Leto XXII., št 2oS
Ljubifana, torek 8» septembra l$4frXX
Cena cent. 83
UpravtuJtvo: Ljubi jana, Puccinijeva ulica 5.
Telefoo It. i l-22, 31-23. 31-24 inseratm oddelek: Ljubljana. Puccinijeva olfr
ca 5 — Telefon fe. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto i Ljubljanska cesta <2 Računi:: za Ljubljansko pokrajino pti poitno čekovnem zavodu fe. 17.749. za ostale kraje Italije Servizio Conti. Corr. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase fe Kr.
Italije in inozemstva ima Unione Pubblicitž Italiana S. A. MILANO
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Lir IS.—t za inozemstvo pa lir 22.80
U red o i it* o: Ljubljana, Puccinijeva ulica feev. 5. teiefaa feev. 31-22, 31-23, 31-24
Rokopisi se oe vračajo
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per U puh-
bliriti di provenieoza italiana ed estera: Unione Pubblicitl Italiana S. A. MILANO
sovražne izgube
v bitki na srednjem odseku egiptske fronte — 25 sovražnih letal uničenih, ena podmornica potopljena
Glavni stan Italijanskih Oboroženih sil je objavil 7. septembra naslednje 833. vojno poročilo:
V	srednjem pasu egiptske fronte, je prišlo včeraj do b.:tke, med katero je sovražnik utrpel občutne izgube. V letalskih dvobojih s onemški lovci sestrelili 15 letal, 2 letali so zbile protiletalske baterije s kopnega, eno pa je strmoglavilo v bližini Bar-dije, zadeto od obrambe v Tobruku.
Na otoku Sira (Cikladi) so bili trije sovražni bombniki uničeni.
V	sre-Jnjem delu Sredozemskega morja je med napadom na neki naš konvoj takojšen odpor spremstva sestrelil štiri angleške letalske torpedovke, ki so se zrušile v morje.
Neka sovražna podmornica se je potopila, zadeta od naših pomorskih enot.
Ducejev obisk na nekem letališču
Rim, 6. sept. s. Duce je ob spremstvu šefa Glavnega stana Vojske ter šefov Glavnega stana za letalstvo in mornarico prišel na neko letališče v Srednji Italiji, kjer je pristvoval važni preizkušnji uporabe letalske bombe. Po preizkušnji je Duce pilo-
tom in tehnikom izrazil svoje visoko zadovoljstvo.
Darovi Stranke za borce na egiptskem bojišču
Z egiptske fronte, 7. sept. s. Inšpektor PNF za Libijo, narodni svetnik Davide Fossa, je v sporaziimu s propagandnim uradom vrhovnega poveljništva razdelil na tisoče zavojčkov, ki so jih ženski Fašiji darovali italijanskim in nemškim borcem na fronti pri El Alameinu. Narodni svetnik Fossa je obenem s pozdravom Stranke izročil stvaren dokaz občestva zvestobe in volje kakršno je občestvo italijanskega naroda in njegovih borcev, ki tvorijo edinstven blok, usmerjen k skupnemu idealu.
Podporna akcija, ki se je pričela v preteklih dneh, se bo med četami Osi nadaljevala z nadaljnjo razdelitvijo darov, dokler vsak posamezni borec ne bo dobil svojega zavoja, čete so z vidnimi izrazi hvaležnosti in veselja sprejele plemenito pobudo, ki kaže, kako Stranka sledi in razume žrtve vojakov, ki se bore v Afriki in kako vsa država z darovi manifestira svojo hvaležnost tistim, ki služijo domovini v vojni.
V Beneški palači:
bfUEIfiS

Rim, 7. sept. s. Duce je včeraj sprejel v Beneški palači poglavarje družin s številnimi otroki, ki so vpisani v Zvezo družin s številnimi dečki, ter imajo več svojih sinov pod orožjem. Njim so bile dodeljene denarne nagrade predsedništva Zveze v zneskih 20.000, 15.000, 8.000 in 5.000 lir. Te vsote so bile po Ducejevi odločitvi podvojene.
Nagrajenci so: Pogino Domenico, oče 12 sinov, od katerih jih je 9 v Vojski, stanujoč v Scpmu (Campo Basso); Cotzia Andrej, oče 15 sinov, od katerih jih je 8 v Vojski, stanujoč v Nuorus Perfetti Žita, vdova po Ma/ziju, mati 9 sinov, ol katerih jih je 8 v Vcjski, stanujoča v Pescari, njen deseti sin, odlikovanec z zlato kolajno, je padel v Španiji; Contini Salvatorica, vdova in mati 8 sinov pod orožjem, stanujoča v Sas-sariu; Urcioli Bartolomei, oče 11 sinov, od katerih jih je 7 pod orožjem, bivajoč v Neaplju.
Navzoči so bili podtajnika notranjega ministrstva in ministrstva za ljudsko kulturo, predsednik Zveze družin s številnimi otroki, generalni direktor demografskega in rasnega urada in tajnik Zveze. Podtaj-nik notranjega ministrstva je odredil pozdrav Duceju. Predsednik Zveze princ Bor-ghese je pozdravil Duceja in poudaril, kako družine s številnimi otroki dajejo v Izrednih časih največje žrtve s tem, da se njih vpoklicani sinovi bore na fronti. Od petih navzočih družin s 56 živečimi sinovi jih je 40 vpoklicanih. Predsednik Zveze je zaključil svoj pozdrav z izjavo, da so te družine sreo-e zaradi svojih žrtev, kaj*-! za njh je še bolj ko za druge sedanja vojna
sinovi vojaki
vojna za njih stvar, za stvar pravice narodov, katerih naraščaj se množi, v primeri z bojazljivimi narodi, ki požrešno branijo svoje mesto potomeem ter se brez ■upanja na bodočnost karajo. Tem bolj se krčevito drže na svojem mestu, čim bolj so prepričani, da ga morajo izgubiti.
Duce je poslušal z živim zanimanjem nagovor ter izjavil, da je vesel, ker je spre-jc' in nagradil tako zaslužne družinske poglavarje, na katerih temeljita zlasti v trenutkih, kakršni so zdaj, upanje in sreča domovine. Duce se je potem razgovarjai z vsakim posameznim nagrajencem im se podiobno zanimal za vse njih svojce. Svečanost se je zaključila s pozdravom Du-ceju. ki ga je odredil podtajnik notranjega ministrstva.
Eksc. Pavolisai na obisku v hrvatski agenciji
Iz Benetk poročajo: Ko se je te dni Minister ljudske prosvete Eks. Pavolini mudil v Benetkah, je obiskal tudi Italijansko-hrvatsko novinsko agencijo, ki je bila ustanovljena pod okriljem Tiskovnega zavoda Ministrstva ljudske prosvete za poglobitev kulturnih in političnih odnosov med Italijo in Hrvatsko. Agencija razvija živahno delavnost s tem, da v dnevnih biltenih objavlja članke in komentarje k dnevnim dogodkom ter razpošilja italijanskim in hrvatskim listom fotografski in radijski material. Ministra so ob prihodu pozdravili direktor agencije, hrvatski konzul dr. Ivo Kaleta iz Fiume, vodja kinematografskega odseka dr. Mikac in ves uredniški zbor.
Pomanjkanje surovin
Lizbona, 7. sept. d. Iz podatkov, ki so bili pravkar objavljeni v ameriškem pomorskem uradu v Washingtonu, je razvidno, da ameriška ladjedelniška industrija navzlic skrajnim naporom ne more sproti nadomeščati trgovinskega brodovja, ki kopni pod udarci podmorniškega orožja Osi Iz teh podatkov je razvidno, da so vse ameriške ladjedelnice v mesecu avgustu zgradile 68 novih trgovinskih ladij, vključno transportne parnike za vojaštvo in petrolejske ladje, s skupaj 753 tisoč tonami. Produkcija ameriških ladjedelnic je v avgustu, namesto da bi napredovala. celo nazadovala napram juliju, ko je bilo zgrajenih 71 ladij s skupaj 790.000 tonami. V ampriškem mornariškem vradu objavljene številke predstavljajo dragoceno uradno priznanje, da ameriška ladje-delska industrija ne more sproti nadomeščati izgub, ki se med zavezniškim bro-dovjem zmerom bolj večajo na vseh morjih. V tej zvezi je vredno spomniti, da so po nemškem uradnem poročilu_ v mesecu avgustu samo nemške podmornice potopile vsega skupaj 125 sovražnikovih ladij z 808.100 tonami.
Lizbona, 7. sept. s. V Angliji se občuti tako hudo pomanjkanje gume, da so morali napraviti poseben pravilnik za razdelitev in smotrno štednjo s to važno surovino. Nova določila predvidevajo stroge
v Angliji in Ameriki
kazni za vsakogar, kdor bi uničeval, metal proč ali pustil propadati ostanke gume. Kot ostanek gume smatra zakon vsak predmet, ki je v celoti ali delno iz gume ter vse odlomke teh predmetov.
Buenos Aires, 7. sept s. Ameriški listi so začeli mogočno propagando za zbiranje starih kovin v raznih ameriških pokrajinah. Kakor zagotavlja ameriški tisk, trpi vojna produkcija Zedinjenih držav na velikem pomanjkanju surovin. Predvsem se čuti pomanjkanje jekla. Časopisi zahtevajo, da se proglase kot staro kovino vsi avtomobili, ki niso več v rabi, vsi spominski predmeti iz prve svetovne vojne ter celo staro orožje, ki ga je mnogo po ameriških domovih.
Industrija v Nemčiji
je dobro preskrbljena
Carigrad, 7. sept. s. Turški novinarji, ki so se nedavno vrnili s potovanja po Nemčiji, objavljajo v svojih listih vtise, ki so jih odnesli iz Nemčije. V »Vakitu« eden izmed njih zlasti poudarja veliki nemški industrijski napor, ki je napravil Nemčijo popolnoma neodvisno od tujine. Glede surovin, pravi turški novinar, je nemška Industrija odlično preskrbljena, tako za industrijske izdelke civilne potrebe, kakor za vojaški material. Ta preskrba je tako smoterna, da bo nemška industrija celo svoje izdelke lahko izvažala.
