227. številka. Ljubljana, v četrtek 2. oktobra XVII. leto, 1884. I«baja vsak dan m «vt'«cr, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avatrij sko-ogerake dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., jeden mesec 1 gld. 40 kr.— Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za o/.u a u i la plačuje se od četiristopne petit-vrste po «> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali vedkrat tiska. Dopisi naj se izvobS frank i nit i. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravnifttv o je v Ljubljani v Frana Rolmana hiši, .Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. t JOSIP vitez SCHNEID-TREUENFELD. Nenaden in zaradi tega tem bridkejši udarec zadel je eopet ubogi naš narod. Izgubili smo zopet možu, izredno blagega srca, iskrenega zagovornika, katerega bodemo dolgo in teško pogrešali in kateri je pri nagih sedanjih razmerah uprav nenamestljiv. Josipu viteza Schneida, našega druzega Hermana ni več, v najlepšej moškej dobi pobrala ga je kruta smrt in tako uničila vse naše nade, ki smo jih stavili v njegove izredne zmožnosti, v njegovo požrtvovalno delovanje našemu narodu na korist. Predvčeraj je bil še čil in zdrav, posvetoval se je Še z našimi poslanci, bil še v klubovej seji, a ko je na večer okolu 7. ure šel čez Breg domov v svoje Btanovanje v Virantovi hiši, udere se mu na Šent Jakobskem mostu kri iz pluč tako silno, da je jedva še prišel do trafike v Trubarjevih ulicah, klicat pomoči. A bil je že toliko oslabel, da ni mogel druzega izgovoriti, nego besede „Hilfe!" in kazaje na levo „Virant, Virant!" Na kunci Trubarjevih ulic se je zgrudil na tla in morali so ga nesti v njegovo stanovanje, kjer je kmalu potem izdihnil svojo preblago dušo. Vest o tej naglej smrti razširila se je bliskoma po mestu in globoko užalila vse prebivalce brez razlike narodnosti, kajti pokojnik bil je tudi v nasprotnem taboru vsled svojega značaja, vsled svojih plemenitih lastnostij spoštovan in priljubljen. Za nas Slovence pa je ta izguba nenadomestljiva, umrl nam je v istini drugi Herman. Rodom Nemec — pokojnik porodil se je v 30. dan decembra 1839 na Dunaji — bil je prerano umrši Schneid tako intenzivnega pravnega čuta, da je stopil mej naše prvoboritelje in vsekdar in povsod goreče in odločno zagovarjal pravice zatiranega naroda slovenskega. Nemila bolezen prisilila ga je sicer, da je v IG. dan septembra leta 1882 odložil državnozborski mandat mesta Ljubljanskega, a komaj se mu je zdravje obrnilo na bolje, že se je zopet povrnil na politično bojišče in bil lansko leto izbran poslancem mesta Idrije. Kot deželnemu poslancu kranjskemu ni mu sicer bilo odprto za njegove lastnosti dovolj prostrano polje, a tudi v ozkem okviru redutne dvorane opazovali Brno njegov blagodejni upliv. Posredoval je mej strankami, osrčeval je omahljive in z vsemi silami prizadeval se, sestaviti stranko, ki bi ne bila zavisna od vsake sapice. Žal, da se je njegova beseda premalo uvažala. Še predvčeraj, uvidevši, da bode zo- pet večina za zloglasnih 600 gld., je ves žalosten vskliknil: „S tacimi omahljivci se ne more politike delati lu Pokojnik zanimal se je iskreno za vsako našo zadevo, nikdar ni gledal na svojo OBobo, na svoje koristi, temveč boril se je vedno le za stvar, za uzvišeno idejo, to pa tako odločno in požrtvovalno, da je v tej zadevi dosezal in presezal najboljše naše rodoljube. Vsak narodni zavod bil je gotov njegove podpore, vsako podjetje je pospeševal, z novci in s peresom bil je delaven in večina izvrstnih člankov v „Stidsteierische Post" bila je Schneidovih. Veliko pa bi bil še storil, da mu je bilo dano, dalje živeti, kajti bil je mož tako izbornih zmožnostij, da bi si boljšega ne mogli želeti. Imovit, vsestranski izobražen in izveden, imel je po svojem socijalnem stališči pristop in upliv v visokih krogib, pravico- in resnicoljuben poštenjak zagovarjal je vedno in odločno naše pravice, kajti bil je tako iskren prijatelj našemu narodu, kakor bi se bil porodil na slovenskih tleh in od slovenske matere. V zborih odlikoval se je po svojih temeljitih in elegantnih govorih. Zadnji njegov govor bil je v deželnem zboru kranjskem, ko je utemeljeval svoj predlog o znižanji tarifov na južnej Železnici. Govoril je tako izborno, navajal tako prepričevalne stvarne podatke, da je vse poslušalce zavzel in da so mu po končanem govoru od vseh strauij doneli dobroklici in mu poslanci čestitali na izrednem vspehu. Ravnopravnost vseh narodov izgubila je v prerano umršem Schneidu svojega, zaštitnika, plemenitega viteza, ki ni bil le vitez samo po imenu, ampak tudi po srci, avtonoraistična stranka svojega vedno zanesljivega pristaša in prvobojevnika. Isto tako pa narod slovenski iu dežela kranjska, v katerej se je bil v zadnji čas za stalno nastanil, neustrašenega in uplivnega zagovornika, naši poslanci pa v vsacem oziru izvrstnega kolego. Prerana njegova smrt presunila je VBa narodna srca. Njega priljubljenost osvetljuje najbolj f*ktum, da so se nekateri volilci Ljubljanski, prišedši ga kropit, glasno jokali, ko so ga videli na mrtvaškem odru. Redko sejaui so Nemci, ki bi bili pravični Slovanom, zato pa bode Schneiduvo ime na veke zapisano v hvaležnih srcih slovenskih, kajti on nam ni bil Nemec, on nem je bil pravi brat. Večen bodi spomin preblagoj njegovej duši! LISTEK. Kitaj in njegove naprave. (Dalje.) Vzhod i n zapad. Mi pripisujemo tudi sebi prvenstvo v izumljenji tiskarstva. Nikdo ne dvomi, da je tiskarstvo že v 10. veku bilo znano v Kitaji. Ali bi si ne mogli misliti, da je načelo tega čudovitega izumljenja prišlo v Evropo čez Rudeče morje ali Malo Azijo. Jaz to verujem. Baš to bi lahko rekli o magnetnej sili; vse znanstvena dela (a jih je brez števila) pričajo o starosti tega izumljenja in pripisujejo je nam. Znano je, da so Arabi rabili kompas še za časa križevskih vojn — in vračujoči križarji prenesli so to porabo magnetne igle v Evropo. Kitajcem zlasti je magnetna igla bila znana že v globokej staro-davnosti. V kitajskem slovarji, pisanem v 121. letu pred Kr. r. beremo sledečo defenicijo magneta: Kamen, iz katerega se naredi igla, s kojo se določi mer. Poleg tega pa naše knjige pojasnujejo porabo kompasa. Vse to se maoja vprašanja, katera imajo samo relativni interes, pa meni dovoljujejo z zadostno gotovostjo reči, da mi nesmo tako najivni, ko se branimo uvesti pri nas doma sistemo novotarij. T; ko je vsled naše vztrajnosti izumljen smodnik, tiskarstvo, kompas, in jaz moram še pristaviti: svila iu porcelan, z ozirom na poslednja moramo reči, da sli samo ti dve izumljenji zadosti, da bi postavili nas v vrsto civilizovanih narodov. Iz tega je mogoče sklepati, če smo mi v koristnih izumljenjih priborili si vidno mesto, bili smo tudi sposobni v naše naprave in naše zakone uvesti oni praktični duh, ki hoče dobiti take rezultate, kateri bi mogli ubiti strast k premenam, in kojega vodi samo smoter videti — kaj bode iz tega V Občenja Kitaja z narodi, ki so prihajali na njegove meje, neso zapustila uikakih sledov v njegovej zgodovini. Adrijan prvi omenja Kitajcev, kakor naroda, ki izvaža surovo svilo in svilnata blaga. Na to se pa tudi omejuje pripovedovanje zgodovine. Tedaj smo mi toraj bili znani Rimljanom, gospodarjem tedanjega sveta. Misli se, da je popolnem dokazano, da Rim-ljuui neao z nami imeli nikake zveze. Naša zgodo- vina pripoveduje samo o kitajskem poselstvu, odposlanem za dinast'je Han v 74. 1. po Kr. r. z namenom ustanoviti občevanje z zapadnim svetom. To poBelstvo prišlo je v Arabijo, in seznanilo tamošnje prebivalstvo z inštitutom evnuhov. Ta je bil dovolj ocenjen, kajti evnuhi so hitro prišli v navado pri tamošnjem narodu. To je jedini namig naše zgodo vine o občenji Kitaja z inozemskimi narodi. Če tudi sinovi nebeške države neso prestopali mej svojega ozemlja zaradi kakih potovauj v oddaljene zapadne kraje (vsaj o tem nič ne pove zgo-govina), pa vendar se ne da ugovarjati, da so se pri nas naselili tuji narodi in da se sedaj žive pri nas potomci teh priseljencev. Mej nami opaziš žide, ki so se preselili k nam kakih dve sto let pred Kr. r. za dinastije Han, t. j. v jednej najbolj cvetecih dob naše države. Pozneje je zasledil to naselbino nek jezujit, in zanimivo je njegovo pripovedovanje o tem. „Tu sem že dve leti in obiskal sem one, katere tu imenujejo Tiao-Kin-Kiao, za gotovo misleč, da morajo biti Židi. Če je to tako, mislil sem, mogel bodem najti „Staro zavezo" Poročil sem jim, d se želim seznaniti z njimi iu zagotovil jim svoje prija- 44 Dr. Herbstov predlog v češkem deželnem zboru. —o.