Posamezna številka Din 1*50. Št. 109. V Ljubljani, v petek 9. maja 1924. Poštnina v gotovini. Leto L A mm p Ql|N|HtH|H«^Nti(|N|H|H|M I Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. T Mesečna naročnina: | V Ljubljani in po pošti Din 16, inozemstvo Din 25 ...» ....................... •••? Neodvisen p •D Uredništvo: WoIfova ulica št. l/l. — Telefon 213. Upravništvo: Marijin trg 8. — Telefon 44. G- Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. I Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor, f Račun pri poštnem ček. uradu št. 13.633. | >..,..«..a..,..,..,..,.., .........................•..•»»-•-»»a..«..,.., ».£3 Kapitali. Pred' kratkim je tajnik nekega prvih' izobraževalnih društev v nekem gorenjskem mestu poročal občnemu zboru, da si celo leto ni nihče izposodil iz društvene knjižnice nobene knjige. Slovenski založniki se nahajajo v velikih težkočah; njihove zaloge so prenapolnjene neprodanih izdaj; oni napovedujejo krah slovenske knjige in slovenske literature. Slovenski pisatelji spadajo k najrevnejšim od revnih: če bi le jeden del one- časa1, ki ga posvetijo pisateljevanju, Porabili za pometanje ulic ali sekanje nrv, bi bili gmotno mnogo na boljšem. Stopi kamorkoli v slovenske čitalnici Prazno je ondi, grozno prazno; na v’sem leži prah, časopisi in revije ležijo nerazrezane, kakor so prišle. Vprašaj človeka, kogarsižebodi, iz j^dnjih slojev, koliko knjig si je že ^Ml izza prevrata; tudi ne indiferentni, f* Samoizobrazbo dovzetni akademiki obotavljanja priznajo, da izza presta, ali vsaj v poslednjih letih nobene. In tako dalje. Simptomov je vse pol-?°» splošnih in krajevnih, družabnih in ‘ndividuelnih. Kaj pa cvet naroda, mladina? Sta nve vrsti. Ena živi prilično podobno, knkor so slovenski študenti — reveži ži-;ptarfli pred vojno na Dunaju in v uradcu, drugo vidiš po kavarnah, v gostilnah, kinih, športnih igriščih, na Ijub-JSnski »Gimpelinsel«, v baru, pri zaba-a“ in povsod, kjer je knjiga večalibolj °dvišna stvar. Prvim krade skrb za g°Ii obstanek za kulturno samovzgojo Potrebni čas, drugim pa tega ni treba:, piti oče zasluži obilo na masti, moki, Jesu ali čimeržebodi. Kaj bi mu kultura Pri tako obilnem denarju? Socialna kapilariteta, ki je tudi pri &as zastavila po vojni z neobičajno na-flim tempom, je vnesla desorganizacijo f naše kulturno življenje. Sedanji naši srednji sloji se rekrutirajo vsaj 50 odstotkov iz ljudskih vrst, življenski standard katerih se je gibal do 1914 leta v fo podpovprečnih nižinah. Oni si iz pšega svojega miljeja niso mogli pxi-jpti razpoloženja za nekaj, kar jim v l eSnjih položajih’ ni bila srčna potre-j.. ’ Ip naravno je, da' se na višjih stop-sip socialne lestvice ne ogTevajo za za katero nimajo dosti razume-^nia in ki se jim mora zdeti zelo ne-. Stabilna, nepotrebna potrata časa. Vse h le razumljivo, na dlani, do gotove ?®re opravičljivo. Smo mlada država, *°vsod še stojimo pri začetkih, v gmot-in kulturnem oziru. In ker gredo ptotne potrebe pred duševnimi, ker du-vrednote uspevajo le na dobri “^trtni podlagi, je razumljivo, da so pri-P* v javnem in zasebnem našem Živah*/*1 2avzela vprašanja o materijelnem ^ Ostanku. Kljub temu pa bi tvegnili izra-gm mnenje, da med tvorjenjem ‘motnih dobrin in kulturnim napredkom 'ri nas ni več zdrave vzporednosti. Fo-^ntno se sicer kaj radi — in to po ^nno s pogledom na južne pokrajine — hnrn°*° po^ie^n’5ko žilavostjo. z razma-jjjp11 naše industrije in denarstva, s ko-.y j®0 'rutino in tehnično spretnostjo. OS °ziru stopajo napredki jasno v » ne vidimo pa duševnih proizvodov jMpto dobe, s katerimi bi mogli litp+ra** drugim Jugoslovanom. Naša zna /f3 *e ^'d predvojni nivo, rok So lz 8m°tn5h ozirov zvezane ukv .up°dabljajoče umetnosti pa se Da s tovarniškim blagom ali .reproducirajo futuristično - kubisti-'biin " a ehspresionistični nonsens. Ni re« SS55!5110 zabavno, utešno, hočemo hip \ češke kritike prigodom letoš-hu ,-??.etnlške nn^e razstave v Hodcml-niti * J??, drugod. Pri nebratih bi najbrž teh kritik ne bilo. in S.im?nia, nn kulturnem, političnem ni nS?°Jarskem polju kakor tudi dnev-žerv, ^ ma,! d°Sodki, ki gredo neopa-ri« nnmo nas, napovedujejo v lapi-Sv?.jem sl°2u, da bomo v dr-naš ^ ^ ,u in Hrvati duševni botrih^0*«1 Kap1*31 še enkrat krvavo ebovali. CimpreJ se uravnovesijo fen nS0^^6.!11 poIitične Prihke, TO prej b° nastopil ta trenutek. Ako pa ne razpolagamo z zadostnim kultnim kapitalom, ne bomo mogli ohra-“ra^tsdi gmotnega, Vnormalnih razme- Kralj nadaljuje posvetovanja. Skupščina je nezmožna za nadaljno delo Beograd, 8. maja, (B) Ob 12.40 je kralj pozval na dvor ministra Svetozarja Pribičeviča, ki je ostal na dvoru tričetrt ure. Naglašal je kroni, da je nemogoče sestaviti kakršnokoli koncentracijsko vlado, ker niti radikali, niti Pribičevičeva skupina ne žele stopiti v stik z opozicijo, posebno z demokrati,-dokler so ti v zvezi z radičevci. Pribi-čevič smatra, da nadaljnji obstanek demokratov v opozicijskem bloku glede na zadnji proglas radičevcev demokrate popolnoma diskvalificira za kako koncentracijsko vlado. Beograd, 8. maja. (B) Za g. Pri-bičevičem je bil poklican na dvor demokratski poslanec dr. Miloš Radosavljevič, ki se je kot prijatelj kralja z njim razgovarjal o položaju ter mu razložil svoje stališče, da je namreč mogoče z današnjim parlamentom delati, ker ima opozicija večino tudi brez podpore radikalov. K temu pa še pričakuje podpore od Nastasa Petroviča. Beograd..8. maja. (B) Od 5. do pol 6. je bil na dvoru demokratski poslanec Kosta Timotijevič. Kakor se trdi, je krona želela čuti tudi mnenje g. Ti-motijeviča, ki baje v demokratskem klubu ni za sodelovanje z radičevci. V političnih krogih ugotavljajo, da g. Timotijevič nikakor ni svetoval, da bi poveril Davidoviču mandat za sestavo vlade, v kateri bi bili tudi radičevci. Beograd. 8. maja. (B) Po vseh včerajšnjih avdijencah je bil Liuba Jovanovič danes od 6. do pol 7. na dvoru. Kakor trde, je tam ponovno konsta-tiral, da z dana; njo skupščino ni mogoče delati in da ni mogoče sestaviti koncentracijske vlade kdorkoli bi tudi dobil mandat za' nje sestavo. Kajti nihče v radikalnem, pa tudi ne v samostojnem demokratskem klubu ne želi take koncentracije, dictkler demokratski klub še naprej vzdržuje zvezo s HRSS. ki je v svojem proglasu poudarila, da je proti državi. Beograd, 8. maja. (B) Ob 6. je odšel na dvor minister za zgradbe Miša Trifunovič. Na dvoru je ostal dalj časa, nato pa je takoj odšel na sejo vlade, ter tam poročal o uspehu svoje avdijen-ce pri kroni. Vlada je gotova svoje zmage. Dalekosežni načrti kralja Aleksandra Važnost kraljevega poseta za vso srednjo Evropo, — Nova grupacija Srednje Evrope. Pariz, 8. maja. (B) V Parizu in okolici se delajo velike priprave za sprejem kralja Aleksandra. Prihodu kralja Aleksandra v Pariz se pripisuje velika važnost za vse države Srednje Evrope. Kralj Aleksander je v vseh zainteresiranih in nezainteresiranih državah Evrope nenavadno priljubljen, in ga smatrajo za najprimernejšo osebo, ki bi mogla posredovati pri končni ureditvi razmer v državah Srednje Evrope. Neizbežna je nova grupacija sred-nje-evropskih držav. Javno se že govori, da bo kralj Aleksander poskušal zoblikovati zvezo med Italijo, Francijo, Češkoslovaško, Poljsko in kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Predsednik Nassaryk pride iunija v Beograd. Prvi obisk predsednika češkoslov. rep. Massaryka v naši državi. Beograd, 8. maja. (B) Predsed- zavezništva med nami, Češkoslovaško nik češkoslovaške republike Massaryk in Italijo. Jugoslovensko - francoski pride meseca junija v Beograd. To bo obrambni zvezi bo sledila tudi obramb-njegov prvi službeni obisk v Beogradu, na zveza med Italijo in Češkoslovaško. Obisk se spravlja v zvezo s snovanjem Italijanski parlament te sestane 24. mala Beograd, 8. maja. (B) Konferenca vlade, ki se je vršila po sestanku Pa-šičai in Pribičeviča, je trajala do 1. popoldne. Na tej konferenci se je govorilo o ukrepih, ki jih mora vlada podvzetii, da pridobi terena za volitve. Radikali pričakujejo, da bo kriza že jutri rešena s tem. da1 dobi g. Pašič volilni mandat, ker je z g. Pribičevičem že v glavnem dosežen sporazum glede rekonstrukcije kabineta. Radikali in samostojni demokrati ugotavljajoi, da je položaj zanje popolnoma ugoden. \ Beograd, 8. maja. (B) Ob 4. popoldne se je začela konferenca vlade, ki se je ob 6. pretvorila v plenarno sejo ministrskega sveta. Na tej seji je vlada pretresala izključno rezultate današnjih avdijenc gg. Pribičeviča, Jovanoviča in Trifunoviča. Vlada ugotavlja, da je položaj zanjo ugoden. Prevladuje vtisi, da se tudi krona začenja uverjati. da je nemogoča. vsaka kombinacija o koncentraciji parlamentarnih skupin. Kriza se bo morda že jutri, gotovo pa pojutrišnjem končala in bo Pašič dobil volilni mandat. Sedaj še ni znano, če dobi Davido-vič mandat za koncentracijsko vlado. Radikali so uverjeni, da krona ne bo niti poskušala preko Davidoviča ustvariti kako poslovno vlado. Rekonstrukcija kabineta? Pri sestavi volilne vlade bo kabinet deloma rekonstruiran. Beograd, 8. maja. (B) Minister Pribičevič je imel danes dolgo posvetovanje z g. Pašičem v predsedništvu vlade. Posvetovanje je bilo posvečeno izključno političnemu položaju. Kakor trde v vladnih krogih, se je na tej konferenci govorilo tudi o rekonstrukciji kabineta, ki naj bi se izvedla pri sestavi volilne vlade. Trde, da bi pri rekonstrukciji imeli zapustiti vlado mini- ster za šume in rudnike dr. Kojič, minister za socijalno politiko Uzunovič in minister za agrarno reformo Simonovič. Kot njihovi najresnejši nasledniki se omenjajo dr. Vasa Jovanovič, Boža Maksimovič in dr. Ninko Perič. Mogoče pa je, da pridejo kot kandidatje v poštev še drugi, ki bi jih izbrali vojvodinski radikali, ker ti zahtevajo v volilno vlado zase dva zastopnika. Opozicija izda zopet proglas. Beograd, 8. maja1. (Z) Opozicija, ki je doslej zaman čakala, da bo kralj sprejel njene predstavnike in ji poveril mandat za sestavo nove vlade, se je na svojih posvetovanjih bavila z vprašanjem, kakšno stališče naj zavzame za slučaj, da bo kriza rešena v zmisln intenci j radikalov. Teh konferenc se udeležujejo tudi zastopniki radičevcev. Opozicija je na svojem današnjem po svetovanju sklenila izdati na narod proglas, ako bi krona poverila: g. Pašiču mandat za sestavo volilne vlade. V tem proglasu namerava razložiti razvoj vladne krize in naglašati, da' bi bila taka rešitev krize abnormalna. Poudarjalo bi se tudli, da bi taka solucija največ škodovala narodnemu edinstvu. Radikali in samostojni demokrati, tako veli načrt tega proglasa, so se umaknili pred prihodom Hrvatov v narodno skupščino in hočejo seda na voliščih ojačiti svojo številčno moč v zbornici, G. Davidovič je zastavil vso svojo reputacijo in vse sile, da privede Hrvate do tega, da pridejo \f Beograd in se udeležujejo parlamentarnega delovanjai, vse to pa v sporazumu s krono. Napetost med Nemčijo in Rusijo. Berlin, 8. maja. (Wolff) Semkaj sta dospela iz Moskve dva višja sovjetska uradnika, da preiščeta dogodek v ruskem trgovinskem zastopništvu. Pred par dnevi je namreč vdrla policija v rusko zastopništvo in prijela nekega Rusa, ki je osumljen, da je bil boljševiški agitator. Zadeva je zbudila veliko pozornost, ker je ruska vlada protestirala proti temu, sklicujoč se na eksteritorijalnost svojega trgovinskega zastopništva. Zaradi tega incidenta so se odnošaji med Rusijo in Nemčijo precej ohladili. Nekateri listi pišejo, da utegne ta dogodek dovesti do tega, da odpotuje ruski zastopnik iz Berlina. V Hamburgu je zaplenila policija listine, iz katerih je razvidna komunistična agitacija tamošnjega ruskega konzula, ki je član inozemske Ceke. Berlin, 8. maja. (K) Kakor poročajo listi iz Poruhrja, da je z malimi izjemami ustavljeno vse delo v tamo-šnjih rudnikih. Stavka približno 90 odstotkov rudarjev. Konferenca obratnih vodij v Bochumu je imenovala bojno vodstvo 15 rudarjev. Rim, 8. maja. (T) Komisija, ki pripravlja načrt za reformo poslovnika zbornice, bo končala svoje delo do 13. t. m. Načrt bo potem še pregledal ministrski predsednik Mussolini. Otvoritev 27. zasedanja italijanskega parlamenta je določena za 24. maj. Komisiji, ki bosta sprejeli kralja in kraljico pri svečani otvoritvi parlamenta na Montecitoriu, sta že izžrebani. Komisiji za sprejem kralja načeluje senator Tittoni, oni pa, ki bo sprejela kraljico, senator Melodia. S pravim delom začne zbornica šele 27. t. m. Pred vsem je na dnevnem redu reforma poslovnika zbornice. Isti dan se sestane naj-brže tudi senat. r'.-‘: m . rah pogojuje jeden drugega, kaj pa se zgodi z drugim, ako prvega ni v zadostni metri, o tem govorijo precej jasne razmere v nekaterih sosednih državah. Vemo, da nas bo marsikdo nazval s črnogledi. Nič zato. Mi storimo le svojo časnikarsko dolžnost, ako opozorimo pravočasno naprej, da se v kritičnih letih, ki nas še čakajo, kulturni kapital ne bo dal izposoditi, duševno narodovo bogastvo ne improvizirati. Tudi duševni kapital mora biti liki gospodarski, v dolgih desetletjih naš teden, nabran po neskončno mnogih delcih, predelan in prilagojen z nepretrganim zaživamjem. To delo more trajati nekoliko generacij, ali pa tudi le dve ali tri. Ampak potem mora biti last ne maloštevilne peščice razumništva, temveč porazdeljen na čim najširše mase naroda. rgn. Izgon avstr, državljanov iz Jugoslavija pred avstrijskim parlamentom. Dunaj, 8. majai (K) Na današnji seji zbornice je odgovoril zunanji minister dr. Griinberger na vprašanje o iz-gpnu avstrijskih državljanov iz Jugoslavije po tamošnjih obmejnih oblastvih, da je zvezno ministrstvo za: zunanje posle ponovno interveniralo pri jugoslo-venski vladi zaradi te zadeve in da je beograjski kabinet vsled te intervencije odložil izgon za en mesec. Avstrijski odpravnik poslov v Beogradu je dobil pred kratkim nalog, naj izroči iugoslo-venskemu zunanjemu ministru obširno noto o vseh vprašanjih, ki se tičejo te stvari. Omenjena nota opozarja jugoslovensko vlado, da bi morala zvezna: vlada, ako se izgon izvede, oziroma že izvedeni izgoni ne razveljavijo, razmišljati o protiukrepih. Noti bi bil pridejan seznam jugoslovenskih državljanov, ki bi prišli v poštev kot represalija. Hkrati pa se je beograjskemu kabinetu sporočilo, da stremi avstrijska vlada po prijateljski ureditvi te zadeve. Dr. Griinber-ger je zaključil svoje poročilo :Jugoslo-venski vladi smo sporočili rešitev stvari, kakor se nam zdi pravična: in pravilna in predlagali pogajanja o tej točki. Dokler se pa: to ne zgodi, smo zaprosili v Beogradu, naj se enomesečni rok, ki ima poteči dne S. t. m., za izgon Avstrijcev iz Slavonije!, podaljša in da se ne odredijo nadaljnja izganjanja1, dokler se ne zaključijo predlagana pogajanja. Predsedniške volitve v Združenih državah. Coolidgejeva zmaga v Kaliforniji. Washington, 8. maja. (T) Senator Johnson je propadel kot Cooli-dgejev protikandidat v Kaliforniji pri prvih predsedniških volitvah. Coolidge je dobil 30.000 glasov več kot Johnson. Politični krogi so uverjeni, da bo Coolidge izvoljen za predsednika Zedinjenih držav severnoameriških. POLJSKO-CEŠKOSLO VAŠKA RAZMEJITEV. Varšava, 8. maja. (T) Poljsko-češkoslovaška konferenca za določitev