Murska Sobota, 1. september 2005, leto LVII, št. 35, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit ;' v1' V nedeljo, R 800B\ 4. septembra, -v«c^ ob 13. uri, pri Mencigarjevih v Fikšincih. V Gornji Radgoni slovesno odprli 43. Mednarodni kmetijsko-živilski sejem možnost za Vreme Sončno In toplo bo. ' Zjutraj bo po nižinah megla. omagamo s posebnimi £osoiili promocijo str. 3 Sejem je usmerjevalec razvoja kmetijstva ldr banki smo za vse, ki so vas prizadele b " ujme, pripravili posebna posojila, s ^^favr,051’ 'le premostili težave pri odpravljanju posledic H,*’"*- Odi ° obrestne mere in stroške odobritve posojila. , 10 iR' posoJllo v gotovini, s časom odplačevanja sli za. ,e' ' Panjski krepi;, te potrebujete sredstva za večje *0^ a Pr|zadetih objektih -Posojil velja tako za stranke banke kot za ° ete, in sicer (j0 konca |eta , . '‘*"0 va CPosek *14 vsa pojasnila, kijih potrebujete za nega posojila, oglasite v najbližji poslovalnici Str. 12 - Dva meseca po prevzemu večinskega lastniškega deleža v ABC Pomurki INternatlonal Pomurka in MIP vodilna pri prodaji rdečega mesa Str. 8-Sobočani, v vašem mestu je tud! kino Duša Škof: Z racionalizacijo najprej pokriti izgubo Regijsko središče bi si zaslužilo večnamensko kulturno dvorano Str. 10 - Eva KoltaJ Kocan: Življenje se rodi iz ljubezni Več družin s tremi otroki Porodnišnica je hiša veselja Str. 17 - Zadeva Petek: zastor Je padel Oprostilna sodba Str. 32 - Murska Sobota ostala brez Zelenjave Namesto svežega domačega uvoženo sadje in zelenjava Kratko bodo potegnili tako kupci kot pridelovalci n®vi naslov za vozila L Audi Pršcih- R. Maribor *31» 02/ 65-40-334, 040/ 950-950 NAROČNIK AKTUALNO L september 2005- VB« »Razprodaja« soboške vrtnarije Praznik občine Lendava Bodo zaposleni tokrat sodelovali? Nekoč najboljša drevesnica, danes le predmet kupčkanja za zemljišče •Od vseh sem največ tvegal jaz, toda podpore delavcev ni bilo. To je bila nekoč najboljša drevesnica v Sloveniji; vse, kar smo nekoč delali mi, delajo sedaj v Mariboru,« je povedal razočarani dr. Aleksander Šiftar in dolgoletni direktor podjetja Vrtnarstvo Murska Sobota. Po upokojitvi pred šestimi leti je ostal še naprej v stiku s podjetjem, saj je bil predsednik nadzornega sveta; zdaj je le član, saj po neuspelem poskusu, da bi delavci postali lastniki podjetja, ni več želel predsedovati. Pa tudi afera konec leta 2003 je vrgla zelo slabo luč na podjetje. Najbolj pa je razočaran nad zaposlenimi, ker »ne držijo skupaj«. Pripravljen je bil tvegati tri leta svoje pokojnine, nekaj tudi drugi vodilni, drugi zaposleni pa bi prispevali le simboličen vložek in - danes bi po njegovem prepričanju lahko bili zaposleni in bivši zaposleni že lastniki podjetja. Pa niso. Ljubljansko podjetje FINIR, ki je danes lastnik soboške vrtnarije, bo v prihodnjih dneh verjetno prodalo delnice najugodnejšemu ponudniku. Tudi dr Aleksander Šiftar trdi, da bo pro- Geza Farkaš je napovedal: »Najprej grem k Fineri, če oni moje ponudbe ne bodo sprejeli, grem k Šiftarju in zaposlenim.« dal svoje delnice najugodnejšemu ponudniku in da ga nič drugega več ne zanima, saj njegove nasvete in strokovno znanje z veseljem poslušajo strokovnjaki in študentje v Ljubljani, ne pa tudi v domačem kraju. Te dni je 2,6 hektarja zemljišč in podjetje z ne preveč dobrimi rezultati poslovanje spet predmet mešetarjenja. Tudi soboški župan je napovedal, da bo v prihodnjih letih na zemljišču vrtnarije in vojašnice izobraževal n o-tehnološki center. Vprašanje je le, kdo bo kupil Vrtnarstvo M. Sobota ta hip. Bo to Prekmurec ali Ljubljančan? Bodo zaposleni obdržali službe? Bo to le enota mengeškega ali mariborskega podjetja...? B. B. P. Zupan Orban toži Maijano Honigsfeld Kdo si lasti Hodoško jezero? Županje prepovedal avtorici projekta LUTRA, da predstavlja Hodoško jezero učencem •Drl seje name in me vrgel iz pisarne. Resda so bili odnosi ves čas izvajanja projekta nekoliko slabi, čeprav smo z ljudmi odlično sodelovali in so vsi zelo prijazni. Kopa se je projekt bližal h koncu, pa je bilo vse slabše,« je povedala Marjana Honigsfeld, ki je svoje življenje namenila proučevanju vidre in je ena največjih evropskih strokovnjakinj s tega področja. Po njeni zaslugi je Občina Hodoš, kot lokalna skupnost, v kateri je to zanimivo in danes sporno jezero, uspela s projektom LUTRA, sama pa se je delno preselila v Peskovce, pisarno Inštituta za ohranjanje dediščine pa so odprli v Gornjih Petrovcih Po zaslugi projekta je postalo Hodoško jezero zanimivo za Številne izletnike, predvsem šolarje (urejeno, opremljeno). V projektu je bilo predvideno, da se uredi nadaljnje upravljanje, organizacija, parkirišče, pobiranje vstopnine, da se usposobijo vodiči... Prav tako bi se lahko že lani prijavili za pridobitev sredstev za nadaljevanje projekta, s katerim bi dodatno uredili okolico jezera in ga Še bolj promovirali. Namesto tega je župan strokovnjakinji prepovedal kakršnokoli predstavljanje jezera, zadržal vso opremo in prekinil sodelovanje z inštitutom. Pa vseeno občina ni lastnik jezera, ampak je lastnik država. Marjano Honigsfeld tudi čudi (ne)sodelovanje policije pri sporu pred slabim mesecem, ki je bil povod za tožbo: njeno prijavo na policiji je murskosoboško sodišče zavrglo, zdaj pa župan Ludvik Orban toži njo za krivo ovadbo. Pisno obvestilo pa je prejela kasneje, kot je morala priti na razgovor. B. B. P. VESTNIK Izdaja: Podjetje za informiranje d. d., M. Sobota Iz preteklosti v sedanjost in prihodnost Anton Balažek: »Odprtost, drugačnost in razum so temu kraju prinašali razvoj.« V spomin na prvo natisnjeno knjigo na sedanjem slovenskem ozemlju leta 1574 občina Lendava 20. avgusta praznuje svoj občinski praznik. Osrednja prireditev ob devetem občinskem prazniku je bila v gledališki koncertni dvorani, na kateri so predstavili monografijo Lendave in po nagovoru župana mag, Antona Balažka podelili občinska priznanja. Slovesnost je zaokrožil nastop Akademske folklorne skupine France Marolta. »Ob prazniku želimo začutiti dih bogate zgodovine in potencialov, ki jih premoremo,« je vsebinski del nagovora začel župan Anton Balažek in svojo misel podprl z besedami avtorja monografije Lajosa Benceja, da gre »za kapljice, ki iz preteklosti pronicajo v sedanjost in utirajo pot prihodnosti«. Monografija pa je le majhen val iz bogatega valovanja teh krajev in ljudi. Neimenovani so še mnogi, ki so prispevali k razvoju kraja. »Različnost, tolerantnost ter pripadnost kraju pa so lastnosti, ki so krasile in bogatile te ljudi in s lem tudi naš kraj,« je poudaril Anton Balažek. V nadaljevanju se je spomnil in se zahvalil več tisoč občanom in drugim, ki so bili bitko z naravo in ukrotili tok Mure, ki pa je vendar terjala življenje. Med uspehe minulega leta je uvrstil zgrajen srednješolski center s športno dvorano, spreminjanje podobe mesta z obnovo Krone, kjer bo Lendava imela mestno hišo, gradnjo druge faze kanalizacije in športnih objektov. Nanizal je tudi uspehe na športnem področju in načrte občine na tem področju ter poudaril, da je gledališko kulturna dvorana Lendavo postavila v sam center kulturnih dogajanj v širšem regionalnem prostoru. In če so snovalci monografije Len- davi zaželeli, da postane regijski center, pa je Anton Balažek (mimo zapisanega) tudi dejal: »Odprtost je tista, po kateri stvari same pridejo. Nihče nam ničesar ne bo podaril.« Med problemi je izpostavil gradnjo avto-cestne povezave in vprašanje dobrih odnosov, saj brez teh ni razvoja. »Moteče je predvsem obnašanje posameznikov, ki v imenu uresničevanja teh pravic (op. narodnostnih pravic) gledajo predvsem lastne interese, ne glede na dejanski interes pripadnikov narodnosti in celotne lokalne skupnosti.« Spom- ni! se je tudi potreb mladih in napovedi-bodo po sedemnajstih letih spet gra-^'S-novanja prav zanje, podjetja in institucije pozval, da jim z zaposlovanjem odpr-nove možnosti. »Le z vlaganjem bo W ‘ ustaviti negativna demografska gib^K1 nas ogrožajo bolj kot elementarne nesreče je še dejal slavnostni govornik. Lendavski občinski svet je konec jfif sklenil, da bodo ob letošnjem občini® prazniku podelili naziv častni občan'1 du Dragonji, plaketo Imreju Makova'111 priznanje Suzani Kocovan. Podriitv » 1 sta udeležila Metod Dragonja zaradi sluz benih obveznosti in Imre Makovecz iz1 nih razlogov. , V obrazložitvi jc z^pisalio, d? ie Dragonja v času v ■ Kltnpi p» ul < c U J, z razvojem obrata v Lenim' val na razvoj občine, tako s si m dtu*® ■' slitvenimi možnostmi kot s pomo讫3 šem in lokalnem območju. arhitekta Imreja Makovecza je občin« dava odlikovala s plaketo za koncertne gledališke dvorane, saj f mesto pridobilo svojevrstno turistično znamenitost, PrlžflA^' Lendave pa je prejela dolgoletna r-"3* ca glasbene šole Suzana KJ ’ d«1«3' , Prav slednje je P največ razburjenja, saJ* .j starele terjatve nep*^ f moprispevka. Pr> vo to, da jirnjcodp15*^ dlagala davčna upr^ gan, ki bi ta dolg |(f. vseh pravilih izterj p v okrog 600 tisoč H*3" majhni gorički obu ■ prišli prav. Župana bana pa najbolj i* ■'1 ■ njim naložil, naj sf' ‘ občinskem svetuj odpisu dolga, ne ' mu vpogleda v v preteklosti niso P j moprispevka je med njimi veW“ finančno zmozrn |U, n in 30 ha zemlje „ b/- premičnin6- Črpališča v Krogu poplave niso ogrozile Vzorce jemljejo Medtem ko so morale mnoge občine opozoriti svoje občane, naj ne upora bljajo vode iz lokalnih in zasebnih vodovodnih zajetij za pitje in naj jo obvezno prekuhavajo, je voda iz dveh velikih črpališč v Krogu in Črnskih mejah pitna In z odličnimi rezultati. Okrog sedem tisoč odjemalcev oziroma okrog 30 tisoč občanov je lahko brez skrbi glede pitja vode iz vodovodne pipe. Kljub temu je vodja vzdrževanja prt enoti Vodovod Komunala M. Sobota Boris Petrič ob poplavah zaradi obilnega de ževja in narasle reke Mure uve- del stalno dežurstvo na črpališču v Krogu, vzorce vode pa jemljejo dnevno in ne mesečno kot običajno. Takšen režim nadzora bo prav gotovo še nekaj tednov, kajti ko voda s poplavljena območja odteče, ostanejo tam biološki ostanki, ki trohnijo, ostanki pa pronicajo v zemljo, zaradi česar obstaja nevarnost biološke onesnaženosti, kar pa se lahkp uredi z dezinfekcijo. Izkazalo se je, da je vodno črpališče v Krogu načrtovano zelo dobro, saj ga velike vode ne ogrožajo. Edina škoda, ki jo je črpališče doživelo, je poškodovana ograja. Črpališče lahko obratuje brez problemov tudi v primeru stoletnih vod, sicer pa je bila višina tokratne I ! I ( i 1 dnevu0 Poplavne vode za ' ce,i(imetrov nižja k rl^ "Poplave ut vpliva na i. >ii'. >z-oa Rt> fo črpa train da voda od zgoraj* i,. Stalnico in bi bila M canja zaradi velike ^tkdkernebi1^'^.. Nacije, rodadtibifef'^ bj mantle d daljši čas - ten izkrivi'' mamo,«je povedal Boris Prvi znak, da /e z ''« robe, da je prišlo do i dnr- t , vode, je njena moaiuM1 < zadnjih dneh nt I'ilorpatu . . zc potrjujejo, di / dveh črpališč Bernarda Mani osnovnošolcev tudi v šolskem letu 2005/2®® Vse manj učencev v PomurK • - dva oddelka š । P r^.j „ OŠIMu^J^. / mk,bodolet*<^ kar je 50 mani*"s0 jih najboljših čas ^^1^/ že okrog us0 ■ jj0 3® • prag prvič cev, medtem k« leto 52 K°\Pr ■ ^ih j bodo tako z za- f**** nJnvnft splo-Pedlatri' sPeciaH’ ^Ustne medicine ’ Irinazlja in zo ^kJS****«. \ -n 'a Poskrbeti za izva-■ 1? varstva v takšni tP ’ j01 i°določazako-^tZrhi,^ J Anton Štihec Pred od‘ ‘1 koncesije prido-"n"^ tudizmini-X^e’kiie zelo naklo-t ^ebništva. Z odho- Lokacijski načrt je vzbudil precejšnjo pozornost vaščanov. mest, nudistični kamp pa bi se v prihodnosti s sedanje lokacije preselil južno od ceste, kjer bi uredili 37 kampirnih mest.« Po lokacijskem načrtu bi skupno število predvidenih novih ležišč v celotnem turističnem naselju znašalo 619, kar se bo povečevalo fazno v več letih. Predvidena je tudi gradnja športno-rekrea-cijskega območja med hotelskim naseljem in naseljem brunaric. Razširitev bazenskega kompleksa bi bila po nizozemskem vzorcu z delno pokriti bazeni s kupolami, deloma odprtimi bazeni s tobogani, vse skupaj pa obdano z zelenjem v zadovoljstvo gostov Bazenski kompleks je v sredini turističnega naselja. Predvideno je, da bilo bazensko območje veliko blizu 3-000 kvadratnih metrov, kar potegne za sabo določeno spremembo komunalne infrastrukture. Prav o slednjem se je razvila dokaj živahna razprava Občani so namreč opozorili, da v konicah sezone že močno primanjkuje parkirnih mest, kar se trenutno rešuje z zakupom določenih travnikov, kjer parkirajo enodnevni gostje. Kot smo slišali, bo po novem vsak sklop bivalnih kapacitet turističnega naselja imel svoje parkirišče; skupno kar 690 parkirnih mest. Poseben problem je povečana količina odpadnih bazenskih voda, ki so zdaj speljane v potok Sirotko, odpadne komunalne vode pa na čistilno štirje zdravniki s Župan Mestne občine Murska sljsko pogodbo o opravljanju zasebne javne zdravstvene dejavnosti. dom zdravnikov med zasebnike pa tudi v ničemer ne bodo prikrajšane pravice pacientov, so poudarjali prejemniki koncesije, saj s podpisom koncesije vendar ostajajo v mreži javnega zdravstva, med ljudmi'pa je še vedno razširjena bojazen o plačevanju zdravstvenih storitev. In če bodo bolniki sledili zdravnikom, tako vsaj upajo prejemniki koncesije, pa to ne velja za zdravstveno osebje. Eden od pogojev za pridobitev zasebništva s koncesijo je namreč s strani občine bil, da zaposlijo medicinski kader, s katerim so delali doslej, vendar jih nobeden od bodočih zasebnikov ni uspel nagovoriti, da bi zamenjali delodajalca. Razlog pa ni v višini plače, napravo, ki ima 1.000 enot. Načrtujejo, da bodo to čistilno naprava v prihodnosti preselili na novo lokacijo, bolj oddaljeno od Term Banovci. Še vedno pa bo imela iztok v potok Sirotko, kjer je pretok zelo majhen in predstavlja le mrtvico s Številnim mrčesom. Ker se bodo tudi meteorne vode stekale v Sirotko, so se zavzeli za boljše vzdrževanje in čiščenje tega vodotoka Predvideno je, da bodo ob glavni dovozni cesti mimo Term Banovci zgradili pločnik ter poskrbeli za ozelenitev in sprehajalno pot. Jz razprave občanov je bilo razbrati, da bi to morala biti pridobitev ne le za Terme Banovci, ampak tudi za samo naselje. Največkrat so omenjali nujnost ureditve pločnikov in razsvetljave. Vaščani so doslej strpno prenašali težave, kar poslej več ne nameravajo. Ob koncu je župan Drago Legen navedel, da je premalo obdelana komunalna energetska infrastruktura, od vodovoda do fekalne kanalizacije in Čistilne naprave. Doreči pa bo treba tudi program opremljanja zemljišč za gradnjo. Izrazil je prepričanje, da se bodo z urbanističnimi pogodbami opredelile te zadeve, se pravi obveznosti investitorja do občine, predvsem glede infrastrukture. Zato mora investitor izdelati celotno oceno vplivov na okolje. Milan Jerše, foto: M. J. saj bi ta bila zagotovljena tudi pri njih, so menili koncesionarji, ampak v negotovosti same odločitve, kot je tvegana tudi njihova, da gredo med zasebnike. Javni zdravstveni sistem namreč daje veliko mero socialne varnosti. Leon Lang je 13 let delal v murskosoboškem zdravstvenem domu kot zdravnik, specialist splošne prakse, do 30. junija pa je opravljal Še delo vodje splošne medicine. Kot zasebnik bo ostal v prostorih zdravstvenega doma, kjer bo še naprej delala tudi pediatrinja Mira Misleta Ternar. Po 14 letih dela v gornjeradgonskem zdravstvenem domu v Mursko Soboto prihaja Tadeja Kramarič Čizmazija, ki si je prostore ambulante za zobno in čeljustno ortodontijo uredila v stavbi Šavel centra. Na Kocljevi ulici pa bo svojo zasebno ambulanto odprla zobozdravnica Mojca Košar, ki je doslej delala v murskosoboškem zdravstvenem domu. Majda Horvat JanezJanša, predsednik Vlade RS, na radgonskem sejmu o epikontinentalnem pasu; »Mi smo v pogovorih oziroma v komunikaciji s hrvaškimi sogovorniki te razloge pojasnili, to je razumljivo tudi širše. Slovenija bi ravnala v veliki meri neracionalno, če bi edina ostala kot pomorska država brez ukrepov, ki so jih sprejele' tudi druge države ob Jadranskem morju. Tako nismo naredili nič takšnega, kar ne bi naredili tudi drugi. V tisti točki, kjer je razglasitev ekološkega pasu takšna, da je ni možno v tem trenutku natančno definirati, pa smo v predlog zakona o zaščitni ekološki coni in epikontinentalnem pasu jasno zapisali, da se bo ta del meje ekološke cone na jugu natančno določil potem, ko bo dosežen sporazum o razmejitvi z Republiko Hrvaško.« Boris Petrič: »Poplave nimajo direktnega vpliva na vodonosnik, iz katerega se črpa voda Lahko se zgodi, da voda odzgoraj ponikne v podtalnico in bi bila ta pot pronicanja zaradi velike količine prekratka, ker ne bi bilo naravne filtracije. Toda da bi te vode res pronicale, bi morale trajati poplave daljši čas - teh izkušenj pa še nimamo.« Anton Balažek, župan Občine Lendava: »Moteče je predvsem obnašanje posameznikov, ki v imenu uresničevanja teh pravic (op. narodnostnih pravic) gledajo predvsem lastne interese, ne glede na dejanski interes pripadni kov narodnosti in celotne lokalne skupnosti.« Eva Koltaj Kocan, predstojnica oddelka za ginekologijo: "Presejalni testi so postali moderni in Še sreča, da jih imamo; na žalost pa jim kljub sodobnim pripomočkom tega ne moremo povsem zagotoviti. Ali je otrok zdrav, vidimo šele, ko je rojen, in hvala bogu je večina zdravih.« Andreja Drevenšek, odbojkarica iz M. Sobote »Nekaj sem pač morala storiti, saj je moj klub Sladki greh razpadel. Zgodilo se je čez noč Namesto da bi načrtovali, kako kot prvakinje zastopati Slovenijo v mednarodni konkurenci, sem se skupaj s soigralkami znašla na cesti.« Mojca Bernjak iz Melinec, Študentka oblikovanja v Ljubljani: »Za študij sem se odločila na podlagi tega, ali bom izkoristila talent in veselje do ustvarjanja ali pa grem študirat biologijo, ki me tudi zelo zanima. Tako sem pristala na oblikovanju. Predvsem moraš imeti dosti domišljije in idej, kot drugo pa moraš imeti umetniško žilico, da lahko te ideje spraviš na papir in kasneje, če je ideja dosti dobra, jo vizualiziraš oz. izdelaš.« Duša Škof: »Mi smo sanjarili o tem, da bi se v ponedeljek, torek, sredo in mogoče še v četrtek dogajale gledališke in lutkovne predstave ter glasbeni koncerti, preostale dni pa bi funkcioniral kino. Kar pomeni, da bi bila ta dvorana dnevno aktivna in zasedena. - GOSPODARSTVO 1. september 2005 — Višnu Blagovne znamke Keminih petdeset Amerikanec, Rus in Bosanec! Kremenov pesek Amerikanec, Rus in Bosanec se znajdejo skupaj na ... Tako se začne veliko šal, v katerih nastopa slavna trojica. Obstaja sum, da so to trojico sproducira-li Bosanci sami in se tako kot tretja velika nacija postavili ob bok preostalima dvema. V šalah Bosanec vedno zmaga predvsem z iznajdljivostjo. V vsakdanjem življenju se nam velikokrat pripeti, da se znajdemo v družbi, kjer na začetku poznamo le eno osebo, na koncu pa ugotovimo, da imamo skoraj z vsemi, ki so prisotni, neke povezave ali skupne znance, čeprav se še nismo srečali. Skupni znanci so ponavadi tisti most, preko katerega vzpostavimo odnos z osebo, ki jo vidimo prvič. Najtežje pa je ugotoviti, kdo je tisti skupni znanec ali skupna referenčna točka, ki nam bo omogočala komunikacijo s tujcem. Ko se ukvarjamo z mednarodno pozicijo domačih izdelkov ali prodorom domačih izdelkov na mednarodno obzorje, velja najprej pobrskati po zgodovini in ugotoviti, kateri so elementi komunikacije ali referenčna območja, preko katerih nas bodo razumeli v tujini. Po domače povedano, katera je skupna izkušnja novih porabnikov ali poslovnih partnerjev na eni strani in nas, kijih hočemo prepričati, da smo zaupanja vredni. Amerikanec, Rus in Bosanec so skupina iz šal, ki ima mednarodno konotacijo. Čeprav se v vsaki šali posebej znajdejo prvič skupaj, ima vsak zase že ekspon/ran karakter, znotraj katerega komunicira. F vsaki Šali lahko končni izhod že nekako slutimo. Enako se proces odvija pri prodoru znamk in izdelkov na tuje trge. Najprej nas ocenjujejo na podlagi prvega »halo efekta«, to so tisti elementi znamke in Izdelka, ki vzbudijo prvo emocijo. Niti ni nujno, da so te emocije povezane z izdelkom samim, ampak predvsem s prvim vtisom. To je lahko poreklo, zven imena ali grafična forma, ki je navezana na produkt. Preden se začnemo ukvarjati s samo kakovostjo in vsebino izdelka, ga kot potrošnik na nek način razvrstimo v sistem nam znanih izdelkov /n znamk ter si o njem ustvarimo lastno predstavo. Poenostavljeno povedano, v kolikor ne gre za inovativni produkt, ki potrebuje podrobnejšo razlago in »učenje«potrošnika o koristih, se pri masovnih produktih osredotočimo na pred vtis, na nekaj, kar posamezniki poznajo in jim ni potrebno posebej razlagati kaj in kako. Pripozicioniranju se odločamo, ali bo nas produkt ali znamka imel karakter Amerikanca, Rusa ali Bosanca. V mnogo primerih se zgodi, da želimo, da ima najboljše od vseh treh, vendar se pri tem pojavi težava, da se izgubi osnovni profil in ostanemo brez vsega, potrošnik pa je zmeden in se po stari dobri navadi odloči za neko drugo, preverjeno variantno Prodor v tujino lahko temelji na ozkem, zelo dobro definiranem profilu, ki zagotavlja neko specifično prepoznavnost ali »nišno« pozicijo, iz katere lahko v drugi fazi napadamo širši del trga. Ključno vprašanjeje, na kakšen način prepoznati, kateri so elementi komunikacije, ki jih velja uporabiti, oziroma na kakšen način nas bodo na novih trgih najbolje razumeli. Mogoče velja kot prvi korak preučiti šale na območju, kamor se odpravljamo in se nato odločiti, kako se bomo na trgu pojavili Lahko kot Amerikanci, Rusi Bosanci; lahko pa pridemo kotKarči izkartonaže, katerega tako ali tako vsi poznajo. Že nekaj let je čas radgonskega sejma povezan tudi s praznovanjem puconske Kerne, ki ob tej priložnosti in ob svojem rojstnem dnevu pripravlja srečanja poslovnih partnerjev. Letos praznujejo petdesetletnico delovanja podjetja. Začetki segajo v leti 1953/1954, ko so začeli s poskusnim pridobivanjem kremenovih peskov. Zgodba se je potem nadaljevala z izkoriščanjem rude in povezavo s Tovarno dušika Ruše, ki je bila ključni porabnik kremenovih peskov. To je pomenilo tudi povezavo podjetja v obliki takratne organiziranosti po Zakonu o združenem delu kot tozda tega kemijskega giganta. Tisti časi so podjetju zagotavljali udobno življenje, ki se sicer ni odražalo v razvoju, je pa imelo učinke v smislu raziskovanja novih peskokopov in njihovo izkoriščanje. Z osamosvojitvijo se je si- Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak na obisku v Kerni ob 50-letnici Matej Fišer, matej.fiser@anlaser.com Proizvodne linij? I Poslovno in projektno povezovanje Slovenski orodjarski grozd Soustanovitelj grozda je tudi edino pomursko orodjarsko podjetje VAR iz G. Radgone Petindvajset večjih slovenskih orodjarjev je leta 2004 ustanovilo Slovenski orodjarski grozd, katerega cilj je prijavljati se na razpise za pridobitev ugodnih finančnih sredstev, realizirati skupne projekte ter slediti drugim novostim na svetovnem trgu. V njihovi panogi je nujno slediti novostim predvsem na področju tehnološke opreme, ki pa je zelo draga. Radgonsko podjetje VAR pri tem sodeluje tudi z mariborsko fakulteto, da bi s skupnimi močmi uspeli pridobiti vsaj nekaj sredstev z Ministrstva za znanost in tehnologijo ter z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Slovenski orodjarji so bili že prej povezani v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, saj so imeli v Združenju kovinske industrije svoj poseben odbor. Njihova posebnost je ta, da so se predstavljali v nadvse bogatem katalogu z naslovom Orodjarji Slovenije. V zadnjem (tretjem) katalogu je v opazno, da so uspeli narediti pomemben po-slovno-razvojni napredek, saj le posodobitev in novi programi omogočajo podjetjem načrtovanje boljših rezultatov poslovanja. Vsekakor je orodjarstvo pomembna industrijska panoga v vsaki državi. Tudi v Sloveniji so se po nekaj letih stagnacije in krizi v kovinski industriji uspeli ponovno utrditi. Tako najdemo v katalogu predstavitve vrhunskih izdelkov podjetij, kot so DAPLAST iz Šmartnega, ETA Cerkno, ETI Izlake, Slovenski orodjarji so združeni v grozd, kajti sprotno posodabljanje tehnološke opreme je v njihovi panogi nadvse pomembno. Gorenje Orodjarna, Iskra Bovec, Iskra Capacitors, KERN normalije Izola, Kovinoplastika Lož, LIV Orodjarna Postojna, ORO Postojna, Orodjarstvo POŽAR Postojna, Slavec MF Pivka, TCG Unitech LTH Škofja Loka, Unior Zreče in VAR Gornja Radgona. Bernarda B. Peček r d so se jim odprla vr Zgodba, ki bi jo n [ razpravah iriiG vr^: staviti in se na nje) " W kako izkoristiti narB” za razvoj. ... To seveda ne F0';' kremen s tem doseg« in se ga ne bi dalo se ristiti za potrebe vis H Jogij; ne glede doseženim potreb voljen. Cena zunaj Odnos do svojin « . ..ir njihovi vrednosti z gije se kaže na P11 z» J Da ne bo pomote,, -sprotovanje ten10, tUMb pristala v lastniš^ močnejšega pro’z ’ i(jA benih materialov 00 je s tem realno, S1 stem zaradi izgube jugoslovanskega trga znašel v krizi, kar so čutili tudi v Kemi. V tem času je zaradi upokojitve - ne prevrata - vodstvo podjetja prevzela sedanja ekipa, ki se je na osnovi-enega ali dveh izdelkov podala v iskanje dodatnih izdelkov z novo dodano vrednostjo. Kljub krizi ali pa zaradi nje je uspela z razvojem cele palete novih izdelkov za finalna dela v gradbeništvu. Tako je Kerna danes največji proizvajalec tovrstnih specialnih materialov v državi. Danes, kot pravi direktor Branko Drvarič, namesto vagonov in kamionov peska odpravljajo z dvorišča vagone in kamione finalnih izdelkov z veliko dodano vrednostjo. Blagovna znamka Kerna je postala prepoznavna ne samo na domačem, ampak tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer imajo že ustanovljena svoja podjetja. Vse bolj se uveljavljajo tudi na vzhodnih trgih in tudi na trgih EU. Primerjalna prednost Na jubilej.Kerne je potrebno pogledati s širšega, recimo mu regionalnega razvojnega vidika. Kremenov pesek je ena od komparativnih (primerjalnih) prednosti te regije v odnosu do preostalih slovenskih regij, vendar se o njej nikoli ni govorilo kot o ključni. Ves čas v resnih analizah strokovnjakov pomeni Pomurje regijo z največ naravnimi -------------------------------__ Branko Drvarič, direktor Kerne: »Za podjetje|f ne ni lepšega plačila, kot to, da njihovi nap°fl ^[1« dove in da trg potrjuje njihove odločitve. Z usp samozavest in pogum. * ti D H primerjalnimi prednostmi, ob tem pa je najbolj nerazvita. V okviru teh prednosti podčrtujejo geotermalno energijo in turizem, delno tudi kmetijstvo. O kremenovem pesku in proizvodih iz njega, ki dajejo prepoznavnost prostora - na eni strani med resda ožjo profesionalno skupino na področju gradbeništva, po drugi pa tudi med navadnimi potrošniki, saj ga skorajda ni Slovenca, ki ne bi bil na tak ali drugačen način malo »sam svojega mojstra« in sc srečuje s Keminimi izdelki -, pa skoraj ni slišati. Dejstvo pa je, da »pade« blagovna znamka Kerne v oči v vseh velikih tehničnih trgovinah velikih trgovskih centrov. V Kerni sicer ne pravijo tako, kot si je to dovolil reči nekdo, ki je danes na zatonu, da njegova blagovna znamka dviguje ime trgovine. Toda to bi lahko brez večjega zadržka zatrdili. Namreč, Če se spomnimo izjav direktorja Branka Drvariča, vstop zlasti v tuje trgovske verige zaradi močnih tujih koncernov ni bil enostaven, toda s prebojem v enega VESTNIK -----------■“ n Ptk .-d|JV' * 4' bilno lastnih vatizaciji je bi . tisočletja Kem kar nekaj cam. Naj 'F0^ ■ •rHu\A’ večjih lastni^ koncentracij^ ■ napovedal pf° ' .. -cK-at tfb |. .C družba 'uC- „ I. iK1 mi banka, ki je potem pf"d.>- , ■ ;|, bilo tudi v m« ‘j. zaposlenih ’I r novno postavi upi tranzicijskel11' jU sobno nosti.ustre^...^"^ ture, ki podjetja I" vljati. Vvelik 1 . jeed Xajse^^ll^ v domače stavili v vlogo |fJliPf •ti)) Žbo za ni’^rpvn^.'jX' sne cilje po/^j^’ vanju ge J ’ vjjanju z nj .^j pa . se vsaj dve J, jih lastniki k l * k * h * '«l * !i WSTHIK-1. september 2005 GOSPODARSTVO 7 i r Janez Kučan, vodja vzdrževanja Cestnega podjetja M. Sobota »Vlada nam ne verjame « na občinskih cestah je velika tudi zaradi slabega večletnega vzdrževanja jarkov in propustov Ustno podjetje M, Sobota, storitve tudi za Di-r Slovenije za ceste in ^uistrstvo za promet, ima opisane pogodbe za vzdr cest z občinami Tiši-^Cankova, Rogašovci, Šalo-Mlinci, Velika Po-'b4 bobrovnlk, Kobilje, Radenci in Raz-preostale občinske ’"■f Srbijo občinska komu-1 druga podjetja. podjetje M. Sobota Hitije skupno 250 kilome-^tinskih ter 44Okilome-^Itvnih m regionalnih ozi-državnih cest. Seveda pa S^l k temu prišteti Še 12 ).^TOv Pomurske avtoceste, ’’-trii- ceste in avtoceste .'