>ove jjBlfi £ ne ttf v Naslov — Addxe.xa nova I) O B A <>117 St. Clalr Ave. Cleveland, Ohio (Tel. IiEnderson 3889) "<“0 as Second Class Matte tu® m (NEW ERA) j UKADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bralstvo, poštenost in nesebična ljubezen članstva do J. S. K. Jed- note more isto obdržati na častni višini. April 15th. 19.13, at The Post Office st Cleveland, O.. Under the Act of March 3d. 1870. — Accepted for Mailins at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October 3d, JSI7 Authorized March 13th, 1925. CLEVELAND, 0., WEDNESDAY, JANUARY 17TH, 1934 — SREDA, 17. JANUARJA 1934 VOL. X. — LETNIK X. Irl DROGE VESTI RAZNO IZ AMERIKE IN f tl l!i ’I:, 0 4!'renskem d°mu na 253 . 1 ve. v Brooklynu, N. Y., ( ' ^boto 20. januarja vrij eJe'*ca društva št. 50 J. se i ’ kopnina k veselici, ie , 0 Pričela ob treh popol 'bo Prosta, kkn ,1 v * GilbeH V(> št. 133 JSKJ jej. tu_> Minn., priredi na j;S Hcov, -.Januarja plesno vese-Wli(.0,IS*: društvene blagajne. vVrjfj,,!1 Se bo vršila v Finski u <,1 / A itev z‘l seja Zveze JSKJ dru-io v ^Padno Pennsylvanijo dmV i'i1 v nedelJ° 28- -ianu- " v p.° e v Slovenskem do-’ttsburghu, Pa. ei '* društev v 'ifo ,i0 Priredi veselico z x feb., ' lv.°Prisežnik” v soboto ^j|a ailr-)a. Prireditev se bo dvorani društva “Do-lj0 v Barbertonu, ()., in cela ob sedmih zvečer. Ha • * S?**0 igro “Davek na S vVTPH20ri druStvo št' 166 kt •; nc*ianapolisu, Ind.. na ! bo ',v f Gbruar j a. Prireditev sila v S. N. Domu. kt,a . , i0*iferenca Slovenske-s, :tlega Doma na St. Clair jand u, ki se j e. vršiit |(i^P®reHtia ve?efa'prete- jain na’ le °‘la zaključena , 'Ha 'ai |a- Konferenca je a, F^Poročilo direktorija, 1JU Prizida prostor j 1(^> Počivalno sobo za jedilni prostor za mo-^’Ui' )() direktorij imel to-pripravljen, bo l2l’edna delničarska se- *0j.j * \ ^‘telnice društva št. vr§i]u v St. Louisu, Mo., se k. VjžI neclel'i° n- februar-!> ° Pr' .V° Pr*Pravlia za to X ”(‘ditev z bogatim pro- A * 'r ^ob' ‘iVne^:' urada bo v j,1 P^občeha enkrat po-i^j ° °Srafija novega pokadi 1 ^ila nedavno vzeta, ’'•i u? ''^Ce snega v okolici >10 J Posrečila. Toliko v ^ s0 0 ^em ia Cb' * & bot°iniU’ Minn’ 'ie P° i\ /'n' preminila Mary et, f],1();iGr|a Vadnar, stara .... it, društva “Dani- itL? in v Zapušča so f0-Gt °trok. Pokojnica U Stii j.tna v Rakitniku pri et. )e bivala v Ameriki * Na? Vdnske8'a izseljeni-k in p’ar'ja v Zedinjenih »j. §jr aiiadi je bil imeno- PŠt^e8ol° Tr°Št v New Yor S iC%rrr n.aslov Je: slavo *'• v 19 p 1Ssioner of Emigra r°adway, New York, A«il0 j « V' ^6. Poroča z izdaji ,X?C^rja’da je.prav- I5 Orti , kampanja za , lnov mladinske- K %rlfinesla KSKJ 3500 (VSt 4 >«*ih članov. To K ^i;, si V2oli za vzgled L ^- b« j. S. K. Jed- kampanjo za pri-anov v mladinski ( nt0!» 0.; lobi peti'8; ura' P, 3rn«i, io.; en"'8 P, pif lC^ ifl r>aR j;/!* A '■5 i, ^ 4 r‘>' Sl (I & V* * v. 0 '/a % > A 0« f 0» pl wv ,0» tč* USPEŠEN POLET s pacifič-nega obrežja na Havajsko o-točje je pretekli teden završilo šest velikih seaplanov ameriške vojne mornarice. To je bil najdaljši nepretrgani polet skupine seaplanov. V 24 urah in 48 minutah so letala premerila 2,-150 pomorskih milj daljave nad mrkimi vodami Pacifika med Californijo in Pearl zalivom v Honolulu na Ha vaju. Zračni floti, ki je štela šest težkih mornariških seaplanov in 30 mož, je poveljeval poročnik Knefler McGinnis. Polet se je završil brez vsake nezgode, le seaplan poročnika Perryja se je za nekaj časa izgubil od ostale skupine, nakar jo .je zopet našel in prehitel. Tisočglave množice, ki so letalce pričakovale v Honolulu, so jih sprejele s silnim navdušenjem. OBE ZBORNICI zveznega kongresa sta končno odobrili predlog o davku na alkoholne pijače v prilično taki obliki, kot je želela administracija. Dodatek k predlogu, ki je določal višjo carino na alkoholne pijače importirane iz držav, katere odklanjajo plačevati Ameriki svoje vojne dolgove, je bil najprej v senatu sprejet, pozneje pa o-vržen. V poslanski zbornici je komaj prodrl predlog glede poslovnega reda, ki ga je želtsla administracija, ker se je nad 80 demokratov uprlo zahtevam administracije. K VELIKO SENZACIJO je vzbudila izjava Normana Thomasa, ki je bil že dvakrat socialistični kandidat za predsednika, da je agresivni nastop predsednika Roosevelta tekom najtemnejših dni depresije rešil Zedinjene države kaosa. Dejal je, da ni nobenega dvoma, da je situacija bolj upapolna zdaj kot predno je Roosevelt prevzel vodstvo, da pa so gotovi izgledi na izboljšanje vse prej kot upapolni. NRA pravilniki da postajajo slabši, mesto boljši ; minimalne plače, določene v pravilnikih, postajajo maksimalne. Vsekakor se je izkazal Roosevelt za prijetno presenečenje za napredno gibanje. NAPREDEK ZNANSTVA NOVA PORABA LESA Znanstvo zaznamuje stalen napredek tekom leta 1933, in to vzlic zmedenim razmeram po vsem svetu, ki so skrajšale zaklade za znanstvene raziskave, in vzlic zatiranju nekaterih odličnih znanstvenikov v neki evropski državi. Izmed mnogih važnih napredkov na polju znanosti tekom minulega leta naj omenimo sledeče: Največjo višavo, ki jo je človek kedaj dosegel, so zaznamovali trije zrakoplovci sovjetske Rusije, ki so v poletu v stratosfero baje dosegli 62,340 čevljev. Tudi dva ameriška častnika sta poskusila polet v stratosfero (vrhnjo plast atmosfere) in zaznamovala višino 61,243 čevljev. Izmed najodličnejših rekordnih poletov smo imeli: Solo polet okoli sveta Wiley Post-a, ki je obkrožil svet v enem tednu in nekoliko ur; polet skupine italijanskih aeroplanov pod generalom Balbo iz Italije preko Atlantika in nazaj; polet z zračno drsalko (aeroplanom brez motorja) za 36 ur, kateri rekord je dosegel Nemec Kurt Schmidt; svetovni rekord za brzino je dosegel Italijan An-gello z novim hidroplanom in brzina je bila 423.8 milj na uro. Angleška zračna ekspedicija je vzletela čez naj višjo goro na svetu, Everest, in fotografirala vrh te do sedaj nedosegljive Dosežen je bil nadaljni razvoj na polju radio signalov, ki dovoljujejo zrakoplovcu, da more voditi svoj zrakoplov na tla tudi v največji megli ali temi. Lindbergh in njegova žena sta preletela in preiskovala atmosfero nad ledišči Grenlandske tekom njunega poleta iz Amerike do Evrope, Afrike, Južne Amerike in nazaj v Severno Ameriko. Našli so se čimdalje bolj pogosti znaki, ki pokazujejo, da “moderni” človek je vsaj toliko star kot bolj primitivna človeška plemena, ki so izumrla. Našli so v Afriki neke kipe in druge predmete, popolnoma različne od onih, ki so v rabi pri znanih afriških kulturah. Iz njih se sklepa, da .je v vzhodni Afriki obstojala kultura, ki je popolnoma izginila in bila pozabljena. Profesor Dougherty od Yale univerze je potom proučavanja pomenkov v starih spisih našel, kje je bila neka dežela v arabskem polotoku, ki je bila zgubljena tekom zadnjih 20 stoletij. Mehikanski državni arheolog Marquino je dokazal, da so mehikanski Indijanci sezidali piramide v svrho astronomičnih preiskav. Izračunali so čas potom njih. • Našli so majhno kamenito orodje, ki je bilo globoko zakopano v peščenino v Nebraski. Nastalo je vprašanje, da-li to ne dokazuje, da človek v Ameriki sega nazaj do zadnje “ledene dobe.” Približujemo se revoluciji v železniškem prometu. Napravili so se poskusi z lokomotivami in vozovi lahke teže in ve-tro-vzdorne oblike, ki omogo-čujejo večjo brzino kot najhitrejši dosedanji vlaki. V državi Ohio se gradi v eksperimentalne svrhe največja radio, postaja v Ameriki, 500 kilowattov. Avtomobil, opremljen z Die-(Dalje na 4. strani) CENE ŽIVLJENJSKIH potrebščin so se od 1. junija do 1. decembra preteklega leta vzdignile povprečno za pet in dve desetini procenta. Zvišali so se vsi izdatki, z izjemo stanarine, ki je padla! Cene pohištva so se dvignile za več kot 11 procentov, približno toliko cene obleke, cene živil nad 9 procentov, cene kuriva in razsvetljave nad 7 procentov in cene raznih drugih potrebščin manj kot en procent. Tako poroča zvezni delavski department. AMERIŠKI BANKIRJI so v velikem strahu, da bo vlada podržavila banke. Ko je vladna rekonstrukcijska korporacija dajala posojila bankam, ki so bile na slabih nogah, je zahtevala, da so ji odstopile večino prednostnih deležev svojega kapitala. Tako je vlada dobila že nad dvesto velikih bank pod svojo kontrolo. V teh bankah ima večino delnic in s tem večino glasov, da lahko voli bančne predsednike in direktorje. Bankirjem bi bilo povšeči, da bi (Dalje na 4. strani) Smrekovi gozdipvi novoangle-ških držav, dajejo; novo’sirovino, iz katere se izdelujejo razni ’predmeti. Lesene coklje sicer niso v modi v tej deželi, toda mnogo smrekovega lesa ise- porabi pri izdelavi modernih čevljev. Posebno notranji podplati mnogih čevljev so izdelani iz smrekovega lesa. Razume sq, da se les za take svrhe ne more rabiti v prvotni obliki, ampak se piora razkrojiti deloma slično k'ot za izdelavo papirja in predelali v tvarino, ki se znanstveno injfenuje “alpha cellulose.” Ta tvarina, ki se imenuje tudi “solka,” je 92-procent-no čista, in iz iste se izdelujejo fine niti za razno prejo in blago, usnju podobni iz<|elki, material za pokrivanje streh itd. Iz solke se izdeluje krasna tkanina za obleko, prevleke z$, blazine, preproge, umetno usmg in drugo. V predilnicah pqfabljajo za izdelavo raznih tkanfji same niti iz solke, ali pa jih umešajo z nitmi bombaža, volne, svile in umetne svile. Ker je sirovi na solka zelo sčiščena in prosta vseh kemikalij, zelo dobro ^prejema različne barve. Dobre lastnosti ij£ solke izdelanih predmetov so: trpežnost, sprejemljivost raznih barv, glad-kost, enakost izde&nih predmetov in pa dejstvo,Ida se izdelki iz solke zelo malo krčijo ali raztezajo. Izdelovanje celuloze ali solke iz. lesa jij .tako iz^poliijeno, da ni zvezano z velikimi stroški. Vsled tega se iz te sirovine že danes izdelujejo mnogi predmeti, toda kemija bo nedvomno našla še mnoga nova polja za porabo iste, ker ta industrija je takore-koč šele v prvi dobi razvoja. Zanimivo je, da nam že danes navadna smreka daje sirovino za obuvala, tkanine in obleke. To .je omogočil seveda le silen razmah kemije. Polja, na katerih se danes udejstvuje kemija, so prostrana, toda nedvomno je še mnogo polj v naravi, katerih znanost kemije še ni dosegla. Razvoj kemije nam bo v bodočnosti gotovo prinesel še velika presenečenja. Narava ima še mnogo skritih in maskiranih bogastev, ki čakajo, da jih odkrijejo podjetni ljudje in brihtne glave. ---------o—---- NOV TRANSPORT RAZNOVRSTNI REKORDI Ljudje se zabavajo in ponašajo z različnimi rekordi, četudi ti rekordi včasi v praksi ne pomenijo dosti. Kdorkoli stori ali doseže nekaj, kar še ni mogel nihče pred njim, se smatra za prvaka v dotičnem udejstvovanju. Imamo rekorde v najhitrejšem tekanju, plavanju, letanju, pisanju na stroj itd. To so praktični rekordi. Mnogi drugi so manj praktični, toda nič manj zanimivi. Tu sledijo nekateri taki rekordi. Jake Eaton v Hollywoodu,' Cal., je prvak v hrustanju kuhane koruze na stročju. V nekem kontestu je oglodal kuhano zrnje koruze z 52 strokov, nakar si je za dobro mero privoščil še sočen “steak.” David Waldie v Greenvilleu, S. C., zelo pazi na obleko. Mož nosi še vedno plašč, katerega je bil kupil njegov oče pred mnogimi leti; sedanji posestnik ga nosi že 32 let. Usnate rokavice nosi že 20 let, isti klobuk nosi vsak dan že zadnjih 15 let in postavlja se s palico, ki je stara že skoro tristo let. Mož z najkrajšim imenom živi v Berkeleyu, Cal. Piše se “X” in samoumevno porabi zelo malo tinte za podpis. Prvo nagrado v kontestu pometanja in brisanja prahu je nedavno dobila Miss Edna Ase-lin v Los Angelesu. V 38 sekundah je najlepše pobrisala prah s pohištva v dolgosti 25 čevljev. Texas, ki je največ ja država v naši Uniji, ima v legislaturi kaplana, ki je visok šest čevljev; državni blagajnik Charley Lockhart pa je visok samo 45 palcev. Lockhart je v volilni kampanji poudarjal, da je kot nalašč ustvarjen za blagajnika, ker ima tako kratke roke, da ne more globoko poseči v denarne vreče, in tako kratke noge, da bi ga hitro vjeli, če bi hotel z blagajno pobegniti. Neki H. E. Mann v German-townu, Pa., telovadi s tem, da vsak dan parkrat vzdigne junca, ki tehta okrog 350 funtov. Začel je s to vajo, ko je junček tehtal le 50 funtov, in jo je vsak dan ponavljal. V nekem kontestu za pitje sirovih jajec je zmagal Theodore Freiheit v North Dakoti; v dvanajstih minutah jih je pogoltnil 60. Ko je bil James Aagaard v Nebraski malo dete, je tako kričal, da so ga slišali vsi sosedje v okolici. Mati je sodila, da je to kričanje dobro za razvoj močnih pljuč in glasu in tako se je tudi zgodilo. Mož lahko danes zakriči, da se sliši šest milj daleč. S tem si nedvomno marsikdaj prihrani izdatke za telefon. Osemnajstletna Mrs. Sultz-baugh v Auburnu, Neb., ki se je poročila z enajstimi leti, je porodila že deset otrok to kljub temu, da je bila dve leti vmes razporočena. Enkrat je porodila trojčke, dvakrat pa dvojčke. Najtežjega župana ima mesto Phillipsburg, N. J., tehta namreč 397 funtov. Mož verjame tudi v organizacije, kajti pripada 30 klubom in društvom. Thomas Richardson v Angliji je znan kot mož z gumijastim obrazom. Svoj obraz zna namreč raztegniti v toliko najbolj čudnih oblik, da ga v tej umetnosti ni še nihče.dosegel. Jimmy Sainbury v Londonu vzdržuje že 17 let rekord, da more nesti na glavi največ kc-(Daljc na 4. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Na slovenski univerzi v Ljubljani je za zimski semester 1933-34 vpisanih skupno 1,945 slušateljev in slušateljic. Na fakultete se slušatelji razdele kot sledi: 'filozofska: 697; ju-ridična: 665; medicinska: 263; teološka : 1 68, in tehniška : 498. Ženskih slušateljic je na vseh fakultetah 346. V Zagrebu so se konci decembra sestali vsi jugoslovanski vzgojitelji defektne mladine. Vseh defektnih otrok je v Jugoslaviji okrog 90,000. Največ defektne mladine odpade na slepe in gluhoneme. Zavodi za gluhoneme so 4, namreč v Zagrebu, Beogradu, Ljubljani in Jagodini; zavodi za slepe otroke so trije, namreč v Zemunu, Zagrebu in Kočevju. Poleg tega so štiri zavetišča in vzgajališča za zapuščene otroke. Na vseh teh zavodih deluje 168 vzgojiteljev. V Postojni je v 76.letu svoje starosti umrl ta mošnji hotelir Fran Paternost, ena najmar-kantnejših osebnosti Postojne. V starih časih, ko je v Postojni še cvetelo nemškutarstvo, se je pokojnik zelo zavzemal za pravice slovenskega življa. Tudi pod Italijo je ostal zvest narodnjak in je kot tak mnogo pretrpel. Poslali so ga v Sardinijo, kjer u:' bil tri mesece konfini-ran. Pozneje so ga po nedolžnem osumili vohunstva in njega in njegovega sina aretirali in zaprli v ječah Kopra, šele na intervencijo nekega italijanskega generala, ki je imel zaupanje v njega, je bil čez 8 dni izpuščen iz zapora, njegov sin pa je moral presedeti tri mesece. Soseda Jugoslavije, Albanija, ki je bila do nedavnega časa pod popolnim vplivom Italije, ;e temu vplivu čimdalje bolj iz-nika. Pred leti je Italija zago-.ovila Albaniji brezobrestno stomilijonsko posojilo pod pobojem, da ne sme Albanija z lobeno drugo državo kot z Ita-ijo sklepati trgovinske pogodbe na podlagi naj večjih ugodnosti. Albanija je bila sprva primorana se držati tega pogoja, toda v zadnjem času pa je načela nastopati bolj samostojno. Tako je prišlo do trgovinskih pogajanj z Grčijo, Turčijo in nazadnje tudi z Jugoslavijo. Pogajanja z Jugoslavijo so se končala z uspešno sklenitvijo r.ove trgovinske pogodbe. Pred meseci je albanska vlada pod pritiskom javnosti ukinila mnoge italijanske koncesije, zlasti na šolskem polju. Italija si je prizadevala skleniti z Albanijo carinsko unijo, kar pa je albanska vlada odklonila. Iz vsega tega je razvidno, da se italijanski vpliv na Balkanu vztrajno ruši. V Jugoslaviji so samo tri ra-diooddajne postaje in prebivalstvo se pritožuje, da so tudi iste mnogo prešibke. Njihovi valovi ne pokrivajo niti lastnega državnega teritorija in niso niti tehnično niti programsko svojim nalogam dorasle. Njihova skupna emisijska energija dosega komaj nekaj kilovatov, dočim ima na primer dunajska glavna postaja 120, budipe-Štatiska 100 in praška tudi 100 kilovatov. Vseli radio naročnikov v Jugoslaviji je le 50 tisoč. Kamele “iz jutrove dežele” še vedno predstavljajo važno transportno sredstvo za blago in potnike v puščavi Transjor-danije. Toda kamelam se je zadnji čas pridružilo moderno transportno sredstvo. Nad 1,-100 milj dolga kovinska cev vodi od oljnih vrelcev blizu rek Tigris in Evrat v mladi kraljevini Irak preko prostrane puščave v pristanišča Palestine in Sirije. Po tej dolgi cevi teče olje, ki tvori dandanes poleg elektrike najvažnejšo pogonsko silo na svetu. Ta napeljava olja je ena najdaljših na svetu ih položitev teh cevi je stala okrog 50 milijonov dolarjev. Oljna napeljava, ki dovaja olje v pristanišča stare Palestine, je zaposlovala precej a-meriških izučenih delavcev in za zgradbo iste se je porabilo mnogo izdelkov ameriške industrije. Premer te nad tisoč milj dolge cevi je 12 palcev. Oljna napeljava črpa olje iz starih oljnih vrelcev v Iraku, kjer je človek prvič izpoznal in začel rabiti iz zemlje tekoč petrolej za kurivo in razsvetljavo. VSAK PO SVOJE Predpust je tu in največja loterija sveta je zopet v polnem razmahu. Ta loterija je postavno dovoljena in licencirana celo v Zedinjenih državah, kjer so vse druge loterije, vštevši nedolžno srečkanje, prepovedane. Stave sprejemajo in vknji-žujejo mirovni sodniki, duhovniki in župani, torej zelo dostojni ljudje. To kljub temu, da vsak ve, da so pri tej loteriji silno redki oni, ki zadenejo terne ali celo ambe. Menda ni treba posebej povedati, da ta najbolj goljufiva loterija je ženitev ! * Vreme se je že nekoliko izboljšalo in dnevi so se začeli daljšati. To dokazuje, da zvezni kongres v Washington!! vendar nekaj dela in da skuša ustreči našim željam. * Iz škotske in iz neke canad-ske province so začela istočasno prihajati poročila o morskih kačah, ki baje tam promenira-jo. To je sumljivo. Ustno izročilo pravi, da žganjepivci vidijo tem večje kače, čim močnejšega žganja se nažehtajo. Morda so vsa poročila o morskih kačah po kačje zavita propaganda Canade in škotske.' Obe deželi bi radi eksportirali kar največ žganja v Zedinjene države. * Med nami je-zadnje čase polno naravnost otročjega prerekanja. namigovanja in-mrmnii - čenja. Nekateri si to hudo k srcu ženejo, jaz pa nič. Dokler smo otročji, smo mladi, in če smo mladi, je še vedno upanje, da bo kdaj kaj iz nas. * Največja reklama ne more zagotoviti trajnega uspeha slabemu proizvodu in najbolj strupena kritika ne more trajno onemogočiti uspeh dobrega dela. Ako bi se nekateri ljudje tega zavedali, prihranili bi si lahko mnogo sape. * Znani ameriški izraz “volk pred vratmi” pomeni, da prebivalcem dotične hiše slaba prede. S tem seveda ni rečeno, da ljudi res pred vratmi čaka pravi volk, da jim po volčje dobro jutro vošči, pač pa izraz pomeni pomanjkanje ali slabe finančne razmere. Dobesedno vzeto pa “volk pred vratmi” ne pomeni vselej slabo. O tem se je nedavno prepričal M. A. Olfert v samotni naselbini Mountain Lake, Minnesota. Huda zima je nekega večera prignala velikega volka pred vrata Olfertove hiše, kjer je grdo zavijal in stikal, kje bi mogel kaj dobiti za pod , lačni zob. Pri tem je bil kosmatinec tako neroden, da je cmoknil v opuščen vodnjak, kjer je utonil. Olfert je drugo jutro volka izvlekel iz vodnjaka, ga odrl in kožo odnesel v mesto, kjer je dobil zanjo razpisano nagrado v znesku $24.50. Volk pred vratmi je v tem slučaju pomenil izboljšanje družinskih financ. * črnogledi ljudje trdijo, da v pasti, ki so nastavljene bogatinom, se navadno vlovijo reveži. Nisem črnogled, vendar bi dejal. da je v tej trditvi vsaj 99 procentov resnice. . * Butlegarjem v državi Missouri je baje ob preklicu prohibicije ostalo toliko domače koruzne rakije, da jo zdaj po znižanih cenah ponujajo far-(Dalje na 4. strani) Iniciativni predlog društva Slovenec, št. 114, Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki Sedanja pravila Jugoslovanske Katoliške Jednote so omejila krajevnim društvom in posameznim članom J. S. K. J. veliko pravic, katere pravice so društva in člani imeli pri Jugoslovanski Katoliški Jednoti približno petintrideset (35) let. Da bi krajevna društva in splošno članstvo J. S. K. J. zopet pridobilo nazaj iste pravice in enakopravnosti, katere je članstvo imelo v smislu starih pravil Jednote, je naše društvo Slovenec, št. 114 JSKJ, na svoji redni seji dne 19. novembra 1933 sklenilo, da predloži članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote v Ameriki sledeči INICIATIVNI PREDLOG: Opomba: Vsa besedila, to je premembe in dodatki k sedanjim pravilom J. S. K. J. oziroma točkam, in vse nove točke, so tiskane s črnimi črkami. Vse, kar je pa po starem, je tiskano z navadnimi črkami. Točka 74. Ako je pri porotnem odboru zatožen kak glavni odbornik, bodisi od glavnega odbora, od izvrševalnega ali nadzornega odseka, ali od kakega krajevnega društva, ali kakega posameznega člana Jugoslovanske Katoliške Jednote, radi zanemarjanja uradnih dolžnosti, radi tatvine, ponever-jenja, ali nepostavne prilastitve Jednotinega ali društvenega premoženja, ali kakega premoženja kake osebe ali tvrdke izven Jednote, radi obsodbe od kriminalnih sodišč radi tatvine ali drugih kriminalnih zločinov, radi zlobnega