IWU(IIHIIIl mm1 '»tl 11 iHi * Pili T IM MI W SllIlBlll k;:.:! ‘.V.%1 H v»VyV‘V»v»v»v*%v»v«|**tV.v.\ViV.v,v,v,|,*,,,,,%,,,,,l%v»%v»,.,.,.,t,.,,,,,,v!%v//!vivIvXv!v!v/ivI%vX,*v,,',,,'*',,,,,",*,*,***,,,,,*3 DBVGwWHWl Jfl'BirST.«'USRie'A^ODJKTJA OUB1JAM mm Naš GOSPODARSKI NAČRT ZA LETO 1968 REALNE MOŽNOSTI ZA IZPOLNITEV ZASTAVLJENIH NALOG Delovne organizacije, ki neposredno gospodarijo z družbenimi sredstvi, so dolžne, da si kot dobri gospodarji v skladu z ustavnimi določili in zakonskimi predpisi vsako leto sestavijo tudi gospodarski načrt za naslednje leto. Zato so tudi organi upravljanja našega Podjetja v decembru preteklega leta sprejeli začasne Planske naloge za leto 1968. Sprejete obveznosti pa širšemu krogu članov naše delovne skupnosti verjetno niso znane, zato je prav, da jih objavimo tudi v našem "Glasniku. Najboljša osnova za sestavo gospodarskega načrta b' bila količina pogodbeno Prevzetih montažnih del in Pogodbeno prodana' količi- na industrijskih proizvodov naših tovarn S takimi podatki pa žal ne razpolagamo. saj se sklepajo prodajne pogodbe skozi vse leto. Zato je sprejeti gospodarski načrt za tekoče leto zasnovan predvsem na podatkih o doseženi vrednosti bruto realizacije v letu 1967, o predvidenem številu delavcev v letu 1968 in o zmogljivosti razpoložljivih strojnih kapacitet. STROŠKI pri delih na MANJŠIH OBJEKTIH .SO PREVISOKI Po izkušnjah iz prejšnjih let vemo. da je biila plani- rana bruto realizacija — kljub slabim perspektivam glede na količino ob sprejemanju letnega načrta prevzetih del — vselej ob zaključku leta presežena za 12 do 14 %. Tudi preteklo leto je bilo tako, gaj je bil letni plan bruto realizacije presežen za 14,2 %. Tabela 1 (na strani 2) pokaže, kako so posamezni obrati izpolnili planirane obveznosti v preteklem letu. Iz tega pregleda vidimo, da so vsi obrati planirane obveznosti precej presegli. Na to je sicer deloma, vplivala okoliščina, da je bilo v lem letu opravljenih za 17,5 °/o več nadur, kot jih je-predvideval plan. nekaj pa je pripomoglo tudi izboljšanje situacije na tržišču med letom. Ob času. ko so samoupravni organi sprejemali plan za preteklo leto. so bile perspektive za njegovo izvršitev zelo slabe ALI BOMO TUDI MI PREŠLI NA NDC ? STRAN 3 Na izbirnem tekmovanju za sestavo reprezentance našega podjetja je v Kranjski gori nastopilo 18 tekmovalcev. Žal so kasneje ZŠI gradbincev odpadle zaradi slabega vremena glede na količino tedaj pogodbeno že prevzetih del. Med letom pa je podjetju uspelo dobiti na licitacijah nekaj večjih montažnih del in prodati na tržišču večje količine industrijskih proizvodov naših tovarn, kar je ugodno vplivalo na izvršitev plana. Slabše možno-(Nadaljevanje na 2. str.) Koristne pobude Ljubljanski Komite mestne konference ZKS je v začetku februarja povabil na sestanek irednike glasil delovnih kolektivov, ki izhajajo: na ljubljanskem področju. Dnevni red sestanka je obsegal aktual-. na vprašanja in vlogo -lavnih informacijskih I sredstev ter sodelovanje med komitejem in gladil delovnih kolektivov.| Sedaj že precej števil-' na glasila delovnih Uo-| cktivov, ki redno izhajajo, predstavljajo nam-l reč s svojo naklado močan faktor oblikovanja! lavnega mnenja. Nekate-1 ra med njimi imajo šir-i ši, druga pa spet ožji i lelokrog. odvisno od vlo-■ »e in dejavnosti podjetij; )z. združenj podjetij, pril taterih izhajajo. Glavni namen sestanka je bil najti primeren način sodelovanja med\ samim glasili na eni Štrani ter med glasili in mestno konferenco na rugi strani. Nadalje so deleženci sestanka raz-1 ravljali o statusu ured-likov glasil ter o sode-ovanju družbeno-poli-ičnih organizacij v pod-etjih pri oblikovanju Ivsebine teh »tovafni-1 • bšldh« časopisov, j, Sestanek je dal vsekakor koristne pobude I In rezultate v okviru ,i ivojega namena. H Realne možnosti za izpolni te v' zastavi j enih nalog (Nadaljevanje s 1. str.) sti kot v n*ri6n.ij& letih r« imel- le -obrat CJS-V Ljubljana. ki ie zlasti v prvem polletju opravljal montažna dela na vež jem številu objektov razmeroma manjšega obsega kot običajno. Režijski stroški obrata namreč s povečanjem števila manjših. objektov tako naraščajo. da niso v ustreznem sorazmerju z vrednostjo izvršenih del. To je imelo za posledico na eni strani veliko angažiranost režijskega strokovnega kadra. na drugi strani pa nižjo vrednost dosežene realizacije. MANJ Sl OBSEG DEL DOMA IN NA ZAHODNEM PODROČJU Tabela 2 kaže začasni plan bruto realizacije za leto 1968 do posameznih obratih. kakor so ea sprejeli organi upravljanja na predlog strokovne službe glede na doseženo vrednost proizvodov v preteklem letu in predvideno število zaposlenih delavcev v tekočem letu. Plan predvideva, da bo letos zaposleno v podjetju 1937 delavcev, torej 78 (ali 4,2%) več kot je bilo poprečno zaposlenih v letu 1967. Značilno za letošnji plan je predvsem znižanje vrednosti montažnih del na 'domačem tržišču in v inozemstvu na konvertibilnem (zahodnem) področju na eni strani, na drugi strani pa obsežno izvajanje montažnih del v inozemstvu na klirinškem (vzhodnem) področju. Delo na tem področju ie pogodbeno že zagotovljeno in se nanaša na: # gradnja farme betonov v Lichtcnfcldu v DR Nemčiji, približno 58 km severno od Berlina; pogodbena vrednost instalacijskih del, ki jih je v sklopu inženiringa prevzelo naše podjetje, znaša skupno z materialom 3.900.000 dolarjev ali 48.750.000 N-din; dela bodo sicer trajala od aprila 1968 do oktobra 1969, predvidevamo pa, da bo naša letošnja realizacija pri teh delih znašala 11,000.000 N-din; © montažo kotlarne za farmo piščancev v Macker-nu in kotlarno za farmo telet v Ilerzfeldu; vrednost realizacije skupno z materialom za obe kotlarni bo znašala približno 6,000.000 N-din, dela Pn bodo trajala predvidoma od marca do septembra. Pri teh delih v DR Nemčiji bo zaposlenih povprečno približno 88 delavcev naših montažnih in proizvodnih obratov ter skupnih služb, in sicer od marca jp. Ker so postavljeni roki za izvršitev prevzetih del razmeroma kratki, je predvideno, da bo dnevni delovni čas pri teh delih daljša od rednega delovnega časa. Ta C",LA. ,2 • Elan bruto realizacije Indeks Otirati za leto 1968 v N din izvršitev 67Š*'1® CKV Ljubljana 30.000.GOO 94.3 CKV Koper 6.4OO.OOO 108.5 CKV Maribor s proj.birojem 21.000.000 93.4 Elektromontaža 31,000.000 91.3 Tovarna elektrbnaprav. 20.500.000 89.4 Tovarna Trata 23.000.000 96.4 Projektivni biro 22.000.000 100.7 Avtopark 900.000 103.9 Bazvojni sektor 800.000 75.6 $VI'- konvertibilno področje 6.100.000 67.1 EVI - klirinško področje I7.OOO.OOO Skupaj podjetje ■159-300.000 103-9 DOMAČEGA TRŽIŠČA NE SMEMO ZANEMARITI Naše delo na zahodnem konvertibilnem področju se bo v primerjavi s preteklim letom občutno zmanjšalo: predvidevamo, da bo letos pri teh delih zaposleno povprečno 27 delavcev mani kot lani. Taka predvidevanja so realna glede na znano dejstvo, da zahodne države zaposlujejo vse manj tujih delavcev. Kljub neugodnim tržnim pogojem na zahodu pa mora podjetje nujno doseči prav na tem področju čim večjo realizacijo. Konvertibilna devizna sredstva za uvoz montažnih delov in reprodukcijskega materiala s tega področja si mora namreč podjetje zagotoviti v taki višini, da ne bo prišlo do zastojev v proizvodnji in montaži. Naše podjetje bo torej letos angažiralo precejšen del svojih zmogljivosti v inozemstvu. Kljub temu pa nikakor ne smemo zanemariti domačega tržišča, ker bi se nam to lahko že v bližnji prihodnosti hudo maščevalo. Razmere na domačem tržišču se tudi ved- TABBLA 1 no bolj zaostrujejo, zato ne smemo dopustiti, da bi nas konkurenčna podjetja spodrinila na domačem področju. Spremenjeni pogoji gospodarjenja zahtevajo stalno in dosledno analiziranje vseh pomembnejših stroškov poslovanja, zlasti tistih, na katere lahko vplivamo. Važna predpostavka za dosego čimboijšega poslovnega uspeha v okviru planskih nalog za leto 1968 je tudi čimvečja sprostitev sredstev, vezanih v prevelikih zalogah materiala, nedokončani proizvodnji in gotovih izdelkih. Sproščena sredstva bi povečala konkurenčno sposobnost podjetja, saj bi lahko na licitacijah nudili kupcem krajše ali daljše kreditiranje plačila opravljenih defl, kar je včasih bistveni element za pridobitev večjih investicijskih del oz. naročil industrijskih izdelkov. V prvi fazi izvajanja planskih obveznosti je trebe letos občutno znižati zaloge reprodukcijskega materiala, predvsem tistih izdelkov, ki jih je danes mogoče dobiti na tržišču vsak čas. S trgovsko mrežo, ki je hkrati naš dobavitelj in odjemalec, se je treba dogovoriti za odkup sedanjih odvečnih zalog omenjenih vrst reprodukcijskega materiala. od obratov pokazalo, da stroški poslovanja Preva"L ki. minimalna planiran” stopnja dobička pa pref'l\, ka. Plan stroškov za nje leto sicer še ni vendar analize iz pre*e**r. ga leta kažejo, da še ved obstaja močna tendenca na raščanja stroškov.. • Skrb za izpolnitev ranih obveznosti P® sme sloneti samo na sai>*£ upravnih organih in NAPORI ZA ZMANJŠANJE STROŠKOV Začasni plan, ki so ga sprejeli samoupravni organi, bo po potrebi spremenjen, če se bo pri katerem __________________ __ vodstvenem kadru, ampak h** ra pri tem zavestno so® lovati vsak delavec P0®**, ja. Zaostreni pogoji darjenja bodo tudi v 0*3 hodnje zahtevali na v®v področjih dela večje napv re kot doslej. Kljub ten> pa ima podjetje možnosti za uspešno nitev postavljenega ' A. R. KRATEK PREGLED VAŽNEJŠIH SKLEPOV CDS IH UO PODJETJA Ugodne perspektive za letošnje leto V januarju In februarju se je Upravni odbor P0^ jetja sestal na dveh sejah, Centralni delavski svet P, na treh zasedanjih. V naslednjem bomo na k ratk6 Obrati Bruto realizacija v N din Indeks plan = 100 planiiana za leto 67 izvršena v letu 3967- CKV Ljubijana 30.500.000 ' 31.806,616 104.3 CKV Koper 5.300.000 5.90O.854 111.3 . CKV Maribor a proj .bj.ro jem 17.300.000 21.338.949 12*3.4 Elektromontaža . 29.000.000 33.936.065 117.C Tovarna elektronaprav l8.5OO.OOO 22.936.Sil 124.0 Tovarna Trata 21.000.000 23.871.232 113.7 Projektivni biro Ljubljana 2.500.000 -2.582.624 103.3 Avtopark 800.000 866.902 108.4 Bazvojni sektor 750.000 I.058 .'050 141.1 Pelo v inozemstvu 8.500.000 9.094.420 1C7.0 ^Skupaj podjetje 134.150.000 153.392.543 114.3 najviši* pregledali nekatere sklepe, ki sta jih naša centralna organa upravljanja sprejela v tem času. mnogih važnejših sklepih pa že tako širše poročaj v posebnih prispevkih, ki so objavljeni v tej štev« Na petem rednem zasedanja dne 12. januarja CDS sprejel začasni plan podjetja za tekoče leto, so pred tem obratni delavski sveti obravnavali in SP jeli začasne plane svojih obratov. Nadalje je CDS SP*; jel sklep, da podjetje dokončno preide na 42-urni lovni teden, hkrati pa je razpravljal o nekaterih v« kih za morebiten prehod na deljen delovni čas; fl tom je s tem v zvezi priporočeno, naj razpravljaj^ reševanju problemov, ki bodo verjetno nastajali v s prehodom na novi delovni čas. CSD je na tej *.ej razpravljal tudi o reorganizaciji podjetja in sp nekatere sklepe, o čemer poročamo v posebnem član Izmed sklepov, ki jih je UO sprejel na svoji seji dne 30. januarja, se je treba zaustaviti predvsem pri zavarovanju sredstev pod- jetja. Ker po novem' zak<^ o zavarovanju iz leta zavarovanje ni več obve^ no, razen zavarovanja « (Nadaljevanje na 16» s POVSOD AKTUALNO VPRAŠANJE: Ali bomo tudi mi V zadnjem času mno-eo razpravljamo o petdnevnem delovnem ted-du. V tej zvezi je naša Republiška skupščina nedavno sprejela zakon ® Petdnevnem delovnem tednu v Sloveniji. Ta za-k°n pa velja le za dr-*avne organe, ustanove, "dčinske skupščine in "rt>ge družbene službe. * svojih določbah predvideva zimski dclo.vni čas (od oktobra do aprila) ln letni delovni čas (od jnaja do septembra). Dc-*° v zimskem delovnem casu naj bi se začelo ob Pol devetih, v letnem delovnem času pa eno ®r° Prej. Med dnevnim -v ?.vn*m časom je po štirih urah dela predvi-. n odmor, ki naj bi tra-največ eno uro. O skupščinskih razpravlja-nJdi ob sprejemanju tc-Ka zakona je precej po-r°ealo dnevno časopisje. Zato mislimo, da jc to , večini naših bralcev že znano. u?3®0 podjetje je nij podit,., dstavnega določila, po Za i6rerri ie delovnim ljudem den^611 ^2-umi delovni teši-,.’ .J^elo postopno uvajati ta la*0*'' delovni čas že le-lov • 5’ ie tedenski de-111 čas skrajšalo z 48 na prešli na novi delovni eas? bo zaradi prilagoditve splošnemu poslovnemu utripu slej ko prej terjalo pritrdilen odgovor 45 ur. Tak delovni tednik je veljal dve leti. Delali smo sicer 8 ur, skrajšanje pa se je kazalo v uvedbi prostih sobot, ki so bile različno razporejene. V tem času pridobljene izkušnje so podjetju služile delno tudi kot osnova za izdelavo programa za prehod na 42-umi delovni teden. V začetku preteklega leta smo zato prešli na 42-urni tednik s pogojem, naj velja omenjeno leto kot poskusna doba. Organi samoupravljanja so se za poskusno dobo odločili zato, da bi podjetje v tem času doseglo predvidene ekonomske pogoje poslovanja, ki zagotavljajo prehod na skrajšani delovni čas brez neugodnih posledic za zaposlene, za podjetje in za gospodarstvo kot celoto. Analiza poslovanja za leto 1967 je pokazala, da so zahtevani ekonomski pogoji sicer izpolnjeni, vendar pa obstajajo še velike rezerve, ki jih bo treba postopoma aktivirati. Pristojni organi upravljanja v vseh obratih so zato sprejeli sklep o dokončnem prehodu na 42-urni delovni teden, ki je urejen tako. da traja delo dnevno 8 ur, pozitivna razlika v delovnem času pa se nadomešča s prostimi sobotami. Po tej razporeditvi delovnega časa so v povprečju proste tri sobote v mesecu. PREHOD NA NDČ NI OBVEZEN, VENDAR... Novi delovni čas, ki ga sprejeti zakon uvaja za državne organe, nedvomno občutno posega v dosedanji način življenja d&loVriega človeka. Potrebne so mnoge predpriprave — te so državni organi dolžni postopno urediti, najkasneje pa do. 1. 