meje pri Spižu se je po desetdnevni razpravi zaključila. Glede vseh vprašanj se je dosegel popoln sporazum. Zapisnik konference se predloži razmejitveni komisiji pri veleposlaniški konferenci v Parizu, ki mora še potrditi sklepe konference. MUSSOLINI NA SICILIJI. Maršala, 8. maja. (T) Ministrski predsednik Mussolini je dospel davi ob 7. uri 30 minut semkaj na krovu oklop-niače »Dante Alighieri«. Ameriški priseljeniški zakon stopi v veljavo 1. marca 1925. Washington, 8. maja. (T) Skupna komisija, sestavljena iz članov zbornice in senata, je na predlog predsednika Coolidgea sklenila predlagati, naj stopi novi priseljeniški zakon v veljavo šele 1. marca 1925. VOJA LAZIČ NA POTU V LJUB. 1 LJANO. Beograd, 8. maja. (B) Nocoj ob 7.40 je odpotoval z brzovlakom v Ljubljano vodja zemljoradnikov Vojislav Lazič skupno z Milošem Moskov-ljevičem. Lazič gre na zborovanje samostojne kmetijske stranke, ki se vrši jutri v Ljubljani ter bo na tem zborovanju tudi govoril. Borzna poročila. Beograd, 8. maja. Devize. Dunaj 0.1134—0.1136, Bukarešta 40.25—41, Italija 361—361.25. London 352—353.25, New York 80.40—80.50, Pariz 512—513, Praga 236.50 —236.75, Sofija 0—59, Švica 1432—1442. — Valute. (Zaključki.) Dolarji 79.40, avstrijske krone 0.1135. Zagreb, 8. maja. Devize. Dunaj 0.1126-0.1146, Budimpešta 0—0.10. Bukarešta 0—41.50, Italija, izplačilo 359.50— 362.50, Italija, ček 359—362, London, izplačilo 351.75—354.75. London, ček 0—353, New York, izplačilo 80.25—0, New York, ček 79.70—80.70, Pariz 516—524. Praga 235.40—238.40, Praga, ček 235.125—238.125, Švica 1429.50—1439.50, Švica, ček 1428— 1438. — Valute. Dolarji 78.825—79.825, avstrijske krone 0.11275—0.11475, napoleon-dori 0—305. Trst, 8. maja. Devize. Zagreb 27.70—27.95, Francija 139—140, London 97.85—98.10, New York 22.30—22.40, Švica 397—400, Praga 65.50—66, Dunaj 0.0310— 0.0320. — Valute. Dinarji 27.75—28, avstrijske krone 0.0310—0.0320. dolarji 22.25 —2235, funti 97.70—98. Curih, 8. maja. Beograd 6.95, New York 561.50. London 24.61, Pariz 35.75, Milan 25.15, Praga 16.4625. Budimpešta 0.0060, Bukarešta 2.90. Sofija 4.10, Dunaj 0.0079125. Dunaj, 8. maja. Devize. Beograd 876—880, Berlin 16.15—16.45, Budimpešta 0.81—0.87, Bukarešta 359—361, London 311.100—312.100, Milan 3174-3186, New Yoric 70.935—71,185. Pariz 4532-4548, Praga 2083—2093. Sofija 514—518, Curih 12.635 —12.685. — Valute. Dinarji 873—879, do-laTji 70.460—70.860, bolgarski levi 499—507, nemške marke 15.70—16.10, funti 309.300— 310.900, francoski franki 45.10—45.40, lir#, 3160—3180, romunski leji 355—359, švicarski franki 12.560—12.640, češkoslovaške krone 2064—2080, madžarske krone 0.76— 032. Praga, 8. maja. Beograd 42.50, Dunaj 4.75, Berlin 7.875, Rim 153.75. avstrijske krone 4.77, lire 154.25. Budimpešta 3,675, Pariz 217.75. London 148.925, New York 33.95, Curih 60530. Berlin. 8. maja. Beograd 5.305, Dunaj 5.98, Milan 19.05, Praga 12.46, Pari« 27.13, London 18.455. New York 4.1», Curft 74SI. §faaa 2.) NARODNI DNEVNIK, 9. maja 1924 tli Janez Šubic. (Ob petintrideseti obletnici njegove smrti.) Dtfe 25. aprila t. 1. je poteklo petintrideset tet, kar j« v Kaiserslauternu v iRenski Pfaki zatisnil oko eden izmed naših najpomembnejših slikarjev XIX. stoletja, Janez Šubic. Ob tej priliki naj mu posvetimo par vrsti, napol pozabljenemu. Rojen je bil leta 1850 v Poljanah iz znane umetniške rodbine Šubicev, napravil je dve gimnaziji, se šel potem učit slikanje k mojstru Wolfu. se vpisal 1871. 1. na benečaaisko akademijo in dobil nagrado za sliko »Rafaelova smrt«. S češkim slikarjem Hynaisom sta prepotovala znaten del Italije, potem pa je Janez odšel na Dunaj k bratu Juriju, s katerim sta delata pri zaslulem Makar-tu načrte in risbe za jubilejni izprevod. Potem je Janez pomagal Hynaisu deko-rirati praški Divadlo. v drugi polovici osemdesetih let pa je dobil profesuro na umetno obrtni šoli v Kaiserslauternu, kjer se je ovekovečil z ohranitvijo ta-mosnjega muzeja in kjer je tudi umrl. Imel je obširna znanja z znanimi češkimi in nemškimi umetniki in si je pridobil s potovanji širno obzorje, z deli pa velik sloves. Njegova dela so povečini religioznega značaja in kot freske di-čijo razne kranjske, hrvatske, primorske cerkve, posvetna dela pa se nahaja- jo na Češkem, na Dunaju, v Monakovem in Kaiserslauternu. Stilsko tvori prehod od naše romantike k realizmu in se v zadnjih delih kakor brat že nagiba k stilu, iz katerega je izšel impresionizem, ki so ga razvili Ažbe, Vešči. Jakopič, Grohar. Sternen in Kobilca ter Jama v eno najbujnejših dob naše umetnosti. V Narodni Galeriji Janez in Jurij Šubic nista še zastopana kakor bi zaslužila, vsekakor pa je pridobila Galerija za svojo zbirko nekaj dobrih in za nju značilnih del v svojo last. Gmotne težkoče pa so vzrok, če ni zbirka Šubičevih del popolnejša. Bratranec obeh slikarjev, nedavno umrli ravnatelj obrtne šole v Ljubljani Ivan, je hranil Janezove risbe, ki bi jih morala pridobiti Narodna Galerija. Brata Šubica sta v umetnosti literaturi našla doslej dovolj pozornosti, zelo dosti je pripomogla k poznavanju obeh umetnikov publikacija njune korespondence, ki jo je v Umetnostno zgod. Zborniku lani oskrbel dr. Fr. Mesesnel. Vendar še nimamo celotne monografije o Šubicih, kakršno bi si želeli in kakšno sta že zdavnaj zaslužila. Gotovo pa jo bomo še doživeli, ker interes za našo kulturno historijo stalno narašča. Občinske volitve v Kraniu. 2e razburjajo — koga? Ne morda klerikalcev in drugih kranjskih malkon-tentov, ampak gospodo na rotovžu. Kaj se je zgodilo? Pri vsi samozavednosti naša večina še ni zgubila toliko pogleda, da ne bi vedela, da pri bližajočih se volitvah ne bo šlo več tako gladko, kakor v blaženih časih kompromisa pred tremi leti. Rada bi bila zato stvair še nekoliko zavlekla. Pa je spodletelo, in treba je bilo razpoložiti volilni imenik. V tem imeniku je našla opozicija precej pogreškov, ki so bili vsi v njeno škodo. Slučajno seveda! Ker pa — kaka predrznost! — ni hotela še ona temu slučaju priti na pomoč, je sklenila, da v najbolj kričečih primerili vloži reklamacije, ter prosila županstvo za uradna potrdila o prebivanju, ki jih je glede nekaterih oseb potrebovala v to svrho. Ker jih pa županstvo iz razlogov./ki so skrivnost rotovških juristov, ni hotelo izstaviti ali pa jih je izstavilo v taki obliki, da bi bila za reklamacijsko postopanje nerabna, so se reklamantje posluži-li svoje dobre pravice in prosili nadzorstveno oblastvo, g. okrajnega glavarja za intervencijo, ki ji je tudi ugodil in pritegnil žandarmerijo k poizvedbam. Kaj pa mu je preostajalo drugega, ko župan-stvp in njemu podrejena obč. policija nista izpolnili svoje dolžnosti? Gospod glavar je torej storil samo to, kar je po zakonu smel in moral storiti, ako se tudi on ni hotel izpostaviti očitku, da sta- vi sedanji rotovški - magistratni žal še ne moremo reči — režim (beseda pri nas ni nič kaj priljubljena) nad pravico. To je ves njegov greh. Toda, če pri vseh svojih skušnjah še vedno ne ve, da take drugodi v SHS samoobsebi umevne stvari ob mejah Vel ekran ja zgube svojo veljavo, in da on ni nastavljen za to, da ščiti zakon, marveč politične in druge interese naše večine, zlasti pa sijaj nezmotljivosti in nedotakljivosti, s katerim bi se gospoda že proti vsem pravilom dobrega okusa rada obdala, je to pač njegova krivda. Cemu pa je študiral in absolviral univerzo? Zaslužil ie torej v polni meri lekcijo, ki jo je dobil v nedeljskem »Jutru«. Toliko je vse v redu. Ipak pa je zmota g. glavarja marsikomu ki ni ravno iz Kranja in ne pozna tamoš-njega posebnega prava in ceremonijeia, zdela opravičljiva. Zato je kljub vsemu nepojasnjeno, zakaj je rotovž tako zelo spravila iz konteksta, da celo uro za navadne zemljane ni bilo dobiti telefonske zveze: »Jutro«, minister, veliki župan ... vse je moralo poslušati nečuve-ni škandal, da se je g. okrajni glavar osokolil zabraniti akt nasilnosti, ki se je nameraval. Česnu ta nervoznost? Pa ne da bi bili gospodje pri vsej prevzetnosti in terorju, ki so ga vajeni, vendarle zaslutili, da so se prebivalstvu začele odpirati oči, da sedanje občinsko gospodarstvo ni višek modrosti, marveč nas tira v težke ne-prilike? Drobne vesti. Visoki komisar za Maroko je poslal španskemu direktoriju nujno poročilo o položaju v Afriki. Vojni minister je takoj ukazal vsem zrakoplovcem, da morajo biti/pri-pravijeni za odhod v Maroko. Ustavil jim je vse dopuste. V Poruhrju 3e bilo Izprtih nad 300.000 rudarjev. Industrija bo prišla zaradi pomanjkanja kuriva v težkoče, ker so v premogovnikih vse zaloge izčrpane. V Nlzzi ie umrla princesa Luiza Murat, vdova po princu Louisu, potomcu Joahima Murata, kralja napoljskega. Policijski šef Karanfilov je bil na sprehodu v Sofiji s petimi streli iz revolverja ubit. Ustrelil ga je neki Ivanov. Atentatorju je uspelo pobegniti in dosedaj še ni bil prijet. Boi Nemcev za koionlie. Dočim kriči Nemčija v svet, da so ji bila naložena pretežka bremena, deluje na znotraj mrzlično na svoji gospodarski obnovi. Pet let je slepomišila v odškodninskem vprašanju, končno pa se je morala podvreči mnenju nepristranskih gospodarskih strokovnjakov. Podvrgla se je tem lažje, ker je nemški narod spoznal, da le na ta način doseže svojo gospodarsko osvoboditev, ki jo potrebuje za dosego onih ciljev, ki mu tajno lebdijo pred očmi in ki prihajajo tupatam na dan. V tem oziru je zanimiva proslava štiridesetletnice nemške kolonijalne politike, ki se je vršila koncem aprila v vseh večjih nemških mestih. Složno je tedaj nemški narod, sicer razkropljen na 23 strank, zahteval odvzete kolonije. Uradna spominska proslava dne, ko je kancler Bismarck brzojavil nemškemu konzulu v Kappstadtu, da prevzame nemška država v svojo zaščito posest bremenskega trgovca Liidericka, se je vršila v Berlinu. Navzoči so bili zastopniki oblasti, mornariški krogi, bivši kolonisti in nemška omladina. Slavno sini govor je imel rektor berlinskega vseučilišča dr. Rothe. Naglasil je, da so bile odvzete Nemčiji kolonije po krivici in da napoči dan, ko v njih zopet zaplapola nemška trobojnica. V svojem nadaljnein govoru je zavrnil očitek nemških nasprotnikov, da nimajo Nemci zmisla za kolonizacijo in podpri svojo trditev s statističnimi podatki iz prejšnjih nemških kolonij, ki najboljše dokazujejo nazadovanje. Šestdesetmilijonski nemški naTod je mnogo žrtvoval za kulturno delo in civilizacijo svojih kolonij in temu narodu, ki razpolaga danes z mornarico, na katero zavidljivo gledajo razne države, se ne more odrekati kolonij. V istem zmislu je govorilo še nekaj govornikov. V Hamburgu pa so istočasno zborovali člani saveza »Der ehr-bare Kaufmann« pred spomenikom znamenitega airiškega potnika Wissmana in tudi tu so predstavniki parobrodskih društev izrazili isto zahtevo. Tudi v ostalih mestih se je razlegal klic: Vrnite nam naše kolonije! Kot nekaka argumentacija te zahteve je bil v hanzeatskem mestu Bremen izpuščen v morje velikanski parnik »Colum-bus«, last znane družbe »Norddeutscher Lloyd«. S svojimi 32.500 tonami je »Colum-bus* največja nemška ladja, ki je zapustila po vojni nemške ladjedelnice. Govori na banketu v razkošnih ladijskih dvoranah pričajo, da si je nemška mornarica znatno opomogla. Po svojem porazu je morala oddati Nemčija zmagovalcem devet desetin svoje trgovske mornarice. Toda mornariških krogov se ni polastil obup. marveč so začeli graditi nove ladje in čudno bo morda zvenelo, da ima danes Nemčija dve tretjini svoje tonaže Iz 1. 1914. V nemških ladjedelnicah neprestano delajo, medtem ko preživljajo Anglija, Amerika in Nizozemska precejšnjo gradbeno krizo. Spričo tega ni čudno, da je že pričel boj med Nemčijo na eni in ostalimi državami na drugi strani. Nemški parniki že danes odnašajo v angleških in nizozemskih pristaniščih tovore izpred nosa domačih paroplovnih družb. Tekmovanje postaja čezdalje bolj nevarno, kajti, ako bo gradnja ladij tako napredovala, bodo imeli Nemci v par letih svojo trgovsko mornarico iz leta 1914 s prednostjo, da bodo vse ladje modernega sistema. Glede narastka nemške trgovske mornarice bi bilo omeniti še nekaj zanimivega. Inozemske paroplovne družbe, povečini angleške in ameriške, ki so dobile nemške ladje, niso vedele v času slabe trgovske konjunkture, kam z njimi. Prisiljene so jih bile prodati in kupca so našle v Nemcih, ki so jih kupili za razmeroma nizko ceno. Danes pa so v istih krogih zelo v skrbeh radi nemške konkurence in Angleži so onovno opozorili vlado, da se srečajo angleške ladje v vseh svetovnih prometnih križiščih z nemškimi parniki. Roko v roki z naraščanjem nemške mornarice pa napreduje tudi nemška industrija in kaj je bolj naravno, kakor, da se Nemci željno ozirajo na svoje bivše kolonije? Madžarski fašizem. Zanimivo v našem novinstvu je dejstvo, da raznim političnim problemom in pojavom v sosednjih državah ne posveča one pažnje. kakor bi bilo spričo soseščine potrebno. O italijanskem fašizmu je naše časopisje vedno poročalo ali napačno ali pa tendencijozno, prav tako kakor n. pr. o ruskem boljševizmu. Prva leta fašistov-skega udejstvovanja čitatelj naših novin sploh ni mogel priti do jasnega zaključka, kakšen je namen tega pokreta, kakšni so njegovi cilji in njegova stremljenja. Naše novine so pač registrirale zunanje udejstvovanje fašistovskega pokreta, pa še to v splošnem le, v kolikor se je tikalo našega Primprja, v bistvo pojava samega pa nikdar ni pogledalo. Devetindevetdeset procentov našega ljudstva, če ne še celo več, je mislilo, da fašizem nima druge naloge, kakor preganjati in pretepati naše nesrečne brate v Trstu, v Istri in na Goriškem ali kvečjemu še nastopati proti komunistom ter požigati naše Narodne domove, nositi črne srajce in kričati: »Eja, eja, aiala!« Ravno radi tega se je fašizem pri nas tudi podcenjeval, kar je bila velika, skoro bi rekli usodna napaka. Podcenjevanje sovražnika se je vedno maščevalo: to se je izkazalo tudi v tem slučaju! Ce bi bilo naše novin-stvo in potom tega javno in merodajno državno mnenje posvetilo italijanskemu fašizmu do dna, potem bi najbrže ne bili čakali na Mussolinija in njegovo revolucionarno vlado, ampak bi bili že poprej uredili naša sporna vprašanja z Italijo in dosegli boljše rezultate nego smo jih pri energičnemu Mussoliniju in fašistovski vladi. Druga naša soseda, v kateri se je tudi že pred leti pojavilo siično fašistovsko gibanje kakor v Italiji, je Madžarska. O »Prebujajočih se Madžarih« se je pri nas že veliko pisalo, pa tudi o teh nikdar tako, da bi naša javnost dobila jasno sliko o tem gibanju. Radi tega tudi ogromna večina naše javnosti še danes ne ve, kam bi vtaknila te madžarske »fašiste«, ki pa v resnici niso nobeni pravi fašisti kakor italijanski, ker jim manjka glavno, kar daje vsebino italijanskemu fašistovskemu pokretu in kar mu je tudi dopomoglo do tako hitre in neverjetne zmage. Že nastanek madžarskega »fašizma« je bil docela drugačen kakor nastanek italijanskega pravega fašizma. Ustanovitelji italijanskega fašizma so imeli pred očmi že od prvega začetka jasen cilj in praktičen namen, ravno tako tudi način uresničenja svojih stremljenj. Mussolini se kot močna osebnost, izvežbana v praktični politiki, ni nikdar vdajal meglenim fantazijam, ki se ne dotikajo tal realnega in praktičnega življenja, ampak je natančno vedel, da hoče samo to, kar se lahko da izvesti. Njegova d&viza je bila zelo kratka in enostavna: »Preko revolucionarnega terorja do vlade za blagor domovine!