70. številka
Ljubljana, v soboto 28. marca.
XVIII. leto, 1885
Miaja vsak dan ave«er, iziin*i nedelje in praznike, ter velja po pošti prejenjan za a vstrij sko-o^erske dežele za vse leto 15 pld., M pol leta 8 tcld., za četrt leta 4 frld., ti jtden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta H gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na (lom računa se po
10 kr. za mesec, po  0 kr. za četrt leta. — Z:i tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiiistopne^petit-vrtrte po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., čo se trikrat ali v.-čkrat tiska. Dopisi nai se izvole frankp^iti. — Rojk^pisj se ne vračajo.  Uredništvo in upravnistvo je v Frana Kolmana hiši, PGledaliSka stolna". Upravn/iftjpn naj ac-blugovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročito.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6 „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I  „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po po6ti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
„ pol leta........8 „ — „
„ četrt leta........4  „ — „
„ jeden meBec.......I  „ 40 ,,
VjtravniStvo „8lOV* Naroda".
Iz državnega zbora.
Na Diinaji, 26. marca.
G. minister Pražak odgovarja na interpelacijo Foreggerjevo, da se je res občinski odbor v Šmariji pritožil proti adjunktoma Rotschedlu in Wag-nerju, češ, da vs'ed njijine politiške agitacije ljudstvo nema zaupanja do teh sodnikov. Tej pritožbi pridružil se je tudi okrajni odbor. G. minister poslal je pritožbo nadsodniji y Gradci, da naj stvar preiskuje. Disciplinarne preiskave pa minister ni ukazal, ker po zakonu se disciplinarne preiskave smejo vršiti le vsled sklepa nadsodnije. Ker se preiskava še nadaljuje, minister o njenem izidu še ne more ničesar povedati.
Predloga o severni železnici vrnila se je odseku, da poroča o predlogih, katere je nasvetoval baron Švegelj v imenu Coroninijevega kluba. Opo zicija bi silno rada zavlekla sklepanje in s tem vladi izrekla nekako nezaupnico. Pri tem delu jej zvesto pomaga tirolski poslanec Zallinger, ki se je v tem, kakor v mnogih drugih vprašanjih ločil od svojih tirolskih tovarišev, pa menda pri novih volitvah ne
bo več izvoljen. Danes, ko je železniški odsek poročal, skušal je Zallinger zopet ovirati daljno obravnavo in predlagal, naj se o novih predlogih preide na dnevni red. Pri glasovanji pa je bil ovržen njegov nasvet s IGO proti 150 glasovom. Od levice so, izvzemši par poslancev, bili vsi na svojem mesti; ter si domišljevali, da bodo dobili večino s pomočjo nekaterih poslancev Lichtensteinovega kluba, a varali so se, ker so tudi poslanci večine bili na svojem mestu in je Coroninijev klub glasoval z večino.
To jih je tako razjarilo, da je Plener v imenu levice izrekel, da se pri specijalni debati ne bodo udeležili. Sicer pa je vse to le velika komedija, da bi si pri Dunajčanih pridobili malo več simpatije-Po izjavi Plenerjevi so si gospodje sami ploskali in ostavili dvorano. G. baron Švegelj je potem zagovarjal svoje predloge in konstatoval, da je odsek temeljito razpravljal celo stvar tako, da je Plener-jeva trditev čisto neutemeljena.
Plenerjeve lavorike neso dale miru Schbne-rerju, ki se je po odhodu levičarjev vzdignil in v svoji znani manfiri razbijal na vse strani in konečno slavil Bismarka. Potem je tudi on ostavil dvorano.
Debata se je nadaljevala ter je bil zakon v drugem branji s 154 proti 13 glasovom vsprejet.
Govor državnega poslanca Nabergoja
v seji dne 17. t. m.
Visoka zbornica! Ako sem pri posvetovanji o tem poglavji zaprosil besedo, storil sem to, da izrečem zahvalo visoki vladi, ki je za zgradbo Železnice Hrpclje-Trst v letošnji proračun postavila 1,200.000 gld., katere, kakor pričakujem, visoka zbornica tudi odobri.
Pri toplej skrbnosti, ki jo vlada sedaj kaže za Trst, sme se tudi pričakovati, da ne ostane samo pri tem temveč da podpira nadaljno pospeševanje trgovinskih in pomorskih koristij Tržaških s tem, da zgotovi primerna občila, kajti po mojem mnenji spojeni so interesi Trsta z interesi države tako tesno, da vlada za prospeh Trsta nikdar zadosti storila ne bode.
Žal, da so se omenjeni interesi od nekdaj preveč zanemarjali, osobito za vladanja takozvanih usta-vovercev in glasovitoga meščanskega ministerstva.
Trst pripoznan je kot prvo in jedino trgovsko pristanišče v Avstriji; vsaka država obračala bi na tako važen kraj vso svojo pozornost; posebne razmere zakrivljene po prejšnjih vladah, odtujile so* Trst notranjim kronovinam.
Politika taka bila je sicer tesnosrčna, ker se s tem s plevelom poruvala skoro tudi pšenica, .o poudarjam zaradi tega, ker želim, da se Trst sodi s stališča državnega, ne pa s stališča strankarskega. (Dobro!)
Ako torej motrim Trst s stališča jedino pravega, obžalovati mi je pred vsem živo, da je Trst še dandanes samo z jedno železnično progo zvezan z deželami notranjimi in z drugim severnim in se-verno-zahodnim ozemljem.
V Avstriji zgradilo so je jako mnogo železnic na severu, prejšnja ministerstva podpirala so vse možne železnice, le na glavno prometno progo se ni mislilo. Kdo hi pač stvarno in korenito ugovarjal mojej trditvi, da je glavna prometna žila za Avstrijo ona, ki premo drži od severno •zahodne avstrijske moje v Trst? Vse druge proge so malovažne. Moj častiti tovariš in prijatelj iz Trsta interpeloval je že vlani vlado, ali ne misli, da bi se kmalu zgradile potrebne železnične proge čez Ture? S to interpelacijo i/ražala se je želja, ki je jako živo čuti ves Trst in čas bi bil, da se tej nujni potrebi ustreže in da se nam skoro že odgovori izza vladne mize, da goji vlada najtesneje skrb kakor za zgradbo naj k račje železnične zveze čez Ture, tako tudi za zgradbo najkračje zvezne železnice mej Rudolfovo železnico in Trstom. (Živa istina! na desni.), kajti jaz mislim, da ne pretiravam, trdeč, da jo železnica preko Turov. Spojena z Rudolfovo železnico, slednja pa podaljšana do morja, najvažneja naloga Avstrije. (Dobro, dobro!)
Se li bode potem ta zveza z morjem /vršila po Predelskej železnici ali pa po oni čez Škofjoloko, o tem razsoja naj visoke vlado previdnost.
Po mojem mnenji bi bolj ugajala Predelska železnica pogojem svetovne trgovine. O vprašanji: „Predel ali Škofjaloka?" pisalo se je pa sicer že toliko, da se mi ne zdi potrebno še nadalje to stvar pretresovati. Dve stranki navstali sta, vsaka drži se
LISTEK.
Pariz v Ameriki.
(Francoski Bpisal lvcne Lefebvre.  Poslovenil % * t Stat nominis umbra.)
Deseto poglavje. Peklenska kuhinja.
Daljen
Nič novega? povprašal je Ilumbug. Nič, razen meksikanskega posojila. Kaj pravijo o njem, Evgenij? vprašal je gosp. Truth.
Propalo je popolnem; gola sleparija starega Littla.
Kako, sleparija! rekel sem, čitaje borsni list, posojilo je vender poskočilo za dolar nad izdano ceno!
Little je z jedno roko kupil, kar je z drugo prodal, rekel je Truth. Ta šala ni več nova in pri nas ne bode nikdar več imela vspeha. Za to nesmo dovolj neumni. — Gospodine Rose, pristavil je, obrnivši se do novega došleca, spišite mi do jutri članek o tej zadevi; povprašajte menjične opravnike ter poizvedite popolno resnico.
Spisal ga bodem že do večera, gospodine Truth; dobil bodem več pojasnil nego trebam.
Gospodine, rekel sem mlademu možu, katerega sem po imenu izpoznal za sina lekarjevega in žali-bog! za brata svojega zeta, pač mora biti težavno delati kupčije, če jih na taki način občinstvu na korist izdajate in pojasnujete.
Gospodine, odvrnil je Evgenij ves osupnen, bolj ko je znana kaka kupčija, tem lože je napraviti. Na borsi je laž — pogin, resnica pa bogastvo.
Lepo, mislil sem si, vsi žlobudrajo isto neumnost. V Parizu, v središči razunmištva, v glavišči duhovitosti ve vsak, da se občinstvo vselej najbolj trga za podjetja, o katerih najmanj ve in razume. Kaj nam pa more ponuditi očitno in po vsem jasno podjetje? K večjemu pet ali šest odstotkov, ko neznano obeča petnajst ali dvajset; v tem pač tiči skrivnost bankirjeva. V tej deželi pa se zamenjuje vrednost za vrednost, res borna kupčija. V Parizu kupujejo nado; to je poezija igre, mik loterije. Kaj mara Francoz, če izgubi svoje denarje? to je proza. V mislih pogoltati bogatstvo, v sanjah zadovoljiti strasti, muhe in častiblepnost, to je uzorno; resda se plača domišljija, a kedaj jo človek plača predrago ?
Prijatelj Ilumbug, zaklical je vriščeč glas, tu ste dve kratki naznanili, kateri bi rad v tvoj časopis uvrstil; ceno mi bodeš pač računil; — časi so trdi.