Nemiri v Indiji
Bankok, 6. sept. s. še vedno prihajajo vesti iz Indije o demonstracijah proti Angležem in o neprestanih izgredih. V Cutta-ku, glavnem mestu pokrajine Orisse, je bila velika demonstracija 3000 Indijcev, ki so skušali osvoboditi svoje voditelje, ko jih je policija gnala v ječo. policija je streljala na demonstrante. Ena oseba je bila ubita, več pa ranjenih. Hude demonstracije so bile tudi v okrožju Koraputa, kjer je policija večkrat streljala na prebivalstvo. Kakih 15 oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. V Atileu je indijsko prebivalstvo napadlo neko ataržnico in jo zažgalo.
Indijci v Honkongu so imeli velika zbo-
rovanja in so prosili za uresničenje indijske neodvisnosti in za osvoboditev Maha trne Gandija t§r njegovih soielavftev. Radijska postaja svobodne Indije poroča iz šonana, da oboroževalna industrija močno občuti posledice izgredov v Indiji. Del tovaren za strelivo je zaprtih zaradi stavke delavcev. V Bombayu se je omrtvičil \*zs trgovinski promet, železniški promet pa je bil znova prekinjen.
Vlchy, 6. sept. s. Angleška letala so napadla Rouen. Odvrgla so kakih 100 bomb, ki so povzročile znatno škodo v trgovskih in delavskih četrtih mesta. Med ranjenci, ki jih je 150, je največ žensk in otrok.
Trdnjava Novorosijsk padla
Zavzeta je bila po hudih trdnjavskih bojih — Terenske pridobitve pri Stalingradu — Spet potopljenih 17 ladij s lo8*ooo tonami
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. sept. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Kakor je bilo javljeno že t posebnem poročilu, je padla včeraj celinska in pomorska trnjava Novorosijsk, zadnja pomembna vojna luka, ki je še ostala sovjetski mornarici v Črnem morju po padcu Sevastopolja, Wiirtemberške, baden-ske, frankovske in hessenske divizije so s> sodelovanjem rumunske konjenice Po večdnevnih hudih trdnjavskih bojih in v težkih terenskih prilikah izvojevale ta ponosni uspeh z orožjem. Plena še ni mogoče pregledati.
V	bitki za Stalingrad so nemške ln rumunske čete v hudih bojih dalje pridobile na terenu. Sovražnik je ponovil z uporabo močnih pehotnih in oklopnih oddelkov svoje hude razbremenilne napade s severa proti nemškim postojankam. Vsi ti napadi so bili krvavo zavrnjeni in je bilo pri tem uničenih 108 sovražnih tankov. Oklopne in motorizirane pehotne divizije so ob podpori letalstva ter protiletalskih oddelkov imele odločilen delež pri zavrnitvi teh napadov. Podnevi in ponoči je letalstvo napadalo za vojno važne cilje na mestnem ozemlja, razen tega pa so bila v teku noči bombardirana tudi letališča in prometne zveze vzhodno od Volge.
Severnozapadno od Medina so bili ponovni sovražnikovi napadi deloma v p roti-sunkih zavrnjeni. Pri ponočnih poletih so letala bombardirala letališča severnozapadno od Moskve z dobrim učinkom.
Južno od Ilmenskega jezera so se Izjalovili krajevni napadi Sovjetov. Južno od Ladoškega jezera so ostali prav tako brezuspešni sovražni napadi, pri čemer je bilo nad 1200 sovjetskih vojakov ubitih.
Na Ladoškem Jezeru sta bila z bombo potopljena 1 stražni čoln in 1 vlačilec, 1 stražni čoln in 3 vlačilci pa poškodovani.
V	srednjem odseku egiptovske fronte so potekali boji uspešno. Tudi včeraj so letala z dobrim učinkom obmetavala angleške topniške postojanke in zbirališča motornih vozil ter potopila v Arabskem zalivu eno petrolejsko ladjo. Lovci so sestrelili 15 sovražnih letal v letalskih bojih, 1 nadaljnje letalo pa je bilo zrušeno na morju južno od Krfa.
Po posameznih brezuspešnih podnevnih poletih, ki so jih angleška letala izvedla nad zapadno Nemčijo, so t pretekli noči metala bombe nad istimi kraji. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V stanovanjskih predelih je v več mestih predvsem v Duis-burgu, nastala stvarna škoda in škoda na poslopjih. Po dosedanjih vestih je bilo 11 izmed napadajočih letal sestreljenih, nadaljnjih 7 letal pa je sovražnik izgubil pri poletih nad zapadnim zasedenim ozemljem.
Lahka nemška bojna letala so obmetavala v teku včerajšnjega dneva za vojno važne cilje v južni in srednji Angliji, kakor tudi na severnovzhodni obali Anglije z bombami. Hud letalski napad je bil naperjen tudi na ladjedelnico v Sunderlandu. Opaziti je bilo številne eksplozije.
Kakor je bilo javljeno že v posebnem poročilu, so podmornice potopile iz konvojev ali na posameznih vožnjah ob vzhodni obal! Amerike, v Atlantiku in pred zapadno obalo Afrike v trdih borbah 17 ladij s skupno 108.000 tonami.
Nedogleden pomen padca Novorosljska
Berlin, 7. sept. s. Pozornost tukajšnjih političnih krogov je posvečena naglemu razvoju nemške ofenzive v kavkaškem področju po premaganju ožine Kerča in padcu Novorosijska. Dogodkom se pripisuje mnogo večja strateška važnost, kakor se zdi na prvi pogled. Ne sme se pozabiti, da so se nemške planinske čete, kakor je javilo včerajšnje vojno poročilo, polastile nekega nadaljnjega važnega visokogorskega prelaza v kavkaškem gorovju. Zadošča pogled na zemljevid, da se človek prepriča, da je manever v visokem gorovju, kakor podčrtavajo v Berlinu, stopil v pripravljalno fazo, ki se razvija ob najboljših izgledih kljub obupni srditosti, s katero so rdeči skušali in se skušajo braniti svoje glavne postojanke.
S padcem Novorosijska, ki je vojaško središče prvega reda in kjer so se osredotočili vsi napori nasprotne obrambe, je bil zadan sovjetskim južnim armadam hud udarec, katerega posledic še ni mogoče oceniti. Treba je imeti pred očmi, kakor poudarja nemško poročilo, da še ni bi'o mogoče oceniti obsega plena, Id je padel v nemške roke. To pomeni med drugim, da je ofenzivna nemška in rumunska dinamičnost presenetila rdeče in jim onemogočila umik.
Ponedeljski tisk zlasti poudarja vest o padcu Novorosijska ter podčrtava važnost nove odlične nemško-rumunske zmage. Padec Novorosijska komentira »Zwolf-Uhr-Blatt«, ki pravi, da ni samo hud poraz rdeče vojske, temveč prava katastrofa za sovjetsko mornarico v Črnem morju, ki je imela ob padcu Sevastopolja in Anape v tem vojnem pristanišču edino možno pribežališče, edino še uporabno oporišče. Res je, da rdeči razpolagajo še z nekim številom pristanišč, toda vsa ta skupaj niso tako važna kakor Novorosijsk, kamor so po zavzetju Krima pribežale vse sovjetske križarke, rušilci in podmornice ter druge manjše edinice.
Kako so potekli zadnji boji za Novorosijsk
Berlin, 6. sept. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemške in rumunske čete vdrle globoko v zunanji utrjeni pas "Novorosijska in se pribiližale s koncentričnim
manevrom mestu. Neka utrjena višina je bila zavzeta v naskoku. Odbiti so bili vsi sovražni protinapadi, ki so bili izvedeni ob podpori močnih skupin borbenih letal, topništva vseh kalibrov, mornariškega topništva in z izbranimi četami, ki so bile opremljene z izredno številnimi tanki. Sovražnik je imel izredno hude izgube. Ugotovljeno je bilo, da so med padlimi boljše-viki tudi višji oficirji.
Skupine nemškega letastva so matno prispevale k uspehu v teh borbah. V dolinah visokega Kavkaza so bili v borbah moža z možem odbiti napadi, ki jih je podpiralo topništvo. Planinske čete so po zelo žilavi borbi zavzele zopet neki visokogorski prelaz.
Uničevanje sovjetske mornarice na črnem morju
Berlin, 7. sept. d. Na pristojnem nemškem vojaškem mestu objavljajo podatke o velikih izgubah, ki so jih utrpeli Sovjeti v sestavu svoje trgovinske mornarice na črnem morju, od priče tka kavkaške ofenzive potopile že pribuzno 45.000 ton sovjetskega trgovinskega ladjevja. Dasi ie sovjetsko vojno brodovje na črnem morju številčno precej močno, vendar sovjetske vojne ladje doslej svoji lastni trgovinski mornarici praktično skoraj v nobenem pri-mreu niso nudile zaščite. Večina sovjetskih trgovinskih ladij je bila potopljena, ne da bi sovjetske pomorske sile kakorkoli reagirale.
Za Stalingrad ni rešitve
Boji so že povsod potisnjeni v predmestja — TimsSessko meče v ogenj cvet sovjetske vojske
Berlin, 6. sept. u. Po sunki strahovite nevihte ognja in železa, ki divja v kolenu Volge, se tresejo oblastniki v Kremlju. Tudi danes zjutraj je »Pravda« objavila nekak obupen poziv na sovjetske vojne sile. Poziv govori o hudo ogroženi domovini, o smrtni nevarnosti in o največji stiski ter poziva Timošenkove vojake, na sie bore do zadnje kaplje krvi in naj ne prepuste sovražniku niti pedi zeml;e. Iz Moskve proglašajo, da je treba iz Stalingrada napraviti rdeči Ver-dun. Ponovila pa se bo za Stalingrad usoda Sevastopolja.
