246. šte\ ilka. _______Ljubljana, v petek 24. oktobra____________XVII. leto, 1884. IshHJA va»k (1h.ii ave^er, izinuši ncdelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avatrij skn-ogerske dežele b« vse leto 15 gld., za pol leta H gld., za Cetrt letu 4 ghl., » Jeden moBcc 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez poSiljanja na dom za vae leto 13 gld., za cetrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec I gld. 10 kr. Za poftiTjanje na dom rudina se po 10 kr. za uiesec, po 'M> kr. za ćetrt leta. — Za tu je dežele toliko već, kolikor pofitnina zna&a. Za oznanila plafiuje Be od četiristopne petit-vrste po *i kr., 6e se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 Kr., ču se trikrat uli veftkr&t tiska. Dopisi naj ae izvoli frankirati. — Kokopisi se ne vraćajo. Uredništvo in upmvniitvo je v Ljubljani v Frana Kolmaiia hiši, „Gledaliftkti stolba". Upravni&tvu naj se blagovolijo podizati uaročuine, reklamacije, oznanila, t.j. vaa administrativne stvari. Izpred državnoga sodišča. Drfravno naše BodiSče na Dunaji razglasilo je V ttrkoci svoji poslovni dobi nekoliko razsodb, ki imajo sploten pomeo. Jedno razsodbo glede voli Ine pravice učitelju; smo že priobčili, danes pa priobču-jemo Ae naslednje: K vpraflanju: ali im ujo volilno pravico a vi a« telji*)(vHlikimi pOHestuiki) gospodar jihiš, uknjiženih v deželue knjige? — odgovorilo je državno sodišče, kakor vluni tuđi sedaj znova, da je nemaj o. Pritožili so b<* trije taki goapodurji iz Grmića, ki ho za zadaje volitve v tležoliii »bor izbriHaiii bili iz volilnega zapiHiiika velikih posestnikov. Pritožba je odbita io sicer se v podkrepo navaju v razsodbi to-ln;: Pritoževalci pra-vijo, d» njim, go^podarjem dežHno-knjižnih bis pristoji v zmislu §♦ 9. dcželnozborskega volilnega reda za ŠtajoiHko voliina pravica zh deželni /bor mej velikimi posestuiki. Nameatnik štajerski pa jiii j« odstranil iz vrste velikih posestnikov, Češ da oni neso gospoil'irji deželno-kujižnih laatain, tu je zem-Ijedelskih lastniu, ampuk deželno-knjižnib. hiš, od katerih se pla'uje samo najmarinaki davek. Izraze „veliki posestnik" in „gospodar deželuo-kujižuih la-atnin1', katt ri se rabijo v državnih in deželnih m~ konih, ra/lagati je le u doloćil javnega prava, u ne, kakor mistijo in uveljavajo pritoževal^i, iz za-sobno-pravnih določil občega državi jauskega zakonika. Ztistopstvo v državnem aovetu ia v deželnih zborih su pu ravnn po načelu gmotnega zastopstvu iu po le-tem uredili so se vohlniki veiikega poaestva, meat in trgov, trgoviuskih in obrtnih zbornic ter kmetskih obfiin. Sklepati je torej, da bo " liki po-eestniki le gospouor.ji večjih zemljedelskih lastnin, a ne gospodarji niestnib hiŠ iu da se je iz velibega posestva hotelo napraviti zaatopstvo zemljedelskib teženj, ki se razlikujejo od mestuih teženj, ker imajo gospodarji mestnih biš svoje zaatopstvo vžtric mest in trgov. To tolmacenje pa ae tuđi ujema z *) Levetik nam namesto besede veliki posest-nik priporofia vlaatelj; posostnik nm sploh ni pravo za Be sit zor, nego gospodar in Grundbesitz znači mu v alovenščini lastnioa. Da bi kazalo poprijeti se teh mačil, Vidimo baš iz prinbčene razaodbo. ob^no govorico, kqjti nih^e gospodnrja mestne bi^e in bodi hh tako velika, ne smatra za velikega po-sestnika ali splob za gospodarja zemljedelske laat-nine, ker tak je le gospodar zemljedelskih lantnin. (Jeden pritoževalec je tuđi navedelt da k njegovi deželno-knjižni hiši pritojita tuđi dva vrti, da torej ima svojstvo deželno- knjižne zemljedelske luetnine, a na to je v razlogih raz^odbe dodano:) Zn to, ker k mestnt iiiši pripadeta tuđi dvn vrta, od katerih je v primtri z najmurinskim davkom plačevati čisto nizko zemljarino, mestna biša Ae ni laatniua v zmi-slu § 9. dezelnozbor.