— Avstrijsko „pravo" uemštvo jelo je slednji čas posnemati taktiko, k katero je starorimska aristokracija milosti delila mej uizko, plebej-sko rajo! Tako nekako, kakor so rimski očetje mešali pelin mej med v zakonib, zahtovanib od probujenega ljudstva, hote tudi kulturni naši Nemci osrečiti uas Slovane z dobrimi zakoni, v katerib pa je vedno skrito — krepko konjsko kopito! Tak nestvor je konečno tudi predlog dra. Herbsta v češkem deželnem zboru, predlog, da naj se okraji na Češkem za okroglijo na narodni podlagi, ločijo torej v okraje češke ia nemške. Voditelj neraško-česke opozicije bil je sam tako malo previden, da je, utemeljujoč v 22. dan t. m. svoj predlog za okrajno preosnovo, odpiral obč nstvu oči in že naprej delal mržnjo proti izvedenju svojih nakan. Mojstersko je zvedeni politik, odlični jurist v svojem govoru razkladal vse nagibe in razloge, ki v narodnem, upravnem in gmotnem oziru pri kupujejo stvaritev narodno jednovitib okrajev na Češkem, ■— prijatelj ali neprijatel njegov, moral si se ukloniti dialektiki rezki ga dra. Herbsta in že si dobival zavest, da bode večini deželnega zbora češkega dobro došel predlog, ki tako jasno in glasno obeta mir, lepo in sporazumno življenje mej obema narodoma po čeških pokrajinah. Ali narava starega voditelja ustuvoverue stranke je močnejša, nego-li njegova mimika! Takoj je bilo očitno konjsko kopito dr. Herbstovega predloga, ko je njegov poroditelj pri isti priliki jel govoriti o zlih nasledkih sedanje vladne politike, o jezikovni naredbi, o vladni stranki in ko se je konečno dovolj jasno rotil, da bode občinstvo njegove stranke umelo in cenilo odgovor k političnemu vprašanju v njegovem predlogu, bodi ta odgovor kakeršen koli. Stari dr. Herbst ve, zakaj da je tako hitro prememl svojo temperaturo, al: prizadeto občinstvo mu je tudi hvaležno, da je tako v ceno zgubilo mreno z očes! Čeh-" se nikakor ne bi hoteli upirati predlogu, ki daje napotek, kako priti do narodnega mru v kraljevini češki. Na oko je dr. Herbstov refteui predlog tisti angelj miru, kateri hoče poAteno razdeliti in narazen ločiti, kur po svojstvu svojem ue more vkupe živeti. Ali le na oko, kajti že dr. Herbstovo utemeljevanje tega predloga pokazalo je, da se hoče •t. njim ustvariti le nevaren „praecedens", da se hoče iz nekaterih okrajev dežele izločiti jezik češki, da se hoče z njim storiti le prvi korak k razpolov-1 j en j u češke kraljevine, k nemško-českemu namenu torej, ki je češke domoljube dovolj razburjal v kratki dobi svojega življenja. In dalje, poslanec dr. Herbst je tudi proti svoji navadi ostal odgovor dolžan, ko ga je češki poslanec dr. Šole bil vprašal v seji občinskega odbora, ali pa njegov predlog ne namerava narodnega in upravnega razpolovljenja češke dežele? Brez povoljnega odgovora k temu vprašanju se pa večina češkega deželnega zbora ne bode podajala v konečno ukrepanje o dr. Herbsto-vem predlogu. Ali kako bi dr. Herbst tudi pozneje mogel češki narod uveriti, da ločitev okrajev po jeziku ne pripravlja pota za ukrepanje o razpolovijeuji Češke? Te posledice prišle bi same po seb', če ne danes, pak jutri - kdo bi jim postavil jezove, kadar bode dr. Herbst zginol? Ali morebiti naraščaj, ki se že sedaj lahko navdušuie za posledice dr. Herbstovega predloga, ker jih — jako slabo prikrite — vidi kakor sladko jesensko grozdje razobešene po predelih malomodrega velikonemškega novinarstva?! Pravo Datrijisko darilo bi torej bilo za češke Slovane, ako bi zakon postal imenovani dr. Herbstov predlog. Istina je z druge strani to, da se bode za nemško levico kovati sku al dobiček, če bode dr. Herbstov predlog mrtvorojen pokopan v arhive deželne zbornice v Pragi. In prepričanje se usiljuje, da je stari igralec na parlamentnih deskah postnodil nekoliko bengalskega ognja, da kani s svojim pred-logom stranki svoji piidobiti nekoliko političnega sijaja. Kadar namreč pade dr. Herbstov predlog, pisali mu bodo nemško-liberalni listi uekrologe, in kakor je pri tacib prilikah navada, povzdigovuli bodo svojo stranko nekako v temzmislu : „Glejte; boteli smo spravo in v to svrho, samo v to svrho prišli smo z dr.Herbsto-vim predlogom 1 In Čehi! OSabui Čehi so rekli, da sprave z nami nočejo in odbili so blagohotni, pomirljivi naš predlog. Kdo je torej kiiv, mi ali Čehi?" In slepo nemško občinstvo bode to verjelo ter še bolj sovražilo češki, slovanski živelj. Taki bodo sadovi dr. Herbstovega predloga, taki — nemške miroljubnosti ! Deželni zbor kranjski. (VI. seja 1. oktobra.) Deželni glavar Tburn spominjal se je smrti g. vit. Scbneida začetkom seje s sledečim govorom : Gospoda moja! Pn-tužno vest imam danes si. zboru naznaniti. Nagla smrt je včeraj zvečer ua-šemu blagemu kolegi vitezu Josipu Schneidu na veke oči zaprla. V zadnji deželnozborni seji še delujoč, danes ni več mej živimi, po Božji volji preselil se je iz te doline solz iu težav v boljše večno življenje. Vestno opravljaje poslansko službo, boreč se za materijalni in duševni razvoj dežele, je miroljubni umrli imel srce na pravem mestu za cesarstvo, domovino in narod. Prosim si. zbornico, da me pooblasti zapuščeni Žalostni udovi umrlega izreči najglobejše sočutje deželnega zastopa. V čast umrlega iu v znamenje našega soža-leuja, prosim, da gospodje ustanejo s sedežev. Ves zbor v znamenje sočutja ustune 8 sedežev. Poslanec Obreza in tovariši interpelujejo vlado zaradi naredbe, da se je upeljal proti sklepu mestnega zbora Ljubljanskega na mestnih ljudskih šolah zopet nemški učni jezik. Deželni predsednik naznani, da bode odgovoril na to interpelacijo v jedni prihodnjih sej. Poslanec Kersnik iuterpeJuje deželnega glavarja, kaj se je storilo zaradi njegovega lansko leto vsprejetega predloga, naj se pravno razmerje mej posestniki lož in deželo preišče. Deželni glavar naznani, da bode odgovoril na interpelacijo v prihodnji seji. Deželua vlada izroči dopis, v katerem kupčij-sko ministerstvo naznanja, da je naročilo vodstvu južne železnice, kako bi se uveli cenej i tarifi za prevažanje blaga na Kranjskem. Po nasvetu poslanca dr. Poklukarja izroči se ta dopis upravnemu odseku, kateremu je v tej za- devi izročen i predlog bivšega poslanca viteza Scbneida. Predlog se vsprejme. Poslanec dr. Papež poroča v imenu upravnega odseka o načrtu postave o spuščanji zasobnih žrebcev za konjsko plemitev. Zakon se vsprejme tudi v tretjem branji. Poslanec dr. Vošnjak poroča v imenu finančnega odseka o deželnih podporah za stavbo ljudskih šol in nasvetuje: SI. deželni zbor naj dovoljuje za leto 1885. za šolske stavbe podpore iz deželnega fonda sledečim občinam : 1. Toplice.......... 500 gld. 2. Dragatuš......... 500 „ 3. Petrova vas........ 500 „ 4. Dobliče.......... 500 „ 5. Sv. Mihael pri Žužemberku . . . 500 n 6. Sinji Vrh......... 500 „ 7. Zgornji Logatec....... 500 „ 8 Slavina.......... 200 „ 9. Zgornje Pernice . . . . * . . 500 „ 10 Tržiše.......... 500 „ 11. Bojanci.......... 500 „ 12. H r ušica.......... 500 „ 13. Adlešiče..........100 „ 14. Ambrož..........100 „ 15. Jesenice..........100 „ 16 Bohinjska Bistrica..... 100 „ skupaj . . .6100 gld. (Dalje pri h.