Katolišk cerkven list.
Danica izhaja 1.. 10. in 20. dne vsaciga mesca na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leta 1 gld t>0 kr.. v ti-karmci sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej.
Telitf XVI.	V Ljubljani 20. malica travna 1863.	I Asi 12.
JtiarU Materi milosti in dobrote.
Ko spomlad se je vernila, Slavčck žvergoleti jel. Se mi misel je zbudila, Da Marii bi v čast zapel. O zakaj bi ne prepeval, Saj serce za njo gori, In časti ne razodeval Tak dobrotni Materi?
Solnce zemljo je ogrelo, Ze na novo vse živi; Oh, da b' tudi serca vnelo Do Marije vsih ljudi, Da goreče bi ljubili Mater predobrotljivo. Ter v ljubezni Jo častili ln služili Nji zvesto.
Jasa majnik se cveteči, *] Vle.-ec Ajeiiiu milosti, Ki zamore jih doseči, kdor preserčno Jo časti. Zbudi toraj se človeški Kvin zapušeni rod . Poj visoko čast nebeški Mater' mili vsih dobrot!
Zdaj veselo vsi častimo Mater, k' jo Gospod nam dal. Ciste serca Ji darimo; Grešnik, kaj boš mar ti spal? Glej narava prenovila Telo si obličje že; Al' Marija omečila Serca tvojiga ni še?
Ves skesan se k Nji zateči In poklekni pred altar. O Marija! upno reci. Glej me tukaj revno stvar, Nisim vreden tolažila, Vender upanje imam. Da dobrotna Ti prosila Boš za me pred Jezusam!
O presrečin! ako čuje Milostna besede te, Skusil bos kak obdaruje Ona vdano Ji serce; Toraj ljubi! ne obupaj , Ak Marija je s teboj , Veruj, upaj, ljubi skupaj, In po smerti raj bo tvoj.
Ker spomlad se je vernila, Slavček žvergoleti jel, Bom. dobrotna Mati mila! Tebi v čast in slavo pel: Bod' pozdravljena Kraljica Majnika cvetečiga, Predobrotna pomočnica Si rodu človeškiga!
Fr. Silvester.
Mlatieneev darčeh.
Smar nična.
Kaj hočem letaš darovati. Marija Tebi. mila Mati! Za Smarnice kaj bi daril. Da bolj bi Tebe počastil.
Cvetličie hočem si nabrati, l'o polju, vertih preiskati; Z nar lepših, ki jih bom dobil, Bom Tebi Mati venček vil.
Sim sklenil serčno Te ljubiti, Ti z vencam serce tud' dariti, Marija sprejmi darček moj. Te prosim. večno naj bo Tvoj!
Le Ti. Marija čista Dvica! Si z Jezusam mi tovaršica; Naj svet' mi. kar le hoče. prav, Ljubiti Te ne bom nehal.
Zatoraj upam. serčno-mila Marija, da me boš zvolila; Ker tu sim venec Ti daril. Bom s Tabo tam se veselil!
Fr. Silvester.
') ali: Prišel majnik je cveteči.
Fjainfiri preroki.
n.
(Dalje.)
Dalje pravi sv. Pavel v omenjenim listu do Timoteja od zapeljivcov, de bodo ljudje, ki se bo zdelo, de se k re post n ost i derže, pa njeno moč taje. To je. kteri se bodo hlinili kakor de bi bili dobri in ljudoljubni, kar pa v resnici ne bodo. Enaki bodo podobam (štatvam), ktere se ko človeki vidijo, v resnici pa niso človeki, ker nimajo oživlja-jočiga duha, dušniga življenja, ali kakor Jezus pravi: Xa videz bodo kakor ovce, znotraj pa rgrab-Ijivi volkovi. (Mat. 7, 15.) — Nekteri teli hlincov. pravi sv. apostelj, bodo in so že tudi, kteri se v h i s e vrivajo in ženičice, baburee love, ktere so z grehi obložene, in od mnogoterih želj a gnane, ktere se vseskoz uče, in vender k spoznanju resnice ne pridejo. To je, nekteri motivci in lažniki svojim zmotam s tem pot nakopavajo, de se v hiše in družine vrinejo, kjer se sprijaznijo, soznanijo, podomačijo z grehi obloženimi, zapeljanimi in zapeljivimi (Prip. 7, 10—27, 1, Tim. 3, 15.) in od mnogoterih strast in želja gnanimi ženskami in baburicami, ktere od ene strani zavoljo svojih grehov tolažbe in vpokojenja išejo, od druge strani pa vender po svojih nagnjenjih in željah živeti hočejo, ali od ene strani se kažejo uka in resnice željne, od druge strani jim pa resnica ne dopade, zato ker jim ne pusti po njih željah živeti, ter hočejo zmiraj kaj druziga in noviga. In tu jim pridejo lažnjivi preroki kakor nalaš, kteri jih od ene strani zavoljo njih gre ov vpokojujejo, od druge strani jim pa po njih željah in po njih poljubu živeti puste učivši, de. kar truplo stori, duši mar ni, jim ušesa žgačejo. (Tim. 4, 9.)
Zgodovina pričuje, de krivoverski očaki so imeli veči del svoje od mnogoterih željti gnane inojre, ktere so jim služile in njih zmote zasevati in razširjati pomagale, na pr., Simon čarnik ali vrazar je svoje krivoverstvo s pomočjo vlačugarske Helene iz-legel in dovodil. — Nikolaj Antijohijski je imel trume oil mnogoterih želja gnanih babur okrog sebe. — Arij je bil nar pred sestro cesarja in potlej še le svet s svojimi zmotami vnoril. — Luter Martinova iz samostana skočivši božjoroparska Katerca llora, saint-sinioniške in metodiške, rongeanske in druge tajč-katoljške babice so vse preznana reč in ni treba besedice eerhniti.
Ko s. Pavel lažnjive preroke znamva, tolaži in zagotavlja Timoteja, de vse početja in zmote zapeljivcov in krivovereov niso v stanu resnice uničiti; pravi nam-
reč: „Kakor sta se Janez in 31 a m brez v-stavljala Mojzesu (5£. Mojz. 7, 11), tako se tudi ti (lažnjivi učeniki) ustavljajo resnici, ljudje popačeniga serca, zaveržljive vere (njili vera in življenje ni nič vredno). Ali dalje se ne hudo mogli razširjati, zakaj njih ne-spamel ho vsim očitna, kako rje tudi unih bila (Janeza in Mambreza 5ž. Mojz. 8, 18—19, ko je njuna nezmožnost in lložji perst znan postal). In res, prej ali poznej pride nespamet lažnjika na dan, in ljudje se je sramujejo, kakor vidimo zdaj tako pogosto nad /.motenimi po Angleškim, Nemškim, tajč-katnliki na Dunaji, pri naših bratih starovereih ali grekili na Turškim, ki se svoje in svojih krivih uče-nikov sranmjejo, kesajo in se spet nazaj prosijo v rimsko-katoliško Cerkev, klero so od mnogoterih želja gnani nespametnezi bili zapustili, zakaj vsak lažnjivi učenik in vsaka zmota, vsak hudobnež in vsaka hudobija ima enkrat svoj konec in pogin: resnica pa vedno ostane, ker je večna in nespremenljiva, kakor Bog.
Sv. Peter v listu in 2. poglavji) tudi lažnjive preroke živo popisuje, in jim nar hujši kazni napoveduje. Primerimo to poglavje sedanjim časam, in brez očal vidimo, dc so dandanašnji lažniki v njim pooblično zadeli.	J. KI.
P r i s t a vek. Ta odstavek sv. pisma jc tako imeniten, de upamo častitim bravcam dobro vstreči, ako ga dani" tukaj natisniti. — nekaj tudi zato. de ;iodt»"vidili Slovenci, kako je razlagano novo natisnjeni« pi<mo.	\ red.
II. Poglavje.
Obseg.
Kili - j.» iu«t> lažnjivi preroki, kakor so bili tudi med vami krivi ucenik:. Oni jil. boju veliko v nesrečo pahnili, sami pa bojo strašno pogimii: zakaj Bog ze od nekdaj greh kaznuje in ko pravičniga iz skušnjave cimr. ko krivicnik sodnjimu dnevu prihranjen, zlasti ne-č-Mniki. zanicevavei svoje gosposke, preklinjavei vsiga svetiga. Tem t dpaillim od vere -te le sladnost in samopridnost v mislih, kakor nekdaj Balaamu; oni veliko obetajo, pa nič ne dajo, in se s svojo povernitvijo v hudobijo le prav nesrečne store; ker s tem kažejo ?voje pozivinjeno. v sladnosti tega sveta popolnama pogreznjeno
serce.
1.	Si bili pa tudi lažnjivi preroki med ljudstvam, ') kakor bodo tudi med vami lažnjivi učeniki, kteri bodo krive nauke pogubljenja vpeljevali, in bodo Gospoda, kteri jih je odkupil, zalajali.'-) in si bodo naglo pogubljenje navlekli.