Govornik bil je majhen mož z dolgo vrlino suknjo in velikanskim klobukom; njegova postava, njegova obleka, njegovo obnašanje je pač rekalo vsemu svetu:
Poglejte me, kvakar sem.
Ilumbug je vzel naznanili, ter se je jel smijati.
Naznanili ste pač čudni, smešni, rekel je, a jaz ju ne razumem. Potem je čital sledeče: Pristava Montmorencv. Set Doolittle, lastnik gostilno pri Cvetki v Montmorcm yu, s spoštovanjem naznanja občinstvu, da vse poletje zaljubljenci, ki se pri njem
ustavljajo, plačujejo le polovične cene.
Zakaj ta izjema? vprašal sem.
Prijatelj, odgovoril je možiček, roke na prsih križem položivši in oči v nebo obrnivši, nič ni lepšega, nič čislanejžega nego ljubezen. Postavi mladega moža nasproti belemu oblačilu in dvema črnima kodroma, B katerima veter vije, čutil bode lako nebeške, tako nadzemelJ8ke občutke, da bo ves teden ne bode nobenkrat ponižal dotakniti se pečenke.
svojega stališča, za katero so merodajni tu pa tam tudi krajeviif koristi.
Preverjen sem, da je finančno stanje naše države težavno, a prosvetljena vlada najde sredstev, da premaga težave, ko gre za produktivne troške, ki imajo utemeljiti blaginjo v najširših krogih prebivalstva.
Avstrija leži v srci Evrope, primerno je toraj naravnim razmeram, da drži glavna prometna žila od severja in severnega zahoda Evrope proti južnim morskim obalom, in od tam dalje v vzhodnjo Azijo Bkozi Avstrijo, in ako je in ostane glavna postaja tega prometa Trst, kakor se to skoraj drugače misliti ne more, tem manj. ker je Sueški kanal Trst, mej vsemi druzimi lukami jadranskega morja, vzhod-njej Aziji najbolj približal
Še le te dni je nek načrt nemškega državnega kancelarja v časnikih vseh barv vzbudil veliko hrupa; pa stranke, katere zastopajo ti časniki, sodijo ta načrt ugodno ali neugodno, skoraj vsem pa je bila meiodajna politična stran načrta. Ure namreč, za to, da se v Trstu ustanovi glavna postaja za neki del nemškega prometa in trgovine v oddaljeni vzhod. Jaz v sem tem prasauji ne vidim nič, čudnega, kajti, ko bi bila Avstrija že več let za prave prometne črte proti Trstu skrbela, potem nikoli ne bi mogla bila priti v ozir katera druga luka, bodi si Genova ali Brindisi, in verujte mi, gospoda moja, da tudi vsa moč Železnega kancelarja ni tolika, da bi mogel prometu odpreti pote, ki neso najkračji in najcenejši. Iz tega se le to vidi, da prava prometna in trgo uska politika naSe trgovinske upravo more Ti slu zagotoviti najvažniše trgovinske okrajine v se verno/a:'od njej in zahodnjej Nemčiji in da se morebitne dvombe morajo zaznamovati le na rova! tistih avstrijskih gospodarjev, ki so pred šestimi leti gospodarili in so si prisvojili izrek: „Nemško do Adrije." (Prav resnično! na desnici/.
Znano je, da so avstrijski ladijarji večinoma Slovani in Italijani; morebiti se je prav zato na avstrijsko brodarstvo tako malo skrbi obračal©, ker kdor pozna avstrijsko ilolgo obrežje in ljudi, ki stanujejo na njem, mora strmeti, da se naše brodarstvo doslej ni bolj razvilo. (Prav resnično! na desnici).
Zelo se je napadalo tudi jedino avstrijsko pa-"obrodno društvo, na katero se moramo ozirali, ali ikoli se neso navedla sredstva, kako bi se to ve-Liansko Tržaško podjetje vspodbudilo k večjej kreposti. Mogoče, da pri Llovdu ni vse zlato, kar se sveti, ali naloga avstrijskih domoljubov ne more biti, jemati zaupanja zavodu, namesto da bi se iskalo pomočkov, kako bi se /boljšale morebitne na palce in že obstoječemu zavodu novo življenje vdahnilo. (Dobro I na desnici). Lloyd obstoji, /boljšati se more, kakor vsak drug zavod, a k temu potrebuje kreposti v gospodarskih stvareh umno postopajoče vlade. Sedanjej vladi se sicer ne more očitati, da v tej zadevi ničesar ne dela; ona je za Trst več storila, nego večji del predhodnic njenih. Ker, ako bi bile te poslednje spoznale in si k srcu vzele važnost domačega brodarstva, ne moglo bi se daues razpravljati vprašanje, ali avstrijskim interesom ni škodljivo, ako nemške ladije nemško blago od morebitne glavne postaje v Trstu prevažajo v
vzhodno Azijo, temveč nemškim trgovcem bi morala ugajati raba avstrijskih ladjj. (Prav resnično! na
desnici).
Up m, da ni še prepozno; kadar dobomo prave naravne prometne črte v notranje dežele, in ako se potem seže brodarstvu s pravimi pomočki pod pazduho lahko se v zadnjej uri še vse popravi, in prav zato smatram za sveto dolžnost, vlado pri \>akej priliki opozarjati na ožjo svojo domovino. To se ve, da se pri tem ne morem vzdržati, da ne bi naglašal, kako je želeti, da se Primorju, s katerim se je od nekdaj delalo po mačehovski, obrne večja pozornost, s tem bi se odpravila tudi neka malopridna počenjanja, ki so Trstu le v škodo. Gotovo ima visoka vlada moč, v Trstu ustvariti take razmere, ki bi omogočile tam razsajajoči prepir mej obema domačima narodnostima zatreti in ki bi prinesle mirno, blagodejnemu delu posvečeno življenje. (Dobro! na desnici), Tega pa nikoli ne bo mogoče, dokler bo neka svojat Tržaškim Slovanom pripo-znavala manj narodnih pravic, nego n p. tamošnjim grškim naseljencem. (Dobro! na desnici).
Sovraštvo, katero se razodeva proti Slovanom od neke strani, gotovo se ne more odobravati, ni z avstrijskega, ni s Tržaškega stališča (Dobro! na desnici), ker Slovani nikoli ne dopuste, da bi jih v Trstu zmatrali za tujce. (Dobro! na desnici). Menim pa, da bi so visoka vlada morala prizadevati, da se vedno bolj vroči boj s primernimi sredstvi tako zajezi, da se nasproti omenjeuej svojati tlačeni Slovan varuje, in da se mu podadd sredstva, da bo v uradu in šoli pripoznan prav toliko, kakor Italijan, in da ne bo užival manjših narodnih pravic, nego celo Nemec. (Prav resnično! na desnici). To je po mojih mislih tudi z avstrijskega stališča jedino pravo. (Dobro!)
.laz sem razložil in načrtal le najvažniše, Tržaške razmere pa so vredue že natančnišo razprave v visokoj tej zbornici, katera naj nikoli ne bi pozabila, da Trst zahteva z državnega stališča največji ozir in da ga je vreden, in jaz menim, da se ne motim, ako verujem, da so večini visoke te zbornice po meni visokej vladi priporočeni interesi Trsta prav tako na srci, kakor meni. in da bodo vedno nahajali potrebno podporo. (Odobrovanje na desnici. - Govorniku se od več strani j čestita).
& trasije dežele.
V Ljubljani 28. marca.
Pri podrobnoj debati o severnej železnici v I državiicDii ieboru predlagal je baron Švegcl več j prememb. Ti predlogi tičejo se tarifov te železnice i in so v marsičem za prebivalstvo ugodniši, kakor pa vladna predloga. Levičarji in jeden del konser-I vativcev so hoteli, da bi se ti predlogi še izročili posebnemu odseku v pretres in tako zavleklo po-i svetovanje o tej stvari.  Večina državnega zbora i izrekla se je pa proti temu.   Nadalje pa levica ni stavila nikakih predlogov pri podrobnej debati in zbornica je vsprejela vse spremembe, katere je predlagal baron Švegelj. Včeraj zvečer bilo je v državnem zboru tretje branje predloge o severnej železnici. Brez dvojite je tudi v tretjem branji predloga vsprejeta in tako je ta stvar rešena v zbornici poslancev.      Gosposka zbornica je spremenila zakon o uredbi duhovenske plače po želji vlade, da se
f
bode zakon progresivno tri leta uvajal. Ta stvar pride v zbornici poslancev še jedenkrat na ?rsto, in ta bode gotovo vsprejela predlogo v tej obliki, kakor jo je sklenila gospodska zbornica.
Povedali smo že, da hrvatska vlada hoče prepovedati slovesno sejo, katero misli sklicati jeseni „Jugoslovanska akademija". „Pozor" pravi na to. da akademija po pravilih ima pravico sklicevati sejo in povabiti goste, katere hoče. Vlada tega ne moro braniti. Kaj pomaga vse sklicevanja na pravila, če bode vlada storila po svojem, naj hode že to popolnem v soglasji z zakoni ali ne.
OgcrNka gospodska zbornica je skenila, da židovska duhovščina ne dobi svojega zastopnika v gospodskoj zbornici. Ministerski predsednik se je sam potegoval v zbornici, da bi tudi zidom dali svojega zastopnika v zboru, a zbornica se ni dala pregovoriti. Kakor je Tis/a izjavil, vlada ne misli nikakor odstopiti v tem oziru od svojega mnenja, in zastopnik židovske duhovščine vsakako pride v zbornico, če ne drugače, se bode pa jeden višji židovski duhovnik imenoval dosmrtnim zborničnim članom, ker bode zbornica brojila tudi 30—50 imenovanih dosmrtnih članov. — Finančni odsek zbornice poslancev je vsprejel tudi v specijalni debati zakon o poštnih hranilnicah.