9. 1968. Zakon za gospodarske organizacije ne velja, jih torej ne obvezuje, da bi uvedle novi delovni čas. ‘Kljub temu pa je bilo ob sprejemanju tega zakona poudarjeno, naj bi to spodbudilo tudi druge organizacije za sprejem podobnih odločitev, tako da bi sčasoma imeli takšen de- lovni čas v vsej Sloveniji, razen seveda tam, kjer narava dela zahteva drugačen delovni čas. Ne glede na to pa bo prišlo prej ali slej do enotnega načina razporeditve delovnega časa zaradi nujne povezave dela. Zaradi tega moramo začeti razmišljati o tem že sedaj in iskati takšne rešitve, ki bodo povezane s kar najboljšimi delovnimi učinki. Le taki učinki bodo namreč lahko zagotovili višje osebne dohodke, ki naj nekaterim delavcem vsaj delno nadomestijo izgubljene osebne dohodke, ki sedaj izvirajo iz popoldanskega dodatnega dela. V našem podjetju bo uvajanje novega delovnega časa zaradi različnih dejavnosti zelo težavno. Montažna dejavnost npr. bo morala svoj delovni čas prilagoditi gradbeni operativi, medtem ko bo za proizvcdhjo in druge dejavnosti ter poslovno upravo najbolj važna prilagoditev poslovanju drugih gospodarskih organizacij in družbenih služb. Po novem domov ob pol petih namesto ob dveht NAČIN prehrane je TESNO POVEZAN S PRODUKTIVNOSTJO Že prej sem omenil, da mora biti novi delovni čas povezan z optimalnimi delovnimi učinki. Za doseganje takih učinkov pa bo treba spremeniti celoten način življenja. Osnovni element spremembe bo vsekakor dosedanji način prehrane, ob katerem bi efekt dela v novem delovnem času nedvomno padel, s tem v. zvezi pa tudi osebni dohodki. Zato morajo obrati začeti s pripravami za organizacijo drugačnega načina prehrane delavcev med de; lom že sedaj, tako da bo v novem delovnem času možno nuditi delavcem v odmoru po prvih štirih urah izdaten obrok hrane (kosilo)’, Težiti je treba za tem, da bi vzeli obrok hrane med odmorom vsi delavci, tudi tisti z najnižjimi osebnimi dohodki. Ker bo kosilo stalo približno od 5 do 6 N-din, ta cena pa j.e za delavce a povprečnimi osebnimi do-, hodki previsoka, bo moralo podjetje delno kriti stroška prehrane. Ta sredstva, ki bi jih podjetje prispevalo za prehrano delavcev iz sklada skupne porabe, bi verjetno nadomestil povečan delovni učinek. Prehrani delavcev dajem še poseben poudarek zato, ker je to bistveni element za delovno sposobnost in zdravje delavcev. Nezadostna in nepravilna prehrana vpliva negativno na duševno in telesno kondicijo delavca, na njegovo delovno sposobnost in končno tudi na življenjsko dobo; Današnja znanstvena dognanja o prehrani povedo; da znaša povprečna potreba pri večini fizičnih delavcev 3.500 do 4.500 kalorij dnevno, kar je odvisno od vrste dela in naporov pri dolu, Delavcem, ki opravljajo izredno težka dela, priporočajo 5 do 6 obrokov hrane dnevno, v povprečju pa zadostujejo trije obroki s pogojem, da je najizdatnejš« zajtrk. Naše privzgojene navade, pogoj e up tudi z dosedanjo razporeditvijo delovnega časa, pa zanemarjajo izdaten jutranji obrok. Iluzorno je misliti, da bi se naše navade. v novem delovnem času takoj spremenile. Zato ponovno poudarjam. da moramo pri spreminjanju razporeditve delovnega časa vsaj pozumi omogočiti vsem delavcem izdaten obrok hrane med delom. (Nadaljevanje na 16. str.) PRIZADEVANJE V SMERI REORGANIZACIJE PODJETJA Začetni ukrepi že sprejeti Znano jc sicer, in je tudi naš Glasnik o tem že poročal, da samoupravni organi v zadnjem času precej razpravljajo o izboljšanju organizacije podjetja, ki naj bi zagotovila večjo storilnost. V naslednjem naj na kratko opišemo, kateri sklepi so bili v tej smeri že sprejeti in kako poteka njihovo izvrševanje. Prva faza poslovanja podjetja po združitvi Toplovoda in Elektrosignala v aprilu 1963 je v bistvu potekala na podlagi tedaj obstoječe organizacije obeh podjetij. Že takrat pa so potrebe narekovale spremembo te organizacije. Samoupravni organi so takrat sprejeli predlog nove organizacije, ki ga jc po naročilu sestavil Revizijski zavod SRS v Ljubljani in je organizacija podjetja v bistvu taka še danes. Ob prehodu na to organizacijo je imelo podjetje 9 milijard S-din letne bruto realizacije in 1661 delavcev. Pogoji gospodarjenja so bili glede na ekspanzijo investicijske dejavnosti neprimerno ugodnejši od današnjih, ko zaostreni pogoji gospodarjenja in uvedba 42-urnega delovnega tedna zahtevajo odločne spremembe v poslovanju. Razen tega znaša realizacija za preteklo leto že več kot 15 milijard S-din, povprečno število zaposlenih pa 1830. V začetni fazi uveljavljanja gospodarske reforme naše podjetje bistveno težjih pogojev gospodarjenja ni resneje občutilo, ker smo še vedno izvajali pretežno dela, ki so bila začeta pred reformo. Danes pa je jasno, da bodo ostro borbo za osvojitev tržišča, ob vedno hujši konkurenci in vedno težjem plasiranju izdelkov in uslug na domačem in tujem tržišču, vzdržale le tiste gospodarske 'organizacije, ki bodo ekonomično in rentabilno poslovale. Za realizacijo takega poslovanja pa je treba izvesti vrsto ukrepov in sprememb tudi v organizaciji podjetja. Zato je podjetje po sklepu organov upravljanja naročilo izdelavo predloga za izpopolnitev obstoječe organizacije. Zavod, ki je to nalogo prevzel, je osnutek bodoče organizacije predložil podjetju pred "koncem preteklega leta, o osnutku pa smo razpravljali v drugi polovici decembra in začeliku januarja. Predloženi osnutek predvideva v vodstvu podjetja glavnega direktorja z enim pomočnikom. Pomočnik glavnega direktorja naj bi se predvsem ukvarjal z usklajevanjem dela strokovnih služb in uprave, hkrati pa naj bi bil tudi njihov direktor. Strokovne Službe uprave po tem predlogu obsegajo: ® splošno službo ® programsko —, analitsko službo • prodajno — projektivno službo W nabavno službo ® finančno službo O kadrovsko službo Osnutek predvideva tudi načelne spremembe pri montažnih obratih CKV Ljubljana in Eleklrnmonta-ža ter pri Projektivnem biroju v Ljubljani. Predložene spremembe se nanašajo na združitev omenjenih dveh obratov v enega, ki naj bi imel tudi svoj prodajno tehnični biro in druge strokovne službe, del projektivnega biroja pa bi se postopoma vključeval v prodajno projektivno službo uprave. Izčrpne razprave so se sklenile v zaključek, da bi bil en montažni obrat, kot ga predvideva ta reorgani-zacijski osnutek, preobsežen in premalo elastičen: zato naj bi montažna obrata še ostala ločena, potrebno pa je zaradi organske povezave vseh služb in drugih pogojev formirati v obstoječih obratih komercialno službo. Kadar gre za enotno nastopanje na tržišču, ko se oddajajo obsežna kompleksna dela, pa mora funkcijo koordinatorja prevzeti prodajna služba uprave. Potrebo po komercialni službi v obratih, kot jo predvideva osnutek organizacije, pa so samoupravni organi obratov že prej večkrat poudarili. Reorganizacija našega podjetja je torej na eni strani potrebna, na drugi strani pa zaradi različnosti dejavnosti podjetja težko izvedljiva. Zato je C DS na svoji zadnji seji imenoval komisijo za organizacijska vprašanja podjetja, ki ima nalogo, da stalno proučuje organizacijo in predlaga ustrezne spremembe. Za izpopolnitev organizacije pa je CDS sprejel V ZVEZI KOMUNISTOV POTEKA REORGANIZACIJA VEČJA IDEJNA ENOTNOST Do reorganizacije Zveze komunistov so privedla spoznanja, da po starem ni mogoče več delati. Iskanje novih oblik organizacijske strukture in odnosov naj bi spodbudilo popolnejši vpliv članov v fazah izgrajevanja in uresničevanja politike ZK. Vloga ZK naj bi bila učinkovitejša pri razvijanju vsebine samoupravljanja in pri izpolnjevanju ciljev gospodarske in družbene reforme. Spremembe, ki so nastale ob reorganizaciji, naj bi imele za cilj dajanje ugodnejših objektivnih možnosti razvijanja ustvarjalnosti članov. Praksa ZK se ne bo spremenila in izpopolnila s samimi organizacijskimi spremembami. Prav gotovo je odvisna od ustvarjalnosti, idejno politične akcije, od pripravljenosti članov, da se zavzamejo za napredno usmerjenost in doslednost pri preobrazbi družbenih odnosov. Reorganizacija naj bi pripomogla, da bi člani znotraj delovnih organizacij širše spodbujali javno delovanje komunistov v samoupravnih organih. V idejnih tokovih Zveze komunistov potekajo dinamični in včasih tudi protislovni procesi. V sodbah in stališčih komunistov o sedanjem družbenem dogajanju najdemo pri nas celo vrsto različnih pogledov in psiholoških razpoloženj. Veliko je primerov razjedajoče kritike, nemirnega iskanja novega in včasih krčevitega oklepanja starega. Ko vstopamo v novo obdobje razvoja, v katerem se spreminjajo objektivne družbene okoliščine delovanja in tudi družbena vloga revolucionarne organizacije, ni lahko opredeliti prevladujočega in perspektivnega toka idejnih gibanj. Vsako prehodno obdobje neogibno spremljajo različni pogledi posameznikov. Razsežnost sprememb zahteva vsestranske napore in idejni boj ustvarjalnih sil v Zvezni komunistov ter kritično vrednotenje vsakdanjih predstav in ugotovitev. Razprave o reorganizaciji so vplivale na poglede komunistov. Precej komunistov postavlja na prvo mesto stališča, ki so sestavni del ciljev reorganizacije: večja idejna enotnost komunistov v izvajanju na temelju osebnega prepričanja sprejetih sklepov, več notranje demokracije, člani naj dobijo vpliv na odločitve vodstva in bolj naj se spoštujejo njihova stališča. Med člani prevladujejo sodobni pogledi na družbeno vlogo in notranje odnose v Zvezi komunistov. V procesu reorganizacije pa se vedno kažejo znamenja prehodnega obdobja v prepletanju novih in starih še ne docela preživetih tradicionalnih pogledov. Praksa dokazuje, da večina komunistov podpira splošne družbene cilje organizacije. Kritika je naperjena predvsem proti pojavom v praksi, proti nedoslednosti in neučinkovitosti delovanja članov in vodstev. Včasih je ta kritika huda in ogroža intimno identifikacijo družbenih ciljev z .organizacijo. Ngč.ela prepočasi spreminjamo v dejanja. Vsekakor bi bilo treba hitreje odgovarjati na številne probleme, ki jih prinaša čas, in dajati jasnejše odgovore. Razviti bo treba popolnejši in učinkovitejši mehanizem medsebojnega idejnega vplivanja, da bi v boju mnenj dosegli višjo stopnjo zavesti kot temeljni okvir idejne enotnosti. Mnogi komunisti so sprejeli nove splošne cilje glede samoupravljanja in nagrajevanja po delu ter demokracije. Vendar pa vsi še niso dojeli celote, ki jo prinašajo novi cilji in nova načela. Mnogokrat si demokracijo zamišljajo kot pravico tistih, ki se nanjo sklicujejo, a ne kot skupno dolžnost do tistih, ki imajo prav tako demokratične pravice. Torej ne gre za nasprotje med lepimi načeli in dejanji, ampak za nasprotje med neustreznimi predstavami ter objektivnimi možnostmi uresničevanja načelno sprejetih ciljev. Prav tako srečamo med vodilnimi take, ki podcenjujejo pomen in vlogo idejnega političnega delovanja v drifžbi. Nemir v ZK ni posledica slabosti subjektivne akcije, niti ni odsev protislovnih dogajanj. Nemir kaže, da bomo morali komunisti odločneje reševati tiste probleme, ki postajajo poglavitni vir dezintegracije. Premajhna kritičnost komunistov do slaBosti, ki spremljajo samoupravne odnose, obremenjenost ljudi s starimi pogledi, nerazvita demokratičnost, vse to povzroča marsikje motnje v človeških odnosih, spletke in boj za položaje. Na zavest komunistov čedalje močneje vplivajo njihove osebne izkušnje na delovnem mestu. Za napredno družbeno delovanje komunistov postaja čedalje pomembnejši vpliv njihov položaj v družbi, skupinski, osebni in družbeni interesi. Čedalje močneje odseva v idejnih gibanjih v ZK navzkrižnost Interesov, ki se v samoupravni družbi svobodneje uveljavljajo. Idejno politično delovanje dobiva čedalje večji integracijski pomeni. Tako —stom pomaga, da se povzpnejo nad omejenost neposrednega interesa in neposredne Prizadevanja komunistov v preteklem letu v zvezi z reorganizacijo so prispevala k pozitivnim spremembam, kar je cilj in namen reorganizacije Zveze komunistov. J. H. sklep o ustanovitvi nekaterih novih delovnih mest, in sicer: • DIREKTORJA NABAVE, katerega področje jc sklepanje okvirnih pogodb o nabavi na domačem in tujem tržišču s težnjo, da se dosežejo kar najboljši nabavni in plačilni pogoji; vodenje centralne poslovne politike nabave je potrebno, ker znaša vrednost nabavljenega materiala približno sedem milijard S-dinarjev letno; • REFERENTA ZA RAZISKAVO TRŽIŠČA, katerega delovne naloge obsegajo proučevanje tržišča, analizo konkurence in sodelovanje s prodajno in plansko službo ter z razvojnim sektorjem: • ORGANIZATOR JA — PROGRAMERJA, katerega naloga je uvajanje sodobnih mehano-graftkih sredstev in programiranje glede na velik obseg poslovnih listin. ki zahtevajo hitro