■haja dne t., 1». in 20. irednik Prance Podbcršič — C »Ha, naznanila itd., vsaka vrsta vsakega meseca. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Pavetti 9. ■ n« oglasom: 1 miliuiitcr vlaočinc a širini enega stolpa L." —.KO, za trgovske 1 L. — Celoletno naročnina L. — Za inozemstvo L. — Tiska Narodna Tlakama, reklame, Itunčna obvestila. — Izdajatelj ln odgov. ]K>alana. osmrtnico va« Lelo Iflfi. OOItlCA, doc D. oprlla 1024 fin. io. Wilfan in Besednjak pred Mussolini jem. 1915 1924. (po Antonu Aškercu) Sy sclfrayen ser, ye lenffer, ye mer: »Stara pravda«. Sil sem ic predstav in zaslišeb, ch tožeh in prošenj ves dan!« Icnito vzdihuje v palači .. . Sejm ta bo li danes žc končan?« »Sc nekaj jih Čaka pred vrati,«« lč mu Dc Balbo na to, »šc tole, Bcnito, zasliši!«« Naprej 1« dč Bcnito krepko. In stopita predenj možaka, pošteno tu bije sreč, sinova sta pristna slovenska, potožita skrb in gorjč. »»Krog Nanosa gore in Krna, kjer v Adrijo Soča hiti, sc sveti v planjavi srebrna, kjer Idrijca bistra šumi: Tam biva naš nnrod slovenski, od- tam sva poslanca doma, a roka mogočna zdaj tvoja, tam, zdi sc, žc več nc veljfi. KnVkoli sc komu poljubi, počenjati z nami smo vsak, a vendar smo plačali davke, Slovcncc je tudi vojak. Ka/puščajo društva prosvetna, nasilje povsod sc časti, bajč, da za časa volitev šc hujše k nam proti grozi. Kak dolgo šc v takih razmerah Slovenci živimo mi naj? Gospoda nam vzela jc pravdo Hcnito, nazaj nam jo daj!««« Cc slišala to bi goBpoda, brž v obraz močno zaradi: »Kaj vi sle Slovcnci udani? Črniti sc upate Vi?« Nc zmenil za to bi sc duka, za hrup bi mu ta nc b'lo »Pred mano so dobri Slovenci, tu jaz Bcm sedaj gospodar. Krivicc, ki vam sc godijo, v nebo so vpijoče zares! Besedo zastavim vam moško, to mora nehali — ni bes! Kaj pravim, poslanca predraga, besedo zastavljam vam to, kar tiče sc društev prosvetnih, vse dobro kot preje spet bo! In k nT sc volilne prostosti zdaj tiče, predragi, pri nas, žo stroga »cm dal naročila in šc bom povzdignil ovoj glas. Vrnila med svoje ljudi se, nosita besedo moža, ki sveto vam to jc obljubil, kar Vcčc, to tudi velja!« Ciorica. I. aprila 1924. Cuk na palci je dobil izvir/to brzojuno sporočilo, da bodo dne I. aprila izplačali vso voj* no odškodnino naenkrat in tutj kc zgtasl vsak oškotlova* nec tut /ji dun že zjutraj nu vse zgotluj nu Rojcsh in nuj prinese /akcij s seboj, du hi» freje izpraznijo vagone polže* vefyt vlaku. Čuk za to veni ne /uinči. trdi pu. du Je vsej za prvi april čisto primerna. Saj je Čuk tut palci ob pre* jemu voliltu' izkaznice mislil, da mu /e prišlo »za Iti rut/tre j*, in bo dobd. če ne denarju pu vsaj pahce. I'u jo je naletel. Še vse kaj hujše ga kot palice 11 rad nik me je namreč potičd, ila to li-»tek potnem •ultrochč* vojno otlškoihdno, ampak »mclezio-nem. Potlej me /e del na zareče oglj* dtdgcgu govoru, kt ga je imel duka Monoliti! zadnjič ne vem ob kateri priliki Potem me p- iTgel nit natezalnico državnih m nunnlnili interesov, skal/tiral me /<• s tisočerimi o-hfjitfmnu, ra/mesar 11 z upa. njem, ila postanem ie sam kdai pttslunec m mi vlekel m Itrztov nohte / neizmerno hvalit in hisk-mjem. Kit je i*i lo tega k ona- in mi je urezul u hrbta še par jermenov pre* vidne i- vol nt t povite grožnje. ne je pričela strašna šola, ka ko je mogoče voliti. Dal mi je t' roko listek, ki sem mit jaz rekel »skledam, tt je menda pravilno »škeda*. da si zame lo nič ne pomeni. Ta skleda je pu bila taka kot k nji' žica s podobami za otroke. Ko sem se nagledal podobic, mi je dejal, naj fisto prečrtam, ki jo hočem, od spodaj gori po* Čez, tako kot učenci, ki so prvi dan v šoli. To jc baje pr* va šobi za anatfabete. Spodaj pa. kjer je zapisano »votla kredencam številke I. 2. 3. Tako se bodo po 25 volitvah nau* čtH vsi analfabeti brati in pisati. črke in številke. Ko j c bilo tega konec in sem Ust zganil, obliznil in zapeča* «4 sem gledal bolj začudeno kqt tistih 5000 županov, ki so jih poklicali na kosilo v Rim, da so se od volilne zaposleno* sti doma malo oddahnili, Baje so jim dali na pot tudi po en zavoj: linrvo, fuj, živijo, ni res/ tako ie! in drugačnih ki i* cev v vseh jezikih za volilne govornike, ki hodifo po deže* li, da bo postopanje enotno. Zdravilne krogijice »Volilna svobod tt«. ki Jih ie dal zadnjič Mttsolini dr. Wilfunti in dr. Besednjaku, baje včinkujejo izvrsfnm tvoj svetohlinski ohraz Atndjral PREMRU: Žolna! <"> imnl danca tako poauicno gobo v želodcu, ra« kaj ni« tedaj ic na vse zgodaj priArJ k Bo4t jančku. (Natoči.) Na pij in napolni tvoje korito. Plačal utenda itak ne hod nič, meni ne vsaj tako liter ••nja, da bom moral odriniti. ZAVRU: Bogu bodi zahval j eno. da ac ti ie rano v jutro take sanje porajajo v glavi. Želim, da hi sc ti ves dan. kajti tacih sanj jaz danca gotovo nc bom imel. PREMRU: Saj sein uganil ic ko sem te opazil za svinjakom žepe na okrog obračati. Si se skrival pred tvojo staro kajneda, da ne zavida kam si jo krenil. Sakrarnii, čc bi te naletela, to hi bil jok in stok v tvo» jem želodcu. (Joto vo hi sc tj potem ne ljubilo praznovati svetega pon« deljka pri Boitjančfcu. NEZA Mar misliš, da k nam ne lx> prišla njrnr žabje uila natega vat. I.e za(x>mm si; ako ga ne bo eno uro j domov. Imi vsa vaa vedela, da je pri nas /oprt sodni dan ZAVRU. Danes jr jm re« ni treba, ker sem zelo, zelo iejen Upam, da boni ves dan pridno pil PREMRU: (vstane ogorčeno) Ura. vo fant. jaz te bom pa pohlrvno gle« dal. kako v tvo|e pnžfralo vlival, vse sam plačal, in če treba na večor Ar doni n na hrbtu nesel tvoji stari v dar her vipavček jc tol Kakor rečeno danca nai bo moj ,(odI PRliMRU: Jutri bo* pa krch.1 ,„ k repa val. Mar mislil, da je zd..v„ vlivati v U, U Bottjaq£kov špirit? NEZA: Spaka ncodldtoa ti. nc repenčii in zabavljal. Ce ni ran., čemu si ac pa tuaem priklatil. Pa i„ drugam šel. PREMRU: Prišel acm tuaem. k<-i ^ mi iu ljubilo pripeljati ae. Id drugič 1 ker »ta mc tale dva zvlekla. Dru«-.,. bi pa danca delal. NEZA: Ti d« bl danca delal? s,, veda. te bi pozabil, da je pondclj. L ZAVRU: Molfl, molči Neb, kij se prepirat i njim. Saj je tebi vaccno. če dela ali pa ue. NEZA: Ni vaeeno ncl Le počaka malo pa bot videl k,ai(Jen dirin.l^ bo kmalu San>o naj njagi^ra ta stu.. zalnofa kje da pijeta, pa bo priAl, n •vojlml orglicami bre» aob avirat. .u bomo vri itajeril pkaall. Tako I... r]uU, da ae bo rino v kimamli trealo. ZAVRII: Potem Ic pa Iniljlc. d. ^ spijemo, da te bodo prazni ko/...i tTeall. kajti meni te vino sinili. >U tr|4 »o ikedolinem. NEZA: Puatoba nakazana, ntol.i rajll ln nc gol>czda) tako neumno PRI-MRU. Dajta si 16 mir enk..l oba- Ti Zavrb odnehaj, sat si man. dele ln tudi dobro vci, koliko «iwn|o kravji t«pi Ui babjl jeaiki. V uaai^n>tnrin slučaju ae UM-., pripoti, da ti le kako ^auinico prisoli ZAVRU: Ek. nk. 5o tudi leg« I.. bila Neža sposobna. Presnelo In ploaknito; roko ima že tako Ul... lopar za kidati sneg. NEZA (zaloputne vrata in odide) DEBKLJAK: Kje »c ]>a Lok. nes potika, kaj pravite. Njemu tudi d«>|>adc grlo zalivati ob p.Mi.1.1|. kah. ZAVRII: Ob nondcljkah ju.v.A, vsak dan reci pa bo prav. PREMRU: Na vse zgodaj »< t^ ■kratkega« spravi. DEIIELJAK: Na rodelčke . ZAVRII: heroža s ta grenkim Zato jr tudi