Viiaiije (lr/ave.
Nihilisti še ne mirujejo v Kiiaijl. Zadnje dni so jih zopet več zaprli mej njimi nekaj vse-učiliških dijakov.
liolgarNka vlada je povabila Turčijo da imenuje komisarje, da določijo, kje se zvežejo turške in bolgarske železnice. ,
Po novem volilnem zakonu ne bo brojila več fVancoska zbornica 557 poslancev, kakor dose-daj, ampak 5%. V več departementih se bodo pomnožilo število poslancev, v nekaterih pa tudi pomanjšala, kakor je število prebivalstva.
Tar&ki sultan podelil je papeževemu delegatu niiucignoru Rotelli-ju veliki kordon Medšidije reda
Ob sedemdesetletnici misli vseučilišče v Er-langenu imenovati nemškega kancelarja, kneza Bismarcka, častnim doktorjem. — Bismarckovemu sinu grofu Ilerbertu Bismaroku bodo podelili naslov princa in ga poknežili. — Poslednje leta se jo baje na Poznanjsko naselilo več Poljakov z ruskega Poljskega. To pa zavira ponemčenje Po/nanje zato so se nemški i isti začeli pritoževati zaradi tega in se« daj je pa š i vlada storila neke naredbe, da prepreči, kolikor je moč, priseljevanje Poljakov in že naseljene prežene v njih domovino.
Včeraj sta se sešla indijski podkralj in algan-ski emir, Abdurrhaman kan, v Raval-Pindi-ji. Na An« KlcNkvui se temu obisku pripisuje mnogo važnosti. Misli se, <ln bode indijski podkralj pridobil zopet popolno zaupanje emirjevo Angliji, katero se je neki bilo jako ohladilo, ker se Angleži neso takoj ustavili ruskemu daljnemu prodiranju. V Indiji se pa sedaj delajo velike vojne priprave. Vsi polki se bodo povekšali in ravno tako tudi vsaka baterija za dva kanona. Voj, ki se bode odposlal v Pišin, bode imel nalogo če/ Kandahar odriniti v Herat, ko bi Rusi dalje se pomikali, in zasesti to trdnjavo, če je le mogoče, še pr d prihodom Rusov. Angleška diplomacija v Carigradu si prizadeva turškega sultana pridobiti na svojo stran. Ko bi prišlo do vojne mej Rusijo in Anglijo v osrednjoj Aziji, bode upliv turškega sultana na afganske. muhamedance tolikor koliko mogel koristiti jeduej ali drugej bojujočib se držav. Na Angleškem se bode sklicalo, kakor se poroča iz Londona, 31V244 reservistov in 30.813 mož milice. To je za angleške razmere jako veliko in jasno kaže, da se Anglija pripravlja za vojno Ali pa pride res tako daleč, se ne ve, mnogo jih je,
Dalje v prilogi.
Bila bi prava tatvina, ko bi mi ti angelji nebeški, ki nikdar računa no pregledujejo, plačevali navadno ceno; moja vest se upira tej krivičnosti.
Tolika vestnost ti je le v čast, rekel je izvrstni Huinbiig, grize si ustne. Poglejmo drugo naznanilo.
Prijateljsko naznanilo. Dina D. L. — Prošena si, da se ne vrneš. Tvoja mati je pri izvrstnem zdravji; poravnati se nič ne da; in vsa rodbina se počuti dosta bolje, odkar si jo ti zapustila To je neka rodbinska skrivnost, rekel sem smehljaje, tu ni treba pojasnila.
Ne, za občiustvo ne; za tebe pa, doktor Smith, odvrnil je kvakar. Gre namreč za sestro, noro glavo, katero smo na nje lastno korist, na korist nje rodbine in zarad javne nravitosti poslali za učiteljico v Kalifornijo. Bati se je, da bi nesrečnica ne ustavila se na potu, ter hotela vrniti se na svoje bivališče. Tako jej iz ljubezni in z zakritimi besedami naznanjamo, da je najbolje nadaljevati svojo pot; da za njo ni nobenega prostora doma.
To je res občudovanja vredna ljubezen, gospodine Set, odvrnil sem mu z ramami zrnajaje. Žal mi je. da neseni preje izpoznal toli plemenitega moža.
Ti me pač nesi lahko izpoznal, odvrnil je Set s povešenimi očmi, ker me nesi nikdar videl; a gospodičina Marta mi je svojega gospodarja in strašni dogodjaj popisala tako živo, da sem na prvi pogled uganil, kdo si.
Ta pobožni in krepostni gostilničar izgovoril je ime Marta tako čudno vzbujalno, da sem se tega spominjal še dosta pozneje. Opazil bi bil to bolj natančno, ko bi ta trenotek ne bil ves razdražen človek priletel v sobo, kričoft: — Imenitna novica, gospodine Truth; imenitna novica, gospodine Hum-bug; ravnokar je bil naš župan obsojen. Prehvatili so ga bili pri kaznjivem pogovoru z neko gledališko igralko od Liceja; obsodili so ga, da mora nje možu plačati deset tisoč dolarjev odškodnine.
Doktor, rekel je Humbug, vzamite pero; izvršimo nabitek; časopis je dobro napolnen, prodaja je zagotovljena. Poglejmo:
Poraz zavezne vojske. 3000 mrtvih, 6000 ranjenih. Občudovanja vredni govor starešine za Massachusett. Vrnitev k zakonu in svobodi. Tatvine pri mornarstvu, naznanjene narodu. Šivilje so ustavile delo. Kazenska obsodba mestnega župana.
Lepo, nadaljeval jc, to je bil lep dan; premalo pač nesmo obrevsali sleparjev. No, zaklical je v tiskarno, tiskajte, dragi, in v četrt ure razobesite tablo.
Jeduajsto poglavje.
O pravilu: osobno življenje je nedotakljivo.
Zopet sem se pogreznil v naslonjač ter zase premišljeval ta žalostni igrokaz pred svojimi očmi. Požrešno brezvladje, občno vohuustvo, vesoljna zmešnjava, vladarstvo v rokah vsakega, tu pa toli hva-lisano novinarstvo! Vredite in vladajte narod s takimi sovražniki za vami!
No, dragi doktor, rekel mi je Truth s prili-zovalnim glasom, sedaj pač veste, kako se ureduje časopis. Kaj vas ne mika V Li hočete biti moj naslednik ?
Nikdar! Nikdar! odvrnil sem ter se nehote v naslonjači malo nazaj umaknil. Kar vidim, pretresa me; vi se igrate z vsem, kar je pred mojimi očmi častno in sveto. Da napadate ministra, uradnike in poslance, zdi se mi prav naravno ter me nikakor ne gane, ker vajen sem temu. Ministre so si ne-vsečui pisači že od nekdaj izbirali za tarčo: in naj-slavniši časnikar je oni, ki je par ministrov potolkel.
Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 70. 28. marca 188 5.
ki so še trdno uverjeni, da se ohrani mir. To je tem verjetniše, ker iz Ilusije ni slišati nit o kakih vojnih pripravah. Vse je tako, kakor bi vlada bila prepričana, da Angleži ne začno vojne ampak je vse le prazno strašenje.
Predvčeraj je general Graham s svojimi četami prišel v Zaribo, ki je ob potu v Tarnaj Tu so Su-tlanei napali njegove čete. Angleži so pa odbili ustajnike, kateri so zgubili kakih sto mrtvih. Trije Angleži so ranjeni.
Upanje, da se sklene mir mej Francijo in liitajciii se je zopet pomanjšalo. Uzvok temu je, pa se je Kitajcem posrečilo doseči malo zmago proti Francozom. In sicer so sedaj Kitajci napali postojanke generala Negriera pri Dong-Dangu kjer se ločita cesti, ki peljeta v Kitaj jn severni Tonking. Ta napad so sicer Francozi odbili in potem sami napali utrjen kitajski tabor pri Bang-Bo. Prve utrdbe so Francozi tudi vzeli, a potem so pa bili vsi qjih napadi brezuspešni, ker je bilo število sovražnikov preveliko. Kmalu je pa Francozom primanj-kalo streljiva in morali so se umaknili v Dong< Dang. Francoske izgube znašajo kakih 200 mrtvih in ranjenih. Ta nevspeh francoske vojske je pa vzbudil veliko nevoljo v francoski zbornici. Monarhisti in radikalci so porabili to priliko, da so napali tonkiško politiko sedanje vlade. Očitali so vladi, da po nepotrebnem tako na dolgo vleče vojevanje v Tonkingu.
Domače stvari.
— (Cesarjevič Rudolf in Štefanija) peljala sta se danes zjutraj s posebnim vlakom skozi Ljubljano. Vlak dospel je ob »/4ll. uro v Ljubljano in se Čez štiri minute zopet odpeljal. Na kolodvoru zbralo se je jako odlično občinstvo, ustop pa je bil dovoljen le proti ustopnicam. Deželni predsednik g. baron W i n k 1 e r z gospo soprogo bi 1 je na peronu. Čakajoči na peronu imeli so veselje, videti nadvojvodinjo Štefanijo, ki izvrstno izgleda in ka-terej se prav nič ne pozna, da je tako dolgo potovala. Cesarjeviča Rudolfa ni bilo videti.