obrekovanja J. S. K. J., ali drugih pregreškov, ki bi bili škodljivi J. S. K. J., ali radi enega ali več prestopkov, ki so označeni v točki 376-A, tedaj mora glavni odbor takega člana suspendirati iz urada za toliko časa, dokler glavni porotni odbor ne izreče svoje razsodbe. Točka 125. Glavni tajnik mora vsak mesec objaviti v uradnem glasilu Jttdnote izkaz upravnih stroškov Jednote, ki so bili izplačani v preteklem mesecu. Pri vsakem posameznem izplačilu upravnih stroškov mora glavni tajnik navesti: ime osebe ali tvrdke, skupno vsoto, ki je bila izplačana vsaki posamezni osebi ali tvrdki, in zakaj je bilo izplačano vsako posamezno izplačilo. Vsakih šest mesecev pa mora glavni tajnik sestaviti finančno poročilo ter istega predložiti glavnemu odboru pri polletnem in letnem zborovanju. Vsa taka poročila morajo biti priobčena v uradnem glasilu. Točka 140. Vse denarne pošiljatve, to je denar mesečnih asesmentov, sprejema glavni tajnik ter mora iste oddati glavnemu blagajniku najmanj enkrat na teden, s poročilom vred, koliko je vsako posamezno društvo plačalo asesmenta za odrasli in mladinski oddelek. Točka Hiti. Urednik mora priobčiti v uradnem glasilu vsak dopis ali članek, katerega je dopisnik podpisal s polnim imenom, ako tak dopis ali članek ne vsebuje napadov, obdolžitev ali očitkov izključno osebnega značaja, in ki ne nasprotuje ali ni v nesoglasju z obstoječimi državnimi postavami ali zakoni. Urednik mora priobčiti vse dopise in članke, tudi take, ki bi morebiti vsebovali kritiko o poslovanju glavnega, nadzornega ali porotnega odbora, ali njega članov. Glavni odbor nima nikake cenzure nad uradnim glasilom Jednote. Točka 173. Urednik-upravnik uradnega glasila mora posvetiti ves svoj čas Jednoti, in ne snu- poleg svoje službe imeti kako drugo službo ali trgovino. Za svoje delo, kot urednik uradnega glasila, je odgovoren članstvu in konvenciji, za njegovo delo kot upravnik uradnega glasila je pa odgovoren glavnemu odboru in konvenciji. Točka 196. Dodatek k tej točki: j. Tožbe vložene po kakem krajevnem društvu ali kakem posameznem članu Jugoslovanske Katoliške Jednote, proti glavnemu ali porotnemu odboru Jugoslovanske Katoliške Jednote. Točka 232. Glasilo mora priobčevati vse zapisnike sej glavnega odbora, in vse zaključke glavnega porotnega odbora in vse zapisnike sej federacij ali zvez društev J. S. K. J. Iz zapisnika sej glavnega odbora in seji federacij' društev J. S. K. J. se ne sme ničesar črtati ali kako besedilo premeniti tako, da bi potem imelo drugačen pomen. Glasilo sprejema in priobčuje tudi oglase, razven onih, ki so prepovedani v točki 169. Točka 246. Finančni odsek mora zabeležiti v zapisnik, in mora hraniti v svojem arhivu, vse ponudbe municipalnih bondov od raznih tvrdk. Zabeležiti mora v zapisnik (udi nakup raznih municipalnih bondov ter (ako poročilo predložiti glavnemu odboru na polletnih in letnih sejah glavnega odbora. Vsake tri mesece pa mora finančni odbor objaviti v uradnem glasilu Jednote vsak posamezni nakup municipalnih bondov skozi pretekle Iri mesece, s seznamom vred, to je, pri vsakem posameznem nakupu municipalnih bondov mora finančni odbor označiti: datum nakupa; ime bondov; njih cene; vsoto premije, ki je bila plačana pri vsakem nakupu bondov; datum dozorelosti vsakih posameznih bondov; ime in naslov tvrdke, od katere so bili bondi kupljeni; in imena članov finančnega odbora, ki so glasovali za nakup vsakih posameznih bondov. Točka 309 (ki določa, da Jednota ne plača nobene odškodnine za operacije članov, ki umrjejo pred potekom trideset (.30) dni po operaciji) se naj črta. PRAVICE KRAJEVNIH DRUŠTEV Točka 376-A. (Nova točka.) Krajevna društva J. S. K. J. imajo poleg drugih pravic, tudi sledeče pravice: a) Pobirati od svojih članov in članic, poleg rednih in izrednih asesmentov za Jodnoto, tudi izredne asesmente za pokritje društvenih stroškov. b) Staviti in sprejemati na svojih rednih ali izrednih sejali iniciativne predloge za spremembo bodisi katerekoli točke v pravilih J. S. K. J., izvzemši dodatke ali spremembe ustave (Articles of Incorporation). c) Stavili in sprejemati na rednih ali izrednih sejah resolucije za odpoklic bodisi kateregakoli člana glavnega, nadzornega ali porotnega odbora. d) Izvoliti na svojih rednih ali izrednih sejah posebni odbor in tak odbor poslati v glavni urad Jednote, da se prepriča o kakem izplačilu iz jednotinc blagajne, o katerem bi morebiti društvo sumilo, da dotično izplačilo ni bilo izplačano v smislu pravil Jednote, ali da izplačilo ni bilo potrebno. Vozne stroške in zamudo časa takega odbora pa mora plačati krajevno društvo iz svoje blagajne. e) Vlagati tožbe pri glavnem porotnem odboru proti glavnemu, nadzornemu ali porotnemu odboru Jednote ali kakemu posameznemu članu glavnega, nadzornega ali porotnega odbora J. S. K. J., in sicer v smislu točke 74, ali pa radi enega ali več sledečih pregreškov: 1. Nevestno izpolnovarije dolžnosti njih uradov. 2. Poneverjenje ali krivično prilaščenje kakega premoženja Jednote, krajevnega društva, ali kakega premoženja kake osebe ali tvrdke izven Jednote, s katerim dejanjem bi glavni, nadzorni, ali porotni odbornik jemal ugled in čast J. S. K. J. :i. Nemoralno življenje. 4. Izplačila iz jednotinc blagajne, katera so v smislu pravil nelegalna, ali pa izplačilo kakega nepotrebnega računa. 5. Za kak drugi pregrešek, označen v točki štiriinsedemdeset (74) pravil Jednote. PRAVICE POSAMEZNIH ČLANOV IN ČLANIC JEDNOTE Točka 497-A. (Nova točka.) Vsak član in članica Jugoslovanske Katoliške Jednote ima, pole« drugih pravic, tudi sledeče pravice: a) 1’ristopili v katerokoli društvo J. S. K. J. v njegovi naselbini. b) Zahtevati bolniško, odškodninsko in druge podpore, ki jih daje Jednota svojim članom, kadar so do istih v smislu pravil upravičeni. „ e) Pritoževati sc na glavni odbor in na glavni porotni odbor radi krivic, katere bi se članu slučajno godile pri njegovemu društvu ali pri Jednoti. d) Vlagati pri glavnem porotnem odboru tožbe proti svojemu društvu, proti kakemu članu njegovega društva in proti glavnemu nadzornemu ali porotnemu odboru J. S. K. J., ali kakemu posameznemu članu glavnega, nadzornega ali porotnega odbora J. S. K. J. e) Hiti izvoljen v vsak urad pri njegovem društvu in, v smislu pravil, biti izvoljen delegatom na redno ali izredno konvencijo J. S. K. J. f) Dopisovati v uradnem glasilu Jednote. g) Vsak član in članica J. S. K. J. ima, poleg drugih pravic, tudi pravico, da lahko vsak čas skozi uradne ure stopi v glavni urad Jednote in pregleda vse Jcdnotine knjige in vse izplačane račune in nakaznice. V takem slučaju mora glavni tajnik iti članu (članici) na roko in mu pokazati vse jednotine knjige in druge listine, kalere bi tak član želel videti. Točka 511. Se naj črta. Točka 522. Vsi glavni, nadzorni in porotni odborniki Jednote morajo imeti “surety bende,” izdane po kaki zanesljivi “surety družbi,” ki ima poslovnico v Minnesoti. Vsi glavni, nadzorni in porotni odborniki, izvzemši glavnega tajnika in glavnega blagajnika, imajo lahko skupen bond (“schedule bond”), glavni tnjnik in glavni blagajnik pa morata imeti poimenski bond, to je, izdan mora bili na vsakega posebej direktno na njiju ime. Premijo plača Jednota. Vsa poroštva morajo biti pregledana po glavnem odboru in po kakem izvrstnem in izkušenem odvetniku, predno se jih izroči predsedniku nadzornega odbora in predsedniku Jednote v shrambo. Vse “surety bonde” glavnih in porotnih odbornikov hrani predsednik nadzornega odbora. “Surety bonde” članov nadzornega odbora pa hrani glavni predsednik Jednote. Osebne bonde (personal bonds) za glavne, nadzorne in porotne odbornike se ne sme upoštevati in so v vsakem slučaju izključeni, član glavnega, nadzornega ali porotnega odseka, kateri ne more dobili “surety bonda,” ne more biti glavni, nadzorni ali porotni odbornik J. S. K. J. Poroštva glavnih odbornikov in porotnikov so sledeča: Glavni predsednik, tisoč dolarjev...........................$ 1,000.00 I. glavni podpredsednik, petsto dolarjev....................... 500.00 II. glavni podpredsednik, petsto dolarjev...................... 500.00 Glavni tajnik, petintrideset tisoč dolarjev................. 35,000.00 Glavni pomožni tajnik, tisoč dolarjev........................ 1,000.00 Glavni blagajnik, petdeset tisoč dolarjev................... 50,000.00 Predsednik nadzornega odbora, tisoč dolarjev................. 1,000.00 Ostali štirje nadzorniki, vsak po petsto dolarjev ............ 500.00 Predsednik porotnega odbora, tisoč dolarjev.................. 1,000.00 Ostali štirje porotniki, vsak po petsto dolarjev............... 500.00 Razsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J. 50-33. Priziv Josepha Kauzlaricha, člana društva sv. Barbare, št. 39 v Roslynu, Wash., vsled odklonjene odškodnine za mrtvo-udnost za njegovo pokojno soprogo Agato Kauzlarich, obolelo dne 17. januarja 1932, umrlo dne 6. aprila 1933. Priziv-nik (dedič) zahteva odškodnino v znesku $800.00 na podlagi pravil iz leta 1932 in na podlagi sedanjih pravil. Trdi se, da je bila mrtvoudnost in otrpne-nost roke in noge umrle članice popolna in trajna in da je ista povzročila smrt. Zahteva je bila vložena prvič meseca julija 1932. Takrat je vrhovni zdravnik isto odklonil za eno leto, ker se še ni moglo videti, da-li je bolezen trajna in otrpnenje popolno. Glavni odbor je na letni seji meseca jauarja 1933 sklep vrhovnega zdravnika potrdil. Zadnja zahteva je bila vložena meseca julija 1933. Iz zdravniških poročil je sicer vidno, da je imela umrla članica mrtvoud, ali iz istih pa tudi ni vidno niti se ne more ugotoviti, da-li je bila mrtvoudnost in otrpnenost trajna in tudi popolna. Zdravniška poročila tudi povedo, da direktni vzrok smrti ni bil mrtvoud, ampak druga bolezen. Porotni odbor je pojasnil prizivniku, da, se bi njegova zahteva mogoče dala vpošte-vati v smislu pravil iz leta 1932, (člen XXXVII, točka 1. g.) in se mu izplača odškodnina v znesku $200.00. To ponudbo pa je prizivnik (dedič) odklonil in je zahteval razsodbo. Porotni odbor je razsodil s štirimi glasovi: 1.) Zahtevji za odškodnino v znesku $800.00 se odkloni, ker iz zdravniških poročil ni vidno, da je bila mrtvoudnost in otrpnenost noge in roke popolna in trajna. 2.) Prizivniku (dediču) se ni naredila krivica, ker mu jo bila odklonjena zahteva za odškodnino po glavnem odboru in izvrševalnem odseku. En glas je bil, da je prizivnik (dedič) upravičen do zahtevane odškodnine. Anton Okolish, John Schut-te, Valentin Orehek, Rose Sve-tich, John Zigman, porotniki J. S. K. Jednote. 67-33. Priziv Anne Smerdel, članice društva sv. Jožefa št. 45, v Indianapolisu, Indiana, vsled odklonjene bolniške podpore po izvrševalnem odseku, od 21. avgusta do 18. septembra 1933. Porotnemu odboru je bilo predloženo poročilo zdravnika članice, datirano dne 16. septembra 1933, v katerem je povedano, da jelbila članica zmožna opravljati lahka dela z dnem 21. avgusta 1933. Dotično poročilo je bilo narejeno s sporazumom dveh zdravnikov, katera sta imela v oskrbi to članico. Porotnemu odboru je bilo predloženo tudi drugo zdravniško poročilo, datirano dne 18. novembra 1933, in v katerem je povedano, da je bila članica zmožna opravljati delo z dnem 18. septembra 1933. Tretje zdravniško poročilo, datirano 2. decembra 1933, pove, da je bila članica zmožna opravljati delo dne 21. septembra 1933. Porotni odbor je razsodil soglasno: 1.) Da se vpošteva poročilo zdravnikov, I datirano dne 16. septembra in ne odškodnine za operacij0’ ^ za enake vrste operacija ^ jo je imel on, Jednota ne ? j. odškodnine, oziroma istei m ^ vedene v pravilih nase ^ i in da ni bilo nikake P01110 .vj. >Sj • Prizivniku se ni Jred“‘^ ;« ftl ca, ker mu je ona ^e, zahtevana odškodnina je racijo in izvrševalni o ^ ■ ravnal v smislu pravil, ko J | klonil zahtevo za operacij0, . Anton Okolish, John ^Cgve-te, Valentin Orehek, R°se.kiJ, tich, John Zigman, poro 111 S. K. Jednote. zpi Urednik-upravnik uradnega glasila, tisoč dolarjev 1,000.00 I Vrhovni zdravnik, tisoč dolarjev......................... 1,000.00 i RAZLOGI IN POJASNILA K PREDSTOJEČIM TOČKAM Točka 74 jamči krajevnim društvom in posameznim članom in članicam . S. K. J. iste pravice, katere smo imeli v smislu starih pravil. Istih pravic v mislu sedanjih pravil nimajo krajevna društva, niti članstvo Jednote. V smislu 1 DČke 74 sedanjih pravil lahko glavni odbor, in vsak posamezni član glavnega, adzornega in porotnega odseka obtoži pri porotnem odboru JSKJ vsako kra-evno društvo, in vsakega člana ali več članov Jednote, nobeno posamezno dru-tvo, niti noben posamezni član Jednote pa ne more obtožiti pri porotnem dboru nobenega glavnega odbornika, ki ga zamore obtožiti pri porotnem dboru le ENA TRETJINA KRAJEVNIH DRUŠTEV, ki skupno predstavljajo saj ENO TRETJINO SKUPNEGA ČLANSTVA JEDNOTE. Bratje in sestre, li je to kaka ENAKOPRAVNOST pri J. S. K. Jednoti? Zakaj bi' društva in lanstvo ne imelo ISTE PRAVICE kot jih ima glavni odbor? Točka 125 določa, da mora glavni tajnik Jednote objaviti vsak mesec v iradnem glasilu Jednote izkaz in podrobnosti upravnih stroškov Jednote. To e potrebno. Naše članstvo naj bi vedelo vsak mesec komu in zakaj se je lotrošil jednotin denar, katerega članstvo plačuje v jednotino blagajno. Član-tvo naj bi tudi vedelo število uslužbencev v glavnem uradu Jednote, njih imena n njih mesečne plače. Tega naše članstvo danes ne ve. Točka 140 določa, da prejema glavni tajnik vse jednotine dohodke, kot jih e prejemal v smislu starih pravil. To je umestno in praktično. Vsa pisma n korespondenca prihaja v glavni urad Jednote, medtem ko pa glavni blagajnik li stalno vposlen v glavnem uradu Jednote. Glavni tajnik naj prejema vse ednotine dohodke in potem jih pa naj odda glavnemu blagajniku. Tak sistem majo večinoma vse ostale bratske organizacije v Ameriki. Točka 106 jamči krajevnim društvom in vsakemu posameznemu članu in Slanici Jednote svobodo se izražati v svojem lastnem glasilu. Te pravice in svobode so pa v več slučajih krajevnim društvom in članstvu Jednote omejene, tajti že večkrat se je pripetilo, da se je kak dopis krajevnega društva, kakor udi kakega posameznega člana, zavrgel in ni prišel v Novo Dobo. Točka 173 jamči uredniku uradnega glasila Jednote večjo svobodo pri iredovanju uradnega glasila, kot jo ima v smislu sedanjih pravil. V smislu sedanjih pravil mora urednik urejevati glasilo tako, kot mu narekuje glpvni 3dbor Jednote. V smislu predležeče točke bo pa urednik urejeval uradno glasilo tako, da bo ustregel željam članstva. Točka 190 daje porotnemu odboru pravico, da sme zaslišati tudi tožbe, /ložene pri porotnem odboru proti kakemu članu glavnega ali porotnega odbora, so kakem krajevnem društvu ali kakemu članu ali članici Jednote. Teh pravic NIMA GLAVNI POROTNI ODBOR V SMISLU SEDANJIH PRAVIL. Točka 232 določa, da mora glasilo priobčevati tudi vse zapisnike sej federacij društev J. S. K. J. S temi določbami bodo imele federacije krajevnih društev Jednote nekake pravice, katerih pravic v smislu sedanjih pravil nimajo. Točka 240 določa, da mora finančni odbor vsake tri mesece objaviti v uradnem glasilu Jednote podrobnosti o nakupu vsakih posameznih municipalnih bondov. To je zelo potrebno. Članstvo naše Jednote naj bi vedelo vsake tri mesece, v kake bonde je finančni odbor investiral jednotin denar, koliko se je plačalo za vsake posamezne bonde, in od katere družbe so bili bondi kupljeni. Tak sistem pri nakupu in investiranju denarja v municipalne bonde ima tudi več drugih bratskih organizacij v Ameriki. 'Točka 309 v sedanjih pravilih določa, da Jednota ne plača nobene odškodnine za operacije člana, ki umre pred potekom trideset (30) dni od časa operacije. To ni pravično. Vdova pokojnega člana mora vseeno plačati zdravniku za operacijo, kljub temu, da je njen mož umrl pred potekom tridesetih dni od časa operacije. Omenjena točka naj se črta. Točka 376 jamči krajevnim društvom iste pravice, katere pravice so imela društva v smislu starih pravil, in katerih pravic danes več nimajo. Točka 497-A jamči posameznim članom in članicam pravice, katerih v smislu sedanjih pravil nimajo. V smislu sedanjih pravil posamezni član in članica J. S. K. J. ima zelo malo pravic. Točka 511 naj se v celoti črta, in to radi tega, k^fy jednotinega pravnega svetovalca ni v ustavi in ga tudi ni potreba. Jednota je bila brez pravnega svetovalca približno petintrideset (35) let in je še lahko mnogo let brez njega. Denar, ki se brez potrebe uporablja kot za plačo pravnemu svetovalcu, naj se uporabi za plačevanje asesmenta kake uboge družine pri Jednoti. Točka 522 določa, da morajo imeti vsi glavni, nadzorni in porotni odborniki J. S. K. J. “surety bonde.” Take določbe imajo tudi vse druge bratske organizacije v Ameriki. Take določbe so tudi bile v naših starih pravilih, in to od rojstva naše organizacije. Surety bondi za glavne odbornike so veliko večje vrednosti kot pa kaka osebna poroštva (personal bond,). Vsote poroštev za vsakega posameznega glavnega odbornika so ravno iste kot v sedanjih pravilih, izvzemši poroštvo glavnega tajnika, ki je zvišano na isto vsoto, kot jo je imd glavni tajnik po starih pravilih. Društvo Slčvrenpc, št;.; 1,14 .jugoslovanske Katoliške jednote v Zedinjenih državah Amerike, predlaga članstvu Jugoslovanske Katoliške Jednote v Zedinjenih državah Amerike v pretres predležeče točke: 74, 125, 140, 106, 173, 196, 232, 246, 309, 376-A, 497-A, 511 in 522, in sicer kot EN INICIATIVNI PREDLOG, ter upa, da bo vsako krajevno društvo predležeči iniciativni predlog soglasno PODPIRALO. Društvo, ki bi glasovalo proti omenjenemu predlogu, bi glasovalo proti svojim lastnim interesom. V Ely, Minnesota, dne 19. novembra 1933. JOHN SOMROCK, predsednik društva št. 114. J. J. BOLDIN, (Društveni pečat) tajnik društva št. 114. PEIPR SKRADSKI, .• blagajnik društva št. 114. ---------------O--------------- POJASNILO GLAVNEGA URADA Gornji iniciativni predlog .se predloži članstvu v razpravo v smislu točke (>5 jednotinih pravil. VSE PREDLAGANE SPREMEMBE SE IMAJO SMATRATI ZA EN SAM PREDLOG. V smislu pravil se ima razprava vršiti n tudi posameznim društvom JSKJ, da v slučajih resne potrebe predlagajo članstvu izpremembe gotovih točk pravil potom splošnega glasovanja. To je pravica takozvane direktne zakonodaje v dobah med konvencijami. Zgoraj priobčeni iniciativni predlog društva Slovenec, st. 114, v Elyju, Minnesota, podaja glavni odbor članstvu v razpravo—(NE iz vzroka, da bi zato videl resnično potrebo, ampak le zato, da se glavnemu odboru ne bo moglo očitati samovoljnosti in diktatorstva. Glavni odbor NE VIDI NOBENE RESNIČNE POTREBE za izpreminjanje gori navedenih točk pravil. Enoletno poslovanje Jednote P° sedanjih pravilih lakih potreb ni pokazalo. Več v iniciativnem predlogu društva št. 111 za izpremenibo predlaganih točk je članstvo že enkrat odklonilo, ko je svoječasno odklonil0 iniciativni predlog društva št. 132. Nadalje je več predlaganih izprememb pokritih v raznih že obstoječih točkah sedanjih pravil in bi izpremembe pomenile le ponavljanje v drugih besedah. Nadzorovanje jednotinega poslovanja je poverjeno glavnim nadzornikom, katerih konvencija ne bi bila izvolila, če bi bila dvomila o njihovi postenosti in njihovih zmožnostih. , _ Sprejem gotovih predlaganih izprememb bi otežkočal točnost poslovanja in v gotovih ozirih zvišal upravne stroške. Tako, na primer, bi bilo naše glasilo s sprejemom gotovih predlaganih izprememb v bodoče še mnogo bolj kot zdaj natrpano s številkami, ki vočino članstva niti malo ne zanimajo. Poleg tega bi bilo treba vsled takega gradiva, ki ga skoro nihče ne bi čital, izdajati list pogosto ali pa stalno osmih straneh ; vsaka tedenska izdaja na osmih straneh pa stane okoli i?4o.OO v ec, kot izdaja na šestih straneh. _ . O kakšnem resnem omejevanju članskih pravic večin11 članstva najbrž ničesar ne ve, niti ne vidi takega omejevanja glavni odbor. Pravila nobene organizacije niso perfektna in v vseh posameznostih za vsakega posameznika zadovoljiva. Razume se, da tudi naša sedanja pravila niso perfektna, kot niso bila nobena prejšnja, niti ne bodo nobena bodoča. Glavni odbor pa resno dvomi, da bi bila naša pravila s sprejemom P° društvu št. Ill predlaganih izprememb boljša in perfektnejša kot so zdaj- S sprejemom tolikega števila izprememb bi nastala v *’ra konfuzija, Iz urada predsednikaJ' porotnega odbora ™ Bolje kasno kot i, sem si mislil, in napisa ^ ^ poročilo porotnega odbor8 ^ to 1933. Porotni odbor J* f ^ ku zadnjega leta prejei dev. Izmed teh je rešen* 1 ■u T7me° .l 'H sedem se nerešenih- 1 .ellili šenih zadev jih je bi'0 1 ,re- 1 19 s P° k z mirno poravnavo ^ ^e- , dovanjem predsednika P®^- 6 ga odbora in dve 's P0^,^ ,■ njem porotnika Johna ja in Johna Žigmana. ^ ^ f teri kažejo na veliko š ja . dev priobčenih v glasil^ ^ nekaj, kar jemlje nasi ^ ^ ugled in dobro ime. ^ ' odgovarjam, da temu 111 ^ J Pred porotnim odborom p £ preteklo leto le malo za epi- 11 kili, ki so nastale vf^esOsflj rov pri društvih, in l vse z par izjemami resie ^ j no poravnavo. To je ' 1 vredno in kaže, da >se L ^ 5 dobro razume med se °'. kaj pride, se zna zopet P te!i J Vfvina zadev so Pr'^v* j.0, ^ .je lako veliko število z.a j1 je \rhovni zdravnik ^ -urad natančen pri na^[gd podpor in odškodnin. veliW ga se je izboljšalo ze 0 K| pri naši Jednoti od z a n^. vencije sem. Z gofc°v0 ^ _ lahko trdi, da je ravn° cnost gl. urada in vrh- obvarovala članstvo ^ It; v bolniški sklad. %** 0 $ mo; o korespondence, ^ se '’orlim natančen seznam ze i imel iste v preteklem ^ $ i ve-iiko. Pisal sem »liin’■ jj, P * pisem in odposlal 44 ve vitkov listin. Število 2 bi dalo znižati z i^01* V’ ' zavlačevanjem in z IlG ^ ^ 1 jo in ravno tako ka1-' ‘se ,:j;ir' 5 ni se' ! respondence. lo P* vrt , bi bilo v skladu "■ 1S ;0 Pr# doleti, ki J./##.; vila, bilo bi tudi k1 ^ 1 ■ pram članstvu. Pr✓ po prejšnih pravili*1-. . sC s zadev, takih, s katei1 ^ ^ ■ daj peča porotni °(1!j0lqejal' končno gl. odbor na pa tudi skupno s P01 borom potom koresP\ * smislu sedanjih N rotni odbor sam za ^ le malo skupnega z S • ; ^ kar se tiče uradov^^ni ^ hočem biti pravičen, ^ da . kaj javno povedati. ^ koga hvalil, da kar ^oVU ^ nosti gl. urada in _ jpiU ^ j * zdravnika, s kate51T0pis°vitt‘! rotni odbor največ c * Je isto vse hvale V1 moram reči tudi S J štii ih porotnikov (ice'‘ jjiii1' > Kar se tiče bolj A jasnil razsodb, kate>e ji čene v glasilu, je bi 0 tike, nisem pa 8° ^ , »J e članstvo Mdovo -,, , simi pojasnili. . . .t , krat p o v p r a š e v a n ^ come?” Bolj podr°o ^ la razsodb so tudi '-•s J> 4-ofli rt* ■ 'h i ristna, da tu m t-. j;>) k t>& da ne delajo vselej W ij ^ ' tem ko se je PreJ „ pre^ takega “po bratsko v py ^ pozabilo. Največ ,|> *’ ^ je ravno vsled t«ga> e1*0 a,misl,lm’ da bi skušali za*e’ ^'rastek članstva , se ^Wi° razn'h točkah pra-6 li *t!e (i«]1 a 80 bila sprejeta od 691,1 !