zmira) piian. Sa nikoli nisem imel te sreče, da bi ga treznega srečal. "••PREMRU: Saj nI mogoče, čc h pijan vstane. Po noči we mu sanja da pije tropinovce in zjutraj ko ■■ vzbudi. Jc le pijan. (Vrata s« odpm in vstopi I-uka. Pozna sc mu na nosu da je finopsar V roki ima-velik ko« črnega kruh« in usta polne, da jih a težavo premika.) ZAVRH: Na vil gal Ce sc od vol-ka mcniA, pa volk pride. LUKA (počasno). Ka^aj jaz volk. l>csedo nazajl Mene so za Luko Svc. tlina kntili. PREMRU: To je pa res. da Luka Zato se ti vedno oči tako svetijo. Ali sc Se spominjaS s čim so le krstili; z vodo ali žganjem? LUKA: Ej ie vem kam pes taco moli a tvojo leskovino. Toda malo mi imai opooaiati. Jaz si nisem Ae nikoli leiiiča na gnoju iskal, kakor ba* ti. Ab se nc spominjal več, da s« se štirinajst dni za trebuh drial. ker te je dekla z gnojnimi vili pfrefcodla. ko si bil v gnoju zarit Ha»ha, ta vam jc bila lepa. kaj! (natakarici.) Neža. daj no daj, ie meni na toči! NEZA: Kaj bom naiočila, če.mi ne rečcS kaj bo5 pil. LUKA: Kj po navadi, saj ved ka« ko nc, Ncžka. En frakcij ta grenkega no — pa narvečji frakcij poiiča. (Luka spije žganje v enem duiku. da imi v grlu odmeva luk. luk. luk; proti dečitn): Tristo nehcikih granati Ta pa žgr ta. Kot hudičevo olje peče ta k a pno ca Hoit jančkova. ZAVRH: Kaj to tebi, ko bi vpil tudi olje iz svetilke in Smir za kolesa muzati Pa kaj bol tam stal! Tu ur m k nam prisedi. PRI-MRU Saj rea. nam bo l a, po. veda! Neža. princ&i tudi za l.uko k<»» LUKA (pripomni Neži): Pa t« »" Klada, ni treba, da rui f»r«. | ZAVRH. (norčevaje) Odobreno ia ' 't« r* podpis poglej kako čist In do> lirega veil NEZA viA. saj te poznam. PR KM Ril (natod): Na pij. pi» I ka. na Bog t« živi . . . LUKA: in Boštjan čkovo t*" plol (Spije v ettem duiku.) ZAVRH: Da bi to jjtomska stn l« Kedaj si ga pa rvrnllt a«j niti ust »i odpri. No Bog me varuj tai^g« ielo 2 i * LUKA; Manj* btirk uganjaj Pro Diru. steer tebe prežveči nI. i ZAVRU: Kaj se:boš jezil Luka. pe_ iua?aj; »a *pjj šc enega. (Luka »Pije ,vnoyič v dušku.) ZAVKIi: Sedi. sedi, L.&a, kaj bo« ■ital m tuhtal kakor bi se kam žaljiv bit • . LUKA:. Kaj ti . veš. Tp je mOja stvar, io tebi, ni tire h a svetiti za mano. ZAVRU: A tako? ZcnU ae; po. j. poglej, duša kiianska: j>ljani apec Luka bc ženi. To nam mora« p*.povedati, čc .hočeš, da pridemo na ohcet. Neža, daj šc cn liter, sa j nc greš šc Premru, Jcaj? Le plačaj, šc ehega. saj morda; ne bom ves ttyn pil, tako me nc bo iirebtr domu ^noaiti.. Luku nam • pa tudi' .nc smo od £sje skoprneti. , i, LUKA: Zakaj nc hi pil ve« dan? Saj imamo v naši vasi vendar danes pdndcljek. Ako bi bili v Ameriki, potem bi bilo kaj driizčga. Imuli hi '.tele.Četrtek ali.cclo sredo. DEBELJAK: Oh, kako ai ti sala. monpko zanikan 7jan, da jc hotel pO lestvi v nebesa, rod. nogami sc mu Jc vrtilo^ pa jc ta-koj naznanil, da se zemlja vrti, ta fepcc! Ampak to ni res! Kaj naj pa jjaz porcčcin, ko sc vsak dan pod inc» noj vrti. Včasih hitreje, n« desno, .včasih: pa počasneje' na levo, po dob gcm m počez, d bi jaz vse to nazna-niL bi me gotovo za največjega učenjak* proglasili. Sc na, kanccJnu bi oznanili mojo brihtnost. Da jc laž, da sc zemlja vrti. spoznaš tudi po tem. da sc ni šc nikoli slišalo, da bi sc kak narod v morje na glavo zvrnil. - DEBIILJAK: Stcboj so nc bom prepiral o tej stvari, kor Bi v rcsnici prckunštcu. . . NE2A: O sveta nebesa, na pomoč, tvoja žena prihaja Zavrhl Boljše bi bilo, da bi strela iz jasnega neba uda. rila v vodo. (Premru in Zavrh urno zbežita v skrivališče: vstopi prijazno Franca, žena Zayrha.) FRANCA: Neža, ali ni tukaj Jo/ žeta? A tam le so. pijanci! Kje jc p* Jože, Dcbcljak. Ga nisi videl? (Ku* zaje na Luko.) Gotovo ga jc tale be-dak kam zapeljal. Salamcnski pote* pub žganjaraki! LUKA: Jezik za zobe, baba I Kdo je bedak;? Saj nisem tvoj mož ka-H! Kako si ic upaš to zbleknitil 1'oberi so kričač habji, Če ne sem primorah vse vino iz litra:, izpiti, d*, d ga'JV glavo zapodim.' FRANCA: Jezna sem, ker sem mislila, da ai ga kam zavlekel kakor po navadi. Za enkrat ga tukaj ni! :• LUKA; Čemu ga potem iščeš, čc' veš, da ga ni. KPANCA (Debeljaku): Ti ga tudi nisi videl? DEBELJAK: I kedaj ga hou. videl, ko je komaj minuta potekla, odkar i »cm prišel. • j , • j FRANCA (kazajc s pestmi' proti Luki): Oh če ga iztakne^n; vse kotfti mu polomim, ■ \ ' • / LUKA, (stbpajc ritensko proti vra> tdm boječe); Nič nc kaži pesti nc Frafciea, saj vseeno verujem. FRANCA (Debeljaku): Mi dsš maki piU? Tako sem žejna, da niti dihati ,rte iholrcra. ' LUKA (ae ojunači in stopi nazaj k mizi): Tega vina pa žc nc (»oŠ žrla, ga je plačal Zav ... DRIlELJAK (ga sune): Osell FRANCA: Kdo. osel! DEBELJAK: E kaj osel. Zavidovec ga je plačal, ko je šel s Prciuccm v gozd po hlode. . t, FRANCA: Boni žc videla čc jc re«. A gorje tebi Luka. če gu to luijdcm,-ko se nazaj povnicuil Nežka! (Odide.) imenuje Elij«, Čuk, samo, da ta poslednji ni na. palci, temveč na trgu C^avour. Kakor, rjeČcno, da mu vstrežeano in podamo Še en vzgled izmed stoterih, evo Vam dopis: (Glej izjavo na VII. strani.) Z Bogom DEBELJAK: Bog le edno. (1'rcmni in" Zai MARK TWAIN KOT VOLILNI KANDIDAT.^ Mark Twain ni bil politik, ampak amerikanslti humorist. Morda je iz same zabave ne*, koč tudi kandidiral pri volit-, voli. ali pa so ga prijatelji pre* pričali, da bo on najboljši po? slancc Z jedi njenih držav. — Kratkomaio na volilni listi je bik Hodil je po shodili, kjer ga je kazala njegova stranka kot medveda in je govoril. — Imel je nuiogo vnetih poslu« šalcev, imel jo pa tudi nasprotnike, ki so mu v listih in na shodih naštevali ogromen ro gister grehov. Mark Twain niti ni poznal vseli pregreh, k« so g* dolžili. Bilo jo strašno. Ko jo bil še čisto majhen, je I /■> . - V i'"1 k-m T I »vojcinu tovarišu,' kot vciluo. (rremni in Zavrli se vrneta i,. . . _ . . K . k mizi iz sktivališč). i Miak se jo sramoval očeta, DEBELJAK: Sta videla! Ta butec , mater in tete, ki so ga prišli v bi vaju kmalu izdal. Dobro, da sem ( liiešto obiskat. ženo je redno popravit, drugače bi začel napovedan j |>retcpal (dasi ni bil OŽcnjcn.) Vdeježeval se je (v možganih sodni dau. (Dalje prihodnjič.) Še enkrat dopisnikom „ pravijo." Mnogi se jezo, ker jim njih dopise spisane s svinčnikom, uredniška cenzura brez pardo* na zincče y koš. Prihajajo spi* si. ki so vredni, da so jili pošlje kot ziurrrtenitost v Rimski mu> zej. Pisani so tako, da jih nih* čc ne razume; brez- vsake satire in humorja, na najlepšem parfumiranem papirju, s svinč f tomora dd očetomora nikoin in takimi Črkami, da se j dolžili vseh zločinov lahko vzame vsako drugo be? i sedo za Yokohamo. Približno j tak je tudi sledeči »pravijo«, ! katerega pisec nas z dvignjeni? j mi rokami naproša, da ga pri* j občuno. Prvi urednik jc žc za- j mahnil z roko, da ga potisne i na dno slavnega koša, a drugi j jega govora, v katerem je po* je naglo zgrabil to znameni* bij al klevete nasprotnikov, so tost in jo za šeenkratni vzgled j sc naenkrat odprla vrata, sko* probčil identično, kakor je do* zi začudene volilce pa se je spel. a ne na uredništvo Čuka, prerila kopica umazanih in ulicp Carlo. Favetti 9, temveč'' ražtrganih otrok, ki so se okles na gospoda, trgovca s kolesi in nili Mark Twainov- nog in ga šivalnimi stroji, ki sc v resnici ' klicali: nasprotnikov seveda) splritis* tičnih sej, (dasi se je v špirit tizimi imel tolikjma kot štiriletno dete.)' Pontsveril jo ogromno vsoto, (kdaj in kje, tega 11 i nihče navedel,) Oski^ paril je brata £a de j konskih otrok, vzel je klobuk j in. zapustil shod ter politično I življenje enkrat za vselej. NI POROČENA. »Me veseli, da Vas vidim. Kako gre Vašemu možu?