/J<0 duii.xr Iz državnega pro-" h*du-ni ko za občinske J'itUinAdi proračunov -, ’'it aenarja, toliko je vzdr-C^ldeJ. Enostavna logika, nekateri župani razu- ’^cept Optimum Rimska čarda -obetavna novica meli narobe: če ni potrebe, zakaj bi dajali denar za vzdrževanje; zakaj bi prepogosto kosili jarke in čistili prepuste, če ni dežja. Kazen za takšne napačne odločitve bodo Čutili vsi občani! Janez Kučan, vodja vzdrževanja pri Cestnem podjetju Murska Sobota, je že zbral podatke o Škodi in jih posredoval Direkciji R Slovenije za ceste. Tudi Marko TijaniČ, ki opravlja nadzor rednega vzdrževanjaza DRSC, si je ogledal uničene ceste in mostove - on je tudi edini, ki mu verjame. Na vladi in ministrstvu enostavno nočejo verjeti, da je neurje tudi v Pomurju povzročilo škodo na cestni infrastrukturi, saj so po medijih objavljali le posnetke narasle reke Mure »Največ škode je povzročeno na cestnem omrežju v občinah Rogašovci (11 mio sit) in Cankova (24 mio sit brez DDV ja), pa tudi v šalovski občini je samo na cestah za okrog 10 mi- k ’ -k«”'«"' ^uscovich napove I dokapitalizacijo družbe Koncept Jožef Hajdinjak, ki ga je lenda- _____________________- - r Miran pruscovich je u 'Imun mi sestanku z Jo-jakom, predstav-J Mikata in delavk, ki so ^"kvak z ileloni, zatrdil i. ti-djeijc dokapitaliziral t^tiem tujih partnerjev, ^'".pelpldn is.septem- vski župan imenoval na celo ddo- 'h'1 ki deourzaP°- ■ ’»Hm 11 M’ P° vrnitvi s »S 19 av8us,a spet ostale do-je za Vestnik "činn ^enda v Pedala, zato dela-vrniie za < ""-un k:" delati- Tndi 11 S°dela' h^Pio,. pustu bde v proiz-h,'l'a>ivr1?ri1’’ vencjar za zak-te? 111 brez iuči. stroji Sa’ ZUna’ nf brnenja. vne skupine za ohranitev delovnih mest, pravi, da vse manj verjame v možen izid zgodbe, kljub temu pa bo Razvojnemu javnemu skladu Lendava predlagal, da podjetju spet podaljša najemno pogodbo, tokrat do 15. septembra. Zadnje podaljšanje je veljalo do zadnjega avgusta. Objavljen je namreč javni razpis za oddajo proizvodnih prostorov v najem, vendar ob podjetju Koncept Optimum ni drugih interesentov. Delavke, ki so se 12. avgusta na lendavski enoti Zavoda za zaposlovanje začele prijavljati kot iskalke zaposlitve, pa so od delodajalca in po napovedanem inšpekcijskem nadzoru vendar dobile delovno knjižico, kar pomeni, da bodo ob popolni dokumentaciji na zavodu lahko začeli s postopki prijave v brezposelnost. M. H. a v med vlado in sindikatom kmetov 'Sočih problemih ’hietijstvu ' !,l N, j1'! sq ' narodnega kmetijsko-žlvllskega sejma v Gornji ' l‘ ^ist^edseboln° srečanje in pogovor o žgočih razme- • Predsednika kmečkega sindikata M ) • h'1’s predsednikom vlade pomemben w sa) le bil Janez Janša prvi predsedn .. ‘ /umila ministrica za kmetijstvo in predsedn Lukačičeva je povedala, da so največ časa "^“^čno Posebej zakonu o dohodnini, ki po n v]aganja H kmete ter ogroža prevzeme kmetij 8 politiki, delovanju Agencije «pujske (!.%■ ^l^ Kmetijsko-gozdarske zbornice, zlasti na p &Sk? ""■ll mimo zborničnesa ^^bo intenzivno so % h1( 3 * K s predstavniki vlade dogovoril, da kinajbi j A .f ho^, popravljenega zakona o dohodnin, ’■ V sindikatu 50 zadovoljm da bon h ze V. b.n. v d,tvi v Irtih 2000 in 2007 črpali po načr^’ P 4' '^ili. U,w'l> pa da bo vlada uresnieeva,a° ’ J prijavljati. a '*odo kmetje uspeli pripraviti projc e ^vj(< Kovač Janez Kučan, vodja vzdrževanja pri Cestnem podjetju Murska Sobota lijonov škode. Po naši oceni je zahodnem delu Goričkega, na bilo na državnem cestnem om- primer Serdica, Kramarovci, režju največ škode (15 mio) na Fikšinci, cesta Črenšovci- Raz- t?-"*. križje pa je bila zaradi poplav pet dni zaprta,« je povedal Janez Kučan. Oceno in zahtevek za povrnitev škode na državnem cestnem omrežju so že poslali na vlado in ministrstvo, medtem ko obnovo občinskih cest financirajo občine - najprej bodo morale seveda seči globoko v občinske proračune, potem pa upati, da jim bo država povrnila stroske. Je pa še nekaj, na kar je Kučan želel opozoriti: »Mi občinam sporočamo, kakšna dela na njihovem cestnem omrežju bi morali opra viti, vendar ker ni bilo nikoli dovolj denarja in ne velikih količin vode, so na jarke in prepuste pozabili. Zdaj pa so posledice tukaj. Za Beltince, Ša-lovce in Rogašovce imamo stalno precej naročil za dela, medtem ko druge občine niso naročale veliko nujnih vzdrževalnih del« Bernarda B. Peček Pred dobrini tednom je švicarski partner moravskotopliš-ke občine pri projektu Rimska čarda Bijou Treuhand Slmmo-bilien AG iz Luzerna mariborski projektni hiši, ki jim je že pripravljala idejno zasnovo, poslal ponudbo za pripravo projektne dokumentacije. Ker gre za posel, vreden 500 tisoč evrov, je to po besedah župana Franca Cipota dobro znamenje, da se zadeve premaknejo z mrtve točke. Drugih informacij občina od tujega vlagatelja ni prejela, še vedno pa ostajajo na stališču, da s prekinitvijo partnerstva Še počakajo. Ob ustanovitvi podjetja Rimska čarda, d. o.o., aprila 2004 so namreč v ustanovni akt zapisali, da v kolikor partner v enem letu ne pristopi h gradnji, podjetje preneha delovati. Občina je v podjetje vložila dober milijon ustanovnega kapitala, drugo premoženje, zemljišče, vrtino in projekt, kar je kupila od Radenske, pa bi na podjetje prenesla po bančnem zagotovilu o obstoju investicijskih sredstev tujega vlagatelja. - M. H Ujemite priložnost! Investirajte na svetovna tržišča r Obiščite naše svetovalce v poslovalnicah Nove Ljubljanske banke. Zavarovalnica, ki sklepa zavarovanje: NLB Vite, življenjska zavarovalni« dcL Ljubljana. Zavarovanje trži: Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana, ki pri tem nastopa kot zavarovalni posrednik. Naložba Veliki Zmaj ni depozit in m vključena v sistem zajamčenih vlog. Naložba Veliki zmaj je naložbeno življenjsko zavarovanje, pri katerem je donos v celoti odvisen od gibania vrednosti enot investicijskega sklada Vračilo najmanj neto vplačane premije ob izteku zavarovanja je naložbeni cilj upravljavca investicijskega sklada. Obstaja tveganje, da bo znesek tzptadla naložbenega življenjskega zavarovanja lahko nižji od neto vplačane premije. To tveganje, ki ga sicer preraema zavarovalec, zmanjšuje jamstvo KBC Bank NV, opisano v pogodbeni dokumentaciji. Naložbeno življenjsko zavarovanje Naložba Veliki zmaj vam ponuja odlično priložnost za udeležbo v donosu košarice delnic mednarodnih podjetij, ki aktivno vlagajo in prodajajo na hitro rastoči kitajski trg. • Minimalno vplačilo v enkratnem znesku: 1.000 USD, v tolarski protivrednosti, preračunani po prodajnem podjetniškem tečaju NLB na dan vplačila • Naložbeno obdobje: do 30. oktober 2015 • Vpis: od 29, avgusta do 7. oktobra 2005 z možnim predčasnim zaključkom ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana 8 (IZ)BRANO 1. september 2005- VESTNI« Barometer Sobočani, v vašem mestu je tudi kino Franc Šonaja iz ŽVZ je v torek opravil licitacijo plemenskih telic, ki so jih po dolgem času spet izvozili v Bosno. Silvo Šarkanj, regijski koordinator SDS za Pomurje, bo to očitno ostal še en mandat. Anton Slana, župan in kmetijski svetovalec, je zaščitil delo svetovalcev, s tem da se ni izrekel o odgovornosti predsednika kmetijsko gozdarske zbornice za nastali položaj. Le-ta bi kot zaščitnica kmetijskega interesa morala dogovoriti jasna pravila igre pri izpolnjevanju pogojev za pridobitev subvencij, ne pa dovoliti njihovega spreminjanja. Brigita Čufar iz Podgorja je aktivna na več področjih, najbolj pas ji je pri srcu gasilstvo. Med drugim je tudi predsednica gasilskega društva. Branko Palatin je z izrečeno sodbo v primeru Petek razočaral pričakovanja javnosti. Ob tem niso izpostavljeni drugi akterji, predvsem preiskovalci, ki očitno niso bili sposobni zbrati dovolj obremenilnih dokazov, čeprav so to počeli tri leta. Duša Škof: Z racionalizacijo najprej pokriti izgubo Regijsko središče bi si zaslužilo večnamensko kulturno dvorano Pomurski kinematografi se borijo za preživetje, to je jasno kot beli dan. Kinema tografa v Gornji Radgoni in Ljutomeru sta bila avgusta zaprta, kar ni bila ravno pro mocija za njuno dejavnost, medtem ko je kino v Murski Soboti svoj spored tudi med počitnicami nemoteno predvajal dalje. Pred tem se je kino v Gornji Radgoni pri marsikateri predstavi boril za število gledalcev, saj jih včasih ni prišlo niti pet (kar je pomenilo nepredvajanje filma, op. p.), kino v Ljutomeru pa je nekako skoraj vedno našel majhno, a stalno število obiskovalcev, kar pa h kakšnemu dobremu finančnemu prometu prav gotovo ni prispevalo. Prodane vstopnice pa so ravno najpomembnejši zaslužek kinematografov, saj se do teh kulturnih inštitucij občine obnašajo, kot da so »trinajsto prase«. Prednosti in slabosti lokalnih kinodvoran Vsakemu normalnemu človeku pa je jasno tudi, da je gledanje filma na velikem platnu v kinu neprimerljivo večji in kvalitetnejši užitek kot gledanje filma na televiziji ali celo na računalniku, Naj ponovimo zdaj že znano frazo, da je gledanje filma na računalniku ali na lelevizijtv primerjavi z gledanjem v kinu nekaj takega, kot če bi namesto v živo koncert poslušali samo preko telefona. A kljub temu sta ravno televizija s svojimi kabelskimi programi in računalnik »glavna krivca« za životarjenje ali propad velikega števila mestnih ali lokalnih kinematografov. Kdo se sploh še spomni rednega kina v Lendavi? Ali veste, da je kino nekoč obstajal tudi v Šalovcih? In pa seveda udobnost in funkcionalnost dvorane. Ravno ta zadnja dejavnika prispevata k uspehu velikih mul tiki nov v večjih mestih, ampak posledično so tudi tam zaprli nekatere manjše kinodvorane v centrih. Vendar se počasi vrača tudi obratni trend. Vedno več je ljudi, ki se borijo in zahtevajo, da majhni mestni in lokalni kinematografi ostanejo, se relativno obnovijo in posodobijo, tako da bi kino spet dobil tisto nostalgično podobo, pomešano s sodobnim užitkom ob gledanju filma. Kljub »ofucanostl« opreme sanje o dnevni aktivnosti še živijo V Murski Soboti se za takšno podobo bori nova programska voditeljica Duša Škof iz Zveze kulturnih d ni štev Murska Sobota. Julija letos je, ob svojem siceršnjem delu, zamenjala šc delo dotedanjega kinooperaterja in programskega vodjo Toneta Vouka, ki se je upokojil. V zadnjih treh letih je kino Park v Murski Soboti zabeležil največ izgube, zato je sedaj prva naloga zmanjšanje te izgube. Kljub temu pa načrti o svetlejši prihodnosti kinodvorane še živijo. »Lastnik kina je od vsega začetka občina, ki ga je tudi zgradila, mislim da leta 1956. Če se mene vpraša, je bila ta gradnja zelo velikopotezna. Kar se arhitekta Novaka in občine tiče, je to ena redkih arhitektur, ki v Soboti »štima«. Dolgoročno gledano. 450 sedežev v tistem času je bila zelo pogumna in velika poteza. Na žalost se v zadnjih desetih letih ni nikoli toliko vlagalo v kino, da bi to zdržalo do dandanes. To je sedaj »ofucano«, da bolj »ofucano« ne bi moglo biti. Predvsem sedeži in pa tudi projektor. Mislim, da imamo najstarejši projektor v Sloveniji. Je pa res, da je novi projektor strašno drag. Zanj bi bilo treba odšteti milijone Ampak mi še vedno imamo sanje, ki smo jih izdelali že pred desetimi leti. V načr- ■ Tako naj bi nekoč, če bo vse po sreči, izgledal severozahodni del soboškega kina. ❖ ■ Kino Park ima v zadnjem času prijaznejši dostop za obiskovalce na vozičku. tu in javnem razpisu o prenovi kinodvorane smo predvideli, da bi kino hkrati prenovili tudi v gledališko dvorano, ker je ta v gradu definitivno premajhna.« Po načrtu bi oder v kinodvorani poglobili, skupaj z njim bi razširile tudi nekatere druge stvari, tako da bi pridobile garderobe in prostore za vaje. Zgoraj pa bi naredili galerijo. V primeru kino- predstave bi se platno samo spustilo dol, kar bi bilo zelo enostavno. »Mi smo sanjarili o tem, da bi se v ponedeljek, torek, sredo in mogoče še v četrtek dogajale gledališke in lutkovne predstave ter glasbeni koncerti, preostale dni pa bi funkcioniral kino. Kar pomeni, da bi bila ta dvorana dnevno aktivna in zasedena.« Spremembe, ki so se že začele dogajati O tem so pisali na vse možne naslove, v Ljubljano, na ministrstvo ... in tudi finančno ovrednotili projekt. Gre za relativno velik denar Ljubljana oz. ministrsko je pripravljeno dati zraven samo 10 odstotkov, ker spada občina Murska Sobota med relativno bogate slovenske občine in ne leži na dvojezičnem ozemlju. Tako da je ta zadeva trenutno na čakanju. »Sprememba bi bila, Če bi se v ta kino vložil določen delež denarja. Tako da sedaj mi lahko naredimo le minimalne spremembe.« In te so se po prihodu Duše Škof že začele dogajati: kino je do obiskovalcev postal prijaznejši, predstave predvajajo v vsakem primeru, tudi če pride samo en obiskovalec, poskušali bodo prikazati vse filme, ki pridejo na Duša Škof: «Mi lahko obiskovalcem najprej prijaznost in ustrežljivost.« deljski termin ob 21-prej ni zgodilo že " jjl Enako se je no osvežilno «mLr * jjffCF dramo Stranpoti ■ lizacije so ukinil’ |p ■>1 stave, ki so bile nje v stilu »bo k^* maloštevilne drznili tvegati vu. Iz istega razloga dno zaposlitev njir"4^ rate rja, ki je pogodbeno od ce ■ je. odpustili P* je čistil, tako d- 0(ncO«»d' hkrati tudi čisti. .jred11'' samo ena oseba v s t । < * v d slovenska platna, ustreči pa želijo tudi bolj zahtevnim gledalcem, ki so bili dolgo časa najbolj prikrajšani. Tako so drame in bolj umetniški filmi večkrat na sporedu kot prej in tudi v boljšem terminu, Ena od skoraj revolucionarnih sprememb se je zgodila pred kratkim, ko je Duša postavila pretresljivo angleško dramo Vera Drake kar v udarni ne- poslena. c Ponovno za srednji0 jem delu šc ve n kovnike, da ves, ^p^ de in kam gre p1 janju. predvajanja, d uštirK>i' bili v enem me ’ pavenemted , dve^jJH11 drugem tedn« & k, ni komediji/ bodo ponovno staviti abonm J ,, ki so le-temP ' pop11^' . movzdolocem^^r Drugače pa kinopredstav jev, s tem da »e ova' j?" min predvajan) spOr IH. m nekaj filmov,"" opozoriti, ma Gospodar)1 rhll' stvenofanm^^ nek metulja, do ska komedija . ,|:I. Čokolade, srh1) ..pb" mer in sevedj in Bradom Oktobra pa . k„i litudidoiH VESTNIK -1. september 2005 (IZ)BRANO 9 Leo club Murska Sobota z novim predsedstvom dnh "'"J^P^brom je v j; ^nenj društvu Leo r doi Urs^a Pobota začelo JtedT? nov<>izvoljeno kluba. Predse-k Kilo xicer Izvidie h 1^ *knp*čl- te.. ndif novo vodstvo ^^"lcfual«iiCznoVim ' -im »Leo letom«, ki ^rs septembrom. .PredseduKO Ma-nasledila Si-U'*r P™' P',dPred’ iUj 1 Postal Simon Sever, iKočila ■ drugi podpredsed-gz jeza- S* Pa bo naprej op-Suhado,n*k 'c ‘^'“ni-i khi-kor zelo uspehi se strinjali tudi večjimi akcijam; v •etii je bila Otroška t ^3'n*ca na Soboških ^tkli !*so lerPr’’Peva 1,n vsesplošnemu regi,ev k s- daini nove pred-Mnl^°ne RituPer ’Ne ' VaŽCn ’e pd' filial- prist°p!« Infor-v zvezi z ^mdk ubapa si lahko K^ispJetnemna. ^clubms.si. J. Ga. Društvo Mozaik ponovno uspelo Pritegniti sposobne, pa tudi »normalne« Barometer Soboško društvo za socialno vključenost bo prejelo 270 tisoč ^izwkipanekou^ J “ 1 zaupanjem gleda na prihodnje evrov za projekt Usposabljanje za delo v socialni ekologiji Od socialne ekonomije do socialne ekologije je bil eden od naslovov v brošuri iz predhodnega projekta z naslovom Nove poti do socialne vključenosti; tokratni projekt je nekakšna nadgradnja, saj bodo ljudi, ki so jih uspeli s pravilno motivacijo pridobiti za delo, usposabljali za mentorje Mozaik - društvo za socialno vključenost je konec julija z Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve prejelo obvestilo, da so uspeli s prijavljenim projektom z naslovom Usposabljanje za delo v socialni ekologiji, ki so ga prijavili za pridobitev sredstev s področja Maksimalizacija človeških virov v območju regij v okviru Pharovega programa V okviru tega projekta bodo uspo- sabljali 10 mentorjev s področja gradnje hiše na tradicionalni način, ekološke pridelave in predelave živil ter ohranjanja krajine. V 18 mesecih morajo usposobiti tesarje, mizarje, slamokrovce, peke, agronome in druge poklice, ki bodo po sklenitvi projekta izobraževanja v prihodnje delovali vsak s svojo skupino težje zaposljivih ljudi iz marginalnih socialnih skupin. Njihov cilj je »de-marginalizacija« teh ljudi, ki naj bi bili v prihodnosti tako usposobljeni, da bi sami pisali programe in projekte ter opozarjali na dnižbeno neenakost. Čeprav je nekdo na vozičku, je vseeno lahko velik strokovnjak, je prepričan Alojz Kavaš z Inštituta R Slovenije za rehabilitacijo, za katerega je značilno, da nima službenega in zasebnega časa, ampak je njegovo delo preprosto tudi njegovo življenje. Strokovnjakov, ki bodo sodelovali pri izvedbi projekta Usposabljanje za delo v socialni ekolo- ^Šovci Steza proti Bistrici da ^hko v^več mnenje \jTrt. 1 1 v nirlakiivl iz '"iti /'Cl'V zadnjem V r ome' 1Pfaševali nasle-H ^,'1 zgra' eMrsko stezo Srednjo oz. ..H. “co? Lou. ^a bo nova me' ■ prispe- • M onesnaženja naselij? ■<'; ^porastu X " so vlomi in % ' ^hi o. so več ah ^^‘.^^jlLizde-drugih pristoj- Da sta kolesarska steza in pločnik nujno potrebna, menite skoraj vsi vprašani, le trije od 345 vprašanih ste bili mnenja, da to ni potrebno. Pričakovanja občanov od nove medobčinske inšpektorice so velika, saj vas več kot polovica meni, da bo naredila red na tem področju, 24 odstotkov pa vas meni, da temu ne bo tako. Zadnje vprašanje pa je kar v nebo vpijoče. Skoraj tri četrtine vas je nezadovoljnih z delom policije ter Bi bilo koristno zgraditi pločnik in kolesarsko stezo med Črenšovci In Srednjo oz. Gornjo Bistrico? NE VEM NE VEM 72% Alojz Kavas giji , je kar precej: dr. Aleksander Šiftar, Goran Miloševič, Žita Flisar Novak, Romeo Varga, Daniela Topolovec, Marjan Kerčmar, Tatjana Buzeti, Lidija Somcn, Stojan Habjanič in mag. Majda Bagar Povše. »Vključiti marginalne socialne skupine v ekologijo, to je tisto, kar si želimo - težje zaposljive zaposliti v smislu trajnostnega razvoja, ne pa delati neke vmesne delavnice, delovno terapijo in drugo. Zdi se mi, da seje ta postmoderna paradigma že uveljavita tudi v našem občestvu, v Prekmurju in Pomurju. Seveda pa naši Prekmurci to neradi slišijo... Jaz jim govorim o tem že od leta 1983, pa o tem še vedno neradi poslušajo. Moje poslanstvo je res o tem govoriti, bi pa bilo še lepše, če bi uspel tudi kaj narediti,n je povedal drugimi pristojnimi organi pri reševanju in preprečevanju kaznih dejanj. Z njihovim delom vas je za-Ali pričakujete, da bo nova medobčinska inšpektorica prispevala k zmanjšanju onesnaženja okolice In čistejši podobi naselij? NE VEM 24% N-345 Ste zadovoljni z delom policije in drugih pristojnih organov? 3A 20% N-345 dovoljnih le 20 odstotkov vprašanih. Vsi tisti sodelujoči, ki ste želeli, ste lahko v zadnjih treh tednih prejeli tudi svoje 3 številke časopisa Vestnik, kjer danes berete tudi rezultate ankete, v kateri ste sodelovali. Hvaležni vam bomo, če nam boste ob ponovnem klicu, za katerega smo se dogovorili, odgovorili na nekaj kratkih vprašanj o samem časopisu. Kdor bi želel postati reden naročnik časopisa Vestnik in se pridružiti 323 novim naročnikom, ki smo jih pridobili v Klicnem centru slepih, pa lahko časopis prebira kar 3 mesece zastonj ali se odloči za lepo knjižno nagrado, dobi pa tudi vse druge ugodnosti, ki jih imajo novi naročniki. Za naročilo nas kadarkoli pokličite v Klicni center slepih v Škofjo Loko na tel. 04/517 00 00 in tako tudi vi pomagate pri nadaljnjem razvoju klicnega centra za slepe' Vsekakor pa vas prosimo, da nam ob ponovnem klicu odgovorite na nekaj kratkih vprašanj o samem časopisu, za katere smo vas prosili ob prvem klicu. Matevž Pintar vodenje in funkcioniranje Krajinskega parka Goričko. Vizija njihovega delovanja pa je kar močno povezana z območjem Goričkega, kajti njihov namen je, da bi po pokrajini postavili 50 tovrstnih tradicionalnih hiš, v katerih bi izvajali različne eko-dejavnosti. •Nisem toliko čeden, da bi vedel, če mi bo po dvajsetih letih prigovarjanja in govorjenja vendarle uspelo. Do sedaj so imele občine in agencije »pomembnejše delo« in niso imele časa ukvarjati se z »marginalci«, tako da sem moral ustanoviti svoje društvo Mozaik - društvo za socialno vključenost, da smo lahko prijavili projekte. Zdaj bomo ustanovili še zavode; študente in invalide poskušamo pritegniti iz Ljubljane in Maribora, radi pa bi tudi, da bi se v naše delo vključili »normalni«, vendar je vse prevečkrat še prisoten predsodek, češ jaz za invalide ze ne bom delal,« je povedal z Inštituta R Slovenije za rehabilitacijo. Bernarda B. Peček Vinski festival v Lendavi V sklopu prireditev Lendavska trgatev, ki letos poteka od 13. avgusta do 10 septembra, so v soboto na Glavni ulici v starem mestnem Jedru pripravili 9. vinski festival. Na prireditvi je bilo ob ponudbi vina in domače tirane poskrbljeno tudi za etno glasbo, vendar pa Je vzdušje nekoliko okrnilo deževno vreme. Prireditev j e organiziralo podjetje Turizem Lendava, ki je ta dan na prireditvenem prostoru odprlo tudi prostore turistične pisarne. Na prireditvi so svoja priznana vina ponujali vinogradniki in podjetja: Ludvik Cuk iz Lendavskih Goric, Štefan Volgy iz Pinc, Dušan Dervarič z Dolnje Bistrice, Milan Kranjc iz Lahonec, Kmetijsko gospodarstvo Lendava - Grajska klet Lendava, Jože Kleiderman iz Lendave, Marijan Levačič iz Lendave in Štefan Škrilec izTrimlinov, Obiskovalci pa so lahko izbirali med laškim rizlingom, tramincem, sauvi-gnonom, sivim pinotom, renskim rizlingom in vrsto drugih sort vin.-J. Ga. na internetu: www.p-inf.si PoiiJHie ra liiformiMnjc. d. rt. Ul. aMwk.v 13, M Sobota Tone Turnšek, generalni direktor Pivovarne Laško, ki je med drugim poudaril, da so »prijateljsko« prevzeli Radensko po posvetu pri nekdanjem predsedniku Milanu Kučanu, odhaja v pokoj. Dušan Bencik, direktor Pa nonskih term, kljub neugodnim vremenskim razmeram in gradbiščem dosega solidne poslovne rezultate, ki se pozitivno odražajo na poslovanje Save. Andrej Marinc, stečajni upravitelj Planike, se ni uklonil pritiskom, da bi gorenjski del Še naprej živel na račun izčrpavanja rurniškega obrata. Turniški del prodaja kot samostojno celoto. Hkrati je lahko tudi zgled za nekatere tukajšnje stečajnike, da vidijo, kako se učinkovito vodijo stečajni postopki. Rudi Cipot, »glavni« pri Zavarovalnici Triglav M, Sobota, se po zadnjih poplavah drži načela, da kdor hitro da, dvakrat da. Alojz Antolin v okviru Ko-šiČevih dnevov ponovno pripravlja tradicionalni zelenjavni dan na Ivancih Pridelovanje zelenjave postaja vse pomembnejše za krajane Ivanec, ob tem pa raste tudi povpraševanje po tej zelenjavi na trgu. 10 OSEBNI PEČAT 1, september 2005 - vestnik Mojca je izkoristila svoj talent in veselje do ustvarjanja Bo slavna, bogata...? Mojca Bern jak iz Mclinec je 23-Jetna študentka oblikovanja v Ljubljani. Obiskala sem modno revijo v slovenskem glavnem mestu, na kateri so se predstavili tudi Mojca in njeni sošolci. Revija je nastala ob sodelovanju različnih predmetov, ki so potekali v preteklem šolskem letu. Tako vključuje oblačila, tekstilije, tisk, pletenje, risanje, slikanje . Kreacije so bile ocenjene pri predmetu ocenjevanja oblačil, nekatere pa so dobile tudi kritiko v revijah, kot so EUe, Ona idr. Predstavitev je vsem pomenila odskočno desko za naprej. Na reviji je bilo prisotnih kar nekaj velikih imen iz sveta mode v Sloveniji. Kako jo bodo izkoristili, pa je odvisno od njih samih. Mojca se je predstavila s kolekcijo, ki jo je poimenovala Mojc otroštvo, za njo pa je porabila kat tri mesece časa. Pravi, da navdihe jemlje iz sveta okoli sebe predvsem pa iz narave in glasbe. - Kako bi se sama opisala? kakšna si bila kot otrok? Si že takrat ustvarjala? »Ja, kot otrok sem kar dosti ustvarjala. Predvsem sem dosti risala. Najraje sem se igrala sama ter si ustvarjala svoj svet domišljije, v katerega sem se najrajši zatekala. Drugače pa sem bila precej igriv otrok.« - Kaj te je navdušilo nad samim študijem, glede na to, da si prej obiskovala gimnazijo? Mora biti Človek za ta študij kaj posebnega? »Za študij sem se odločila na podlagi tega, ali bom izkoristila talent in veselje do ustvarjanja ali pa grem študirat biologijo, ki me tudi zelo zanima Tako sem pol pristala na oblikovanju. Predvsem moraš imeti dosti domišljije in idej, kot drugo pa moraš imeti umetniško žilico, da lahko te ideje spraviš na papir in kasneje, če je ideja dosti dobra, jo vizualiziraš oz. izdelaš.« - Kako poteka tvoj povprečen študijski dan? »Dan se začne seveda najprej s kavo. Potem grem na faks, kjer preživim večino Časa na predavanjih ter praktičnih vajah. Pozno popoldan se odpravim domov, kjer potem sledi počitek oz delo za faks.« -Kje se vidiš v prihodnosti: za deset let, na stara leta... imaš kakšne posebne načrte? »V prihodnosti nameravam biti slavna in bogata (ha, ha ha...). Ne, ne, v prihodnost še ne vem, kaj bo. Za enkrat moram končat študij, napisati diplomo, potem pa bomo videli. Vsekakor pa nameravam iti nekam na izmenjavo ali podiplomski študij.« - Imaš še kakšne druge hobije? »Moji hobiji se gibljejo okrog oblikovanja (oblačila, tekstilije, modni dodatki...), drugače pa treniram tudi kick-boxing.« - Kakšno hrano imaš rada? »Sem vegetarijanka, tako da jem predvsem sadje in zelenjavo. Ampak ni je čez študentsko pasto, ha, ha, ha... - Želiš kako posebno ime, za katerim bi se skrivala kot oblikovalka? »Imam jih kar nekaj, ampak se še nisem odločila.« - Kje oz kaj vse lahko dela človek s tako izobrazbo, kot boš ti v kratkem dosegla? »Moj odgovor bo zelo kratek: Vse, za kar si postaviš cilj in si pri tem pripravljen tudi vse sto- riti, da boš ta cilj dosegel seveda da pri tem fif poškoduješ ali oškodujeSP - Kot prvo pa mend . Tu ponavadi stavijo smernice na« Stvari so bolj mdstekdU ••e. te revije neke vrste odrsk3^ stavitev oblikovalcev njihove inovativnosti, rajo pritegniti cmihali’*11 y Oblačila so kostumi & vsakdanje nošenje Prič?. narejene za bolj luokeUr uporabo.^ Katjah i I I I ! I I I i 1 Eva Koltaj Kocan: Življenje se rodi iz ljubezni Več družin s tremi otroki Brigita Čufar Gasilka polnih 22 let Porodnišnica je hiša veselja Ob mnoštvu odgovorov, ki nam jih na vprašanje, zakaj vse manj rojstev, ponujajo različne vede, oblast in politika, zdravnica Eva Koltaj Kocan preprosto pravi: »Premalo je ljubezni.* Tiste prave ljubezni, o kateri jej. Wetwood v knjigi Ljubezen in prebujenje zapisal, da njena toplota prebudi v nas življenje in zaradi nje se hočemo odpreti, roditi, rasti in seči po svetlobi. Ljubezen pa se lahko rodi v notranjem miru, toda naš svet obvladuje hitenje. Hitenje je kot vrtinec, ki golta mlade ljudi, potem pa jih v naprezanju za lagodnim življenjem izžete in praznih duš izvrže na površje. »Vse je ena sama dirka, v kateri izgubimo stik s svojo dušo,« je razmišljala sogovornica. Srečo lovimo tam, kjer je ni, resnična pa je v Čudežu življenja. »Resnično. Po tolikih letih mi je rojstvo še vedno čudež življenja, prekrasen; in narava je naredila tako, da po porodu pozabiš na bolečino in ostane le lep spomin. Srečen človek naj bi stremel za tem, da mu v spominu ostanejo lepe stvari v življenju, slabe pa izbriše,« je še dejala. Za ljudi, ki se jih rojstvo dotakne kot velika skrivnost, je porodnišnica hiša veselja. Zato jim je zapletanje pri opremljanju porodnišnice nerazumljivo. Rojstvo je vendar dogodek, ki si zasluži le najboljše. »Želim si, da bi lahko nudili boljše in prijetnejše pogoje rojevanja z več zasebnosti in da bi ga mladi starši resnično doživeli kot najlepši trenutek v življenju,« je povedala Eva Koltaj Kocan, predstojnica oddelka za ginekologijo in porodništvo murskosoboške bolnišnice. Pred petimi leti so v murskosoboški porodnišnici začeli z materinsko šolo in vabljenjem očetov, da skupaj z mamo doživijo porod. Sedaj se za to od- loča polovica očetov, kar je uspeh, čeprav se morda drugje že ponašajo z višjim deležem. Sodelovanje očeta pri porodu je pomembno, saj se na ta način, tako Eva Koltaj Kocan, utrdi ljubezen, oče pa je že od rojstva otroka dejaven pri njegovi vzgoji in si z mamo delita obveznosti. Če je tako, potem je tudi več upanja, da sc bo v družini rodilo več otrok. In v zadnjem času se jih res rodi več. Po pregledu podatkov o porodih v murskosobo- ški porodnišnici se je v zadnjih dveh letih povečalo število žensk, ki so rodile tretjič. Dobra polovica žensk namreč rodi prvič in ta delež ostaja nespremenjen, dobra tretjina jih rodi drugič, število tretjili porodov pa se je v dveh letih povzpelo na skoraj desetino. Zanemarljiv pa ostaja delež žensk, ki rodijo četrtič ali petič. V tem času se je rodilo tudi precej dvojčkov, predvsem zaradi medicinske pomoči ob zanositvi. Tako kot povsod po Sloveniji pa se je tudi pri nas povprečna starost ženske ob prvem porodu zvišala in je sedaj okoli devetindvajset let, čeprav je še pred petimi leti bila petindvajset let ali najnižja v Sloveniji. »Starost matere ob prvem porodu pa je pomembna, saj z Jeti Število zapletov poraste, izraziteje po petintridesetem letu,« je povedala zdravnica z dolgoletnimi izkušnjami. Tveganje za otroka in mater pa je večje Še po medicinski pomoči pri zanositvi in zaradi socialnih -razmer. Čeprav slednjo povezavo statistično še ni mogoče dokazati, je ta po izkušnjah naših zdravnikov zelo jasna. Ženske najbolj skrbi, da bodo zaradi nosečnosti izgubile zaposlitev, nekatere pa zaradi številnih obveznosti kar »pozabijo« nase in na svoje zdravje. Vse pa si vendar najbolj želijo, da bi rodile zdravega otroka. »Presejalni testi so postali moderni in še sreča, da jih imamo, na žalost pa jim kljub sodobnim pripomočkom tega ne moremo povsem zagotoviti. Ali je otrok zdrav, vidimo šele, ko je rojen, in hvala bogu je večina zdravih,« je v razgovoru poudarila sogovornica. O spolu pa na srečo še vedno odloča le narava, ki poskrbi, da je vse tako, kot mora biti, torej da se ohrani ravnovesje in da se na sto pet dečkov rodi sto deklic. »Želja po otroku določenega spola je meni povsem nerazumljiva, čeprav nekateri ob rojstvu ne morejo skriti razočaranja. Mislim, da je lahko srečen vsakdo, ki dobi zdravega otroka in če je ta želen in ljubljen od trenutka, ko je bil spočet,« je povedala Eva Koltaj Kocan. Majda Horvat V desetini Naj gasilk iz Slovenije Brigita Čufar iz Podgorja, je v izboru za Naj gasilko, ki jo pripravlja Nedeljski dnevnik, zasedla tretje mesto. »Biti v desetini Naj gasilk iz cele Slovenije je že ena takšna stvar na katero sem zelo ponosna,« pravi Brigita. Največ glasov je sicer prišlo iz domačih logov: »Člani našega društva so speljali vsesplošno akcijo z nakupovanjem Časopisov, iskanjem in zbiranjem glasovnic,« se smeje, a tako pač je, vsak glasuje za svoje. Brigita je gasilka polnih 22 let, čeprav to ni tradicija v njeni družini, »Je pa zato v moževi. Ko sem se poročila in sc preselila v moževi sredino me je občutek, biti gasilec in pomagati ljudem popolnoma prevzel. Tisti glavni ‘krivec’ za to, da sem sc »V moji družini smo vsi gasilci. In mislim, da tudi sama ne bi mogla delovati in biti tako uspešna Če ne bi imela sto odstotne podpore družine. Veliko je odrekanj, veliko je dni ko me ni doma, ko sem na sestankih, seminarjih. In če mi družina ne bi stala ob strani tudi sama ne bi mogla biti to kar sem.