2.	In veliko jih bo posnemalo njih nečistosti,;i) po kterih se bo pot resnice preklinjal, ')
in iz lakomnosti vas bodo z lažnjivimi besedami goljuiali; kterim /.e zdavno namenjeno obsojenje se ne odlaša. in kterih pogubljenje ue dremlje.
I. Zakaj Bog tudi angeljem. ki so grešili, ui zanesel. ) temuč jih je s peklenskimi vervmi v brezen'1) potegnil, in tih v terpljenje izdal, de se sodbi prihranijo;7) Juda i«.
1.	lil. 2. Kralj. -42. 6. Eceh. 13. 2: it. 25. 2S.
2.	s popačenim naukam in hudobnim življenjem.
3.	\ cliko se jih b« ravnalo po njih krivih naukih in po njili neči-
stim življenji.
i. l»o svojim odpadu od vere bojo pravi nauk in pobožno življenje ko krivo in napeno preklinjali.
:». sperviga svetim, potem pa po napuhu padlim angeljem; zakaj napuh je začetek vsiga hudiga. (Sir. 10. 15.) z večnimi verigami, s kterimi jih veže pekel, in jih vekomej zvezane ima. tedaj t večnimi verigami ali vervmi. Gl. Jud. 6. V grenkim: verigami teme," t. j., nesreče.
7. Hudiči bojo vesoljni sodbi prihranjeni, ker se jim zadolženje z
zapeljevanjem ljudi še neprenehama naraša. in tudi zavoljo tega
marajo oni sojeni biti.
5.	tudi pervimu svetu •*) ni zanesel, temuč je osmiga,1') Noeta, oznanovavca pravice, ohranil, ko je potop čez svet krivičnikov poslal; 1. Mojz. 7, 1.
6.	in je mesta Sodomljanov in Gomorcov do pepela požgal, in v razdjanje obsodil; in je postavil zgled tistim, ki bodo v prihodnje hudobno delali; 1. Mojz. 19, 25.
7.	iu pravičniga Lota, stiskaniga od krivice hudobni-kov, in od (njih) nečistiga življenja, je otel;
8.	zakaj v pogledu in poslušanji je bil pravičen. desi je prebival pri njih, kteri so od dueva do dneva (njegovo) pravično dušo s hudobnimi deli žalili. ,0)
9.	Gospod ve pobožne iz skušnjave rešiti; n) hudobne pa v dan sodbe terpljeuju prihraniti;
10.	sosebuo pa tiste, kteri žive po mesu v poželenji nečistosti, '-) in gospostvo zaničujejo, so prederzni in sebi dopadljivi, in se ne bojč krivih naukov vpeljevati, iu pre-klinjati: 13)
U. ker vender angelji, močnejši in mogočniši, ne iz-reko zoper sč preklinovavske sodbe. ")
12.	Ti pa, 1 •') kakor nespametna živina, ki je vstvar-jena za lov in klanje, preklinjajo, kar ne razumejo; l,;) v svoji spačenosti bodo poginili,
13.	ter prejeli plačilo krivice, ker za blagost imajo veakdanjo sladnost; so nagnusni in omadežani, sladnosti do verha siti, in v svojih pojedinah razujzdani med vami;
14.	oči imajo polne prešeštva, in neprenehljiviga greha; vabijo k sebi nestanovitne duše, imajo za lakomnost vajeno serce, iu so otroci prekletstva;
15.	zapustili so pravi pot iu zašli, in hodijo po potu Balaama, sina Bozorjeviga, kteri jc plačilo krivice ljubil;
I.	Mojz 22. .Jud. 11.
10. prejel je pa svarjenjc zavoljo svoje nespaineti: podjarincna mutasta živina je s človeškim glasain govorila in ustavila neumnost prerokovo. |
17. Ti so studenci bre/. vode, in megle od viharjev sem ter tje £onjene, kterih grozna tema čaka. -")
lš. Prevzetno namreč ncčimcriie besede govore in za-
S. ob času vesoljniga potopa.
9. Noe jc bil osmi, ker jc bil Bog razun njega otel tudi njeguvt
ženo in ujegove tri sinove z njih ženami. 10. V greškim: ~ker je on, pravični, meti njimi prebiral, je bihi njegova pravična du.sa dan na dan mučena (martrana) njih hudobnimi deli. ki jih je mogla gledati in po.slu.sati."
II.	ker z njegovo gnado delajo.
12.	kteri mesenim sladnostim strežejo.
13.	ki ljudi podpihujejo zoper deželsko in cerkveno oblast, ki gosposko preklinjajo in uče, de ji ni treba pokoršinc skazovaii. \ greškim: ri/t .se ne boje velicastev preklinjati. Ne bojč sc ne viši gosposke nc angeljev preklinjati.
14.	ko vender angelji, namreč dobri angelji, ki so vender mogočnejši ko uni odpadli, krivi učeniki, ne izrečejo preklinjavske sodbe nad angelji. ki so padli. Glej Juda v. 0. Ako angelji še hudičev ne preklinjajo, koliko kazni so tedaj uni odpadli, krivi učeniki vredni, ki gosposke preklinjajo. — V greškim: rker vender angtlji . . . ne izrekli zoper nje* i. t. d., to je, zoper gosposke, čeravno svojih dolžnost ne spolnujejo. Sveti Peter meri s temi besedami na tiste svete angelje, ki so varhi dežel in narodov (Gl. Dan. 10.). Sami angelji varhi ne preklinjajo gosposk sebi izroženih dežel pred Gospodam, de bi jim ne bilo treba pokoršine skazovati, ako-ravno ne spolnujejo svojih dolžnost.
15.	ti nepokorni in poželjivi ljudje, krivi učeniki in njih tovarši. IG. ker jim mesene sladnosti boljši spoznanje zaderžujejo.
17.	imajo poželjive in nečiste oči.
18.	V greškim: ..zavoljo svojiga prelomljenja.u
19.	Balaam se je dal z darmi moabskiga kralja Balaaka preslepiti, de je Izraelce k nečistovanju in malikovanju zapeljeval. Gl. 4. Mojz 22, 25. razi. 2: 24, 14: 31, 16. Gl. ondi zastran govoreče oslice.
20.	Krivi učeniki so grozno goljufni. ker veliko obetajo: resnico, modrost, tolažbo, upokojenje. pa celo nič tega ne dajo. enaki so vodnjaku brez vode, kteri žejniga popotnika k sebi vabi. ter o>u vode obeta, pa mu je nima dati (Perm. 2. Tim. 3. 5.). Oni so nestanovitni v svojim nauka, vedno ga spreminjajo, po vetru se obračajo, in si zdaj to, zdaj ono podobo dajejo, enako meglam, ki jih veter sem ter tje g<~ai, njim je perhranjeno večno pogubljenje v peklu (Massl). Gl. Tob. A. razi. 3.
peljujejo v meseno poželenje nečistosti take, kteri so se malo poprej ločili od tistih, kteri v zmoti žive.
19.	Prostost jim obetajo, ko so vender sami sužnji spridenja; zakaj od kogar je kdo premagan, tistiga je tudi suženj. "')
20.	Ako se namreč tisti, ki so bili ubežali posvetnim nagnusnostim po spoznanji našiga Gospoda in Zveličarja Jezusa Kristusa, spet vanje zapletejo in so premagani: je njih poslednja hujši ko perva. Mat. 12. 45. Hebr. 10, 20. i. d.
21.	Zakaj -") bolji bi bilo zanje, pota pravice ne spoznati, kakor po spoznanji spet odstopiti od svete zapovedi, ktera jim je bila izročena.
22.	Zgodi se jim namreč po resničnim pregovoru: Pes se verne k temu. kar je izkozlal, iu skopaua svinja se (spet) po luži valja.'-'J
Govor
o slovesni tridnevnici 23 japonskih s s. s prič e-v a v c o v v frančiškanski cerkvi v Ljubljani 4. sveč. popoldne ob 4 I. 1863.
Kdo pojdc na Gospodovo goro? ali kdo bo stal na njegovim svetim kraji ? Kdor je nedolžnih rok in cistiga serca. kdor ne obrača svoje duše v nečimerno.
i>s. .y. 4.
Deleč tam na Jutru, ob kraji Azije — zibelke človeškiga naroda — v velikim morji, vštric šilinga kitajskiga cesarstva, je podolgasto otočje s 4 velikimi in veliko manjšimi otoki, v prostoru in prebivavstvu ne dosti manjši, kakor vse naše cesarstvo; pravijo namreč, de ima do 10.000 □ milj in kacih 30 milijonov prebivavcov. Med belimi suežniki in ogiijometnimi gorami je lepo rodovitna in še dokaj pridno obdelovana ravna zemlja; toliko slabši pa se godi duhovnimu polju, kteriga nekaki buddaizem in druge plemena nejeverstva tlačijo, in če tudi kak žark rcsnicc iu zveličanja prisijc v nesrečno deželo, ga hitro išejo sovražniki zatreti. Ta dežela je cesarstvo, in imenuje se Japo-uija ali Japan, njeni prcbivavci torej Japonci. Eden imenovanih otokov na južni strani je Kiusiu , in njegovo veliko mesto Nangasaki s 70.000 prebivavci, tedaj nad trikrat toliko, kakor v Ljubljani.