« »Nisem poročeno, gospod!«: »Tako, tako; potom je Vaš mož še samec«. VSIsENO JE NEVARNO. »Zunaj čaka neki gospod na Vas«. »Ali ima v rokah kak rar-čun?« »Nc«. »Potem ga ima gotovo v že* pu. Vf-zite ga po stopnjiceji«. PRAVI VZROK. »Gospa Cičigoj je videti zo k> trudna*. »Da, ker nikoli nc spi. Njen mož namreč govori v spanju in ona pazi vedno, da še kdaj izda«. V GOSTILNI. »Toda, čujte. Vaša hrana i« pa nekaj strašnega. Kje je tolcar?« »Je ravno šel v drugo gostilno — k, kosilu«. NERODNO; Gospod (kuharici.) Zakaj ste povedala moji ženi,. lulaj Sean prišel domov. KuharicOi Saj nisem nič. po* ve dala; Dejala, sem samo, da sem tako . zamišljena kuhala zajutrek, da nisem pazila, ko* lilco je bila ura, ko ste prišli. SOVRAŽNIK TOBAKA. Sovražnik tobaka govori na nekem zborovanju: »Vi gre* sto v tobakamo, položite do nar na mizo, dobite zavitek c u garet, toda dobite še mnogo več. Temu sledi pivo, vino, žganje .. • ' • Glas iz občinstva: »Kje sta* nuje tobakarnar?.« PRILOŽNOST«. »Zakaj ste ukradli zapestni* co iz zlatarjevc izložbe/« »Bog pomagaj 1 V oknu je bila tablica z napisom: Izra* bite lepo priložnost! Temu le* pemu vabilu se pač ni bilo mo* goče ustavljati«. Konfuzelj 3 Benetkah. Ponatis iz Gorice 1906. Lord jo Konfuzlja tiščal in stiskal k sebi, da so mu kosti pokale, a tudi Konfuzclj jo Angleža držal čez pas in ga skušal trcščiU ob tla. Toda to sc mu ni hotelo posrečiti, kajti nasprotnik jo bil močan kot lev. Dolgo sta sc nivala in pehala po zvo. niku sem in tja, a tako previdno, da nista nikdar zaletela v ograjo, ampak vedno iz c°cg* obzidanega kota v duigi.; Naposled je Konfuzclj Angleža ta* ko zasuknil, da jc nekoliko odlctcl in. zadel z nosom ob zvonov rob. Hipoma jc bil ves krvav. »Au66&« jc zatulil lord kakor prejšnji dan na lidu ter izpustil Konfuzlja. Konfuzclj uporabi to priliko in jo veedl po stopnicah nizdol, Anglež pa za njim. tuleč v enomer: »av666, au66o« in kričeč, naj Konfuzlja pri* »Me nc dobiš več v pest, nc, krota angleška«, je odgovarjal Konfuzclj in bezlial na vso moč. Pritekla sta v sakristijo in v ccr* kcv ter sc podila in kričala, da so se vsi ljudje, ki 90 bili notri, prestrašili in gledali, kaj bo iz tega prizora. Konfuzclj je dri naravnost k svojemu čolnu, Anglež pa za njim. Bil mu je žc prav tik za petami, in ko jc Konfuzclj skočil v čoln, je lord zamahnil s pestjo, da ga lopne po hrbtu; ali ni ga zadel, bilo je namreč žc prepozno, ker sc jo bil čoln žc odmaknil. Lord WiIson je vsled tega izgubil ravnotežje in sc prckucnil po glavi v morje. Ko jc Konfuzclj to zapazil, jc kar triumfiral samega vescljrt ter kriČaL »Aha, sem te. longin angleški, ai Videl,' tepec, sedaj imaš; le tcpl ae, čc hočeš in čc moreš, z menoj bc nc boš nikoli več, 5c Bog da, nc«. Lord Wilson sc jc sam in s kaj spretno nagloefjo skobacal zopet iz vode; in ker'ni mogel Konfuzlja reč doseči, se je zadovoljil s samim žu» ga njem. Bil je tako moker, da je vse curljalo z njega in kotfctl so se ma vfc» gli po licih, kakor da bi bili prilep* ljcni in namazani s smolo. Konfuzclj jc velel svojemu čol* ntfrju veslati in hiteti na vso moč, da Zgineta Angležu Qm preje iz* pred oči. Med potjo mu jc povedal vso afero od poČctka do konca. »Slabo sc mi jo godilo in vso pot sem imel smolo«, mu jc zatrjal, »a od kar.sem plačal tisto sv. mašo. se mi je obrnilo vse na bolje. Bog ae je sprijaznil z menoj in mi poslal prijatelja Vikča. Koj na to mi jo asi o/ nega Angleža v pest, za kar sem ga v »giardini publici« tako srčno pio-siL »Da bi bili vi videli, prijatelj« je lagal Konfuzclj, kako sem to šlevo nažarenško premilcastil v zvoniku. Zdrobil sem mu bD palico na ti* soč.koscev in z golo pestjo sem ga bil treščil po nosu, da jo kar počeniL Dobro, da mi jc všel, sicer bi mu bil izpulil še_kotletc.« »Kako vŠcl!« se zavzame Čolnar, saj sto vendar vi tekli pred nJim in on ža vamL« »Vi tega ne razumete, kec se nc znate tepsti«, mu pojasni Konfuzclj nekoliko v Zadregi. »To je bilo tako: nijprvo sem ga bil polteno naklestil. potem sem pa zbežal, da rac no a* reftajo. Seveda je potem on drl za menoj in kričal, naj me primejo, saj ste slišali, kaj no?« »A aha, jc že moralo biti tako«, je potrdil čolnar, boječ sc zamere. Kmalu »ta se pomešala med druge čolne in izginila v stranskih kanalih. Čolnar je vsled tega naglega vcsljanja ves znoj en in tožiti jc pričel, da ga strašno žeja. »Prav imate«, povzame Konfuzclj. »Moje grlo je tadi suho. Kaj liočeva storiti?« Čolnar si ni dal ponavljati Kon-fuzljevih besedi dvakrat, ampak u-stavil je čoln ter nai oči! iz hotela »Luna« zahtevane buteljke. »Kaj eno, dve, nič, šest jih prinesite. Današnji dogodek in dan je treba praznovati kalcor se apodobL Kaj takega sc ne pripeti vsak hip«. Pivo jc bilo dobro ln mrzlo kot (cd, a tudi drago, da le Konfuzclj mik^poglcdol proti nebu, ko ga j« Izpila sta vsak polovico. Konfuzlju je hmeljer sok zapuatfl slabe spomino in to Bajbrie radi tega. ker sta poprejo pila m Vik farm Pijana »Kamela." Lep špas zapletle je dopri* nesla neka kamela na Pariš* kem tlaku. Ta ladija puščave je bila last nekega turčina. ki jo je vodil na okoli zoljali na polici* jo. Toda vrata, kjer so vsto* pili navadni ljudje so bile pre. majhne Odprli so druge več* je, ki so bile navadno zaprte, kamela sc jc naslonila na zid kakor pravi uničen pijanec. Zavedla sc jc šele, ko ji jc nek usmiljen gostilničar ponudil li* ter vina, nakar je vstopila v zapor in se tako močno zvalila ua steno, da se jc ta podrla in vso policijsko komisijo zmeč* kaUi. Požarna hramba jo je nato odpeljala v bližnji hlev, da se je prespala svojo pijanost. kajti če bi jo še k županu peljali bi pomečkala še njega in vse starešinstvo. Pogtt i raki ie n poslanca I. PODOBNOST. »Danes sem videl moža. ki jc Vam tako zelo podoben?« »Za božjo voljo, saj mu vendar niste vrnili onih 20 L. ki sem Vam jih bil posodil pred 14. dnevi?« »Jaz čul sem. da poveste, lahko prihodnjo dni. . Jc morda čast poslanca izbrala usoda mi?« »»Ta vrsta tu pomeni, tla mož ste slavnoznan, zaslug iinatc polno, ste naših društev član.«« »In drugega orakelj prav nič vam ne pove. Bodočnost rad bi vedel, ta bila bi zamč.« »»Bodočnost je šc temna; ta črta tu počez, pomeni nekaj vendar, tajiti ni, zares.«« »Zaveso odgrnite, je nekaj za temo, pogumen sem, poslušam, čc tudi bridko bo.« »»Ta črta tu ob strani odgrinja temo zdaj, šc čaka vas poslanstvo, katero, sam Bog zmaj!«« »Je upanje veliko, na to posebno čast, je šc katera črta, ki daje to oblast?« »»Tu črtic je šc mnogo in gubic šc nebroj. volilccv vaših morda to kaže silen bioj.«« »Življenjske moje sanje spolnjujejo sc zdaj; postanem li minister, li podminister vsaj?« »»So prsti naši dolgi ministersko tako, da dvoma ni nad tem le, da takega kaj bo.