— (Letošnji občni zbor kranjskega odseka uradniškega društva) bode v nedeljo 29. marca t. 1. tukaj v veliki dvorani pri „Malici" (Stadt VVien.) Zborovanja se mora najmanj 30 udov osobno udeležiti, da jo mogoče o predlogih določno sklepati.
— (Konkurz) napovedala je firma Ilandl et Steinberg, tovarna za koščene izdelke in za lim v Ljubljani. Tovarna, postavljena onkraj železnice na Ljubljanskem polji, delovala je jedva dve leti. Dolgov je, kakor se nam poroča, nad luO.000 gld.
— (Iz Maribora) se nam piše, da je tamošnji c kr. notar g. Ludovik vitez Bitterl odpovedal se notarstvu.
— (Umrl) je v Trnovskem predmestji gostilničar g. Janez Po d k raj še k po domače „ini Janezu", kateri je bil vseskozi in pri vsaki priliki vrl narodnjak, pošten in zvest Slovenec in tudi veo let ud telovadnega društva „Sokol". Bodi mu zemljica lahka!
— (Ogenj.) Danes zjutraj zapazil je uradni sluga v drugem nadstropji knežjega dvorca, kjer je deželne vlade računski oddelek, da mora nekje kaj goreti. Res je bilo tako. Pred 8 dnevi izžigali so dimnike in takrat unelo se je neko bruno. Ogenj razširil se je še ua druga bruna pod pisarno računskega oddelka. Bruna so že popolnem pregorela in skoro bi bila pregorela tudi tla pisarne.   Da se
ogenj ni zapazil in pogasil o pravem času, navstala bi bila lahko velikanska škoda, ker je ondu spravljenih na tisoče aktov, v veliki dvorani pa uad milijon aktov kranjske zemljišne odveze.
— (Pevsko društvo „Slavec") vabi vse gg, pevce k redni pevski vaji, katera bode prihodnji ponedeljek 30. t. m. točno ob 8. uri pod novim pevovodjo. Pevci se prosijo, da se polno-številno udeleže Odbor.
— (Železniška koncesija ) Ministerstvo za komunikacije podelilo je inženirju Josipu Seitzu na Dunaji dovoljenje za tehniška pričetim dela za normalno-tirno železnico od . Poljčan do hrvatske meje. Po tej progi nadaljevala bi se „Zagorska železnica'' iz Krapine na Štajersko. Koncesija podelila se je na G mesecev. — Inženerja in podjetnika pl. Deinuth in Klemensievvicz na Dunaji uložila sta prošnjo, tla se jima dovoli pričeti delo za normalno tirno lokalno železnico od Rogatca do hrvatske meje.
(Je dno letni prostovoljci.) C kr. vojinsko ministerstvo ukazalo je, da imajo v bodoče vsi letni prostovoljci, kadar natopijo, donesti tudi ustopni certifikat, kakor ga propisuje ij. 14. navodila za zviševanje vojinskega zakona.
— (Iz Celja) se nam piše 2(5. marca: Danes smo pokopali nekdanjega lastnika Taborske, Frankolske, Sockine, pozneje Novograjske in Dober-niške graščine (Weixelstatten, Sternstein, Finod, Neuhaus, Gutenegg) gospoda Janeza viteza Resin-gen. Ta gospod je potomec Resnikov, slovenskih kmetov, ki so prebivali „na Resji', posestvu blizu Bežigrada pri Teharji, kateremu tastnik je zdaj Jakob Koželj, pred njim pa so tam stanovali Pospehi. Oče zdaj umrlega viteza Resingena je prišel kot uradnik k baronu Dienerspergu v Taborski grad in
j si je pridobil zasluge, da je kmete krompir saditi
j privadil. Za to in drugo plemenito obnašanje bil je
! g. llesnik povzdignen v viteza in popačili so njegovo ime v Resingen. Oženil se je potem z baronico Dienerspergovo, hčerjo svojega graščinskega lastnika, in o svojej smrti zapustil svojim otrokom Tabor, Frankolovo, Socko, in s Taborom združeni Rabens-berg. Zdaj pokojni „gospod Resnik" — kmetje ga do njegove smrti neso drugače imenovali — bil ;e
I v resnici plemenitega mišljenja, ljubil je svoje kmetske rojake in srce ga je bolelo, ko je videl, da njegovi nekdanji podložnik! propadajo. V političnem oziru bil je starokopitnega prepričanja, daje nemščina jedinoizveličevalna. Njegov oče je moral po tedajnih osnovah ponemčiti se, da je prišel do veljave, kakor mnogo in mnogo slovenskih sinov, ka-
! terih   dandanes živi otroci — glantsclmiggujejo.
j Vsakdo je otrok svojih okolnostij in omenjeni možje so po vspehih svojih očetov prepričani, da ne sme
! drugaee biti, kakor so sami vajeni. Ravno nemoralnemu načelu, da mora človek odreči se slovenstvu, da mora stopiti mej nasprotnike svojih očetov, ako hoče veljavo doseči, — načelu, po katerem žalihog še zmironi našo mladino demoralizujejo, se mi protivimo in to načelo mora pasti, ker ni nravno, ni liberalno, ampak despotično. — Celjska „Deutsche VVacht" pravi, da je bil Resnik — Resingen zadnji domači plemič. Pozabila je torej na viteza Wretschka. — Mi pa moramo delati vztrajno,  da v bodočo
I no bo treba Resuikom ponemčevati se, da postanejo I
Če so kje države in narodje, katere tak boj raz- I veseluje in kratkočasi, naj jim le prav dobro tekne! j Želim jim za poboljšanje le dve revoluciji ali pa tri. A zasobno življenje, gospodine, mora biti nedotakljivo; razumete, gospodine, popolnem nedotakljivo.
Kdo je to trdil ? povprašal je Ilumbug s prav cigansko prostodušnostjo, ki pa je le o njegovi nevednosti pričala.
Veste gospodine Ilumbug, odgovoril sem mu, to je Royer-Collard, slaven metafizik, ki lastnih , misel nikdar ni imel, a misli drugih je v bron v 1Ll ter v medenino zapisal. Ta mož, ta slavni učenjak je izrekel zlate besede, katere bi morali v vsakem časnikarskem urednišči napisati: Zasobno življenje mora biti nedotakljivo.
Vaš slavni metafizik je izrekel veliko neumnost, odgovoril je Ilumbug. Ali je mogoče človeka razdvojiti? Kdo bi zamogel biti slepar v zasebnem življenji? Kje se začenja, kje se neha V Napadati steklega psa, ali je to napad zasobuega življenja, uli napad javnega? Če nesramni zakladalci kradejo pri uašej vojnej mornarici, ali se napada njih zasobno življenje, ko občinstvu naznanjamo to sleparje? (Je čislani g. Little, ki se je s tujimi milijoni obogatil,
j še jedenkrat na korist svoje nenasitljive pozrešnosti skuša skubiti neumneže, in jaz rečem g. Littlu, da je slepar, ali se to pravi napadati njegovo zasobno življenje?
Gospodine, rekel sem nesramnežu, marsikaj bi vam imel odgovoriti; a zadostuje naj jedna beseda sama. Tega župana Pariškega je premogla nesrečna slabost. Morebiti je zašel le v zanjko, katero mu je bila nastavila kaka sirena niže vrste; vsakakor pa ■ te napake ni storil kot občinski uradnik, Komu naj hasne to kričanje, ta škandal, to sramotenje moža, katerega pregieha vrhu tega vam celo nič mar ni? j
Čemu? rekel je Truth z mrzlostjo dostojno Robespieru, da je prisiljen odpovedati se svojej službi. Ali vi hočete, mi naj v rodbinah pridigujemo o spoštovanji zakonske zaveze in o gnjusobi take pregrehe, ko bi prešestnik stoloval v občinski hiši? To je nemogoče. Častno, pošteno zasobno življenje nam je porok za krepost v javnem življenji. Drugače bi bila politika gola šaloigra (komedija), v ka-terej vsak krinko nosi, posebno nalogo igra ter za kratek čas govori o vestnosti, o pravicah in dolžnostih, vender ne veruje besedice vsega, kar je govoril. Naj se otročji narodje radujojo nad tenu ne-
vitezi, in da naše rodbine, ki se povzdignejo do posvetne veljave, ne bodo že v drugem rodu nemške. Tako se je po večjem do sedaj godilo in — jani-čarji bili so hujši Turki, nego rojeni inohamodanci! H koncu še opominjam, da je ravno takega „kroiu-pirjevega žlahnega stanu" (Erdapfeladel), kakor je bil rajni Resingen, tudi še neka druga rodbina na Kranjskem, katere ime pa naj zamolčim, da nihče žaljen ne bode.
— (Vojaški uaboi.) C. kr. ministerstvo deželne hrambe ukazalo je, da se letos k vojaškemu pravilnemu naboru četrta vrsta pokliče samo v Galiciji in na Kranjskem, ker je v teh deželah jako mnogo „časno nesposobnih" v prvih treh vrstah vojaških let.
— (Z Bleda) se nam piše, da se je pred par dnevi zgubil neki agent. Zadnji sled je njegova popotna torba, katero je pustil v spalni sobi svoji pri Petrami. Vsebina njena je prav navadna opeka, katero je najbrže v poravnanje svojega, na 15 gld. naraslega računa, noter utaknil Bog nas varuj gostov z ožganimi denarji!
— (Goriške ljudske posojilnice) novo ravnateljstvo sestavilo se je tako: dr. Nik. Tonkli, ravnatelj; monsignor Matija Kravanja, ravnateljev namestnik; dr. A. Gre goric, denarničar; Franjo Ferfila, preglednik; Ivan Berbuč, tajnik.
