DELA V Sit O	KHECKA ~
ENOTNOST
Naj živi
delovna mladina!
IU, it. 12. — Dccilnlitvo ni. Ulonfort 3 - Trst	TrSt 9. JUZllJO 1948.	S|iBiUziane tn nbbon. postalo 11° gruppo Cena: 15 IUL; 1U JL; 4 din
RAČUN ZA CONO A TRŽAŠKEGA OZEMLJA: ZALOŽNIŠTVO »PRIMORSKI DNEVNIK«, TRST 11-5374, ZA JUGOSLAVIJO PA: »PRIMORSKI DNEVNIK« - UPR., LJUBL. 6-90 601-19.
Uveljavite mirovno pogodbo
Zadnje poročilo gen. Aireya ne-Podbitno dokazuje, da je vsa po-' llta, ki jo pri nas vodi anglo-•"lerišfca vojaška uprava, naper-v1® Jc nenehnemu sabotiranju ,ePov mednarodnih sporazumov o Rajanju Tržaškega ozemlja, kr-mednarodnih obveznosti glede ^Sa obstoja Trsta, njegove in-'Atrije in gospodarskega razvoja Voh.
Nedvomno je dolžnost anglo-lriške vojaške uprave pri nas Jmičenje sklepov mirovne po-Wbe. Ta uprava bi morala izvesti e, kar je bilo dogovorjenega v Narodnih krogih, kajti v Trstu ^ Hožna politična in gospodarska ^Vilizacija le s spoštovanjem “ftarodnili dogovorov ter s ..plavanjem političnih in social-j Prid obit e v najširših plasti ^kega delovnega ljudstva. članica gen. Aireya Varnostne-suetu združenih narodov pa je .J® dokaz kršitve mirovne po-. e. ker trdi, da na Tržaškem mogoče izvesti
•ie]
nJ^lju sploh ni
N mednarodnih obveznosti, ki ■ Uh sprejeli Anglija in Amerika *Je Trsta.
I^ede vprašanj gospodarsko-sin-^ *nega značaja, ki jih gen. Airey ^ia v svojem poročilu, si ne r*mo kaj, da ne bi omenili ne-V Potvorjenih dejstev. Gospod k eral govori o naši industriji, o
'•If'-
o vseh mogočih
^ -Jtivti, o brezposelnosti, o
drugih
^Tefl in tudi o naši organizaciji.
poglavju, ki se nanaša na ^ ^onje dela, pravi, da je bil čas, obravnava njegovo poročilo, en zaradi dolgih pogajanj Mu ®no*nimi sindVcati in Zvezo i^Pijcev. Torej s tem je dal likltral Airey uradno priznanje sindikatom, da so se sami S; Pogajali z industrija, da so •t|4*a,ni vztrajno branili interese ^tn.*tua> medtem ko v poročilu >ska zbornica sploh ni ome-®®n. Airey je moral prizna-'^n*0 Se ravn0 Enot™ sindikati ■sl; 0 borili za zaporo nad od-'iij* ^ela, proti nenehnemu od-Su -,e delavcev iz podjetij, če-loJf kil gospod general lahko Ho kn

z Delavsko zbornico, ko
V	Podpisovanje ukaza št. 100.
!S,l°3em poro®ilu ie dal gen.
V	Vsem vprašanjem, ki se na-
industrijo in na gospo-Hoj življenje sploh, svoj pose-
(Nei.?0rien znaiah P« nai ie šl°
3,	°* Pomoč našim kmetoval-
in'žanje števila brezposel-• Peev, za rekvalifikacijo spe-in kvalificiranih delav-„ et^o ‘ ri tem je trdil, da Trst f1)« n dihaii, da to umetno živ-lVj *nore trajati v nedogled, % j* ne more razviti svoje ,’H n Ustrije, če je odtrgana od ^iil^^nih virov, kar naj bi

0,e Italijo.
tega poročila je jasno Wa ie vloga anglo-ameri-

■ 'l	upravnikov v po-
C^bii Spr°tju s sprejetimi med-N "težnostmi in da je !n	Politika podpiho-
W bojn; Uvanja k neredom in toju ^a,° tržaško delovno V1 bi ° P°titiko odločno od-
sCn°vno zahteva, da j5 uic mirovna pogodba. t’an Bukovec - Vojmir.
in Trst bo živel brez »pomoči"!
Ustanovitev velikega mladinskega gibanja na kongresu delovne mladine - manifestaciji za pravico do dela, mir in oživitev tržaškega gospodarstva
V	nedeljo je imela delovna mladina svoj kongres, ki je bil velika manifestacija za mir in delo, za obrambo tržaške industrije, za boljšo bodočnost mladega pokole-nja.
Mladina se je že dolgo in marljivo pripravljala na ta svoj veliki praznik. Več tednov prej so bila razna predkongresna zborovanja mladincev vseh strok, ki so razpravljali o vseh svojih vprašanjih. Pretekli četrtek je bila nato v ul. Zonta tiskovna konferenca, ki jo je priredil pripravljalni odbor za sklicanje kongresa.
V	soboto je delovna mladina priredila veliko predkongresno zborovanje, ki se je pretvorilo v veličastno manifestacijo za mir, za spoštovanje mirovne pogodbe in za zagotovitev pravice do dela za vse. Zborovanja se je udeležila ogromna množica ljudi iz Trsta in bližnje okolice.
TOV. VOJMIR:
Ne mešetarite z našo neodvisnostjo
Zbrani množici so v pomorski postaji spregovorili tov. Vojmir ter tov. Blažina in Pescatori v imenu ZAM.
Tov. Vojmir je najprej govorij o vprašanju Trsta in o poskusih imperialistov, da bi izigrali mirovno pogodbo. Dejal je:
Imperialisti in njihovi hlapci se trudijo, da bi iz tržaškega vprašanja napravili čisto formalno vprašanje. V resnici pa ne gre za to, da se preuči najbolj primerno sredstvo za dodatek protokola k mirotmi pogodbi, pač pa za spoštovanje ali nespoštovanje te pogodbe, ki je bila slovesno podpisana malo pred letom dni in ratificirana pred dobrim pol letom. Imperialisti hočejo vzbuditi vtis, da je priključitev Trsta Italiji sedaj že določena stvar in da gre samo za dogovor o postopku, kako naj se legalizira ta priključitev. Toda stvari so popolnoma nasprotne. Ne gre za preučitev formalne strani, temveč za to, kako naj se izvaja mirovna pogodba, da postane delujoča stvarnost.
Tržaško prebivalstvo ogromna množica, ki se je tu zbrala, kot najbolj jasna priča - ne bo nikoli dovolilo, da bi še nadalje mešetarili z njegovo neodvisnostjo in njegovo pravico do življenja: nobene formalne revizije dogovorov, pač po
jvo uveljavitev. variš Vojmir je nato govoril o odarskem in sindikalnem polo-na Tržaškem ozemlju. Dejal je, ikupacijska vojaška uprava že :ta sabotira sleherno pobudo za sirijsko obnovo, 15,000 brezpo-h industrijskih delavcev na 0 to jasno kaže. liki industrijski kompleksi de-samo s 50% proizvodne zmog-sti. O tem priča 27.000 brezpo-h v marcu, pričajo tisoči spe-dranih in kvalificiranih delavki so jih zaposlili pri kopanju iv in gradnji vojaških strate-cest. Ta politika preobrazbe alizirane delovne sile lasno
kaže, kakšne namene imajo z našim ozemljen in z našo industrijo. V svojem poročilu Varnostnemu svetu OZN skuša general Airey potvoriti pravi položaj tega področja. On zatrjuje, da se je brezposelnost v zadnjem času zmanjšala, dočim vemo, da je bilo odpuščenih na stotine delavcev. Na široko se baha z borimi tremi milijoni, ki so bili določeni za poljedelstvo, toda ali mu ni nič znanega o položaju naših polovinarjev in najemnikov? Ali nič ne ve o ogromnem povišanju zakupnin? Ali je generalu znano, kako zelo so povišali dajatve malim kmetom? Ali nič ne ve o zaplembah polj in o škodi, ki jo povzroča vojaštvo?
Toda general Airey pravi dalje v svojem poročilu: »Položaj v Trstu z njegovimi velikimi ladjedelni-
cami, ki so politično odtrgane od svojih življenjskih virov v Italiji in s svojo pomorsko trgovine*, ki je bila prekinjena zaradi nove orientacije podonavskih držav, je bila glavna skrb«.
Kakšna protislovja med politiko generala Aireya na tem ozemlju in njegovimi trditvami. Torej priznava, da se mora tržaška industrija povezati s svojim naravnim zaledjem, da lahko zopet vzcvete.
Tov. Vojmir je končal svoj govor z besedami:
vSkupno z vsemi demokrati tega ozemlja bomo nadaljevali borbo za spoštovanje mirovne pogodbe, za enotnost med Italijani in Slovani, za dobre odnose med Italijo in Jugoslavijo, za sindikalno enotnost ter za svobodne in demokratične volitvei.
Pozdrav ES mladini
V nedeljo ob 10. uri dopoldne pa se je v pomorski postaji začel prvi kongres delovne mladine. Po otvoritvi in izvolitvi komisij so razni delegati pozdravili kongresiste. Za Enotne sindikate jih je pozdravil tov. Destradi. Dejal je, da morajo mladinci študirati, da si razširijo obzorje in da poglobe svojo družbeno zavest in okrepe svoj čut solidarnosti, ki mora premagati njihove osebne interese. Mladinci morajo izpopolniti svojo kulturo, da postanejo koristni člani človeške družbe.
Enotni sindikati imajo o pomenu in vlogi sindikatov mnogo globlje pojmovanje, kot je bilo v navadi nekdaj. Naloga sindikatov ni več le sklepanje posamičnih mezdnih dogovorov in zaščita neposrednih gospodarskih interesov. Modemi sindikati morajo reševati tudi velika socialna vprašanja, ki se tičejo širokih množic. Zato se sindikat
ne bavi samo z mezdo in delovnim časom, temveč tudi z razvojem človeške osebnosti, da ne postane samo stroj in delovno orodje, temveč da se zave svojega družbenega in poklicnega dostojanstva.
V okviru teh načel skuša sindikat reševati tudi mladinska vprašanja. Takoj po osvoboditvi so ES ustanovili mladinske komisije v vseh strokovnih zvezah; te komisije seznanjajo sindikat z mladinskimi vprašanji. Mladinska vprašanja se morajo rešiti, tako da ne bo delavstvo doseglo le višjo gospodarsko, temveč tudi višjo kulturno raven. To pa ne bo mogoče, dokler bo mladina izkoriščana, dokler bo trpela bedo in brezposelnost ter bo izpostavljena moralni propasti.
Nam je potrebna izobražena mladina. Zato se morajo ustanoviti strokovne šole in tečaji. Naše prebivalstvo ne sme biti sestavljeno
iz večine težakov. Sedanje strokovne šole za industrijsko stroko so nezadostne, za druge stroke pa jih sploh ni. Enotnim sindikatom je zelo pri srcu vprašanje vajeništva. Izkoriščanje vajencev se mora prenehati. Vajenci morajo obiskovati strokovne šole med delom ter jih je treba oprostiti težkih del. Enotni sindikati bodo odločno podprli vse pravične zahteve mladincev.
Mladina pa mora poskrbeti, da se poveča priliv mladincev v sindikate. Cim bolj bo močen sindikat, tem laže bodo mladinci dosegli uresničenje svojih zahtev in teženj. Mladinci pa bodo tudi nudili nove kadre ter poživili sindikat. Mladinci pa se morajo tudi boriti za sindikalno enotnost in morajo čim več prispevati, da se ta enotnost uresniči. Končno je tov. Destradi pen novno pozval mladino, naj se uči, naj se aktivno udeležuje sindikalnega življenja in naj vnaša v sindikate ono mladostnost in mladinsko navdušenje, ki bo potegnilo za seboj vse ostale delavce, ki bodo skupno z mladinci korakali k uresničenju svojih ciljev.
Za tov. Destradi-jem je pozdravil zbrane delegate zastopnik ZAM, na odru so se nato vrstile številne delegacije iz tovarn raznih mestnih okrajev in iz tržaške okolice, ki so jih delegatje burno pozdravljali.
Glavno poročilo
Po pozdravih delegacij je podal tov. Donda glavno poročilo. Dejal je:
aDanes je prvi kongres delovne mladine, ki smo ga sklicali, ker sc nam vsiljuje potreba, postaviti naše zahteve in razpravljati o njih ter najti obliko, kako naj te zahteve uresničimo s svojo borbo. Tu smo zbrani mladi delavci iz mesta in z dežele, Slovenci, Italijani in Hrvatje, da pokažemo pred vsem svetom težki položaj, v katerem živi naša delovna mladina. Zbrali smo se, da si začrtamo smernice naše bodoče borbe za pauico do dela, do poklica, za boljšo bodočnost našega mesta.
Zato ima naš kongres velik pomen ne le za delovno mladino, temveč tudi za vse ostalo prebivalstvo. Zbrani delegati in delegatke predstavljajo vse panoge proizvodnje in so najbolj trdno jedro, okoli katerega se bodo zbrali vsi pošteni mladinci v njihovi borbi. Ravno ta enotnost mladincev pa je največje jamstvo za naše bodoče zmage*.
Nato je tov. Donda govoril o mednarodni konferenci delovne mladine, ki bo v Varšavi od 1. do 10. avgusta in na katero pojdejo tudi zastopniki tržaških mladincev, zatem pa je prešel k pregledu položaja delovne mladine v raznih strokah. Glavni vzrok krize je veliki padec proizvodnje, kar je posledica gospodarske politike okupacijskih oblasti.
Najvažnejše vprašanje je vse kakor brezposelnost, ki stalno narašča. Aprila 1947. je bilo brezpo-slenih 1500 deklet od 14. do 25 let, 1800 mladincev in 910 vajencev;
(Nadaljevanje na II. strani.),
(Nadaljevanje s I. strani.)
aprila 1948. pa je ta brezposelnost narasla, tako da je bilo skupno 7037 brezposelnih, to je 3000 deklet, 2000 lantov in 2307 vajencev. To število pa še vedno narašča. Preteklo jesen se je brezposelnost nekoliko zmanjšala spričo del tipa <iTodt», toda ta dela se bodo kmalu prenehala. Da bi se zmanjšala brezposelnost je okupacijska oblast uporabljala tri metode: pogozdovanje, javna dela in šole z rekvalifi-kacijo. Pogozdovanje se je izjalovilo, javna dela niso prinesla mestu nikake koristi, šole za rekvali-fikacijo pa bi se morale dejansko imenovati šole za dokvalifikacijo.
Kar se tiče industrije je bilo aprila t- 1. 4 000 brezposelnih mladincev. Drugo vaino vprašanje je malo število vajencev v tovarnah. Vse to je razumljivo, ker naša industrija zamira. Vse industrijske panoge razen petrolejske, industrije delajo v najboljših primerih samo z 60% svoje zmogljivosti.
Tudi vprašanje rešitve delovnih in normativnih pogodb za mladin-se še vedno čaka rešitve, ker se industrijci nočejo pogajati. Tako je treba rešiti vprašanje strokovnih šol za vajence in vprašanje zdrtiv-
stvenih predpisov, zdravniških pregledov, dopustov, nadurnega dela, vprašanje zaposlitve 25odst. mladih delavcev sorazmerno s starejšimi itd.
Gospodarska kriza v industriji vpliva tudi na trgovino in obrt. V obrtništvu je sedaj največ vajencev, toda če bi bile boljše gospodarske razmere, bi se jih lahko zaposlilo mnogo več. Mnogo slabši je položaj v trgovini.
V poljedelstvu je eno najvažnejših vprašanj za mladince ustanovitev strokovnih sšol. Mladinci nimajo nobene prilike, da bi se strokovno izobrazili. Visoki davki imajo tudi zelo poguben vpliv na poljedelstvo.
Rešiti je treba tudi vprašanje mladih uradnikov, ki jih je sorazmerno zelo malo in od katerih so mnogi le dnevničarji. Vse to pa zato, ker nočejo iti starejši uradniki v pokoj zaradi prenizke po kojnine. Podoben je položaj pomorščakov. Pred leti je bilo na 8000 pomorščakov 3000 mladincev, sedaj pa ni niti enega. Vse to je v zvezi s stanjem našega brodovja, ki je nekdaj štelo 800.000 ton, ki pa je sedaj skoraj na ničit, ker so vse ladje vpisane v registrih italijanskih luk.
Vsa mladina naj se združi!
Iz vsega tega se vidi obupni gospodarski položaj našega mesta, ki bi lahko cvetelo, če bi imelo boljše stike z zaledjem, kar pa sabotira okupacijska oblast.
Tov. Donda je nato omenil, kako ta oblast ovira sklepanje trgovinskih sporazumov z zalednimi državami ter se je dotaknil ustanovitve Ustanove za izkoriščanje gospodarskih reserv TO. Govoril je o velikem razširjenju jetike med mladinci in o pomanjkanju zdravilišč, nakar je prešel k obravnavanju neenakih plač in mezd za dekleta in fante. Za mladinke je postalo glavno geslo: enaka plača za enako dela Uradnice imajo od 8 do 17 odstotkov manj plače, delavke pa kar za 30 odst. kot moški. Tudi pri dragtnjski dokladi je 25 odst. razlike. Na tisoče deklet je brezposelnih, kar povzroča širjenje prostitucije. Svojčas so govorili o izseljevanju v Južno Ameriko, toda mladina hoče zaposlitve doma. Ce bi uredil drugačno go-gospodarsko politiko, bi bilo dovolj dela za vse. Okrepiti je treba tudi fizkulturno dejavnost mladine in še bolj razširiti množični šport.
Glavne zahteve delavske mladine so torej zaposlitev brezposelnih, strokovne šole, določitev pravilnega razmerja med delavci in vajenci v industriji, da se zagotovi novi kader strokovnega delavstva. Za zaposlene mlade delavce pa je treba skleniti delovne pogodbe.
Mladinec Palma je podal obširno poročilo o položaju mladih delavcev v Istri.
Dejal je, da mnogi problemi, ki tarejo mladino pod anglo-ameriško upravo in ki so predmet tega kon-
gresa, v Istri sploh ne obstajajo
več, ker so mnoge težnje istrskih mladih delavcev postale zakoni. Stfevilo strokovnih šol narašča, za ure študija v teh šolah dobe vajenci plačo, ker se vrše med delom. Ljudska oblast zelo skrbi za zdravje mladincev in za njihovo zaščito. Dekleta so popolnoma enakopravna. Mnoga kmečka dekleta obiskujejo razne tečaje in se usposabljajo za razna strokovna dela, za knjigovodstvo v zadrugah, za otroške vrtnarice itd. Iz vsega tega izčrpnega poročila se je jasno
odražala velika razlika med pogoji, v katerih žive mladinci obeh con.
Tov. Stokovac iz Bujščine je govoril v hrvaščini o napredku kmečke mladine, o agrarni reformi, o pravičnem sistemu progresivnega obdavčenja, o naporih za čim večji pridelek, o razvoju zadružništva, zadružnih tečajih, borbi proti nepismenosti, strokovnih kmetijskih šolah in gradnji zadružnih domov.
Drugi mladi delavci so govorili o položaju mladincev v obrtništvu, trgovini, državnih in javnih uradih, industriji, pomorstvu ter kmetij-
stvu. Tov. Migliacci je govoril _0 zdravstvenem in socialnem poki* ju mladincev, tov. Pertot je gov0, rila o položaju mladincev v na^re iinskem okraju, drugi tovariš P govoril o razstavi delovne mladij* Dotaknili so se tudi vprašanja kulture, razmer v ILVI itd.
Na kongresu so tudi izvolili dr legate za konferenco delovne B“!' dine v Varšavi in stalni odbor d lavske mladine. Delegatje so W izglasovali izjavo o pravicah “ lovne mladine, ki jo prinašam0 izvlečku.
Izjava o pravicah delovne mladine
Kongres ugotavlja težki gmotni položaj mestne in podeželske mladine. Ugotavlja redčenje mladih strokovnih sil v industriji, poveča-, nje brezposelnosti mladincev, onemogočenje, da bi se naučili kak poklic, razširjenje bede, ki prinaša s seboj bolezni in razvrat. Kongres proglaša odločno voljo vseh mladih delavcev in delavk, da si pribore boljše življenje, prispevajoč k ohranitvi miru ter zahtevajoč, da postane Trst, ki je sedaj žarišče mednarodnih izzivanj, zopet delovno središče, kot je bil nekdaj. Zahteva takojšen gospodarski dvig mesta, trgovinske sporazume z državami v zaledju, volitve, da se omogoči širokim ljudskim množicam udeležba v javni upravi. Zahteva zaporo nad odpusti z dela, preklic
POZDRAV KMEČKE MLADINE KONGRESU.
novih davčnih ukrepov proti kmetom, priznanje tovarniških odborov, novo delovno pogodbo za vse mladince, sklenitev splošne delovne pogodbe za vso industrijo.
Za pravičnejšo ureditev gospodarskega in socialnega stanja delovne mladine zahteva kongres zaposlitev mladih brezposelnih delavcev pri konstruktivnih delih, enake plače za enako delo, izboljšanje materialnih pogojev mladih uradnikov, vpis mladincev v mornariške sezname, uveljavljenje vseh določb o delu, možnost, da se mladi delavci izobražujejo v svoji narodni kulturi.
Da se vsi mladinci in mladinke nauče koristnega poklica zahteva kongres: sprejem določenega odstotka vajencev sorazmerno z zaposlenimi delavci v raznih podjetjih, ustanovitev enotne ustanove za strokovno šolstvo, obnovitev strokovnih šol za vajence v trgovini, kmetijstvu in obrti, ustanovitev strokovnih tečajev v obeh jezikih, priznanje pravice vajencem, da obiskujejo šole v delovnih urah ter da dobivajo pri tem redno plačo, ustanovitev notranjih podjetniških šol v podjetjih, ki zaposljujejo nad 40 vajencev, zagotovitev dopolnitve vajeniške dobe, prepoved, da bi se mladi vajenci uporabljali kot sluge. Nadalje zahteva kongres: vsi vajenci morajo biti plačani po pogodbah, ki so sedaj v veljavi, dobiti morajo vsakih 6 mesecev povišek plače, mladim zemljemercem
je treba priznati pratneo do vf*l> na univerzo, odpraviti je treba 1° ske pristojbine za mlade delavC 1 Za ohranitev zdravja mladih »J lovcev zahteva kongres:	prepo”*
zaposlitve mladincev obeh SP°.
do 18 let starosti pri težkih, Ijivih in nočnih delih, prep0^ nadurnega dela. in dela na Za vse mlade delavce pod 20- 1 po 15 dni dopusta vsakih 6 cev, vsake tri mesece zdrava' pregled za vse mlade delavce delavke; izbira poklica vajenca 11 bo podrejena nasvetu zdravnika-
Kongres delovne mladine