« začela vedno bolj zavzemati za gas*1*" ptrri' moj tast.« Že kar nekaj časa je operative in na organizacijskem P°df ^*1^ najst let je delovala ko blagajničar*-3 ‘ gasilskem društvu Podgorje v Apašk 1 pa je že tri leta na položaju predse*!'^ ga gasilskega društva. Brigita je ti* > ^,111^ sodnica gasilsko športnih discipHn-'' ta članic v Gasilski zvezi Slovenije' ' komisija, ki deluje znotraj zveze in'° ppiy članice, ki zastopamo svoje regije- y (jp1 sem tudi zastopnica naše regije23'' j , se pravi z članicami. Od lanskega v poveljstvu regijskega sveta, ki del'/jclm in članica tekmovalnega odbora ko S vanja višjega nivoja.« v <<< Sicer pa Brigita na položaj gaS1 , 0^ gleda kritično. »Gasilci smo hum*" zacija in delujemo na prosto’Adk 1 nekaj poklicnih organizacij, kis0’’ nivoju in jih država tudi drugače । sploh, kot gasilska društva pa de^pS|jin. ‘ f({ nem duhu, da pomagamo ljudem ' ■. ^joZ država zelo, zelo malo naredi za ■' ” ^J^||.*C, mislim da ne naredi ničesar, na31''/ malo. Zmeraj smo namreč potisni10^ vsakič moramo vedno znova in 2,1 j- ti j da smo vredni zaupanja.« In kaj pravi o tem, da imajo rt nje o gasilstvu? Da se jim zdi, da denarja porabijo za svojo oprem-' šega operativnega dela meji •Jim' ^LI.»dJ mo dobro opremo, da imamo do ’f |f rimi lahko pridemo na kul f j. goj, brez tega ne moremo delati ■ pHjn^ d vozilo, če nimamo opreme, kaj \ silci ko gori hiša če nimamo dih3*1, [(,r ■ -e. bi lahko rešili žrtev ali njene gre. Brez dobre opreme in teh'-^ ^||(|. nih vozil ne gre.« Brigita je Istvom prenesla ne le na člane • i , j. pa se članstvo njihovega gasi^- pfjbd‘ va v dan povečuje. Tako seda) članov, pokrivajo pa območje de ^poj^_jt,' 560 prebivalcev: »Naše '^ur AJ društvo v naši občini, Spadam^1 ^je katerem je šest gasilskih dru^r1 da smo eno aktivnejših drušic1 > ■ pet desetin in vse delujejo tu*1 področju, kjer dosegajo zelo' ti u li ti i H 1 C i VESTNIK.1. september 2005________________________________K U LTU RA Poslanstvo Marije Marič Zapisovanje življenjskih zgodb kk!^nti,1'Pri KUD-u Bu-četrto kojiro’ 'Orjicc kruha. Nosilka hi večk im HtM ’ Pa je Predsednica Bu-Marič. eniških zgodb 1 zrli Inj 1099 j.., so v PiMavkiutomeru poslušali Qu, Jr" 1! Marije Makarovič, '■ihib^ je na te način v šte- Slovence V krožku Jn° pisanie je pod njenim pitatiza^ela nastajati prva tLtW/d Vre'Clrrl,ln' ln kl°P°r Wthk u ^dušenje- je pri tem ^ieui -n’a Marič, in leto po ' knjiga Od Murskih *tip1pVi.nsk'l1 goric, čez dve - m, r* živlKnja se stekajo V - ''Mrah življenjepise Ra- ' . "’Kapelčanov in okolica-n *' vedno dalje - ^^2 Pa do naših izseljencev. Orodni lutkovni festival v Lendavi Sodelujejo lutkarji iz šestih držav •• ~ ‘ »v?'1 *tdrn SC je s I t nda %.' 1 lutkovni pristan Mednarodni lutkov-\(. M ga organizira Zah. »huro in nromnciio \ festivalu s šestimi ’ od 26. avgusta do *^hra sodelujejo Jut-li*1 držav. 'r * Zace' v Petek- 26 Sš. J ? p[edstavo lutkovne L '' ...^^AbelljsMagis-ML ° vrabče-'■■-lir, ai8raHvgledališkem ' L .-i b°Mlom Elizabeta Nika ‘hiJ V nede|j°-ko ie H v I,. P1(1a P*k'« Slovaške Whil ,< ? Parku pred-brodušni velikan, v ^Hjbsz/I^^liška skupina V 2lnh^ iz Madžarske zai- .Mednarodna likovna ponija Lendava 2005 >'ltur i Umetnostni kuBalažic je o s^’j «kt»aVSltih kovnih •S«« !”1""1-' “ J" VbHio8ira zapisal: Za Premišljen % t^i v da bi z de,1> «l)J*kovnihkoloni-‘•71'lun'^’^ovnozbi-Prostore 1 41 ie Krndu- Dejstvo ^"i™?otasiiaini '"I [ £ katerega Takega iz- ! Preteklost, Sti OsJromašen nobe-% ‘Dki t ' ki bi s tako ali ' ur>*ostjo po- kakr da bi jo *enda-du°' da je -V delno 1 . zamenjal 'X^dellendav. . k 1 k°l°nije L na katera Za vse Štiri knjige je Marija Marič prispevala največ zgodb, ker sama pravi, da se ji zdijo vedno bolj privlačne, čeprav ljudje pripovedujejo zelo različno. Nekateri želijo povedati vse, drugi osvetlijo le koščke svojega življenja. Skupaj s pripovedovalci prehodi njihovo življenjsko pot; otroštvo, izguba staršev. težko delo, može, ki so odhajali na vojno, se vračali ali ne, izgubo lastnih otrok, njihove usode, odhode v tujino, Francijo, pa še dalje, Kanado, Ameriko, Avstralijo - vse za boljšim kosom kruha ali pa, kot je bilo pri nas po vojni, iz političnih razlogov. Pa življenjska veselja nekoč pri zaključkih kmečkih opravil: kožuhanje, konec žetve, koline, svatba... Iz vseh teh zgodb, pravi Marija Marič, odseva tudi življenjska mo drost, da je treba v življenju potrpeti in da brez križa ni nikogar. Včasih je dobesedno težko verjeti, da človek lahko prenese tolikšno V nedeljo je gledališče Piki iz Slovaške v lendavskem parku zaigralo predstave Veliki dobrodušni velikan. grala predstavo Ordogszeker. Otroci in odrasli si bodo do nedelje, ko bodo festival zaključili, lahko ogledali še predstave Vžigalnik Otroškega gledališča iz Osijeka na Hrvaškem, Mojca Pokraj-culja slovenskega gledališča Zapik in Kraljično na zrnu graha, ki je nastala na medfestivalski produkciji Slovenije in Italije. Ogled vseh lutkovnih predstav je brezplačen. Tanja Šimonka, direktorica Zavoda za kulturo in promocij Lendava, ki je organizator festivala, je ob tem povedala, da festival že peto leto organizirajo v sodelovanju z Lutkovnim gledališčem iz Maribora. Pred petimi leti ga je začelo lendavsko Lutkovno gledališče Pupilla, vendar pa je bil za eno gledališko skupino to prevelik zalogaj, zato so lani organizacijo festivala prevzeli oni. S festivalom želijo popestriti počitniški čas otrokom in vzgajati mlado publiko. Vse predstave so dobro obiskane, -kar potrjuje, da otroci nekaj takega precej pogrešajo. Tudi lendavska lutkovna in gledališka skupina Pupilla pripravlja novo predstavo. J. Ga. so imeli občuten vpliv sama pokrajina lendavskih goric, Lendava in grad, Pozneje so se pridružili še drugi pmetniki. grafiki, keramiki in kiparji v lesu, marmorju ter granitu. Oblikovali so monumentalne stvaritve, pa tudi figure v mali plastiki, Ustvarjalna dela v likovnih kolonijah so vključena v stalno zbirko sodobne likovne umetnosti v našem kraju V čem se razlikuje lendavska mednarodna likovna kolonija od drugih? V nekaj desetletjih so uspeli opremiti grafično delavnico, za katero lahko trdimo, da je ena najbolj opremljenih v srednjeevropskem prostoru. V njej ustvarjajo v klasičnih tehnikah: v visokem-globokem tisku, v sitotisku, v litografiji. Opremljena pa je tudi keramična delavnica. Vrhunec ustvarjanja pa so dosegli v monumentalnih skulpturah iz granita in marmorja. Zadnja tri leta ustvarjajo v marmorju carrare statuare, v mali plastiki, kar je zavidanja vredno, saj vemo, da je v omenjenem marmorju ustvarja! tudi Michelangelo. Tudi zakonca Šoštarič iz Kanade (v sredini) sta dobila svojo življenjsko zgodbo Ob strani zakonca Marič - Marija in Štefan. trpljenje. Prav zaradi vsega tega in ker se ji zdijo ta življenja tako zanimiva, jo vedno bolj veče k pisanju: žal ji je vsakega človeka, ki s svojo zgodbo odide na drugi svet. Zgodbe nastajajo vsaj deloma , po vprašalniku, njene so krajše, ker jih zeli v knjigo spraviti čim- Lendavčani so ponosni na kontinuiteto delovanja mednarodne likovne kolonije, saj od leta 1973 nepretrgano obstaja in je ena prvih likovnih kolonij v Sloveniji. Omeniti moramo, da je letošnja 33. po vrsti in da poteka v času od 20. avgusta do 5. septembra. V celoti bo posvečena kiparstvu - odlivanju v bron, kar je nekaj edinstvenega, ne le v slovenskem prostoru, temveč tudi širše. Udeleženci letošnje likovne kolonije so naslednji umetniki Krisztina Kunos (Madžarska), Janos Lestyan • Goda (Madžarska), Sandor Gyorfi (Madžarska), Ladislav Sabo (Slovaška), Ferenc Kiraly (Slovenija) ter Metod Frlic (Slovenija). Organizacijski vodja je direktor Galerije -Muzeja Franc Gerič. Strokovni vodja kolonije pa je prof Likovne Akademije iz Budimpešte Janos Lestyan - Goda. Izdali bodo tudi katalog 33. Mednarodne likovne kolonije -Lendava 2005. Umetniške stvaritve bodo razstavljene v prostorih lendavskega gradu v mesecu novembru, v avli gledališke in koncertne dvorane pa v mesecu decembru. več, pri vsaki pa se osredotoči na tisto, kar je za pripovedovalca najbolj značilno Čeprav so zgodbe podobne, pri enem pripovedovalcu obširneje opiše eno stvar, pri drugem spet drugo - v eni zgodbi npr. kožuhanje, v drugi spet koline in tako preko vseh zgodb skuša prikazati življenje v določenem obdobju. Ljudi, ki jih opisuje, nekako vzame za svoje in ohranja stike tudi po izidu knjige. Zapisuje skoraj natančno po pripovedovanju, čimbolj avtentično in s tem ohranja živo govorico in številne narečne in starinske besede, ki tudi že tonejo v pozabo. Zadnja knjiga, ki jo pripravljajo v Bubli, zajema življenjske zgodbe Prlekov, Goričancev in izseljencev Poleg Marije Marič zapisujejo zgodbe požrtvovalna in natančna Slavica Pirc, ki vedno prispeva tudi narečni slovarček, Elena Zechner, občasno se pridružijo še Tinka Omar, Vera Zadravec in v zadnji knjigi Ludvik Kramberger. Prav gotovo je izdaja knjige za ljubiteljsko kulturno društvo ogromen zalogaj, za to pa spet poskrbi Marija, ki poišče sponzorje, pomaga pa tudi radenska občina. Izdajanje življenjepisov pa od prve do zadnje knjige poteka pod budnim očesom dr Marije Makarovič, urednice in strokovne svetovalke B. B. L, foto: D. M. Fotografska razstava na temo Pokrajina V trgovini MASS v trgovskem centru BTC v Murski Soboti je že nekaj časa na ogled fotografska razstava članov Fotokluba Murska Sobota na temo Pokrajina. Gre za drugo letošnjo klubsko razstavo, svoje fotografije pa je razstavilo deset avtorjev: Jožef Bratuš, Janez Gyorfi, Lado Klar, Igor Kolenko, Dani Mauko, Jože Pojbič,Tadej Pušnik, Miran Rojko, MarkoŠnajder in DominikŠteiner. Na našem posnetku so fotografije Zimsko spanje Marka Šnajderja, Po nevihti Mirana Rojka in Pred večerom Igorja Kolenka. Naslednja razstava, ki jo bodo člani pripravili v septembru, bo imela naslov Prekmurske razglednice. Dodajmo še, da je v pritličju BTC-ja v bifeju še vedno na ogled tudi fotografska razstava iz mojega revirja avtorja Jožeta Pojbiča. - T. K. Nocoj otvoritev stalne zbirke soboške Galerije V Galeriji so poleg redne dejavnosti ves čas odkupovali tudi eksponate za stalno zbirko ter jih deloma in občasno tudi pokazali javnosti. Tokratna razstava Slikarstvo I pa sistematično predstavlja izbor domačih slikarjev. Razstavljajo; Igor Banfi, Nikolaj Beer, Dare Birsa, Robert Černelč, Sandi Červek, Ladislav Danč, Jože Denko, Milorad Mladji Djokič, Zoltan Gabor, Štefan Galič, Zlatko Gnezda, Marjan Gumilar, Endre Gbnter, Štefan Hauko, Zdenko Huzjan, Karel Jakob, Andrej Jemec, Suzanne Kiraly Moss, Silvester Komel, Priska Kulčar, Lojze Logar, Albin Lugarič, Ignac Meden, Franc Mesarič, Edo Murtič, Koloman Novak, Krešimir Novak, Ditka Petkovič, Peter Pongratz, Vlado Potočnik, Mirko Raj nar, Marika Danč Roth, Jože Šubic, Ludvik Vrečič, Mehmed Zaimovič. Razstava ima tudi spremljevalni katalog z besedili mag. Franca Obala in Roberta Inhofa, vsak od avtorjev pa je predstavljen z reprodukcijo. 8. in 22. septembra bo kot ponavadi ob 17. uri strokovno vodstvo po razstavi. Stalno zbirko bodo predstavili Še dvakrat, v letu 2006 bo na vrsti izbor grafik, risb, fotografij, v letu 2007 pa kiparstvo. - B. B. L, foto: N. J. __________11 Natečaj Najlepša slikarska, fotografska in kiparska dela Zveza kulturnih in turističnih društev občine Puconci v okviru proslavljanja občinskega praznika in prireditve Lipa zelenela je objavlja javni natečaj za najlepša slikarska, fotografska in kiparska dela občanov občine Puconci. Osnovni namen natečaja je vzpodbuda k umetniškemu ustvarjanju, predvsem anonimnih ljubiteljskih slikarjev, fotografov ali kiparjev, ki svojih del še niso predstavili javnosti. Na natečaju lahko sodelujejo vsi avtorji slikarskih, fotografskih ali kiparskih del, ki imajo stalno bivališče na območju občine Puconci. Vsi, ki bi želeli sodelovati na natečaju, lahko pošljejo svoje izdelke na naslov Naša vas, d. o. o., Moščanci, za prireditev Lipa zelenela je, ki bo v 16. oktobra v Vadarcih. Slikarska in fotografska dela morajo biti opremljena tako, da jih bo možno obesiti na steno, najmanjša velikost fotografij je 20 krat 30 cm. Komisija Zveze kulturnih in turističnih društev občine Puconci bo izbrala nagrajence in jih razglasila na sami prireditvi. Najlepša dela iz vsakega vsebinskega sklopa umetniškega ustvarjanja bodo nagrajena z denarnimi in praktičnimi nagradami - J Ž. 12 INTERVJU 1. september 2005 - VIST« Dva meseca po prevzemu večinskega lastniškega deleža v ABC Pomurki INtemationa Pomurka in M IP vodilna pri prodaji rdečega mesa Z Martinom Kovačem, predsednikom uprave Pomurke Mesne industrije, o aktivnostih in načrtih obeh družb Pomurkina Mesna industrija je junija dobila novega večinskega la stnika, saj je družba MIP iz Nove Gorice odkupila 90-odstotni delež ABC Pomurke International, ki je bila 90-odstotni lastnik Mesne industrije. Ob prevzemu so novi lastniki zagotovili, da do bistvenih organizacijskih sprememb v Pomurki Mesni industriji ne bo prišlo, saj bo ta še naprej ostala samostojna delniška družba z že uveljavljenim proizvodnim programom; bodo pa vse aktivnosti usmerjene v to, da bosta obe družbi na trgu še uspešnejši. O tem, kako se te napovedi uresničujejo in kakšne aktivnosti načrtujejo v obeh družbah, smo se pogovarjali z Martinom Kovačem, predsednikom uprave Pomurke Mesne industrije. Pomurka Mesna industrija je ostala samostojna pravna oseba, tudi ABC Pomurka International je zaenkrat še ostala, saj je ta lastnik vseh blagovnih znamk, vseh pogodb s kupci in dobavitelji, Mesna industrija pa zanjo opravljala le storitve. Tako bo ostalo do konca leta, po novem letu pa bo ostala le Pomurka Mesna industrija, saj se bodo vse posle z ABC Pomnrke International prenesli nanjo in prezaposlili tudi vse zaposlene. So bile po prevzemu opravljene tudi kadrovske spremembe? »Potrebno je bilo opraviti racionalizacijo, zato so bile narejene tudi nekatere kadrovske spremembe. V Mesni industriji je bilo zaposlenih 226 ljudi in po pogodbi tu ni smelo biti odpuščanja in ga tudi v prihodnje ne bo; kvečjemu bomo potrebovali Še več delavcev, predvsem mesarjev. Do zmanjšanja pa je prišlo v ABC Pomurki International, kjer smo Število zaposlenih zmanjšali za 23, od tega je bilo 11 čistih presežkov iz poslovnih razlogov, preostale pa smo reševali z dokupom let, sporazumno, tako da je zdaj na Intcrnationalu ostalo še 49 zaposlenih. Pri tem številu bomo najverjetneje tudi ostali, bomo pa nekoliko prerazporedili funkcije, vsi pa bodo po novem zaposleni v Mesni industriji.« Ste napravili kakšne radikalne spremembe tudi v samem vodstvu Pomurke Mesne industrije? »Večjih kadrovskih sprememb ni bilo. Sam sem prevzel funkcijo predsednika uprave Mesne industrije, hkrati pa sem tudi generalni direktor ABC Pomurke International, dokler bo ta še obstajala Milan Dominko je ostal član uprave, dosedanji predsednik uprave Vinko Šnurer je zdaj moj svetovalec za področje nabave in prodaje svežega mesa, jeseni pa se bomo z njim dogovorili za novo delovno mesto. Na vseh drugih ključnih delovnih mestih so ostali isti ljudje, saj smo ugotovili, da so ti dovolj kakovostni in spremembe niso potrebne. Po novem prokurist ni več potreben, zato je nadzorni svet Mirana Žilavca razrešil te funkcije in zdaj le pogodbeno opravlja za nas nekatere pravne posle, ki Še niso končani.« Je zaradi lastniških sprememb prišlo tudi do kadrovskih sprememb v MIP-u? »Po novem imamo za obe družbi nekatere skupne funkcije Tako imamo skupnega izvršnega direktorja komerciale, ki vodi komercialo obeh družb, imamo skupne vodje prodaje za Slovenijo, skupni je rudi šef nabave. Zaenkrat nekatere funkcije ostajajo v obeh družbah, v prihodnje pa bo nekatere še potrebno poenotiti. Smo pa istočasno že tudi v MIP-u zmanjšali število zaposlenih za 10 ljudi, saj vseh služb v obeh družbah ne bomo potrebovali. Trenutno je v MIP-u zaposlenih 475 ljudi in tu je všteta tudi maloprodaja, ki zaposluje "’8 ljudi. Po novem bo maloprodaja v skupni firmi, v njej pa bo vseh 22 MIP-ovih in 10 Pomurkinih prodajnih mest. Ta nova firma bo že v osnovi ustvarjala okoli 3 milijarde tolarjev letnega prometa, v njej pa bo zaposlenih čez sto ljudi.« Pogodbeno pitanje bi moralo biti za rejce zanimivo, saj smo redni plačniki, plačilo za to dobivajo mesečno, po koncu pitanja pa opravimo poračun. Ta projekt financira SiB banka oz. Slovenska izvozna družba, vreden pa je 7,5 milijona evrov. Organizacija takšnega pitanja sicer ni naloga mesne predelave, saj bi ga morale organizirati zadruge, ker pa te ne opravljajo svoje vloge, smo se sami lotili organizacije tovrstnega pitanja. Proizvodne zmogljivosti v Pomurki Mesni industriji že vrsto let niso izkoriščene. Soboški mesarji se ponašajo z najsodobnejšimi klavnimi in predelovalnimi linijami, in tudi to Je bil eden od razlogov za poslovno povezovanje obeh družb. Ob prevzemu ste napovedali, da se bo govedo, ki ga za MIP uslužnostno pitajo rejci na tem območju, klalo v Pomurkini klavnici. Zakaj tega še ne delate? »Proces ni enostaven, sa se je treba ustrezno organizirati in usposobiti ekipo ljudi, ki bo sposobna to delo tudi dobro opravljati. Okoli 80 odstotkov goveda, ki ga ima MIP v pitanju, je na tem območju ali v okolici, in to govedo bo zagotovo klano .v Pomurkini klavnici. Intenzivno iščemo ustrezno ekipo, potrebovali bomo najmanj 20 do 25 novih mesarjev, te pa je tu izredno težko najti. Načrtovali smo, da bi s povečanim obsegom klanja začeli že v septembru, doslej pa nam je uspelo le, da smo v avgustu skoraj celotno klanje prašičev prenesli v Pomurko, saj je v MIP-u ostal le en klavni dan v tednu, in to za prašiče iz Italije in iz okolice Nove Gorice. Tako zdaj 90 odstotkov prašičev za obe družbi koljemo tukaj, v septembru pa naj bi sem prenesli še klanje govedi, Seveda pa je vse odvisno od tega, če bomo uspeli za to zagotoviti kakovosten kader. Ozko grlo je predvsem razsek in tu nam primanjkujejo kadri. V preteklosti je namreč bilo v Pomurkini klavnici tako malo klanja, da so mesarji odšli, se zaposlili pri konkurenci ali v tujini in treba jih bo privabiti nazaj. Hkrati bomo uvajali dualni sistem izo braževanja, da pritegnemo tudi mladi kader, saj sc sicer lahko zgodi, da že čez nekaj let ne bomo imeli mesarjev. Je pa res, da se mladi premalo odločajo za ta poklic, saj je težak in relativno slabo plačan. Zato bo potrebno plačni sistem za mesarje prilagoditi in jih tudi ustrezno nagraditi, čeprav nam razmere na trgu tega ne dovoljujejo, saj je konkurenca izredno huda.« Temelji proizvodnja na domači surovini ali je odvisna od uvoza? »Domača prireja ne zagotavlja zadostnih količin goveda in prašičev, zato je proizvodnja še vedno v veliki meri odvisna od uvoza. MIP ima sicer v pitanju desettisočglavo čredo goveje živine, ker pa je naš cilj, da letno zakoljemo 30 tisoč govedi letno, je to šele tretjina. Trenutno v obeh družbah skupaj koljemo 24 tisoč goved, že prihodnje leto pa naj bi jih zaklali 30 tisoč, to pa so tudi maksimalne kapacitete te klavnice na goveji liniji. Čredo v pitanju bomo dvignili na 12 do 13 tisoč glav, drugo pa bo še vedno uvoz, saj ni dovolj rejcev, ki bi se odločali za ta način pitanja, čeprav menimo, daje stimulativen. Smo pa zainteresirani, da bi se za takšno obliko pitanja odločilo čim več rejcev, saj jim predpišemo tehnologijo pitanja in s tem zagotavljamo kakovost spitanega goveda To je še posebej pomembno pri italijanskih kupcih, kamor gre velik del našega izvoza. Če dosegamo in ohranjamo kakovost, cena ni problem in na italijanskem trgu dosegamo s tem mesom precej višje cene. Meso iz Pomurja je bilo že pred dvajsetimi leti cenjeno na italijanskem trgu, in ko so ti kupci zdaj izvedeli za sodelovanje MlP-a s Pomurko, se je povpraševanje spet povečalo « Kakšna je zdaj zasedenost proizvodnih zmogljivosti v Pomurki Mesni industriji? »Najslabše so zasedene klavniške zmogljivosti, le 25-odstotno. Potrebno jih bo vsaj za trikrat povečati. V klobasičarskem oddelku je izkoriščenost 85-od-stoina, v konzervnem oddelku delamo z nekaj več kot polovičnimi zmogljivostmi, jeseni pa bo na nekaterih segmentih ta oddelek izkoriščen 70-odstotno. Glede na dobro tehnološko opremljenost tovarna še zdaleč ni izkoriščena, ker pa prodajo v Sloveniji lahko povečamo le še za 10 odstotkov, je naš poudarek na izvozu, saj bomo le tako lahko bolje izkoristili zmogljivosti. Pri izvozu bomo v obeh družbah posebno Ma rti n Kovač: »Pomurka je teritorialno izredno dobro pozia in to prednost je potrebno maksimalno izkoristiti. Ob tem Pa mo pozabiti, da smo firma samo ljudje. Zastonj so dobri stroji sodobnejša oprema, če za njo ni kakovostnih kadrov. ZatoJe । združiti starejši kader z izkušnjami in mladi kader z novimi id®31-osnovati dobro ekipo, ki bo Pomurki zagotovila prihodnost." skrb namenjali izdelkom z geografskimi značilnostmi, saj evropski kupci vse bolj iščejo izdelke z regionalnim poreklom, ki morajo imeti zagotovljeno sledljivost, saj le tako zagotavljajo varnost potrošnikov. Naš cilj je, da v prihodnjih petih letih 50 odstotkov proizvodnje izvozimo na evropske trge. Začeli bomo na južnih trgih, na Hrvaškem, na zahtevne evropske trge pa ne bomo silili za vsako ceno, pač pa želimo tja izvažati izdelke višjega kakovostnega razreda, s katerimi bomo dosegali višje cene. V Pomurki bomo posebno skrb namenjali tudi gotovim jedem; z njihovo proizvodnjo smo začeli spomladi, do konca leta pa naj bi bile proizvodne zmogljivosti že zasedene. Naš cilj je, da bi se blagovna znamka Pomurka ponovno uveljavila, zato bomo jeseni začeli z aktivnejšim oglaševanjem.« V Pomurki Mesni industriji so v preteklosti premalo vlagali v marketing, in to se odraža na trgu. V Sloveniji vsi poznajo Kekec pašteto, malo pa jih ve, da jo izdeluje Pomurka. Razmišljate morda o prenosu programov iz ene družbe v drugo? »Proizvodnja bo potekala tam, kjer bo najbolj racionalna. Programe bomo prenašali v eno in drugo smer, ohranili pa bomo blagovno znamko. Klanje bo pretežno v Pomurkini klavnici, saj nje- ne zmogljivosti pri prJ.P-'h' 200 tisoč prašičev letno, v '-■A pa le 50 tisoč prašičev.« Pomurka Mesna mdustrjPf sto tet posluje z izgubo- K* napovedi za naprej? »Zaradi podedovanega čakovati, da bi se do konca c ^|1P rdečih številk, ocenjujet*1 bc-'0 hodnjc leto izgube ne takrat že čutili učinki poenotenja nekaterih služb- ^jtl^ pna prodaja obeh družb že presegla vrednost 10” . J" rov, se bo vsak odstotek l* ^^J zil v poslovnem rezultatu.f' . v pJP bomo na račun racionalni' dnjem letu prihranili od do ene milijarde tolarjev« Načrtujete novepo^1,1" ve in sodelovanje? n»,ii1 »Po prevzemu večinskega Pomurki z iskanjem n« sodelovanja in poveževa -M . čali Že zdaj dobro sod' "|l nino Ptuj, ki na farmi v f' MIP pita 1.200 goved’, imamo tudi konzorcij*^"1 jr' Perutninino farmo v . .... tajo prašiče na višjo te*'11 mišljamo tudi o skupnih in gistični povezavi, ven-! ir ’ f - ■ le pri dogovorih. Peru1'1"' ' niji številka ena pri Prod fj u sa mi pa smo številka mesu in zlasti pri pro«10^ ( j skupaj lahko veliko doseg p* j > 1 't * h Pri BTC-ju gradijo krožišče, kolone n j M.Sobota-Ma^^ Minuli teden so se na cesti o- ■ Martjancem (Čardi) začele P3'Hl| .if " .. gradnje krožišča pri režim je nujen zaradi načrt pot^« obrtno-industrijskecone. .jejnPr,,, l\- dnjih mesecih. Ročno ust^'N .1 prometa povzroča ob '"trpnih/;^ veliko hude krvi nekaterih • najti dar pa je gradnja krožišča ।i> i*- lahko omogočili normalen pc J □ gradnje. Pomgrad ■■■<- ■■ spadajo tudi ureditev vo cije, ureditevjarkovinna v s(tljpr>a terseveda ureditev krožil 1 del je 264 milijonov tolaB«'a. biti do konca letošnjega °in, d® Mi lahko le priporočamo s ■ obljn^neOi’0' ' rejodmgopot.sicerpaj^^-f predstavniki izvajalcev- ■ Jg jnJ^ nostih sproti obveščali m '■ n k 4 1 * ( VESTNIK-1. september 2005 KMETIJSTVO 13 1 Plemenske telice Državno prvenstvo slovenskih oračev Mladi po poti izkušenih tekmovalcev Slovenija bo čez štiri leta gostila najboljše svetovne orače za Bosno in Hercegovino _” c kakuvosmH1 plemenskih telicah iz Pomurja je že sa®ckdanje skupne države segel tudi zunaj naših kupcev h prihajalo iz Bosne in Hercegovine tj /, ■ nekaj pa so jih pomurski rejci prodali tudi v dru-'tti?7e Na^ve^ razcvet je prodaja plemenskih telic do-' etu 1982, ko so jih zunaj Pomurja prodali kar 1.130. Slovenije je prodaja plemenskih telic zastala, v P3P^praševanje po njih spet povečalo. Tako rL|'1 * Bosno že izvozili 102 plemenski telici, '' Bosno in Hercegovino odpeljali še 58 telic, od % ji' ' vzrefB*i pomurski rejci, ] 1 pa jih je s ptujskega ob-ključku Mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v,^u,SD" odpeljali še 21 kakovostnih plemenskih telic, ki so ' Gornji Radgoni. prodaji plemenskih telic bosanskim kupcem plemensko telico iztržili 256 tisoč tolarjev, za 1 " t0'arJev Kupci povprašujejo predvsem najtežja tokrat tehtala kar 740 kilogramov. N, Je Povedal Franc Šonaja iz Kmetijsko gozdarskega za-pd Soboti, se povpraševanje po plemenskih telicah po-'^^P,rajo se tudi možnosti izvoza v Srbijo in Črno goro, ji Povpraševanje težko pokriti, saj trenutno pri pomur-( ni dovolj plemenskih telic. Tekst in fotografija: Ludvik Kovač Slabo vreme in razmočen teren sta povzročala veliko preglavic organizatorjem letošnjega državnega prvenstva oračev. Razmočen teren oranja na ledini ni omogočal, zato so se najboljši slovenski orači dva dni merili v oranja strnišča na poljih Kmetijskega gospodarstva Rakičan v Tešanovcih. Poleg 49 državnega prvenstva oračev je potekalo še 12. tekmovanje dijakov srednjih kmetijskih šol, tekmovalci pa so se potegovali tudi za pokal Pomurskega sejma. Za naslove najboljših se je letos potegovalo 50 oračev, med njimi pa je bila le Pretek jabolk v družbi Sonske gorice prepolovljen ^Čeli z obiranjem ^hisL' j Nfc t|a ’1 “fužbi Radgonske gorice iz Gornje Radgone ^Mi 11 Hercegovščaka, Janževega Vrha in Nego-3 nasadov jablan. Le te sprotno obna-. 1 h' letos rodnih 50 hektarjev. m '° na v 'anca Škrobarja, direktorja družbe Radgonske go-^’4^- ni'hovih jablanovih nasadov zaznane posledice |,.|( 111 11'Anje n ne n r zimske pozebe. Zaradi tega bole-’ (v Preteklih letih so pridelali blizu 2 milijona kg ^iagot^!°V^en Za večino letošnjega pridelka jabolk že . T’n.;..