Ali vse to, kar sim ob kratkim pred vami razgernil, nam ni toliko mar, kolikor neki homec ali gorica blizo Nangasaki, ki se kliče Sveta gora, ali gora spričevav-cov, to je, mučeneov ali marternikov, ker skoz pol stoletja je ondi na potoke tekla keršanska kri, in tudi triindvajse-teri svetniki, ktere te dni poveličujemo, so bili ondi kri-zaui. To je tedaj pač zares in po pravici Sveta gora, gora Gospodova; in ker Duh božji v psalmih vpraša: ..Kdo pojde na Gospodovo goro? ali kdo bo stal na njegovim svetim kraji?" vas danes tudi jest zavernem na to sveto goro in na ta kraj Gospodov, od kodar je ravna pot na drugo, imenitniši sveto goro: v nebeški Sion. Rečem torej: Kopernenja, hrepenenja po sveti gori, po nebeškim Sionu — tega se učimo iz zgledov 23 keršanskih junakov,
21.	Oni obetajo prostost in zveličanje, ko so sami in njih nasledo-vavci sužnji sreba, in večnimu pogubljenju zapadejo; zakaj oni sc dajo premagati svojim sladnostim in so tedaj njih sužnji; njih prostost je razojdanost. ktera je vselej sklenjena z naj zaničljivši sužnostjo. Gl. Jan. 8, 34. Rim. 6. 16. 20.
22.	>e povrača na srnin j i sprideiija.w Oni padejo v večno pogubljenje: ..zakaj* i. t. d.
23.	Tako se povernejo tisti, kteri se zopet vdajo grehu, v nekdanjo nečistost, in nic jim ne pomaga, de so bili nekaj časa nje opro-steni. velikoveč kažejo s tem svoje popolnama nepoboljšljivo, v nečistost utopljeno serce. Glej Prip. 26. 11.
*) Zdaj ko so nekaj že minule, nekaj se še obhajajo prelepe slovesnosti 23 japonskih svetnikov, bi utegnil na pravim mestu biti govor, ki pojasnuje poglavitnimi zgodovino imenovanih svetnikov in je obernjen tudi na djansko rabo sedanjih ča^-ov.
joponskih mučeneov. kterih podobo na altarji vidite, učimo se tega od njih in druzih katoliških junakov uuiga kraja in tistih časov.
Leta 1542 po Krist. so Portugalci, kupčevaje po Jutru, pervikrat prišli v japonsko deželo in med njene prcbivavce. Kmali pa so dospeli za njimi drugi tergovci z boljšim bla-gam, katoliški misijonarji, ki so iskali ondotne nevedne narode z lučjo keršanstva razsvetliti. To pa jim je bilo tolikanj ložej, ker ondotno ljudstvo je blage narave in ima čutilo za resnico, samo de bi ne bilo nejeverstvo tako globoko vkoreninjeno. Ljudstvo, sim rekel, ima čutilo za resnico, zlasti čutilo za pravico; Japonci namreč hudodel-nike silo ojstro strahujejo, celo za nar manjši tatvino jih neusmiljeno križajo, žive žgo, v vrelim olji kuhajo, ob glavo devljejo, obešajo, parajo. Tako delajo, ker nimajo tiste vere, ki je vera usmiljenja in ljubezni iu tudi z grešniki in nar večiuii hudodelniki sočutje ima, svojim sodnikam veleva usmiljeno delati, zagrešenim in hudodelnim pa zaceli v sakramentu mirti in sprave dušne rane, de potlej zamorejo toliko ložej prenašati posvetue kazni, ktere jim dc-želske postave naložijo. Ko so dobrovoljni neverniki tako usmiljeno vero spoznavali, ni čuda, dc so jo tudi radi sprejemali, in v kratkim je bilo tavžente kristijanov; zlasti je nekoliko let pozneje (1549) veliki indijanski apostelj. sv. Frančišk K-averjan, po Japonskim oznanoval veselo oznanilo večniga zveličanja. — Začelo sc je pa kmali tudi preganjanje, k^ero je v ti nesrečni deželi, ki ima zraven mali-kovavske gnjusobe toliko lepih, za sv. vero zrelih sere, neprenehama terpclo, de jc poslednjič po nezmernim tri-noštvu in po dopušenji skrivnih sklepov Božjih že tako lepo cvetcče keršanstvo bilo do čistiga zaterto. Dobriga pol stoletja no penim začetku, t. j., takrat ko so bili križani 23teri ss. spričevavci. kterih zmago te dni obhajamo, jc vladal ondi zaslepljen in prekanjen trinog, cesar Tajko-Sama. Njegovo sovraštvo do keršanstva jc izviralo nekaj od tod. ker o neki priliki v bližnji deželi Arimi. kjer so bili čisti iu pošteni kristjanje, gerdun ni mogel streči svojimu telesu po njegovim mesenim poželenji, nekaj pa tudi iz druzih vzrokov. Sej ludi dandanašnji posvetni in poželjivi ljudje vero nar bolj zato sovražijo, ker ona berzda človeške nagnjenja, dc bi ne živel človek ..kakor mezeg, ki uma nima." Taki ljudje, desiravno dostikrat učeni, so vender prekratko-vidni Tajko-Samati, de bi spoznali, de vera človeku le v njegovo lastno brezno brani, in ako mu ona danes kaj odreče. mu jutri sto- in stotero in vse boljši nadomesti.
Tajko-Sama v svoji razdraženosti ukaže popisati vse prcbivavce tiste dežele, ki so hodili v keršanske cerkve: bilo pa je že toliko kristjanov, de so se deržavni služabniki bali, de se bo prebivavstvo zaterlo. ako vse v smert izdajo. Kaj je tedaj storiti ? De bi se te zaderge ognili, odmenijo v popis in smert le samo tuje misijonarje in pa tiste domačine, ki so bili z njimi v nar tesnejši zvezi. Kadar so jeli beriči in trinogi služabnikov Božjih za smert iskati, takrat naj bi bili naši mlačni kristjanje vidili, kaj jc gorečnost za Boga, za sv. vero. za terpljenje in smert zavoljo Jezusa in pa zavoljo dosege svete gore. nebeškiga Siona. Novi verniki slišijo, de jim hočejo vzeti in križati njih tako priserčno ljubljene duhovne očete, in kar v eni sapi skupaj germe, se sami za kristjane izdajajo in žel« s svojimi pastirji vred smert terpeti. Tako visoko so cenili svitli venec, častitljivo krono, ktera čaka tiste, ki prelije-jo svojo kri za sveto vero. Neki sin cesarskiga hišnika hoče precej vso svojo deržino odpraviti, ee preobleče v duhovsko opravo, de bi ga toliko gotovši v smert izdali; tode deržina se brani zapustiti tako dobriga gospodarja, in skorej vsi hočejo rajši z njim umreti. Drug imeniten kristjan pride sam se oglasit za kristjana s svojo ženo in desetletnim sinčkam in še z drugim otročičem v maternim
naročji. Bali so se namreč, de jih bodo zgrešili, ako doma ostanejo, in jim tako odide prelepi venec spričevavstva. Bli/.inj rodovinec Tajko-Sainata cesarja, kteriiua je bil cesar tri kraljestva zastonj dal. se je pridružil duhovnam jezui-tam. dc bi z njimi umeri. (Bili so uamreč z oo. frančiškani preganjani tudi jezuiti.) Serčuc ženske so se zbirale po tacih hišah, kjer so upale, de jih bodo uarpred našli. Povsod je bilo srečevati ljudi, ki niso želeli druziga, razuu smerti za Kristusa iu sv. vero.
\li vidte. kristjanje, kako ti ljudje žele ua Gospodovo goro? M preblaga žeja tih svetih duš po križu in po svetim Sionu! O sveta žeja, ki bo pogašena s studencam žive vode! Posvetne serca so žejne iu lačne z greham okalje-niga veselja, bogastva, časti. — druge napihnjene učeuosti in kar uečimeriiost pase: nikoli pa se ue morejo nasititi, iu k temu je se ta velika škoda, de jim to ne tekne v srečno večnost, kakor pa uni m. ki so želeli križa, ali vsim, ki žele čednosti in čezdalje veči popolnamosti. Njih sveto koperueuje bo namreč z obilno mero utolaženo, iu zgodilo se bo. kakor je pisano: ..Nasitil se bom, kadar se bo prikazala Tvoja tast- | Ps. 10. 15); iu kakor se bere v skrivnim razodenji: .,Ne bodo več ne lačni uc žejni, tudi jih ue bo peklo ue solucc, ue kaka vročina, ker Jagnje, ki je sredi sedeža, jih bo vodilo, iu jih bo peljalo k slu-dencu žive vode; in Bog bo zbrisal vse solze od njih oči. i Kaz. T, Iti; Iz. 11», 10.) — Kje boš takrat, o mlačni kristjan! Ali se bos siuel med take družiti ti, ki te je treba k vsaki dobri reči siliti; ki te še zapoved komej spravi k velikonočni spovedi, k sv. maši ob nedeljah iu praznikih,
—	pa kdo ve. te še to spoluujcš. in kako? —
Povedal sito varu nektere zglede, kako z živo vero so uni srečni na Japonskim hrepeneli po smerti za svojiga Ijuldjeniga Zveličana, in s tem po svetim nebeškim Siouu. Poglejmo pa nadalje, kako ni le pri kopernenji ostalo, temuč »o se v rcsuici darovali za Kristusa.