in dežele pozdravlja v imend J mladih delavcev dijaško ml®* ^ pozivajoč jo, naj krepi vezi, k' morajo združevati s silami ^ si tako pribore boljše življem pogoje.
tlfd’
Kongres je sklenil, da začne ^ ko gibanje vseh mladih dela ^ in delavk z eOdborom ko”‘!' j( delovne mladine)) na čelu, ja ukrene vse potrebno za ures«“ načel, ki jih vsebuje ta izjava, da se rešijo vsa vprašanja na sameznih krajih dela.
mlada
P
Kongres poziva vse mw ^ lavce Tržaškega ozemlja, ^ „ koli organizacije obeh navoi ne glede na njihovo ideolog'!0'^ versko prepričanje, naj se zdrU y da s svojo odločno, nenehno
enotno dejavnostjo uresniči}0

pe kongresa, v katerih se zr'f(,..ir ,ej d*
osnovni interesi, skupni vs ni mladini.
Mladina se bori za mir
Smernice tega kongresa se morajo prenesti na vsakdanje drobno delo med mladinskimi množicami v tovarnah in na vseh drugih krajih dela. Mladinci morajo odločno terjati uresničenje svojih zahtev. Mladinci morajo ustvariti enotno mladinsko fronto, le tako bodo lahko svoje zahteve uresničili. Toda vse to bo mogoče le, če ohranimo mir. Zato se mora mladina odločno boriti zanj proti vsem silam, ki hujskajo na vojno. Mladinci morajo glasno povedati, da nočejo več iti v klavnico v korist monopolistov. Tov. Donda je končal »voj govor:
«Na osnovi našega programa pozivamo vso mladino Tržaškega ozemlja k enotnosti. Z e na tem kongresu so zastopani mladinci raznih političnih struj in sindikatov. To je dober začetek. Pozivamo ponovno one stranke in organizacije, ki imajo v irrogramu izboljšanje življenjskih pogojev mladine, k enotnosti, k sodelovanju za mir, delo, za ustvaritev enotne mladinske fronte. V tem trenutku :e ne-obhodno potrebna enotnost, je potrebno še bolj povezati mladino s polj in iz tovarn. Naj bo ta kongres izhodna točka za združitev vse mladine v široki mladinski delovni fwnti, s pomočjo katere se bo mladina lahko uspešno upirala svojim sovražnikom ter si priborila osnovne zahteve)).
Popoldne se je na kongresu razvila živahna diskusija ter so prihajale na od^r vedno nove delegacije, med katerimi so bUe zlasti borno pozdravljene matere padlih borcev.
manever Misli lastnikov
proti brezposelnim pomorščakom
proti brezposelnim pomorščakom
V Trstu je 7.000 brezposelnih pomorščakov, ki čakajo na svoj vrstni red vkrcanja. Na ladjah jih je namreč zaposlenih sedaj le 1.000, katere po določeni dobi zamenjajo drugi brezposelni pomorščaki. Pomorščaki, ki čakajo na vkrcanje bi morali po sklenjenih dogovorih dobivati nekako nagrado, ki jo imenujejo «premio di avvicendamen-to». Te nagrade pa niso lastniki ladij izplačali že vse od decembra meseca preteklega leta.
19. maja je Zveza pomorščakov v svojem protestnem pismu zahtevala od paroplovnih družb pojasnilo, zakaj je prenehala z izplačevanjem nagrad brezposelnim pomorščakom. Udruženje linijskih paroplovnih družb je dalo Zvezi pomorščakov popolnoma nezadovoljiv odgovor. V odgovoru pravi udruženje, da se je obrnilo na Italijansko zvezo paroplovnih družb, ki da je udruženju odgovorila naslednje: V sporazumu z dne 16. julija 1947. je zveza sklenila, da mora vsak njen član plačati v sklad za podporo brezposelnim pomorščakom po 4.000 lir mesečno za vsakega pomorščaka, ki je vkrcan na njihovih ladjah z nad 500 tonami. Tedaj je bilo tudi sklenjeno, da bo znašala nagrada za vsakega brezposelnega pomorščaka po 300 lir na dan, toda če bi bili izdatki za {»odpore brezposelnim pomorščakom večji kakor dohodki sklada, bi morali vso stvar ponovno preučiti. V tem primeru bi bilo seveda treba zmanjšati nagrado.
Ker so bili izdatki večji od dohodkov, je zmanjkal denar in Italijanska zveza paroplovnih družb je zato predlagala italijanski zvezi pomorščakov, da bi se sklenjeni sporazum spremenil, zveza pomorščakov pa da ni na ta predlog niti
odgovorila. Zveza paroplovnih družb trdi, da je v celoti izpolnila prejete obveznosti, plačala je brezposelnim pomorščakom nagrado za dobo štirih mesecev, to je 36.000 lir. Italijanska zveza pomorščakov je zahtevala, da se izplača vsem brezposelnim vsa podpora, to je po 9.000 lir za devet mesecev.
Zveza paroplovnih družb pa je
pripravljena izplačati vso to podporo, če pomorščaki pristanejo na to, da se ukine vrstni red pri vkrcavanju, kar pomeni, da bi ostali vkrcani mornarji stalno zaposleni, ostalih 6.000 pomorščakov pa bi ostalo brezposelnih v' nedogled. Novih zaposlitev že ni od leta 1939, tako, da so najmlajši pomorščaki stari 27 let. In vsi ti mornarji naj bi se za vedno odpovedali zaposlitvi ter se šli učit v svojih zrelih in starih letih nove obrti. Predlog zveze paroplovnih družb je nesprejemljiv in krivičen, zato se bodo pomorščaki s pomočjo svoje strokovne zveze ES odločno borili proti njemu.
Dclai/ci v Kunupljarni
zahtei/ajo podrakcijsku nagrado
V konopljami je večje število delavcev, ki so zaposleni na teden le po 24 ur in se torej s svojim zaslužkom ne morejo preživljati. Ravnateljstvo konopljarne je vpeljalo navado, da izplačuje tu pa tam posameznikom produkcijsko nagrado, s čemer bi hotelo tudi razdvajati delavce. Pred tremi tedni so - delavci izjavili ravnateljstvu, da se morajo nagrade posameznikom odpraviti in da se mora podeljevanje nagrad razširiti na vse delavce, ker je gospodarski položaj vseh zelo težak. Ravnateljstvo ni na to zahtevo sploh odgovorilo.
Zato so pretekli četrtek vsi delavci dve uri stavkali. Ravnateljstvo je tedaj ukazalo tudi delavkam, naj prenehajo z delom, da bi jih tako ozlovoljilo in povzročilo trenja med delavstvom. Delavke pa, ki so solidarne s svojimi delovnimi tovariši, in ki se zavedajo potrebe po solidarnosti in enotnosti vseh, se niso uklonile ukazu ravnateljstva.
Preteklo soboto so se sindikalni predstavniki in predstavniki ravna-
teljstva konopljarne sestali na Zvezi industrijcev, a ni prišlo ge do nikakega sporazuma. Pogajanja se bodo nadaljevala.
V LAHMLIUICJ SV. MARKA
ko splovili prvo ladjo
Po treh letih od konca vojne so v ladjedelnici Sv. Marka splovili prvo ladjo «Star of Luxor», ki ima nosilnost 6.500 ton in jo gradijo za neko egiptovsko paroplovno družbo. Ladja bo služila prevozu blaga in potnikov, katerih se bo lahko vkrcalo 40.
Splovitev ladje je bil pravi praznik za vse delavce. Po vsej ladjedelnici je bilo videti napise «Bo-rili se bomo proti ukazu 109», »Zahtevamo oživljenje in dvig naše industrije«, »Borili se bomo proti uničenju naše industrije«. Splovitvi ladje ni prisostvoval noben anglo ameriški oficir, niti conske in občinske oblasti. Gospodom Palutanu in Mianiju se najbrž ni ljubilo iti
pjjall
med delavce, ker so se z da se vrši splovitev v velik0 vese16
voljstvo delavcev, ki še ga lepega proizvoda svojeg® -jr Za botro ladji je bila direl< 0y va žena g. Movis, ki je vr^?jdj*
čajno steklenico šampanjca-_ i!
okrašena s tržaško, delavsk ,r[.
egipčansko zastavo je poča91 LjK* nila v morje ob petju d**' himne.
Občinski delavcl
že dfašisti5f
jjpodešfafu
Občinski delavci zahtevajo, da se ukine zakon, po katerem je lab*0,« sikak delavec na vse čase <ln j(.e , ter nima tako nobene PraV0 si1? 'i pokojnine. Mnoge delavce leta 1946. sprejeli v seznar# delavcev, toda vsa prejšnl # službe jim niso bila všet® |icr znanje pravice do pokojnin0’ :» jim je začela šteti doba sta^ poslitve šele od leta 1946. »j nekaterim delavcem, ki s° '■ kih 20 let zaposleni pri obl dnevničarji, priznali a3'	.
službeno leto.	gg je!J
Zveza občinskih delavcev^ februarja poslal g. Mianh z vsemi zahtevami dela/0 p Miani pa je samo obljublja*’ a 0»
..a____:i	n«13’
odgovoril, toda se še ni .
SO imeli tU
činski delavci ščino, a g. tajnik Caporili
»c i so imeli fl> „ Miani in njegO**^^
nista
Zveza občinšk1**
cev ES poslala 28. maja S- cf. • še eno pismo. V njem g® Ajjfi1 ,
niti za to. Zaradi vsega * strokovna "
rila
da so delavci na sl<ll^že, oblastih glavni odbor lahko stori vse
dosedanjim ,,aZsl ^
uresničenje S svojim ve^vv..—j , je predsednik občine d0 pfš/g mu niso interesi delaVC^^^Jf ^ mar; zato pa bo vsa 00^. primeru motenj, ki t>*	JV
delavsko • gibanje povzr ^ y nemu življenju,	15
ja.
■