- J'n odkup, nekaj jabolk pa bodo prodajali za ozim-, j '■" lh potrošnikom. '' sort jabolk v delniški družbi Radgonske gori-h ,. ^Jil tOre^ tore’v ena^em času kot lani, medtem ko tr-''' za dobre tri tedne. Z odkupom tržnih % ' * območja Radgonsko - Kapelskih goric od za- 1 ■ dnikov bodo pričeli istočasno, ko bodo sami priče- ' *Upili bodo vse tržne presežke grozdja zasebnih ’ SaJ imajo z njimi sklenjene večletne pogodbe. Franci Klemenčič Skupina Panvita prva v Sloveniji prejela certifikat višje kakovosti Za meso blagovne znamke PIGI V Skupini Panvita, ki je ena največjih proizvajalcev hrane v Sloveniji in združuje 10 podjetij, so v marcu letos začeli s postopki pridobivanja znaka višje kakovosti. Po opravljenih notranjih presojah so začeli s postopkom certifici-ranja, ki so ga v avgustu tudi uspešno zaključili. Državni sekretar v ministrstvu za kmetijstvo Franc But pa je na priložnostni slovesnosti, ki so jo ^’«an|e grozdja i avgust za-je za nami. Sj, da vam je uro ' n^’aniu zdravo, pe’ na vršičkih . ^Pogojihv glavnem neukrotljiva. 23. avgusta smo začeli spremljati dozorevanje grozdja in trenutni podatki za rane sorte v primerjavi z lanskim letom so v tabeli. Na podlagi podatkov ugota- vljamo, da so trenutno sladkorne stopnje ranih sort v rangu letnika 2004, ko smo izdali dovoljenje za začetek trgatev teh sort s 1.oktobrom Ernest Novak, univ. dipl. inž. agr., KGZ M.Sobota prekmurski okoliš 23.8.2005 Prekmurski okoliš 24.8.2004 Masa(g) 153,5 Oe ph klsllna(g/l) Masa(g) Oe ph kislina(g/i) 51 2,90 15,42 198,1 47 2,85 13,89 165,1 47 2,78 14,56 194,2 47 2,90 12,27 Radgonsko-kaoelskl okoliš 24. 8.2004 Radgonsko-kapelskl okoliš 23. 8.2005 De Ph klsllna(g/l) Masa(g) Oe ph kisllna(g/l) 243,7 69 3,26 8,94 229,0 59 3,04 10,72 . 184,0 54 3,10 13,97 190,8 46 2,96 12,41 168,8 44 2,91 14.49 244,3 45 2,98 12,52 Ijutomersko-ormoškl okoliš 24. 8. 2004 Ljutomersko-ormoški okoliš 23. 8. 2005 0e Ph klsilna(g/l) Oe ph klsllna(g/l) 191,2 78,5 3,0 9,56 217.1 67 3,1 10,12 - - _ 159,3 56,5 2,9 13,38 182,2 56,5 3,0 11,32 73,0 56,0 3,0 11,70 195,7 53,0 3,0 11,77 ena ženska C Sabina Mencigar, dijakinja Srednje kmetijske šole Rakičan, ki se je med vrstniki uvrstila na 6.mesto. V oranju s plugi krajniki se je najbolje odrezal Jože Zver iz Ne-delice, ki je že večkrat osvojil najvišji državni naslov in tudi tokrat potrdil, da je pripravljen za svetovno prvenstvo, ki bo 16. in 17. septembra v Pragi. V tej kategoriji se je med 25 orači na drugo mesto uvrstil Štefan Ci-gut, na tretje pa Dejan Norčič (oba sta mlada tekmovalca in sta zastopala ekipo Prekmurja). Takšen je bil tudi vrstni red tekmovanja za pokal Pomurskega sejma v tej kategoriji. pripravili na mednarodnem kme-tijsko-živilskem sejmu, predstavnikom Skupine Panvita certifikat višje kakovosti tudi podelil. Certifikat so prejeli za rejo prašičev za meso blagovne znamke PIGI, s podelitvijo certifikata, ki ga izdaja Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pa je Skupina Panvita prejela tudi dovoljenje za uporabo tega znaka. Skupina Panvita, ki je v zadnjih letih dosegla velik razvoj, saj je V Steyerjevem vinogradu klopotec iz Mozirja V vinogradu vinogradniške družine Steyer iz Plitvice pri Apačah, ki posluje pod blagovno znamko Steyervina Plitvica, so pripravili slovesno postavitev klopotca. Izdelal ga je Maksimilijan Korošec iz Velenja, v Steyerjevem vinogradu pa ga je že drugič postavilo Planinsko društvo Mozirje. Steyerjevi obdelujejo 12 hektarjev vinogradov, od tega 11 ha v Plitvičkem Vrhu. Skupno imajo zasajenih okrog 60.000 trsov in pridelajo okrog 80.000 litrov vina. Za obdelavo vinogradov skr- V kategoriji obračalnih plugov je med sedmimi tekmovalci zmagal Igor Pate iz Dolenjske, drugo in tretje mesto pa sta si razdelila Anton Markovič in Janez Čebular iz ljubljanske regije. Slednji je bil lanskoletni zmagovalec in prav tako potuje na svetovno prvenstvo v Prago. Z obračalnimi plugi je pokal Pomurskega sejma osvojil Jože Novak (Križevci pri Ljutomeru), pred Štefanom Bakanom (Gradišče) in Tadejem Hericem (Cven), z navadnimi plugi pa je bil najboljši Alojz Vouri (Nuško-. va), pred Jožetom Vogrinčičem (Puconci) in Antonom Holse-dlom (Sv. Jurij na Goričkem). zaključila številne naložbe na vseh področjih pridelave hrane, je prva v Sloveniji, ki je pridobila ta certifikat. Prizadevali pa si bodo še za pridobitev drugih nad-standardov kakovosti na področju hrane, med drugim tudi standarda IFS - International Food Standard. Skupina je skozi celotno reprodukcijsko verigo že doslej zagotavljala nadstandardno sledljivost mesa prašičev blagovne znamke PIGI Med 15 mladimi orači slovenskih kmetijskih šol si je v kategoriji krajnikov državni naslov prioral Valter Jejčič iz Šolskega centra Nova Gorica, pred Denisom Fujsom iz SKŠ Rakičan in Juretom Belentinom iz Kmetijske šole Grm. Z obračalnimi plugi je tekmoval le Jože Novak iz SKŠ Rakičan. Letošnje tekmovanje oračev si je ogledal tudi Hans Spieker, generalni sekretar svetovne organizacije oračev, ki je želel preveriti organizacijske sposobnosti organizatorjev tekmovanja, saj bo Slovenija leta 2009 gostila najboljše svetovne orače, ki bodo tekmovali na istih površinah, kot je bilo letošnje državno prvenstvo. Ludvik Kovač, foto: L. K. Cene strniščnih dosevkov in mineralnih gnojil Zadružna kmetijska družba, prodajalna Turnišče mpcv sRdrg vrsta strniščnega dosevka pakiranje mnogocvetna 1 juljka -laška 20/1 510.00 črna detelja VI 1.330,00 bela detelja 1/1 1.970,00 oljna redkev - apoio 1/1 570,00 oljna redkev ■ apolo 5/1 560.00 facelija balo 5/1 1.173,00 sudanska trava susu 10/1 586,00 krmna ogrščica AKELA 10/1 530,00 travna mešanica s črno deteljo 20/1 572,40 travna mešanica s črno deteljo 5/1 646,60 inkamatka 1/1 910,00 mineralno gnojilo pakiranje mpev sij/kg KAN 27 % N 50/1 47,20 UREA 46 % N 50/1 59,70 apnenec, Trbovlje 50/1 14,20 Kmetijski pridelek ali živilo višje kakovosti je po svojih specifičnih lastnostih boljše od podobnih kmetijskih pridelkov oziroma živil, njegove specifične lastnosti pa se določajo glede na sestavo, senzorične lastnosti in fizikalno-kemične značilnosti ter način pridelave oziroma predelave. Uporaba označbe višje kakovosti je kolektivna pravica vseh, ki izpolnjujejo za to predpisane pogoje. L. Kovač bi oče Jože Steyer, za kletarjenje in trženje pa sin Danilo s svojo družino. Vina iz njihove kleti, kijih tržijo pod blagovno znamko Steyer vina, na do- mačih in mednarodnih ocenjevanjih prejemajo najvišja priznanja. Tudi le tos se lahko pohvalijo z zlatimi medaljami, ki sojih prejeli v Bruslju in na nedavnem ocenjevanju vin, ki poteka v okviru KZS v Gornji Radgoni. Besedilo in foto: L. Kr. 14 IZ NAŠIH KRAJEV 1. september 2005-VESTNffH Potujoči muzej starodobnih vozil Nekaj posebnega in zanimivega v Petišovcih Letošnjega sicer že četrtega potujočega muzeja starodobnih vozil, ki je potekal v organizaciji Moto kluba Veterani iz Murske Sobote, se je udeležilo 160 motornih koles in avtomobilov. Starostna meja, vozila so morala biti stara najmanj 35 let, je bila kar ostra. Kljub temu so se osemdesetkilometrske poti udeležili vozniki iz vseh krajev Slovenije, vseh štirih sosednjih dežel ter Nemčije in Švice. Kot so povedali, je bil tudi tokrat namen potujočega muzeja ozaveščanje ljudi za ohranjanje starodobnih vozil. Tudi letos je bila pot speljana večinoma po krajih trideželnega parka. Pot se je začela v Murski Soboti in jih je preko Cankove vodila do mejnega prehoda v Sotini. Na avstrijski strani so doživeli prijeten sprejem in presenečenje v gradu nad Neuhausom, kjer je tudi sicer sedež avstrijskega krajinskega parka. Tam so samo za njih uprizorili odlomek iz opere Don Giovanni, katere premiera bo čez nekaj dni, kar naj bi bil eden večjih kulturnih dogodkov te jeseni v Avstriji. Pot so nato preko Ženavcev/Jennersdorfa nadaljevali do madžarske meje, V Monoštru so jih sprejeli slovenski veleposlanik Andrej Gerenčer, tamkajšnji župan, nekateri slovenski poslanci in predstavniki Slovencev na Madžarskem^ Po kosilu so pot nadaljevali proti Sloveniji in jo končali v Adrijancih, kjer nastaja muzej starodobnih vozil. Tam so priredili krajšo zabavo in udeležencem podelili spominska priznanja. C. K., foto; J. Z. Gaberje V gornjem delu Gaberja so vaščani leta 1922 sezidali vaški zvonik. Vrsto leto so v njem zjutraj, opoldne in zvečer zvonili. Ko pa so leta 1988 na tamkajšnjem pokopališču sezidali novo mrliško vežico, so tja premestili tudi zvon, zvonik pa so prepustili zobu Časa. No, letos so sKlen Hi, da ga bodo obnovili. Projekt je vodil domačin Evgen Bernjak, ki nam je povedal, daje bila obnova dokaj velik finančni zalogaj. Vaščani so denar prispevali na prostovoljni bazi, pomagala je knjigama Banf-fy iz Lendave, ki ji je na razpisu na Madžarskem uspelo pridobiti za obnovo zvonika 100 tisoč forintov. V projektu so sodelovali še Mladinski klub Lendava, Krajevna skupnost Ga be rje in Občina Lendava. Župnik iz Lentija na Madžarskem pa je obl j u bi I, da bo priskrbel še 2 0-ki I ogra ms k i zvon. J. Ž. Gradbeni odbor, kije pred petimi leti uspešno izvedel obnovo kapele v Branoslavcih, seje nekoliko kasneje iotil še obnovitvenih del na križu v zaselku Branek. Zasluge za obnovo, zlasti lesene konstrukcije, gredo predvsem domačinom, posebej pa še Matiji Kaučiču. Sicer pa je to v minulih nekaj letih že druga prenova tega nabožnega znamenja v osrčju Braneka. Prejšnjo nedeljo je omenjeni križ blagoslovil župnik iz Cezanjevec Jožef Kolmanko. N. Š. Ljubezen do konj, država pa nima posluha Pri Grebenjakovih v Petišovcih redijo konje že več kot petdeset let. Seveda so tudi pri njih nekoč redili hladnokrvne, telesno močnejše pasme konj. Pred dobrim desetletjem pa so hlev napolnili s toplokrvnimi pasmami, primernimi za jahanje. Največ časa in skrbi za rejo konj posveča 35-letni Siniša, ki je opravil tudi izpite za jahača. Tudi desetletnega sina Mateja je naučil pravilno jahanje ter mu kupil ponija, za katerega mali Matej pridno skrbi. Danes imajo v hlevu lipicanca, ljutomerskega kasača, madžarskega noniusa, pinto, norika (hladnokrvna pasma), ponija ter enega osla. Največ konj (od leta 1992, ko so rejo razširili) je bilo v njihovem hlevu šestnajst. Kot mi je povedal Sinišev oče Branko, so v začetku za posameznega konja od države dobili primerno subvencijo, zdaj pa že dve leti niso dobili niti tolarja. Po njihovem mnenju država potemtakem nima nobenega posluha za uveljavljanje rekreativne konjereje, ki Mali Matej na poniju, desno njegov dedek Branko in levo njegov oče Siniša. je močna v tujih državah Evropske unije. Vedno jim je bila želja povezati njihovo rejo s turizmom, da bi odprli svoj jahalni klub. Tako od države še vedno pričakujejo denar, ki bi ga namenili za njihove konje. Tudi cena žrebet, ki jih prodajo za zakol na domačem trgu, je v zadnjih treh letih padla. Vendar reje konj zaradi nizkih cen konjskega mesa in nezado- stnega posluha do te kmetijske panoge, konjereje, ne bodi opustili, ker je njihova ljubezen do štirinožcev veliko večja kot vse drugo. Grebenjakovi so člani Društva Prekmurske kobiljske konjenice, večkrat pa se udeležijo konjskih piknikov, kamor vsi prijahajo na konjskih hrbtih in tam ostanejo ob koncu tedna. B. Z. Nekoč so ženske v naših krajih prale perilo ročno, doma ali v potokih m v reki Muri. Predvsem pritoki Mure so bili pred dobrimi štiridesetimi leti še dokaj čisti. Ženske iz Ižakovec, Terezija Kavaš, Dragica Šalika in Terezija Mesarič, so se odločile, da bodo prikazale, kako so nekoč prale perilo ob reki Muri. Ob tem opravilu na Otoku ljubezni sojih opazovali tudi številni obiskovalci. Pranje je potekalo v »krožnem sistemu«. Najprej so perilo namočile in ga v leseni krnički namilile, nato ga je perica na ribezu zdrgnila, spet druga pa na posebnem lesenem stojalu stolkla in ga podala drugi perici, ki ga je splahnila. Pranje je potekalo več ur, pri čemer so si perice čas krajšale s petjem ali pripovedovanjem dogodivščin. Ko so perilo oprale, so ga odpeljale domov in ga obesile na Strike ali na ograje. Delo peric je bilo naporno in zahtevno J. Ž. Pločnik v lendavskem parku V lendavskem parku so te dni končali večino def pri gradnji pločnika v dolžini okoli 120 metrov. Položili so rdeči tlakovec, uredili robnike in povezavo za odvajanje meteorne vode. 2a mesto Lendava je to koristna pridobitevd. Ž. Gornja Radgona Na prireditvi Društva kojencev Gornja Radgona* podelili tudi več priznal dolgoletno zavzeto del'1 društvu Prejeli so jih: Alojz Tri njak, Otilijilvanek, Anic 4 far, Apolonija Novaki P dodborCrešnjevci-Zbi^ Ivanka Ficko, Marija J Ema Mulec (Gornja^ na); Marija Belak, J- _ njak, Anton Kavčič L '■ Vrh); Franc Kolanc, Ant«’ IflWMitgOVi.l. ' . menčič, Feliks Sir* ’ J njaSčavmca),Julcka’c^ Marija Maruško m Ig" ko (Apače). Priznanj PJ ske pokrajinske AP 4 jela nekdanja pre-"1 Radgona Milka Nen” liko plaketo ZDUS . predlagani Krista Ko stina Kavčič. O. B. Na območju upravn' Gornja Radgona je p podatkih Zavoda Slovenije za zap1 1 1.376 iskalcev dela teh jevobčinišif^il na 857, v Ra<• "'j občini Sveti Jurij . 175. Število iskaicev* j od v zadnjih dve1 ■ znižalo na območju občin za 33- ‘ d Na kratko Zbigovci Prostovoljno gaS’ štvo Zbigovci im’ da prihodnje 1^°’ 0 prev praznovali A41 ¥ zame jo avtociste ^i’ V ta namen se z gasilci iz G|)rD|fjfHi( odkupu viol^ znesku 5 Gasilci v Gorup namreč po’^'L potrebe Še ve j zato bodo sed'"’1 '0((jlt v dobrem stanfu'1 KI. Radenci V letu Henn preda’ nu prvi N p A Radencih, v k^B J vsega l^P0^^!^ .-pa je v Rade* vati posta. Lc nuje 120-lett1'' rJ^" store je itne) objektih. j0 1979-IO*P novo vili m P^Ldctie1^^ Pošla v svojo A ^poiJiniste* ■ p „tii dmi v Ji j3t' denci F. K’- - izP 1882 ustanov)h" j no je^O kratkim se večletna irV.’" nabaviti11 °v ji j« A' vredno 11'* nov in d<>”afri|ar|esr’ re'^ 8 milijo^ . sOpfiX Občina laorOl .inL varovalni^ lraJ slovitevlO" ■ caviliv^ bra. F. a n l 8 r t H graditi tudi POArcontu. 'IttG^buda civilneinicia-hi v i asu le- • , 'ed|sko-živiJskegasej-Sli j usmerili % /‘‘^ni uspela, pa I ' *ri: r"‘tr skupnem ^'-'Janu da smejo to-°0 Ponedeljka. 29 sep-^'/Porabljati cesto od Sl. ■ ' " Ptuja do Ljutome- " , do Dolge vasi. Prav St' '■ !"■ ob tem neko-tovorni prometna 1 •kori G. Radgono. ■ " zahvalili številnim, \j Civilne zaščite, gain dfugih organi-*Vebično pomočjo ob ^V^lctnem vodostaju I k ^T^^beli, da ni pri- ’shofalnega razlitja Radgona F. KI. ^imacija otrok m W nimajo .men pa je organizirano ustvarjal- (>in^dnodolgoča- ........................... ' kislih 1 nin ________< - in ni '' s km*' ,,atem širnem 1«ra,L A1”r' th n mrz''in dežev-lo 'cm M- odpravila 'h<‘ za ma' : Fr, . " kalčke. Tako m U" kreativnemu lupine ot-■f| ’h Ia/ r;"n' aniniatork ’m?1' ^nitnacija je ’ tavščina, njen na- 'a,1mtorkama.Foto;S. K. 4. memorial Karla Risarja na Gorici Spominska plošča, bilten, tekmovanje Odkrili so spominsko ploščo Karlu Flisarju. Minulo soboto se je z odkritjem spominske plošče Karlu Flisarju (1912-1983) na vaško-gasilskem domu v Gorici začel četrti memorial, ki je poimenovan po njihovem znanem in pomembnem rojaku. Zmagovalci gasilskega tekmovanja Ideja za turobne dni v Moravskih Toplicah no in osmišljeno zapolniti prosti čas, motivirati staro in mlado. Na otroško družbo našla zatopljeno v rezanje in lepljenje kolaža. Druge dni bi jih lahko našli, kakor pravita nasmejani animatorki, pri kreativnem ustvarjanju v slikanju na materialih, kot so steklo, tekstil, plastika in les, ali pa pri spoznavanju rastlin, ki jih zberejo tudi v herbarij. Včasih izdelujejo pisane pustne maske, se zatem spet zabavajo ob oblikovanju najrazličnejših figuric iz raznovrstnih umetnih mas. Ob Slovesnosti so se udeležili svojci Karla Flisarja, predstavniki gasilske zveze, župan občine Puconci, predstavniki KS, KiMN, aktiva žena in mladine,vaščani in donatorji. Slovesnost je popestrila mladina s sončnih dneh se veselo podajo v naravo na poučni pohod ali zabavni sprehod, se igrajo in spoznavajo z velikimi živalmi in ljubeče crkljajo male hišne ljubljenčke Drugikrat spet navdušeno pojejo, rajajo in se celo učijo malce sa, kar jih silno zabava in se jim zdi fino. Včasih pa še kaj slastnega in dišečega spečejo. Vseskozi pa sklepajo nova, nepozabna prijateljstva, tudi z otroki iz drugih krajev in držav. V klubu so dobrodošli prav tako starši, še posebej, če je malček mlajši od treh let. Takšne organizirane igre, športna udejstvovanja in kreativne delavnice nudi na primer hotel Ajda za njihove obiskovalce, »sedem ur vsak dan. dopold- krajšim kulturnim programom. Ob tej priložnosti so izdali tudi bilten z naslovom 4. memorial Karla Flisarja, Gorica, 28. 08 2005. V njem so opisali Flisar- • jevo življenjsko pot, kroniko Prostovoljnega gasilskega društva Gorica in Gorico - rojstni kraj Karla Flisarja. Dodani so tudi tekmovalni rezultati dosedanjih treh memorialov. V nedeljo pa je bilo tekmovanje gasilcev, na katerem se je pomerilo deset ekip. Med članicami so zmagale gasilke iz Rado-vec pred gasilkami iz Miklavža pri Ormožu, med člani pa so bili najboljši Brezovci pred Korovci, Predanovci itd. Slavnostni govorci so se vsem zahvalili za udeležbo in jih povabili na 5. memorial Karla Flisarja čez štiri leta spet na Gorici. Besedilo in foto; Franc Lanjšček ne v kreativnih delavnicah, popoldne v otroškem klubu ter zvečer v športnem parku«, mi je povedal Matjaž Kovačič, vodja ani- S. K. macije. Zapomniti si najsvetlejse Občina Moravske Toplice je od Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije prejela v 10-letno brezplačno uporabo Voglerje-vo lovsko kočo v Motvar-jevskem gozdu, kjer so na najvišji vzpetini med Dobrovnikom, Bukovnico, Motvarjevci in Kobiljem domovali februarja in marca 1945. borke in borci Prekmurske čete. Koča je zadnja leta kar precej samevala, letos pa je moravska občina vložila precejšnja finančna sredstva v njeno obnovo, ureditev gozdne poti do koče ter za postavitev obcestnih smernih tabel. Turistično informativni center Osemkilogramska hrastova zraščenka Čeprav je nenehno deževje v drugi polovici avgusta nekoliko »zaustavilo« rast jurčkov in še nekaterih priljubljenih gob, to še zdaleč ne pomeni, da se obiskovalci vračajo iz gozdov s praznimi košaricami. Pravi ljubitelji In predvsem poznavalci gob namreč vedno najdejo kakšen gozdni sadež, ki raste neposredno iz zemlje ali iz štora. In nekaj takega seje posrečilo tudi Anici Č. iz Gornje Radgone, ki je med obiskom bližnjega gozda naletela na zanimivo gobo. Gre za hrastovo zraščenko (Grifola umbellata) zelo velikih dimenzij. Tako je omenjena goba tehtala nekaj gramov nad osem kilogramov, premer pa je meril celih 60 centimetrov. Omenjena goba sicer spada v 3. jedilni razred in jo lahko uporabljamo samo mlado. Hitro se kvari in plesni, s čakanjem dobi tudi neprijeten vonj, zato niti Anica in njena sestra nista dolgo čakali. Sicer pa sodi hrastova zraščenka med vsestransko uporabne gobe; primerna je zlasti za pečenje. 0. B. Avstrijsko-slovenska družina Družina Wertanzi - Sobočan - Helmut, njegova žena Luisa, rojena v Lipi, in sin Marko - živi v središču Dunaja. Helmutu, ki nima slovenskih korenin, je Slovenija zelo pri srcu, tako ljudje kakor pokrajina. V Sloveniji, v Lendavskih goricah, imajo vikend hišo, kamor radi prihajajo. Pred kratkim so priredili srečanje prijateljev, znancev in sorodnikov njihove družine iz različnih dežel Tako je na tej zabavi, kije trajala do jutra, bilo možno srečati ljudi iz Avstrije, Hrvaške, Srbije, Slovenije, Poljske in Madžarske. Vsi so bili dobre volje, le deževati ni prenehalo, B.Z. moravske občine je ob tej priložnosti izdal še zloženko o Vo-glerjevi lovski koči. Tako bodo odslej kočo s pomočjo objavljenega zemljevida in besedila lažje našli tudi vsi pohodniki, kolesarji in turisti, ki bodo na obisku v tem delu Prekmurja. Minulo soboto pa so tamkaj pripravili spominsko prireditev v okviru proslavljanja praznika občine M. Toplice. Članom borčevskih organizacij lendavske in murskosoboške občine ter drugim udeležencem, ki jih je bilo preko 200, so spregovorili predsednik Domicilnega odbora Prekmurske čete in Prekmurske brigade Mirko Hajdinjak, župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot in eden izmed še živečih osmih borcev Prekmurske čete Maks Šiško. Po besedah Franca Cipota si je potrebno zapomniti in iz narodove zgodovine predvsem najsvetlejse trenutke V kulturnem programu so se predstavili Moški zbor iz Velike Polane ter recitorja Darinka Zorec in Jože Vild. Po pozdravnih nagovorih in kulturnem programu je sledila otvoritev prenovljene Vogle-rjeve lovske koče, ki jo je partizan Maks Šiško poimenoval kar »partizanska koča«, V njej je odslej na ogled urejena spominska zbirka o življenju in delu pripadnic in pripadnikov Prekmurske čete. Besedilo in fotografija: Filip Matko I 16 REPORTAŽA 1. september 2005-VESM Na terenu s Slovensko vojsko Ocena vaje: +1000 »Pridruži se nam!« Če se želite pridružiti poklicni sestavi Slovenske vojske ali pa vojak v pogodbeni rezervi ali vojaški rok služiti prostovoljno, dobite vse potrebne informacije na tel. številki 080 13 22 ali v izpostavi Uprave za obrambo M. Sobota in pisarnah v G. Radgoni, Ljutomeru in Lendavi ter v vojašnici M. Sobota. Na voljo so tudi internetni naslovi mors.si in slovenskavojska.si ter elektronska pošta na naslovu naboma.pisarna@mors.si. Mitraljez browning M2 kalibra 12,7 Na vojaških vadbiščih Bač in Po-ček na Notranjskem je potekalo minuli teden zaključno urjenje junijske generacije vojakov prostovoljcev, obenem pa so izvedli tudi priprave 20. motoriziranega bataljona iz Celja za odhod na mirovno misijo. Osemnajst vojakov, ki so se odločili za prostovoljno služenje vojske - ta možnost se je ponudila potem ko je bilo ukinjeno obvezno služenje je nastanjenih v soboški vojašnici. Na Baču so opravljali urjenje ob zaključku služenja. Usposabljanje traja tri mesece. V tem času kandidati naredijo temeljni vojaš-kostrokovni program. Vojaki so med usposabljanjem zdravstveno in nezgodno zavarovani. Ob koncu vojaškega roka dobijo plačilo. Čas služenja pa se jim šteje v pokojninsko dobo. Zraven M. Sobote prostovoljni vojaški rok poteka še v vojašnicah v Bohinjski Beli, Novem Pogled strelca Plim mestu in Postojni. Septembra bo z urjenjem pričela nova generacija. Naslednja napotitev pa bo predvidoma januarja 2006. Murskosoboška enota je na vad-hišču prikazala napad na nasprotnika, ki je bil utrjen na hribu. Napadalci so morali s plazenjem in kratkimi preteki premagati ovire na bojišču, se prebiti skozi simulacijo minskega polja in pregnati obrambo s hriba. 20. celjski motorizirani bataljon - sestavljen je iz poklicnih vojakov in častnikov - se je na Pocku pripravljal na morebitne dogodke, ki jih lahko dole tijo, ko sodelujejo v mirovnih operacijah. Predstavili so taktično bojno streljanje, pri katerem se uporablja pravo strelivo. Po scenariju je vod vojakov med patruljo padci v zasedo. Po zaščiti lastne enote so morali odkriti nasprotnika in ga nevtralizirati. Namen takih vaj in postopkov je vojakom čimbolj približati realne situacije na terenu. Kot kandidat za profesionalnega vojaka je potrebno najprej opraviti osnovno urjenje v Centru za usposabljanje Vipava. Potent vojake razporedijo na dolžnosti v enote Slovenske vojske. Trenutno je v Sloveniji nekaj manj kot sedem tisoč poklicnih pripadnikov vojske. In kako postanete poklicni vojak? Biti morate državljan Republike Slovenije, praviloma ne smete biti starejši od 25 let, biti morate telesno in duševno sposobni za poklicno opravljanje vojaške službe, ne smete biti pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja, poleg tega morate biti varnostno preverjeni in ne smete biti član nobene politične stranke ter morate uspešno opraviti test gibalnih sposobnosti. Poklicni vojak meseč Boštjan Kocet: »Služiti voj# rok je v redu. Doživiš ogrom^ zanimivih stvari. Zadnja ■■ ':l' bila v redu. Morda bi nam^' rali dati več streliva. OdW1 sem se, da grem med poklic vojake. " no prejema blizu 130 tisočakov neto plače, če je v službi v tujini na mirovni misiji, pa čez 2000 evrov. Poleg poklicne vojske in prostovoljnega služenja v Slovenski vojski obstoji še možnost služiti v pogodbeni rezervi. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev (državljanstvo, starost, izobrazba, nekaznovanost, ustrezna fizična pripravljenost ...) izpolnjevati tudi posebne pogoje za posamezno enoto. Trenutno se popolnjujeta gorski bataljon v Bohinjski Beli in oklepni bataljon v Pivki. Andrej Bedek, foto: Jure Zauneker Mitja Kreft: »Dobro v enoti. Postali smo ? telji. Kakšna se mije^^ ključna vaja? Ocena:+1 Simon Sočič: »Urje^^ Prostovoljca je Irko je terenskega da sem po tehtre c'h postal veliko boli -vesten. Želim sionalni vojak. VESTNIK -1. september 2005 KRONIKA 17 lože Gone iz Kota padel z nasipa in utonil Mura vzela življenje Ma žrtev v letu dni ^evilni so med naraslimi pomagali pri odpra ’'Miu posledic in gradnji ^'tdh nasipov. Med njimi hldl 59-letni Jože Gone iz Ko-vobiini Lendava. A v sre-24, avgusta, se je Wila tragična nesreča. nc ni bil gasilec in ki M'*l hil zadolžen za delo J ' ^'pih, je na enem od In padel v vodo. ..e |C menda odpra-irlcl :/rirTi4i globino h priteče v reko Muro. uje SpiHlr^tU|o Ker je ^^tssdLi. saj io populil 3&1'1 upornico ga je de-preprosto odnesla J1*™ Uidi, ki 30 bili takrat ^'pu Oli 20 30 zvečer so *r',’pnp.iilniki civilne zaš-^1* 'tipoplavnem nasipu . du narasla " moškega, ki je nato J*' ^41 odo Gasilske enote JfMpnček z reševanjem, ^ttiosc pm šc poiapljači M*1i. Takšno je bilo prv° soboške policijske up- utopljenega potegnili na suho. ii padel v vodo. eva Petek: zastor je padel oprostilna sodba V^eljek se je končalo sojenje v primeru Petek iSu?"—------------— pLHlvodstvom ! J'n je za februar-ta,1 Mfj;..1'' 2001 na Mira J' MlJ'AodrejuŠtrucu ta Chi-1' ' h-Staidsl asm Vo-ij p in stražil) V ? poka gostilne so- k ^J^ILneSO-* Podrobnosti. t'V 'torij , °nacnovala (20 000 obsodilno popolne Iskali so ga potapljači in gasilci. Gasilci iz Hotize, Kota, Gaberja, Lendave in Petišovcev so iskali s čolni. Iskanje je trajalo do enajstih zvečer, ko le-to ni bilo več mogoče. Z akcijo so nadaljevali v četrtek. Približno ob 10. uri dopoldne, po slabi uri iskanja, so soboški potapljači ijnik, Neven Koludrovič, Andrej Strne in Sta- Oproščenih pet: Branko Puc, Drago Hoj nislav Vugrinec. 5 Sodišče bi moralo pritegniti novega izvedenca za sledi čevljev. Obramba obrambe 1. Obtožnica je konstrukt policije in tožilstva. 2. Številne napake v preiskavi. 3- Dokazi kvečjemu pričajo za oprostilno sodbo. 4. Alibiji držijo, anonimne priče pa so neverodostojne. 5. Politika želi, da so njihovi varo- Gonca so našli nekaj metrov vstran od kraja, kjer so ga nazadnje videli. Kakor so dejali potapljači, je šlo za eno najtežjih in zahtevnih akcij iskanj utopljenca Voda je bila namreč zelo motna. Ogromno je bilo tudi blata in naplavin. Pri takih pri merih preostane potapljačem le tipanje pod vodo. Tako so se razdelili v skupine in naleteli na truplo. Policijski preiskovalci pa so pojasnili, da je tu ja krivda pri utopitvi izključena. Bil je dober človek Domačini so imeli dobro mnenje o pokojnem. Povedali so same lepe stvari - da je bil prijazen in vedno pripravljen pomagati. Bil je zaposlen v lendavski Nafti. Kot presežnega delavca so ga upokojili pred dvema letoma. Živel je skupaj s partnerico Marijo. Ta dan je gasilcem in civilni zaščiti pomagal vanci krivi. Obtoženih 5 1. Tožilstvo verjelo govoricam po gostilnah. 2. Krivi, še preden so jim sodili. 3. Skrite priče bi pohabili 4. S to »svinjarijo nimajo nič 5. Ne poznajo Petka. Sodišče 1. Ugotovilo le, da je nekdo napa- Tomka proti Vdrošu Voroš kriv za žaljivo obdolžitev Mesec in pol zapora, pogojno za eno leto - Voroš je po koncu glavne obravnave povedal, da se bo na sodbo pritožil pri črpanju vode, ki je zalila bližnje hiše in stanovanja. Z delom so končali ob sedmih zvečer. Razšli so se in šli domov. »To je storil tudi Jože. Ne vemo, zakaj je šel nazaj. Kar nekaj časa smo ugibali, kdo je utonil. Ko pa smo našli njegovo kolo in Na Okrajnem sodišču v Lendavi se je končala glavna obravnava v primem zasebne tožbe Gybrgyja Tomke proti Ti-borju Vorošu zaradi žaljive obdolžitve. Sodišče je obdolženega razglasilo za krivega in mu prisodilo mesec in petnajst dni zaporne kazni, pogojno na eno leto, moral pa bo plačati tudi stroške sojenja. Predsednik Pomurske samoupravne madžarske narodne skupnosti Gybrgy Tomka je pred meseci vložil zasebno tožbo proti predsedniku občinskega narodnostnega sveta občine Moravske Toplice Tiborja Voroša. Za to se je odloči potem, kot je povedal na obravan- ko so nam pri njem doma povedali, da je šel na nasip, smo vedeli, za koga gre.