^kegu volilnega reda; poglavitna 8tv>jr |e At* zmirom mestna h'ša u njeno svojstvo ni drugaAno, ker joj pristojitu tuđi dva vrta. Iz t<'gu je ja^no, da pritožbe neso utemeljene v zakonih, ^atorej se |ih ne more zttdovolj ti. Drugo je bilo, da je okrajno glavarstvo nu Monivskem trem doktorjem odreklo volilno pravico, k( r v ob'ini ueao bili domači. Pred drfcuvnim sodi-Ai'fm bv je pritožba hotela pod pirati u tem, da vsem trem gre volilnn piavica, ker plačujejo primurui tiu-vek. A razsodba je zavrmla pritožbo, ker pritože-valci ue plačujejo — hrez dok lud — deset gld. davka. Moravski deželni zbor pa ni še volilue pravice razftsril tuđi na petakarje. Trotja ruzsodba drž?vu».'ga sodi56a tif.e se prevažna nam državi janske pravice do zborovanja. Političnomu društvu z imenom „Pulityezne tow<*rzy-stwo ludowuu \t Tešna je okrajno glnvarstvo brt-nilo, zborova ti v 25. dan maja t. I. na pluuem v Ustionu, in sic»?r oziruje se na javni mir. To naredbo bo vUisv obltiHtva potrdila, sklicuje se na § 6 zborovegu zukotiu, fceš, dn bi shod na planem javni mir in red v uevaruost bil spravil, ker je v programu mej drugim! bil n».tnenjen tuđi govor o jezi-kovni jndniikopravnosti pri sodišcib, v soli in ura tlu v zmislu člena XIX ega osuovueg* državnega zakona, torej bi tak govor mogel na tem uhodu, katerega bi se udeležila tuđi velika množica delavcev, vzne miriti okraj z dvetna narodnostima. Pač pa se je zborovauje mej štirimi stenami dovolilo ter tuđi zvrš lo. Proti prepovedi, da bi se smelo zborovati pod milim nebom pa je društvo uložilo pritožbo iu to pritožbo je državno sodiŠ&e tuđi odobrilo z raz- sodbo dne 20. t. m., ki slove: „V njegovega veličanstva cesarja ime spoznava c. k. državno HodiŠče za pravo: a prepovedjo u a-rodovega shoda pod milim nebom v Ust-r o u u, na katerembi ae imelo razpravljati jezikovno vpraSanje na ŠleziSkum, nare j eno od upravnoga oblastva, prekršeno je z b 6 r q o pravo, uza konje no v Menu XII. d r-žuvnuga osnovnega /> a k o u a. Razlogi. V člena XII. d. o. z. zajamčenaje vsemdrzavljanom pr»vica,zbi-rati se in društva delati. Ta državni osnovni zakon je omejen po zakonu o zbornom pravu. Tu sa shodi na planem prepovedani v §§ 3 in 6, čft bi utegnili kvarljivi biti za javno blagi ujo ali obćno varnoat. V tt?m-le slučaji boftejo upravna oblitstva prepoved svojo O|)raviČevat,i h tem, ker bi razprnve o jezi konih razmeruh mogle pr^bivalstvo bolj v/.nemiriti, utegnile v prebivnlstvu z rrznim jezikom okraja BielAke^'u, zlasti ker bi se imele goditi pod ni nj im nebom, 6bM mir in red moliti, tuđi bi delavci pri-vreli in vzburjenost pomnožili. — C. kr. državno so-diSče pa je pri pritožbah zoper prepovedi sbodov iu dru^tev, ki so se godile z ozirom na nevurnost za državo in na motež javnega miru, imelo ti) nazor, da ho tuke prepovedi samo tedaj pravične, ce se je izkazalo, da so tukaj dejannki momenti in do« godki, ki bi h pravico mogli ohuditi skrb, du bi ne-VB.most uavsUIa za drživo, za občo blaginjo ali obČo varnost. Tacega izkaza pa tu kaj-Je ni. Kttjti fo bi tuđi bilo rea, kar p^ ni, da je kmetaki okraj BielAki mešovit, na kar se naslanja obrt»zložba v!aline prepoveili, ker v istini stanujć apl6skoma Poljiiki — to bi nikaker4en pravi^en razlog ne bil za nevarnost Obf.e blaginje in obfe varno.sti od »traai jp/.ikovne razprave, kakor tuđi to samo po sebi ne bilo nifi novarnega, da bi privreli delavci. Prepoved pa je tukuj tem neumeatniSa, ker vlada sama ne trdi, da bi prebivalstvo bilo v nevarnem gibanji." — Ta poalednja razsodba utegne nam Slovencem kedaj še dobro doiti, kor znano nam je iz polupre-teklega našega političnega življenja, kako ničevno utemeljene so bilo prepovedi naSih taborov io drugih javnih naših shodov. M. LISTEK. A r a b e I a. (Iivirna novela iz jutrovih dežel. — Spisal A. To mi u.) IV. (Dalje.) Arabela je tuđi zvedela po svojih prijateljicah, kako pripoveduje Evropec o ženah in njih znanji v Evropi. Pripovedovala je tuđi majki o tem. A slednja je to in Še vefi tacega itak vedela izza časov, ko je 8e živela v Evropi. In na tihem je gojila željo svojo hčer v najvažnejih Ženskih poslovih izobražiti. Žal, da DjeDa sredstva tega neso dopuficala. Arabela imela je tuđi vrlo sposobnost za glasbo. Njen glas raz-legal Be je zvonko in nežuo blago, da je bila milina poaluSati. Rada je pevala v katoliškej cerk vic, ki je bilo jedino mesto, kjer se je mogel Clovek v duhu povzdigniti nad jednolično življenje iztoka in pozabiti vsakdanji hrup io tru86 iztoCnih odurnih prikaznij. Cerkvica je bila jedina poetična točka za Evropca v orijentalnej prozi. Ker je Arabela toliko ljubila petje, hotel jej je Evropec tuđi v tem oziru veselje napraviti. In prilika k temu se je kmalu pokazala. Prišlo je v naSe mesto še nekaj mlaj&ih Ev-ropcev, rodom Hrvatov. Mej njimi je bil lep kvartet. To je bilo kakor nalašč, da se preobrne včasi orijentalna proza v poezijo. Veliko prijateljstvo se je sklenilo mej Evropci, kakor se razume samo po sebi. In zato jim je stareji Evropec tuđi pokazal vilinsko prikazen Arabele; dodavši, da je