O DELU SHPZ
Skrb za ljudsko prosveto
ln dvig kulturne ravni našega ljudstva
J-uni 20. aprila je bila ustanov-Jhu Slovensko-hrvatska prosvetna ki od tedaj vodi in usmerja ‘‘Urno in prosvetno udejstvova->l slovenskega in hivatskega Ijtid-na Tržaškem ozemlju. Po eno-plodnem delu SHPZ je bil • todja njen občni zbor, na kate-Z*1 so razpravljali o njenem delo-'‘lu ter izvolili nov odbor.
. fip SHPZ je bilo vsestransko, na znanstveno — umetni-
h ' 'tU
kakor tudi na ljudsko — pro-,“neTn torišču. Pri vsem tem de-s° biie seveda nekatere manj-fj^ntanjkljivosti, ki so v takšnih . 'Uerah neizbežne. Fašistično Odnjanje vsega, kar je bilo slo-je seveda zapustilo ve-
vrzeli v slovenski kulturi na grškem in te vrzeli se ne da-0(lstraniti kar noč, temveč 1,^* dolgotrajnim, vztrajnim de-t; , e9 teoa pa postavljajo no-l»i-e astiki razvoju slovenske kul-nfe mo3ode	ovire, ki so v
^ 9‘h primerih enake onim, ki delal fašizem. Okupacijska morala, če b. se res rav-P° načelih,	Katere vedno
j, —, pomagati zaceliti rane, je prizadejal naši kulturi i *rn’ ravna pa ravno nasprotno (t|0 adaljuje fašistično razdiralno
Vjp ,
lllpg te ovire pa niso strašile \q.' ki je v prvem letu svojega <i jc,a dosegla znatne uspehe, zla-<[ ,far se tiče prosvetnih društev
sfe0"-
* Pa se. je borila tudi za ^ s°lstvo, v obrambo roditelj-'MtJVi^ov in proti vsiljevanju \ l4 ljudstvu nezaželenih učite-)<■	^HPZ ni od ljudstva ločena
ul	0,'a* zato živi z njim in se
jti Itinp01* težnjam reakcionarnih jli S'<Ov, ki bi se hoteli vriniti v $ J<Ho na društva pod geslom apo-1	„5/,'. Nobena kultura ne more
in tudi ne naša ki ji je dalo osvo-
TOj gibdnje
\q0 novo pot, bo vedno ostala Kto ■ ^nszana z Osvobodilno Hj. In se poživljala z njenim v	Ravno zato pa je stala
X \ddločno na braniku kulturne d? \"ravnosti, ki je nasprotna le \frnu šovinizmu in narodnostni
Jj* > J Zacik množični nastop pev-
i»
'k®°Kti6„a
■» kultura, Ki ji je dalo ’** K dibdnje velik razmah in ji
d* av°sti'
\ ^ svojega obstoja je prire-m V(„ Pet važnejših kulturnih

, plaja 1947, množični koncert 1047. na Opčinah, festival f|(( pl kulture v Bujah oktobra JlN i ?n4k sl°venske pesmi v So,. ,n ninolični nastop pevskih ,'*i Vt‘- maja 1948 v Trstu. To so kakor veliki uspehi, med 'e,. ;je treba prišteti tudi delo 90 narodnega gledališča. tS> Za znanost in umetnost se trudil za dvig naše glas-
-f lii\)i''l'Urc in za dvig koncertne-
ks,y"'
nja. Priredil je tudi več 'M Pitij'"' večerov ter literarnih ■J 5 Mnogo dela ga še čaka
A I, N ^ ^ UVtnrl niti in	'nam ninncti
upodabljajoče umetnosti, i utrla množice.
^lte'e ni utrla poti med široke
/ Razmah ^	društev
'Jitirj,, 'ko delo je opravil odsek i>prosveto, ki vključuje r ^'k^tnih društev: 53 v anglo-v ^.oni. 37 v Koprščini in 26 , f’ tf/eJ"- Zlasti se je po uspeš-{ft \ kr0 al't v Bujah razvila Ijud-y%)ta v Bujščini, ki je bita
^dr^Cej zanemarjena.
■o okupacijsko upi
Od lan-
1
^	9172 ^ov.
ozemlju pod upravo
'V^a^soa zbora so bila usta-društva, med katerimi
J i zQ .eti in Zgornji Skorklji. V \ U^sez^ko prosveto je izdc-■ >! 0.ni minimalni načrt, ki Hcpila ,„}• septembra 1947. do ‘II ki h - 4^: da bi se vzgojili j	} vili sposobni voditi in
f(	Rušiva. Pokazalo se je
l%Sr™man)kanje sposobnih
VJ	tepa načrta je bil tudi
'V * n«r>, lni,traci^e društev. Ir	en ^-mesečnega načrta
pa je bil, razširiti kulturno delovanje naših prosvetnih društev, katerih glavna naloga je, prirejati koncerte, dramske prireditve, predavanja, literarne večere, večerne tečaje, knjižne razstave, izposojati knjige ter tako posredovati kulturo in izobrazbo našemu ljudstvu. Načrt je v splošnem dobro uspel.
Med najboljšimi društvi je biio prosvetno društvo «Ivan Cankars, ki je gostovalo tudi po Jugoslaviji. Dobro so se odrezala tudi društva v Barkovljah, Rocolu, Lonjerju, na Opčinah, v Gropadi, Ricmanjih, Saležu.
Da bi povezali prosvetna društva s SHPZ je odsek za ljudsko prosveto sklical po okrajih prosvetne konference. Na teh konferencah so se seznanjali s težkočami, ki se pojavljajo v prosvetnih društvih ter z njihovim delovanjem, iz česar so nato izvajali koristne sklepe za izboljšanje dela.
Odsek je organiziral tudi v Skednju manifestacijo «Za zgraditev novih zidov na slovenskem kulturnem pogorišču«. Ob tej priliki je bil tudi izvoljen odbor, ki že deluje.
Proslave in predavanja
Organiziranih je bilo več proslav po terenu, kot so: proslava OF, Simona Gregorčiča, Prešerna, Kosovela, Cankarja, proslava bazoviških žrtev itd. Poleg tega je bilo ugo-
tovljeno, da je več krajev narodnostno ogroženih ter da je treba tem krajem posvečati čim več paž-nje. Zato se v njih prirejajo gostovanja, katerih pa še vedno ni bilo dovolj. Vsa društva se morajo zavedati, da je treba te kraje oteti raznarodovanja in zato je naloga pevskih zborov in dramskih skupin, da jih večkrat obiskujejo in vzdra-me v njih ljubezen za našo kulturo in besedo.
Odsek je tudi zelo skrbel za predajanja, zlasti, v zimskih mesecih, ko delo na poljih počiva. Predavanja so bila o raznih panogah: literaturi, zgodovini, zemljepisju, pri-rodopisju, pravu, medicini, gospodarstvu, vzgoji mladine. Poleg tega pa so na predavanjih razpravljali tudi o organizaciji ljudske prosvete na vasi, o enakopravnosti Slovencev na Tržaškem ozemlju itd.
Iz tega kratkega pregleda delovanja SHPZ vidimo, da je bilo njeno delo zelo plodno in da ima že doslej velike zasluge za dvig naše kulture na Tržaškem ozemlju. Delo, ki čaka SHPZ, vsa prosvetna društva in prosvetne delavce na Tržaškem ozemlju je zelo veliko in naporno, saj se bodo sledovi fašističnega divjanja še dolgo čutili; toda če se bodo ti delavci vedno zavedali, da mora biti kultura tesno vzrasla z ljudstvom, da mora izražati njegove potrebe, želje in težnje, da mora biti tako rekoč njegov utrip, tedaj so lahko ' gotovi, da bodo kljub vsem težkočam in zaprekam želi vedno večje uspehe.
f KINO PRI BELEM DNEVU
žarka sončna luč se preriva skozi velika okna politehničnega muzeja v Moskvi. Preplavlja slušatelje s svojo bleščečo svetlobo se za hip ustavi na njihovih glavah in podrsa po njihovih zvezkih. Nato oblije predavatelja in se pritipa do filmskega platna, na katerem si sledijo kinematografske slike, kakor v vsakem navadnem kinu.
To, kar se tukaj dogaja, je nekaj nenavadnega igrajo namreč film pri polni dnevni svetlobi.
Tisk v zapadnih deželah je vedno pisaril, da pri dnevni svetlobi ni mogoče predvajati filmov, ker Je to v popolnem nasprotju z osnovnimi zakoni fizike. Sovjetski učenjaki pa so tudi tukaj dokazali, da je včasih možno tudi negomoče.
Poskusna demonstracija, ki jo je izvajal prof. R.I. Novickov v poskusni dvorani politehničnega muzeja v Moskvi glede konstrukcije dnevnega kina je zelo enostavna. Ključ za rešitev vsega problema je projekcija potom zrcal.
V velikem zrcalu, ki stoji na mestu, kjer smo navajeni gledati filmsko platno, vidimo odraz slike s filmskega platna, katero je obešeno pod stropom in obrnjeno s svojim zad-
njim delom proti gledalcem. Platno je seveda skrito za posebno zaveso in je v popolni temi kakor v običajni filmski dvorani. Zaradi tega je projekcija na njem slična kakor v navadnem kinu, kjer je dvorana zatemnjena. Gledalci pa vidijo v zrcalu sliko s tega platna.
Po jakosti slik ne zaostaja dnevni kino prav nič za običajnim, kot ga poznamo doslej. Pač Ra ima pred njim še mnogo prednosti. Tak film se lahko enako dobro gleda z vseh strani, tudi če sediš komaj en meter pred zrcalom, ali pa čisto ob strani. Tu ni potreba nobenilf ventilacijskih naprav za prezračevanje prostorov, ker se lahko predvaja film pri odprtih oknih.
Največ koristi bo prinesel dnevni kino pri predvajanju poučnih filmov, ker si bodo učenci lahko že med predvajanjem zapisovali v svoje zvezke vse potrebne opazke in pripombe.
Ta princip igranja filmov omogoča predvajanje tudi najdaljših filmov pri dnevni svetlobi kar na prostem, po mestnih ulicah, trgih in parkih. Pri poletnih predstavah na prostem ne bo treba več čakati, da se stemni in bodo imeli lahko po več predstav.
Pevski zbor koprske gimnazije
odraz nove kulture prebujene Istre
Ob zaključku šolskega leta je zbor koprskih dijakov priredil v gledališču Ristori koncert narodnih in partizanskih pesmi'. Številno občinstvo, med katerimi je bilo tudi mnogo Italijanov, je bilo nemalo presenečeno. Takega izvajanja si ni nihče pričakoval. Res je, da se je že nekaj mesecev mnogo govorilo o tem zboru, toda noben si n,' mislil, da so se naši istrski dijaki tako izpopolnili.
Od svojega prvega javnega nasto-
v vzpodbudo za napredek in izpopolnjevanje. Tovarišu prefesorju Ostrovski pa gre nohvala za njegovo požrtvovalnost in vztrajnost.
Skoda je le, da je že skoraj ko- . nec šolskega leta, sicer bi želeli, da bi zbor nastopil še v Dekanih, Šmarjah, Izoli, Portorožu in Bujah, tako da bi imele vse vasi priliko slišati in videti svoje mlade pevce, sinove istrske zemlje, kf obnavlja svoje gospodarstvo in svojo kulturo.
pa dalje je zbor žel lepe uspehe in priznanje občinstva. Bilo je pa še nekaj malih pomanjklfvosti, ki so jih opazili tudi na prvem nastopu v Trstu. Sedaj pa so odpravili še te malenkosti.
Pred mesecem dni je pevski zbor gostoval po Sloveniji, dvakrat v Ljubljani, na Jesenicah v Celju in v Mariboru. Povsod so bile dvorane zasedene do zadnjega kotička in občinstvo je izkazalo malim pevcem vse priznanje.
Pevski zbor naše koprske gimnazije ne zaostaja za nobenim mladinskim sborom Slovenije. Uspeh je še večji, ker ti naši mladi pevci, do včeraj sploh niso smeli go-goriti v svojem jeziku, kaj pa še peti. V šoli je učenja čez glavo, a nobeden ga ne sme zanemarjati zaradi zbora.
Ko so naši mladi dijaki peli po Sloveniji, niso povedali samo kaj so se naučili in kako napredujejo, ampak so tud,' povedali in potrdili, da jih ni meja in zaprek, ki bi nas ločile.
Povsod so bili navdušeno sprejeti. V Mariboru so se družine kar trgale, da bi jih, kot drage goste, sprejele pod svojo streho. Ko so odšli,, so odnesli razna in številna darila družin, mladine in drugih organizacij.
Mnogi dijaki so videli prvič kraje in mesta Slovenije. Odnesli so take vtise, da jim jih ne bodo izbrisala leta.
Zbor šteje 80 članov in ima komaj poldrugo leto življenja. Trikrat je že nastopal na tržaškem radiu, enkrat v dvorani «Ob morju«, večkrat v Kopru, v nekaj vaseh v Istri in končno po vsej Sloveniji.
Zbor sestavljajo sami mladi istrski dijaki, ki obiskujejo koprsko slovensko gimnazijo. Vodi in vzgaja jih prof. Ostrovška. Odlikujejo se po dobri disciplini, lepih glasovih in po tečnem izvajanju najtežjih mladinskih pesmi. To je bilo opaziti posebno pri zaključnem nastopu v Kopru, ko so izvajali iste pesmi kol na turneji po Sloveniji. Očitno je, da so s; dobro pripravili in izpilili.
Na sporedu so bile partizanske, slovenske narodne, hrvaške, srbske in makedonske pesmi. Občinstvu so najbolj ugajale »Koroška pisma«, «Nmau čez izaro« »Dafino vino crveno»», «Drežinska» in »Pazar živine.« Nekaj posebnega pa je bila Matičičeva «Cače moj«, ki je pritegnila vse poslušalce, ki so burno ploskali lepi pesmi in dobremu izvajanju.
Vse priznanje gre mladim pevcem, katerim naj bodo doseženi ■uspehi v zadoščenje za ves trud in
v Portorožu
Zadnje dni maja se je zaključil v Portorožu prvi pevovodski tečaj v Istri, ki ga je vodil dobro znani umetnik tov. Srečko Kumar. Izpite je izdelalo 10 tečajnikov. Uspeh je bil dober, čeprav so nekateri še zelo mladi. Ce se bodo, kakor je verjetno, lotili dela z dobro voljo in izkušnjami, ki so si jih že pridobili, bodo postali dobri pevovodje. To bo dober kader za dvig kulture med našim narodom, za razširitev in utrditev naše narodne pesmi med ljudstvom.
Zadovoljivo je dejstvo, da so tečajniki pridobili v treh mesecih toliko znanja na klavirju, da se ga bodo lahko posluževali pri pe-vovodstvu.
Profesorju Martuljku je uspelo seznaviti tečajnike z osnovami harmonije, kar je potrebno v poznanju vezave akordov, sestavljanju harmonskega stavka itd.
Tov. Kumar je izpilil tečajnikom posluh. To se sliši pri čistem izvajanju tonov, akordov in kratkih melodij.
Poleg tega znanja in spoznavanja glasbe so se tečajniki seznanili tudi s slovnico v svojem materinem jeziku, katerega so dosedaj le slabo obvladali.
Na tečaju so se odkrili nekateri pravi talenti. Potrebno bi pa bilo, da bi ljudska oblast dala tem možnost, da se še nadalje izpopolnijo na glasbenih šolah.
Temu tečaju bodo verjetno sledili še drugi. Marsikdo je ob tej priliki iznesel misel, da bi bil potreben pevovodski tečaj za naše učitelje, Slovence in Hrvate z vsega Tržaškega ozemlja.
Mnogo je učiteljev, ki imajo za to dobro voljo in že nekoliko znanja in nagnjenja, ki bi radi izrabili poletne počitnice v Portorožu, kjer bi se pod mojstrsko roko usposobili za vodstvo pevskih zborov na vasi in v šoli.
Iz vseh vasi prihajajo še vedno prošnje, naj jim pošljejo učitelje, ki so dobri pevovodje. Prav gotovo bodo pristojne oblasti o tem kaj sklenile, kar bo v splošno korist napredka presvete.
Odgovorni urednik £ ŽAGAR BOŠTJAN Tržaški tUkovski zavod
PRI MAMIJERJIH HA K0L0HR07CDpravilno