« To je bil ves njegov program in če pogledamo, vidimo, da vsebuje vse, kar bi se moralo sicer opisati 'v debeli knjigi. Fašizem je realen revolucionaren pokret, njegov namen ni spuščati se v avanture, ampak doseči oblast v državi in ko doseže to, ozdraviti žalostne in razdrapane razmere, v katerih živi italijanski narod. Fašizem je'hotel močno, trdno in urejeno državo z dobro administracijo in diktaturo treznih patrijotov nad zapeljanimi in desorijentiranimi masami. To je bii naravnost evangelij, zato so se fašizma tako naglo oklenile mase stotisočev, pripravljene zanj če treba tudi poginiti. Preko svojih okvirjev pa fašizem v Italiji ni šel in gotovo tudi ne bo šel, ker je preveč realen. Nastanek madžarskega fašizma je bil čisto drugačen. »Organizacija prebujajočih se Madžarov« ni nastala v namenu vreči madžarsko vlado, priboriti si v državi oblast in postaviti madžarsko državno in narodno življenje na nove boljše temelje. Nastala je nasprotno zato, da podpre legalno vlado in da zopet osvoji nekdanje sestavne, danes pa izgubljene dele madžarskega globusa. Njen program je bil torej na eni strani neprivlačen za široke mase, na drugi strani pa do skrajnosti pustolovski in nerealen, ker je segal preko okvirja PTek-tičnosti in možnosti. Ker je bil revolucijo- Sfcvr. iw; naren samo v frszerskem ln kvečjemu W v iredentističnem smislu, so ostali njegovi posamezni teroristični izpadi le beli potrebno zapravljanje eueržij ia doprinaianja žrtev radi žrtev, ne radi kakih velikih praktičnih ciljev. Ker pokret ni imel namena zrušiti Horthyjevo vlado, ampak jo podpis rati, je postal tako samo njen privesek in odvisen od njenih muh. Vse kar je govoril o iosvobojenju« nekdanjih »madžarskih« po* krajin in še danes govori, so samo puhle fraze in fantazije, o katerih ve vsak političen otrok, da jih ni mogoče realizirati, vsaj še mnogo mnogo let ne, ali pa sploh nikdar. Kako naj peščica nediscipliniranih madžarskih »fašistov« napove vojno JugoslavUU Rumuniji in Češkoslovaški ter eventuet&o še Avstriji? Naravno je, da so se za take avanturistične cHje mogli ogrevati le popolnoma nepraktični in neresni ljudje. Zato pa madžarski »fašizem« ni mogel in ne bo nikdar megel pritegniti v svoj krog širokih narodnih mas hi ostane zgolj privesek vlade in vladnih stTank, dokler bo tem konve-nrralo, trpeti ga poleg sebe in dokler ga bodo lahko izrabljale za potrebno štaiaio. Drugo, kar je madžarskemu »fašizmu« onemogočilo širši razmah, je bilo pomanjkanje sposobnega in enotnega ter zavestnega vodstva. Voditelji madžarskih »fašistov« niso osebnosti, ki bi se mogle, recimo vsaj zdaleka, meriti z voditelji italijanskega fašizma, najmanj pa z Mussolinijem samim. Niti eden voditeljev madžarskega »fašizma« ni sposoben seči nad povprečnost ali pa dobiti nadmoč nad drugimi. Medsebojno izpodrivanje teh »voditeljev« je dnevno na programu internega organizacijskega življenja. Razen tega organizacija sploh ni enotna. Posebno v političnem oziru vlada med poedinimi organizacijami prava babilonska zmešnjava. Dočim se nekatere udejstvujejo samostojno politično in nastopajo celo tudi pri volitvah samostojno, so druge le privesek vladnih strank. Poleg tega obstojajo v samem pokretu še posebne tajne skupine, ki mislijo na »puče« in »prevrate«, dočim so druge proti njim. Družba »Prebujajočih se Madžarov« je torej silno heterogena. Mnogo sil »prebujajočih« absorbira tudi borba proti židovstvu, čeprav se tudi v njenfh vrstah samih nahaja lepo število Abrahamovih potomcev. Madžarski »fašizem« je torej popolnoma nesposoben za življenje in je pokret, ki je neizogibno obsojen na smrt in ga bo tud! zgodovina madžarskega naroda morala označiti kot popolnoma jalov izrastek malih ljudi velikega časa. To so dobro in hitro opazili tudi italijanski fašisti, s katerimi so »probujajoči« svoječasno iskali stikov, zato so te stike odločno odklonili. Kot ljudje praktičnih nazorov in ciljev se niso hoteli vezati z nezrelimi fantasti, s katerimi nimajo ničesar skupnega in se od pravega fašizma razlikujejo kot dan in noč. Madžarski »fašizem« propada in je torej tudi za nas čisto nenevaren, kar bi pa gotovo bil, če bi se udejstvoval v pravcu italijanskega fašizma. Sploh pa je zelo interesantno, da bolehajo vsi slični pokreti,. razen italijanskega fašizma, na istih boleznih kakor madžarski. Kakor si ie boljševizem samo v Rusiji priboril absolutno moč, tako si je tudi fašizem samo v Italiji postavil trdne temelje. Oba zato. ker sta imela jasen program in močne osebnosti, ki so si znale osvojiti in podvreči široke mase in uveljaviti svojo voljo. Brez jasnega praktičnega programa in močnih osebnosti je v današnji praktični dobi vsak pokret obsojen na neizbežno smrt. OBLEKE NA3CENE3ŠE, NAJBOLJŠE. V N A3VEC31 IZBERI IMA I Maček, Ljubljana Georges Thuisday: Suieika. Koliko let Je že preteklo od lakrat, ko so se za vedno zaprle njene globoke sanjave oči In vendar se mi še danes često dogodi, da jo v nočeh brez spatila vidim pred 1 seboj prav tako razločno kakor takrat, ko sva se ljubila, ko sva sanjala diven orljen-talski sen. Suieika, uboga Sulejka! Jo li pozabim kdaj? Bo li pobledela kdaj v mojem trudnem spominu njena Strašna tragedija? Daleč tam doli v rjavi perzijski zemlji so strohnele njene kosti; vetrovi so ratrosili Po pustinji prah njenega telesa, ki Je bilo nekoč moje, tako moje, da je moralo umreti. Sulejka, nepozabna Sulejka... Mlad sem bil takrat in razposajen in ni mi bilo obstanka nikjer. Neprestano sem potoval; ves svet sem prehodil od severa do juga in od vzhoda do zapada. Sam ne vem zakaj in kako sem prišel v Perzijo, v ono melanholično in romantično Perzijo, po kateri sem hrepenel že kot otrok. Puste in rjave gore so se dvigale na horicontu, ko je krenila naša karavana iz Bagdada proti Ker-mansahu na trudapoln© pot v državo mogočnega šaha. Dolgo smo potovali, predno smo dospeli do teh rjavih gor, ki so štrlele proti nebu kakor orjaško zidovje davnih, nepoznanih dob. Potem smo se vzpenjali navzgor po klancih mimo divjih prepadov, orjaških skal m globokih ozkih dolin s posušenimi strugami hudournikov. Tako so nekoč potovale bojne čete Džingiskana, ko so se vračale z zmagoslavnih pohodov po Mali Aaijl nazaj v svoj skrivnostni In daleki Tur-kast&n. Tako so potovale čete arabskih, turških, perzijskih ln neštetih drugih islamskih osvojevalcev in oznanjevalcev krvave v«e Mohameda iz Medine. Le Tcdlookdaj smo srečali kako živo Wtie aU naleteli na kako človeško bivališče, lako tiha, tako zapuščena se ml Je zdela ta pokrajina, kakor da bi zašel v deželo smrti, jUjti v teh gorah, skalah, soteskah in doli-£ag so sc skrivali najbolj zloglasni perzijski Natelasoviteiši med njimi je &B Abdul Džerir; o njem sem sltšal že pogrej strašne pripovedke in spreletela me Je groza samo ob misli, da bi se zamogel kdaj srečati v tej puščavi s tem brezsrSnlm krvnikom. ki ni prizanašal nikomur. 6esar sem se naibolj ba!, se le zgodilo. V neki »oteski je nenadoma počil strel, da ijjjnib nrtl vedeli odkod in naš vodnik. rja# Beduin Ali Jesid se je zgrudil mrtev na tla. — Džerir! Džerir! — smo vzkliknili hkratu vsi in pograbili za orožje. Džerir gotovo ni mislil, da smo tako dobro oboroženi, zato si je upal nad nas s primeroma malo četico sedmih zaraščenih divjakov. Ker smo bili mi ostali bolj zadaj, smo se še pravočasno lahko umaknili malo bolj na varno ter se zabarikadirali za skalami nad sotesko. Vnela se je bitka. Padali so naši, padali so pa tudi DžeriTjevi in čez pol ure se mi je posrečilo, da sem se neopaženo priplazil razbojnikom skoro za hrbet, nameril in ustrelil in — Abdul Džerir. strah in trepet polovice Perzije, se je zgrudil mrtev na tla. Samo en razbojnik ie preostal in že sem nameril znova, da pošljem tudi še tega k preroku v raj, kam« so se preselili že ostali njegovi tovariši, ko sem nenadoma začutil v levi rami silno bolečino. Ropar me Je bil pravočasno opazil in prehitel. Stemnilo se ml je pred očmi in izginilo je vse — gorovje, razbojniki, spomin. Zavedel sem se komaj v razkošni sobi na gradu bogatega Ehalida. Tovariši, katerih je ostalo še pet pri življenju, so me "spravili težko ranjenega do bližnjega mesteca Aussarja. kjer me je sprejel v svojo hišo odličen Perz, ponosen da sme nuditi pomoč junaku, ki Je rešil Perzijo Taizbojnlka, katerega so poprej zaman zasledovale najboljše padišahove čete. Skrbni negi EhaMdovlh slug in spretnosti domačega zdravnika se Je kmalu posrečilo rešiti me vsake nevarnosti, moral sem pa seveda še dolgo ostati v po-stelji. Izpopolnjeval sem se pridno v perzij-ščini in čital dela davnih mislecev in poetov te čudne dežele, ki ji je islam izpodrezal pot razvoja, ki bi ga bila hodila, če bi bila ostala zvesta starim tradicijam. Nekega dne sem proti večeru zadremai in sanjal krasen sen o lepem Črnookem dekletu, ki sedi poleg mene in me gladi z nežnimi belimi rokami po čelu. Naenkrat se je krasna deklica sklonila k meni in me vroče poljubila. Stegnil sem roke, da bi Jo objel, v tistem hipu pa me je prebudil prestrašen vzklik. Odprl sem oči in ravno še videl, kako je za zaveso, ki Je zakrivala neka stranska vrata, Izginila vitka ženska postava. — Kaj je bilo to? — sem premišljeval. — Sen? — Ne, sen ni mogel biti. saj sem videl dekle z živimi, zbujenimi očmi! — Dolgo v noc sem premišljeval o teh čudnih sanjah In se bolj čudni prikazni in nisem mogel Mspau. Naslednjega dne proti večeru nisem spal; ležal sem sicer nepremično na postelji in tudi trepalnice sem tiščali skupaj, vendar ne toliko da bi izza vejic ne videl vsega, kar se zgodi v sobi. Naenkrat se mi je zazdelo, da se zavesa pred vrati zopet giblje in res — trenutek na to se je izza nje že prikazal krasen dekliški obraz, na to oni isti vitki stas, katerega sem bil videl prejšnega dne. — Da. to ni prikazen, ni sen; to je resnica! — sem si zatrjeval na tihem. Deklica je strmela neprestano vame in se mi le počasi in previdno približevala. Prišla je tik do moje postelje in gledala, če spim. Ko je videla, da se ne ganem je previdno in tiho sedla na Tob postelj^ položila svojo belo mehko roko na moie Čelo in me pogladila. Na to se je sklonila ter me poljubila. Gledala ml je neprestano v obraz in me znova gladila, znova poljubila. Srce mi je biio burno in le s težavo sem se premagoval, da je nisem objel in pritisnil k sebi, toda bal sem se, da ne bi zopet zbežala. Ostala je pri meni kake pol ure in nato odšla prav tako tiho kakor je prišla. — Kdo je ta krasna, ljubka deklica? — Čemu hodi k meni samo kadar spim? —. Bile so to misli, ki mi niso dale pokoja in sklenil sem, da jo nasPedniega dne, če zopet pride, na vsak način ogovorim. Naslednjega dne Je pa ni bilo. Zaman sem čakal, zaman hrepenel! Tretjega dne sem jo zopet pričakoval ves večer, toda zopet je ni bilo. Bilo je že gotovo krog polnoči in spanec mi je že zapiral trudne oči. ko sem nenadoma zaslišal rahel šum in izza priprtih trepalnic pogledal proti zavesi. Res, bila je zopet ona, samo mesto črne. Je imela belo, skoro prozorno haljo. Prišla je po prstih k moji postelji, mi pogledala v obraz, nato pa odšla k onim vratom, skozi katera so prihajali k meni sluge, zdravnik, Ehalid in drugi, ter jih zapahnila. Nato se je vrnila ter sedla na rob postelje. Sklonila se je k meni ln me poljubila _ v tistem trenutku pa sem }o že držal za roke. Vzkliknila je prestrašeno ter se hotela osvoboditi in zbežati, toda zaman; držal sem jo trdno... — Ne izpustim te, dokler mi ne poveš kdo sl, krasna moja vila! — sem JI rekel ln jo pritegnil k sebi. Namignila ml le. naj govorim tišje in zopet sedla k meni. Molčala je nekaj časa sramežljivo, nato pa je spregovorila s tihim, angelsko nežnim glasom. — Sulejka sem. hči tvojega gostitelja Omarja Ehalida! Povedal sem ji, da zadnjič, ko je bi!a pri meni, nisem spal. ifi da vem vse. Njene bele roke”so zadrhtele, potem pa mi je povedala tiho, komaj slišno: — Bila sem že šestnajstkrat pri tebi, toda tako blizu sem si upala samo trikrat. Bala sem se, da bi te prebudila in da bi me kdo -videl pri tebi. Ti veš, da naša vera prepoveduje kazati se džavrom nezakritega obraza, še bolj pa občevati ž njimi tako, kakor občujem jaz s teboj. Če bi zvedel moj oče. da sem bila pri tebi, bi me ubil... Gledal sem ji v angelski obrazek in nisem se mogel premagovati. — Ti me ljubiš, Sulejka? — sem spregovoril s tresočim glasom. — Da! — Je odgovorila in povesila oči. — Ali ljubiš tudi ti mene? Pritisnil sem jo k sebi in jo strastno po-ljubil. Ne vprašuj, Sulejka; ljubim te kakor ljubi cvetlica hladno roso. kakoir orel jasne sinjine, kakor slavček svoj gaj... Fisto noč je ostala skoro do jutra pri meni. Sanjala sva diven orijentalski sen, poln omamnega cvetja kakor vrtovi Perzije. Odslej Je prihajala k meni vsako noč in ostajala do jutra v mojem objemu. Kdo popiše mojo srečo tistih dni. Bili so to časi, ki jih človek nikdar ne doživi dvakrat. Ljubil sem Sulejko tako, kakor nikdar prej in nikdar pozneje nobene ženske, pa tudi ona me je ljubila z ljubeznijo, ki se ni strašila nobene žrtve, niti smrti same. Pozneje, ko sem že vstajal, sva se ob divnih toplih večerih večkrat sestajala v vrtu in presanjala v objemu dolge ure in ko se mi je zdravje že popolnoma povrnilo, me le bilo strah misli, da bom moral proč. Kaj naj počnem tu v Aussarju? Ehalid me ne bo več hranil na svojem gradu, še najmanj, če izve za najino ljubezen. Cele noči in dneve sem premišljeval, kako bi si ohranil divno Sulejko. Nazadnje je v meni dozorela predrzna misel na beg. Povedal sem jo Sulejki, in čudno, brez obotavljanja je bila zadovoljna pobegniti z menoj kamorkoli. V par dneh je bilo vse prioravjeno za beg in neke tople junijske noči sva naskrivaj zapustila grad in Aussar ter krenila po cesti Proti Mezopotamiji. Hodila sva vso noč, da dospeva vsaj v selo Hisar, kjer bi se odpočila. Toda dospela nisva... Ehalid je opazil najin beg in odjahal na iskrih perzijskih konjih s svojimi slugami za nama. Sredi ravnine pred HUariem sva naenkrat opazila, da so uan« M petami, la pričela sva bežati. Pomagalo ni nič. Ehali-dovi konji so bili hitrejši. Opazili so naju zasledovalci in dohiteli. V obupu sem zgrabil za samokres, da branim svojo najdražjo ali pa da ustrelim njo in sebe, toda močan Perz me je že držal za roko ter me razorožil. Bil Je to trenutek groze, proti kateremu je bila borba z ropanjem Džerirjem le igrača. Dva močna hrusta sta držala mene, druga dva skoro nezavestno Sulejko. Pred nami je stal njen oče Ehalid in njegov obraz je bil zelen od gneva. Z očmi, ostrimi ko bodalo, je zrl zdaj name, zdaj na ubogo Su-Jejko, potem pa je spregovoril z ledenim, skoro mrtvaškim glasom: — Tebi. Suieika, ki si oskrunila vero očetov in najsvetejše naše postave, bodi plačilo smrt! — Ti, ki si mi tako poplačal naklonjenost in pomoč, bodi odpuščeno, ker si junak, ki je pokončal samega Džerfria. Poberi pa se iz perzijske države in nikdar več ne prestopi njenih svedh mej! — Milost, milost Sulejki, kaznujte r«fe mene! — sem kriknil kakor blazen, toda bflo ie zaman. Ehalid je dvignil samokres, nameril na nesrečno Sulejko In tisti htp Je Bi bilo več... Zavrtelo se mi je v glavi; začutil sean nepopisno bolečino, kakor da ml je poGto srce in omahnil sem na kolena. Koienjato sta me izpustila, prijela pa mrtvo Stdejfe> ter jo dvignila na konja. Hip na to }e Set* že dirjala po cesti proti Aussarju s trupto* moie nepozabne, tako nepopisno Bt*8*n6 Sulejke... Obiežal sem na tleh In se dolgo nlse» zavedel. Solze so mi tekle v potokih po UC»-Bil sem tako beden In zapuščen, tatoo srečen kakor nihče nikoli. Kakor divja sem se klatil po perzisklh gon ah ln PL. . potamskih ravninah, doktor nisem prispel v Basro ter se vkrcal n*, tedfr. ” me je odpeljala v neznani tu£ vzhodni Leta so potekla, predoo san srčne rane, ki sem jik prfceeei is rjanrtk krajin Perzije... Tako je završK svojo pove« potnik v zakajeni predmestni gostita* znova napolnil čašo, da pozabi aa zij&ke pokrajine In na natrate !