« Nesrečni Jože Gone je bil pokopan v soboto popoldan. V slabem letu dni je to tretja žrtev pomurskih voda. 4. septembra lani je padel v reko Muro pri kroškem brodu 32-letni Simon Forjan iz Sebeborec. Sprožena je bila obsežna akcija, ki ni obrodila sadov. Novembra ga je naplavilo na hrvaški strani reke pri Sv Martinu na Muri. 18. oktobra pa je bil potok Ledava usoden za štiriletnega Milana Bajala iz Puževec. V vodo je padel, ko je po brvi prečkal potok. A. B. Obtoževanja med Tomko in Vorošem so sev preteklih mesecih nadaljevala tudi na lendavskem okrajnem sodišču. del in pretepe! Petka. 2. Obtožnica je velika domneva, ki temelji na izjavah problematičnih anonimnih prič. 3 Alibiji obtoženih so trdni 4 Izvedlo 31 obravnav v 15 mesecih ter zaslišalo čez 50 prič in preučilo številne dokaze. 5. Deležno pritiskov iz več strani ter moralo velikokrat povzdigniti glas in miriti strasti Publika 1. Mediji, 2, Možje postave in pravosodja. 3. Sorodniki in prijateljice obtoženih. 4. Snemalna mojstra. 5. Uživala ob dvobojih obrambe in tožilstva ter medklicih obdolženih. Petek 1, Od novinarja do politika. 2. Že leto dni pričakoval tak razplet. 3. Pravi, da je sodnik peljal proces v smeri oprostilne sodbe. 4. Sodba je velik udarec za novinarstvo, 5. Prepričan, da se bo raziskalo in odkrilo, kdo stoji za napadom. Andrej Bedek, foto: Natalija J uh no v Še pripis: Kdo je naročil, da se tolče po glavi novinarja Petka, ni bilo znano. Ni bil znan niti motiv. Sedaj pa nimamo niti storilcev. vi, ko ga je še posebej prizadelo pismo, ki ga je Voroš kot predsednik sveta madžarske narodnostne skupnosti občine Moravske Toplice napisal 21. januarja letos predsedniku slovenske vlade Janezu Janši in predsedniku Državnega zbora R Slovenije Francu Cukjatiju. V njem je vodstvu madžarske manjšinske krovne organizaciji in posredno tudi Tomki med drugim očital diktaturo in pranje denarja prek narodnostnih kreditov Tekst pa je bil objavljen tudi v glasilu občine Moravske Toplice Lipnica. Tomka se je na začetku sojenja strinjal s poravnavo, če bi Voroš poslal predsednikoma vlade in parlamenta dopis, s katerim bi zanikal trditve iz pisma in ga objavil tudi v občinskem glasilu, kar pa je Voroš zavrnil. Na naslednjo obravnavo v začetku junija so bile vabljene tri priče, člani madžarske skupnosti občine Moravske Toplice, zagovornik obtoženega pa je na začetku obravnave predlagal izločitev sodnika Franca Granfola zaradi poslovnega sodelovanja z Gyorgijem Tomko, kar je Višje sodišče v Mariboru zavrnilo z obrazložitvijo, da m šlo za poslovno sodelovanje, ampak službeni odnos med njima. • Voroš je tudi na tokratnem nadaljevanju obravnave povedal, daje s pismom želel opozoriti na nepravilnosti in nezakonitosti v krovni organizaciji pomurskih Madžarov Tomka pa je še enkrat ponovil, da s tožbo želi narediti konec žaljivim in neresničnim obtožbam na njegov račun in na račun Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti. Zaslišane so bile tudi vse tri priče, ki so bile vabljene že na prejšnjo preloženo obravnavo - člani madžarske skupnosti občine Moravske Toplice Marija Molnar Bogdan, ki je pismo natipkala po Voro-ševem narekovanju, Štefan Bogdan in Anton Puhan Ti so povedali, da so na sejah govorili o nepravilnostih v krovni organizaciji pomurskih Madžarov, na skupnih sejah madžarske krovne organizacije pa so bili Madžari iz goričkih občin s svojimi predlogi pogosto preglasovani, zaradi česar so iz nje tudi izstopili. Niso pa se spomnili, da bi na sejah občinske manjšinske organizacije govorili o diktaturi in pranju denarja. Vorbšev odvetnik Dejan Rituper je predložil še nove dokaze, ki naj bi dokazovali nepravilnosti v krovni organizaciji, med drugim tudi besedila iz Vestnika in Nepujsaga, v katerih funkcionarji v organizacijah madžarske manjšine Ferenc Vida, Janos Szomi in Jožef Car govorijo o Tomki, in predlagal tudi pričanje le-teh, kar pa je sodnik zavrnil in po obravnavi prebral sodbo, na katero se bo Tibor Voroš pritožil. J. Ga. Po naših znanih poteh Turistične prireditve Gornja Radgona - V petek, 2. septembra, ob 10. uri bo v okviru Mednarodnega kmetij sko-živilskcga sejma (v dvorani 4) posvetovanje na temo Kako do večjega turističnega obiska in dodane vrednosti na vinsko turističnih cestah (VT" Slovenije, Namen posvetovanja je predstaviti in sprejeti vsebinske zasnove bodočega razvoja VTC in z izmenjavo izkušenj vzpodbuditi njihov uspešnejši razvoj. O temi bodo govorili predstavniki Turistične zveze Slovenije, Slovenske turistične organizacije in drugih organizacij. Lendava - V petek, 2. septembra, ob 15. uri se bo v okviru prireditev Lendavska trgatev na Glavni ulici v starem mestnem jedra začela Bogračiada 2005 z družabnim popoldnevom in večerom z živo glasbo. Ob 21. uri bodo razglasili rezultate in podelili priznanja. Kobilje - V soboto, 3- septembra, ob 9. uri bodo na Kobilji člani prekmursko-kobiljske konjenice organizirali konjenico (pohod s konji) po obronkih Goričkega. Zbor konjenikov bo pri hlevu v Malem Kobilju, pot pa jih bo vodila do Motvarjevec, Pordašinec, Prosenjakovce, Središča in Domanjševec. Vračali pa se bodo skozi Ivanjševce, Prosenjakovce, Čikečko vas in Bukovnico do Kobilja. Murska Sobota - V soboto in nedeljo, 3 in 4. septembra, organizira Planinsko društvo Matica iz Murske Sobote pohod na Lepo Špičje in Sedmera jezera. Lendava - V predprostoru gledališke in kulturne dvorane v Lendavi je na ogled predstavitev projekta Mobilna galerija domače in umetnostne obrti, ki ga je sofinancirala Evropska unija, v njem pa se predstavljajo izdelovalci domače in umetnostne obrti iz Slovenije in Madžarske Murska Sobota - Letošnji mednarodni spust murskih ladij po reki Muri, ki so ga zaradi slabega vremena julija preložili na začetek septembra, so organizatorji iz varnostnih razlogov dokončno odpovedali. J. Ga. Vaške igre pri Gradu Letošnje vaške igre pri Gradu, ki so potekale v okviru tamkajšnjega občinskega praznika, so pripravili na domačem nogometnem igrišču. Organizator, Društvo za kulturno-športni razvoj mladih Gračka pomlad, je povabil k sodelovanju različna društva, ki delujejo na območju graške občine. Tako seje iger udeležilo devet ekip, ki so se morale pomeriti v šestih šaljivih igrah. Tekmovalci so med drugim morali voziti slalom z lestvijo (na fotografiji), prenašati poljedeljske pridelke z veliko žlico, prevažati samokolnico preko ovir ipd. Kot najbolj spretna se je pokazala ekipa športuo-rekreativnega društva iz Dolnjih Slaveč. - C. K. Dolga vas-Mostje-Banuta V globino Črnega in Polanskega loga Tokrat smo si za izhodišče naše poti izbrali obmejno naselje Dolga vas, oziroma kulturnozgodovinsko zanimivost v njem - židovsko pokopališče. Potem pa vas bomo popeljali do Mostja, Banute ter v globino Črnega in Polanskega loga. Dolgi vas je obcestno naselje, ki leži pod Dolgovaškimi goricami in se počasi spušča proti ravnini Dolinskega. Kraj je postal po vsej državi znan zaradi bližnjega mednarodnega mejnega prehoda Dogla vas ■ Redics oziroma zastojev, na katere so nas v preteklih letih ves čas opozarjali mediji Za turiste in izletniki, ki jih zanimata zgodovina in kultura, pa je zanimiv tudi zaradi židovskega pokopališča, enega največjih v Sloveniji, ki spominja na skupnost, ki je bila pred drugo svetovno vojno v Lendavi in okolici precej številčna in je imela tudi precejšnji pomen za razvoj mesta in okolice. Od pokopališča se spustimo proti središču naselja in zavijemo desno, nakar smo na koncu vasi med nižinskimi polji in travniki. Kmalu pridemo do krožišča lendavske obvoznice, čez Kobiljski potok in nadaljujemo proti naselju Mostje. Najprej na desni strani za- TEKME UEWZJ® www.termo-iendava.si prani hiški moški inžens"«- Židovsko pokopališče v Dolgi vasi Na jasi ob logamici je predstavljeno bogastvo Polanskega loga. gledamo stari gručasti del starega Mostja, kjer prevladujejo prebivalci madžarske narodnosti, dalje ob Terme Lendava - zaplavajte z nami v edinstveni parafinski vodi! Kopanje s kosilom samo 2.400 sit za odrasle in 2.000 sit za otroke. VAS KRAJ VODNIH DOŽIVETIJ Terme Lendava nagrajujejo Vestnik o ve naročnike Nagrada: dnevna vstopnica s kosilom. Nagrajenec: Bagoroš Stanko, Tišina 6 a, 9251 Tišina. Nagrajenec dobi potrdilo o nagradi po pošti. V beltinski občini povezujejo turistično ponudbo cesti Lendava-Dobrovnik pa je novejši del vasi, ki je bil zgrajen po prvi svetovni vojni po agrarni reformi, v njem pa živi večina Slovencev. Kraj obkroža jo njive, ob potokih pa so tudi travniki. V starem delu Mostja je ohranjenih še Ko se na koncu proti Črnemu logu, ^lT^' mo na dokaj dobro damsko cesto, na desni kmalu zagledamo tudiii^Lj co, obkroženo z ri so tudi postavljene torih lahko posedite jote od vožnje. Sledi^ni1 gozd do mostu t iv j. nakar se na drugi strini r' *’ kar nekaj tipičnih starejših zgradb, ob cesti na začetku vasi pa obiskovalca pozdravi stara, zanimiva s slamo krita hiška, pred katero spokojno sedita lutki moškega in ženske. Smerokaz nas v Mostju usmeri na levo proti Banuti, kjer se že od daleč za vasjo vidijo tudi obronki Črnega loga Banuta je gručasto naselje z okrog sto prebivalci, ki leži med Bukovniškim prekopom in obsežnim nižinskim gozdom, znanim pod imenom Črni log, ki je ime dobil po temnejših steblih dreves, med katerimi prevladuje Črna jelša. ne Polanski log. Cestišče je na' liko slabše urejeno, na gozdno jaso prt ' d pl likimi hrasti, kjer vo bogastvo predfW di in sliki napanoff Tu se tudi začne ■ v & Polana, dolga 3-9°° ", nekoliko bolj Črnem kakor tudi lahko naletite tWve sti iz rastlinskega in f|(ljt ta, kot so srne, cr pije, divje race m P' jj««" večja zanimivost P n(]L.jfl’ večjih kompleks°v Evropi. » K j It ll * * Projekt Zakladi panonskega podeželja Turistično-informativna pisarna v gradu V občini Beltinci so od lanskega oktobra pa do letošnjega avgusta izvajali projekt Zakladi panonskega podeželja,* ki so ga v torek predstavili na tiskovni konferenci v obnovljenih prostorih beltinskega gradu. Obenem pa so v prostorih gradu odprli turistično-in-formativno pisarno. Vodja projekta, župan Občine Beltinci Milan Kerman, je ob tem povedal, da je bil projekt Zakladi panonskega podeželja sofinanciran s strani Evropske unije, program Phare čezmejno sodelovanje Slovenija - Madžarska 2002. Pri projektu so kot partnerji sodelovali ob Občini Beltinci Še KUD Beltinci, turi- stična društva Beltinci, Bratonci, Zvonček Dokležovje, Biijraš Ižakovci, Lipa, Lipovci, Brod Melinci in pa madžarski partner Falusi turi-smus Vas Megyei Szovetsege iz mesta Szotnbaihely/Sombotel. Skupna vrednot projekta je 47.324 evrov, od tega je Evropska unija prispevala 90 odstotkov, kar je 42.608 evrov. Občina Beltinci pa deset odstotkov, kar je 4.734 evrov. Projekt je vključeval številne aktivnosti, s katerimi so povezali že oblikovane zanimive izletniške točke v beltinski občini, ponudbo turističnih in kulturnih društev, pa tudi zanimivo ponudbo partnerjev na madžarski strani v Železni županiji. Kerman je v predstavitvi projek- V beltinskem gradu so odprli tuditunstično-informativno pisarno. ta povedal Še, da so v okvira spodbujanja razvoja domače in umetnostne obrti ter vodniške službe izvedli tudi delavnico na temo Osebno dopolnilno delo in dopolnilna dejavnost na kmetiji in organizirali sejem domače obrti. »V okvira sejma domače obrti, ki je bil v sklopu folklornega festivala, smo tudi izbrali naj., spominek Markovskega, ki so ga pošiljali ljudski obrtniki, potem ko smo razpisali javni natečaj. V obnovljenih prostorih beltinskega gradu smo Uredili turistic-no-informativno pisarno in pred gradom postavili informativno tablo, na kateri so predstavljene tudi turistične zanimivosti. Za člane turističnih in kulturnih društev smo organizirali ekskurzijo na Madžarsko z ogledi primerov dobrih praks. V okvira promocijskih aktiv nosti smo z novimi turistični produkti dopolnili spletne strani občine Beltinci, izdali turistični zemljevid v nakladi 5.000 izvodov, prospekt Zakladi panonskega podeželja v nakladi 5.000 izvodov ter serijo petih različnih razglednic s petimi različnimi motivi v skupni nakladi 10.000 izvodov. V priho- ......................... dnje želimo v različna..................P mi tudi ilirizem sarski turizem m P |ti leli pa bi čudi !M|' ^il1 vode za namene želeli postati i8'1 možnosti za nas«“ ltlu<> Vodja Zavoda ^)i£A ze m občine dodala, da so s p1" ^rl vezat, bogato, D'1-hijeno turistiČ^ GiskKPV ni Oblikovali st?1 niške programe , I' sj^ ra brez meja m ’■ Milt<> svetinitine^ llwnik'hotMnc .n j.,# Beltinci pa so * idr^r' te in sicer An^ siP dbc. Komuni^’ Strategijo D MAKARSKA RIVIERA 3‘ Pavk, sončni. in Iriahk na plaži, otrok do 12 let 50% popusta 3 9/7D/NZ 29.900 poglej in odpotuj! BAVARSKI GRADOVI 2-dnevni avtobusni izlet, slovensko vodenje 17.9./2D/POL 29.900 MURTER 3* Borovnik, brezplačno za otroka do 12 let 10.9-31.10./7D/POL 29.900 Sončkov klub v PORTOROŽU 3* Lucija/Barbara, bogata animacija brezplačno za otroka do 121et 3.9.-30.IOZSD/POL od 43.900 GRČIJA, Rodos 2* AK letak? iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 1MB, 259/7D/NZ od 76.400 DJERBA 3" Djarba Haroon, letalo iz Ljubljane 5, 12„19.9./7D/POL 79.900 GRČIJA, Kreta 3* Erato, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 17.. 24.9 /7O/POL 89.900 TURČIJA, Aianya 3* Sun Fire beach, letalo iz Ljubljane, brezplačne parkiranje 11.9/70/AI 94.900 TUNIZIJA, Hammamet 4* Medi Golf, letalo iz Ljubljane, brezplačno parkiranje 10,17.r 24.9/? D/AI od 99.900 EGIPT, Hurgada 4* Saegull Resort letalo iz Ljubljane 7„ 14., 21.12770, PO L111 -300 SON^ Murska Sobota, Siove»«k' T.l. O*5 VESTNIK -1. september 2005 SPORT 19 Tiskovna konferenca ob dokončanju razsvetljave v športnem parku Petišovci Spidvejska dirka za Zlato čelado Lendave bo vnovič tretjega septembra! Prizadevanjih _ Mm uresničen velik cilj S spidveja v Len-^^’vaMadioiiain ^idnK;nWnih dirk >e namreč Hvali ;'V’s,ka,rro se lahko U., e.mal° športnih dru-, ”n’R»H Speedway nam stavk?,111 ^Cina Lendava ia d. " "8romno dela, tru-nfc,Bar’a 'n entuziazma v b(4tv*?,,|enproie^ tm 1 Hrv prenovljenega in dirka 1 ■' lado Lendave v so-Septemhra, ob 18.30. ■ '" " H riujt j<. ob 19. ,Ore) na spekta-pridobi-^jinoobMuri. ba ter skupaj določili možno lokacijo na pašniku, okrog že obstoječega nogometnega igrišča v gabrovem gozdičku. Od takrat naprej so se delovne aktivnosti hitro odvijale. »Ko sem zbiral podatke za osmo Zlato čelado in listal po starih dokumentih, je zanimivo, da je bila ustanovna skupščina društva 7. aprila 1978 in da so se dela na peti-šovskem pašniku začela 3 maja istega leta. V štirih mesecih je bil zgrajen stadion, torej steza, ograja in tribuna, Pri tem je treba omeniti tudi takratni sozd Gorenje in delovno organizacijo Gorenje Varstroj. Pri akcijah na gradbenih delih je sodelovalo veliko mladine. Bilo je okrog 400 mladih iz takratnega sD'ovejskih dirk v Petišovcih ime ■ daleč v svet 1978 , sn'''' bi v regiji P Jr ni) zvrst, ki bi vzbu- . •V«U| r občanov. "i dlnarn|cen. razbur- ^sekcii *P‘’rt ,n : i c R Zaceteh je bil na- '• o, 1^'' Petično začeli ■ C 0Pretr>e, steze in ka- : ’ l|h želja z mnogo i ^ičk dela tako i M? ^qimkmaiu : •''•lici. Hi- i ' na^°nienost vašča- । ■ n nogometnega klu- i sozda in iz nekdanje Jugoslavije, Prireditev Zlata čelada je bila za nas nekaj povsem novega. Vedeti je treba, da Lendava ni imela nobene tradicije. Na prvih Štirih dirkah se je zbralo tudi do 7.000 ljudi, kar je pomenilo poln stadion. Dirka se je hitro prijela in že na drugi dirki za Zlato čelado leta 1979 smo imeli 11 sodelujočih držav, ne le iz Evrope, kot so Anglija, Poljska, Češka, Madžarska, Italija in Avstrija, ampak tudi iz Nove Zelandije, Avstralije in ZDA. Po pričakovanju je zmagal legendarni Ivan Mauger, najboljši svetovni spidvejist, za kar ga je nagradila tudi angleška kraljica in nosi naslov »sir«. Na Zlati čela- di je zmagal petkrat. Zadnja dirka Za zlato čelado je bila leta 1984. Na pni dirki je zmagal Nemec Mayr, na četrti pa John Davis iz Velike Britanije,« se spominja nekdanji tekmovalec Boris Kotnjek. Zlata čelada Je živela le sedem let Prva dirka jč bila že 13. oktobra 1978. Najpomembnejša dirka, to je za Zlato čelado, pa je bila 22 oktobra 1978. Zmagovalec je postal Nemec Wolfgang Mayr. V letih 1979 in 1980 je zmagal devetkrat-ni svetovni prvak Ivan Mauger iz Nove Zelandije. Že ob koncu sta se med voznike te atraktivne dirke vpisala tudi prva Lendavčana Mirko Lebar in Boris Kotnjek. Sle- i ta 1987, ko je Artur Horvat osvojil i prvo mesto v državnem in repu, bliškem prvenstvu, ekipa, v kateri : so bili Artur Horvat, Čaba Lazar in i Andrej Matjašec (zdajšnji predsednik kluba), pa je osvojila naslov ekipnega državnega in republiškega prvaka. Slednji je trenutno edini slovenski sodnik spidveja z medna' rodno licenco. Tudi v poznejših letih so bili doseženi vrhunski rezultati. Leta 1994 so bili ekipni državni prvaki, leta 2000 pa klubski prvaki Slovenije. Poleg domačih je bilo v SRC Petišovci organiziranih veliko mednarodnih dirk. Vendar je Zlata čelada bila in ostala najbolj značilna in najprivlačnejša mednarodna dirka v Lendavi. Tako si je leta 1983 dirko za Zlato čelado ogledalo rekordnih 10.000 gledalcev. To je bil tudi pni TV prenos kake športne prireditve v Živo iz Lendave. Žal je Zlata čelada živela le sedem let (1978-1984). Za oživitev svetle tradicije Zaradi odmevnosti in atraktivnosti prireditve so razmišljali o ponovni oživitvi tega dogodka. In končno so ga dočakali! »Pred približno dvema letoma smo obudili - željo po ponovnem organiziranju take velike Športne prireditve z močno mednarodno udeležbo. Tako smo nekaj časa kovali načrte in ob pomoči širše družbene skupnosti smo to investicijo spravili pod skupno streho Največ denarja smo vložili v obnovo infrastrukture Za uresničitev zastavljenega cilja je bilo treba vložiti precej organizacijskih in finančnih naporov. V ta namen smo načrtno pristopili k postavitvi razsvetljave, saj na ta način lahko iz prireditve naredimo spektakel. S pomočjo Občine Lendava smo zastavljeni cilj tudi realizirali in 3 septembra nas čaka ponovna dirka za Zlato čelado Lendave,« z zadovoljstvom ugotavlja eden od podpredsednikov Speedway teama Lendava Igor Kolenko, ki ga v soboto zvečer kot direktorja dirke čaka velika odgovornost. Precej naporov za uspeh Zlate čelade je vložil nedvomno tudi podpredsednik Ladislav Kiralj, odgovoren za investicije. »Zgodovino dnji je danes član mednarodne motociklistične zveze FIM, točneje član komisije za tekmovanja na zaprtih stezah (FIM CCP). Omeniti velja, da so v letih 1978-1998 tekmovanja potekala na treh ravneh’ državna prvenstva v 1. in 2. zvezni ligi ter republiška prvenstva. S prihodom Štefana Kekca, štirikratnega državnega prvaka, v Lendavo so ambicije kluba narasle. Leta 1980 so bili doseženi izredni rezultati, saj je Kekec osvojil peti naslov državnega prvaka, Čaba Lazar pa je postal prvak 2 lige. AMD Gorenje Varstroj je bil ekipni državni prvak. Svoj vrhunec je klub dosegel le- S tiskovne konference (od leve): Boris Kotnjek, Andrej Matjašec, Igor Kolenko in Ladislav Ki ralj gradnje spidvej objektov bi lahko razdelili na tri dele, Prvi del je gradnja osnovnih objektov, drugi predstavlja fazo vzdrževanja, kar so opravili člani društva s prostovoljnim delom, tretji del pa je v tem, da so ti objekti prešli v last Občine Lendava. S tem se je lahko nadaljevala nadaljnja posodobitev vodotokov, instalacije, fasade in strehe Tako je objekt temeljito obnovljen, zaključili pa smo s prenosom instalacije za razsvetljavo. Vsega tega športno društvo ne bi zmoglo, • če ne bi bila pri tem posebej angažirana župan in občinska uprava. Z njihove strani smo doživeli popolno razumevanje. Prepričani smo, da si naši ljudje zaslužijo tudi vrhunske prireditve. Ob postavitvi razsvetljave ostane odprtih le še nekaj zadev, kot sta ozvočenje in ograja, kar bo nov finančni zalogaj v naslednjih letih Pretežno so občinska sredstva, nekaj denarja pa smo dobili tudi od Fundacije za Šport. Hvaležni smo tudi donatorjem, ki so prispevali svoj delež k obnovi stadiona, kjer se bodo gledalci ugodneje počutili in z večjim užitkom spremljali vratolomne dirke evropskih spidvejistov« V finalu kar šest voznikov! O bližnji dirki za Zlato čelado Lendave pa predsednik Andrej Matjašec, ki bo tokrat v vlogi sodnika, pravi: »Prireditev bo zelo pestra z močno mednarodno udeležbo, saj smo uspeli pritegniti nekaj tekmovalcev svetovnega slovesa. Novo zlato čelado bo izdelal lendavski obrtnik, mojster keramike Marjan Cojhter, iz njegove delavnice pa bodo tudi keramični pokali. Za prvo nagrado bodo izplačali 1.000 evrov, za drugo 800, za tretjo 600, za četrto 400, za peto 200 in za šesto 100 evrov. Ob razglasitvi rezultatov bo veličastni ognjemet. Povabljeni bodo vsi športni funkcionarji, ki so sodelovali na prvi Zlati čeladi; skupno okrog 35. Od mednarodne motociklistične zveze pa so že dobili potrditev za organizacijo finala Evrope za pare prihodnje ieto. Dirka bo sestavljena iz 23 voženj. 20 voženj bo po klasičnem sistemu - vsak z vsakim. Po seštevku točk bo prvih deset mest vodilo v dva polfinala; v vsakem po pet voznikov. Po trije najboljši se bodo uvrstili v finale, za kar bodo izžrebane pozicije Na svetu so le še češke Pardubice, kjer lahko tekmuje hkrati 6 voznikov. Seznam voznikov je naslednji: Matej Žagar, aktualni evropski prvak leta 2004 in štirikratni državni prvak, Jernej Kolenko, letošnji polfinalist evropskega prvenstva, Matej Ferjan z madžarsko licenco, petkratni državni prvak in prvak Madžarske, Juriča Pavlic, aktualni državni prvak Hrvaške, Manuel Hauzinger, prvak Avstrije, Sandor Tihanyi, večkratni finalist svetovnih prvenstev. Laszlo Szatmari, finalist letošnjega prvenstva Evrope, iz Poljske Tomas Bajerski, bivši GP voznik, iz Velike Britanije Lee Richardson, iz Danske Niels Kristian Iversen, bivši mladinski svetovni prvak, iz Češke Marian Jirout, brata Ales in Lukas Dryml, GP voznika 2003 in 2004, iz Rusije pa Roman Povazny, najboljši ruski voznik. Dogovarjamo se še s Sebastia-nom Ulamekom in Aleksandrom Šanovskim iz Poljske, Rvanom Sul-lyvanom iz Avstralije itd. Upam, da bodo popravili rekord steze, ki ga je lani po 24. letih dosegel Matej Ferjan z 82,33 km na uro « Obeta se torej zelo atraktivna dirka. Milan Jerše, foto: M. J. r z odbojkarico Andrejo Drevenšek iz M. Sobote eno sezono v Franciji 27-letna odbojkarica iz '^la naslednjo tekmovalno se-s frj ranc5i>- Podpisala je enoletno drugoligaško vrsto Saint z M '""ah nastopanja pri ijuto-^v'4^jan&k4avar<>valnlca Maribor in dveh L Sladkem grehu bo Dreven- Aj^ etno odbojkarsko pot nada- likalu ponija J>ebu . s *iPokJ? ^'dnevnim nastopom na med« anoni)a v Zagrebu - tekmeci (i l-'i. ^Ui ln Madžari - so hokejisti ^MlbSllMurska Sobota z 1 F' ‘n Moravske Toplice s 3: 1 *anc Maučec in Slavko Forjan; T. G. »Nekaj sem pač morala storiti, saj je moj klub razpadel. Zgodilo se je čez noč. Namesto da bi načrtovali, kako kot prvakinje zastopati Slovenijo v mednarodni konkurenci, senfse skupaj s soigralkami znašla na cesti« In zakaj odločitev za Francijo? »Vabili so me klubi iz Belgije in Švice, toda najugodnejša ponudba je prišla iz francoskega drugoli-gaša. Zelo sem zadovoljna, saj je angažman po mojem okusu. Domala vse, kar sem zahtevala oziroma zaželela pri podpisu pogodbe, je s strani delodajalca izpolnjeno!« Kaj veste o klubu? »Njihova druga liga je na ravni naše prve, klub je iz mesta, ki je oddaljen 6 kilometrov od Lyona. Menda je njihova želja uvrstitev v 1. ligo. Ta trenutek bom edina tujka, morda se mi bo v prihodnje priključila igralka iz Amerike, saj želijo pripeljati v klub kvaliteten center.« Kako pa bo s sporazumevanjem? »Nič kaj enostavno, saj francoskega jezika ne obvladam, oni pa ne meni veliko bližje angleščine. Bo že kako, verjetno največ z gestikuliranjem. Sicer pa so v klubu obljubili, da mi bodo plačali ekspresno izobraževanje na tem področju,« Menite, da ostajate na spisku selektorja državne reprezentance? ■ • ■ »Upam, da selektor Baltic resno računa name tudi v prihodnje. Letos smo se z dobrimi igrami iz skupine B brez poraza uvrstili v skupino A, kar pomeni ugodnejši žreb za nastop na EP, Sicer pa smo razen Spacalove preostale igralke iz državne reprezentance članice tujih klubov« Z minulo nedeljo, ko je z letalom iz Gradca poletela v Francijo, Andreja Drevenšek odpira novo poglavje v svoji odbojkarski karieri Prvo srečanje z domačimi, kot napoveduje, bo šele ob novoletnih praznikih. Seveda si najbolj želi, da bi v novi sredini uspela in niti za trenutek noče pomisliti na dosedanje črne klubske scenarije - njeni nekdanji klubi so le še zgodovina, vsi (ŽOK Sobota, Ljutomer ZV Maribor in Sladki greh) so namreč razpadli! Niko Šoštarič, foto: N. Š. Odbojka Priprave Pomurja Galexa Mira V telovadnici osnovne šole I v M. Soboti so začeli s pripravami za tekmovanje v 1. slovenski ligi, ki se začenja 24. septembra, odbojkarji Pomurja Galexa Mira iz M. Sobote, ki so se po enoletnem premoru vrnili iz druge lige. V novi sezoni bodo igrali: Uroš Kovačec in Branko Novitovič kot organizatorja igre, Bogdan Marič. Grega Horvat in Boris Grut kot sprejemalca in napadalca, Andrej Grut kot korektor, Tomas Čeh, Rade Dačovic, Gorazd Flisar in Sašo Topovšek kot sredinski blokerji in Primož Horvat - libero Iz minule sezone je ekipa nekoliko spremenjena Klub je zapustil Luka Pirher, ki se je vrnil v Ljutomer, vrnil pa se je Beltinčan Grega Horvat, ki je v minuli sezoni igral v Mariboru. Iz Prvačine je prišel Rade Dačovič, doma iz Srbije in Črne gore. Naloge trenerja, kapetana in igralca bo tudi v novi sezoni opravljal Branko Novitovič. Ekipa je že igrala prvo prijateljsko tekmo, v gosteh z 0:3 izgubila z mariborsko ekipo Prevent Gradnje IGM. Cilj ekipe je postati stabilen prvoligaš. Letos bo liga močnejša od lanske, saj so se nekatere ekipe močno okrepile, tako sta zdaj v Salonitu Beltinčan Andrej Tot in bivši trener soboških odbojkarjev Sa-bahudin Peljto, soboški odbojkar Dean Fujs pa še naprej ostaja v ekipi Šoštanja - Topolšice Tonček Gider 20 ŠPORT 1. september 2005 7 VIŠIN Namizni tenis Zmaga nad Italijo Slovenska moška članska reprezentanca se je v Genovi v prijateljskem srečanju pomerila z Italijo. Slovenci so nastopili brez svojega najboljšega igralca Bojana Tokiča, reprezentanco pa so sestavljali štirje igralci prekmurskih prvoligašev. Slovenija je nepričakovano zmagala s 6 : 4, pri čemer sta Mitja Horvat in Saš Lasan dosegla po dve zmagi, Sašo Ignjatovič in Bojan Ropoša pa po eno Na posameznem turnirju jc Ignjatovič zasedet drugo mesto po porazu z »italijanskim Kitajcem« Yang Minom z 2:3- Horvat in Lasan sta si razdelila tretje mesto. Ropoša pa se je uvrstil med najboljših 16 Šurbek zmagovalec Poreča Na mednarodnem članskem turnirju v Poreču sta nastopila tudi Lendavčana Dragutin Šurbek ml. in Zvonko Plohl. Nova pridobitev Lendavčanov Šurbek je postal zmagovalec močnega turnirja, Plohl pa je osvojil 9. mesto. M, U, Tek za pomurski pokal Kljub dežju 141 tekačev Kegljanje Zmaga Madžarom KK Nafta iz Lendave je ob proslavi 50-lemice delovanja organiziral mednarodni turnir. Sodelovale so ekipe iz Slovenije in Madžarske V obeh konkurencah so imeli največ uspeha madžarske ekipe. Pri moških je zmagal Kaposvar s 3319 keglji pred Radensko (3245) in Nafto (3093), pri ženskah pa Budimpešta (2952) pred Nafto (2855) in Radensko (2805). Pri članih je zmagal Lapat (Kaposvar), 587, pred J. Horvatom (572) in Harcem (oba Radenska), 568, pri članicah pa Matula (Budimpešta), 522, pred Simontijevo (Zalacgcrszeg), 518, in Kelemeno-vo (Budimpešta), 513- F. H. M. Atletika Sobočani šesti na mladinskem prvenstvu Slovenije Mladinci AK Pomurje - PDU uspešno nadaljujejo drugi del atletske sezone, V soboto so v sicer nekoliko okrnjeni sestavi uspešno tekmovali na ekipnem mladinskem prvenstvu Slovenije. V močni konkurenci najboljših slovenskih klubov so v posameznih nastopih dosegli eno zmago, tri tretja in tri peta mesta. Prvo zmago si je v mladinski konkurenci z novim osebnim rekordom v silovitem finišu priboril še pionir Matej Fujs v teku na 1500 m (4:12,41). S tem je Matej potrdil, da je pred pionirskim prvenstvom Slovenije, ki bo čez 14 dni v Ljubljani, odlično pripravljen in bo eden od glavnih favoritov v tekih na srednje proge. Tretja mesta so osvojili Štefan Maučec v teku na 110 m z ovirami (16.22), ki je osvojit še peto mesto v teku 400 m z ovirami, Davor Gregorinčič v teku na 800 m (1:59,24, izenačen osebni rekord) in Štafeta 4 x 100 m (44.81 ) v postavi Jan Filipič, David Aster, David Horvat in Gregor Kranjec, Peti mesti sta osvojila še David Horvat na 400 m in Primož Sreš na 2000 m z zaprekami. Istočasno je bil tudi atletski miting, kjer je tekmovala skupina soboških mladink. Karmen Grnjak je zmagala v skoku v višino in metu krogle, Diana Smej je v metu krogle osvojila drugo mesto, Tina Gutman je zmagala na 100 m, Marinka Horvat pa je bila druga. Milan Jerše Kegljanje . Marika Kardinar startala kot selektorka! Marika Kardinar, najboljša slovenska kegljavka vseh časov, sicer še aktivna članica celjskega Miroteksa, je bila prvič v vlogi selektorke slovenske reprezentance kadetinj, ki jih je vodila na močnem mednarodnem kegljaškem turnirju v Zalaegcrszegu. Slovenske kadetinje kljub siabši pripravljenosti v tem delu sezone, ki se še ni pričela, niso razočarale. Tako je Kardinarjeva uspešno startala na trenerski klopi. Zmagale so sicer Madžarke, Slovenke pa so bile druge. Za njimi so se uvrstile reprezentance Slovaške, Češke in Poljske. F. B. Hitrostno rolanje Sobočani ekipno tretji Na mednarodnem tekmovanju za pokal Alpe-Adria in Savaria pokal v Sombotelu je sodelovalo 10 ekip iz Madžarske, Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Zmagala je madžarska Tatabanya s 1202 točkama, med tremi slovenskim predstavniki pa so bili najvišje tekmovalci Roller kluba Murska Sobota na tretjem mestu (424). V posamični konkurenci je med mladinkami zmagala A. Tinka Kuplen (MS), Manuela Bogdan (Lendava) je bila tretja. Pri starejših deklicah je bila 3. Tadeja Donko, 4. Natalija Novak (obe Lendava). Nuša Ivančič (MS) je bila Četrta pri mlajših deklicah, pri mlajših dečkih pa 6. Timotej Šeruga, 7. Blaž Šeruga (oba MS), 9. Simon Novak (Lendava). Pri začetnikih je bil Niko Šeruga (MS) osmi. F. B. Na 3 Triglavovem teku je v organizaciji Športnega društva Triglav v Predanovcih kljub dežju nastopilo 141 tekačev iz Hrvaške in Slovenije. Med pomurskimi tekači so v mlajših kategorijah zmagali: Rahela Nidorfer (TS Radenska), Urška Martinec (Pomurje), Maja Mancigar (Večeslavci), pri članicah pa Olga Flisar Holc-man (AS Triglav Predanovci) in Jelka Vrbnjak (Ljutomer). V moški konkurenci sta bila med Po-murci zmagovalca Aleš Zver (Odranci) in pri članih Matjaž Soklič (TS Radenska). V absolutni kategoriji na 11 km dolgi progi je pri članih zmagal Branko Lehner (Lenart) 41,23, sledijo pa Ivan Čorba (Hrvaška) 41,51, Igor Alpner (ZE Kamnik) 42,32, Matjaž Soklič (TS Radenska) 42,28, Janez Kuhar (Ptuj) 43,09, Endre Gonter (Pomurje) 43,43, Borut Horvat (AS Triglav) 44,44, Zdenko Klemenčič (TS Radenska) 44,.45 itd. Pri članicah na 7 km dolgi progi je zmagala Valentina Belo-vič (Gojanec, Hrvaška) 29,03, sledijo pa Simona Gomboc (Ivano-vci) 29,47, Valentina Zupanič (Ivanec) 31,14, Polonca Reihss 33,42, Jelka Vrbnjak (obe Ljutomer) 33,52, Simona Sever (TS Radenska) 34,57 itd. Naslednja tekaška prireditev v Pomurju bo v soboto. 