Perva krona tc čakala ob tem času dve mladi sužnji, iii ena uiu dveh |e pra\ za ohranjenje čistosti svoje življenje dala; gospodarja sla lastni služabnici z lastno loko neusmiljeno usmerlila. Devištvu namreč gre pervi venec; sej ga iii u vsi iz serca privošimo. — Prišli so pa na versto tudi keršanski vojšaki, kterih zmaga se te dni obhaja. Bili so namreč v začetku ti-le: G frančiškanov, in med njimi 3 duhovni očetje ali patri, (2 jezuita), iu 12 vernikov svetniga stanu. Vodja vsih jc b;l frančiškan častiti oče Peter Janez Kerstuik. mašnik, ."iOletin gospod, veliki apostelj ua Japonskim, ki je v svetosti in učenosti vse druge pic-cgal. pa tudi naj glasovitniši čudeže delal. Kadar so jih pozneje hotli odgnati, eniga zmed uuih, ki so bili svetniga stanu. Matija, ui bilo ra\uo pričujočiga. Poveljnik na glas klice, kje ue je Matija, ker imel ga je zapisaniga,
—	in rokodelec v sosedstvu se oglasi: ..Tukaj sim, — če tudi ne ravno Matija, kteriga išete; vender pa sini tudi tega imena in kristjan, kakor le-uni." — Po nekim ugovarjanji rece poveljnik: „To je meni ena reč, de le število imam," iu ga vzame z drugimi; ta pa samiga veselja uc ve, kaj početi, dc ga je po zgledu ujegoviga pomočnika ali patrona dosla sreča, ter je enajsterim prištet. K tem so bili privzeti mladeučki Tomaž, Tonček iu l.udovik. ki so pri iio. frančiškanih k masi stregli, iu tc nedolžne mlade rožice so bi!e naslednjič živa lepota med 23. ki so bili peljani na inorisc. I.iiduvik. nar mlajši. med 10—II. letam, v začetku ui bil v kervavioi zapisniku, iu hotli so ga proč poslati. detek pa sc je jel tako milo jokati in prositi, de se je res tudi on med-nje sprosil. Njih terpljenje se je s tem pričelo, de so v mestu Miaku očitno ua tergu vsakimu kos leviga ušesa odrezali. Mladi Touiažek se jc kaj serč-inga precej tukaj skazal. ko jc jel v pervo kri prelivati. ..I.e odrezi." jc rekel rabeljuu. ..ako hočeš, še drugo uho; zakaj o vesoljni sodbi bodo toliko Icp^i in svitlejsi telesni uilte. ki un jih zdaj tergas. kolikor hujši me zdaj terpiu-
čiš." — K terpljenju jim je neverska neusmiljenost pridjala zasramovauje. De bi namreč ljudi ostrašil keršanstva, je ukazal Tajko-Sama svetnike vlačiti več tednov od mesta do mesta, in povsod se je mogla njih obsodba razglasovati. Ali neverska zvijačnost se je bila hudo ukanila; doseglo se je namreč s to očitnostjo ravno nasprotno tega, kar so neverniki želeli. Ljudstvo je tako silno skupaj vrelo, de jih je bilo po potih, drevesih iu strehah vse polno; misijonarji duhovni pa so jih s serčnimi in navdušenimi besedami učili sv. vero, tako de so kristjane le še bolj v veri vter-dovali, in celo nekaj nejevernikov so bili na ti poti spreo-beruili. Dva priprosta kmečka človeka, Peter Kosaki in France Idanto, ki sta svetim spričevavcam po poti večkrat živeža douašala, sta bila zvezana in njim pridjaua. Vsa ta množica je bila prignaua po dolgim tirauji sem ter tje nazadnje do mesta Naugasaki, kjer so jih sprejeli oo. jezuiti ; imeli so namreč oudi svoj samostan. Bili so zdaj že prav blizo svojiga odinena in konca; torej so se tukaj vsi med seboj spovedali, in kar jih še ni bilo poprej sprejetih, so vse, sprejeli v 3. red sv. Frančiška. Bilo je pa zdaj vsih skupaj za smert odmenjenih: ti frančiškanov iz 1. reda sv. Frančiška iu 17 tretjorcduikov, tedaj vsih iz reda sv. Frančiška 23; /raven teh pa tudi 3 jezuiti: vsih skupaj 20. (Dal. nasl.)
Mz deželnih zborov.
V spoduje - avstrijanskem deželnem zboru je bil predložen nasvet — od ktere strani, že vemo — naj sc natanko izve, kako se ravna z zapertimi v delavnici v ..Neu-dorf-u." C. k vlada je izročila namreč 0. grudna 1S53 jetuišuico v Ncudorfu gospem dobrega pastirja (Frauen vam guten llirten) in z ministerskim razpisom I. 1855 je bilo določeno, da naj se tudi ženske osebe iz dunajske dclav-nišnice tje preselijo.
Dunajski veliki škof in kardinal poprimejo besedo iu pri neki meri takole govore: Kedar hoče človek kaksuo reč vravnati. poznati mora bistvo reči. ktero hoče verdevati. iu pripomočke, kterih se tista poslužuje v dosego svojega namena; potem naj presojujc, ali jc reč namenu ugodua, ali nc? Treba je pa tudi reč iz skušnje poznati, ker teorija utegne biti jalova. Naj pa žc obernemo reč, kakor hočemo, v vsakem obziru je opravičeno, da sc bolnišnice in straho-vavuice duhovnim redovom v oskerbljenje izničujejo. Duhovni redovi živijo za višji namen, kakor le zavoljo saiuo-pridja; zložnega življenja in postopanja tamkej nc poznajo; pa tudi tisti čas, ki ga obračajo v premišljevanje večnih resnic, ui zgubljen ui zapravljen čas. Zatajevanje samega sebe iu ljubezen sc nc da kupiti, tudi uc po modrih ua-redbali nadomestovati. in red, kteri je posvečen telesnim delom usmiljenja, dosegel bo vse kaj višjega in boljšega, kakor se da doseči z ljudmi, ki so zato plačani.
Kaj takšuega pa ni Ic samo mogoče, ampak se je v resnici tako zgodilo. Da se ne oziramo preveč nazaj, ostanimo rajši pri 10. stoletji in poglejmo na Francijo. Ob času prekucije odpravili so bili tamkej vse duhovne redove; komej pa so začeli deržavo v red devati, poklicali so zopet tiste duhovne družbe, ki se ukvarjajo s telesnimi deli usmiljenja do bližnjega. In odsihmal jc Francija tolikrat svojo vlado spremenila, terdovratno so skušali ljudstvo našuntati v sovraštvo do katoliške Cerkve; množile so se pa vender društva, in deržava jih je za svoje naprave čedalje raji vduinjcvala. Zakaj so neki tako ravnali? I.e zato, ker so sc bili prepričali, da je tako naj bolje prcskerbljeno za bolnike. Tisti, kterim je ta reč kaj osebno škodvala, niso bili preveč zadovoljni s tem, in deržavnih vladavcov, kterim bi bilo enako našim liberalcem merzelo nad redovniško obleko, se je javalne tamkej maujkalo. Ali ozir na namen je pretehtal vse to. Kedar so tedaj jemali gospe dobrega Pastirja in druge duhovske družbe za bolnišnice iu strahovavnicc, so pokazale skušnje v sedaujosti in preteklosti, da tc te
koristno, in naj ljudje govore, kar jim je drago, cesarska vlada si jesvesta, da je izpolnila delo ljudomile previdnosti. Brez dvoinbe spozua tudi slavni zbor, kako tehtne so te dogodbe, brez dvombe tudi poterjuje dobrotne namene, zavoljo kterih so se vpeljale te društva. Prašati bi se le utegnilo, ali ktero tih društev ne opravlja svojih dolžnost, ali če ne poterjuje upanja, ktero se je vanj stavilo. Ako se je po pravici kaj takega bati, uaj se ta reč preiskuje in sicer po pravem načinu in iz tega namena, kteri ima tukej edino veljati za pravilo.
Kar pa tiče gospe dobrega Pastirja, so pokazale večkrat preiskave, da svojo težavno dolžnost umno iu z neu-trudljivo pridnostjo izpolnujejo. Vendar pa se zavoljo tega ui treba bati, pa tud ne obžalovati, ako se izkazi zastran zapertih v Ncudorfu predlože, in tudi nimam nič zoper takšen nasvet.