«« »Šc morda zlezem višje, kot jc Bcnito bil. povejte, brž povejte — da šesti je april!« »»Cc vstali tisto jutro le spravo ste nogo, nosili boste lahko — šc — kronano glavo----«« ŠIRITE ČUKA NA PALCI- NEMOGOČE. »Natakar! Dve jajci! Tri nb mate kuhati! Toda, naglo! V dveh minutah gre vlak!« vino. Nekaj jc pa moralo vplivati tudi tisto guncanje in kolebanjc, Id ga jc provzročal plavajoči čoln; in tega Konfuzclj ni bil vajen. Skratka, pravi uziok ni dokazan, pač pa jc dobro znan učinek, ki sc je pojavil v tem. da se jc našemu znancu biciklistu dvakrat neznansko sporegnilo in /nkisalo po grlu in zdelo se mu jc, kakor da so sc zopet oglasile one kumare iz Viška. Nato so zaplesale pred njegovimi očmi cclc Benetke z vsemi hišami, palačami, trgi in kanali vred. Zvonik Sv. Benedikta so je hotel vkrcati na neki parnik in se preseliti na Lido. KjonfirtJjeva glava se je skeaano nagnila na pisi. V želodcu ga jc grozovito tiščalo in aopetl je začel silno težko. »Jaz umrjem« Jo zastokal. Toda Bog sc ga jo usmilil in ni ga hotel poklicati v takem stanu pred se. pustil je raje, naj Konfuzelj obračtv na pregreho a svojim žolodoem. Ta je pooblastilo sprejel in prisilil gospodarja, da je nemudoma odložil vino, »risotto da Vcnczia« in vso tri buteljke piva Sc predno je kaj pre« bavil... Ko je Konfuzelj to stoiil. le žal. da mu jc vse padlo v kanal, jc upor« ni k odnehal in se zopet udaL Kon< fuzelj pa sc jc Bogu zahvalil, da sc je vse tako srečno izteklo in da sc mu jc tako hitro povrnilo izgubljeno zdravje. Nato ga je čolnar odpeljal pred neko ptodkjalnico steklenin, katero jc ustanovil sam dr. Salvisti; tako so vsaj trdili njegovi nasledniki, kazoč Konfuzlju sliko njihovega pradeda. Konfuzelj jim p« tega ni botcl ver. jeti. ker jc pradedov nos močno di« fcrcnciral z nosovi njegovih »na« slednikov«. zadnji so bili namreč preveč podobni številki 6 ln preme« »eni. Siccr pa ao bili ti ljudje nad vse prijazni. Klanjali »o sc mu x velikim spošto« ' vanjem in ga povabili v prodajalnico. trdeč, da lahko vstopi in si vse o« gleda, ne da bi moral kaj kupiti ali plačati kako vstopnino. In kakor hitro jo vstopil, so pri« žgali cclo vso električne luči, ki so sc nahajalo v prodajalnlci. tako da jc Konfuzlju vsled bliščečega se stekla in preavitlih luči kar jemalo vid. S čudovito zgovornostjo so mu razkazovali vse dragocene stvari, ki so jih imeli na prodaj ln pri vsake j so mu povedali ceno tek za trj ali. da znajo vsako reč tako fino in izvrstno zaviti. 4« človek lahko prepotuje vso Evropo biez skrbi, da bi se mu do« tična reč pokvarila ali zdrobila. »Ne boste me opeharili, nc. Abra« hamoviči. vas poznam«, jc godrnjal Konfuzclj sam s seboj, ker se mu je zdelo vse predrago. Vsled tega ni hotel kupiti ničesa. Sicdr pa ni to Dr. Saiviatijcvih »naslednikov« prav nič pripravilo ob prijaznosti, ampak o« stali so uljudni in zgovorni navzlic Konfuzljcvega trdosrčnega sklepa Ko si jc vse ogledal, se jc hotel ie nekoliko pošaliti ž njimi s tem, da jim jo rekel: »Sedaj pa srčna hvala za prijaz« noat. vclecenjenl nasledniki slavnega pradeda Dr. Salviatijaf ohranim vas vedno v spominu in koder bom ho« dll povsod in vsakemu pripokočam, naj si ogleda, kadar pride v Benetke. vUo Imenitno zalogo, kjer nI treba ničesa kupiti.« Pust v Trčmunu. Ljetos u Tarčmune ve jc zgodila adna tajšna, dc dokjer bo svjet jo ne pozab jo. Njok. šne maškere, ne vjeo al gor L Mašcr al taz Ceplešišč, so šle na Torčmun zbjerat jajca an klobase, an kadar so bk bliz vasi, so zgaledale ta pred sa* bo pet čarnih hudiču s palcajni v rokah. Nje trjeba guorit. dc so zbjodjel ku snjeli, an dc inarzu puot jih je oblju. Taj-šno jamanojkanje, tajšno žegnovanj, tajšne grivinge so nastale mod telemi Mašerci al Čeplešiščani, de telili pet buo, zih čarnih. zluodju sc je lotu tajšan strah, dc so začel teč gor jx> brjegu ku pet zejcu pred s tuo psami. Kadar so tuoie vidli tisti omaskerani puobje, so se no marc potola« žli, pa sareč j in jc le naprej tuklo takuo, do njeso vidli ure za prit tah judem. Kadar so paršli u Tarčmun. so Šli le naraunost u faruš an vsi prestrašeni an zgrivani so povjedal gaspuodu, kaj se jim jc bilo zgodilo po pot. (ia. spuot nunac jih jc tolaiu an. de ušavajo kuražo, jim je par-nesu pit to narbuojš vino. O« ni pa so pustili gaspudu nuncu vsih 25 franku, ki so bli ušafal' po hišah, za adno sv. mašo za zahvalit Bogi, dc je ustišu njih grivinge, an so ga tud' prosil, dc naj oznani u ejerkvi, dc ni> kul vič sc ne bojo maškcral. Jest pa, potič ksan lepuo pob aru, kakuo so se zgodile reči. san teu polen it od unjc ha. Tistih pet zluodju njeso i bli druzga ku pet turiitu (al. f piništu) dol z laškega, ki so šli naše breguove gledat Naši puobje, la njeso šc nikul vidli judi z čarnimi bargeškami, z čarno srajco an kapo, so tjel reč. de so zluodji; pa tisti tu. ris ti, kadar so čul tajšno jamu. nejkanje an tako zegnavoiije, so tjel reč dc so zaljezli med kajšne Indjancc. An takuo. ti parvi pjani od batude, ti druz pa od vina. so tjel cagat od strahu. _Petar Matajurac. HLADEN. »Vaš mož jc zopet hladen o-staL ko so po noči vlomili ta tovi v vašo hišo?« »Kaj samo hladen? Leden tresel se je po vsem životu.« »Nasledniki« mu podado roko drug za drugim, bc mu priklonijo skoro do tal in najstarejši med njimi segne cclo v žep po listnico ter pn. vleče iz nje ličen listek a podobo Dr. Salviatija. na katerega zapiše nekaj nerazumljivih črk ter ga vroči K on. fuzlju z opazko, naj ac oglasi pri ka> sirki. ki jc sedela tik vrat. Konfuzclj se namuzne in ga sprej< mc. misleč, da dobi še kaj nagrade Stopi tedaj h kasirki in ji da do« tični listek. ~ »Signore p«ga dicci lire (gospod plača deset lir)« sc oglasi kasirka. prejemši listek ter veli Konfuzlju. naj denar odšteje. »Ifa, ha. ha. ha.« se zakiohoče Konfuzclj. »saj nisem kupil ničesa. ni vr«K. gotovo ae motite.« »Kaj ke«. odgovdri kasirka. »da niste ničesar kupili, to vem, ali i>U' čati morate razsvetljavo in razkazo. valce«. »Saj ste rekli, da je prost vstop« »To je nc, ali to. kar sem »ara ravnokar povedala, jc treba plačati, žlahtni gospod«. DaJjr. Razgled po svetu. Nini shodi. On. Mussolini je razpisal litre v dobi, v kateri ni živel ti sam Tutankamen. V dobi lefona. Danes je dovolj sam govornik za vso ItaK-Ljudje so zbero v vsili me* i Italije, pa lahko čujejo lilni govor iz Rima. Lahko žijo tudi doma na postelji in ljejo potom tega telefona go> <>r, na katerega lahko ploska-3 ali pa nc. Se več! GovoL-iti očejo celo s zvezdnimi prebi* alci Marsa, ko jim ti vržejo z oba besednjak njih jezika. In er tega besednjaka Šc nima« >, nameravajo nesti prihodnji vgust na vrli visoke gore Ve* ikonsko zrcalo. Takrat bo nonda Mars tako blizu, da so nu bo lahko zakričalo: — ko* oga, daj nam Lvoj besednjak! Oddaljen bo za 56 milijo* iov kilometrov, a njegovi pre* trivalci se bodo v našem zrca» Iu gledali, ali pa si ImmIo lahko nisIiH, da je ta ogromna svi* loba znak pogovora z njimi. - «o»--- ejni Amerikanci. Da jc Amcrikanska vlada iipovodala neizprosen boj al* oholu, vedo to že zajci v hle-oi in ptiči na strehi. Ameri* anci pa vseeno pijejo šnops«. Organizirali so veli« go družbo »kontrabantarjev«, i imajo na razpolago najhi-rejšo avtomobile z vso prak* ično pripravo, da