POMANJKANJE VODE IN GNOJIL KVARNO VPLIVA NA PRIDELEK POVRTNINE
Na položnem griču, nekoliko »stran od glavne ceste, ki pelje v Istro, je skupina hiš, v dolinici in ob pobočju pa jih je še več. Ra2tresene so med vrtovi in njivam i in .;ot velike, živo pobar vane igračke se med zelenjem smejejo soncu, ki se poigrava na gredah solate in paradižnikov. Vse je skrbno obdelano, vse simetrično posajeno. Ce bi ne videl blizu velikega pokopališča in tovarniških dimnikov, ne bi verjel, da si tako blizu \ zlikega mesta. To je Ko-lonkovec, k; ni prav za prav ne vas ne predmestje. Tu so doma vrtnarji ali mandrijerji. 2e leta in leta zalagajo tržaški trg z zelenjavo in raznimi povrtninami. Kmetov je malo in ti so le v gornjem delu. Mnogi delajo v Trstu po tovarnah in drugod in po delu obdelujejo košček zemlje za svoje potrebe. S Kolonkovca nimaš nobenega razgleda in pokopališče je blizu. To je sreča za vrtnarje, sicer bi tudi tod delali razne nepotrebne ceste in zidali nove hiše za ezule, kot pri Sv. Ani In pri Sv. Ivanu. Tega je vesel tudi Berto, mandrijev, ki hiti presajati solato na svojem lepem vrtu. t daleč gledam velik vrt. Bil sem pri starem Valentinu ali Van-ku, kakor mu že pravijo, da bi izvedel, kako se kaj imajo v Kolonkovcu, a odšel sem praznih rok. Najbrže se me je prestrašil, misleč, da sem kak sumljiv človek. Prav nič mi ni hotel povedati, morda me je zamenjal za davkarja.
Berto kar naprej opravlja svoje delo in mi odgovarja. Čudno se mi zdi, da zaliva zemljo, saj vendar vedno dežuje. No, za vrtnarje na Kolonkovcu, ni nikoli preveč dežja.Radič in solata rabita mnogo vode in če dežuje le zjutraj, morajo popoldne že zalivati, posebno ko presajajo. Zanje bi moralo deževati vsak dan. Trte pa potrebujejo sonca in prav tako krompir.
Pa kdo bo vsem ugodil? Na vsak način je letos ugodno. Ko je suša, obdelujejo le majhen košček zemlje, sicer bi jim bilo nemogoče zalivati vse, ker vodovoda ni in dela ne 'bi zmogli. Zato imajo raje več dežja kot manj. Kdor ne gleda od blizu, bi mislil, da je to delo lahko. Pa ni tako. Stalno je treba kopati, presajati in nositi vodo. Zenske nabirajo zelenjavo in hitijo navsezgodaj na trg, kjer prodajo svoj pridelek prekupčevalcem in branjevkam. Lastnik ne sme sam prodajati, če nima trgovskega dovoljenja in stojnice, za kar mora plačati davke in čas. Toda prekupčevalci mastno zaslužijo.
Ta nerodna zadeva z davki beli glavo tudi vrtnarjem. «Ko plačaš en davek, ti že prinesejo drugega in vedno nekaj dodajo.«
Zadnja leta je pa še teže, ker ne dobivajo gnoja. »Dokler so bili v mestu konji je šlo lepo, gnoja je bilo dovolj. Sedaj so samo stroji in avtomobili. To pa nič ne da za njivo. Živine nimamo, krma je predraga in je ni. Pa vendar, če bi bilo v Trstu dovolj dela, če bi bil v luki velik promet, bi bilo še
vedno voznikov in konjev in gnoja za njive. Tako pa ni nič!«
Zemlja rodi kar pač rodi, ker ni gnojena.
»Zakaj pa ne uporabljate umetnih gnojil?«
»Tega pa ne«, se otrese Berto, »Bog ve kakšne packarije so vmes. Pa jih je treba znati tudi uporabljati, sicer vse pokvariš.«
O tem je prepričan Berto, umetnih gnojil ne uporablja, pravi, da tudi mnogi drugi ne. Le najemniki da se tega poslužujejo in da tako pokvarijo zemljo.
Tako mišljenje je napačno in škodljivo. Seveda »brez i.levskega_ gnoja ne gre, umetna gnojila pa so vendar nekaj vredna.
Zemlja je bila pred leti dobro pognojena, zato še nekaj obrodi, toda tako ne bo šlo dolgo let naprej. Pa še škodljivcev je letos
Niso si bili izbrali slabega kraja benedektiaski patri, ko so s; hotel? v poznem srednjem veku sezidati svoj samostan v Istri. Nedvomno je med Novimgradom in Umagom najboljša zemlja in najlepša lega za kmetijstvo. Tu je že »terra rossa«, rdeča zemlja, kamenja ni, burja ne nagaja, hribov in žlebov tudi ni, na lahko, položno se spuščajo njive in vinogradi prav do morja. V tej krasni legi, med pšenico, trtami, oljkami in morjem je Dajla. Se pred dobrim letom je bila znana po samostanu in patrih, ki so imeli pod seboj celo vasico in ogromno posestvo.
Toda marsikaj se je spremenilo v kratkem času. Kolonov ni več. patrov ni, samostana tudi ni več. Pa ni zapuščeno. Se boljše je zemlja obdelana in letos bogato obeta. Koloni so sedaj sami svoji gospodarji, 45 družin ni več pod samostansko oblastjo, dobile so 500 hektarjev izvrstne zemlje in jo sedaj marljivo obdelujejo. Agrarna reforma je prizadela 5 patrov, ki so bili še v samortanu.
Pustili so jim pa veliko samo-stanko zgradbo, dva lepa vrtova ter nekaj zemlje, da bi se lahko preživljali. Bili so pa gotovo razvajeni dajlski menihi, in mislili so, da jim ni nobeden kos. Ljudsko sodišče jih je kaznovalo, ker so skrivali velike količine živeža in denarja ter so pomagali črnoborzijancem. Tako so izgubili tudi samostan in nekaj časa bodo .premišljevali o svojih grehih.
Samostan pa ni prazen, čeprav ni več menihov od lanske jeseni. Tu je sedaj dom za onemogle istrskega okrožja. Večina jih je i? Bujščine. Iz Kopra, Izole in Pira na nočejo priti, ker so se tam že privadili in sorodniki ne marajo, da bi jih vozili daleč. Prostora je za 120 ljudi, do sedaj jih je pa le 43, od teh 33 moških in 10 žensk. Dom je lepo urejen tako da jim je ugodno na stara leta.
Večinoma so to bivši koloni, de-
mnogo. Zvečer zlezejo iz zemlje in uničujejo rastline. Zelo so se razpasli med vojno, ko je bilo zaradi pomanjkanja potrebnih sredstev za uničevanje, vse zapuščeno. K sreči so dobili pomoč: Mačke so se specializirale za lov ponoči in tako tudi ježi, ki skupno zatirajo škodljivce, da ohranijo pridelek.
Se nekaj sem opazil. Pametni gospodarji si sami pridelajo seme. Kar sam pridelaš, to je gotovo; na to se lahko zaheseš. Večkrat kupiš v trgovini deteljo, pa ti zraste repa ali kaj drugega. Zato si najboljši vrtnarji sami skrbno pripravljajo semena.
Na Kolonkovcu dobro obdelujejo zemljo, skrbni in marljivi so, toda več napredka je treba, izpopolnjevanja in izboljšanja obdelave zemlje, da bodo uspehi vsako leto večji.
lavci, težaki; med njimi je tud/ nekaj ribičev. Zapuščeni so bili, morali so prosjačiti, stradati in se klatiti po cestah, ker se nihče n! zmenil zanje. Nekaterim so pomrli svojci, drugi sploh niso imeli družine, moški so ostali neporočeni, ženske pa zgodaj vdove.
Bužekjan Ivana, ki je stara 97 let, je bila dvakrat poročena, o-trok ni imela, umrl ji je prvi mož, drugi tudi kmalu ?n ostala je sama. Najstarejša je v domu, pa je menda še najbolj živahna. Kljub starosti in onemoglosti so skoraj vsi dobre volje. Osebje zelo skrbi zanje, zgradba je lepa, spredaj ja krasen vrt, ki ga obdelujejo tisti, k? so še pri močeh. Nekateri so bili v bolnicah v Bujah in Umagu že pred vojno, a sedaj tožijo, kako se jim je godilo slabo takrat. Hrana je bila slaba in še te je bilo malo. Sedaj pa je drugače, hrane je dovolj in je dobra. Vsi so lepo rejeni. Rekord pa ima Ser-ban iz Nove vasi pr? Mirnu, ki je male postave in tehta nad 100 kg. Vsi imajo hrano, stanovanje in oskrbo brezplačno. Zanje skrbi okrožni ljudski odbor, dom pa vodita upravnik in c' onom. V tem samostanu imajo onemogli svoj dom že od 15. decembra 1947. V letih so, mnogo so pretrpeli, svojcev nimajo, pa so tu kot v veliki družini, Hrvati in Italijani, in se dobro razumejo.
Prijazno sveti sonce na veliko samostansko dvorišče, na vrtu bujno rastejo pušpan in vrtnice. Dva starčka obirata plevel, da ni bilke po gredah. V senci sedi nekaj žensk, klepetajo, kot bi bile še mlade in krpajo, ■ jim je krajši čas. Moški pa so se postavili na sonce. Ribič gleda na morje, ki je le nekaj korakov od njega in pripoveduje, kedaj je ugodno za ribolov. »Debeli«, ki je dolga leta služi gospodarju tam pri Kopru, me sprašuje po koprskih novicah. Vsi se smejejo in norčujejo med seboj, vsi so dobre volje; tudi upravnik in uslužbenke.
Tako jim poteka življenje v miru in brez skrbi. Iz šolskega poslopja je slišati učiteljico, ki razlaga svojim malčkom tajnosti številk. V senci oljke sedijo oče in dva sinova. Bel kruh imajo pred seboj, slanino in bučo vina. Trdo so delali, okopavali koruzo. Nihče jih več	ne priganja.	Jedo,	počivajo, se	pogovarjajo	in	s	pogledom
božajo morje pšenice, ki se zgublja proti obali. Se nekaj dn.', pa jo	bodo želi.	To	bo	ve-
selje! Se večje pa v jeseni, ko bo še vina in olja. Saj tudi trta lepo kaže, oljke p/j bujno cveto, da je vse belo. Tako je sedaj v	Dajli.
STARČKI SJE SONČIJO PRED SVfiJlM DOMOM.
Skrb ljudske oblasti
za onemogle starčke m Dajli
naše otroke
Matere večkrat tarnajo, da jih otroci ne ubogajo, da ne spoštujejo lastnih starišev; to je tudi res. Pri deci najdemo marsikaj, kar ni v redu in zaradi tega bomo spregovorili nekaj besed o važnosti vzgoje. Ce se otroci kvarijo, če propadajo fizično in moralno, so za to odgovorni predvsem starši. Zaenkrat ne mislimo govoriti o tem, kaj vse starši za otroka lahko napravijo, saj dobro vemo, kako bedno živita delavec in kmet ter mali proizvajalec na splošno, ampak o tem, kaj bi lahko napravili za otroka, če bi ga pravilneje vzgajali in popravili svoje odnose do njega, kjer se to da napraviti.
Ko je otrok še majhen, ko še ne pozna hudobije in ne jeze, mu je mati najbližja, rekli bi, edina oseba, katere se otrok oklene. In prav zaradi tega je ravno mati najbolj poklicana, da otroka vzgaja, da ga vzgaja pravilno. Dobri otroci - pošten narod! Odlašati z vzgojo in čakati, da otrok tako doraste, da je zrel za učenje, je nepravilno. Ko otrok doraste, ga svet zajame v svoj vrtinec; ker nima dovolj izkustev, lahko takoj zapade vplivu slabe družbe. Vsaka mati naj se zaveda, da se otrok lahko zelo hitro pokvari; če ga pa hočemo pravilno vzgojiti ter pravilno usmerjati, bomo morali krepko delati. Zato mora biti mati prva, ki otroka navaja na dobro. Krepko ga mora vzgajati v tem smislu, ko otrok še ne pozna sveta. Mati ne sme čakati le učiteljice ali pa šole, tedaj bo morda že prepozno. Biti mora ljubeča mati in otroka z ljubeznijo osvo-jati, tako da bo lahko mlado otrokovo voljo usmerjala k dobremu. Dorasli otrok, ki ne čuti materine ljubezni, se čuti osamljenega ter si išče utehe izven doma. Otroci, ki se duševno odtrgajo od matere, lahko že zelo zgodaj zdrknejo v vrtinec nezdravega izživlja-
nja. Mati, ki to pazi, se jez> J18 vse pretege ir» kaže otroku nF gove napake. Se enkrat je iha« dana možnost, da otroka Pr^e5t'|j toda ne z zmerjanjem, temveč z ljubeznijo.
Ce otroka preveč zmerjaš, ! ti še bolj odtuji ter oddalji in ^ njem raste sovraštvo do same ® tere. Mau ga mora ljubeče Vr tegniti in ne sme takoj fSoV0.rI,e' o njegovih napakah, temveč »e tedaj ko je gotova, da si ga 5® ševno osvojila in tedaj mu 1*^ z uspehom prikaže zgrešeno P ' Tedaj bo otrok sledil materi morda ne toliko zaradi z6r. ^ poti, ampak predvsem zaradi nj ne ljubezni. Da je prav tako, kor uči mati, se bo zavedel 5 ^ pozneje, ko bo stopil globb® ^ življenje. Otroka ne pritegne^ surovostjo, ker je mlado srce m ^ ko in ker se zaradi tega	^
tam, kjer najde mehko in no oporišče. Otrok ljubi svojo star ' če ga ti ljubijo, tedaj ko ni'1” ljubezen občuti. Ni dovolj, da ti skrbi za otroka telesno, °^0 zahteva nekaj višjega. In r zaradi tega opažamo, da j® 1	^
v revščini vec medsebojnega ^
štovanja in mnogo več tesni
zi med starši ter otroci, kak°r
pa
pri bogatiji. Topla in prijazr-^ seda je močnejša od zlata. 1 ^ mati ne more dati svojemu ku pogostoma niti, kruha, a ^ zato njena beseda toplejša 1 trok sledi materinemu zgled11’ Cim bolj otrok dorašča, težje ga je upogibati ali PrivZ® ve-ti. Ne ukleneš več lahko njes ^ ga srca, našel si je življenjski ^ rov, ki ga priklepajo nase. .£y
7* « « 4 • v m K r* r. — L«	oTrrvIlJ*! S
re budne za časa mladosti s ^ otrok, ne smejo jih razvajati'^;, dar naj otrokom dajo tisto ^ no, ki je potrebna in katere re le mati.	ha,
Stana vu
le neko golo spoštovanje in (j. sar drugega. Zato naj bodo ^jj],
bo razvedrila za vse
»Prideš jutri na udarniško k Sv. Nikolaju?« »Tja pa že, prav rad.« Zgodaj zjutraj se zbiramo ob pomolu. Prihajajo delavci, uradniki, šefi pisarn. Ukrcano se in odplujemo proti Ankaranu, da prispevamo k’ obnovitvi tega krasnega kopališča. Prostovoljno delo so organizirale sindikalne podružnice uslužbencev Vojne uprave, okrožja in drugih javnih ustanov v Kopru.
Morje je krasno; bližamo se vabljivi obali, kjer se vrstijo ob vznožju gričev, trt in oljk, Valdoltra, Sv. Nikolaj, Ankaran. Od daleč opaziš zlate njive pšenice, kmalu bo začela žetev. Češnje in fige so natrpane, breskeve tudi. In vse raste bujno in je zeleno. Skoraj se ti zdi neverjetno, da je ob koncu maja še vse tako sveže; večkrat je v tem času suša že vse ožgala.
Pristanemo oti novem, lepem pomolu; prejšnji je bil ves razdejan. Uničene so bile vse naprave, obalo so raznesle mine, k? so ji! Nemci posejali tako gosto, kot an-karanslu kmet pšenico. Mnogo je bilo dela in truda, preden so očistili obalo. Mlademu Tržačanu je pri delu zahrbtna mina vzela življenje. Sedaj se lahko kretaš po obali brez vsake skrbi. Vse so natančno pregledali in očistili.,
Nekateri, ki niso še bili tod, se kar ne morejo načuditi. »Oh, kako krasno je tukaj. Glej, glej, kako bo lepo urejeno.«
Smejejo se ti lesene hišice ali kabine. Nove so, kmalu bodo vse lepo pobarvane; 240 jih je, zraven pa še 2 veliki leseni lopi za 700 ljudi. Kabin it> skupnih slačilnic se bo lahko posluževalo 2500 kopalcev.
Za kabinami vse mrgoli. Lepo, široko cesto čistijo. Trava jo je bila že vso prerastla, opoldne pa
se ti pokaže vsa čista, ravrl%aUr' 1 jiva. Po delu, poskačejo n ^ v morje, drugi pa prične)0 src» nimi tekmami. Vsi se 0 Ljltuf smejejo. Popoldne je l®Pa na prireditev, ki zaključi ški dan.
Poleg udarnikov, je bil° ^ je i11 no 90 delavcev iz Kopra. . 6? Pirana stalno zaposlenih ' lih za obnovo kopališča. ^ so 100 metrov dolg pom0*’ ^ci) mostičke, sezidali so res in druge manjše prostore- ^1» Lepo bo pri Sv. Nikolaiu'se se*' je nizka in peščena. Lahk® [rS' čiš na pesku ali senčiš pod drevjem. Morje Pa P tudi dober tek. Zato bo	6^
skrbljeno. V restavracij* .. p*L bodo dobro kuhali in Pe s\e,i°'L bo gasilo žejo odraslih^ vSe C
k
pa mlajšim. Sadja bo ziese\o f8 volj; za dobro voljo *n.y-e položenje so lepo ples'sC ’cfi)0. ster, športna igrišča za košarko	in nogomet.	pod)	jj
Vsa dela je °P™v^p^eA' »EDILIT« iz Kopra. K°P Sv. Nikolaju je vsakem
’ saj	P8	cS'
Ankarana ^P
rflai..
JJJ UJUUlJClžcI. J-JOl. **--	je	1(0
lišč, pri starem svetilni^ier^. majhno,	neudobno in n za	m-
Kopališče »Ausonia« j® ^ prej-
mi dobro znano,
Valdoltre do
priljubljena. Trst inia ^ je^
e k-
jo gospodo. Tržačanom n Ka ja drugega kot barkovh ,rjpf fjt
l°f kier Pa ni n0^neži*
skalnato je in nesrečn 9til izgine obleka, ki 1° fgi sfe0ni’ skrbi na kopnem. T. ir, vs* sloj, uradniki, delav.cl del01^^ ki se morajo boriti ne vsakdanji kruh, kater** ^ )*y staja toliko denarja, .^e preživeli dopust-ali P° vji l' »d tovno znanih kopališč* ’ elež imeli lepo možnost,^ mora ob našem