(jjj e8'Uov na zadnji kon-:drč' ^’jj0 raznih debatah, raz-Hikj Sl Pojasnilih.< Glavni od-3°s,e S‘ij° !*’' izvoljeni od We.in večina delegatov K ‘ ^0 me.Vedela koga je vo-W , 'i4t)N (!3em mnenju so se-^e'. lFih(ifr'U Popolnoma dobra 1° j Hvt n]e konvencije. Ako '°* li ^ ^asu Sprevideli, da 3^° ^einK* ei’a točka potrebna "Ef.Z?' b»>"o o tem M* 'at % glasilu pred kon-6 t#' ^ i^vi v0riVeilcija bo izpre- ^4S't‘,f'bo um?tra' -f Hus* v z izvajan.11 so-S %r6rŠiča °d društva št. C " St Michaelu, Pa., V VaP,Vimi Rjavil, da ini-čl' #s LPredloga društva št. '■•■iti. \j podPiral. Tudi jaz 1 & - W!ri8el do teffa PrePri" 1 t SdJ hitl^° sem inici_ ^ ? Prečital. Po mo-I# le(lav,1Jl naše organizacije »C"° Upadle, če bi .jim S^Jali taki eksperti, Jai° nepotrebne ini- i i je iniciativa fjv . ’ kj0l,J. Podporo v Cleve-V lmaj° gotovi člani s *!': Vavi-0ra ze dolgo hude K;>tfl1 ^ Sg -1Ve nasprotnike. , s«J "la J® sobrat Vehar od • 2'oA ^*tva' J’ ki priporoča, da c5 ,l|'iciati en ntiož podpi-jh ^ ^ svojem dopi- |ev ‘ '\0 ’ Ro naša pravila Sestavljena, da na-rV°:v ! Ptitj °dbornikom ne mo-ie j .Skn živega in da bi f, i h h?*lb6gnili na Kitaj-ii'1-1,, k jih ^ oriec sveta, pred-1 JV !°gli zgrabiti. So-0 \ °dhn l(!nc*a ve’ da so vsi ‘ •Mi\0rniki pod bondom 'tr 4Sčin da je družba’ ki se ji k, Uhn e’ odgovorna za e*e$ jHi s ^everjenja. Ta ^Nalecdi Pobrigala’ da ' V ^ k v . ne mogel po- tf ^ ^iTkoiin še manj y C. Košnje v kate-;V iViln°ZerT,stva zveza-’ f lifj* Zainudami; brez t/ 1 l|S«»»or S če se gre S>o.leJezera in tam $Sveu .ga pa ni ni" /\\ Ji y ne f1’ posebno se' • i;>) fC*^1 a. 'le jezerska ^ j1' f.?1! h ^O f 5fl° .j! j1 JSiW 0rej Članstva s P*?i i tin W^jrn‘Rtriašili> ampak ’e’^ kt?jihoveme ^ne odbor-j°’ delU Za Jed' v, niRrno imeli do- • •li. i iSi 70P01’ekati. Pod- V j ?Vfe' SUge^°brimi nasveti j veseli 1Jarni, da bod J a Za del°’ ne P ^Ucli Surnničiti. Prž da upoštevam c)iiit- Sv«- iki \i II ikr«1' rat^0 njihove nasvete in pojasnila. Glavni odborniki so najbolj v stiku z vsem poslovanjem in vsemi problemi Jednote, torej gotovo najbolj vedo, če naša pravila res rabijo tako nujnih izprememb, da bi jih morali uveljaviti z iniciativami. Vsak glavni odbornik ima ravno tako pravico povedati kaj misli o . j predloženem iniciativnem predlogu, kot jo ima vsak drugi član Jednote. Poleg tega je pa še dolžnost glavnih odbornikov, da opozorijo članstvo na posledice, ki bi nastale s sprejemom kakega iniciativnega predloga. Ako bi tega ne storili, bi se jim lahko očitala brezbrižnost. Sobrat Vehar trdi v svojem dopisu, da ima JSKJ najslabša pravila izmed vseh slovenskih bratskih organizacij. Pri naši organizaciji so se izkazala naša pravila dobra in v gotovih ozirih so jih nekatere druge organizacije celo posnemale. Naša organizacija je bila med prvimi, ki je vpeljala razred “AA,” ki je omogočil tisočim članom, da so si po tem sistemu mogli izposoditi iz rezerve svojega certifikata za plačan j e ases-mentov. Tisočim dolgoletnih članov, ki so bili brezposelni, je bilo na ta način omogočeno ostati v organizaciji. Med temi prizadetimi sem bil tudi jaz z mojo družino. Res nam morda ne ugaja, da je treba plačevati obresti od teh posojil, toda preko državnih postav, ki zahtevajo, da se jednotina imovina obrestuje, ne moremo iti. Naša sedanja pravila, katera imenuje sobrat Vehar “najslabša,” so vendar toliko dobra, da so omogočila potom načrta “AA,” da tisoče dobrih starih članov ni bilo črtanih iz organizacije. Po starih pravilih bi se člani ne bili mogli poslužiti 'te ugodnosti. Čudno je, da so naši glavni odborniki uživali toliko zaupanja med delegati, da so jih izvolili in jim poverili vodstvo in nadzorstvo Jednote, če bi po mnenju tistih, ki so spisali zadnjo iniciativo, morali biti vedno pod nadzorstvom članov, ki bi lahko vsak dan hodili v glavni urad pregledovat knjige, listine in poslovanje. V naši organizaciji še ni povoda, da bi se vpeljalo hitlerjevstvo, ki ne zaupa nikomur, ampak sumniči vse, kar se brezpogojno ne strinja z gotovo strujo. Naši glavni odborniki ,so vsi pod bolidom, toda če njim in še' bond-nim družbam zraven ne zaupamo, potem ne bi bilo čudno, če bi si ti odborniki res včasi zaželeli iti na konec sveta; seveda, če bi bilo kaj takega kot konec sveta. Malo več sloge, bratstva in medsebojnega zaupanja med nami bi ne škodilo niti nam niti napredku organizacije. Anton Zidanšek, ustanovitelj društev št. 161, in 174, društvo, ne za Jednoto, ali pa da bi kakšnega člana vpisali v Jednoto. To prepuščajo drugim, da imajo čas za zdražbe. In takim članom da bi šli dobri člani na limanice! Mislim, da moremo s polno pravico zaupati glavnemu odboru. Kdor nima nikakih dokazov proti glavnim odbornikom, pa jih vse eno sumniči, dokazuje, da je sam nepošten. Bili so posebno tu v državi Ohio zelo glasni kričači proti gotovemu glavnemu odborniku, toda ko je bilo treba gotove trditve dokazati, jih nikjer ni bilo. Prej so imeli dokazov polne torbe, ko je bilo pa treba dokaze predložiti, pa ni bilo niti kričačev niti torbe. Čudim se, da se skoro noben izmed delegatov zadnje konvencije ne oglasi, da bi zagovarjal, za kar je na konvenciji glasoval. Raje bi bili šli s Hooverjem ribe lovit ali pa bi bili ostali doma in bi bili Jednoti prihranili tiste tisočake za konvencijo. Eden ali drugi se izgovarja, da ni za to in to glasoval, nazadnje so bila pa le tista pravila sprejeta, ki so bila sestavljena po glavnem tajniku, dasi seveda z nekaterimi popravki in izpremembami. Skoro vse točke pravil so bile sprejete z veliko večino, kar kaže, da sc je velika večina delegatov st:injala z njimi. Torej bi se lahko pričakovalo od teh bivših delegatov, da bi nastopili proti tistim, ki hočejo skoro vsako četrtletje na konvenciji sprejeta pravila z iniciativnimi predlogi premrcvariti.. Sploh taki iniciativni predlogi niso v nikako čast in korist Jednoti, ampak ji delajo škodo ni jemljejo u-gled v javnosti. Cital sem v Novi Dobi, ko se je neki dopisnik iz Clevelanda izrazil, da naj bi se kolono ‘‘Vsak po svoje” ustavilo. Urednik je seveda pripravljen temu ugoditi, če se oglasi s tako zahtevo še toliko članov, da bodo tvorili nadpolovično večino. Do-sedaj je izmed 12.000 članov prišel s tako zahtevo na dan samo eden Seveda je ta od las iz Clevelanda in je hudo aktiven. Dobro bi bilo, da bi v glavnem uradu pogledali, koliko novih članov je že ta dopisnik vpisal v JSKJ. Dopisnik pa naj stavi iniciativni predlog, da se kolona “Vsak po svoje” v listu opusti, bomo vsaj videli, koliko so vredna njegova priporočila in koliko članov soglaša z njim. -Bratski pozdrav! Joseph Rudolf, član društva št. 37 JSKJ. Cleveland, O. Prečital sem iniciativni predlog društva Slovenec, št. 114 JSKJ in prišel sem do zaključka, da ima ta iniciativni predlog po večini isto vsebino, kakor jo je imel iniciativni predlog društva št. 132, katerega je članstvo lani odklonilo. Ne vem, zakaj prihajajo društva v javnost s predlogi, kakršne je članstvo že enkrat zavrglo! Bratje in sestre, taki iniciativni predlogi ne vzbujajo aktivnosti med našimi člani, ampak povzročajo le zdražbe med članstvom, glavnemu uradu delo, Jednoti pa stroške. Še po nobeni konvenciji ni bilo toliko iniciativnih predlogov, kot jih je bilo po 14. redni konveneji. Zdi se, da imajo nekatera društva kar nekak kontest med seboj, katero bo stavilo več iniciativnih predlogov. Bratje in sestre, to ni nobena agitacija za našo Jednoto, ampak je indirektna agitacija za druge organizacije. Taki, ki delajo zdražbe pri društvu, niso še. nikoli nič napravili za že večkrat bila, da delajo v tem smislu. Pa se je prineslo na dan nekoliko strašila in se je stvar zopet pomirila. Osebno sovraštvo naj izgine iz naše organizacije, ker to ni kakšna politična skupina, ampak bratska podporna organizacija! — Z bratskim pozdravom, Joseph Pogačar, član društva št. 26 JSKJ. DOPISI Pittsburgh, Pa. Leto 1932 je bilo leto konvencij, leto 1933 pa leto iniciativ, katere so še v tem letu na dnevnem redu. Minnesotska društva kar tekmujejo med seboj ter apelirajo in prosijo, da naj se njihova iniciativa podpira. Tu pa nastane vprašanje: Ali nam je treba teh iniciativ? Odgovor je, da nam jih ni prav nič treba! Ali smo že opazili, da naša pravila niso v celoti dobra? Iz vseh teh iniciativ se more le povzeti, da izhajajo največ iz osebnega sovraštva proti gotovim osebam v Jednoti. Država Minnesota oziroma mesto Ely v Minnesoti ima danes glavni urad JSKJ in tudi jednotin Dom. Zdaj bi pa menda radi vsi tamkajšni člani postali glavni nadzorniki, da bi lahko poljubno hodili dan za dnem v glavni urad, zadrževali delo in delali neslogo. Zakaj se minnesotska društva, ki se tako trudijo za blagor naše Jednote, ne lotijo agitacije za novo članstvo? Smelo trdim, da če bi imela ta organizacija svoj sedež v državi Pennsylvaniji, bi bilo drugače. Ako se ne bo prene halo s temi iniciativami, se lahko zgodi, da prihodnja konven cija preseli glavni urad JSKJ v državo Pennsylvanijo. Naloga pennsylvanskih delegatov je Youngstown, O. Zapisnik sejq Federacije J. S. K. J. društev v državi Ohio, ki se je vfšila 6. januarja 1934 v Barbertonu, Ohio. — Predsednik Federacije, sobrat John Zalar je otvoril sejo ob sedmi uri zvečer. Zastopana so bila društva: št. 37, 44, 71, 103, 108, 137 in 195. Glavnih odbornikov ni bilo navzočih. Navzoč pa je bil predsednik glavnega porotnega odbora, sobrat Anton O-kolish. Na federacijsko sejo je vsak dobrodošel, naj bo glavni odbornik ali katerikoli drug član Jednote. Zapisnik zadnje seje je bil sprejet, kot čitan, istotako tudi finančno poročilo za leto 1933. Na razpravo je prišla iniciativa društva št. 114. p0 končani razpravi in debati so prišli zborovalci do resnega zaključka, da ta iniciativa ima več dobrih ir. koristnih točk, toda v njej so pa tudi take točke, ki bi v splošnem več škodovale kot koristile. Argumentiralo se je, čemu je toliko napadanja na glavne uradnike in čemu je toliko nezaupanja napram njim. Saj so bili vendar izvoljeni od zadnje konvencije in se niso sami postavili na mesta, katera zavzc-majo. Iniciativa za iniciativo za izpremembo pravil prihaja, eš, to bi moralo biti v pravilih tako in tako. Potem pa še nameravana določba, da bi posamezni člani ali člani v skupinah hodili v glavni urad pregledovat knjige in poslovanje, če bi obstajal sum, da je kaj narobe! Zakaj pa je konvencija izvolila nadzorni odbor? Ali članstvo ne zaupa zmožnostim in poštenju glavnih nadzornikov, matere je izvolila konvencija? In kaj so državni pregledovalci knjig, ali tudi tistim ne bomo verjeli in zaupali? Pravila so bila sprejeta na konvenciji, ki se je vršila v času velike krize. Nihče ne more videti v prihodnost, zato se tudi pravila ne morejo vselej tako prikrojiti, da bi odgovarjala vsem razmeram, ki jih prinese prihodnost. Nihče, niti naj večji ekspert, ne more povedati, kakšne bodo razmere od danes čez leto dni. Zato se pa vršijo konvencije na vsaka štiri leta, da popravijo pravila, kolikor razmere zahtevajo. Federacija društev JSKJ v državi Ohio je odglasovala, da ne podpira iniciativnega predloga društva št. 114. Dalje je Federacija JSKJ v državi Ohio vzela v pretres plače glavnih porotnikov in apelira na glavni odbor in na članstvo, da bi se te plače nekaj zvišale. Predsednik glavnega porotnega odbora naj bi prejemal vsaj $125 do $150, ostali šfirje porotniki pa vsaj po §50 letno. Sedanje plače so v primeri z delom, ki ga glavni porotniki izvršujejo, mnogo prenizke. Dokaz temu je, da je glavni porotni odbor lansko leto rešil 75 prizivov, medtem ko je imel glavni porotni odbor pred tem v osmih letih samo 65 prizivov za rešiti. Dela ima sedaj glavni porotni odbor mnogo več, kot ga je imel kdaj prej. Federacija dalje apelira na glavni odbor, da bi skušal nekaj ukreniti za tiste člane, ki so že izčrpali vse rezerve svojih certifikatov po načrtu “AA.” Mnogi teh članov skoro nič ne delajo in ne zaslužijo in nekateri so že prestari, da bi sploh mogli še delo dobiti, torej ne morejo plačevati svojih društvenih asesmentov. Društvene N» blagajne so tudi večinoma prazne, da iz istih ni mogoče za-kladati za člane. Mnogi teh so že veliko let plačevali in zdaj so v nevarnosti, da vse izgubijo. Federacija društev JSKJ v državi Ohio vabi v državi Ohio živeče glavne odbornike, da se po možnosti udeležujejo sej te Federacije, da skupno delujemo v korist članstva in Jednote. Vabljena so tudi ostala društva JSKJ v državi Ohio, da se pridružijo Federaciji; čim preje, tem bolje bo za nas vse. Za leto 1934 je bil izvoljen sledeči odbor Federacije: Karl Škulj, predsednik; Frank Ujčič, podpredsednik; Anton Vehar, tajrr’k; Anna Walter, blagajničarka. Federacija priredi na večer 3. februarja veselico z igro “Kri-voprisežnik.” Prireditev se bo vršila v dvorani društva “Domovina” v Barbertonu, O., in se bo pričela ob 7. uri zvečer. Tem potom so vabljeni člani JSKJ in ostalo slovensko občinstvo tega okrožja, da to prireditev v obilem številu poseti. Pride nas obiskat celo naš glavni predsednik iz Illinoisa. Pričakujemo tudi, da nas v državi Ohio živeči gl. odborniki gotovo posetijo. Sobrat urednik seveda ne sme izostati, da bo celo stvar orisal in opisal. (Se bo prej posvetoval s svojim delavskim tajnikom in s svojim sitnim želodcem, ki sta huda diktatorja. Op. ured.) V tem zimskem času se nekoliko razvedrila med sobrati in prijatelji vsakemu prileže. Torej, na svidenje 3. februarja zvečer v Barbertonu ! S temi zaključki in priporočili je bil dnevni red izčrpan in predsednik je zaključil sejo ob 10. uri zvečer. Za Federacijo JSKJ društev državi Ohio: Karl Rogel, začasni zapisnikar. bra, je bil še dosti povol.jno obiskan, če upoštevamo, da je bil taken snežni metež, da si človek skoro ni upal vrat odpreti. Ostalo nam je bilo še nekoliko vina, zato smo pa na 9. januarja napravili mal zabavni večer in tekočino uničili, da se ne pokvari; s tem smo tudi društveno blagajno podprli za $25.00. Hvala vsem, ki so za ta večer brezplačno prispevali jestvine! Hvala vsem posetnikom banketa; članom drugih društev bo naše društvo skušalo naklonjenost povrniti ob sličnih prilikah. članom in članicam našega društva naznanjam, da bom v januarju pobiral vstopnino za banket; to vstopnino, v znesku 40 centov, mora plačati vsak član ali članica našega društva, če se je banketa udeležil ali ne. Končno še apeliram na vse članstvo, da vsak plača svoj asesment do 25. v mesecu, ker od strani tajnika se ne bo založilo za nobenega. Ako bo torej kateri suspendiranj naj ne zvrača krivde na tajnika. “O, saj sem mu naročil”—takih naročil je vedno več. Prosim, da članstvo to upošteva. — Za društvo sv. Štefana, št. 26 JSKJ: Joseph Pogačar, tajnik. Pittsburgh, Pa. Leto 1933 je šlo v zaton za drugimi in skoro gotovo bo’ kmalu prav tako pozabljeno, kot so bila druga pred njim, kljub velikim preizkušnjam v gospodarskih in društvenih ozirih. Te preizkušnje so bile v splošnem prevelike za vsakega posameznika. Dela ne dobiš, ako nimaš kakšnega političnega prijatelja, da te potisne kam za kakšen teden dela. To je žalostno, pa resnično. (Dokaz temu : Imam sina, ki je odslužil tri leta vojaščine v tej deželi, prinesel je od tam najboljša izpričevala, pa kljub temu, da je poslal aplikacije na vodstva vseh mestnih in državnih podjetij, dela ne dobi.) Tu v Pittsburghu se je ustanovila velika slovanska organizacija, katere namen je, združiti vse Slovane, živeče v Pittsburghu in Allegheny Co. Kot se čuje, bo štela ta slovanska organizacija lahko 100,000 glasov. Vidi se, da nam je po-irebna. Tu je pričetek dela, da bomo Slovani delali sami zase in ne več za druge, kot se je do-sedaj godilo. K tej organizaciji so pristopili tudi Slovenci in imajo v isti že 19 zastopnikov. Potrebuje se pa še 20 zastopnikov, katere naj izvolijo slovenske naselbine v Allegheny countyju. V tednu po 14. januarju bodo zastopniki obiskali slovenske naselbine v Allegheny countyju, da natančno raztolmačijo pomen te organizacije. Joseph Pogačar, član društva št. 26 JSKJ in zastopnik. Joliet, 111. člani in članice društva sv. Petra in Pavla, št. 66 JSKJ, so vljudno vabljeni, da se mnogoštevilno udeleže prve seje v tem letu, ki se bo vršila 21. januarja ob eni uri popoldne v navadnih prostorih. Na seji bo poro-čano o več važnih zadevah in ukrepih v korist društva in Jednote. Podano bo poročilo nadzornikov za zadnje tri mesece in sploh bo od nadzornikov po-ročano o celoletnem delovanju in poslovanju društva. Tudi zaprisega in nameščenje društvenega odbora za leto 1934 bo izvršeno na tej seji. Dolžnost je, da se članstvo udeleži takih sej v polnem številu. Upam, da noben član našega društva ne bo izostal od te seje. Vsi brez izjeme bi morali napraviti sklep, da se bomo tc leto redno vsak mesec udeleževali društvenih sej. Začnimo s prvim mesecem v letu in nadaljujmo do konca leta. Saj ne bo ve? kot 12 mesečnih sej, pa bo končano. Bratski pozdrav! - Za društvo št. 66 JSKJ: Frank Pirc, tajnik. v mesecu ob dveh popoldne v South Side Turn dvorani. Joseph Gradisher, preds. društva št. 225 JSKJ, 732 W. Walker St., Milwaukee, Wis. Gilbert, Minn. Glavna letna seja društva sv. Ane, št. 133 JSKJ, se je vršila 21. decembra in na isti je bil za leto 1934 izvoljen sledeči odbor: Mary Muhvich, predsednica; Mary Peternel, podpredsednica; Angela Verbič, tajnica; Marv Kern, blagajničarka; Frances Tanko, zapisnikarica; .Frances Gnidica, Mary Stebe in Theresa Slobodnik, nadzornice. Društvene seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 7. uri zvečer. Sosestram se pri tej priliki zahvalim za priznanje in zaupanje, katero so mi izkazale s poverit vij o tajniškega urada. Dalje opozorim sosestre, da jo bilo na glavni seji» sklenjeno prirediti veselico v korist društvene blagajne. Sklenjeno je bilo, da mora vsaka članica našega društva kupiti vstopnico za to veselico; vsaka članica naj zapiše svoje ime na zadnjo stran vstopnice. Veselica s plesom in prosto zabavo se bo vršila na večer 26. januarja v Finski dvorani. Delavske razmere so tukaj še vedno bolj slabe. Upajmo, da se bodo kmalu izboljšale, da bomo lažje poslovale in kaj dobrega naredile za društvo in Jednoto. K sklepu pozdravljam vse članice našega društva in vse člane in članice J. S. K. Jednote in jim voščim vso srečo v novem letu. Angela Verbič, tajnica društva št. 133 JSKJ. Pittsburgh, Pa. Članstvu društva sv. Štefana, št. 26 JSKJ, naznanjam, da je bil za leto 1934 izvoljen ves stari odbor, z izjemo podpredsednika. Banket, ki ga je društvo priredilo na večer 26. decem- Milwaukee, Wis. Prva seja novoustanovljenega društva Združeni Slovani, št. 225 JSKJ, se je vršila 17. decembra 1933. Sejo je vodil glavni predsednik, sobrat Paul Bartel. Te seje se je udeležilo do 60 starih članov, ki so bivali v tem mestu in so spadali k društvom v drugih krajih; obveščeni so bili glede te seje od glavnega tajnika. Nekaj članov JSKJ pa še živi v tem mestu, ki niso bili obveščeni od glavnega tajnika o tem; ne vem, zakaj se to ni zgodilo. Morda je pozabil. Prosim, da vsi tukaj bivajoči člani JSKJ to upoštevajo in vzamejo k našemu društvu prestopne liste, ako jih še niso. Mislim, da vsak tukaj bivajoč član JSKJ rad vidi, da imamo tukaj svoje društvo. Le to je nerodno, da naše društvo nima nikake svoje blagajne. Seveda, člani, ki so prestopili od drugih društev, so prej plačevali društvene prispevke pri drugih društvih. Od njih seveda ne morejo zahtevati nikake pomoči, dobro pa bi bilo, če bi nam Jednota nekoliko pomagala za začetek društvene blagajne, posebno v teh časih, ko nas depresija še za vrat drži. Odbor, ki je bil izvoljen za leto 1934, je sledeč: Joseph Gradisher, predsednik; Pete Ercul, podpredsednik; Pauline Vogrich, tajnica; Matt Music, blagajnik; Mary Glavan, zapisnikarica; Anton Ercul, Jacob Petrich in John