— (Kraške jame in vode.) Kraški odsek „društva avstrijskih turistov" nadaljuje pridno zastavljeno si delo. Še ta mesec utegne Pivška jama postati pristopna. G. Kraus z Dunaja, tajnik kluba in pa inženirja južne železnice gg. Hainiscb in Ntidel vodijo vso stvar, da se priredijo pota v Pivški jami, odkoder bode potem možno naprej prodirati pod zemljo. Gospodarjem plača zameno za lastnino upra-viteljstvo Postojinske jame, le-to bode tudi preskrbelo čolniče, s katerimi so bo le preplula reka Pivka. Poglavitno delo pa se prične julija in avgusta meseca, ker je tedaj malo vode. Tedaj se bode tudi zaprav seznalo, kako se to podzemeljsko vodovje vkupe drži. Čedalje bolj je videti, da so zelo zamotano te kraške votline in vode, bolj, kakor se je dosedaj mislilo. Vsak hip namerijo delavci na kakšen nov rov, za katerim tiči zopet kaka jama. Nedavno se jim je odkrila nova, velika jama. Tudi pri Planini se koplje in dela na stroške kraškega odseka. Tukaj je prva stvar, da se pomoč ukrene proti vodnim povodnjiin. Potem še le se bo dalo gledati, kako je ta dolina zvezana s Postojinsko jamo.
— (Zdravstvena statistika.) C. kr osrednja komisija za statistiko na Dunaji bode po-' skusila dobivati iz glavnih in večjih mest ter krajev avstrijskih tostran Litve vsaki teden zdravstvena poročila, zlasti poročila, za čim ljudje mro. Iz teh poročil se bode sestavljala razpreglednica in razglašala po vaŽnlših časopisih ter v statističnem mesečniku. Notranje ministerstvo je že deželnim predsedstvom doposlalo natančna navodila z obrazci, in vlade bodo tega opozorile mestne in kmetske občine, ki imajo 15.000 ali več prebivalcev. Zdravstvene statistike imajo že davno po drugih državah in na njih podlagi se je moglo mnogokaj učiti in dobrega ukreniti za zdravstvo državljanov. Tudi v Avstriji bode kaj tacega vspešno in koristno, se ve da Če bodo zastopstva skrbela za pravilna in vestna poročila.
varnimi bui kami, ki se zmeraj žalostno končajo; a v Ameriki je vse resnobno. Naj naši razuzdanci, čo jim ugaja; gredo prek Atlantskega morja pogubljat svoje zdravje in zapravljat svoje premoženje; pri nas mora človek biti časten, da je časten.
Tu je list od župana, rekel je neki uradnik, odpovedal he je svojej službi.
Še je čas, g<spodine Truth, vzkliknil sem; ustavite tiskanje časopisa ter iz njega odstranite obsodbo, ki se sedaj le priprostega državljana tika. obsodbo, ki tega moža osramoti in njegovo rodbino j onesreči. Izbrišite iz vašega nabitka te sovražne vrste, ki to brez dvoma izgovorljivo pregreho znova in na način bičajo, na kateri se ni moglo naprej misliti. Ali so v Ameriki sami Katoni ? Ali ni izmej vas, ki neprestano o evangeliji govorite, nikdo čital povesti o prežestnici ? V imenu božjem, bodite človeški !
Jaz neseni ne človeški, niti nečloveški, odvrnil je Truth s premrzlim glasom; jaz tu neseni osoba, jaz sem časopis t j. jek, svetlopis. Nabitek ostane, kot je; krivec se mi smili, a jaz iman tudi izpolniti poklic; in o resnici jaz nikdar ne mešetarim. (Daljo priti.)
—(Agio-naklada k osobni in tovorni voznini na avstrijskih železnicah.) „Wiener Zeitung* z dne 25. t. m. uradno razglaša: „Tudi od 1. dne aprila naprej se ne bode pobirala agio-uaklada k pristojbinam, v srebru izraženim S tem pa tudi za poslej ni nič izrečeno proti dosedanjemu pobiranju 15-percentne agio naklade na c. kr. priv. južni železnici pri osobnem, tovornem in hitro voznem prometu. Na Dunaji 24. marca 1885."
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Dunaj 28. marca. Kardinal Schwarzen-berg preteklo noč lunrl.
London 28. marca. Dolenja zbornica vsprejela je z 294 proti 246 glasom konvencijo o egiptskih riuancah. „Times" poročajo: Ruska vlada zaukazala je, da se pri Baku zbere petdeset tisoč mož in poklicala je guvernerja kavkaškega v vojni sovet v Peterburg. „Times" zmatrajo to za znamenje, da se je Rusija odločila, da ne vzprejme angleških predlogov. „TimesH pripovedujejo, da je ruska vlada skušala nakupiti več največih in najhi-trejih parobrodov izmej angleškega trgovskega brodovja, da jo je pa angleška vlada prehitela.
Dunaj 27. marca. Predloga o Severni železnici vsprejela se je v večerni seji v tretjem branji s 159 proti '48 glasom. Glasovalo se je po imenih. Isto tako vspiejeli so se v drugem in tretjem branji predlogi o kongrui, dinamitski zakon in zakon proti socijalistom. Dan prihodnje seje ni določen. Pričele so velikonočne počitnice.
Dunaj 27. marca. Stotnika v- generalnem štabu barouu Puiiera de Ecbelles, jako znano in priljubljeno osobo deli so v zapor, ker je na sumu, da je izdal načrte neke avstrijske trdnjave (na južno-zahodni meji) dauskeniu častniku.
Opava 27. marca. V noči na 27. dan t. m. bila je v Bettina-jaini v Dombravi (lastnina barona Alberta Rotšilda) velika eksplozija. 50 delavcev je poginilo, kajti kar jih je bilo v jami, se ni nobeden rešil. Dopoludne izvlekli so prve mrtvece. Vsi so bili grozne ožgani, lasje popolnem osmojeni, obleka razdrapana. Obrazov ni moči spoznati. (To je tretja nesreča v prav kratkem času. V Karvinu bila je v G. dan t. m, v Champhausenu 18. t, in.)
Madrid 27. marca. Časniki poročajo, daje v Jativi v 4 dneh 22 osob za kolero zbolelo, 7 pa umrlo. Zdravstveni odbor brzojavJja, da bolezen v Jativi ni kolera.
Razne vesti,
- (V Belemgradu) sestavil se je odbor za Metodijevo slavnost v Srbiji. Predsednik temu odboru je metropolit Teodozij. Slavnost bode čisto verskega značaja.
* (Srbsko učeno društvo) ukrenilo je za to skrbeti, da se že letos z Dunaja v Belgrad prepeljejo kosti slavnega Vuka Štefanoviča Karad-žiča in da se njemu, kakor tudi njegovemu učencu Gjuri Daničiču postavita dostojna spomenika.
* (Prebivalstvo Makedonije.) Prva avtoriteta v zemljepisji in statistiki, Ritticb, ima o Makedoniji naslednjo podatke, osnovane na najnovejših preiskavah: V Makedoniji prebiva 1,240.000 Bolgarov, 3GO.0O0 Turkov, 422.000 Srbov in inih narodnostij, a le 59.000 Grkov. Težnje Grkov po tej deželi so torej popolnem neoprav cene.
*(Dober dovtip.) Na borsi v Berolinu raz-nnšal se je te dni naslednji dovtip. Princ VValeški je neki zadnjic, ko je bil v Berolinu. ruskega vojnega pooblaščenca kneza Dolgorukega šaljivo nagovoril: „No, knez, v kratkem se udariva". Hitro pripravljen in smehljaje odvrnil je knez Dolgoruki: „Gotovo, kraljevska visokost, kakor hitro mi dobomo Vaš denar, Vi pa naše vojake".
* (Osveta.) Nek Londonski mladenič odpeljal je 14. t. m. brdko soprogo obče poznatega kupca iz Birminghama Zaljubljena dvojica prenočila je v Stratford u v nekej gostilni A rano v jutro pribiti tjakaj prekanjeni soprog s štirimi močnimi možmi. Mladenič o'išel je bil v brivnico, ko se vrne, ga petorica zgrabi, vleče v stajo ter ga popolnem oblečenega vrže v kad nepolnjeno z zmrznjeno vodo. Čez dolgo oproste nesrečnega premrtega zaljubljenca neprijetnega položaja, da ga poval ajo po ovsu. Na to ga dva možaka za roko vlačita po mestu. Velikanska množica ljudij se je nabrala vkupe, a nihče si ni upal oprostiti nesrečneža ljutih hrustov. Čez dve uri še le pahnejo ga v sobo k njegovej — iz-voljenki, katera zapazivši na pol živega mladeniča omedli in dobi živčni krč.
* (Velik požar.) V Chicagu navstal je 22. t m. po noči v nekem velikem hotelu ogenj, kateri se je jako naglo razširjal in vse poslopje upepelil. Žalibože se ni posrečilo vsem v hotelu stanujočim gostom rešiti se. Kljubu vrlemu priza-
devanju trudoljubivih ognjegascev zgorelo je nad
60 osob.
* ( Ću dn i običaj.) Sir John Lubbock je pred kratkim v Londonu predaval o zakonskih razmerah južne Avstralije. Mnogožonstvo je tamkaj zakonito še dovoljeno, a mož je primoran svoje soproge naseliti na manj po 100 milj narazen, Imoviteji rod-binsbi glavarji, katerim razmere dopuščajo imeti po 10 do 12 žen, morajo tedaj v istini vse svoje življenje potovati, ako hote vsako svojih soprog vsaj po j e d e n k r a t na leto obiskati. Neka deklica iz rodu Humitegorcev, katero je nekov Kroki takoj drugi dan po poroki ostavil, da je potoval k drugi svoji družini, dojila je že prvorojenca, ko se je njeni soprog vrnil k njej v šotor in jo vdrugič obiskal.