Vse te besede in pozivi pa ne morejo več rešiti Stalingrada, ki je tik pred padcem. Vse podirajoči plaz sil osi je včeraj dosegel že zapadna predmestja, danes pa se je razlit že po vsej mestni periferiji. Neki predstavnik nemškega vrhovnega poveljstva je inozemskim novinarjem opisal sedanje stanje bitke ter dodal, da zapreke, ki jih morajo zmagovalci še premagati, niso manjše in težje od dosedanjih. Do sedaj so zlom-
. Berezovs
fihajlovka"
v
Kamjišir
Palasovka Nikolajevsk
kJrolovo r-/^ N<ž#~Ki slovo »Medved. ^ Jfa' Rokovo
gosakov Kaca'.»V^Rahinka
" Doti*
Kleckaja«
»Kalmickaja Balka
j Lobačev
i. Nižne' Cirikaja ,
Golob;nsk^m?aQfjBe2rodnoje AngragjK^^fflLeninsk

■	Sun gaj
Vladimirov^
PoTemkinskaja
^Kozginj? _ u W**Kr«noar» ^
erTundufovo ^a^p 11 rp., uf, „. 'Abganerovo . ®ačsakkan'
f' dl CerniijarViTC V 'Zutovo Tundulovo	>
^Vkotelnikovo V Nikolskoje ERemonlnaja Obilnaja
Merilo-.
100
200 kn»
. Jutro"
ljeni štirje utrdbeni pasovi, s katerimi je bil Stalingrad obdan v polkrogu, in čete osi so sedaj še pred zadnjo gosto mrežo utrdb, rovov, okopov, protitankovskih jarkov, minskih polj ter zakopanih tankov. Od predmestij do središča mesta je samo še nekoliko kilometrov, toda na tem majhnem prostoru so Rusi po svoji satanski navadi zgradili strahotno polje zased vsake vrste.
Okolica Stalingrada je ena sama ploskev utrdb, ki jih je bilo treba zavzeti drugo za drugo, najčešče v spopadih od moža do moža. Vsak meter tal skriva cele tone eksi-ploziva. Za vsakim najmanjšim gričkom se skrivajo strojnice in možnarji vsaka hiša je izpremenjena v gnezdo odpora V srcu teh obrambnih položajev stoje polki GPU, sibirski strelci ter gojenci vojaških šo!. z eno besed« izbrani cvet sovjetske vojske. Timošenko jih je postavil na to važno točko in tu se bijejo kakor zveri Tudi težko ranjeni, ki jim morda preostaja samo še zadnji vzdihlja;, ne izpuščajo iz rok orožja V vsakem izmed teh je neka vrsta demonskega besa, ki nima več nič človeškega in nima nič skupnega s pravim zavestnim junaštvom. Nemogoče sri je pojasniti ta pojav. čigar korenine drve v skrivnostne globine ruske duše.
»Vsaka druga vojska bi v podobnih okoliščinah, kakršne vladajo sedaj okoli Stalingrada, že davno odložila orožje,« je dejal zastopnik nemškega vrhovnega poveljstva ter dodal, da ne glede na vso boljševi-ško besnost napad osi napreduje v vseh smereh. Razbijanje utrdb je naloga, poverjena pionirjem, udarnim četam in topništvu. Specialne čete kažejo vedno sivojo nepre-kosljivo napadalnost, pogum in izkustvo. V teku najnovejših bojev so bili Rusi izrinjeni z železniške postaje, od koder so še pred kratkim odhajali vlaki iz Stalingrada na jug. V trenutku osvojitve je bilo postajno
poslopje v plamenih. Ruševine so bile posejane s kupi trupel. Kakih sto metrov od postaje leži na tirih ogromna gomiiLa razbitega železa. To so železniški vozovi in stroji, ogrodja tankov in oklopnih voz. To so ostanki vlaka, ki je bil do vrha naložen z vojnim materialom in so ga v nizkem poletu uničili nemški strmoglavci.
Edini namen sovjetskega odpora je po vsem videzu ta, da se sovražnik vsaj še nekoliko zadrži, kajti Stalingrad nima nikakršne nade več. Zato je sovjetsko vrhovno poveljstvo tu priredilo mesarsko klanje, ki nima primera v vojni zgodovini in ki bo požrlo najboljše ruske siiile. Razmerje nemških in rusikih izgub je 1:10, kar se bo ne-dvomno že prav kmalu občutilo na sovjetski strani.
Kar se tiče trajanja bitke, ki je v teku, ter končnega padca Stalingrada v Berlinu ne dajejo nikakšnih napovedi. Poudarjajo le, da je Stalingrad neizogibno izgubljen in da ni več nobenega činitelja, ki bi lahko prišel še v poštev ter na kakršen koli način izpremenil obupni položaj Rusov. (II »Piccolo.«)
Obupni pozivi v sovjetskem radiu
Ankara, 7. sept. d. V neleljo ponoči je sovjetska radijska postaja v Moskvi ratzši-rila nov obupen poziv sovjetskemu vojaštvu, pozivajoč ga, da v obrambi ne odstopi več niti za korak. Bolj takor vse na-migavanje zavezniške propagande razkriva ta apel kritičnost položaja sovjetskih sil na Južnem delu vzhodnega bojišča, kjer Sovjeti navzlic ogromnim žrtvam, ki jih do-prinašajo v protinapadih, ne morejo na nobenem odseku, niti pri Stalingradu niti na kavkaškem bojišču, zaustaviti nemškega prodiranja. V pozivu moskovskega radia je rečeno, da nemške čete pritiskajo na Volgo in na najbogatejše pokrajine kav-kaškega ozemlja. Od borb, ki so zdaj v teku, je olvisno življenje ali smrt Sovjetske unije. V pozivu zahteva sovjetski radio od vojaštva, naj ne stori več koraka nazaj, marveč naj »stoji ali pogane!«
Tudi nočno poročilo petrograjske radijske postaje razkriva obupnost položaja na južnem delu bojišča ter slika položaj Stalingrada kot skrajno kritičen in skrajno te-žsjven. Razen na južnem bojišču pa se je dodatno poslabšal položaj Sovjetov tudi na petrograj skem frontnem odseku, kjer so nemške in zavezniške sile s presekom sovjetske vodne poti preko Ladoškega jezera oropale Petrograd poslednje možnosti za oskrbovanje iz zaledja.
Moreča skrb v Angliji
Stockholm, 7. sept. d. Naglo rušenje odpora sovjetskih čet na južnem delu vzhodnega bojišča povzroča pri britanskih zaveznikih Sovjetske zveze zmerom bolj morečo skrb, kam se bo usmerila vsa nemška vojna sdla po zlomu sovjetskih armad pri Staljn-gradu. Kakor poročajo londonski dopisniki švedskih listov, se v angleškem tisku zmerom sipet ponavljajo apeli njihovih moskovskih predstavnikov, v katerih le-ti tolmačijo željo Mo-kve po čim hitrejši postavitvi druge fronte na zapadu, v kateri vidro edino možnost, ki bi še utegnila zavezniške vojaške sile rešiti propada. Kakor pripominja londonski dopisnik švedskega Usta »Dagens Nvheter«, pa ti pozivi iz Moskve ne najdejo več pravega odmeva v angleškem tisku. Odgovorne britanske kroge ▼ Londonu ne ganejo niti usodne napovedi, kakršne na primer objavlja moskovski so-trudnik »Sunday Ti mesa«, ki pravi da mora imeti padec Stalingrada nujno za posledico nevaren padec morale sovjetske vojske.
Rmnunija v borbi s Sovjeti
Maršal Antonescu in njegov namestnik ob «irugi otletnici
tirn ega romunskega režima
Gospodarstvo
Italijanski gospodarski interesi
v jugovzhodni Evropi
Bukarešta, 6. sept. s. Danes obhaja Ru-munija brez posebnih svečanosti v duhovnem edinstvu vsega naroda in v svetlem ozračju zmage dveletnico vlade kralja Mihaela in političnega režima maršala An-tonesca. Bukarešta je v rumunskih, italijanskih in nemških trobojnicah. Na vseh zidovih je nalepljen proglas maršala Anto-nesca narodu. Listi pozdravljajo v svojih komentarjih mladega kralja ter objavljajo bilanco ogromnih sprememb v duhovnem, gospodarskem in političnem življenju pod režimom maršala Antonesca. Naštevajo zmage na bojiščih in pišejo, da je modra politika maršalova dala ogromno moralno premoženje Rumuniji. V svojem proglasu narodu omenja maršal Antonescu tragične okoliščine, v katerih se je država nahajala, ko je prevzel oblast. Maršal izjavlja, da je držal obljubo, ki jo je dal 6. septembra 1940., ko je rekel, da hoče državi vrniti čast in svobodo, izbrisati nepozabne madeže preteklosti, dati narodu novega duha ter ga napotiti k novi usodi. Maršal omenja zmage izredne važnosti, s katerimi je bilo osvobojeno ozemlje, ki so ga zasedli Sovjeti. Maršal je očrtal delež rumunske armade za stvar civilizacije ter takole nadaljuje:
Naše življenje in naša čast sta združeni s silami osi, s katerimi smo skupno pričeli vojno za osvoboditev države in civilizacije, Ta vojna je naša vojna, kajti štiri milijoni Rumunov in ozemlje naše stare Moldaviie nam je bilo iztrgano s sovjetsko invazijo. Ce ne bi naslonili narodnega obstoja na zavezništvo z Nemčijo in Italijo, bi bili pregaženi že dolgo od sovjetskih tolp. ki so čakale na uro našega uničenja in uničenja Evrope. To je resnica.