to njegovo staro znanatvo in — prijateljstvo. Poslednje sicer ni bilo res, nego on je to poudarjal, zato, da si ohrani prvenstvo mej drugimi. Od sedaj je bil zmirom kak Evropec v Palan-skej ulici; a navadno po dva in dva Bkupaj. Sklenili so napraviti Arabeli prvo podoknico. Izbrali so slovenske pesni: „Mila lunicau in „Tiha luna", kar se je posebno vjemalo s čuvstvi celega kvarteta; a vjemalo 86 je tuđi s polno luno, na ka-tero so morali čakati, da so mogli po noči korakati po temnih in grapavih ulicah, ia naj ti mesto, kjer jim je pevati. Svetilnic namre5 v orijentu ne po-znajo na ulicah; ali pa Be vidijo samo po dnevu po glavnih trg ih, a po noči se Čuvaj, da si ob ka-terej glave ne razbijei! Lepo ubrano so zadoneli glasovi kvarteta po nočnej tišini okrog iu čuli se gotovo i do Arabeli-nega okna. A prej nego so imeli priliko zagledati pri okuu krasno Arabelo, zakričal je na nje glas nočoega čuvaj a, rekoč, da je prepovedano kaliti 8 kriko in viko nočni mir trudnih prebivalcev — brez razločka vere in narodnosti. Evropci so nm dokazovali, da hoćejo samo malo popevati; a on je reke!, da zdaj ni temu čas: nego, ako se že bočete na ulici po evropski izkrićati, storite to pri belem dnevu; takrat po cesarskem fermanu kaj tacega ni zabranjeno, ako ne presega mero dovoljenega. Tako se je žalostno skončala prva podoknica. Vsi ao bili jezni, a jeden je ćelo godrnjal prav po gorenjski; k srefii ga stražar ni razumel, sicer bi mu povedal, da je tuđi to proti fermanu. V. V izto&nih mestib, katerim ne dostaje najpo-trebnejega, kakor so svetilnice, tlak, Čistota, ni tudno da tuđi ulice nemajo svojih imen. Evropski kvartet hotel je v tem obziru napraviti začetek ter prvo ime dati ulici, ne zmenoč se za to, da se mu je prva podoknica v tem mestu in tej deželi tako slabo obnesla. Povod mu je dala zopet lepa Arabela. Zaključili so, ćelo ulico, v katerej je ona stanovala imenovati Arabelino ulico. A ker bi trebalo mnogo nadpisov na tej zvitej ulici, ostali so za zdaj pri tem, da se pribijeta na niOBtu dva uadpisa: »Ar»-beliu most". Deželni zbor kranjski. (XII. aej a v 10. dan oktobra.) (Dalje.) Poslanec Šukl)e porota v imeou financnega odseka o nacrtu z&kona, s katerim se preuarejnjo nekatera doloćila deželnih zakonov dne 19. decembra 1874 (Št 37) in 26. oktobra 1875 (St. 27). Poslanec Grasselli govori proti predlogu finančnega odseka i u pravi, da mu je nekako tesao pri srcu, kakor Dojevniku, ki ne ima spustiti v brea-TzpeSen boj. Glavna soier tega nacrta gre na to, da se vzame Ljubljani izimno (stanje za plačila v Bolskih aadevah, katero je uživala deželoa stolnica doslej. Poročilo finančoega odseka trdi, da je potreba premembe ueizfgiboa, ako se hoće južDa že-leznica pritegniti k plačilom za normalno-lolski za-klad. Temu se bi, kolikor se tiče južae žekznice Ljubljana gotovo ue bratula, kajti obće zuano je, da ravno južna žel^znici zinirom prezira interese Ljubljanskoga uiesta, kar je umrli poslanec vitez Sebneii v svojem govoru izvr.stno nagladal. Ljubljansko mesto gkrbi za mnogo otrok z dežele v svojih ljudskih golah, in to za toliko stevilo, da bi satno otroci z dežele, ki obiskujejo ljudske sole Ljubljanskoga mesta zadostovali, da se ustanovi ljudska dola, kajti izmej 3400 otrok, ki hodijo v Ljubljanske ijudske gole, je 44© tucih, ki ne spadajo v Ljubijano. Ljubljansko mesto je vzdrževalo doslej samo svoje Sole in izhajalo je z 10% doklado na direktni davek. Trdi se sicer v poročilu, da ja treba od-praviti krivico !n uvesti bolj pravično razdelitev prinosa za normaluo-šolski zaklad. A nastauu veodar TpraSanje, komu se godi krivica? Ljubljansko mesto vzdržuje vse svoje Ijudske Sole, zida potrebna šolska poslopja in placuie po svojih davkoplačevalcih vse Btroške za šolstvo. Ce pa rnstejo stroški zu šolstvo na kmt'tih od leta do leta, će je breme za normalno-Solski zakiid /mirom težj», tega ni krivo mesto Ljubljansko, to je naravna posleđica, ker ae u.