>»>»»■* Naročajte in širite Narodni Dnevnik"! Težimče riiske*anflEeihih pogajanj. tnik J,s^lt0‘ans^e^c* Posojanja v Londonu Weduj#jo 7,sJo peča si. To ie Uidi popol-teft ^ Pomislimo, kalto pe- ln datekoseim vprašanja čakajo na r,<*ltav. Ne gre v glavnem za visoke >“re’ ‘*i prihajajo v poštev,' marveč za na-ftim J vprašanja odškodnine angle-® »rtttvljiuiom za r.aciiotializirar.o pre-ienje In vprašanja predvojnih dolgov. IjigJkmetska vlada se je postavila na sta-ni .prevzela nikakih tozadevnih ob-Otobito kar se tiče dolgov, na-^ pr pa sovietska Rusija .Iren^+t Ila koncesijam iz razlogov srno-^lede odškodnine angleškim dr-ciPrr?°m vztraja neomajno na stališču re-ške •1 vAnglija mora povrniti vse stro-viia’ 111 Pečati vso škodo, ki jo je zalcri-Nienn jT0!'01 Podpiranjem protirevolucije. Je vij. ost’ to' doseči, kažejo najbolj-Jkim [f® *uske zahteve, ki se zde angle-iiaterii, an£nim krogom nesprejemljive, o toatnn Pa.yedo v Političnih krogih, da bodo dolgov ZIUzaile> Glede plačila predvojnih iti da -vu . narekujejo razlogi smotreno-2ernstr\ pr.'.zna šele potem, ko dobi ino-ljuje „ Posojilo. To svojo zahtevo uterne-UboEa h u? da ruska država preveč fVoie 'r^, nj°gla vzeti sovjetska vlada na le, k0 tako težko finančno breme. Še- * Do trm*; se ^vzdignila produkcija dežele fUska VhH T^jih inozemskih kreditov, bi Vojnih dolgov ° m's'‘'a na Poznanje pred- ^eba^strn^f1^ rešitve vprašanj pa je načinov • očltl vprašanje odškodnine *°inih Jr“? imetje in vprašanje pred-Č°Vjetslm ?Vj- Angleška vlada je priznala Poimn « *n s tem nieno suverenost. V®ešavnti °sti Pa tiči, da se ne sme ye> naim:>„-V nortranie zadeve druge drža-'k doti?!?1 ^a-se uP>rati zakonom, ki jih vlada izdal ava- ie torej sovjetska Ježa Drpm-23'^011 0 nacionalizaciji zaseb-držaS°zen^a’ n‘ s tem zadela samo !e lastne NmS°v’ marveč v prvi vrsti svo-larnčila inn .pa ni nobena ruska vlada . liivost °z?,mskim naseljencem za nedo-^akor ne Jli v.ega Premoženja in slednji m°rejo zahtevati, da bi se z nji- mi boljše ravnalo, nego z lastnim! državljani. Pa tudi če se postavimo na stališče Anglije in njenih odškodninskih zahtev, moramo biti pravični. Rusija se je nahajala od 1917 v nekakem vojnem stanju z zavezniškimi državami in sekvestracijo tujega imetja lahko smatramo za vojni čin. V tej vojni pa ni bilo ne zmagovalca, ne premaganca in je torej docela pravično, da se kompenzirajo stroški, V tem pogledu bi šlo torej samo še za višino odškodnine, ki bi jo zahtevala Rusija za škodo, ki so jo povzročile angleške čete. (To škodo pa cenijo Rusi na 4 milijarde funtov ali preko 1300 milijard dinarjev.) Povsem drugačno je vprašanje predvojnih dolgov. Tu ne pride več v poštev vprašanje suverenosti ruske države. Ruska država postavlja s primerom francoske revolucije in severoameriške osvobodilne vojne neko mednarodno dogmo, po kateri ne bi bila revolucionarna vlada dolžna plačati obveznosti svoje prednice, ker ni njena pravna naslednica. To utemeljevanje je zastarelo in nikakor ne odgovarja modernemu pravnemu čutu. Toda brez ozira nato lahko nova vlada razveljavi kakoršnekoli politične pogodbe, ne more pa smatrati gospodarskih pogodb za kos papirja, ki se ga lahko poljubno raztrže. Ako bi na ta način postopale tudi druge države, bi bilo z zaupljivostjo kmalu pri kraju in da gremo ad absurdum: umetno vprizorjena revolucija bi zadostovala, da bi se države otresle svojih obveznosti, pod pogojem seveda, da imajo dovolj politične moči. Danes pa je svetovno gospodarstvo tako tesno združilo vse države, da se tako postopanje samoposebi maščuje na dotični državi sami. Tega se zavedajo tudi Rusi in tako smemo pričakovati, da bodo v tem oziru koncedirali Angležem in tudi ostalim upnikom. Kajti v Londonu se rešuje to vprašanje načelno. To ne bo koristno samo za rusko državo samo, marveč bo tudi pripomoglo do evropske konsolidacije. Vse kaže, da pride v Londonu do sporazumi med Angleži in Rusi, zakaj prvi definitivni rezultati so že doseženi. Tako je prišlo do sporazuma glede dobave orožja Rusiji. Ta dobava bo uresničena potom posojila Anglije Rusiji, s čemur bo ustvarjena trdna podlaga za prijateljske odnošaje med Rusijo in Veliko Britanijo. ^ P ■k ostane ®e®ških volitvah. Marxova vla-fjovega Daril3 krmilu do otvoritvene seje t 0 0 Vnralme-nta- Sedaj največ razprav-?e Posreči ,janW bodočega kanclerja. Ako ^^ico zvp ,itev nemškonacionalcev s * to bi odo °ni najmočnejša stran- s sest!! °ržavni predsednik Ebert po-i!i °vih ay° vlade. Sicer pa se čujejo iz t«6!* kanclpr; z.e sedai glasovi, da hočejo Z “nenuifm ,12, svo>ih VTSt- v ostalem pa ita-.”frrpit7 sledeči trije kandidati: admi-«W kandidat -tJ.” knez Najres- ne ul !e.Bnlow. Admiral Tirpitz bi io nien-n?3 Angležem, ki ga sovraži-e Vedrin i6 p°dmorske vojne. Hergt pa [. = Pnini,-fr,ernalo izkušen državnik. »t list ■ Proces na Polisilne vesti. Madžarskem. ka7P^i.Pno*3^il sklep budimpeštan-štpvii ga sodišč^, po katerem je s!?1' grm m-Lmadžarskih magnatov, med h > Lova^, Karolyi, Garamy, Buchin-r tvany,- ’ Janez Hock in baron Ludovik :??Dravj vZa, 20- maj povabljeno k glavni [,a ’\ kazenskem procesu, ki je proti drža ■ 6n zaradi zločina proti madžar->° l‘sti u1 'n madžarskemu narodu. Kakor ,azDrav, temu izvedeli, se pa ta glavna bo .L2? enkrat ne bo vršila, temveč = $°cil nov narok. k ,esW,°Va cruPaciia držav. Oficijelna svoiBVenska Republika« objavlja čla-h!!nailie?aga .rimskesa dopisnika potovanje p ministra dr. Beneša v Rim in (jia,1$ke tr vključitvi češkoslovaško - ita-ftrf1 ‘luo finske pogodbe v zmislu sta-Itai^otn ^ leta 1919. je upati, da se s Itai-0 ln t,.„eškoslovaške k paktu med da *n P'i50sl.avii° izboljša razmerje med V r^^bodo JC’*0, Nadalje računajo s tem, '"Dr * j'i Teitr 3 tekom poseta dr. Beneša rtirv.j ai*ia -J,.1 nekatera srednjeevropska °mo?^n, n- Pf- madžarsko, kar bi fod -anianti t ’ ^a Pristopi Madžarska k ^^ini • To bi smatrali italijanski me-DfnZnačaj jamstvo za čisto obramb- % aio v if iartante- Enako pozornost - n,“J * ,taliji vedno jačjemu zbliževa- Cejkosi ovaško in Poljsko. Raču-Pri tej pTiliki v .temeljit raz- govor tudi besarabsko in s tem v zvezi rusko vprašanje. V političnih zlasti liberalnih krogih zatrjujejo, da se v Rimu ustvari začetek nove srednjeevropske grupacije držav, ki bi obsegala Francijo, Italijo, Malo antanto. .Madžarsko in Poljsko. Z druge strani se govori, da bo imel dr. Beneš v Rimu težko nalogo, ki bi obstojala v tem, da bi posredoval v reparacijskem vprašanju med nepopustljivo Francijo in politično dobrohotnim mišljenjem Anglije in Belgije, ki se mu začenja približevati tudi Italija. = Nova socialistična internacionala na vidiku. Rimska »Tribuna« poroča, da se pojavlja v krogih italijanskih maksimalistov namera ustanovitve nove internacionale, in sicer radi tega, ker postaja londonska internacionala bolj in bolj socialno - demokratska in ker se ni mogoče zavzemati za politiko Mac Donalda proti Indiji, pa tudi zato, ker postaja moskovska internacionala rusko nacionalna, kar se je posebno poka. zalo v besarabskem sporu. Novi socialistični internacionali bi se pridružili italijanski maksimalisti, nemški neodvisni z Lede-bourom na čelu, v Franciji socialistični komunisti, na Poljskem »revolucijska zveza«, v_ Rusiji maksimalisti, dalje komunistični de-sidenti na Norveškem in pa močna socialistična skupina v Švici. Tudi v Avstriji se pojavlja med socialnimi demokrati, ki so se pridružili Londonu, slino gibanje levice pod Adlerjevim vodstvom. Tudi v Ameriki ima baje nova italijanska internacionala že mnogo pristašev. Po mnenju italijanskih maksimalistov, ki bi seveda radi igrali v tej internacionali prvo violino, njena ustanovitev ni več daleč. — Javorinsko vprašanje položeno končno ad acta. Za malo slovaško vas Javori-no in kos zemlie okoli nje Dod Visokimi Ta-trami se je vlekel med Češkoslovaško in Poljsko spor celih 5 let in ne malokrat grozil da se izpremeni v oborožen konflikt. Poljska si je samo iz strategičnih ozirov lastila ta košček slovaške zemlje, ki je sicer zanjo brez vsakega pomena, in je odnehala šele, ko se je mednarodno razsodišče definitivno izreklo za mejo, kot jo je zahte- vala Češkoslovaška. Končna posvetovanja poljsko-češkoslovaške razmejitvene komisije so sc vršila v Krakovu in 6.. t. m. so dovršili protokol definitivne mejne črte na Spiškem. Prvi del protokola se peča z gospodarskimi vprašanji in obmejnim prometom tamošnjega prebivalstva, kateremu so se dovolile velike olajšave. Drugi del protokola upravlja vprašanje proste turistike v javorinskem okraju. Namerava se tudi naprava skupnega prirodnega parka na Visokih Tatrah in Pieninskih gorah na obeh straneh meje. Načrt protokola se odpošlje veleposlaniški konferenci, ki ga bo z ozirom na sklenjeni sporazum obeh interesi-ranih strank gotovo v najkrajšem času potrdila. = Ustanovitev vrhovnega sveta. »New York Herald« pravi, da se vzpostavi vrhovni svet, ki je deloval po vojni in ga je nadomestila veleposlaniška konferenca, najbr-že že v prvi polovici junija. Ministrski predsedniki Anglije, Francije, Italije in Belgije in ameriški opazovalec bi tvorili vrhovni svet, čigar naloga bo izravnati nasprotstva v odškodninskem vprašanju in proučiti zadevo medzavezniških dolgov. Macdonald ima že privoljenje Poincareja in Theunisa, da se nanovo ustvari vrhovni svet takoj po volitvah na Francoskem. Macdonald je ugodil željam Poincarejevim v toliko, da hoče pridržati pripravljanje dnevnega reda vrhovnega sveta diplomatskim pisarnam. = Nemško - ruski spor. Spor, ki je nastal med Moskvo in Berlinom Tadi berlinskega incidenta lahko smatramo za rešen. Vprašanje krivde pride pred razsodnika. pollševizem m fcaSsazetn. Hiliazem je vera v bodoče'tisočletno božje kraljestvo na zemlji, ki prične z zopetnim Kristovim prihodom na ta svet. Ta vera je mnogo starejša od kristjanske vere, njene korenine leže v židovstvu in njegovi predstavi o cvetoči pozemeljski dobi nebeškega kraljestva. Ivanovo razodetje pravi, da vstanejo po Kristovem prihodu od smrti vsi njegovi stanoviti verniki ter bodo vladali tisoč let nad nevernimi pogani. Po tisoč letih pa pride na svet zopet satan, ki napne vse svoje sile proti nebeškemu kraljestvu. Šele. ko bo satan uničen, prične blaženo in srečno življenje na onem svetu. Ni morda boljševiška država ona srečna doba? V Monakovem je izšla knjiga »Komunizem kot nauk o. tisočletni državi«, ki jo je napisal Fritz Gerlich. Knjiga ni brez vsake hibe. V njej skuša avtor dokazati verski jezik, ki se ga poslužujejo zagovorniki komunizma. Ze površen pogled na komunistično-boljševiško literaturo in njene vire izdaja verski, specif. kristijanski besedni zaklad. Najljubša ideja je, da pomeni novi gospodarski red »odrešitev« in da prinese »raj na zemlji«; oznanjevalci in agitatorji se radi nazivajo »pridigarjem« in »apostolom«, »izvoljeno ljudstvo« pa predstavljajo delavske mase. Marksizem se dozdeva biti »razodetje« poti, ki jo hodi naša meščanska družba, Marks sam pa ima vlogo boga, ki vidi bodoče stvari. Osebnega odrešenika sicer ni, toda proletarijat bo končno »rešil trpeči svet«. Glede podedovanega greha pravi Gerlich: »Glej, spoznal sem veliko krivico, v katero sem bil zapleten že ob rojstvu kot član meščanskega Tazreda!« Tudi za duševno prerojenje je treba imeti precej bin-koštne fantazije. »Da, da,« je vzkliknil Lan-dauer. »pri nas se često kaj naziva duh. Duh. ki plava v daljavi, kakor škrjančevo petje, ali oddaljeni glasovi nevidnih zborov nad de! dobo, ko se bo cedilo na ^zemlji med in mleko, kajti — da se po-služimo svetopisemskega besednega zaklada — bog je rekel človeku: »v potu svojega obraza boš jedel svoj kruh«. Hn@¥n@ vesti. Ko*r,‘*rosve,a- - glasbene matice. ^an 9" maj'a 1924 v Unionu.) !?asbene iuV*?eT nastopi pevski zbor nr,, e Prvič pod vodstvom I ffia, s ega dirigenta-, g. Srečka Ku-tiM ■>anskn ^ostojnim koncertom pred v!« i? • Vzpored sam nam >Vodu v1? umetniška.' stremljenja >eiže, najSral ^ izvajanje naj-t>i iz rn^Pse> pa obenem sila težke Jature » erne slovenske zborove li- C* Sn' Pevki6 ?-am zap°i° vrli Matični vc^v občurtm -Sa se vadili z redko’ tefi da c nja vredno trudaljubi-zaH+° prema2ali vse neizmerne naSih ^teliev. C?1’’ tfosledi?C Je zastopan s skrajno iC^1 zborom n P°Monno pisanim mo-© 5n llrast«- ^ do &la+ Diegov ^vaian. Izvajali bodo C11 val ,n]e5ani zbor »Zlato v Uj^o, katero Uc Wito- .hum°ria polno f^Jtoncertu 7™° p?v5S čuli na zad- oL?^oLvLnfPzeH-ov-Pevakih zb0“ Pesmi »Dete ^ J^6 nieKOVi dve '■ ^ ,eZdi na kolenu« i’1 ;°cilT%meša«e zbore “tbS* v Merih J hS ursum cordra-žile cigare »Brazilke« in stane 1 komad 1 Din. — Radioernanaciisko termalno (38" C) kopališče Topilce pri Novem mesta (Dolenjske toplice) je po dveletnih renovacifal' in po opremljenju z vsem modernim komfor-tom stalno odprto od 1. maja t. 1. dalje. S kopališčem je združen spccijelni sanatorij z elektro — mehano — in dietetično terapijo. Vse kopališke naprave so neposredno nad izvirniki brez vsakega privajanja po ceveh in brez sesalk, kar edino jamči za popolno radioemanacijo in največje ž3f-aVilne uspehe. — Ponarejanje švicarskih bankovcev V zadnjem času so se pojavili v prometu ponarejeni bankovci švicarske Narodne banke po 100 frankov. Sodi se. da se ponarejajo bankovci v Nemčiji, od kjer se vtihotapljajo falsifikati v razne države. Fal-sifikate ni težko spoznati, ker so slabo narejeni. — Smrt amerikanskega Slovenca. Chi- kaška »Edinost« poroča, da je bil v Pensilvaniji dne 17. marca ob 2. uri ponoči ustreljen Aiojzij Motoh, doma iz Velikih Brusnic pri Novem mestu. Več Slovencev le popivalo in je v pijanosti nastal prepir tei končno pretep. Med pretepom je Slovenec F. 2nbi nahujskal Josipa Šumija, da naj ustreli Mo to ha. Šumi je zagrabil za tevol-ver, ustrelil Motoha v glavo, ki je v nekai minutah izdihnil. Josipa Šumija in F. 2u-bija so zaprli. Ljubljana. — Cvetlični dan »Akad. društva Ju*o. slovanskih tehnikov v Ljubljani«. *Akad. društvo jugoslovanskih tehnikov v Ljubljani« priredi v nedeljo dne 11. maja t. 1. cvetlični dan v prid izpopolnitve strokovne knjižnice. Ker je to edina knjižnica te vrste na univerzi v Ljubljani, ter jo mora omenjeno društvo vzdrževati brez vsake državne podpore, prosimo cenjeno občinstvo, da pripomore k dobremu uspehu te akcije v kar največji meri. Istočasno prosimo vsa društva, da se ozirajo na naš cvetlični dat in ne prirejajo istodobno sličnih prireditev. — Odbor. — Občni zbor Jadranske straže se vrši v soboto dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer v srebrni dvorani hotela Union. Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. — Mestna občina ljubljanska rabi nujno circa 10 m3 lepega rezanega hrastovega lesa za popravo mostov. Podatki o dimenzijah in pogoji se zvedo v mestnem stavbnem uradu, kjer je oferte vložiti do 13. maja 1924. ■ — Jurjevanje na Ljubljanskem gradu v nedeljo 11. maja traja od 8. zjutraj dc mraka. Preskrbljeno je za vse dobro za dušo in telo. Opozarjamo na izredno bogat srečelov šentjakobsko-tmovskih Ciril-Me-todovih podružnic, ki taborita na obširnem razglednem senčnatem prostoru pred grajskim poslopjem in kjer bo videti najnovejše zanimivosti v posebnem panoptiku. Sodeluje vojaška godba, vstopnine ni nobene. — S. K. Ilirija je sklenil vpeljati za vse svoje javne prireditve otroške karte za mladino do 14. leta po stalni ceni 3 Din v svrho propagande športa med mladino. Vstopnice se bodo vedno prodajale le na blagajnah pri prireditvah. S. K. Ilirija pričakuje, da bode našel ta korak odziv pTi p. n. starših. — Odbor. — Pevski zbor »Državnega ženskega učiteljišča« v Mariboru priredi svoj koncert, ki ga je občinstvo in kritika z velikanskim navdušenjem sprejelo, tudi v Ljubljani v soboto, dne 17. maja t. 1. ob 8. uri zvečer v Filharmonični dvorani. Med pevskimi točkami nastopi koncertna violinistf-nja gospa Brandl-Pelikanova iz Maribora. — Pravila »Kluba ljubiteljev brakov« je vlada z odlokom z dne 27. marca 1924 št. 6087 potrdila. Ustanovni občni zbor se bo vršil dne 22. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v Ljubljani v gostilni »pri šestici« na Dunajski cesti. Lovci, ki love z braki, naj ne zamude pristopiti h klubu. , , — Umrli so v Ljubljani. Dne C. maja: Jakob Košmerlj, posestnikov sin, 20 let. — Anton Pengal. železničar v pok., 46 let. — Dne 7. maja: Marija Centrih, zasebnica, 76 let. — Ivana Zuželj, bivša služklnja-hi-ralka. 33 let. SH 'k*hn gro* trepItaS.Č?riLPa: isJ^ov), božajočih se (Molitev pa ,d? ^rti o^o-‘ * ^ Me^zbar re strahotna ■slika vihar- ja, v prenesenem pomenu strahot vojne. Konec te nad vse karakteristične skladbe posebno drzne v harmoniki tvori globoko občuten koral, molitev ljudstva »ki prižiga oljke in bliža Bogu jadno in bedno«. — Adamičev mešani zboir »Narodna« na besedilo Cv. Golarja je v tempu kola in jugoslovanskem narodnem duhu pisana skladba, pri kateri imamo vtis, da so mimo nas zvončkljaje in pre-pevaje peljali na s trakovi okrašenem vozu bališ mlade neveste. Pavčičeva blagoglasna, sladka, me-locujozna »Ce rdeče rože zapade sneg« se nam predstavi v novi obleki. Sklada-telj jo je predelal in poklonil pevskemu zboiu Glasbene Matice in nje častnemu pevovodji g. Mateju Hubadu. J. Ravnikov moški zbcir »Kam si šla«, katerega je na Zvezinem koncertu pel Šentjakobski pevski zbor pride zopet na vrsto- Od pevskega društva »Ljubljanski Zvon« pri razpisu nagrad za nove skladbe nagrajeni zbor zasluži pozornost. Marij Kogoj bo zastopan z mešanim zborom »Trpeča srca«, ki je motivično zgrajen na treh slovanskih narodnih pesmih v samostojni izpeljavi z moderno harmonično obleko. Prva pesem »Mene moje srce boili« je bila natisnjena v »Pevcu« ter spada med zelo redke narodne pesmi v molu, druga je »Srce je žalostno«, ki se na Primorskem poje na narodni napev »Glej ga kak’ mimo Kre«, tretja pa »Zagorski zvonovi premilo pojo«. Zenski zbor bo s spremijevanjem klavirja zapel še Kogojevi otroški Pesmici »Holadfijo« In »Zvončke«, obe meltkL N liričnega razpoloženja dehteči skladbi ter ljubko St. Premrlovo »Rože za Marijo«. Večina teh skladb še do danes ni bila izvajana, mnogo jih je še v rokopisu. Vzpored je mala revija najnovejše slovenske moderne zborovske literature. Obiskovalcem koncerta priporočamo, da si v lažje razumevanje skladb že pred koncertom natančno prečitajo njih besedila ter se poglobe vanje. Danes zvečer točno ob 8. uri vrši se v veliki dvorani hotela Union koncert Glasbene Matice v Ljubljani, kojega spored izvajata orkestralno društvo in pa pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Orkestralni del sporeda obsega tri suite za godalni orkester, vokalni del pa celo vrsto najnovejših slovenskih mešanih in moških zborov. Vstopnic za ta koncert je še več kot polovico na razpolago ln ljubljansko občinstvo Iiozivliamo, da se odzove vabilu Glasbene Matice ter poseti ta koncert, ki po svojem sporedu pomeni vsekakor glasbeni dogo-dek: za. naše mesto. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni in zvečer pred koncertno dvorano. Ljudska predstava »Gorenjskega slavčka«. V nedeljo, dne 11. t. m. zvečer se vprlzori kot ljudska predstava pri znižanih cenah priljubljena Izvirna narodna opera »Gorenjski slavček«. Začetek ob pol 8. zvečeT. Hudožestvenlkl v Ljubljani. Uprava Narodnega gledališča vljudno sporoča, da so parterni. balkonski in galerijski sedeži za vsa tri gostovanja že razprodani. Na razpolago je še nekaj lož v I. redu in na balkonu. Opozarjamo, da se vrši gostova-iff I srec*° 14. v četrtek 15. in v petek e i 51, Predstave so v sledečem redu ti/« Stepančfkovo«, »Zivljenski boj« in »Jekaterina Ivanovna«. Prihod umetnikov v »i 310 tevimo pravočasno. Nova zasedba »Divjega lovca« v Mariborskem Narodnem gledališču. V torek zvečer se je vršila v našem mariborskem gledališču predstava Finžgarjevega »Divjega lovca« v novi zasedbi glavnih vlog rihtarja Zavrtnika, Majde in Janezi. V vlogi Zavrtnika je gostoval član ljubljanskega Narodnega gledališča, starosta slovenskih igralcev g. Danilo. G. Danilo pripada najstarejši danes živeči naši igralski generaciji, znan je v naši javnosti in zato o njem ne bomo govorili. Gdč. Ješkova iz Ljubljane nas je v vlogi Majde razočarala. Pričakovali smo, da bo boljša kakor je bila gdč. Jelenčeva v prejšnjih predstavah »Divjega lovca« pa ni bila. Dočim je bila v podajanju gdč. Jelenčeve vsaj neka enotnost, v igri gdč. Ješkove niti tega ni bilo. Njena Majda nas ni mogla ogreti, ker je bila samo oderska prikazen, nikakor pa ne realno bitje iz življenja. Vse njeno življenje je bilo neiskreno, brez poglobitve, polno afektiranosti in patosa ter diletantizma. Če je bil ta debut prirejen z namenom angaž-mana, potem smemo odkrito povedati, da bi z njo naša drama čisto nič ne pridobila, vsaj zaenkrat ne, kajti mogoče je seveda da krije gdč. Ješkova v sebi sposobnosti, ki še niso razvite in ki bodo komaj prišle do izraza, ko bo na gledaliških deskah bolj doma, kakor je danes. Sicer pa tudi njen organ ni preveč srečen za oder. Prvi nastop g. Pirnata v vlogi Janeza gotovo ni bil tako zaokrožen, kal^or gospoda Kokota. Njegov Janez je bil tuintam prav šibak, površen, priznati pa moramo, da se je v nekaterih momentih znal tudi poglobiti in je pokazal, da ni brez talenta. Iz navedenih vzrokov igra notranje ni bila enotna in skladna, čeprav se je zunanje razvijalo dejanje dokaj dobro. Najboljša je bila tudi tokrat scena v gostilni in najbolj klasičen, naravnost neprekosljiv, je bil gostilničar Grozdek g. Bratine. Ostale vloge, ki so bile v istih rokah kakor doslej, so bile rešene z vsemi vrlinami in hibami kakor sicer. Obisk je bil bolj srednji, aplavza pa veliko, posebno na račun gosta g. Danila, ki je prejel tudi venec in cvetje. —r. F. S. Finžgar: Zbrani spisi, IV. zvezek Založila Nova založba v Ljubljani. Za Veliko noč ie izdal g. Finžgar nov zvezek svo- jih spisov. Večji del tega zvezka zavzema Dekla Ančka, ki je po sodbi strokovnjakov najbolj dovršeno Finžgarjevo delo. S preprosto, a močno besedo zapleta pisatelj usodo dveh poštenjakov, hlapca Janeza in dekle Ančke, ki sta se spoznala In našla po pameti in srcu, pa so jima okoliščine vrgle na pot polno gorja. Neizprosnost, ki je več kot zdrav kmetski razum, zakon poštenja ju loči in bridkost življenja ukrene, da morata čakati drug na drugega. Pismo Janezovo in Ančkino sta dva skrbno obru-šena bisera v naši literaturi. O delu nadrobno govoriti je odveč; po prvih straneh ž« raste in obvlada z iskrenostjo in globino do konca. Dekli Ančki je pridana še zgodba Srečala sta se. ki kaže Finžgarja med potjo do svoje mojstrske besede. Nekak prehod, oddih. Celoten zvezek je dragoceno lepo delo po vsebini in obliki. Njegova vrednost pa je zlasti v tem, da imamo v današnji poplavi prevodnega slovstva zo* pet krepko domačo knjigo. France Stele: Oris zgodovine umetnosti pri Slovencih. Kulturnozgodovinski poskus. — To delo. ki ga je Nova založba v Ljubljani ravnokar izdala, je slovenska javnost že dolgo potrebovala. V njem opisuje konservator dr. Stelč razvoj umetnosti (stavbarstva, kiparstva in slikarstva) na Slovenskem od najstarejših časov do današnjega dne. Pisatelj je dobro razumel potrebe modernega čitatelja, ko se je odločlL da ne poda zgolj statistike umetnostnega dela na Slovenskem, marveč da opiše duha našega umetnostnega ustvarjanja v tesni fnVvZ‘tuiinf if- kultuniimi dogodki doma ševnern 7i\,w. S° s“dl°čevali v našem du-mmen h A čePrav ie bil glavnt nostnptn 3 231,15(5 iasno črt0 umet* venri-fr * r.a.ZVOja med Slovenci, je pisatelj navel najvažnejše umetnostne spomenike in najbolj odločilne umetniške osebnosti, tako da delo dejanski predstavna prvo slovensko umetnostno zgodovino, oesedo knjige pojasnjuje velika množica slik v tekstu In na prilogah, spričo katerih se cena knjige (60 Din) mora označbi kot zelo nizka, 'Šfranfc '&+>.|%- — Cehe ni plačal. Včeraj Je bil aretiran 1. 1850 rojeni Adolf Hrovat iz Šmihela, ker je napravil v gostilni pri Zgoncu na poti y Roino dolino 11 Din cehe. Na policiji 'je priznal, da se je na več krajih napil in j najedel, potem pa odšel, ne da bi plačal. Izročen je sodišču. — Udruženje željezničkih činovnika u kraljevini SHS priredi svoj UL redni občni zbor v nedeljo dne 11. maja t. 1. ob 13. uri v steklenem salonu Kolodvorske restavracije v Ljubljani glav. kol. Tovariši! Žrtvujte svoj! organizaciji vsaj eno popoldne v letu in udeležite se tega občnega zbora v čim večjem številu! Editio služba upravičuje odsotnost. — Predsedstvo UŽČ. — Tuje čevlje je prodal. Anton Jaužek, sedlarski mojster v Vodmatu je prijavil policiji, da je koncem marca izročil nekemu Josipu Leskovšek 1 par novih moških čevljev vrednih 175 Din in par ponošenih čevljev vrednih 50 Din z naročilom, naj jih Leskovšek proda. Ta je prišel še isti večer k Jaužeku in mu dejal, da so čevlji prodani. a denar da bo prinesel v kratkem. Ker pa le nj bilo denarja, a Leskovška tudi ne, je šel Jaužek v Spodnjo Šiško iskat stranko, kateri je Leskovšek prodal čevlje, .kakor je rekel. Opeharjeni Jaužek pa se je prepričal, da dotične stranke v Spodnji Šiški sploh ni. Leskovška zasleduje policija. i — Okradena služkinja. Neznan tat je ukradel Mariji Zajc, služkinji pri restavra-terju Dolničarju na južnem kolodvoru iz kovčega 1 žensko obleko in več komadov perila v skupni vrednosti 430 Din. — Policijske prijave. V zadnjih 24 urah so bili prijavljeni policiji 1 slučaj tatvine, 1 goljufija, 1 poneverba, 1 kaljenje nočnega miru, 11 prestopkov cestno-policijskega reda, 1 prekoračenje poiicijske ure, 3 prekr-šaji pasjega kontumaca, 2 izgreda. 1 nedostojno vedenje, 1 lahka telesna poškodba, 2 prestopka zglaševalnih predpisov. — Goljufija. Vojska Frančiška, zasebnica, stanujoča v Spodnji Šiški je ovadila Frančiško Š., privatno uradnico, da je ta prišla k njej dne 1. marca in ji rekla, da ji lahko po znižanih cenah preskrbi več sladkorja, kave in drugih takih špecerijskih stvari. Vojska je dala v ta namen Š. 120 Din. Minilo pa je dalje časa, a Š. obljubljenih stvari ni prinesla, dasi je bila večkrat opozorjena na to. Slednjič Frančiška Š. kratkomalo ni hotela ničesar več slišati o 120 Din, kakor tudi ne o sladkorju in kavi, vsled česar se bo morala zagovarjati pred sodnijo. — Tatvina na kolodvoru. Trgovki Mariji Kastelic iz Praproč pri Veliki Loki je bil ukraden v vestibulu glavnega kolodvora v Ljubljani 1 zavoj manufakturnega blaga v vrednosti 1447 Din. Kastelic je pustila zavoj ob steni pri vhodu in je šla kupit vozni listek. Medtem pa je nekdo pograbil zavoj in ga odnesel. — Prostovoljno gasiino društvo na Barju priredi v nedeljo 18. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu gosp. Vrbinca na Ilovici. Maribor. — Donesek k vprašanju stanovanjske bede. Naši mestni očetje radi govore o so cijalnih vprašanjih in njihov vodja g. Grčar sklicuje tozadevno tudi ankete, kadar pa je treba praktično dokazati smisel za reševanje enega teh problemov, ki je gotovo najbolj pereč, to je stanovanjske bede, se vsa ljubezen do trpečih razblini v nič. Tako- se je zgodilo tudi sedaj. Poleg mestnega kopališča se nahajajo objekti prejšnje livarne zvonov inž. Biibla, ki so mestna last in že več mesecev prazni. Ti objekti bi se dali z lahkoto preurediti v stanovanja in bi tu našlo zavetja lahko nekaj družin. Mesto pa očividno nima smisla za to, ampak preure-Juje sedaj te objekte za skladišče mestnega električnega podjetja, čeprav smo mnenja, da bi se za to skladišče našli lahko .prostori tudi drugje, kjer prostor ni primeren za stanovanja. Tako bi pa n. pr. tudi dobila občina lahko prostore »Elina«, ki bi moral že davno zidati svojo hišo, če bi se izdani nalog znal uveljaviti. Poleg objektov na omenjenem prostoru se nahaja tudi neka hišica, ki je prazna, oziroma se nahaja v njej neka ropotija, ki bi se prav lahko zmetala na cesto ali pa v kako podstrešje in zopet bi ena družina dobila stanovanje. — Potovanje dr. Ploia. Veliki župan dr. Miroslav Ploj odpotuje v soboto 10. t. m. v Pariz, kjer bo kot izvedenec zastopal naše interese v reparacijski komisiji. Iz Pariza se povrne dr. Ploj po dosedanjih dispozicijah konec tega meseca. — Občni zbor francoskega krožka. Dne 9. t. m. ob. pol 7. uri “zvečer bo imel tukajšnji francoski krožek svoj letni občni zbor v II. nadstropju državnega moškega učiteljišča. — Umrl Je v sredo 7. maja v Mariboru kolarski mojster Josip riarc. — Požar v Breznu ob Dravi. V Breznu ob Dravi je v nedeljo ponoči zgorela koča posestnika*Potočnjaka. Rešili so se le ljudje, drugo je vse pokončal ogenj. Kako ie ogenj nastal, ni znano, vendar se sumi, da je bil podtaknjen. Vrši se preiskava. — Citraški koncert. Danes se vrši v Narodnem gledališču drugi citraški koncert mariborskega Citraškega kluba. — Aretacije tihotapcev. V zadnjem času policija prav pridno sega v gnezda tihotapcev. V sredo sta bili zopet aretirani dve ženski Lucija K. in Marjeta P. ter z njima v zvezi še neka V. H. pri kateri so našli večje množine saharina. Vse tri so bile izročene sodišču. — Kurji tat. V sredo 7. t. m. so na Koroški cesti zasačili nekega prijatelja kure-tine v trenutku, ko je bil na lovu. Tat je zbežal in je več ljudi, ki so mu skušali zastaviti pot, ogrožal z nožem. Končno se je dvema stražnikoma posrečilo spraviti ga na varno. — Tatica pod ključem. Marija K. je bila minuli torek aretirana, ker je neki Mariji Lešnikovi ukradla več kosov perila. Dognalo se je pa, da ima aretiranka še druge tatvine za vrednosti