Maršal zaključuje z naslednjim pozivom narodu: Ob pričetku tretjega leta vlade Mihaela I. in mojega vladanja zahtevam od naroda, naj posveti vse svoje napore nadaljevanju te hude vojne z vso odločnostjo in prosim, naj se izkaže vsa hvaležnost osvobodilni armadi. Tretje leto pričenjamo s polnim zaupanjem v nacionalno revolucijo in v našo osvobodilno borbo ter s prepričanjem v našo zmago.
Bukarešta, 6. sept s. Podpredsednik ministrskega sveta prof. Mihael Antonescu je govoril v rumunskem radiu in v imenu vlade orisal v vseh podrobnostih delo, ki ga je režim v dveh letih opravil na vseh področjih. Poudaril je, da si je monarhija zopet pridobila ugled, narod pa svojo čast in svoje pravice. Govoreč o položaju na vzhodai fronti L 1940. je prof. Antonescu podal nekaj izjav, ki znova do-• kazujejo napadalne namene Sovjetov. Na naši vzhodni meji je bilo na preži kraljestvo teme, Sovjetska zveza, je nadaljeval prof. Antonescu, ki je poteptalo pravico do samoodločbe narodov in svobodno voljo moldavskega prebivalstva ter mednarodne pogodbe. Sovjetska zveza je anek-tirala Besarabijo, Bukovino in področje Herza v Moldaviji. 30 pehotnih divizij, 8
konjeniških divizij in 14 brigad motoriziranih sil s skupno 800.000 možmi je pritiskalo na našo vzhodno mejo, pripravljajoč preko nas napad na Evropa Jeseni leta 1940. so Sovjeti zasedli tudi štiri otoke na Dunavi. Mejo so vsak dan napadali in sovjetske rečne ladje so skušale s silo vdreti v rumunske vode, potem ko je moskovska vlada od nas formalno zahtevala kontrolo nad prometom v naši Donavi.
Ob tej nevarni uri je maršal Antonescu naslonil ozemlje in čast oboroženih sil, ki so bile predstraže Evrope, na Os, edino politično silo, ki se je zoperstavila in se zoperstavlja boljševizmu. Pristop Rumuni-je k trojnemu paktu dne 28. novembra 1940. je bil izvršen s popolnom sporazumom med vodjo Nemčije Adolfom Hitlerjem, Ducejem in našim maršalom ter je bil utrjen z obiski v Berlinu in Rimu. 22. junija 1941. je maršal Antonescu združil realističnega duha svoje zunanje politike z voljo po borbi naših hrabrih armad ,uporabljajoč prvo priliko, ki se je nudila za obrambo in za zopetno zavzetje ozemlja Moldavije, ki nam je bilo iztrgano. Naša zunanja politika zaradi tega ni napadalna in imperialistična, temveč je obramba naših ustanov. Ce bi Sovjetska Rusija mogla s svojo za hrbtom pacifističnih zastav pripravljeno silo postati gospodarica Evrope, nadaljujoč napade, ki so se pričeli na Rumunijo, Finsko in Baltske države v letih 1939. in 1940., bi bilo naše latinstvo, naš obstoj in naša kultura uničeni in za Evropo bi se pričela bolj temna doba kot je bil srednji vek. Ustanovili smo z italijanskim imperijem in Ducejem fašizma ter s Fiihrerjevo Nemčijo delavno in organizacijsko sodelovanje, da bi lahko nadaljevali narodno revolucijo maršala Antonesca. Politično sodelovanje je potekalo tudi v gospodarstvu. Tako tvorijo trgovinske izmenjave z Nemčijo in Italijo večino naše trgovine v izvozu in uvozu.
Prof. Antonescu je nato govoril o po-rumunljenju židovske lastnine, ki je obsegala nad 3000 ha zemlje, nad 800 tovarn in 30.000 nepremičnin v mestih, kar je vse prešlo v last države. Nato je govoril o pospeševanju industrijskega in gospodarskega razvoja ter očrtal moralni dvig v državi, velik tehnični napredek rumunske vojske, na najbolj vestnem gospodarjenju slonečo gospodarsko politiko, razvoj petrolejske proizvodnje ter pospeševanje poljedelstva. Govoreč o prometnih zvezah je prof. Antonescu rekel, da so rumunske železnice v letih 1941 in 1942 razen normalnega prometa odpravile 24.000 vojaških vlakov,' ne da bi nastal najmanjši incident. Na novozgrajenih in moderniziranih je bilo na tisoče kilometrov cest. Povečana je bila socialna pomoč delavcem vseh kategorij. Posebna skrb je bila posvečena šolstvu.
Ob zaključku je prof. Antonescu rekel, da je ob koncu tretjega leta zgodovinskega poslanstva maršala Antonesca vsa Rumu-nija trdno prepričana o pravici in zmagi.
Obisk Eksc. Galbiatija v Monakovu
MOnakovo, 6. sept. s. Poveljnik SA oddelkov Lutz je priredil obed v čast šefa glavnega stana Milice generala Galbiatija. Obeda so se udeležili von Epp, okrožni vodj Giessler, ministrski predsednik Sie-bert, višji župan Fichler, minister Petruc-ci, Italijanski generalni konzul v Monakovu, podpoveljnik SA oddelkov Silttner, zastopniki nemškega letalstva ln vojske ter številni višji oficirji SA. Obisk generala Galbiatlja priča o globokem tovarištvu in neomajni veri v skupno zmago. Ta čustva, ne potrjujejo samo znova dejanskega sodelovanja med oboroženimi silami obeh revolucij, kakor so poudarili v svojih govorih Lutz, Giessler in Eksc. Galbiati, temveč izražajo tudi solidarnost italijanskega in nemškega naroda, ki se v orožju zedinjena bonta za triumf novega reda v Evropi.
General Garibaldi pri miličnem bataljonu „Nizza"
Trieste, 7. sept. s. Včeraj je generalni konzul Ezio Garibaldi ob spremstvu triest-skega Zveznega tajnika in poveljnika šeste cone Črnih srajc prinesel svoj garibal-dinski pozdrav bataljonu »Nizza«, ki ga tvorijo legionarji pripadajoči nizzanski akcijski skupini ter se nahajajo še mesec dni nekje na Carsu. General Garibaldi Je ob tej priliki naslovil na prostovoljske oddelke navdušen govor, poveličujoč njih garibaldinskega duha. Manifestacija se Je zaključila z izrazi globoke zvestobe ln vdanosti Črnih srajc do Duceja.
Odhod ministra dr. Funka Iz Rumunije
Sinaja, 7. sept. s. Po srečno zaključenih gospodarskih pogajanjih z rumunsko vlado je odpotovali iz Bukarešte nemški minister za narodno gospodarstvo dr. Funk in nato obiskal v Prelealu maršala Antonesca, s katerim se je nad dve uri razgo-varjal. Zvečer se je dr. Funk vrnil v Nemčijo.
svetoval uporabo lokalnih količin kuriva glede na borbo, ki jo bo treba vzdržati do prihodnje zime.
11.	»Pravda« je 24. avgusta pozvala vso sovjetsko industrijo, da mora poskrbeti za normalno obratovanje s krajevnimi viri. Apel je bil naslovljen na iniciativni duh voditeljev.
12.	Kolhozi morajo oddati več žita, je pisala »Pravda« 25. avgusta. Kmetje so bili pozvani, naj točno opravljajo setev ln žetev ter oddajo pridelkov oblastem. Bolje naj se izkoriščajo prevozna sredstva.
13.	»Pravda« "je 31. avgusta pozivala, naj se obdelajo vojni vrtovi. Niti ped zemlje ne sme biti neobdelane. Ta poZiv je zelo resen za državo, kjer so obstojna ob pričetku vojne najbolj obširna posejana polja na svetu.
14.	Moskovski radio je poročal o filmu »Parohomenko« in o Osipovi knjigi »Su-vorov«. Parohomenko je bil general v državljanski vojni, ki se je boril s Stalinom in Vorošilovom pri Lugansku, sedanjem Vorošilovgradu, in prt Caricinu, sedanjem Stalingradu leta 1918 proti beli gardi in Nemcem. Prikazan je bil kot ruski narodni junak in mojster vojaške umetnosti, po katerem naj se sedanji poveljniki zgledujejo (oddaja dne 26. avgusta). Ta poveličevanja kažejo, da so viri tradicije in epizode iz proticaristične in protinemške revolucije iz leta 1918 najbolj aktualni motivi za vzpodbujanje Rusov k odporu.
15.	Nadaljnji motiv propagande, toda banalen, je oddaja taiko zvanih pisem nemških ujetnikov, ki nikoli niso bila oddana, v katerih Nemci govore samo o hrabrosti sovjetskih vojakov in o neizbežnem nemškem porazu v RuSiji.
16.	Medtem ko angleški radio objavlja, da se položaj vedno bolj zboljšuje v Indiji, si sovjetski radio ne more kaj, da ne bi objavljal vesti, čeprav kratke, o neredih in o ubitih angleških vojakih in policistih v mnogih krajih Indije.
Uničene skupme hrvatskih partizanov
Zagreb, 6. sept. s. Uradno poročilo javlja, da so se ob koncu avgusta z uspehom zaključile akcije proti partizanom v zapadnem področju Hrvatske in sicer v Djopo-vem in Vrgorcu. Poveljništvo oboroženih sil objavlja naslednje podrobnosti:
Med 29. avgustom in 2. septembrom so operacije vodile edinice italijanske in hrvatske vojske ter oddelki protikomunistične milice prostovoljcev. S severa in juga so obkolile drugo brigado partizanov, ki je imela občutne izgube: 1008 mrtvih s poveljnikom brigade in 2 bataljonskima poveljnikoma ter nekaj sto ranjenih. Zajeta je bila velika količina orožja, streliva, s?-nitetnega materiala, živeža in živine. Tolpe, ki so se stvorile iz ostankov oddelkov, ki so jih italijanske čete potolkle v Bosni in Hercegovini, lahko smatramo za popolnoma uničene.