Puhek, nadzorniki. Društvene seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo Chisholm, Minn. člane in članice društva sv. Jožefa, št. 30 JSKJ, ki bivajo v mestu Milwaukee, Wis., poživljam, da pišejo po prestopne liste in prestopijo k društvu Združeni Slovani, št. 225 JSKJ, ki je bilo ustanovljeno v Milwaukee. Nova pravila JSKJ govore, da mora vsak član JSKJ pripadati k najbližjemu društvu v teku dveh mesecev po preselitvi ali ustanovitvi takega društva. Ako član tega ne stori, ima tajnik pravico ga suspendirati. Torej člani, ki živijo v Milwaukee ali v West Al-lisu, Wis., so prošeni, da tega ne prezrejo. člane, ki imajo ali mislijo vzeti potne liste, in tiste, ki živijo izven Chisholma ter pošiljajo svoje asesmente po pošti, prosim, da iste pošiljajo novemu tajniku. Na letni seji meseca decembra 1933 je društvo izvolilo za leto 1934 sledeče uradnike: Anton Hren, predsednik; Joseph Bovitz, 316 W. Maple St., Chisholm, Minn., tajnik; Louis Nosan, blagajnik; Frank Udovich, zapisnikar; Joseph Lani, Joseph Pleše in Joseph Gazvoda, nadzorniki. Joseph Bovitz, tajnik društva št. 30 JSKJ. Chicago, 111. PRETEKLOST KAŽE BODOČNOST. Na konferenci juž-nozapadnih Federacij, Stavbin-skih in Posojilnih društev, vršeči se v Denverju, Colo., 18. in 19. julija 1933, je Miss Lucie Rich-arson, pomožna tajnica Lige stavbinskih in posojilnih društev države Missouri, čitala sledeče izvlečke iz zapisnika nekega stacbinskega in posojilnega društva od začetka septembra leta 1893 do konca leta 1897. To je za čas depresije, ki je trajala štiri leta in tri mesece. To društvo še sedaj obstoji v St. Louisu, Mo., je solidno ter vestno posluje že nad petdeset let. Tukaj so glavnejši izčrpki: Zaznam od 1. septembra 1893 pod točko “posojila,” končuje: “Denarni trg v slabem položaju, obresti visoke, vsled tega smo odklonili vse prošnje za | posojila.” i (Dalje na 7. strani) “Jfo-Va Doba” GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. IZHAJA VSAKO SREDO Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 72c letno; za nečlana $1.50; ta inozemstvo $t. OFFICIAL ORGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-membert $1.5-0 Advertising rates on agreement IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J. NOVA DOBA, Naslov za vse, kar se tiče lista: 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. X. NO. 3 VAŽNO ZA ČLANE IN DRUŠTVENE TAJNIKE V naših pravilih je točka 263, ki pove, da ako ni član določil nobene vsote za kritje njegovih pogrebnih stroškov in ako v Zedinjenih državah ali Canadi ni zapustil nobenega premoženja, iz katerega bi se zamoglo pogrebne stroške plačati, tedaj ima Jednota pravico v to svrho potrošiti do 150 dolarjev iz njegove posmrtnine. Že tekom leta 1933 smo imeli slučaje, kjer je imel član vso posmrtnino narejeno na ženo, brata ali sestro, in dasiravno je zapustil tudi nekaj drugega premoženja, se je vzlic temu od Jednote zahtevalo, da od posmrtnine izplača 150 dolarjev na račun pogrebnih stroškov. Glavni urad je v vsakem slučaju enake zahteve odklonil, kajti Jednota nima pravice izplačati nobene vsote od članove posmrtnine, ako ni član ničesar določil v to svrho v svojem certifikatu in ako je zapustil poleg posmrtnine še kako drugo premoženje, iz katerega bi se lahko pogrebne stroške plačalo. Razume se pa, da bi v enakih slučajih pogrebne stroške plačali, če bi v to privolili dediči. Zelo priporočljivo je torej za vsakega člana, posebno pa za tiste, ki imajo kaj premoženja tukaj v Ameriki, da v svojih certifikatih določijo gotovo vsoto za kritje pogrebnih stroškov. Priporočljivo je to posebno v slučajih, kjer imajo očetje ali matere vso posmrtnino pri Jednoti narejeno na svoje nedoletne otroke. Recimo, da mož umre in je zapustil malo hišico. Žena ne more dobiti nanjo posojila, da bi plačala pogreb. Ali bi hotel njen mož, da jo proda za vsako ceno, da bo v stanu plačati pogrebne stroške ? Gotovo ne, toda ravno to bi se znalo zgoditi, ako ni v svojem certifikatu določil nobene vsote za kritje pogrebnih stroškov. Opozarjam vse člane in članice, da si glede tega svoje stvari uredijo in obenem prosim cenjene krajevne tajnike in tajnice, da o tem poročajo na svojih društvenih sejah. VAŽNO ZA SUSPENDIRANE ČLANE Veliko je še pri nas članov in članic, in tudi nekaj krajevnih tajnikov, ki mislijo, da so za suspendirane člane še vedno stara pravila v veljavi. Posebno je to resnica v slučajih, kjer so člani zboleli v dobi njih suspendacije. V smislu starih pravil je bil član radi neplačila asesmenta suspendiran za 30 dni, to je od 26. dne tekočega meseca pa do 25. dne naslednjega meseca. Ako je v tem času zbolel, in če je svoj asesment za prejšnji mesec in za tekoči mesec pri društvu poravnal, potem je bil po preteku suspendacije upravičen do bolniške podpore, dasiravno je onemoglost nastala tekom suspendacije. Po novih pravilih je pa drugače. Ako član sedaj zboli v dobi suspendacije, ni opravičen do nobene podpore, pa tudi če bi bila onemoglost trajna in popolna. Tudi ni društvenim tajnikom dovo ljeno od takih članov vzeti asesmenta, dokler niso od v dobi suspendacije zadcbljene bolezni popolnoma okrevali. Poleg gornje razlike med sedanjimi in prejšnjimi pravili je pa še ena druga, ki se tiče suspendiranih članov, in ki je zelo važna in tudi koristna za člane. Po starih pravilih, če je bi^ član radi neplačila asesmenta suspendiran, je ostal suspendiran za 30 dni, pa magari, da je že drugi dan po suspendaciji plačal svoj asesment. Po novih pravilih pa ostane član suspendiran samo do dneva, ko je svoj asesment poravnal. Zato je pa dolžnost društvenih tajnikov, da vse take slučaje nemudoma sporočijo glavnemu uradu, plačan asesment od člana naj pa pošljejo na glavnega blagajnika zaeno z asesmentom društva za tekoči mesec. VSAK PO SVOJE SPREMEMBA DEDIČEV V CERTIFIKATU Društvene tajnike in tajnice se vljudno prosi, da se v bo- Točke našega zanimanja Vsak živ človek se za nekaj zanima ; ko mu ugasne vsakršno zanimanje za svet, bo kmalu pozabil dihati. Pravijo, da niti dva človeka na svetu nista v vseh ozirih popolnoma enaka, zato so tudi točke zanimanja posameznikov razvrščene v različnih smereh. To ni samo logično, ampak tudi potrebno, da je na ta način deležno zanimanja vse, kar je istega vredno. Pri vsem tem pa imajo lahko velike skupine gotove važne točke, za katere sb kolikor toliko zanimajo vsi člani skupine. Naši uspehi pa so odvisni od intenzivnosti zanimanja za tiste točke, ki so za nas najbolj važne. Odrasli ljudje, ki so za svojo eksistenco odvisni od svojega dela, pa bilo isto fizično ali duševno, bi se morali v prvi vrsti zanimati za to svoje delo. Le delo, kateremu posvetimo dovolj pozornosti in zanimanje, more biti dobro in uspešno završeno. Površno delo ni nikjer dobrodošlo in prinaša slabe obresti. Nikakor pa ni dovolj, da se zanimamo samo za delo, katerega produkti nam omogočajo eksistenco. Moderno življenje je tako komplicirano, da se moramo poleg dela zanimati še za marsikaj drugega, če hočemo izhajati. Priden in vesten delavec, ki ne zna svojega zaslužka pravilno obrniti, ne bo dosti na boljšem od lenuha. Mnogi ljudje z malimi prihranki bi bili danes lahko mnogo na boljšem, če bi se bili hoteli pred letom ali še prej nekoliko pozanimati kako varen prostor za prihranke nudi zvezna poštna hranilnica. Mi vsi, ki smo se priselili v to deželo iz rodne Slovenije, gotovo ljubimo svojo bivšo domovino in ji želimo vse najboljše. To je naravno, lepo in pošteno. Naravno je tudi, da se še vedno nekoliko zanimamo za njene probleme, pa bili taki ali taki. Dobro pa bi bilo, če bi se pri tem zanimanju vedno spominjali, da vodijo in upravljajo našo bivšo domovino tisti, ki so ostali tam, in da mi pri tem nimamo in ne moremo imeti nobene besede. V njenih morebitnih neprili-kah ji ne moremo pomagati, Če bi Še tako radi. Naša ljube- doče poslužujejo novih form za spremembo dedičev. Te forms zen in naše simpatije so za njo, to pa je prilično vse in to v 90 w.t “F«™, n«” Mo«ro^ praksi zelo malo šteje. Ameriški Slovenci smo si po veliki večini pridobili državljanstvo Zedinjenih držav, ker se zavedamo, da usoda nas in naših otrok je zvezana z usodo te dežele, katero smo si izbrali za novo domovino. Vsi vemo, da je narod te dežele nastal iz priseljencev različnih narodov in njihovih potomcev. Tudi mi Slovenci smo k razvoju tega naroda in te dežele prispevali svoj del, kot so storili priseljenci drugih narodov pred nami. Svoje sile smo posvetili deželi, ki nam je dala streho, kruha in mnogo več prostosti, kot smo je bili deležni kot podaniki takozvanih veličanstev. Tako se je za-vršil razvoj te dežele in skoro gotovo je najbolj prav tako. Ako priseljenci ne bi bili smatrali te dežele za svojo novo in stalno domovino in bi bili takorekoč stali z eno nogo tu, z drugo pa onstran velike luže, bi bile vse današnje ameriške republike še vedno kolonije evropskih izkoriščevalcev. Po vsem tem je čisto logično in pravilno, da posvetimo dober del našega zanimanja upravi te dežele. Ni vse eno kdo vodi upravo mest, občin, okrajev, držav in republike kot celote. O tem smo sc lahko nad vsak dvom prepričali tekom zadnjih par let. Ako se zanimamo za razvoj razmer v deželi, bomo lahko inteligentno sodili in svojemu številu primerno pomagali, da bo dežela upravljana tako, da bo v največjo korist vsem. Poleg navedenih je seveda še mnogo točk, katere so vredne našega zanimanja. Na primer, vedno bi sc morali izpopolnjevati v izobrazbi, da ne zaostanemo za duhom časa. Iskati bi morali lepote sveta, da si z njimi obogatimo duševno življenje. Nekateri najdejo te lepote v zanimivi knjigi, drugi v lepi godbi, tretji v sladki pesmi, četrti v izpoznavanju naravnih zanimivosti itd. Vsak naj bi usmeril svoje zanimanje tja, kamor ga najbolj vleče. V resnici živi ljudje usmerjajo svoje zanimanje v mnogo različnih točk, ker to jih duševno krepi in lepša življenje njim in drugim. Mi, ki smo člani J. S. K. Jednote, bi morali seveda nekaj svojega zanimanja posvetiti tudi ugledu in napredku te naše organizacije. Ako ji lani morda nismo posvetili dovolj zanimanja, sklenimo, da se letos v tem oziru poboljšamo. Zanimajmo se za društvene seje, kajti tu je prostor, kjer se vsi lahko najbolj uspešno udejstvujemo. Pomnimo, da je ta naša organizacija soliden in varen zavarovalni in hranilni zavod, ki ni odrekel pomoči potrebnim članom in njihovim dragim v najbolj kritičnih časih- Pomnimo, da je produkt našega dela in varčevanja, na katerega smo lahko upravičeno ponosni. In končno pomnimo, da član te organizacije ni nikdar popolnoma zapuščen, četudi je onemogel in nima svojcev, ki bi se zanj brigali, kajti za njim stojijo tisoči bratov in sester. (Nadaljevanje iz X. strani) mer jem za izstreljevanje drevesnih štorov, mesto dinamita. Sredstvo je morda učinkovito, samo velike previdnosti bo treba pri ravnanju s tem razstre-Ijivom. * Prijatelj Cahej pravi, da je pameten mož tisti, ki hrani cigare, katere mu je ljubeznjiva ženica kupila za božično darilo, toliko časa, da doseže njegov mladoletni sinček mladeniška leta. Ko bo fant prvič zaželel tobaka, naj mu oče 1 j u-beznjivo postreže s temi cigarami. če mu s tem darilom ne bo pregnal veselja do kajenja, bodo vse pridige zaman. * V malem mestu Pennsylvania e je neki trgovec izmenjal bankovec za $100, katerega je bila izdala konfederacija upornih južnih držav za časa civilne vojne. Mož je mislil, da je izmenjal bankovec najnovejše izdaje. General Sherman je pred leti dejal, da vojna je “hell,” in goljufani trgovec zdaj to nedvomno verjame. Pravijo, da na Kitajskem je človeško življenje tako poceni, da si bogatin, ki je obsojen na smrt, za dobro plačo lahko dobi namestnika, da gre mesto njega po vrvici v budistična nebesa. Revne pa velike družine lahko na ta način precej zaslužijo. * Dandanes je na svetu že tako, da se ne sme vsega verjeti, kar je pisano ali tiskano. Posebno, kar je tiskano na raznih steklenicah! * Nedavno sem dobil od prijatelja pismo, v katerem izraža željo, da naj mi novo leto prinese dosti dela, predlogov, protestov, potic, črešenj, sej, piknikov, komarjev, komentarjev, vročine, tiskarskih škratov, zabav, zabavljanja itd. če se prijateljeve želje vresničijo, bo to leto zame čisto normalno, to se pravi, imel se bom kot po navadi. * čudne reči se godijo dandanes. Norman Thomas, dvakratni socialistični kandidat za predsednika, je javno izjavil, da je agresivni nastop predsednika Roosevelta rešil deželo pred polomom. Ameriške vojne ladje so se preskrbele z rdečimi sovjetskimi zastavami, da iih izobesijo, kadar pripljujejo v ruska pristanišča, in mornariške godbe se učijo igrati “Internacionalo,” rusko državno himno. Vpričo vsega tega ne bo čudno, če bodo razni preroki vsaj vsake kvatre enkrat napovedali sodnji dan. * Slovenci smo tako skromni ljudje, da se včasi niti pošteno zlagati nečemo v lasten kredit. Na neki slovenski lovski večerji, kjer so krožile vse mogoče lovske kvante in odličnosti, je izzval največji aplavz skromen rojak z opisom neprekosljivega lovca, ki ga je poznal na daljnem zapadu. Po ustnem izročilu tega rojaka je imel tisti lovec tako bistro oko, tako mir- Jugoslovanska Katoliška Jednota v Am^1 Minne Kly, Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalo! odsek: .« Predsednik: PAUL BARTEL, 225 N. Lewis Ave., Waukegan, 11' Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, 0 Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave.,Cievc Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARB, Ely. Minn. Blagajnik: LOUIS CHAMPA. Ely. Minn. . „ratl f* Vrhovni zdravnik: DR. P J. AROH, 818 Chestnut 8t„ ^ Urednik-upravnik glasila: ANTON J. TJERBOVKC, 6117 St. Cleveland. O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St.. Lorain, O. d 0 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ. 6207 Schade Ave.. Cleve«" ' 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgn. ^ 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., BarbertoO' • 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct.. Denver, ' f. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave., Brooklyn' ' 3. porotnica: ROSE SVETICH. Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, Pa. ^ Jednotino uradno glasilo: NOVA DOBA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland. O- ^ ZDRUŽEVALNI ODBOR: n Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, ^ 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. Pravni svctovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd PI- Chi^, , Vs« Btvarl, tikajoč« s« uradnih sadov, naj s« pošiljajo na ^tiid denarna poSiljatve pa na slavnega blagajnika. Vb« pritožb« in PJ-**1. _oV, vr slovi na predsednika porotnega odbora. Proftnje r.a sprejem novih c* yrboT ta zvišanje zavarovalnine in bolniška spričevala naj s« pošiljajo zdravnika. ^ »J Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in elovov naj s« pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair Av«.. v#ns‘- (' Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša jU8T°® varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najlibeialnejše podpore 8 Grjk!. n»i Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Ann ^ pi. hoče postati njen član, naj se /glasi pri tajniku lokalnega drustv ple -e0l piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani oe sPryi neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost.# filVg v °1 tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo l®n akem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka je prosta. Premoženje znaša nad $1,600.000.00. Odrasli oddelek j« nad 104% adventen, mladinski nad 2,000#* -■i. J*0 0t Sl r, JH Is* one o; ers. the V: tear «ieb ?ai N Ne m so zgoraj na levi strani označene kot “Form 116.” Mogoče bc kdo rekel, da smo potratni, ker nočemo porabiti starih, toda siare ferme so bile preveč pomanjkljive in niso vsebovale preklica imenovanja prejšnjih dedičev. Iz legalnega stališča je potrebno, da član, kadar želi imenovati in postaviti nove dediče za svojo posmrtnino, v tozadevni prošnji izrecno prekliče imenovan je prejšnjih dedičev, ker se lahko zgodi, da bi se za slučaj smrti tudi prejšnji dediči potegovali za posmrtnino. Boljše je nevarnost preprečiti, kot se pa z njo boriti. Z bratskim pozdravom, ANTON ZBAŠNIK, gl. tajnik JSKJ. RAZNOVRSTNI REKORDI (Nadaljevanje iz 1. strani; šar, ne da bi se stolp prevrnil. Z dvajsetimi košarami na glavi se baje prav gibčno kreta. Snažilec čevljev Gus Corn-stock v Fergus FaHsu, Minn., je nedavno za stavo zaporedoma popil 85 čaš kave. Baje je pripravljen popiti toliko ali še več piva, če mu ga kdo plača. Najdražji kokšnjak imajo v Miami, Florida. To je bivši hotel Fritz, ki je bil zgrajen leta 1928 in je stal okrogli milijon dolarjev. Slabi časi so povzročili, da se hotel ni obrestoval in lastnik, mesto da bi ga pustil praznega, ga je izpremenil v kokošnjak, kjer leže jajca dan za dnem tisoče kokoši. Največji “domoljub” je nedvomno William B. Dennis v Marbleheadu, Mass. Živi še vedno v hiši, v kateri je bil rojen in vzgojen, in v vseh svojih 83 letih je prenočil vsako noč doma. Ko je bilo 3.2 procentno pivo legalizirano, je bil Hans Rein-wald po trinajstletni suši tako žejen, da jev enem samem dolgem požirku popil pet galon piva. Najboljši želodec na svetu ima nedvomno Hassan Zakya v Kairu, Egipt, šestdeset hleb- čkov kruha pospraviti v enem popoldnevu je njemu igrača. Najbolj pa se je izkazal, ko je za neko stavo baje pojedel par čevljev iz kozjega usnja. POŽREŠNOST PTIC V vsakdanji govorici dostikrat rabimo izraze: lačen ko volk, požrešen kakor krokodil in primerjamo tudi še z drugimi velikimi živalmi dobrega apetita, za marsikaterega pa tudi pravimo, da sne mulo kakor ptiček. Vse te primerjave so napačni. Drobne ptice pevke, ki se nam vidijo skoraj eterična bitja, so v resnici silno požrešne živalce, če vzporedimo množino hrane, ki jo pospravijo z njih telesno težo. Vsa hrana taščice v 24 urah odgovarja 15 cm dolgi glisti deževniku. Ce bi hotel človek pojesti na dan sorazmerno toliko kakor taščica, potem bi moral pospraviti v 24 urah 20 m dolgo, srednje debelo salamo, se po-žrešnejši je drozeg, ki lahko naenkrat poje precej velikega polža, človek, ki bi se hotel meriti ž njim, bi moral n. pr. samo pri obedu pojesti 25 funtov govedine- ^e k* bil potlej še zmožen lepo zapeti kakor drozeg, je seveda drugo vprašanje. zaostale dohodninske davke, je pokazal dobre uspehe. Nad 50 milijonov dolarjev zaostalih dohodninskih davkov je bilo zadnje čase plačanih. Mnogi po-časneži so se ustrašili in plačali, ko so videli, da se vlada ne šali. Zakladniški department bo skušal v kar najkrajšem času rešiti "okrog 18,000 apelov proti previsoko odmerjenim davkom. NAPREDEK ZNAJ (Nadaljevanje s !• sel motorjem, je doseg6 ^ 103.25 milj na uro. \ V Southamptonu »» .. % škem so zgradili naj'6^^ ^ dock na svetu, v kate*e jte stati ladja 100,000 ^ sploh kedaj zgradi tak ^ Posrečila se Je ^0l|,edi kavčuka (rubber) in^0fo omogočil je elastično | oblačila in druge svr ■/ISP Zdravoslovna kom leta 1933 se Je ^ vila s pituitarno žlez°’ ženi so bili dokazi, c ‘l ^jv*; producira hormone, . na rast, spolnost, P1 ° . ^ L _ mleka in rabo sladk01^ js' glede drugih žlez ^ dene važne raziskav^je | 8 zujejo prevažno o ° ^' organov telesa. Prvič je bila izve \il Sle; cija na bolniku, ki ;,e pjr»t0 na življenju v 16 gol® L s 1 imetnih pljučah)- . le, preživel. . ti ^ I Na polju borbe ln° %, bili doseženi znatni ^ Cepljenje Pi'otl ti enako kot ono Pl° vgl^J L utegne biti mog°^e kA kritja prof. A. F. C°C ! sK univerze, da inje^cl jjtiC11’ ^ produciranega od eI), ^ t, lice, preprečuje bo jtj ^ Najnižjo temper* „n ,\ producirano, je do^e . g|> za v Leydenu, čin k stopinje na - O1 ničlo, ki je znanstve»%0 P \ mogoča tempera^1 ’ t j i neha vsako gibanje ejeK j J Obstoj pozitivne« ^uje J ^ je bil dokazan in i111 ^ Ij dano pozitron. scet / ( Pokazalo se je,& * ^ N ja spreminja v S*LjStev!/ V' raziskav in novih ^ K , ^ lo ugotovljenih £ ° ni h žarkov. Tristitute ]/ Smithsonian Ir ep J t javil odkritje tor«3’/>Kf * ie # i f v vremenu. AKOJ ^e' dalo prerokovati v leta vnaprej. sid 11V Federalni pokazal, da je ' Zedinjenih držanj ^ //* časi bolj gorka ^ 1 J* •» 50 let. „,^7 Eksperimenti ^' ' X-žarki pospešuje lin' eti ^ Trije novi konic kriti.