obdelavo. Vsa novo ustanovljena delovna mesta ie podjetje tudi že razpisalo in bodo pristojni organi v kratkem odločali o sprejemu delavcev na ta delovna mesta po prispelih prijavah. Druge organizacijske spremembe, ki jih še obsega ga omenjeni predlog, pa se bodo v predloženi ali spre-omenjeni predlog, pa se realizirale na podlagi sklepov, ki jih bo sprejemal CDS po temeljito proučenih predlogih komisije za organizacijska vprašanja podjetja. F. H. ( TRG MONTAŽNIH STORITEV IN IZDELKOV NAŠIH PROIZVODNIH OBRATOV Dobre raziskave tržišča podjetju pri poslovnih usmeritvah mnogo pomenijo Za gradbeništvo v Jugoslaviji je bila v celotnem povojnem obdobju (z izjemo leta 1950) značilna konjunktura, ki je trajala vse do leta 1985. Množica vsakovrstnih investicij je dovoljevala gradbenim podjetjem in seveda tudi podjetjem iz skupine 413 (zaključna in obrtna dela v gradbeništvu), da so iz kopice prošenj za izvajanje del izbirala tiste, ki so obetale največji zaslužek. Nič čudnega ni, če se v taki klimi nekontrolirane in pretirane investicijske graditve, ki je temeljiva na inflaciji, ni posvečala prav nikakršna Pozornost dolgoročnemu plasmanu storitev, še zlasti ker je konjunkturo v gradbeništvu na jugoslovanskem trgu spremljala močnna konjunktura na tujih trgih (v Zahodni Nemčiji in Avstriji). Gospodarska reforma je * svojo drastično omejitvijo investicij postavila vse -izvajalce gradbenih in montažnih del na trda tla stvar-n°3ti, jih opozorila na zastarelost njihovih poslovnih nietod in tudi na zaostajanje v osvajanju tehničnih novosti. Povsem razumljivo je. da so se v teh novih okoliščinah najprej znašla Podjetja z dobrim strokovnim kadrom in izkušnjami na inozemskih trgih gradbenih in montažnih storitev. Omenjena elementa sta jim omogočila hitro Preorientacijo poslovnih Postopkov in metod v stikih ? domačimi investitorji, ki so pri sklepanju pogodb Postali previdnejši (glede rokov) in zahtevnejši (glede kvalitete del). ZNAČILNOSTI TRGA Montažnih storitev Iz statističnih podatkov le razvidno, da je delež montažnih podjetij naše republike v družbenem proizvodu niontažni)? podjetij Jugoslavije padel z 32 °/o v letu 1962 na 21 «/<> v letu 1965. Z novejšimi podatki uradna statistika še ni postregla, vcrjetno pa je, da se je tendenca padanja tega deleža sc nadaljevala, čeprav v nianjši meri. Na to lahko sklepamo tudi iz indeksa dinamike celotnega dohodka jugoslovanskih podjetij (podatki za prvih 9 mesecev 1967 napram istemu obdobju leta 1966), saj velja Za jugoslovansko povprečje indeks 127, za IMP pa le 120. Prav gotovo je, da spremembe v področni razdelitvi gradnje objektov visoke gradnje, pogojene s kreditno politiko federacije (lanske velike Investicije v turistične objekte na Jadranu). republike in bank, pogojujejo lastno ceno storitev posameznih montažnih Podjetij in s tem njihovo konkurenčnost. Razen tega dejavnika, ki je največ pri-Zadel prav slovensko montažno operativo, v kateri sodeluje IMP z okoli 40 °/o, trg montažnih storitev ka- rakterizirajo še naslednje značilnosti: ■ relativno se ' je zmanjšal delež del na visokih gradnjah, ker se je jugoslovanska gradbena operativa z delom svojih kapacitet preusmerila na objekte nizke gradnje, tako doma kot v tujini; ■ konkurenca za montažna dela na objektih manjših vrednosti se je izredno zaostrila s pojavom obrtno - nabavno - prodajnih zadrug in krepitvijo zasebnega kapitala; V izvajanju našega splošnega družbenega načela, da delajmo, kakor da vojne nikoli ne bo in da bodimo hkrati pripravljeni. kakor da bo vojna ž.e jutri, moralo biti naši občani v kar najširši meri seznanjeni 7. nekaterimi dolžnostmi za tok Primer. Vodstva podjetij so l-'<> naročilu pristojnih državnih oreanov dolžna s svojimi sredstvi za informacije seznaniti s temi dolžnostmi člane svoje delovne skupnosti za najbolj primeren in učinkovit način. Skladno « tem naročilom smo sc odločiti uporabiti del prosto-ra v našem Glasniku kot našem najvažnejšem informacijskem sredstvu za to, dg objavimo iz Zakona o narodni obrambi poglavje o delovni obveznosti državljanov v primer-u vodne: 96. člen Delovni obveznosti so zavezani v voinem stanju vsi jugoslovanski državljani, zato da bi državni organi ter delovne organizacije in javne službe med vojno pravilno izvrševali svoje naloge in da bi se opravili določeni posli in dela, ki so pomembna za narodno obrambo ali neposredno za Jugoslovansko armado. Delovna obveznost obsega opravljanje stalne službo pri določenem državnem organu ali delovni organizaciji ali začasno sodelovanje pri javnih delih v zvezi z narodno obrambo. Zvezni Izvršni svet lahko odredi, da se ob neposredni vojni nevarnosti osebe ali določene kategorije oseb, ki so zavezane delovni obveznosti, pokličejo k opravljanju določenih dolžnosti oziroma del v državnih organih ln delovnih organizacijah ali v B dela na velikih objektih, katerih izgradnja se je zlasti v industriji" bistveno zmanjšala, so dobila podoben pomen, kot ga ima vcliltoserij-ska proizvodnja izdelkov: možnost razporeditve del skozi vse leto, minimalna participacija potnih stroškov v strukturi lastne cene storitev, omogočeno je sodelova-i nje vajencev s KV-dc-lavci itd. POVEČANJE PRODUKTIVNOSTI (ŽAL) ODVISNO TUDI OD INVESTITORJEV Prav tako kot v letu 1967 , bo tudi letos nujna usmeritev slovenskih montažnih kapacitet na prevzemanje del v drugih področjih držaje in v tujini. Možnosti za večjo zaposlitev teh kapacitet v Sloveniji bodo zlasti v stanovanjski izgradnji, zlasti če bo gradbeništvu uspelo v širšem obsegu vključiti se v individualno stanovanjsko izgradnjo. V drugih republikah naj bi se povečal obseg del zlasti pri javnih službah, ali pa tudi za potrebe same Jugoslovanske ljudske armade. Tuji državljani so lahko poklicani zaradi izpolnitve delovne obveznosti, če to ni v nasprotju z mednarodnimi pogodbami in s predpisi mednarodnega prava, ki jih je priznala Jugoslavija. 97. člen Delovni obveznosti niso zavezane: 1. osebe, M so nesposobne za delo: 2. esebe, ki morajo služiti v Jugoslovanski ljudski armadi; 3. osebe, ki so v stalni služ. bi prt civilni zaščiti ali teritorialni obrambi; 4. ženske, ki še niso stare 18 let ali so stare nad petinpetdeset let, ter noseče ženske in tiste, ki Imajo otroka, ki še ni star sedem let; 5. moški, ki še niso stari šestnajst let ali so stari nad petinšestdeset let. Osebe lz 2. točke prvega odstavka tega člena so lahko toliko časa, dokler niso vpoklicane v Jugoslovansko ljudsko armado. razporejene za določeno službo oziroma za določeno delo po predpisih o delovni obveznosti. 98. člen Osebe, ki so zavezane delov, ni obveznosti, se razporedijo za posle oz. dela glede na svoje strokovno kvalifikacije oziroma delovne zmožnosti. Delovna obveznost se Izvršuje praviloma v stalnem prebivališču posamezne osebe, če le nujno potrebno, pa tudi v kakšnem drugem kraju. Ženske smejo biti poslane na delovno obveznost izven svojo« izgradnji obmorskih turističnih objektov. Prav tako so sklenjene pogodbe in zato povečane možnosti za prevzem novih del v inozemstvu, predvsem v obeh Nemčijah, Belgiji in Libiji, pa tudi v ČSSU in SZ. Povečanje produktivnosti v montažni op era ti vi pa je žal vse preveč odvisno tudi od investitorjev, ki še vedno oddajajo deda brez temeljitih predhodnih študijskih priprav in s slabo tehnično dokumentacijo. Le z odpravo takih in podobnih pomanjkljivosti bo v Sloveniji možno doseči planirano rast montažnih storitev; približno 6-odstotno povečanje nasproti lanskemu letu. UGODNI IZGLEDI ZA TOVARNO NA TRATI Proizvodnjo montažnih elementov — izdelkov IMP .— narekujejo v glavnem isti dejavniki kot montažne storitve, seveda pa se delež posameznih izdelkov v širokem asortimaju spreminja v odvisnosti od sprememb v strukturi gradbenih ob- ga stalnega prebivališča le tedaj, če gre za zdravnice, farmacevtke, živinozdravnice ali druge strokovnjakinje. 99. člen Kdor je poklican na delovno obveznost, d ribi povračilo; to uredi Zvezni izvršni cvet s predpisi. Kdor je poklican k začasnim javnim delcup za vojaške phitrcbc ali zja odstranitev posledic bombardiranja, lahko dobi nagrado za svoje delo no posebnih predpisih, ki jih izda državni sekretar za narodno obrambo. 100. člen Kdor je poklican na delovno obveznost, ne more dati odpovedi in tudi ne sme kako drugače zapustiti deta ozir cm a službe, ki mu je dodeljena. Kdor je zavezan delovni obveznosti, pa je ob razglasitvi vojnega stanja že v delovnem ali iHlužbenskem razmerju pri določenem državnem organu a!l delovni organizaciji, ostane na svojem mestu kot obveznik delovne obveznosti. Tudi tako osebo lahko pristotnl organ premesti na drugo delo. 101. člen Delovno obveznost na območju občine oziroma okraja izvaja pristojni občinski oziroma okrajni upravni organ po splošnih smernicah republiškega izvršnega sveta. 102. Člen Natančnejše predpise o delovni obveznosti izda državni sekretar za narodno obrambo v soglasju z zveznim sekretarjem za delo. OBVEZNO PREBERI! OBVEZNO PREBERI! OBVEZNO PREBERI! Nekatere državljanske dolžnosti jektov. Ni namreč vseeno^ ali je poudarek na izgradnji novih industrijskih kapacitet in modernizaciji le-teh, ali na izgradnji stanovanj, turističnih objektov in spremljajočih gradbenih objektov novih komunikacij (podvozov, predorov, železniških postaj itd.). Kovinska industrija je ena izmed tistih industrijskih panog, v katerih se‘je proizvodnja v preteklem letu zmanjšala v primerjavi z letom 1966. Ta žalostna ugotovitev na srečo ne velja za našo Tovarno regulacijskih armatur in aparatov, ki je krepko povečala svojo proizvodnjo, razen tega pa se ji tudi po podatkih iz publikacije »Tržišče proizvoda metalne in elektroindustrije«, ki jo izdaja Zavod za istraživanje tržiš ta (ZIT), ni bati hudega,’ Ti podatki namreč kažejo, da lahko sklepamo na nadaljnji dvig realizacije obtočnih črpalk, sklenjene pogodbe pa potrjujejo vrednost statističnih podatkov. Indeks realizacije tega proizvoda v Jugoslaviji (podatki temelje na primerjavah med obdobjem januar—oktober 1867 nasproti istemu obdobju leta 1966) znaša 112, da ne govorimo o presenetljivih številkah o uvozu mehaničnih Črpalk in delov črpalk. Čeprav podatki niso podrobneje razčlenjeni po vrstah črpalk, je zanimivo, da je uvoz črpalk porasel z 4,2,514.342 novih din na 75,568.566 novih dinarjev, uvoz delov črpalk pa s 15,273.621 novih din na 19,593.572 novih din. Ti podatki nam dajo vedeti, da trg črpalk v Jugoslaviji nekajkrat prekaša kapacitete naše tovarne, kar opravičuje dosedanjo orientacijo pri proizvodnji teh izdelkov. Tudi pri realizaciji in uvozu armatur beležimo indeks nad 100, pri čemer jo še posebno razveseljiv podatek, da kažejo zaloge tendenco padanja. Nekoliko težji je položaj na trgu livarskih izdelkov, saj se indeksu realizacije fitingov in prirobnic, ki znaša 112, pridružuje indeks zalog 130 (za mesec oktober), kar pomeni, da postaja nasičenost trga s temi .proizvodi vedno večja. Na trgu so trenutno zelo iskani odlitki tem-per-litine od 6 do 50 kg. medtem ko se pri sivi litini večajo zaloge hitreje od realizacije, zlasti pri odilitkih do 5 kilogramov. Izredno ugodno konjunkturo so zabeležile v obravnavanem obdobju lite (Nadaljevanje na 16. str.) DELOVNA ENOTA ELEKTROMONTAŽE V SLOVENSKIH KONJICAH lelovsii uspehi _ osnova za obstoj Stavba naše enote v Slevenjsklb Konjicah Področje, na katerem ■e je s svojo dejavnostjo v zadnjih nekaj letih uveljavila delovna enota matičnega obrata Elek-, tro montaža v Slovenskih Konjicah — statut podjetja uporablja sicer zanjo naziv izpostava — sega na eni strani od Celja do Maribora in Murske Sobote, na drugi strani pa od Črne na Koroškem do republiške meje na Sutli in še nekaj čez. Ta delovna enota se ukvarja pretežno z elektromontaž-no dejavnostjo, v svojih delavnicah pa' izdeluje tudi nekatere elektro-proizvode. Lanska realizacija enote je dosegla že 221 milijonov S-din, od česar odpade 164 milijonov na montažno dejavnost in 57 milijonov na realizacijo delavnic. Za dosego teh rezultatov je bilo v enoti zaposleno z 10 vajenci vred 39 delavcev, med njimi so »režijski« štirje. PRECEJ SAMOSTOJNO POSLOVANJE Čeprav enota na zunaj v strogo pravnem pogledu ne posluje samostojno, temveč pod neposrednim vodstvom matičnega obrata v Ljubljani, pa opravlja svojo dejavnost docela samostojno, in tudi nova dela si na podlagi stikov z naročniki na svojem področju pridobiva deloma samostojno. Monterji te delovne enote so bili v minulem letu pretežno angažirani na montaži velikih modernih vinskih kleti v Ormožu in Ljutomeru, o čemer je Glasnik precej široko poročal že v svoji tretji številki pod naslovom »Tudi med žlahtna vina prodira avtomatizacija ...