V deželnem zboru v Tirolih so se potegali krepko za versko edinost, iu ko jc to v zboru obveljalo, so obhajali to zmago praznično po vsi deželi, kresove zažigali, in Boga hvalili.	—k-
Ogieti po Slovenskem in Uopisi.
Iz Ljubljane. Sliši se, da tistih 46.000 gold., ki jih je raujki profesor Metelko zapustil za ljubljanske sirote, je že izplačanih in zadevna oblast jih ima v svojih rokah. O ti priliki uaj smemo razodeli misel, da naj bi se denar brez pomude v to obračal, za kar jc, in naj bi se res in tečno ter izdatno pomagalo takim, ki so pomoči potrebni. Neka prav škodljiva vraža je: Ic nakladati, pa spet nakladati denar, in za prihodnje rodove skerbeti, sedanje pa v blatu pustiti. Ta vraža se v veliko okolišiuah razodeva. Prihodnji reveži naj bodo prihodnjim dobrotnikom priporočeni, za sedanje pa naj se sadaj skerbi s tem, kur nam Bog daje. Sej tudi molimo: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh." — S cerkvenim dcnaroiu je dostikrat ravno taka. ...
Iz Ljubljane. Danes bomo omenili dvojne slovenske bukve, ki posebno globoko segajo v duhovno oliko slovcn-skiga ljudstva in so torej vredne, de se posebno razširjajo.
Ravnokar jc prišlo ua svitlo:
Vedno češenje svetiga Rešnjiga Telesa
in lepšanja revnih cerkva.
Premišljevanja in molitve, posebno za ude te bratovšine. Spisal v Francoskim (I. J. K. Boonc, iz Jezusoviga reda. Poslovenil Janez Bonač, duhoven ljubljanske škofije. Z dovoljenjem v. č. Ijubljauskiga škofijstva. V osmerki 501 strani na lepim papirji in z velikim natisam natisnil R. Milic. — Te bukve obsegajo v 24 poglavjih iu veliko podrazdelkih v dostojni obširnosti natanko, jasno iu stalno razlagauo tvarino od presv. R. Telesa, zadevne bratovšine itd. do str. 458, v pristavku so pa uavaduc molitve. Pervo poglavje razlaga v 11 razdelkih pravo, resnično pričujoč-nost Jezusa Kristusa v zakramentu sv. R. Telesa ter poterjuje to resnico sv. vere s podobami in prerokovauji stare zaveze, z obljubo in spolnitvijo Jezusa Kristusa, z naukam cerkvenih očetov in zborov, s čudeži. s pričevanjem pervih krivovereov, življenjem vernikov, spričevaujem nasprotnikov te resnice. Nadalnje poglavja obravnavajo: imenitno češenje sv. R. Telesa; njegovo dolžnost: spoštovauje te visoke skrivnosti in Božjih hiš; nečast. ki sc obojnimu godi; praznik in procesije sv. R. Telesa; začetek in vravnavo te družbe in bratovšine iu molitev 10 ur; sveto Popotnico za bolnike itd.; obširen nauk od daritve sv. maše, sv. Obhajila sploh in pogostuiga obhajila, duhovniga obhajila in obiskovanja sv. R. Tel.; — terpljenje Jezusovo v zvezi s sv. R. Tel. in blagoslov ž njim; pobožnost do presladkiga serca Jezusoviga ; češenje Marije Device; nauk od zadostovanja in pogostnih spoved, ki se iz pobožnosti opravljajo itd.
Dc jc delo izverstno, sta nam priči izvirni spisavec in
pa naš znani gospod prestavljavec; torej je vsaka beseda zastran tega odveč. Želeli bi te bukve v roke med drugim tudi dobrovoljnim slabovercam. dc bi se vterdili v tem, česar jim primanjkuje, — pa tudi nemarnim kristjanam, ki hodijo v hišo božjo z malo spoštovanjem. Akoravno je sv. R. Telo v češenje vernim izpostavljeno, jih vender to nične zdrami; hodijo moško po cerkvi sem ter tje; razkazujejo uapuhnjeno imeiiitnost v obleki iu nečimerno napravo, ki je večkrat — o de bi res ne bilo! — pohujšljiva; obnašajo se prav nemarno, se naslanjajo v svoji lenobi kamor koli bodi; presojujejo nečimernost zdaj tega, zdaj uniga, in skru-nijo sveti kraj z mislimi, s pogledi in vsiiu obnašanjem. (_OI. str. 14 in 15. v teh bukvah.) — Te kukve so kakor pridavek ali pii hi k razstavi prelepih, dragih, izverstno in v cerkvenim duhu izdelanih cerkvenih reči in oprav, ki so se te dni v razstavi vidile; — škoda, de niso bile tudi te nove bukve zraven kje v ogled postavljene; marsikdo tako obil-niga števila gledavcov bi bil precej k Ničmauu po nje sel. ko bi jih bil tamkej vidil z obilnim uličnim obsegam iu prelepo podobo sv. Rešnjiga Telesa na čelu. — Naznanilo o razstavi bo Danica prihodnjič dala, za zdaj samo toliko opomnimo, dc je družba s skorej neštevilninii in tako zalo izdelanimi opravami iiieudc tudi sama sebe prekosila v svojim pričakovanji. Zraven umetno izdelane altarue podobe sv. Ane od KiiucI-na sta bila dva prezala pluvijala. veliko inašnih plajšev in njih več prekrasno delo, velov, alb itd. Ud. Gospe, gospodičiue, žene, bogate, sirote, staro, mlado ... vse se je vdeleževalo tega dela. vse je hitelo svojo gorečnost skazovati za čast presv. Rešnjiga Telesa, kci skorej vse silo težavno in umetno delo, kakor smo slisali. je zastonj. Tode drugi pol več od tega. Blagor dobrim sercam iu čistim ročicam, ki so sc tega dela vdeleževale Želeli samo je. tle bi jih še več bilo, in bi sc delo boli delilo, ker nektere so se skorej čisto darovale temu sve-timu namenu.
Druge posebuo koristne iu globoko v djansko duhovno življenje segajoče bukve so:
Živi Rožnikraiic.
za vse pravoverne kristjane, zlasti za ude te bratovšine.
pred nekimi mcsci v novo natisnjen iu zlo pomnožen. * veliki 12tcrki, 12^ strani, s prelepo podobo na čelu, v g Ocrberjcvi založbi (^ccna od 60 kr. do 1 gold. 4« kr. | I. del razlaga družbo živiga roženkranca. njegov začetek, moč in vrednost, kako naj se moli. njegovo zagovarjanje, premišljevanje 15 skrivnost itd. II. Pobožne opravila, nauke od odpustkov, dolge spovedi, sv. obhajila, in veliko druziga. III. Pobožne vodila: Stezico v pobožno življenje, domače Smarnice. . . . IV. 21 ccrkvenih pesem. Ker so pa bukve mnogim žc znane, torej naj zavernemo častito občinstvo le samo ua nektere reči. ki so zdaj v novo pri-djauc. V razpisu papeža luoccncija XI. str. 18 je ta malo znana okolišina, de vsi verni, če tudi niso udje rožcukranske bratovšine, zamorejo roženkransko nedeljo z znanimi pogodbami zadobiti popolnama odpustke; ravno tako tudi v praznika sv. II. Telesa in ccrkveniga patrona ^todc poslednja dva praznika Ic tainkcj. kjer so bratovski altarji. \ Str. 134 ima iz nekih rimskih bukev posneti nauk. kako naj sc pri sv. maši s pridani sv. rožcnkranc moli. Na sti. 215 je mnogim dušam močno potrebni nauk, kako naj sc spoved iz pobožnosti opravlja; enako ludi na 242. strani od pogostuiga sv. Obhajila. Cisto nova jc na 3 ti O. strani obširna stezica v pobožno življenje, iu str. 3*.»5 domače smarnice. Malo malo kristjanov ima pravi za popadek od tvarinc, ki jo iz tih bukvic tukaj Ic posnamemo, namreč
Križci in svetinje s Papeževim blas;oslo\am.
Že več ko 30») let je navada, de Papeži v ta namen, dc bi verniki bolj v živo verovali, Boga molili, in Matci Božjo častili, manjši svete podobe, križe, križce, svetinje
io rozenkrance sami blagoslovljajo ali drage pooblastajejo in z odpastki obdarujejo.
De se pa verni teh odpustkov, ki so z blagoslovljeno stvarjo sklenjeni, vdeležiti morejo, je treba pervič, de tako stvar pri sebi nosijo ali pa vsaj v svojim stanovanju hranijo.
Drugič je treba, de v zadobljenje odpustkov napovedane molitve opravijo, tako de blagoslovljeno stvar pri sebi imajo ali v svojim stanovanju pred njo molijo.