policiji lidejo, ko jih na moji prega» ija. To se zgodi najrajši na lovamih ovinkih ali preko ka* pga mosta S Pritrjen imajo posebni ko* j, v katerem jc glicerin in uge smrdljivosti. Ko so jim t za petami, pritisnejo na iimb. nakar se vali za njimi iko dušljiv in gost dim, ki provjroča ta mešanica, da reganjalci počepajo v vodo tli pa se s svojimi motorji str* lajo po bregu navzdol. Ako a ne dobi prebivalstvo redno lvoj šnops, tedaj pije tudi arfum in druge slične teko* ine. -«o»--- e bi bili kranjski škornji/ Princezinja Nagako na J4* ionskem, se je pred kratkim oročila. Prodno je blagovolila >odati se v avtomobil, so ji noraH natakniti na njene ratke nožice ceremonijabie landale. Pri tem poslu je bilo »avzočih dvanajst diploma* j ov. ki so* kleče natikali maj- . mo červljarsko umetnost. Mo- I ali so biti pač j ako majhni. | C o bi biH kranjski škornji, >i gotovo ne bilo muke in tudi »rsti jo ne bi boleli. --ttO»--- ivetovne tekme. Ekonomija niti v Italiji ni losegla tak višek kakor sve* ovne tekme. Nekdaj smo se adovoljili s kako konjsko dir« :o, prešičerejo ali kaj sličnc-}a. Danes pa že tekmujejo na azlično načine. Na Dunaju je rletzman tekmoval v strada* lju. Ravno ko se jc doforo iresiral v tem in navadil biti dra brez jesti — je poginil, ^ek baron pa si je pustil roke »rivozati na držalo avtomobi* Katera nofia mu jo zdaj prava, lo n« vc. Mogoče, da je desna, mogoče leva je. A včasi usodna misel človeku zadnji «!an so porodi v možganih, ko mislil jc zaman. Zdaj sanja, misli roje. na svoj poslanski stol, ga muči rajska misel, ga trapi bolje in bolje. Vedno bolj nemiren jc mož naš Pope Brili, 0I1 še ni konec marca, še šesti ni april. Je kupil novo hlače, je kupil nov klobuk, nikoli ni še trpel peklenskih takih muk. Je res, da mu Slovenci zdaj hodijo na pot. saj tudi on zna reči, »kudič« in pa »kospot.« A nič kaj ne diši mu / - ji sedli triumfalno neko vas. Po* /4 jročnik je takoj telkcl na pošto in v vsej naglici zabičil brzojavnemu uradniku: »Mi smo zmagali nad plavimi in zasedli vas. Ne prejemajte nikakih brzojavov od plavili, temrveč smatrajte se za mrtveca in po* šlo iM>gorelo«. Nato je urno stekel ven in pustil uradnika z odprtimi usti. »Ne več s|>rejemali brzojcu vov«. Oemu, zaku,j? Ne bo nič iz tega! Boljšo je, odarja-Služabntk. je pismo takoj od* nesel svojemu gospodu. Ta ga je (nlprl in čital: »Ako so |>o«reči, je dobro; ako se ne posreči — poletu potrpljenje«. »Kaj to pomeni Zvaii? Pojdi ' in pokliči ini prinašalca, da p /* jasni«. Služabnik se je takioj nato povrnil in dejal: »Se je posrečilo, kajti odne* sol jc suknjo s hodnika!« Tu kvišku Brili naš plane, da ljudstvo pokori-- se s postelje prevrne in že na tleh leži. Usoda ti nesrečna, da vstal ni zdaj z nogo, kar bilo prorok'vano, po vodi zdaj je šlo. Pogleda tja na steno. ■ žc šesti je april; I nesrečno ga prevaril, I jo strašno ga navil. Ia in vozil neprestano 48 ur. Co jc tudi spal med tem ča= sotn, kronika ne pove. V naši moderni državi so na dnev* nem redu tekmo ženske lepo* te. Pred 14 tirni dnevi so do* bile štiri take metuljke nagra* do. Ona ki je konkurirala za najlepše noge. je dobila 12 parov rokavic. Druga ki je konkurirala za najlepši hrbet, je dobila 12 parov klobukov. Tretja je konkurirala za naj* lepše roke je dobila 12 p.irov nogavic. Četrta, za najlepši obraz, jo dobila 12 zabojčkov barv. Sedaj pričenjajo tekme iger Turandol in Tutankamen. V kratkem pa bo razpisana tekma ženske grdobe. Nagrade bodo: 1. za najopičji obraz; 2. za najbolj klobasastc meča; 3. za najbolj zgrbančena in kostmi štrleča stopala; 4. za najdaljši jezik Čuk bo poslal par lepotic dopisnic iz svojih «pravijo» na razstavo. Plesne čudovitosti. Fanatične, aristokratične ple salke, so si umislilc zopet nc* kaj novega. Na plesu, ki traja do ranega jutra, si premenja* i o obleko, ko so se iste naveličale. In sicer na sledeči način. Neki slikar po imenu Snits, čaka v garderobi gorke plesal ko, ter jim v četrt ure s svojim čopičem obleko popolnoma spremeni. Ni izključeno, da bo ta Snits morda krila v hlače spremenil, ako bo nadaljeval svojo karijero. -«0»- Zavarovani šolenčki. Louise Groody, koketna plesalka pa ima drugo znamo* nitost Da sc tem bolj priku* pi slavnemu občinstvu, ki med plesom meče poljube na oder in po plesu večerjo in šampa* njca plačuje, nosi na svojih noži c ali šolenčke, ki stanejo 25.000 lir. D asi so pri zavaro* valni družbi proti tatvini zava* rovom, jih vendar postrežček nosi po plesu v kovčeku na DRENIKOV SLAMNIK. Drenik je prečita! vso jedilne liste, misleč, da čita »II Pic* colo de Ila Sera«. Dvignil sc jc, da odide, a ni našel svojega slamnika; zato jc vprašal i«a* takarja: »Ste videli morda moj dež* nik — nc slamnik sem mislil reči«. »Saj jc tu pod mizo gospod profesor«. »O jojme mene! Meni sc jo pa zdelo, ka je dejala zdravniku: »<":uj» te. gospod zdravnik, ali jc šc kaj hujšega nego to. če pevka opazi, da je začela izgubljati glas?« »Da, gospodična, šc huje ie, če tega nc opazi«. Avtonomist piše. PISMO IZ S -f H. Diagi Cuk! CentraUst, ki Ti jc zadnjič pisal, me je opozoril, da se je . v mojem zadnjem pismu en S v nadpisu po poŠti izgubil in sem mu komaj dopovedal, da smo sc od onega S—a ta-korekoč skoraj maiodane do* cela ločili in da ga zato nalašč nisem zapisaL Ker mi Slovenci dosedaj šc nismo imeli lastne državnosti ali državne lastnosti, sc bomo zaenkrat oslonili (pa nc po slonovsko!) na Hrvate, ki imajo žc svoje državno pravo, dočim je bilo pri nas državno an nadržavno vedno vse naro* be. Sicer bodo morali Hrvati tudi šc nekoliko l>amiitati za svoje pravo z lialkanom. ki ga jim hoče pouzmati. a to ba» rantunje bo kmalu končano in potem, ko bodo dobili svoje pravo v izključno posest, oo« tem, pravim, bodo ti srečni Hrvatje lahko ležali cel dan na hrbtu in držali vse štiri od sebe in pri tem dobro živeli od svojega prava. To Ti jc roba. to državno pravo! Kakor ti« ' sta kost, ki jo Urici posojajo > drug drugemu za mineštro' Bolj ko se kuha in gloda, bolj j okusna in mostna jel To je ! tembolj čudno, ker jc državno j pravo najmanj 1000 let staro | in so ga bili Hrvati pred več j sto leti skrili v podstrešje, j da bi ga jim Madžari ne u« | kradli, in..so ga šele pred ne= ! kaj leti spravili zopet na dan, ko se ni bilo več bati madžarskih tatov. Zato so innogi mi*' s lili. da je morda splesnilo ali sc drugače pokvarilo, pa Hrvati so tukaj ugotovili, da je i popolnoma nepokvarjeno. Je ; pač to državno pravo čudo= delen stvor, ki velja za vse čase in kraje, jc vedno moderno in pred njim skopni jo liki sneg vsi kapitaKzmi, socijaliz-mi, komunizmi, ccntralizmi in vsa takozvana socijalna vpra* sanja in meščanski škrici in • gigerli sc po njem spremenijo j v prave pravcate seljake. Si- j ccr pa ni nikako čudo, da ima« ] jo samo Hrvati take čudodel« | ne stvari kakor je njih držav* j no pravo, saj so šunjtni in iz* ' najdljivi ljudje, da jim jih ni j para na celem svetu. Šele njim j se jc posrečilo dokazati, da je • 1 več kot 3 in da SvctOpolk ? svojih sinov ni učil, kakor se jc mislilo dosedaj. da je cnq palico lažje zlomiti kakor tri palice skupaj, marveč ravno nasprotno. Sploh menda Bog sam je izvolil Hrvate, da dela* jo