« Montaža elektroinstalacij v teh dveh kleteh sc je sicer pričela že V letu 1966, vendar odpade na lansko realizacijo enote pri teh delih okoli 100 milijonov S-dinarjev. Drugo večje lansko delo, ki se je sicer tudi pričelo že v letu 1966, je montaža vseh elektro-instalacij v novem murskosoboškem hotelu »Diana«, ki je, kot pove že ime, namenjen pred- vsem inozemskim lovcem; lanska realizacija pri teh delih je dosegla 25 milijonov S-din. Druge večje montaže, ki jih je lani izvedla ta enota, so bile v Tovarni sadnih sokov v Mestinju, pri rekonstrukciji trafo-postaje in izgradnji butanske postaje v Steklar- ni Straža (to je na drugi strani Sutle pri Rogatcu) ter v celjskem samskem domu,GIF Gradis. Z našim mariborskim obratom CKV so Konjičani sodelovali z izvedbo raznih elektroinstalacij pri ureditvi klimatizacije in rekonstrukcijah v Mariborski tekstilni tovarni ter z elektroinstala-cijskiml deli pri montaži nekaterih mazutnih kotlarn, npr. v naselju Jadranski kare. Delavnice obrata sv lani delale s približno polovico svojih kapacitet za potrebe matičnega obrata Elek-tromontaža, v ostalem delu pa za potrebe svojih montaž. Izdelki teh delavnic so pretežno individualni po naročilu, kadar gre za serije, ki so za našo Tovarno elektronaprav premajhne in nerentabilne, ali kadar gre za izredno kratke dobavne roke. Glavni izdelki so podometni razdelile! za stanovanjsko izgradnjo, kabelske omarice ter števčni in baterijski razdelilci. DELOVNI POGOJI NISO NAJBOLJŠI Obratni prostori delovne enote v Slovenjskih Konjicah z njenim sedežem so na Mariborski cesti 4: kdor vozi ž avtomobilom iz Celja proti Mariboru, pa prehitro »vzame« znani ostro pravokotni ovinek sredi Konjic, si utegne pročelje te hiše za dalj časa zapomniti ... Hiša je sicer precej stara in njena notranjost za dejavnost enote ni najbolj primerna. Pri tleh so razen lakirnice, ključavničarske in elektro delavnice še tri manjše pisarne, vsi prostori pa sprejemajo le malo dnevne luči. v nekaterih gore žarnice skozi ves delovni čas. V prvem nadstropju so 3 stanovanja. Enota Ima svoje zametke v bivši zasebni obrtni delavnici, ki se je ukvarjala predvsem z mehaniko, fino-mehaniko, radiotehniko i° drugo tehnišo šibkega toka v manjšem obsegu. Ta delavnica se je v marcu 1962 pripojila k podjetju Eiek-trosignai in se postopno preusmerila na dejavnost, ki jo izvaja sedaj. Za sedež elektro-ekspozi-ture našega podjetja za Štajersko Slovenske Konjice najbrž niso ravno najbolj posrečeno izbran kraj. Primernejši bi bil Maribor ali Murska Sobota, torej večji centri industrije in okoliši, kjer se mnogo gradi. Tudi razširitev enote v Konjicah ni izvedljiva. Za leto 1965 je bilo v načrtih Podjetja sicer predvideno, naj bi se enota priključila našemu obratu CKV v Mariboru, ki bi s tem obsegal vse glavne dejavnosti podjetja. Tedaj naj bi po že izdelanih načrtih mariborski obrat gradil nove, večje poslovne prostore, kar pa so preprečile restrikcije ob nastopu gospodarske reforme ter je zaradi tega tudi opisani združitveni projekt moral biti odložen, najbrž še za daljši čas. Z druge strani pa kljub vsemu obstaja potreba, da ima naše podjetje-za svojo elektro dejavnost predstavništvo na Štajerskem. Tod je sicer konkurenca v dejavnosti izredno močna, predstavljajo pa jo zlasti podjetja »Elektra« iz Maribora,' »Elektro-Maribor« z vrsto svojih obratov, nadalje »Elektrokovinar« Ptuj, »Eiektrosignal« Celje, »Zarja« Žalec in »EMI« Poljčane. Zanimivo pa je, da konkurenca skoraj po pravilu narašča obratno sorazmerno z velikostjo objekta, za katerega izvedbo gre pri pogajanjih. Ta tendenca nalaga enoti vsekakor usmeritev v dela pri večjih objektih s povečanimi zmogljivostmi. Zato so tudi obrtniška dela in eiektro-instalicjska dela ter popravila v individualnih hišah že docela opustili. PERSPEKTIVE SO (ZA SEDAJ) UGODNE Večina razpoložljivih delovnih kapacitet enote je trenutno s polno paro zaposlena v Steklarni Straža, kjer izvajajo elektro-instar lacije v skladišču zmesi in zmešami. Pri teh delih .je mnogo avtomatike, zlasti pri montaži dozirnih tehtnic belgijske tovarne Toledo, zaključena morajo biti do letošnjega maja, njihova vrednost pa bo znašala približno 43 milijonov S-din. Na istem geografskem področju bodo vsak čas začeli z elektroinstalacijami v hali tovarne Plastika v Rogatcu, saj čakajo le na zaključek gradbenih del. V istem kraju bodo montirali instalacije tudi v trgovskem centru. Nadalje so za letos že sklenjene pogodbe za izvedbo vseh instalacij v furnirnici Lesnega industrijskega podjetja Bohor v Šentjurju, za dela pri gradnji nove bencinske črpalke in rekonstrukciji klavnice v istem kraju- ter samopostrežbe v bližnji Planini ter še za več manjših del. Pogajanja teko za veliko montažo (predvidena vrednost 150 milijonov S-din) v novi pivovarni mariborskega podjetja TALIS-VINAG in v prostorih Zdraviliško gostinskega podjetja Rogaška V eni izmed delavnic naše enote v Slovenskih Konnjicah NOVA INTERNA UREDITEV NAJ ZAGOTOVI:__________ Pridobivanje in vzdrževanje stanovanj zahteva precejšnje angažiranje finančnih sredstev. Zato skuša vsaka družbena skupnost v večji ali manjši meri, v eni ali drugi obliki pomagati svojim članom pri reševanju stanovanjske problematike. O značilnostih treh obdobij stanovanjske graditve v Jugoslaviji po osvoboditvi smo precej povedali že v članku »Številne možnosti za kombinirano varčevanje«, ki ga je Glasnik prinesel v svoji 4. številki. Iz prvega obdobja, za katerega je značilna izključna družbena lastnina na stanovanjih in s tem v zvezi angažiranje pretežno družbenih sredr štev za gradnjo stanovanj, smo prešli v drugo obdobje stanovanjskih skladov, ki so dajali posojila v višini 50-odstotne predračunske vrednosti stanovanj pod pogoji, ki pa so se v posameznih letih spreminjali. V tem obdobju je tudi naše podjetje sodelovalo pri finansiranju stanovanj elanom kolektiva s posojili v višini 40 do 45-odstotkov predračunske vrednosti s pestrimi odplačilnimi po-gozi, ki so jih pač za posamezna leta diktirali stanovanjski skladi. V današnjem, tretjem obdobju je stanovanjska gra- Zboljšanje sttovanjskega standarda ditev s vrsto zakonskih predpisov, izdanih v minulih dveh letih, postavljena zopet na povsem drugačne temelje. Osnovno načelo poslovnih bank, ki so po ukinitvi stanovanjskih skladov prevzele skrb za kreditiranje stanovanjske izgradnje, je: kdor hoče pri banki dobiti kredit, mora pri njej določeno dobo varčevati oz. položiti svoja sredstvh za določeno dobo, s tem da je tisti, ki veže sredstva oz. varčuje daljši čas, upravičen do višjega odstotka posojila na privarčevana oz. vezana sredstva ob ugodnejših pogojih glede odplačilne dobe. Tudi delovna skupnost našega podjetja se mora seveda stalno prilagajati splošno veljavnemu sistemu stanovanjske izgradnje, predvsem tudi zaradi čimbolj koordiniranega sklepanja varčevalnih pogodb s poslovnimi bankami. Kajti le na osnovi individualnih varčevalnih pogodb lahko podjetje veže tudi svoja sredstva za člane kolektiva. Na ta način se združujejo namenska finančna sredstva članov kolektiva in podjetja z bančnimi sredstvi in je tako mogoče reševati stanovanjsko problematiko za širši krog naših delavcev hkrati. Glede na spremenjene predpise s tega področja je centralni delavski svet našega podjetja letos v februarja (že prej pa vsi obratni delavski sveti) sprejel pravilnik, ki ga danes v celoti objavljamo zaradi tega, ker predpostavljamo, da bodo njegove določbe zanimale večje število članov naše delovne skupnosti. Cilje, ki so . jih samoupravni organi podjetja imeli pred očmi, ko so sprejemali ta pravilnik, smo deloma že opisali. Pravilnik določa minimalne pogoje za odobritev posojil, in sicer glede lastne udeležbe, odplačilne dobe in višine obrestne mere. Predvidena je možnost, da podjetje tudi gradi stanovanja za socialno šibke člane kolektiva ali v primerih posebno upravičenih potreb. Določen je postopek pri odobravanju kreditov. Poudariti pa je treba, da pomeni objavljeni pravilnik šele začetek urejanja precej zahtevne stanovanjske problematike in bo treba njegove določbe postopoma še dopolnjevati. PRAVILNIK o dodeljevanju posojil, o dodeljevanju pravice do posojila pri banki za nakup in gradnjo stanovanj in o dodeljevanju stanovanj. I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Pravilnik ureja način in pogoje za dodeljevanje posojil članom delovne skupnosti podjetja za nakup stanovanj, za dograditev ali nakup družinskih stanovanjskih hiš in za adaptacijo stanovanj. 2. člen Viri sredstev za dodeljevanje posojil, kreditov in finansiranje stanovanj sol. del čistega dohodka podjetja, del prispevka za stanovanjsko' izgradnjo »n sredstva od vračanja posojil, ki so bila že prej dodeljena članom delovne skupnosti za stanovanjsko izgradnjo. 3. člen Po določbah tega pravilnika se postopa tudi, če podjetje svojemu delavcu dodeli stanovanje, ki sicer spada v stanovanjski fond, vendar ima podjetje' razpolagalno pravico do tega stanovanja. 4. člen Namen pravilnika je, da se pri dodeljevanju posojil-dodeljevanju pravice do posojila pri banki in dodeljevanju stanovanj določi)0 minimalni pogoji za vse delavce podjetja, zagotovi pravilno dodeljevanje, pri tem pa pospešuje varčevanje delavcev ter hkrati tudi zavaruje koristi in interese podjetja. 5. člen Podjetje lahko dodeljuje Posojila delavcem neposredno ali jim posredno prepu- sti pravico najemanja posojila pri banki, ali pa jim tudi lahko dodeli stanovanje neposredno. 6. člen Posojilo, pravica do najema posojila pri banki ali stanovanje se lahko dodeli samo delavcem, ki so dolo- čeno dobo v rednem delovnem razmerju pri podjetju; osebam, ki šele vstopijo v delovno razmerje, se posojilo, pravica do najema posojila pri banki ali stanovanje dodeli le izjemoma po pogojih, ki jih določa ta pravilnik. m n Sodobno stanovanje — želja marsikaterega delavca 7. člen Podjetje lahko dodeljuje posojila za nakup ali gradnjo stanovanj oziroma za nakup družinski stanovanjskih hiš ali adaptacijo stanovanj oz. stanovanjskih hiš iz sredstev sklada skupne porabe za določeno- dobo s pogojem, da delavec, ki zaprosi za posojilo, prispeva iz lastnih sredstev najmanj 10 odstotkov predračunske vrednosti stanovanja. Le izjemoma lahko ODS zmanjša lastni prispevek določenega posameznega delavca na 5 odstotkov, upoštevajoč njegove "osebne dohodke ter njegove splošne socialne in življenjske razmere. Višino posameznih posojil, pogoje in način odplačevanja ter višino letnih obresti določi v konkretnem primeru ODS na podlagi delavčeve vloge in predloga komisije za družbeni standard, vendar upoštevajoč naslednje minimalne pogoje: 1. posojila se dodeljujejo z 2-odstotno obrestno mero; 2. odplačilna doba za posojila znaša za vsakih začetih 1000.— N-din eno leto, vendar sme znašati odplačilna doba največ 30 let; (Nadaljevanje na 13. str.) Slatina. Ugodnih perspektiv enote vsaj za letos torej ni mogoče spregledati. ZADOVOLJSTVO IN USPEHI OB SLOŽNOSTI KOLEKTIVA Optimistično gleda na delo naše štajerske izpostave elektrode javnosti tudi Milan Tomažin, ki vodi enoto že od oktobra 1964 dalje. Čeprav ima družino v Ljubljani, je ves predan delu uspehu in razvoju svoje enote. Prav laskavo mnenje ima o njegovem delu tudi njegov nadrejeni, tehnični direktor matičnega obrata Elektromontaža ing. Janez Mihelčič: »Milan je pri svojem delu zelo vesten, ambiciozen ter dejansko dobro vodi enoto, pri tem pa sam tudi opravlja nabave in pridobiva nove naročnike. Od časa, ko je on prevzel vodstvo, se je enota dobro razvijala in uspešno poslovala.« Drugi člani delovne skupnosti te enote, ki je v sebi složna, so skoraj izključno domačini. To hkrati tudi pomeni, da je stanovanjskih problemov v tej enoti precej manj, kot v kateri drugi, kljub temu pa so v minulem letu trije delavci enote dobili posojila podjetja za gradnjo oz. nakup s*- 'ovanj. Delavci so za-d oljni s svojimi osebnimi dohodki, ki so na splošnem nivoju podjetja, zato pa nad povprečjeVn v njihovi občini. To zadovoljstvo pa se mora odraziti in se tudi kaže v delovnih uspehih enote. A. P. UDELEŽILI SE BOMO SEJMA V LEIPZIGU Sami — brez posrednikov Tudi letos bo, in sicer od 3. do 13. marca, v Leipzigu (Nemška demokratična republika) veliki sejem tehnike, za sejmom v Hannovru največji tovrstni sejem v Evropi. Letos bo v Leipzigu tudi naše podjetje razstavilo nekaj svojih izdelkov in se predstavilo vzhodnoevropskim državam s svojim proizvodnim programom. Omejen, k temu pa še razmeroma zelo drag razstavni prostor nas sili, da bomo to pot prvič skromnejši, tako glede števila eksponatov kakor tudi glede obsega najete površine. Razstavili bomo: ® transistorski megafon ® lovilec nesnage ® temperaturni regulator ® elektromotorni ventil ® rebrasto in gladko tipalo temperatur ® štiripotno mešalno pipo ® obtočno črpalko GH Razen tega pa bo obiskovalcem sejma seveda na razpolago v obliki dokumentacije pregled vse naše dejavnosti. Kakšni so letos naši nameni in pričakovanja v zvezi z udeležbo na tem sejmu? Vsekakor nismo pretirani optimisti in bi bila sklenitev kakršnekoli pogodbe le slučaj. Kajti vsak naročnik zahteva in išče razen materialnega predvsem tudi moralno jamstvo podjetja, le-tega pa ni mogoče kupiti, ampak se pridobi le v mednarodni konkurenci z nastopi v tujini. Na leipziškem sejmu bo naše podjetje predstavljal ing. Hartman. Tako lahko po nekaterih izkušnjah tokrat pričakujemo realno poročilo o zanimanju obiskovalcev in o našem uspehu »iz prve roke« — brez najrazličnejših posrednikov, ki imajo dobiček v vsakem primeru, celo v primeru naše izgube. To poročilo pa preberite v naslednji številki Glasnika. J. N. Pripravljanje eksponatov za sejem v Leipzigu LETOŠNJE ŠPORTNE IGRE GRADBINCEV ODPADLE Vreme preprečilo tekmovanje Uspešno izvedeno tekmovanje za sestavo repjfzen(ance p0(jjejja v Kranjski gori — Kljub temeljitim pripravam in izl,ri