-ita-novljajo dan na dan nove ljudske sole po deželi. MDOgi fiolski okraji na ktnotib so pasivni, nekateri potrebuje|o za svoje sole 20 00O gld , zmorejo pa Ie 11.000 gld., tort'j morajo plaćati primanjldjaj oni šolski okraji, ki ne potrebujeju toliko, kolikor plačujejo. Kamera predloženoga postavnega nacrta gre torej na to, ne malo svoto platila za normalno-šolski zaklad žvaliti na davkoplačevalce Ljubijan• skega mestn. Ljubljanu plačuje četrti del vseh davkov vse dežele, tedaj tuđi fetrti del vaeh priklad. Če bode primankljaj pri normalno-šolskem zakladu zoašal na leto 80 000 gld. bode moralo Ljubljansko uieđto plaćati 20.000 gld. in ker se bodo nepokriti atroškr za normaUiosolski zaklad v zuesku 100.000 gld. pla-Čevali iz deželuega zaklada, tuđi tam četrti del, torej svoto nad 30 000 gld. Iu z.ikaj bode moralo Ljubljansko mesto plačevsti toliko več? zato, da se bodo u toga denarja vzdržavu'e ua kmetib ljudske gole. Se li more poteui trditi, da ju novi zakon, po katerem be razdeli plačevauje za normaluo-šolski zaklad, zdaj pravičuejši, o tom si usoja govornik nekoliko dvomitt. Kajti to vendur ni pravično, te jeden s&m plačiU ne zmore, da poteoi poseže v sosedov žep. To se bode v tem slučaj i od strani dežele inestu go- dilo. Da se je finančni odsek postavit na pravično Btalidče, prišel bi bil k čisto drugemu sklepu. Po zakonu z dne 29. aprila 1873, je ustanovljeno načelo, da isti plača Btrođke za Solo, kdor j'b prouz-ročuje, a na račun tretjega ojajAavati si »troske, zdi se govorniku Čudno in nepravično. Poslanci drugih volilnib okrajev uaglašujo sflne koristi, katere ima Ljubljana od dežele. Govornik da ne bode tajil ho-ristij, kstere ima Ljubljansko mesto od dežele, a gotovo je pa tuđi, da je dežela v tesni zvezi z Ljubljano, ki je tržišffe ćele dežele. Mnogo pa je tuđi izmišljenih koriutij, kajti prezirajo se velika bremena, katera mora prenašati glavno mesto. Be-raStvo vse dežele se steka v Ljubljano io v postavo-dajalnib krogih je neka tendenc«, mestom glede preskrbljevanja ubogih nalagati zmirom večja bremena. Faktično redi Ljubljansko mesto večino ubogih v deželi io mesto te ogromne strodke samo trpi. A tega nihče ne pomisli in vse teži le na to, bremena za stolno mesto pomnožiti. Vprasati je, kaki interes ima Ljubljansko mesto za zemljišno odvezo, ali je ta stvar v tako tesui zvezi z interesi mesta, da bi bilo opravićeno, da k zemljišni od vez i doprinačajo davkoplačevalci Ljub-Ijanskega mesta. In vendar, akoravno Be temu ne more z lepa pritrditi, so deuarne žrtve, katero je Ljubljansko inef-to nosilo in katere še nosi za zemljišno oivezui zaklad precejšne, kajti po ukuzih pla-čuje Ljubljansko mesto za zemljišno odvezui zaklad vsako leto 34.000 ^ld., ktr iznaša v 34 letib nad Jeden rallljoii goldlnurjev. To je dokaz, da ima dežela od Ljubljane vsaj toliko ko- j risti, ko Ljubljana od dežele. Govornik pravi, da j nefie predolgo mutiti potrpežljivosti deželnega zbora, J le kouečno še naglaša, da se je Ljubljansko mesto gotovo najmenj nadjulo od se da-njega dezelnega zbora, kateregavolitev j lanskega leta jenjega prebivalstvotuko j navduieco pozdravilo, da bode ta de- \ želni zbor, Ljubljanskemu meatu storil j (?) tako buđ udui-ec! j Naposled poslanec Grasselli v svojem in v imenu svojega tovariša posluuca dra. Mosche-ta predlaga, da Be preide o predloženom postavnem ua-crtu na dnevni red. , Poročevaleo Šuklje zagovarja nasvete tinan6- J nega odseka. ' Pri glusovanji ostane predlog, da Be preide na dnevni red, v manjSini. Zanj glasujeta le posianca G r a s « e 11 i in dr. M o h c h d ! (Dalje prih.) V spomin J. S. Skrejšovskemu. Na Duuaji, 21. oktobra (Konec.) —o.— V tem zmislu, samo to ali tisto stran Skrejšovakega delavnega rodoljubja bolje poudarjaje, govorili so tuđi naslednji govorniki, večjidel zastop-niki slovanskih drustev na Đuimji, taki gg. Maruška, Pech, Bulik, Meiinsky, AVeissberger in drugi. Pi-gatelj teh vrstic je številnemu občinstvu razlagal nekoliko naše domaće, slovenske razmere in moral pritrditi, da je tuđi za Slovence pornanjkljivo, če po Hnnti Skrej^ovskega avstrijski Slovaui ostanemo brez svojega dnevnika, na Dunaji izhajajočega. Govoril je tuđi f. ilr. K. Živny, zet S n prutiprošnjami, kaj ti v tem slu^aji ne bodo samo narodnostni, ampak tuđi gmotni interesi igrali vetko rolo. B.i4 v ome-njenem slucaji oblini GorSev Tin, k^kor se misli, HHino /uto ni po volji, d* bi se Starkau odlo-ČiU, ker bi vsled tega imelu škodo, ko bi Starkauci tja već ne prihajuli k sodmji. — Ćewki dežeini zbor je izročil predlog, daso odpravi fiolnina, deželnemu odboru, da o tej stvar* Se preskrbi nekatere stati-stifine pod»tUe. MladoČehi in Nemci so bili zato, da se takoj odpravi solnina in se ta stvar ne za-vleče. Vćertij se je pa deželni zbor z^kljucil. Pri butlgetnej debati v Kaliskein deželnem zboru se je poslanec Romanowc2 pri posvotovunji o potrebSfi nah