.moiJ0,
	Delavsko-kmečka enotnost	Stran 5
		

iH

• ■
•m
pata se setev in mlatev
lil .■ ■ f
m
KMETIJSKA PRILOGA ŠTEV. 12
^sod,
Pot,
Ko
kamor nas te dni- na-vidimo, kako se obilno in polno žitno klasje upo-Obeta se nam prav dobra Lahko rečemo, da smo s kruhom obračunali. Rav-^radi teh pozitivnih ugotovi-se moramo temeljito pri-. . na najlepše opravilo v 'istvu, na žetev in mlatev.
'■i,
0
V
ltnil sem, da pričakujemo dobro letino, toda z druge de opazujemo naša žitna vidimo, da ni žito povsod Predvsem ugotavljamo, da J)aši kmetje že pri setvi po-dovolj pozornosti dobri ^mena in bolezni žitaric. Med y.° zgodnje sorte (Mentana, * najdemo mnogo domače *n golice, ki zori pozneje. ‘8e strani pa je med pšenico rži, ječmena in drugih ple-zsstlin. Kaj nam je v teh ^ ukreniti? S čiščenjem ^ njivi je malo bolj težavno. Pšenica preveč mešana, jo težavno očistiti. Rženo in °Vo klasje ter plevelne * Pa je še čas vsaj deloma 'žo - ° ^omo Pr* mlačvi dobili ^ distejše seme. Tudi razku-semen niso pripisovali ! dovolj pozornosti.
, ^od je 30 jn še več odstot-^enice snetljive. V Petroviji s.o morali kmetje požeti ij ■ ker je bilo več kot 70% Ve?a' Sneti ločimo v dve v trde ali smrdljive sneti 'tašn. že