—F. L. I. s> « L M, VSEH NRA PRAVILNIKOV je bilo dosedaj potrjenih od Roosevelta 181, v podjetjih, ki zaposlujejo od 18 do 20 milijonov oseb. Potom NRA aktivnostih je bilo od lanskega julija do konca leta zaposlenih okrog štiri milijone prej brezposelnih delavcev. Tako poroča National Recovery Administration. VELIKE DEMONSTRACIJE so se v noči 11. januarja vršile v Parizu v okolici parlamentarnega poslopja. Francoski parlament se je istočasno bavil s škandalom propadle banke Credit Municipal Bayonne, v katerega je baje zapletenih več visokih uradnikov. Poslopje parlamenta je bilo zastraženo z žandarji in republikansko gardo. Množica je obmetavala stražnike z vsemi mogočimi predmeti in kričala: doli s tatovi! Na stotine demonstrantov je bilo aretiranih in nedoločeno število ranjenih. REPUBLIKI Paraguay in Bolivia sta zopet pričeli s sovražnostmi na spornem ozemlju Gran Chaco. Paraguajci so zavzeli štiri bolivijske utrdbe. no roko in tako čudovito puško, da je ustrelil jelena na mnogo milj daljave. Krogle, katere je rabil, so morale biti vse močno osoljene, da se ustreljena divjačina ni skvarila, predno je prišel lovec do nje! • A. J. T. -------o------ RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevan je s prve strani) vlada pač denar zakladala, toda v vodstvo bank naj bi se ne vtikala. Washingtonska vlada pa se še dobro spominja kako imenitno so gospodarili gotovi bankirji z ljudskim denarjem. ODLOČEN NASTOP vlade, cla iztirja v najkrajšem času vse PO VEČMESEČNIH pogajanjih sta Rusija in Francija sklenili medsebojno trgovsko pogodbo. Sklenitev pogodbe so pospešili slabi odnošaji med Francijo in Nemčijo na eni strani ter med Rusijo in Japonsko na drugi. PREDSEDNIK CUBE, Ro-jinon Grau San Martin, je dne 15. januarja podal svojo resignacijo revolucionarnemu odboru, ki je njegovo resignacijo zahteval. Ta revolucionarni odbor tvorijo bivši podporniki odstop-lega predsednika. -------o------- Jugoslovanska Kat. Jednota, je dobra za vas, je dobra tudi vaše prijatelje. ki and. i.O CURRENT THOUGHT Slovene Spotlight ^l°thei- Slovene in the United States has received the na-|jjs,lecoSniti°n tendered Louis Adamic, author. 6St Woi'k- “The Native’s Return,” selected by the Book-Vib0nth Club for its February distribution among 55,000 Vof6rS’ *S accel^ec^ tjy the leading national literary critics *titers° outstanding literary contributions of contemporary The M. f ’ , i*enes Ve's Return” in part describes the native country of ar and Portrays Slovenia, part of Jugoslavia, as it would %b° ^American-born Slovene visitor. A vivid picture ®auitiful and scenic country could hardly be surpassed Of 1 lst with paint and brush. |jj 6(;lal significance to Slovenes, in fact, to all Jugoslavs, ^frit C*'*0n characteristic traits of our people as a nation : ajjQv’ lc^ea^s> conscientiousness, industriousness, all of which The i.6 leProjich in the average Slovene. %tie • ScruPulous policies followed by the present Jugoslav Power are not defended in “The Native’s Return”; ^ ’’ought out as executed, and, as such, severely criti-enou0°king through unbiased eyes, Louis Adamic has cour--- ^ to speak his convictions. However, the national a despotic Jugoslav government does not reflect on {,]i^iaV Pe°Ple as a nation any more than did policy of 0tl t>aders of some administrations at Washington re-ePeonl G American people as a nation. In both instances es are victims of circumstances. a !his,C,a*ic’s “Dynamite,” dealing with labor and capital, trtbe|jS! work of national prominence. Literary critics all of thed States highly pra sed the author for his unusual °nt° g‘gantic problem between labor and capital that *!SeCo C) -^merican people. “Laughing in the Jungle,” / ^ a book written by Louis Adamic, so impressed the (jri ^le Guggenheim Foundation that the annual Gug- P)eQuaWar^ for literai'y work for 1932 was awarded him. ll2.0ftA8enheim award stipulates that the author must spend sJuS(..r g*ven him traveling through Europe. Louis Adamic iiati original intentions were to spend a day or so j.i e country, but so impressed was he by his people and he decided to remain for a few months, and the t he Native’s Return.” •aa coun*-ry P1’011^ to know that one of their ' 1 as reached the pinnacle of success in the literary pASeSai Hi ^loye exceptionally proud to know that Louis Adamic t# J j® of j e’ a^d one who has amplified to the world the exist-''V Sis Aati°n that was very little known heretofore. ^'ved arn*c has put to shame, the “bogey” so selfishly i*'* (7 rnan,y American-born Slovenes—that of hiding We ^ear so niany instances where the Slo- . je ■ Ncou|C^nged. their nan es because they have felt that aI' ya"iec^ hy retaining a name of Slovene origin. ll iih'^ no''6 °an excuse some instances of the change in name, a^byj ^0vene had reached the heights of recognition il ^jjl 'u,JOu*s Adamic. For the future, whatever inferiority I C8lif k°en suffered by the Slovenes will melt away ' erary sun of Louis Adamic’s accomplishments. His and ^S° 'ncluce many Jugoslavs to stop playing second i e°nie to the front as the first in line. *jS tt6lltio"- St. Barbara, ^ C^s "of‘^Al1 tile young !?’ No the St- Barbara e*',J Vto au200’ SSCU, are in-0’ iJ ^-Hich the next meet- t,lH t° be held in the 85,,m'?'iit70me on Saturday, t an, m' At this meet-,[XiH0intment of differ-cl,lh ees and the naming \ Vj*111 ta’ president; \ J1- se’crl!0 president; Tony \lS^lUry' F™nk Skuf-I it H anc* ^Tr)hn Svigel, 1 V‘ec«‘>ry. Oth6f.xvh° have not at-V;^ to )1S^ Meeting are re-Vr®ti^.re Present at the °l]o\v ’ a^° bring along Lemberg Vidma,- Jr., v^jaent of the club. 5 Caution I j . S;1,0 '* 0Pen the door ■s.,\v-nts room every k 'if0. ftsked the den- r°PHed: “I want lat it'i^,,are waiting tc t,a patient." V ;> tV "o-l»"d’ •v» 2 ran’-1 ,1 K2' il ENGLISH SECTION V Ojficia! °rgan V o/ the South Slavonic Catholic Union. AMPLIFYING THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS Just Jesting •' Of Ju8osl if ,inl! ex Lne lit Souvenir Edition Springdale, Pa.—Good afternoon, readers. Station SRP now broadcasting from around the cracker barrel in Ye Ole Country Store. We are about ready to spring the surprise we have been planning for months. You are about to hear the opening exercises coming to you from our new studio, “Just Jesting,” at the country store. All the bachelors are present, three are showing the visitors around while I try to tell you what’s happening. As 1 look over the studio I see three proud bachelors strutting around like kings after a victorious battle. One is now explaining to a group of onlookers a new device. If ever a joke or a funny story fails to make you even smile, a switch is thrown automatically and laughing gas does the trick. From this studio, at the same time each week, we will try our best to chase your blues away. All our gab will be nothing but pure nonsense, and nothing should be taken seriously. How would a funny story hit you? You are hit already. Does this hurt? At a certain lodge meeting there was to appear a speaker of great fame. After speaking for some time, one of the lodge members began to get drowsy. The president of the lodge walked down to the drowsy member to awaken him. After tapping him on the head a few times, the drowsy member called in a drawling tone, Hit me a little harder, I can still hear hiniiV ■ If that doesn’t satisfy you, how will this go? How would you like to enter a funny story contest? Well, here is your chance. The four bachelors are sponsoring a funny story contest. Listen in to our next broadcast for the rules and regulations. We guarantee all a run for their money, so tune in at :he usual hour next week. So keep your dial set on our station and get wise to the best of the best contest ever held. We are now signing off till the usual hour next week. This is tan Ray announcing. Good afternoon. Boost your lodge! Stanley Progar, George Trem-pus, Charles Figile, No. 203, SSCU. Supreme officers of SSCU will meet next week in the new Home Office at Ely, Minn. The annual meeting proper will commence Saturday, Jan. 27. National Stars, Attention! Little Stan, “The Whether Man” m'1'. b«0! j* 'fr & i '/ J I**1 »‘.if Cleveland, O.—“Slavs with special reference to Americans of Slav ancestry,” by B. N. Mi-lovesich, editor of the New Generation, a Slav-American review, formerly Novi Rod, has been received at the St. Clair Library. This is a souvenir edition with 100 illustrations. It was published at the time of the Century of Progress International Exposition at Chicago. Clevelanders will be interested in the following excerpt: “The Slovenes have also given the city of Chicago Mr Perusek (known in American circles as Pruschek), who is one of the most noted modern artists. His paintings were present at many expositions and were awarded high recognition. He is known as a great master in fast colors which are his own invention. Some of his paintings will be displayed at a Chicago exposition and we may all have a chance to see them.” -------o-------- “I see that Bascom has a $1,500 car.” “That surprises me; where lid he get the $1,500?” “Oh, he hasn’t got that.” Ohio Federation of SSCU Lodges will sponsor the staging of a play, “Krivoprisežnik,” which is to be given Saturday, Feb. 3, in Lodge Domovina Hall at Barberton, O. A dance will follow the play that is scheduled to begin at 7 p. m. Picture of the new SSCU Heme Office Building, constructed recently, will soon be published in the Nova Doba. Heavy snowfall in Ely, Minn., marred the first photograph taken of the new building, and for this reason another photograph will have to be taken under more favorable weather conditions. Five members of Gophers, subordinate club of Lodge No. 2, SSCU, of Ely, Minn., are members of the Ely city hockey team, the North Star Hockey Club. They are: S|eve Markovich, Paul Lekatz, 'Frank and Alex Kosir and Tony Klun. Recently the Ely puck chasers took two games from the strong Tower (Minn.) combination. Charles Lausche of Cleveland, Q., was one of the five bowlers on the all-star ! owling team that rolled the Waldorf Lagers in the Plain Dealer’s Golden Gloves benefit match held at the JCrie Alleys last Saturday. The all-star squad registered 3302 against the 3475 series made by the Waldorf Lagers. Rockefeller Foundation has ordered 300 copies of Louis Adamic’s “The Native’s Return.” Clevelanders and those living in neighboring towns can place their orders either through the Nova Doba or through Enakopravnost, 6231 St. Clair Ave. • Conemaugh, Pa.—Hello, everybody! I haven’t written an article for this weekly of ours for such a long time I almost forgot how to begin, but, anyway, here it is: At the final meeting of 1933 the following officers were elected for 1934: John Thomas was re-elected president; Louis Butara, vice president; Frances Parko, treasurer; Frances Turk, secretary and recording secretary. Meetings are to be held every second Tuesday of the month at the home of the secretary at 8 p. m. All members are urged to attend as many meetings as they can, and because the meetings are to be held in a private home, don’t think you won’t be welcome, but come, one and all; you are welcome to bring a friend or two along also. I also wish to call a few members’ attention to the fact that special dues simply should be paid. 11' you doubt that statement, get the by-laws and turn to Page 170, Section 442, and read what it says. We have had special dues one month last year and some members refused to pay them, saying it’s against the rules and they would sooner quit, and now Lhat I’m secretary I have read the by-laws from Section 1 to Section 521, and I suggest that | every member do the same, and j thus avoid a useless argument. There are things in-that “big little” book ‘4 'fi£vei*'knew about,: which I, and every member,! should have known them. There , is a special assessment this month and members who don’t pay will be dealt with according to our by-laws. At the January meeting it was decided that, beginning February, a special monthly I assessment of 10 cents will be assessed each member. The money is to be used for ex- j penses, such as stamps, cards, stationery, etc., which every lodge must have. The lodge officers do not get paid for their work and yet they have been buying stamps and such necessary things with their own money, and that is not fair, is it? This depression has caused our lodge so much bad luck that we were almost obliterated, but we are slowly getting back to a normal position again, and as soon as the banks open—but that’s another story. To the members who have not paid their dues I say: Please, pay before the 25th day of each month and please don’t forget the special dues! I hope the friend or friends you bring are prospective National Star members. How about it? Frances Turk, Secretary, No. 213, SSCU. o------------ ARSENIC EATERS In the iron mountain regions of the Austrian province of Styria, where arsenic is a byproduct of iron smelting, some peasants eat this virulent poison, according to the National Geographical Magazine. It is taken in small doses, which are gradually increased as the system becomes used to it, until it may be taken daily, without visible ill effect, in quantity ■ sufficient to kill an average ; person. The arsenic is sup- ■ posed to clear the complexion, • increase the appetite, and im-1 prove breathing, especially few mountain climbers. \ Ely, Minn.—Yes, folks, Little Stan is really a whether man; that is, he is always wondering whether he should or whether he shouldn’t! This time he will not stop to wonder, but will tell you all about the different things in and around Ely. I know that a lot of you, that is, including many of you ex-Elyites, would certainly like to hear a bit of news from your old home town. Naturally, I suppose you will first expect to hear all about the weather. Yep, you’re right. Ely is, or maybe I should say has experienced the coldest weather since —well—since the last time, and that is so far away that Little Stan can’t remember. The thermometer registered 47 degrees below zero. Of course, we Elyites thought that was a little too nippy. As soon as the holidays were over, Santa Claus, I think it was he who brought the temperature up to a nice warm 5 degrees below, \\4iat did the Ely people do? Well, the skating rinks were filled to capacity. (More business for skate sharpeners, good old NRA). Horses were hitched to sleds and pranced merrily down the road carrying two-score young people, all singing and shouting Jingle Bells! and what have you. The city hockey team also felt the nippiness, as they took two games from the To\yer pucksters, 4 to 1 and 3 to 1. Yes, and why shouldn’t they win, as Steve Markovich, Paul Lekatz, Frank and Alex Kosir, Tony Klun—all Gophers—are mainstays of the city hockey team. Rah! Now that—just a minute—I almost forgot to tell you about the toboggan slide and the ski jumping. Boy, what fun to slide down the toboggan ;slide. You go whizzing down the steep incline and your heart feels as though it is lodged in your throat. Thrills! Spills! You bet! And now that we have covered outdoor sports locally, let’s go inside the local Memorial gym, where the Ely boys are practicing basketball every evening in preparation for the opening of the city basketball league, which opened on Jan. 15. The Gopher boys and girls ire practicing regularly, and, let me tell you that the teams are going places this year! That is, we might take a trip to play the Winton alD-stars. Possibly we may journey down to 26 Location to take on the Flashes from that district, but, all in all, we all know that it is going to be great fun; don’t we, fellas?. Enough for basketball. Let’s go across the way into the Washington Auditorium, where some local lodge or club is sponsoring a dance. The floor is filled to capacity, the music starts and the people commence to dance. The dancers give us their impersonations of the latest in modern dance steps, and these Elyites can do them, too, and don’t you forget it either! Heh, hell! As if you would! Here is a bit of personal news: Betty Boop of Milwaukee and Little Stan are getting rather well acquainted. Photos have already been exchanged! Heh, heh! I think that covers ( all of the local news. Here, just a minute, I almost forgot to tell you about our new Supreme Office. Yes, it is finished and it 1 . Y. A. Boosters’ Dance Walsenburg, Colo.—A big dance will be held on Saturday night, Jan. 20, by the Young American Boosters Lodge, No. 216, SSCU, at the Pavilion in Walsenburg. Tom O’Kelly and his orchestra from Pueblo will furnish the music. A good time is in store for all who will be present. The dance will begin at 9 o’clock. All neighboring lodges are cordially invited to attend and help us make it a big success. I hope to see everybody there. Mary Dolence, Sec’y. o------------- Palm With Monster Leaves The j upati, a palm found in tide-flooded lands of the lower Amazon and Para rivers in South America, probably has the largest leaves found in the vegetable kingdom. Although the trunk of this palm rarely reaches a height of more than six or eight feet, its feathery leaves have been known to measure 50 feet long and the leaf-stalk is frequently 12 or 15 feet long below the first seg-iments of the leaf. A hit-skip motorist crashed into Mrs. Lydia Hochevar, 21, and her baby boy of 4 weeks, last week, seriously injuring the mother. While crossing Waterloo Rd., Cleveland, O., the young mother, seeing the impending danger, stepped in front of the buggy to protect her baby. As the car crashed the impact hurled the baby onto the pavement unhurt. Witnesses standing near by took note of the driver’s license number, and police,” after tracing the number, charged the driver with carelessness and failure to stop after an accident. o— -------- YUCCA WOOD In the Southwest, especially in southern California, the yucca attains real tree dimensions, although the various species of yucca are not considered as trees. According to “Lumber and Its Uses,” nearly 200,000 feet of lumber is annually manufactured from yucca. The wood is very light in weight, fibrous, tough, and when wet, pliable and easily molded into desired forms. It is used largely for woodenware and novelties, but,a considerable quantity is used in mill-work in California, and in that state it is used more than any other material in making artificial limbs, jackets, surgeons’ splints and corsets. Betsy Ross Notice Cleveland, O.—All members of the Betsy Ross Lodge, No. 186, SSCU, are requested to attend the first regular monthly meeting this year, which will be held on Friday, Jan. 19, at Turk’s Hall, 16011 Waterloo Rd. The meeting will begin promptly at 7 :30 p. m. This meeting is a very important one, as the installation of officers for the year is to take place. So let’s see the attendance reach as high a percentage as it had at the previous meeting. At the same time the members will get to hear a brief report of the financial standings of the lodge, which is to be given by the trustees. The newly elected officers of the year have made preparations to entertain all the members of the lodge and their friends after the meeting. So don’t forget to attend, as a very good time will be in store for all. Bro. Victor Jazbec, our former chairman of the recreation committee, has fully recovered from his recent illness. We are glad to see you up and around, Bro. Jazbec. John P. Lunka, Sec’y, No. 186, SSCU. North Star, No. 197 Duluth, Minn.—Members of North Star' Lodge, No. 197, SSCU, are requested to attend the next monthly meeting, which is to be held on Sunday, Jan. 21. The meeting will begin at 1:30 p. m. at the usual hall. The purpose of this gathering is to install the new officers. At the same time I would like to have all the members pay their dues. Frank Loushin, Sec’y. o------------- NASTY Egbert: The dentist examined me and told me I had a large cavity that needed filling. Herbert: Did he suggest any particular course of study for it? o------------- Doctor: Tell your wife not to worry about her being a little deaf. It is merely a sign of advancing years. Husband: Doctor, would you mind telling her yourself? really is a beautiful building, located on a beautiful spot near the Ely schools. Should you take a trip next summer you should stop in and admire it! And now to all the Gophers a special message is sent, so turn on your radio and tune in to this special message from Little Stan. Here he is: “Hello, Gopher pals, etc., etc., this is your Little Stanley speaking to you (not from the Roof Garden, but from the hayloft), with apologies to Stan Ray Pro-gar. This time I will tell you something which is important to all Gopher members. Our Gopher meeting has been shift* td to Jan. 25. That’s on a Thursday. So keep that date open and give us your ideas so that we can have more of our swell entertainments, and turn this meeting into a big Gopher rally. Then our subsequent meetings will be on the second Thursday of each month. Everybody keep that date open! Well, us I told you before, I’m a whether man, so— that is — well — anyway — it’s [getting warmer outside and I think I’ll—well— Stanley Pechaver, No. 2, SSCU. The Turning of the Tide By Frank Govekar, No, 94, SSCU The Yuletide season was drawing near. A happy Christmas spirit reigned in the air. In the foreign section of a small Midwestern city, a constant rush from one store into another filled the air and smiles took the place of the usual frowns. Homes were lighted up and everywhere one could see the customary preparations for the holidays. A large house, situated in the center of one of the busy streets of that section of the town, held no rejoicing or bustling, ft was, in fact, quite gloomy. The aspect of the house on the exterior was one of prosperity; looking within, the house was well although plainly furnished. In the bedroom in the upper part of the house a small figure of a girl was sobbing on the bed. The cause of her sorrow held in it none of the customary pettishness that children of her age cry about, but held in it the ring of true grief. A little woman, in the lower part of the house, w'as quietly yet uncertainly striving to bring about a touch of cheerfulness by placr ing some decorations here and there. Having completed the last touches to these trifles, she went into the closet and from the dark interior drew forth a large box and placed it on the living room table. “Rose,” she called, “come down and fix the Christmas Crib.” Suddenly the girl appeared as if from nowhere. “Why, Roseč you’ve been crying. Sit down, child, and tell me all about it.” “Mother, I do wish father would behave himself and stop drinking this Christmas and the entire New Year! You know how quarrelsome he is when he drinks, and how he always tries to beat us.” “Never mind, Rose. Everybody has his cross to bear and I suppose this must be ours. If you only would not think about it anymore. Let us put up the crib and make Novena for his conversion.” Nevertheless, all of her mother’s persuasion could not make Rose forget her father’s conduct. Ever since she was a tiny tot she prayed for the reform of her father. Yet all her pleadings appeared to be in vain. It was Christmas Eve. The crib had been put up, the holiday decorations had been completed and everything was in readiness. A strain of happiness pervaded the atmosphere of the house. There was not the usual holiday festivity. There wouldn’t be, for Rose and her mother were trembling with fear. Father had not been home for several days and he was probably in another of his drunken fits. Rose made ready her list of groceries to be brought from the store. As she hurried to the store people stared at her, some in scorn, some in ridicule and some in pity. She immediately sensed that something was wrong. As she entered the store she found her father sitting there, jeering and quarreling with some people that had entered. Several bold youngsters surrounded him. They not only encouraged the man in his scoffing, but even dared to make a fool of him. As Rose entered all was still. The drunken man did not at once perceive the calm but kept on in his wicked work. He saw Rose and gave a cry of dismay. Instantly the babble of voices, which had been silent, broke forth. Rose gave her order for the groceries and then went up to her father and begged him to come home. Angered by her sudden appearance, he accused her of spying, back-biting and the most foul traits imaginable. Colorado Sunshine Denver, Colo.