Narodne-gospodarske stvari.
Tretji agrarni shod avstrijski.
V 23. dan t. m. so se na Dunaji sošli zastopniki 2'Jtero kmetijskih društev in združeb, sklicani od stalnega odbora sedaj tretji pot. Ta stalni odbor nabiral je podatke, kar se jih tiče onemogajočega našega kmetijstva in v obliki vprašanj predložil jih shodu, da izreče svojo misel. Zlasti naj bi se tudi zvedelo, kaj zastopniki kmetijstva mislijo o carinski politiki, katere novi čin se ima v kratkem izvršiti v državnem našem zboru. Tretji agrarni shod, ki je včeraj sklenil svoje zborovanje izvolivši zopet stalni odbor (predsednik: knez Adam Sapieha, zapisnikar Dr. Pribil), ukrenil je mnogo nasvetov za zboljšanje avstrijskega kmetijstva in namerava jih kolikor moči priporočati javnemu mnenju ter zakonodavcem našim. Mi naštejemo v naslednjem samo najpoglavitniše in ob kratkem:
1. Domače kmetijstvo je na slabem, preti mu konkurencija iz Rusije in Amerike ter Indije, v nevarnosti je zavolje carine v Nemčiji in Franciji, zato naj se na tuja žita naloži višjo carino, za ru-munska žita naj po preteku trgovske pogodbo iz 1875. leta prestane carinska svoboda in vlada naj skuša, da se dožene zahodnoevropska carinske unija proti zamorskemu importu.
2. Zemljiške davke je znižati, ker so preraču-njeni iz čistega dohodka, katerega ni, torej krivični in neznani; skrbeti je za kmetijski pouk in dobra I pota ter druga občila, uravnati je kmetski kredit; j p praviti je zakon civilne pravde in eksekucije; preustrojiti je davkovstvo in pristojbinstvo z ozirom i na padlo zemljško  rento:  posojilnice,  ki brez svojega dobička delujejo za kmetijstvo, naj so v bo- j doče zavarovane pred sedanjim, uničujočim fiškal- \ nim ravnanjem, želi se, da bode sol kolikor moči v 1 ceno; zemljišče naj ostane vsaj tolikšno, da more 1 ob njem živeti jedna rodbina (predlog, naj se pre- I preči razkosavanje zemljišč, ni dobil večine glasov). !
3. Pretresejo in predrugačijo naj se naredbe i z 12. dne aprila 1880 in z 19. marca 1883, katere j pišejo izvršitev zakonov proti živinski kugi; hitro I in letom za letom naj se pomnožava število okraj- I nih živinskih zdravnikov zlasti tam, kamor rada pri- I haja živinska kuga; da se zakon o živinski kugi hitro izvršuje, a da brez potrebe ne preprečuje kmetskega obrata in prometa treba je novega, v vseh jezikih izdanega navodila za vsa politična ob-lastva; tudi je sedaj v zmislu § 5 zakona z 29. fe-bruvarja 1880 najnujniše potrebno prepovedati uvoz in prevoz ovac, koz in svinj iz Rusije iu Rumunije in strogo paziti na živino, ki prihaja iz Srbije.
Vse te in druge nasvete so razni poročevalci korenito obrazložili in zbor jih je odobril večkrat po dolgih, ukovitih debatah. Opazilo se je, da so se na tem shodu poudarjale tiste žalostne strani kmetijstva, katere so se nam kazale že na drugih kmetijskih enketah, tako zlasti na vlanski v Ljubljani. Vidi se torej, da je naša državna polovica v kmetijskem oziru — jedna velika rana. V tem spoznanji smo si tudi vsi jedini, akoprem v naših narodnostnih in političnih načelih različni. Tukaj tedaj lahko z dejanjem dokažemo, koliko se doseže „vi-ribus unitis". Toda druge kronovine nemaju še nabranega tistega gradiva, ki ga ima po rodoljubji naših mož kronovina kranjska in ki si ga mora pripraviti vsaka druga, da more začeti popravljati. Jednaki shodi, kakor je bil ravnokar skleneni agrarni shod na Dunaji, mogli bi potem veliko točniše ukrepati in bolj avtoritativno vezati zakonodavue in upravne naše organe.
Današnjej številki pridejana je priloga dobro znane lekarske tvrdke Jul. pl. Trnkoezv v Ljubljani, na Mestnem trgu št. 4, kai era obravnava o izdelkih za ohranenje zob in ustne (176)   otline, katere p. n. občinstvu toplo priporočamo.
Zuuesljiio /.Uratilno Nredatro. Osobe, ki bolehajo za ttlodčeviaj katirom in kroeai, hu hitru ozdravijo b pristnim „ M o I I • o vi iu S eid 1 i t z - prafl kc m Skatljiea stane 1 gld. Vsak dim razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni zalohiik, na Dunaji, Tudi lauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se; izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 11 (11-5*)
Tujci:
27. marca.
Pri Violin: Baron Adlerflvcht z Dunaja. — Sohmidt iz Budimpešte. — lliisch iz Trsta. — Lampo iz Zagreba
— Friedenham t Dunaja. — (Jiscutti iz Puja.
i ri ImIM I: pi. Salzor z Dunaja. — Anton iz Gradca
— Fucbfl, Uouig z Dunaja.
Tržne ceno v r J ubijat?!
dne 28. marca t. 1.
Pšenica, bktl. Bet,
Ječmen, „ Oves,
Ajda, , Proso, „ Koru/.a, „ Krompir, „ Leča, , Grah,
Fižol, „
Maslo,
Mast,
Spch frišen,
kgr.
gl. kr
5J 4
B 11
4'71 5 85 5 36 •J 86 8 H 850 -94
-82 — 51
Speli povojen, kgr. . Surovo maslo, „ Jajce, jedno .  .  . . Mleko, liter .  .  . . Goieje      meso, kgr. Telečje        „ n Svinjsko       „ „ Koitrunovo   , „ Pisanec   .   . . Golob
gen ,  100 kilo   , '.
Slama, .
Drva   trde, Jrj mifr
»   ,u«hka,   _ _
rl. kr
lil 86 2
-64 -66
zi
—117 196' 1 78 7 60
6120
Meleorologično poročilo.
1J	Cas opazovanja	Stan jo barometra v nun.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na a mm.
! * 1 o 1 b c« i a 1 6;	i 7. zjutraj; '3387mm. 2. pop." I 733*17 ara. 9. zvečer 733-55 ram.		2-4° (J 7 6" C 5-6"C	si. j z. si. vzh. si. vzh.	megla obl. obl.	000 ran
Srednja temperatura 5 2°, za 0 «• pod normalom.
JDioziajstea, "borza
dne 28. marca t. 1. (Izvirno telegrafifino poročilo.)
Papirna renta..........82
Srebrna renta.......... 82
Zlata renta...........107
ft'/t marčna renta.........97
Akcije narodne banke.......864
Kreditno akcije.........297
London .... .   . 124
Napol ........ 9
(J kr cekini .........
Nemške marke.........
4°/t državne srečke iz 1 18'<4 250 gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld 4'/, avstr zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/,.....
■ m ....
„   papirna renta 5U/« ......
5*/« Štajerske zemljišč odvez oblig . Dunava reg srečko r>,/#  .   .    100 gld Zeralj obč avstr 4l/l,/» zlati zast listi . Prior oblig Elizabetiuo zapad železnice Prior oblig Ferdinandove sov. železnico
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfe ve srečke..... 10 ,
Akcije anglo-avatr. banke ,      120 „ Trammway-društ vel j 170 gld a v. . .
5 60 128 171 108
gld. 45
n 80
i 70
n
n 40
. 46
n M „ 82
. 70 75 70
kr.
98 93 104 115 123 113 105 178 19 103 215
50 25 75
50
Vsem znancem in prijateljem, osobito onim, od katerih se mi pri odhodu iz Ljubljane ni bilo več mogoče osobno posloviti, daljo bratom Sokolom in pevcem ter to< ariSem mojim kličem iz staroibunega GorotflllH srdačni;
„Na zdravje I"
V C e lovci, v dan 26. marca 1885.
Vekoslav Legat,
(177) poslovodja tiskarne družbe sv. Mohora.
Št. 4305. (168-8)
/
-»v
8.
Pri ljubljanskem magistratu sta izpraznjena dve mesti kranjskih invalidnih ustanov po 31 gld. 50 kr. na leto.
Prosilci za ti ustanovni mesti naj do dne 15. aprila 1. I. pri podpisanem magistratu v lože prošnje, katerim je pridejati:
1. krstni list;
2. potrdilo, da prositelj vsled vojaške službe od 1. januvarja 1848. leta naprej ni zmožen si kaj prislužiti;
3. spričevalo, da je bil prositelj za čas vojaškega službovanja, kakor tudi pozneje poštenega obnašanja; in
4. dokaz, da prositelj nema nikakeršnega premoženja, niti ne sorodnikov, kateri bi bili postavno zavezani zanj skrbeti.
Mestni magistrat v Ljibljani,
v 13. dan marca 1885.