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 2. oktobra. Štlrskl deželni zbor je v ponedeljek izrekel na predlog poslanca Kienzla jeduoglasno priznanje in zahvalo prtjšnjemu deželnemu glavarju Kaiser-feldu za njega delovanje za državo in deželo. Slo venci so razun barone Godla pred glasovanjem o tem predlogu ostavili zbornico Poslanec Schreiner je baš v tej seji odgovoril v imenu deželnega odbora na interpelacijo gospoda Ruča, zakaj deželni odbor na Ptujske; gimnaziji nastavlja profesorje, nevešče slovenskega jezika, katerega govori večina učencev. Rekel je, da ni potreba profesorjem n» gimnaziji z nemškim učnim jezikom znanja slovenščine. Iz tega odgovora lahko posnamemo, da od stirskih liberalcev nemarno pričakovati pravice, in da je dolžnost vsakega Slovenca delati ua lo, da se Slovenski Štajer administrativno loči od nemškega. Kakor se misli, bi volilna reforma, kakeršno je izdelal češki deželni odbor za deželni zbor, zagotovila Čehom za zmirom večino v deželnem zboru. Ako bi se volitve normalno, brez vsakega pritiska vršile, dobili bi Nemci v deželnem zboru 74 poslancev izmtj 242. Tudi ko bi vse iu fidtjkomisno posestvo nemški volilo, dobili bi Cehi 126 gl*»aov, Nemci pa samo 116. Zato je pa v nemških krogih velika nevolja, kajti Nemci bili so vajeni samo gospodovati nad Slovaui. Zato pa tudi ni misliti, da bi Nemci počakali v zboru, da bi se to sklepalo. — Nemci so v deželnem zboru zopet pokazali svoje sovraštvo do Čehov in češkega jezika. Ko so se posvetovali, kaka znamenja naj bi nosili poljski čuvaji, predlagal je dotični odsek, da trakove s Češkim m nemškim jezikom. Temu so ugovarjali Nemci, češ to bi žalilo čisto nemške občine. Iz tega se vidi, da sprava z Nemci ui mogoča, in le čudimo se, da Dalje v prilogi. teljstvo, iu oni so mi takoj odgovorili in bili celo tako prijazni, da so me povabili v gosti. Obiskal Bem jih v Mi-paj-se, t. j. v sinagogi, kjer so se zbirali. Tu smo se dolgo pogovarjali, jaz sem pre-gledaval njih pisma, izmej katerih jih bilo nekaj pisanih v kitajščini iu v drugem jim lastnem jeziku. Pokazali so mi svoje svete knjige in dovolili mi v najsvetejše mesto njih hramov, v tako, kamor se dopuščajo : amo njih duhovniki. „Povedali so mi, da so njih predniki prišli z zupada, iz judejskega kraljestva, zavojevauega od Jozue, potem, ko je poslednji ostavil Egipet, prešel Rudeče morje in za njim ležečo puščavo. Pristavili so tudi, da se je Hebrejcev izselilo iz Egipta kakih šest sto tisoč mož. Zatrjevali so mi, da je v njih abecedi 27 črk, pa rabili so jih navadno samo 22. Poslednje se strinja s Bvedočeujtm svetega Jeremije, ki je trdil, da hebrejski jezik ima 22 črk, iz katerih je pet dvojnih. „Ko čitajo sveto pismo, zakrijejo obraz s tankim pajčolauom v spomin Mojzesa, ki se je na gori z Bogom pogovarjal z zakritim obrazom. Vsako soboto čitajo določena poglavja iz svetega pisma stare zaveze. Tako v teku celega leta prečitajo vsega. Pripovedovali so mi nekaj Čudnega o roji in peklu. Ko sem se z njimi razgovarjal o Mesiji, obljubljenim v sv. pismu, so se čudili mojim besedam. Ko sera jim rekel, da mu je bilo ime Jezus, odgovorili so mi, da se v svetem pismu omenja o sv. Jezusu, sinu Sirahovem; tega Je2usa, o katerem jaz govorim, pa ne poznajo." Samo hebrejski narod se tako trduo drži svoje narodnosti. Vzemite, katero koli narodnost, po štirih ali petih rodovih se bode naturalizo-vala. — Hebrejci pa nikdar! Kamor koli naj se preselijo, povsod se trdno drže svoje vere in bvo-jih običajev. Z zgovovinskega stališča se to mora smatrati za velevažni t i!.t. da so se tako ohranili mej 400 milijonov broječim narodom. Ob zgodovinskih viharjih, ki so spremljevali velika premikanja narodov, prišlo je mnogo raznih plemen iskat pribežališča v naše dežele. Zato bi bilo treba preiskovati v našej državi venske običaje, opazovati nrave, natančno preiskavati posebnosti naših narodnosti, iu na ta način bi se razsvetilo marsikaj zanimivega iz stare zgodovine. Kdaj da je k nam prišlo kristijanstvo, se ne da točno določiti. Kakor se sodi, so prvi apostoli kristijanstva učili svoj nauk pri vseli narodih starega veka. Jezujiti mislijo, da je kristijanstvo k nam prišlo v 6. veku. Tudi se more nvsliti, da je sv. Toma bil prišel v naše kraje. Gotovo je, da so prvi kristijanski misi« jouarji že zgodaj prišli v Kitaj, kajti ne moremo pripisovati samo slučajnosti, da se nekateri buditski obredi ujemajo s katoliškimi. Naj bode to kakor koli, v Nankingu se že bile kristijanske cerkve v XIII. stoletji, to beremo v spisih znamenitega potnika Marko Polo. Začenši z V. stoletjem, začenja se vzdigovati zagriojalo, ki je ločilo Kitaj od ostalega sveta. To stoletje se je začelo občevanje z Arabi — in ta doba se more smatrati za naš zgodovinski preporod. Poročila Arabov, ki so jih sami pisali po povodu njih bivanja v našej deželi, pričajo o blagostanji naše države in nas silijo k misli, da je Kitaj najmanj tisoč let poprej že užival cvetočo civilizacijo« Z gotovostjo moremo trditi, da so se Arabi naučili naše umetnosti in prisvojili si naša izumljenja. Poslednja so prešla v zapadne dežele, kjer so se pozneje popolnjevala, — temu se ne da ugovarjati. (Konec prih.) Priloga „Slovenskemn Narodu" št. 227. 2. oktobra 1884 se ne1 uten odločujoči krogi vedno zibljejo v sanjah, kako t)i sprijaznili Nemce ui Češkim s sedanjimi raznu rami. Iportvil i deželni glavar Vetter ji« kot predsednik deželnega odbor«, kateremu se je bila volitev grofa Schontiorna v ogerskem HradiŠi zopet izročila, da preiskuje, kako bo je vršila in o tem poroča deželnemu zboru, izročil dotični referat vodji mornvskib Čehov, dežeintinu odborniku dr. pl. Šromu. To je pa neki nemške liberalce moravske jako užalilo. Naučuo mioisterstvo je zavrglo protest I^e-vovMkega mestnega zbara proti osnovi samostalne rusinsae sole. Poljaki so hoteli uvesti rusin ske paralelke v mestuib šolah, kjer se oglasi dovolj učencev rusinske narodnosti, da bi le ne bilo samostalnih rusinskih šol. Ker bi se ruBinski učenci raztresli po raznih mestnih šolah, nadejali so se s tem doseči, da ne bi bilo treba osnovati nikakih rusinskih šol. Rusini neki hočejo sedaj energično zahtevati, da se takoj ustanovi rusinska šola. Ta zadeva se že juko dolgo mota, o njej so že odločevale vse in&tance. Zanimivo se nam zdi, da je v Ljubljani vlada takoj ukazala, da se poučuie v nemščini, v Levovu se je pa stvar vlekla mesece in mesece, pa vender ni vlada niti mislila na nikake utrakvi stične šole. ^§j«>riijeavstrlj»ki deželni zbor je potrdil vse volitve. Brž po volitvah se je govorilo, da hoče konservativna večina ovreči volitev dveh liberalnih poslancev, kojih volitev se je neki nepravilno vršila. Liberalci bo že žugali z vstopom iz deželnega zbora, ko bi se ovrgu ti volitvi. Sedaj so pa konservativci potrdili vse volitve in liberalci lahko ostanejo v zboru. So li konservativci prišli do prepričanja, da sta ona dva poslanca popolnem pravilno voljenu, ali so se prestrašili žuganja liberalcev, ali je pa mordi vladu kaj posredovala vmes, tega ne vemo. Toliko je gotovo, da liberalci niti večini, niti vlndi zato neso bili hvaležni, temveč so takoj, ko je jrišlu na vrsto verifikacija poslancev velepos stva, j. ko hudo napali večino in vlado zaradi teh volitev, posebno poslednjo. Očitali so jej, da je izpustila protizakonito iz voliinih listin hiše, upisane v deželno desko. Namestuik je v dolgem govoru zavračal napade liberalcev. Koncem so se pa tudi te volitve verifikovale. — Predvčeraj je v deželnem zboru poslanec Rog! stavil predlog, da bi deželni odbor preiskaval, kake slabe nasledke imajo po deželi žeuitve uemauičev, ter o tem poročal de želnemu zboru v prihodnjem zasedanji, ter stavil nasvete, kako bi se odstranilo to zlo. V §oliioyrad9kem deželnem zboru je poslanec dr. Keil stavil predlog, da bi se ueželno-zbor-ski volilni red tako-le prenaredil: 1. Aktivno volilno pravico ima vsak državljan, ki v solno-gradskej deželi plačuje kaj direktnega davka; 2. v veleposestvu smo voliti vsak, kdor plačuje 10O gld. realuega davka, od katerih mora biti najmanj */« zemljiškega ali hišnega razrednega davka, Ve Pa najemnine; 3. vsak trg je volilen okraj; 4. v kmetskih občinah voli vsak, kdor ima volilno pravico osobno in direktno. Ta volilna reforma je jako liberalna, zato jej tudi mi želimo, da bi kmalu zakon postala. Tudi pri nas na Kranjskem bi bilo treba podobne volilne reforme, zlasti bi določba o volitvi v veleposestvu ugajala našim razmeram, kajti z njo bi se doseglo, da bi v tej skupini nemški nam Slovencem sovražni grajščaki ne odločevali. Predvčeraj se je otvoril lir* a tak I sabor, kraljev reskript poudarja, da po proteku toliko let posvečena zveza z Ogersko prinaša hrvatske) kraljevini vedno večje koristi, in da bi se momentalna nasprotja odpravila z obojestransko pripravljenostjo V u a a i j o države. Shodi vladarjev iu velikih državnikov se letos ponavlJHJo drug ?a drng'm. Jedva tta se . e.iia avstrijski m uemški cesar v 1 en, takoj je Kaluoky obiskal Bismarcka. Na to se je podal k nemškemu državnemu kancelari u francoski poslanik Courcell, Za tem je bil shod treh cesarjev sedaj se pa že govori, da se snideta Gladstoue in Bismarck. Npk angleški časopis pripoveduje, da je viemška cesarje viči nja, ko je bila poslednji pot v Angliji, pripravljala pot shodu teb dveh državnikov. Ta pogosta snidenja vodite'jev osode evropskih držav kažejo, da se na političnem obuebji kaj poseb nega vrši. In če gre samo za ohranenje miru, kakor se navadno trdi, mora mir biti v jako velikej negotovosti, da je vsega tega treba, da se ohrani. ■Sunka vlada je imenovala