Tretjič, podob na papirju ui blagoslavljati, ker se lahko spridijo; križci in svetinjee ne smejo iz cina ali svinca ali iz druge lahko zdrobljive robe biti, železne smejo biti.
Če ter ti č, zrezljane ali vlite podobe morajo od tacih svetnikov biti, ki jih je cerkev očitno za svetnike spoznala, ali pa ki se vsaj v rimskih bukvah mučencov znajdejo.
Petič, blagoslovljenim križcam itd. dodeljeui odpustki veljajo le tistim, za ktere so reči blagoslovljene, in pervim v last dane. i'e kdo tako reč zgubi, je ne more z drugo neblagoslovljeno nadomestiti. Blagoslovljene reči z odpustki sc ne sinejo posojevati ali v rabo prepustiti s tem namcnam druge odpustkov deležne storiti, ker drugači blagoslov iu odpustki zginejo.
Šestič, blagoslovljene reči se ne smejo nikakor zamenjevati ali prodajati tudi za svoj kup ne; zalega voljo ie treba jih pred dobiti in zase blagosloviti dati. Po smerti zgine blagoslov.
Kdor vsaj e u k r a t v tednu trojni roženkranc s petnajstimi, ali le en del s petimi skrivnostmi obmoli, kdor duhovske dnevne molitve, ali od Matere Božje, ali za mertve, ali sedem psalmov pokore ali stopnijskc psalme opravi, kdor v keršanskim nauku podučuje, kdor jetnike in bolnike v holnišnicah obiskuje, kdor vbogajmc daje, kdor k sv. maši v delavnik gre, iu duhovni, ki jo bere, zadobi popolnama odpustek. ako je rcsničuo pri spovedi skesan in ob zdolaj uaznaiijenih dnevih sv. Obhajilo prejme, in pobožuo za zatrenje krivih ver in razkolništva, za razširjanje katoliške ccrkve. za mir in edinost keršanskih vladarjev in za druge potrebe Boga prosi. Taki dnevi so: Božič, sveti 3 kralji, velikanoč. vnebohod, biukošti, rojstvo, oznanjenje, očiše-vanje in vnebovzetje prcčiste Device Marije, sv. Janez kerstnik, vseli 12 aposteljnov, sv. Jožef, ženin Marije Device. in vsi svetniki.
kdor imenovane dobre dela druge praznike Gospodove in Matere Božje opravlja, dobi tisti dan odpustek 7 let in 7 kvadragen, ob nedeljah iu praznikih čez leto 5 let iu 5 kvadrageu in vsaki drugi dan v letu 100 dni odpustka s tistimi pogojami.
kdor ob smertni uri svojo dušo pobožno Bogu priporoči. in je pripravljen smert z vdanostjo z Gospodove roke sprejeti, iu po resnično skesani spovedi in obhajilu, ali če to več mogoče ni , le skesano presladko ime Jezus v sercu zreče, ako z ustuii več ne more, zadobi popolnama odpustke.
kdor ob ..Ave Marija" zvonjenju zjutraj, opoldne in zvečer Angel Gospodov, ali če tega ne more, en Očenaš in cešena si Marija moli, ali kadar za duše v vicah zvoni, psalm : ..Iz globočine vpijem k tebi, o Gospod! itd." ali če tega ne zna. Očenaš in češena si Marija obmoli, zadobi, ce ni v smertniiu grehu, 100 dni odpustka.
Kdor se o petkih Kristusoviga terpljenja in smerti pobožno spomni, iu 3 Očenaše in toliko češena si Marij zmoli, dobi I<10 dni odpustka.
Kdor pobožno za verne kristjane moli, posebno za umirajoče, in vsaj en očeuaš s češena si Marijo opravi, dobi 100 dni odpustka. Vsi leti odpustki se zamorejo tudi dušam v vicah oberniti.
Po vsem tim in takim se prelepe bukvice same zadosti
*) Ves ta spis od odpustkov, blagoslovljenih križcov itd. je posnet iz odloke sv. Zbora za odpustke 14. maja 1S53 na povelje sadanjiga sv. Očeta Papeža Pija IX.
priporočajo, in ni nam treba dalje govoriti. Priporočuje jih pa tudi vse sploh znano ime spisavca (kakor menimo) v. č. g. Janeza Stritarja, duh. pomočnika pri sv. Jakopu v Ljubljani (akornvno ga na bukvicah ue vidimo pod-pisaniga).	Vred.
Iz Ter9ta. Godila se je s tukajšnjim mestnim župan-stvam skoraj prav taka kot z greškim kraljestvam; govorilo se je od mnogih kandidatov za omenjeno službo, pa nekteri niso bili prijetni vladi, drugi pa neki ljudski stranki ne, uar bolj zbrisani so se pa ob kratkem za to neprijetno butaro zahvalili, in tako je le še te dui iz osodne žarice prilezel mestni župan, namreč pravdni dohtar g. Baseggio, in pričakuje se, de bi ga vlada poterdila. Kako bi se utegnil obnašati ta gospod v tej službi, se prav za prav za zdaj kaj gotoviga reči ne more.
Razsajočo tatvino so tu nekoliko, nar več s tem ukrotili, de so se zalezeni in pa sumljivi življi ali v domovje iztirali, ali pozaperli, ali pa k nadničarskimu delu prisilili. Pa še vender pri vsem tem čuda postopačev in nemaničev imamo, zakaj de ne bi taki poštenih vojaških pušk nosili? — je nam pač čudna uganjka — kajti godi se tu, kakor slavni Rimljan od svoje dobe toži, rekoč: „Esse pro cive, qui civis non sit." Cic. Offic. III.
Iz Notrajnskiga. Ker se nam cveteči majnik ali Mariiu mesec že približuje, naj ti naznanim, blaga Danica! da bomo tudi v naši fari, letaš že četerto leto, Smarnice imeli. To opravilo ima res v sebi nekaj miliga in sladkiga, ki vsako serce razveseljuje. To obilno priča to, ker hodijo ljudje več kot uro deleč vsaki dan k Smarnicain, in tudi še iz druzih duhovnij, kjer še tega lepiga opravila nimajo. Želeti je pa, da bi se napravilo po vsih duhovnijah, posebno saj po farah in dekanijah, ter bi bil toliko bolj Bog moljen in poveličevan, in pa češena predobrotljiva Mati nebeška , iu de se v dušnih in telesnih potrebah več pomoči po Nji sprosi. Njo častiti je pač lahko in sladko, ki je od perviga trenutka do zadnjiga zdihljeja svojiga življenja brez nar manjšiga madeža živela, ter čista kakor beli limbar, ali lepo dišeča šmarnica služila svojimu Bogu ; ktera pa zdaj v nebeškim veličanstvu kraljuje pri svojim ljubim Sinu, ko mogočna kraljica nebes in zemlje, ktera ima v roki vse zaklade milosti svojiga Sina, in jih rada deli njim, ki Jo zanje ponižno prosijo. — Se ve, da se tudi tukaj nekteri taki modrijani dobe, kteri menijo, da ta pobožnost je le za kmete. Opomniti pa moram, da to so tisti ljudje, ki se štejejo bolj za omikane, ker znajo malo s peresam delati, taki ki cerkev še dopoldne o nedeljah malokrat znotraj vidijo, in če tudi pridejo, se tako vedejo, da bi bilo boljši če bi vanjo ne prišli. Toda hvala Bogu! da v naši fari ni dosti tacih zanikernežev, marveč se tudi gospoda lepo Božje službe udeležuje. —
Kar bo pa letašnje Smarnice še bolj prijetne delalo, je to, da se bodo ljudem brale nove bukve, z imenam: Smarnice neomadežane Marije Device. Koj ko so bile v 7. listu „Zg. Dan." priporočene, so jih naš prečastiti za zveličanje svojih ovčic skerbni pastir več zvezkov kupili, in bodo z njimi marsikoga razveselili. Nadjati bi se bilo, da bi tudi marsikterim zaslepleucam oči odperle. in jih k pokori nagnile, ko bi hotli pridno k Smarnicain hoditi, ker posebno ..cvetlice iz verta večnosti" so močno presunljive in k pokori budivne, da morajo človeka, ako jih s premislikam bere ali posluša, na pravo pot zaverniti. Zato za terdno upamo, da bodo te bukvice slovenskim ov-čicam služile k velikimu dušnimu pridu, pa tudi v prijetin kratki^ čas. Z Bogam!	F. S — r.
Smarnice, smarnice! Že spet se bliža čas prelepih ...šmarnic" — te blagronosne pobožnosti do nebeške Kraljice, iu mika me, še enkrat o njih spregovoriti. Storim to še začasa, de ko bi komu kaj mojiga nasveta bilo po volji, in se začasa vravna za porabo v Marijnim mesci, kar iu kakor mu bolj ustreže.