Argentina se ne da pognati v vojno
Buenos Aires, 7. sept. s. V Vi!poyu je bilo veliko ljudsko zborovanje za obdržanje nevtralnostne politike predsednika Castilla. Na izrecno povabilo je imel važen govor predsednikov sin, ki je obrazložil politična načela svojega očeta. Med drugim je izjavil: »Dokazano je, da prekinjen je dip'omat-skih odnosov vodi v vojno. Bedasto gibanje v prid vojne je posledica pritiska od zunaj. Naš patriotizem se mora danes izkazati v prid miru. Nevtralnost Argentine je posledica naše častne tralicije v mednarodni politiki, je dejanje suverenosti in dejanje svobodnega naroda in svobodne vlade, ki je tolmač skoraj soglasni čustev argentinskega ljudstva.«
Besede dr. Romana Castilla 20 vzbudile burno odobravanje in navdušne vzklike predsedniku.
Kanadske Izgube v bitki pri Dieppu
Buenos Aires, 5. sept. s. Kanadski general Leston je najavil, da je padlo v teku napada na Dieppe 170 kanadskih vojakov, ranjenih pa je bilo 626. Poudaril je tudi, da je število pogrešanih še mnogo višje.
»Frankfurter Zeitung« poroča o gospodarski aktivnosti Italije v jugovzhodnih državah, ki se kaže v ustanovitvah raznih zastopstev in delniških družb. Na Hrvatskem so številne italijanske veletvrdke ustanovile svoje podružnice ali pa samostojne družbe. Tem se je sedaj pridružila Tekstilna uvozna in izvozna družba v Zagrebu (glavnica 1 milijon kun). V upravi te družbe so vodilni predstavniki italijanske tekstilne industrije.
Živahno aktivnost kaže italijanska tekstilna industrija tudi na madžarskem trgu. O ureditvi izvoza italijanskega tekstilnega blaga so bila nedavno v Budimpešti uspešna pogajanja med predstavniki italijanske ln madžarske tekstilne industrije. Tudi v Slovaški imajo italijanske tekstilne tvor-nice številna zastopstva.
Z Bolgarijo je bil nedavno sklenjen sporazum o ustanovitvi bolgarsko-italijansks-ga instituta v Sofiji, ki se bo bavil s sodelovanjem Italijanskih strokovnjakov z vprašanjem povečanja kmetijske proizvodne na podlagi sodobnih proizvajalnih metod. Institut bo vzdrževal tudi zvezo med italijanskimi in bolgarskimi uradi, ki jim bo naložena skrb za pospeševanje kmetijstva. Družba Montecatini je v Bolgariji ustanovila svojo podružnico v zvezi z izvozom umetnih gnojil. Veliko aktivnost
Inflacijska nevarnost
v Zedinjenih državah
Inflacijska nevarnost je eden najnujnejših problemov, s katerim se morajo Zedinjene države baviti v sedanji vojni. V zvezi z znatnim zvišanjem mezd, podaljšanjem delovnega časa in vključitvijo brezposelnih delavcev v produkcijski proces, se je kupna moč v Zedinjenih državah znatno povečala. V letošnjem letu se ceni narodni dohodek na 110 milijard dolarjev, nasproti 92 milijardam v lanskem letu in 62 milijardam v letu 1938 (pri tem je seveda upoštevati, da je del povečanja pripisati naraščanju cen). Istočasno se Je ponudba potrošnih dobrin že pred vstopom Zedinjenih držav v vojno, zlasti pa po vstopu v vojno, znatno skrčila, in sicer zaradi povečanja oboroževalne proizvodnje na škodo civilne proiavodnje. Ameriška vlada skuša z najrazličnejšimi sredstvi absorbirati odvečno kupno moč, predvsem na ta način, da bi jo privedla na kreditni trg za financiranje vojne. Pri tem pa ni zabeležila zaželjenega uspeha. Zato ponovno razmišljajo o uvedbi prisilne štednje odnosno prisilnih posojil, kar bi na eni strani pomagalo reševati financiranja vojne, na drugi strani pa naj bi preprečila inflacijsko nevarnost
Rastoče nesorazmerje med ponudbo ln povpraševanjem se kaže predvsem v naraščanju cen. Indeks cen v trgovini na debelo se je že dvignil od 75 točk v avgustu 1939 na skoro 99 točk v juniju letošnjega leta. Določitev maksimalnih cen se vedno bolj izigrava. Zlasti pa ni vlada doslej še našla primerne rešitve, da bi dosegla stabilizacijo mezd in plač. Za inflacijsko nevarnost so značilne številke rastoče številke denarnega obtoka v Zedinjenih državah. Obtok bankovcev rezervnih bank se je dvignil od 4.17 milijarde dolarjev v avgustu 1938 odnosno 4.61 milijarde v naslednjem avgustu na 5.33 milijarde v avgustu 1940, 7.1 milijarde v lanskem avgustu in 9.92 milijarde po izkazu z dne 19. avgusta. V navedenem času se je torej celotni obtok bankovcev dvignil na 136%. V istem razdobju se je celotni obtok bankovcev dvignil na 136%. V istem razdobju se je celotni denarni obtok povečal od 6.50 preko 7.14, 8.01, in 9-90 na 12.96 milijarde. V prvem letu sedanje vojne se je celotni denarni obtok povečal za 0.87 milijarde, v drugem letu za 1.98 milijarde in pravkar zaključenem tretjem letu za 3.06 milijarde (od lanskega povečanja odpade 2 in lU milijarde na dobo po vstopu Zedinjenih držav v vojno.
Vrh tega obstoja še nevarnost kreditne inflacije, kajti ameriške banke so pričele v velikem trošiti ogromne neizkoriščene kreditne rezerve predvsem za dajanje kreditov oboroževalni industriji. Odvečna gotovinska sredstva bank, naložena pri federalnih rezervnih bankah, so se zaradi tega od lanske jeseni skrčila že od 6.9 na 2.1 milijarde dolarjev.
75 letnica dinamlta
Ravno te dni. ko pretresajo po' sveta eksplozij« težkih in najtežjih bomb granat in min, je poteklo 75 let od dneva, ko 'e bil prijavljen zaradi patentiranja izum di-namita. Izumitelj dinamita je bil švedski inženjer Alfred Nobel, ki je izdelal dinamit iz 75 delov nitroglicerina in 25 delov poroznega kremen ca kremenčevega prahu. Od teh dveh sestavin je prva nositeljica eksplozivne moči. druga pa varuje eksplozivno snov. da ne eksplodira pri p»evozu aili prenosu. Izum je prinesel izumitelju bajno bogastvo. V avgustu leta 1867 je bil zum te eksplozivne snovi, ki jo je izumitelj na-zval »dinamit«, prvikrat prijavljen pri patentnem uradu v Londonu. Seveda pa ;e Nobel izumil dinamit šele 21 let potem, ko je italijanskemu kemiku Schreru uspelo izumiti nitroglicerin, ki je bil prvotno mišljen kot zdravilo (raztopljeno v alkoholu) proti astmi. Zgolj slučaju je pripisati, da so odkrili veliko eksplozivno moč glicerina, pomešanega z žvepleno in soliterno kislino. Prvotno so nitroglicerin imenovali eksplozivno olje. V zvezi z Izumom smodnika, ki se ne kadi, so se odprle za uporabo nitroglicerina nove velike možnosti. Težkoča pa je bila le v tem, da je bil nitroglicerin občutljiv za vsak tresljaj ita so takrat zatrjevali, da eksplodira že, če se ga samo pogleda. Tudi prva tvornica nitrogl:certna, ki jo je ustanovil Nobel, je leta 1864 zletela v zrak. Obstala je šele tretja tvornica, ki je bila zgrajen.1 leta 1865 v Krilmmelu ob Labi.
Povod za izum dinamita je dala uporaba nitroglicerina v nekem nemškem rudniku železne rude na ta način, da so nevarno olje pomešali z drobn;m peskom, naka- je mešanica prenesla tudi prevoz in prenos. Na tej osnovi je šele nadaljeval
kaže italijanska industrija tudi pri oskrbi
Bolgarije z umetnimi tekstilnimi vlakni. Kakor smo te dni poročali, je bila nedavno v Varni ustanovljena Italijansko bolgarska paroplovna in prevozna družba »Istok«, ki ae bo bavila z bolgarsko-italiianskim ta rumunsko-italijanskim blagovnim prometom v Dunavu do hrvatskih in madžarskih rečnih pristanišč, odkoder bo šel promet po železnici. V Srbiji in v Hrvatski je predvidena ustanovitev sorodnih družb.
V Grčiji je bila nedavno ustanovljena podružnica italijanskega oborožitvega in oskrbovalnega urada Fabriguerra, ki bo v sodelovanju z italijanskim poslaništvom skrbela za pospeševanje blagovne izmenjave med Italijo in Grčijo.
Z Rumunijo je bila že pred daljšim časom sklenjena pogodba za obratovanje zračne zveze Bukarešta—Zemun (Beograd) —Zagreb—Benetke—Milan. Ta zveza je pričela" obratovati v začetku julija. Rumunska vlada je nedavno tudi za italijanske državljane, enako kakor za nemške, ukinila omejitve v prometu z nepremičninami, ki so bile uvedene v začetku leta 1940 za inozemce. V vseh jugovzhodnih državah, zlasti pa v Rumuniji se kaže tudi živahna aktivnost italijanskih zavarovalnih družb.
delo Alfred Nobel, ki je namesto finega peska vzel porozni kremenec. ki je ostanek vodnega rastlinstva. Ko je leta 1898 umrl Alfred Nobel, je zapustil ogromno premoženje, sestoječe iz 90 tvornic dinamita v vseh delih sveta in 35 milijonov mark osebnega premoženja.