primernega terena tekmovanja zaradi dežja ni bilo mogoče izvesti Letošnje zimske športne igre gradbincev je organizira** mariborsko SGP Konstruktor v sodelovanju s PVG Stavbar in GP Tehnogradnji obe prav tako jz Mari_ bora. Predvideno je bilo ,da bo tekmovanje 24. in 25. febru J a. na Pohorju v naslednjih disciplinah: — slalom in veleslalom za moške in ženske — teki posameznikov za moške in ženske — štafetni tek za moške V okviru priprav za športne igre so smučarji našegai Felia organizirali izbirno tekmovanje. Bilo je 17. februarja v Kranjski gori, udeležilo’’ se ga je lg smu£arjev Tekmovali so v veleslalomu. Proga je imela 16 vrata uvrstitev je veljala za sestavo reprezentance, ki naj bi zastopala naše podjetje 11 zimskih športnih igrah na Pohorju. Moški tekmovalci so bili razdeljeni v dva razreda in so na tekmovanju uvrstili takole: ,p _ CLA* DO 35 LET: 1. MERHAR 2. ŽIŽMOND J«® 3. MOČNIK Pe| t-s! MESARIC^* itd. 32.4 sek. 34.5 sek. 34.6 sok. 36,5 sek. 36,5 sek. CLAj Nad 35 LET: mš: 35'6aek' 2. Ing. GR 40,0 sek. Pri članicah je tekmovala samo Lah Alenka in dosegla’3 isti progi čas 43,9 sek. Reprezentanca našega podjetja, izbrana na podlagi F tekmovanja, je pred odhodom na športne igre dva dni trenirala v Kranjski “ . Vreme pa ji ni bilo naklonjeno, ves čas je deževalo in snežilo. i Organizatorji so namesto vzhodne področja Pohorja d ,kn0 j2j3raij za jzvecjbo športnih iger 500 m višje ležeče področje pri Ribniški koci °Oorju, in sicer zaradi tega, ker vreme že dalj časa ni obetalo posebno dobrih P0* 2a izvedbo tekmovanja. Večina tekmovalcev se je zbrala pri Ribniški koči že '. i®k in je bilo tega dne opravljeno tudi žrebanje startnih številk za sobotni sla|°■ nedeljski veleslalom. Kljub vsem pripravam pa je tekmovalcem vreme zadnji. utek dokončno obrnilo hrbet. Dež je neusmiljeno padal vso noč in še dopoldne, a Je bilo treba tekmovanje odpovedati. „ . V tem trenutku še ni znano, ali bo letošnje zimske šp0 igre mogoče izvesti. gradbincev sploh BIS Iz Kranjske gore Z izbirnega tekmovanja naših smučarjev v Kranjski gori — ZGORAJ : med starejšimi člani j e progo najhitreje prevozil inž. Jože Naglič; ZGORAJ DESNO: skupni zmagovalec v veleslalomu Merhar Franc. Njegov čas je bil 32,4 sekunde; LEVO: priprave pred tekmovanjem; DESNO: takole so naši najboljši smučarji vijugali med vra-[ ticami na kranjskogorskih smučiščih. &TIRIPOTNA REGULACIJSKA PIPA 4 RP Nov element v seriji regulacijskih armatur Štiripotna regulacijska pipa, proizvod našega podjetja, kot dopolnitev proizvodnega programa obrata Trata na področju regulacijske tehnike, je nov proizvod na domačem tržišču, ki bo s svojimi regulacijskimi sposobnostmi in drugimi kvalitetami v veliko pomoč proizvajalcem kotlov za centralno ogrevanje in projektantom za reševanje problemov pri regulaciji mešanja vode in korozijski zaščiti kotla. Tip štiripotne regulacijske pipe 4 RP je razvil in pripravil za proizvodnjo v našem razvojnem oddelku ing. Aleksander Slanovec s sodelavci. S kotli na tekoče gorivo, ki so tudi pri nas našli široko uporabo tako v individualni gradnji, kakor tudi pri večjih kotlovskih enotah, so se pojavili tudi novi tehnični problemi. Glavni problem pri kotlih na tekoča goriva je vpliv korozije na stene kotla, kar velja še posebno za kotle iz jeklene pločevine. Znano je, da je intenzivnost korozije glede n& različne temperature na površini sten kotla najmanjša med 50 in 90 stopinjami C. Zadovoljivo rešiti problem korozije je možno zato samo tako, da preprečimo vstop v kotel vodi, ki ima temperaturo, nižjo od 50 stopinj C. To nam narekuje izbor dveh cirkulacijskih sistemov vode različnih temperatur, kar dosežemo s pomočjo mešanja oziroma primešavanja kutlovske vode in povratne vode iz grelnih teles. V ta namen je zamišljena štiripotna regulacijska pipa tip 4 RP, proizvod IMP — Ljubljana, ki služi kot mešalni organ v sistemih centralnega ogrevanja z obtočno črpalko ali brez nje, kjer se zahteva linearna temperaturna regulacija dotočne vode in korozijska zaščita kotla. Regulacijska pipa 4 RP je enostavne robustne konstrukcije, ne potrebuje nobenega vzdrževanja in ima razen tega še nekatere druge prednosti: — linearni odnos med mešalnimi temperaturami in hodom ročice, ki zagotavlja proporcionalno nastavljanje lege, — enostaven način prigradnje elektro-motornega pogona, in — dobro zapiranje pretočnih smeri v končnih legah. Grajena je za temperaturo vode do 110 stopinj C in obratovalni tlak NP 6 kp na kv. centimeter, je iz sive litine v flanšni in navojni izvedbi. Vsi gibajoči se deli so mazani z mastjo, ki je odporna proti vroči vodi, ter ne potrebujejo in tudi ne dopuščajo mazanja z drugimi mazivi. Pipo dobavljamo (glede na priključek kotla) v levi in desni izvedbi, možna pa je tudi enostavna zamenjava pretočnih smeri pri montaži na stavbi. J- H. | DOSLEDNEJŠE OBRAČUNAVANJE LETNIH DOPUSTOV Uskladitev Je bila nujna Pri obračunavanju letnih dopustov za preteklo koledarsko leto je prišlo do nekaterih neskladnosti oz. — bolje — nedoslednosti, s tem v zvezi pa so nekateri člani delovne skupnosti pripominjali, da sistem obračunavanja letnih dopustov ni čisto dosleden in da prihaja pri tem do neutemeljenih razlik med posameznimi delavci. Te pripombe so bile deloma res upravičene. Zato je CDS na predlog strokovnih služb ta sistem v začetku letošnjega leta nekoliko spremenil in ga preciziral. Za kaj pravzaprav gre? O prehodu na 42-urni delovni teden v letu 1967 smo se odločili za tak razpored delovnega časa, ki nam omogoča tri dela proste sobote v mesecu. Zato je štel posamezen delovni dan v podjetju torej 8 delovnih ur in ne 7, kot bi bilo v primeru, če bi delali vse koledarske delovne dneve v tednu. S tem v zvezi smo obračunavali vse dneve raznih dopustov, državnih praznikov in odsotnosti z dela zaradi bolezni s 7 urami pri določanju nadomestil. Pri tem se je dela prosta sobota štela v dopust, če je bil tisti delavec v petek pred to soboto na do- pustu. Ce je nekdo vzel dopust šele s ponedeljkom po dela prosti soboti, pa se ta sobota ni računala v dopust. Računski rezultat tega sistema torej ni bil za vse člane kolektiva enak: precej je bil odvisen od tega, kako si je posameznik mogel (in znal) razoorediti svoj dopust, še zlasti, če ga je delil na več delov. Razen tega so, nastajale neskladnosti še 'pri evidenci rednih ur in bračunu osebnega dohod' ter nadomestil Za mer vzemimo te- denski obračun ur treh članov kolektiva za en koledarski teden, v katerem je bila sobota dela orosta: 1 Prvi je delal vseh 5 dni Po 8 ur, njegov tedenski obračun pokaže torej drugi je bil od ponedeljka do petka v bolniškem staležu (v soboto bi moral priti na delo, če bi bil to delovni dan podjetja), nje- gov tedenski obračun (5 dni x 7 ur) znaša 35 ur 0 tretji je redno delal od ponedeljka do četrtka, v petek in soboto pa je bil na dopustu ali v bolniškem staležu, njegov tedenski obračun (4 dni po 8 ur in 2 dni po 7 ur) je 46.ur 40 ur Obračunano število delovnih ur pa je seveda deloma povzročalo tudi razlike v osebnih dohodkih. Nadalje je ta raznolikost oteževala dajanje podatkov o letnem številu delovnih ur in zaslužkov zavodom za socialno zavarovanje. Ti podatki pa služijo na eni strani za izračun nadomestil za čas bolezni v prihodnjem letu, na drugi strani pa vplivajo na osnovo pokojninskega zavarovanja posameznika. Z namenom, da se odpravijo opisana neskladja, so letos obratni delavski sveti sprejeli sklep, da se v letu 1968 evidentirajo in obračunajo vsi delovni dpe- vi podjetja z 8 urami, in sicer tudi za čas dopustov in bolniškega staleža, le državni prazniki se obračunajo s po 7 urami. Skladno s tem pa je bilo treba že vnaprej preračunati letni dopust, izražen v koledarskih delovnih dnevih (prej obračunavan s po 7 urami), v dopust po delovnih dnevih podjetja (po 8 ur). Tako so dela proste sobote v novem letošnjem sistemu pri določanju dolžine dopusta v delovnih dneh podjetja že upoštevane in se zato pri koriščenju dopusta ne bodo več upoštevale, ne glede na to, kdaj bo posamezniku odobren dopust. Kako se letni dopust preračunava, pa pove naslednji tekst člena. s katerim je CDS na svoji zadnji seji dopolnil poglavje o letnih dopustih Pravilnika o delovnih razmerjih Ta dopolnitev (101 a člen), ki jo zaradi njene pomembnosti objavljamo v celoti torej že velja- "Zaradi že uveljavljene oblike skrajšanega 42-ur-nesra delovnega tedna z dela prostimi sobotami in skladno z veljavnimi predpisi s področja socialnega zavarovanja pripada In se določi -vsake- mu delavcu redni letni dopust sicer po odločbah čl. 100 tega pravilnika, vendar preračunano v dejanske delovne dni podjetja — tako, da se od dolžine rednega letnega dopusta v koledarskih delovnih dneh, to je seštevka po členu 100 tega pravilnika, odbije: a) če delavcu pripada od 14 do 22 koledarskih de"ov-nih dni dopusta — 2 dni: b) če delavcu pripada od 23 do 30 koledarskih delovnih dni dopusta — 3 dni. V odločbo o rednem letnem dopustu se vpiše dolžina rednega letnega dopusta v koledarskih delovnih dnevih in dolžina v dejanskih delovnih dnevih podjetja (z gornjim odbitkom). Vsak dan tako izračunanega letnega dopusta v dejanskih delovnih dnevih podjetja se obračuna z 8 delovnimi urami. Skladno s tem se v dolžino letnega dopusta v dejanskih delovnih dnevih podjetja proste sobote podjetja ne vštevajo, ne glede na to, kdaj je delavcu odobreno koriščenje letnega dopusta ali dela tega dopusta. Razgovor z alojzem kosjjem. pomočnikom glavnega DIREKTORJA ZA GOSPODARSKO-FINANCNE ZADEVE za Pomočnik glavnega direktorja za gospodarsko-fi-nančne zadeve in vodja gospodarsko-računskega sektorja podjetja. Zaradi svojih zaslug za podjetje, ki si jih je pridobil kot skrben gospodar s prefinjenim občutkom za poslovnost, uživa Alojz Kosi med nami splošen ugled in spoštovanje. Vedrega in veselega značaja, pri tem pa v poslovnih stvareh energičen in odločen, si je pridobil mnogo prijateljev v delovnem kolektivu in zunaj njega. Štirinajsto leto že vlaga svoje umske sile in sposobnosti za napredek in razvoj podjetja. Zadnjič sem nekje prebral, da je pravi človek tisti, ki zna poleg »stolčka« obdržati tudi srce... Bil je globoko zamišljen, ko sem odprl vrata njegove delovne sobe. Sklonjen nad razpredelnicami, razprostrtimi po vsej površini svoje delovne mize. ie zatopljeno obračunaval zbrane podatke Inventurni popis, presežke in primanjkljaje materiala v raznih skladiščih. Vse to in mnogo drugega le treba obdelati in podati ustrezne predloge. Dvignil je pogled in me s Prijaznim, zani značilnim smehljajem povabil, naj Prisedem. — DELA IMAŠ CEZ GLAVO. PA VENDAR BI TE PROSIL. DA MI odgovoriš NA NEKAJ VPRAŠANJ. — Res. čas ie. ko že moramo misliti na predložitev zakliučnega računa, rok se nezadržno bliža. Pravkar se ukvarjam z rezultati inventurnih popisov, ta teden se tud; vsak dan udeležujem Se ODS. S polno paro pa Ves moi oddelek pripravlja podatke za bilanco. Redni de'ovni čas ne zadostuje, nadaljevati moramo še oo-;Poldne in zvečer "o! sedmih zvečer. V so-sp njih sobah ie bilo živo. V >-evilke zatopljeni obrazi, re unski in knjižni stroji so ropotali. - TI JE DELO. KI GA opravljaš, všeč? kaj 'N1 RUTINSKO, SUHO. NEKAKO BREZ VSEBINE? j — Svoj poklic v računovodski službi opravljam že rfJ let. Začel sem že kot štu-jdent. da sem lahko študiral °b tem. Starši mj niso mo-fik pomagati, štipendije ni bdo. S tem delom sem nadaljeval tudi po svoji diplomi na ekonomski fakulteti Kaj ni to že dokaz, da tem se vanj vživel, da čutim ob njem neko zadovoljstvo in veselje? — PA DAN ZA DNEM Same številke? — Ni čisto tako. Računovodstva si ne sinemo predstavljati kot suhoparnega registratorja poslovnih dogodkov. temveč tudi kot dejavnost. ki odgovarja za likvidnost podjetja oz za vso finančno operativno službo. Naša dolžnost ie sprotno ocenjevanje vseh aktiv in pasi v Tako kot v vsaki službi, se samo nekateri posli opravljalo rutinsko. Številke pa marsikaj Dovedo. kakor so sicer morda suhoparne. V njih vidim večji alj manjši napredek podjetja, do njih vem. kai ie bilo v poslovanju dobro in kaj slabo, primerjam podjetje s sorodnimi oodjetii. To oa ie zanimivo. Mislim, da sem ti s tem deloma odgovoril tudi na orel zastavljeno vprašanje. — KAKŠNO JE TVOJE KONKRETNO DELO? KAKO PRENAŠAŠ TEO- > RETICNO ZNANJE NA PRAKTIČNO DELO? — Moje delo je pravzaprav strokovno vodenje sektorja. predvsem oa koordinacija dela posameznih oddelkov. Skupaj z izterieval-no službo sem precej angažiran v stikih z naročniki, da bi le-ti plačali svoje dolgove brez tožb. ki jih vlagamo le. kadar ne gre brez njih. Pogosto sem prisiljen intervenirati v sporih med obrati zaradi medsebojnega zaračunavanja blaga in storitev. Mnogo časa mi vzame študiranie predpisov. pa še cela vrsta večjih ali manjših vsakdanjih problemov. Teoretično znanje oa sem že v času študija neposredno prenašal na svoje praktično delo. zato problema, ki ga omenjaš, nisem nikoli občutil tako kot marsikateri oz. skoraj vsak diplomant, ko se prvič zaposli. — PRAV GOTOVO IMAŠ TUDI TEŽAVE V SVOJEM DELU? — Tem se seveda ne da izogniti. Najbolj me teži množica finančnih predpisov s svojimi večnimi spre- membami, kar ml vzame mnogo časa: želim biti vedno na tekočem. Zelo pogrešam tudi večjo povezavo ter tesnejše in bolj