17. septembra, v Gornji Radgoni pod naslovom »Radgona teče«. Tonček Gider, foto: J. Z. Kasaške dirke v Ljutomeru Sari MS nagrada Pomurskega sejma Na sedmi letošnji kasaški prireditvi v Ljutomeru je v šestih dirkah nastopilo 37 kasačev iz domačega kluba. Prireditev je sodila v okvir 43. kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, najpomembnejša dirka pa je potekala za veliko nagrado Pomurskega sejma. Za njo se je potegovala sedmerica kasačev, znova pa je -podobno kot pred 14 dnevi na derbiju - zablestela 4-letna Sara MS na vajetih Marka Slaviča. Domala vso dirko je iniciativo in vodstvo prepustila 7-letnemu žrebcu Iroks Wayu, v ciljni ravnini pa ga je v siloviti končnici dohitela in prehitela ter zanesljivo zmagala. Tekmovanje je spremljalo okoli 500 gledalcev, med njimi tudi kmetijska ministrica Marija Lukačič. Dveletniki so vozili na 1600 metrov, 3- do 12-letniki pa na 2100 metrov dolgi stezi. Rezultati, 1. dirka, za 2-let-nike.: 1. Dinga MS (M. Slavič st.) 1:19,6,2. Roki (Puhar) 1:19,6, 3. Apofis (M.Jureš) 1:19,8; 2. dirka za 3- do 12- letnike: 1. Feniks (Makovec) 1:22,2, 2 Energy (Sodec) 1:22,8, 3- Amito (Tramšek) 1:23,2 3- dirka za 3- do 12-let- nike: 1. La Luna (R. Hanžekovič) 1:23,2, 2.Damara MS (M. Slavič st.) 1:24,0, 3 Frida AS (J. Slavič) 1:23,7; 4. dirka za 3- do 12-let-nikc: l.Lund I (De Jureš) 1:23,3, 2. Ferara AS (S. Slavič) 1:23,4, 3. Drava (Vargazon) 1:23,5; 5. dirka za 3- do 12-letnike: 1 Alam Delon (M. Šonaja) 1:19,8, 2. Fenita (Seršen) 1:20,2,3-Saxon MS (M. Slavič st.) 1:2,04; 6, dirka - nagrada Pomurskega sejma: l.Sara MS (M. Slavič st.) 1:18,6, 2. Iroks Way (D Heric) 1:18,8, 3. Fax (R. Hanžekovič) 1:19,0. Niko Šoštarič Kolesarstvo Jubilejni maraton Treh src Letošnjega jubilejnega, 25. rekreativnega kolesarskega maratona v organizaciji Kolesarske sekcije ŠD Radenci se je udeležilo kijub ne najlepšem vremenu kar lepo število kolesarjev iz vse Slovenije in tudi iz tujine. Čeprav lanskoletni rekord 1652 kolesarjev ni bil dosežen, se je nepregledna množica 1292 kolesarjev po pozdravnih besedah predsednika Kolesarske sekcije Jožeta Kagerja-in s tar terja Milana Hojnika, direktorja Zdravilišča Radenci, točno ob 10 uri podala na progo mara- tona Treh src (70 km) skozi lepe kraje in vzpone (7) po Radgonsko -Kapelskih goricah, poleg tega pa še na srednje zahtevno progo (54 km) Tri srca brez mehurčkov in mali maraton (27 km) z dvema vzponoma. Vsi udeleženci z vplačano startnino so dobili topli obrok (pripravili so ga kuharji Zdravilišča Radenci), brezplačne napitke Radenske prt okrepčevalnicah, vstopnico za vstop na kmetijsko-živilski sejem in kolesarske hlače z logotipom sponzorja Raden- ska, d. d., Radenci. Organizator je tudi tokrat podelil številne pokale, ki so jih prejeli: naj starejša udeleženka rekreativnega kolesarskega maratona, 734etna Marija Fajdiga iz Maribora, najstarejši udeleženec, 86-let-ni Alojz Fajdiga, prav tako iz Maribora, ter najštevilčnejše ekipe Zavarovalnica TriglUv (27 udeležencev), ekipa Prezelj iz Celja (16) in Bike center (14). Podeljene so bile tudi številne praktične nagrade. Dani Mauko, foto: J. Z. Ženski nogomet Odličen start Slovenk Slovenska ženska rep^ tanca je v zgodovinske« pu, saj |e prvlčU^' J fikacijah za svetovno pr* odlično startah. V Krško* Slovenijo sta dosegi’ vičeva v 53 minuti m11 -60. minuti Slovenke soj postavi: Kneževič^ vač, Grad, Govek, Ni ■ (Ij. vič, Mikeln, Vais, M k baut). Zver. V naši skupil' Hrvaška in Malta. 'J . tekmo igra Slovenija 24 'T j bra na Hrvašken) Nogomet Tišina | ugnala Ormož V 1. krogu hodna skupina je odpravila Holermuos polno sta zadela sl' v “ šang. Tekmi Izakov nik in Crenšovci Pesnica sta bili 11 ■ '' Zahodna skupina: B J''/ Ljubljana 4:3^^^ Dolomit Dobrova kani - Jesenice 0: - P' min 7 :0. Nogomet * Alumin’l s polnim izkupičkom Gotica - Krško ( , »m««'«’'* Dravin^M^ Mali nogoniet Deset zadetk” Bulls’^ Krajna Izola^ MeteO' 6: Ba^4'01®*9^ p.kolovetera^gjKO^T rejci 15:4 J [ i sebeborCi , j, • Te$anovci5-2oJrStnireS,w kova lavci, Rakica u? gašovci m goys pa 3,- rlin*'' fr.', .. .2,Tirfo\ nofe 0,Sulinc, ■ iirv»t<- &*«eK I* . 1b 0 : 4. Kranin k »te? ■ iH“ '■ '■'■:;nt -r '? ‘ bi-M ' Pucko (Ver- ’ ^^er; Sajko. tvzd™H -• J,yUr«.' I* v Mariboru, ’Hli«' 5^ni^ Pavlovič '■> (32? ? Blou<}ek (1), 1 Balažic' °' ° frfoči 86) C '?S ^(BraV o;: S "^k^' Fnr S l i 3 3 3 3 3 3 3 3 3 ! 2 3 1 J 2 2 2 1 O o o G D O O O o 1 3 O o 2 2 I 1 O O O 1 1 1 o 2 2 1 1 1 3 10:1 6:3 7:4 5:4 4:3 3:1 1 1 7:8 5:7 2:3 2:4 1:2 0:3 9 9 6 6 6 4 3 3 3 2 2 1 1 0 Q^'^r^'^^^ovcl, hlinit *$lb ni-koče Prehodi d|1| »v priznanja m । jU* .7 PreJela ^eP0^ P' Zatem smo sen 1 91. II. Bila ser" bt . večkrat je Tina nPP^’ Hvaležna sen J 5e -e konec pol' " pa: napila vode । min11, / ru.Večerje^^; o varjaH smo :■ ^n^'. si' pir. Dan pted. .psH'y šli plezat-Vsi s ^j' razen ne J k jgri1 "X Uživala sem , pOci > jezeru, ker m gkDraJ den, ostalim P .„eli vsak večm pošto«, -r ’ šali pisma- > ker sem se kje’8 niša in domov. « । ip r- t! privoščili X pot do lepo, saj doživela- 'r * »i 1» VESTNIK -1. September 2005 NA SCENI 23 Nemški prostovoljci gradijo bivalno-rezidenčni del Art centra Vaše pesmi saj eh fr K k S sekiro in žlico do ateljejev de r S’ i* if v**?’' 4 t s J’tovoljci so že od vsega začetka pošteno zavihali rokave, !^ibrez doma, denaija in prevoznih sredstev Ir. ib h ca. in I t i Irt Iti >1 t ir ii i r r s r n e t 5 Ena od razstavljenih umetnin Art centra, nastala v letošnjem projektu Gibanica 05: skulptura iz Jeklenih bilk avtorjev Pedra Velosa in Kaje Avberšek Prilagojeni spomini Ohranila sem le lepe spomine, v koš sem vrgla bolečine, v romantiko odela jih, da ko zakopljem se v njih, zopet dobim nov navdih, ki lajša mi življenje to z neko novo pravljico. Vem, da malo pretiravam, s spomini se poigravam, a ne zamerite mi vi, ker to počnemo vsi. Prilagodimo si spomine, ker z leti manjše so bolečine in opravičiš vsem tako, ki prizadeli so te hudo, namesto resnice stkeš pravljico. Sonja Vaša čustva (Sekira in žlica, op. ^in^k*0 združenje mladih obrt- Vrtnic (predvsem mizarjev, ' lovcev, klesarjev in zidar-nemško obrtno 'ii j. ' de$d članov tega združe Hr. »°pravlja brezplačno ;' J' centru v Središču. Si them soLinni se mladi obrtniki V n°ši odpravijo za naj' in en dan po svetu. V tem fik^fjemu prebivališču ne smejo Sej ha več kot 50 kilometrov. Ne osebnih ali javnih pre-premikajo se lahko iz-z avtostopom. V principu v < 'uporabljati lastnega de narja, preživljajo se z delom, ki je lahko poplačano lev naravi (spanje, hrana, pijača). Na ta način spoznajo svet in domovino, raznolikost kultur in lokalne posebnosti. Združenje vodijo mladi popotniki in popotnice, medtem ko so njihovi starejši kolegi, ki so medtem že postali mojstri, zgolj njihovi svetovalci. Dvakrat na leto združenje priredi srečanje vseh aktivnih in pasivnih članov, simpatizerjev in tistih, ki bi se združenju radi priključili. Zimsko srečanje je namenjeno predvsem oceni minulega obdobja, spoznavanju in kovanju novih načrtov, medtem ko je letno srečanje namenjeno praktičnemu delu Na letošnjem zimskem srečanju v bližini nemškega mesta Erfurt bo Art center v mednarodni konkurenci podobnih centrov predstavil projekt zidave re-zidenčnega/bivalnega dela Art centra V praksi to pomeni, da je po tritedenskih pripravah, ki jih je izpeljalo sedem članov v sodelovanju z nosilci projekta in prostovoljci, prišlo v Art center 34 šolanih obrtnic in obrtnikov, ki bodo delali in že delajo osem ur na dan tri do štiri tedne. Gre za zidarska, betonerska, mizarska, tesarska in krovska ter podobna dela Posebnost združenja Axt und Kelle je v tem, da za razliko od sorodnih, bolj tradicionalistično naravnanih združenj, v svoje vrste vključuje tudi mlade obrtnice, ki predstavljajo dobro tretjino celotnega članstva. Axt und Kelle izbira prizorišče letnega srečanja na podlagi smernic, ki zahtevajo, da so vsa opravljena dela v javnem interesu, da imajo širšo družbeno relevantnost, in da podpirajo kozmopolitsko, humanistično in ekološko naravnane projekte. Projekt pri Art centru bo trajal do 26. septembra. Članice in člani združenja Axt und Kelle v tem času opravljajo brezplačno delo, pri katerem jim pomagajo organizatorji in prostovoljci iz Art centra. »V bi-valno-rezidenčnem delu, ki bo zgrajen, bodo ateljeji, v katerih bodo umetniki lahko bivali in delali, Če bo vse po načrtu, bo to prvi tovrstni bivalno-rezidenčni umetnostni center v Sloveniji,* pravi Nataša Serec, organizatorka v Art centru, ki ima za sabo izkušnje s podobnimi projekti na Metelkovi v Ljubljani. Organizatorji so združenju dolžni zagotoviti brezplačno bivanje in prehrano, zavarovati projekt, urediti dokumentacijo ter priskrbeti vse potrebne materiale in orodja. T. K., N. S. Le nekaj misli je v moji glavi; to so misli na pomlad, na rdeče in modre cvetove, na ljubezen. Vse mine. Veter zbeži Plaz besed utihne. Življenje se izteče. Smrt vse izbriše. Ostane malo, le pest spominov, ki počasi, čisto počasi zbledijo. Sonček Ko je hudo, me pokliči! 080 J113 / X ^na in Luka - vsestran sko uspešna učenca t ut - . ‘I drr, v;isi Dokležovje, med prele- t ^htl '' dOniacega sadovnjaka, kjer nas Presenetijo sadovi kutine nahru-^ruž’n° Barber, da bi spoz-i Ul 1 ^Portnl^a judoista - drob-ij'hjetru a n)ene8a brata Luko. ru^ njune mame Simone in očeta ^jo na Tina prva, a bolj sramežljivo povelj P*68’ E°da napo- OSe bo 3 V kimonu za judo, po zgledu Luke. leto njenega intenziv-■^c k«>m:jr V dodala, da ima v času S ’'i 'rj 711 dvr vadbi na dan, med šolo pa ‘ ' v na tedcn. Nosi rumeni pas, kar St Pre]e. ahJ,rlc 0«®» je s ponosom razkazati)^, %i,, '■ kateri ima prav posebno \šte .. iterem visi njena zbirka izrednih ^ti bleščečih se medalj. Letos je ‘h poj. °'1 * pomurski ligi, ki nam ga je s ala Zraven so tudi priznanja z »Ve- j 'nn za njuna najboljša dosežka. veričkinega tekač iz Radence. Ko pa je slekla borbeni kimono, se je spremenila v modrooko deklico s čopki, ki se zelo rada igra s svojimi prijateljicami, se tudi mojstrsko rola do bližnjega šolskega igrišča, kjer sreča še ostale otroke, malo kolesari, poleg tega pravi, da dela tudi kekse, »takšne, ki jih ni treba peči«, iz koruznih kosmičev, zmešanih s čokolado in primerno ohlajenih v hladilniku. Poleg tega je vneta gobarka, za kar jo je navdušil njen oče, ki jo z veseljem vzame s sabo po jurčke in lisičke. Kakor vsi otroci tudi Tina obožuje risanke, najraje ima Rožnatega Panterja. Ob koncu mojega obiska pa nas je vodila čez dvorišče do majhne ute, kjer domuje njen pasemski zajček, rjava »Kepica«, to je njeno največje veselje. V pogovor s Tino se je vključil Še ne 13-letni Luka, zelo uspešen judoist, ki se sploh vsestransko udejstvuje v športu, dosega visoke rezultate tako v biatlonu kot tudi v rekreacijskem teku. Za judo ga je pred štirimi leti navdušil prijatelj iz vasi. V izjemno kratkem času se je povzpel do oranžnega pasu, kar je 5. kyu. Letos aprila pa je na državnem prvenstvu v Slovenski Bistrici v svoji kategoriji do 50 kg osvojil odlično 2. mesto. Ob tem izrednem uspehu se ni čuditi, da je njegova soba polna dokazov preteklih dosežkov: zlatih, srebrnih, bronastih medalj, pokalov in priznanj, tako iz Slovenije kot tudi iz tujine Oba s sestrico sta namreč večkrat tekmovala na Hrvaškem, Madžarskem in v Avstriji. Luka se je zapisal temu športu, saj med šolskim letom vadi kar štirikrat tedensko pod strokovnim vodstvom treh trenerjev, med počitnicami pa celo večkrat na dan, kar vključuje tudi kondicijske treninge ter ob sobotah tekmovanja. Tudi sicer je aktiven, igra nogomet, kolesari z novim športnim kolesom, navdušujejo pa ga tudi računalniške igrice. V naravi rad ribari, doma pa skrbi za svoj akvarij. O Tini in Luki Barber bomo zagotovo Še veliko slišali, saj ne le kot nadebudna mlada športnika, temveč tudi kot odlična učenca že danes pričata o vztrajnosti, zavzetosti in srčnosti v svoji viziji doseganja izjemnih uspehov. S, K. Old Skull - prvič $ Minuli konec tedna je v Černelavcih prvič javno nastopila nova glasbena skupina Old Skull, ki jo sestavlja pet šestnajstletnih fantov. Predstavili so se z For Whom The Bell Tolls, EnterSandman, The Unforgiven.To Live Is To Die (Metallica), Puritania (Dimmu Borgir), Smells Like Teen Spint (Nirvana). Skupino sestavljajo Uroš Ralovič, lead kitara (skrit za zaveso na desni), Filip Bartus, ritem kitara, Timi Porš, bas kitara, Sandi Fartek, bobni, in Jan Šbmen, vokal, Publika je bila navdušena nad njihovim korektnim nastopom, zato upravičeno pričakuje še kakšnega in seveda tudi avtorsko delo. Old Skull se zahvaljujejo KSČernelavci, da lahko vadijo v njihovi dvorani, kjer so tudi nastopili in vsem ki so pripomogli k nastopu. Na prvi osnovni šol! potekal 1. naravoslovno-matematični tabor 1+1=2 je pravilna izjava Na OŠ I Murska Sobota je med 23. in 27. avgustom pod okriljem Regionalnega centra Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije potekal prvi naravoslovno-matematični tabor. Udeležilo se ga je 23 osnovnošolcev iz Pomurja ter dva iz Porabja. Uživali so lahko v pestrem programu, rdeča nit pa so bile tri delavnice. V treh skupinah so udeleženci izmenično sodelovali v pripravah na tekmovanje iz logike, izjavni logiki ter raziskovalni ma- tematiki. Ena izmed mentorjev Mira Ambruš je povedala, da se otroci z izjavami srečajo šele v srednji šoli. So pa slednje precej aktualne na tekmovanjih iz logike in uporabne tudi v vsakdanjem življenju, zato jih želijo učencem približati že sedaj. Udeleženci so lahko uživali v pestrem programu, saj so poleg matematičnih delavnic opazovali nebo in spoznavali osnove astronomije, od črnih lukenj pa t. i. porodnišnic zvezd do raziskovanja vesolja z vesoljskimi plovili. Ogledali so si tudi daljinsko vodena letala, jadralno padalo in motorni zmaj. V družabnem delu tabora so odigrali šahovski turnir, si ogledali film, poslušali glasbo in plesali. Izostalo ni niti delo na računalnikih v E-učilnici, ki deluje na osnovni šoli I. Na koncu so pripravili tekmovanje iz logike in izdelali bilten Tabor so končali z zaključno prireditvijo, kjer so predstavili svoje izsledke in delo. Upamo lahko le, da bo tabor postal tradicionalen. Iztok Štefanec 24 DOBRO JE VEDETI 1. september 2005'- WH Svet digitalnih tehnologij Divx 6 - nov video standard na računalniku Vsi že poznamo filme, ki si jih lahko ogledamo kar na računalniku. V zadnjih letih je nastala prava eksplozija filmov v tej obliki. Seveda so ti lahko bolj ali manj kvalitetni. Vse je odvisno od načina, kako je bil film pretvorjen v računalniško obliko. Tu pridejo na vrsto video standardi. Eden najbolj znanih je dobil novo in zmogljivejšo različico - Divx 6. Najpomembneje pri pretvorbi filma v računalniško obliko je ohraniti čim višjo kakovost in zagotoviti čim manjšo končno velikost video datoteke. V ta namen se uporabljajo razni videostan-dardi, ki to delo opravijo bolj ali manj uspešno. Divx je poleg standarda XviD eden najbolj razširjenih. Dira je izpeljanka videostan-darda MPEG4, ki je omogočil, da stisnemo dve in pol minuti filma na približno 8 Mb. Do nedavnega je bila zadnja in najbolj izpopolnjena različica 5.2.1. Po hitrosti pretvorbe je prekašala Microsoftov standard WMV 9. Dira 6 bi naj bil še boljši. Omogoča več video in avdio sledi, več podnapisov ter interaktivne menije. Za predvajanje bomo potrebovali nov predvajalnik, saj ga Windows Media Player 10 v celoti ne podpira. ■ Dira 6 bi potencialno lahko tekmoval z običajnimi DVD-ji, ki so shranjeni s starejšim videostandardom MPEG-2, vendar bo za to potreben Čas. Na tržišču je že precej samostojnih predvajalnikov DVD, ki lahko berejo tudi filme Dira. S posodobitvijo bodo lahko brali tudi te najnovejše posnetke v visoki ločljivosti (High Definition). Pri zmogljivosti povejmo najprej tole: minuta nestisnjenega filma zavzame na računalniku okoli 2 Gb prostora. Z uporabo modernih videostandardovza stiskanje je možno zmanjšati velikost na vsega 1 % brez večje izgube na kvaliteti. Na ta način lahko cel film shranimo na en sam CD v zadovoljivi kvaliteti. Da bi to velikost dosegli v boljši kvaliteti, pa potrebujemo zelo učinkovit videostandard. Pri pretvorbi moramo nastaviti parametre, ki vplivajo na kakovost in velikost. Za filme na DVD-jih je dobra polna PAL ločljivost (720 x 576 točk) s hitrostjo podatkov 1500 Kbit/s. Tako dobimo skoraj identično kvaliteto filma, kot je v originalu. Če zmanjšamo hitrost podatkov, dobimo manjšo velikost, vendar tudi slabšo kvaliteto. Dober računalnik bo pretvoril film s srednjo kakovostjo istočasno s predvajanjem. Za boljšo kvaliteto pa bo potrebno tudi nekajkrat več časa. Divx 6 ponuja zelo dosti možnosti pri izbiri kvalitete in velikosti filma. Njegov potencial pri uporabi na dvd-jih se bo tekom časa še pokazal. Pričakujemo lahko širšo uporabo novega standarda, saj bo z nadaljnjim razvojem postal še bolj izpopolnjen in uporaben. dr. Matej Gombošl Za srečo se velja potruditi Sreča ohranja mladost, spodbuja radost, veselje, podjetnost, dinamičnost, nagajivost in vitalnost. Da si za srečo velja prizadevati, potrjujejo tudi ugotovitve znanstvenikov. Po njihovem mnenju pozitivna čustva (sreča, veselje, radost, navdušenje) spodbujajo delovanje imunskega sistema. Srečni ljudje se počasneje starajo (njihov organizem počasneje propada). Srečni ljudje so v poslu uspešnejši od turobnežev ter so bolj priljubljeni v družbi in službi. S svojim dobrim razpoloženjem srečen človek mimogrede »okuži* (osreči) tudi druge. Ljudje, ki si prizadevajo za pozitivna čustva, so tudi dejansko bolj srečni (ne drži se jih smola). Poleg tega so srečni ljudje pravi magnet za srečneže v svoji bližnji in daljni okolici (tako srečo mimogrede pomnožijo), so veliko bolj podjetni in jih ni strah tveganja (to se v poslu praviloma bogato obrestuje). Ti ljudje so prepričani, da jim zadeve, ki se jih resno lotijo, ne morejo spodleteti (to se praviloma potrdi tudi v praksi). Sreča kot najbolj čarobno počutje je »naj« posledica najlepšega čustva: ljubezni. In če bi o sreči radi zvedeli še kaj več, povprašajte človeka, ki ga občudujete, ker mu nikoli ne zamre nasmeh na ustnicah. POMURSKE LEKARNE www.pomurske-lekarne.si Žolčni kamni razkrivajo zdravilne skrivnosti Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Komaj ste dobro zaspali, že vas prebudi žgoča bolečina pod prsnico. Slabo vam je in bolečina se širi navzgor v območje desne rame. Takoj pomislite na hudo zgago, ker ste sinoči jedli pozno In preveč. Če je res tako, vam bo hitro pomagala tableta antacid, ni pa nujno, saj lahko gre tudi za napad žolčnih kamnov. Žolčni kamni so precej pogosti, po nekaterih podatkih jih ima kar 10-20 odstotkov odraslih. So skupki v žolčniku ali žolčevodu, po svoji sestavi pa so lahko holesterolni, pigmentni ali mešani. Večina žolčnih kamnov je sestavljenih iz holesterola, so brezbarvni in imajo lepo kristalno zgra-dbo. Pigmentirani kamni iz žolčnega barvila, teh je približno 20 odstotkov, so temno zeleni. Kamni so lahko različno veliki. Nekateri so čisto majhni (žolčni pesek), manjši od centimetra v premeru in se običajno trejo drug ob drugega, nekateri pa precej veliki. Dejavniki, ki povečajo nevarnost za nastanek žolčnih kamnov Ženske imajo dvakrat več holesterolnih kamnov kot moški, pri pigmentnih kamnih pa je razmerje približno enako. Ta razlika je verjetno vezana na hormone, nosečnost in peroralno kontracepcijo, ki spreminjajo žolčno sekrecijo ali gibljivost žolčnika, lahko pa tudi oboje. Ženske, ki so bile večkrat noseče, tudi pogosteje zbolevajo za žolčnimi kamni. Debeluhi imajo kamne trikrat pogosteje, pogostejši pa so tudi žolčni kamni pri diabetikih po 60. letu. Za razvoj žolčnih kamnov so posebej nevarne shujševalne kure brez maščob, zaradi tega mora shujševalna dieta vsebovati vsaj dodatek manjše količine maščob, da se izognemo razmeram, ki lahko vodijo v nastanek žolčnih kamnov Pojavnost žolčnih kamnov narašča s starostjo, pomemben faktor pa je tudi dednost. Težave, ki jih povzročajo žolčni kamni Žolčni kamni večinoma dolgo časa ne povzročajo simptomov, če jih sploh kdaj začnejo povzročati, posebno če ostanejo v žolčniku. Lahko pa prehajajo iz žolčnika v žolčevod. Kadar delno ali popolnoma zamašijo žolčevod, se pri bolniku pojavi bolečina. Bolečina rada prihaja v napadih, imenujemo jo kolika. Značilno je, da se ta bolečina počasi dvigne do platoja in se nato postopoma zmanjša. Običajno se pojavi pod desnim rebrnim lokom in se lahko širi tudi nazaj v hrbet ali v žličko. Spremlja jo lahko slabost ali bruhanje. Če bolečina traja dalj časa in ne popusti več ur, lahko gre za resnejše težave, kot so vnetje žolčnika, vnetje žolče-voda ali trebušne slinavke..., zato je v takih primerih potrebno poiskati zdravniško pomoč. Miranda Koren, mag. farm. Posledice izpostavljanja soncu se ne pokažejo takoj Topli sončni žarki nas prijetno božajo in grejejo. Sonce prežene slabo voljo, depresijo in zvabi v naravo še takšne zapečkarje. V pretirani želji po toplih žarkih pa se soncu tudi po nepotrebnem preveč izpostavljamo in s tem delamo škodo zlasti svojemu zdravju. Preveč izpostavljanja soncu lahko povzroči prezgodnje staranje, očesno mreno in kožnega raka. Strokovnjaki ugotavljajo, da polovico vseh novih rakavih obolenj predstavlja kožni rak. Za nastanek dveh tretjin kožnega raka pa naj bi bilo krivo izpostavljanje soncu. To so le nekateri podatki, ki vzbujajo skrb, v nas bi morali predramiti občutek za pametno obnašanje na soncu. Kljub nenehnim opozorilom, kako nevarno je lahko sonce, pa še vedno lahko opazimo ljudi na plažah, ki se v opoldanski pripeki nastavljajo nevarnim sončnim žarkom. Še huje je, da so na soncu z njimi tudi njihovimi otroci, ki imajo še občutljivejšo kožo. Čeprav na kožo nanesemo kremo z visokim zaščitnim faktorjem, to se ne pomeni, da lahko ves dan poležavamo na soncu. Škodljivi UV-žarki kljub temu prodrejo v kožo. Posledice, razen sončnih opeklin, se ne poznajo takoj. Kožni rak, ki je posledica pretiranega sončenja, se namreč razvije šele čez nekaj let. Ekomurje Okolje in turizem Okolje in turizem sta medsebojno tesno povezana in soodvisna. Turizem v večini primerov temelji na privlačnosti in urejenosti okolja, kar predstavlja osnovo za razvoj turizma. Vendar pa žal tudi turizem pušča posledice na naravnih danostih, zato ponekod že uvajajo ekološki turistični davek. S turizmom se povečujejo pritiski na naravne vire, kot so npr. pitna voda, viri energije, nepozidana območja, ustvarja se večja količina odpadkov, odpadnih voda. Tudi povečan promet z izpusti plinov v zrak in hrupom prispeva k poškodbam narave. Predvsem so ti pritiski občutni na vrhuncu turistične sezone. Poletje prav gotovo predstavlja vrhunec turističnega navala. Veliko turistov pride v nase le- pe kraje, prav tako pa tudi mi radi odidemo na oddih v druge turistične kraje. Pri izbiri turističnega kraja ima vsak takšne in drugačne želje, veliki večini pa nam daje pomemben pečat urejeno in čisto okolje. Pri tem se moramo zavedati odgovornosti in kulturnega obnašanja do naravnih danosti, katere so poglavitni razlog za naš izbor ustreznega turističnega kraja. Upoštevati moramo navodila in napotke gostiteljev, predvsem pa nepisana navodila, ki nam jih narekuje narava. Danes so turistični kraji v večini ustrezno urejeni glede varovanja okolja, če pa kje manjka kakšen koš za smeti, kot zgledni turisti ustrezno jpravimo odpadke in jih odložimo v najbližji koš. Predvsem pa se moramo zavedati, da bo naše ustrezno ravnanje do narave še marsikoga drugega napeljalo, da bo tudi tako počel in razmišljal. Prav tako nas zelo dobro opazujejo naši otroci, kateri se od nas učijo in nas posnemajo, zato jim dajmo lep vzgled. Vsekakor varovanje okolja ne zavira turizma, temveč zagotavlja pogoje, da se bo lahko turizem še bolj razvijal po načelih trajnostnega razvoja. Zavedati se moramo, da ni dovolj varovati le določenih delov narave z znamenitostmi, temveč moramo skrbno varovati celotno naravo tudi zaradi odgovornosti do naslednjih generacij. Malo je naravnih območij, ki so biotsko, pokrajinsko in po kulturni dediščini tako bogata, kot je naša pokrajina, kar je velikega pomena za dejavnosti v naravi. Našim turistom pokažimo s pravo okoljsko vzgojo, kako smo lahko prijazni do okolja in jih tako neposredno »napeljimo«, da bodo Še oni začeli tako gledati na okolje. B. Žajdela ekomurje@email.sl Vračilo izdelka Potrošnik nas po ski pošti sprašuje, ah o ■ zakon, ki omogoča j nakupa izdelka v pr “ । oz. če je stvar že W snem Času mora če kakorkoli z izdei o dovoljen. V kolikor voljstvo pomem, da i napako, potem se lahk v prodajalni Ijavljaenood^ j1-- ,,17 rcienu varstvupotrošnikov-;,, var nuna napa#, / . A mo premislili, P*^-možno vrniti oz. ’ ’ govora in dobre volje Po navadi trgovcitu blago zamenjajo - dobropis. Da bi sip blago vrnili, ne da tsj. trebno navesti raz s šno odločitev, je ■ .- pogodbah sklenji ■■■ , slovnih prostorov ...>.erpnp»8*^ nih na daljavo (TV P lefonska, kataloška P1 V omenjenem p»; potrošnik pravico, ■ ’ stih dneh po Pre,\ podjetju pisno sp0'1 stopa od | "-'godbe ■ Obratovalni cas pi^ tl; telefonsko de Ijek, torek, sredo do 14. ure ponedeljek in , ure, v petek OL JKAM predhodnem 5349390,faks:l Trg zmage 4, P-P’ Sobota. Vadba prebuP pozitiv”3 čustva Američan«3',^11/) Kr....75""'* raziskave,* ’ p v.iliiisoN.aid-^ let. 5 ur. ■ opazovala'” la pogovor o dah, ka|enF predel telesni vadb ■ i , umrlo še kave, toda ti- ’ t'ei<^ skrbeh zain Cv dbo.sori-^^i-;,,. stejeporo« y y stvih,^^^ Ijanju i®***^*^? občutku sm1^ S VESTNIK 71. september 2005 Sprejemanje kritike DOBRO JE VEDETI 25 fr ti t li fr 1“ f I 0 L f u1. 'Znie^ nas se pogosto znajde v poloPrim' *a,erem toora sprejeti kritiko. V tem m. 7U ^V10 ravnamo tako, da predstavi, ।