razburjen; vedel je, da sem Rus in se je zanimal za moje i me. Slutil je neko zvezo med svojim bratom in menoj. Da bi me odvrnil od nepremišljenega dejanja ... je dejal, je hotel govoriti z menoj." Nastala je tišina ko po kakš nem viharju. "V zadnjem trenutku, Gregor, je usoda, hvala Bogu, posegla vmes." »tvari, ki motijo in ovirajo človeka pri učenju. Ce ima čk>v«k preveč skrbi', se re~labo Dalje ovira zmogljivost dojen*.' nja tudi nezanimanje do pred meta ki se ga človek uči, ali l)a popolno pomanjkanje radoved nosti. Ce v človeku radovednost plemenita znatiieljnost zamre' potlej lahko naredimo kriz čex' njegovo stremljenje in čez njegov napredek. Tem oviram se pa pridruži že ne potrpežljivost. Ako »i človek ni na jasnem, koliko časa potrebuje, da se nauči določene snovi denimo kakšnega tujega jezika potlej je lepega dne razočaran' Nobenega jezika in nobene u-metnosti se ne naučiš v nekaj dneh. Ce pa imaš za seboj takšno razočaranje, se le težko spet zbereš in se pričnes znova truditi in učiti. Ne smemo torej preveč terjati sami od sebe. Opore za spomin Na splošno trdijo, da je učenje v poznejših letih težavnejše, ker ljudje pozneje nimajo več Uko dobrega spomina. Nasprot-no: spomin se z leti vse boljša in boljša. Pač pa moramo imeti pripravljene možgane in spomin Ako si hočemo zapomniti to ali ono ime, je najboljše, da ga najprej črkujemo, potlej napišemo in zvečer, preden gremo spat in zjutraj, ko se zbudimo, še enkrat preberemo. Ce po tednu dni snov, ki smo si jo tako vcepili v glavo, še enkrat ponovimo, se nam tako zasidra v možgane in spomin, S is je Uat predrag aa Oboo SJC.PJ. Lisi ProereUJe vaša tasts. gotova |a v vsaki drvite! ookdo. U M rad HUl Hal vsak saa. V zadnjem trenutku ^JSZSTSMl Theo Korti Neprestano so se v krogu vrtela teftks steklena vrata. S svetimi rdečimi liri ro se hotelski gostje vračali s svojih izletov. tsrju in zahtevsla svoj ključ. Počasi in zadovoljno je odšla k dv igalu in se mimogrede ustavila pred neko stekleno omarico. Msli pestriAček je odprl vrata in strumno zravnan čakal. V Vratar je imel veliko dela. kajti Jatem trenutku je s nasprotne vsskemu je morsl cd^( varjati na jatrani prifel neki gospod in prav vprašanja in dijkti izjasnila. Angiciki, francoski. uem«ki, ruski ae je ališalo vae v prek. To tako stopil v dvigalo. Njegov suhi obraz jc bil temno tsgnrel. Vrata dvi.als so se zaprla in je bilo vrvenje velikega hotela j neAumno se je zatelo dvigalo po- cb sedmih zvečer, tik pred ve /erjo. Zaslišalo se je zvončljan-je kraguljčkov na saneh, težka vrata ao ae zavrte'a. Vstopila >e ;t kotu h zavita dama Z globokim poklonom so priskočili »tre- mikati navrgor. Dama je beino |togU>dala v ogieda'o, pritrjeno na steni. V Id*la je. kako jo go-»pod s zanimanjem motri. Veselo preaenečens ae j« zdrsnila. Sa j to /t vtndar , , , "Gregor Gregorovič?" Jc oklevajoč vpra-, I 4ala, da U se prepričala, ali se i ne moti. i _ Gospod se je nacmt hnil. "Torej, ste me vendar sposna-j II, Elena Kar ovaka. 2c dolgo je od tega, kar sva sc zadnjič vi-j dela." j Dvignila jc roko: "Ne govorite o tem. Gregor. To so spomini, ki se jih ne smevs dotikati, če nočeva bi*i makdušna." Z rshl'r.1 sunkom r« ic dvigalo ust svilo v drugem nadstropju. Vrata *o s* fdnrla. Izstopila sta. "Ali tudi vi sla iuj;t3 v tem nadstropju, Gregor Gre goro vičT U Cleero la Cfcka** 1 tednik la.......... | udnlka la.......... S tednike ia.......... 4 tednike in.......... I tednik«« la......... .....:..'.«M» . Ii« . m . Usta Praaveta Je: Za ZdraL drftavo la Kai 1 tednik la.............. 9 ladasa la.•<.»..«•••*« t tedalke la............. I t«dnik» la............ IM f tednikov la............ alt trn Evropo 1o.. IspolaHr »ftartin'! k«|»oo. prlloftlte potrebo« »••«• j" >d« » pUma ii -I n.r*lte Koeveto. M. k« k P«l«oalU:-V.el*J kakor kltro katar* tek Wano« pren-h- b'1' SNPJ ah e. M. prveeli p.*« od dnrfln. In b- •cfimk. o,or«1 »1-11 lian Is dotlčne drulin«. k« J» « ||#U| na.o^na aa dn.vtuk Pr^eoto. te UkoJ Bo«San.»l spr.ram ^ Nt donlntntt dotlčno vsote A,ft UhI«) m«,r* upro»ni*i»'i ■mlati datum sa te vsoto e»r**-. PfMHt KI V *NPJ. UM »o. Looadol* A**- 111 rJUli.* o«ro*«»*» so I« ...... I........t.'..........I................d-dra*..«.' (iMIfllf Iptfoik to ta h> 4rw»m#- phpm* k ~*ji •"•*•!•« * t*™ """ ................o .......... ................XX droStve * ....... .....ft Sr«S«*e S-........ ........Srodte« ....... .......Pt4n»e .................. Uw Morris, farmar la Grl "Da, Klena, zadnja soba na a»erWrkih tovarnarjev v Ne* York«,