okrog 1500 Din na vesti. — Tarlia za izvoščke. Dne 7. t. m. je stopila nova tarifa za izvoščke v veljavo. Celja. — Seja občinskega sveta. Mestni ribolov se je sklenil oddati Ribarskemu društvu za dobo 10 let v najem za zakupnino 4000 Din. — Predloženi so bili računski zaključki za leta 1919 in 1922. — Zvišala se je zakupnina za vojaške objekte in sicer Aleksandrovo vojašnico, avgmentacijsko skladišče in municijsko skladišče. — Tvrdka Westen bo zgradila v bližini Aleksandrove vojašnice večnadstropno stanovanjsko hi-5o. Proti primerni zakupnini se ji dovoli kos mestnega zemljišča, da odpre zasebno cesto,' katero potrebuje za dovažanje stavbnega materijala. — Stavbenim parcelam na hribu sv. Jožefa se bo določila cena po legi in posameznih ponudnikih sproti. — Na cesti proti Liscam, katera je ob vsaki povodnji poplavljena, se bodo potožile cementne cevi. — Izmenja se mestno zemljišče pri avgmentacijskem skladišču z onim, kjer stoji zdaj vojaška bolnica. Vojaška oblast sklene na nanovo pridobljenem stavbišču postaviti poslopje za pukovsko poveljstvo. — Županstvo bo zaprosilo ravnateljstvo pošte in brzojava v Ljubljani, naj uvede na celjski pošti zopet celonočno telefonsko službo. Celje je važno letoviščarsko mesto in leži na križišču živahnega prometa. — Občinski svet protestira proti neugodnemu voznemu redu. kateri stopi v veljavo s 1. junijem. Seja je bila zaključena ob 23. uri. — Prepoved prireditev. Policijska oblast je sporazumno z mestnim magistratom radi širjenja Škrlatice do preklica prepovedala v celjskem policijskem okolišu vse prireditve, kot veselice, kino- in gledališke predstave, javne shode, sploh vse, kjer se shaja večja množica ljudi. Prepovedani so do 18. maja tudi običajni svinjski sejmi. — Ustavljen pouk na celjskih šolah. Radi širjenja Škrlatice je do 19. t. m. ustavljen pouk na vseh celjskih šolali. — Velika župana v Celju. V torek in v sredo sta se mudila v Celju velika župana mariborske in ljubljanske oblasti gg. dr. Ploj in dr. Sponi. — Umrla ie v Štorah pri Celju gospa Avgusta Hruška, soproga obratnega ravnatelja rudnika in železarne v Štorah. Nadaljevanje ob&iesa zbora SPD. Sinoči ob 8. uri se je'nadaljeval v Mestnem domu občni zbor Slovenskega planinskega društva. Burno pozdravljen od polnoštevilnega članstva nastopi dr. Fran Tominšek in otvorl občni zbor. V prvi vrsti omenja, da je treba voliti novega predsednika, ker je on z ostalim odborom na zadnjem občnem zboru odstoil. G. Bina zadnjem občnem zboru odstopil. G. B 1-na zadnjem občnem zboru sprejeli resolucijo, vsled katere je načelnik dr. Tominšek z odborom odstopil in pravi, da se je tu vrinil nesporazum med resolucijonaši in odborom. Načelniku dr. Tominšku izreka občni zbor neomejeno spoštovanje in zaupanje vsled njegovega uspešnega dvajsetletnega delovanja v društvu, katero želi tu-(di nadalje delovati po od načelnika začrtanih smernicah. Dr. Tominšek naj ostane predsednik občnega zbora In društva. — Občni zbor sprejme izjavo navdušeno in izvodi ponovno dr. Frana Tominška za načelnika društva. Dr. Tominšek se zahvali za Izvolitev in zaupanje ter pozdravlja vse navzoče, med temi zastopnike Jeseniške in : Kranjske podružnice ter zastopnike časopisja. Nato pojasnjuje, da je odbor smatral predlog večine na zadnjem zboru za nezaupnico, vsled česar je izvajal konsekvence. To pa zato, ker je bilo treba dela pri hotelu »Zlatorog« brezpogojno izvršiti, kajti ta dela so bila že izročena podjetniku. Tesarskih del je Izvršenih že 80 odstotkov. Ce bi se to delo ustavilo, bi trpelo društvo znatno izgubo. Ker tedaj odbor ni hotel prevzemati z ozirom na sprejeto resolucijo nikake odgovornosti, je bil odstop odbora proti dejanskemu položaju popolnoma umesten. Prizna, da se je šlo tu za obojestransko n*sporazumljenje, kar so dokazali medsebojni razgovori pred tem občnim zborom. V najbolj perečih točkah se je dosegel sporazum. — Nato se preide na volitev odbora. Predsednik naglaša, da se izvoli odbor za 1 leto, ker se volitve za 3 leta ne morejo Izvršiti iz razloga, ker ni bilo zbora delegatov. Dr. Jesenko predlaga v odbor sledeče kandidate: dr. Josip Tičar, dr. Vla-Knaillč, stane Tominc, Jože Jeretina, 9*1* Stanko Tominšek, Maks Hrovatin, Ivan Sabec, Rudoli Rozman, Alojzij Knaleljc. Fr. Lapajne, Janko Mlakar. Janko Ravnik, Ivan Tavčar; namestniki: Ivan Korenčan, Ivan Krivic, Janez Kveder, In*. Viktor Skabrne, dr- D°m. Zvoke«. Revizorji; Mirko Frllnc, Feliks Skrlep. Nato se ie vnela živahna debata. Zbor je vztrajal pri izvolitvi pred-■ssdsika, t&zdellla ca so se mnenja, glede odbora. Jože Mandelj želi pojasnila, je-li stari odbor definitivno in solidarno odstopil, ali se je nekatere vrglo »čez krov«. Z ozirom na to zahteva dve listi: stari in novi odbor. Dr. D e f r a n c e s c h i na zelo originalen način poseže v debato in pravi, da ne pusti voliti novega odbora brez nekaterih zaslužnih starih odbornikov. Ti so predvsem gg. Korenčan, Čadež in Škaberne. Sledi predlog za glasovanje per acclamationem. Predsednik prekine občni zbor za 5 minut. Po daljšem posvetovanju se odločijo za glasovanje po listkih. Dr. Defranceschi predlaga poleg prve liste še drugo, v kateri so zastopani poleg že omenjenih treh še gg. Vlaj (namesto Tavčarja). Stane Tominc menja mesto s Korenčanom, a Skaberne z g. Ivanom Šab-cem. — Tu izjavi dr. Kiiaflič imenom vseh na II. listi navedenih, da eventualne izvolitve na drpgi listi ne sprejmejo. Debate so se udeležili še dr. Mrak, Rasto Pu-stoslemšek in dr. Švigelj. Skupina starejših zagovarja načelo, da volijo le tisti člani, ki so plačali za pretečeno leto članarino, med tem ko dr. Knafli-čeva skupina vztraja na tem, da je smatrati za člana vsakogar, kdor je bil od društva sprejet kot tak in ima legitimacijo brez ozira na plačano članarino. ■—• Predsednik ugotavlja, da postaja položaj vedno bolj zamotan, da iz te debate ni pričakovati končnega rezultata volitev ter vsled tega ex presidio zaključuje občni zbor in ponovno odlaga čast načelnika. Pridržuje st le' pravico sklicanja prihodnjega občnega zbora, kjer naj bi prišlo Up končne izvolitve odbora. Splošen utis tega občnega zbora je bil ta, da mladi preveč radikalno, mestoma naravnost trmasto zastopajo svoje opozicijo-nalno stališče napram starim. Našim starim in zaslužnim planincem pa je treba vendarle priznati zaslugo, da se je SPD razvilo tako lepo, kot morda nobeno drugo slovensko društvo. Priznati in uvideti bi morali tudi mladi planinci, da so pijonirji društva delali zelo požrtvovalno in da so skrbno gospodarili z društvenim premoženjem ter radi tega nikakor ni za odobravati ekstremnega stališča mladih, ki s svojim nastopom na občnem zboru enotno in sporazumno delovanje društva ovirajo in odklanjajo. Želeti je, da se na prihodnjem občnem zboru izravnajo vsa nesporazumljenja, ki danes obstoje, da se bo moglo SpD neovira,no .posvetiti svojemu Idealnemu uanjenu. •— Umrlo je v mesecu aprilu v Celju, v mestu, bolnici, invalidskem domu in vojaški bolnici skupno 21 oseb. — Staro vojaško bolnico na Ljubljanski cesti bodo podrli. Ofertalna licitacija za podiranje bolnice se vrši dne 16. t. m. ob 10. uri na Ljubljanski cesti. Primorska v@sfi. — Koliko pomaga fašizem. Pri komenski sodniji je bil uslužben kot kancelist Ivan Brišček. Ker je Komen središče fašistov-ske agitacije za dolenji Kras, se je Brišček vpisal 'ined fašiste in vstopil tudi v narodno milico, da bi sedel bolj sigurno. Toda pomagalo mu ni prav nič. Odpuščen je bil iz službe »radi njegovega vedenja glede narodnega načela«. Morda se sedaj streznijo slovenski fašisti, ki se navdušujejo za Italijo zgolj iz sebičnosti? — Oproščeni morilci. Tržaška porota je zopet enkrat pokazala svoj globoko segajoči pravni čut, njen oprostilni krivdorelc je gorka klofuta vsaki pravici. Nismo sicer pričakovali drugačnega konca, kajti predobro so nam še v spominu vse razprave proti _ fašistom, ki so pestili in bičali naš živelj, predobro tudi Tazsodbe v marezi-škem procesu. Povsod eno in isto: sodniki so stali pod vtisom faštstovskega mnenja in temu mnenju ali bolje rečeno želji na ljubo so zamorili v sebi vsak pravni čut. Razsodba sploh ne zasluži te označbe, ona je samo zraz onega brezmejnega sovraštva italijanskih šovinistov do vsega slovanskega. Na zatožni klopi so sedeli štirje fašisti, ki so julija meseca lanskega leta napadli v Parezzaga štiri slovenske fante, jih pretepli, enega ubili, drugega pa ranili. Fašisti so se zagovarjali, da je prišlo do krvavega dogodka radi ponovnega izzivanja komunistov iz Kort. Goina, ki je osumljen, da je umoril Frana Coranica, je izjavil, da je bil dotočni večer pijan. V glavnem pa so vsi štirje priznali svojo krivdo. Vse zaslišane priče so izpovedale za obtožence obremenilno. Po zaslišanju prič je govoril državni pravdnik, ki je predlagal, da se obtožence smatra odgovornim za svoje dejanje. Za njim sta govorila dva zagovornika, ki sta posvetila svojo največjo pozornost politiki, kar že samoposebi kaže, da sta zagovornika vedela, kje morata stvar prijeti. V svojem pričakovanju se nista zmotila. Porotniki so odgovorili zanikalno na vsa stavljena vprašanja glede krivde obtožencev. _ Po mnenju porotnikov so obtoženci storili svoje dejanje iz političnih ozirov v »blagor države«.' Na podlagi tega oprostilnega krivdoreka so bili vsi obtoženci oproščeni. Sedaj bodo lahko z mirno vestjo in brez strahu nadaljevali z ubijanjem in pretepanjem v »večji blagor države*. Iz raznifa krajev. — Slava cerkve sv. Marka v Beogradu. V četrtek je bila po narodnem običaju velika slava cerkve sv. Marka v Beogradu. Prisostvovali so zastopniki iz vse beograjske okolice. Bil je tudi sejem. — Krvav zločin med ruskimi begunci v Beogradu. V Budinem hramu, ki so ga zgradili ruski, begunci na periferiji Beograda, se je dogodil krvav zločin. Ruski begunec Kalnmk Cukorino je umoril svojega svaka, -ker je ta. kakor trdi Cukorino, baje svojo ženo, morilčevo sestro, nekemu tretjemu za 2000 Din prodal. — Svatje so hoieli obesiti župnika. V Knjegincu pri Varaždinu se je hotel poročiti železničar Franjo Hojč. Ženin in nevesta ter svatje so bili že pripravljeni za poroko v cerkvi. Čakali so samo na župnika, ki ga ni bilo od nikjer. Ko je eden izmed svatov vendarle našel župnika, je ta izjavil, da ne poroči Hojča, ker nima s seboj predpisanih listin. Svatje so nato odšli iz cerkve v gostilno. Kmalu so se napili. V pijanosti je prišel eden izmed svatov na idejo, da naj cela družba še enkrat odide v cerkev in prisili župnika, da poroči Hojča. In Tes so se vsi dvignili in odšli v cerkev. Poklicali so župnika in zahtevali, da izvrši poroko. Župnik njihovi zahtevi ni hotel ugoditi. Sedaj po svatje župniku zagrozili, da ga obesijo, če ne izvrši poroke. Ko je župnik uvidel, da hočejo svatje tudi svojo grožnjo izvršiti, je ženina In nevesto poročil. Prihodnji dan je pa župnik nasilne svate naznanil oblastem, ki so poroko razveljavile in svate zaprle. — Štirje samoumori v Zagrebu. Ivan M u r a n i č, prodajalec drva v Zagrebu, se je zaljubil v neko poročeno žensko, zaljubil tako hudo, da je zapustil svojo lastno ženo in otroke. Mož njegove ljubice je zaznal za Muraničevo razmerje. Oba moža sta se sporekla in prišlo je do spopada na nož. O spopadu je zvedela policija. Ko je Muraničeva žena zaznala za moževo afero, je takoj predlagala ločitev zakona. Poročena Muraničeva ljubica je pa tudi pretrgala vse vezi s svojim ljubimcem. Muraniča je nesrečno življenje tako razžalostilo, da je izpil strup in na zastrupljenju tudi umrl. — V torek je izpila v samomorilnem namenu Zofija Šujanski večjo množino hidroge-na. V bolnišnici so ji izčistili želodec, nakar je bila oddana na opazovalni oddelek. — Delavka Pepca Arhanič je v pondeljek zvečer skočila v Savo. Samomorilko so izvlekli iz vode in oteli gotove smrti. Ar-haničeva je podvržena epilepsiji in je izjavila, da si je vsled svoje neozdravljive bolezni hotela končati življenje. — Zdravnik dr. Lavosiav Trnogrov, star 62 let, se je z balkona svojega stanovanja vrgel na ulico in ostal na mestu mrtev. Pokojnik je pisal redakciji »Zagreber Tagblatta«. da si je končal življenje vsled tega, ker so mu tovariši zdravniki potrdili njegovo domnevo, da bo vsled neozdravljive očesne bolezni v najkrajšem času oslefpel. — Tragična smrt inženerja. Pred dnevi je žalostno končal svoje življenje inž. Dušan Šlivič v BosnL Po pregledu gozdov okrog Vareša, se je zvečer pripravil za pot v Sarajevo. Pripeljali so mu konja. Predno ie pa inžener Šlivič zajahal konja, je ponesreči udaril z nogo v puško logarja, ki mu je držal konja. Puška se sproži in krogla zadene inženerja v nogo. Inženerja šliviča so nato takoj prepeljali v bolnico in je bila tudi takoj izvršena operacija. Vendar je pa vsled krogle nastalo zastrupljenje in je Slivič na dobljeni rani umrl. Iz strankarskega življenja. — Na sestaaku zaupnikov NRS, ki se je vršil sinoči, se je sklenilo, da se vrši zbor za poljanski in mestni okraj mesta Ljubljane v pondeljek 12. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »pri Turku« v Streliški ulici. — Zbor za šentjakobski In dolenjski okraj pa se vrši v torek 13. t. m. v JSOiStiimi »pri Lo-za*ta« na Jakoba trgi)* Spori. PRIMORJE : SLOVAN. _ V nedeljo ob 10.30 se vrši na igrišču Ilirije prvenstvena tekma med obema rivaloma. ki bo najbrže odločila, kdo izmed obeh bo napredoval v prvi razred. Kdo bo zmagal je pač povsem negotovo! Prvi ima ravno toliko šanc kot drugi, kajti oba nasprotnika sta približno enako močna. Boj bo odločila najbrže večja ambicija in valja do zmage. Vsekakor bo tekma — boj za točke — z ozirom na vse te okolnosti zelo zanimiva in napeta. S. K. Jadran gostuje v nedeljo v Mariboru proti S. S. K. Maribor. Upamo, da se bodo Ljubljančani* ki topot prvič poseti-jo Maribor, dobro odrezali. C. S. »Fiume« z Reke igra v soboto in nedeljo, 10. in 11. t. m. v Ljubljani dve nogometni tekmi in sicer prvi dan proti Hermesu drugi dan proti Iliriji. »Fiume« je dosegel v zadnjem času vrsto uspehov, ki so ga postavili v ospredje med vsemi klubi na Reki in v Jul. Benečiji. Premagal je v dveh prijateljskih tekmah oficijelnega prvaka Reke »Glorijo«, nato prvi tržaški klub UGT, dobro kombinirano moštvo zagrebškega HAŠK-a in več hrvatskih klubov v Primorju. Nastop »Fiume« bo vzbudil pri nas precejšnjo zanimanje tudi vsled tega, ker je prvi italijanski klub, ki gostuje v Ljubljani. — Predprodaja vstopnic se'vrši od danes naprej pri tvrdki J. Goreč. Pričetek tekme v soboto ob 18. uri, v nedeljo ob 15.30. Diirschmied, pri nas dobro poznan igralec bivših celjskih Atletikov, ki se je zopet povrnil na Dunaj in igra v WAC-u, je v nedeljo nastopil reprezentativno v teamu II. razreda Dunaj proti II. razredu Budimpešta. Kritike dunajskih listov pravijo, da je pač star futiner, vendar je prepočasen ter ni več sposoben za reprezentanco. Nogometna reprezentanca Uruguay-a, ki je naš nasprotnik na Olimpijadi, je že prispela v Evropo in sicer se je izkrcala v Španiji. V Bilbao je odigrala s Athletic-club Bilbao dve tekmi ter zmagala s 2:1 in 2:0. Za nas je Uruguay 26. maja usodepoln nasprotnik, saj tako trdijo zagrebške novi-ne. Ako podležemo temu nasprotniku samo z 1 goalom diference je to baje izboren rezultat. Olimpijsko nogometno moštvo Češkoslovaške. Čs. A. F. je nominirala definitivno sledeče igralce, ki pojdejo v Pariz: vratarja Štaplik (Slavi.ia) in Hochmann (Spar-ta), branilci A. Hojer (Sparta). Fr. Hojer (Viktoria Ž.), Seifert (Slavia) in Kuchynka (D. F. C.), krilci Kolenaty, Kada, Perner (Sparta), Mahrer in Krompholz (D. F. C.) napadalci Štapl, Vanik, Kratochvil (Slavia), Sedlacek (Sparta) Jelinek, O. Novak (Viktoria Ž.). Jan, Jožef Novak (Židenice, Brno) in Vlček (Cechie Karlin). Morda bodo nominirani k tem še sledeči igralci: Car- van, Mika (Židenice). Ciper (C. A. F. C.), Capek (Slavia) in Rehak (Meteor Vinohra-dy). Vsi ti igralci so podvrženi strogemu olimpijskemu treningu ter ne smejo od 12. maja dalje nastopati za svoj klub. Beplsi. — Ježica. Bližajoče se občinske volitve ne dado mirno spati našim komunistom. Za vsako ceno hočejo postaviti svojo kandidatno listo. Glede občinskih volitev so se pri nas vršili zaupniški sestanki raznih strank. Pretečeno nedeljo je bil tak sestanek pri »Ruskem carju«, kjer so se zbrali socijalni demokratje, da se posvetujejo o občinskih volitvah. Te dni pa nadleguje posavske kmete in delavce komunist R., po dom. Janče in prepričuje ljudi, da je edina rešitev občinskega gospodarstva Neodvisna delavska stranka, t. j. komunisti. V zgodnjih jutranjih urah že budi ljudi iz spanja in jih nagovarja, naj volijo komuniste. Dosedaj vendar ni dosegel nobenih uspehov kajti, dokler bo imel napisane na svoji listi samo tri volilce, toliko časa ne bo na Ježici III. internacijonale. Posavci svetujemo temu gorečemu agitatorju, naj ne izgublja časa po nepotrebnem, kajti preden bo prišla naša občina v boljševiške roke, se bo morala zemlja obrniti ali pa Sava navzgor teči.' —* Sevnica. Posledice vojne podivjanosti. Na Žigrskem vrhu blizu Sevnice je v nedeljo zvečer zaklal posestniški sin Martin Božič, rudar v Trbovljah, svojega 22 letnega brata Janeza v polni treznosti in brez vsakršnega prebira. Sedela sta z drugimi pri večerji; starejši brat Martin je ogledoval na mizi ležeč velik kuhinjski nož, ga v hipu prijel in nastavil bratu Janezu na grlo; ta. nič hudega sluteč, se ni niti umaknil, Martin pa mu je hladnokrvno porinil nož v goltanec ter cinično dejal: malo za špas, malo za resnico. Janez Božič je po dveh dneh umrl, morilca, 26 letnega Martina je orožništvo odvedlo v zapor. Morilec je bil med vojno na fronti in nemara mu je ostalo bojno klanje tako v krvi, da mu niti življenje lastnega brata ni bilo sveto. — Strela je udarila dne 30. aprila t. I. v gospodarsko poslopje Gregorja Pajka v Zabukovju ter vse upepelila. Posestnik ni bil zavarovan. — Licitacija nemške tovarne za kopita Bratov VVinkle se bo vršila dne 15. julija t. 1. na licu mesta. Podjetje je bilo dosedaj pod državnim sekve-strom. — Glavno zalogo tobaka je prevzel major v p. Anton Kos, nadrobno prodajo pa invalid Anton Kuhar. — Slovenska Bistrica. V noči od srede na četTtek se je ustrelil na tukajšnji orožniški postaji s svojo službeno puško orožnik Ferdo Gorjanc. Ali se je pokojnik usmrtil namenoma, ali le vsled nesrečnega naključja, še ni dognano. V družbi, kjer se je nahajal imenovani neposredno pred smrtjo, ni bilo opaziti na njem nobenih znakov razburjenja ali namena usmrtiti se. Neumljivo pa je, da se pokojni Gorjanc ustreli v glavo v času. ko je bil že skoraj popolnoma slečen. Mozirje. Kakor smo že poročali se vrši dne 11. maja prvi sadjarski in vrtnarski shod v Mozirju, ob 3. uri popoldne na prijaznem hribčku »Na Brcah«, pripadajočem veleposestvu ljubljanskega škofa. Na sestanku bodo poročali strokovnjaki o drevesnicah, o vzgoji sadnih dreves, o škodljivcih in boleznih na sadnih drevesih, o spravljanju in prodaji sadja, o napravi sadjevca in o razvoju sadjarstva v Savinjski dolini. Po shodu bo' koncert in tovariški sestanek v hotelu »Goltnik«, kjer svira mariborska godba »Drava« in sodeluje več pevskih društev, med temi dramatično društvo »Žalec«. Vstopnina za koncert 5 Din za osebo. Čisti dobiček je namenjen za ustanovitev drevesnice za naš okraj in se zato preplačila hvaležno sprejemajo. Sadjarji, turisti, prijatelji narave, trgovci in obrtniki so na prireditev sadjarskega in vrtnarskega društva vabljeni. Za odbor Ivan Cesar t. č. tainik, Rudoli Pevec, t. t načelnik. Sokolstvo. Sokol II objavlja, da je zbirališče zjj župni pešizlet v nedeljo dne 11. t. m. tričetrt na 7. uro zjutraj v realki. Ua točno ob 7. uri. Udeležba obvezna za članstvo in naraščaj. Člani v kroju. prigrizek je vzeti s seboj. _____ . izpred sodišča. NADALJEVANJE RAZPRAVE PROTI KAPETANU CARLIERU. Beograd, 8. maja. (B) Kazeg« razprava proti francoskemu kapetanu Ji-eru se ie nadaljevala danes ob 9. s čitanjem izjav prič. Večina prič se zvala. Na vrsto je prišel kot 0r. popoldne, ko mu je prišel povedat, Jj njegov prijatelj Iselly obolel 'ter JL o zdravnika, da ga pride zdravit, katerem se je govorilo, on ni dal. ^ pravi, da je lseily tožil o bolečinah v ^ liu, čemur da so bile vzrok pokvarjen ^ Zdravnik se ne spominja, če mu Je ,. ^ rekel, ali naj ostane okno odprto, prto. Sicer pa to nima zveze s s . aV. Obtoženčev branitelj je zahteval, nal_ nik odgovori na vprašanje, če je P” j,edai posetih kedaj dobil Isellyja samega in je to bilo. Priča odgovori, da je ~e jnjič 1* leg Isellyja dobil tudi obtoženca. gra-to bilo dan pred usodnim dogoaK°J^\ nitelj je prosil še odgovora na vP[?, ]keliyi* je takrat, ko je prišel v sobo, d°»U , gi-samega in če mu je on ali kdo o« » pri vrata. Priča odgovori, da se točno spominjati. Nato je sodišče dr. Garnierja. OČE IN SIN. 0orW, Večkrat sta se sprla Nace Krk >zse (udi Save in njegov oče. Zadnji pot sta ^e. stepla. Sin Nace je bil obtožen,_ o* p podukom, da naj se drugič očetu * ogne, kot pa da bi ga pretepal. NASILNI ZAPLEČNIKI. Kot običajno, so tudi na svatbo 1K5?® prišli veseli zaplečniki. To so nam sjcef mačini in znani bližnji okoličani. r\0stiSl niso vabljeni na svatbo kot svatbeni ^ | pridejo pa kasneje pozdravit vesto, predvsem pa plesat. K * "A,m prišli fantje iz Škofje Loke in.*z.?n je % nin jih je prijazno pozdravil in P „aro^ škaf vina in žganja. Ravno ko l® 0 za zaplečnike iz Škofje Loke še st klobas, je javil starešina. da so ukradli vse štruklje in klobase. S te ^ pa zaplečniki zamerili svatom tak jih ti izrinili iz sobe. Zaplečniki so zbrali pred hišo, pričeli razbijati V” $ j metati v sobo kole, polena, ka® *** sploh vse, kar jim je prišlo pod so r je tudi dvakrat ustrelil v sobo, sreči ni nikogar zadel. Štirje sedaj pred sodiščem dejanje a. in se zagovarjali s pijanostjo, os« so pa zanikali vsako krivdo. Konec 0bs be je bil ta, da je bilo 5 obdolžene,^ fl jenih vsalc na 6 mesecev, dva na jj sece in eden na 3 mesece težke ieC. rajo plačati vse stroške, škodo *8e Ukradeni štruklji in klobase so precej drage. KAZNOVAN NASILNEŽ ^ je Afl A/)* Kljub opetovamim opominom, treba pred uradnimi osebami v L stojno vesti, se še vedno dogajal” da ljudje zmerjajo in psujejo 3aVflX0sle4!<;^ To pa ima dosledno prav neljube * kaijti § 104 s. k. z., o katerem snK> Ki tolikokrat priliko pisati, ‘ je z oziro^til tjg zen precej hud paragraf. To je 0 sekal. Dne 1. maja pa je bil ta % stražniku tako nasiten, da jev m#1 tegniti sabljo, da se ga Se ubran*1', $ je zagovarjal s pijanostjo, kar P* . in je bil obsojen na 1 mesec zaP01^,^ VREMENSKO k)ROČIL-0- ^ D u n a j. ‘ 8. maja. Vremenska ’* za 9. t. m.; V zapadnih alpskih ^ tfjji D» premenljivo in hladno, v ostali ^vtudi ' stalno vreme. Oblačno, tu pa ^a®„iine< ^ morda z nevihtami. Padanje stalni značaj vremena bo trajal da DanaSnje priredb* V Ljubljani: Drama: Zaprto. Opera: Zaprto. ~ haitoJ Kino Ideal: »Skrivnost ®e Pustolovna drama. _ Kino Tivoli: »Princesa Suva ^ gedija Tuških beguncev v 7 Kino Ljubljanski dvor: »B<2t0jCa t- V glavni .vlogi najslavnejša ume, Negri. V.;. il!’" V Mariboru: Narodno gledališče: Koncert kluba. Nočna lekarniška služi« * ■ v t* Tekoči teden: Lekarna •tnena irfitt.ia Ram« Mestnem; dVOfcR, Gospodarstvo. Mednarodni agrarni institut v Ulmu. V dnevih od 29. aprila do 10. maja t. 1. zborujejo delegati Mednarodnega agrarnega instituta v Rimu. ' Ta institut je bil ustanovljen 1. 1905 Pa inicijativo Američana Davida Bubina. Zavod se je razvil v tem času v velepomembno kmetijsko ustanovo in le v njem včlanjenih nad 60 držav. Zavod vzdržujejo včlanjene države z letnimi prispevki in pošiljajo svoje delegate na občni zbor. ki se vrši vsako drugo leto; poleg tega pa pošlje vsaka država svojega zastopnika in potrebne kmetijske strokovnjake kot izvedence. Na občnih zborih prečitajo poročila in predloge posameznih držav o kmetijskih vprašanjih, na podlagi katerih sestavijo program za prihodnjo dveletno dobo ter ga razdele posameznim oddelkom, ki so: 1. Generalno tajništvo in knjižnica. 2. Statistični oddelek. 3. Oddelek za zadružništvo in soci-Jalna vprašanja. 4. Tehnični oddelek. Generalno tajništvo in knjižni-ca osredotočujeta vso upravo oddelkov in Vodita njih delovanje ter vzdržujeta zveee s posameznimi državami. Zbiralo se kmetijski zakoni in se pošiljajo posameznim državam; nadalje tudi vsa ostala kmetijska literatura, informacije ter ostali materija!, ki se potem objavi 111 tako popularizira./ - Statistični oddelek sestavlja celokupno kmetijsko statistiko včlanjenih držav ter pošilja vsak mesec pismena 11 brzojavna poročila o stanju letine in ® Pridelkih v posameznih državah. Važ-“°sti tega poročanja za kmetijstvo, tr-in industrijo ni treba posebej ™vdarjati. Nič manj važna niso poroki 0 Sibanju cen. prevoznih tarifah, o i ^ in uvozu, o zalogah, o carinah r vobče o vseh zadevah, ki zanimajo i/Samezne države ter svetovno kmetijstvo. j- °ddelek za zadružništvo in socijal-7° vDra$anja, katerega pomen in važ-j°st stalno raste, zbira in urejuje vprašaja. zadevajoča kmetijsko zadružni- Vo in zavarovalništvo, delavske raz-!™*re itd. Oddelek izdaja mesečnik, ki j »ravnava poleg splošnih zadružnih za-kmetijski kredit in zadolževanje, *®eti_jsko zavarovanje in ostala agrar-r^olitična vprašanja; poleg tega izdaja udi celo vrsto specijelnih razprav o teh vPraŠanjih. Tehnični oddelek zbira in objavlja d^terijal o kmetijski tehniki, o kmetij-^ industriji, o novih iznajdbah in phereh v kmetijski produkciji, o rastrskih boleznih in škodljivcih ter sredstvih za njih zatiranje itd. Kakor zgor-ČJii teko izdaja tudi ta svoj mesečnik, v rterem objavlja poleg drugega časovna poročila vsega sveta, zadevajoča ^netijsko produkcijo. , Stalni odbor, sestoječ iz zastopnikov vseh držav, ki so v ta namen dele-®r«ni (konzuli, tajniki konzulatov, kme-atašeji), nadzoruje delovanje za-hi skrbi za vestno vršenje določe- £ Programa. De]0 iega instituta se leto za letam Pr^lja in spopolnjuje, in to ne samo Svetovanji strokovnih konferenc, 4. Odobruje stremljenje zavoda za poglobitev statistične službe in PriPO-roča večjo uporabo brzojava za pošiljanje statističnih poročil širom sveta. Anglija predlaga: 1. M. A. J. naj se prizna za sedež j n središče vseh akcij, ki pospešujejo kmetijski napredek. 2. Kmetijske mednarodne organizacije naj se pozove k sodelovanju z zavodom. 3. Včlanjene države naj se pozove, da bi posvečale navedenim predlogom pozornost in da bodo podpirale samo take mednarodne konference in organizacije, ki delajo v skladu z navedenimi predlogi. Francoska vlada predlaga: Francoska vlada konstatira. da predstavljajo kmetje vseh dežel enega od najbolj pacifističnih (mirotvornih) živ-Ijev med narodi, da red. mir in kontinuiteta dnevnega reda predstavljajo temeljne činitelje za aktivnost in napredek kmetijstva in so zato vir blagostanja narodov. da je za odpočitek in mir. narodov neizogibno podpirati mirotvorno idejo, da so kmetje v prvi vrsti interesirani na odstranjevanju nevarnosti vojnih grozot in pogromov. da je bil M. A. J. ustanovljen glasom besed italijanskega kralja zato. da postane organizacija solidarnosti med oneti in s tem mogočen propagator za svetovni mir. Z ozirom na te konstatacije predlaga francoska vlada M. A. J., da izvoli; 1. Prositi včlanjene države naj smatrajo kmetijska udruženja za uspešno propagando za razvoj kmetijskega nar predka, neločljivo spojeno z razvojem pacifističnih mednarodnih stikov, dalje da 2. naroči stalnemu odboru M. A. J., da naveže z raznimi kmetijskimi skupinami stike in sporazumno z njimi najde uspešne politične metode, s katerimi bi se uplivalo na javno mnenje vsega sveta; ta propaganda bi bila zasnovana na nujnosti reda in miru za poljedelsko kmetsko prebivalstvo vsalce države. Te vzvišene ideje, ki najdejo odmev srcih vseh miroljubnih narodov, odgovarjajo organizacijam, pa naj jih razglašajo naši kmetje ali kmetje drugih držav, ali pa naj se pojavljajo čim najjasnejše v delih velikega francoskega narodnega gospodarja Melina. Predlogi belgijske vlade zadevajo primerjanje proračunov ministrstev v posameznih državah ter proračune ministrstev v posameznih državah ter proračune ministrstev trgovine in industrije z celimi proračuni. Dalje primerjanje davkov in pristojbin (taks) z obremenitvijo drugih pridobitnih panog, da se ugotovi, če podpirajo posamezne države bolj kmetijstvo in industrijo. Končno govori o orijentacijah, ki jih potrebujejo glede gospodarskih in socijalnih zadev na temelju resolucij mednarodnih kmetijskih ^kongresov in glede študija o vlogah ženskih organizacij posameznih držav. Pa naša država? edaVanj, j^ajanjem strokovnih publi DrS* Hd., temveč tudi z izdelovanjem m. °®ov za izpopolnitev kmetijske za-^°daje. tehnike itd., ki jih dobe posaL države. ra* *6t°šnjem občnem zboru se bo ki Pra,v'jalo poleg oficijelnih vprašanj, sta+fa.*mai° vskkega kmeta*, kakor so: jnijftika produkcije in cen mleka in stv izdelkov, kmetijsko knjigovod-UC/°’ hlevska kontrola, produkcija in a umetnih gnojil itd., tudi o pred-** Amerike, Anglije in Francije. * ^merilu predlaga: (j. • M. A. J. naj se pooblasti, da pri-JTč1 Posamezne države za održavanje .katerih namen bi bil preiskovanje Jd?^terskih (produkcijskih pogojev) ^bistva vsega sveta, fo Preiskovanje bi bilo gotovo zelo ^™*vo; izkazalo bi se, da so produk-sjr°Ški v nekaterih državah mini-zemi!