usklajeno sodelovanje med posameznimi službami v podjetju. Ce bi se to izboljšalo. bi tudi zame odpadla marsikatera nevšečnost. — KAJ MISLIŠ O VODILNEM TEAMU PODJETJA. O ODNOSIH V NJEM IN O ODGOVORNOSTI? — Vodilni kader v našem podjetju je v glavnem strokovno izbran. Čeprav pride večkrat do različnih mnenj, pa so odnosi v glavnem dobri Poudariti pa želim, da smo nrav vodilni v prvi -vrsti odgovorni za napredek in razvoj podjetja. Dolžni smo dajati pobudo ter s svojimi strokovnimi službami pripravljati vse važnejše predloge za odločitve samoupravnih organov. — KAJ POMENI ZAPRISEGA VODILNIH KNJIGOVODSKIH USLUŽBENCEV? — To je bilo nekdaj, zdaj tega ni več Zakon 0 knjigovodstvu iz leta 1965 je zaprisego odpravil. pač pa vodilnim računovodskim uslužbencem še oosebej nalaga dolžnost skrbeti, da se v poslovanju podjetja pravilno uporabljajo gospodarsko finančni predpisa. — DOMA SI NEKJE PRI LJUTOMERU? — Da. v Ključarevcih, vasici na Murskem polju ob robu Slovenskih goric. Mladostni spomini me še vedno vlečejo tia Vsako leto vsaj enkrat obiščem sorodnike. - — KAKO PORABIŠ SVOJ PROSTI CAS. KAJ BEREŠ? — Precej prostega časa Porabim za učenje tujih jezikov.' vsako leto si vzamem nekaj dopusta za obisk naših gora, enkrat tedensko tudi telovadim v Narodnem domu Seveda družine ne zanemarjam. Berem predvsem strokovno literaturo s področja financ, ker me k temu sili moje delo. Zanimajo pa me tudi poljudni sestavki s področja tehnike in medicine, objavljeni v tujih revijah; ob tem čtivu st tudi utrjujem znanje tujih lezi kov. — ZAKAJ SE UKVARJAŠ S TUJIMI JEZIKI. SAJ JIH V SVOJEM DELU PRAVZAPRAV NE POTREBUJEŠ? — Res je. da sem do sedaj pri svojem delu potreboval le nemščino, in še to v manjši meri. Toda svet postaja z razvojem tehnike vse manjši in tudi naše podjetje se vse pogosteje srečuje s tujimi partnerji. Zato menim, da je znanje tujih jezikov zdaj -tudi na mojem delovnem mestu še kako potrebno. Razen tega pa je to še moj — hobby. — gO OSEBNI DOHODKI. KI JIH NA SVOJEM DELOVNEM MESTU PREJEMAŠ. PRIMERNI TVOJEMU DELU IN ODGOVORNOSTI? — Zelo težko določno odgovorim na to vprašanje. Ce na eni strani primerjam svoje osebne dohodke, ki so moj edini vir dohodka, z rednimi in izrednimi dohodki nekaterih drugih delavcev v našem podjetju ali v drugih podjetjih, se mi zdi, da nisem dovolj plačan za svoje delo in odgovornost, saj sem s svojim de- lom tako ali drugače miselno angažiran tudi zunaj rednega delovnega časa; če pa spet primerjam svoje osebne dohodke s tistimi, ki jih ima marsikateri družinski oče. na so mnogo manjši, pogosto tudi samo zaradi pogojev gospodarjenja podjetja, v katerem dela. sem s svojim deležem kar zadovoljen. Naš davčni sistem nikakor ni primeren, saj sploh ne upošteva dohodkov družine kot celote. — MISLIM SICER. DA JE ZA KONEC POPOLNOMA ODVEČ VPRAŠATI TE. KAKO SE RAZUMEŠ S SVOJIMI SODELAVCI, PA VENDAR .._? — Prav v dobrem sožitju s svojimi sodelavci vidim tisto dobrino, kj ie zame več vredna, kot oa relativna višina denarnih prejemkov. Tudi notranje zadovoljstvo, ki ga čutim ob zavesti, da sem med svojo zaposlitvijo v podjetju prispeval oo svojih skromnih človeških sposobnosti delček k razvoju podjetja, je veliko vredno. Po tem razgovoru sem v sebi še bolj kot prej čutil, da naš številni delovni kolektiv Alojzu Kosiju za njegova plodna prizadevanja ni brez razloga hvaležen. G. K. NEKAJ UGOTOVITEV O N A S E M AVTOPARKU Pri nakladanju bo treba še marsikaj izboljšati » ,. .Pojasnil bi predvsem naslednje ...,« in že je potegnil šef avtoparka tov. Lojze Trtnik iz aktovke razna poročila ter začel: •>... Motornih vozil ni mnogo — 11. Nosilnost se giblje od 1,5 tone d> 4,5 tone, toda kaj... vozila so dejansko stara. Za primerjavo naj povem, da je na-starejše vozilo že 16 let pri podjetju. Upam, da si lahko predstavljaš, kaj to pomeni za avtoparlc, za naše delo in potrebe, ki jih izkazujejo nekateri obrati. Razen tega .izgubimo' vsako leto po eno ali več vozil. Letos bomo spet ostali brez dveh vozil zaradi obrabljenosti in dotrajanosti...!« Opazil sem. da ie z neko pritajeno nejevoljo primerjal poročila, ki so bila raztresena po mizi. Vprašal sem: »Kaj ne obnavljate avtoparka z novimi vozili?« Na obrazu sem zaznal trpek nasmeh: »Praktično ne!« »Zakai ne?« »Veš kaj: zdi se mi, da ni razumevanja. Če avtomobilov ne moremo dati za zahtevane vožnje, potem se o avtoparku vse ve in takrat je običajno marsikaj narobe. Vse kaže, da si odgovorni ne belijo preveč glave o usodi avtoparka. Zdi se mi, kot bi bili naslednjega mnenja: saj bo šlo ... Če je šlo v prejšnjih letih, menijo, bomo zdržali tudi v naslednjih letih. Toda temu ni tako. Povprečna starost enajstih vozil, ki so danes v avtoparku, znaša 7 let. Upam, da si lahko predstavljaš, kakšne težave nastopajo s prevoznimi sredstvi pri taki obrabljenosti. Zaradi iztroše-nosti zahtevalo vozila nenehna popravila, zamenjavo posameznih delov, generalna popravila in drugo. Stroški, ki so povezani s popravilom avtomobilov, niso majhni, ne za avtopark ne Za podjetje. Zaključek ie samo eden. Ali bo z leti avtopark popolnoma nesposoben za vožnje, ali pa je treba že v letošnjem letu pričeti z obnavljanjem voznega parka. Zaradi takega stanja je danes obstoj delavnice za popravilo avtomobilov piri podjetju opravičljiv. Z njo Zmanjšujemo stroške za popravila in število dni vozne nesposobnosti avtomobilov.« Kljub takemu stanju pa so podatki, kil - odločno dokazujejo, da so v avtoparku posvečali mnogo skrbi vozilom ter jih skušali ohraniti sposobne za vožnjo; na primer preglednica letno prevoženih kilometrov: 1. 65 — 346.473 km — 15 voz 1. 66 — 387.297 km — 12 voz 1. 67 — 448.319 km — 11 voz »Menim, da bo vsakemu razumljivo, da smo v avtoparku skušali iztisniti iz vozil vse, kar smo mogli. Napravili bi tudi več, toda kaj, ko...« Predložil mi je še eno izmed poročil. Podatki se nanašajo na leto 967: možnih je bilo 3.293 avto dni, vozila so bila sposobna za vožnjo le 2.991 avto-dni, skupno opravljenih avto-dni pa je bilo 2.579. Zaskrbljeno je nadaljeval: »Izgubili smo torej 714 avto-dni. To ni majhna izguba, zlasti ne za avtopark. V izgubljenih dnevih niso upoštevane proste sobote, pravniki in nedelje. Izgubljeni dnevi gredo na račun popravila, pokvar,jenih ali karamboliranih vozil ali pa na račun tistih dni, ko vo- Del našega voznega parka »Prav to sem prej hotel povedati, vendar ne vem, če ne bo to prizadelo odgovornih, še posebno ker bo napisano v časopisu. Povedal sem že, da je nujno obnoviti vozila. Drugo, kar se mi zdi pomembno, je to, da bj morala biti vozila na vožnjah čimbolj obremenjena s tovorom, in sicer po možnosti v obe smeri. Nadalje bi moralo vozilo biti efektivno na vožnji dnevno vsaj osem ur in ne tako. kot se danes dogaja, da je vozilo na vožnji le nekaj ur, drugo pa so sta-jalne ure. Ob vsem tem bi sc moralo spremeniti tudi nakladanje avtomobilov, ki bi ga morali delavci v skladiščili opraviti v popoldanskem času, to je dan pred vožnjo. Na ta način bi vozilo odšlo na pot že v zgodnjih urah. Vsi poznamo našo prakso in vemo, da je drugačna. To spremembo lahko uredj le vodstvo skladišča (Trata in Vojkova ulica). O tem smo se že pogovarjali, vendar sprememb ni.« »Ja. še nekaj sem se ravno spomnil...» je nejevoljno ugotavljal, »križanje vozil na istih relacijah ie še vedno pojav, ki sicer povišuje kilometrino, vendar se prav to negativno odraža v povišanih stroških prevoza.« »Kako je z vozniki v avtoparku?« sem želel vedeti. »To sam najbolje veš. ker imaš tudi ti opravka s šoferji. Tudi pri avtoparku je personalno vprašanje posebno vprašanje. Starost voznikov je previsoka. Zaradi tega nastopajo prepo-gos tokrat nezmožnosti za delo. Če pa tega ni, P3tcm beležimo kakšno hujšo prometno nezgodo, ki terja zopet daljšo odsotnost voznika. z dela. Zakon o delov- nih razmerjih je že tak, d® nam onemogoča hitrejšo z®' menjavo kadrov. Starejše* mu in dela nezmožnem® vozniku je v našem podjet' ju težko poiskati ustrezne delovno mesto. No, vidi* da se tudi mi srečujemo t raznimi težkočami, ki mof' da le niso vsem znane.« Tov. Trtnik je še naprti primerjal svoja poročila skušal je še ugotavljati sta' nje v avtoparku z drugim1 podatki, a sem ga prekinil z naslednjim vprašanjem1 »Kdo je v podjetju naj' močnejši koristnik vozil a®' toparka?« Začudeno me ie pogledal; »Vaša enota, CKV vendar-Vi ste udeleženi s pribli" no polovico koriščenja v<>' zil, Elektromontaža in TfiN pa vsak s četrtino.« »Iz tega izhaja, da bi v enakem sorazmerju morah za avtopark koristniki tud'1 skrbeti. Alj si tako mislite. Lojze?« »Da, prav to sem mislil« seveda s soudeležbo avta' parka!« »Zakaj pa ni tako?« _ »Ne vem! Poročila dajem« odgovorni so seznanjeni. • • vprašanje avtoparka P® kljub temu ostaja odprto.« Morda bo na to prišel odgovor pristojnih služb. v zaključni instanci pa bo 0 tem odločil centralni de* lavski svet. Pripomniti pa ie še treba, da ie podjetje že predvidele v svojem planu za letošnje leto odprodajo dveh iz trm šenih vozil avtoparka, h k ra' ti pa nabavo dveh novi1* tovornjakov. Od teh borne en dvotonski tovorni znamke TAM kupili takoj« naslednjega pa v teku leta-Če bodo poslovni podatk1 pokazali, da ie to za pod' jetje usodnejše in ceneiš® od uporabe tujih najetim vozil. S. Ž. ženj ni bilo. Pri tem poudarjam, da je poseben problem v avtoparku prav specifičnost našega poslovanja, ki zahteva včasih mnogo voženj, potem pa število voženj zo-pet upada, če k temu prištejemo še to, da sem računal avtodnevc tudi takrat, ko je vozilo bilo na vožnji le nekaj ur, potem je količina izgubljenega časa še višja. Pogosto se dogaja, da ima vozilo preveč čakalnih ur...« Tov. Trtnik se je zamislil. Hotel je še nekaj pojasniti, medtem pa se je nenadoma premislil. Vskočil sem z vprašanjem: »Lojze, kaj se da po tvojem tukaj spremeniti, da bj bij avtopark racionalneje izkoriščen in da bi ekonomične je opravičil svoj obstoj?« Zboljšanje stanovanjskega standarda (Nadaljevanje s 7. str.) Pod tč. 1. in 2. navedeni Pogoji veljajo za vsako, tudi sukcesivno v posamez-nih letih prejeto posojilo Posebej. Ti pogoji veljajo, ce mesečno odplačilo ne presega 200.— N-din, sicer odloča o pogojih odplačilne dobe ODS na predlog komisije. Posojilo da podjetje v odplačilo potem, ko ga je posojilojemalec porabil, najkasneje pa v enem letu od dneva sklenitve posojilne Pogodbe. Posojilojemalec vrača posojilo v polletnih anuitetah, preračunanih na mesečne obroke. Delavec odplačuje posojilo, ki ga je Prejel, iz svojih osebnih dohodkov neposredno podjetju. 8. člen Pravico do najema posojila pri banki koristi upravičenec po pogojih, ki jih določi banka v posebni pogodbi za sredstva, ki so pri njej deponirana. V tem primeru sklene upravičenec z banko posojilno pogodbo ter plačuje ustrezne anuitete neposredno banki. Posojilo pri banki lahko uporabi tudi podjetje za uakup ali gradnjo stanovanj. 9. člen Kupljenih, zgrajenih ali adaptiranih stanovanj ozi-roma stanovanjskih hiš, finansiranih z neposrednim Posojilom pri banki, lastniki praviloma ne smejo Prodati pred odplačilom posojila. Izjemoma sme delavec, le s predhodnim dovoljenjem ODS, tako stanovanje zamenjati za drugo večje ali manjše stanovanje. 10. člen Stanovanje, kupljeno, zgrajeno ali adaptirano z neposrednim posojilom podjetju, mora delavec — posojilojemalec zavarovati pri zavarovalnici proti požaru in drugim elementarnim nezgodam ter zavarovalnino yinkulirati v korist podrtja do višine odobrenega Posojila, vendar samo, če Znaša posojilo več kot 5000 hovih dinarjev. Potrdilo o vinkulaciji mo-m posojilojemalec predložiti na vpogled pred začetkom črpanja posojila. 11. člen Stanovanja dodeljuje podrtje svojim delavcem samo izjemoma, zlasti v primeru, se neko stanovanje, ki spada v stanovanjski fond, tzprazni. Izpraznjeno stanovanje se P° skrbni presoji pristojne komisije dodeli le delavcu, ki živi v zelo slabih življenjskih in socialnih razbrali, in nima možnosti Prispevati lastnih sredstev Za stanovanje. Praviloma podjetje stanovanj ne kupuje. Izjemoma jih pa kupuje za so- cialno šibke člane kolektiva ali v primerih, ko podjetje namerava zaposliti strokovnjake, o katerih se domneva, da bodo s svojimi strokovnimi sposobnostmi prispevali k povečanju dohodka podjetja. 12. člen V stanovanjski sklad podjetja spadajo vsa stanovanja, ki jih podjetje zgradi ali kupi z lastnimi sredstvi ali bančnimi posojili. Razen tega spadajo v stanovanjski sklad tudi stanovanja, do katerih ima podjetje razpolagalno pravico v smislu 39. člena Zakona o stanovanjskih razmerjih (stanovanja v starih hišah, iz katerih se preselijo delavci podjetja v nova stanovanja, zgrajena ali kupljena s sredstvi podjetja). 