za deželni šo!ski sovet, pritoževal, da je kompetenca deželnegu zhoin preveč omejena v zadevi srednjih Sol. To pa ravno ovira razvoj teh Šol, ker deželui zbor ne more na nje gledati, kakor bi hotel. Rusinskomu društvu „Prosvitu" je deželni zbor dovolil 1000 gld podpore. Nekateri poljski postanci so temu ugovurjali, pa većina se ni dala pn-motiti. To je veuder jeden korak k spravi mej Poljaki in Rusini. VnaiUe države. Kakor se da iz „Norddeutsche Allgemeine Zeituug" posneti, bode nemiiia vladn vse storila, da vojvodn Cumberiandski ue priđe ua brunž viški prestol. To bi okrtpilo hanoverausko, nemAkemu ce-sarstvu sovružno stranko, ki vedoo gleda na to, da bi kake vntinje spletke porubila za svoje namene. — Ncniški socijalni demokrati letos kaj umno agi-tujejo za volitve in ba$ to jim obeta uspeha. V svojih volilnih oklicih ne ^ahtevajo nič nemogoćega in neopravičenega, tem već samo, da se otneji po državnih zakon b sedanje izsesavanje nižjih stanov po kapitalistih. Temu pa, du bi hoteli odpraviti lastnioske pravice, ćelo ugovarjajo. Posebno poudar-iajo, da njih namen ui slabitt, ampuk krepiti državo, pred vhein |ia uvesti redno zakonsko Življenje 8 tem, da se boih' dalo mozu deta Poleg tega pa žele velik borsni davek, kar je prav. Već liberalnih župauov hoče napraviti prošnjo na bol8rijA>4t-g:a kralja, da bi razpustil zbornico, ker, kukor so po.slednje volitve poka/ide, ne zastopa Darodovt-ga mneuju. Udeležitev pri občiuskih volit-vab bila je ogromna. V veft krajib prišlo je nad 90°/0 vohlcev na voliSće. V Bruselji se jih je izmej 12.878 vo ileev udeležilo 10 363. I/niej teh jih je 6928 liberalno, 3061 pa kouservativao volilo. — Fiumauci hočejo prositi za flunansko akademijo v Bruselji, ko bi ostala sedmija niim prijazna vlada. Vćeiuj aešel se je anglc<i parhnnent Pre-stolu: govor pred vsem ome uja volitne reforme. Congo-konfereuce ne omeni niti •<. besedico. Da egiptovska konfert.Mic^t ni imela vspeha, se obžaluje v preotolnem govoru, zii sudansko ekspedicijo st; pa napoveduje, da bode treba precej^njega kreditu. Fraucozom napravlja velike skrbi počasno napredovanje njih vojak na fraiicotko-ltitajgltem bojišči. Vdi časuiki zahtevajo, da se takoj odposlje pomo6. „Pariz" pnporoća, da se posije 10.000 mož iu sicer 3000 admiralu Courbetu, 7000 pu geueralu Brieru. Domaće stvari. — (Kouf i s kuci j a.) Včerajsojo Številko „Slo-vauaa zapleuilo je c kr. državno pravdništvo zaradi uvodnega članka, v katerem je bit govor o delo-vanji deželnega zbora kraujskega. Uredništvo „Slo-vana" napravi drugo izdajo. — (Domači pežpolk štev. 17) dobil je novega polkovuika v osobi gosp. Karola Hejrov-skega, dosedanjega poveljuika 31. lovskemu ba-talijouu. — Dosedanji polkovnik gosp. Oton Fux, kateremu na čast je bila siuoč veselica v kazini, odpeljal se je danes dopoludne — ne pa vceraj, kukor piše Lajbaberica — oa svoje novo mesto. Na kolodvoru bilo je mnogo dostojanstvenikov, mej nj im i deželui predsednik baron "VViukler, župan Gras-selli itd., vsi čhstniki, ki se prišli, da se poslove od priljubljenega poveljuika, ki ostane vsem v najbolj-Sem spominu. — (Za dijažko kuhinjo) zložiii so deželni poslunci kranjski 100 gld. — („Obrtnika") izšie so daues 9—12. ate-vilka, vsega vkupe 16. stranij. V tsj izdaji je prav natanćno iu poučao popisau III. obrtuižki shod na I Duub.ji. Štev. 9 — 12. kaltor tuđi ponatisueuo po- roCilo dobiva se pri g. M. K u o c u, izdajatelju in uredniku lista po 20 kr. Priporočamo obrtnikom, da si omislijo to delce in to tem bolj, ker je indo-lenca obrtnikov napotila uredništvo, da ustavi na* daljno izdavanje jako Bpretno uredovanega „Obrtnika". — (Hrvatski zbor) imel je vćeraj avojo tretjo brezvspešno sejo. Stranka prava ne dopušča niti prečitanja zapisnika, kamoli, da bi se obravna-valo, dokler predsednik Mirko Hrvat ne prekliče svojih besed, s katerimi je dolžil Starcevićevce veleizdaje. Većina hoče isključiti 15 člauov stranke prava, mej nj i mi A. Starćevića in dra. Davida Starce-vifia. Mislimo, da taka drakonična sredstva ae bodo imelu zaželjenega vspeha, bolj modro bi bilo, nekoliko odjenjati- — (Prvi sneg.) Najzanesljivejši prorok snega, naš braljiček, ki že aekaj dnij obletava naSa poHlopja in še precej zelene meje, je dobro vedel, da za njim pobeli kmalu sneg naše kraje. In res 1 Po noći je deževalo, in danes v jutro nas je prepričala bela odeja na Gradu, Golovci iu po druzih gricib, da smo doživeli prvi letosnji sneg. Hladni prav zimski vzdub n»s opominja, da bo treba po-sef i po zimsko obleko. Sneg je pri nas le bolj na lahko pobelil, ter zopet že skopnel, a po viajih hri-bih ga imajo nekaj cm. na debelo. — (Obrtniških nadzoruikov) Stevilo je vlada ukreuila pomnožiti, mestu devet uaj jih bode odslej štirinajdt. Vsota, ki je bode treba za nove bodoče službe, postavljena je v državni proračun za 1885. leto. — (Gimnazija v Kranji) broji letos 103 dijake. V prvem razredu 38, v drugem 28, v tre-tjem 22, v četrtem 15. — (V občini Marija Gradec) pri Laš-kem trgu bila je 20. dan t. m. volitev. Zmagnli so nemškutarji. „Deutsche Wftchtu so raduje, da se odslej oudu ue bode već »lovenski uradovalo. Marija Gr««lec bila je namreč v Ladkem okruji jedina obćina, kjer je bila sloveu^ćiuu uradni jezik. — (Zgubil) se je pred dvajsetimi dnevi desetletni dečko Frunce Eriach iz B^guuj, okraja Rudovljiskega. D^čko je srednje postave, okroglega obraza in ima kodraste plavo luse. — (Zblaznel) je včeroj popoludne Fran Železnikiir i/, Štepunje vaši vsled preobilega žganje-pitja. Metal je po cesti kamenje v ljudi, dokler ga ni policija prijela in gu odvela v blazuico. — (Obesil) se je danes ob 10. uii dopo-ludue v kaznilnici na Ljubljuuiikem gradu za hlačne preramnice kazujenec Rudolf Benedičič, Tržaški nuj-deuec, priHtojen v Škofjo Loko. Obsojen je bil za-rudi požtgunja nu šest let. Pred kratkim so mu pri-sodili samotni ztpor ua 14 duij. Peti dan je bil daues prest« I. — (Za Mukole) v Druvinjski dolioi zdelal je naš rojuk g. Dominik Raktelj v Mariboru lepe orgle z 11 Hprcnieni Strokovnjuki so su o teh or-gl»h jako pohvalno i/rekli. — (Narodnu Čitalnica v Škotji Loki) priredi v uedeljo dne 26. oktobra veselico s sleJe-čim programom: 1. Petje. 2. Hudoboi duh Lumpaci Vagabund. Burku s petjem v 3. dejnnjih. 3. Ples. Čisti dohodek namenjeu je v prenovljenje odra. V obilno udeležitev najuljuduejt) vabi odbor. — (Veselični odsek „Tržaskega Sokola" ) prirejal bode pričensi s 1. novembrom vsako nedeljo in praznik plesue vaje v redutnej dvorani gledališča Polytbeama Rossetti. Ustopnice (spozna-valui listi) — brez katerih vstop ni dovoljeu — dobd se v trgoviutih g. Ivana Valeučiča, Via nuova 39 iu M. Keržeta, Piazza San Giovani N, 1. Začetek ob 6 uri zvečer. Ubod v Via Chiozza. — (Slovstvo.) Na Dunaji je pri A. Hdlderji izštl na svetio srbski narodni spev „Kraljević Marko" v uemškem jtv.iku. Prelagatelj Karei Grober nn.pisni j<1 tuđi primereu uvod. — (V c. kr. rodbiusko knjižnico) je vzprejet „Mjesečnik pravničkoga družtva u Zagrebu. Godina VIII. IX. U Zagrebu. 1882—1883." Telegrami „Slovenskomu Narodu*': Brunsvik 24. oktobra. Potrjuje se, da je vojvoda Cumberland iz dal patent, v katerem izjavlja, da prevzame vlado pripale mu dežele Brunsviške in si priđržuje, da pozneje izda naredbe o prisegi udanosti (huldigiiug). Kajira 23. oktobra. Lord Northbrook se odpelje v petek v Marseille in bode v Parizu imel pogovor s Ferry-jein. Kazne vesti. * (Nove runke želeanice.) Kakor se iz Varlave porota, ptča se ta zgradbo novih železnic besUvljeoi minBterski zbor zdaj z nacrti za zgradbo petero novih železoifnib prog. Železnica Rovoo-Vilna, ki je «a prevažanje mnj Avstrijo in Rusijo, posebno za Karol Ludovikovo žHeznico velike pom^mbe, ker je veliko krajša nego ona čez Petrofcrad in Moakvo, je te dokončana in se bo s prvim januvarjem pri-hodnjega leta otvorila. * (Cvet in sad.) Svetovni nemSki jezik „volapiik" po nekaterih nem-kih krajih še le zeleni, po dru/ih cvete*, a na Dunaji že nad rodi. Te dni 8O brali nern^ki mnSftani v c^sarski stolici v neke] ul'ri to-le DHzn»nilo: ,Zum Varmiten iht Aieii Kcbabinet, Sehiin Krosffr 2 solide Laiete un klaiecb zum Bezihen." Zavarovalnc vesti. „AZIENDA", avstro-franeosko zavarovalno društvo sa življenje in rente, č'o tuđi „Azienda" Se ni raz-tegn la Bvojega delovanja na ves svoj operacijski okrog, venđer je đonila lansko lcto 480B ponndeh za zavarovalno vsoto petih milijonov 35.966 goldinarjev. Od teh 4 806 ponudeb vsprvjelo se jih je 389 6 za zavarovalno vsoto štirih milijonov in 10.631 gol-dinarjev. V 1883. letu je „Azienda" zavrnila od ponudeb za zavarovanje za življenje nić manj kakor 18-21 °/u, kar kaže, da je pri tej zavarovalnici skrbno organizovaua zdrav-niSka služba in da vlada posebna strogost pri vsprcjemu novih zavaruvHnj. Veliko število novih potiudeb, oziroma novo predlagani h