Gospodarske vesti
= Obnova italijanske ribiške mornarice.
Iz Rima poročajo, da je generalni komisarijat za ribištvo v Italiji sestavil načrt za obnovo ribiške mornarice. S sodelovanjem zavoda Banca Nazionale del Lavoro je bčla v tej zvezi ustanovljena posebna deln:šlia družba za gradnjo ribiških ladij in čolnov, ki bo uživala državno subvencijo.
= Italijansko - hrvatska petrolejska družba. V Zagrebu je bila z italijanskim in hrvatskim kapitalom ustanovljena Obca petrolejska d. d. z glavnico, ki znaša 6 milijonov kun in bo v teku treh let povišana na 12 milijonov kun.
i Omejitev proizvodnje pijač z visoko alkoholno stopnjo. Iz Rima poročajo, da je izšla prepoved proizvodnje sekta, vermuta, maršale in drugih pijač z visoko alkoholno stopnjo, seveda samo za notranji trg, medtem ko je na 1 al je dovoljeno proizvajanje takih pijač za izvoz.
= Iz trgovinskega registra. Pri delniški družbi pivovarne Union v Ljubljani sta bila izbrisana člana upravnega sveta dr. Mirko Božič in dr. Jurij Skoberne, vpisani pa so bili kooptirani člani upravnega sveta dr. Fran Leskovic, odvetnik, dr. Dinko Puc, odvetnik. Avgust Volk, trgovec in dr. Dominik Zvokelj. odvetnik, vsi v Ljubljani. — V likvidacijo sta stopili nastopni tvrdki: »Mara«, tvornica peta, družba z o. z. v Borovnici, in »Silicium«, družba z o. z. v Ljubljani.
—	Nova organizacija gospodarskih zbornic na Hrvatskem je sedaj zaključena. Kakor je znano, obstojajo sedaj samo štiri centralne gospodarske zbornice s sedežem v Zagrebu, v ostalih krajih pa podružnice teh zbornic. Trgovinski minister je te dni imenoval predsednike vseh štirih zbornic. Tako je za predsednika Obrtne zbornice imenovan soboslikar Joso Dumič, za predsednika Industrijske zbornice inž. Radoslav Lorkvič, ravnatelj Industrije olja in barv d. d. v Zagrebu, za predsednika Trgovinske zbornice trgovca Josip Mance in za predsednika Zbornice za denarništvo in zavarovanje Ferdo Pavkovič, namestnik ravnatelja zavarovalnice Croatia.
—	obvezna ustanovitev občinskih oskrbovalnih odborov na Hrvatskem. Hrvatski trgovinski minister je izdal naredbo o razdelitvi življenjskih potrebščin in živil, po kateri bodo v bol oče vse življenjske potrebščine in vsa živila razdeljevali mestni odnosno občinski prehranjevalni odbori, ki se morajo takoj ustanoviti tam, kjer jih še ni. Ti odbori morajo skrbeti, da bodo potrošniki oskrbovani z vsemi potrebščinami v predvidenih količinah. Odbor določi, koliko se razdeli razpoložljivih količin ^na posameznika in po kakšni ceni. Razdelitev se vrši v mestih na podlagi potrošniški nakaznic odnosno odrezkov, v podeželskih občinah pa na podlagi razdelitvenih izkazov. Minister lahko v posameznih občinah predpiše uvedbo potrošniških izkaznic. Za potnike, domače in inozemske, se izdajo posebne nakaznice za čas do 28 dni, gostinski obrati pa smejo potnikom dajati hrano le na podlagi teh izkaznic.
= Naraščanje japonskih državnih dohodkov. Iz Tokia poročajo, da so znašali v gospodarskem letu 1941. celotni dohodki japonskega zakladnega uraia 8600 milijonov jenov, to je za 2155 milijonov jenov ali za eno tretjino več nego v prejšnjem
letu.	„	,
—	Prizadevanje za povečanje proizvodnje nafte v Egiptu. Spričo zasedbe obsežnega področja za pridobivanje nafte v Nizozemski Indiji se angleške in ameriške petrolejske družbe živo zanimajo za povečanje proizvodnje petroleja v Egiptu, kjer so te družbe prej zaradi zaščite interesov v Iraku in Iranu proizvodnji posvečale le malo pozornosti. Da bi se povečala proizvodnja nafte je egiptska vlada v letu 1937. priznala inozemskim petrolejskim družbam znatne olajšave za področja v Egiptu. Tako se je proizvodnja povečala od 177.000 v letu 1936. na 875 000 ton v letu 1940. Zaradi vojnih dogodkov pa je proizvodnja v lanskem letu zopet padla na 100.000 ton. Sedaj skušajo petrolejske družbe odstraniti obstoječe ovire. Prvotno so vrtali sonde samo ob obali severnega dela Rdečega morja, sedaj pa vrtajo tudi na Si-najskem polotoku in na področju ob obali Sredozemskega morja.
= Iz gorenjskega trgovinskega registra. Vpisana je bila tvrdka Josef Babnig. trgovina s premogom, koksom in irv.x v Rar dovljici.
Naraščajoča slabost Sovjetske zveze se kaže tudi iz njene radijske propagande
Rim, 6. sept. 3. Sovjetska radijska propaganda se je v prvi polovici avgusta naslanjala v glavnem na otvoritev »druge fronte« in na »odpor na mestu« vsakega ruskega borca. Glede druge fronte je mo-kovski radio v prvih dneh avgusta kot grozeče svarilo oddajal članke angleškega tiska, v katerih se je očitno zrcalilo sovjetsko javno mm en je: Rusi vsak dan žrtvujejo svoja življenja v borbi proti okupatorjem, kaj pa storita Anglija in Amerika za pomoč Rusiji? Prav je, da pošiljata potrebni material, toda kaj delajo milijoni angleških vojakov na otoku? Ako na to vprašanje ne bo odgovora, bodo posledice lahko postale nevarne (Oddaja dne 3. avgusta ob 14. uri). Glede »vztrajanja na mestu« je razen članka v »Pravdi« dne 2. avgusta z novim geslom, da je treba vsak položaj braniti do skrajne možnosti, sovjetski radio oddajal stalno opise o primerih hrabrosti vojakov ter jasno dopovedoval, da bi izguba nadaljnjega ozemlja ogrožala celotno bit Sovjetske zveze in bi bilo resno ogroženo oskrbovanje rdeče armade. V oddaji dne 14. avgusta je bila sporočena vest o obnovitvi dela v premogovnikih moskovskega revirja in o intenzivnem izkoriščanju premogovnikov v Uralu in srednji Aziji v svrho odprave krize, ki je bila posledica izgube donske kotline. (Oddaje od 15. do 31. avgusta.)
Radiofonska propaganda v drugI polovici avgusta predstavlja nadaljnji raevoj gornjih vprašanj do skrajnih posledic v zvezi z nemškim napredovanjem na Kavkazu in proti Stalingradu. Vest o angleškem izkrcanju v Dieppu na dan po Churchillovem sestarcku s Stalinom je moskovski r-dio objavil brez komentarja. Podrobnosti so bile objavljene 21. avgusta po angleških listih. Objavljen je bil samo en sovjetski članek s podpisom Kostantinovskega z angleško tezo, da je treba Dieppe smatrati za »generalko« in ne že za poizkus ustvaritve druge fronte. Dočim je angleški in ameriški radio na vse načine komentiral izkrcanje w*i Dieppu več dinl zaporedoma, sovjetski radio, ki je navdušeno komentiral Churchillov sestanek s Stalinom, ni vztrajal pri dieppskem dogodku, kar je smatrati za znak popolnega nezadovoljstva spričo dieppskega neuspeha.
Sovjetski radio ni naravnost zahteval otvoritve druge fronte, temveč je vedno zahteval od zaveznikov drugo fronto na ta način, da je objavljal mnenja ameriških in angleških listov o takojšnji otvoritvi druge fronte. E«ie 24. avgusta je radio poročal iz ameriškega vira: Nestrpnost Američanov za borbo v Evropi je velika. Iz angleškega vira je radio objavil: Zasedene države s hrepenenjem čakajo na otvoritev druge fronte. Motiv, ki se ponavlja v sovjetskih oddajah ob koncu avgusta in ki je brez dvoma v zvezi z vprašanjem druge fronte, je naslednji: Sovjetska zveza prenaša sama vso težo nemškega vojaškega imperializma (uvodna članka »Pravde« 29. In 30. avgusta).
Glede teze »vztrajanja v odporu za vsako czfios v zvezi z notranjim položajem v Sovjetski zvezi, ki se ponavlja v oddajah sovjetskega radia, gre očitno za zvezo z
nadaljnjimi uspehi nemške armade, ki se je z napadom na Stalingrad približala Volgi. Grozilo je takojšnje odrezanje prometnih zvez med severom in jugom Sovjetske zveze in ločitev armad. Sovjetska propaganda se poslužuje v teh dneh, da bi vzpodbudila ljudi k odporu do skrajnosti, še nekega nadaljnjega motiva. Apelirala je na ruski patriotizem z vzpodbujanjem mladih komunistov in političnih komisarjev (oddaja dne 15. avgusta), z ustanovitvijo kolajn za najboljšega šoferja in za najboljšega metalca plamenov itd. (19. avgusta). Sovjetska radiofonska propaganda je apelirala, tudi na domovinsko ljubezen, na sovraštvo in maščevalnost nad »krutostmi« napadalcev. Apelirala pa je tudi na »interese«, ki jih Rusi imajo, da vztrajajo za vsako ceno na notranji in zunanji frori i spričo resnega poslabšanja sovjetskega gospodarstva in za vojno neobhodno potrebne proizvodnje surovin v tem letu.