Živo sim prepričan, de „šmarnice", Slovencam toliko priljubljene, se dajo labko vpeljati se vse obilniši — v veliko več krajih — kakor so bile dozdaj; in svest sim si, de bi jih ljudje se raji in obilneje obiskovali, ter se jih vdeleževali še z večini dušnim pridam, ako bi se — saj na deželi — ob takim času dneva, in tako ob kratkim, de bi utegnili tudi kmečki ljudje k njim hoditi. Saj oni nič manj ne hrepene po šmarnicah, kakor mestnjani, in tudi kmečki ljudje niso nič manj memo vsacih druzih vredni in potrebni tč preblažene dušne paše.
De se pa tudi njim polajša vdeležba cerkvenih „šmarnic," naj se na deželi obhajajo že zjutraj zgodaj, prejden ljudje gredo k delu, in de dela zavolj ,,smarnic" ne mude veliko, naj se jim obhajajo le ob kratkim.*) Kmečki ljudje ob delavnikih nimajo časa se dolgo v cerkvi muditi, in naj manj pomladi, ko imajo največ dela. Vender pa z eno uro pri „šmarnicah" ni toliko zamujeniga, de bi se potem z veči pridnostjo ne dalo obilno nadomestiti. De ga pa zvesti ob-iskovavci „smarnicu zares in obilo obilo nadomestč, tega hočem prepričati vsaciga bravca, de le še pred razodcnem svoje mnenje, kako se „smarnice" po vaseh dajo opravljati tako ob kratkim in mikavno, de jih bodo radi obiskovali tudi kmečki ljudje, naj imajo sicer se toliko dela.
Vsak bravec vidi, de jest se potegam Ic za vpeljavo „šmamic" tudi na deželi, — saj kjer je mogoče; kajti ne dvomim, de po mestih so že povsod vpeljane in tako vravnane, kakor je po razsodbi njih skerbnih vodnikov za mestne okolišine naj bolj primerno. Omenim o teh le toliko, de ker sc po mestih, ktere imajo skozi celo leto vsak popoldan svoje litanije z žegnam, ,,smarnice" obhajajo naj loži in tudi navadno še le popoldne — koj po tem žegni, de ta mestna navada se ne more posnemati tudi na deželi, ker kmečki ljudje ne morejo že sred popoldneva svojiga dela popušati; zvečer pa, še le po končanim deli hoditi k „šmar-nicam", so pretrudni; tudi ni brez neprilik, se v cerkev shajati in razhajati še le v mraku in ponoči. Za ,.smarnice" na deželi tedaj ob delavnikih je naj pripravniši čas zjutraj že tako zgodaj , de se jih ljudje zamorejo vdeleževeti še pred kosilam, in de z obema — „šmarnicami" in kosilam (zajutrekam) — ne zamude dosti časa za delo. Jest bi svetoval, de „šmernice" na deželi naj bi se začenjale že zjutraj ob peti uri s sveto inašo z žegnam; prelepe šmarnične pesmi, ki so močno vabilo k šmarnicain. naj se prepevajo (med drugimi) že med mašo, de petje po maši ne zaderžuje ljudi delj časa, kakor ga uterpijo. Po maši pa naj se jim bere prelepo šmarnično berilo, ki je jedro vse šmarnične pobožnosti in posebno v letašnjih „šmarnicah" (III. letnik) neizrečeno zanimive, ne le po pripovedovanih ginljivih izgledih, temuč še največ po vsakdanji resni in pretresui „cvetlici iz verta večnosti." Berilo se sklepa s kratko šmarnično molitvico in priporočilam kakšne znane cvetlice za premišljevanje doma. ki naj jih s svojimi pomembnimi lastnostmi spominja na nauke in zglede, slišane v berili, in jih tako opominja k njih spolnovanju iu posnemanju. Opomniti pa tu še moram, de bi se še veliko bolj podalo, branje šmarničniga berila z vsimi molitvami in premišljevanji opraviti pred mašo. ker bi ljudje, tako že pred ginjeni in vneti po slišanih resnicah in zgledih, potem že med mašo toliko bolj priserčno in goreče molili ali pa peli, in se po maši, kakor je sicer navada, koj razšli vsak na svoj dom. Ta red je gotovo naj ravneji in v vsakim drugim oziru naj bolji; ima le to neugodnost, ker obisko-vavci nikoli nc dojdejo vsi o pravim času v cerkev, de tisti, ki prihajajo še le po začetim branji, s tem vedno motijo bravca iu poslušavce, pa tudi sami za-se vselej že kaj lepiga berila zamude in poznejiga le teži ali še celo ne razumejo — za volje zveze poprejšnjiga s poznejim. Želeti in dobro priporočiti bi pa vender le bilo, de bi se obisko-
*) Kolikor vemo, se vse to pogosto tudi tako godi.	Vr.
vavci cerkvenih „šmarnic" privadili, vselej že nekoliko minut pred njih začetkam biti v cerkvi, de bi se tako vse šmarnično opravilo zamoglo po tem naj naravnejim in vspešnejim redi vselej z berila m začeti in z mašo dokončati.
(Konec nasled.)
V Brašlovičali je 10. t. m. umurl ondotni dekan, vis. čast. gosp. Mih. Stojan, mož v vsakem oziru po volji Božji, slovensk pisavec in izversten domoljub, sose-ben prijatel ranjciga škofa Slornšeka. Upamo, da bo kdo kaj več naznanil. Bog mu daj večni mir in pokoj!
Razgled po kersansketn sretn.
Iz Pariza se piše v ,.Armonio," da so Fiancija. Anglija iu Avstrija poslale v Petrograd caru svoje opomini zastran Poljskega, in da opomin pervih dveh je v prijazni obliki, da je pa v njima neko jasno svarilo za Rusijo; av-strijanski pa. de je bolj pohleven od unih dveh, in da ne obsega bolj ali manj jasnega posvarila za Rusijo. < ar pa je vedil, kaj vlade hočejo od njega, torej je hitel sam ou sebe to storiti, da bi se ne vidilo, da ga je strah k temu nagnil, in zamogel bo vladam reči, da jc že sam to storil, kar vlade žele. Pomilostenje je namreč razglasil vsim upornikom, kteri bo v treh teduih orožje odložil. Pri tem se pa vender Rusija in Prusija močno oborožujete; torej se vpraša, kaj bo iz te diplomacije in oroženja? Francoski dopisnik vganuje, da vojska bi utegnila biti med Rusijo in Prusijo od ene strani zoper Francijo od druge, — Avstrija bi ostal;, iiobenostranska. — „Stimmen a. I." pravijo: ..Kaj naj Poljaki pričakujejo od tega posredvanja. je jasno izrečeno Tirja se od Rusije, kar brez tega misli storiti, namrci mir in red na Poljskem zopet napraviti, pa po rusovski poti, z ognjem iu mečem. Rusija pa bo še več storila Blagovolila bode, z mertvaškim pertom pomilostcuja poslednje tripanje Polonijc pokriti." —
V Rimu so sv. Oče veliki petek osebno opravljal« imenitne in mile obrede Jezusovega terpljenja, kakor se v „Armonio" piše, in neštevilna množica ljudstva (pravij« 00—70.000 je bila pričujoča. Tudi kraljeva napolitansku deržina je bila pri opravilih, in šla je križ počastit. Knako so bili sv. Oče na večer pri cerkvenih molitvah. Velik«« saboto so pričujoče vali pri sv. »naši in večernicah v Si s tim (kapeli). Proti večeru so v Vatikanu zaslišali f»o0—7«mi tujcev, ter so iineli za vsako osebo ali deržino primernin in serčnih besed z lastno zanesljivostjo in spretnostjo. Vse obhodivši so sc ventili na sedež in množico nagovorili nekako s temi-le besedami:
„Moji ljubi otroci, prav zadovoljin sim, de se met vami znajdem, ki ste prišli tako od deleč to mesto obiskat. Vi ste moja krona, moja podpora, vi ste moje nai bolj živo tolažilo. Kaj čem reči v tem trenutku, da hi dobro delo vaši duši? ... Zdi se mi pa da beseda sv. Pavla: „Tcmpus breve est, čas jc kratek," je dobro ravnilo, kterega se utegnete spominjati. <*as jc kratek, ah svet, ki te besede ponavlja, pristavlja: veselimo sc torei. venčajmo se s cvetlicami, pijmo, jejmo, zročimo se veselju.. Ljubi moji, sv. Pavel ni tega izpeljeval iz unih besed. Rekel je pa: — Dobro obračajrno čas, delajmo pokoro, mislim«* na veliko delo svojega življenja. ... — Ne mislite pa vender, da grajam s časnimi dobrotami opraviti imeti; derzin-ski očetje imajo pač dolžnost na nje misliti v tisti mer. kakor Bog hoče; ali zveličanje, ljubi moji otroci, večno zveličanje, — za to je treba skerbeti. Bog nam ni dolgega življenja zagotovil. Ravnokar ko sim med vami hodil, sim dobro slišal zdihljejev, in čutil sim, da so mojo roko solze močile; bile so matere, ki so zgubile sinove: hčere, ki niso imele več očeta, zapušene žene . . . Vidite tedaj, da nismo s tega sveta, vse nas zavrača na to, kako kratko je vender življenje. Storili ste pot, da ste sem prišli, pomislite tedaj malo na tisto drugo veliko popotvanje. ki
vas v večnost popelje; ondi se bomo zopet vidili. Danes je pač pripraven dan za to misel, božji Zveličar Jezus Kristus je od smerti vstal, in nas čaka v nebesih. — Zdaj pa bom vas blagoslovil in vam podelil odpustike za smertno uro — za vas in za vso vašo žlahto do tretjega koleua." Potem so množico blagoslovili.