generala Koha-nova generalnim guvernerjem v Vilui. Kohanov je odločen sovražnik germanizacije. Pred tremi leti je carju predložil statistične date o germanizaciji v Poljskej. Nadejati se smemo, da bode skušal kolikor mogoče ovirati germanizacijo v svojej guberniji. Govore sicer, da je Kohanov ve|ik nasprotnik Poljakov in bi nujrajše vse porušil. A mislimo, da bode kot dober Slovan kmalu spoznal, da vsak rusko-poljski razpor samo germu nitaciji koristi, ter se bode kmalu sprijaznil s Poljaki, to tem prej, ker v višjih ruskih vladnih krogih že uekaj časa veje Poljakom prijaznejši veter. Operacije na francosko-kitajakeni bojišči pričele so se zopet včeraj, vsaj tako se od tam poroča, da je admiral Courbet hotel včeraj začeti bom-bardovati nekatere kitajske kraje. Sicer je pa tudi mogoče, da je vojskovanje še odložil, kajti v vlad- nih krogih Pekinških so se poslednji čas zgodile nekatere spremembe, zopet je ona stranka prišla kvišku, ki je za mirno pobotanje s Francozi. Carica samu tudi neki želi, da se kmalu naredi mir. Angleška vlada je objavila vlastim, da se jej pravično zdi, da je egiptovska vlada ustavila amortizacijo državnega dolga z ozirom na finančni položaj v Egiptu. Nekatere vlade so že odgovorile na to izjavo v tem smislu, da ta naredba egiptovske vlade nasprotuje mej narodnemu pravu. Angleška vlada neki misli, da se ta naredba ne bode preklicala. Ruska vlada je pa tega mnenja, kakor se da posneti iz ohcijoznega lista „Nordu, da ta naredba še ne bode zadostovala za zboljšanje finančnega stanja v Egiptu, in da se bodo diplomati kmalu na kakej konferenci morali baviti zopet z egiptovskim finančnim vprašanjem. V zjecl i njenih državah severnoameriških je sedaj jako burna agitacija za bodoče volitve predsednika in podpredsednika republike. Ker so štirje kandidati za predsednika, in tudi trije ali Štirje za podpredsednika, je mogoče, da pri volitvi noben teb kandidatov ne bode dobil veČine. Tedaj bode pa izmej onih treh kandidatov ki dobe za največ glasov za predsedništvo volila zbornica poslancev predsednika, senat pa na isti način podpredsednika. Ker je zbornica poslancev po večini demokratična, bil bi izvoljen predsednikom kandidat demokratov Cleveland, in ker je senat po večini repu likansk, republikanski kandidat Logan podpredsednikom. Dopisi, Iz Rudolfovega 25. sept. [Izv. dop.] (Še nekaj o gosp. prof. Šukljeji in njegovem odprtem pismu[glej „Ljub. List" št. 156]. Odzi v g. Vik torj u Rohrmannu.) „Resničuo je, da se tukaj vsakemu mrzi, v politično areno podati so in javno pisati, ko si nihče več pri nas ni Bvest, da se mu „od tam gori14 ne tasadi bodaio zavratno v zat'lnik.' Prav, po vsem prav imate, velecenjenj gosp. dopisnik iz Rudolfovega v št. 202 „Slov. Naroda". Časi, prav dobro stigmatizirani s ,politiscb.es streberthum", so za nas, ki se usojamo še vedno prisegati na naš stari program in visoko držati našo narodno zastavo, v resnici jako kritični. Lahko umevno tedaj, da Vi, velecenjeni gosp. dopisnik — ki se morebiti ne nahajate ravno v onem „srečuem položaji zasebnika", po katerem urednik „najnovejšega dnevnika" joče svoje „krokodilove solze" — ne odgovarjate več vsem onim neresnicam, katere je preoblastni ženij produciral v svojo obrambo. Prav živahno obžalujem, da Vi tega ne storite, ker sem uverjen, da ste Vi jiravi mož, ki znn. izbrati si pr v o orožje iu nasprotnika zadeti na najbolj občutljivi strani, — saj dovolj, porok v to mi je vedenje urednika „Ljubljanskega Lista", ki se v svojem „odprtem pismu" tako tragi-komično zvija pod Vašimi tehtnimi udarci. A ker ste to že uekako „a priori" odrekli in je res preteklo že do kaj časa in Vi še vedno molčite, —- kar smem tolmačiti si le v tem smislu, da hočete držati dano besedo in biti si konsekventnim — usojam se jaz, oprostite mi mojo drznost! — napraviti pohleven poskus, javnosti po svojih skromnih močeh razkriti to, kar je g. prof. Šuklje v svojem „odprtem pismu" — menda ne brez dobre namere — prikrivati hotel. Takoj začetkom svojega „odprtega pisma" — katero pa, akopram dokaj obširno tako malo in ne-temeljito odgovarja g. dopisniku v št. 202 „Slov. Naroda", du smelo trdim, bi bilo morebiti bolj prikladno nazivljati ga »zaprtim" ali pa, ker se v njem že toliko govori o lustnih zaslugah g. pisca samega, „panegirikus na samega sebe" — zljubilo se je g. prof. Šukljeju besedičiti o nekem — „dozdevuem dostojanstvuu. Da g. profesor o dostojanstvih rad govori, to ni za nas nič novega in samo ua sebi jako nedolžna stvar, a da govori o „dozdevnem dostojanstvu", to nas je temveč iznenadilo, ker je bil poleg tega še tako malo obziren, da nam niti povedal ni, komu da se prav za prav dozdeva. — „V tem oziru itd. in jednoglasna (?) zaupnica, kojo sem prejel v mestni hiši itd." Za Boga svetega! Kaj ste jirišli že popolnem ob svoj dober spomin, g. profesor? Jeli so burne vihre zadnjih dni i kn slabo upljivale na Vaše duševne moči, da se ne spominjate več, od koga iu kako da 8e Vam je votirala ona „jednoglasna44 zaupnica? Ali pa stori to morebiti zavest, da zagovarjate jako slabo reč? — Pa naj bo to, kakor že hoče, na vsak način priskočim Vašemu slabemu spominu na pomoč. Zaupnica, o katerej tako oblastno govorite, votirala se Vam je na predlog gosjioda, ki Vam kot kandidatu svojega glasu niti dal ni, od gospoda, ki je uskok v narodnem taboru, renegat v najslabšem pomenu besede! Častno je sicer i od nasprotnika pohvalo žeti, a dozdevati se mi hoče, du bi v tem slučaji za Vas bilo morebiti bolj priporočilno, ko bi Vas ta dvomljiva čast ne doletela. Gospod, kateri je predlagal zaupnico, gotovo tega Btoril ni, ker ste mu Vi imponirali z Vašimi političnimi nazori, s političnim taktom, marveč storil je to, ker je bil že takrat po Vašej brezkoučnej elasticiteti do dobrega uverjen, da se Vi g. deželni poslanec nahajate na najboljšem potu, preživeti v«e one „faze", katere g. predlagatelj sam že davno za seboj ima in post; ti — horribile dietu — „njegove gore list". — Similis sunil gaudet! In potem, kaka je bila ta „jednoglasna" za-upn:ca ! — Od navzočih g. volilcev odtegnilo se jib je jeden dober del glasovanju s tem, da so „demonstrativno,, zapustili dvorano. Ali so ti gospodje volilci tudi že ušteti pri onej „jednoglasni zaupnici? „In vendar se hočem v dogovor spuščati z vami itd." Kako uljudno! kako ljubeznjivo! Tega bi se bil g. dopisnik „Siov. Naroda" gotovo ne nad jal od Vas, visokoučeni g. profesor in politik; a česar se je nadjal in smo se i mi drugi „pigmejci" nadjali, to je, da boste „mož beseda14 in da boste nas tedaj poučili „o nekaterih zadevah, o katerih smo tako sila slabo poučeni." Pa jako smo se varali. Mesti obljubljenega pouka, nič nego puhle fraze, samohvala n pa — da ne postanem mauj uljuđen — same neresničnosti. Ali za kaj druzega hočemo li smatrati ona baza razpravljanja na dolgo in široko o: „Politiki, Pressi, vinarski šoli, boljših cestnih zvezah, dolenjski železnic', Vaši čast i lakomnosti itd.?" Ali neste i Vi, g. deželni poslanec — če hočete biti nepristranski — tega mnenja, da bi dobri reči, katero tako slabo zastopate, mnogo boljše služili, ko bi nam postregli s pozitivnimi dokazi, z dobrimi fakti, ne«o da nam mečet.e „pesek v oči" in nam servirate vsakobažne reči jako problematične vrednosti? — In potem, ali se Vam ne zdi, da ste malo preveč grešili na račun potrpežljivosti Vaših čitateljev, katere pitate s tako dolgočasnimi tiia-ilaini? Ne vem sicer, kaj da ravno Vi, g. profesor, o tem vsem mislite, a toliko Vam že danes lahko povem, da vse Vaše tirade še nikakor ne bodo ustavile kola časa, še manj pa spravile „našo" zgodovino raz njenega tiru. In če vržete g. dra. Ivana Tavčarja z g. Škerbincem še tolikokrat v jeden in isti lonec, zato nam še nikakor dokazali ne bodete, da niste hrepeneli po mestnem odborništvu iu „politisches streberthum" ostal Vam bo užgau pečat vse Vaše žive dni. In dal|e: kdo drugi nego Vi v prve j vrsti se je hotel maščevati nad g. dr. Zamikom zuradi svojega propada pri Ljuoljauskib volitvah? — nKje je kavzalna vez v tem slučaji?" vprašate Vi, kateri uam v Vašej lahkoumevnej resigoaciji dopovedati hočete, da neste „nikdar hrepeneli po mestnem odborništvu". Našli ste jo sami, to „kavzalno vez" ; kajti odgovarjate si takoj sami, dovolj jasuo : „Svojega propuda sem bil tedaj najbolj vesel (?) ravno jaz, in iz srca hvaležen (?) moram biti dru. Zar-niku in sem mu še danes, da me je z nenavadnim naporom svoje energije rešil tega nadležnega bremena!" Da se na očitauje: da neste ostali „mož beseda" sklicujete na privatni razgovor, tega Vam ni kdo ne more šteti v 2I0; a da se tega, kar ste v tem „privatnem razgovoru" obljubili uam, ki smo si že takrat dozvolili nekakov sum staviti v Vašo cenjeno osobo, tudi držali neste, tega Vam nikdar ne odpuščamo. Neodpustljivo je to tudi še tedaj, ko se v Va«ej zadregi ne ravno kaj viteški skrivate y.a „pošteno vlado", katera bi pa — saj po našem preponižnem mnenji ničesar na njeuej poštenosti ne izgubila, če bi jo tudi ravuo V i ne pisali s tako mastnimi črkami. Da se g. dr. Zurnik-a „Stosstaktik" — kakor Vi, gospod deželni poslauec, to častno nazivljato — ne ujemate, tega Vam ne bo mkdo zameril; a da se pri tem upirate na Vaše dostojanstvo in da to Vaše dostojaustvo zlorabite v to, da na malo dostojen nočin 2 blatom ometavate naše velezaslužue može, tega ue moremo tako lihka vzeti. In — ako nas vsu znamenja ue varajo — kmalu utegne čas priti, ko boue vse preoblasti konec; ko Vas Vaši gg. volilci pouče, da „politika, kojo daues pr>poroča „Slovenski Narod" in z njim vred vsa tolpa radikalnega časopisja" ni ravno tako „pogubna zu „na.štt narod", kakor de to Vi, gospod profesor, iz lehko umevnega uzroka domišljate. Na Vaše preodkritosrČno izpovedovanje: „bil sem brezobziren v boji itd u odgovoril Vam je že g. Viktor Robrmann v svojem „Poslano" (glej štv. 219 „Slov. Naroda") na jako prikladen način, prav dobro označujoč Vus kot „iregularca". — Preostaja mi stroo še odgovor na to, kar Vi značite s „po vsem neutemeljena laža. Ko bi hotel i jaz tako malo uljuđen in brezobziren biti, nego Vi, gospod profesor, onda bi kar naravnost dejnl: da Vi lažete. A ker sam uverjen, da Vi lagati niti ne znate, marveč, da ste le tako kratkega spomina, ali k večjemu: da le resnico po svoie zavijate, poslužujem se manj ostrega izraza in tedaj samo trdim, da govorite neresnico. Da ste res segali „z zlobno roko v privatno življenje", tega nam veuder utajili ne bodete, tako »žalostnega poguma" vender-le še nimate! Napomnim Vam samo „affero Tavčar" in če Vas ni že popolnoma zapustil Vaš nekdaj tako dober spomin, spomnili se bodete takoj, da je Vaš cenjeni listič — morebiti da zaradi pomanjkanja drugih reči — ob svojem času obdeluval ueko tv:.-rino, katera njenemu izdajatelju ni ravno veliko časti delala, ne govoreč o načinu, ki ste ga uporabljali v „ brezobzirnem" boji proti gosp. dr. Zarnik-u. — Kar dalje še opetovano sanjarite o Vaših zaslugah, to sem že na drugem mestu dostojno za vrnil. Oprostite tedaj, da se zastran tega ue spuščam v daljšo in — kakor se mi dozdevati hoče — ne-plodovito polemiko z Vami, saj sem na vseposled vender le uverjen, da ste storili to vse brez „ekspen-zarov", katere je k večjemu — seveda prostovoljno plačal le oni, kojemu ste Vi, gospod profesor, velikodušno blagovolili nakloniti Vašo posebno protekcijo. — Pa slednjič meni to nič mar; zahvalijo se naj Vam za to on», kojih „osobne interese" sto tako izvrstno zastopali. Dopis mi je itak že preveč narasel v peresu in skoraj se mi je že bati, da mi g. urednik premalo prostora še dovoli, ko častno pa primerno odziv-Ijam g. Viktoru Rohrmann-u, kojega je i baš cenjeni list blagovolil počastiti z malo dostojno kritiko. Mi imamo čast poznati g. V. Rohrmanna že kakih 8 let sem. Ko je prišel iz tujine in se zopet udomačil, bil je še jako mlad faut, a bil je že takrat odločen narodnjak, ki je imel -- akoprum dlje časa v Nemcih preživeč — nesprideuo, gorko čuteče srce za svoj narod in njega podjetja. In sedaj, ko je že dozoril v moža, vidimo ga povsod v prvej vrsti stati, ako narod apeluje na verne svoje sinove. S svojim mirnim in taktnim vedenjem znal si je takoj pridobiti naše simpatije; čislati ga so se priučili i njegovi politični nasprotniki, kojih jeden — ! višji uradnik — se je o priliki nasproti svojemu somišljeniku blizu tako-le o njem izrazil: „R...... ist ein geditgener junger mann, schade uur, dass er sich im gegnerischen lager befiudet". — Mi Novomeški narodnjaki bi le želeli, da imamo še mnogo tacih mož, da bi g. V. Robrmann stalno bivai mej nami; kajti ravno v uašem malem mestici se kaj živo Čuti potreba odločnih iu delavnih značajev. Da je to istina znal bo gotovo najbolj gosp. prof. Šuklje sam, kojega „adjutantom" bilje g. V. Rohr-mann nazivljan od njegovih nasprotnikov za časa volitev. Du se je podal v javnost iu s svojim ostrim peresom na jako dostojen način bičal spridenost našega časa, ter nezaprinesljivo dregnil v umazane „parasite", kojih se — žalibog — toliko nahaja na bolnem životu našega ubozega naroda, to vse mu služi le v čast in menim, da se mi ni bati desavo-uiran biti, če mu tu javno zakličem: „še mnoga leta!" — G. Šuklje-ju pa še jeden — in zadnjikrat: „Ophelia, geh' schleunigst in1« Kloster!" — Star neelastičen narodnjak. Od Save 30. aeptembra. [Izv. dop.] Pre mnogokrat govori se o kulturnem stanji našega naroda, radi se prepiramo v tej ali oni naredbi, toda dejanje se le malo kje kaže. Imamo že strokovnjakov različnih vrst, pa le redkokrat se sliši o slovenskih rudarjih, akoravno ima naša domovina v svoji zemlji tako mnogovrstnih skritih zakladov. Uzrok temu je pač ta, da se naše dijaštvo že od nekdaj tako nerado posvečuje realističnim strokam; vseučilišča so prenapolnjena, tehn'ke se še le za nekaj let dobro obiskujejo, toda akademija v Ljubnem je le malo kedaj tako srečuu, da vsprejme kakšnega Slovenca pod svojo streho. Znano je, da so ljudje slovenskih pokrajin najboljši delavci v rudnikih, premogokopih, tovarnah, fužinah itd., še celo v tuje dežele zahajajo, tako na primer na nemški Štajer, Koroško na Ogersko in si tam kruha služijo; voditelje, t. j. uradnike imajo p.H vedno tuje v domovin , kakor na tujem. Kje je mogoče, da bi se delo pospeševalo, če se uradnik in delavec ne razumeta in sta tuja drug drugemu, mesto da bi se bolje spoznavala; pri tacih razmerah ui nikoli mogoče, da bi bil uradnik tudi moralični vodja delavcem, in to mora biti, ako )ih hoče vladati. V uaših krajih so uradniki vedno le tujci in ker so nasprotniki narodu, sovražijo malo da ne vsi delavce. Večkrat se zgodi, posebno v novejših časih, da uradnik malo spobobeu, misli s fitiČnimi močmi gospodariti podložuim, se ve da to ni mogoče iu tako se začenjajo zoper-tavljati delavci, slednjič pa jim uradnik zapoveduje s pomočjo žandarjev. Statističnih podatkov imamo temu v dokaz dovolj, toda hranim jih, naj se jih več nabere, da pri priložnosti lahko natančneje razložim naše razmere. Ravnateljstva spoznavajo tudi že te napitke iu milostljiva so delavcem vsaj toliko, da zahtevajo od uradnikov znanje slov. jezika. Razvidno je, da se mora tudi tu odpirati pot domačinom, naša naloga pa, da skrbimo za domače uradnike. Akademija v Ljubnem * ima nalogo, da izobra žuje dijake v tej stroki, ki so dovršili srednje šole. V štinh ali treh letih dokončajo se lahko te štu dije iu po jednoletui praksi dobi se stalua služba. Trditev kranjskega deželnega poslanca g. K., da tukaj študirajo le imoviti dijaki, je ničeva, ker to bi bilo tako, kakor, da so bogataši vneti ie za rudokop in povsod drugod, le tu ne izpodrivajo jih demokrati. Nahnja se tu več c. k. štipendij po dve do tri sto gld., ki so namenjene sposobuim dijakom (juristi imajo prednost). Življenje v Ljubnem stane na leto od 300 — 400 gld. Da slovenski dijaki tako redkokrat obiskujejo ta zavod, razlaga se menda od tod, — ker je malo realcev, gimnazijce pa navadno ne veseli ta stroka; slednjim je le v prvem ietu predmet: deskriptivna geometrija nekoliko težji, kakor iv dreni, vendar skušnje mnogokrat kažejo, da oni bolje izdelujejo, kakor slednji. S temi opazkami vabijo se slovenski dijaki na akademijo; kdor je vnet za rudarstvo in se marljivo trudi, doseže, kar namerava v kratkem času. Dijaško življenje je tam prijetuo, s Cehi iu Poljaki pa se biatijo, da veseli vsucega rodoljuba. — a — *) Program dobi so pod naslovom: k. k. Uergaka-domio in Leoben. Zimski tečaj začne ae okoli 10—15. oktobra. Domače stvari. — (Konfiskacija.) Včerajšnjo Številko na šega lista zaplenilo je c. kr. državno pravdništvo zaradi članka: „P o ro čilo mestnega šolskega odseka glede mestnih šol v Ljubljani." To poročilo čitalo se je v javnej seji mestnega zbora v navzočuosti 20 odbornikov in obilega občinstva, a tiskati se ne sme. Iz tega naj gg. naročniki blagovoli'' povzeti, kako težaven je naš položaj. — (VI. s ej a dežel ne ga zbora Kranjskega) trajala je včeraj do 2. ure popoludue, ne da bi se bil rešil dnevni red in to zaradi tega, ker je gospod De ž m u n zajahal zopet kakor vsako leto svoje staro kljuse, da je uemštvo na Kranjskem v veliki nevarnosti, kar je pouzročilo prav obširno, smelo rečemo, jezikovno debato. Povod za to prisiljeno Dežmauovo purado bilo je poročilo upravnega odseka o statutu za deško sirotuišuico „Colle-gium Mariauum". Tudi luč velikega državnika uaših veleposestnikov g. Luckmauu prikazala se je izpod polovuika, seveda mej krohotnim smehom narodnih deželnih poslancev in galerij. Gospod Dežni a u je v današnji seji deželnega zbora, kakor navadno v vsakem zasedanji deželnega zbora, „Slovenski Narod" spravil na obtožno klop, Češ, da kadar se v „Collegium Marianum" kdaj kaj uemški deklainuje, naš list same jeze kar besni. Debate, ki je bila jako obširna, udeležili so se razuu poročevalca dr. Poklukarja, deželni predsednik baron Winkler, deželne vlade svetovalec g. Hočevar in poslanci Svetec, dr. Papež, dr. vitez BleivveiB Trste-niški, Graselli, Faber iu baron Sehvvegel. Pri glasovanji propal ie predlog Dožmauov, ki je hotel še bolj razširjati nemški pouk v tem zavodu. Prihodnja seja je v petek. — (Mestni zbor Ljubljanski) vepreje je v predvčerajšnji seji na predlog poročevalca šolskega odseka sledeče sklepe: a) Proti ukazu c. k. deželnega šolskega sveta z dne 12. julija 1884. št. 1324. se ima v imenu občine takoj, in brez vsake zamude uložiti rekurz na visoko naučno mioisterstvo. b) Ce bi ta rekurs brezvspešen ostal, ima se v imenu občine uložiti pritožba na upravno sodišče, c) Visoki c. k. deželni šolski svet se poprosi, da bi, ker se je rekurz v pravem času uložil, ter ae zategadelj glede učnega, z ukazom z dne 9. junija 1883. štev. 447. upeljanega jeziku toliko časa ničesar spreme niti ne sme, da se ni rekurz postavno rešil, dejansko izvršitev svojega ukaza z due 12. julija 1884. št. 1324. takoj ustavil, c) Deželnemu šolskemu svetu naj se poroča, da je mestna občina takoj pripravljena na svojih ljudskih učilnicah aktivirati nemške paralelke, če bi se po postavnem potu izkazalo potrebno število nemških otrok, in oziroma postavna potreba takih paralelk. Ti predlogi vsprejeli so se jednoglasno. — (Deželni zbor kranjski) izdal je o Josipa viteza Scbneida smrti poBeben „parteu in razposlal na vse občine na Kranjskem. — (Umrl) je včeraj zvečer po dolgej bolezni g. korar Pavšlar. R. I. P! — (ŽelezniČna zveza) s Slatine proti južni železnici letos zopet ne bode v deželnem zboru štajerskem zagotovljena, ker je dotični odsek sklenil, da se obedve progi, namreč iz Poljčan in pa iz Bohovega še jedenkrat. in sicer na deželne Btroške pregledati. Pa tudi na progo iz Grobelna čez Šmarje na Slatino se bo oziralo, ker je gosp. Mih. Vošnjak kot člen „železniškega odseka" to predlagal in se je ta nasvet jednoglasno vsprejel. Po poročilu odborovem dobi namreč deželni odbor nalogo, črto čez Šmarje na deželne stroške pregledati in dotično poročilo prihodnjemu deželnemu zboru predložiti. — (Katoličko slovensko politično društvo v Ormoži „Sloga") poslalo je g. Bo-židaru Raič-u naslednjo zahvalnico: Visoke Časti vredni gospod poslanec! Veliko pozornostjo so tukajšnji Slogaši čitali Vaše in Vaših tovarišev pitanje na slavni deželni odbor glede nameščen j a učiteljskih mest v Ptujskem nižem gimnaziji z učitelji, kateri ne znajo slovenski. Raduje se podpisana „Sloga" o Vašem krepkem postopanji in o temeljitosti, s katero ste svojo interpelacijo podkrepili. Naši nasprotniki so do zdaj na narodnem deblu sekali veje, da ne bi več rodile dobrega sadu narodne omike; pa drevo je /mirom poganjalo iz nova in še bolj rodilo. Ali sedaj so se začeli s sekiro zaganjati v korenine, da bi popoluem izruvali celo drevo prihodnjosti slovenske; izbrisati hočejo nas Slovence, jemljejo nam in naši mladini vsa sredstva obraževati se na nepokvarjeni narodni podlagi, naše bitje, naše mišljonje jemljejo nam, nastavljajoči učitelje za našo mladino, ki naški ne znajo. Ker ste Vi ravno na pravem mestu o tako važni stvari potipali naše nasprotnike, Vam je Ormoška „Sloga" hvaležna, proseč: Naj Vaše blagorodje izvoli vsprejeti srčno zahvalo in popolno njeno priznanje za Vaše neumorno delovanje v deželnem zboru. V Ormoži, 26. septembra 1884. Katoličko slo vensko politično društvo v Ormoži „Sloga". Dr. Žižek 1. r., Ant Jesih 1. r., predsednik. tajnik. — (Kmetijska razstava v Krškem, II. dan.) 1/. Krškega se nam piše 29. septembra: Danes ni bila tako obilno obiskovana, kakor včeraj, v nedeljo, ko je bilo nad 500 obiskovalcev. DaueB jih je bilo namreč samo 200. Došlo pa je obilo elegantne gospodo od blizu in daleč, vmes pa še meščani in kmetje. Razstavljalcev število pa se je povzdignilo na 97. Vse se čudi, da Dolenjska rodi tuko lepe predelke. Zastopani so okraji: Radeče, trg z okolico in Bo stan j, Mokronog z mnogimi občinami, Novomesto z bližnjimi kraji, Kostanjevica (mesto slabo) z okolico, Metlika z nekoliko okolice, posebno pa Krško z okolico. Razstavljala so: graščaki, duhovniki, kmetje, meščani, učitelji. Prosto ljudstvo se čudi, da v Krškem vidi take velikanske stvari. Na dvorišči so namreč veliki stroji od firme Mayfart iz Beča. Marsikateri nezaupljivi Dolenjec pa pravi, da bodo zdaj davki večji, ko bode gospoda videla, kakoršne pridelki daje dežela. Siromak, da ima take skrbi. — Jutri v sredo pričakujemo veliko ljudij, ko se prične živinska ruzstava. — (Truplo bivšega poslanca vite«« Josipa Scbneida) leži v njegovem stanovanji v Virantovi hiši na mrtvaškem odru, po g. Dober-leta pogrebnem zavodu jako okusno prirejenem. Pokojnika obraz je prav malo spremenjen. Do sedaj položili so vence: „Prvi Narodni dom" in nČitalnica v Rudolfovem: Svojemu dobrotniku" ; „Mestoa garda Novomeška: Svojemu častnemu članu"; „Rodbina Bleivveis-Tisteniška: Nepozabljivemu prijatelju"; „Kamnik: Blagemu someščanu"; „dr. J. Vošajak i- in V. Pfeifer: Vselej zvestemu prijatelju"; „De-želni zbor kranjski svojemu nepozabljivemu udu" v (▼ slovenskem in nemškem jeziku); „Narodni po-Blauci: Uzornemu tovarišu". Sprevod bode jutri ob 2. uri popoludne iz Virantove hiše na kolodvor južne železnice, od koder se odpelje v Potscbah na Nižje-Avstrijskem, kjer se bode truplo v 4. dan t. m. od 3. uri popoludne položilo v rodbinsko rakev. — (Nezgoda na železnici.) Tovorni vlak štev. 92 trčil je včeraj na Zidanem mostu v drug tovorni vlak ter mu razbil in poškodoval 14 vagonov. Danes zjutraj ob 4 uri 40 minut pa je na kolodvoru Ljubljanskem z Dunaja prišedši OBobni vlak zavozil na tir, na katerem je mirno Btal baš zgoraj omenjeni tovorni vlak štev. 92 in trčil s toliko silo vanj, daje razbitih in zdrobljenih sedem vagonov, vsega vkupe pa poškodovanih dvanajst vagonov. Tudi lokomotiva je poškodovana, dimnik je odletel, kakor bi ga bil odstrigel. Sprevodnik Vaclav Remet z Dunaja je moćno pobit. Prenesli so ga v bolnico. Tudi več potovalcev (govori se da 14) je nekoliko, a ne nevarno poškodovanih, vsi pa so prebili veliko strahu, kajti v trenutku, ko sta vkupe trčila vlaka, trčili so tudi potovalci drug v druzega, in navstal je grozen krik po vseh vagonih, da se je sprva sploh mislilo, da je nesreča še veča. Nesreče kriv je baje čuvbj, ki je pozabil poštnemu vlaku tir premeniti, delomu pa menda tudi tema in gosta j megla. — Čudno, jako Čudno pa je to, da današnja , Lajbaberica trdi, da ni bil niti jeden vagon po-škodovan. Čemu zanikavati, kar je na stotine ljudij j videlo? — (Iz Zagreba) se poroča v 31. dan septembra : Davida Starčeviča odlikovalo je danes naše občinstvo z izrednimi ovacijami. Ko bo je peljal ban v zbor, bilo je vse tiho, nihče ni niti klobuka snel z glave. Startević pa se je vozil kakor kak triumfater po mestu. Voz, v katerem se jo peljal v gorenje mesto k otvorenju zbora, obsipali so s cvetlicami in venci. Po vseh ulicah klicali 80 mu: Živio! Na Markovem trgu bilo je na tisoče ljudstva, ki ga je pozdravljalo z navdušenimi živioklici. Isto tako se je godilo, ko je šel v cerkev. Po povratku iz cerkve pa je množica ovenčanega Starčeviča spremljala skozi Dolgo ulico, čez Jela-čičev trg in Gajevo ulico do hotela „LammJ mej neprestanimi živioklici. Dasi je bilo obč nstva na tisoče, bil je vender red vzgledeu. — (Slovansko pevsko društvo na Dunaj i) pričelo je s 1. oktobrom t. 1. tri in dvaj-Beto leto svojega delovanja. Njegovo prizadevanje buditi slo vansko za vest, Ij ubav do velike slovanske domovine, do divnih slovanskih pesnij, bilo je toliko uspešno, da sije imenovano društvo priborilo ne le prvo mesto mej slovanskimi društvi na Dunaj i, temveč celo priznanje od nasprotne kritike. Goječ pesui vseh siv podpirali 80 društvo Čehi, Poljak , Slovenci, Hrvatje, br o >, na I).maji in izven Dunaja. Umetnici . nega imena blagovolili so, uvidevši ?ai Često sodelovati ter tako prouzročili, u. zjedinjevalo cvet slovanske in tel i g*, bivajoče v metropoli avstrijske j. Vsak, kije prešinen s pravim slovanskim domoljubjem, rad je pripomogel, da je to društvo vselej dosezalo visok namen, ki ti ga je postavilo pred tri in dvajsetimi leti. Hej vrle svoje članove prištevalo je ves čas svojega obstanka tudi lepo število na Dunaj i bivaj oči h Slovencev, poseb no vse učil iščniko v. Da bo to tudi v bodoče, vabijo se vsi na Dunaj i bivajoči Slovenci, da blagovole i letos v obilnem številu pristopiti k imenovanemu društvu. Vaje so vsak petek zvečer počenši od 7. ure I. Salvatorgasse 12. UpiBuje se pri vaji in v društveni pisarni I. Briiuner-Btrasse 4 pri predsedniku g. dr. J. Lenochu. — (Petdesetletnica pesni »Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije") praznovala se bode svečano v Turčanskera Sv. Martinu, v Pragi, v Beči, in kakor se čuje tudi v Zagrebu. Samuel Tomašik glej „Slovnik naučmf" IX. 501) glasoviti pesnik in novelist slovaški porodil se je 1813. 1. v Jelšavskih Toplicah v Gemerskej županiji. L. 1834. šel je kot teolog v Jeno in Berolin čez Dunaj. Dne 26. novembra 1834. bil je v Pragi prvi pot v svojem življenji pri slovanskej gledališnej predstavi, ki je na plemenito srce mladeniča napravila takov utis, da je pri povratku na Bvoje stanovanje zložil krasno pesen : „IIej Slovane jeste naša slovanski reč žije!", ki je v kratkem času udomačila se pri vseh Slovanih. To pesen predložil je na slovenski jezik g. Fr. Cegnar, na hrvatski jezik pokojni mecen slovaški škof Moyzer, ko je bil še profesor bogoslovja v Zagrebu. Čehi in Slovaki poklonili bodo staremu pesniku, ki je župnik v Chyžni (GemerBka županija) spominsko darilo. Umestno bi bilo, da bi se pri tej priliki odzval tudi slovanski jug in pokazal svoje slovansko mišljenje, slovansko vzajemnost. — (Teško ranil) je včeraj zvečer 19 letnega Josipa Lapa, vrtnarja v živinodravnišnici neznan mož, kateri ga je na cesti dvekrati sunil z nožem v desne prsi. Ranjenca prenesli so v bolnico. — (V hranilnico kranjsko) uložilo je je v septembru 1359 strank 333.369 gold., izplačalo pa se je 1970 strankam 288.475 gold. 87 kr. 53 prosilcem dovolilo Be je posojila v skupnem znesku 82 150 gold. — („Tržaški Sokol".) Naznanjamo gg.: člbnom in prijateljem našega društva, da bode v nedeljo dne 5. oktobra izlet v Nabrežino. Gospodje člani se prosijo, da se v polnej društveuej obleki ob 2. uri popoludne na kolodvoru zbero, od koder se društvo točno ob 2 V* uri s zabavnim vlakom odpelje do Bmjo in od tam peš v Nabrežino. Na zdravje! Odbor „Tržaškega Sokola". — (Pogorel) je včeraj v Sežani hlev gospe Franje Guličeve. Zavarovan je bil za 200O gold. — (V Libnem) nad Vidmom je sedaj, začetkom oktobra vinograd, ki ga je toča v 1 dan avgusta posebno hudo pobila, v najlepšem cvetu. Redkost, a za vinogradnika jako žalostna! — (Luna bode mrknila) bodočo soboto 4 dan t. m. zvečer. Po računu g. profesorja M. i V od useka je začetek mraka pri nas ob 9. uri 13 minut zvečer, začetek popolnega mrknenja ob 10. : uri 14 minut, kon«*c popolnega mrknenja ob 11. uri 46 minut; konec mraka ob 12. uri 47 minut po polnoči. — (Žrebanje) komunalnih srečk Dunajskih: Serija 735 štev. 15 zadela je prvi dobitek; S. 659 št. 86 20.000 gold.; S. 332 št. 7 5000 gold Žrebanje srečk od 1. 1854: Serija 1875 štev. 29 dobi 40.000 gold., S. 2520 št. 29 5O0O goli. Telegrama „Slovenskomu Narodu": Gradec 30. septembra. V današnji seji deželnega zbora pri budgetnej debati poslanec Dominkuš kot načelnik „narodnega kluba" v daljšem govoru grajal deželno in državno vlado. Govorili še: Hackelberg, Vošnjak, Schmi-derer. Ropot levice in galerije velik. Gradec 1. oktobra. V današnji seji deželnega zbora je interpeliral Vošnjak glavarja zarad zabranjenja govorov v včerajšnji seji. Južnoštajerskemu sadjerejskemu društvu se je dovolila podpora tristo gold. po nasvetu poslanca Vošnjaka. Gradec 2. oktobra. V včerajšnji ve-rni zborskej seji je sprva čital poslanec Voš-. torpelacijc tikajočo se deželnega gla-^navadno omejuje v bud-ge._ *r poslancem?" Glavar odgovoii ^otem prične debata o ljudski šoli. 'če razpravljati po- stopanje vlade in . ^nov: tudi hoče govoriti o znanem Si urnika Ambro- žiča, ki se je prigodil ^h. Glavar zabrani govor, na to zap. t-k in Raič dvorano rekoč: „če mislitfc, -lanci le za dovoljevanje davka tukaj smeli kritikovati postopanja od naroda :*ad- nikov, pa gremo !" Drugi slovensk ;n nemški konservativci so že prej zapi rano. Danes ni seje; zbor bo zaključci že jutri, ali pa v soboto. O daljšem nji se bodo slovenski poslanci posvetoval Razne vesti. * (Vrabec v Ameriki.) Nesrečni vrabec, kdo bi si to o njem mislil! Da je on potepuh mej ptiči in prav razuzdan in malopriden ptič, to vsi dobro vemo, a vendar smo ga dosedaj imeli za kolikor toli poštenega in ljubezojivega tuka. Zdaj si je pa v preobilnoj prostosti in razuzdanosti živeč v Ameriki, kamor so ga, kakor je občno znano, pred nekaj leti na državne stroške prepeljali, da bi se tam udomačil, toliko in tacih nadležnih napak in nesnosnih, grdih navad privadil, da Amerikanci Že pre-srčno žele, se ga prav hitro zopet znebiti. Društvo ptičeslovcev v Massachusettu je že pred Šestimi leti vsled izvršenh poizvedovanj in preiskav razglasilo strašne nesposobnosti in hudobije vrabčevega rodu. Iz Evrope v Ameriko upeljani in ondu strašansko pomnoženi vrabci so spodili in popolnoma pregnali več nego 50 raznih amerikanskih ptičih vrst, da še celo take ptiče bo ugnali, ki so močneji, nego posamični vrabec. Vrabci delujejo in se bojujejo v tujini po gaslu »viribus unitis" in po vojaških pravilih zoper ondodotne ptiče. Neizrečeno veliko vrabcev se zbere skupaj in se v tej množini zakadi v amerikanske kobilarje (oriolus galbula), drozge (turdus) v velike lastavice-pevke (hirundo) in Še celo v z ostrim kljunom oborožene žolne ali detle (picus) in jih premaga. Razun teh krvavih morij dela vrabec kot žužkojedec svojemu naravnemu poklicu veliko sramoto in se ne dotakne niti jedne še tako mastne gosenice, marveč rajši zoblje sočnate češnje. Pri tacih okoliščinah priporoča društvo ptičeslovcev, da bi se vse postave radi tičje obrambe in varnosti za vrabce preklicale in vsakateremu človeku dovolilo, se pred sitnimi vrabci braniti, kakor ve in zna. Na vse zadnje bomo še dočakali, da nam pošljejo Amerikanci tja poslane velike trume vrabcev kot lačne in setradane izselnike zopet v Evropo. * (Potop p ar ni k a.) Kakor se iz Pariza brzojavlja, trčila sta vkupe 30. septembra t. 1. blizu Lisbone angleška tovorna paruika „Bernina" in „ Iiu -shire". Zadnji parnik se je potopil in 15 pomorščakov je utonilo. "(Ženska računska natan čnost.) Kako vestno in natančno nekatere gospe v knjigo za hišno gospodinjstvo prav po računovodskih pravilih zapisujejo razne stroške, najjasneje vidimo iz tega-le izpiska iz jedne take gospodinjske knjige. „Živež za ptička — 10 kr.; za kuhinjsko zelenjavo — 30 kr.; hišuikovej hčerki za božično darilce — 3 gld.; hromemu lajuarju — 1 gld.; za sol — 5 kr.; razni troški--50O gld.l" Poslano. Odprto pismo g. prof. Fr. VViesthaler-ju. Jed°n zadnjih stavkov Vašega članka v številki 176 „Ljubljanskega Lista" glasi se: „--Da pa vsem vročekrvnim vseučiliščuikom, uaj si že bivajo na Dunaji, v Gradci, Ljubljani ali Škof j i Loki itd. itd." Ker poznam jaz v našem mesteci, izvzemši svojo malenkost, le tri vrh tega jako mirne akademike, kojih pač neste v mislih imeli, ker ste na dalje mojemu zavičaju, ki šteje morda izmej vseh kranjskih mest najmanj visokošolcev, odkazali tako odlično mesto, ker imam na dalje jaz čast predsedovati onemu društvu, koje je ob svojem času izobčilo iz vrste svojih častnih članov gosp. glavnega urednika »Ljubljanskega Lista", uverjen moram biti, da ste pri sestavljanji omenjenega članka mislili na mojo malenkost. Jaz si, hvala Bogu, nesem v svesti, da bi bil prouzročil kedaj škandal, sličen onemu, kojega je pred par dnevi kritikovala c. kr. okrajna sodnija v Ljubljani, strinjal se nesem nikdar z nazori gospodov, ki so igrali pri njem prvo ulogo, a vsled tega žalila je mene, kakor tudi ostale tukajšnje akademike tembolj ona Vaša opazka „ali školji Loki", ki je vrh tega vzbudila tu občno, za me ne ravno laskavo senzacijo. Imenovali ste me, g. profesor, javno, zahtevam tedaj od Vas i dokazov Vašej trditvi, isto tako javnih, kajti: „Facta loquunturu. Itiače pa mislim, da apelujem le na Vašo lojalnost, proseč Vas, da prekličete čim hitreje Svojo vročekrvno opazko. To zahtevati dolžan sem samemu sebi, a dolžan sem i društvu, kojega ste se blagovolili spominjati v ominoznetn Vašem članku, jako, jako laskavo. V Škofji Loki v 31. dan sept. 1884. Stud. j ur. Dragutin Triller, t. č. predsednik akad. društva „Slovonijo" na Dunaji. Darila za „Narodni Dom". Prenesek . . • 12176 gld. 38 kr. Ravnikar Fran v Ljubljani..... 5 gld. — kr. Andrej Razlag, zastopnik banke „Slavlje" v Breicah.......... 2 „ 02 „ Havelkv z Pfibvslavic....... — N 00 „ Darilo čeških državnih poslancev ... 50 „ — „ Jože Stanič, not. koncipijent v Kamniku 2 „ 20 „ Ivan Šega, zastopnik banke „Slavije" v Sodrazici........... 1 „ 46 „ Fran Prislan, zastopnik banke „Slavije" v Pariz lah.......... 3 „ 62 „ Anton Uršič, zastopnik banke „Slavije" v Šent Vidu......... — „ 90 „ Fran Sterle, zastopnik banke „Slavije" v Travniku.......... 2 „ 70 „ Josip Mrhar, zastopnik banke „Slavije" v Dolenji Vasi......... 7 „ 60 „ Pododbor v Črnomlji....... 8 „ 30 „ Občanska založna v Jaromefi .... 5 ,, — „ Fran PovŠe, vodja slovenske kmetijske Bole in deželni poslanec v Gorici . . 10O „ — „ A. V. Toman, c. kr. upokojeni učitelj, za pol leta.......' . . . 1 „ 80 „ Vilim Kruhy v Vel. Petrovicah.... 1 „ — „ Jos. Kofranek, kaplan v Češke Trebove — „ 50 „ Josip Bezjak, zastopnik banke „Slavije" v Gruškovcu......... — „ 52 „ Matija VVutti, zastopnik banke „Slavije" na Vočilu.......... — „ 16 ,, Fran Ozbič, zastopnik banke „Slavije" v Celovci........... 1 „ 85 „ Miha Ferjan, zastopnik banke „Slavije" v Mariboru.......... 1 „ 87 „ Vac. Vlček v Zamlekovč...... — „ 50 „ Fran Ozbič v Celovci....... — „ 75 „ J. S. Oset, zastopnik banke lSlavije" na Vranskem . ......... 4 „ 08 „ Kari Hofer, župnik v Cateži in zastopnik banke „Slavije"........ 3 „ 86 „ Matija Hudovernik na Vidmu .... — „ 76 „ Andrej Kazlag, zastopnik banke „Slavije" v Brežicah.......... 1 „ 99 „ Anton Marinič, zastopnik banke „Slavije" v Podravljah......... — „ 33 „ Fran Muli, zastopnik banke „Slavije" v Zatičini........... — „ 45 •„ Fran Kogej, zastopnik banke „Slavije" v Postoj ini........... — „ 86 „ Kazimir Jelušič, zastopnik banke „Slavije" v Kastvi......... — „ 28 „ J. Jazbec v Zagrebu....... 2 „ — „ Miroslav Prelec, zastopnik banke „Slavije" v Komnu . ....... — „ 91 „ Jurij Jerman, župnik v blabnji na Koroškem ........... 5 „ — „ Iz pušice v gostilni „Pri posti" v Bovci — „ 90 , Dr. Karel Schwarz v Pragi..... 2 „ — „ Anton UršiČ, zastopnik banke „Slavije" v Št. Vidu.......... 1 „ 08 „ Vkupe . . . 12398 gld 48 kr. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" ▼eha za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 .. . četrt leta....... 3 , 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........ 15 gld. — kr. » pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4„ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Upravništvo f,Slov. Naroda", Tujci: dne 30. septembra. Pri Nloiin: Schmidt, iz Odenburga. — Kolin iz Si-Beka. — Mattachich lz Hrvatskega. — Waguer iz Ptuja. — Potočnik z Gorenjskega. Pri Malici: pl. Lutteroth iz Trsta. — Detscher z Dunaja. — Blasich iz Gradca. — Jaklič iz Budimpešte. — Uhrer iz Trsta. — Schuater iz Gradca. Pri uv.il rijtikem cesurji: Klement, Stcvniša iz Bodolfoveg*. Meteorologično poročilo. Umrli so r IJublJaiil: 28. septembra: Petronila Forater, godbenega ravnatelja hči, 2 dni, Semeniške ulice št. 4, za oalabljenjem. 29. septembra: Friderika Kogel, zaaebnica, 60 let, Kongresni trg št. 14, za g ižo. 30. septembra: JoBip Schneid pl. Treuonfeld, c. kr. deželne vlade sovetnik itd., 44 let, Sv. Jakoba trg št. 2, za krvavenjem pluč. — Berta Miklavc, diurnistova hči, 6 let, Ililšerjeve ulice St. 10, za davico. 1. oktobra: Fran Jevnikar, kajžarjev sin, 23 let, Ulice na grad št. 12, za kronično plučno tuberkulozo. V deželnej bolnici: 27. septembra: Neža Marenko, delavčeva žena, 66 let, za mrtvoudom. 28. septembra: Anton Rovšek, gostač, 66 let, za spri-denjem sapnika. 3 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo kriim v mm. 30. sept. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 743 40n. 740 66 mm. 740-70 mm. + 5-4" C -r-17 6aC -|- 10-4« C brezv. si. vzh. brezv. megla ja». jas. 0 00 mm. „ M ■o i-i 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 73944 mm. 737-26 mm. 73740 mm. -|- 6-4o C + 17 0» C + 9 4» C nrezv. si. jz. brezv. megla jas. jas. 0-00 il.1i. Srednja temperatura obeh dnij je znašala 4- 11-1° in -f- 10-9°, za 2*5° in 2-6° pod normalom. Tržne cene* v 1 ju Uljani dne 1. oktobra t. 1. Pšenica, hektoliter . . . Rež, „ . . . Ječmen „ . . Oves, u . . . Ajda, „ . . . Proso, B ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol - ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . Mast, „ . . Špeh frišen „ . . „ povojen, „ . . Snrovo maslo, „ . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koštrunovo „ „ Pišče....... Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . • mehka, „ „ , gld. kr. 6 99 5 36 4 39 2 92 4 87 5 20 20 8 — 8 — 8 50 2 67 — 94 — 82 — 68 74 — 84 — 3 _ 8 — 60 — 72 _ 66 — 32 — 45 — 18 1 60 1 51 7 50 4 80 ID^u-n-aosisa, borza dne 2. oktobra t. I. (Izvirno telegrafiono poročilo.) Papirna ren a .... .....80 Srebrna renta .... .....81 Zlata ren ... ......103 5°/0 marčna renta.........95 Akcije narodne banke.......857 Kreditne akcije........289 London........ 121 Srebro............— Napol............. 9 C kr. cekini . ...... č Nemške marko ..... 4°/0 državne srečko iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/0...... gld. „ papirna renta 5"/0..... 5°/0 štajerske zemljišč, od/ez, oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Ziinlj. obč. avsrr. 4'/i*/t z'ut' zn8t> ''8t' • Prtor. oOlig. Elizabetiue zapad, železnice Prr>r. oblig. Ferdinaudove scv. železnice Kreditne srečke......100 gld. Rudolfove srečke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ TrHmmway-društ. velj. 170 gld. a. v. 59 124 171 103 122 93 88 104 115 121 108 105 176 105 212 95 95 15 95 40 60 66 V, 77 75 25 50 40 30 85 50 25 50 50 50 50 50 kr. Z globoko in neznosno britkostjo naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je gospod JOT SCHNEID vitez c. kr. vladni sovetnik, c. kr. stolnik, deželni poslanec, vitez c. kr. avstr. roda Frana Josipa, ko-iiiainler carskega ruskega reda sv. Stanislavu, vitez križa Marijaninegu, posestnik graščin v Za-prečah in Potschach, v 45. letu svoje dobe včeraj 30. septembra 1884 ob 7. uri zvečer na naglem umrl. Truplo dražega pokojnika se bodo 3. oktobra ob 2. uri popoludne v hiši žalosti (v Zvezdar-niških ulicah h. št. 1, Virantova hiša), uzdignilo in prepeljalo na kolodvor južne železnice in 4. t. m. ob 11. nri dopoludne v rodbinsko rakev v Potschach položilo. Svete maše zadušnice se bodo brale v stolni cerkvi v Ljubljani, v farni cerkvi v Kamniku in v Potschach. Pokojnik se priporoča vsem sorodnikom in prijateljem v prijazen spomin. V Ljubljani, v 1. dan oktobra 1884. Albina Sohneid pl. Treuenfeldska, rojena Denk, sr,proga. — Josip in Albin Schneid viteza Treuenfeldska, sinova. — Josip Schneid vitez Treuenfeldski, c. kr. sekcijski sovetnik v 1">K., oče. — Katarina Schneid pl. Treuenfeldska, mati. — Otilija Jarisch, rojena pl. Schneid-Treuenfeldska, sestra. — Dr. med. Karol Jarisch, svak. — Karol Jarisch, netjak. — Otilija Jarisch, uetjakinja. — Amalija Denk, tašča. — Teodor Denk, Makso Borowsky, c. kr. profesor, svaka. — Amalija Borowsky, rojena Denk, svakinja. (6i7j Zahvala. Globoko ganen zaradi brezštevilnih Brčnih dokazov sočutja in ker ne more vsakemu posebej dostojno zahvaliti se, dovoljuje si podpisani tem potom izreči najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so Bkazali njegovemu očetu EDUARDU vitezu STRAHL-u poslednjo čast. V gradu Stara Loka, 30. septembra 1884. Karol vitez Strani, (616) c. kr. okrajni sodeč. Fin med v satovjih se dobiva pri (557—9) Oroslavn Dolencu V I J ii 1 ► 1 j II n i. v < .l.'