—Hello, everybody! Here we are again, going as good as ever, and better. At our last meeting, which was held Dec. 21, election of officers took place, and there were not many changes. Michael Smole was elected president, and the way he has taken interest at our meetings we are sure he will be a good president. George Hranchak was elected vice president for this year. George has been a very active member in the past year, and he hasn’t missed a meeting. George, we all hope you keep up the good work, and I know we can’t go wrong. The writer (Frank Smole) has been re-elected financial secretary. I will do my best during the ensuing year, and better if possible, with the cooperation of all these fine officers and members, we can’t fail, but I am sure we will gain. Mary Kennedy has been reflected recording secretary. Mary, you have done very good work the past year and the way you have been re-elected proves it, so we hope you keep up the good work. Louis Maring was re-elected treasurer. Well, Louis, you have been a very good treasurer, and we hope you continue to do so, which we ’know you will, and, by the way, I would like you to send in an article to our Official Organ. Board of Trustees are Louis Pozelnik, Helen Skull and Helen Pozelnik. Louis, as you have read in our previous articles, is one of the greatest bartenders in the West. He is always the first one selected for our picnics and dances; handles himself and everything very carefully. Helen Skull has alw’ays been a good entertainer and gave many suggestions on entertainment the past year. Helen Pozelnik, Oh, yes! I am sure you all heard of her. She’s the one that can sell you tickets, or drinks, or whatever she may be selling, whether you have money or if you’re broke. What a saleswoman! The entertainment committee for the coming year is as follows: George Hranchak, Ann Smole, Helen Skull and Helen Pozelnik. With this group of merry-makers you can’t be sad ; they have already decided on a meeting at which they will discuss entertainment to be had at our next regular meeting to be held Jan. 18. The meeting that was held Dec. 21 was one of the best this lodge has had for the year This hurt her deeply and she realized that all her persuading at this time could not make him go home. Sadly she walked home. As she neared home, with all her will-power she put on the most cheerful and smiling look on her face. She did not wish to let her mother see the wound within that her father caused. She looked very gay and happy that her mother 1 was convinced that at least one j Christmas might prove to be a j happy one for Rose. Meanwhile the father was on his way home. It was 1 a. m. when he entered {he house. He was very angry. He was bound to show Rose that it was not her duty to tell him to go home. He stumbled on the steps and at last reached the door. He found the key and quietly opened the door. He was very drunk and could hardly see his way. As he broke into the room he saw a little red light appearing in the dining room. “So, she’s waiting up for me. I’ll show her!” Very angry he ran into the room. Before the red light were some figures. He was just about to smash these figures when some invisible object stayed his hand. The little child image had such a lovely expression on his face. Yet as the man looked upon him, the child’s expression changed, that of a hurt and sad child. It appeared to the man that this child was sad on his account. He was asking him to change his manner of living. To love, appreciate and truly take care of his wife and child. “Change your life for my sake. Look, how sad you have caused your wife and child to be. Do my will for my sake and you shall never repent.” He thought he heard these words. He fell on his knees and buried his face in his hands. “O, God, forgive me. Forgive rne my wicked life. I shall repent. I shall give up drink and do your will. I shall take care of my wife and child and make them happy. O. God, hear me, a wicked and penitent sinner. I promise from this day forward to change my life. Don’t judge me now. I know how cruel and wicked I have been, but no more. It shall happen no more. See—” he stopped. He was looking at the child. The child was looking at him. “He’s smiling. He is glad. He is happy, Oh, God, I thank you for this wonderful gift.” -------o------- Tens of Chloroform Used to Relieve Sick Animals Five tons of chloroform are used every year by the People’s Dispensary for Sick Animals of the Poor. Most of it goes in the process of removing strange meals from puppies’ insides and for destroying animals hopelessly injured. Puppies have been known to ;eat nails, marbles, loud speak-jers, gramophone records, powder puffs, and the best part of i an alarm clock! I One of the exhibits of the 'dispensary is a knitting needle, 12 inches long, swallowed by a small dog. The dog made a good though slow recovery. Dixie, a small dog, helped to run up the dispensary's chloroform bill by being run over twice, jumping through a skylight, gashing one of its jaws cn a broken bottle, swallowing a safety-pin, a cork, a large pow’der puff, and finally its own license! -------o------- Bailey: What, play poker with a dentist! I should say not. Warren: Why not? Bailey: Do you think I would risk playing with a man who is such an expert at drawing and filling? On the Honor Roll East Palestine, O.—-As we were looking over the last edition of the Nova Doba, we noticed an article which told • about a lodge member who was to assume the duties of secretary of his lodge for the 26th time, and also that he had failed to appear at a meeting only once in those 26 years. Twenty-six years of conscientious devotion to duty. There is a man who lives to do not himself alone good, but lives for the good of others also. His is a record to be proud of and one which should be pointed ou.t, as a brilliant example, to both young and old members of the SSCU. We say place Bro. John Dragovan of Soudan, Minn., on the honor roll of SSCU members. Joe J. Golicic, No. 41, SSCU. Professor Makes “Hot Ice” 1933; everything went along nicely as was planned: Members discussed matters clearly and briefly; objections and rejections came at opportune times; in that way the meeting was over in a short time. And now I want to tell you part of what was in our great party after the meeting, which we held for the juvenile members. While the meeting was in progress Ann Smole and others were decorating the tree back of the curtain on the stage. When the curtain was raised a beautiful sight was seen. Sparkling ornaments decorated the tree, nine feet high ; a stocking filled with nuts for each juvenile and sparkling cellophane paper containing candy. Santa Claus (Albin Peterlin) appeared, sat down and called each juvenile to talk to him and give him his present. Helen Pozelnik got a doll and Frank Priselac a bag of marbles. Patsy and Loretta Kennedy told Santa they were very good. David Judish was frightened at Santa first and cried, only Santa knew how to remedy that, and soon had Davie smiling. All was going smooth until VENUS FLY TRAP An interesting characteristic of the insect-eating plant, the Venus fly-trap, prevents it from capturing anything except the insects upon which it depends for food. The spines which control the portion of the leaf of this plant that acts as a trap do not respond to a single movement such as might be made if a twig or seed should fall upon it. But as soon as a second movement is felt, as would be the case if the object alighting upon it were an insect, the trap springs. Ruth Smole and Mary Popish came up for their present. Santa was not smart enough for these girls, because they recognized him and just about spoiled the party by telling the rest of the kiddies that it was Albin Peterlin and not Santa. Johnnie Popish must have talked to lots of Santa Clauses, for he was not afraid. George E,skeli is the best boy in the world, according to the line he gave Santa. Bobby Judish walked up for his present nonchalantly. When Santa finished with the juveniles he called upon adult members. Each adult member received a gift of remembrance from the lodge. Santa questioned all these members also. Mary Kennedy was asked to write down all the lies she told. Then came Louis Sabec, who was taken behind the screen; everyone waited in suspense. Then out came Louis with pockets full of chalk. Santa told him when he used all that, to go get another helping. After everyone received his and her gift, we had real beer set on all tables and also the hot “stuff.” We danced, music furnished by Joe Judish, who played till his fingers were numb. Cakes and sandwiches were given by sister members Mary Anzick, Frances Smole and Helen Skull. The party lasted until almostidawn. And what a party it was! Just ask the members that were present. On my way out Louis Sabec was still writing his lies. That’s all right, Louis, try and have them finished by the next meeting, Jan. 1^- We have in store another gala affair this ".oming meeting, Jan. 18. We will have initiation of more new members. As stated above, the entertainment committee is working to make this initiation another great affair. Those of you that have attended °ur Christmas party know what it will be. And I know you will be there. I hope the members that were not present at our December meeting will kindly attend this one. So until then, Keep Smiling with Colorado Sunshine. p j. Smole, Sec’y, No. 201, SSCU. Water solidifies when it is nearly “boiling hot”—that is, at a temperature that would cause it to boil at ordinary pressures. The strangest thing about “hot ice” is that it would really blister your hand because of its heat. Ice at plus 180 degrees Fahrenheit would be at the temperature of scalding— almost boiling — water, and would really burn an inquisitive finger. “Hot ice” is merely one of the surprising results obtained by Prof. P. W. Bridgman of Harvard University, who has invented a laboratory machine by which extremely high pressures can be applied to various gases, liquids and solids. The apparatus used for this* purpose, as described in Cur-j rent Science, is really rather complicated, but works on a sinmple principle. A hole is bored into a large, thick block of steel. The substance to be compressed—water, for example—is put into the hole. A plug of special design that is practically non-leaking is inserted in the hole, then pressure is applied to the plug. Almost any amount of pressure could be applied, using the mechanical advantages of levers and gears in modern machinery. The upper limit in Prof. Bridgman’s apparatus, however, depends upon the final leaking of the plug or the bursting of the steel block. In his daily experiments, pressures up to 200,000 pounds per square inch are obtained easily with the apparatus. When necessary, pressures up to 300,000 pounds have been measured with fair accuracy. In a few instances a tremendous force of 600,000 pounds per square inch has been locked up within the steel block, which in these cases was placed behind thick boiler-plate for the protection of the operators. The pressure within the largest guns upon a battleship is less than one-tenth that amount at the moment of firing. ------o------- Cattalo Is Scheduled to Supplant Humped Buffalo “TENTH BROTHER” By Josip Jurčič Translated from the Slovene Text by Joseph £• ijjgft list some people, he was seeI1 ^ . for the last time. ^ ^ detl “Today, I must learn p ^jet)c tain,” thought Marian ^ 'Plata self, and rising from 11* ^ ^ he walked slowly to"a ({{deinic castle Slemenice. His e J nar(;a weak under the knees>s ^ tj^ it took him three times a ^ to reach the castle ^Prihi The first one he saw v *j nica, who sat under linden tree in front of ^ ^ tie. She had changed * deal since their last nj ^ Her cheeks were Pa ^ sunken. When she notic®^ she blushed slightly- jn she arose, and giving handclasp, she said: —already on the leet ^ This certainly makes happy. Let me be the 1 ^ at the Slemenice who c ulates and wishes y°u tinuous health. Sit are probably too weak ) “You have change«’ nica! Were you, Pr°^a too?” inquired Marian-“No, I am all right-” « Both of them sat f°* $ 4 silent. Marian gaze ground, and the g>r work. r da “Manica,” began y< again, “I have never se^ I1 in so pale yet ; and y°u ^ts^'n me so very sad. This ' 'liti for w-e two grew up u„ "iaja and I always liked y011^ H1 ^ lit The young man c°1^ * taj continue, it could be se ^ he felt what he said. ^ “Thank you! But y° W, be mistaken. — Did y°ll„ today for the first t'n’e^VJlli; it not hurt you that y0^1.^^ so far already?” asked in order to change the “Let us talk to the cI1Sj Marian. “Dr. Vencelj that I am the cause ^ sadness. I thought t over, but I assure yoUllf ,wi never realized that it,v'jl0t tfl1 ''lien feet you so much. Is 1 ,-! that I am the cause of1 “1 shall not accuse ; And even if you were 0i# .l I know that you are i and that you canno' anything. I beg you> not talk about this! ^ They were silent f°’ “Manica, you t’°rgl^0t ^ you not? If I were Kvas at the cliffs it W0^ j{ never come to this. g)lC|i should come again thing, I would act 1 ^ because of you. I made ance—” „ “I beg you once V0 ’»? talk about something e the girl. “I cannot t01 because I do not ha're 0 to forgive.” “But we shall retna'1 ^ shall we not?” aske orji “As far as I am c° certainly!” .g “Do you know \vh<* ther went?” asked tn man after a time. ^el “About this I cann0^ anything. He was by “ ^ . evening. My father a ^ jiil ‘t can probably tell . about it.” “Is this not strange e' ?r>. for me, that I do n°t ^ the one in this world eJCC6e oH ther, who leaves lT1 deathbed, and g°eSue&.'tf that no one knows w $$ probably after 8°^ business. I can tel* - tCio feel bad, but I could 11 | to anyone else.” ,.0u “It is not right tha that way about you1 ^ must have had imP°|, ness that he left y°u‘ p(j) (To Be Conti*1 °"— Teacher: Suzanne.1 ^ singular or plural • Suzanne: I thin singular above the plural below. B Even though the buffalo should some day become extinct, a possibility that is not so sure as it was some years ago before steps had been taken for the preservation of the few remaining herds in North America, many of its characteristics will probably be preserved indefinitely in the cattalo, a hybrid between the buffalo and domestic cattle that lacks the buffalo’s hump, but resembles this interesting animal in many other ways. And the sturdy traits which the cattalo can trace to its buffalo ancestors are such as to make it popular with stock raisers, for it requires much less in the way of food and shelter than cattle and can be raised successfully much farther north. The cattalo is the result of experiments started back in 1894 by Mossom Boyd of Bob-caygeon, Ont., and continued since 1915 by the Canadian government. It has the heavy, durable hide and warm thick hair of the buffalo. It also has the buffalo’s habits of facing storms instead of drifting with them like domestic animals, kike the buffalo the cattalo can iorage and thrive on comparatively poor pastures, and will even feed through the snow in winter until it becomes too deep. And last, but not least important of the .traits this hybrid animal has borrowed from its sturdy buffalo ancestor, it doesn’t require winter shelter. The peasant turned red from anger, because he was contradicted again. But all at once he remembered something, and, pounding the table, he explained happily: “It is not true what you say! Saint Gallus’ picture in the calendar has neither a book nor a bishop’s miter, but he has on his shoulder a beehive. Who says that he was not a peasant if he carries a beehive?” “I say so!” shouted Matevžek. “You are not right. Just listen to me, I will tell you ! He was not a peasant, but he stole the beehive from his neighbor. Later he was converted, and after he did his penance, he went to heaven for a saint.” “That is probably so,” agreed the others. The other peasant thought for a while, and then pounded the table a second time, shouting, “But just the same, there is a peasant who is a saint, you may say what you want. Tell me, why do they sing about Saint Izidorius that he was a peasant, and that he wras a shepherd on Mount Carmel for thirteen years, eh?” “Well, all right!” said Ma-tevžek. “But you alone do not know about this. We, too, know that Saint Izidorius was at first a peasant. But before he got permission from Saint Peter to go into heaven for a saint, he joined the soldiers, as the song says: ‘Faithfully he served the emperor, But even more the Lord-God.!’ [Does not the song go that way, eh?” “All right!” replied the peasant. “Obrščak, what do I owe you ? ” “Oh, you do not need to go yet,” tried the innkeeper to keep him back. “No, I do not care to stay any longer. What I know, I know! Is it not so? Let Matevžek talk, I who knows everything!” “More than you! You, pest!” replied Matevžek angrily. “Sure, you are even going to make a new calendar!” said j the peasant, paid, and left : angry. CHAPTER XXIII Although death is not the 'greatest misfortune that may befall a human being, yet I am certain that everyone will agree with me that health is the greatest blessing. This, no doubt, appears especially true to him who once more, after a long siege of illness, stands again healthy under the blue sky. Such a person feels as if he was reborn, as if everything about him is new; and looks more beautiful than before. Marian felt this, when he sat in front of the house one morning after a long time. His old father was right in thinking that another illness may come upon his son. Dr. Vencelj had a great deal to do, and made many trips to him before he could cure him. Today he gave him the permission to leave the house, but he cautioned him to be very careful. But the pure joy of Marian over regained health was marred by the absence of his father. He was nowhere, and no one could tell him where he went. Dr. Vencelj, who came to Polesek every day, did not want to tell him anything, except that his father went some place on a business trip. The lord of Slemenice, who visited him occasionally, spoke even less, and the old Krivec’s wife could tell him only that she saw him the night he left. But she continually insisted that the people at the castle must know more, because, according to ;tc n členil '«ta, ""vemi •is ^ ^at V ‘cilo fei ap N da _ no ccj 1895 Win v _ 'ca *SVoj je >vi sc p !iaV) P % si sti, v 'M Si* kin * V cei" f J r v« S, A % N % K •S * »o, *vanje s 3. strani) uflVK? 893: “Ta.inik je 1 te 'S 0 delničarjev, ki so L 1Zplačila. Ker društ- Coai’jf na r°ki’ jG b" Hača ’ društvo naj-ije]i Vnanje dolgove in 'J Remice!