Velikonočni dan. Ravno sim sc verni! od sv. Petra; nate nektere v naglici zmetane besede, da bote imeli majhin zapopadek o tem stermenja vrednem dnevu. Znati je, da inu je bilo tudi nebo milo, ker včeraj je bilo oblačno in deževno, dansi se je prikazalo prelepo solnce, kakor je sploh v Rimu v malem travnu. Velika pontifikalna maša se je imela še Ic ob devetih pričeti, ali že ob petih zjutraj so bili kori polni, zakaj vsi so vedili, česa bi jim bilo pozneje pričakovati. Množica je rastla in rastla nezmerno, in silna bazilika, zlasti proti prezbiteriju, je bila vsa tesno množic
napolnjena---- Kardinali, škofje, prelati in penitencijarii v
sv. ccrkvcnih opravah, so stali in čakali papeža, ki so prišli z Vatikana malo po devetih. Oblečejo se v svete cerkvene oprave, vzamejo trojnato krono (tiaro) in se vsedejo na tron, in neso jih med pretresavno glasbo v presbiterijo. Ondi s troua stopijo, molijo in se podajo na sedež, kjer poklone sprejmejo, začno tretjo duhovno uro (terco), in ko se izpoje, vzamejo pontifikalno napravo in mašujejo . . . Diakon je bil kardinal Antouelli. . . Po sv. maši se je ves silno veliki prostor pred stoljnico sv. Petra gosto gosto z ljudstvom napolnil. Prikaže se križ, potem prelati. škofi, kardinali, poslednji papež na tronu na velikem prostoru nad stoljnico. Izmed vse nezmerne množice zdolej po prostoru se noben glas več ne sliši, tudi vojaške veleve vtih-nejo. . . . Oči in misli vse silne množice so bile vse ober-njene v papeža. Sv. Oče s svojim prelepim glasom, lahno vinjenim o pogledu, tudi njim nenavadnim tolike množice pojejo molitve, ki so pred blagoslovom, ter kličejo nad svoje vernike ime Boga, presv. Marije Device in častitljivih apo-sfeljnov Petra in Pavla . in jim prosijo časa za rodovitno pokoro, skesanega serca in odpušanja grehov. Potem vzdignejo roke proti nebesom z veličanstvom, ki jim ga njih pobožnost navdaja, in kličejo na to ljudstvo blagoslov Boga Očeta, Sina in sv. Duha. Zdaj začnejo topovi pokati, in ljudstvo po vsem prostoru vzdigue klic zahvale, češenja in ljubezni do svojega papeža. . . . Kdor je bil pri sv. Očetu, jc vidil, da so jim solze oči zalivale, ki so se cedile po veličanskem njih obličji; ali kratko in malo niso bili sami, ki so solze točili.
Lešniki, jabeika in lesnika.
Rusovski poglavar v Orodni je naznanil menda vladi, da 4000 rusovskih kmetov hoče razkolništvo zapustiti in se v naročje rimsko - katoliške Cerkve poverniti. — Ze dve loterii ste bile v Rimu v prid sv. Očeta, in obe ste na milijone dale. V Florencii pa loterija v pomoč za oro-panje Rima pri vsem napenjanji še tretjiga dela srečk od znesk 90.000 lir ni mogla oddati. — Nesramni dvoboji se množijo, kjer vera peša. V Palcrini. piše časnik ..France," je bil velikansk dvoboj; dvanajst ferlincov garibaldovcov se •e kofeljalo z dvanajsterimi kraljevimi petelini, in bilo je mertvih in ranjenih na obeh straneh. — V Rimu je umeri kardinal Barberini. — Varšavski vikši škof Felinski se je odpovedal časti deržavniga svetnika, in car jc odpoved sprejel. — Sultan Abdul-Aziz, ki je popotval v Fjjipt, je v Aleksandrii glavarjem ondotnih raznih ver podelil red Medjidie in rekel, de noče delati razločka med verami. — Rusovski car je Poljakom pomilostenje razglasil in jim obljubil samosvojnost v upravi (autonomia administrativa lo-calis). ki sc ima razplesti po potrebah in časih poljske dežele. Poljsko rovarstvo zauičuje ta razglas in pravi, da
ne jenja, dokler ne bo Polonija svobodna. — Neki dunajsk list meni, ko bi bil Rus tudi le buddiste (neke nejeverce na Jutru) tako goropadno k svoji veri silil, in ne katoličanov, bi bila vender ne manj pravica žaljena. Mi pa menimo, ko bi bil Rus z buddisti tako delal, kakor je z ubogimi Poljaki: že davno bi bile vse časniške koze meketale in vse frajmavrarske mačke iniavkale. — Viktor Emanvel, kakor pišejo, misli rovarsko pot zapustiti in na pravo stezo zakerniti. Ves je mende pobit, posebno zato, ker je sv. Očetu toliko žalosti in britkosti storil. „Zmiraj sim bil dober katoličan," je rekel skorej s solzami v očeh, „mir za svojo dušo hočem zopet dobiti, čc tudi vse zgubim." Tožil je čez malopridne svetovavce in poklical je zopet na dvor nekdanjega in tajnika viteza Bensata, konservativnega in Cerkvi vdanega moža, ki ga je bil Kavur za velikega poročnika v Tunis poslal. V kratkem se ima Bensa v zaupljivem poslanstvu v Rim podati, in bo sv. Očetu kraljevo skesanost razodel. Ves omečen se zdi kralj osebam, ki so krog njega; sodijo pa, da otožne pisma njegove hčere, s princom Napoleonom omožene, so k temu spreobernjenju veliko pripomogle. Ako je to res, je sicer pozno spre-obernjenje po tolikih grozovitnih gnjusobah, ropih, skru-njenji Božjih hiš, prelivanji nedolžne kervi; vender le boljši pozno, kakor nobenkrat ne. — Ni davno, kar je bil kralj v smertni nevarnosti; ko se je na pristavo peljal, so se konji splašili iu so se zagnali z vozom v neko derečo vodo. Z voza v vodo skočivši se je rešil.
MMrobtina.
Ego vero censeo.... Zaljubnost in samomor sta si brat in sestra. To se vidi v teorii in djanji. Zaljubljeni pesniki in „roinanschreiberji" posebno radi kvasijo od tacih. ki so se iz zaljubljenosti saini sebe končali, — in ravno to se pa tudi pri tacih osebah v djanji res pogosto zgodi. Zaljubljenih reči pesniki in pisavci utegnejo prav lahko biti vzrok samomorov, in torej vzrok človeku, da je pogubljen. Slovenski mladenči, vi ne veste, kaj delate, ko take reči ali pišete, ali berete. Ne igrajte se s peklom! Od ondod ni več pota nazaj, naj se že vi sami vanj po-greznete, ali pa druge vanj pahnete. Verjemi, da to ljubezen do tebe govori, predraga slovenska kri! rrKratka je zmota,---dolgo je kesanje---.uu
Že so skorej donatisnjene nove bukvice (IV. zvezek) šmarničnih in druzih pesem in morebiti se bodo že proti koncu tega mesca dobivale. Naj bode priporočen pa tudi UI. zvezik, ki je bil ne davno kar v novo natisnjen.—
Duhorske spremembe.
V	ljubljanski škofii. Naslednji čč. gg. so prestavljeni: A nt. Jaklič iz Zatičine za beneficiata v Idrijo; Jan. Rome z Kerke vZatičino; Jan. Germ iz Prema v
v	m	v	%	,
Cermosnjice; Fr. Grivic iz Cermosnjic v Prečno; Fr. Pleš k o iz Prečne v Semič; Jan. Debelak iz Semiča na Kerko; A nt. Rozman iz Merne peči v Bloke namesto g. Mart. Korošic-a, ki se poda v pokoj: Pet. Rešek iz Šentjanža v Meruo peč; Fr. G o riše k iz Selc v Ko-šano; Valentin Skul iz Košane v Selce: A n t. Brodnik na Jesenice; Štefan Peteri in iz Mozelja v Šentjanž; Lorenc Mazek z Vač v Mozelj. Umeri je 17. t. m. vis. čast. g. Karo I I.e b en, fajm. v Šmartnim pri Kranji. R. I. P.!
V	teržaški škofii. Izvoljena sta fajmoštra: Gosp. Blaž Cvolber v Gologorici, in go«p. Matej Jugo v Materadi. Cmeri je čast. gosp. Janez S koč i r. fajmošter v Cubedu. Naj v miru počiva!
Odgovorni vrednik: Luka Jeran. —
Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.