* m. 10 radi neizčrpane plodnosti Prem mezd (socijalni dumping), kov ir producenta od socijalnih dav- kazfli varovalnina). To bi gotovo do-upravičenost naših kmetijskih Po carinski zaščiti produkcije. Vei?Amerike dokazuje v najno-ugodne u’ ie ne glede na že itak v** razmere, ne samo uvedla, tem- več pfti , , ’ uc samo uvedla, tem- Žito do0 • 0 zv^a*a uvozne carine na niče Je t^PPtuoma zaprla uvoz pše-nareiSvS - T° urinsko zaščito so> skj m”0«! ugodnejši produkcij' ssRiisr*w -— »»A SlSiS.. “ ^ ČIana M- A- J- naj ^ eiema tudi kmetijske 1 aadrug» kmet. zbornice Doslel so bile včlanjene samo dr se odslej korporacije °dncsno njih vlad«. Gotovo je, da gospodarsko življenje ne pozna sentimentalnosti. Vendar imajo politični dogodki na gospodarstvo največji vpliv. Skrajno sovražno stališče, ki ga zavzemajo hrvatski politiki (ne narod, ker ta je zapeljani!) napram Beogradu in Srbom, je našlo odmev v srcu vsakega pravega Srba. Srbski narod je eden tistih, ki imajo v največji meri razvit čut nacijonalizma: ta železna narodna zavest jim je pomogla, da niso v stoletju krvavem robstvu poginili in da so osvobodili sebe, pa tudi Hrvate in Slovence. Če pridejo sedaj Hrvatje in imajo za Srbe samo psovke, potem se ni čuditi, da so se Srbi absen-tirali od zagrebškega sejma. Tudi vsak priprost Srb je čutil, da mu Zagreb ni naklonjen — zakaj bi ga potem gospodarsko podpiral? In ravno v Srbiji leži moč hrvatske industrije in trgovine. Brez njih bi doživelo celotno hrvatsko gospodarstvo kljub vsem Radičem in kljub vsemu navdušenju za njegovo razdiralno politiko ravno tak in še hujši fijasko. kakor ga je doživel letošnji sejm. Morda bo to zadostovalo in bodo hrvatski politiki izprevideli, da vodijo narod v gospodarsko propast in tej bi marala slediti1 brezpogojno tudi politična propast. Če izprevidijo, potem tudi sedanji neuspeh ni neuspeh; če pa ne, potem jih bo končno prepričalo o tem ljudstvo, narod, ki noče pogina, temveč življenja. Ta čas bo prišel in bo za sedanje razgrajače v Hrvatski zelo bridek. če se pravočasno ne spreobrnejo. To nerazpoloženje Hrvatske napram Srbiji pa ima še drugo posledico. Odziv inozemstva ne more biti in ne bo nikdar znaten, če vztrajajo Hrvati na svojem ekskluzivističnem stališču. Srbijo pozna ves svet in so povsod poštovani, ker so si to spoštovanje zaslužili s svojo požrtvovalnostjo v balkanskih in v svetovni vojni. In Hrvati? Radičeva reklama bo nosila hrvatskemu gospodarstvu slabe obresti. Da ta reklama ni ravno preveč plodonosna, je pokazal sedanji sejem (v inozemstvu in povsod pomanjkanje gotovine!); če se Hrvati tudi sedaj ne streznijo, jim bo to dokazal njih popolni gospodarski polom in njegove posledice. T© in ©no. Neuspeh zagrebškega sejma. Zagrebački Zbor je bil zaključen po načrtu v ponedeljek, dne 5. maja. Rezultat sejma je'bil tedaj šc nejasen; danes pa se že lahko trdi, da letošnji zagrebški sejem ni uspel.' Takoj na tem mestu pa naj omenim neko dejstvo, ki je prizadejalo zagrebškemu sejmu še hujši udarec, kakor neuspeh sam po sebi, ker je uničil njegovo reputacijo. •Uprava zagrebškega sejma je namreč izdajala dnevno in tudi ob zaključku sejma situacijska poročila, iz katerih je mogel nepoučen opazovalec razbrati, da je letošnji sejem v Zagrebu zelo dobro uspel, sicer ne toliko glede sklenjenih kupčij, temveč glede osnovanja novih poslovnih zvez. Ne more se sicer še natančno ugotoviti, če ie bil fijasko zagrebškega sejma res fijasko ali če je sejm res propadel v taki meri. kakor pišejo nekateri listi, toliko pa ie sedaj gotovo, da sejm niti zdaleka ni dosegel vsaj približnega uspeha. S tem je tudi rečeno, da situacijska poročila sejmske uprave niso bila — da rečem milo — točna. Eden največjih predpogojev za uspeh vsake sejmske prireditve je seveda obsežna smotrena reklama; pri tem Pa velja kot glavno in najvažnejše pravilo, da reklama ne sme biti kričeča^ da ne sme obljubljati in trditi stvari, ki se ne morejo in se tudi niso izpolnile. Cim spoznajo interesenti, da se poslužuje uprava kake sejmske prireditve pretiravanja ali celo popolne neresnice* da privabi kupce in izlagače, potem je tak sejem pokopan za dolgo časa. Malokdo bo nasedel še drugič. Kaj je pravzaprav vzrok neuspeha zagrebškega sejma, je težko reči. Pomanjkanje gotovine brez dvoma ni na zadnjem mestu. Vendar to ne more biti glavni \ vzrok, kajti če si pomagata industrija in trgovina sicer, bi si gotovo tudi na sejmu. Vzrok leži globlje; neuspeh je pripisovati hrvatski blokaški po-litiki.v Tržna n@F©€iia. ŽITO. Novi Sad, 7. maja. Pšenica 322.50 do 325, oves 270, koruza 230 do 240, moka *0« 495 do 505. »5« 380, otrobi 230. Budimpešta. 6. maja. (V dinarjih po najvišjem tečaju madž, krone dne 6. maja v Zagrebu.) Pšenica 322 do 340, rž 292.5 do 297.5, ječmen za krmo 290 do 300. za pivovarne 310 do 335, oves 317 do 327, koruza 327.5 do 362.5, otrobi 220 do 225, lucerna 9 do 10.5 dinarjev. X Za posetnike velesejma v Padovi. Generalna direkcija državnfh železnic SHS ie dovolila za posetnike VI. vzočnega velesejma v Padovi, ki se bo vršil od 5. do 19. junija t. 1. sledeče olajšave: 1. za posetnike velesejma je dovoljen 50 odstotni popust pri cenah za vozne listke, brez prekinitve tako pri vožnji tja, kakor tudi obratno proti predpisani legitimaciji, t. ]. pri odhodu je kupiti celo karto, ki velja potem tudi za povratek, ako ima imetnik potrdilo na legitimaciji. 2. za razstavne predmete je dovoljen 50 odstotni popust na normalni tarifi pod pogoji, ki jih predvideva tarifa.'Te olajšave veljajo za posetnike velesejma od 1. do 30. junija, a za blago in razstavljalce od 6. maja do 10. julija in sicer tako za potniške in mešane, kakor tudi za vse brzovlake, razen za Sim-plon-Orient-Expres. — Italijanske državne železnice so dovolile, da se izdajajo ob priliki velesejma v Padovi na tranzitnih postajah. na mednarodnih mejah in agencijah v inozemstvu vozne karte za Padovo in nazaj z veljavnostjo 30 dni s 50 odstotnim popustom. X Pasivnost madžarske trgovinske bilance. Primanjkljaj madžarske trgovinske bilance za prvo četrtletje 1. 1924 znaša po uradni madžarski statistiki 26.1 milijona zlatih kron proti 69.9 milijonom v istem času lanskega leta. X Kongres producentov žgania se bo vršil dne 20. t. m. v Beogradu. Udeležili se ga bodo producenti žganja iz cele države. X Ujedinjeua banka. Beograjsko sodišče je privolilo v prisilno poravnavo brez konkurza v slučaju beograjske Ujedinjene banke. Upniki, ki so zahtevali konkurz, bodo vložili ničnostno pritožbo. X Carinski dohodki 90 znašali v drugi dekadi aprila letos 52,903.811 dinarjev, v prvi in drugi dekadi skupno 106,836.612 dinarjev in lani v istem času 83,138.739 dinarjev, V drugi dekadi aprila je dala največ novosadska carinama (nad 8.8 milijona^ dinarjev), dalje carinama v Zagrebu na južnem kolodvoru (nad 7.3 milijona dinarjev), beograjska kolodvorska 5.2 milijona, subo-tiška 3.6 milijona. Carinarnica v Ljubljani je dala 3.170.317 dinarjev, v Gornji Radgoni 195.197, Jesenice 768.461, Maribor 2,591.593, Rakek 790.052 in Celje 535.000 dinarjev. X Obtok bankovcev v Švici. Izkaz švicarske Narodne banke z dne 30. aprila izkazuje obtok bankovcev za 885,532.145 švicarskih frankov, t. j. za 49,041.055 frankov več, kakor prejšnji izkaz. X Smer našega Izvoza v marcu. V 106, številki našega lista smo opisali naš izvoz v marcu v primeri z izvozom v februarju. Sedaj navajamo še glavne naše odjemalke v marcu in v oklepajih približne vsote v dinarjih, Za katere so uvozile do-tične države' naše Izdelke. Stavbni les so uvažale Italija (94.9), Francija (9.9) in Madžarska (8.2); drva Italija (4.9), Grška (2.9) in Madžarska (2.9); jajca: Avstrija (29.5), Švica (14.5). Nemčija (9.7); surov baker Francija (29.4), Nemčija (22.8); kože divjačine: Avstrija (32.8). Nemčija (7.9) In Grčija (2.1); koruza: Avstrija (35.9) In Madžarska (1.7); sveže meso: Avstrija (22.9), Italija (3.9); mesni izdelki: Italija (1.3), Avstrija (0.8); suhe sljive: Nemčija (5.9), Madžarska (4.9), Češkoslovaška (4.7) milijona dinarjev. Franc Ferdinand kot lovec. Franc Ferdinand se je zanimal za dve stvari: razmišljal je o načrtih za utrditev monarhije in hodil je na lov. Njegova lovska strast je bila brezmejna; nekateri ga popisujejo kot izbornega lovca,_ drugi so zopet mnenja, da je oddal svoje najboljše strele na bližnje lovske tovariše. Dozdeva se. da je vodil baš ta razlog poslanika neke tuje države, da je sporočil kabinetni pisarni prestolonaslednika, da se uljudno zahvaljuje za udeležbo na lovu. Zlobnost slednjih gre celo tako daleč, da pripovedujejo o državnih uradnikih, ki so prišli ob službo samo zato, ker so se povabljeni na lov drznili boljše, streljati nego Franc Ferdinand. Znano je tudi, da je bil imenovan neki generalni ravnatelj poljedelskega ministrstva za okrajnega glavarja zato, ker ni pritisnil na svojega brata-poslanca, ki je predložil zakonski predlog o lovu, ki ni bil všeč nadvojvodi. Njegov intimen lovski tovariš, grof Silva Tarouca, pripoveduje čudeže o lovski sposobnosti Franca Ferdinanda: s šibrami je streljal na fazane, leteče v veliki višini; s petimi slepimi streli je ustrelil zaporedoma pet jelenov. Ko je čakal nekega jutra ob Donavi na svojo kočijo, je zagledal visoko v zraku divje race: nabasal je puško ustrelil in dve raci sta z razprostrtimi krili padli v vodo. »Tako dobro ne bi zadel kdo drugi niti s strojno puško,« ga je pohvalil grof Silva-Tarouca. »Znam streljati, kaj?« se je nagnil k grofu Wurmbrandu, ki je bil tudi v družbi. »To je le slučaj,« se je glasil odgovor. Tedaj pa so zagledali nad glavami še eno raco in nadvojvoda jo je ustrelil z enim strelom, samo, da ni hotela pasti na zemljo. Wurmbrand se je nasmehnil. ♦ Na Madžarskem je hodil nadvojvoda na lovišče grofa Haronoourta, ki je slovelo radi številnih lisic. Ob takih prilikah so mu vedno priredili sijajen sprejem. Nekoč pa je prišel skrivaj z damo, ki je imela zastrt obraz z gostim pajčolanom in se je takoj odpravila v svoje sobane. Nadvojvoda je medtem brzojavil temešvarskeinu škofu, naj pride takoj na grad grofa Haroncourta. Domačini so domnevali, da je dama grofica Chotek in da je nadvojvoda brzojavil po škofa, da bi ju poročil. Ta domneva je bila po mnenju Becsmegvei Naplo. ki je priobči' to epizodo, globoko utemeljena. Komaj je bila brzojavka odposlana, je prišel z Dunaja kurir s pismom za Franca Ferdinanda. V Temešvar je bila takoj poslana nova brzojavka, da škofu ni treba priti. Naslednjega dne sta nadvojvoda in zastrta dama odpotovala. Preteklo je nekaj časa in uradno je bila objavljena zaroka Franca Ferdinanda z grofico Chotek, ki ji je v kratkem sledila poroka. Toda po onem skrivnostnem obisku na gradu grofa Haron-courta ni bil več prirejen lov na lisice. Ha-roncourt ie šel — tako so tedaj reldi — lovit tigre. Ko bi zasedel po smrti sivega strica prestol Franc Ferdinand, bi se preselil v novo cesarsko palačo, zgrajeno od arhitektov Semperja in Hasenauerja poleg starega dvora. Sarajevski atentat je povzročil prezgodnji konec visokim načrtom. Na zunaj je palača že dovršena, znotraj pa je gotov samo en salon. Republika je preuboga, da bi dovršila tako ogromno palačo; mesto, da bi zanjo trošila, jo skuša izkoristiti. V njej so bili že parkrat nastanjeni razni oddelki vzorčnega semnja: čevlji, obleka, klobuki so pokrivali stene, mesto dragih perzijskih preprog, ki bi jih plačali bivši avstrijski tlačani, da bi se počutilo Nj, Vel. nemški cesar dobro. Sedaj pa nameravajo v palači namestiti dvorni muzej. Muzej pa zavzame samo prvo nadstropje; v drugem nadstropju bodo nameščene privatne pisarne, pritličje pa se preuredi v kavarno in restavracijo. Vsa dela bodo stala okoli 20 milijard kron. Toda dunajsko prebivalstvo se ne straši truda in trgovinski minister je prejel že jako lepe ponudbe velikih trgovskih tvrdk. Pomislite na občutke pri obedovanju v poslopju, kjer bi se sicer gostili kralji, princi, cesarji in sijajni vojaški strategi: v kuhinji, kjer se ne bo nikdar kuhalo za Nj. Vel. cesarja, apostolskega itd., se bodo cvrli pristni dunajski zrezki za dunajske meščane, ki si bodo ob nedeljah privoščili nekaj svežega zraku na verandi obrnjeni proti Kaisergar-tenu. Pod obokom, ki veže stari z novim dvorom, je stala dosedaj skromna trafika in še nekaj drugih lokalov. Tropično deževje in viharji. Kakor je toča še danes problem, ki zanima znanstvenike in ki dokazuje po svojih zanimivih pojavih, da. nekdanje enostavne razlage njenega nastanka absolutno ne zadovoljujejo več današnjega stanja raziskovanj, tako je problem tudi znano tropično deževje in nič manjši problem tudi niso tro-pični viharji. Naša neurja in naši viharji so navadno le odcepki neurij in viharjev, ki divjajo krog ekvatorja, zato pa pri znanstvenem raziskovanju nastanki tudi niso merodajni. Vse vremenske katastrofe so v pokrajinah krog ekvatorja daleko silovitejše kakor naše, samo toča je v naših pokrajinah silovitejša, ker se v tropičnem ozračju ledena zrna navadno vedno prej tako segrejejo, da se spremene v vodo, predno dospejo do zemlje. O tropičnem deževju, ki traja vsako leto redno par mesecev v pokrajinah krog ekvatorja pripoveduje afriški potovalec Wi-somann sledeče: Početkom septembra so pričela velika neurja, ki pa so se spremenila komaj krog 10. septembra v strašno deževanje. Dočim je bilo poprej nebo čisto in jasno, je neverjetno točno vsak dan ob 16. uri pričel padati strašen dež. Lilo je kakor iz škafa, tako da je bilo v trenutku vse na vodi. To se je ponavljalo par mesecev, potem pa je deževje polagoma zopet popolnoma prenehalo. — Po dolgoletnem opazovanju se je dognalo. c i MALI OGLASI n Cena oglasom do 20»ssed Din 5-—; vsaka nadaljna beseda 25 para z devičlno vrad. m"-'........ —— -----------------......................... SSSS ■ ilTy-lrwr.nl- ■ ,, dovo|jujc uprava poseben popust pri inseriranju v malih oglasih I BjProdam IIKSd ta. H! Prodam za ceno po dogovoru celotno novo opravo za briv-nico, 2 velika ogledala, 2 stolici, parfumno omaro z mizami in ostale potrebščine. Stevo Val-kovič, brivec, Podkraj, p. Zagorje ob Savi. po jako ugodni ceni */,# HP 220 V istomeml tok, motorček L/f HP 220 V Istomerni tok s šmirkovo ploščo za brulen)e na kratek stik in manometer na 50 amp. Vse v najboljšem stanju. Kje, pove uprava »Narodnega Dnevnika«. Lop Umi i naprodaj po nizki išek, Škofja loka. Tu ceni pri I, Lega vrtnarija eelim Inventarjem, na jako prometnem kraju v Mariboru se radi bolezni ugodno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Poizve se pri g. Andrej-u Sošlč-u, Maribor, Trdinova ul. št. 3. do sedaj na vodilnem mestu, zmožna vseh pisarniških del; knjigovodstva, korespondence, itd. nemščine, slovenščine z večletno prakso, želi premeniti mesto. Cenj. ponudbe na upravo lista pod »Takojšnji nastop". event. trg. sotrudnik, vojaščine prost, išče primernega mesta, najraje v Ljubljani. Ponudbe je poslati na upravo lista pod šifro »Agilen«. il sprejmem. Videtič, Mirna. i za Penzion se Išče. Poizve se Gorupova ul. 3/II. desno. samski, se išče za žago veneci-janko, — vešč morabiti brusiti zage. Nastop takoj. Ponudbe na Dr. Šandor Goyan, Zagreb, Aka-demički trg. Si 24 letna, želi znanja s starejšim gospodom, milosrčnim in resnim. Vdovec brez ali z nedo-rastlim otrokom ni Izključen. Reflektira se samo na resne neanonimne ponudbe, s sliko, katera se povrne, pod »Zadovoljna prihodnjost" na upr. lista. Ženitev Državni uslužbenec se želi poročiti z gospodično ali vdovo 35—45 let, katera ima premoženje ali obrt. Ponudbe pod •Dobro srce na upravo lista. Kupim Mt stri, rabljeno, kupim. Ponudbe upravo lista pod ,.Stroji". na M hal popolnoma nov, na štirih kolesih, za težo 200 — 300 kg, močno kovan se proda. Naslov v upravi lista. 2* Naznanjam, da sem prevzel glavno zastopstvo in samoprodajo premoga iz prentogo-kopa Trobnidol pri Laškem, ki proizvaja 7.100—7.900 kalorični premog. Ta premog je eden najboljših, kar se jih pri nas proizvaja. Premog je čist, brez vsakršttik primesi. Dobavljam promptno in po originalnih rudniških cenah. Prevzamem fa tudi dobave iz vseh ostalih rudnikov v Sloveniji. Za cenj. naročila se priporoča: DOMINIK ČEBIN trgovina s premogom LJUBLJANA, IVolfova ul. 1/11. (R mžn It trnju se i primeren prostor za kf