Prava marzeMa gata
jo niijgotovejSe, najhitreje in najcor.ejše sredstvo za či-ttU'iijv in zboljšanje \iiin in jamči »e za uujbul|Ni \nimIi: dobiva se pri (30—22)
A. H Alt TU VV\-u.
v Hij-a.'bljan.i, Tavčarjeva palača..
v LjiibiJ 'iil.
kongresni trg, na voglu gledališčne ulice.
piiporoča svojo veiiko zalogo vseh vrst modernih
klobukov in kap; "M
prejema tudi
kožuhovino in zimsko obleko
čroz poletje v shranjevanje. (112—7)
25 19. majem t. 1. odda «c v najem
v
v zvezi s kavarno in tobakarno
v prostorih društva BEdinostu v Ajdovščini, na najlepšem prostoru, na državni cesti, s pav ugounimi pogoji.— Ponudbe itd. sprejema lastnik Filip Poljiak v Numri-Jah pri Ajdovščini. (171-4)
j jzosM? zobovja
J ustavlja po DHJPOVejŠOpl a mer katiskem naći * brez vsakih bolečin ter opravi; plontbovttnja
vse sobne ©pc
lj«
m e
1 zobozdravnik A. Paichel,
po!
rlradookeg* naostu. l. nadstropje.
William. Lasson-ov Hair-Elixir
Po skušnji Dnjboljše Bredstvo za utrjenje in po« BpoleVHllju rasti las.
(Cena, lonilsTj. 3 gfld.)
Zaloga v Ljubi uni uri Kdvnrdu Muln-ii,
parfumi" ji. (.717—6/
5 kilo poštne zavoje
niilečili Mesninskih oranž, Bataneskih limon, tgandeljuov,  les ikov,  riža, ka\e, laškega olja, rozin, ju/nega sadja
najh t reje preskrbi curine iti VOsUlne prosto po poštnem povzetji (174—3)
Alessandro G. Camerra v Trstu.
Bittner*
za   hitro   pripravo naravne, okrepe jo v kopeli Bmrekovih igel.  Cena steklenici tO kr, 12 steklenic 4 gld. av. v. pri Juliji It i m u e i -ji, lekarjl v Iteiclieimu-u, Np.-AvMtr.: zaloga v Ljubljani pri Jul. pl. Truf or/.r-ji in v mnogih let irnah cesarstva. Nil. Za veliko banjo zadostuje jedna steklenica, za I (148—2)        kopalni stol Vi »tekenice.
imajoč večletno odvutuiško in Bodudlko prakso, išče L službe — Naslov pove iz prijaznosti npiavnintvo „Sln- (g venskega Naroda". (igo—4j j
>      I j
SuiJiii slikar, Florijanske ulice h. št, 6, |
se priporoča si. občinstvu
^egr za slikanje sob
v Ljubljani in po deželi po nizkih cenah. Pripravljene ima podTdnsiu nove uzorce.
iar Semena ~m
velikanske p tise, detelje, raznih trav in sočivja
prodaja sveža (109—4)
Peter lijassiiiBt v Ljubljani.
5*fr?-t,r.A.
m»i— mv*_______k-i-$-^g
! ITajnižije ceno! Velika zaloga
klobukov
za ^ospede od I nld. 80 kr. više, za d.ečlce od I gld. «0 kr. više. a2S*-o)
Zaloga srajc in spodnjih hlač za gospode, vratnikov, kravat itd.
IVAN SOKLIČ,
r Ljubljani, Gledališke ulice b. št. 6. jjfG" Vnanja naročila S9 hitro in v ceno izvrše.
Mt»-----*t+*>,-----rtl^rar----r^t*—-rtrtJLr»r-rtiM
IIMNNfNfM69HNIIIIINMHNI90
j  Iz vrst si med [
ej            (ten i*n u t i«-.i u pitanec) §
9 v plchastih skatljah po 6 kil (kilo po 60 kr.), 8
1 skatlja 30 kr., Z
J so dobiva proti postnemu povzetju ali pa proti go- S
^                            tovi placi pri qy
2 OROSLAVU DOLENCU,
J sveta rji v Ljubljani.
(if)->-r>) S
V AMERIKO
pride najceneje, kdor se obrne na
ARNOLUA REIFA, DUNAJ, L, PBSTALOZZtGASSS I,
najstarejša tvrdka te vrste. (629—28)
Natančneje izpevrdbe in prospekti zastonj.
j —ej— —M i taa? s?.:,:*
AAAAAi.A aAAJ AAAAAAA
Za bližajoče sa sezijo
priporoča
najstarejša in iiajglasovitejša
firma za sukno
MORICA BUMA
V   I $1*18 11
(ustanovljena leta 1*422
pristno Brnsko volneno blago.
Jako lepi in modni uzorci za celo obleko od gld. 1 do ffldi 6 meter. Bogita Ishćr mi Umi zu ttukuje (Strelen und Karamgarufookstofft) od gld. 3 do gld. 7 in stik u a /.» h nee. najnovejši uzorci, od gld. 1 do tfld <5 meter. C'rin Petijuvlene m HUknJc in Tom-kiiis /u liluiT od gld, '■> navzgor do g>d. ti, gld. 7 in vise meter,
Velika zaloga vsakovrstnega Nukua ca civilne iu voineke obleke, livi**>je, cerkva, biljardu in vozov«*- Nukiia sn po/itrut' Htrnce, Ti-tcriinsku iu Ntrelttka društva in ilrnge korporacije. — Normalnega loluutega blupt za zgornjo obleko, kakor iiormaliiib posteljnih in popolnih odej
pa siltumi prof. Gnetava .in«;«•»» v jiluttgai tu bogata lubdr.
Pritttni nuni, sk; potiti jiltiidi, 3 metre 50 cm. dolgi in 1 uieter 60 cm. široki, pu gld. 3, 4.7;>, 5.25 do gld. IG.
Uzorce zastonj in franko. Hlago razpoSilj: samo proti poštneuiu povzetju ali gotovemu predplačilu. — PoSiljatve, katerih vrednost znaša gld. 10, pj.i Ijajo so franko.
Gospodje krojaški mojutrl dolić na zahte-vanje vsgledue kujižiee z iihiogoštevilnimi uzorci franko. (107—5)
Dr. Spraiiger-Jeve
kapljice za želadee.
Tajni medicinski in dvorni sovetnik dr. Biicking, medicinski savetnik dr. t'ohn, dr. Manning in mnoge dreja zdravniške avtoritete so je preskusile in je za izvrstna domete (no t mio; sredstvo priporočajo proti vsem želodi nim in iM'iMiMiim Uleznim. Penapije takoj proti migreni, krea v želitdei, omedlevici. glav.iliolju, trebuhobolja, zasliieej«, zelodčnej kislini, vzilig.ivanju, omotici, kolika, šknifeljnom itd., proti /lah'1 žili, zapretju. Hitro in brez bolerin mei-e in povrnejo slast do jedi j. 1'oskusite lamo z malim in prepričajte se Bami. Jedna ste kl. 50 in 30 kr.
Pri gOlpeifl lekarji Svobodi, pri Zlatom orlu, ua I*re*iriiovein trgu. [716—96)
Priporočilo.
Za prihajajočo
pomladansko sezono
priporoča podpisana tvrdka svojo bogato in raznovrstno salogo francoskega in angleškega blaga naj-novejSjB mode, izdeluje uUleko 00 najinodne)6em in i.jijrazličnejsem kroji ter jaku solidno iu po zmerni, < eni. S spoštovanjem
(148-5)
F. Casermaim.
mm
Marijinceijske kapljice za želodec,
oepresežiio izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v elodci,
in nepresežno lODer noslast Ao  Jedi,   slabi želodec smrdelo  sapo. napihne-nje, klalo podiranje, i&i-panje, katar v želodol, zgago, da a o ne nareja pesek ln pšeno ln slez, i zoper zlatenloo, gnjua ln ^"^1 bljuvanje, da glava ne bolli ((,e izvira  bolečina iz želodca), noper kr6 v ie« 1 lodoi,   preobloienje žo-lodoa z Jedjo aH pijačo, drve, /oper boloznl na vra-niol, jotrah in /.oper zlato žilo.
<;iu vn;i zulo^u: l.ekar C. llrady9 Kremsier, Moravsko. Jodna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane
str m kr* -m,
Prave ima eam.o: V Ljubljani: lekarna Gabriel FloOoH, na DnnaJlkeJ cesti; lekarna Josip S v o lio d a, na 1'rešimovem trg.i. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Lehan. V Gorici: lekarna A. de Gironcoli. V A j d o v Sčin i: lekarna Michael Gnglielmo. V Cel ji: le!.ar J. Kupferscbmied. V Kran j: leknr Drag. Ša vnik. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A; Roblek. V Sožnii: lekar l'h. R i t s ch e I. V 0 r n o m I j i: lekar I v a u RI a ž e k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani V Reki: lekar A nt. M izzan.
IC Svaritev! Ker M v zadi.cin času nas Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah iu pa/.i naj se osobito na ta znamenja: Prave Murijiiicnljske kapljice za želodec morajo imeti v Iklonlco vtisnene be-Bcde: Eohte Mariazellcr Magentropfen — Rrady & Dosta] — Apotheker, sklenica mora hiti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem jo podoba Marijinceijske, matere božje, mora biti poleg te podobe utisneno sod« nijsku spravljeno varNlvcno znamenje in zavoj mora biti zapečaten i našim varatvenitu auauie* nJem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nema j o teb znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in Podajalci. (80— 7
HHHalaVHHnMRHBBBU
X "V O
tovarniško društvo za izdelovanje lurij, ob in tal,
Dunaj, IV., Heumuhlgasse 13, ustanovljeno 1.1817.