■iii
Pa
Skrbimo že sedaj za dobro setev
preveč časa odlašali z mlačvo. Paziti pa moramo pri mlatilnicah, da pravilno delujejo, da ne ostane preveč zrnja v slami. Druga nevšečnost pri nekaterih mlatilnicah je, da se preveč zrnja pokvari, zmečka in ga ni mogoče uporabiti za seme, ali pa če ga uporabljamo, moramo vzeti večje količine. Danes moramo upoštevati tudi to, da je sleherni košček kruha dragocen. Delo pri mlatilnicah gre bolj cd rok, če kmetje pripeljejo žito v določena mlatilna središča.
*ltt ~'e sneti. Medtem ko praš-^ de od daleč takoj spozna-
li
,1( 86 trosi (glivice — povzro-^°lezni) razkadijo in klas 'lit) , dito še na njivi, spo-!Je r^° ~~ smrdlj'vo snet šele ,,v ' po trdi sneti napadeno \t. ane nepoškodovano in se ^ v črno smrdljivo snov le 0 žito omlatimo. Okužene Orarno zaznamovati in jih 'I« s^° uporabiti za seme. Z , an* pa moramo takoj se-zdrave in sortno čiste ^ Seme. Semenski) pšenico Zadruge odkupovale v pogojih. Seme bo 1 in S ranien°. s «trierom» oči-\ DPravočasn° razkuženo. Se-)^2n<;ie dodeljeno kmeto-n>majo pravega semena.
Po mlatvi moramo žito pravilno in dobro shraniti
Žito shranjujemo v posebnih prostorih. Žita ne smemo vskladi-ščiti v slojih preveč na debelo. Dokler se ne posuši, ga moramo večkrat premešati z lopato. Priporočljivi so zaprti prostori, toda ti
imajo to slabo stran, da nezadostno zračenje in vročina, ki se razvija v zaprtih shrambah, zelo kvarno vpliva na kalivost semena. Na to moramo posebno paziti pri žitu, ki je namenjeno za setev.
Boj proti
škodljivcem v žitnicah
Žitne shrambe moramo pred uporabo dobro razkužiti z apnenim mlekom. Zamazati moramo vse razpokline. Odstraniti moramo iz žitnic vso nepotrebno šaro, med katero najdejo varna prebižališča razni škodljivci. Najhujša sovražnika žita v shrambah sta žitni molj in pikec. Te škodljivce uničujemo s tem, da v zaprtem prostoru zažgemo na vsak kubični meter prostornine po 70 gr žvepla in 100 gr solitra. Vse žitne škodljivce v zaprtih prostorih pa uničujemo najbolj uspešno z ogljikovim žveple-cem (solfuro di carbonio). O tem razkuževalnem sredstvu je že bilo govora v našem tisku.
Dr. F. J.
PREDNOST! CVETACE
..ZGODNJE IZ JESI"
SNETLJIVOST
težka bolezen žitaric
h
i ie pravi čas žetve
,ne srnemo preveč odla-
yrezrel0 tVBUbi
žito se laže otrese ,, (jrLl * na hranilni vredno-V*0 rg86 .strani Pa je na njivi v. it) 2nirn vremenskim nezgo-VVc 'lpa^°m s strani žitnih 'lu^Ra i *nriarno bridke iskušnje 'J pg	k° je ravno pozno
^	naPadel žitni molj
tj t s ' Obletom občutno ško-X p'rno čakati, da postane
\ nravi \ ni
čas žetve je tedaj,
''otti m*ečno in ga lahko
Porežemo.
^Vimo
vse potrebno v" se tnlatev
Z' _P°žeto in na njivi
'C' ^lat'3UŽen0’ nast°Pi čas ' l’*r>ieeeV Pri nas opravljajo
LVttavoz,ln Zat° 3e Posebno,
l|>n. .asno Pripravimo. Vse
C 6oPri>Str.0'le ni°ramo £ VllO- Delo mora
takoj
i" tečen Ul;l0 mora t41, po
'0% Z ' *lzP°d rok». Tudi
,Xevaie'apadel p^enico naj'
j žitaric žitni molj,
omenili, če bomo-
Cvetačo smemo prištevati k najplemenitejšim vrtninam naprednega vrtnarstva. Ako pomislimo, da je cvetača (karfjola) najbližja sorodnica ohrovtu in zelju, ki so vsi v ožjem rastlinskem sorodstvu z navadno repico, tedaj lahko trdimo, da more biti vrtnarstvo, v primeri z drugimi panogami kmetijstva, res ponosno na svoje uspehe pri po-žlahtnjevanju rastlin.
Sicer pa se cvetača ne odlikuje samo po svoji obilni zunanjosti bodisi glede oblike bodisi z ozirom na njeno barvo. Ta povrtnina prednjači tudi s svojim okusom in s svojo hranilno vrednostjo. Posebno vrednost pa ji pripisujejo še z ozirom na njeno bogastvo z vitamini.
Cvetača spada k vrtninam, ki jih gojimo lahko tudi na polju ali njivi, kakor n. pr. zelje, ohrovt, grah itd. in ki prinašajo kmetu— vrtnarju mnogo več dobička kot pa navadne poljske rastline. Seveda pa zahteva cvetača, kakor žlahtna vrtnina sploh, rodovitno in dobro pognojeno zemljo. Pridnega okopavanja ter zadostne vlage tudi ne sme manjkati. To je že samo po sebi razumljivo, ako pomislimo, da v teku 5. do 6. mesecev zrase iz tako malega zrna kakor je seme cvetače, tako imenitna in užitna rastlina, katere sam nastavek cveta ali rože, brez listov tehta tudi 2 kg in še več.
Poznamo mnogo vrst cvetače, ki se močno ločijo bodisi po velikosti in drugih zunanjih lastnostih, kakor barvi, obliki itd., bodisi po samem sestavu in okusu nastavka cveta. Najbolj cenjena vrsta, ki jo poznamo po tržiščih vse Evrope je »erfurtska zgodnja cvetača«. Tudi na Primorskem, posebno v Kopr-ščini in v miljskem okraju, kjer so zelo pridni gojitelji cvetače in vrtnine sploh, so do sedaj najbolj cenili to vrsto.
Na žalost naših vrtnarjev pa ni mogoče, zaradi neurejenih gospodarskih razmer še danes dobiti zanesljivega semena erfurtske cvetače, ki je pred vojno prihajalo le iz Nemčije ali pa iz Nizozemske.
Zaradi tega svetujemo našim kmetom—vrtnarjem, da se zatečejo k drugi imenitni vrsti cvetače, ki je po svojih lastnostih precej podobna prejšnji, to je cvetača »zgodnja iz Jesi». (Cavolfiore precoce di Jesi).
Cvetača- »zgodnja iz Jesi* je prav
dobro znana na tržaškem trgu, kjer jo tukajšnje gospodinje največ dobijo od novembra pa do božiča. Ta vrsta je tudi dobro vpeljala in cenjena v Srednji Evropi, ker po svojih kuhinjskih lastnostih prav malo zaostaja za prej imenovano nemško vrsto. Za naše podnebne in talne razmere pa je cvetača zodnja iz Jesi celo bolj priporoč-
V zadnjih letih se je po naših žitnih njivah zelo razširila bolezen, ki večkrat uniči do 20 in še več odstotkov pridelka. Letos pa smo imeli nekaj primerov v Petroviji (Buje), da so morali kmetje predčasno požeti pšenico, ker je bilo 80% klasja okuženega. Oblasti so bile prisiljene izdati ta nalog, da se žito požanje in klasje uniči, da se prepreči nadaljno širjenje te bolezni. Ne bomo pretiravali, če trdimo, da bo pri nas snetljivost letos uničila na vagone pšenice.
Žitne sneti ločimo v dve skupini: trdo ali smrdljivo snet (Tilletia tritici) in prašno snet (Ustilago tritici).
Po trdi ali smrdljivi sneti napadeno klasje predčasno porumeni, pleve strle narazen. Zrnje je bolj temne barve. Ko žito dozori, je napolnjeno s črno smrdljivo snovjo (trosi — seme sneti). Ob mlačvi se zrnje razdrobi in trosi se poprimejo zdravih zrn. V času razvoja (vegetacije) prodrejo korenine trosov (micelij) v notranjost rastline in se skupno z rastlino razvijajo. Torej bolano klasje okuži zdravo seme. Ce sejemo okuženo zrnje, razširjamo s tem tudi snetljivost. Pri prašnati sneti (carbone) trosi razpadejo že v času razvoja klasja, tako da to bolezen za razliko od trde sneti opazimo že od daleč. Namesto lepega, zdravega polnega klasja ostane le kakor oglje črno (carbone) klasno vretence. Trosje raznaša veter in tako okuži že cvetje zdravih zrn. V tem primeru se okuženo zrnje v prvem letu še popolnoma razvije. Sele prihodnje leto, ko se bolezen zopet pojavi, lahko ugotovimo, da smo sejali okuženo seme.
no opravilo in zato mu morama posvečati posebno pozornost. Da se prepreči nadaljnje širjenje omenjenih bolezni, so si naši kmetijski oddelki zadali važno nalogo, da bodo že letos pregledali vse kvalitetne žitne posevke in da bodo lepo pšenico že na njivi dodelili kot semensko blago. Naše kmetijske zadruge bodo semena odkupovale po zelo ugodnih pogojih. Seme bodo pravilno shranili in pravočasno razkužili ter razdelili posameznikom, ki nimajo zdrave in sortno čiste pšenice. Dolžnost vsakega zavednega kmeta je, da semena proda zadrugi in da s tem pomaga sebi in skupnosti.
Dr. J.
Kako se borimo proti tej bolezni
Ijiva kot erfurtska, ker je na splošno mnogo odpornejša proti vremenskim neprilikam in ni v taki meri podvržena raznim boleznim, kot nekatere vrste, ki izvirajo iz Nemčije in iz Srednje Evrope sploh, kjer jih tam gojijo navadno pod steklom in so zaradi tega omehku-žene. Cena semenu gre tudi znatno v prid italijanski vrsti.
Zgodnjo cvetačo iz Jesi so z dobrim uspehom poizkusili gojiti tudi v naših krajih na Tržaškem ozemlju in mnogo tukajšnjih naprednih kmetov—vrtnarjev je že zaslužilo lepe denarce s to vrsto cvetače. Seveda mora vrtnar pri nakupu semena paziti, da dobi res pristno in dobro seme. V tem pogledu je pač najbolje, da se za nakup obrne na bližjo kmetijsko zadrugo, ki se peča s prodajo semen pod nadzorstvom strokovnjakov. Glede setve in nadaljnje gojitve ter obdelovanja te vrste cvetače, ni kaj posebnega omeniti, ker se ta bistveno ne razlikuje od nege in postopanja z drugimi vrstami cvetač, oziroma z zeljem in ohrovtom, katerih gojitev je našim kmetom— vrtnarjem še precej dobro znana.
Vsekakor pa moramo ponoviti, da zahteva vsaka cvetača najboljšo, skoro vrtno zemljo
Naši kmetje uporabljajo pri razkuževanju žita navadno le apno ali raztopino modre galice. Apno ne uniči kali bolezni, raztopina modre galice pa uniči do 20% kalivosti pri semenih. Obe ti sredstvi je torej odsvetovati. Znana razkuže-valna sredstva pa so sledeča: ce-resan, germisan, abavit. Na 100 kg semena uporabimo od 80—100 gr razkužila. Seme razkužujemo v tako imenovanih razkuževalnih bobnih. To je čisto navaden 60 do 80 litrski sodček, kateremu pustimo ob strani odprtino (vratca) za polnjenje. Skozi sod pa vtaknemo , ki ima od zunaj ročaj za obra-
OKOPAVAJMO
POSEVKE
Čanje. Z žitom napolnimo le dve tretjini soda. Potem ko žitu primešamo določeno količino razkužila, obračamo sod, dokler se vsako zrno ne pokrije z razkužilom. Tako razkuženo seme lahko čaka več časa brez nevarnosti, da bi zgubilo na kalivosti. Omenjena razkužila uporabljamo le proti trdi sneti. Prašno snet, pri kateri so kali bolezni v notranjosti zrn, pa je mogoče uničiti le z vročo vodo. Postopek je sledeči: seme namakamo 4 ure v 20 do 30 stopinj C. topli vodi, nato pa še 10 minut in ne več ko v 50 stopinj C. topli vodi. Po tem postopku seme takoj položimo v mrzlo vodo in nato 3obro posušimo.
Teh navodil se moramo strogo držati, ker je od njih odvisen uspeh in z njim v zvezi celoten naš pridelek žitaric. Borba proti prašni sneti je res težavna in zato moramo okuženo klasje uničevati že v času razvoja rastlin po njivah.
Razkuževanje semen je zelo važ-
Obilno in pravočasno deževje nas navdaja z upanjem, da bo letošnja letina mnogo boljSa od zadnjih, toda spričo bujnega razvoja rastlin ne smemo postati brezskrbni.
Vlage je doslej dovolj, toda to Se ne pomeni, da je je preveč. Ukreniti moramo vse mogoče, da ostane ta vlaga v zemlji in da se ne zgubi prav zaradi naSe nemarnosti.
Ravno velika količina vlage je vzrok da so vse naše njive, posebno pa okopavine, zarasle s plevelom; z druge strani pa se je po njivah napravila trda skorja, ki ovira razvoj rastlin samih. Kakor hitro pritisne lepo vreme, z lahkoto razpoka po deževju zbita zgornja plast zemlje; skozi te razpokline pa se gubi dragocena vlaga.
NaSim posevkom moramo torej posvečati mnogo pažnje, da ne zagospodari po njih plevel, ki črpa rastlinam vlago in hranilne snovi. Kakor hitro se dovolj posuši gornja plast zemlje, moramo njive okopati, da z uničenjem skorje preprečimo prekomerno Izhlapevanje vlage iz zemlje. Najbolje moramo okopavati nasade krompirja in koruze, saj je od njih odvisna prehrana vsega našega ljudstva.
Le tedaj, dokler rastlinice kalijo, ne smemo z orodjem in stroji na njivo. Kakor hitro pa se dovoli razvijejo in ojačajo, tedaj takoj na de-io! Pri nas še ne poznamo kultivatorjev in okopalnikov. Brez teh strojev ne bi smela biti nobena naša kmetija. Ni mogoče točno določiti kolikokrat moramo rastline opleti in kdaj okopati. Vse je odvisno od deževja in od razvoja ple-velnih rastlin. V rahli in plitvi zemlji naj bo okopavanje bolj plitvo, pletev pa večkratna.
Pri razredčevanju koruze ne smemo biti preveč skopi. Rastline potrebujejo za svoj normalni razvoj dovolj prostora. Zrak in svetloba morata prodreti v notranjost posevkov in nasadov; brez teh rastlinam ni življenja. Po zredčenju okopljimo okopavine z okopalnikom ali z motiko.
Ce po tem opravilu dežuje, tedaj začnimo takoj, ko se zemlja posuši, uničevati skorjo in plevelne rastli. ne.
Napredni kmetovalci so se že davno prepričali, da pravočasno okopavanje in pletev več zaležeta kot dober dež. Ravnajmo se tudi mi po njihovih izkustvih.
Dr. J.
SKRB ZA. RRASICE
V POLETNIH MESECIH
Bližajo se vroči meseci, ki so prašičereji najbolj nevarni. Razne prašičje bolezni, predvsem rdečica, povzročijo v toplem poletju največ škode. Temu so v prvi vrsti krivi slabi hlevi in nezadostna skrb za prašiče.
Naši kmečki svinjaki so razen malih izjem vsi majhni in nizki. Okna so majhna, ali jih pa sploh ni. Kanal za odtok gnojnice obstaja, mnogokrat pa tudi ne, in če tudi obstaja, je po navadi zamašen z gnojem, tako da sploh ne požira gnojnice. Ali je čudo, če v takem svinjaku žival oboli? Pač ne, čudno bi bilo, če bi ostala zdrava. Mislimo si toplo poletje, ko sonce pripeka z vso silo. V majhnem in nizkem svinjaku postane neznosna vročina. Gnojnica zaradi tega iz-hlapeva in ves prostor je napolnjen s smrdečim amonijakom. 2ival, ki mora biti cele dneve v takih prostorih, oslabi zaradi prevelike vročine. Amonijakovi hlapi delujejo zelo škodljivo na njeno zdravje, zato izgubi tudi odpornost proti boleznim. Ce se pojavi potem rdečica in ker ni cepljena, tudi pogine, če ni pravočasno zaklana.
vode, ki prašiču najbolj prija in tudi ugasi žejo. Ce prašič ni bil na to navajen, bo prvi dan malo nezaupljivo gledal, toda kmalu se bo privadil nanjo.
Cepite prašiče proti rdečici
Neprecenljive važnosti za našo svinjerejo je cepljenje prašičev proti rdečici. O njej smo obširneje govorili v predzadnji številki. Nikdar ne bomo dovolj priporočali, da je neobhodno potrebno, da cepimo svoje prašiče. Se vedno je kak kmetovalec, ki ne da cepiti prašičev. Ce ga vprašaš zakaj, pravi, da je predrago. Res je, da je predrago, če pride živinozdravnik zaradi enega prašiča v vas, vse drugače pa je. če jih cepi 20, 30 ali 50 naenkrat. V tem primeru stroški ne bodo tako veliki, da bi jih ne zmogel vsak kmetovalec. Zakaj se
bati in biti v večnem strahu pred rdečico! Ali ni bolje potrositi nekaj denarja za cepljenje in biti brez skrbi? Ne se zanašati na gospodinjo, «ki ima pri prašičih Srečo» in jih vedno dobro vzredi, tudi se ne zanašati na razna zdravila — pri rdečici vse to odpove. Malokateri prašič se ohrani in še tisti, ki preboli ,ni navadno potem nič več vreden. Vedno ostane kržljav in najboljša hrana ga ne odebeli.
Zapomnimo si: redno Čiščenje in zračenje svinjakov, gibanje prašičev na prostem in pravilno krmljenje, to so tri stvari, od katerih je odvisno zdravje prašičev. Ce nam prašič oboli, je živinozdravnik še vedno cenejši kot vsa domača zdravila, ker nam bo dal zdravila in točna navodila, s katerimi bomo lahko prašiča ozdravili, medtem ko se vse domače zdravljenje konča vedno slabo.
Dr. 7. B.
Kokošja krma
Druga napaka, ki jo zagrešijo pogosto naši ljudje, je nezadostna skrb za prašiče. To pa ne pomeni, da bi kmetje ne hoteli skrbeti za prašiče, temveč tiči vzrok v tem, da na pravilno vzrejo prašičev niso vajeni. Kako na primer naš kmetovalec skrbi za obolelega prašiča! Vsakih pet minut je gospodinja v hlevu, mu prinese dobre, z mlekom pomešane krme, če ima še veselje do jedi; če ne mu vsaj dobro postelje in mu daje raz-* nih domačih zdravil. Ce ima vročino, mu poklada mrzlih obkladkov in tudi po cele noči prebdi pri njem. Toda kaj vse to pomaga, kaj pomeni vsa njena skrb, kaj koristi vsa oskrba, ko pa po večini ni pravilna.
Opozoriti hočem samo na glavne zahteve letne oskrbe prašičev.
Držimo vedno svinjake v redu. Skidajmo jih pogosto in skrbimo za reden odtok gnojnice. V soparnih dneh, ko je v majhnih svinjakih dušljiva vročina, zamenjajmo ponoči lesena vrata (ali vsaj en del) z mrežo, da se zrak v hlevu ohladi. Tega seveda ne smemo storiti, če so noči mrzle, ker bi se prašiči prehladili.
Prašiči naj gredo na zraK
Naredimo za prašiče tekališče, kamor jih lahko spuščamo podnevi. Tekališče 'je ograjen prostor , ki leži v senci in kjer je po možnosti tudi voda, da se prašiči lahko v njej okopljejo. Najnavadnejše tekališče je pri nas ograjeno dvorišče. Ce nimamo tekališča in ga tudi ne moremo narediti, spustimo vseeno prašiče na prosto, kamor koli moremo. Prašič, posebno mlad, ni zdrav, če je vedno zaprt. Živali, ki so vedno v hlevu, so slabše razvite in bolj podvržene boleznim. To velja predvsem za naše hleve, ki so majhno in malo zračni. Ce prašič nima vode, v kateri bi se okopal, ga lahko polivamo z vodo. Voda v poletni vročini zelo dobro vpliva na zdravje prašičev.
Poleti mora dobiti prašič poleg druge krme vedno tudi dovolj zelenjave. Zelo zdrava je za prašiče lucerna, ki je pri nas ne manjka, toda ni samo zdrava, ampak tudi redilna. Pokladamo jo surovo, sveže nakošeno. Izmed mnogih napak pri letnem krmljenju je najbolj razširjena ta, da dajejo gospodinje prašiču preredko krmo. Poln škaf vode, pest otrobov in nekaj zelenjave, to je «obloda» za prašiče poleti. Res je, da so prašiči žejni, toda topla voda v oblodi ni najboljša za ugasitev žeje. Mnogo bolje je, dati prašiču najprej surove zelenjave (detelje), potem malo oblode. ne mnogo, ampak dobre, in nato naliti v korito čiste, sveže
Kokoši-jajčarice potrebujejo rastlinskih, živalskih in rudninskih krmski-i snovi. Zato moramo skrbeti, da dobijo vse te snovi v vsakdanji krmi.
Lahko računamo, da potrebuje 2 do 3 kg težka kokoš dnevno '-krog 140 gramov krme, v kateri mora biti približno 100 gramov suhih snovi. To so one snovi, ki bi od omenjenih 140 gr krme ostale, če bi iz nje popolnoma izsušili vodo. V omenjeni množini suhih krmskih snovi pa mora biti vsaj 10 do 15 gramov beljakovin, ki so potrebne predvsem za proizvajanje jajc, za raščo perja itd. Poleg beljakovin pa naj je v suhih snoveh tudi dovolj drugih redilnih snovi. Zgornjo množino suhih snovi in med temi vse potrebne redilne snovi, ki zadostujejo za kokoš na dan, imamo na primer v: 40 gramih krompirja, 45 gramih pšeničnih otrobov in 15 gramih ribjih, mesnih, močnatih ali pa v svežih mesnih odpadkih. Vsa ta krmila, ki tvorijo takozvano mehko krmo, oddelimo primerno številu kokoši, jih dobro zmešamo med seboj in damo kokoši mlačna vsak dan zjutraj. Na večer dajmo vsaki kokoši še zrnato krmo, ki naj sestoji iz 40 do 50 gramov pšenice, ječmena ali ovsa. Na prvi pogled bi se vsakomur zdelo nekoliko nerodno, če bi se moral ravnati po teh podatkih in tehtati krmila. Toda to ni tako hudo. Najbolj enostavno je, da seštejemo število kokoši in pomnožimo navedene množine posameznih krmil s številom kokoši. Nato odtehtamo krmila in si zapomnimo merico vsake vrste odtehtanega krmila (na pr. poln lonec krompirja, 2 litra otrobov itd.). Pozimi, ko je mraz, lahko krmimo namesto navedenega žitnega zrnja turščico zaradi obile tolšče, ki je v njej in katera najlaže proizvaja potrebno telesno toploto. Poleti pa ne priporočamo krmiti turščice, ker deluje preveč na tolščo. Kokoši bi se zaradi tega lahko preveč opitale in bi potem le slabo nesle.
Poleg omenjene hrane pa morajo dobivati kokoši tudi dovolj zelene krme, ki pospešuje prebavo in nesenje jajc ter deluje dobro na zdravje. Po zeleni krmi dobi perutnina svetlo perje, jajca so bolj okusna in rumenjak dobi lepo rumeno barvo. Kot zelena krma pridejo poleti v poštev razni zelen-jadni odpadki, trava, detelja itd. Pozimi nadomeščamo navadno zeleno krmo z dobro zrezano krmsko peso ali repo pa tudi s suho deteljo, ki jo kratko zrežemo in oparimo z vrelo vodo. Nadomestilno zeleno krmo primešajmo pozimi zjutranji mehki krmi.
Izmed rudninskih snovi dajajmo kokošim pesek, ki olajša v golžunu
predelavo krme. Da se tvorijo jajčne lupine, je najbolje, da daja-mo kokošim malto ali pa tud? posušene in fino zdrobljene jajčne lupine. Ako puščamo posebno poleti kokoši vsak dan na prosto, kjer se lahko pasejo in same poiščejo potrebne rudninske in razne druge krmske snovi, lahko odpade polovico zjutranje mehke krme.
H krmljenju spada tudi sveža voda, ki mora biti kokošim vedno na razpolago.
Vprašanja in Cilsivvcri
J. P. IZ B.: Lansko leto so mi napravile listne uši na breskvah precej škode. Začel sem zato škropiti drevesca s tobačnim izvlečkom in sem jih tako pregnal. Letos pa so se mi pojavile uši zopet. Kako sredstvo mi svetujete proti njim?
ODGOVOR: Uši so se vam pojavile letos zato, ker niste pozimi pregledal dreves in uničil jajčec, ki so jih nalegle na njih. S tem lahkim zimskim opravilom bi si bil prihranil precej truda s škropljenjem. Mogoče je pa tudi, da so se zanesle uši v vaš sadovnjak z bližnjih dreves vaših sosedov, ker listna uš se širi tudi z drevesa na drevo. Proti njim lahko zopet uporabljate tobačni izvleček kot lansko leto ali pa izvleček kvasijevih trsk, ki jih lahko kupite pri naši nabavni in prodajni zadrugi v Trstu.
G. S. IZ V.: 'Kako odvadim kokoši piti jajca?
ODGOVOR: Ako je kokoš enkrat okusila slast lastnega pridelka, jo popade naravnost divja strast, ako priporoča sledeče gotovo sredstvo: vsako sveže znešeno jajce naj se takoj pobere, mesto tega pa naj se podloži porcelanasto jajce. Jajčne lupine smeste dajati kokošim le drobno zmlete med drugo hrano. Tudi ne sme manjkati kokošim zadostno zidnega ometa, apnenega prahu itd.
O. K. IZ M.:	Krava je skotila
dvojčke ženskega spola. Sta li dobra za pleme ali ne, ker jih mislim obdržati. Ali mi to odsvetujete? Nekateri pravijo, da niso za pleme, ker se ne ubrejijo.
ODGOVOR: Ni priporočljivo obdržati za pleme dvojčkov. Običajno je pri dvojčkih ženskega spola, da imata spolovila slabo razvita, zaradi česar je poznejša oplemenitev skoro neverjetna. Odsvetujemo vam rejo dvojčkov. Enako velja tudi za dvojčke moškega spola.
Dr. I. B.
LEP ISTRSKI SAD.
Kis iz češenj
Mehke, gnile ali drugače poškodovane in za prodajo neuporabne češnje porabimo zelo umestno za pridelovanje kisa. To je zelo enostavno in lahko delo. V ta namen vzemite večjo ali manjšo leseno ali tud; lončeno posodo in zmečkajte v njej češnje. Potem pogrnite in postavite jo na ne pregorko in tudi ne prehladno mesto, da pokipi.
Ko se ta brozga vzdigne vreti, očedite sok skozi gosto
in
sito
ali kako krpo. Ocejeni sok Pre
lij**
v sodček, ali pletenico, da tam
cindlto1
dalje pokipi. Ko se je ves sl« pretvoril v alkohol in tekoči118 ^ tem postala vino, zlijte vanj ' ^ litra dobrega vinskega kisa <ne^ esence) in pustite sod, ali plcten ^ odprto na zmerno toplem mestu nekaj tednih se bo vino skis8'0 imeli boste dober domač k'3'
UMETNI ROJI
Meseca junija napravljamo tudi umetne roje, vendar šele po dokončani glavni paši.
Umetne roje delamo na več načinov, zlasti s prestavljanjem satja s čebelami, s prestavljanjem panjev in z ometanjem čebel.
Ko je panj poln čebel, je čas, da jih na umeten način razdelimo. Prvi način je posnetek rojenja v naravi. Novi roj v naravi je sestavljen s staro oplojeno matico in s čebelami letalkami (mladimi in starimi), med tem ko mlada zalega v panju ostane.
Prestavljanje satja s čebelami
Pri umetnem roju se tako postopa: iz panja, ki ga hočemo deliti, izložimo satnike v to pripravljeno stojalo (kozico). V stari panj na staro mesto položimo satnik z matico, vse druge satnike denemo v drugi panj, ki ga postavimo da drug prostor.
Iz tega panja pa odletijo stare letalke nazaj v prejšnji panj na stari prostor.
Tako ima ta družina svojo oplojeno matico in vse prejšnje letalke kakor pri naravnem roju. Druga družina pa dobi vso zalego in vse .mlade čebele. Ta si iz svežih jajčec izvali sama svojo matico. Bolje pa je, da se tej doda ali matico, ki jo imamo v reservi, ali kak drug zrel matičnjak iz drugega panja. Ta način nam da le eno družino, posneto popolnoma po naravi, medtem ko druga družina nima letalk in je treba družino preskrbovati z vodo oziroma s hrano, če je treba.
Prestavljanje panjev
Iz panja, iz katerega hočemo narediti umetni roj, vzamemo satnik z matico in čebelami in ga prenesemo v nov panj in na nov prostor. V ta panj ometemo vse satnike prejšnjega panja. Mlade čebele ostanejo v novem panju, stare odletijo v svoj stari panj. Stari panj dobi novo matico ali matičnjak.
Ometanje čebel
Iz raznih bolj polnih panjev se vzamejo satniki, oblegani s čebelami. Vse čebele (razen matice) se ometejo v pripravljen zabojček,
to0l-
katerega se pogrne s kakim P j8 Čebel mora biti toliko, *ca*C?e jenov roj; tu so pomešane m a : <e pa tudi letalke. Ta Pa ^ klet ali kakšen l' ^ pusti približn0l0jeiii> uro. Nato se mu da že °P . v matica in se strese vse slcU^a , j nov za to pripravljen panj- • ji ima to prednost, da ima 3 ‘
bele
prenese v kraj, kjer se
pr3'
K>-
mlade čebele skupaj. Tudi v ^ se ta ometenec vede prav t» kor naravni roj.
matičnjak^
Roji z
Pri velikem obratu je P1 potili*1
Ijiv zlasti naslednji način .	^
rojev. Iz raznih polnih Pa0^lrf
memo po tri satnike P°*ne. ^
in čebel pa brez matice, r0 , p*’
jih na stojalo in jih Pusl' ‘ve|)ejl, koliko časa čakati, da se svoje brezmatičnosti. P08 fl), jih tudi s kako dišavo	0 Ir
to postavimo v nove Panja„, \lf
ali pet satnikov polnih
polnimo jih s praznim Ravno tako moramo v
pani^it*
(JO*’ A«
katerih smo vzeli zaleg°> r v vrzeli nove satnike. * pr poiščemo iz močnega Panja'2rel^ ima skoro rojiti, satnike 1 matičnjaki. Te matičnjak izrežemo
in damo vsakemj
mu panju po enega. 1 jt*'
of.
pritrdimo na satnik, da se ^ 0(‘ Ce na imamo toliko ma*lC i>
Ce pa imamo toliko ga - j jenih v rezervi, je bolje- op\o!p vsakemu novemu panju “
bi čebele pri tem urn°r^	|
matico. Ni se nam
ker če čakamo približn0 ^ ,t odletijo iz teh novih 08 stare delavke. V njih
soV>
lege le mlade čebele; te .^jo. je znano, matic ne napa 1	i
in8
. .|[)0
Paziti je treba, če srnC\ pfS'' ke dodali, ali se je matlC anj j*
oplodila, da ne
postane Pa i0]fi
1 -a
matičen. Tudi pri naraVjpje!11 -ji treba dva tedna po za V ^ izrojence pregledati, 8 1 ,e J dobim0-	Cr
OP10.4	O
naj vcd^Vij?
jc
zalega. Ce jo da se je matica naravnih rojev larje tole pravilo-združujejo. Pri tem Pa ^ da ne združijo pvrea V P jitž ampak družca z družce ^ primeru se čebele tePe prvec oplojeno matic°’ neoplojeno.	btei
Tretjake naj čeleh*1^ ^ srbi vrača nazaj ter°3
Volitve v Češkoslovašlt i
elika zrnata delovnega ljudstva
^•volitvah ki so bile prejšnjo |«eljo v češkoslovaški republiki, Jj ijudsko-demokratične sile pri-J®e veliko zmago. Volitve so bi-'tenifestaeija moči, odločnosti hotnosti češkoslovaških ljudskih Pc- Volitve so pomenile zrnast zaključek ene dobe njihove J'5’ borbe demokratičnih sil v Tjoslovaški proti notranji in zu-j)* reakciji, za mir, razvoj Ijud-^»emokracije in za socializem. 3 ki jo je prehodilo češkoslo-l®0 ljudstvo od osvobojenja svo-^movine do danes, je zaznamo-z značilnimi političnimi in brskimi uspehi, kot so bile
"N;
Wmer volitve maja 1945., ki so ii , 'e vodilno vlogo komunistič-( ;	v borbi ljudskih množic
^ 'rditev resnične demokracije, rezultati uresničevanja dvelet-,> Mana za obnovo in izgradnjo. , ,r?*i značilen del te poti, poti mi en°tnosti ljudskih sil in | iijj'6 ljudske demokracije, je i»	češkoslovaško ljudstvo v
• tasv m ^asu’ °d februarskih ^ov do zadnjih volitev. Ta iJ^di od odločnega strmoglavih? reakcionarjev z njihovih po-v državni upravi februarja ‘j do popolne ljudske zmage Jktvah 30. maja.
(L ruarja so bili predstavniki hi °sestnikov, katerim so odvzeli bankirji in lastniki sedaj Srjlifciranih tovarn, reakciona-vrst, tesno povezani z im-^	Proti interesom češkoslo-
ljudstva, vrženi iz vlade v državnega aparata prav v *ti ,lrenutku, ko so skušali iz-\ ln nerede, preprečiti Ustavo in zadati smrten uda-
dstvu in njegovi demokraciji, ‘ka zmaga nad tujo reakcio-k/Agenturo v Češkoslovaški je hl,2nerriirila imperialiste, ki so t«)Cj'|Vali drugačen konec «če-^ jaške krize«, ki so jo oni •tiranizirali. Češkoslovaškemu [ji -U Pa so februarski dogodki l*! k novim zmagam pri utr-Jddske demokracije in iz-Jjij.. s°eializma, pri nadaljnji ^ in Poglabljanju prijateljuj, Zavezniških vezi z narodi zveze in Ijudsko-demo-
Sdn drŽaV‘
iv ha fronta Cehov in Slova-« NLa'?®3 Prerojena in očiščena f ^^skib elementov in je šele
VStaIa veren izraz narodne Vi0’’ ki se je kljub rovarjenju čHa arn'i' vrhov gradila in MiCa[/lc'd širokimi delavskimi a- ? Razplet februarske kri-VKtlst ljudstva na
n«-tf / ti':
f
cit>'
K
#
je pomenil vseh toriščih. Začelo se
iV asko izvajanje agrarne re-|^li pa so
l'
„	_ tudi s pripra-
'a “Uničenje petletnega pla-sP°darski razvoj. Ciščenjd je
S^ikci°namih elementov
Narodni fronti, da je iz-
’ »k v,”MSCVu pa v diskusijo. Ta-