državniške poskuse in da predvsem udejstvijo Človecan« »ko republiko v blagor in od* rešenje vesoljnega človeštva. Pri tem jih bomo podpirali tudi mi. ki smo idealni ljudje, tako idealni, da navadno nič ne gledamo na lastno, ampak izključno na tujo korist. Cc se nam posreči ustanoviti Člo-vtčansko republiko, potem je slava Slovencev zagotovljena. Morda bomo pri tem trpeli kako škodo, ali hudega naj« brže ne bo. če bi pa tudi mi sami poginili, bo naša čast in slava v svetu tem večjo. Saj je znano, da so mnogi pesniki, slikarji in drugi ime ni t ni možje poginili od gladu v bc ju za svoje ideale, a po smrti iih je svet šele spoznal m jih radi njih trpljenja tembolj slavi • 1 Razmejitev s Srbijo bo lah' ka stvar, pa to jc! predvsem hrvatska zadeva. Da pripade« jo naši slovensko * hrvatski seljačko * človečanski rcpubli* ld vse dežele, Id so bile prej pod Ogrsko in Avstrijo; w razume samo ob sebi Prepir bi utegnil hastati le glede nek* danjc Srbije, ker še ni popol* noma ugotovljeno. aH je arb* šČina hrvaščina ali pa - hrva» ščina srbščina. Srbi so si. kakor pravijo Hrvati, nalašč pri* lastili jezik, ki je sfcon* enak hrvatskemu, tako da morajo tam doli ob Savi. če se hočejo medsebojno malo ozmerjati, na i prej iti gledat v krstne lmkvc. ali jc kdo vpisan s ci* rilico ali latinico, da si |>oiom lahko brez skrbi rečejo »hrvatski prascc« ali »srbska svinja«. Sicer se je pa v zadnjem času položaj tudi glede Srbije izpremenil nain v korist. Maš Stipica namreč pridno obisku* je na Dunaju tisto učeno knjižnico in se mu jc s po* močjo italijanskih časnikar* jev, ki ga pridno podpirajo v boju za hrvatske koristi. ik>* srečilo iztakniti neke stare papirje Šc iz tistih časov, ko je bik> vso resnica, kar se je zapisalo. In na teh papirjih stoji črno na beton, da Srbov sploh ni in da so tisti ljudje, ki smo jih dosedaj navadno imenovali Srbc,v rcsnici samo hrvatsko govoreči in srbsko pišoči Hrvati, podobni kakor tam pri vas, kjer ni ne Slo* vencev ne Hrvatov, ne Nem* cev, marveč samo slovensko oz. hrvatsko in nemško govo* reči Italijani. Potemtakem je čisto pravično in zgodovinsko utemeljeno, da sc tudi teko* zvana Srbija priklopi sloven-sko*hrratski republiki. Macc* donijo pustimo seveda Mace-doncem, Ameriko Amerikan* cem. Tvoj presrečni . Avtonomist d. d. Glavnistan, 20. 3. 1924. ČUDEN PREKLIC. Nek meščan (ne vemo, v ka* terem mestu). Se je izrazil: »Polovica mestnih zastopnikov spada med prave ko* strune«. Zupan je to slišal, poklical jc meščana, naj besede p rekli« če, sicer ga tjre tožit Meščan se je udal in p rekli* cal: »Polovica meščanov ne spada med koštnme«. Najbrž je mislil drugo po« lovico. V SOLI. Učitelj: »Katere snovi spa* dajo pod minerali jo, ki se na* hajajo neposredno pri nas?« Janezek: »Železo, baker, svinec in voda.« Učitelj: »Kaj blebetaš te neumnosti. Kako si spravil tu« di vodo vmes?« Janezek: »Gotovo, gospod učitelj, mineralna voda!« Iz devete dežele V dcšeU deveti, vasici pre«neti ludi božji mir ic dolgo prepir. r, Tam ilružbica zbran« od Boga jc poslana, . v gostilni sc zbira, dve cerkvi • »markira«. V tej druži« možje dve cerkvi 4clc. Kaj mar-jim poboinost, d« le je priložnost ... . kopičit' denar, jim drugo ni mar. Ko mrak sc napravi, ae družba tja spravi;. _ v nji potreben prepir ko vozu je žmir. Predsednik * glavar je »eka« fcoadaar, je glavni voditelj teh kozlov reditelj. Minister drugi ,j j* jc »ckox pri vogi. Velika, »e zgaja, (v.Učrk xa vraga. ' K MViUter »poflfanka«, , ic ku t* inu manjka. 'M. H jc apaka minister ta. Jaka. Minister Lovi*.-i; . v uho me pil. ., to v jim ja ;dik4. oslovaka t*m »lika. Minister »roodrinko«. t« stari jc »klihho«, , Go rdi j »ki bo vozel . razre&il ta kozel. Ko tl.'jpMjo seje; j *« 7N, ( vsa vaa sc jip* »meje. Prenir, lc izgini. Čc lio^ci, tre* moč: ~ / le v.»logi j« mt^L. i •' ČUKOV »IN&BEKCION« V ŠEMPETRU. Ker je bil sepnpetersk* j cerkveni zbcir Žc izvežbanih glasov. Upamo, da sc bodo pevke poprijclc marljivcje pc tja. ter pri^iaffllc točno, - ter pofeoštevihio v cerkev in, da ne bodo Stavile z svojo odsot-nost jo v sramoto, tudi moški zbdr. Mia KOVAČEVI na njen pamfiet »o dedcih«, naj rečem par besed za moški svet. Lepo si sc izdala, ko Čuku si poslala roman o moči hlač. Zdaj veš, da le tedaj ti one kaj veljajo, če okrog moških krač obesiti se znajo. Ko zopet svoje bele boš hlačice slavila, naj čipke bodo cele — čeprav se boš jezila. Rezi junec. PESNIKOV VZDIH. »Ah, čc bi imel jaz danes pri tej draginji samo tista živila. ki so jih v moje poezije zavili, bi bil najsrečnejši človek na svetu!« ! f UUUDNOST Upnik: »Iz enostavne^ loga, ker sUj. mi simp^ sem pripravljen pohabiti -vipo dolga, ki mi ga imait izplačati.« Dolžnik: »In jaz, dragj doljub, ne morem biti i neotesan; ter v potrdilo mi usluge tudi pozabim <|ruj{0 lovico.« - ' 'V ODLOŽI NAJ! \ A.: »GcJsp-. _ ravnalclj felc« me je poslal k Vm naročilom, da se ne more peljati z .Vami v Kini. ker bo 'jutri, bolel zob.« B.:' Hm, pa naj zobohol loži za par dni. UBOGA NESRECNld Nokk okoli 100 let stara, sf» v Krogu svojih zimiik prijateljic jokala in /ulovi ker ji jc umrla njena zadi hčer v starosti 72ih let vj ihtenju je dajala navzočim, so jo tolažili: , »Kaj hočete! Vedno san la narečna. Od petih svo hčera,' nisem mogla not« vzgojiti. RAZLIKA. S^rejši sestra: »No p»gi Čemu se kisfti. Dcni v u prašek. Vidft, jaz sc ta stvari nikdar.nc branim«. • . Mal* sestrica. ^O ti u pogum a vi nac ministrov. "Prebivalce žčjezn. progi še opocarji J roma naproša, da do dne žeL progo o* Peking Ljubljane, z zelenjem stavami primerno oi: K jer -nimajo zastav, vdj tudi' kričečobarvni .lan predpasniki; . t r; POKAZ. Sin;, »Occ, prosim V gajte mi grozd, kar jaz gi dosežem«. .. . Oce:. »Kar k mami po pa jo vprašaj«. Si/i* »Sedaj sem pa pre; čan» da Vi prav nič nc v žete!« DOKAZ IZOBRAZI i. Pred vojašnico slovenski polka stoje v vrsti -vojaki, pravi jeni zk iraport. N ar nilc, robat pknšar, pa-sur Tirolske kliče imena vojak da se^ prepriča, ako so navzoči. Z veliko težavo stokajoč prebira imena, ker vseh črk hc-pozna. Vsak »ak sc odzove z »Gir« (lii Pride na vrsto Sigmund IJ slav, poljak, kateri je dol« na raport, ker jc vrgel no oni košček smrdljivi mesa. katerega je dobil op dan k prevreti vodi. nik privi tej vodi xlobra ha.«) Narednik se poti. sto ogleduje ime od vseh ''lrl1 obrne knjigo narobe, na stran, na drugo stran, po^ proti nebu., zasmrka, zako! ter izbruhne:- aSignum dis!« Naš Sij^mmd ti. brez popravka in brez ^Bntarja. Bralci Čuka, naj ^nicntar sami napravijo. Klrav is torina trino dne ■19024 ^EACETKO nase pisave Hravmo usc slovenska de« H in usc slovenske fante ■ tiste kijih midrugi coke^ Manam bojodali odtrese* ■) kjer midrugi letniki en* H tevetstotri komaj cake-■odtresinika usaJci dan in Bonoc sespuminjajmo na-■a dakeda boprisel tisti I ki nambododali od trese* ■ mamislimo danebo dolgo Rprigitro poprislo zanje ■ notri manebonucokmic ■>r iti in molčat predragi enski fantje naznanunja* vam danitrebo nucetidena« as tare mehe usepotergane i posparite kjer tukaj fedo* usc magarej en krajccr cer slovenski fantje ki > toliko mat as ti za ples ukaj tegitro spravijo ple* kadarprides notri pot oro-liitro začnejo peski plesati ■li tebi in topervo tedaj o i uversto po steri in steri . •»otem pa dajo muzitto na« j inzacnejo goditi dajdaj <>rir dajdaj fainorir inkve-c unakorsa di lasšu su* sa tu kitiva ipriggonc noti-iccensa in dragi fantje var* tistega kjer jeslabo tisto se iti ven kakor date mar-tam poresto insedaj bre-Faritje in nasi usi slovčn* Eitje zasedaj namne osta« zavam pisati kakor da* enkra scrcno pozdravi* jsih skupaj lekorajo fan- rcno val pozdravimo usi >aj jast Vinko Kocjan in moji prijatelji Zcrgjal Jo* in Sancin Karlo usi smo is l'a kraja usi 3 trije is doline Ter s tu prosimo vas zame* n gitro priditi notri dana m t c dali odrešenja prijatli i sedaj vas sieenkra ser* pozdravimo vas. fantje in dravimo usc slovenska de-a skateremi bomo ukrat* i midntgi.