]>ocl vodstvom II. >8AltI4HICT-a.
priporoča bogato zalogo narejenih durlj in oken z oboji vred, mehkih ladjtaih tal in hrastovih ameriških friznih in parketnih tal.
Ta tovarna je v stanu vsled svoje velike zaloge suhega lesa in že narejenega blaga v kratkem času preskrbeti tega blaga, kolikor se naj ga tudi potrebuje,   7sprejema izdelovanje velikih hišnih vrat, oprave za vojašnice, bolnišnice, šole, pisarne itd. itd., poleg tega rsakeršno lesena" dela,
katera se izdelujejo s stroji po predloženih načrtih ali modelih, izvzeinši sobnega pobišja.
Štacuna
• kramarskim blagom, tobakom in koleki, ki ie čez petin-trideset let obstoji, zmirora dobro obiskovana, na zelo pripravnem kraji v I,juhi mil se daje v najein.
Kje? pove upravništvo „S!ov. Naroda".       (149—3>
1  JOSIP PETAVER,
Isrojač,
v  B.jiiltlj;uii. Sv. Jakoba trg si. 8,
(167—3) se priporoča
za izdelovanje vsakovrstne obleke
po najmodnejsem in najrazličnejšem kroji ter zagotavlja najnižje cene iu sulidno delo.
Izvrstno mesto za slovenskega
knjigotržca in knjigoveza
je v lepem mestu na »lovenakem (Štajerskem. Kje? pove uredništvo „Slovenskoga Naroda*.
Semena.
Velikansko peso, nemško in domačo deteljo, vsake vrste trave, Kaseljski kaps, Ribniški krompir in fižol i. t. d.
priporoča po najnižji eeul
(156-3)
Učenca,
starega 13—16 let, gmotnega slovenskega iu nemškega jezika, vgprejme takoj v prodajalnico (172—2)
I. A U. JclovNck na Vrhniki.
v steklenicah
(6—13) priporoča
A. MAYER-jeva
trgovina s pivom v steklenicah v Ljubljani.
Odpretje trgovine in priporočilo.
S tem objavljam p. n. prebivalcem iz Ljubljane in druzih krajev kranjske dežele, da sem z denašnjim dnem otvoril
▼ bivšoj Zupančičevo] hiši, Stari trg št. 1, poleg Hradeokega mestu
bogato zalogo najmodnejših
klobukov
domačega in inozemskega dela. Priporočam so za mnogobrojni obisk, ker bodem prodajal solidno blago po kolikor mogoče nizkih cenah.
Z velespoStovanjem
(135_8) u. n k % m ii i:tt\.
Velika izredna prodaja vina.
Nad 13.000 hektolitrov vin, večinoma lastnega pridelka, iz 1. 1848, 1868, 1875, 1879 in 1883, od katerih leže štirska v kletih v in pri Mariboru, hrvatska v kletih v Krapinskih toplicah in na posestvu Dnbrova na Hrvatskem (bližnje železniške postaje za Krapinske toplice Zaprešitf© (proga Zidani mnst-Zagreb), za Dubrovo Poticane (proga Dnnaj-Trst, mora se vsled smrti lastnika gospoda Jakoba Kadi a »taiKega iz njega zapuščinske mase kolikor je mogoče hitro prodati. Zategadelj so se se cene tem vinom kolikor je moč ponižale in se na primer prodado dobra vina lastnega pridelka 1883. leta po 10 gld. hektoliter.
Dovoljujemo Bi zlasti p. t. vinske trgovce in krčmarje opozarjati na to priložnoHt, ki ne morda veo let ne povrne, preskrbeti se po ceni in pa vendar z dobrimi pravimi vini, od katerih se jih pa manj ne proda, kakor 3 hektolitre (5 veder, in objavljamo, da smo izročili prodajo vina za Štajersko gospodu Anionu Radiu, usnjarskemu fabrikantu v 'tttriburu, za Hrvatsko pa gospodu Iguaciju K. dlu, ravnatelju toplic KrupiiiBkih.
Od nas kupljena vina odpošljemo proti povrnitvi lastnih stroškov po železnici.
Popolnem dobri oviujeni prazni sodi v velikosti od 3 do 100 hektolitrov se tudi po reui prodajo. (170—3
Zapuščinska masa za Jakobom Badlom staršim.
IGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
o
s
o
poštnem povzetji
lekarna JULIJ pl. TRNKOCZV-ja
„pri samorogu"
v Ijj-a."blja,:n.i, IL/Cestnl trg- li. št.
\T'lr/ilo 71  i M w*»   JflduO najboljših sredstev, da sc prostor, lil H LI IU Ari Iflnvj j{j(>r rggejo lasje, utrdi in da lasje ne izpadajo, ob jedneni jim daje lep lesk in se uporablja z gotoviai vspebom pri tisočih. 1 lonček za dolgo časa samo 00 kr. EV«i fuu\<!      »ffonin najboljše vrste, ljudstvu priljubljeni fldllLUhHU /i;«l3IJl   u.k. maia steklenica 20 kr.; velika steklenica 40 kr. /. obširnim navodom za uporabo.
PflIMVu-i Hl"W<»k 711 fin 111P ''"j""""'.^ vrste, bel in rožast, v Ska-I dl ... Uldbtih /jd UdllU , teijcah po BO kr., s pravo rozino vonjavo, zelo nežen po 40 kr. fktiiiikviralalri <litjiw»i nt"itjnlr odvzame, če se dene mej perilo, no-UMjUllillfelll UlhtfU |JI(lbLil prijeten dtth po mili in razširja prijetno vonjavo. 1 zavito!; 30 kr.
Ozeblinski balzam po dr. Kepesu S2SS2BS
in zastarele ozeblinske bule.  Steklenica z navodom vred HO kr.
7/1 pm rili. rra Irnrifl jw*i»««i  gotovo uplivajofie sredstvo, treba aamo /jUI<miW Art 11IIIJ d Uttnil, 7Aećer s čopičem namazati. I steklenica sam i ln kr.
o "i i:.j.ki... It je prijeten, racstapljaven in kri čistilen pripomoček iti 0"llllii/(*|M (lil znamenit zoper zapreke lelcsa in krvne navalu. 1 škutu-Ijrt z nav"d'>ni vred 80 kr.
[MftiHgft najfinejša V POtelljah po 60 kr. ( -6:
Izdelki morajo imeti, da so pristni zraven stoječi podpis in zgornjo obrtno vX ""
varstveno marko.
Razpošilja se vsak dan po poštnem povzetji. "W q
icooooooooooooos^^-o v ^oooo
■v
l]lf P II 111 111
v vsakeršnej množini in po najnižjih cenah
wt prod.a ~w (i5i-2)
grad Vinica (VVeinhof) pri Rudolfovem, Dolenjsko.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi!
Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več mesecev sem imel hudo mrzlico, katere nesom mogel odpraviti, ko sera pa začel rabiti ta balzam, jo minula. 8 spoštovanjem
Slavonija. Josip Beueš, Kastel št. 23.
Velecenjeni gospod!
Iz srca izrekam svojo najiskrenejšo zahvalo za Vaš dr. Rosov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil svoje* dolgotrajne straSno želodcev« bolečino, če tudi že nesem imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Se jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem
Maribor n. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. Leitner, dimnikar,
llilra in g-ofova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem. da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljene, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.  Najboljše domaće treetstvo, da so prebavljenje uravna, da se pravo mešanje krvi doseže, da se odstranilo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišt jako skrbno, upliva uspešno P1 i vseli težavah pri prebarljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljeranji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjen j i želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem uatoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji vsled motenja prebave); isti oživlja rso delarnont prebave, i.upravlja kri zdravo in čisto iu telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega v/a r-s nega upliva je »daj gotovo in priznano ljudtktt domače sredstvo postal in se splošno razširil.
Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kuje proti postnemu povzetju svote.
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno dr. Kosov zdruvilni balsavm iz lekarne E. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naroča,ki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, iu ne izrecno dr. Rcsovega zdravilnega balzama.
Pravi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca K. Fragnerja, lekarna „k črnomu
orlu" v Pragi, Kcke der Spornergasso Nr. 205—3. V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; V11J. Mayr, lekar; Eras. Blrschitz, lekar; Job. Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj ini: Fr. Baooaroloh, lekar. V K ra u j i: K. Savni k, lekar. v Novem Me stu : Dom. Rizzoli, lekar; Jos. Bergman, lekar, V K a m n i k u: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-stofolettl, lekar; A. de Gironooli, lekai ; R. Ktirner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Ogleji: Delia Damaso, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Foraboachi, lekar; Jak. Berra-valto, lekar; Anton Suttina, lekar: Karol Zanetti, lekar. V Zagrebu:
C. Arazlm, lekar.
jflF" Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-OgrakoJ Imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam se tudi dobi:
IFražlro d.orri.a,če mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Ako so ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsake vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in pri nohtanji, pri zle/.ah, oteklinah, pri izmaiče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične oteklin« in putiko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, če si kdo nogo spabne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rano, odprto noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro '.zdravijo; kjer pa von teče, potegne mazilo v kratkem vso gnojico na so in rano ozdravi —To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga ln ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa iu obvaruje pred snetom (črnini prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rano so morajo z mlačno vodo umiti, potem še le se mazilo nanje prilepi.
V škatljicah po 25 in 33 *f*. (136 -3)
Balzam za uho.
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejšo sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. I sklenica 1 gld. av. velj.
Izdatelj In odgoforni urednik: Ivan ŽoUmikar,
Lastnina in tisk r Narodne Tiskarne1
8419