zavarovalnih glavnic kaže, da neso le akvizicijski organi r Azietide" jako marljivi, temveC da tndi občinstvo temu društvu skaznjo najvecje zaupanje. Koncem decembra 1883 je bilo vseh zavarovanih: 87.304 oaebe z 28 milijonov 557.780 goldinarjev in 55.468 goldinarjev zavarovanih rent. V letu 1883 izplačala jo „Azienda" točno 385.537-74 goldinarjev zapudlih zavarovanj. Od [447 slučajev škode, katere je imela „Azienđa" plaćati, oe je branila plaćati samo v treh slučajib, ko se je pokazalo flagrantno rušenje ziivarovalnih pogojev. Tn jedva govora vreduo odrukanje placila <0-tJ60/0 vseh slučajev škode) kaže lojalitut.o in kulanco društva. Po bilanci za kouec incseca decembra 1883 znašala bo aktiva „Aziende" 11 milijonov 243.772-57 goldinarjev. V teh aktivih je naznačenih za 2,274.114-75 goldi-narjev vrednostnih papirjev in 3,936.520-40 goldinarjev reali-tetne konte. Preuiijne rezerve so narast I e na 2,617.240*15 goldinarjev. Proračunanje teh rezerv se ujema z določbami regulativa. Te premijne rezerve so, kakor se razume, prosto vssikegu prikrajdaiija za kake provizijake ali kake druge akvizieijske stroške, in njim ne stoji nasproti nikak amor-tizacijski postavek, ker je „Azieuda" tuđi za let« 1883 vse izdaje z:i zdravniske »troske, inca^so- in pogodbine provizije popolnem odpisala. KotiČni letni račun kaže 121-306 96 goldinarjev dohička. Ko so se odfitele po prtivilih tantičme in dotacije in pronos 20.036 47 goldinarjev na novi račun, prišlo je na akcijo 6°/u ohresti. Ziistop „AZIENDE" pri goap. .Ionlp Prosenca v Ljubljani, Slonove ulUe At. CVi. (M*) Javna zahvala. Gospod 2, odvetnik in deželni po-filanec v Ljubljani, je blago vi lil po g. Jatiko Kuprecht-u, lekarji v Trebnjetn, izroditi 10 gld. za nakitpovanjt; učilnih priuomočkov revnoj šolskej mladini Trebanjskej. Za ta vi-BOkoduSni dar vskiikne v imenu učeće se mladine in njenih revnih starisev najiakrenejšo zahvalo in „živeli na iunogaja let« I" AloJ'^if .Tor««, nudučitelj. T rob nje, 22. oktobra 1884. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, star« gospode naročnike pa, kntenm bo po tekla koncern meseca naročnina, prosimo, d& jo o pra-vem času ponove, da pošil janje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naro&nike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. „ pol leta........6 „ 50 „ , fietrt leta.......3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljauje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za fcetrt leta. S pošiljanjem po poSti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. „ pol leta........8 „ — „ n četrt leta........4 „ — „ n jeden mesec.......I „ 40 „ Upravnistvo „Slov. Naroda". Meteorologično poročilo. jg 7. zjatraj 73782mm. + 4-8°C al. svz. d.jas. 920mm •o 2. pop. 737-04mm. -f 4 6°C z. svz. obi. gj 9. zveCer 735 59mm. + 30°C al. bvz. dež. d. inBn. Srednja temperatura 4- 4-0°, za 61° pod normalom. ID"CLXi.^3sis:©- "oorza dne 24. oktobra t. 1. (Isvtrno telegrafiftno poroćilo.) Papirna renta..........80 glđ, 95 kT. Srebrna renta.........82 „ 10 h Zlata renta....... . , 103 „45 , »•/, marcna renta...... ■ ^6 gld. - kr. Akciie narodne banke ...... W»l . — Kreditne »kcij«......... ! • 12 (Hiiidon . ...... l»'l . »O . S-ebro ......... " • N»pol............. ■ to C. kr. cekiai...... Q - i* Nemško marke ..... ' ,, • ?X 4°;0 državne »rečke ii 1. I«54 af»O gld. 124 , 50 Državne erečk« iz 1. 13B4. 100 gld. 173 , 25 , 40/0 avatr. zlata renta, davka prosta. . 103 . 15 „ Ogrska ilata renta «°/0...... 123 - — » ... 93 „ 35 M n papirna rentu 5 /, ..... oo , oO „ 5°.„ štajerske zemljiftč. od/ez. oblig. . . 104 n 50 „ Dunava reg. srećke 5B/0 . . 100 gld. 115 „ 50 Zemlj. obć. »vstr. 4V,°/0 a'«1' M8t- liBti • m - 30 « Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 . 40 , Pri*>r. oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 ,50 „ Kreditne srećke......100 gld. 178 „ — „ Budoltbve srećke .... 10 „ 18 , 50 Akcije anglo-avstr. banke . ■ 120 » 106 „ 25 Trammway-drnjt. velj. 170 gld. a. v. . 214 , 75 „ Kličemo Se jedenkrat vi«m Kamnlćanom presrčni: Z Bogom! (677) Rodbina đr. Vaupotič-eva. Prijazna mesečna sobica B prostim vboriom se po cnni odda s 1. novenibrom v liliii ni. 14, v II. nu aedai uepresi'gljivega upliva. 