Gesla sovjetskega radia v drugi polovici avgusta so značilna, ker kažejo na resni položaj v važnih področjih proizvodnje. Naj naštejemo najvažnejša:
1.	Uporablja naj se kurivo iz kraja samega. Voditelji tovam in zasebniki naj kurijo kar največ z drvmi ter naj si preskrbe kurivo iiz krajevnih rezerv. Odveč je pripomba, da je ogrevanje z drvmi v zimi s 30 in več stopinjami pod ničlo brez koristi.
2.	Uvaja se najstrožje štedenje. »Pravda« je 16. avgusta označila kritičen položaj, ki je nastal z nemško zasedbo premogovnikov v Donski kotlini in železnih rudnikov v Krivem rogu. članek žigosa preveliko porabo elektrike, jekla in premoga v nekaterih tovarnah. Kdor nesmotrno uporablja bencin, stori zločin.
3.	Dajmo več šote na razpolago — je 17. avgusta pozival radio z navodili za pripravo šote za prihodnjo zimo.
4.	Aleksandrov govor dne 17. avgusta. Aleksander je voditelj propagande v osrednjem odboru komunistične stranke. Vztra^ jal je pri geslu, da se nihče ne sme umakniti niti za korak, grozil je bojazljivcem in pozival k štednji in k žrtvovanju vsega za fronto.
5.	Kako je treba štediti kurivo, to je bil predmet oddaje 20. avgusta s propagando za železničarje, kako naj popolnoma izrabijo premog, čistijo kotle itd.
6.	V oddaji o preureditvi avtomobilov na pogon z generatorji se obžaluje, da uporaba avtomobilskih sredstev z generatorji prepočasi napreduje; primanjkuje tudi rezervnih delov itd.
7.	Dne 22. avgusta je moskovska oddaja trdila, da vojne ni mogoče nadaljevati pozimi brez opreme in čevljev, kakor se ni mogoče boriti brez bomb in granat.
8.	»Pravda« je pozivala, da je treba braniti vsako mesto in vsako vas do zadnje kaplje krvi.
9.	Dne 23. avgusta je neki mehanik govoril o razlogih, zaradi katerih rajši uporablja šoto kakor benzin. Smoter je bil štednja pogonskih snovi za avtomobile.
10.	Tovarne morajo obratovati normalno v prihodnji zimi, je pozival radio 24. avgusta, vzpodbujal k štednji vsepovsod ln
Svet čudežev — vitamini
Čeprav smo zadnji dve desetletji velikokrat slišali o čudovitih snoveh, ki so za življenje zelo potrebne — o vitaminih — je to vprašanje tako za laika kakor za strokovnjake vedno in vedno zanimivo.
Pri pogledu na zelene travnike in gozdove le v zelo redkih primerih mislimo, da se pod zelenim listjem in listnim zelenilom skrivajo tudi življenjske snovi, ki so nepogrešljive za zdravje ljudi in živali. Rastlinstvo nam daje na razpolago znatne količine vitaminov. Nudi nam jih kajpada v zelo nizki koncentraciji — deloma v že pripravljeni obliki, deloma pa kot provitamine, t. j. sestavine tistih učinkovitih snovi, ki se spreminjajo šele v telesu.
Osnova vitaminov je karotin. Naše korenje ga ima v obilni meri v sebi. Karotin je rumenkasto rdeč. Korenje, ki vsebuje karotin je rdeče ali rumene barve.
V različnih rastlinah ali rastlinskih in živalskih produktih, kot pri marelicah, paradižnikih, rumeni repi, marsikaterih rastlinskih oljih, rumenjaku in svežem dobrem maslu — povsod je karotin. Karotin je tudi v mnogih drugih rastlinah, samo da je njegova prava barva pokrita z zelenilom listja, kot pri solati, špinači in drugih vrstah zelenjadi. Kemični proces pretvori v živalskem organizmu karotin v
vitamin A
katerega pomanjkanje povzroča okvare na sluznici. Vsled tega zgubijo sluznice svojo obrambeno moč in so s tem odprta vrata različnim infekcijam.
Na Danskem je pomanjkanje masla, ki je vir vitamina A. imelo za časa prve svetovne vojne katastrofalne posledice. Tedaj so v prvih mesecih izvozili skoraj vse mlečne maščobe, gospodinje pa so se morale zadovoljiti s posnetim mlekom in margarino. Ker pa nauk o vitaminih še ni bil tako znan, niso zauživali zadosti zelenjave in je zato pomrlo mnogo več ljudi kot .sicer. Zato so pomrli številni otroci za infekcijskimi boleznimi, pa seveda tudi odrasli. Ko so potem omejili izvoz masla, se je zdravstveno stanje prebivalstva v kratkem času izboljšale.
Za rastoči organizem je velike važnosti protirshitični ali
sončni vitamin
to je, vitamin D, ki tudi nastaja v rastlini. V rastlini se tvori aktivna substanca ergosterin (provitamin). Provitamin se pri učinku ultravioličastih žarkov, kot jih, na primer, vsebujejo sončni žarki, spreminja v pravi vitamin, in sicer v vitamin D. Ergosterin se v majhni količini nahaja v človeški in živalski koži. Ergosterin aktiviramo tfko. da ga naravnim ali umetnim potom obsevamo, s soncem, z višinskim soncem ali s kremenčevo svetilko. Doje-nec in otrok ga potrebujeta največ. Če otroku z živili ne dovajamo zadosti vitamina D, ali če mu ne obsevamo kože, kot je to v pozni jeseni, zimi in zgodaj spomladi primer, ko ni sonca, tedaj se pojavi z vsemi svojimi hudimi posledicami, od katerih je najhujša ukrivljena hrbtenica, ali ukrivljene in pohabljene noge in drogi težki znaki te hudobne bolezni. Če okostje rastočega telesa nepopolno zavapni, je ta bolezen v nekem smislu
senčna bolezen
Z dobro voljo in skrbnostjo tudi v senčni dobi obvarujemo mlada bitja te hude bolezni. Čudovito je, kako sama narava skrbi, da imajo prebivalci polarnih krajev vzlic mnogim nesončnim dnem zadosti vitamina D na razpolago. Če že sonce ne pride, ga Eskimi in Laponci dobijo kot iz kakšnih akumulatorjev. V telesu rib se namreč nakopiči sorazmerno mnogo vitamina D. Ti vitamini imajo svoj vir v morskih algah, ki so tik pod morsko površino izpostavljene ullravijoličastim žarkom sonca. Te alge služijo majhnim ribam za hrano, te ribe večjim in tako gre'to naprej, dokler na koncu vitamin D ne dospe v osliča, skušo, polenovko in druge, zlasti v jetra teh rib. Olja iz jeter teh rib so zelo bogata sončnih vitaminov, katerim je primešan vitamin A. Odtod od nekdaj znani zdravilni učinek ribjega olja. Učinek ribjega olja upoštevajo šele, odkar je izdelan nauk o vitaminih. 2e majhne količine vitamina D zadostujejo, da preprečijo rahitis. Dve tisočinki miligrama na dan zadostujeta. Ta vrsta vitamina je najmanj razširjena. Komaj nekaj malega ga najdemo v rastlinskih živiilh, nazvan ergosterin. ki je neučinkovit. Nekoliko ga je v mleku, potem v mislu, največ pa v rumenjaku. Pogosto so se dogajali nesporazumi pri uporabi vitamina D. Pri prevelikem doziranju nastopa namreč njego-
va nasprotna stran — toksičnost, torej ne več koristen, marveč
strupen učinek
Opaženo je bilo, da so pri zaužitju velikih množin koncentriranega vitamina D nastale izvestne okvare: omehčanje kosti, odlaganje apna v srcu, jetrih, želodcu, ledvicah, ki so imeli zelo hude posledice. Poudarjam, da je v teh primerih doza vitamina D znašala večtisočkratno normalno dozo. Zapomnimo si torej, da velja tudi za vsa najbolj mila sredstva: vse, kar je preveč, je škodljivo. Med mila sredstva prištevamo tudi vitamine.
Organizem že sam razpolaga z zelo smiselnimi zaščitnimi ukrepi proti pre-nasičenju z vitaminom D. Zanimivo je vedeti. da črevesna stena prepušča samo obsevani ergosterin, dočim neobsevanega (provitamin) skoraj sploh ne vsrkava (re-sorbira). Na ta način preprečuje, da bi obilne množine ergosterina dospele v telo, kjer bi pri močnem obsevanju lahko celo prekoračili prag strupenosti.
Vitamina A in D se vsled svoje toplji-vosti v maščobah razlikujeta od drugih vitaminov, ki so topeči v vodi. O teh drugih vitaminih bomo o priliki posebej govorili. V maščobi je topljiv še en vi-
tamin, ki ga moramo omeniti, ln sicer faktor E, ki je zaradi svojih zvez s seksualnimi procesi označen kot plodovitni, nosečnostni ali pa proti jalov os tni vitamin. Ce v hrani manjka vitamina E, se pojavijo pri moških živalih znaki degeneracije spolnega žleznega tkiva. Pri ženskah pa prepreči nosečnost ali pa povzroči prezgodnjo prekinitev nosečnosti. Da je dejansko tako, je dokazano s poskusi na živalih: živali pri pomanjkanju vitamina E niso mogle prinesti živih mladičev na svet Kakor hitro pa so dobile vitamin E, oziroma hrano, v kateri je bilo vitamina E, je bil potek nosečnosti normalen.
Zanimivo je, da tudi čebele potrebujejo vitamin E, da ohranijo svojo vrsto. Čebele delavke, kot vemo, dajejo ličinki, ki je določena za kraljico, takozvani
»kraljičin napitek«
Ta sok v krmi je bogat plodonosnega vitamina E, ki je v rastlinskem svetu zelo razširjen, in ki popolnoma sodeluje pri spolnih procesih.
