Jernej Popotnik
Sanje
j^1iP> onia \e bila iz doline Pake in je velikokrat pripovedovala Petru aJHB) ,1 Mucu, da pojde v Ameriko, kadar bo velika. Peter Muc ji seveda ^s^Stf/l ni verjel, samo smeial se ji je. Toda Olga je trdovratno zatrjevala, da pojde, pa na^ jo stane, kar hoče. Peter Muc ji je nagajal z zapečka: >Prej bo naša muca v Ameriki kakor ti.« Nagajal je pa le gluhim stenam, nc pa Olgi.
Ko je minila zima in je nastopila pomlad, je zlezel Pcler Muc z zapečka in se napotil na zeleno polje, ki se je razprostiralo za vasjo. Tam ie sedel na trato in zavzdihnil:
*0h, da bi bile žc enkrat črešnje zrele!«
Petcr Muc je namreč nadvse cenil črešnje.
Tedaj je zavzdihnila tudi Olga, ki se je pritihotapila za njim iz hiše.
¦•>0h, da bi bila že enkrat velika, da bi šla lahko v Ameriko!«
Peter Muc se je posmejal.
»Olga, ti si nepoboljšl.iva! Bodi že enkrat tiho o tisti tvoji Araeriki in po)di mi rajši natrgat zvončkov, ki jih imam tako rad!«
.Pojdiva iih skupaj trgatl« je poskočila Olga in plosknila z drobnimi rokarni. »Tudi jaz jih imam rada, zvončke, da veš, ne samo ti!«
»No, pa pojdrva oba!« je odločil Peter Muc.
Šla sta v tihi, senčni dol pod vasjo, kjer se je vila v sencah stari-ka\ih vrb in nagnjenih jelš leno in počasi kakor sita kača temnozelena Paka. Zvončki, visoki in bcli, so v dolgi vrsti bingljali iz sočne travc in prijazno pozdravljaii mlada prišleca,  ki sta priskakljala do niih.
^Kako lepo!« je vzkliknila Olga.
;;Tukaj bi si postavil hišo in bi nikamor ne šel. ..". je rckel Petcr Muc. »Sedel bi pri oknu, iedel suhe hruške in gledal polže, ki prav tako počasi hodijo kakor ti, Olga, kadar ti je treba Hi v šolo .. .«
>Že zopet mi nagajaš, Peterček!« se je razjezila Olga. »Zdaj ti pa povcm. da komaj čakam, da bi šla v Amcriko!«
»In iaz komaj čakam, da bi že enkrat zlezel na črešnjo!« ji je odgo-vcril Peter Muc. »Zdaj pa glej, kako znam jaz plezati!«
ln dečko se je naglo zasuknil in pričel plezati na smreko, ki je visoko in ponosno stala ob reki Paki. Kobacal je urno po deblu navzgor, se skri] v gosto vejevje, pokukal za hip iz smrečine, potem se pa splazi! Se dokai hilro naprej od. veje do veje proti vrhu. Žc blizu vrha je naenkrat pomolil  svojo dcbelo  glavo iz ve^evja, in  oči so mu žarele od veselja.
»Olga! Olga!«
Olga je trgala zvcmčke. Ko pa je začula glas Petra Muca, je pogle-dala naglo kvišku in sc začudtla:
»Tako visoko si se prikobacal? Kaj pa je tam?«
.;Gnezdo sem našel,« je razložil dečko; »in. v gnezdu so mladi ptiči.«
sPusti ptiče in pojdi doli! Jaz sera Iačna in grem domov!«
Peter Muc pa je rekel:
vKajne, da znam dobro plezati, Olga? Ali -vidis, kako sem visoko! j Ho, ho, to je lepo tukaj goril«
Ko je priplezal Pelcr zopet nazaj, je imel hlače raztrgane in roke j razpraskane. Olga je rekla:
»No, zdaj pa le pojdiva domov! Zvončke sem že natrgala, pa lačna I sem!«                                                                                                                    I
Vrnila sta se domov na holm. Stara mati je čepela na pragu, imela I na nosu velike, zaprašene očali, in je brala iz praktike. Gledala je na j rdeče svetnike in ugibala, kdaj bo grmelo, kdaj se bo bliskalo, kdaj bo J deževaJo in kdaj snežilo.                                                                             I
»Jutri bo pa oblačno — tako kaže pratika!« je pokimala, odložila I pratiko, jo zavila v rdečepikasto rutico, snela z nosa očali, popihala z I njih prah ter vstala.                                                                                   J
Peter Muc in Olga sta prišia do praga:                                              J
^Ttikaj — zvončke sem vam prinesla, mamica!« je rekla Olga.         1
»Oh, zvončki, zvončki!« se je razveselila starka, ko je zaglcdala j zvončke.
>-Jaz vem pa za ptiče, mamica!« je povedal Peter Muc. »Splezal seni na smreko in sem našel gnazdo in v gnezdu ptiče ...«
-Lepo, lepol...« je pohvalila starka otroka. »Zdaj pojdimo pa kar iest.«
Obednica je bila široka in lepo pometena, tako da ni bilo Inič i smeti v njej. Miza je bila nizka in črviva. Dvoje lcsenih, nagnitih klopi j je viselo ob tijej tik zida. Skozi odprto okno je pihal pomladanski veter 1 prcti veliki, s kuhanimi hruškami napolnjeni skledi, ki jc stala na sredi 1 mize. Muhe so že letale pod stropom. Skozi okno je pribrenčal debel, ] kosmat čtnrli in pičil Olgo na spodnjo ustno, ko jc scgla z roko po hruško. 1 Olga je zaplakala. Rada bi se bila maščevala nad črnim hudobcem, toda I čmrlj }o je še pravočasno odkuril iz izbe.                                                   ^
Obedovali so tihof molče. Po obedu pa so šli spat na trato pod staro krivenčasto češpl;o in so Jegli. Najprvo je malo zadremaia stara mati, z zvončki v naročju. Za njo je tudi malo zadremal Peter Muc. Navsczadnie je pa zaspala Olgaf ki jo je bolela od čmrljevega pika otckla ustna.
Zadrcmali in zaspali so pod češpljo in vsem se je san;alo. Stari matcri se je sanjalo c zvončkih. Petni Mucu pa so se prikazale v sanjah črešnie, vse lepo sveže, sladke in sočne. In tudi o ptičih se rau )e sanjalo.
Najlepše san^e je pa imela Olga. Voztla se je v Amertko na lepi, pisani ladji. Moi\e je bilo svello in mirno. Jadra so žarela v solncu — pihal ie ugoden veter. Olga se je sprehajaja po barki in prepe-vala pesmice o Jurčku, ki je šel na tuje, in o žabici, ki kvaka v mlaki. Mornarji, ko-smati in bosonogi, so plezali po vrveh, capljali po krovu in govorili čuden
jezik, ki ga Olga ni razumela. Ko je bila ladja že sredi morja, se je zgodilo nekai strašnega: z obrežja je priletel debel čmrlj in je pičil Olgo naravnost na spodnjo ustno. Olga je prestrašeno zakričala in se je zbuddla.
>.Uf, take sanjc!« je zavzdihnila. »Zdaj pa že ne maram v Ameriko, da bi me pikali čmrl(i!«
]n pri tem je ostala.