1 punica HO kr., pat. razprševaloc 50 kr. V koliftnah pod 1 gld. se ne raz-pošilja. Dobiva se skoro v vseh Ickarnali in prodnjalnieah. filavnn zaloga za razpoNJljanje: E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). MejnaroSna linija. h Trsta v Novi-Jork naravaost.; Veliki prvorazredni paruiki te linijo vozijo redno v j Novi-Jork in vsprejeinajo blago in potuike po i.ajuižjib I cenab i.i z naiho'jš'* postrežbo. ' V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „Ela,st -i^.rLg-lia-", 3-10(1 ton, okolu 28. oktobra. „ „Te-va.tcra.Ict" 3200 „ — — — — — „GerKiania", 4200 „ — — — — _' Eajuta za potnike ^OO gol«!. — Vmesni krov 6O fcold. ; Potniki naj se obrne.jo na (611—19) J-. TEBKTJILB, genornlnega pasažnega agenta, Via dell1 Arsenalo Nr. 13, Teatru Comunale, v Trstu, Zaradi vožnje blaga obrne naj ae na Emilitmo : U* Aut. I*<»Kl»yeii, generalnoga agenta y Trn tu. ''■ Umrli so: 20. oktobra: Oro-slav Dolenc, svcčarjev sin, 8 dni, GledaliSke ulice St 10, za oslab-ljenjem. V deželnej bolnici: 19. oktobra: Egidij Kuhar, delavec, 53 let, za jetiko. 20. oktobra: Luka Leekovec, 80 let, za rakom. VIZITNICE v elegantnej obliki priporoča po ceni „Harodna Tiskama" : v Ljubljani, Prodajalnica v đra. F. Snp«n*i*-m hlil pri pošti se takoj da tt iD-a-jer^o.. («75-0 Pogoje pove gosp. KMm^tm^j, krnjaški mojster v isti hili. Vinski mošt Ptnjgfal* jako ahdek.....od gld 12 do glđ. 16. 1883. leta Bulatfusko viuo (Plattenatiewein . . n 11. 1880. „ n « - . . B 15. 1868. „ Rlmle« in Jeruialemee..... „60. 1883. „ piava alivovk«......... „39- 188'. „ pravi troplaec......... „ 30. Pravi vinski ki«............ «12. Cene veljajo za hektolitar. Dobiva se pri (C37—6> JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem. Na plucah in za sušico bolehajočim se Mac*ton| pove neko prav izvrstno zdravilno^ sredstvo. — Na vpi ašanjrt odgovarja radovoljnog THEOĐOR RdSSNER, Leipzlgr, Relohsstr. 3.» Marijinceljske kapljice za želodec, imprpsežno Izvrstn« zdrav i lo zoper yse bo-lezni v želođci, in nepruttcziio zoper nesl&st do Jedi, slabi ielodeo, amrdoio sapo, naplhne-nje, klvlo podlranje, i6i-panje, katar v želodol, zgago, da se ne nar ej a pesek In pieno In slez, zopper zlato žilo. Grltt-vmii ■*,*\i<>t£ti: Lekar C. Brađy9 Eremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kako se rabi, stane gsy •*•* **"•> *^v Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Oabriot Piccoli, na D »nijškej cesti; lekarna Josip Svobodn, na P,- i'-novein trgu. VNovouj me »tu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Leban. V Gorici: lekarna A. de G i r on col i. V AjdovSčini: lekarna Michae 1 CJ upi i el mo. V Ce'lji: 'ehar J. Kunfers cb inied. V K r a ti j: lekar Drag Šav ni k. V Kan. ni k u: lek.ir Josip Mocnilc. V Rudov-ljici: lekar A^, Roblek. V Sež.-ini: lekar Ph, Ritsp^bcl. V('rnotn'ji: lekar Ivini Blažek. V Škotjej Loki: )ekar Karol Fabiani. ■^■sf SV3.riX»6V! Kei se v zadnjem času naš Iz-delek pnsnemljcr in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje 8i>nio v Ztforaj ntivedeuih ztHngnh in pazi naj Be osobifo na ta znameni.i: Pravo Miiriiiiceljske kap-ljioe za želodec irorajo i meti v tikleniuo viisneno be-si'de: Ecbie Marii»>ie)ler Ma-jeutiopioa — Brady & Dostal — Anoiheker, sklen'ca itoj a biti zapečatena z našim oii^inplnim pcč.itonv na navodi!u za rsibo in na zaviiku, na ktat»rem je podobu M.irijinceljske ma-teve boije, imna l'Iii po'eg te podoue ulisneno sod-nijsko sprsivljenu vnrsLveno Kii»meu|e iii zjivoj moru b>ui KHpcčiitcn z naSini vurHtTeiiim siinni«-njcui. Izdelki podolire ?a ali istega imena, ki nć-unijo teli znakom isliuitosti, naj ao zavt^.ejo kot po-uureje.ni in piosimo, naj se urni tuki slučaii takoj na-znatiijo, da bodo sudnijski kaznovani izilelovalci i» prodaJHlci. (148—157 Naznanilo in priporočilo. J Zahvaljujem se slav. obČinatvu, posebno prečistitim gospodom duhovni- ' kom, za dosedanje obilno obiskovanje v moji dosedanji brivnici, ter naznanjam, { da z denašnjiin dnem preselim svoj , frizerski salon in brivnico: v proBtore, kjer Je bil do sedaj „Dunajskl Bazar", poleg gospoda Eollmana velike trgovine na Mestnem ti*g-n. st. 14. Zagotovljaje, da bodem svojim gg;. obiskovalcem in slav. občinstvu i nadalje pontregel po najboljih niočvli, naznanjatn, da prevzainem nuroćlla zm brljenje in friziranje y svojej lo5f9 utt ineHects po najnižji ceni. — Imam tuđi veliko zalogo raznih laHui^a^Nl£lll Hlvarlj, kakor luMul|e (baroke), kite itd. Za pustni čas pa priporodain tuđi punurcjeue l»r»d« v raznih bar^rah. — Posodlm tuđi na đeželo za gledtillške predHtave razna lamilCarska