^ Izjava. odpisani si usojam muna> , da nisem »Čuk na parci« limam s tem! svojim imen-u sorodstvom nič skupne« ker sem Čuk na kolesu, na u Cavour, kjer imam svojo :>i!o in meh. delavnico. Na* >,šom tedaj, da se pisma, ti* a se onega »Čuka na pat d« iiljajo v ulico Carlo Favetti moja pa, na trg Cavour.' S i sc prvič prepreči zmota nepriiilca, kajti »čuk na "ci«, bi bil zmožen na pi-o. ki bi. ga prejel z naroči* i kolesa, pošiljati Hst »Čuk paFci«,'. in v nasprotnem čaju," bi jaz mesto »pravi-, poslal kak pitan^stroj. ali BianchjMa^o. >rugič pa tudi zafio, ker mi uk na paTci« zaL rijegore m a, ki mu jih iz prijaznosti vračujem, ne plača nobene po* štarske pristojbine, a brezpla* čen poštar ne maram biti. Z odličnim spoštovanjem in priporočilom ELIJA CUK, zaloga koles in šiv, strojev trg Cavour * Gorica. (Opomb« uredništva: Tudi drugi gospodje Čuki naj bi nam poslali svoje pisma. No, to bi bil špasl) PISMO VOJAKOV. Podpisani slovenski fantje, ki služijo pri devetem peš polku hribolazcev v Kobaridu po-šiljajo srčne pozdrave stari* Šem, bratom, sestram in vsem fantom in dekletam. V krat* kem želimo svidanje z letnikom 1904. Eno smo leto dovr* šili. vojaškega stanu, pašte do* sti smo pojedli, v kratkem pri* demo domov. — Cej Josip, Gorica; Uršič Leopold, Vrtoj-bica; Mcngcrli Josip, Kostanjevica; Stok d j Alojz, VeL 2a« bije; Vidmar Prane. Dol OtH* ca; Mezinec Kuri. Nadroziča; Kante Al.. Kregolišče; Frank Avgust, Gaberk; Ban Josip, Rožice; Gustinčič Andrej, Ta« tri; Doričič Matija, žežane! Saule Anton, Rosiči; Aušig Anton, Trat. Ženo so dobili. To pol jr (rila skrivalnica us(>ešna, ker se je priglasilo |Milno rešovalce*, neuspešna, ker so jo vsi reševalci Grehi I ro i* tuhtali iu dobili babtiro, i je Ac konje spravila s svojo »lepo to« v strah in grozo. Naj slede prvo listi, ki so samo liro za knjige poslali in nič pesuiko« vali in pa lisli, ki ao tako slabo pca. nikovali. da jc Cuk na želodcu oho, lel, ko jc verzo bral: Jožef Scdmak. Jurjcva dolina; Jo« žc Kcnda. PodkJopce; Alojzij Roječ, Bukovje; Mulec Auguštin. Sv. Trojic«; Margajna Janez, Masora; Ivan Sovrč. Studenci S. II. S.; Ludovik Antončič; Stanko Slokar, Rojan; Ma« rija Cirric, Maribor; Volas Marija. Predil; Kuštrin Ferdinand, Rakovec; Franc Vibnan. Skofjaloka; Vid Ko-stica. Peršak; Judita Gulič, Tomaj; Karla Sever. Trat; Tonau Jožef. Trst; Franc Ivančič, Kobarid; Orel Karol, Sturijc; Pavločič Ljudmila, Stara vaa, Jožef Gomhač. Trat; Adela Jakil. Mi-rea. Drugi so jo pa takole zaokrožili: Edvard Tuljat, Sv. Lucija: Iskal »cm ženo. jo slednjič dobil, tak' grda je bila, sem skoraj zavpil. Albina Ritežnlk, Solkan: Zcna po gozdu sc vlači, moža pa skrb doma tlači, kje žena mu uboga liči. Ic pošlji mu, Čukec. jo ti! Komor Andrej, Ricmanje: Zona pred konjem na glavi stoji, roke mu v gobec predrzno mol«. Anton Pečar, Trst: Dobil sem staro babo, tam v šumi se tišči, na glavi ima kapo in grdo sc drži. Ušesa ima mačja, navihan ima nos. ozira sc okoli. čc poje kteri kos. Ustne ima debele, obraz inu ko mrak. zagledala' je konja, ki toče kakoV vrag. Zda) , roko mu poditavi, da'uatavil.fie je konj. kočija* mi jc prestrašil, zaprosil je pardon. Voznik sc brž obrni ia pojdi k Čuku zdaj, da pošlje koledar mi to Kri dve mu dajl Majdlč Tončl, Topoio: Baba »c v grmovje skriu, konja lepega splašila. za dnarce sem r zadregi bil, da hi Čuk jih ne dobil. Ema Trebeč, BrU(iki: Zdaj Čuka obračam na štiri strani, in naglo zagledam, kje baba tiči. Zato pa pošiljam : ti Uric zdaj net, pu pošlji prekrasno mi knji|><> zdaj spet. Alojzij Volk, Velika Iti,kovica: Vzamem pero zdaj v roko iu zapišem Čuku to. da dobili' ui težko, ženo, ki nas zre grdo. nogč pod trebuh konju moli, ta pu močno se plaši. -Meni ženska la ui mar, raje pošlji knjigo v dar. Breznik aleji, Trst: Lahko se jc ustrašil konjiček mladiček, saj v grmu stoji, na palci sloni, jc grda kot greh, in napeta kot meb. Rafael Bavčar, Trsi: Kes, nobeno čudo ni. da konj it' se naprej lwji, ker grda -Pilomcna. nu glavi tam stoji, roke pod nos nu»ll. Tebi poAlJcm liri dve. za Čukov kolcdaV. aevč. Avgust Keblič. letnica pri Celju: Oj, Cukeq ti HI Kes, meni sc zdi, tla žena pregrda pred tal>o stoji. Nos i in* slok, kakor Čuk kljuN, hrbet pa Urbani, oj prtmojdiur! Prani' Cvpirlo, St. Peter nu Krmsu: BI sc rada zdaj peljala, da si pred konjičkom stala? Mni jc majhen, žena velika, to |>a skupaj rea ne šika. Antonija Kosmač, T rs/: Kaj j>i rada'moža imela, oš gledal, da ho joj! Cuk pa pravi: Konec jc tc muke, pesmi na klobuke, skoraj vse brez rim. kje naj jih dobim? Jarofoa Kniiiinf. V GORICI Via Carducci.št. 7. Criporoču Bledeče zvezke »Splošne iijizntcc«: L Albreht: Ranjena grtida, izvirna Iki vest, 10? str. Rado Murnik: Na Bledu, izvirna povcat, 181 str. I. Rozman: Testament, ljudska drama v 4 dcu 105 str. Cvetko Golar: Poletno klasje, izbrane pesmi. 184 str. Pran Milčinskl: (jospod Prldotin ?<>lna in njegova družina, vesetomo-drc črtice L, 72 str. L. Movšk: ljubosumnost, veseloigra v l dejanju, poalovenil dr. Fr. Bradač, 45 atr. Andarsenove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, i 11 •tr. ' E. Gabori&U: Akt itev. 113, roman podov. K. V, 536 str. Dr. F r. Vcber: Problemi sodobne filozofije, 347 str. I. Albreht: Andrej Ternouc, reli-jefna karikatura, 55 str. Pavel G olj a: Pelerčkove poslednje sfuije, božična povest v 4 slikah, 84 »tr. Fran f^ilČluski: Mogočni prstan, narodna pravljica v 4 dajanjih, 91 »ti. V. M. Garšin: Nudežde Nikolajev na. roman, poslovenil U. Zun, 112 str. Dr. Kart Engliš: Den*r, narodno, gospodarski spis, poslovenil dr. Al-bm Ogris, 23^ »tr. Pdinond in Juleu de Goncourt: Renče Muuperln, roman, prcvcl P. V. B., 230 atr. Janko Samuc: Življenje, pesmi, 112 str. I*rsopcr Mčrimče: Verne duže v vicah, povesi, prcvcl Mirko Pretnar, 80 str. Jarosl. Vrhlicky: O/toroka lukov ikega fjrajlčaktt, veseloigra v l dejanju. poshivenil dr. Pr. Bradač, 47 »tr. (ierbart I lauptmann: Potopljeni tvon. dramatskn bajka v 5 dejanjih, poslovenil Anton 1'jmtck, 124 atr. Jul. ZcycV: Ciompačl In Konutratn-ki, japonski roman, iz češčine prerel dr. Pr. Bradač. 154 str. Pri|L Žolna: D^tnajst kratkočas, nih zgodbic. II., 73 str. L. N. Tolstoj: Kreutzerjeva sonata. roman, imisIovcuII Fr. Pogačnik. Sophokles: Antigone, žalna igra. poal. C- Golar, 60 str. Knjige stauoio od L 2 do L 6 za zvozek in sc dol »i broširano iu vezane. Naročite lih lahko ludi po pošti. Pravijo Pravijo v Šempetru, da nameravaj* cerkveni pcvci knpltl v Parizu »Kaii' komobil«, du bodo vozili cerkven*, pevkr. k maši. Te pc namreč Imjii« uuutzati svojo lepe, lakaste črcvclj-tke. »Piabijo da Kdor hoče Dobro Vin« cc pit jn Bcselja užlt. Le u Zabcrh u goslihu> naj sc mula Tam vdohi tndl Itcsclja Serca Zabrbom so ustanobili 2epred 7. letom Domačo Zadrug* Didldaj Precdnlca J« oiia Mlad* ki ima tu
  • o v kratkem Čuku J0<> lir poslala. I judjo pri nas pa so tako prijazni .la vloUijo deklo m pr.x\i}»> Kriv sem i*.' in Cuk na pa I Vil |'mi'i/i>, .la so v K.ivU.hovasi pri t 1 Vi ni it« V i gospoihiiit kar sko«l «nl robovi »rastli vsl» »I njenega lai. njivcj?« lejika in pošt« Oni. ki to nc vcriaitio. so labko prvpruV« Pravijo, »la io |>r»slo neko »lansko doki« r.A »nubilnc p»v»clo k nam v Praga IVpca Ti. Tvoje fld|H-lj»vo oOi. Tvojo malo telo. ta Komarja nc bo PravijiK da v llaiM pri Sv Luciji dekleta cclo obialujci«« o«lpotovan|c w»tak»xx. krr med njimi |c bil tudi •»Itn lep »sergentr« kiavAast kakor UfUK h\n~iji* tstotam. vi« neka Micka oelo knirm glc«la. pre vrv1 j«, ljubljenih poglo«lov proti (vorgentu \ /'rj\«Kv »I* j c v Ivuskeui neki lant tako («\juhlj en. d* jliii tr*w (»»ti in »olnvv po mVi vidi «'K> v k.vvoaah pri U lUstrK-a. via mu 1'tni i*k»» cl< ^antne Um ia k»»m».k»£a te pa. ker jc svojo poslala » Pari s -krvo tU N »I* ivekiaterv S4»»xvn»kc »i.-kkta tako i*tle na pust. da »o jih v htu&cvk ?Vui*Ovx na SlavtntaH. da K kp»a in mlad* Ktrl j, s l>< k po vohe po- ^ »ia .-.v»jur-kx * CVo«»x£i ki \v»ti vxl jv«K'i kiktv ima jva MM So trvis* Vis-Aitt k it! »»sto via en.aa »A* to >axTr»x ivS« vv SW .*Va*o\ K trui r>tk» -v aili vi&ja J^ILCZO. -v-vSa i J-.rauu Jkvte. i^/MiVk »ia liivviilli vHkšv Jc 10- »i« ok U-c X-. SfeBUjtr »•> /^van v'-"-. »*u x ^vm^vli/trt-k; »csksijis* v« va?v> x Ram. k« SKC 3»t» »A »IfJi TOfUiJOr X, JVvSSlfc^KiR {5»C i.vj>. mm^ »"»i ^-k-^iil sssvvihi ;rc-. -itj r-r-. MstkvkT.vijto T-.-, T.-KI^V^ N.'tWvrifv ^fir.tv^- trtt .•vi.ifcl iu. jia^.rT« js^ni- >„~i>e »r; JV-vitJ.-^ r.t »i jc Vala tiukv>5 itA. S»*> 3t^kv> X* X C^sVTaa JVN TJbirTC f^jfA',. k«.kw ?»•> x-jJh x Rxmc jo i-ijii^i. i.v*n>tRt;tit kv« jv* /elo prijeten vtts. Očividci pripo\e* dujejo. du so sc mu pri tem usta močno ra/iirila tja do ušes. Obljubi* lo so mu jc takoj vefije naročilo nje« govili patentiranih sedal /a vso inc' sto. l)oiua»xini so mnenja, da bo u tega človeka Sc veliko zrastlo. Pravijo postojnei in sklcnajo. da i pride v kratkem v njih mesto velik ; cirkus t mciiciarijo. ker so nalepijo« j ui po vseh hišnih zidovih in barakah raznobarvni lepaki in reklamne slike, i Ma bo ljudem vslcd obilnega blata ; prihranjena pot iti jim s oeste čitat. »o jtb tudi ua Sipo nalepili, tako via . jih lahko kar u sobe čitajo. I Pruvijo, via na nedeljskem shodu 1 v Tolminu so 'govorila gniila jajca Ker niso nasprotniki mogli govorni« | ka vir. \\ ilfans t argumenti pobit«, i s«» ga pobili r gnjilimi jajcami. i Pravijo, via v Kobaridu m> na sho. I du v nedeljo bili poslušalci tako vshi« I iVui. da sv» nogo mire. ua kateri jc i govornik pridigal, polomili lil n teti. ; spravili kandidata na - lastne noge. i ki sv« bile bolj trvlnc kakor noge lili »c /Vanjo, via llv.v»am niso marali preteklo nedeljo poslukati jx>litičncga govornika, ter s*» sklenili, ila biHlo brra sh»»»la x obli lipovo vejico Pr*\tjtK via Ajdovci io prrtrklo nv vleljo kot nm v Italiji <.*»Vli » i a p»»htiko kri prelivati /Vaiijvv Ja v Klnji »Ta v- preteklo ik»IcIk> p.\%loUU Hiteinik m Peter« ncl 1 ravijsv »la »ta tnicla oba pri v Prvvmu ■>«» pkvskab prxvt»i« hp»>w iv-)Kf, dn:(rrou pa pn»t*il likto;. rtcipa »x«Jixja \Vicvl tc^a jc bd v\»lk vtt in ovci cvU »la jc P»»kcl v 1 »v pod Mancartvsm Uivvt tu Mkaikc« aa pcrstTU x\rvVT i3fcaua>Lah jvopcviu Locr.-Krai J »-i^.iTT.f« xa «' x PziSSKfA. »ia H Ckttka »irkkta v»ki I *xxVr c=xx etv» nohte &tt|Q di M ca J c«xicj.iv> pw» pi«aa Latcsm oA sc | titateif. ?Va> v Zircoa pei D. Bbsrici. . »ia S-» ^tvi«* cat$* =M£»b bu< | bi »Nw« »pr»Tik\ ca e» sina 'I »Vvtst^A. či Sf t kobem žsneil X*. | 7v.Wfli Ftvif.i.v asneacsai^ rxa<- 1 Stm .'u. * anc čBcns «at SvfCcoB Ariiict jj us .-fcmk > ot O^okt x-m. _ _ _ _ ij ?*t»r£w> x Hc^i?.. Jlt "•Sara. i| ^kafti x-.hLt »Sa -to x-v. Oii. <-< ir- ] srttrcn;: . kc x » v3srr-i. "c-^r 3i.-oj »Sitafc. k Siaiiaovi d v rici ^.-»nodtr ; kvet Nicft 3MC". > v 5 Cv3« j iocKjkvx sito ♦.lUtftcj«. jo x-«i UitA. JC 711 IKV.'. TVliS yirtxw- -at slina, kacrs -s." jmfitur tu. ■tiftktK-c ?«r v »Sa »o - « Tr.-rno x--,lcxv Prmvijo, rajo v Manlx>ru iz» [ prazniti 9 hotelov /a cesarjevo po» Pravijo, »la sc jc en vrhpoljski ju. j uak nekega krasnega večera imenit« no zabaval s svojo izvoljen ko. Kar I naenkrat sc |>a pojavijo pred njim .1 i moijc s črnimi kapami in cofatni. In i ta karaini ženin in juuak jc pokazal ' vso srčnost s tem. da je kolikor mo-goče hitro zlezel pod peč. Njegova .-vesta izvoljenka je pa zbežala na x rt (N'c ve sc. mogoče jc iskala kak. š»'t\ koiv za hrambo, ali pa za ženina sprav t spot nc»li ) Pravijo, »la so v slavnem Skednju nahaja ^Salumcna« kjer sc pro«Ujajo raj lične »lelikatcsc C pa se |»vvilic kakb «!.»■> knac kjer u spo« rabi ra»unati in w \tixnc tudi kak »t»>b>lni i!i:ikotmk v roke luiimtu v kavvatvirtc Izvrstna prilika, potiu* dite 5< »k»klcr je prilike inlaliblle Pr**-ifo. »Li >o (Vljani. v jazbinah na»rt coaorali. kako hi dekleta (^uku Uviali. jvi »i pn-milo cnodrc glave irrxli. ker so »Jazbeca« ra tajnika x aeh .'•r^fo v 11 Ibitnd tla se K *e» .'-.tu cikadih ial;ubl/cncex razpankx l'rx-» je tapoxt»!il HJtuutuin« MiU »Vk«Maiki. ia njim je isto storil Du. ' kn » »xojo Mjk> polou»i\. potem r-a le Milan a Roixxx Sevvda tudi Ikilic jk tskal dlako v jijcu pn svoji šca?a Listnica uredništva. josij« Ra.dc volje J tr**i=si5xv> pxrjrijje. »ia tatic Vi v ni. j Laka »peavi^o« Podgor. ^ ocv. li ojnijii sa tcvhjil ia »tiimcke 1 Clt Si tei iiii tshm raero- •j sžajna. i* lišiv oeidočisa v nebo- • — iJaaot fooctu. h=x j repa ae jhur. PtuiaJi isa. j »irati t an^tit-a^ht — — pžnr.o [j nt Aftcža: Svntv^-, kaso ts m j ^-TT-mrC . iu^eJ I>.-5»3xrjtc I« x tnifcni, in Olti aa Cjiinrna pi. Ka»tt urtrrt«' — 2a bojjo j tu£d3^ cl pa kur ime ra prt. rmdL. tefco ianm\ rmi rs cir.o , Al vek oa je Sa j JLtitftik it-TCa oe mroii tfi* =*: t=o. -l. »it rrscin.-iroo n^tvacjia s koarca. — V s ^ V«» vjs s» v rc-5.-r.yx dečeo j» li jvv. J. V«k lactaraua jc jiaSr x«;c. k. tsdb UDO k« rše! — 31C»' Zarx»S kt-!j it ortrs cocaljctac. S»xi> šZc onnap« 1-KVTO th> a; booie \ a Jv-vi j. ježih- — I >itf. lo TU jtsjce: »xt\=tx • .-v^&h. senu »"-Ai sSrai^. di ca K> Pepca -piruti« pristrigla. - !)aile Ne verujemo, da bi Vaša drvi,, u ukradenim »pršutam« laku joiClc hrepenela, kot <".'ukov koš za Vzio jezico! Anhovo: Ce bi romali , nogami šc.šel A kdor roma e irzili mora biti icnomcnalcn človek. Li n, spada v koš. temveč v kurnik Janievo brdo: Cuk nima navade močno disi. da »c je vsuk fantič voji. Zato prosune »uLa naj ji pove ila novenem vec ur da ime«. Kuj ste pa s t trm mislili.'' Mi ^ Vam m pri pisanju o Cukovcm kušu sanjalo*'' Mula Prista\-a: Pošljite kuj lx>ljšoga! Pregar: Vi kaj pa, metnejšega! - liritoj: Vi »saj do. stojuo napisalut! — l'jpzjv