13. člen Posojilodajalec oziroma stanodajalec je IMP kot celota in pravna oseba, ki pa glede na decentralizacijo samoupravljanja prenaša pravico odobravanja in dodeljevanja posojil in stanovanj na obrate in njihove samoupravne organe. Ti o tem odločajo samostojno za delavce, ki so v posameznih obratih zaposleni, upoštevajoč minimalne pogoje, določene v pravilniku. II. POGOJI ZA DODELITEV POSOJIL, PRAVICE NAJEMA POSOJIL PRI BANKI OZ. DODELITEV STANOVANJA 14. člen Podjetje oz. obrat dodeljuje posojila, pravico do najema posojila pri banki ali stanovanje, s katerim razpolaga, osebam, ki so v rednem delovnem razmerju pri podjetju in Izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. da nimajo stanovanja za sebe in svojo družino ali živijo v neprimernih stanovanjskih razmerah; 2. da so na dan vložitve prošnje v delovnem razmerju pri podjetju najmanj 3 leta; 3. da je njihovo delo v podjetju uspešno, pri če-mere se upošteva njihova strokovnost, prizadevnost, delovno mesto in neprekinjena delovna doba pri podjetju; 4. da po svojih zmogljivostih prispevajo za stanovanje lastna sredstva po določbah tega pravilnika; 5. da so vložili prošnjo pri pristojnem organu podjetja v smislu določil tega pravilnika. 6. da predložijo gradbeno dovoljenje za vsa dela v lastni režiji, če je gradbeno dovoljenje potrebno po splošnih predpisih. Posojilo se lahko dodeli tudi, če delavec, ki že ima stanovanjsko pravico do stanovanja v družbeni lastnini, želi kupiti stanovanje ali graditi družinsko stano- vanjsko hišo v zasebni lasti in izpolnjuje vse potrebne pogoje. Pri dodeljevanju posojil imajo prednost delavci, ki namensko varčujejo v okviru svojih finančnih možnosti za nakup stanovanja oziroma za gradnjo družinske stanovanjske hiše, kar dokažejo z varčevalno pogodbo. 15. člen Izjemoma se lahko dodeli posojilo ali pravica do najema posojila pri banki tudi osebi, ki še ni 3 leta v delovnem razmerju pri p$d-jetju oz. osebi, ki se namerava zaposliti v podjetju, če nima stanovanja ali živi v neprimernih stanovanjskih razmerah, pa ima delovna skupnost zaradi njenih strokovnih sposobnosti poseben interes, da sklene z njo delovno razmerje. O tem odloča obratni delavski svet oz. za delavce na vodilnih delovnih mestih CDS. III. POSTOPEK 16. člen Glede na višino sredstev skupne porabe, ki pripadajo posameznemu obratu oz. delovni enoti, razdeli ODS sredstva samostojno in lahko odobri delavcem obrata posojila neposredno ali posredno po banki. Posojilo ODS razpiše in pozove zainteresirane delavce, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem pravilniku, da vložijo prošnje v določenem roku. 17. člen . Prošnja za dodelitev posojila mora vsebovati: 1. ime in priimek prosilca z navedbo delovnega mesta, na katerem dela; 2. podatke o članih družine, s katerimi živi v skupnem gospodinjstvu; 3. podatke o njegovem dosedanjem stanovanju; 4. podatke o posebnih socialnih razmerah (npr. bolezen v družini); 5. podatke oz. navedbe, zakaj prosi za posojilo in koliko lahko prispeva iz lastnih sredstev; 6. podatke iz varčevalne pogodbe (doba varčevanja in znesek mesečnih vplačil). Prošnji je treba priložiti potrebno dokumentacijo, ki jo zahteva obratna komisija za družbeni standard. 18. člen V določenem roku prispele prošnje splošna služba obrata odstopi obratni komisiji za družbeni standard, ki preveri (z eventualnim ogledom na kraju samem) točnost podatkov in navedbe ter upoštevajoč pogoje vsakega prosilca za dodelitev posojila, sestavi predlog za dodelitev (prednostna lista) z obrazložitvijo. 19. člen ODS na podlagi obrazloženega predloga komisije odloči o dodelitvi posojila posameznim prosilcem. 20. člen Na podlagi sklepa obratnega delavskega sveta direktor obrata oz. skupne službe izda odločbo o dodelitvi posojila oziroma stanovanja. Odločbo sopodpiše predsednik ODS. Odločba vsebuje podatke, kateremu prosilcu se dodeljuje posojilo, v kakšni višini, ob kakšnih pogojih, kakšni so bili razlogi za dodelitev določenemu prosilcu in koliko bo prispeval iz lastnih sredstev. Smiselno gornjim določbam se izda odločba o dodelitvi stanovanja. Odločba mora vsebovati pouk o možnosti ugovora. 21. člen Sklep ODS, s katerim se posameznim prosilcem dodeljuje posojilo oziroma stanovanje, sc mora takoj brez odlašanja objaviti na oglasni deski v poslovni stavbi obrata. 22. člen Zoper sklep ODS oz. odločbo o dodelitvi posojila ali stanovanja lahko vloži ugovor vsak delavec, ki se je v tem razpisu potegoval za posojilo oz. stanovanje, pa njegovi prošnji ODS ni ugodil oz. ni v celoti ugodil. Ugovor se vloži v roku 15 dni od dneva objave sklepa oz. vročitve odločbe, in sicer na ODS, ki mora o dodelitvi posojila in vseh vloženih ugovorov ponovno razpravljati na prvi prihodnji seji in izdati o tem odločbo. Ce so vloženi ugovori, postane sklep ODS kot celota dokončen in izvršljiv tedaj, ko je odločeno o ugovorih. Odločba o ugovoru je dokončna, pravnomočna in izvršljiva ter zoper njo ni mogoč niti upravni niti sodni postopek. 23. člen Za dodelitev posojila skleneta podjetje kot posojilodajalec in delavec kot posojilojemalec posojilno pogodbo. V pogodbi se mora posojilojemalec obvezati, da se v primeru njegove smrti pred popolnim povračilom prejetega posojila vse obveznosti po pogodbi prenesejo na njegove praVne naslednike. Posojilojemalec se mora nadalje obvezati, da v primeru prenehanja njegovega dela pri podjetju dovoli v zemljiški knjigi vpis zastavne pravice na njegovem stanovanju na njegove stroške. V primeru samovoljnega prenehanja dela se nevrnjeni del posojila izterja takoj. 21. člen Določbe prejšnjih členov o postopku za dodelitev posojila se smiselno uporabljajo pri dodeljevanju stanovanj posebej upoštevajoč določbe 11. člena tega pravilnika. 25. člen Oseba, ki ji je bila izdana pravnomočna odločba o dodelitvi stanovanja, mora skleniti na temelju te odločbe stanovanjsko pogodbo z organizacijo za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in stanovanji. IV. UPORABA DODELJENEGA STANOVANJA 26. člen Dodeljeno stanovanje sme uporabljati le imetnik odločbe kt>t imetnik stanovanjske pravice za sebe in svojo družino in ga ne sme zamenjati, niti sprejemati vanj podstanovalcev, oziroma kako drugače z njim razpolagati brez poprejšnjega soglasja podjetja kot stanodajalca. 27. člen Določila tega pravilnika se ne uporabljajo za dodelitev stanovanj, ki so po svojem namenu določena za hišnika, čuvaja, kurjača itd. Ta stanovanja se lahko dodelijo samo osebam, ki so jim po njihovi funkciji namenjena in jih lahko uporabljajo samo, dokler svojo funkcijo tudi opravljajo. 28. člen Glede vseh drugih pravic in dolžnosti v zvezi z uporabo stanovanja veljajo določbe Zakona o stanovanjskih razmerjih. 29. člen Morebitne spore med posameznimi obrati oziroma enotami glede stanovanj, dodeljenih delavcem, rešuje upravni odbor podjetja po predlogu centralne komisije za družbeni standard. V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 30. člen Ta pravilnik stopi v veljavo v 8 dneh od dneva objave. 31. člen Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati dosedanji pravilnik o dodeljevanju stanovanj in po-sojil za gradnjo stanovanj. 32. člen Posojilne in stanovanjske pogodbe, sklenjene med podjetjem in delavci pred nika, ostanejo v veljavi in se ne morejo spremeniti, razen v primerih iz 4. odstavka 7. člena, ki določa minimalne pogoje za dodelitev posojila. V Ljubljani, dne 12. fe-fruarja 1968. Predsednik CDS podjetja: DOMINIK BRAJER IZBOLJŠANJE S SENČNIMI STRANMI Po zaključku poslovnega leta je primeren čas tudi za to, da pregledamo rezultate naših lanskih prizadevanj glede varstva pri delu. V naslednjem sestavku bomo kratko preleteli zbrane številčne podatke glede nesreč pri delu v preteklem letu v primerjavi z letom 1960, ne da bi se podrobneje ukvarjali z vzroki posameznih pokazateljev. Ta globlja analiza pa bo prišla na vrsto prihodnjič. Lani je prišlo v našem podjetju do 233 nezgod pri delu. Zaradi tega je bilo izgubljenih 3292 delovnih dni, od tega 2541 v breme podjetja in 751 v breme socialnega zavarovanja. Primerjava z istovrstnimi podatki jz lete 1966, ki je razvidna iz objavljene tabele, pokaže, da se je število poškodb pri delu lani zmanjšalo za 40. Med posameznimi obrati . izkazuje povišanje tega števila v letu 1967 le obrat CKV Maribor. Za Livarno v Ivančni gorici pa moramo, upoštevati, da je v njej prišlo do 12 poškodb pri delu v 4 mesecih leta 1966 (namreč po pripojitvi), zato . lahko tudi za Livarno ugotovimo. da se je v njej varstvena disciplina izboljšuje. Nasprotno pa se je obseg bolniških 'staležev v trajanju nad 30 dni zaradii nezgod pri delu v preteklem letu povečal, kar kaže. da so bile lanske poškodbe hujše. Tako je lani odpadlo na eno poškodbo povprečno 14.1 izgubljenega delovnega dne. v letu prej pa le 12,7, Lani je prišlo tudi do smrtne nesreče pri delu (na poti na delo), in sicer v obratu CKV Maribor. Glede na vrste poškodb se je lani povečalo število poškodb pri strojih. Po tem podatku lahko sklepamo, da so bila v manjši meri upoštevana varnostna navodila in uporabljena zaščitna sredstva. Proti kršiteljem delovnih dolžnosti te vrste bo torej treba energične je ukrepati. Tudi število poškodb na poti na delo oz. z dela, ki se je prav tako povečalo, kaže, da te poškodbe morda pre-radi priznavamo kot nesreče pri delu im posamezne primere premalo raziščemo. Največ nesreč pri dedu se je pripetilo v avgustu, kar lahko delno opravičujemo z izredno vročino, ki je vladala v tem mesecu; nato slede oktober, junij, maj itd. Med dnevi v tednu je ■ bilo največ poškodb v ponedeljkih. če pa dnevni delovni čas še podrobneje razčlenimo, ugotovimo, da je najbolj »nevaren« čas med 11. in 13. uro. Pomembnost uporabe zaščitnih sredstev potrjuje dejstvo, da lani nj bilo poškodb na nogah zaradi udarcev v tistih obratih, kjer je uporaba zaščitnih nesreč pri delu izgubljenih del.dni Obrat r 1.1967 v I.I966 v 1.1967 v I.1966 CKV Ljubljana 49 63 797 944 CKV Maribor 42 37 534 544 CKV Koper' 7 11 220 106 Elektromoritaša 32 38 426 591 TEN S 32 50 209 469 Tovarna Trata Livarna Iv.'gorica 30 23 .45 12 ' 1011 612 Avtopark 2 1 37 5 Razvoj 3 3 28 16 Projekt 1 1 9 26 Uprava 2 2 l 21 22 Skupaj podjetje 223 263 3292 3335 Nazoren prikaz nesreč pri delu in izgubljenih delovnih dni čevljev predpisana s pravilnikom. Kljub temu pa se še vedno dogaja, da nekateri delavci nočejo uporabljati zaščitnih sredstev, in da vodilni monterji in mojstri vse premalo upoštevajo določilo pravilnika o varstvu prj delu. da morajo prav oni stalno in neposredno vcdiiti in nadzirati delavce pri delu ter jih sproti opozarjati na pravilno in varno delo ter uporabo sredstev in opreme za varstvo pri delu. F. C. Delovni pogoji naših monterjev so pogosto izredno težki: varjenje magistralnega cevovoda na premičnenm montažnem odru pod stropom v kleti pivovarne NI OBVEZNO — Praviš, da zakon o petdnevnem delovnem tednu za gospodarske organizacije ne velja? — Ne, ne velja. Le državne organe obvezuje, da morajo letos preiti na novi delovni čas. — Torej. mi v našem podjetju na novi delovni čas ne bomo prešli? — O, bomo, in najbrž še kar kmalu ... NOTRANJI PROBLEMI Glasnik bo mnogo zanimivejši, če bodo člani kolektiva vanj več dopisovali o problemih svojih enot. To smo že večkrat — ugotovili... Toda stanje se v tem pogledu le počasi izboljšuje. Kaže pa, da tudi v drugih kolektivih, ki izdajajo svoje časopise, ni dosti bolje. Prav v kratkem, pa bo teh težav konec! Znani list za pametne Slovence itd. »PAVLIHA« je namreč v svoji letošnji sedmi številki razpisal novo vprašanje za rubriko »Vsi ljudje vse vedo«: — V interno tovarniško glasilo moram prispevati nekaj za objavo. Ker si ne upam pisati o notranjih problemih, prosim za nasvet. Torej, pozor! Ti (honorirani) nasveti bodo objavljeni v eni izmed marčnih številk »PAVLIHE«. Uredniški odbor »IMF — GLASNIKA« že predvideva za naslednjo številko povečan prostor za objavo prispelih dopisov o notranjih problemih podjetja... PREDLOG S TRATE j^MiHinniiiHi.Kimiiiiiiiiiiiuiiiniiiniiniiiiiniiuiiiiumiiii iiiiiiiimimniunimnniiiimiiRiiiiiiiniimirsiniiiiniiiotiiimimiiiiiiiniKiiiuiniiijnimMiimiiiiiiiiiuinffiiniiumiiuiiiiuiniiimiinLiiiiniiiniiiiiiMimTintiiiiiuniiij.hi! Zakaj delam® v slabem zraku? Leta 1962 je bila v naši tovarni na Trati zgrajena velika dvorana, v kateri so se zbrale tedaj raztresene delavnice in skladišča. Mislim pa, da ta dvorana ni bila dokončno, zgraiena oz. urejena po predvidenem načrtu. Po nekaj urah dela namreč vsako dopoldne postane zrak gost od prahu, ki ga je v zraku najmanj petkrat več, kot pa bi bilo to dopustno. Stanje je podobno, kot da bi bili v kaki zaprti čistilnici odlitkov. To pa med drugim negativno vpliva tudi na delovno storilnost. Ko iščemo vzroke za tako stanje, je naša prva ugotovitev, da ima objekt sicer mnogo oken, toda niti enega, ki bi se dalo odpreti. Tako potreben zrak prihaja le skozi vrata, vendar do kroženja zraka na ta način seveda ne more priti, kvečjemu do prepiha. Baje je tovarna sicer imela v načrtu ureditev ventilacije v tem prostoru že pred leti, vendar do tega še sedaj ni prišlo. EIIIEIIIEIIIEIIIE Od kod toliko prahu? Vsekakor predvsem od brušenja in čiščenja odlitkov, ki se opravlja na dveh me. stih v tej hali. Vprašanje pa je, ali opravljanje tega dela sploh spada v ta prostor, v katerem je tudi precizna končna kontrola izdelkov in montaže, ki opravlja svoja naloge s pomočjo mnogih preciznih in- Zato bi bilo po mojem mnenju razmisliti o tem, ali ne bi kazalo brušenja m čiščenja odlitkov izvajati v kakem drugem prostoru, saj transport odlitkov z drugega mesta k strojem najbrž stroškov ,ie bi bistveno povečal. Če se to ne da, pa je nujno treba razmisliti o ureditvi ventilacije, najmanj s preureditvijo nekaterih oken. Prepričan sem. da bi se podjetju sredstva, ki bi jih za to izdalo, kaj hitro povrnila