preverinio poti in se dogovorimo o ’^ravnanju. j jr nekdo s svojo kritiko ne ostaja pri dejstvih «, ptavicen, veliko pove o svojem odnosu do 'r|" ' tnkSmh okoliščinah se jepotreb-«tb0 1 °^acia,i' da bi se nam uspelo vživeti v isjhč. na'|CPrizadela.V takšnih trenutkih se «hhko vpraša: ^dogaja z njim? se skriva za njegovo kritiko? Ti "dnuM1 ‘■•Us ^ ‘P 'o^i'innn s primerom Ane in Tomaža, AZa'rttvnc iu'"k‘ prenove stanovanja, Weisbacha in Uršule Dachs. Tega 11 *'diti že pred časom, vendar za to nista klelo 1J Tomaž ima v službi obilo dela in ga Ud"- tmcnjuje Ana se je odločila, da bo konec ■■ 1,0 Prebelila dnevno sobo A t >,' '' ' Petek zvečer vrnil iz službe in opa-J? prepleskala dve steni v dnevni sobi in -1 drtaš?- Ana mu ostro odvrne, da kot 'a; " Zri?t-a je ponos, da je toliko že naredila. *' neumnost Tega prej nikoli itoj j, J SIenc so 1’saste!« Ana pove: »Ali to pole«;,; J nisen> sposobna prepleskati štiri stene?« “džove: ’No, to že, ampak... Zakaj to poč-M dogovorila, da bova to opravila sku-^tedn' ' ^ra 111 °dzvala Je nadaljeval: »Ker veš, j 1 Jt" časa, imam slab občutek, ko te viMe želiš izsiljevati?« Ana: »Imaš * 9 ' Stiskam nate?« Tomaž: »Ja. Strinjal sem jL a prenovila stanovanje, vendar me ple-^/ni trcnutku ne veseli.« n' bda upravičena. Ana se ni dokazovati svoje spretnosti, saj (F^iIj se zu Tomaževo kritiko skriva nekaj hl ost:,la na stvarni ravni, ampak se je 1 njunega odnosa. Tomaževa izjava, da H.' *koli počela, jasno pove, kaj si misli o njej daje sama sposobna opraviti takšno ji je, da brez njene pomoči ne bo nič. ^'^v resnici želel povedati, je ona ube-P°tneni, da nisem sposobna preple-Tomaz sc je tedaj zavedel, da toni rbr ug1'' ° njegovih in ne o svojih obču- % Ana , D° vPbva na nadaljnji razvoj dogo-Wv bu''> ^OZOr*ia tudi na njegovo slabo vest. jn, 4 J l|c"' SV0Ja lastna čustva, bi lahko Sih । . lent je spregovorila o Tomaževih Z*35 °bčutek, da pritiskam nate?« S tem je 7'v^, '^ila d* |e lahko spregovoril o tem, le izvedela, kakšni so v resnici , tis ie Htedna želi počivati) 1" je odvisno, kakšen bo razvoj do-?■' ne^do kritizira. Da bi bili pripra-/š' vn J'1’ razvoj dogodkov ob sprejemanju /' :'u4.. 1 ievanju predstavljamo test: Prepoz-b J'P^n/Ht rivt"' fKI prispeval k temu, da ?4hj|rr ' '^l dejstva, odnos, zahtevo in izja-Primerno reagirali. V ^uha s školjkami 8 Salotke> 100 g paradižnika, 2 (^>ki>L u Davnega olja', 50 g margari-* l ^avina" $ očiščenih dagenj, 1 k /'*ta p. '°1 poper ščepec mlete kumi %”1 q?8,,c®b drobnjaka 1 ' odstranimo semena in bučno ' ^Uq|, !'a kocke. Šalotke olupimo in drob in segrejemo margarino, do, , u^e ter dušimo. Zalijemo s koko-z n" terP°^3S' kuhamo do mehkega. ln i° sP3*i^nim mešalnikom '1'‘|(l'r**‘n. ,j1(. 1 na olivnem olju zadušimo se-rn^j atr"1 dagnfc Inna kocke narezan %, ^ini^ ^dušimo ter vse skupaj stresemo ' , knekaj minut prevremo. Na ',,r|ijk(l n e'° Vino in potresemo z nareza- rulade s špinačo in 1,4 ' j,: 1 g, 80 g špinače, 2 stro-L 1 čebula, 100 g masla, 250 g Test: Prepoznajte posamezne ravni! 1. Sodelavec stoji ob fotokopirnem stroju in reče Ani: »Papirja ni več.« - Kaj je povedala sodelavec? (dejstvo) - Za kaj ima Ano? (odnos) - Kaj bi rada dosegel? (zahteva) - Kaj je povedal o sebi? (izjava o sebi) 2. Ana med večerjo omeni Tomažu: »Zdi se mi, da je posoda s tekočino za pranje šip v avtu prazna«. - Kaj je povedala Ana? (dejstvo) ■ Za kaj ima Tomaža? (odnos) - Kaj bi rada dosegla? (zahteva) • Kaj izvemo o Ani? (izjava o sebi) 3. Ana pride na tenis z novo pričesko. Njena soigralka Tanja takoj pripomni: »Kakšna si pa videti?« ■ Kaj je ugotovila Tanja? (dejstvo) • Kako Tanja obravnava Ano? (odnos) - Kaj bi rada Tanja dosegla s svojo pripombo? (zahteva) - Kaj izvemo o Tanji? (izjava o sebi) Predlog rešitev 1. »NI več papirja« Dejstvo: Predal za papir je prazen Če bi se Ana odzvala samo na to bi lahko rekla: »Res je « Odnos: Pričakujem, da bo za to skrbela moja sodelavka. Če govorim o dejstvih, bi se morala moja sodelavka Ana ustrezno odzvati, tudi če ne povem odkrito, kaj želim. V našem oddelku so bolj in manj pomembni ljudje. Sodelavka Ana bi lahko take preproste naloge mirno opravila. Če se želi Ana odzvati na tej ravni, lahko odvrne: »V tvojih očeh sem vedno jaz odgovorna za papir,« Zahteva: Prosim, priskrbi papir. Prosim, pazi sama na to, da bo v fotokopirnem stroju vedno dovolj papirja Razumi, da sam ne morem skrbeti za to. Če se bo Ana odzvala na to neizgovorjeno zahtevo, bo hitro poskrbela za papir in se odrekla vsakršnim pripombam. Izvaja O sebi: Jezi me, če ni poskrbljeno za take stvari.; to zmoti moje delo. Najti želim pripravljen fotokopirni stroj. Pričakujem, da mi bo vse, kar po- svežih ostrigarjev, 1 dl belega vina, 2 dl sladke smetane, 2 dl tnesne osnove, ščep sesekljanega petršilja, ščep muškatnega oreščka, sol, mleti poper Špinačo operemo in jo v slanem kropu blanširamo. Ko se ohladi, jo v mešalniku zmiksamo, ji damo sesekljan česen, sol, poper, muškatni orešček in jajce. Zrezke potolčemo, solimo in popramo ter jih premažemo s pripravljeno špinačo. Zvijemo v rulade ter jih na vroči maščobi popečemo z vseh strani. Popečene rulade preložimo v drugo posodo Na preostali maščobi prepražimo sesekljano čebulo, dodamo narezane, ostrigarje, nekaj minut pražimo ter zalijemo z mesno osnovo. Rulade preložimo nazaj v omako, dodamo sladko smetano in vino. Nekaj minut še dušimo, da se meso zmehča. Na koncu po želji še začinimo ter potresemo s sesekljanim peteršiljem. Štruklji Iz krompirjevega testa In šunke Testo: 500 g krompirja, 200 g ostre moke, 50 g margarine. 80 g pšeničnega zdroba, 2 jajci, sol Nadev: 250 g prešane šunke, 100 g cukinija, 100 g pora, 40 g olja, 1 dl kisle smetane, 2 jajci, sol, poper, timijan, majaron Krompir skuhamo v lupini in ga olupimo. Pretlačimo še toplega Ko se ohladi dodamo moko, raztopljeno margarino, jajci, zdrob in sol, ter na hitro omesimo v testo. Posebej si pripravimo nadev. Šunko in cukini narežemo na drobne kocke. Na maščobi prepražimo na kolobarje narezan por, dodamo šunko in cukini Odstavimo z ognja ter primešamo kislo smetano in jajci ter začimbe. Testo razvaljamo na 1/2 cm debelo in prema trebujem, takoj na voljo. Nisem vajen prositi. Če se želi Ana odzvati na tej ravni, reče: »Jezi te, če fotokopirni stroj ne dela.« 2. »Zdi se mi, da Je posoda s tekočino za pranje šip v avtu prazna.« Dejstvo: Posoda s tekočino za pranje šip v avtu je prazna. Če je Tomaž poslušal, bi lahko izjavil: »Kako malo vode je mogoče zliti v tako posodo.« Odnos: Ti si strokovnjak za avto in moraš poskrbeti, da je vedno pripravljen za vožnjo. Če bi se želel Tomaž odzvati na to sporočilo, bi lahko odkrito rekel: »Občutek imam, da sem zate dežurni serviser za avto.« Zahteva: Prosim, napolni posodo za pranje šip z vodo. Razumi vendar, da takih stvari ne želim opraviti sama. Prevzemi vendar odgovornost za to! Če se bo Tomaž odzval na to neizgovorjeno zahtevo, bo preprosto napolnil posodo za tekočino. Izvaja o sebi: Na tehniko se popolnoma nič ne razumem. Pomembno mi je samo to, da posoda s tekočino deluje. Zoprno mi je, če ugotovim, da ni napolnjena in ne morem obrisati Šip. Če bi se Tomaž rad odzval na tej ravni, bi lahko rekel: »Ti si tega ne upaš storiti!« Ali: »To delo te ne veseli,« 3. »Kakšna si pa videti?« Dejstvo: Videti si drugačna. Odziv na tej ravni bi lahko bi) takšen: Ja, zaželela sem si poletno pričesko « Odnos: Tebi dovolim odkrito povedati mnenje Preprosto spremeniš pričesko, ne da bi se prej posvetovala z mano. Jaz pa najbolje vem, kaj ti pristaja. Aria bi se premaknila na raven odnosa, če bi rekla: »Presenečena si, ker nisem prej vprašala tebe.« Zahteva: Zdaj mi pa razloži, kaj te je spodbudilo k temu, da si si postrigla lase tako na kratko. V tem primeru bi lahko Ana povedala, zakaj se je odločila za kratko pričesko. Izjava o sebi: Tvoja pričeska mi sploh ni všeč. Nad tvojim videzom sem tako presenečena, da pripombe nisem mogla zadržati zase. Ana bi lahko odvrnila: »Moja pričeska se ti zdi nemogoča.« Vir: Christian Weisbach in Ursula Dachs: »Kako razvijemo' čustveno inteligenco«, DZS, Ljubljana, 1999, str. 120-123 Mag. Simona Šarotar Žižek žemo s pripravljenim nadevom. Zavijemo v štrukelj in zavijemo v pomaščeno alu folijo. V slani vodi kuhamo 20 minut, ko se malo ohladi, odvijemo in narežemo na 1 cm debele rezine. Endivija z gorgonzolovo omako 500 g endivije, 50 g gorgonzole, 1 žlica gorčice, 50 g orehovih jedrc, 4 žlice vinskega kisa, 4 žlice olja, sol, poper Solato očistimo in operemo. Gorgonzolo z vilico razdrobimo in potresemo po solati. Orehe grobo sesekljamo in prav tako potresemo po solati. Posebej v primerni posodi zmešamo olje, kis, gorčico, sol in poper ter s pripravljenim dresingom prelijemo solato. Makova rezina z Jabolki in lešniki 6 jajc, 200 g sladkorja v prahu, 1 zav, vanilin sladkor, nastrgana lupina polovice limone, 200 g mletega maka, 150 g mletih lešnikov, 4 srednje debela jabolka, sok polovice limone, maslo in moka za pekač, sladkor v prahu za posip Rumenjake močno penasto zmešamo s polovico sladkorja v prahu in vanilijevim sladkorjem Beljake stepemo z ostalim sladkorjem v trd sneg. Jabolka olupimo, razrežemo na četrtine, odstranimo peške in narežemo na tanke lističe, pokapamo z limoninim sokom ter prihranimo. Rumenjakovo maso vmešamo v sneg, istočasno vmešamo še lešnike, mak, jabolka in limonino lupino Maso napolnimo v namazan in pomokan pekač ter pečemo v prej ogreti pečici pri 180 stopinj C približno 50 minut. Ko se ohladi ga razrežemo na poljubne rezine ter potresemo s sladkorjem v prahu. Besede mode Suknjič kot pulover Suknjič je arhitektura. Brez profesionalnosti in spretnih prstov pri njegovi izdelavi pač ne gre. V svetu mode in prepoznavnih oblikovalskih imen je eno od glavnih vodil, da moška obleka nastaja z drugačnim konceptom - približevanja moške obleke telesu na čim bolj enostaven in udoben način. Udobnost suknjiča naj bi se približala udobnosti, ki jo nudi pulover Obleka z zapenjanjem na dva gumba Zaslugo za največjo prodanost na ameriškem trgu ima vsekakor John F. Kennedy iz časov politične kampanje proti Nixonu. Neverjetno se zdi, da ta trend še vedno ne upada. Moški svet je suknjič z zapenjanjem na dva gumba sprejel kot udobnejšo različico od tistega na zapenjanje s tremi In kljub temu, da pri dveh gumbih ni veliko »dela«, ostaja zadnji gumb odpet. Obleka z zapenjanjem na tri gumbe Klasična obleka z zapenjanjem na tri gumbe je pred šestdesetimi leti prejšnjega stoletja veljala za poslovno normo. Danes je šik, če ima zgornja dva gumba zapeta, spodnjega pa odpetega. Zgodovina odpetega gumba je povezana z vladarjem Edward o m sedmim, kije živel barvito življenje v 19. in 20.stoletju. Obleka na dvojno zapenjanje Za poslovne priložnosti ali tiste, ki imajo zahtevnejše oblačilne kode, je obleka z dvojnim zapenjanjem več kot primerna. Moški v dvojno zapetem suknjiču se morajo zavedati le, da ga nikakor ne smejo odpeti. Bolje izbrati suknjič z enojnim zapenjanjem na dva ali tri gumbe, kot nositi odpetega, tistega z dvojnim zapenjanjem. Tridelna moška obleka Postala je redka iz enega preprostega razloga - v večini primerov je dražja Gotovo pa predstavlja pojme, kot sta zrelost in stabilnost. Tudi brez suknjiča deluje moško telo v hlačah in telovniku Še vedno nekako formalno oblečeno. Dobro krojen telovnik pa optično postavo podaljša. Tatjana Kalamar Morales Gospodinjski nasveti Vroča voda poškoduje jedilni pribor z lesenimi držaji, zato ga raje ne pomivamo v pomivalnem stroju. Leseni deli se namreč lahko napijejo vode in se začnejo luščiti. Kako odstranimo prismojeno hrano na dnu lonca? Lonec napolnimo z vodo, dodamo nekaj sredstva za pomivanje posode in pustimo vodo vreti tako dolgo, da se prismojeno samo odlušči. Če hočemo, da bodo kristalni kozarci ohranili sijaj, jih vedno pomivajmo samo z mrzlo vodo. Vroča voda jim jemlje naravni lesk. Če imamo klasični električni štedilnik s ploščami, jih najbolje očistimo z zmečkanim časopisom. Vzamemo tiste strani časopisa, ki so na gosto potiskane in z njimi zdrgnemo plošče. 26 NAJ... DOMAČIJA 1. september 2005 - VESTNIK | POMURSKO DRUŠTVO ZABOJ PROTI RAKU MURSKA SOBOTA, UL: ARH. NOVAKA 2B zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na račun pri Novi Ljubljanski banki: Q234M01923247« ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel.: 031 512 911 Kmetijstvo od naj... kmetije do naj... domačije Oblikovalec kulturne krajine Kmetijstvo je glavni oblikovalec kulturne krajine, kmet zemljo obdeluje in varuje. Eno najlepših podob kulturne krajine, kjer se prepletajo njive, travniki, sadovnjaki in vinogradi, so ustvarili in ohranili ljudje, ki W s podeželjem v pokrajini ob Muri. Tam, kjer si narava in človek podajata roko, je omogočen trajnostni raM K sodelovanju vabimo sodelavca/ko za opravljanje poslov posrednika/komerciallsta v prometu z nepremičninami. Od kandidata/kandidatke pričakujemo, da poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje: - da ima najmanj višje šolsko izobrazbo tehniške ali družboslovne smeri; - da ima delovne izkušnje s področja posredovanja; - da pozna nepremičninsko zakonodajo (Stvarno pravni zakonik, Stanovanjski zakon, Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov, Zakon o nepremičninskem posredovanju); da ima znanje za delo z računalnikom (Word, Excell, internet...); - da ima vozniški izpit B-kategorije; - da ga/j o fleksibilen delovni čas ne moti; -daje komunikativen/-na; - da ga/jo terensko delo ne moti. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja in 6-mesečnim poskusnim delom. Kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, bomo povabili na razgovor v roku 8 dni po objavi razpisa. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslovu: FISA nepremičnine, d. o. o„ Lendavska ulica 8, Murska Sobota. Kerna Puconci Pulcwi 109. ^CJPotjr-c Spodbujevalno akcijo iskanja ponosa naše krajine je Vestnik začel pred petnajstimi leti, deset let smo iskali naj... kmetije, kjer je moralo biti urejeno kmetovanje na prvem mestu. Zadnjih pet let iščemo naj... domačije, kjer je kmetijstvo ali sonaravno življenje na podeželju le ena od kategorij ocenjevanja. Člani komisije za ocenjevanje kmetijstva smo bili: Janko Slavič na začetku, potem Damjan Jerič, Žita Flisar Novak in Slavko Petovar. V komisiji so bili Še drugi agronomi, ki so ocenjevali ureditev dvorišča, vrta, okolice in dejavnosti na kmetiji. Kriteriji za ocenjevanje kmetijstva so bili zmeraj strogi in visoko postavljeni, saj so morali izpolnjevati pogoje vse od ekologije, etologije, tehnologije do ekonomike. Standarde ekonomične in obenem okolju prijazne pridelave smo postavili v akciji Naj... domačija že veliko prej, kot so bili predpisani z ukrepi za pridobivanje subvencij in z EU-standardi. Kmetovanje v skladu z načeli dobrega kmetijskega in okoljskega delovanja sva s kolegom Damjanom Jeričem postavila za naj... kmetije že pred POMURSKO DRUŠTVO ZA CEREBRALNO PARALIZO prostovoljna prtiperte nakazujta račun: 02496-0092393969 0802886 Prenovljeni v novo dobo. dobrim desetletjem, danes pa so ta načela pogoj za pridobivanje subvencij za vse kmetije. Prihodnji člani komisije si bodo lahko zastavili nove kriterije, ki jim bodo sledili naslednje desetletje. V nadaljevanju na kratko navajam dosedanje kriterije ocenjevanja kmetijstva. Ekologija Naravnim danostim prilagojena usmeritev kmetije je imela zmeraj osnovno težo. Na vinogradniških legah naj bodo vinogradi, saj tam koruzna polja in reja prašičev nimata svojega pravega mesta. Svet naravnih travnikov je najbolj primeren za rejo govedi ali drobnice. Opuščanje reje prežvekovalcev vodi v zaraščanje kmetijskih površin, zaraščanje pa lahko povzroči postopni razkroj kulturne krajine. Na zemljiščih, ki so primerna za obdelavo v naših pedokli-matskih razmerah, lahko pridelujemo veliko poljščin. Pridelovanje koruze v monokulturi kandidatom za naj... kmetijo ni prinašalo pozitivnih točk, le-te so dobili predvsem tisti, ki so imeli v kolobar vključene vsaj tri poljščine in dosevke za ozelenitev njivskih površin kot ukrep za ohranjanje rodovitnosti tal in za preprečevanje spiranja hranil v podtalje ter za preprečevanje erozije. Po letu 2000 je bil pomemben kriterij tudi izvajanje ukrepov Slovenskega kmetijskega okoljskega programa SKOP, po letu 2004 pa Še izvajanje EU-standardov. Domačija, skladna s pokrajino, naravnim danostim prilagojena pridelava in prireja ter kmečki oziroma podeželski slog življenja na kmetiji so bili osnova za dobro oceno. Specializirana kmetija ali farma, ki ne temelji na lastni pridelavi krme in ne upošteva naravnih danosti rastišča, je moteča tako za pokrajino kot njene prebivalce. Etologija in tehnologija Rastlinska pridelava in živinoreja sta osnovni kmetijski dejavnosti, ki sta v našem prostoru vedno povezani in se dopolnjujeta. Brez živine je težko ohranjati ekologijo, kjer ni živine, se travihje zarašča, njivske površine pa siromašijo s humusom in hranili, pa še gospodarnost zaradi povprečno premajhne pose sti ni zagotovljena. Živinoreja mora biti v našem prostoru vsaj dopolnilna, Če že ne glavna dejavnost poljedelstvu. Način reje mora biti tudi živalim prijazen, upoštevati je treba etološke potrebe posamezne živalske vrste. Prosta reja, dovolj velika stojišča in urejena mikroklima v hlevu so zmeraj prinesli prijavljencem pozitivne točke, dodatne točke pa so dobili tisti, ki so imeli živali na paši ali urejene vsaj izpuste. Posebej smo bili od vsega začetka pozorni tudi na ravnanje z gnojili. Urejenost gnojišč smo zmeraj ocenjevali. Gnoj, gnojnica in gnojevka na naj... kmetiji niso odpadki, ampak ra-' stlinska hranila za gnojenje kmetijskih površin. Na naj.., kmetiji je vzpostavljen krogotok hranil hlev - dvorišče - njiva, izdelan kolobar in gnojilni načrt na osnovi analize tal ter izdelan krmi obrok za živali. Živalim prijazna reja in okolju prijazna pridelava rastlin sta bila osnovna kriterija pri ocenjevanju tehnologije pridelave in prireje. Pozitivne točke so dobile tiste kmetije, ki so imele tudi sodobne stroje za racionalno obdelavo tal. S točkami nagrajeni so bili vsi energetsko varčni sistemi pridelave in prireje ter tehnologije, ki niso ustvarjali odpadkov ali onesnaževali osnovnih elementov okolja - zemlje, zraka in vode. Ekonomija in sociologija Če znamo videti in izkoristil1 to, kar nam v tem času, L'J11 * prostoru narava ponuja, ■ ■’ gospodarimo trajnost*.-d'l meni tudi ekonomično dw točno. Ekonomičnost nit r' gospodarnost pridelav. • " pek vseh najboljših da»nanesti in odločitev. Obsetf I' ® lave in/ali prireje mot'’1 ' volj velik za jncnriK Kmetija mora zagotavlja P Zaposlenost za vse, d kmetijstva, kar je pri obsegu pridelave n ( Soče doseči tudi z A-1‘ predelavo kmetijskih p'd ( ali z dopolnilno VARIANTA FONEMA LITERARNA JUNAKINJA KARENINA DRŽAVA V AZIJI HRVAŠKI KOŠARKAR (OINO) MORSKA SKALA ŽIVAL Z BODICAMI ATOL V TUAMOTU IZTRŽEK, IZKUPIČEK LADKO KOROŠEC SLADKOVODNA RIBA POMORSTVO OBRAMBNI NASIP NIN V RIMSKIH ČASIH LITERARNA JUNAKINJA VA ZORMANA MIT. PEVEC JOHN PODATKI GIBANJE PO ZRAKU STARORIMSKI :qodovinar MESTO V JUŽNI ITALIJI —w CEVOVODA PORTUGAL LUKA ADAM BOHORIČ NOGOMETNI KLUB STRANSKA POT VOJAŠKI PAKT POMURSKI PESNIK (JOŽE) SONARODNJAK MEDNARODNO POLICIJSKO ZDRUŽENJE STENA V JULIJCIH NAD TAMARJEM VELJKA ZAČETNICA PEVKA ALENKA ŠMID OSTANKI PO STISKANJU SADJA DOLANC DVODELNE ŽENSKE KOPALKE MONGOLSKI VLADAR PRAVNI RED, JUS VITEK LOVSKI PES PISATELJICA (LELAB.) LJUDSTVO V NIGERIJI NEM. SMUČAR (MARKUS) AVSTRIJSKA TISKOVNA NAZIV KAkCU UŽIVALEC MAMIL DEL VIMENA NIZOZEMSKO IME REKE MEUSE UDAV MALAJSKA BLAZNOST RAFKO IRGOLIČ HrTER TEK KONJA SANITCTNI MATERIAL V KOSMIH PARNI ORGAN VIDA BANJA KRAJ PRI LENARTU MESTO V IRANU KRAŠKA KOTANJA 2 NJIVO ZVEZDA SPREMENLJIVKA ■i —------2 . ' ■ a —- ^2?Za nakuP opreme za ginekološki ln novo porodnišnico cvetja ra pok. Amfora Zvera - 10.000; nečakinje in V*Ec' 5o in Pertoci namesto cvetja za pok. Alojza Ciguta iz - 8 n-’ ®’ndll7 Tone Žnidarič, Titova 2, 9252 Radenci z g Franc Grah, Titova 2,4270 Jesenice S kOj ' ' Bodite pozorni na dogajanja okoli <. 4 sebe. saj se bodo začele dogajati prav ču-'v.-r ane'n nenavadne reči. Partner bo posumil C bosti v zato mu raje posveti malo več pozor-S? ONis.^^bbfvam bo to znal pošteno poplačati. O vsebj..7* htBtfi marnljivo ponudbo, saj boste imeli VI Hir kmalu postavile V* 1 BNA; Ukvarjali se boste s povsem nepo 1-4, membnim zadevami, pri tem pa naleteli Tpa P0dalk8. ki vam bodo kaj kmalu izredno -a llH7'3,1 nl>ai lHSa ne razglašajte okoli, saj se t 'Se skupaj tudi izmuzne. ON: Dobili boste ^dftni 01 Pbbudbo, vendar pa boste vse preveč 1 °'0,811 '2brat' prav0- $e bajbdijd J®- da . In terno razmislite, kaj vse pričakujete od prihodnosti, N । * 'I : 8 partnerjem se boste sporazumeli o II । kije bila kar nekaj časa precej spor-^risth* vaJlJ bo do neke mere popu-v,, "3 L' ’imela oba. Obeta sevam prijeten 'J-'! ON: Nikarse ne prepričujte, daje vse v nimate vzroka za ljubosumnost, krric je v resnici. In predvsem ne na-'tm lzgovorom, ki so le pesek v oči. 0^ j Vse, kar ste nedavno tako lahkomisel-"° zapravili, boste tokrat desetkratno nado-ottnadili‘ijubezenskem področju boste M Hi boste osvojili srce nekoga, ki ga ■ morar ■Of)azujete. ON: Vsaj še nekaj časa 1 “E|ajte g 'Dltl zadovoljni z malim, zato si nikar ne ' oblakih Le zakaj bi tako hiteli, če pa :laJe trenutna ootoooolnoma naoačna. "'Uvo :laje tehtna pot popolnoma napačna, bajajo tudi druge alternative! ona: Partner vas bo spravil v izredno doJ bro voljo, ki bo trajala celoten konec ted-W na. Izkoristite prijetno vzdušje in se pogovorite o svoji skritih željah v povezavi z vajinim skupnim življenjem. ON: Zavisten znanec vam bo poskušal škodovati, a bo na koncu škodoval prav samemu sebi, Zato s> nikar ne delajte nepotrebnih skrbi, ampak se posvetite predvsem realizaciji svojih ljubezenskih načrtov. an ONA: Preživeli boste prijeten konec tedna v 1^ | družbi osebe, ki vam že dalj Časa ne pusti Al mirnega spanca. Izkoristite priložnost, ki se vam bo ponudila, saj bo mogoče kasneje že prepozno. Vsekakor je to vaše pozitivno ljubezensko obdobje. ON; Na poslovnem področju se vam bo nenadoma ponudila priložnost, da si pridobite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje še precej pomagal. Konec koncevježečas, datudivi uresničite svoje dolgoletne načrte. MM ONA: Nikar ne vmešavajte čustva v posel, MŽS drugače se vam bo bančni račun precej zmanjšal. To m obdobje za finančne transakcije, zato se raje odpravite na izlet v naravo in naredite nekaj za svoje zdravje. ON: Opustili boste vse namene z določeno osebo, saj se boste končno prepričali, daje to popolnoma Izgubljena naložba. Toda ponovno se boste zmotili, saj se vam bo v zadnjem trenutku odprla možnost, kije ne boste pričakovali. ONA; Začnite razmišljati drugače, bolj optimistično, pa bodo tudi rezultati boljši, saj ste zmožni dosti več kot pa dosegate sedaj. Priložnost vsekakor obstaja, na vas pa ostane, dajo tudi izkoristite. ON: Vse ste postavili na kocko, sedaj pa čakate, kako se bo izteklo. Pomislite tudi na svojo partnerko, ki seje začela počutiti rahlo zapostavljeno. Vsekakor bo znala ceniti pokazano naklonjenost. ONA: Lahko ste zelo zadovoljni sami s seboj, k saj ste se ze,° hitro 'n us^e^no pnvadih na • fif nov položaj. Uspe Iva m bo pravi poslovni podvig, ki vam bo dodobra napolnil vaš bančni račun in dvignil poslovni ugled. Uživajte v čudovitem koncu tedna. ON: Ne drezajte v zadevo, da se ne boste opekli. Bodite malo previdnejši, pa tudi malce vljudnosti vam ne bo škodovalo. Z nekom se boste hudo sporekli, vendar pa vam bo to na nek način celo pomagalo. tk W ONA: V prijateljskem pogovoru se boste 1 spustili veliko dlje, kot pa je priporočljivo. Gorje, če za to izve vaš partner, saj se v zadnjem času dogajajo prav čudne reči. Glede poslovnega življenja pa kar brez skrbi! ON; Slišali boste nekaj, kar sicer ne bo namenjeno vašim ušesom, a si boste vseeno dobro zapomnili. Nekoč vam bo prišlo še prav. Potrudite pa se, da ne boste po neumnosti zapravili spoštovanje okolice do vas. fTV® ONA: Imate prav odlične možnosti, da konč- Vi no usPele tam' Ki*r si to že dalj časa priza-• devate. Vendar pa možnost ni dovolj - potrebno je Imeti tudi kanček sreče! predvsem pa veliko mero poguma in na nek način celo predrznosti. ON: Še vedno ne bo popustil tisti nori delovni ritem, vendar pa boste v vsem skupaj na nek način celo uživali, saj se bodo zadeve razvijale natanko po vaših načrtih. Uspelo vam bo tudi tisto, kar se vam je do sedaj izmikalo. Prijetno se boste počutili, saj boste [CVj uspeli uresničiti načrt, ki vam bo prinesel obilo materialnih koristi, pa še vašega partnerja boste osrečili. Vikend je vaše boljše obdobje, izkoristite ga do popolnosti’ ON: Je že res, da so spomini lepa stvar, vendar pa je potrebno živeti za danes. Poglejte okoli sebe In spoznali boste, da niste tako osamljeni, kot pa se vam dozdeva Vse, kar je potrebno, je le malo več volje. Brat Džouži Kopalna poletna sezona že henjavle, pa seje nanč nej začnola pravi moj pajdaš Bela. Vn ma takso veiko labo-sko, ka mejri kelko dežja spadne na kavadratni meter, pa je letos premala bila, tak ka je vse prejk roba teklo S ten njemi je na pamet prišlo, g da je eden z njegove vesi na avtobusnoj postaji karto kupuvo. je pravo: "Edno karto. ‘Kakšo?*jepijto blagajnik. "Ja za avtobus." "Kama?” "Eti na rokou” “Že, že, pa kama tešepelali?" "Ja kama. na gustuvanje. 'Pa dobro, ge de tisto gu-stuvanje?" “Či de Ijpo vrejme de vinej, či de pa božno de pa notri, ’’seje Čilu čeden odgovor. Pa je v ton poletji mnoga proščenja, pa piknike, pa veselice deževno vrejme spravlalo pod strejo, pa ešče ta je voda prtekla. Ka od kempiranja kre morja nanč nemo gučali Tak sije Bela letos spopejvo: So časi čudni zdaj prišli, čez letošnje poletne dni al’bo sonček kaj sijal al'pa vsak dan dežek seal. ‘ Kaj vzel na plažo s sabo bi, blazino in brisačo si al’pa dežni plašč bi vzel, nad sabo pa dežnik napel. Najlepše biti je doma, se hvaliti na usta vsa, da to poletje ves vesel ob peči topli sem se grel. 1, september 2005 - VESTNIK I Svet Ljudske univerze Murska Sobota, Zavod za permanentno izobraževanje, Murska Sobota, Slomškova ulica 33, razpisuje v skladu s 16. Členom Zakona o Izobraževanju odraslih in v skladu s 53. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja razpisuje delovno mesto direktorja - direktorice za mandatno dobo 5 let. Razpisni pogoji: ■ univerzitetna izobrazba ■ pedagoškoandragoška izobrazba - strokovni izpit - 5 let delovnih izkušenj na področju vzgoje in izobraževanja - najmanj 3 leta delovnih izkušenj na področju izobraževanja odraslih Dodatni pogoji: - znanje tujih jezikov (nemščina in angleščina) - znanja za delo z osebnim računalnikom ■ šoferski izpit B-kategorije Začetek delaje 1.2.2006. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in referencami na področju izobraževanja odraslih v 15 dneh po objavi razpisa na naslov Svet Ljudske univerze Murska Sobota, Slomškova ulica 33,9000 Murska Sobota, s pripisom ZA RAZPIS - NE ODPIRAJ. Kandidati bodo o izboru obveščeni v zakonitem roku. K sodelovanju vabimo sodelavca/ ko za opravljanje poslov posrednika/ komercialista v prometu z nepremičninami. 0d kandidata/kandidatke pričakujemo, da poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje: - da ima najmanj višje šolsko izobrazbo tehniške ali družboslovne smeri; ■ da ima delovne izkušnje s področja posredovanja; ■ da pozna nepremičninsko zakonodajo (Stvarno pravni zakonik, Stanovanjski zakon, Zakon o urejanju prostora, Zakon o graditvi objektov, Zakon o nepremičninskem posredovanju); ■ da ima znanje za delo z računalnikom (Word, Excell, internet...); - da ima vozniški izpit B-kategorije; - da ga/jo fleksibilen delovni čas ne moti; da je komuni kativen/-n a; - da ga/jo terensko delo ne moti. Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas 1 leta z možnostjo podaljšanja in 6-mesečnim poskusnim delom. Kandidate, ki izpolnjujejo pogoje, bomo povabili na razgovor v roku 8 dni po objavi razpisa. Pisne ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi na naslovu: FISA nepremičnine, d. o. o.. Lendavska ulica 8, Murska Sobota. Kronika - Zgodilo se je ... Med 24. in 31. avgustom se je zgodilo na pomurskih cestah 34 prometnih nesreč, v katerih se je ena oseba lažje telesno poškodovala, pri preostalih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 42-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru, od tega 17-. krat na javnih krajih in 25-krat v zasebnih prostorih. Pridržali so šest oseb. Kaznivih dejanj je bilo 35, med njimi 18 tatvin, pet vlomov, tri poškodovanje tuje stvari, tri ponarejanja, tri goljufije, dve ogrožanji varnosti in odvzem motornega vozila. Na mejnih prehodih so zavrnili 50 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km. plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Tel.: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 KOMUNALA lavno podjetje, d. o. g., Kopalca ul, 2( Murska Sobota D. E. POGREBNIŠTVO telefon: 02 521 37 CO KOMPLETNE POGREBNE STORITVE: UGODNA PRODAJA POGREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI DO 30 km ’ PRODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA 2^irnadežurnasujžba^^ Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmorja Tel.: 02 542 10 24, faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pot 1 a, 9231 Baltinci________________ motoma vozila KARAMBOLIRANO VOZILO kupim. Tel.: 040 256963. m22998 KARAMBOLIRAN AVTO, tudi totalka, plačam takoj, kupim. Uredim prepis in odvoz. Tel:. 041 679 029, 041 726 236. m23O66 PEUGE0T205 GTI 1,9, letnik 1991, rahlo karamboliran, prodam. Tel.: 040 578 282. m23326 CITROEN ZX, AVANTAGE 1.4 I, prva reg. 1993, CZ, el. pomik stekel, prodam. Tel.: 051359971, m2332 7 JUGO ali ZASTAVO, registrirano, kupim ter odkupujem vozila vseh znamk. Tel.: 041 532 054. m23335 ŠKODO FAVORIT, I. 1993, 170.000 km in OPEL VECTRO 1,8, I. 1989, 174.000 km, prodam. Te!.: 041 584 131. m23349 FORD ESCORT GIA, letnik 1992, s 4 zimskimi gumami na platiščih, za 300.000 SIT prodam. Tel.: 524 12 20. m23357 živali MESNICE MLADE HISEX, rjave, graha-ste in čme, opravljena vsa cepljenja, pred nesnostjo, prodaja Farma pri Mostu, Vzrejal išče vseh vrst nesnic. Naročila sprejemajo: Gostilna Horvat Nemčavci, tel.: 5281190, Franc Mo-vrin Petanjci, tel.: 54615 05, gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25, gostilna Rajser Grad, tel.: 5531148, gostilna Čeh Nedelica, tel.: 573 51 53. m21829 NESNICE, RJAVE, grahaste, pred nesnostjo. Vsak dan Babine! 49. Vzreja nesnic Tibaut, tel.: 582 14 01. m23245 NESNICE, rjave, cepljene, stare 14 tednov, prodam. 6OOSIT/kos. Dostava na dom. Tel.: 792 35 71. m23360 ŠKOTSKE OVČARJE, LESU E, prodam. Tel.: 041 349 930. m23361 KRAVO, STARO 6 LET, brejo 7 mesecev, prodajo. Tel:. 031 207 339. m23384 posesti UREDITEV DOKUMENTOV OBm OSMRTNIC V JAVNIH MEDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ OBROKOV SREZ OBRESTI HIŠO NA KAPCI, v III. gradbeni fazi, na mirni lokaciji, 34 arzemlje, prodam. Tel.: 0043 5522 388 63. m23098 _ GRADBENO PARCELO in MEŠANI GOZD v bližini Ljutomera prodam. Tel.; 02 544 12 39. m23334 9,5 arov goric in grozdje prodajo. Tel.: 041 788 029. m23340 NOVEJŠO HIŠOv Večeslavcih, z gospodarskim poslopjem, prodam. Tel.. 540 11 12, zvečer ali zjutraj. m23355 3,5-SOBNO STANOVANJE v celoti opremljeno, v Mariboru, na Taboru, študentom, oddam. Tel.: 041 991 498. m23359 _____________ APARTMA, 2- do 3- in 4- do 5-po-steljni v Portorožu oddam. Tel.: 05 674 5122. m23365 STANOVANJE V MURSKI SOBOTI v izmeri 53 nd prodamo. Cena je cca‘.’ 10.400.000 SIT. Tel.: 040 993 394. m23368 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti prodajo. Tel.; 041 733 862. 0123381 ENOSOBNO STANOVANJE, 43m1, Lendavska 43, staro 14 let, prodam. Tel.: 031 245 306, po 17. uri. m23386 OPREMLJENO ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti dam v najem. Tel.: 555 10 88. m23383 kmetijski pridelki KROMPIR ZA 60 SIT prodam. Panker, Noršinci 36, tel.: 548 17 14. m23348 BELO VINO CHARDONAY prodam. Tel.: 548 15 14, 041 933 585. m23350 ŽITO prodam. Tel.: 041 328 232. ZAZIDIUIVO PARCELO, 20 arov v Selu, In 30 a gozda prodam. Tel,: 031 232 275, 0123351 SUHO KORUZO v zrnju in stroj za »mik-siranje« koruze - Siler 35 prodam. Tel.: 041 425 338, 548 16 11. m23374 KROMPIR ZA OZIMNICO, pakiran v vrečah, prodam. Lipa 44, tel.: 542 11 71. m23382 kmetijska mehanizacija KUPIM RABUENETRAKTORJE In vse kmetijske priključke. Najboljše plačilo. Tel.: 040 847 839. m23202 SILOSKOMBAJN prodam. Tel.: 571 15 62. m23336 KROŽNO BRANO oa 24 diskov, pred-setvenik 2,20 m, dvojo! valji, pred-setveoik 2,80 m in desko za ravnanje njiv, prodam. Bakovci, Partizanska 30. m23345 DROBILEC ZA ZRNJE Klepec, s 4 KW elektromotorjem, prodam. Tel.: 555 13 10 0)23346 TRAKTOR FENT 611 LSA, 4 x 4, 105 KS, traktor Deutz DX 90 KS, 4x4, prodam,Tel.: 031377 882. m23347 STISKALNICO ZA GROZDJE - 60 I, in 100 vina - laški rizling, prodam.Tel.: 535 11 83. m23354 ADAPTER 5-redni, za koruzo, za kombajn Claas, ugodno prodam. Tel,; 041 867976.0)23356 TRAKTOR, trosllec hlevskega gooja, tračoe grablje, kose, obiralec koruze, cisterno za gnojevko in ostalo kmetijsko mehanizcijo, kupim. Dobro plačilo. Tel.: 041 282 110. m23362 PREDSETVENIK, Širine 2,20 m in tro-silec hlevskega gnoja Tehnostroj, 4 tonski, 4x pokončni valji, ohranjen, prodam. Tel.: 031416412. m23363 TRAKTOR, CISTERNO, NAKLADALEC GNOJA,TROSILEC GNOJA in izkopal-ni k krompirja, kupim. Tel.: 041 932 03Lm23364 TRAKTOR IMT 539, letnik 1989, trosi-lec hlevskega gnoja in drugo kmet, mehanizacijo, prodam. Tel.: 041520 191.m23370 TRAKTOR FERGUSON 533 s kabino, I. 1980, prev. 3.000 km, generalno obnovljen, prodam. Tel.: 572 16 11. m23371 TRAKTOR IMT 542 in TRAKTOR 539 ter obračalnik Pajek. Tel.: 040 656 671. m23373 ---------- ------------------- DVO6RRAZDNI OBRAČALNI PLUG V0- GELNOT in predsetvenik, širine 3 m, prodam. Tel.: 041 543 684. m23375 SILOSKOMBAJN SIP S 80 prodam. Tel.: 041 838 468.0123386 PRODAJO VSO KMETIJSKO MEHANI-ZACUA.Tel.: 558 82 79.0123376 STAYER 190, MOTOKULTIVATOR Gorenje in KOSILNICO BCS, prodam. Tel.: 031 548 925, m23379 razno PISALNO MIZO, 4-delno omaro, posteljo, peč na olje, termoakumulacijsko peč zaradi selitve prodam. Tel.: 521 18 81.0123338 PEČ NA PETROLEJ Zibro ugodno prodam. Tel.; 041838 597. m23342 SINTETIZATOR YAMAHA za 30.000 SIT prodam. Tel.: 040 439 100. 0)23353 storitve ZAPOSLIMO PRODAJALKO V TC SPAR BELTINCI. Interesenti naj se oglasijo osebno na razgovor dne 2.9.2005 v trgovini BARBIE v černelavcih. V & S FASHION, d.o.o., Krog, Murska ul. 123. m23364 RAZPISUJEMO KADROVSKO ŠTIPENDIJO za GIMNAZIJSKEGA MATURANTA. Prijave na Daines, d.o.o., Prešernova ulica 2,9240 Ljutomer m23387 Oroslavi Kuštor iz Murske Sobote Življenje je trpljenje; blagor mu, ki zna trpeti! Iskrena hvala vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti in vsem, ki so bili v življenju dobri z njo! Njeni domači Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le drage mame in babice nam ne more nihče več vrniti ZAHVALA V 68. letu nas je zapustila draga mama, babica in soro* Marija Kolmanko iz Skakovec 22 Vsem sorodnikom, sosedom, posebej družini Tf-rt prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem h*'1 pospremili na njeni zadnji pod, nam pa Izrekli darovali vence in cvetje, sveče ter za obnovo župn’1^ ' na Cankovi - iskrena hvala. Zahvaljujemo se osebni zdravnici dr. Periče^ ter osebju kirurškega oddelka bolnišnice v ■ Hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebništvu ZEU Družbi za načrtovanje in inženiring, d- o. ’ in Muralistu, d. o. o., Murska Sobota. Žalujoči: Tvoji najdražji Babica, zelo te bom po^e tvoj vnuk Davor Ko ugasne luč življenja, prižge se luč spomina! ZAHVALA Po kratki, a hudi bolezni nas je v 64. letu za vedno zapustil dragi mož, brat in stric Jožef Gider Iz Puconec 103 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno Si nte nam V teh trenutkih stali tolazfh, darovali cvetje, sveče, za dobrodelne mase, mi izrazili pisno in ustno sožalje ter gJv ci^°' številu pospremili na njegov poslednji do^; Iskrena hvala dr. Arpadu Norčiču st. m dr. P^^tr " esebicno pomoč, sestram kirurškega oddrflmIJ-tople in tolažilne besede ob lajšanju Hvala župniku g. Martinu Horvatu in dnin K' Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpr" gospe Violi Varga za ganljive besede ob odf*^ ' skrena hvala vsem dobrim sosedom, poseM|Er" : Kuharja in družini Hari iz S^r H a)a 2a vse storitve in odigrano Tišino pogreb«’5 Žalujoči; Vsi, ki smo ga imeli Dragi STRIČEK, pogrešali te borno' Kaja, Karolina, Jaša in “BINIK -1. september 2005 Le srce in duša ve, kako boli, ko več te ni. V SPOMIN 30. avgusta je minilo pet let,ko te ni več med nami, draga Brigita Car iz Dobrovnika Lepa hvala za vsak položen cvet, prižgano svečo in lepo misel ob njenem grobu. Njeni najdražji Ko živel sem, ljubil sem Vas vse. Zdaj, ko mene ni, ljubite me v spominu Vi. V SPOMIN 30. avgusta sta minili dve leti, ko nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Karel Hajdinjak . iz Gornjih Slaveč 45 ^Rat Va'3 vsern’ k*se 8a spominjate, mu prinašate cvetje in sveče ter z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu alujoči vsi, ki te imamo še vedno radi ZAHVALA Za vedno je v 56. letu zaprl svoje oči naš dragi brat in vujči Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni. Jože Zankoč 1 W v izKroSa sorodnikom, prijateljem, znancem in n< -(.J MC 5t * srečevali, ga pospremili k večnemu 1 ^$ebe ti B’ cvetje in sveče ter za svete maše. I hvala osebju oddelka za dializo Splošne bolnišnice Murska Sobota. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA V 73. letu nas je zapustila draga žena, mama in babica Jožefa Cimerman iz Ljutomera '• r 'i boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, Premili na njeni zadnji poti, darovali cvetje in sveče, nani Pa 5tali °b strani in izrekli sožalje. toi Pni' ib£” sl AJCENEJSI OVENIJI! .N Sončnično olje Banat 1 I |*o Kukurice Kukonca Kukuiur Kr- W 169. Spar Koruza 340 g 75 bik r 1. september 2005 NAPOVEDNIK 31 Spored radia Murski val NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): UKV 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz 2- september- 00.00 SNOP ■ 05.00 Dobro ju-'07.40 Mariborsko pismo, Asja fak 1 * Se'emski utriP ‘ pisc> besedil za naro-p 13 Wno glasbo - bogračijada v Lendavi - 09 00 ’tila - hi n v ( Rebx _ 09 45 Ku)tura in tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali »J,' ^'Pcmčtli - 11 15 Razpoloženjska glasba-.i?], čila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila ednine -13.20 Obiskujemo pomur-prtl' do Petka ‘ 14 00 Poro£‘la ‘ Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15 30 'iAdfiiiTj - [{, n napoved sporeda - 17. 00 _ pr 40 0Kjnt _ 17.30 Murski ^j^lf - 18.30 Radijski knjižni sejem (Nevenka Ul 1 ■'1 "■ M idi val - glasba za mlade, vaša raz-Stati; ■ 20.00 Ugasni televizor, . ■' «k in večno zelene - 24.00 SNOP Ita 1 september - 05.00 Dobro jutro - 09 15 J’’u'’3 ’10 00 Por°č'la -10.05 ' 111 PotePanie -11-00 Poročila - 11.15 C J? 1 nami - 12.00 Poročila BBC -12.05 ‘' 1 - 3'1 Nagrada tedenskega sponzorja -- j । 111" 1H5 1 oseba ednine - 14.00 Poroči u '■‘^c-nl.i - 14.15 Oddaja tedna: Vaja na tl Brulc Šiftar - 15 00 Literarni drob-Dngndkj m odmevi • 16.15 napoved spore-K .j^dnja poročila - 17.30 Murski val na-"10 Mal oglasi - 19.00 Poročila -19 15 i, 11 %' ’ čestitkami in pozdravi - 20.00 Pa ra % tl* ”■ Bogdan Lemut, poslušalci, vici, •h-H.OOSNOP %.?, september • 05.00 Vedro v nedeljsko fancins ki odmevi, oddaja o porabskih “Kvi Eory) - 08 00 Misel m čas, duhovna ^PTlJr!|kih duhovnikov - 08.30 Zamurjenci -^•'lo^"’ tedna ” 09 50 Srečanje na Murskem Mk ^edeliska kuhinja: Naj domačija, pre-ij] /mit^nvaIke Vestnikove akcije Kc - 12.30 Potočila- 12.35 Obvestila-jj. "cti kmetovalce (Silva Eory) - 13 30 Česti--'i attudni farmi - 19.00Poročila - 20.00 ie',ože Činč?) ’ 24 00 SNOP 5- september - 05 00 Vedro v dobro «1 Boštjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marja- 44^ Murski val - a a c m h. i„ jurski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz ^h*J^ROONOZABAVNE GLASBE U 'Nksegasrca ■ na na Sukič - 09.15 Internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Vaš sosed znanstvenik-10.50 Mali oglasi - 11,00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto ■ 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila -12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 13 15 1.oseba ednine -14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15 30 Dogodki in odmevi - 10.15 Napoved sporeda • 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje -17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila -19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Kak je indak fajn bilou, Milan Zrinski -21.05 nadaljevanje večerne oddaje - 24 00 SNOP TOREK, 6. september - 05.00 Vedro v dobro jutro! (Vida in Bojan) - 07 40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.15 Odmevamo - 09.00 Poročila - 09 15 Aktualni gost -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10 10 Specialiteta tedna - 10.15 Kratki stik-11.00 Poročila - 11.15 - Kratki stik -11 30 Mali oglasi-12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12. 30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila -13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, lestvica domače zabavne glasbe, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 Srebrne niti, oddaja za upokojence ( Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18 40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev -19.00 Poročila - 19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Juke-boks, Boštjan Rous - 24.00 SNOP SREDA, 7. september - 05.00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Dusko) - 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09.15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Dober den, mate pet minut časa? Boštjan na mopedu • 10.30 Mali oglasi - 1J .00 Poročila - 1 1.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 13.15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Hop-top, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 19.15 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Mursko morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 8. september - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan, prvi šolski dan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič - 09.15 Kuharski nasvet- 10.00 Poročila - 11.00 Poročila -11.15 Reportaža tedna -11.45 Sport za vse - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila - 13-15 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15 30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19.15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade ... - 24.00 SNOP Ime in priimek: Kraj: Ulica: številka: Poštna številka: Davčna številka: Datum: pošta: Naročnino želim plačevati [obkrožil: a] po položnici - letno b] po položnici - polletno Napoved prireditev OTVORITEV MURSKA SOBOTA V četrtek, 1. septembra, ob 19 uri bo v Galeriji otvoritev 1 dela stalne zbirke Galerije Murska Sobota na temo Slikarstvo. Razstava bo na ogled do 25. septembra MORAVSKE TOPLICE V petek, 2 septembra, ob 19. uri bo v hotelu Vivat otvoritev razstave Prekmurska vas (Fokovci) skozi čas. KONCERT MURSKA SOBOTA - V petek, 2. septembra, ob 19 30 bo v Galeriji PAC tradicionalni koncert poletne violinske šole prof. Igorja Ozima. - V petek, 2. septembra, ob 21. uri bo v MIKK-u Bikers party II, kjer bo premiera prvega soboškega BMX filma Jesoš tou te huje in razstava avtorskih fotografij Matej Ficka ■ Špeja z bikerskih eventov ter koncert skupin Nej lidge (Veščica, old school HC) in Stekli psi (M. Sobota, hip hop). VAN3IUVICI Pozornost novemu naročniku, Iti se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK c] po položnici - trimesečno Napoved prireditev nwh dežela - Vitezi Celjski la p-.>njjacj _ breška pomlad .,e nas drugi dom - ln Kenski oktet k ' -cvet-objem \|Ja l?l - Dvojčici z Janezom - Sicer 1 Hui ZABAVNE GLASBE nl ZruiU svet - Jasna ['K ii(.l_lli'1 'Haigato Band "^i.j, T**nini - Ester Veronika dcČuba - Kontrabant nčirtek. za veter ^tdrt 1 Casino malo nj a j - Torpedo Band IH (kaseto) glasbene založbe Man-^7 Kbhu ’ ^'jane prejme Špela Korplč, n, P 13. 9000 Murska Sobota. Jdi ponedeljka, 5. septem-■ ‘itoi7!' ,’*! Murski val, Ulica arhitekta No- Sobota, za glasbene lestvi«. Kino Murska Sobota Četrtek, 1. septembra.- ob 18.00 hongkongška akcijska komedija Kung fu frka (Stephen Chow, r.: Stephen Chow), ob 20 00 ameriška romantična drama Jezne in zaljubljene (Joan Allen, Kevin Costner, r.: Mike Binder) Petek, 2. septembra: ob 18.00 nemška družinska komedija Navihana druščina 2 (Jimi Ochsenknecht, r.: Joachim Massanek), ob 20.00 Kung fu frka Sobota, 3, septembra,- ob 18.00 Navihana druščina 2, ob 20.00 Kung fu frka Nedelja, 4. septembra: ob 16.30 Navihana druščina 2, ob 18.00 Jezne in zaljubljene, ob 20.00 Kung fu frka Ljutomer Sobota, 3. septembra: ob 20.00 ameriška akcijska znanstvenofantastična srhljivka Vojna svetov (Tom Cruise, Tim Robbins, Dakota Fanning, r.: Steven Spielberg) Nedelja, 4, septembra: ob 20 00 ameriška grozljivka Črni mož (Barry Watson, r.. Stephen Kay) Gornja Radgona Nismo prejeli sporeda' Pokion Starejši gospod igra golf s prijateljem. Ravno ko je hotel udariti žogico, opazi pogrebni sprevod. Ustavi se sredi zamaha, sname čepico in se pokloni. »T6 je zelo ganljivo!« reče prijatelj. »Nisem vedel, da si tako občutljiv.« »Hmh... z njo sem bil poročen 35 le,« odgovori vdovec. Škoda Gorenjec Janez gre s prijateljico v kino, pred vhodom si kupi Čokolado, ki jo med predvajanjem odvije in začne grizljati. »A je dobra N ga vpraša prijateljica. »Odlična. Škoda, da si je nisi kupila še ti.« Posebna ponudba V turistično agencijo stopi možakar in vpraša: »Za svojo ženo iščem miren turistični kraj v Alpah. Imate kakšno ponudbo, kjer je velika možnost plazov?« Naročilo Vgostilno je vstopil mladoletnik in naročil natakarici: »Dvojni viski!« Natakarica gaje debelo pogledala, nato pa rekla: »Ali bi me rad spravil v težave?« »Morda kasneje, najprej pa mi daj pijačo!« Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom: VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno Šalo nagradili. . n 35. glasujem za skladbo ^^hl .------------------------------1 Delimo vstopnice za kino Doslej sta bila posneta dva dela filma Navihana druščina Našo nagrado pa dobi Kristijan Horvat, Sotina 54,9262 Rogaševci. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje pa je Kdo je igral glavno vlogo v obeh delih filma Navihana druščina? DOGODEK MURSKA SOBOTA V petek, 2. septembra, ob 18 uri bo v prostorih Galerije delavnica Mladi v ustvarjalni družbi - »Ka vidimo ge smo«, ki jo pripravlja Blanka Denko v sodelovanju z dr. Stankom Blatnikom z Inštituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij Velenje. LENDAVA V soboto, 3- septembra, od 9 do 16 ure bo v srednjeveških prostorih gradu ogled edinstvenega dogodka - odlivanja v bron. GLEDALIŠČE LENDAVA V petek, 2. septembra, ob 18. uri bo v gledališki in koncertni dvorani v okviru mednarodnega lutkovnega festivala Lutkovni pristan Lendava lutkovna predstava Vžigalnik v izvedbi Otroškega gledališča iz Osijeka. V soboto, 3- septembra, ob 10. uri bo v parku lutkovna predstava Mojca Pokrajculja v izvedbi gledališča Gledališki Zapik, v nedeljo, 4 septembra, ob 18. uri pa lutkovna predstava Kraljična na zrnu graha v izvedbi medfestivalske produkcije Slovenije in Italije. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA - V Pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna muzejska razstava in razstava ob 50. obletnici ustanovitve muzeja. Informacije: 527 17 06! - V trgovini Mass v BTC-ju je na ogled razstava članov Fotokluba Murska Sobota na temo Pokrajina. V bifeju v pritličju je na ogled fotografska razstava Iz mojega revirja avtorja Jožeta Pojbiča. - V lokalu Art Caffe je na ogled razstava slik kubanskega slikarja Barbara Reyesa ■ Panga. Odprto vsak dan razen nedelje do 16. ure. - V mini restavraciji Šinjor v Mercator centru je na ogled razstava slik treh članov likovne sekcije: Ernesta Bransbergerja, Vlada Sagadina in Draga Fiale. LENDAVA - V sinagogi je na ogled razstava grafik in risb zaslužnega profesorja Bojana Golije, akademskega grafika specialista. Opus Ribniški ciklus 1982 -1998 je na ogled do 14. oktobra. - V gradu je na ogled razstava z 10 mednarodne likovne kolonije Lindart. - V Centru interesnih dejavnosti (Kranjčeva 22) je na ogled razstava fotogalerij in recenzij dosedanjih festivalov Adijo poletje. Sledil bo nastop gledališke skupine Improlepdka. BOGOJINA V veroučnih učilnicah je do konca septembra na ogled razstava del likovne delavnice Lik os. TURNIŠČE V cerkvi Marije pod logom je do 26. decembra na ogled razstava Mi zidamo Bogi na čast! marec 1914-december 1915, ki jo je pripravil Gorazd Bence, oblikovala pa Gordana Bence LJUTOMER - V galeriji Anteja Trstenjaka je do 8. septembra na ogled razstava Karol Grossmann - Fotografije in Fritz Lang - Skulpture. - V Muzeju je na ogled Grossmannova spominska soba. BISTRA PRI VRHNIKI V Tehniškem muzeju Slovenije je do konca oktobra na ogled razstava Pokrajinskega muzeja iz Murske Sobote Na prelomih tisočletij. Odprto od torka do petka od 8. do 16., v soboto od 8 do 17. ter ob nedeljah in praznikih od 10. do 18. ure, ponedeljek zaprto! Info: (01)7506670 ali 750 66 72! LAAFELD/POTRNA V Pavlovi hiši je do 24 septembra na ogled razstava Pe-rsonal Spaces devetih avtorjev iz Španije, Nizozemske, Srbije in Črne gore, Makedonije in Avstrije. Odprto od torka do sobote od 14. do 18.30 ure. Kupon št. 35 - Odgovore pošljite do torka, 6, septembra, na naš naslov: Vestnik, Ulica arh. Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: torno.koles@p-inf.si VESTNIK lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. Podjetje za informiranje, d. d.. Ul. a. Novaka 13, Murska Sobota 32 ZADNJA STRAN ■————— L september 2005-Vg^ ' VESTNIKOV KOLEDAR 1. september, četrtek____________ TILEN 2. september, petek ŠTEFAN 3. september, sobota DORA 4. september, nedelja ZALKA 5. september, ponedeljek LOVRENC 6. september, torek ZAHARIJA 7. september, sreda MARKO Slovesna razglasitev bo v nedeljo, 4. septembra 2005, ob 13.00 na domačiji Mencigarjevih v Fi k šine ih 46. Vestnikov© akcijo bomo v sodelovanju z družino Mencigar, krajani Fikšinec in občino Rogašovci sklenili, kot se za jubilejno 15. razglasitev Naj... domačije spodobi. NI 1. septembra bo sonce vzšlo ob 6. uri in 23 minut, zašlo pa ob 19. uri in 40 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 18 minut. 3. septembra ob 20. uri in 46 minut bo na nebu nastopil mlaj. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 31. avgusta 2005 država ozn. val. šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 1 238,8649 239,5837 240,3025 Hrvaška HRK 191 1 32,2572 32,3543 32,4514 Madž. HUF 348 1 0,9755 0,9784 0,9813 Švica CHF 756 1 153,9773 154,4406 154,9039 V. Brit. GBP 826 1 349,8315 350,8842 351,9369 ZDA USD 840 1 196,0319 196,6218 197,2117 Ob 13.00 maša pri kapeli Marije Snežne. Ob 14.00 slavnostna podelitev priznanj s kulturnim programom pri domačiji. Slavnostni govornik bo Alojz Sok, predsednik Odbora za kmetijstvo pri Državnem zboru R Slovenije. Nastopili bodo: - tamburaška skupina Odpisani s Cankove, - mešani pevski zbor in moški nonet iz Rogasovec, - dramska skupina is Rogašovec, - folklorna skupina iz Šalovec, - godba na pihala iz avstrijskega Neuhausa, - Mencigarjeva dekleta, ■ ZAMURJENCI. Na ogled bodo starodobna vozila. Na kmetiji obiskovalcem pripravljajo dobrodošlico, krajani Fikšinec pa bodo skupaj z okrepčevalnico Gomboc poskrbeli za bogato ponudbo - tudi vola z žara, pečenih pičekov in pogač. Zabava z VESELIMI ŠTAJERKAMI in Dragom Jošarjem. Prijazno vabljeni! Donator akcije je Zavarovalnica Triglav, območna enota Murska Sobota, ki ji že več desetletij zaupajo tudi pri Mencigarjevih v Fikšincih. Pokrovitelji akcije: Občina Rogašovci TONDACH % ljubljanska banka Mr, v Put^KIUl B■ F odru Inka Fomurj« Podjelje za informiranje Murska Sobota, d- d-, Dl. arh Novaka 13, Murska Sobota Murska Sobota ostala brez Zelenjave Namesto svežega domačega uvoženo sadje in zelenjava Kratko bodo potegnili tako kupci kot pridelovalci Od začetka tega tedna je Murska Sobota siromašnejša za še eno trgovino. Tako rekoč v centru mesta, na tržnici, so zaprli Pomurkino Zelenjavo, s tem pa je mesto izgubilo še zadnjo specializirano trgovino s sadjem in zelenjavo. Da se bo s to trgovino nekaj zgodilo, je bilo pričakovati, ko je večinski lastnik ABC Pomurke International in s tem tudi Mesne industrije postal M IP Nova Gorica. Novi lastniki pravijo, da se tovrstna trgovina ne vključuje v njihov koncept trgovske mreže, zato Zelenjava tudi ni bila v prodajnem paketu in je ostala v lasti družbe ABC Group. Kakšna usoda čaka zaposlene v tej trgovini po njenem zaprtju, nam Darko Pejnovič iz ABC Group ni vedel povedati, saj so jih po pogodbi prevzeli novi lastniki ABC Pomurke International, ABC Group pa že išče interesente za prostore Zelenjave. Pravi, da je ponudnikov več, želijo pa, da bi se v trgovini tovrstna dejavnost nadaljevala. Ali se bo to v resnici tudi zgodilo ali pa bo prevladal interes kapitala, pa bo pokazal čas. Da je odločitev o zaprtju Zelenjave vnesla veliko hude krvi in kritik predvsem med kupce, je pokazala tudi naša naključna anketa. Sobota s tem izgublja še zadnjo specializirano trgovino s sadjem in zelenjavo, v mestu, ki leži na najbolj kmetijskem območju, pa na bo moč več dobiti svežega sadja in zelenjave. Žalostno in neodgovorno, pravijo potrošniki. Dragan Kozar, Murska Sobota: »V tej trgovini sem kupoval tako rekoč vsak dan, saj stanujem nedaleč od tu, najbolj pomembno pa je, da je bilo tu vedno moč dobiti sveže sadje in zelenjavo. Sobota zdaj ostaja brez specializirane trgovine s sadjem in zelenjavo, kar je velika škoda. Mnenja sem, da bi tudi odgovorni v mestu morali poskrbeti, da trgovina ostane.Zdaj bom pač prisiljen kupovati drugje, vendar kupci velikokrat ne gledamo le na cene, pač pa tudi na osebje, ki nam streže. Trgovke v Zelenjavi so bile vedno prijazne, poznale so svoje kupce in njiho- ve želje, znale so svetovati in tudi to je marsikaterega kupca privabilo, da je kupoval v tej trgovini.« Erika Temlin, Murska Sobota: »Trgovina je bila blizu, v njej sem dobila vse, kar sem potrebovala, zato sem redno prihajala po nakupih. Osebje je bilo prijazno, prodajalke so poznale želje svojih kupcev, pomembno pa je tudi to, da je bilo moč tukaj dobiti predvsem domače sadje in zelenjavo in tudi druge špecerijske izdelke. Res se mi zdi škoda, da trgovino zapirajo, vendar kupci pri tem nimamo besede. Lastniki gledajo le svoje interese; za njih je glavno, da zaslužijo, kaj se bo zgodilo s potrošniki, pa jih ne zanima.« Szabo Ibolja, Murska Sobota: »Dnevno sem prihajala v to trgovino, včasih tudi dvakrat, saj se ukvarjam s turizmom in stanujem v neposredni bližini. Meščani tega dela mesta smo že drugič prikrajšani, saj so nam pred časom zaprli podobno Panonki-no trgovino, zda pa se je to zgodilo Še s Pomurkino Zelenjavo in čez Čas bomo ostali brez vsake trgovine. S tem nas praktično silijo, da kupujemo v velikih nakupovalnih centrih, kjer pa je Konec minulega tedna so se vrata Pomurki ne Zelenjave za vedno zaprla, kupci pa so ostali brez svežega domačega sadja in zelenjave. prišlo na trgovske police. V Zelenjavi sem bila zadovoljna z odlično postrežbo in prijaznimi prodajalkami, ki so poznale naše želje in nam tudi svetovale. V tej trgovini sem kupovala 32 let, to je obdobje, ki ga ni moč pozabiti in zdi se mi neodgovorno, da nihče ne naredi niti koraka, da blago veliko slabše kakovosti, pa tudi cena sadja in zelenjave je tam višja. Žal mi je tudi za prodajalke, s katerimi smo se dobro razumeli, bile so prijazne do kupcev, poznale so naše želje in resnično jih bom pogrešala.« Marika Sadi, Murska Sobota: »Zaprtje trgovine pomeni veliko izgubo ne le zame, ki sem nanjo čustveno vezana, pač pa tudi za mesto in celo Prekmurje, saj je bila to trgovina, v kateri je bilo moč dobiti domače izdelke. Tu si našel prvo solato, prvo sadje, prvo jagodičevje, in to sveže. Tu je bilo povsem drugače kot pri »najboljšem sosedu«, kjer ti ponujajo italijansko ali Špansko zelenjavo in sadje, ki je šlo že skozi desetine rok, preden je bi trgovino ohranil. Zaprtje trgovine je tudi izguba za okoliške pridelovalce, ki so tu lahko prodajali svoje pridelki, kupci pa smo po njih radi posegali, saj so bili domači in vedno sveži. Najbolj grozno ob vse pa je to, da živimo na izrazito kmetijskem območju in nimamo niti ene trgovine, kjer bi lahko kupili domače pridelke.« Ludvik Kovač, foto: V. P. Organiza^®^ nijeP^15" godk^P0*.?;^ 1OO-tetnlce S v zaznal bile!3 'n v . «1 Ljj oBorlW««5 G,os** v* IhDPr^ £S-para^^^^Ji poštenjak ,^^1« I^^L-ro-^' bila na1’11®' pravi hl v plul čoln Štev. Ta b' mHI spustaseP‘ Mudod^, bitide^^jeP^f širši P°nU.%ieti so^ejijd-poinjena-.,..^"^-nišnice^ , ( Nafinalut jefjna|ria.y'rL Lendavi 5 ■ afl|ir "^jl' pogojno . j||, ■ odl^nlče. se1"* fiL’ Narads^ X me. * ne b0 ^a11- e-bodoz ,p.i ,.a ,t prahe' ptičjo