ga
odobritev,
1	češkoslovaška repu-
^...	‘|a ljudsko-demokratično
'-ji »i.'	3e uzakonila uspehe, ki
/	Ujeni narodi na svoji
»v 10 i2mu-
Naka^era ustave je ustavodaj-
A [\l<1 razpisala nove volitve. Te ,	učvrstile in okre-
%k0 j0 enotnost in pokazale ^Žičf, reakcije. Vse stranske 6 °rganizacije, ki tvori-
^ A i,.9 skuPščina dovršila svojo
C vra2pisa>
i fe s

jo Narodno fronto, so si usvojile predlog osrednjega odbora češkoslovaških sindikatov, naj nastopijo s skupno kandidatno listo. Ker so na ta način demokratične sile šle na volitve združene in z enotnim programom, ni reakciji uspelo postaviti nobene svoje liste, čeprav volivni zakon omogoča, da kandidirajo tudi oni, ki zberejo 1000 podpisov. To dejstvo ponovno potrjuje, da v Češkoslovaški reakcija, katere usoda toliko skrbi imperialiste, nima med češkoslovaškim ljudstvom nobene opore.
Naravno je torej, da so se v teh pogojih ustvarjanja ljudske enotno-
sti in šibkosti reakcije predvolivna kampanja in volitve same spremenile v manifestacijo predanosti vsega ljudstva Narodni fronti, ljudski demokraciji in stvari izgradnje socializma v Češkoslovaški. V mestih in vaseh so češkoslovaški delavci tekmovali za čimvečje uspehe v proizvodnji, za izpolnitev in prekoračenje plana, dviganje poljedelske proizvodnje. 30. maja pa je okoli 90% volivcev dalo svoje glasove za enotno listo prerojene Narodne fronte Cehov in Slovakov, to je za nadaljnji razvoj in napredek ljudske • demokracije, za procvit svoje domovine, za socializem.
V SOVJETSKI ZVEZI
Sovjetski sindikati organizirajo vsako leto veliko akcijo za pošiljanje šolarjev, sinov delavcev in kmetov na poletne počitniške kolonije. Sindikati gradijo podeželske hiše za deco, pionirska letovišča, kamor pošiljajo otroke od 7. do 14. let starosti. Bivanje v teh letoviščih traja tri tedne. Za deco, ki je rahlega zdravja pa so otvorjeni posebni počitniški domovi, zdraviliške vrste, kjer ostane ta deca po 40 dni. Poleg tega pa so v raznih javnih vrtih in parkih posebna zdraviliška zavetišča za otroke.
Letovišča za pionirje so umišljena tako, da se lahko otroci za časa letovanja dobro odpočijejo in izboljšajo svoje zdravje. Organizatorji letovišč pa skrbe tudi za kulturni razvoj otrok. V teh letoviščih delujejo razni dramatski, književni, pevski, glasbeni, športni, risarski, plesni in drugi krožki. Vsak otrok najde zaposlitve in razvedrila, ki mu je bolj po godu. V pionirskih taboriščih organizirajo umetniške večere, ki jih prirejajo otroci sami, predstave, koncerte, maškerade in razstave najboljših ročnih del raznih krožkov. Mnogo pažnje posvečajo tudi proučevanju narave, ter organizirajo v ta namen izlete, sprehode itd.
Preteklega leta so sindikati poslali v razna letovišča in taborišča v času poletnih počitnic 2,231.050 otrok. Od teh jih je bilo nad 1,700.000 v normalnih pionirskih taboriščih, 328 tisoč v taboriščih zdraviliškega tipa in 171.000 v raznih zdraviliških zavetiščih. Število otrok je preseglo predvideni plan za nad 30.000.
Leta 1940. so sovjetski sindikati razpolagali z 3.300 pionirskimi taborišči. Tedaj so pošiljali tudi 40% vseh otrok v taborišča raznih ustanov narodne vzgoje in javnega zdravstva. Za časa invazije so nacisti uničili mnogo pionirskih taborišč. Takoj po osvoboditvi so se sindikati lotili obnove razdejanih pionirskih taborišč in začeli graditi tudi nova. Leta 1947. so sindikati že imeli 5420 pionirskih taborišč in so pošiljali le 12% otrok v taborišča in letovišča drugih organizacij in ustanov.
Posebno pobudo za ustanavljanje novih pionirskih taborišč so dali naslednji sindikati: železničarji kovinarji vzhodnih pokrajin, gozdni delavci na severu, ribiška industrija, delavci sladkorne, usnjarske industrije itd. Vsi sindikati pa so
prekoračili načrt glede pošiljanja otrok v kolonije.
Poleg tega pa so ravnatelji raznih podjetij sprejeli v kolektivnih pogodbah obvezo, da zgradijo nova poslopja v pionirskih taboriščih, da jih opremijo z vsem potrebnim ter da iz državnih fondov poskrbijo tudi za prehrano otrok. Tako dobivajo na primer otroci v pionirskem taborišču avtomobilske tovarne «Gorkii) od ravnateljstva naslednje živilske dodatke na dan: 100 gr mesa, 130 gr žita, 200 gr mleka, 30 gr suhega sadja in še razna druga Živila. Za vzdrževanje pionirskih in zdraviliških taborišč so sovjetski sindikati potrosili leta 1947. 1 milijardo in 50 milijonov rubljev. Nad dve tretjini te vsote, to je 700 milijonov rubljev so prispevali iz fonda za socialno zavarovanje.
Letos pa se bo število otrok, ki pojdejo v navadne počitniške in zdravstvene kolonije, še povečalo.
USPEHI
delovnih zadrug v Bosni
V Bosni in Hercegovini je okrog 80 kmetijskih delovnih zadrug, ki pomenijo zelo mnogo za razvoj vasi; uvajajo nove delovne odnose in nazore, o skupnosti ter vzajemnosti. Odpirajo nove lepše perspektive za življenje delovnih kmetov in potrjujejo velikansko prednost zadružnega dela. Donos v delovnih zadrugah je za 20—120% večji od donosa na zasebnih posestvih.
To najboljše priča zadruga v Koraju, ki je med mnogimi drugimi zelo dobro organizirala delp, uvedla norme in pravilno evidenco. Leta 1946, je med drugim pridelala 8400 kg žita. Z istim številom ljudi in na enaki površini kakor leta 1946, je lani pridelala 106.400 kg žita. Razen tega je znašal pridelek sadja dvakrat več kakor leta 1946. Dohodki te delovne zadruge so znašali nad 5 milijonov dinarjev. Vrednost delovnega dne je znašala 2,3 kg pšenice, 4,5 kg koruze, 0,5 kg graha, 0,5 kg krompirja in še 0,57 kg ječmena, sliv in surovega sadja, v gotovini pa razen tega 58 din.
Delovna zadruga v Dvorih, v bijeljinskem okraju, se uvršča med srednje velike zadruge v Bosni in Hercegovini. Njeni dohodki znašajo na delovni dan: 2,58 kg pšenice, 5 kg koruze, 0,2 kg ječmena, 0,4 kg graha, 1,54 kg krompirja, 4,5 kg slame, 4,5 kg koruznice in 38 din v gotovini.
Delovna zadruga «Ivan Marko-vič-Irac» v Mačkovcu, breki okraj, je imela lani le eno poslopje, zdaj je že majhno naselje. Zgradili so dva velika hleva za govejo živino in drobnico, dve skladišči za živež,
PREGANJANJE
demokratičnih sindikatov v Indiji
§£AN9YANJSKi BLOKI Y MVBUANL
Indijska vlada je pred kratkim jasno pokazala, da služi reakcionarnim indijskim veleindustrijcem. V ta namen je začela napadati in preganjati Kongres vseindijskih sindikatov (AITUC). Pri tem se je poslužila stare metode razdvajanja delavstva, pri čemer jo podpirajo razna razkolniška gibanja. Prvi tak poizkus so izvršili 3. maja 1947. v Novem Delhiju, ko so na konferenci članov Kongresne stranke, ki jo je vodil Sardar Pa-tel, notranji minister indijske vlade, sklenili ustanoviti novo sindikalno gibanje z imenom Indijski narodni sindikalni kongres (IN-TUC).
Na tej konferenci so predvsem obtožili AITUC, da je protmaro-den, da nasprotuje vsem sporazumom, omejuje proizvodnjo ter da ga vodijo komunisti. Po tej konferenci je podal S. A. Dange, predsednik AITUC-a, izjavo, da se je s tem Kongresna stranka postavila proti sindikalnemu gibanju ter ustanavlja rumene sindikate, da bi oši-bila delavski razred. Dange je dejal, da AITUC ne dela nikake politične, verske ali plemenske razlike ter da so v njem včlanjeni Hindujci, Muslimani in delavci sekte «nedotakljivih». Vsak poizkus razbitja AITUC-a je napad proti edinemu organiziranemu gibanju, ki se bori proti verski in politični nestrpnosti in proti imperializmu. Člani AITUC-a se lahko poslužujejo pri svojih sporih arbitraže ter se lahko tudi prostovoljno odpovedo pravici stavkanja.
Tajnik te sindikalne organizacije N. M. Joshi je pobil tudi ostale trditve nasprotnikov. Dejal je, da ni res, da je AITUC komunistična organizacija, ker je le 5 izmed 12 članov izvršnega odbora, komunistov. Vse odločotve AITUC-a pa so bile že od leta 1938. sprejete soglasno. AITUC ni nasproten arbitraži kot taki, odločno nasprotuje
sušilnico, kovačnico, lopo za vozove, silos za kisanje živinske krme, zadružno menzo in deset stanovanjskih poslopij za 21 družin.
Omeniti je treba delovne zadruge «29. november«, »Ivansko«, in «Ko-zaro», ki imajo med drugim tudi zavetišča za otroke v starosti do 5 let, tako da je materam omogočeno neovirano delati pri kmetijskem delu. V zavetiščih imajo vzgojiteljice, ki otroke pravilno vzgajajo.
Zadružniki delovnih zadrug so nosilci kulturnega življenja na vasi. Skoraj vsi so voditelji tečajev za nepismene, bralnih skupin, dalje prirerajo prireditve za vaščane itd. Mnoge zadruge imajo že knjižnice in čitalnice, kmetijska delovna zadruga «29. november« v Tarevcih, v modričkem okraju pa ima tudi svoj tamburaški zbor in kulturno-umetniški odsek.
Ti primeri jasno kažejo, da dobiva vas v Bosni in Hercegovini povsem drugačno lice ter se naglo bliža lepšemu življenju.
pa obvezni arbitraži ter prepovedi stavk. Sindikati niso omejevali proizvodnje, delavstvo pa je spontano nastopilo s stavkami zaradi svojega bednega gmotnega položaja. Namesto da bi vlada razdvajala delavstvo, naj bi raje ugodila upravičenim delavskim zahtevani. Ta sindikat tudi ni politična organizacija, česar pa ne morejo trditi novi rumeni sindikati, katerih člani morajo biti tudi elani Kongresne stranke. Rumene sindikate podpirajo razni finančniki in indu-strijci. Tako so Združene indijske predilnice podarile omenjenemu ministru Sardam Patelu 125.000 rupij za propagando.
Razdiralno delo rumenega sin I dikata INTUC podpirajo poleg in- j dustrijcev še razni ministri indij- | ske vlade, predvsem pa se je zav- j zel zanjo minister dela. V ta na- j men je vlada razpisala tudi ne- j kako anketo, po kateri naj i bi indijski delavci izrazili, h kateri sindikalni organizaciji bi raje pripadali. Jasno je. da bi odgovor delavcev ne predstavljal njihovega resničnega mnenja spričo vladnega pritiska nanje.
Vladno vmešavanje v sindikalne zadeve in njena podpora žoltim sindikatom je vsekakor v nasprotju z demokratičnimi svoboščinami. V zadnjem času pa je indijska vlada prešla od legalne akcije proti sindikatom k poizkusu, da bi sindikate uničila. Začele so se množične arelucuje sindikalnih voditeljev, med katerimi je tudi aretacija predsednika Dange-ja, ki je obenem član izvršilnega odbora Svetovne sindikalne zveze. 9. aprila tega leta pa so ga postavili celo pred sodišče z raznani lažnimi obtožbami. Dange je vse te obtožbe zavrnil in dejal, da je vlada z njegovo aretacijo hotela napasti sindikalno gibanje in sindikalne svoboščine delavcev.
[N IN 11
NA NORVEŠKEM
Norveška je ena izmed maloštevilnih zapadnih dežela, kjer se življenjska raven zaradi minule vojne ni znatno poslabšala. Tu navajamo nekaj številk uradnega glasila norveških sindikatov «Fri Fagbevegel-se», ki se tičejo industrijske proizvodnje leta 1947. Ta statistika nam kaže. da je industrijska proizvodnja 31. decembra pr. 1. dosegla industrijski indeks 115, da se je v primeri z letom 1946. zvišala za 10 do 20 odst. in da je bila za 10 odst. višja proizvodnja leta
1938.	Industrijska proizvodnja za domače potrebe je bila leta 1947. večja, toda industrijska proizvodnja, namenjena izvozu je bila za 25 odst. manjša od proizvodnje leta 1938.
Cene življenjskih potrebščin so se, v primeri z letom 1939, zvišale za 58 odst., indeks cen je bil januarja 1948. 158,2. Ta indeks je bil junija 1947. 162,1 in je padel novembra 1947. na 157,3 spričo jesenskega pridelka. Pričakujejo pa porast življenjskih potrebščin zaradi podraženja inozemskih izdelkov in pridelkov.
Mezde za moške delavce v industriji so bile 31. decembra 1947. za 75 odst. višje od onih iz leta 1939., mezde žensk pa za 89 odst.
Kvalificirani delavci raznih ročnih poklicev so dosegli 52 odst. povišanja mezd v primeri z letom
1939.	Iz tega se lahko ugotovi, da so se realne mezde industrijskih delavcev zvišale, mezde kvalificiranih delavcev raznih drugih poklicev pa niso dohitevale poviška cen življenjskih potrebščin.
(id iibopmimi
Članstvo norveških sindilcatov narašča. Zveza norveških sindikatov je pred kratkim objavila statistiko svojih članov. 31. decembra 1947. je zveza štela 441.571 članov. Izmed katerih je bilo 369.06 meških in 71.765 ženskih. Od decembra 1946. se je število članov povečalo za 43.568.
Poljski delavci se vročajo iz Francije. V letu 1947. je bilo na podlagi poljsko-francoskega sporazuma z novembra 1946. repatrira-nih nad 12.000 poljskih delavcev. Po novem sporazumu z dne 24. j februarja se bo letos vrnilo v domovino 16.000 poljskih delavcev, j Teh 16.000 delavcev je razdeljenih [ na naslednje stroke: 5.000 rudarjev i vseh vrst, od katerih 4.000 rudarjev ! iz premogovnikov, 5.000 poljskih j delavcev in polovinarjev, 3.000 de-i lavcev raznih panog industrije, ka-! kor so kovinarstvo, ladjedelništvo j ,td., 3.000 ljudi raznih strok: trgov-j cev, obrtnikov, invalidov.
! brez poklica itd. Repatrijacija teh ljudi se je začela februarja mese-i ca in se konča novembra.
OB 2. SVETU SIAU V KOVRU
Veliko delo ljudske fronte
za razvoj in utrditev gospodarstva v Istri
1L€£ s stodsrtlo
inmw krepiš* naše sSespetšarsifš
V nedeljo se je zaključil v Istri teden SIAU. Vse istrske vasi in mesteca so tekmovala med seboj za čimboljši uspeh raznih akcij, za razširitev in utrditev Ljudske fronte in oblasti. V tekmovanju med okraji je dobil predhodno zastavico okraj Koper, od sektorjev pa vasi Vanganel in Šmarje.
O drugem svetu SIAU za Istro je dnevno časopisje že obširno pisalo. Potrebno pa je, da se k stvari sami povrnemo zaradi velike važnosti iznešenih problemov.
Ko opazujemo današnji položaj na našem ozemlju, moramo poiskati vzroke izven naših ozkih meja. Posledice političnega in gospodarskega razvoja v svetu zelo vplivajo tudi na razvoj Tržaškega ozemlja. Tako imenovana hladna vojna se ni še pomirila. Imperialistične države slutijo veliko gospodarsko krizo, ki se približuje, zato iščejo rešitve na škodo malih narodov, katere hočejo politično in ekonomsko zasužnjiti. Anglo-ameriški imperialist,' hočejo obdržati Trst za svoje oporišče proti vzhodu, zato ne spoštujejo mirovnih pogodb in ovirajo vsako sodelovanje obeh con, ki sestavljata Tržaško ozemlje.
Spomladi ni bilo mogoče dobiti dovolj žvepla v zameno za modro galico, velike težkoče so bile za dobavo semenskega graha itd. Sedaj pa so nam Anglo-Američani ponudili marmor iri apno v zamenjavo za sadje, vino, krompir in mleko. To pomeni norčevati se. Njihovo početje počasi odpira očv najbolj zakrknjenemu in azatelebane-mu» pristašu zapadne demokracije in Marshallovega plana. Zato je potrebno, da v Istri še bolj utrdimo naše gospodarstvo, da kmetje čim več pridelajo, da se delavci zavedajo svojih dolžnosti napram skupnosti. Iz vsega tega sledi tudi nujnost, da se poostri borba proti špekulaciji. Potrebno je tudi, da se ljudstvo nauči varčevanja. Ni treba, da bi trpeli pomanjkanja, saj se je prehrana znatno zboljšala in se še bo. Trgovine in zadruge so tudi vedno bolj založene z raznim blagom in sama letina dobro obeta. Potrebno pa je, da ne skrivamo doma denarja ampak, da ga spravimo v obtok.
Mnogo koristnih stvari vržemo proč in nobeden se ne zmeni zanje. Staro železo, razni odpadki, papir, kosti, vse to se lahko uporabi. Potrebno je le, da začnemo vse to, nabirati. Tako delo bi lanko opravljali najmlajši.
Vsako delo pa najsibodi politične ali gospodarske važnosti, je treba organizirati in ga tudi izvršiti. Zato je v prvi vrsti poklicana organizacija, ki vključuje najširše množice, to je SIAU, Dolžnost člana je, da sodeluje z vsemi svojimi močmi. To so dobro razumeli prebivalci onih krajev, ki so v dvomesečnem tekmovanju napravili svojo dolžnost in celo prekoračili načrt dela. Med take vasi spadajo Vanganel, Marezige, Cežarji, Buje, Krašice, Umag, Portorož, Kaštel in Savudrija.
Da bo vse delovanje Ljudske fronte v Istri uspešnejše, je bila
zadnje čase izvedena notranja reorganizacija in izvolili so še nekaj članov okrožnega izvršnega odbora.
Na zborovanju so mnogo razpravljali o graditvi zadružnih domov, ki bodo središče vsega gospodarskega in kulturnega življenja na vasi. O tem smo že govorili in se bomo še povrnili/ ko bo začelo pravo tekmovanje med vasmi, ki bodo gradile zadružne domove.
Politično-gospodarski referat je imel tov. Beltram, organizacijski pa tov. Venturini. V diskusiji, ki
je sledila, so razni delegati omenili manjše in večje probleme, ki zanimajo istrsko prebivalstvo. Tovariš iz Buj je govoril o davkih, o zavednosti prebivalstva, da izvrši svoje državljanske dolžnosti, in o veliki potreb,' vzgoje in prepričevanja v tej smeri. Stari Pribac iz Šmarij pa je poudaril veliko važnost in moč zadružništva in kako se njihova vas pripravlja, da si bo zgradila zadružni dom.
Izneseni so bili še razni drugi problemi, h katerim se bomo še povrnili v našem časopisu.
DOVOLJ BO LETOS SENA V ISTRI.
Vsak umen gospodar ali gospodinja, ki hoče dvigniti in razviti svoje gospodarstvo ali gospodinjstvo, ki hoče preskrbeti svojim otrokom boljšo bodočnost, mora pač štediti.
S svojimi prihranki si potem lahko popravi svoj dom, nakupi potrebno živino, orodje, stroje, semena, umetna gnojila, ali pa si do kupi zemlje za obdelavo. Tako izboljša svojo življenjsko raven, ker več pridela in to z manjšim trudom.
Zboljšanje gospodarskega stanja posameznikov ugodno vpliva tudi na zboljšanje gospodarstva na splošno, kar ima zopet ugodne posledice za posameznike.
V naših krajih je divjala vojna vihra, ki je sledila veliki gospodarski krizi in v slovensko-hrvatskih krajih sistematičnemu uničevanju narodnega gospodarstva po fašističnih banditih. Zapustila je žalostno dediščino gospodarske kulturne in socialne zaostalosti. To je rana, ki nas po treh letih od osvoboditve še vedno skeli.
Naše narodno gospodarstvo so naši predniki dvignili samo z vztrajno in dobro organizirano šted njo, kar je bilo posebno sovražnikom našega naroda trn v peti. Razne gospodarske, kulturne in socialne ustanove, ki so vidno rasle na našem ozemlju, so bile plod štednje najširših plasti našega kmečkega in delavskega ljudstva.
Kako nasmejane, kako lepe, žive in vesele so bile tedaj naše »asi. Kako brezskrbno in živahno je bilo življenje v njih. Pevska, godbena, telovadna društva in tamburaški

teiiai dve i"
zbori so razveseljevali kmečko prebivalstvo.
Toda vsaka hiša je imela hranilno pušico in tudi po A . tri. Mladina in otroci so tekin-> med seboj, kdo bo več ,Pr. .jj. Starejši so se organizirali u' -dili po organizacijah vzajemne^ moči celo za dneve veselja a' sipanja.
To je pa bilo mogoče le zato 'tf je bilo zaradi splošne
šted»j*
splošno gospodarsko stanje tok0’
si je ljudstvo lahko dovolilo
tudi*1
Danes pa je .štednja *0^°.{Vin
H t m n n m n IZ
potrebna, da dvignemo i- -požgane in uničene vasi, da d iz ruševin celotno naše 8
mo darstvo.
Ce je kje potrebna štedni8' ta posegno potrebna pri n®3'	^
!e si hočemo zgraditi sv0j^ sebno gospodarstvo in eel narodno gospodarstvo na ozemlju, moramo štediti.	vj(
Ni pa dovolj, da zgradi«1^,, kar je porušenega, ampak 111
V Sv. Križu - ribiški vasi
je vedno manj ribičev in kmetov
tudi graditi, da ne Zaostanetu, razvojem gospodarstva v sV je[y ne bomo nazadnjaška zcnlj.^eri,c več napredna država z urejenim gospodarstvom, . vedno v skladu s sodobniku
bamL	go#
Graditi moramo tudi lia'e /jed5 darstvo tako, da čimprai ^Sl tj do socialističnega gospodar3 ^j. edino lahko zajamči go*oV dU1, delovnega človeka in njeS°v žine.	sta#
Cim večje je imovinsko ^ posameznikov in njihovih f darskih ustanov, tem večl spodarska sila države.	t?«1
Cim bogatejša je držav®^
Ce se pripelješ iz Trsta z vlakom, skoraj ne opaziš male železniške postaje, ki se skriva med zelenjem. Morje in cesta in železnica, na strmini bori jTi kraško kamenje- vmes pa mali vinogradi in njivice, ki se ti zdi, da bodo vsak hip zdrnile v morje. Nad vsem tem pa stara slovenska vas ribičev in delavcev. To je slovenska obala pr; Sv. Križu.
Tod vozijo vlaki v Trst iz Italije, Avstrije in Jugoslavije; tu stopi dnevno na vlak nad 400 ljudi, de lavcev, dijakov in drugih domači nov. Ob nedeljah pa prihajajo izletniki. Kljub tolikemu prometu, in čeprav so domačini večkrat zaprosili, ni ravnateljstvo železnic poskrbelo, da bi povečali postajo.
Sv. Križ je velika vas in šteje približno 1700 prebivalcev; večina so delavci, ostali na ribiči in kmetje. Skoro vsak delavec ima malo njivico ali vinograd, tako da pridela največ 10 do 12 hi vina, kar je za domačo potrebo.
Svojčas je bil Sv. Križ ribiška vas, sedaj pa je vedno manj ribičev, kvečjemu jih je še 70 ali 80. Nekateri izmed teh imajo še lastne čolne in mreže; motorne čolne in luči (lampare) imajo le štirje doma-
DOM ZA ONEMOGLE V DAJLI.
čini. Razmere so prisille ribiče, da delajo pod gospodarjem, tu pa tam ulovijo kako ribo z ostanki svojih mrež m na svojem revnem čolnu.
Težko življenje ribičev
Težko je za ribiče. Mreže, luči, motorji in vse druge potrebščine so zelo drage. Tako je težko priti do mrež, še težje pa do motornega čolna. Mnogo rib pa ulovi le tisti', ki ima vse to.
Ta košček naše obale je tudi znan zaradi lova na tune. Od julija do oktobra jih čakajo in lovijo na poseben način. Zadnje čase so še lovili Drvanar, Kocjanov, Bekarjev in Jožin, sedaj lovita pa le še Drvanar in Petelin.
Domačini se še spominjajo dobrih letin bogatega lova. Sedaj pa ni več tako. Vsak nima vseh potrebščin, mreže se potrgajo in ni jih s čim pošivati. Poleg vsega tega pa še tunov ni več toliko. «Lampare so jih zmešale,« ribe nimajo več miru ne podnevi, ne ponoči;; tiste «frdama-ne» luči jih vse razplašijo. Tako mi pravi suhljat ribič in gleda skozi okno na razburkano morje. Nocoj ne bo lova, si misli, in mu ni prav. Nekateri ribiči razmišljajo, kako bi bilo, če bi se združili v zadrugo in si nabavili vse potrebno. Prav gotovo bi imeli večji zaslužek in večje uspehe in bili bi sami svoji gospodarji.
Vedno več delavcev hodi v mesto
Delavcem iz Sv. Križa pa gre kot vsem drugim. Največ delajo v Trstu, nekateri v Tržiču, drugi pa doma. Precej je nezaposlenih. Kmetov je malo, nobeden ne mara obdelovati več zemlje. Kakšna razlika od onih časov, ko so Križani in Kontovelci ponoči ribarili, podnevi pa garali, nosili zemljo in kopali, da lahko uspevajo trte in smokve na strmi, divji obali, tako da tujci kar obstrmijo. Drugi časi so bili. Sedaj si mislijo: «Kaj naj bi delal in garal. Saj se ne izplača. Vse je negotovo, nemirno, neurejeno. Pa saj bo v kratkem vojna in vsega bo konec.« .Take vesti se širijo
med kmeti in ribiči, posebno pa še med mladino tisti, ki imajo od tega korist. Gospodarstvo pa propada. Le poglejte, kako golo je vse naokrog. Posekali so, kar. je še o-stalo, in nihče ne pogozduje več. Tržaška mestna občina ima tu svoja zemljišča, tako tud; nabrežinska. To je skupna last. Lahko bi mnogo naredili, pa so posadili le nekaj borov. Pogozdovanje so izročili zasebnemu podjetju, ki je delo izvršilo kakor v Bošketu. Od tisoč sadik bo zrasla morda ena, in še ta po sreči. Nujno je, da se preneha sekati m da se temljito pogozdi ob obali in za vasj o .
Pomanjkanje vode
Vaščani se pritožujejo tudi zaradi pomanjkanja vode. Polovica vasi je brez nje, ker je rezervar prenizek. Morali bi ga, ali zvišati, ali pa napravit; novega, da bi dobivali vodo povsod. Prav tako ni preskrbljeno za kanalizacijo vasi, ki je, kot smo že rekli, precej velika. Občina skrbi le za glavne ceste, za postranske se nihče ne zmeni. Občina pravi, da niso njene in da je to ne skrbi. Ci’gave pa so?
V Sv. Križu bi bila potrebna tudi sodobna pekarna. Sicer je že ena, a je stara, nezadostna in ne ustreza potrebam velike vasi. Primerno bi bilo, da bi domačini o tem razmišljali Iti ustanovili zadružno pekarno. Prav gotovo bi jim uspelo in se jim izplačalo.
Omeniti mr ramo še prosvetno življenje, čeprav ni m taki višini, kakor bi si človek pričakoval od tako velike vasi, v bližini mesta in s takimi tradicijami, s' katerimi se lahko ponaša.
Zakaj trpi prosvetno delo
V prosvetnem društvu «Vesna» je vpisanih 455 članov, vsi pa ne sodelujejo ' aktivno. Največ razmaha in življenja je pri godbi, pevskemu zboru in pri športnem odseku. Pevsk; zbor bi gotovo žel večje uspehe, če bi imeli dobrega pevovodjo.
Knjižnica je bogata, toda premalo
večji ugled uživa v 3V®ta oSt5^ laže zajamči mir in b* svojim državljanom.	^
Slednja je vir f‘nanc^!,^sp^r posameznika, njegovih »
skih ustanov in države.
Brez štednje ni praveS darstva. Slednja je mer1 darske sposobnosti.
Slednja z zapiranjem P1? jlo$ v predale in v nogavice / u f.
fes	lastei^..;.
ker ne koristi niti
I1C	IHH -	. . V' v
skupnosti. Prihranke^ ir^0 v
v hranilnice, da gredo atj3. met in pospešijo obtok ^ blaga, kar je za razvoj l\)iteb,,a' spodarstva neobhodno P Ce hočete izboljšati sv°,e štedite.	)
Ako ljubite svoje otr°kC' ;n^ Ako želite zboljšanje^ n#* gospodarskega stanja ozemlju, štedite.
se čita. Opaziti pa ie’ '^i mladina, ki dnevno n vnet0y na delo ali v šolo, zel°(-raii|> lo strastno čita razne ‘ tel« in podobno.	jjt;1 r
To pa bi morali Pref,!w#iIV starši, ker s tem niCI0viji škodljivim čtivom se rU ci le kvarijo. Prav ni® 111 vSo va ugotovitev, da ni b‘ i) ( nobenega tečaja. jj.jo > štveni prostori ne us potrebam, vsekakor Pa	p'3 4
življenje bilo lahko b°
r
Uspehi bi bili
namreč zavedni in slož0’’,
velik1’ „„
r>/!
mi je garjeva ovca le
Na vsak način je zavedna slovenska va9 dransk; obali. Današnl® skrbi ne bodo str*® Kf''1 drznih ribičev, ne kra
TU BODO LEPI pAfl