--11' P° VrSti izP'a' < *894: “Dva člana, J (lenarnih Stiskah, 1|SUvij uril, a’ da j*ma društvo l#» klanke'. Ker sta njih l6v, 'cf plenil liste’ Je direk-4 ’ niorata čakati, 8 t dov na Vrsto. r .i894: “T,,inii< a hi* v kat stvenega odvet- C' .ictfV er-em poroča’ da je ^. Vvlsje sodišče razsodil* •^Ctannclfe’da društv° ‘ ' tlačil eke&a delničarja ^ y 0 njegovih prihran-,ji (iaPl^L1 1^94 je tajnik ^ n 1° dru®tvo poravnali ^895 6ga delničarja; 1. ^•ja. Je °dvetnik nekega M^eval, da mu dru-i|l , odstotkov obresti i lil j 0v °d dneva, ko je da zahteva iz-Kij jeJUl Prihrankov. Di-Nav °dvetnikovo zahte-*s°s;° cikloni! iz razlo-^ ), 0 *šča nasprotno razili* *’ da ^5: “Tajnik dobi ■{i ^ ne Plača niti centa E i« n ^hteve za izplačilo ^jCu40^’ (Uo ok' 1,1 (uf ^ ujH °ta ni društvo iz- C enta>- |^tj 1896: “Po osem- T tai za posestvo, | hišo^i”' vda je toženec ,/r» Ča« tvu’ da Je pa VaSe’Tna skrivaj pro' tffjkl897m radiatorje!” 1. \ l'lle n' nobenih ^ 3897 direkt0' jnP-lj c’ ka- a 1893 am° k0t depre" i]d i S > s° društva prišla ut ;;c>jh. m to s ii! °,tudi V tej krizi. Eel'e\r k ’'i h Va® denar, ko v ;hiini U'a,,'° 2 bondi in ^ V} JCl i' dolnicami, ne-j.11 ^ velikanskemu ki],., d>'ugih denarnih tl-y .tej najakutnej V ^°3e i.e ne P°mni z£°- it( avb^nska in po- tk'Hm,*1 na s°lidnih no-j," \ j6 ^ je opažati, da je SJev obrača na k ?0w el° število del-ko h !'asti in da ne ^iL^o ?r ° društva ime-j/ r vi Nin!'"1 na r°kah za Vi SSe delničai'jem na i; \ j .delničarji so nas XStotero drugih, stali ob naši ; C1 V6r’j } s° bili vztraj- , «e V V ko smo rekli; Lv K^ki < ! anje depresije, \.0(1^e j10 Varni, ko gre- K>4:r' * «"* m° Presta-a na boljše.” 0 e j o bo r °enejših v I vašo pom< rne firs* COHr1 yet ■d. abiv- een se' ei» tild jen * n# fr'1 nio o)> ‘i; j o t*1 / ff \&' ji-t/ smo uspešno pregazili eno najhujših kriz. “Obvarovali smo vas pred izgubami, pomagali ste nam obvarovati marsikateremu delničarju pred izgubo njegovega doma. “Sedaj pa pojdimo vsi skupaj na delo ter agitirajmo med prijatelji in znanci za naše društvo in vzajemno pomoč slehernega, ki hoče z nami kooperirati, ki hoče in upa postaviti svoj lasten dom, za se in svojo družino.” Jugoslovansko Stavbinsko in Posojilno društvo je otvorilo svojo 61. serijo delnic, ki ne računa nobene pristopnine, 5. ja-nuai’ja 1934 v uradu na 2552 So. Central Park Ave., Chicago, 111. Joseph Steblay, tajnik; John Zvezich, predsednik. -------o-------- Aurora, Minn. člane društva sv. Jožefa, št. 85 JSKJ, obveščam, da se bo prihodnja redna seja vršila v torek 23. januarja ob sedmi uri zvečer, članstvo je prošeno, da to upošteva in se udeleži te važne seje kar mogoče polnoštevilno. Nadalje sporočam, da se bo v nedeljo 28. januarja vršila veselica skupnih društev v korist Slovenske dvorane. Veselica se bo začela ob sedmi uri zvečer. Vstopnina bo 25 centov za odrasle in 10 centov za otroke. Mladini pod štirinajstim letom ni vstop v dvorano dovoljen, razen če pride v spremstvu starišev. Vsak član ali članica plača 25 centov vstopnine, če se veselice udeleži ali ne. člani in članice plačajo to vstopnino društvenemu tajniku in čas za plačati je do kcnca aprila. Na veselici se bodo servirala okusna jedila in dobra pijača. Za plesaželjne bo na razpolago dobra godba. Pripravljalni odbor je zelo aktiven, da uredi vse potrebno v zadovoljstvo vseh posetnikov. Na veselico so vabljeni vsi rojaki in rojakinje tukajšnje in okoliških naselbin. Člane društva št. 85 JSKJ poživljam, da ne pozabijo seje 23. januarja in veselice v nedeljo 28. januarja. Bratski pozdrav! Matt Anzelc, tajnik društva št. 85 JSKJ. tani računi med društvom in Jednoto in dolžnost vseh članic je, da so poučene o finančnih zadevah in splošnem stanju društva. Pri tej priliki se v imenu društva lepo zahvalim vsem tistim članicam, ki so s svojimi prispevki in darili omogočile, da smo se tako dobro zabavale na zadnji letni seji in da nobeni ni bilo treba lačni ali žejni iti domov. Članice poživljam, da se seje dne 21. januarja udeležijo v prav tako obilem številu, kot so se decemberske. Sestrski pozdrav! — Za društvo št. 103 JSKJ: Anna Walter, tajnica. ako ne bo plačal ob pravem času. Drugače bi seveda bilo, ako bi člani, kateri dolgujejo društvu, mogli plačati kaj dolga, to je, tisti, ki so sedaj vposleni. To poročam zato, da ne bo kdo nejevoljen, ako bo vsled neplačila asesmenta suspendiran ta mesec. V glasilu dne 3. januarja je bilo poročano, da je bil pri našem društvu izvoljen za to leto zapisnikarjem Jernej Podlipec; pravilno je: Jennie Podlipec. Člani našega društva so prošeni, da se seje ta mesec udeležijo v večjem številu, ker nam bo treba sklepati glede priprav in dela pri prireditvi slavnosti obhajanja 35-letnice ustanovitve naše Jednote. To slavnost bo priredila v našem mestu Federacija ohijskih društev 3. februarja zvečer. Anton Okolish, tajnik društva št. 44 JSK^J. Brooklyn, N. Y. Slovensko podporno društvo sv. Petra, št. 50 JSKJ v Brook-lynu, N. Y., bo v soboto 20. januarja priredilo veselo zabavo v spodnjih prostorih Slovenskega doma na 253 Irving Ave., Brooklyn, N. Y. Pričetek zabave bo ob treh popoldne. Vstopnina prosta. Za posetnike bo na razpolago izvrstna godba za ples in poskrbljeno bo za razne zabave neplesalcev. Udeležencem se bo postreglo z najboljšo pijačo in z različnimi okusnimi prigrizki. Veselični odbor obljublja poleg tega še nekaj posebnega, kar se še ni nudilo pri sedanjih prireditvah. Članstvo vseh slovenskih društev in vse ostalo slovensko občinstvo v Greater New Yorku je prijazno vabljeno, da nas po-seti na tej naši prireditvi. Vsi so vabljeni in vsi nam bodo iskreno dobrodošli. Za veselični odbor društva št. 50 JSKJ: Valentine Orehek, tajnik. Braddock, Pa. Tem potom poživljam vse Slovence in Hrvate na North Brad-docku na pr.vo tsejo-asovowstanov- ljenega “Hrvatsko-slovenskega državljanskega kluba,” katera se bo vršila v nedeljo 21. januarja ob sedmi uri zvečer v Bohemian dvorani. Na seji bodo nastopili govorniki iz Pittsburgha. Na svidenje na večer 21. januarja! Peter Bendekovič, predsednik. Gowanda, N. Y. Članom društva sv. Jožefa, št. 89 JSKJ, ki niso bili na letni seji v decembru, sporočam, da je bil za leto 1934 izvoljen sledeči društveni odbor: John Kontel, predsednik; Martin Matekovich, tajnik; Charles Sterniša, blagajnik’ Ludvik Sternad, zapisnikar. Prihodnja seja, na kateri bo vpeljan novi odbor, se bo vršila 1. januarja, člani in članice so prošeni, da se te seje kar mogoče številno udeležijo. Na omenjeni seji se bo tudi razpravljalo o iniciativnem predlogu društva št. 114. Vsak član naj pogleda točko 485 naših pravil, pa bo videl, kaj je njegova dolžnost, kajti tiste določbe veljajo za vse člane, ne samo za enega. Dalje prosim člane, da pravočasno plačujejo svoje ases-mente. S tem prihranijo sebi slabe posledice, tajniku, blagajniku in glavnemu uradu pa sitnosti in zadržke. Asesment mora biti plačan najkasneje do 25. v mesecu do 8. ure zvečer. Tako zahteva točka 489 naših pravil. Na svidenje na seji 21. januarja ob dveh popoldne! Bratski pozdrav,! Martin Matekovich,, tajnik društva št. 89 JSKJ. Cleveland, O. Članice društva Marije Vne-bovzete, št. 103 JSKJ prosijn, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. januarja q polu dveh (1:30) popoldne v navadnih prostorih. Na tej seji bodo preči- • * Chicago, 111. Članstvo društva Zvon, št. 70 JSKJ, uljudno opozarjam na redno mesečno sejo, ki se bo vršila v soboto, 20. januarja, letos, v navadnem prostoru. Začetek točno ob osmi uri zvečer. Zaprisežen bo novi odbor in slišali boste letno poročilo o napredku društva, vsled tega je važno, da se udeležite vsi, posebno odborniki, izvoljeni za tekoče leto, morajo biti navzoči. Ob enem opozarjam članstvo našega društva tudi na iniciativni predlog društva Slovenec št. 114, ki je bil priobčen v Novi Dobi št. 50, z dne 20. decembra, 1933. Vsak, ki se zanima za iniciativne predloge, naj istega pazAo prečita in se na seji izrazi za ali proti in debata bo lahko končana v kratkem času. Sicer je že bilo poročano, da se bodo vršile. naše seje v tekočem letu vsako tretjo soboto v mesecu, vendar to še enkrat omenim in prosim, da ne pozabite na to. Bratski pozdrav! John Gottlieb, predsednik. Duluth, Minn. Poživljam člane in članice društva North Star, št. 197 JSKJ, da se polnoštevilno udeležijo naše redne seje, ki se bo vršila v nedeljo 21. januarja o polu dveh (1:30) popoldne. Na tej seji bodo zapriseženi novi društveni odborniki. Dolžnost članov je, da vsi plačajo svoje asesmente na seji, ker bo seja itak blizu 25. v mesecu. Kdor bo suspendiran, naj krivdo pripiše sebi in svoji brezbrižnosti. Prosim, da članstvo to upošteva. Bratski pozdrav! Frank Lovshin, tajnik društva št. 197 JSKJ. Ely, Minn. Na letni seji društva gv. Cirila in Metoda, št. 1 JSKJ, ki se je vršila 8. decembra 1933, je bilo sklenjeno, da se strogo upošteva točko 406 naših pravil, tikajočo se obiskovanja bolnikov. Vsaki član, ki je po društvenem tajniku ali predsedniku bolniškega odseka izbran, da obiskuje bolnike, j;e dolžan imenovanje sprejeti in bolnike obiskovati: član, ki brez upravičenega vzroka odkloni bolnike obiskovati, je podvržen kazni po pravilih. Karte bodo po-šiljane po abecednem redu. Pozdrav vsem članom J. S. K. Jednote! Frank L. Kotzian. ki je edino krivo te propasti ljudske prosvete, temveč na— priseljence, ki so seveda Italijani iz starih pokrajin, kar pa je tudi veleznačilno dasi nebotično priznanje kulturne vred-, nosti tistih, ki so si prisvojili naše Primorje, in pa na “redko naseljene kraje, ki nimajo šole, ali pa vsaj ne v bližini.” Je pa tudi res strahovita številka 107,804. Toliko analfabetov med 978,942 prebivalci, nad 11 odstotkov, dočim so bili pred razsežni predeli, kjer ni bilo niti enega odstotka, a v najzapuščenejših krajih istrskih nikjer nad 6 odstotkov! In kar je najznačilnejše: od 127,-361 šoloobveznih otrok je bilo 126,843 dejanski tudi vpisanih v šolo, odstotek, kakor ga ne izkazuje nobena druga pokrajina v Italiji. Pa vendar toliko analfabetov! Kaka je šola, ki vzgaja—analfabete ?,! splošni ljudski prosveti služečih zadrug, za katere zavidajo Jugoslavijo javni delavci iz raznih, v pogledu ljudske prosvete mnogo naprednejših evropskih držav. Te zdravstvene zadruge so v srbskih vaseh na najboljši poti do rešitve problema splošne higiene in tudi ljudskega zavarovanja v primeru bolezni. V 10 letih se je število zdravstvenih zadrug od 10 zadrug in 10 zdravniških postaj v letu 1922. zvišalo na 70 zadrug s 50 zdravniškimi postajami. Te zadruge zaposlujejo 5 stalnih svojih zdravnikov, v njihovem delokrogu pa posluje 48 zadružnih lekarn. Ni senzacija, vendar pa zanimiv pojav. Pri trafikantki gdč. Aniki v Kozjem so te dni prali krompir, pri čemer so našli gomolj prav čudne oblike. Ko so gomolj, preščipljen v sredi ko osa, natančneje pregledali, so se kaj začudili, ko so videli, da je povzročil tako obliko zlat prstan s kamnom. Nekdo je moral bogve kdaj izgubiti prstan na njivi in naključje je naneslo, da je skozi prstan pričel rasti krompir, ki je poiskal zaradi nenavadne ovire naraven izhod na obe strani. Kdo je prstan izgubil, se ne ve. Chisholm, Minn. Na Chisholmu je umrla soproga Franka Podlogarja, stara 41 let, rojena Vadnar v Ra-kitniku pri Postojni, kateri kraj je zdaj v laških kleščah. Pokojnica, ki je bivala v Ameriki 21 let, je bila članica društva Danica, št. 150 JSKJ, in še neke druge organizacije. Bolehala je več časa. Zapušča soproga in pet otrok; Naj bo pokojnici lahka ameriška gruda, sorodnikom pa naj bo izraženo iskreno sožalje. Matija Pogorelc. Prepovedano je ubijanje medvedov v vrbaski banovini. Banska uprava v Banji luki je prepovedala ubijanje medvedov na področju rek Vrbasa, Sane in Vrbanje. Ta odredba je bila izdana zaradi tega, ker se je opazilo, da po gozdovih zapadne Bo^ne iz leta v leto v večji meri izginevajo medvedi, ker so jih lovci in kmetje neusmiljeno preganjali in pobijali, dasi od te zverjadi v ta-mošnjih krajih še nikdar ni bilo občutne škode. Huda bitk a med kmeti m razbojniki se je odigrala v vasi Cukale blizu Prnjavora. Kmetje so se sami lotili zasledovanja nevarnega razbojnika, ubežnega kaznjenca, Dragoljuba Petkoviča, ki je bil že več mesecev strah in trepet vsega okraja. V zadnjem času se je Petkoviči.] pridružil neki Ivan Konopka, nevaren zločinec, rodom iz Galicije, ki je bil tudi že večkrat kaznovan. Petkovič in Konop-ka sta izvršila okrog Prnjavo ra več razbojniških napadov in imata na vesti najbrž tudi bogatega posestnika Bečina iz Paranoja, ki so ga našli umorjenega blizu njegove pristave. Te dni sta razbojnika v Cukali ugrabila tudi neko dekle. To je kmete tako razkačilo, da so noč in dan zasledovali razbojnika ter ju naposled tudi obkolili. Po srditi borbi so kmetje Petkoviča ujeli, njegov zločinski pajdaš pa jim je ušel. Narodna skupščina v Beogradu razpravlja o načrtu zakona o obvezni telesni vzgoji mladine za povzdigo njenih telesnih in duševnih vrlin. Potom telesne vzgoje naj se mladina ega j a v prostovoljni disciplini, naj si izboljša splošno zdravje in naj se splošno kulturno povzdigne. S tem zakonom se dole ča obvezna telesna vzgoja za vso moško in žensko deco v šo-ah in po končani osnovni šoli še do 20. leta starosti, ko vstopijo mladeniči v vojsko. Na tej osnovi je zgrajen skupni sistem telesne vzgoje tako, da bo mladina od vstopa v osnovno šolo dobivala telesno vzgojo ves čas šolanja in jo potem nadaljevala v nedeljskih tečajih, ki bodo na sedežih osnovnih šol. Obvezno telesno vzgojo bodo lahko izvajala tudi sokolska društva in sokolske čete ter druge slične ustanove, ako bodo svoje delovanje prilagodile določbam tega zakona. i j vojno čin konjeniškega kapetana. Stari gospod, Julij Hanhart je ostal v Ljubljani, kjer je bil konfiniran. Stanoval je Pod Trančo. Sicer se je smel kre-tati po mestu, a je moral biti točno ob 8. zvečer doma, kamor so ga hodili kontrolirati tudi detektivi. Stari gospod se je če-sto oglašal na magistratu, kjer se je spoprijateljil z direktorjem g. dr. Zarnikom. Tedaj je bila sila trda za živež in so mu gospodje na magistratu često pomagali iz zadrege s kakšno odvišno krušno ali mesno karto. Stari Hanhart in magistrat-ni direktor dr. Zarnik sta veliko prekramljala in si utrjevala prepričanje, da bo zmagala antanta in da bo prišla svoboda. Staremu gospodu je bila naklonjena sreča, da je doživel premagano Nemčijo in Avstrijo. Leta 1920. v aprilu je umrl v Ljubljani v deželni bolnišnici. V Ljubljani se je tedaj nahajala internacionalna vojaška komisija. Stari gospod je imel časten pogreb. Na čelu mrtvaškega voza je korakala četa šest francoskih vojakov z nasajenimi bajoneti, ki jih je vodil francoski poročnik. Za sorodniki je korakal francoski konzul in francoski general, ki je na grobu pri Sv. Križu obdržal lep nagovor. Vojaki so tedaj oddali tudi častno salvo. Zdaj je legel v grob tudi sin Aleksander, ki je našel, prav tako kakor njegov oče, svojo drugo domovino v Jugoslaviji. Zagrebčan nagrajen v Londonu. Na letošnji mednarodni tekmi filmskih amaterjev v Londonu je dobil prvo nagrado Zagrebčan dr. Paspa s filmom, ki predstavlja botaniški vrt v Maksimira pri Zagrebu, Plitvič-ka jezera in Jadransko morje. Zadnji dnevi Caruge št. 2. Okolica Ivanič gradu je dolge mesece trepetala pred razbojniško tolpo, ki jo je vodil Tomo Brestovec, nazvan “Caruga št. 2 z Graberskega brda.” V zadnjem času so orožniki zajeli več članov tolpe, vodja sam pa hc je umaknil v Iirvatsko Zagorje. Te dni so tudi njega našli v malem naselju blizu nekdanje slovenske meje. Skrival se’je pri svoji sestri. Caruga z Grab-skega brda pa bo ušel človeški pravici, ker je jetičen v zadnjem štadiju in mu zdravniki prisojajo le še nekaj dni življenja. Tolovajski tovariši skušajo umirajočemu naprtiti vso krivdo mnogoštevilnih zločinov. ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Barbertcn, O. Vsemu tistemu članstvu društva sv. Martina, št. 44 JSKJ, kateri niso bili navzoči na zadnji seji meseca decembra, se naznanja, da je društvena blagajna skoro vsa izčrpana. Naše društvo je eno izmed tistih društev, katera pomagajo svojim članom do zadnjega centa, kar je seveda bratsko in lepo. Pomagati pa se more le do gotovo mere in naše društvo ne ;• o v stanu založiti asesmenta :a nobenega člana ta mesec, Nedavno so bili od italijanskih oblasti objavljeni statistični podatki po ljudskem štetju, ki se je vršilo v aprilu 1931. Podatki se nanašajo tudi na vseh pet primorskih provinc: gori-ško, tržaško, puljsko, reško in zadrsko in so zelo zanimivi, posebno z ozirom na veliko število analfabetov v teh provincah. Dočim se je v prejšnjih letih naše Primorje ponašalo z vso pravico s svojo pismenostjo in zlasti v slovenskem delu že skoraj ni bilo nepismenega človeka, se je pod dvanajstletno ve-lekulturno italijansko upravo analfabetizem razpasel tako strahovito, da je naše Primorje sedaj tudi v tem pogledu že izenačeno z “materjo domovino,” zlasti pa njenimi najzapušče-nejšimi jiredeli: Kalabrijo, Sicilijo in Sardinijo. Tržaški fašistični listi se ne morejo preču-diti temu sramotnemu dejstvu in seveda ne mečejo krivde zanj na nasilno poitalijančenje šole, Najdalje živijo Banačani. Med mnog.mi zanimivostmi higienske razstave v Beogradu so tudi statistični pregledi umrljivosti, izdelani za posamezne pokrajine Jugoslavije. Pregledi se opirajo na podatke od leta 1920 naprej ter so tudi razdeljeni na moški in na ženski spol. Po teh statističnih tabelah živijo najdalje Banačani obeh spolov, najkrajše življenje pa je prisojeno prebivalstvu Bosne in Hercegovine. Pri statističnem pregledu, ki je razdeljen po spolih, so moški obeleženi z najdaljšim življenjem v Banatu, ženske pa v Sloveniji. Povprečna starost moških v Jugoslaviji znaša 26 let in pol, povprečna starost žena pa 27 in pol leta. Zveza zdravstvenih zadrug je imela te dni v Beogradu svojo 12. rednq letno zborovanje, na katerem se je izkazal velikanski napredek teh, socialni medicini in Dne 8. novembra je v Zagrebu preminil g. Aleksander Han hart, francoski kapetan kava-lerije v rezervi, oficir francoske akademije in lastnik visokih francoskih vojaških redov. Han-harti so bili v Jugoslaviji znana rodbina in čeprav Francozi, so bili po krvi tako rekoč do treh četrtin že Slovenci. Oče Julij Hanhart je bil še pristen Francoz, rojen leta 1844. v Mul-house v Alzaciji. Ko pa so Nemci leta 1870-71 zmagali proti Francozom in je bila Alzacija pripojena Nemčiji, so mnogi francoski patriotje optirali za Francijo. Med temi je bil tudi g. Julij Hanhart, ki je dobil domovinsko pravico v Parizu. Živel je že dalje časa v Parizu, kot trgovec pa ga je pozneje zanesla pot v Avstrijo, kjer se je naselil v Tržiču na Gorenjskem. Poročil se je s Slovenko Josipino Klandrovo. Iz tega zakona je bil sin Aleksander, ki že študiral v Ljubljani in bil pozneje po dovršenih študijah diplomiran za inženjer-ja. Tudi sin Aleksander se je oženil s Slovenko in sicer z Leo-poldino Domicejevo. Ob izbruhu svetovne vojne je g. Aleksander Hanhart, ki je imel še vedno pariško domovinstvo, takoj hitel v Francijo, kjer je stopil v armado ter dosegel med Ciganom koristno praznoverje. Med mnogimi vražami, ki so razširjene po jugoslovanskem jugu, je tudi ta, da čaka veliko zlo človeka, ki bo kot prvi krščen, poročen ali pa deležen kakega drugega obreda v novi cerkvi. Najbolj se seveda praznoverni ljudje branijo porok in krstov v novi cerkvi, češ, da pretijo dotičnim osebam najhujše nesreče. Prebivalci vasi Bariča so si lani z veliko požH- 1 vovalnostjo zgradili svojo cerkev, a pop jih ne more pripraviti do tega, da bi v njej tudi krščevali svoje otroke in stopali v zakonski stan. Doslej so bile vse poroke in krsti opravljeni v drugih cerkvah pod raznimi izgovori. Nedavno je umrl otrok nekega premožnega kmeta in oče je z izgovorom, da nima denarja, prosil svečenika, naj bi na domu opravil molitve. .Da bi dognal prave vzroke proti obredom v cerkvi, je pop dejal, da opravi zastonj molitve tudi v cerkvi. Kmet je naposled razložil staro vražo in pozneje so najvplivnejši vaščani sklicali sejo, ki je sklenila, najeti od drugod ljudi, ki bodo proti plačilu prejeli prve obrede v novi cerkvi. Srečno =o že našli mlad ciganski parijpk, ki se je za 500 dinarjev kot prvi poročil v novi cerkvi, sedaj pa zbirajo denar za cigančka, ki bo kot prvi krščen z rizikom zločestih napovedi stare vraže. DETE Z DVEMA GLAVAMA Neka dunajska medicinska revija poroča o neki ženski, ki je v 41. letu, po rojstvu treh povsem normalnih otrok, rodila redko abnormiteto: deteta z dvema glavama. Otrok se je rodil v 7. mesecu nosečnosti in so morali uporabiti narkozo. Med ramami je imel na pravilnih vratovih dve pravilno oblikovani glavi, med obema tilnikoma pa mu je rasla še tretja roka, ki je imela kakor leva roka samo štiri prste brez mezinca, dočim je bila desna roka normalna. Prsti na obeh skaženih rokah so bili tenki in dolgi s šiljastimi, krempljem podobnimi nohti. Spaček—ženskega spola—je za srečo prišel mrtev na svet. Pri obdukciji so ugotovili, da je imel dve srci, večje in manjše, obe pa sta bili obdani s skupno kožo. Poleg teh abnormalnosti je bilo opaziti še dva goltanca, dva sapnika, dva požiralnika in dve hrbtenici. Rado Murnik: NA BLEDU {Nadaljevani«) “Mene so pa kar upokojili, kratkomalo, vrgli med staro šaro!” se jo jel gnevati in njegov obraz ni bil več prijazen, ampak