zaradi boljšega razpoloženja v dvorani zaposlenih delavcev in njihove večje delovne storilnosti. F. V. lEIHEIIIEIIIElilE REZULTATI KRIŽANKE Najprej povemo, da je križanko, ki jo je Glasnik objavil- v svoji prvi letošnji številki, sestavil Alidič Iztok iz Kranja, sicer vajenec pri našem obratu CKV Ljubljana. Čeprav pa se je najprej avtor sam, potem pa še skupaj z nekaterimi člani uredniškega odbora zelo potrudil, da naš prvi tovrstni »domači-« izdelek ne bi imel napak, pa nam jo je v zadnjem hipu pred tiskanjem časopisa zagodel tiskarski škrat v tiskarni, in sicer tako, da je z levo spodnjo sliko prekril 12'kvadratkov križanke. , To napako smo pri rešitvah upoštevali in šteli za pravilne vse tiste prispele rešitve, ki sicer niso imela napak. Od 32 prispelih rešitev je bilo takih devetnajst. Med temi je komisija, ki so jo sestavljali Edvin Stepančič, dr. Gabrijel Kržič in Slavko Žagar, izžrebala 4 običajne nagrade, ki jih prejmejo: 1. MEDVED Ivanka - Elektromontaža - 40 N-din, 2. BRGLEZ Martin - Kamnik - 30 N-din, 3. KROŠELJ Rudi - TEN - 20 N-din, 4. ČIRIČ Olivija - TEN - 10 N-din. 3 NAS NAPREDEK ZAHTEVA POVEČANJE IZVOZA Nameni, ki jih zasledujemo pri iskanju tržišč za proizvodno in montažno dejavnost v inozemstvu, so se v preteklih dveh letih precej spremenili. Vsekakor sicer še vedno ostaja dejstvo, da večji izvoz krepi dinar v konvertibilni tekmi, toda ob tem prihaja vse bolj do izraza zahteva po polni zaposlitvi, in to kjer koli. V dobi konjunkture in velikega povpraševanja na domačem tržišču smo si priskrbeli in organizirali delovne kapacitete in mehanizacijo: realno gledano, nam dajejo ta prizadevanja sadove šele sedaj. Temu je vzrok predvsem priučitev delavcev na novo razvite proizvode in v veliki meri zmanjšana fluktua-cija delovne sile, kar označujejo * sodobnim mednarodnim pojmom »priliv možganov Za preteklo obdobje moramo priznati, da se je nai kolektiv povečeval v vseh strokah in dejavnostih predvsem zaradi zahtev tržišča, da pa smo zaradi kratkih rokov mnoga dela le s skrajnimi napori izpolnjevali v splošno ■ zadovoljstvo. Iz pregleda komercialnih služb ni v zadnjem času zaznati nobenega upada naročil niti stagnacije. Pač pa se je bistveno spremenil postopek za pridobitev določenega dela: v ospredje prihajajo zahteve po izredni kvaliteti in garancijskih pogojih — brez podražitve. Realizacija na domačem tržišču ni padla, pač pa smo z istimi sredstvi povečali zmogljivosti, in sicer v vseh delovnih enotah. To kaže tudi na pravilnejšo stimulacijo in organizacijo ter boljše Posnetek od lani: Darko Trian (levo) in Milan pri montaži aparatov v mfinchenskl tovarni Siemensa izkoriščanje mehanizacije. Upoštevati pa moramo nesporno dejstvo, da pridobivanje dela terja sedaj dva do trikrat večje in strokovnejše angažiranje komercialne službe. Hkrati pa sedanje stanje na tržišču omogoča zmanjšanje ali ukinitev nekaterih dejavnosti. Pri svojih prizadevanjih, da proste kapacitete iz že znanih nagibov prodamo v inozemstvo, pa moramo vsekakor v večji meri upoštevati naslednja načela: # samostojne je nasto- pati na sejmih # bistveno povečati prizadevanja za propagando # izboljšati kakovost izdelkov in montažnih storitev, še zlasti v zaključni fazi O poceniti izdelke Vsa ta načela veljajo sicer tudi za naše delovanje na domačem tržišču, zlasti pocenitev izdelkov. Vsekakor se nam namreč navidezno manjši dobiček, ki ga dosežemo pri izvoženih proizvodih, kasneje posredno obrestuje, kajti inozemske kontrole izdelkov so večinoma toliko zahtevnejše od domačih, da nam njihove ugotovitve — pogosto sicer boleče — v mnogočem služijo kot šolnina, ki jo moramo plačati za splošno izboljšanje naših proizvodov kot adut v borbi s konkurenco. Ce bomo dosledneje upoštevali gornja osnovna načela, imamo za naslednja leta dobre možnosti uveljaviti se v naši dejavnosti tako v zahodnih, kakor tudi v vzhodnih državah. J. N. Samski dom Siemensa v Miinchnu, v katerem stanujejo tudi naši delavci iwniiiHiBiHiiiitH»ii[itMiiiiiiiimiiiiH[iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiii«iiiiiniiiiiiniiiiiiwniniiiiniimiiiiiiiiiiiiiiii:!iiiiiiiniinHiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliimwmiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii)ii[iiiiiiiiiiiiiniiiiiumiiimnLHL.mMi t NADALJEVANJA S PREJŠNJIH STRANI POMEMBEN IN ZANESLJIV KAŽIPOT naprave za parno gretje (indeks realizacije 135, indeks zalog za oktober pa 25!). REALIZACIJO TEN JE MOŽNO IZBOLJŠATI Čeprav je elektro-indu-striia lani zabeležila boljše uspehe od kovinske industrije. realizacije naše TEN ni v skladu s to tendenco. Podatki o uvozu izdelkov, ki jih izdeluje TEN, pričajo, da potrebe jugoslovanskega trga po tovrstnih iz- delkih še zdaleč niso zadovoljene. Tako beleži uvoz jakotočnih in šibkotočnih stikal porast za 27 odstotkov oziroma 16 odstotkov, in sicer je znašal v prvih 10 mesecih lanskega leta 7,880.298 N-din oz. 6,628.934 novih din. Prav presenetljiv indeks pa opažamo pri uvozu razdelilnih in komandnih plošč ter pultov: 300! Vrednost uvoza te skupine izdelkov je namreč porasla od 10,896.363 N-din na 32,736.466 N-din. Če ta podatek primerjamo s planirano realizacijo oddelka za jaki tok, lahko realno pričakujemo plasma njegovih kapacitet. Težji je položaj elektro-industrije na trgu drugega instalacijskega materiala, saj je indeks realizacije jugoslovanskih podjetij ie 95, ohrabrujoč pa je zato indeks zalog za oktober, ki je tudi pod 100, in sicer 98. Uvoz kondenzatorjev za korekcijo faktorja moči kaže tendenco upadanja, zato pa narašča uvoz električnih zvoncev ter naprav proti vlomu in za ob-, javo požarov in uvoz drugih signalnih zvočnih in vij zualnih naprav. Predvidene spremembe v režimu uvoza bodo v precejšnji meri zmanjšale uvoz določenega reprodukcijskega materiala in nekaterih izdelkov. Naloga vsakega podjetja in jugoslovanskega gospodarstva na sploh. katerega velika slabost je nezadostna informiranost o obstoječih in potencialnih možnostih posameznih členov verige podjetij na eni strani ter v konkretnih zahtevah na drugi strani, je, da skuša zapolniti vrzeli, ki jih bo povzročilo zmanjšanje uvoza. Največ uspeha pri tem pa bodo seveda imela tista podjetja, ki bodo zahteve trga najbolje poznala ter jih zmogla pravočasno in kvalitetno zadovoljiti. UGODNE PERSPEKTIVE Vilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil, je posebna komisija pregledala dosedanja zavarovanja. UO je odobril, da se sklenejo zavarovalne pogodbe, čeprav zayarovanje ni obvezno, ker bi bil riziko podjetja pri poslovanju sicer prevelik. Zavarujejo naj se: osnovna sredstva in sredstva skupne porabe proti nevarnosti požara, nedenarna obratna sredstva (zaloge materiala, polizdelkov in izdelkov), stroji in strojne naprave v posamični vrednosti na 30.000 N-din proti nevarnosti loma, premična osnovna sredstva in gotovina v blagajnah proti nevarnosti vloma, posebej še prenos gotovine iz banke in iz podjetja na gradbišča proti nevarnosti ropa, ka-sko-zavarovanje motornih vozil in v zvezi s tem nezgodno zavarovanje šoferjev in potnikov ter regresno zavarovanje šoferjev. Na novo je bilo uveejeno zavarovanje za splošno civilno odgovornost proti nevarnosti večjih nesreč pri delu ter poškodb tretjih oseb in stvari v zvezi s poslovanjem podjetja. Sklene naj se tudi transportno zavaro- vanje. ki zajema prevoze z vsemi lastnimi in tujimi vozili ter prevoze po železnici. Za sedaj pa se še ne bo sklenilo zavarovanje montažne dejavnosti in garancijsko zavarovanje, ki pri naših zavarovalnicah še ni razvito; pač pa je to zavarovanje v bodočem programu. CDS je na šestem zasedanju 12. februarja najprej obravnaval popis sredstev podjetja in sprejel ustrezne sklepe. Nato je sprejel novi pravilnik o dodeljevanju posojil za stanovanjske namene in predlagane spremembe pravilnika o delovnih razmerjih, ki se tičejo določanja letnih dopustov. O obeh novostih s stanovanjskega področja in s področja delovnih razmerij poročamo v posebnih prispevkih. Upravni odbor je na seji 24. februarja odobril zaključni račun počitniške skupnosti podjetja in potrdil nove cene za letošnjo sezono: te so v glavnem nespremenjene, le da velja polovična cena penziona za otroke od 2 do 15 let, medtem ko se za otroke do 2 let plača samo minimalni prispevek 5 N-din dnevno. Na tej seji je bil odobren tudi zaključni račun stanovanjske enote podjetja, oba navedena sklepa pa je potrdil tudi' CDS. Na predlog sindikalne organizacije je UO odobril denarna sredstva, potrebna za običajno organizacijo proslave dneva žena. Na svojem zasedanju, ki je bilo istega dne, je CDS sprejel poročilo o delu razvojnega oddelka podjetja, s pripombo, naj letošnji plan dela razvojnega oddelka še podrobneje obravnavata obrata Trata in TEN, ki v delo razvojnega oddelka vlagata največ sredstev. Iz poročila komercialne službe je bilo razvidno, da je podjetje do sedaj pogodbeno prevzelo za tekoče leto več del, kot v istem obdobju minulega leta, kar daje ugodne prespektive. Predloga za spremembo plačevanja terenskih dodatkov CDS ni sprejel, ker so člani smatrali, da je treba predlog še podrobneje obdelati. Predvsem pa je ČDS na tej seji potrdil zaključni račun podjetja za leto 1967, iz katerega posnemamo nekatere najbolj bistvene po- kazatelje. Doseženi poslovni uspeh v minulem letu je v odnosu na planska predvidevanja zadovoljiv, vendar slabši kot v letu 1966. Dosežena fakturirana realizacija znaša 153,392.544 N-din, kar je za 13,34 % Več kot je bilo planirano V primerjavi z letom 1966 pa je dosežena realizacija večja za 15,78 %. Povprečno je bilo v minulem letu mesečno zaposlenih 1859 delavcev in 305 vajencev, kar je za 5,7 % več kot v letu 1966. Zaposleni delavci so opravili 3,839.673 efektivnih delovnih ur, kar je za 2,16 odstotka več. kot ie bilo planirano. Iz teh podatkov sledi,, da je podjetje plan realizacije glede na porabljene efektivne delovne ure preseglo za 11,92%. Izboljšalo se je tudi razmerje med proizvodnimi in režijskimi delovnimi urami, saj po zadnje za 0,44 % nižje kot v letu 1966. Odnos med delom po učinku in delom po času se je izboljšal za 3,95 %. Mesečni neto povprečni osebni dohodki so znašali 1123 N-din. kar je za 16 % več kot leta 1966; ta znesek pa se bo z izplačilom presežnega dela osebnih dohodkov povečal na približno 1200 N-din. V procesu razvoja družbene reforme je bistveno vprašanje odkrivanje novih rezerv in s tem v zvezi doseči čim večjo konkurenčno sposobnost na tržišču. V strukturi prodajne cene tvori največji strošek material. Ta strošek bo treba v prihodnje mnogo podrobneje proučevati, s tem v zvezi pa organizacijo nabavne službe in tako doseči čim hitrejše obračanje materiala, postopoma zniževati zaloge in sproščena sredstva uporabiti za kreditiranje kupcev ter izkoristiti ugodnosti, ki jih nudi pri nabavah trgovska mreža. Vezava materiala v skladiščih ie znašala minulo leto 54 dni, kar pa glede na sedanje pogoje gospodarjenja še daleč ni zadovoljivo. Prav tako so povprečne mesečne zaloge materiala previsoke: lani v vrednosti 12,750.017 N-dinarjev. Poslovanje podjetja ih obratov v minulem letu bomo obširneje prikazali v prihodnji številki Glasnika. Ali bomo tudi mi prešli na novi delovni čas? V zvezi z nesporno povezavo med načinom prehrane in produktivnostjo dela ima ta članek namen, da spodbud; k razmišljanju vodstvo podjetja in obratov, sindikalno organizacijo in druge činitelje. da pripravijo za prehod na novi delovni čas take pogoje, ki bodo delavce zadovoljili. Omenil sem prehrano kot enega od bistvenih pogojev za uvedbo novega delovnega časa. Obstaja pa še voč drugih vprašanj s tem v zvezi, ki jih bo treba postopoma reševati, tako pre voze delavcev na delo in z dela, otroško varstvo itd. VEC problemov bo v MONTAŽNI DEJAVNOSTI Uvajanje novega delovnega časa torej nikakor ne bo preprosto, saj bo bistveno poseglo v dosedanji način življenja vsakega posameznika. Proces prilagajanja bo dolgotrajen, s pripravami pa je treba pričeti že sedaj in se lotiti problemov z vso odgovornostjo. Še posebej problematična bo po mojem mnenju ureditev prehrane med delovnim časom v montažni dejavnosti, saj na pretežni večini gradbišč ne obstajajo možnosti za organizacijo družbene prehrane. Predlog v zvezi s tem bodo morali prispevati tudi sami delavci te dejavnosti. Naše podjetje bo moralo svoj delovni čas nedvomno prilagoditi poslovanju drugih gospodarskih in družbenih organizacij ter upravnih organov. Vendar menim. da bo najbolje tudi pri nas uvesti zimski in letni delovni čas, kot ga uveljavlja že sprejeti zakon c petdnevnem delovnem tednu, čeprav ta zakon velja le za administrativne organe. Predlogi, ki se v tem članku zanje zavzemam, posebno pa predlog glede ureditve družbene prehrane v novem delovnem času z delnim kritjem stroškov iz sklada skupne porabe, pa predstavljajo seveda moje osebno stališče. Dokončne odločitve bodo ' morali sprejeti organi upravljanja podjetja. F. H. MP Glasnik izdaja delovna skupnost IMP — Industrij-kega montažnega podjetja, Ljubljana. Izhaja na 2 meseca v 2500 izvodih. Uredništvo in uprava: Ljubljana, ilova 37. Ureja uredniški odbor. Glavni urednik Edvin lepančič, odgovorni urednik Aleksander Perdan. Tisk in klišeji: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani