Poltnlm flhtui v Leto JI. *t. 298 L'ubl?an*, petek 20. decembra 1929 Cena 2 Drn Naroča«. tuti ««e6Mi « l>a. n n»tensrv« Mi 0<* UrcMMt« UrtUm Kaaftfcsv* aaca & Te4etoe hn. IIM MJ1 JI24 M29 • JU6 Maribor- Metoamlrova tem* 11 letetoa fc MO Cene K.icfoov* «.3 Teleta« tre« HO. B->«<>oir tr ar vračalo Ogiasr oo tartfa bfritiKl«^ UutNldO*. PreicrBuva • M. Teletu« U 1122. »123 1124 II2& 112«. Iuerata> jddeiefc UaMjan« Prešernova •lic« 4 Tiieto« it <4V2 Padraintca Maribor • *ie*&androv» eeeta It 13 (etttuo tu *55 Podružnica Celle Kocenova ahca It 2, Feleton fe 100 lata« pr gnit &ek »avodih Unbltaaa it. 11 .842. Praha čisto 78.186. Wlea Nr 105 241 Ljubljana, 19. decembra. Prihodnjo nedelio se bo vršno no sklepu nemškega parlamenta širom Nemčije ljudsko glasovanje o sprejemu ah zavrnitvi Hugenbergovega »osvobodilnega zakona proti zasužnjenju nemškega naroda«, ki so ga jedva z naporom vseh sil sforsirali nemški desničarji v stadij plebiscita. Nemška vlada in državni zbor sta ta zakon že v naprej zavrnila s tako odločno gesto, da se je s priznanjem kvitiralo celo v krogih, ki niso Nemčiji posebno naklon eni V celem nemškem parlamentu je samo 80 poslancev glasovalo za zakon, ki nai bi pahnil nemški narod zooet na ona pota. po katerih je bi! leta 1918. doveden do zloma in katastrofe. Sedaj ,e vrsta na nemšikem narodu samem, da pokaže svojo politično zrelost. Po vseh znakih in po razpoloženju najširših nemških slojev ie pričakovati da bo nemški narod dostojno položil ta izpit zrelosti ter dokazal s tem onim neredkim prijateljem izven državnih meja. ki verujejo v njegov preporod, da se v svoji veri niso varali. Večina nemškega naroda odobrava in pod^a do-iitiko nemške vlade, stremečo za resničnim sporazumom in iikvidirani-im žalostnih preostankov svetovne vome To svoje prepričanje bo ta večina tud^ javno dokumentirala 22 decembra s tem. da se bo vzdržala ljudskega g'a-sovanja, pri katerem bi morali zbrati nemški nacijonalci 21 mitiionov glasov, da bi bil sprejet njihov »osvobodilni zakon«. Tako bo postalo I »udsko glasovanje, za katerega so se desničarji toliko eksponirali. povsem privat.ia ribava nekaj milijonov nemških konservativcev, ki so prespali vso svetovno vojno in deset let razvoja demokratske in republikanske Nemčija. S to verjetnostjo so začeli računa" tudi razsodni krogi v vrstah vodstva nemških nacijonalcav samih, ker se ie v znak protesta proti forsiranju tega zakona in škodljivi politiki šefa stranke, tajnega svetnika Mugenberga. odločilo k izstopu 12 najuglednejših nemškonaebo-nalnih poslancev pod vodstvom Lam-bacha in Treviranusa, ki imata nadvse močno oporo v širokih vrstah strankinih pristašev. Kdor pozna nemške politične prilike, ve preceniti dalekosežnost koraka te dvanajstorice mož. katerim bodo sledili v kratkem gotovo še mnogi drugi enakomisleoi tovariši, ki se sedaj 4e ne upajo nastopiti enako odločno. ker so vezani z različnimi vezmi na vodstvo stranke. To vse so sigurna znamenja bližnjega poloma in popolnega razkroja nem-ško-nacijonalne stranke, v kateri morajo biti razmere pod vodstvom diktatorja Hugenberga že naravnost goro-stasne. Nemec je zagrizen strankar in — povezan s svojo stranko s tisočerimi vezmi privatnega in javnega značaja. Znana nemška zvestoba slavi baš v strankarskem življenju svo.:e največje triumfe. Pristaši nemških strank brezpogojno zaupajo svojim voditeljem ter jih ne zapuste kliub morebitnim napakam Ln taktičnim pogreškam Ori ne poznajo predsodkov in premišljevanja o oportunosti in potrebi različnih, korakov svojih voditeljev ter jim slede, prežeti osebne vdanosti, ki često dosega meje oboževanja, v vseh situacijah. Zgodovina nemških strank skoro nima primera, da bi zapustila kaka stranka svojega voditelja, pa če je zagrešil še tako nepopravljive in neodpustne poB-tične napake. Nič ni lažjega, kakor organizirati v Nemčiji opozicijo proti vladi in njeni politiki, na tudi nič težjega, kakor zanetit' v vrstah kake stranke plamen ooozioije proti vodstvu stranke ali oro-| ti megovim ukreoom. Zato je tem bolj enačHno gibanje in nasto" o^zicijonal-tr'h krogov v vrstah nemške nacijonalne stranke, ki sta dosegla tak obseg kot ga ni mogoče na't' sličneea v s:<*er b^ati zsrodonemšfc"'b strank. Metode vsemogočnega diktatorja Hugenberga so morale biti v resnici goro-siasne in nemogoče da so orsMile skoro četrtino strankinih poslancev, da so posegli v sicer tako redkem in nenavadno tudi brezuspešnem orožju boja proti Vodstvu stranke ter so se dali raje izključiti ali pa so sami prostovoljno izstopili, kakor pa da bi še v naprej f'epo sledili formalnemu strankinemu voditelju. Po vsem tem mora biti tajni svetnik Hugenberg resnično klasičen primer za to. kak človek ne sme prevzeti vodstva stranke, da je ne razbije celo pod tako ugodnimi prilikami, kot jih imajo nemške stranke. Hugenberg je dan^s eden onod;etja z nam*-§če"ci Paf*"na5oč vedno na fi- nančna cred«tva. s k?>+ernrvi frnansira skoro ves pokret ne*išk'h desničarjev, zafcteva od vseh tistih, ki igrajo v tem Velike priprave za sokolski zlet L1930, Pred imenovanjem prvega starešinstva novega Sokola kraljevine Jugoslavije - Glavna organizacijska vprašanja bodo rešena še pred novim letom Beograd, 19. decembra, p. V sm:s:u zakona o Sokolu kraljevine Jugoslavije poteče dne 26. L m. tritedenski rok v katerem morajo dosedanja društva za telesno in moralno vzgojo izvršiti vstop v novo vsedržavno s>oko:sko organizacijo. ali pa bodo razpuščene. Dosedaj je izvršil svoj *rstop v Sokola kraljevine Jugoslavije Jugoslo-venski sokolski savez. ki torej v smislu in po besedi zakona ne bo raz-puščen. temveč se smatra njegov nedeljski zaključek kot izvršitev prehoda celokupnega jugoslovenskega Sokolstva z vsemi njegovimi organizacijami v novega Sokola, seveda v novi formi, zlasti kar se tiče organizacije, za katero vsebuje zakon, kakor znano, posebne predpise. Takoj po preteku tritedenskega roka bo vlada izvršila imenovanje starešinstva novega Sokolskega saveza. ki se bo sestalo še pred novim letom ter izvršilo imenovanje sokolskih župrrih uprav, te pa bodo potem imenovale odbore posameznih sokolskih društev. Starešinstvo bo predvsem sprejelo podroben orsranizačni pravilnik, na katerem že seda] dela posebna, od vlade imenovana komisija S posebno uredbo bo tudi urejeno vprašame dosedanje so-ko,<:ke imovine, zlast' sokolskih domov. Glavna naloga novega sta^nstva pa bo. da z vso vnemo nadalfuie priprave za ju ^slovenski vse^okolski zlet. ki s° bo vrš:l ood nokrov^elistvom Nj. Vel. kralia. Te dni se pričeto dela na te^mi. V? je določen kot z'etm prostor. Udeležba na zletu bo ogromna ne le iz Jugoslavije, temveč tud! iz ČSP. od koder pride najmanj 12 tisoč Sokolov in Sokolic in iz Poljske, katere Sokolstvo se udeleži zleta -predvidoma s 3 tisoč člani wi članicami. Pridejo tudi ruski in bolgarski Sokoli. Čim bo starešinstvo Sokola kraljevine Jugoslavije konstituirano bo priela-silo vstop novega našeea Sokolskega saveza k slovanski sokolski zvezi. Pristop hrvatskega sokolskega društva Sušak, 19. decembra, č. Hrvatski Sokol v Bribiru. eno najstarejših hrvatskih sokolskih društev ob severnem Jadranu. je imel Rreteklo soboto sestanek odbora in članov, na katerem so se posvetovali o položaju, nastalem z uve-Ijavljenjem zakona o Sokolu krabevine Jugoslavije. Soglasno je bil sprejet sklep, da društvo z vsem članstvom ter vso moralno in materiialno imovino vstopi v Sokola kraljevine Jugoslavije. Na sestanku so bili navzoči vsi odborniki in skoro vse članstvo ter so sklenili. da se bo vršila v soboto 21. t. m. izredna glavna skupščina, na kateri bo Hrvatski Sokol man;festiral peljali davi ob 4. z beograjskim brzovlr-kom v Zasn-eb. Rodbina m ravnateljstvo društva »Prehrana« sta pripravila vse Potrebno za prevoz pokoinika v njesrnvo st -novanie v lurišičevi uKci. Pogreb bo Jutri ob 10. dopoldne in se ga bodo ude'ežile najodličneiše osebnosti Kralja bo zastopal armijski general Matič. Prisotno bo tudi ceiokunno zagrebško mestno zastopstvo z načelnikom dr Srkuliem. ker Ie bil Aleksander dvakrat mestni zastopn k. Kraljev dar dalmatinskemu Kolu jahačev Split, 19. decembra č. Dalmatinsko Kolo jahačev v Sin u je prejelo od N'. Vel. kralja v dar krasen umetniško izdelan pokal, ki ga je prinesel poseben kurir baš na rojstni dan N. Veličanstva in ga predal Kolu, da ga izroča vsako leto prvaku za nagrado pri janalnih tekmah. pokretu kako vidno vlogo, popolno in absolutno pokorščino. Kdor ne uboga, sfrči brez posebnih procesov na ulico ter je potem kljub prejšnjim še tako ve-Kkim zaslugam ožigosan v gozdu Hu-genbergovih listov kot izdajalec in škodljivec nemško-nacijonalne misli. Kralj nemšVonacijonalnega tiska je v bistvu političen fanatik. Izikustva oa dokazu ie jo. da fanatiki niso nikdar dobri voditelji političnih strank v dobi mirnega parlamentarnega polifčnega žfvljema in da se obnesejo jedva za prehodno dobo v časih revolucij, ker Mladen Lorkovic aretiran v Gradca Gradec, 19. decembra, č. Tukajšnja policija ie aretirala dijaka Mladena LorkovHa zaradi suma sokrivde ura<>-ra dvojice zagrebških policijskih agentov. Mednarodne zračne proge Nova proga Berlin—Zagreb—Beograd, Berlin, 19. decembra, č. Včeraj popoldne se je vršila tukaj mednarodna konferenca za zračni promet, na kateri je bilo sklenjeno, da se otvori na pomlad nova proga Brelin—Beograd preko Zagreba in da se bo ta Proga kasneje podaljšala preko Skoplja v Solun. Sklenjeno je bilo nadalje tudi. da se vozni čas na zračni pros*a1 Peim-we*-ru nezvest iz straNi pred Fr&neo» kida eo grozili z renre«ali'ami. ako ge avstrij. vlada ne upre beimwehrovskemn pritisku. Skoti «ri ottoezu. Rim, 19. decembra. AA- PaipeS to sprejel <•»• MS v poseimi svd&enci derajskost fcflrdrofct dft KOh m oatofe aivcfcfefc« Snofa. Mariborski mestni proračun sprejet Proračun izkazuje 44 milijonov potrebščin — Stare in nore davščine za prihodnje leto — Mariborsko zastpostvo v poddonitve-ni deputaciji dravske banovine Po otvoritvi današnje seje je župan dr. Juvan poročal, da je Orzojavno pozdrav.1 akcijo ljubljanskega župana, naj bi se tudi dravska banovina po deputacijah mest in drugih občin poklonila kralju. Upravni odbor mestne občine ie imenoval v deputacija kot zastopnike mesta Maribora gg. župana dr. Juvana. podžupana dr. Lipolda ter občinska svetnika Sabothyja in Bure-ša. Nadalje je poročal župan, da le danes DrlSo uradno obvestilo, da ostane glede na policijo v Mariboru v 1. 1930 dosedanje stanje in da je v tem letu še ne bo treba mestu prevzeti. Mestni urad je napravil na finančno ministrstvo vlogo za ustanovitev finančnega inšpektorata v Mariboru. Avtobusni in plinarniški odsek je bil pooblaščen da uvede s 1. januarjem novo tarifo za cene plina po načrtu, ki določa v splošnem znižanje ~en. Nato je poročal v imenu fin. odseka re* ferent obč. svet Pušenjak o proračunu za l 1930 V velikih potezah je orisal težavni finančn- položaj vseh velikih mest v Jugoslaviji, zlasti oa rudi Mar.bora. kar ie posledica pomanjkanja zakona o samo upravnih financah. Debata, ki se je nato razvila, je bila mirna in stvarna V generalni debati so govorili občinski svetniki: Grčar. dr Lipold 'n Pfrimer. V soeciialni debati so bila posamezna poglavja prora* čuna in oddelki, kakor iih je sklenil odsek, spreiefa z veliko večino glasov, prav tako tudi vse določbe o novih davščinah. Iz-preminjevaJni predlogi dr. Muhleisna ln Pfrimeria zlasti o znižanju davščine na nezazidane parcele, so bili odklonjeni, ker ie bilo v odseku vse že podrobno razprav-ijano ln se ne more občinski svet spuščati v nevarnost da bi ogrožal ravnotežje. Maribor, 19. decembra Finančni .odsek obč. sveta je v neštetih sejah končno izdelal novi proračun Mm -So prvotno določenih davščin je bistveno izpremenil. nekatere pa celo popolnoma čr-taL Naknadni razpisi finančnega ministrstva so omogočili večje naklade na državne davke ln so zaradi tega odpadle nekatere projektirane nepopularne davščine kakor ožitnina. reklamni davek, davek na žarnice itd. Novi proračun, ki le bil predmet današnje plenarne seje občinskega sveta, izkazuje 17.857 415 Din potrebščin v rednem in 26 499.000 Din v Izrednem prometu. V svrho kritja primanjkljaja v iznosu 11.301004 Din v rednem prometu so proračunani naslednji dohodki: 200% doklada na zemljar.no 945.000 Din. 50% na zgradarino 1.041 000 Din. 30% na pridobnino 987.000 Din. 100% na rentnino 141.000 Din. 300% na družbeni davek 382 tisoč Din. dohodki iz občinskih taks na pogodbe 150.000 Din. trošarina na vino po 1 Din od litra 1.350 000 Din. na Pivo 470.000 Din. na žganie in likerje 250.000 Din. na šampanjec 25 000 Din. na sadjevec 250.000 dinarjev, nadalje 13% gostaščina 3.550.000 Din. 4% kanalska pristojbina 1,500.000 Din. prlrastkarina 150.000 D'n. pasji davek 60 tisoč dinarjev. 30% doklada na prenočišča 110.000 Din. Na novo se vpeljejo: davek na nočni obisk gostiln in kavarn 300.000 Din. posebna davščina na gostilničarske računske listke 400.000 Din ter davščina na nezazidane parcele 840.000 Din. Skupni efekt vseh doklad in davščin znaša 11.302.500 Din. V svrho raznih investicij ter kritia proračunskega primanjkljaja iz l 1928 se najamejo posojila v skupnem iznosu 3.944.000 Din. Eksplozija smodnišnice v Nancyju SnoS je v vojaškem skladišču ori Naticvfn e*csolodira3o 20.000 kg smodnika — Ponovne eksplozije smodišnic povzročajo veliko razburjenje med prebivalstvom Nancy, 19. dec. Sinoči okoli 19. je hflo mesto nenadoma alarmirano od strahovite eksplozije in visokega plamena. ki je švignil nenadoma k nebu. Po prvem razburjenju se ie dognalo, da je eksplodiral smodnik v vojaški smod-nišnici Franchemare. Eksplozija je bila tako sčlna. da se ie zrušil obok smodnišnice. skozi katerega so švigali k nebu visoki plameni. Eksplodiralo ie do 20000 kg smodnika Za enkrat ni nevarnosti nadaUnih eksplozij. Smrtnih žrtev tri bito. Na mesto eksplozije ie prihitela velika množica in zastopniki mestnih in vojaških oblasti. Podžupan Charton ie izjavil, da vzrok eksplozije še ni znan. Veliko razburjenje ie zbudilo v prebivalstvu dejstvo, da se zaloga smodnika, ki ie zletela v zrak nahaja v bližini velike smodnišnice. ki ie zletela v zrak 11. novembra. V tem okrožju je namreč eksplodiralo že več smodnišnic ob vedno enakih okolnostih. Burna seja madžarske zbornice Borba ooozicije porti načrtn vlade za ukinitev občinske samouprave — Odgoditev zasedanja poslanske zbornice minister Valko bi finančni minister Wedker-le, ki bodo odpotovali v Haag. odnoeno v Ženevo. Praga, 19 dec. AA »Venkov« poroča, da je parlamentarizem na Madžarskem le fikcija Vlada deluje sedaj na to. da bi uni- Budimpešta. 19. decembra s. Na današnji seji poslanske zbornice je prišlo pri razpravi o zakonu o meeloi upravi zopet do velikih nemirov Poslanec Emericb Csondos (frakcija malih poljedelcev) je v svojem so. voru. v katerem je branil vladni predlog, med drugim poudarjal, da je krivda politike apoicije. da je bilo izgubljene tri četrtine dežele. Na klopeh levice je ta izjava povzročila vihar, ki se je še povečal, ko je poslanec Ormdoe iziaviL da je opozicija tudi falzifi-katorsko afero izrabila v svoje strankarske 6vrhe Nemiri so se ponovili, ko ie povzel besedo poslanec Proper (socijalni demokrat) ter izjavil da je žalostno čuti braniti ta predloe potomca tlačana. čigar oče ie še leta 184S. ležal na klopi, kjer se je izvrševala kazen batinanja Te besede so izzvale seveda naravnost nezaslišan nemir in ropot na klopeh desnice in centruma. Več poslancev ie bilo poklicanih k redu. Budimpešta. 19 decembra, g. Poslanska zbornica bo imela jutri svojo zadnio seio ter se bo nato odgodila do 21. januarja Ta dolgi odmor se razlaga na la način, da trije člani vlade ne bodo v Budimpešti, in sicer ministrski predsednik grof Bethlen, zunanji čils občinsko avtonomijo. Minister vojske skuša z vsemi silami razviti v vojski akcijske tendence, zato je resnična trditev grofa Bethlena, ki jo je da! inozemskim novinarjem. češ da se ne namerava uvesti diktatura na Madžarskem, ker ta diktatura že dejansko na Madžarskem obstoja. Potovanje madžarskega zunanVa ministra BudimpeSia. 19 dec. AA »Pesti Naplo« poroča z Dunaja, da je prošlo noč prispel tja madžarski minister zunanjih zadev Valko in da ie takoj nadaljeval pot v Pariz. Ves* je bila potrjena na pristojnem mestu, kjer je bilo obenem sporočeno, da je Valko v zadnjem času večkrat odpotoval v inozemstvo in se opetovano mudil v Rimu in Parizu, da se osebno informira o vprašanih ki so v zvezi z madžarskimi reparacijami. Slovanski zdravniški kongres v Splitu Praga. 19. decembra. AA. Na včerajšnji seji Vseslovanske zveze zdravnikov je bilo sklenjeno, da bo tretji kongres zveze v septembra 1930 v Splitu. Jugoslovenski delegati so sporočili, da je pokroviteljstvo nad tem kongresom prevzel Nj. Vel. kralj Aleksander. Prisotni so pri tej priliki priredili ju-go6lovenskemu kralju toplo manifestacijo. Za predsednika Zveze in kongresa v Splitu je bil izvoljen dr. Ivkovič, za generalnega tajnika pa dr. Lobašič. Trgovinska pogodba s Španijo Madrid, 19. dec. AA Včeraj so bite izmenjane ratifikacijske listine o trgovinski pogodbi med Jugoslavijo in Španijo Svečani izmenjavi so prisostvovali s strani Španije general Prirno de Rivera, glavni tajnik ministrstva zunanj h zadev Palacios, šef protokola Landecho. šef trgovske sekcije Lopez Lago in šef diplomatskega oddelka grof Bailen Jugoslovensko vlado je zastopal opolnomočeni minister v Mviridu Dragom iT Jankovič z visokimi uradniki jugoslovenskega poslaništva. Gradjansk! 1911 suspendiran Zagreb, 19 decembra č. Včeraj ie upravni odbor ZNP na prijavo I. HGSK suspendiral klub Gradjanski 191] zaradi nastopa Mike Babiča. ki nc sme v teku dveh let nastopati za nooen amaterski klub. V krogih Gradjanskega 1911 se različno komentira ta suspenz. Nekateri trdijo, da je dobil Mika Babič dovoljenje za nastop na zelenem po-liu od predsednika ln tajnika Saveza drugI pa smatrajo Babičev nastop kot vseskozi pogrešen. Po pravilih bi moral biti s kaznijo, ki Je zadela Miko Babiča, kaznovan ves klub, za katerega je nastopil- Opasno gibanje avstralskih radarjev Sydney. 19 dec. a Ker se je bati s strani rudarjev novih nemirov, je bila policija znatno ojačena V bližini rudnika Roth-burija so se zbirale ves dan velike gruče rudarjev, ki so pa ostale mirne. Položaj jc zelo napet in policija računa z novimi nemiri. Rudarji so odnesli iz nekega skladiSča več dnamitnih patron Zaradi tega je po licija strogo zastražila .rudnike in vladna poslopja, ker se boji atentatov. Zvezno razsodišče je izdalo nalog, naj se prične jutri z delom ob 10 uri. Delovni pogoji so osta-b* v glavnem nespremenjeni. Snežni viharji v Bolgariji Sofija, 19. decembra, s. k vse dežele fevtjajo o močnSb snežnih vfbairHfo ZelezniSci umni«* je slasti na severu zelo otežbočeo. Telefonske ia braoia-vne zveze so na mnos9h forarili prefcinšene. Sneg v Južni Italiji NeapeU. 19. decembra. AA. Temperatura Je sad-nle dni nazto padta. Včeraj Je furvB sneg pobe&l vnhcve Vezava. Neurje nad Jadranom Ancooa, 19. deoetnbra. AA. Že dva doi besni oa Jadmauu strahovito neurje. Ves promet med obema obalama le pre&hiien. b moo^i) krajev med Benetkami ki Anoono poročajo o ottCodflUi ribarstoih ladij in t«H o žftvali. SJifen mraz na Češkoslovaškem Praga, 19. decembra, g. Na Češkoslovaškem vlada silen mraz, zlasti v obmejnih krajih. Iz Heba javljajo temperaturo 19 stopim pod ničlo. Ogromno število brezposelnih t Nemčiji Berlin. 19. decembra, s. število brezposelnih. ki prejemajo podporo iz javnih fondov, je doseglo s 15. decembrom ogromno Število 1,400.000 ter ee je v decembru pomnožilo za 200.000 oseb. Sozicno ff&utro" izide ie v torek, dne 24. t m. zjutraj in bo zarodi praznikov najmanj tri dni v rokah čitate-Ijev. Gradivo bo velezanimivo, pestro in zabavno, številka bo bogato ilustrirana, posebnost pa bo (Dett/ea nagradna ugan/ca ja deco kar bo glavni zabava sleherne družine Hrom Slovenije že na Sveti večer. čeprav v rekordni nakladi, bo brez dvoma praznična številka „Jutra" kmalu razprodana. Vse k oglas bo prišel do veljave, noben ne bo prezrt. Oglasi bodo pravi kažipot kupujočemu občinstvu. OgCa&e §a 6epcno UeviCko sprejemamo samo še do sobote zvečer, male oglase pa do ponedeljka do 2. ure popoldne. 3utxo. Novomeške davčne poneverbe pred sodiščem Zaradi raznih malverzacij obtoženi štirje bivši uslužbenci novomeške davčne uprave - Prvi dan obravnave Novo mesto. 19 decembra Pred novomeškim okrožnim sodiščem se je danes pričela vel'ka, za tri dni prora-čunana razprava zaradi neštetih goljufij, ki so bile tekom zadnjih let izvršene v tukajšnji davčni upravi. »Jutro« je svoj čas že prineslo pončla o razkritlih teh manipulacij, a ta poročila so bila napram navedbam, ki iih vsebuje obtožnica, obsegajoča celih 65 na stroj tipkanih strani, le fragmentalni drobci. Obtoženi so: France Bele. bivši davčni asistent star 34 let. France Švajger. dav-čnj oficijal. star 44 let. dalje Matija Fine. davčni izvrševalec, star 54 let, fn Anton Vukšinlč. asistent katastrske uprave v Nr-vem mestu, star 42 let Vsi so doslej še nekaznovani. toda tokrat lim obtožnica očita dolgo vrsto nepravilnosti, in sicer navaja glede Beleta kar 47 deliktov. glede Švajgerja 16, glede Finca 12, a glede Vuk-šiniča 3. med drugim krivo pričevanje. Obtožnica uvodoma pod imenom vsakega obtoženca v kratkih besedah navaja omenjene delikte. nato Pa v razlogih zelo pregledno podaja sliko, kako so se deloma vzajemno, deloma posamič vršile sleparije, ki so bile razkrite no naslednjem naključju: Januarja 1928. je dob!l novome9ci trgovec Josip Pavčič od davčnega urada pc-ziv. naj plača od svojega avtomobila letnih 3.000 Din Pavčič ni bil voljan plačati. češ. da ie že tri leta oproščen takse. Koncem Januarja pa pride davčni asistent Bele sam k Pavčiču in ga pozove, naj mu takso takoj plača. Predlož i mu je potrdilo s kolek! za 3000 Din. ki so bili že uničeni, kakor da bi jih bil Bele sam kupil Ta nenavadna vnema Beletova je v Pavčiču tr-koj vzbudila sum. da ga hočejo za 3.000 Din ogoljufati. Ovadil je stvar pri deleg?-ciji mnlstrstva financ v Ljubljani bi uvedena je bila preiskava, ki Je sfcer pokazala. da ie davčni urad upravičeno terjal takso, vendar pa je osvetlila način izterjevanja kot neodgovarjajoč predpisom in močno sumHiv. Čimbolj se Je preiskava š-rila. tem boH so se razkrivale nerednosti popolnoma kriminalnega značaja. Zato je tudi sodišče uvedlo preiskavo proti omenjenim uslužbencem novomeškega davčnega urada sleparije so prišle na dan bi zdaj v razprava Kako je Bele pričel s poneverbami Kot prvi primer kaznive manipulacije navaja obtožnica: Poslovodja Anton Kržišmk si je koncem 1926. nabavil avto »Peugeot« ter ga nato v januarju prilavil na novomeškem davčnem uradu. Bele ga Je poučil, da mu ne bo treba plačevati letne takse, še Isti mesec pa Ka ie pozval na davkarijo to mu dejal, da mora enkrat za vselej plačati neko prijavno takso v zneska 2.200 Din Kr-žišnik ie veriel in izročil za 2.200 Din kr-lekov. povrh pa še dal 100 Din nagrade za uslugo Bele le nato v davčnem sezn:-mu označil Kržišnika kot fijakerja in je nato še v poročilu na generalno direkcijo davkov v Beogradu to zapisal in hotel s tem državo oškodovati za letno takso 3000 Din, na drugi strani pa je od Kržišn ka neupravičeno izterjal 2.200 Din kot prijavno takso. .. „ _ , Januarja 1928 ie sklenil Franc Florjan-čič iz Št Petra s svojim sinom Jožefom notarsko pogodbo, da mu ob njegovi poroki izroči posestvo. Davčni urad v Nc-vem mestu Je odmeril pristojbino v znesku 3.507 Qin. Sredi septembra, ko je mladi Florjančič bil namenjen plačati pristojbino. Je naletel v Novem mestu na Beleta in ga vprašal ali bi b'lo mogoče zaenkrat plačati le dve tretjini. To se je zgodilo in Bele je vpisal v likvidacijsko knjigo, da je Florjančič plačal vso pristojbino že ju-ifJS V nekaterih knjigah, zlasti v kontni knjigi novomeške davčne občine za 1927. so se zasledile veHke nerodnosti. Posamezne vsote predpisov aH vplačil so prenarejene ah prečrtane, razni spsi se sklicujejo na vpise v registru, ki ne obstojajo itd. Pretežna večina Dotvorb Kaže Beletovo pisr-va Po izvršeni disciplinski preiskav, po prizadetih davkoplačevalcih ln po priznanju Beleta samega se ie stvar pojasnila takole: Vzajemna trojica Bele ie izvršil v zveri s Svajgerjem to Fincem poneverbe raznih davčnih plačil Ker cn ime" plačniki potrdila o vplačanih davkih, le bilo treba preprečiti eksekucijo, da niso prišle poneverbe na dan Zatorej je Beie začel potvarjati zlasti kontne knjige. Poneverjena vplačila je vpisal vsa t kontno knjigo, v dobro imetnikov računa, seveda oa z izmišljenimi člani registra. Zmanjševal je vsote, ponarejal številke in izravnaval račune tako rafinirano. da ie le naključje ali pa posebno natančen prer gled knjig mogel odkriti slepar jo. A Bele se Je dal tudi enostavno podkupovati ali pa ie denar brez nadaljnjega zadržal N. pr. gospe Olgi Skalicky. vde-vi ravnatelja Kmetijske šole na Grmu. so bile odmerjene dedinske pristojbine jo umrlem možu na 2.031 Din. Gospa Ska-licky ie vlož la rekurz in kmalu se Je zglasil na njenem domu France Bele z izmišljeno novico, da je rekurz ugodno rešen ln da mora ona plačati le 575 Din. Prevzel le ta znesek sam in dal gospe SkaJickyjevi pobotnico z žigom davčnega urada Denarla seveda rn oddal v davčno blagajno, marveč v svoj žep. ne da bi ga bil kje vknjižil Ko le bil Beie že suspendiran, se Je 30. septembra 1928 na povratku z lova oglasil v gostilni Janeza Kastelica v Žabji vasi. Prav kmalu le od Kastelica izvabil 320 Din. ki iih Je seveda porabil zase in Ka-stelic ie moral davek še enkrat plačati Takisto je od gost Iniškega zakupnika Antona Riflja Izvabil 1.000 Din. od graščaka Karla Margheria na Otočcu pa 500 Din. In sicer kot takso za kočijo. Enako je od pc-sestn!ka Mihaela 2agarja v Stopičah izterjal takso od koleslia za štln leta v skur-nem znesku 800 D'n, od trgovca Franca Seidla v Novem mestu Pa 305 Din kot takso za gig. Poneverjeni davki in takse V marcu 1925. je posestnik Jože RataJ iz Mačkovca prodal Francu Dreniku Iz B--šlina svoj vinograd m pašnik v Zdimjl vasi. V pogodbi je bila kupn na označena s 25.000 Din. a ker le bilo davčnemu uradu ovadena da znaša kupnina 50.000 Din. je davčna oblast uvedla poizvedbe in vinr-grad so veščaki ocenili na 32.708 Din. Dre-nlk le zatorei moral plačati še trkratno globo v Iznosu 1.387 Din. Bele si je pr-držal 944 Din. Istotako si Je Bele pridržal 380 Din. ki jih Je moral vplačati Anton Cajner iz Kriške vasi kot tretj no kolkov-nih pristojbin v neki pravdni zadevi Dne 7. novembra 1927 je vplačala Ana MervarJeva iz Velikih Škerjancev Beletu v davčnem uradu 330 Din na račun pristojbin od zapuščine po svojem umrlem možu. Bele ie denar prdržal zase, v likv-dacijsko knjigo Pa napačno vpisal da Je bil ta znesek plačan 31. oktobra 1927. Dne 12. marca le vplačal vžitkar Franc Bojane iz Malega Slatnika za svo'ega sina Janeza pristojbine v znesku 2.525 Din. Bele je izdal potrdilo, a od vsote si Je pridržal tisočak, in Je naknadno v likvidacijski knjiga popravil tisočico Nadalje Je Bele po-neveril.v letih 192f-?7 razne zneske v višini 1.842 Din. ki iih je vplačal v njegove roke lastnik kina »Meteor« Matko Malo-vič kot takso na vstopnice Prisvoj i si je nadalje 2.104 Din, ki jih je dne 23. novembra 1927 vplačal trgovec Josip Ogorelc. Podobno se je zgodilo z zneskom 3.000 Din, ki ga je vplačaj 29. 11. 1927 trgovec Ivan Smalc iz Mirne. Knjižne vpise sta skupno faJzific irala Bele ln Švajger, a slednji trdi da je poneverbo izvršil Bele sam. ki da je vsoto porabil za nakup prašiča. V družbi z davčnim Izvrševalcem Matijo Fincem je Bele poneveril 1.565 Din. fc jih je za davke vplačal Ivan Šmalc, trgovec v Novem mestu. Sledijo še razne poneverbe za manjše ali večje zneske, ki se večinoma tičejo v višini od 200 do 500 Din in so bil: vplačani na račun raznh davkov ali taks za vozila Večjo vsoto Je Bele pc-neveril na škodo Henrika Povšeta, župnika na Čatežu pod Zaplazom. Zaradi župni-kove kočije Je namreč skupno izterjal in poneveril 2.200 Din. Dr. Anton SchSppl, graščak na Vrhc-vem. Je vplačal dne 26. maja 1926 takso na koleseli za dve leti v skupnem znesku 800 Din in to v koiekih. Za vplačilo je prejel namesto s koleki za 800 Din opremljenega potrdila le navadno pobotnico, kc-lekovano z 20 Din. oisano s pisavo Frar-ca Beleta. Utemeljen Je sum. da ie Bele ostalih 780 D n poneveril Enako le poneveril po 200 Din takse posestn ka Janeza Jarca iz Hrt,tja. posestnika Ludvika Nov-Hana in posestnika Ivana Hrastarja. skupno 600 Din. Poneverbe drugega obtoženca Posestnik Josip Kobe je vplačal dne 6. decembra 1927 znesek 3.091 Din. v kontni knjigi Pa je s švajgerjevo pisavo vknji-ženo. da je Kobe plačal le 391 Din. ostalih 3.000 Dio ie vknjižil Švajger na dvoje napačnih imen ln v kontni knjigi ie isto storil Franc Bele. — Nadalje očita obtožnica drugemu obtožencu, davčnemu ofi-cijalu Francu Švajger ju. da je v januarju 1926 na Otočcu pregovoril graščakinjo Rc-drigo Margherijevo, da mu je odštela 3000 Din kot takso od avtomobila, ki jo je pridržal. V drugi polovici 1927 se le Švajger dvakrat zglasil pri novomeškem mesarju Francu Dolencu ter izterjal po 500 Din za davke. Dne 2 mata 1927 si ie pridržal pristojbine 923 Din. ki jo Je plačala Terezija Vidrihova Iz Sel Nadalje si ie skupno s Francetom Beletom prisvojil znesek 2.104 Din. ki jih je 23. novembra 1927 plača! za davke trgovec Josip Ogorevt in isti mesec še 3.000 Din. ki iih je vplačal na davkih Ivan šmalc iz Mirne Med večjimi Vbo-tami je nadalje prisvojil 3 marca 1926 ?nesek 1.132 Din. ki jih je plačal za davke Anton Gognavec iz Mirne peči. skupno s Francom Beletom pa 3.000 Din. ki iih Je plačala kot takso na avto novomeška tvrdka Povb in Medic v januarju 1927. Dne 4. avgusta 1927 si ie pridržal 1.000 Din. ki jih je plačaj za davke Anton Travizan iz Bršljina, v juliju 1928 pa znesek 3.000 Din. ki iih je vplačal inž. Sevnig za Goz ini urad Karla Auersperga v Soteski kot takso za avto. Rubežni zapisnik Tretjemu obtožencu, davčnemu izvrševalcu Matiji Fincu, očita obtožnica, da je neresnično vpisal v rubežni zapisnik nc^ vomeškega davčnega urada, da je vplačilo 200 Din Antona Štiha iz Jedinščine vknj -ženo v registru, isto glede vplačila 200 Din Martina Koširja iz Broda in glede 400 Din Martina Malenška iz Črmošnjic. Nadalje si je Fine skupno z Beletom prisvojil znesek 1-565 Din, Id ga ie po njem vplačal na neposrednih davkih Ivan Šmalc iz Novega mesta. Koncem decembra 1927 si je prisvojil 164 Din od vsote 464 Din. ki io Je piačal Josip Lesjak iz ZabJe vasi za davke, in dalje: 125 Din. ki iih le plačala Julijana Pintarjeva iz Novega mesta. 400 Din Franca Kovačiča iz Šmihela. 70 Din Marije Zupančičeve iz Zg. Straže. 200 Din Nežike Geničeve Iz KandiJe. 500 Din Ivana Lesjaka iz Gotne vasi in 450 Din Antona Godine iz Orehovice Četrti obdolženec, asistent katastrske uprave novomeške. Anton Vukšmič. je ob-tožen, da ie- dne 3. oktobra 1928 pred preiskovalnim sodnikom po krivem priča! v zadevi Franca Beleta, nadalje da je na prij^/Ijemi kupni pogodbi Rozalije Schuso-ve imel nalepljene že uničene koleke za 2.052 Din ter le namenoma pripomogel Fr. Beletu in Francu Švajgerju s tem. da Je preskrbel že uničene koleke. jih prilepil n» potrdila o vplačanih taksah na vozila ter ie potrdila s konico šestila preluknjal To so v glavnem in prav kratko označeni delikti. ki Jih obtožnica očita Štirim bivšim uslužbencem davčne uprave v Novem mestu. Čitanje obtožnice Je trajalo dve url. Dopoldne se Je vršilo samo zasliševanje obtožencev od katerih j? priznal Bele večino obtoženih dejani odkrito, dočim so ostali trije obtoženci zanikal* vsako krivdo Le Fine je priznal nekatere primere, za katere pa trdi. da je škodo že davno poravnal. Med ob tožencem Beletom m Švajgerjem ie prišlo mestoma do precej ostrih spopadov, ker je skušal Švajger vso krivdo zvaliti na Beleta. dočim ie Bele svoje stvari priznal kolikor se ga obtožujejo, o ostalih pa trdi. da je malverzacije izvršil Švajger. Popoldne so bile zaslišane priče, ki Pa niso Izpovedale ničesar izrednega, razen tega. da so plačale v davčnem uradu zneske. katere so morale potem naknadno še enkrat plačati, ker nj bilo nikjer Izkazana da so davčni uradniki preieli plačila Ob 7. zvečer Je bila razprava prekinjena ter Je nadaljevanje napovedano za jutri ob 9. dopoldne. Senatu predseduje sodni svetnik dr Romih. votanta pa sta sodna svetnika Kuder in Hočevar. Obtožbo zastopa namestnik državnega pravdnika Kovač interese erar-ia koncipist Muha. Beleta zagovarja pravni praktikant Šporn. Švajgerja dr. Vasič. Finca dr. lavrič. Vukšiniča pa dr Ivana, tiči V začetku razprave so zagovorniki ugovarjali pristojnosti sodišča, njihov tozadevni predlog pa je sodišče zavrnila Ljubljanska opera Gostovanie ge. MitrOvlčeve. Zaradi obolelosti cele vrste opernih solistov je zadnje čase naša opera za repertoar v zadregi. Zaenkrat io ie snočl iz zagate rešila naša ljuba znanka ga. Ančic* Mitrovičeva. ki le pela naslovno Partijo v Thomasovi operi »Mrgnon«. In v lep. čist umetniški užitek nam ie bila Težko smo se ločili od ge. Mitrovičeve, ki ie bila. žal le kratek čas članica našega opernega solističnega ansambla. Prerokovali smo fi tedaj, da se bo zaradi svoie krasne pevske šole in svojega sijajnega glasu kmalu povzpela višje in višje To se le tudi spodila Odvzela nam Jo Je Nemčija, toda navzlic občutni izgubi ji vendar Iskreno čestitamo k izredna, a zasluženi pevski ka-rijerl Njeno včerajšnje gostovanje nam Je njeno izgubo podčrtalo vnovič. Ga pevka se je, ako Je to bilo sploh mogoče. Se v tem času Izpopolnila, pridobila na sili in po globljenosti svojega zvočnega glasu. na iskrenosti svoje Igre. Prijetna, močno topla je ni ena nizka in srednja glasovna lega, a kakor bi zasijalo na odru. se zaslS njena dvočrtno oktava Razume se. da Je tako na odprtem odru. kot ob aktovib sklepih bila prednost oresrčnih ovacij mnr» gobrojne publike Zal. da ie njeno gosto« vanle ie enkratna V »Mignon« so sodelovali: g. Rumpel, g. Kovač. g. Mohorič. g Janko. g. Perko. Popovičeva. ga. Ribičeva, zbor in balet Opero le vod:l e. Neffat. režijsko vodstvo ie Ime' g. Krlvecki Predstava, dasi pr?« pravliena na brzo roko. je bila zaokrožena in gladka. E. A. Izredni o^cni zbor Muzejskega društva za Slovenijo se vr? dne 3. januarja ob 16JO v we-davaVici Na-rodnega muzeja, da sklepa o reorganizacija in izpremebi pravffl, HmeJfski trg Zatee, 19. deoesirbra. h. Tendeoci io cene ftvr« ste, proenet pribfH&iio 300 stetov. Po^praievMr!^ aeJo Svateo. Cene «25 *> 725. Naši Kraji in ljudje Glasbena Matica in drugi naši v govorečem filmu ZeCo posrečeno pr odnašanje v pariških in drugih kSnemaiogra- lih._Prvi v govorečem iilmu so bili Blešči — Velik uspeh Ide Krav anje Pariz, 17. decembra. Petje zbora »Glasbene Matice« v 'govorečem filmu se že predvaja ▼ glavnih pariških in ostalih francoskih kinematografih, v kolikor so ti odje* malci -Pathe«jevih filmov ter imajo instala~*jo" za prednašanje sonornih filmov. Pathe je glavno francosko na* cijonalno podjetje za proizvajanje in trgovanje s filmi. Ogledal sem si film, odonsno ga poslušal v kinu »Mari* vaux«, kjer je cena sedežem od 12. frankov dalje. Kino se nahaja na bou* levardu des Italiens. Film dajejo v se* riji govorečih aktualnosti ter pod na* slovora »Slavni jugoslovenski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane« kot pr* vo točko govorečega filma: Najprvo kratek nagovor dr. Janka Pretnarja, izgovorjava zelo razločna in jasna, toda slika in to predvsem dr. Pretnarja pred zborom malo med* U. Nato poklon dirigenta g. Poliča proti publiki (proiekciia slike pri tem in nato čistejša). Se malo — in že pojo dr. Schwabovo »Zdravo Marijo«. Pet* je zbora kakor tudi solistinje čisto, mehko, prikupno, a vendar dovolj ja* ko. Splošen vtis prav dob~r Žal. da poio samo eno pesem. Publika dnevno nagrajuje film s ploskanjem. Sploh je publika posebno s to pesmiio zelo zadovoljna ter so vsa priznanja, koli* kor sem i Hi 'hil. laskava. — Tako pro* pagira Glasbena Matica še vedno dan za dnem našo pesem v Franciji. Belgi* ii Švici in drugod v kulturnem svetu. Pač velika in učinkovita propaganda za domovino! Vendar naj povem, da Je skupina Blejcev prva pela slovenske pesmi v govorečem filmu v Parizu. Kinemato* graf Madeleine, eno najelitnejših svet* lobnih gledališč Pariza, poleg istoimen* ske cerkve, predvaja samo najboljše ter najaktualnejše ameriške filme. Trenutno je na sporedu »Brodway* Melodie«. Ko sem pred mesecem pri* sostvoval večerni predstavi, naenkrat na platnu med »Fox*Movietone*Actu* alite par lan te« (govoreče aktualnosti) — napis: Življenje ter zabave jugoslo* venskih kmetov«. In že je pred menoj ves blejski otok. v ozadju gorovje tn nato trata ob obali jezera. Na njej skupina narodnih noi, ki pleše »pol* štertanc« ob spremljevanju harmonike in netja. Za trenutek preneha godec in petje — in par v sredini se poljubuje tako na široko, da kar ne preneha dovolj glasno cmokanje! Nato drugi prizor (baje v nedeljo dopoldne): ista skupi* na se stoje in sede nahaja ns istem mestu ter pije in poje: »Kolkor kap* Ijic, tol'ko let«. — Prvo pesem, ki so jo peli ob »polštertancu« pa sem od samega presenečenja in začudenja — pozabil. Petje je bilo dokaj ubrano — samo malo preveč zategnjeno. Posebno pa se je seveda izmed Slo* vencev postavila doslej v kinih v Pa* rizu gdč. Ida Kravanja. Saj imenuje kritik revije »Gringoire« njen film »Erotikon« poleg filma »Chanteur de Jazz« ki se daje že dvanajsti mesec nepretrgoma v Parizu, vsaj kot finanč* no najuspelejši film sezone. Erotikon so predvajali pod imenom »Seduction« (Zapeljevanje) dva meseca v kinu Im* perial, nasproti kinu, kjer se igra »Chanteur de Jazz« ter Paramountove palače, sedaj "a pa igrajo po kakih pet* desetih drugih kinemat jgrafih Pariza istočasno. Napravil je menda največ zaradi naslova precej haloja, sicer pa je bila kritika zelo ugodna za celotni film in tako za češko filmsko produk* cijo ter za češke igralce, med katere seveda prištevajo tudi Ito Rino. kakor je to bilo svoječasno in je še danes z Lidijo Vizjakovo. Kar se tiče zgoraj omenjene ugodne kritke glede filma Erotikon in Ide Kravanje, naj samo pripomnim, da je kritik Deval dokaj avtoritativna osebnost in da izhaja be* letristično*kritična tedenska revija »Gringoire« v nakladi 230.000. D. O. Zala Zorana Kra"!. 19. decembra Slovenski rod le poslal iz svoje srede prav redke hčere, ki so dosegle v Nilskem predmestju ob Jezerski cesti, da je Tu priobčujemo enega izmed najnove.-ših fotografskih posnetkov take Slovenke iz gorenjske metropole — Zale Zorane, pr- Ljubljančani! Nocoj v „Union"! Častni večer Glasbene Matice Pričetek ob 20. Vabljeni vsi! n_„ . w , Ufa premijera! Drazestna, živahna 0b ta 9 irri< &itxan Harvetf in <0go Sym v titou veselja, ljubezni in mladosti Ce pokloniš svoje srce ... Smeh! Zabava! Dhrna T^ak M*ni &HO matica KULTURNI PREGLED vwligo muslimanov, je izšel članek E. Mira »Naša rasna snaga<, ki iz njega posnema-mo..la~'e zanimivi sklep: Ni'1 če ni odpornejši v Suvanju svojih rasnih in plemenskih ose-bin nego Slovani. Mi lahko i-odle-zemo tujcu in posnemamo njega b njegovo kulturo, toda v svojem jedru ostanemo na veke čisti Slovani ... Pet sto let smotrene-ga dela na potujčevanju nas bosensko-her-cegovskih muslimanov je pač moralo zapustiti nekaj sledov in uspeha. A ta uspeh je tako majhen, da moramo uprav občudovati našo rasno silo, ki je cela stoletja toli kljubovala močnemu pritisku. Kljub vsemu je bos.-herc. musliman ostal čist. najčistejši Slovan z vsemi osebinami svoje rase ... Ta minimum vpliva je uprav tragikomičen. Ce srečal bosenskega muslimana, spoonaš takoj čisto slovanski tip. Nagovori ga in odgovori ti s čistim srbskim ali hrvatskim jezikom, čistejšim nego ga slišiš v Beogradu ali Zagrebu. Lahko pa ga čuješ. .ta pravi: »turške mi vjere«. Glej. to in podobno so nam. vsilili skozi islam, toda to je vse. Za pet sto let pač smešno majhen uspeh kulturnega potu ičevanda . . . (»Gajret« z dne 16. t m. St 24.) Poljaki io ingoMovenska književnost. Potim Imajo Cehi v prevodu skoraj vse količkaj pomembne spise v srbski, hrvatski, slovenski ln bolgarski literaturi, so prevodi iz naših jezikov v poljščino precej redki. V Repertoar)! LJUBI J ANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 20.: Zaprto. . Sobota. 21.: Utopljenca. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven Nedelja. 22.: ob 15. Življenje je lepo. Ljudska predstava po znižanih cenah. Iziven. _ Ob 20.: Naš gospod župnik. Ljudska predstava po znižanih cenah. lav. Ponedeljek, 23.: Zaprto. Torek, 24.: Zaprto. LJt'KI J4NSKA OPKRA. Začetek ob pol 20. Petek, 20.: Zaprto. Sobota. 21.: Švanda dudak. C. Nedelja, 22.: Ernani. Premiera. Izven. MARIBORSKO 6LBDALISCB. Začetek ob 20. Petek, 20.: Zaprto. Sobota. 21.: Radikalna kura. Premijera. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Začetek ob 20 15 Sobota, 21. r Prisega ob polnofi. Nedelja, 22.: Prisega ob polno«. Slovanski tip bosensko • hercegovinskih muslimanov. V »Gajretu«, glasilu znane organizacij« sa kulturno in gospodarsko po- vega slovenskega filmskega »stara« In edine Slovenke, ki se je do danes uveljavila v kalifornijskem Hollywoodu. Naša Zorana, s pravim nazivom Zalka Sršenova, hči upokojenega sodniiskega uradnika, ima danes v Ho!lywoodu evojo krasno vilo in je navdušena avtomobili. > ka. Prav pred kratkim je sporočila svojim starcem, ki imajo lično vilo tukaj v kokr-skem predmestju ob jezerski cesti, da ie angažirana tudi za dva večja filma v Berlinu kamor bo odpotovala zaradi snimanja že to prvo pomlad. Na povratku v Ameriko se bo za krajši čas ustavila v Kranju pri svojih starših. Tore Ja^no. Temperatura na nro^ Je znaša'a 2* C nori tr^lo. Prav zanimiva so Jutranja vremenska poročila itz važnejših krajev dravske br-novine Na OorenlcVem le bilo vclnnma Jasno Jn solnčno Ok^fi Te«enJe mično vetrovno, a le v ni*??h kraJ:h okoU Karmvka in Kr--Tria oblačno. Jutranja temperatur* ie b^a naslednja: KranJck« cora —4* C. jasno: Br>W"Hka Bistre« o" C. la«no: Je»» —?• C. Jasno, a močna burja: Kamnik —I*. ob1ffno. Na TVenflckem okofj Novega meta Je davj prvič sm^ito Termom^'- !<■ Va7al: Novo mesto n* C. nomele +1* C. cneg. St. Tanž na JTolne'«-kem —1* C. oblačno. Bre?Jce —1* C. oblačno, in Kočevje —2®, oblačno. JMirJa Na Notranjskem rassala burja Jn vlada občuten mraz. Ponekod v smeri prptj Č'-bru Je bhno sne?i'o. T>ruga?e močno ol-lačno. Buria v JakostJ narašča In Ima po nekaterh kra'Jh bT7jno 50 do 60 Jem na uro. Na Rakeku je davi kazal termometer —* C. Štajerska Je davi ka.Tat* v tefm<»raturi veMko ra7t:ko Na črti Maribor—Celje Je bilo nvJp?*e vreme. termometer v obeh krajih 4-1* C. dm^od Je prt*?<-nil mr*r V Dravogradu termometer —f C. oblačno, prav tako v Ljutomeru ln Prekmnriu. V kra iih dravske banovine Je bla torej davi naivišJa temperatura +1® C. a nal-nižia —4* C. Barometer se ie davi za ne-kai milimetrov dvigni. Po poročilih zagrebških listov Je včeraj v Zagrebu snežilo Sneg Je pobelil strehe m padal s presledki celi dan Sneg pa se le kmalu stajal V Celju je včeraj tudi snežila Pred kazenskimi sodniki Dva zrela tička Pred kazenske sodnike ie privedel let-rtiški paznik dva krepka potepuha najlepših moških let. ki sta drugače že več let preživela po mnogih ječah in zaporih. Zločinsko in potepuško karijero pa sta pričela že sredi groznih vojnih let. ko je bujno cvetelo mnogovrstno tatinstvo. Predsednik senata: — Vi ste Janez Kociper Jn vs France Kovač, brez stalnega bivališča. Obtožena sta tatvine čevljev Obtoženca: — Tako le, gospod sodnik! Predsednik: — Kakor vesta, imata pravico se zagovarjati, kakor se hočeta in moreta. Najbolje, da govorita resni jo. Obtoženca: — Govorila bova resnico. Predsedn k: — Ali sta res vzela Mar5 j i Novakovi 28 parov rajnih na 2055 Din cenjenih čevljev, ženskih m otročjih. Oba obtoženca unfeono: Res Je tako! Predsednik: Ponoči, tam na Vodnikovem trgu, iz zaklenjenega zaboja. Po en par sta obula, ostalo nosila v nahbrtniku. Obtoženca: Da, gospod sodn.k! Predsednik: V nahrbtnku sta jih nesla d) Ljubljanici, ponoči ob 2. Nista lih prodala, ker je vaju zasačil strr-žnik. Kociper, vi ste obuli moški, vi, K<-vač. pa kar ene večje ženske čevlje. Je tako? Obtoženca: Tako le! Predsednik je nadaljeval: V protokolu je p sano. da sta se še hvalila, kako sta čevlje metala v Ljubljanico! Obtoženca: To ni res! Predsednik Je pogledal v kazenske Uste: Kociper, vi delate kar na debelo. Same velike kazni! Kovač, vi pa kar 20 kazni, pa samo zaradi vlačuganja. Delati se vama ne ljubi Obtoženca molčita. Predsednik: Državni tož teli zahteva strogo kazen. Kaj pravita? Obtoženca: Gospod predsednik, prosiva m-lostno sodbo Sodba: Janez Kociper eno leto, France Kovač pa 6 mesecev težke ječe._ (Cene govetijo da smo najcenejši v vseh oblačilnih potrebščinah. Obleke, suknje, double što-fe, perilo, pletenine, trikotaže, rokavice. nogavice, športne čepice itd. kupite pri nas po najnižjih cemah in v veliki izberi. A. Presker Nv. Prtra cesta Ste v. 14 Uboj Ivana Benigalija pred sodiscem LJubljana. 19. decembra Tragična smrt marljivega in splošno priljubljenega Ivana BenigaJije. ki je letos v Smrtnem pri Litiji postal žrtev nočnega napada, je med litijskim in ostalim prebivalstvom še v ž vem spominu. Včeraj je ta žalostni dogodek imel svoj epilog pred kazenskim senatom ljubljanskega deželnega sodišča. Pokojni Benigaliia je bil mamljiv delavec, ki ie zvesto nad 16 let služil svojemu gospodarju — usnjarju g. Kna-Ijiču S skromnim zaslužkom je podpiral svojo mamico, ki je z njim izgubila močno oporo. Zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe. ki je povzročila smrt Ivana Benigalija. sta se danes zagovarjala delavec France Ambrož iz Ce^njice in letni ■ hlaoec Loi7e Sever iz Male Peče. Raznravo je vodil s. s. Al. Žigon. Obtožnica v podrobnostih navaja, kaiko «o se razvijali docodki v gostilni Ivane Ze^Tiikove v Šmartnem pri Litiji, kier je sedela večja družica go«tov. ki so bili srr-va novcem mirni Po7neie je stonil na stol j Pavle Potisek ter imel poslovilni govor. I Med govorom je France Ambrož za nir- ! govim hrbtom njemu kazal »osle«. Potisek j le pripeljal zato Ambrožu zaušnico. Ta je j šel ven in si poiskal bojaželinega tovar- j ša Lojzeta Sever ja. Vstonila sta najprej v gosti'no. držeč roke v žepih. Fantie so mislili da držita za nože. France Berlot je pozval Severia. naj mu izroži nož. Ta pa "le potegnil nož hi z nJim zamahnil proti Berlotu. da ga zadel v levo pod^ht in mu na hrbtu tudi razparal suknjič. Na cesti je sledil nato nreteo. Najnrej ie dobil Pavle Potisek debel kamen v trebuh, da se je sesedel na tla Na mesto. kJer je obležal Potisk, so oriš'i France Berlot. France Pregelj in Jože Breznikar. Potisek si je opomogel in odšel domov. Divjaka pa sta napadla nato s kolom še Franca Berlota. Končno, ko so se fantje od^tranHl. sta postala oba obdolženca še bolaželjnejša in sta na dvorišču posestnika Zgorška. kjer se je napad vršil, potolkla Ivana Benigr-lija. tako da se je nezavesten zgrudil in 3. novembra podlegel težkim možganskim poškodbam. Obtoženca sta Pri razpravi mirnodušno priznala bistvene okolnosti. izgovarjala pa sta se. da je Benigalija hotel Ambroža na Zgorškovem dvorišču napasti Skušala sta skonstruirati neke vrste silnhran. Na predsednikovo vprašanje, če se čuti krivega uboja, je Ambrož odvrnil- »Se ne čutim, ker nisem napadel Benigalijo.« Ambrož je opisal po svoje razvoj dogodkov, češ. da ie bil izzvan. Predsednik: »Pravite, da ste se Beni-galije ustrašili!« Ambrož: »Ker Je imel nož v rokah. Če ga ne bi Jaz. bJ pa on mene.« Kakor je raziprava ugotovila, so res na- -ova že SOlet n . k renta za prašiči »Slaviscbe Rundschau« je izšel članek »Die polnfsche Obersetzungsliteratun;. ki daje pregled vsega, kar se je v novejšem času prevedlo v poljščino. 0 prevodih iz jugoslovenske književnosti čitamo naslednje: »Iz jugoslovenske literature je objavljal drobne prevode Roman Zawilinsild (zlasti v nekdanjem krakovskem dnevniku >Nowa Reforma«). Iz jugoslovenske dramatike smo dobiH Vojnovičevo »Zentljo« (?) rn >.Waske na podstrešju« (Narodno gledališče Jn Veliko gledališče v Lwowu). Za bolgarsko literaturo ni bilo opaziti nobenega zanimanja: Kako nas po*nnjo. Scherrova »Illustrierte Gesehichte der Weltliteratur«, ki ie razširjena po vsem svetu, kamor sega poznavanje nemščine, je izšla v U. izdaji. I. Silber-stein se v 12. zvezku »Slavi6che Rundschau« bavi s slovanskimi literaturami v tej knjigi. Medtem ko so bili v prejšnjih izdajah pregledi slovanskih slovstev . pod vsako kritiko, je 11. izdaja nekoliko boljša, vendar niti zdaleč ne ustreza zahtevam, ki jih imamo do take knjige in bi jih je izdaiatelj n. pr. pri nemSki, francoski, angleški literaturi precej uveljavil. Pa ne. da ne bi bilo med Nemca primernih sotrudnikov za preglede slovanskih literatur! Toda izdajatelj in dopolnjevalec po vsej verjetnosti mislita, da ee lahko manjkajoče znanje mirno nadomesti s površnostjo, če gre za — Slovane Po zgornjem članku navedimo le nekatere napake, ki jih je zagrešil izdajatelj na škodo Jugoslovenov: Ljudevil Gaj je postal v »niustrierte Gescbicbte der WeKliteratur« — Slovenec in slovenski književnik; prosili bi občutljive gospode v Zagrebu, da tega Slovencem ne zamerijo, ker nismo res nič krivi. Na dirugi strani pa se je zadeva poravnala tako, da smo dali Srbom Kopitarja. Da manjka Miklošič, čeprav so omenjeni drugi filologi, n. pr. Dobrovsky, Ingmann, Gebauer. je menda kriv sam, ker je sedel med dvema stoloma in je zato piscu nemške zgodovine preveč slovanski, elovauske pa preveč nemški. Pri Slovencih manjikajo imena Stritar, Ašikerc in Gregorčič, kakor med Srbi ni niti Njegoša, v katerem vidi Branko Lazarevič največjo vrednoto, ld so jo dali Jugosloveni svetu. Ker nimamo knjige pri roki, citiramo samo po Silebrsteinu, ki tudi ni marsičesa opaziL Boj sa Shawa ia proti Shawn t Dresdenn. Prihodnji teden bi ime'a biti v dresden-skem državnem gledališču premiera Sha-wove najnvejše igre »The Aple ca rt«, ki se imenuje tudi »Ameriški cesar«. Kakor znano. ima ta komedija političen značai: ie per-siflaža meščanske demokracije. Skušnje v dreedenskem gledališču so bile že v polnem teku. kar se oglasi saški prosvetni miai-ster z nasvetom gledališki upravi, da naj ne uprizori Shawove igre. Minister stoji na stališču, da se v republiki ne sme igrati odrski komad, ki ironizira demokracijo Zaradi tega se je razvila v Ustih obsežna polemika. Večina demokratičnih listov mi sK, da bi bilo vendar le nekoliko or«hudo. če bi v Nemčiji prepovedali uprizarjanje nove Shawove igre. šli na dvorišču pri Benigalijl zaprt nož. o katerem pravi pokojnikova sestra, da ni bil bratova last Obtoženi Lojze Sever Je potrdil Ambroževo izpoved m pristavil: »V gostilni nisem imel noža Govoril sem fantom: »Kaj se tepete? Ali ste neumni?« Na dvorišču sem udaril Benigalijo po glavi Po udarcu se je opotekel 4 korake naprej in Je padd na tla. Ker ie .bil dež. sva pozneje Benigalijo vlekla v šupo. In potem je bilo vse »ferftk! . . .« ■ Zaslišane so bile tri priče. Izpovedbe ostalih prič so bile le prečitane. Prisotne priče so opisale v podrobnosti! ves žalostni prizor, ki se je odigraval na dvorišču, ko ie tam ležal v popolni nezavesti Benigalija Posestnikov brat Rudolf Zgoršek pripoveduje, da sta na njegovo odredbo prenesla obtoženca Benigalijo v barako. Zgorškovi hlapci so potrdili, kako sta Ambrož in Sever prišla v sobo k njim ter govorila: »Spodaj na dvorišča nekdo leži. Pojdite pogledat!« SODBA France Ambrož in Lojze Sever sta kriva hudodelstva težke telesne poškodbe odnosno tudi lahke telesne poškodbe ter se obsojata: France Ambrož na 15 mesecev In LoJz« Sever na 18 mesecev težke ječe. Kazen sta takoj sprejela. Všteje se Jima preiskovalni zapor. Razprava je trajala od 13.30 do 15 Greta Garbo Divje orhideje Pride! Pride! Pride! Akademija Sokola Ljubljana IL Na izredno svečan način je agilni Sokol II. na državni praznik proslavil praznik osvobojeni a in ujedinjenja ter rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I s slavnostno akademijo, ki je v vsakem pogledu s jajno uspela Telovadnico državne realke je občinstvo. med katerim smo opazili predstavnike JSS. župe in skoro vseh ljubljanskih in okol ških sokolskih društev, napolnilo do zadnjega kotička. Telovadna akademija le obsegala 11 izbranih in pestrih telovadnih točk. Uvodoma ie društveni starosta br. dr. Milan Šubic v lepo zasnovanem govoru kratko orisal delovanje Sokolstva. zlasti pa je poudarjal državniške čine Nj. Veh kralja v letošnjem letu. ki so zgodovinskega pomena za celokupni jugoslovenski narod, L j. 6. januar. 3 oktober in končno 6. december, ko je bil ustanovljen Sokol kraljevine, v katerega Je vstopilo iugoslc-vensko Sokolstvo. Brat starosta je pozval nato vse ostale, ki še do danes niso bili v vrstah Sokolstva. da to čim prej store Zaključnemu vzk.iku br. staroste: Živel kralj Aleksander! Ž'vela Jugoslavija! so se pridružili vsi navzoči. Telovadni nastop je otvorila moška de-ca (22). ki je troje prostih vaj izvedla prav skladno in dobro: enako lep in ljubek je bil nastop ženske dece (14). Tudi nastop sedmorice moške dece ie bil prav zadovoljiv. le obleka je nekoliko kvarila celotni vtis. Proste vaje moškega naraščaja (9) so bile prav dobro izvedene ter občinstvo ni štedilo s priznanjem, zlasti pa pozdrav: »Zdravo Sokolu kraljevine Jugc-slavije« ob zaključku prosti vaj. je izzval buren aplavz. Ženski naraščaj (8) je skoro brezh bno izvedel proste vaje z obroči po znani Pospišilovi godbi Pri orodni telovadbi sta nastopili dve vrsti: moški naraščaj s skoki čez mizo tn moška deca čez konja na šir. ki sta za svoje krasno »zvedene preskoke želi zasluženo pohvalo občinstva. Nato Je petorica ženskega naraščaja izvedla prav dobro in precizno preste vaje. sestavo sestre načeinice. Simultane vaje članov na dveh konjih na šir z ročaji so bile prav posrečene in dobro '?» vedene. nakar so člance (6) izvedle precizno in graciioziv> proste vaje za letošnji VII. zlet poljskega Sokolstva v Poznanju. Spored so zaključili člani z devetorico zns-nega telovadnega strokovnjaka br. Erbena, v okusnih belih oblekah Izvedba Je bila vseskozi vzorna in brezhibna ter so bratje želi zasluženo pohvalo gledalcev. S to nad vse uspelo telovadno akademijo Je zaključi agilni Sokol II. svoje 20-letno smotreno in plodonosno sokolsko delovanje, želimo oa. da bi tudi v novi organizaciji Sokola kraljevine Jugoslavije nadaljeval svoje delo s podvojeno silo za prosoeh duševnih in telesnih si! vsega našega jugoslovenskega nareda Iskrena zahvala tud neumornemu bratu načelniku Trčku. načelnici sestri Ryškovl ter celokupnemu prednjačkemu zboru, ki se ni strašil truda In nam nudil zares lep telovadni večer. Zdravo! DIŠAVE SLON or v izfctff I M% t^iča^ Hjuhlfana | Opo soi*)oiiio nce polnilna peresa in cemcnifi« •retoenesnone stiamfic ffJMLottthiane ** « Domače vesti • feagnljafc kaisc, ljubljana 1« um »w»ii*«n>. maribor cenik .h a tisi j Danes velika premijera senzacijonalnega fUma „Zlikovci v fraku" (Aufruhr im JunggeseHeobeini) OdKčna vesela igra, ki Vas bo prav prijetno zabavala v pred božičnih dneh. V glavnih vlogah komika Siegfried Ar no in K ur t Gerron, opasna konkurenta Pat in Patachona! Režija Manfred Noa. Ob y* na 7„ 9. uri. Kino »Ljubljanski Dvor« Telefon 2730. Božična številka »Življenja in sveta" Danes je izšla božična številka edine slovenske tedenske revije z naslednjo vsebino: Ali je na zemlji dovolj prostora za vse ljudi? Najtežja snov. Piramide, nevenlflve Priče človeške-ga stavbarstva. (Inž. J. Birkham — s tremi slikami.) Božič v slovenski narodni pesmi. V afriškem Monastirju (s sliko). Kar je preveč, še s kruhom ni dobro. (Voltaire — s sliko.) V kakšni zvezi je inteligenca z nogami? Svobodna država Irska (s petimi slikami). Slikovit sveti večer (Frank Heller). Deviška dežela ob Coloradu (z dvema slikama). Lov v decembru (s petimi sKkami). Bogato ilustrovani številki, ki jo krasi na prvi strani lesorez slikana grafika E. Justina »Betlehemsko dete«, je priložena krasna umetniška priloga »Dolenjska Idila — Breza pri Trebnjem« »Življenje in svet« izhaja ob petkih in stane polletno (zaključena knjiga) 40 dinarjev, četrtletno 20 Din. mesečno 8 Din, posamezne številke pa samo 2 Din! Naroča se v upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * * Velikansko zabavo hi še večje presenečenje bo tudi letošnje božično »Jutro« prineslo mladini. Cel božični teden bodo malčki lahko reševali posebno zagongtko in se le mnogo bolj kakor kdalcoli doslej veselili prekrasnih daril, ki predstavljajo celo premožen'e. To sporočilo blagovolita starši povedati svojim malčkom. Naj se ve> selijo Božiča in božične številke »Jutra«! * Dar prestolonasledniku. Obrtnik Tom-Cenovič v Karlovcu je izrezljal Iz lesa majhen kip Njeg Veličanstva kralja na konju ter ga izročil sreskemu načelniku s prošnjo, da ga ob priliki rojstnega dneva kral a Aleksandra izroči maršalatu dvora sa prestolonaslednika Petra. * Jan KubePk v Zagreba. Jan K-ibeKk. ca:slavnejŠi češki virtuoz na viloini, bo jutri v hrvatskem glasbenem zavod« v Za. grebu priredil koncert, za katerega vlada izredno zanimanje. Slavni umetnik se je nedavno vrnil z velike triumialne turneje po Da!lijem Vzhodu: v Japanu, Indiji in drugod. * General Ante Plivelič f. Predvčerajšnjim je v Zagrebu umrl g. Ante PliveliC, diviziski general v pokoju. Pokojnik je bil eden izmed onih redkia višjih oficirjev av-stroogrske vo!ske, ki se je takoj po prevratu stavij na razpoloženje Narodnemu veču v Zagrebu, kar je popolnoma odgovarjalo njegovemu patriotičnemu razpoloženju. ki ga nikdar ni prikrival. Ko se Je določala meja med našo državo in Avstrijo, Je bil imenovan za predsednika razmejitvene komisije. V naši vo ski je služi! do leta 1925., ko je bil na lastno prošnjo upokojen. Pokojni general Plivelič Je bil častni adjt*-tant kral a Aleksandra. * Ameriški Slovenci oMščelo Jugoslavijo. Slovenska narodna podporna jednota v Zedinjenih državah Severne Amerike priredi prihodnje leto v treh skupinah velik izlet ameriških Slovencev v staro domovino. Prva skupine odplove iz Newyorka 28. maja 1930 z brzim parnikom »Aqu& deca skupno, kakor lansko leto pri božični predstavi. Dne 29. tm uprizori deca Spicarjevo novo mladinsko igrico »Martin Napuhek«, nato pa naraščaj Ribičeve »Vraže«. Predstave se vrše vedno ob pol 16. t so za ta čas zelo ugodne železniške zvsn. Priporočamo tudi odraslim, da posetiio božično predstavo, pred vsem pa vabimo mladno. Cisti dobiček je namenjen oedaritvi otrok, ki nimao premožnih staršev Podprite dobrodelni namen s svojim posetom! 1629 * Trgovinske in obrtne obratovalnice na zlato nedeljo. Zbornica za TOI obvešč«. da smejo biti v smislu okrožnice g. bana Dravske banovine z dne 16. L m- št 484. v nedelo pred Božičem dne 22. decembra t. !• vse trgovinske in obrtne obratovalnice odprte od 8. do 14. ure. kolikor ni za posamezne stroke kaj drugega določeno po sedaj veljavnih uredbah bivših velikih županov Ijublanske, mariborske in zagrebške oblasti. * Mesečna revija »Sokol«. Na številna vprašan a naših naročnikov odgovarjamo, da list do nadaljnega ne izide- — Uprava »Sokola«. Danes! Velesenzacija! SHERLOCK HOLMES največji detektiv sveta v fihno: (fta&fierviCb&i pet Ob 4^ %6., %8. in 9. url KINO IDEAL * Medicinsko društvo na univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani bo priredilo dne 11. januarja svoj H medicinski ples v Celju. Vodstvo plesa Je v rokah celskih g-zdravnikov pod predsedstvom g. dr. J. Re-bernika, prim- dr. Iv. Rajšpa in dr. Ant. Schwaba. Ples ima namen prinesti društvu virov za nabavo knjig, katere društvo izposoja svo!im" članom, ki si jih sami ne morejo nabaviti. In teh je večina. Pomagati tem je naša dolžnost. Upamo, da ne bo nikogar, ki bi nas pri tem ne podpiraL Pri-pravlalni odbor. * Brez strehe ln zaslužka. Osemindvajset let stara Ana Sočanova, rodom iz Vojnega Križa, 'e že dalje časa iskala v Zagrebu zaslužka, kar pa se ji ni posrečilo. Bila je brez sredstev in brez zaslužka Izpostavljena lakoti in mrazu. V 'ežkem položaju si ni vedela pomagati. V obupu je izpila več!o količino ocetne kisline ter se na ulici zgrudila na tla- Prepeljali so Jo v bolnico. Nieno stan'e je kritično. * Velik požar v Goričanah pri Medvodah. Včeraj dopoldne je nastal pri posestniku Jenku p. d- pri ZbiTu v Goričanah pri Medvodan, nasproti papirnice velikanski požar. Kot bi trenil je bilo v ognju vse veliko gospodarsko poslopje Goreti Je Pričelo v kubini. kjer se je kuhalo za prašiče. Zaradi vetra je odletela iskra na suho tramovi in v trenutku se ie razvil požar, ki se ga skoto ni dalo omejiti. Ogenj Je zaiel vsa gospodarska poslopja in kratko nato že prešel tudi na hišo samo. Ker je pihal močan veter, 'e ostalo gašenje brezuspešno in so os+aH od poslopi! le zidani deli. Živino so rešili in jo spravili v hleve škofijske pristave. Posestnik Jenko Je bil zavarovan za manjšo svoto, kakor pa je napravil požar škode- * Ciril Metodova družba prosi svoie podružnice, da zaostale prispevke vpošliei« še ta mesec vodstveni blagajni. 163? * Obledele obleke barva v različnih bai-vab ln plislra tovarna Jos. Reich. * Gospodinje! Vaše perilo oere, posuši, moiiM ali likg tovarna Jos. Reich. • Zlasti za božič se spominja mo najbed-nejšin in darujmo Podpornemu društvu slenih. Ljubljana. Kl učavničarska 3-11. * Božično darilo v fini izdelavi v srebru in zlatu nudi F. ČUDEN, Prešernova 1. Oglejte si izložbe. Iz Ljubljane u— Razdeljevanje letakov po mestnih ulicah. Mestni magistrat opozarja, da je razdelevanje letakov po mestnih ulicah dopuščeno le z magistratnlm dovoljenem, ki ga daje proti primerni odškodnini za čiščen'e ulic mestni gospodarski urad- Prestopki se bodo kaznovali po -estno policijskem redu z globo od 103—10JO Tin odnosno z odgovarja očo zaporno kaznijo. u— »Shnba« — krali živali. Jutri, v soboto 21- L m. ob 14.30 predvaja ZKD pre-mi'ero največjega naravoslovnega filma sedanjosti, velefilm »Slmba«. Film nam prikazuje kakšno je življenje leva in s kakimi opasnostmi je združen lov na kralja živali. V zanimivih ln velenapetih slikan nam pa predočue ta film tudi druge eksotične Ži- vali, kakor slone, nosoroge, žirafe, vodne konje, krokodile itd* večinoma vse posnete s »Zeitluppo«. kar da'e filmu še prav posebno veljavo. Film je popolnoma nov ln je po kritiki vseh svetovnih mest glede vidnih posnetkov, zanimive vsebine in velenapetih slik in prizorov na prvem mestu. Ta spored ZKD bo vzbudil veliko zanimanje in naj si vsakdo pravočasno preskrb« vstopnico. u— Iz gledališča. V soboto bo v drami uprizoritev priljubljene veseloigre »Utopljenca« v običajni zasedbi. Predstava 'e ludska in veljajo znižane cene. — Opera uprizori v soboto Weinbergerjevo opero švanda dudak v običajni zasedbi za red C-V nedeljo bo premijera Verdi'eve opere »Ermani«, ki že več desetletij ni bila igrana na slovenskem odru. Letošnjo uprizoritev ie pripravil v muzikalnem oziru kapelnik Štritof, režijsko pa režiser g. Boris Kriveckl. Scenske osnutke ie napravil g. prof. Vavpotič, nove dekoracije in kostuma pa so irdelale gledališke delavnice. u— Šentjakobski gledališki oder bo uprizoril v soboto 21- in v nedeljo 22. t m. tretjič, oziroma četrtič delo Manice Koma nove »Prisega ob polnoči«. Vse dosedanie predstave so bile razprodane. In bučno odobravnje občinstva 'asno dokazu'e. kak«, priljubljena je igra. Vstopnice se dobe v trgovini gosp. Miloša Karničnika na Starem trgu. a— Lutkovno gledališče na Taboru uprizori v nedeljo 22. t m. ob 15. uri Pavel Oolieve »Peterčkove poslednie san'e«. božična povest v 4. slikah s prologom— Igra se bo ponovila dne 2S-. 28. in 29. L m. n— Senzaclla * drami. V drami se pripravil za božične praznike GoHeva povest ►Peterčkove poslednie sanje«, kjer bo igrai vlogo Peterčka mali Mitja Gorčev. ki se Je izkaza! pri prvih vajah kot Izredno nadat-:en ln sposoben dečko. Opozarjamo občin stvo. da s' ogleda teea našega najMašega igralčiča. Prva predstava bo na Štefanov dan ob treh popoldne. ____ 11. štev. »Romana« fe že danes izšla. Dobite $0 v vseh trafikah. u— Smrtna kosa. V Ljubljani Je preminul krojaški pomočnik o. Ivan Koziek. Pogreb bo v soboto ob 15. in hiše žalosti na Celovški cesti 63. Blag mu spomin, žalujočim naše sožalje! u— Pogreb dr. Viktorja Breskrarja. Včeraj ob 4. popoldne se 'e vršil iz mrtvašnice splošne bolnice pogreb v nalepši moški dobi umrlega zdravnika dr. Viktorja Breskvarja. Na njegovi zadnji poti so ga spremili skoro vsi IjubHanski zdravniki, v prvi vrsti zastopstvo Zdravniške zbornice, dalje mnogo bivših vo akov, ki Um je pokojnik na ta aH oni način pomagal ln Jih ščitil kot voiaški zdravnik tekom vojne it. slednjič velika množica poznancev, prija-»el ev ter ostalega občinstva. Zemske ostanke simpafčneea pokoinika so položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico pri Sv. Križu. Polžev polne so košare, kupiš jih za majhne pare. Vode pa nikdar ni pti, z BUDHA čajem jih zallj! Tea Import, Ljubljana, Aškerčeva ulica. o— Halbejeva »Reka« aa odru Delavske zbor-rice. V sobo«) 14. decembra je uprizorili kultur-no-prosvet«« odsek Na-rodoe strokovne zveze v dvora« Delavske zbornice trtdeiaosko dramo »Reka« Delo Je zete učinkovito in moramo le pozdravljati, dia tudi delavske prosvetne or®a-nasacije nudijo resni Merami užitek. Drama k bila v režiji Franceta Jurvana skrbno pripravljena ta so se vsi sodelujoča resno potrud®. da j« bite priredmtev prav dostonva. Posebno pohvalo sa služi Henrik, ta je z umerjeno i« premišljeno 55Bro z lepo ta raeločmo tovovariaivo doOtaeal svo k) iwte?i®enoo ta lep ieralskii tate« TwJi Jakob le bil isralsto prav dober, te U da ie v afekt« motila njeaova prehitra sovorica Peter le teraJ nekoliko pretorčevito. M Je premalo raz-imrMiv. KnJia v sipfošnem ie asa1®! ta rapamo. da ta nedostatek pri raadattajih predstavah popravi Start stric le M dobra kara.ktema tlgrrna. le-M bi b"'lo te. I-kam, marveč tudi kupujočemu občinstvu-V tržne namene bo vrnu tega nabavila občina kontrolno tehtnico. a— Delo dobi takoj več mizarjev in ključavničarjev za neko vagonsko tvornipo v Srbiji, nadalje 1 lončar, 1 pleskar. I sobni slikar, 1 vzgoji tel. Ica, 3 kuharice, 3 -lužki-n.ie, 1 šivilja za belo perilo, 1 sobarica. Interesenti naj se obrnejo na borzo dela v Maribora. a— Zaradi nastopajoče poledice se ie prt« petilo zadnja dva dni v Mariboru več težjih nesreč. V splošno bolnico so bile pre-pelane tri osebe, ki so dobile pri padcih težje poškodbe na raznih delih telesa. Razen tega so morali tri konje zaradi polom« lenih udov oddati mesarjem. Nujno ie no. trebno, da hišni posestniki posipajo pločnik« pred svojimi hišami, vozniki pa naj p oskrbe, da bodo imeli konji poostrene podkve, da ne bodo cepali po tleh. a— K vloma v Klffmannovo pisarno t Melju. Mariborska policija Je mrzlično na delu, da b! izsledila drzne vlomilce, ki so v noči od torka na sredo vlomili v pisarniške prostore tvrdke Kiffmann v Melju. Iz-vršenih je bilo dosedaj že več aretacij »n hišnih preiskav pri raznih sumljivih osebah. S kakim uspehom, še ni znano, škoda, ki jo ima g- Kiffmann, jez natno večja, kakor se je prvotno domnevalo. Vlomilci so mu na.«. reč odnesli skupno 68.853 Din v gotovini ia še razne druge predmete, zlasti pisarniško orodje. Iz Celja e— S celjskega Ljudskega vseučilišča. Pretekli ponedeljek je predaval v l judskem vseučilišču v prostorih mešianske šole zagrebški univ- profesor g. dr Vamiro Bu as o psiiiičnih razlikah med m>.škrn in žensko. Predavalnica Je bila polno zasedena. zlasti 'e bilo dobro zastopam žen-stvo. Za svoje nad eno uro trajajoča predavanje je žel predavatelj prisrčno zahvalo. G. unlv. prof. dr. BuJas 'e obljubil, da bo priredil na tuJcajšnjem Ljudskem vseuči- (Poslano LJubljana, dne 19. decembra 1929. Gospoda JOSIPU KRAMARJU, drogfstu ta. Vzemite na znanje, da Vas bomo za VaSo »Javno zahvalo* zasledovali pred SodlSčem, k fer boste imeli priliko dokazati svoje fantastične trditve. S spoštovanjem: ZA UDRUŽENJE DROGISTOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE, sekcija za Slovenijo v Ljubljani: A. KANC, L t* t g. predsednik Mr. pharm. S BORČIČEVA, t. r., t. č. tajnik » Ufčo ▼ tekoS poslovni dobi predavanje o okultizmu in znanosti. Zaradi božičnih po-tiinic se predavanja ob prihodnjih ponedeljkih do preklica ne bodo vršila. e— Obratovanje v trgovinah na nedeljo pred Božičem. Sreski gremij trgovcev v Celin obvešča vse člane, da je ban Dravske banovine dovolil na podlaga £:. 47 ministrske uredbe z dne 16. aprila 1929 da tmeo biti v nedeljo 22. decembra vse trgovinske obratovalnice odprte od 8. do 14. ve- e— Avtobus Celje — Kozje — Podsreda obratu e sedaj redno vsak dan- Da bo mogoče oesto tudi v slabem vremenu vzdrževati uporabno, se ie odločilo avtobusno podjetje dogovorno s prizadetim prebivalstvom. da bo od ponedelika 23. t m. na prej dvignilo cene za približno eno petino S tem povišan em bo podjet:e samo zbralo fond za najnujnejše vzdrževanje ;este. dokler ne bo javna uprava cesto zadostno dotjrala. Prizadeto prebivalstvo ie namreč izjavilo, da ra!e plačuje do nadal njega zvišane cene, kakor da bi se ukinil promet, aa katerega ie toliko let čakalo. e_ Za ubogo Cehnerjevo družino ie izročil včeraj neimenovani dobrotnik iz Četa znesek 30 Din. Srčna hvala' e— V celjski lavni bolnici je umrla včeraj 15-letna Ana Zupane, hči kočarice iz Št- Jurja ob ;užni železnici. e— Poselska neprevidnost Nekateri posli »o pri Izvrševanju svojega dVi skrVno neprevidni. Včeraj ie bila ovadena poI?c\!i 31-letna postrežnica Helena T., ker se umivala okna v nekem stanovan u v II. nadstropju na Glavnem trgu. ne da bi bila privezana z varnostnim pasom. Ako bi izgubila ravnotežje, bi bila izgubljena. 7 JpSAfiic t— Izredna glavna skupščina Sokolskega društva na Jesenicah se bo vTŠila v nedeljo 22 t. m. ob 10 dopoldne v prostorih novega doma Dnevni red je izredno ■važen ter je udeležba za vse članstvo strogo obvezna. s— Zadnja šefa občinskega zastopa je razpravljala predvsem o deputaciji. ki se bo poklonila krairu in o proračunu mestne ob*ine. Proračun p>-edv'deva 119 368 Din dohodkov ter 832572 Din izdatkov Pri-manikliaj bodo krile razne doklade. Za orfyZn'ško postajo bo dala občina preuredit' bivšo Raimundovo hišo. ki je ~edaj njena last. če bo orožniško poveljstvo plačalo mesečno 1000 Din najemnine Stroški preureditve bi znašali' do 150000 Din. O. nakupu poslopja za Zdravstveni dom se bo razpravljalo na p~'hodnii seji. Mestni proračun je bil po daljši debati soglasno odobren. Iz Krama r— K 90 letnici rojstva zlatomašnika Toma Zupana V soboto 21. t. m. ob 11. dopoldne se bodo podali zastopniki mestne občine Kranjske in obeh združenih mestnih podružnic CM družbe na Zupanov grad na Okroglo. V imenu mestne občine Kranjske, katere častni meščan je postal g. Zupan pred 5 leti bo čestital jubilantu mestni župan g. Ciril Pitc Deputaciji CM podružnice, ki jo bo vod 1 prof dr.-Simon Dolar, se bodo pridružile tudi zastopnice narodnega ženstva. Jubilantu bodo izročili lovorjev venec. r— Ostavka na funkcije v UJU. Predsednik Kranjskega učiteljskeoa društva, šolski upravitelj v Cerkljah pri Kranju g. Josip Lapajne je podal ostavko na vse funkcije v UJU in prijavil svoj izstop. Po=Ie društva vodi do nadaljnjega učitelj g. Rudolf Horvat iz Škofje Loke. r— izredni občni zbor podružnice Jugoslovenske Matice v Kranju bo v petek 20. t. m ob 20. uri v prostorih gostilne pri Peterčku Vabimo vse člane, da se pol-noštevilno udeležijo zborovanja. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice. r— Doprsni kip jubilanta Tona Zupana je razstavljen te dni v izložbenem oknu podružnice Ljubljanske kreditne banke. Kip, ki ga je izdelal v začetku tega meseca na Okroglem akademski sl!kar g. Janko Sajevic je prav izredno posrečen po-snetek_ jubilantov. Odkupila je kip mestna občina Kranjska, katere častni meščan je jubilant g. Zupan postal leta 1924. r— Smrtna kosa. V torek je preminula v Kranju ga Leopoldina Matjašičeva. roj. Kochova. Pokojnica je dosegla časriljivo Starost 91 let in je b:la ena najstarejših tukajšnjih meščank B:la je teta admirala Kocha. Vcerai popoldne so jo pokopali na mestnem pokopališču Žalujočim sožalje, pokojnici pa mirno večno spanje! r— Prostava 40 letnice obstoja delavskega zavarovanja. V nedeljo 22. t. m. ob 9. doooMne priredi nndmžnica ljuhlian=kega 0-TTZD v gledališki dvorani Narodnega doma slavnostno javno predavanje. Vstop prost It Za ororia Predavanje o planinstvu. SPD Liti'<}-Zagorje priredi kulturno predavanje s ski-optičnfmi slikami 21. t. m. točno ob pol 19. v dvorani kina v Zagorju. Predaval bo znani planinski pisatelj g. Janko Mlakar iz L'ubljane o pohodu slovenskih turistov na Matteriiorn in Monte Rosa Prosimo točne udeležbe! Pomol dne ob 15. bo predavanje za učence obeh osnovn:h šol. z— Nedeljske prireditve in izleti. Izredno let« solnima ned'el'a je privabila veliko število ;z!p»n'*kov na Sv. Goro in priljubljeno Sv. Planino. Tu je bilo posebno ve- liko Trboveljčanov, ki ao se zabavali kar zunaj koče ob toplem solncu. Opaža se, da je, odkar ima rdaninsko kočo v najemu gdč. Zofka Savralkova, obisk vedno večji in je Planina najpriljubljenejša izletna točka v Zasavju. Imeli pa smo tud. dve gledališki predstavi, in sicer v Zadružnem domu na Lokah in v Zagorju. V ljudski kuhinji pa so litijski in zagorski šah.sti igrali za medsebojno prvenstvo. Z lepo nedeljo so prišli tudi lovci na svoj račun. Odmevi pušk so se ouli od Jatne preko zasavskih lovišč do Sv. Planine. * Kadio IZVLEČEK IZ PROGRAMOV Petek, 20. decembra LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa, borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 1730: Koncert radšo-oTkestra. — 18-30: Zunanja tirgovma. — 19: Gospodinjska ura. — 19.30: Italijanščina — 20: Delavska ura: Dr. Bohinc predava o razvoju m sedanjem stanju sociailnega zavarovanja. — 20: Chopinov večer. — 22: Napoved časa « poročila. Sobota, 21. decembra LJUBLJANA 1230: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reproducirana glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17.30: Koncert radiio-orkescra. — 1830: Esperanto. — 19: Predavanje o tiuraejš Glasbene Matice po Franciji. — 1930: Nemščina. — 20: Slovenske narodne v venčkih (radio-onkester). — 22: Naipoved časa in poročila. — LaMca glasba. BEOGRAD 1030: Reprodudrana 12.40: Koncert radeo-kvaitena. — 18: Popoktonsiki koncert. — 20: Violinski koncert. — 21: Veseloigra. — 21.20: Poročila. — 3130: Pevski koncert. — 2230: Godba za ples. — ZAGREB 1230: Reproducirana glasba. — 1830: Božične pesmi. — 2030: Koncertni večer. — PRAGA 1630: Jazz. — 19: Zabaven programi. — 20.15: Orkestralen koncert. — 21.15: Reproducirana glasba. — 2230: Lahka godba. — BRNO 1630: Prenos vsega programa iz Prage. — VARŠAVA 19.25: Reurode-ciroma glasba. — 2030: Orkestralen in pevski koncert laJike glasbe. — 23: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanska koncert. — 1530: Koncert orkestra. — 17.45: Glasbene pravljice. — 18.15: Komorna gJasba. — 20.30: Dunajska pevski in operetni« večer. — 2230: Skihoigra. — BERLIN 1630: Koncert kviimete. — 20: MeSan program. — 21: Zabaven večer. — Godba za ples. — FRANKFURT 16: PopoddansJri koncert. — 18: Prenos cerkvenega koncerta — 1930: Prenos iz Stat iger ta. — 3030: Shihcigra — 2145: Zabaven glasbend program. — LANGEN-BERG 1730: Večerni koncert Schtrberrtove glasbe. — 20: Zabaven večer. — 23: Nočni koncert ta ples. — STUTTGART 16: Prenos koncerta iz Framkfurta. — 1930: Vesele pesmi. — 20.30: Prenos pno-grama iz Fraokfurta. — BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert radfio-kvaiteta. — 12.05: Opoldanski koncert. — 18: Koncert salonskega orkestra. _ 19: Madžarske pesmi s cigansko godbo. — 20.15: Dramski večer. — Koncert babke gitasbe. — LONDON 19.45: Klavirski koncert. — 2030: Orkestralen in pevsfai koncert. — 21.10: Prenos it gledališča: opereta »Stani Heidetoerg«. — 22.40. Mešan program. — 23.50: Nadaljevanje operete. — RIM 1730: Popoldanski koncert. — 21.02-. Dramska in koncertni večeir. GOSPODARSTVO Prvo zasedanje sreskega kmeti iske pa odbora za kran jski srez V Kranju se je vršilo dne 16. t m. prvo zasedanje sreskega kmetijskega odbora za kranfeki srez. Izmed 20 članov je bilo navzočih 19. nadalje trije posvetovalni člani, sreski načelnik vladni svetnik g. Josip Zni-daršič in kot poročevalec odbora kmet nadz. Josip Sustič. Sreski načelnik je v glavnih obrisih pojasnil pomen in smernice novega zakona o pospeševanju kmetijstva, na kar se ie odbor konstituiral Za predsednika }e bil izvoljen Franr Jamnik iz Podrečia. ta podpredsednika pa žiinan Josip Hafner iz Škofje Loke. V banovinski kmeti iski odbor sta izvoliena kot člana Franc Bašar iz Stra-žišča in Franc Uršič s Trate, za namestnika Josip Primožič iz Loma pri Tržiču. Sledilo je sklepanje o načelnem protramu za pospeševanje kmetijstva v kranjskem srezu. Poročevalec Josip Sustič le obrazložil in utemeljil posamezne nuine in manj nuine ukrepe za pospeševanje kmetijstva, ki so začrtani v načelnem programu Ker je ta oro-gTam načelno važen in zanimiv, navajamo v naslednjem njegove glavne točke. Najnujnejši ukrepi. Najvažnejša kmetijska panoga v srezu je živinoreja. Za njeno sistematično izboljšanje se bo postopalo po sledečih načelih: 1.) Podeljevanje podpor proti primerni zavezni dobi na/lalinie reje za tiste lirenrirane bike. ki dosežeio na lieenrovanjih predpisano oceno. 2.) Skrb za naraščaj odbranih plemenskih bikov in posredno ali neposredno podpiranje reiskih središč. V ta namon se preskrbuje*) občine s selekciioniranimi plemenskimi bikci domačega goreniskega pino-gavskega plemena Postopek pri odbiranju bikcev ie analogen tozadevnim poštonlkom pri bivšem radovljiškem živinorejskem odboru (dva načina) Vsi ti ukrepi temelMjo na namer* ustvariti dobičkanosnost biko-reje. 3.) Stalna presterba celega okraia e strokovno odbranimi plemenskimi merjasci preizikušenega plemena. Meriasce se preskrbi vsako leto vsem plemenskim postajam, kolfkor jih ie v okraiu potrebno. 4.) Pospeševanje ovčjereie s krajevno primernimi ukreni tam. kjer Je ta nanoga zastopana odnosno kier so dani pogoji za njen usoeSon razvoj. 5.) (Vbor pospešuje razvoj kokošjereje po preMnišenih načinih (valilna ia'ca. reiska središča modeli kurnVV 6.) Odbor prireja po možnosti in potrebi živinorejske razstave in plemenske eeime za posamezne okoliše in za ves Pkrai. 7.) Odbor vrši strokovno nadzorstvo nad wemi plemenskimi p pospeševal iz-boi'5anje pridelovanja njivskih »valskih krmil. Sadjarstvo je zelo važna kmetijska pano-,7 va razmeroma naimanišo investicijo kanala in dola. a M racHo_ nalno izbolišana. donašiati kmetovalcu so-razmerno največ čistega dohodka. To pano- VREM**W0 POROČILO Meteorološki zavod v LbiM'»ul 19. decembra 1929. Višina barometra 308 R m Kraj j Cas Barom. Temp*r e* fse Smer vetra in brzina V m in sek. Jo (B . Ona zevanja . v ® en O 4 Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik 8. 77S7 / 74--» 7741 f/lb -0*2 —1-0 0-0 —2-0 fiO 6) 6'i 98 ENE 12 N 10 NE 14 NNE 2 10 10 10 7 SknplJe 7. 7663 70 NW 6 10 Split 7642 20 45 NE 14 7 vrsta *neg sneg sneg «Jeg Najviija temperatura dknes v Ljubljani 0.6, najnižja —1.0. Solnoe vzhaja ob 734, zahaja ob 16.20, luna vzhaja ob 21.1, zahaja ob 11.23. Dunajska vremenska napoved sa petek: Menjajoče se oblačno, zjutraj močna slana, tudi podnevi mrzlo. Padavine ▼ nun do 7. nr« 02 7* go bo odbor pospeševal na naslednji način: L) prirejal bo praktična sadjarska predavanja in tečaje v vseh sadjarskih središčih, zlasti pa v oddaljenih in od prometa več ali manj odrezanih krajih. 2.) Skušal bo na več mestih uvesti sistematično zatiranje sadnih Škodljivcev in bolezni. 8.) Delal bo na to, da ustanovi okrajno drevesnico za naraščaj-ske potrebe okraja v svrho regeneriranja slabih sadovnjakov in obsaditve cest s sadnim drevjem. Manj nujni nkrept Da se izboljša pridelovanje žitaric, oke-pavin in ostalih njivskih sadežev, bo odbor posvečal pozornost preskrbi okraja s prikladnim 6elekcijoniranlm semenjem. V smislu zakona o pospeševanju kmetijstva (§ 30) bo odbor prirejal vsako tretje leto tekmo kmetovalcev e tistimi pridelki, ki so v srezu najvažnejši. Ne glede na zgoraj omenieno tekmo pa bo odbor prirejal hkrati tudi razstave odnosno sejme vseh važnih pridelkov. Odbor po po možnosti pospeSeval ustanavljanje in razvoj raznih kmetijsko-kultur-nih. produktivnih in vnovčevalnih zadrug. Da se čim bolj razširi in poglobi strokovni kmetijski pouk. bo odbor po potrebi in možnosti prirejal strokovna predavanja in tečaje iz najvažnejših kmetijskih panog, predvsem iz živinoreje, pridelovanja krme, planšarstva ter sadjarstva. Sreski kmetijski odbor bo po možnosti podpiral razvoj kmetijskega nadaljevalnega šolstva. Glede zatiranja rastlinskih Škodljivcev in glivičnih bolezni, zavarovanja živine, zavarovanja zopet točo in glede melioracij bo odbor sodeloval, v kolikor mu bodo to nalagali špecijalni zakoni Rentabilnost naložb v državnih paperjih Glede na skorajšnjo uvedbo kotadje obeh Blairovib posojil na naših borzah, se je v javnosti zanimanje za te obveznice še povečalo Zlasti se publika zanima za rentabilnost naložb kapitala v obveznicah teh posojil Rentabilnost naložb v naših državnih papirjih (Vofcii škodi, investicijskem posojilu in agrarnih obveznicah) se pri sedanjih tečajih giblje med 7-5 — 8.5 %. Pri računanju rentabilnosti pa ne smemo vzeti za podlago borznih tečajev, kajti na naših borzah se državni papirji trgujejo skupno z naraslo vrednostjo kupona, i jo je treba od dnevnega tečaja odšteti, če hočemo dobiti čisto vrednost obveznice. Poleg tega pa je treba zlasti pri obveznicah Vojne škode upoštevati, da je v tečaju upoštevana tudi možnost dobička pri amortizaciji in pri loterijskem žrebanju. Kakor znano, se 15. februarja vsako ieto vrši žrebanje obveznic Vojne škode za amortizacijo, pri čemer se izžreba okrog 25.000 obveznic (žrebajo se cele serije). Za izžrebano obveznico, ki slane danes okrog 435 Din, pa izplača država 1000 Din, iz česar rezultira znaten dobiček. Poleg tega pa se 15. januarja vsako leto vrši žrebanje na dobitke, ki jih je 188 in pri Čemer znaša največji dobiček 500.000 Din, vsako drugo leto pa 1 milijon Din. Pri velikem številu obveznic se možnost dobička pri amortizaciji in možnost dobička izravna in znaša povprečno na eno obveznico 7—8 Din. Pri obveznicah Vojne škode je treba torej tudi odSteti od tečaja naraslo vrednost te prome-se, če hočemo dobiti čisto vrednost obveznice. ki je podlaga za rentabilitetni račun. Pri obveznicah Vojne škode znaša trenot-no narasla vrednost kupona od nomin. 25 Din (glede na zapadlost 1. februarja) okrog 22.5 Din in narasla vrednost promese pa okrog 7.50 Din,.tako da treba od borznega tečaja odšteti 30 Din, če hočemo dobiti čisti tečaj obveznice. Pri 7% obveznicah investicijskega posojila iz L 1921 znaša trenutna vrednost polletnega kupona (ki zapade v plačilo 15. marca) 1.75 Din; amortizacijski dobiček pa ne pride v poštev, ker država vrši amortizacijo z odkupom na borzi (dokler je tečaj pod nominalo). Končno Je treba pri 4% agrarnih obveznicah odbiti od borznega tečaja naraslo vrednost kupona (zapadlost 1. maja) v višini 50 par in vrednost promese od 50 par, tako da je treba skupaj odbiti 1 Din. Te čiste tečaje moramo sedai primerjati e siku pni m letnim donosom v obliki obresti in amortizacijskega dobička, ki znaša pri obveznicah Vojne škode 25 + povprečno 8 Din. pri investicijskem posojilu 7 Din. in pri agrarnih obveznicah 4 + 0.50 Din, nakar dobimo naslednjo rentabilnost: borzni čisti tečaj rentah. 2.5%- Vojna Škodi 435.— 405,— 8.1% 7% investicijsko pos. 85.— 83.25 4% agrarne obvez. 52.— 51.— 8% Blairovo posojilo 86.50 86.50 8.2% 7% Blairovo posojilo 77— 77.— 0.1% Iz gornje tabele je razvidno, da je pri sedanjih tečajih (za Blairova posojila so upoštevani tečaji koncem zadnjega tedna) rentabilnost najugodnejša pri obeh Blairovib posojilih, ker znaša preko 9% (Blairova posojila notirajo v dolarjih za 100 dolarjev no- 0Vedno dobrodošle so pod božičnim drevescem Elida kasete. Te kasete so kot ustvarjene za darila ter naredijo s svojo čudovito lepo ubrano vsebino, veselje vsaki ženi. Ne pozabite t Vašem seznamu za darila minala brez narasle vrednosti kupona, zato predstvlja borzni tečaj čisto nakupno vrednost obveznice 6ame, kateri se pri nakupu šele prišteje narasla vrednost kupona). = Trgovine bodo v nedeljo odprte od 8. do 14. ure. Ban dravske banovine ie izdal okrožnico, po kateri smejo biti na nedeljo pred Božičem (22 t m.) odprte vse trgovine in obrtne obratovalnice, in sicer od 8. do 14 ure. kolikor za posamezne, stroke po veljavnih uredbah ni kaj drugega določeno. — Zakon o vino je objavljen v »Službenih oo-vinah« od 18. t. m. io bo stopil v veljavo 18. Natrija prihodnjega leta. Borze 19. decembra. Na ljubljanski borzi je bil danes promet nekoliko večji zlasti v devizah na Dunaj, Curih in Berlin. Narodna banka je intervenirala v vseh devizah, razen v Trstu in Budimpešti. Deviza na Dunaj je ponovno nazadovala od 7.9332 na 7-9315. deviza na London od 275 26 na 275 m deviza na Trst od 294.90 na 294.80. Na zagrebškem efektnem tržišču je Volna Skoda danes vzlic slabemu prometu obdržala skoro nespremenjene tečaje. Za aranžma je bila zakliučena po 436. za februar pa je uo-tirala 409 — 4105 Investicijsko posojilo se je trgovalo po 85 5. agrarne obveznice pa so pri tečaju 52 denar ostale brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zak!jyčki samo v Unionbanki po 201 in v Jugobanki po 83 Med industrijskimi papirii ee je Trboveljska zaradi ugodnih produkcijskih razmer dalje okrepila ter je bila zaključena po 465. V ostalem je bil promet samo še v Dravi po 270. Devize in valute. LJubljana. Amsterdam 22.735, Berlin 13.48—13.51 (13 495). Bruselj 7.8893, Budimpešta 9S7.43- 990.43 (988.93). Curih 1094.4—1097.4 (1095.9). Dunaj 791.65 do 794.65 (793.15). London 275. Newyork 56.23. Pariz 221.89. Praga 167.32, Trst 293 80—295.80 (294.80). Zagreb. London 274 60 — 275.40. Newvork 56.13 — 56.33. Fariz 220.89 — 222.89, Milan 293.825 — 295.895. Curih 10944 — 1097 4, Berlin 13.48 — 13 51 Dunaj 7.9165 — 7-9465, Praga 166.92 — 167.72. Curih. Zagreb 9.127, London 250925, Newvork 514 05. Pariz 20.25, Milan 26.9075, Madrid 71.10, Berlin 123.11. Dunai 72.38, Praga 15.2675 Bukarešta 3.07125. Budimpešta 90.08, Sofija 3.72, Varšava 57.77. Dunai: Beograd 12.59—12 63. Berita 169.85— 17035, London 34.6175—34.7175. Mfflan 37.125 do 37335. Newyorit 708 85—71.1.35, Praga 21 04125— 21.13123, Curih 137.89—13639, danarji 12.43 do 12.49. I Efekti. LJnbllana. Celiska 170 den„ Ljubljanska kreditna 124 den.. PraStediona 905 den.. Kreditni zavod 170 den., Vevče 130 den.. Ruše 250 - 260 Zagreb. Državne vrednote: Voifna Skoda aranžma 435—436. kasa 435—436. za december 435 do 436. za februar 409—410 50: irovestrcilsko 85 25 do 86. agrarne 52 den.: bančne vredtuohe: PraStedoo-nra 906—910. Unon 905—910. ZemaJlska 128 do 1*32, Srpska 157 den., Lkrbli. kreditna 125 dem.. Ju®o 83—S4, Kred?trna 97—101. Poljo 16 50—17; industrijske vrednote: Mar. Srum&ka 13—30, Na- šičfca 1500 deti.. Onima«! 1®—190, SSavefes 99 do 95, Slavonija 190 dea, Drava 250—270, Šeče-raoa 385—410, Bnod vaigoa 130—140, Vevče 133 den., Dtfbrovačlka 420—430, Oce&oia 180—195, Trbovlje 463—46730. pinrtnuno uiciguv ud ii £.iood Živina -f Živinski sejem v Ljubljani (18. t m.)-Na živinski sejem je bilo prignanih 125 konj, 59 volov. 38 krav. 12 telet in 114 prašičev za rejo; prodanih pa je bilo 24 konj, 23 volov. 20 krav, 6 telet in 92 prašičkov. Dogon je bil bolj slab kakor je to običajno vsak drugi sejem v mesecu. Pri srednjem prometu so cene ostale v glavnem nespremenjene. Za kg žive teže notirajo (v oklepajih cene zadnjega sejma): voli Ia. 9.75 Din (9.75), voli II. 9 Din (9), voli III. 8 Din (8), krave debele 5.50 — 7 Din ((5-50—7). krave klobasarice 3—4.50 Din (3—4-50), teleta 12.50—14 Din (12.50—14). Les -f Ljubljanska borza (19 t m.). Tendenca nespremenjena Zaključenih je bilo 5 vagonov desk. Povpraševanje Je za trame ▼ različnih predpisanih dimenzijah, dalje za vsako množino suhih bukovih okroglie, za 2 do 3 vagone bukovih neobrobljenih plohov (27 mm. monte) in za več vagonov čistih teetonov (od 19 cm naprej). Žito -f Žitni trg (19. t m.) Po zadnji okrepitvi je pšenica na chicašlki borzi včeraj zopet popustila, in sicer za december od 122 in ene osminke na 121 in tri osminke centa. Enako je tudi danes na budimpeštanski borzi tečaj za marc nazadoval od 23.32 na 23 06. Na ju-go6lovenskem žitnem trgu je položaj ostal glede na daljno nejasno situacijo v glav. nespremenjen. Producenti so precej rezervirani in tudi zanimanje konsuma je slabo. Za koruzo je razpoloženje bolj mlačno. Kupčija je v koruzi še slaba, ker blago Še ne zdTŽi daljšega prevoza. Izvaža se predvsem v Ilalijo-Vendar je bilo baš zadnje dni na meji več vagonov zavrnjenih, ker se ie blago spotoma pokvarilo. -f Ljubljanska borza (19. t m.). Tendenca za pšenico mirna, za koruzo in oves komaj stalna. Zaklj. je bilo 1 In pol v. koruze. Nudi se pšenira (slovenska postaja, mlevska tarifa, plač. »3. dni): baška 79 kg 245 — 247.5; 78 kg 242.5 _ 245 ; 77 kg 238.5 — 240.5; sremska 77 kg 235 — 23745. slavonska 77 kg 2275 - 230: moka: ,o< franco Ljubljana 370—375; koruza: baška umetno sušena 185 —18750 po mlevski tarifi 180—182.50, času primerno suha 157.50 — 160; ječmen: baški 63-64 kg 187.5 — 190; oves: baSki 192J5 — 195. + Dunajska borza za kmetijske proizvode (18. t. m.). V sMadu s pmijaenejš:jni ameriškimi ia bnd&mpe&tansk'«nd tečaji Je bila tiudl na dmnaiiskJ borzi temeifaa tendenca prvla-ztieiša. vendar promet n.i b® znaten. Jtigostovenslka potiska pšenfca se m»dr za december po 138 Kč ex 5-lep Dunaj. V komrzii fe temJenca ostala nesprememena Uradno notirajo vtoinfino prometu :davek in caraia fco Dnr»j: pšenica: domača 31.75—32 50. madžarska potiska 37-3830; rž: marchfeMska 25 75—3635; koruza: nova podunavska 20.25—21 Molka «0« v trgovini na debelo: domača 60—62, madžarska 50—60, feeostorenska 5530—57. Iz življenja in sveta „............t- —~.. - / ■ ! *— mšil Slllflif l Viharji in poplave v Zapadni Evropi Vlliarfl. U so dMaR It M * Zapadni Evropi, zlasti u AnzIešVem hi Francoskem, so povzročili jilno škodo, tem bolj ker so MU združeni s poplavami. Slika zgoraj predstavlja poplav-Seno olico v mesta Trebalodn v angleškem VValesa. spodnja pa preplavljeno nabrežje v Saint- Servaaa na Bretonskem. Suženjstvo še ni iztrebljeno na vso moč trgovino s sužnji tn utemeljuje suženjstvo s sklicevanjem na sv. pismo stare zaveze, češ da je sam Bog ustanovil suženjstvo. Naravnost obup« ne pa so razmere v Liberiji Ta repu* blika je bila osnovana ravno z name* nom. da nudi pribežališče osvobojen nim črnim ameriškim sužnjem, zdaj pa so sinovi nekdanjih osvobojencev uvedli sami suženjstvo nad svojimi črnimi soplemenjaki. V Liberiji je vsak peti človek brezpraven suženj, njihovi gospodarji pa so rodbine onih črnih osvobojencev. ki jih ie Amerika naselila na svobodni afriški zemlji. Tudi v Arabiji je po podatkih lady Simonove še mnogo sužnjev, vrhu te* ga pa so v nekulturnih deželah odno* šaji med gospodarjem in delavcem ta* ko slabi za slednjega, da se skoro nič ne ločijo od suženjstva. Vseh sužnjev ceni pisateljica na kakih 6 milijonov duš. Angleška prosvetna delavka lady Simon je neoavno izdala knjigo, v ka* teri opisuje suženjstvo, ki v raznih krajih Azije in Afrike še vedno obsto* ja, dasi si je nadelo kako nedolžno krinko. Najbolj razširjen način su« ženjstvo je na Kitajskem zelo običaj* na prodaja otrok. Siromaki prodajajo svoje otroke bogatašem in otroci jim potem služijo brezplačno do dovrše* nega dvajsetega leta, ko jim gospodar vrne svobodo. V goratih državah In* dije pa je suženjstvo še popolnoma pravna uredba in doslej je ni bilo mo* goče zatreti, ker je od nje odvisno blagostanje vladajočih slojev V an* gleški koloniji Sierra Leore. v zapad* ni Afriki, pa je vlada šele nedavno in z največjim trudom odpravila ta sra* motni in brezpravni položaj nesrečnih črncev. Posebno slabo pa je v tem oziru v Abesiniji, ko je duhovništvo podpira Ovce ne potrebujejo vode Zanimiv poskus z ovcami je napra* vila živinorejska farma Graaf Reinet južnoafriške vlade. Pred tremi leti je ravnateljstvo živinorejske postaje izpostavilo preko 800 ovac v sosednji pokrajini, ki je popolnoma brez rek. potokov, izvirkov in mlak. Ovce so bi« le v tej brezvodni puščavi več kakor tri leta. pa niso poginile. Hranile so se samo z oljnatimi tropinami in z osatom, ki edini uspeva v teh brez* upnih krajih. Izkazalo se je, da so se ovce naučile obstati brez vode, kajti mnogo ovac ni hotelo niti pokusiti vo* de. ko so celo čredo premestili zopet v obvodno pokrajino. Pri tem pa ni meso čisto nič izgubilo na svojem okusu in tudi volna ne na svoji kako* vosti. Na temelju te! izkustev bo ži* vinorejska postaja napravila pašnike za ovce v vseh suhih krajih, ki so jih ljudje doslej smatrali za živinorejo neprimerne. (Darilo tvrdfce (Dra£o Sehtvah mvvfitn odjema Icem od 18 do 31. L m. 15°/0 popust na vse oblačilne predmete Obsojen, da ne sme posečati kinematografov Na Dunaju so obsodili nekega Karla Cipriana, ki je izvršil več vlomov in tatvin. Obtoženec, ki šteje šele 18, je priznal, da so mu dali pobudo za zlo* činsko udejstvovanje detektivski filmi, ki jih je redno gledal. Sodnija je Ci* priana pogojno obsodila na 5 mesecev ječe. Ta kazen se mu odpusti, če ne bo 3 leta obiskal nobene kinemato* grafske predstave. Če pa se izkaže, da je prelomil Ciprian svojo obljubo, bo romal takoj v ječo. Pravilnik za poljnbovanje Zdravstveni urad države Kansas je izdal pravilnik, po katerem naj se ose* be raznega spola poljubujejo. ko že ni mogoče odpraviti te nehigijenske raz* vade Vsem, ki se posvečajo tudi v Ameriki zelo priljubljenemu športu poljubovanja, priporoča zdravstveni urad. naj se čuvajo bacilov, ki se pri tem opravilu redno prenašajo Takisto se je čuvati tudi kasnejšega prehlaje* nja, kajti ameriški državljan se pri poljubovanju močno razgreje. Profi* laktično pa se je treba držati tehle pravil: l. Ne poljubljaj se nikoli v prepolnih in slabo zračnih prostorih! 2 Čuvaj se nagle spremembe toplo* tel Ako se poljubljaš najprej v de* beli zimski suknji, potem pa v lahki obleki, se kaj lahko prehladiš. 3. Pri družabnih igrah, kjer često pride do poljubljanja, grgraj in si izoeri usta po vsakem poljubljanju. 4. Ako se po poljubljanju ne čutiš zdravega, deni takoj gorčični obkladek na noge in se varuj prepiha! Navodila, ki so jih se« stavili najbrž stari gospodje, so goto* vo dobro mišljena, toda treba bo iz* raniti še le mladino, ki bo upoštevala ta pravilnik. Foxov polom Med žrtvami ameriškega borznega poloma je tudi kinematografski kralj William Fox. Moral je izpremeniti svoje podjetje «Fox film company» v delniško družbo z 90 miL dol. glavnice ter je namesto lastnika postal ravna* telj. Po podatkih «New York Heralda* je izgubil Fox nad 50 mil. dol.l Pričel je pred 25 leti brez vsakega premože* nja. Pred nesrečo pa je tmel nad 5000 kinematografov v Ameriki, svojo četrt v Hollvwoodu (med drugim tudi delav* niče Metro Goldwin Picture) in sve* tovno izposojevalnico ameriških fil* mov s podružnicami po vseh delih sveta. drž. razredne loterije, smo priložili današnji »Domovini«, da omogočimo vsem pravočasno m enostavno naročitev srečk. Na srečke 19. koda bo zopet razdeljenih mnogo milijonov dinarjev in je pametno, da si vsakdo kupi vsaj eno srečko. Sreča ne pride sama; treba je zanjo kai storiti. 1. Žrebanje se bo vršilo 16. januarja 1930. Ne odlašajte! Kmalu bodo razprodane. Zadružna hranilnica r, z. z o, Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Sovjetski index libroram prohibitorum Kakor v Vatikanu, sestavlja tudi v Moskvi poseben odbor vsako leto listo »prepovedanih knjig«. Seveda ne upošteva ta indeks v inostranstvu natisnjenih knjig, ker so itak prepovedane za sovjetsko področje. Prepoved se nanaša samo na domače založbe, ki včasi karkoli zagrešijo zdper marksizem. dasi jih vodijo komunisti. V indeksu se delijo vse knjige v »priporočljive, dovoljene in nepriporočljive«. Slednje so prepovedane za vse knjižnice. Letos je najbolj pridna Državna založba (Gosizdat) ki je natisnila samo 5 % prepovedanih knjig. Pri založbi »Priboj« znašajo 49 % (med njimi je znani A. Marienhofov »Roman brez laži« z Je^eninovo življensko zgodbo), a pri »Moskovski pisateljski zadrugi« celo 59 % (N;kandrova »Lir-bezen na sejmu« in dr.) V splošnem je prepovedana polovica vse književne produkciie -in tudi nri dovoljenih knjigah venomer srečaš pripombo: »socialno manj pomembno delo«. ftič več dofgoca&nifi vecetov t Dobro čtrvo za zimske večere sta reviji »Domači prijatelj« im »Naš obzor«. Eno številko Vam pošlje uprava v Ljubljani 291, zastonj. Obglavljeni Budha Vsako leto romajo množice vernih Kitajcev na visoko goro Tatung v deželi Šarsi, da se poklonijo številnim, v skalo vrezanim podobam Budhe. Ti reliefi so dobro znani vsem umetnostnim zgodovinarjem, ker so med na-starejšimi spomeniki Sredinske dežele. A letos jeseni je nenadno kupil neki strokovnjak glavo enega od tatunSkih Budh pri starinarju v Pekingu. Takoj ie udaril plat zvona in so poslali v Šarsi izvedence. Ugotovili so. da je obglavljenih vseh 96 izklesanih Brdh. Poizvedovanja so ugotovila, da je za-erešil zločin neki kitajski častnik. Maimka t. 1. je nrišel s četo vojakov, napodil duho^ke in romarje ter o^-g'avil kipe Našli so do zdaj samo eno glavo. Nihče ne ve. kie so ostale. Najbrž se ne bodo novrmle nikoli na svoi nrostor in sp zdaj nahaja io izven K:-taia nri ameriških ali tudi evropskih ljubiteljih starin . . . ,, __ CnCagdatt CjuCc$m, najsrčnejši bJagdan rodbine, ki vzbuja nado na lepo in veselo bodočnost. Saj največja sreča je prirediti drugemu vesele, lastno veselje deliti z drugim, drugega osrečiti. Najlepši izraz tega blagdana so medsebojni darovL Kot božični dar, Ovomaltine, ki Je izvor moči in zdravja, ne povzroči samo veselja nego tudi mnogo doprinese k ohranitvi zdravja in povzročanju telesne močL Poklonite svoji rodbini Ovomaltine, ki v to svrho prihaja v izrednem božičnem ovitka v promet Ovomaltine je ljubezni in za zdravje koristni božični dar. Cena ovofcku 100 gr Din I8J50, cena ovojčku 250 gr Din 3525. SSUfc spš* s® Ipllllll! IH IPpl '''^t^Mililfi^nh ligi I ž A Slika vredna 260.000 frankov Na Javrt dražM ▼ Partzn Je kupil te dni bogat zasebnik znano sHko francoskega mojstra dea Moneta »Kope« in Je dal zanje okroglo pol milijona v našem denarja. 15.000 nezakonskih otrok Po 10-letmi olpupaolii so zapustili angleški in francoski vojaki Porepje. A na Nemškem je ostalo 15.000 njihovih nezakonskih otrok. Kot deca nemških mater, bodo nemški državljani Milijonsko prebivalstvo okupirane dežele se veseli odhoda tujih čet. A za 15.000 otrok pomeni ta dogodek izgubo očeta in podpor. Samo v posameznih, redkih sdučajii bodo skrbeli vojaki za svoje otroke ali sfcleniH zakon z Nemkami. Vprašanje razburja nemško javnost. »Rensko-vestfalska ženska liga« je sklenila, da se potegne za zapuščene otroke. Ne more sicer prisiliti Franoozov kn Angležev, da bi se poročili z materami svojih otrok, a meni, da morajo vsaj prispevati za njih vzdrževanje. Tu pa so razne težave vmes. Očetje večkrat od-klamuajo očetovstvo kot nedokazano. Po francoskih zakonih je sploh prepovedano iskati nezakonskega očeta. Če ne Zima se je pripeljala z ladjo Zatfctje dni le pritisnil v vzhodnem Atlantiku takšen mraz, da ao prihajale v francoska pristanišča ladje odete tez in čez s debelo ledeno plastjo, kakor nam kaže tudi gorenja sHka. Nemška oklopsica Londonska revija »Bojne ladje« pri« občuje zanimive podatke o novi nem* ški oklopnici, ki je bila letos zgrajena v soglasju z vsemi določbami versaj* ske pogodbe. Je samo 10.000 ton veli* ka, ker so večje ladie Nemčiji prepo* vedne, a vendar se bo lahko kosala z največjo angleško oklopnioo (35000 ton) in je še močnejša! Ima namreč deset U »eolskih tonov namesto 6*8 in lahko prevozi 52 km na uro. dočim znaša brzina »Nelsona«, najnovejše angleške ladie samo 48 km. Razen te* ga je zgradila N^mčiia sMaine nod* morpice, ki se lahko potopijo 140 m globoko. Ondulacija pred francosko akademijo V eni izmed svojih zadnjih sej je francoska akademija priznala veljav* nost besede »ondulation« ter jo vnesla v slovar farncoskega ■. jezika. Akadem* ski starši nekam počasi cepljajo za življenjem, ko so šele sedaj priznali obstoj besede, označujoče pos' bno ko* dranje las v obliki malih valov. Ženske vsega sveta so to besedo že davno priznale Jn tako ni ,40 nesmrtnikom preostalo drugega, kakor priznati iz* vršeno dejstvo in odobrit5 besedo, ki bi se bila siceT takisto rabila vsesploš* no tudi brez blagoslova akademijo. prizma kdo prostovoljno očetovstva, ni ma tudi nobenih dolžmosti napram otroku. In za angleške vojake še vedno velja stari zakon o »zunanjih otrocih«: če so rojeni v kolonijah ali v tujini, nima oče. ki brva na Angleškem, nobene bri-ge za otroka Vendar pa je našla nem-štfka Liga druge pravne razloge, ki omogočajo tožbe zapuščenih mater. V več slučajih so zapeljali francoski in angleški vojaki nemške žene z obljubo, da jih bodo poročffi. S1;čno prelom1 ieno obljubo kaznujejo enako francoski kakor angleški zakoni. Liga sedaj zbira podatke in bo potem po svojih zastopnikih vložila tožbe za aiimente. Število teh tožb bo znašalo vsekakor več tisoč. NOGAVICE i ŽIGOM Najboljše, najtrdnejše, zato 13 najcenefšel Usodna cigareta V Miamiju (Florida) se je zraSilo ameriško vojno letalo. Kot prvi je pri« tekel neki Mehikanec. Hotel je poteg« niti ranjene letalce izpod letala in je vrgel svojo gorečo cigareto naravnost v bencinsko mlako okoli razbitega tanka. Takoj je nastala eksplozija ia oba letalca sta poginila v ognju. To je pravi zavoj priznanih ASPIRIN- TABLET izrednih blaiilk bolečin. Zahtevajte samo originalni zavoj modro-belo-rdečo banderolo. as eafirf* pot, po ka-terem prihaja« k Se« ho-Ited v oa5e telo. Prj bok »ni rrla, hripavostB, ■ebodo, »o necbhcdoo potrebo« okusne ANA. COT-PASTILE dr a. Waiidcr». Dobrvato se r vseli leJcaroaii. Varajte »e preparatov. ki v poslednjem časa poMetnafe Asioot* pa$t9e! Spori Ehmajski Wacker v Ljubttani Pogajanja med Dirijo m dunajskim pror fesijonalnim klubom VVackrom so bila de-finitivno zaključena. Renom i rano profesi-jooalno moštvo bo v nedeljo gostovalo v Ljubljani, kar pomeni za Ljubljano prvovrstno športno senzacijo. VVacker bo nastopi.! v najmočnejši postavi: Cart-Haus-wšrth, Jostrab-Bossak, Dumser, Uibanek-Uher. Daaais, Horvati. \Vindtner, \Vato-hofer; rezervi Tax iti Freiberger. Vratar Cart je eden najboljših vratarjev Dunaja in je že opetovano nastopil v reprezentančnem teamu Avstrije. Backovska dvojica Hauswiirth hi Jestrab j« znaaa po svoji sigurnosti in odločnosti. V krilski vrsti je posebno omeniti neumornega srednjega krilca Dumser j a, kn ima izvrsten pregled kt je poleg V'ii>aneka največja opora moštva. Najboljši del moštva j« napad, ki ima nič manj kot tri večkratne avstrijske in-temacijona!ce. Najpopularnejši j« brez dvoma vodja napada Horvath, bivši napadalec Rapida. Horvath je najbolj priljubljen igratec na Dunaju io si avstrijske reprezentance brez njega sploh ni mogoč« misHtf. Nemalokrat >e pripomogel Avstriji da velikih uspehov. Poleg izredne tehnične sposobnosti, ga $ poč one pozneje oonr občni zbor ob vsaki odetažbi čfenov. Ob&eoa sfeoira ae fcrajo brer-posojsio odeteižfg vsi aktvvnj ffiani. — PrtdseAeJc. SK Svoboda. V oadelio dne 22. t. m. redni občna zbor ob 9JO iri v prostomh Delavske zbor. doc s oasSedttjan dnevni™ redem: t. poio«&Jo taonSoa, 2. poroSJo bte®a..ao3» Inserirajte v »Jutru <* Samostojno korespondenco za nemški ka srbohrvaški jezik sprejme veJebanka v Beogradu za svoj trgovinski oddelek. Prednost: znanje še kakega jezika in obeh stenografij. Obširne lastnoročne ponudbe s prepisi spričeval poslati na JTa detektiv ije nasprotnik, ki ga je treba spoštovati.« »Mogoče!« se je nasmehnil grbec. Ln s pogledom polnim sovra-fitva in neupogljive okrutnosti je dodal: »A jutri zvečer bo petelinjega petja konec!«* TRETJI DEL 1. poglavje Ob cesti sz Mantesa v Dreux, nekaj kilometrov od tega mesta, se je dvigal krasni Courteuiteki grad, stavba iz renesančne dobe. Bara Papiton, ki ga je kupil pred nekaj leti, ni bal dali urediti samo notranjih prostorov, ampak tudi opravili poslopje s pohištvom io vsem ostalim po okusu dobe, v kateiri je bilo zgrajeno. Mož, kateremu je bil baron Papiufan poveril nadzorstvo nad vsem tem bogastvom, je danes sedel za mizo v slogu Ludvika XV. Na mizi je ležal pravokoten zavoj v hrapavem platnu, popečatenem 2 rdečim voskom. Ta človek ra bil nihče drugi kakor grbec, eden izmed Belfegorjevih pomagačev. Drugi pajdaš, šofer, je stal s čepico v roki pred .prsaitao mizo. Njima nasproti je čakal vratar v livreji ter spoštljivo poslušal grb-čeva povelja. Z glasom, po katerem si takoj spoznal, da zavzema v tej hiši visoko mesto, je grbec pravkar dejal: »Zaradi pokvare v tajnem mehamčzmu podzemeljskih ječ je go-Epod baron prepovedal ogledovanje gradu.« »Prav, gospod tajnik,« je rekel vratar in se priklonil. Grbec je nadaljeval, kazeč na šoferja: Cbapte®oq pomeni doibasediiio: potjo® petelin. »Ta gospod je strokovnjak, ki sem ga pripeljal iz Pariza, da v moji prisotnosti popravi mehanizem. Skrbite za to, da naju ne bo nihče motil pri delu.« Z visokostno kretnšo je odsfovB vratarja, ki se naglo izginfl. Grbec in šofer sta ostala sama. Nekaj trenutkov sta molčala. Šofer, ki rti bil videti ne tako razumem ne tako imamiten kakor njegov tovariš, je prvi pretrgal mo'čanje. »Tedaj mislite, gospod Lfichner, da ni nikake nevarnosti?« je vprašal. »Prepričan sem, da ne!« je s popolnim mirmodušjem odvrnil grbec in čez čas dodal: »Papillonovi prihajajo semkaj samo v septembru.« »A služimčad?« se je oglasil oni. »Zanjo sem porok!« je rekel grbec s takim glasom, da ni bfto moči ugovarjati. Vzel je sveženj ključev, ki je ležal na mizi, ter mignil tovarišu, naj vzame zavoj. Zapustila sta knjižnico, kjer se je vršil ta razgovor, prekoračila obednioo in stopila v salon. Luohner je stopil k majhnim tapetnim vratom, vtaknil ključ v ključavnico, odprt vrata, jih zaprl za seboj in svojim spremljevalce mter zavrti! stikalo. Električna sveti&jka je zažarela in osvetlila majhne polžaste stopnice. Oba sta zavila po stopnicah nizdd in dospela na hodnik, ki se je konča v al pred tesno, zamreženo odprtino. Grbec je pokazal na to odprtino in rekel pajdašu: »To so stare grajske ječe!« Poiskal je v svojem svežnju velik ključ in ga vtaknil v ogromno ključavnico, ki je zapirala rešetko. Ko je rešetka odnehala, je obrniJ novo stikalo. Belfegor jeva pomagača sta stala zdaj v obokani dvorani, ki jo je razsvetljevalo več stenskih svetfljk. V ozadju je stala peč čudne oblike. Na eni izmed sten je bila stikalna deska z več tlakom eri. Grbec je dal šoferju znamenje, naj odloži svoj zavoj na težko leseno mizo sredi dvorane. Nato je pokazal na kamin, rekoč: »To je peč za visoko napetost, ka sem jo sam postavil V njej bova stopila zlato in nakitje valoiškega kraljevskega doma. Kov-čeg pustiva tu ... kakor nama je naročeno... Kakor hitro se nama pridruži Belfegor, pričneva s pretapljanjem nakita 'm novcev, ki jih moramo pretopiti v zlate palice. A zdaj se hitro vrniva v Pariz, da urediva račune z gospodom Chamteccqom.« Lopova sta se po isti poti vrnila na grajsko dvorišče, kjer je čakal grbčev avtomobil. Vratar jima je jadrno odprl vrata... Med tem, ko se je spravljal tovariš v avtomobil, je rekel tajnik barona PapiiLlona vratarju: »Peljeva se po orodje, ki nama manjka; jutri zjutraj se vrneva.€ Nato mu je stisnil v roko bankovec in dodal: »Nate, da popijete kozarec vina na moje zdravje!« Sedel je k vodilu in voz je odbrzel... Ob isti uri je imel Memardier dolgo posvetovanje s Fervalom, ravnateljem kriminalne policije. Pisarniški sluga je sredi razgovora prijavil gospoda Chantecoqa. »Recite mu, naj pride noter!« je ukazal poKcrjski ravnateffi Gharrtecoq je vstopil, spremljan po Jacquesu BeHegardeu, ki mo je bilo zdaj ime Cantarelli. Ob pogledu na to osebnost, v kateri ne bi bilo triti najbolj pre-vejano oko spoznalo vrlega urednika »Petit Parisiena«, sta se Ferval im Menardier začudeno namuznila drug drugemu. Chanteooq se je takoj lotil svoje stvari: »Dragi Ferval, predstavim ti komendatorja Cantareffija, prvega kraljevega numizmatika in ravnatelja muzeja v Florenci, kjer se je zgodila tatvina, zaradi katere se je italijanska vlada obrnila do mene z nalogom, naj izsledim storilca.« Ravnatelj kriminalne policije je vljudno pozdravil domnevnega numizmatika, ki mu je odzdravil v izvrstni italijanščini. Chanteooq je pristopil k Fervalu in mu stisnil roko, rekoč: »Komendator se živo zanima za Iouvrsko zadevo; po njegovem mnenju sta florentinski vlomilec in louvrski strah ista oseba.« I Tvoje milo i« kozmetika »» b« »»nT E R1M A CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Ce naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492", 3492 0€dor hoče da m mu po it j e po posti naalc« ali GaGo drujo informacije tiioio mo tnalih oglasov nai pritoii o »natnUah srn /A|. aicer m« bo profol odgovora I * Z^Mam CENE MALIM OGLASOM: Zenitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda / Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine ie uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-Čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani. 11842. kJL Krznar. vajenca sprejme trg. St-m»o, Miklošičeva cesta 14. 4&197 2 natakarici ■al&dd apr ujmam takoj. Ponudbe s lotogralijo na hotel »Srpoki kralj«, Zemun. 46191 Čevljar, vajenca tš bi imel kosilo pri mojstra, zajtrk ia večerjo pa -'lov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46301 Postrežnico BjlsjSo, sprejmem čez dan. Naslov t oglasnem oddel' a »Jatra«. 46310 Čevljar, pomočnika »Ladega sprejme takoj Zar-sik, Gajerva 2. 46307 Mizar, vajenca • stanovanjem in hrano v kis sprejme Ivan 3 a b i c, Poljane nad Š«ofjo Loko. 46332 Krojača samskega — samostojnega ».prejme trgovina na prometnem kraju na deželi. — Ponudbe na ogla«, oddelek »Jntra« pod šifro »Dober zaslužek 87«. 46187 Mizar, pomočnika zanes.jivega v vtak-em delu, ki bi mogel založiti 10.000—15.000 Din proti ol> reetim, iščem za stalno delo Prosto stanovanje za samca ali zakonca plača pa dogovoru. Pocudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Mizarstvo-«. 46303 Kroj. pomočnik it Bačke. ki je bil 18. t. m. pri me«! radi dela, naj ee takoj Ofrlafii — ker ga sprejmem. Simon Klimah'. Ljubljana. 46332 Posredovalnica Ogrinc Miktoffičeva c®-ta Ster. 28 rabi takoj kuharice, elužkj-nje in natakarice. 46338 Pletiljo ki je ie delala na kroinem pletilnem stroju. sprejmemo. Ponudbe na osr'as. oddelek »Jutra« pod šifro »Mar\iiva pletilja«. 46338 Obrača se pažnja '.AKtopnik jm in oodzastop nikom d» dobe najugon nejšs pogoje za »rodaje tržavnih vrednostnih oapi' ev lo zlatnikov na odnli. Silo — k»kor tudi drueil •r*. imei»ov r*ri banki »AgTi, rta« B^ncrrad. Ohiličev vt-nar b' 25 206 Kateri voznik bi prevzel vožnjo vež 100 m3 leta. Voznik dobi hrano in krmo za konje Plemen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pc»d »Voznik«. Gospode in dame agilne. za poset privatnih strank sprejme inozem ka tovarna električnih aparatov, proti fiksuma in proviziji. Ponudbe na og!a«ni oddelek »Jutra« pod šifro »Poset«. 46314 1. obl kon. šoferska šola f »mernik, Ljnbljana. Dunajska cesta 36 fjngoavto). -Tel. 2236 Pouk io praktč ne vožnie 251 ILLŠJ Polir - risar popolnoma samostojen, Bfte zapa-lenja. Naslov t oglas. odideHcu »Jutra«. 46323 Mirno dekle pošteno, srednjih let, t dežele, gre v boljšo bišo, kjer bi bila pm vseh delih v po. moč gospodinji, za eno leto brezplačno, samo da ee spopolni T gospodinjstvu in kuhanju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Miro »Pomoč gospodinji«. 46231 6. Th Rotman: Bratec Branko in sestrica Mica (Pravljica e slikami) (Ponatis prepovedan) f 56. >Vodnjak je znotraj ves obraš£en, in fe se iiobro prijemlješ ia stebla rastlin, lahko prideš do dna. A trnja je obilo, razpraskal si boš roke. Pa ti se za to ne meniš, je-li, ker si vrl deček in hočeš najti sestrico Mi-eo, naj stane, kar hoče?« — Bratec Branko je moral nato sneti s Rusobradove roke ča_ rodejen prstan in ga sam natakniti. »Glej. da prideš k vodnjaku ob solnčnem zatona,« je dejal Busobrad, »zakaj takrat čarovnica gpL Ce bi se pa prebudila, }i podrži prstan pod nos: mislila bo, da sem jaz, in se ti ne bo npala ničesar storitL« Uradnik fcnjigvvodja-bilancist, samostojen v slo v en -ki in nemški korespondenci, verziran v pisarniS' ih poslih, išče mesta. Blagohotne ponudbe na og^ni oddelek »Jutra« it*>d značko »Privatni urad. kk«. 46229 Šofer t iapitom izučen trgovec, star 38 let, sprejme mesto šoferja pri kakem večjem podjetju, trgovini aK industriji. kjer bi tudi obenem opravljal službo skladiščnika. odpremnika Ui slično. Cenjene ponudbe n3 oglas, oddeiek »Jutra« pod šifro »Vesten in splošno uporaben«. 44054 Mesto poslovodje ali pladilnega natakarja (se-zijsko mesto) iščem, event. prevzamem kavarno aH hotel, ali pa prHopim kot družaimik. Ponndbe na ogl. odd«lek »Jirtra« pod Šifro »Večja karroija«. 462S7 Abiturljent strokovno naobražen, išče začasno primerne službe v mestu ali sa deželi. Sel bi v pisarno, trgovino, ali h kakemu podjetju. Naslov v oglasnem oddelku »Jn*-*« 46293 Šofer s veflotno prakso, fiR« sluibo za tal' oj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 46304 Natakarica z večletno prakso, pridna in poštena, z dobrimi spričevali, Seli mesta si tako;. Ponudbe na eglar. oddelek »Jutra« pod snadto »Zanesljiva M«. Drva braoto*' oupa-ike od fmj kotov ima stalno zalogi in jih nudi v vsaki količini tvrdka J Pogačnik. Skolja Loka — ob kolodvoru. Več starin, skrinj lepih, pe zelo ugodni ceni prodam. Primerno sa božična darila) Emil K opri t-nikar. Litija. 46182 Božična razprodaja kožuhovinastih p afifcev — vsled velike saloge se vrši po zelo znižanih cenah m plačilnih ugodnostih — L. Rot, Ljubljana. Mestni trg št » 46054 Lepo zbirko znamk ca. 5500 zelo poceni proda A. Kristan, Kra-nj, KokriSko predmestje 64. 46294 Interesenti za predlvo naj požljejo svoj naslov z navedbo een Adolfu Bemicu — Mirna peč. 46188 Manjšo hišo v šentjakobskem okra.«, Tr-n-OTem ali pri sv. Petru kupim. Pismene ponudbe na oglas, odidelek »Jutra« pod »Resen kupec«. 46327 Otroški voziček naprodaj Pot v Rožno dolino št. 14, manzarda. 46330 Peči najlejSe im trpežno iffldflane, navadne in fine štediJn'ke, predpečnike, posode za premog. pečna okrilja, stojala za dežnilke. kiuhinj. opremo, sanke, drsalke in vso želeOTino dobite najceneje v železnici Franc Stup;ca, Lhibljana, Oo r>o-svoteka eeeta 1. 46333 Gtrgalnega konja novesra. viijo'mo *U in otroški športni voziček po«v»ni ■prodam na G&epoGvetsfci e. št. 13, vrata 51. 46348 Hrastov mah ieiminovo lubje in vsa zdravilna zelišča kupujemo pt najvišji cent Pišite pc cenik 0 Hoff mann & Co., Zagreb. B»r slavičeva ulica a 43902 Mah ^ hrastov ali sliv. čeflnrinjevo lubje ia druga zelišča ku-pavam vedno v vsaki mno-ž ni po najvišjih cenah — Ed. Pišler, Vrhnika. 43671 Gugalnega konja za otroka kupim. Ponudbe takoj na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gugalni«. 46299 Stanovanje 2 sob, nUiimje ui pritiklin takoj OiWam. Nae.ov pcve uglabui oddelok »Jutra«. 46250 Stanovanje 8 sob, kuiiiuje in pritifclan oddam boljši stramki na Kewe Murnovi cesti, »viia Dragica« — pod Pavekcm. 46306 Opremljeno stanovanje t aob, kuhinje in pritiklin. v centru mesta takoj oddam. Nas'ov v oglasn m oddelku »Jutra«. 46326 20% ne kron. bone pačuje naboljže »Pučka štediona« Osijek 235 Ugodna prilika! Jedilnico v dobrem rtanju ter galanterijske s&vari radi selitvt poceni prodam. — Vprašati: Vrasov trg 4/1. 46337 Lftž i*i f < m. Radio-aparat Štiricevni, s dobrim zvoč-nPom, dvema sikumulator-jema ln 90 V baterijo prodam za 2500 Kn. Ponudbe pod šifro »Dober apa-at št. 40?90« na oglasni oddelek »Jutra«. 46290 Zemljišče pripravno sa zgraditev stanovanjske hUe. do 1000 m* votiko, 1—4 ka oddaljeno od centra mesta kupim. — Ponudbe s ceno in lege na oglas, oddolek »Jntra« pod »Okolica«. 46279 Zemljine ca. 6000 m*, za glavnim kolodvorom v L;itrbljanri prodam. Resni kupci saj ee javijo na oglasni oddelek »Jutra« pod »Paroela«. 46819 Lokal za mizarsko o-bn iščem. — Ponudbe na og.a . oddelek »Jutra «pod »Lokal 11«. 46311 Slaščičarji, peki! V Kranj«, velikem i&dustr, mestu, središče Gorenjske oddam v najem lepe prostore in lokal za prodajo, aii grem kot družabnik k veKemu peku. 5'aiččarju za specljalroa peciva. Naslov in ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Pekarija 1930«. 46328 Gostilno ali kuhinjo na prometnem kraju vzame v najem samostojna oseba s osebnimi pravicami. Ponudbe tu na<-lov: A. Pamtar Sp. Otok 34, Radovljica. 46284 Več tisoč m3 lesa smrekovega in bo ovega prodam. 2aga na razpolago. Pismene ponudbe na og ae. oddelek »Jutra« pod šifro »Les«. 46286 Deske smrekove ln jelkove, trame most« kupun ia plačani ta-' o j. — Ponudbe na ogla ui ~ pod »f»o oddelek »Jetra« »Dedke«. 46941 Stanovanje 8 sob, kuhinje in pritlkjHa. vse parketirano. elektrika, voda. posebni lokal s >obo, •primerno za stanovanje takoj o-Mam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 46331 Stanovanje 2 sob in kuhinje, v sredini mesta oddam ta'o j Predpogoj 2—S odrasle o ebe. Pismene ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod šifro »Takoj 36«. 46340 Opremljeno sobo in kabinet v »redim mesta, s souporabo kopalnice oddam Na.-lov v oglasnem oddelku Jutra. 46263 Sobo s posebnim vhodom na ulico, oddam solidnemu go. tpodu ali gospodični. Po-i-rve se v Rožni uiici 8/1. 46300 Sostanovalko s vso oskrbo fprejmem takoj v centra mesta. Nm=lov v oglasnem oddelku Jutra. 46346 V oglasnem oddelka «Jutra» je dvlgaiu sieoeča pisma Arpail, Akademik 10, Brez kouburence, Benečija, Bri-netka 15, Centralna lega, Oilj veletrgovine, Centruin, Ciza, Ovetje, Cik.auia, Dobra gospodinja 43. Dinbičika-nosno. Domača industrija, Dobra moč 30, Dobro idoča Duševna harmonija. Dobra gospodinja 48, Devetletna pra sa, Dom, Dobro stanje, Dobro idoča pekarija, Eksd-.-tenca 41972, Energičen. Fanči, Hišnica 42994, 1. januar, Januai 1930. Kontrast Krojačica. Krasno stanovanje, Kapital. Lokal 17. Lepa jeten 40733. Lichtbild erbeten. Lepa odškodnina 50, Marljiv 500. Morski pes. Marljiv 50, Mary. Moč. Nudim tudi pomoč Nesrečna, Nova sreča 40881. Ne»ie'j-ska zabava Nada 84. Neže-nirano. Obnova, Oprava. Oroslav, Praktik ant 43539. Promet 25, Poslovodja. L. PogačnSk, Prelepi Božič. Poceni. Popolna oskrba. Po. ravnalnlk 400. Poštena prodajalka. Recepie. Roža. Risar. Radio, Razumevanje in sočustvovanje. Restaivrarija 15. Rudar ki inženjer, Ro-manist. Sreča v jeseni. Svetlo. Slovenka 26, Srečen dom 25. Sloga iači, Stenografinja, Sam svoj. Tako; Tiha lelja. TreZEa moč,'Tiha sreči 2S7. Uradnik, Upokojenec, Ugodnost. Vedno hvaležna. Volonter-Ca. Vzgojiteljica. Vrnitev ■dsrurna. Vračljivo tedenske Zimski šport. Zaupanje 50, Zo-botehnik 30. Zanesljiva moč. Zaria. Zaželjen doan. Začetnik 355. Za vsakdan ii kruh. Zanes'jiv šofer, živahna Primorka. Začetnica 43086, 13037, 95, 43. 29 let star gospod ieli diskretnega poznanstva 6 starejšo, dobro situirano damo — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »December 29«. 46321 Vijolino *|U, I« rab.jena kupim. Naslov v oglaeaean oddelku »Jutra«. 46226 -I Resnost 24 Dvignite pismo v upravi. 46320 Katera s I m p a 11 i a a gospodična iz ugledne robine. do 27 let stara, primerno naobražena, zdrava in skromna, bi želela znanja z dobro situdra-nim trgovcem? Cenjene dopise pod šifro »Moj dom« na Aloma Comipanjr. Ljubljana. Aleksandrova 2. 46336 Dekle srednjih let, pruno in pošteno, čedna zunanjosti, z nekaj premoženja, želi poročili goi-poda s kaiirsno-koa obrtjo. Le rečne ponudbe e sliko pro kn na oglas, oddelek »Jutra« pod »Dom sreče«. 46282 JJJJJJjIJJ! Listnico z majbno vsoto denarja in vsemi dokumenti na ime Mujo S e h i č. sem Izgubil. — Pošten najditelj naj isto proti nagradi odda v oj'as. oddelku »Jutra« 46318 Vino Opoio zajamčene pristno, do konca decembri čez ulico po 10 Din v hotelu »Bei:e-vue«. Ke zamudite ugodno sti 43551 Depisi Katera mlada dama bi delala družbo čez praznike 30 let staremu gospodu. Ponudbe, če mogoče s sliko oa ogasni oddelek .Jutra« pod značko »30«. 46302 Mladenič v tujini, star a6 let, zaposlen pri industrija kot e.e~-tričar, želi znanja z gospodične. 6taro 20—26 let — najraje s kako šiviljo, v svrho ženitve. Dopis« na oglas, oddelek »Juwa« pod šifro »Flaika jnve«. 46306 Gospodična v 41 letu, • 100.000 Din gotovine, iz boljše hiše, prvovrstna gospodinja, naobražena ter čedne zunanjosti, se želi poročiti le z višjim uradnik cm ali pa 'obro sit/uiranim trgovcem. Dopi.-e na oglasni oddelek »Jutra« pod »Resno 41«. 46897 Harmonike uglašuje ln strokovno popravlja Prva jugoslov izdelova'nica harmonik in gramofonov V. Simonič v Ptuju. 46109 Več gramofonov prvovrstnih, po zelo nizki ceni prodam Naslov v ogl. oddelku »Jntra«. 46139 Planino amerfranrki sistem, 8r«, skoraj nov ugodno naprodaj. Nas'ov pove oglasni oddelek »Jutra«. 46313 I. ali II. brač knpim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Brač«. 46329 Krasno papigo amaconko ter razne druge majhne papagajske v raznih barvah is razne vrste afrikan^kih ptičev, kakor kardinale. Škorce ter male vrete raznih ščinkovcev proda Vinko Vidmar, Zelena jama, Ljnbjana. 46317 Pisalni stroj snamke »l prihraniš s slamoreznlco ki jo kupiš v največji zalo. gi poljedel- kih strojev Fr. Stupiea » Ljubljani. Go-sposveteka oeeta L 44068 Elektromotor Dynamo istosmornl tok, 230 Volt. 15 HP — trrTdk« Si^mm-Schuckert proda JoSko Ma-jaron v Borovnici, 27 Modlstka Anica Puhek Selenburgova ulica it. 6,1 nudi najcenejše in najlepše damske klobff e že od 60 Din naprej. Preoblikovanje 28 Din. 43345 Stalna razstava umetniških slik Velika izbira okvirjev A. Kos, Ljub'jana. Mestni trg št. 35 (nasproti magistrata") 44170 wn la rabljen« vseh vrst ter lato za embalažo trna vedno * tal ogl Mirko Mlakar Ljubi lana. ■luMilroii nI les n Rovostt dovesti železna služinska Brozovič« patent postelja ztož« Siva, s tapeciranim ma» racom, zelo praktična za vsako hišo. hotele, prenočišča, nočne službe in za potujoče osebe stane Din. 450.— Raspoštljam po pošt» nem povzetja »ko i;sicoa &LOŽ1MA Naznanilo! Cenjenemu Kbčin^tvu njam, da sem ot/vorila prodajo Ia trboveljske^ pra. mop., drv itd. Točna' ia .-oli-dna postrežba. Za obilen obisk se priporoča F Mi-s01 Ljubljana, Janez Trdino t a ulica. 46343 Osvald Kropivšek krojaški pomočnik, naj pošlje e>voi točni naslov na oglas, oddelek »Jutra« ped »OgL št. 46313«. 46313 Lesena patent postelja tložltiva. s tapeciranim madratom, zelo praktična stane Din. 280.— Trodelnl t volno pol-nienl madracl stanejo Din. 750.- Potem mam veliko zalego puhastega peha kg po D 38. - cisto belo gosje kg po D 130.— in čisto beli puh kgpo D 300.— in celo tapetniško in posteljsko blaga , L DROZOVIC Zagreb. Illca 82. Za Božič: pristno žganje, i um, kognak, likerji, esence sa likerje Deiikatcsa: Ljubic na. sv. Petra cesta 13 L. MIKUS Mestni trg §1 15 Tvornica dežnikov eaJoga sprehajalnih — — palic — — MICHELSOVA MOČILANA KUDELJE I TVORNICA UŽETA D. D., Stara Palanka, Bačka posteu pred^ 17 ustanovljena 1884 prh>oroča po konkurenčni ceoj vrvi za transmisijske pogone kakor različne vrv} za dvigala, ladje ht splave iz prvovrstne baoke konoplje tehnično najpopolnejše dovršene v različnih dimenzijah. Speciialiteta: tran5mlsijske vrvi z patentiranimi spojkami (Seilschloss). kalelj, bronhitis, pljučni katar, angino In vse pljnine kolesni zdravi v raznih bolnicah preizkušen in priporočan, odlikovan in patentiran HUDOVSCLN Na zahtevo dobite brezplačno brošure raznih bolnišnic o izvrstnosti Hodovsclna. Dobiva se v vseh lekarnah ia drogerijah. Ce i« nI kje uveden, se obrnite na izdelovalca Iv. Hudovsfci, lekarnar, Nil, Vardarefca ulica 4. 1 škatlja 33. * ikatlje 75 Din skupno e poštnino