le-sen, skoraj ljut kakor svoje dni v uradu. “Škandal! Delaj še tako zvefsto, vestno in uspešno, tlačani, kar moreš, neznana ti bodi zabava in razvedrilo, posvečuj vse svoje moči le službi — vse zastonj! Lepega ali grdega dne ti vele: Alo, starec, ne maramo te več! Izgini! S poti! Z luči! Mladina mora naprej! Zakašljal je posmehljivo in jel hoditi po sobi gori in doli. “Svoj čas se bo morala umakniti tudi mladina, gospod ravnatelj r “A — kaj! Slaba tolažba, gospodine! Jaz prestar? O — čil in krepak sem, hvala Bogu, in do jedra zdrav kakor svoj čas kot asistent. Kopljem se po dvakrat na teden v toplicah, pa čisto po nepotrebnem, nimam ne revmatizma ne bolnih živcev. Tako sem še presneto gibčen, da bi se mogel z levo nogo popraskati za desnim ušesom, hahaha!” * Smejala sva se oba, on bolj žalostno. “Kdo pa načeluje vašemu uradu na Dunaju, gospod Kalan?” “Ravnatelj Vaclav Kvapil, jako priljubljen gospod.” “O, Kvapila poznam pa jako dobro! Služila sva nekaj let skupaj. Lani in predlanskim je letoval tudi on na Bledu. Letos pa jo je popihal menda drugam. Še prav dobra prijatelja sva z Vaclavom.” “Kakor vidim, mnogo pišete, gospod ravnatelj. Kako prijetno mora biti pisateljevanje ob jezeru! To so znali ceniti že Plinij, Horacij in Katul.” “Pišem, gospodine, da, toda nobenih pesmi, ampak nekaj resnega, koristnega!” “Ali gospodične hčerke ni doma?” sem vprašal in pogledal na svoj šopek. “Olga pomaga spodaj v kuhinji, da se čim prej kaj zasmodi ali zasoli,” se je poleg svoje navade šalil hudomušni oče. Vzel je zvonec s pisalne mize, odprl vrata, pozvonil in zaklical: “Olga!” Nato pa se je obrnil zopet k meni, rekoč: “Vaš šopek bo pa res lepo dišal, ako ostaneva še kaj dolgo tukaj. Prosim, preseliva se v naš titularni salon!” Šla sva v sosednjo sobo. Najprvo sem zagledal klavir; na njem je počival kup not. Tipke so bile že precej rumene; režale so se mi kakor zobovje nevarne zverine. Na mizi, pokriti s krasno vezenim dolgim namiznikom, sta zraven lepe cvetlične vaze ležala dva rdečeplišasta albuma za fotografije. Ob mizi je vabila zelena zofa in nizki stoli, vsi prijetno zeleni kakor špinača. Na stenah so paradirale pisane razglednice in ponarejene japonske pahljače v lično pletenih slamnatih oponah, veliko ogledalo in slabe tuje slike, tovarniški posnetki, katerim ne uideš iz-lepa. Pri oknih so zelenele širokolistne lepotne rastline. Pod mizo in pred klavirjem sta bili preprogi. Slišal sem lahne korake in zagledal Olgo v bledorožnati obleki. Na levici se ji je svetila preprosta srebrna zapestnica; sicer ni imela nobenega okrasa na sebi. Komaj je prišla, že se mi je zdelo lepše in prijetneje v titularnem salonu. Ko sem ji podal šopek, Se je — nekoliko v zadregi — zahvalila in zardela. V tem dražestnem ognju se mi je zdela tako ljubka in čarobna, da bi jo bil najrajši prisrčno objel in vroče poljubil pa smo se le pogovarjali o vročini pasjih dni. “Na klavirnem stojalu je četveroročna skladba,” sem dejal, ko smo sedli. “Gospodična, s kom pa igrate?” “Z gospodično Balenovičevo.” “Ali znate tudi vi, gospodine?” me je vprašal njen oče. “Malo, gospod ravnatelj!” “No, pa poizkusita! Le kar po domače! Pri nas ni nobenih ceremonij. Klavir je že star; nič ne de, če ga malo polomita. Tudi nič ne de, če pritisneta v naglici kje napačno — saj imam že utrujena ušesa.” Olga se je nasmehnila tiho, potrpežljivo in me pogledala, češ, naj oprostim besede odkritosrčnega papana. Slekel sem rokavici in sedla sva h klavirju. Meni ni bilo do umetniške slave, Bog vari, bilo mi je le do tega, da smem sedeti tako blizu lepega dekleta! Skladba je bila v as-duru, precej Stopila sva na vrt. “Moja teta!” je rekla Olga tiho. Proti nama se je med grozdjičem zibala jako životna por,tarna dama. Kakor mati zemlja, tako je bila tudi debela gospodična Brigita Ogrizova uploščena na severnem in južnem tečaju in je merila od nog do glave skoraj manj kakor pa okoli svojega ekvatorja. Velikopotezen je bil njen obraz, velikopotezen zlasti njen nos. Na ošabni glavi je vriskal pisan slamnik z bogatim okitom, ogromna stavba, ki jo je svak Jarnik imenoval- babilonski stolp. Od tolstega vratu ji je bingljala pozlačena verižica z lornjeto. Oguljene rokavice so obujale misli o častitljivi dobi Valvazorjevi. Levica je nosila solnčnik in zeleno mrežo za pletenje. Občudovanja vredno je bilo mirno dostojanstvo tetinega premikanja. Mnogokrat je postala in počakala svojega sila debelega mopsa, ki je ves truden komaj, komaj sopihal za svojo zaščitnico. Poznalo se mu je, da živi v obilju. Oba sta mi bila zoprna na prvi pogled. Noben, še tako prismojen futurist si ne bi mogel misliti manj ljubeznive device. “Pubi, Pubica!” je vabila neokretnega psa, okrašenega z ognje-nordečim trakom, na katerem je zvončkljal kraguljček. Počasi sta se bližala. Tetina trdo poškrobljena krila so šumela tajinstve-no. Solnce je svetilo, nebo se je smehljalo, vetru je zastajala sapa, oblaki so se ustavili, gore so molčale v paradi, jezero je poslušalo, teta je šumela praznično, mops je cingljal svečano in je častila-komno migal z repkom — cingljal spredaj, migal zadaj — migal in cingljal — o, to so bili nepozabni, slovesni trenutki! Predstavil sem se in ponižno upognil hrbtenico. Ona — debela teta — me je pozorno premerila skozi lornjeto in pokimala malomarno, visokostno. In na turnu babilonskem so pokimale tudi umetne rožice, vse, pisane in bele. On — debeli mopsus — me je blagovolil povohati, se oholo obrnil in mi pokazal rep. Schopen-hauerski pesimizem se je cvrl prevzetni pasji priskuti v izbuljenih očeh. Pubi je bil res grd, antipatičen pes, bil je Terzit celo med ostudnimi mopsi — in vendar sem ga nameraval pohvaliti, samo da bi se prikupil Olgini kisli teti! “Konj, slon, zlasti pa pes so človeku najumnejši in najzvestejši tovariši,” sem začel fino. “Mopsi vobče niso najboljši in najlepši psi in jaz sicer ne ljubim tega budalstega pasjega plemena Debeli teti se je velikopotezni obraz vidno podaljšal in na njem sem bral očitno nezaupnico. “Kaj, gospod Kalan? Mopsov ne morete trpeti?” je vprašala in me pogledala osato. “Kdor ne ljubi živali, tudi ne ljubi svojega bližnjega!” “Pardon, milostiva! Menim, da moremo zaničevati mopse, pa vendar biti dobri kristjani., Toda govoril sem o mopsih le splošno! Vaš Pubica pa se mi zdi tak mops, da mu ga ni kmalu para! Po Olginem obrazu je zaigral kratek nasmeh. Debela teta me je motrila nevšečno; sumila je, da jo i mani za norca. Vendar s.e je pritajila in pogoltnila jezico. Tudi mopsus me je gledal kriti-čno( zlovoljno. “Pa se vendar ne šalite?” je vprašala stara devica preteče, z neprijetnim nasmehom. “Bog ne zadeni, velečastita gospodična!” Ona je nežno božala svojega goreče ljubljenega debeluha, jaz pa sem namežiknil Olgi ter slavil pasjo grdobo: “Videl sem že mnogo mopsov v domovini pa tudi zunaj domovine. Toda na tako čisto pa#mo nisem naletel še nikoder. bi je lahko ponosen na svoje čistokrvne pradede, ki so bili vsi .pravi mopsi in so se stanovitno ogibali vseh kodrulj in pinčujj ter ohranili svojim mop-suljarn neomajno zvestobo. Zato moremo reči z mirno vestjo: Pubi je idealen mops, Pubi je vseh evropskih mopsov mopsissi-mus!” Te laskave, s spodobno resnobo izrečene besede so vendar nekoliko ugladile njene poteze, okorele v ošabnosti in togoti. “Ali si slišal, Pubica?” je zahreščala s počenim glasom in vzdihnila: “žalibog siromak ni čisto zdrav! Tare ga naduha.” “To je menda njegova edina napaka, milostiva! Toda kdo bi zahteval od posvetnega mopsa, da bi bil docela popoln! Pspsps, Pubi, pspsps!” žlahtnega kužka pa ni prav nič ganila moja prijaznost. Ni se mu zdelo niti vredno, da bi količkaj pomigal z repom. “Moj Pubica ima tukaj bratca, ki je še debelejši. Ime mu je Busserl. Ali blejski otroci so strašno hudobni, še povsodi sta imela Pubi in Bussi mir, saj ne storita nikomur nič žalega. Blejski paglavci pa jima nagajajo, se jima pačijo in ju dražijo. Da jih matere ne pouče, kaj se spodobi! Na Bledu ne poznajo nobene dostojnosti, nobene morale! Psička moje prijateljice Mimi pobalini ne kličejo Busserl, ampak Pujsi, z rešpektom povedano. Pomislite, gospod Kalan, Pujsi!” “Milostiva gospodična, to je vsekakor občutna žalitev pasje časti.” “Ah, svet je dandanes hudo pokvarjen in zloben! ’ Zvonilo je poldne. Poslovil sem se in milostno me je blagovolila odpustiti ona, mogočna gospodična Brigita Ogrizova, superarbi-trirana devica in birič blejske morale. (Dalje prihodnjič) --------------o------------—- naše pokolenje je no smrti in propadu- ' . samo, da je postavil »> nitev zlatega veka ;(j zu našemu veku. " ^ odmakniti za nekolik^ ČRNA maCKA,,| Na oknu v četrte® ^ ju neke hiše v mala črna mačka ^ f sIu ma jo je prebudilo ^ |m, no lajanje nekega P HJ& Mara ga je nekaj časa poslušala, potem Pa . gla več premagati in , z drznim skokom lZ ^ nadstropja proti PsU- -J pa je šoferju neke,g^ ! zečega avtomobila Mož je v silnem P ^ trenutek izgubil ob a ^ zilom in se je zale e zid, k sreči brez po** posledic. Mačka, ki je kovanega konca ^ vsa pobesnela, Pa -|e f0ti avtomobila in plan1 j1 ^ i ki je še vedno taja--ta zagledal, mu ,ie j ma obtičal v grlu* s ^ stinktivno rep med 1(q ucvrl, kar so ga beg. Mara, ki ga m . U;ln hiteti, je bila te‘a_ -ef ^ !svojega besa. Sk^ jpiiJ V ko trgovino z voln®‘k0 sf % 5 mi in je začela tu ‘ . j?i ivito gospodariti [jopicami in noga' ^ opj.t jse prodajalci in kuP® g0tf; |bežali na ulico. ^l1.1 Ui| I gasilci na pomoč 1 ^ j) ^ !dolgem boju in ko J1 j* !|>0 j že precej velika, ^ „elo srečilo, da so jop! \ ukrotili s prisil'11 ^! Kazen ne bo iz°s ‘l |8s" ,bo svojo besnost P/^vl/ ^ j kožo, babjeverni Va*'.‘,,ic^ j so bolj' nego kdaj P* prinašajo srečo. r „<*» J tekočem letu prid0 ,• r C rr To,hlO[l’ dana J. S. Ako Kle namenjeni b. Ute dobiti liottu i'/- ,s.ur, vO*n interesu, da nam pijete „ potrebna navodila« pOi' CENE ZA DENAR^j J.» z« * ».on 120 i -j,, .* Za r.,00 HM) Sg'Jo 3 Za 10.00 4 30 W ‘ 4r-j0 ' J y.a n.r>o r.oo i 22.05 1.",, 'ne aoJfV Zaradi nestalnosti ^err^1* irc c ene podvržene sPr NOTAKSK1 Ako rabite pooblastil •[ 9 * ako imate kak dru2 l)U‘ se vselej obrnite na • LEO ZAIVEI, GENERAL TRA' w 1 359 Second A ve., 1 - * 1» in izdeluje lično venska Ameriška lahka. ^ Početkoma je bilo vse dobro, da, vzorno, in niti sam Liszt se ne bi mogel postaviti bolje od mene, zakaj prve tri takte nisem imel kaj opraviti. Čutil sem moč in veselje, da bi prebil tudi trideset taktov zapika in še več enako vzorno. Kmalu pa sem moral sodelovati. Moja desnica se je večkrat dotaknila Olgine levice. Poleg sebe sem čutil mlado deviško telo in od njenih las je prihajala fina, fina in vendar opojna vonjava. Kadar sta se zadeli najini roki, me je prešinil tajnosladak plamen po vsem životu. Kmalu sem bil prijetno omamljen in moji prsti so jeli nerodno plesati več po Olgini mehki in gorki roki nego po trdih in hladnih tipkah. Delali so grdo zmešnjavo, kazili lepo harmonijo in klavir je dajal čudno neubrane in obenem smešne akorde od sebe. “Oho!” se je uprl najin poslušalec. “Dovolj! Dovolj! Klavir je danes preveč razglašen! Olga, tete ni doma, morala boš nazaj v kuhinjo!” Smejala sva se, nehala brenkati in vstala. Tedaj sem zapazil na mizici šahovnico. Obšla me je srečna misel. “Gospodična, ali igrate šah?” “Zna nekoliko,” je odgovoril oče namesto nje. “Ali radi šaha-te, gospodine?” “Šah mi je najljubša zabava!” sem se hitro zlagal, Bog mi odpusti greh, saj se nisem prvikrat. “Šah jq vsem igram kralj!” “No, pa šahajta, samo danes ne!” je velel ravnatelj. “Jaz nerad igram z njo, ker se moram preveč jeziti zaradi njenih slabih potez. Le kar pridite, kadar hočete, jutri ali v nedeljo popoldne! Kmalu bo dež, ako moj barometer kaj ve. Nemara vas bom tudi še kaj vprašal o poštnih razmerah na Dunaju.” “Jako me bo veselilo, ako vam bom mogel ustreči. Zahvaljujem se najlepše za prijazno vabilo in se vam klanjam, gospod ravnatelj !” “Na svidenje, gospodine!” “Jutri bo domači koncert pri Balenovičevih,” mi je dejala Olga, ko sva šla po stopnicah. “Vsako soboto se tam prav dobro zabavamo. Ali pridete tudi vi, gospod Kalan?” “Mene ni še nihče povabil, gospodična!” .'b okenski šipi, toda po skritih :U)tih gre življenje žuželk dalje. Kobilica sedi tiho in mirno na kakšni otrdeli zimski veji, oko jo komaj opazi; ličinke os preži-mujejo v kakšni zmrzli gosenici kakor v krsti, a v trdih tleh spijo ličinke hrošče--. Samo v drža-J v ah živeče žuželke, kakor čebele, ostanejo žive in sc v svojem varnem panju medsebojno grejejo. Seveda postane večina otrdelih žuželk plen žužkojodcev. Pticam, mišim, vevericam ni-trebe zasledovati žrtev, ker postana mirno vse njihov plen, kar je otrpnilo v zimskem spanju. Zmrznjenje pa mnogim živalim nikakor ni vedno smrtno. Opazovali so komarje, ki so zamrznili v ledeno klado, a ko se je ta otajala, so oživeli. Kača lahko zmrzne tako, da postane trda kakor palica, toda v topli sodi bo ta palica hipoma oživela. Narava se pač poslužuje umetnij, ki jih ne moremo razumeti. Neki ameriški artist se je dal pred kratkim sicer zaledeniti v ledeno klado in so ga v tem stanju prepeljali iz nekega mesta v drugo, a imel je vsaj luknjo za dihanje. Pri zamrznjenih živalih pa odpade tudi to, za nas življenjsko važno delovanje. V ledu se dado polži ohladiti do — 75 stop., žabe do 25 stop. in krapi poginejo šele pri — 15 stop. Celzija. Kaj sploh počenjajo ribe naših voda pozimi? Velik del jih živi kakor znano pod zamrznjeno površino dalje, a nekatere zapadejo kakor toplokrvne živali zimskemu spanju. Tako se krap pri nastopu ostrega mraza, zarije ves ali delno v blatno dno. Ne žre več in se ne giblje. Dihanje se omeji na minimum. Kakor živ mrtvec čaka na toplejše vreme in prespi kakor umetnik stradanja mrzli letni čas, ne da bi poginil. Narava skrbi povsod za prilagoditev, spreminja presnovo zimskih dre-mačev in ohranja na ta genialni način vrste. (ž. i. S.) -------o------- Pogin Evrope in vstajenje novega sveta ko-rimskili časih v majhnih ikupinah na deželi in nimajo med seboj nobenih zvez. Tu pa tam izhaja kakšen lokalni listič, toda telefon in brzojav ne funkcionirata več. Fotografija je skoraj neznana, kratke železniške proge so se sprelevile v konjske železnice. Neki Titus Cobbett je 1. 1958 potoval s kolesom iz Rima v Bordeaux in njegov dnevnik je značilen dokument za ta žalostni čas. Ceste so povsod tak'o zapuščene, da se bohoti po njih trava, Monte Carlo je v razvalinah, v Marseilleu je v svoje veliko začudenje zagledal še nekoliko ladij po — 1000 do 3000 ton, kar je za to dobo svetovnega bankrota, ko ni nikjer nobenih trgovinskih stikov, res pravi čudež. V Frejusu pride do velikega letališča in .je ves začuden nad duševno in moralno močjo letalcev, ki skušajo organizirati novo združenje sveta. V Bordeauxu ostavi kolo in neki letaiec ga pelje do pariških, od tam pa do londonskih razvalin, kjer skušajo drzni naseljenci spremeniti razdejana tla nekdanjega Hydeparka v plodna tla. Wells objavlja tudi izvlečke poročila, ki ga je poslal angleški konzul leta 1958 iz Washing-tona (kajti dežela je postala že tako brezpomembna, da ne premore niti poslanika več). Zedinjene države so se sicer znale odtegniti vojni, toda blazna denarna politika, nesposobnost, da bi proizvodnjo in potrošnjo zopet spravile v sklad, sta jih vrgla v prepad, ki ga je potem dopolnila še velika epidemija Amerika se je razcepila v ne-broj brezpomembnih državi c. Predsednik v Washingtonu je konzula sprejel in mu med drugim z veseljem povedal, da se kažejo končni znaki nove pros-peritete. Vladi je spet uspelo, da je otvorila parno plovbo na Mississippi ju, a to leto je pridelala že 140 avtomobilov, doti m jih je lansko leto samo 72. Po dolgem opisu te propasti vsepovsod, obravnava Wells dobo osnove. Ustanovitelj moderne svetovne države bi bil neki sociolog de Windt, ki zbira med razvalinami in ostanki nekdanjih tehničnih visokih šol, laboratorijev in vojsk elemente za svojo družbeno elito, ki naj zavlada svetu. “Bodite sami jedro sveta,” pravi svojim učencem. “Moderna država lahko prične povsod.” Okrog leta 2030 je ta svetovna država ustvarjena in zaključena. Znanstveniki vodijo gospodarstvo, a ne uporabljajo samo proizvodnje blaga, temveč tudi proizvodnjo človeških, živalskih in rastlinskih plemen. Ljudje žive v preobilici in miru, naj višji svet z modrimi ukrepi uravnava življenje in skrbi, da ne postanejo biologi s svojimi izumi še pregoreči. Ljudje žive povprečno 90 let, mladost in študij trajata do 35. leta, do 85. leta traja dozorevanje. Egoizma in grozovitosti ne poznajo več, konkurenčnega boja in boja za obstanek isto tako ne. Socialni instinkt v njih je tako močan, da jim je postala vdanost do države, ki pa skrbi za vse njihove, tudi najmanjše potrebe, druga narava. Tako Wellsova utopija. Lepo. Vsaj za naše potomce, ker »O, 4 _ «t«0 ta ^lo 'IV' S ia k Mii , l’Nn jtote ja' S fti ill* Pi m »»im * \i„ Živali v zimskem spanju človek potrebuje premoga, obleke in kruha, da prebije zimo, živalim pa pomaga narava. Živali se selijo na jug, kjer je dovolj sonca in hrane, ali pa se splazijo v svoje toplo gnezdo, kjer žive od svoje tolšče ali pa otrde v smrti podobnem spanju, dokler jih ne prebudi pomlad. Zimsko spanje toplokrvnih živali, medvedov, ježev, netopirjev itd., temelji na popolnoma spremenjeni presnovi, ki jo povzročijo žleze z notranjo sekrecijo. Posebno ščitna žleza med zimskim spanjem močno poleni, tako da oddaja hormonov popusti. Ves živalski »organizem se s tem spremeni. Telesna toplota se zniža in dihanje se skoraj ustavi. Ježa v zimskem spanju potopimo lahko za 20 minut pod vodo, ne da bi se zadušil, dočim bi poleti poginil že po nekoliko minutah. Tudi odpornost proti strupom se v zimskem spanju močno poveča. Ko je znanost spoznala ta notranja dogajanja, ji je uspel poskus, da je prebudila speče živali z vbrizganjem ekstrakta iz ščitne žleze, z vbrizganjem drugih žleznih snovi pa lahko povzroči umetno zimsko spanje. Skoraj popolnoma neraziskana je lastnost mnogih žuželk, da prebijejo zimo brez zaščite in toplote. Često prenesejo mraz, pri katerem bi mi oledeneli. Njih telesna tekočina se vede tako kakor z glicerinom pomešana voda v avtomobilskih hladilnikih, ki zmrzne kakor znano šele daleč pod ničlo. Tenke nožiče jim postanejo sicer krhke kakor steklo in se prelomijo ob najmanjšem dotiku, toda življenje v telesnih stanicah se ohrani in čaka na pomlad. Ljudje, posebno v velikem me-stu, sicer opfl-zijo ničescir o zimskem življerU^ žuželk, kvečjemu zagledajo kdaj kakšno samotno zimsko muho, ki brenči Naše pokolenje čakajo še žalostni dogodki in še bolj žalosten konec, prerokuje sloviti angleški romanopisec in zgodovinar Wells v svoji najnovejši knjigi (“Shape of things to come”). L. 1940 se prične ob nemško-poljski meji iz malenkostnega povoda vojna, ki se polagoma razširi čez vso Evropo. Razen nekaterih mladih pustolovcev si je ni želel nihče, ne vlade ne ljudstva, toda v nikomur ni dovolj odpora in energije, da bi jo preprečil. Društvo narodov je polagoma itak izgubilo vsako besedo in prenehalo eksistirati. Vojna je prav za prav vojna medsebojnega uničevanja brez določenih vojaških smotrov, prej vojna stalnih zračnih napadov na velemesta nego invazijska vojna. L. 1945 se pokažejo znaki izčrpanosti. Ljudje gladujejo in nimajo niti energije, da bi se branili. Tu pa tam se javljajo sicer upori, ki bi utegnili vojno končati, toda vsa moč je v rokah letalcev in tehnikov, ki jim je malenkost razpršiti vsako zbrano množico. Letalci in tehniki predstavljajo sploh nekakšno družbeno elito v teh klavrnih časih, ki dela, kar hoče in se ji ne more nič upirati. Končno se leta 1950 častitljivemu češkoslovaškemu predsedniku Benešu posreči, da doseže na konferenci v Pragi premirje med vojskujočimi se državami. Ni pravi mir, toda ljudje nimajo več sile, da bi se bojevali dalje in vrhu tega prične med njimi, kakor po zadnji svetovni vojni hripa, razsajati neznana kužna bolezen, ki pobere do leta 1957, ko sama preneha, ogromno večino še preostalega evropskega prebivalstva. Potem pa je tudi konec evropske civilizacije. Mesta so prazna, ljudje žive kakor v gal- lo, SH1 0IJ VSAKEM ČASU--------------------------------—7cV„cB, izvršujemo denarna nakazila točno in zanesljivo P« “n .g ‘Ik V JUGOSLAVIJO V ITAL* „ „ Ig Za $ 2.70............. 100 Din Zn $ 9.00......... 6(l» j,i< Za 4.05............ 200 Din Zn 17.60............. |,i< 'i. Za 7.20............ 300 Din Zn 42.75............. Za 11.05.............. 500 Din Za 85.25.................. %; Za 22.75..............1000 Din Za 170.00...........C KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVED |1 » ^ PODVRŽENE SPREMEMBI GORI Ahl DUi> d(n,rji» ' Za izplačilo večjih zneskov kot ztroraj navedeno, bodisi v : ^ lirah dovoljujemo 5e boljSe poKoje. IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH B L ‘C Za izplačilo $ 5.00 morate poslati.rl ■ ;; ” 10.00 - •; .... 1 o-JJ L 15.00 ” ” .... 20.00 " ■■ .... 21-0 L . 40.00 ” ” \ 50.00 ” ” ..../Jiarjl*1' I*- Prejemnik dobi v Btarem kraju izplačilo v Nujna nakazila izvrSujemo po Cable Letter za VTX& Kadar ste namenjeni v stari kraj; J ^ Kadar želite dobiti ko^a iz starega kraja; # # Vj,, Kadar imate kak drug opravek s starim krajem« je v Vasem lastnem interesu, da se obrnete na SLOVENIC PUBLISHINGk (TRAVEL BUREAU) 2XG Wost 18th St.