Vihrala je vihra
Vihrala je vihra, vihrala,               Mahnila je smrt, zamahnila
Podrla je bukev na tla,               Nad trhlitn je starcem s koso
Ki trhla, starična čakala             In v grob ga tcman  položila,
je le še poslednjega zla.            Zasula ga s črno prstjo.
Življenje obeh je končano, Obadva razpadeta v prst: Ne bukvi, a starcu je dano, Da enkrat še vstane iz vrst.