Iz teh kratkih izvajanj vidimo, kako mnogostranski je učinek čudovitih »življenjskih snovi«, vitaminov. Dovajati jih moramo organizmu v najmanjših množinah, a dovajati jih moramo trajno. Dovajati, da ohranijo harmonijo v življenjskih funkcijah, da ohranijo in omogočijo rojstvo in rast	Dr. —g—
Mali šmaren na Gorjancih
Najnovejši zvezek Planinskega vestnika, ki je v celoti posvečen Gorjancem, prinaša tudi naslednji opis praznovanja Malega Šmarna izpod peresa Žarka Petriča:
Mali Šmaren je star gorjanski praznik, ki se obhaja zelo slovesno, že dan ali dva prej pridejo na Gorjance izletniki iz bližnje in daljnje okolice. Eni se utaborijo pri Hu-doklinu poleg Sv. Miklavža, drugi na Mal-čevem Krču pri Gospodični, ali pa tudi na samem vrhu. Na praznik že navsezgodaj pridejo z vozovi domačini iz Radatovičev in pripeljejo s seboj pijajče in jancev. Med trumami pobožnih Vlahov prihaja pop s častitljivo brado. Ura se bliža enajsti, ko postavijo na Trdinovem vrhu ali, kot pravijo domačini, na Sv. Geri, na hitro roko oltar ob razvalini ene izmed obeh kapelic. Pop se obleče v mašna oblačila in prične s svojimi obredi. Pri eni kapelici moli ljudstvo, za drugo pa krčmar devlje iz kože pitanega janca. Po maši mora biti že pripravljena za vsakega »porcija friškoga, pečenega ...«!
Na nasprotni strani gostilniškega prostora stoluje članica planinskega društva med posodami za kavo. Tu se proiaja: kava, žganje, bomboni, razglednice, znamke, znaki za spomin na gorjansko že gnan je in druge manj pomembne drobnarije. Sedaj, ko je vse ljudstvo zbrano okoli crttarja, lahko gospodična pri kavi malo zadrema. Saj ponoči itak ni utegnila. Pri Miklavžu so vso noč plesali. Saj veste, kako je, če se zbere velika družba! Med mašo oblega oltar truma izletnikov s fotografskimi aparati. Popa fotpgrafirajo od vseh strani. Po maši se pošali: »Možete dobiti i autograme!«
Ko je služba božja končana, posede družba po klopeh okoli edine, a precej dolge mize. Dolga vrsta pleše kolo po travniku ob zvokih harmonike. Potem se začne gocr-
janska himna:
»Vse je pokošenu, vse je pomorjenu...« dokler res nazadnje:
»samu še robida u left, u left štrli!.. .c Da jih vidite, kako se trgajo za ubogega janca! Res je sicer, da je že pečen, a vendar se človeku smili. Gostilničarju pa se polni mošnja. Ni še zmanjkalo prvega, ko se že vrti na ražnju drugi. Pastirček, ki ga pazljivo obrača, koimaj čaka, da bo pečen. On dobi namreč glavo. Jo pa tudi zasluži! Z ene strani mu pripeka na glavo sonce, z druge pa ga greje ogenj. In vse to sredi avgusta.
po jancu se dobro pije. Zato poskrbi gostilničar, ki janca pošteno nasoii, preden ga začne vrteti nad žerjavico. Meso kmalu lepo porumeni. Kako vabi duh po pečenki! Komaj je janček razsekan, že ga ni več. Gostilničar si mane roke in tolaži lačne goste: »Biče, biče skoro novi!«
Tako je, če je vreme lepo. Ge pa je slučajno dež, odrinejo vsi skupaj k Sv. Miklavžu. Ce ni popa, je pa šentjesrnejski kar plan. če ni rajanja na prostem, je pa ples pri Hudoklinu v njegovem »ne bo tičnik-u«. Ko je gradil hišo, so ga namreč vprašali, kaj bo nastalo iz njegovega zidanja, pa je rekel, da ne bo tičnik, ampak hiša. In ime je ostalo.
Navalno ostanejo gostje še eno noč in preveseljačijo tudi to. Včasih pa se zbere vsa družba in jo mahne proti Gospodični in nato skozi Gaiberje domov. Ukanja ni ne konca ne kraja. Vriski se razlegajo od Gospodične do Miklavža navzgor in do Gaber-ja navzdol. Tako se veselo konča Mali šmaren na Gorjancih.
12 navodil m ohranitev sadja
Napačno ravnate:
ako pozna zimska jabolka spravljate prezgodaj. Pozne zimske sorte naj ostanejo na drevju čim dlje. Upoštevati pa je seveda sorto, podnebje, lego, zemljo, včasi tudi vreme;
ako spravljate sadje v deževnem vremenu. V lepem, suhem vremenu spravljeno sadje bo trpežno;
ako trgate žlahtne soitfe jabolk in hrušk v neobšite posode. S kako mehko tvarino (lesna volna, suh mah i. dr.) zno+raj obdane posode obvarujejo sadje obtiskov ln raznih poškodtJ;
akp žlahtae hruške in jabolka pretresate iz posode v posodo. Na ta način se najboljše sadje tako pokvari, da zgubi mnogo svoje vrednosti;
ako sadje spravljate površno: kar je pri rokah, oberete, drugo pa stresete z drevesa. Najlepši plodovi so navadno v vrhu in na zunanji strani drevesa. Tudi te je treba previdno obrati s pomočjo lestev m obiralnikov;
ako namizno sadje (jabolka in hruške takoj izpod drevesa spravite za stalno v sadno shrambo. Sadje treba najprej že poa drevesom razbrati, potem ga pa pustiti par tednov na kupih v kakem zračnem
prostoru, da se nekoliko uleži in se pokaže, kar ni za v shrambo (piškavo, rm-gnito ali kako drugače pokvarjeno);
ako v sadni shrambi pomešate vse sorte med seboj. Vsaka sorta zase naj bo v shrambi, da imamo hiter pregled čez vse sorte, ko dozorevajo;
ako shranjujete sadje v shrambi, ki ni bila prej temeljito pospravljena in očiščena. Vsako leto treba shrambo do čistega osnažiti, police z lugom pomiti, stene pre-beliti in nazadnje ves prostor zažveplatl. Vse to je pa opraviti čez po}etje ali vsaj za rana jeseni, pri suhem, sončnem vremenu;
ako sadje prešate in pretvarjate v pijačo. namesto da bi ga obrnili za jed Brez alkoholne pijače bomo lažje prebili nego brez hrane;
ako sadje posušite, da ropota kakor orehi. Jabolčni krhlji naj bodo toliko suhi, da so precej krhki; hruške in češplje naj bodo še nekoliko volhke, vendar ne toliko, da bi se dal iz njih stisniti sok;
ako sadje za sušenje lupite. Neoluplje-no je za današnje čase bolj primerno, tudi peščišča ni treba izrezovati;
ako sušite samo podnevi, čez noč pa pustite, da se sušilnica ohladi. Na ta način zavirate sušenje in zapravljate kurivo. Sušilnica naj bo dan in noč v ob>atu, tako pospešujete sušenje in štedite kurivo.
KULTURNI PREGLED
Nov zvezek Umetnosti
Z močno voljo do obstoja in do uveljavljen ja slovenskih umetnostnih teženj si ja »Umetnost« z že naznanjeno 1.—3. številko začrtala pot v novi letnik, Citatelj je vesel, ko dobi do rok lepi zvezek, opremljen s številnimi ilustracijami, katerih dobršen del je v zvezi z domačimi umetnostnimi in kulturnimi prizadevanji ter dostojno predstavlja našo tvornost.
Takoj na uvodnem mestu označuje umetnostni zgodovinar in kritik dr. Franjo š i-j a n e c dvoje novih slovenskih umetniških stvaritev večjeya formata: Maksima S e-d e j a fresko »Zlatorog v neki zasebni vili« in M a 1 e š e v o slikano steklo »Sv. Koz-ma in Damijan« v kapelici šlajmerjevega doma. Več ilustracij predstavlja tudi s podobo ti deli predstaviteljev naše mlade upodabljajoče umetnosti in tako izpopol* njuje dr. šijančevo preudarjeno besedo.
Martin B e n č i n a označuje v članku »O tehniki slikarstva na steklo« razvojne črte te umetnosti, ki je prešla v naše ljudsko podobarstvo ali se uveljavila zlasti v cerkvenem slikarstvu s slikarijami na oknih.
Dr. J. C. Oblak objavlja iz svoje pripravljajoče se »Knjige popotnika« daljše »Poglavje o barvah«. Piscu, ki že dolgo časa intenzivno proučuje Goetheja, je v tem sestavku izhodfšče Goethejev *auk o barvah. Vzporejajoč Goethejeve in New-tenove spoznave razvija dr. Oblak zanimive misli o tem naravnem fenomenu in prihaja do nek£««rih značilnih sklepov o bistvu barv in o silnem pomenu človeškega vida. Odlomek napoveduje s »Knjigo popotnica« pr^v zanimivo delo.
Nov prispevek k Cankarjevi likovno-ume^niški nadarjenosti sta dve risbi izza njegovih dijaških let v Ljubljani (Stanka Zarnikova in njen oče). Komentar k tem reproduciranim risbam je prispeval urednik »Umetnosti«, slikar Miha M a 1 e š.
S tem se prenaša težišče zvezka na Ivana Cankarja ln njegovo ikonografijo. Na posebni prilogi je reproducirana Ivana Vavpotiča doslej še neobjavljena risba »Podoba Ivana Cankarja na Dunaju L 1902.«, v tekstu pa še dve drugi, delo istega umetnika m Cankarjevega tovariša v študentskih letih. Izmed teh je prav posebno zanimiva Cankarjeva podoba v obliki avstrijskega črnovojnika iz 1.1916. v Judenburgu. Mimo teh slik so reprodu-cirane nekatere fotografije, Smrekarjeve karikature in kipi, slike ali grafične upodobitve Cankarja: dela P. Lobode, P. Kralja, M. Maleša, Olafa Globočnika, L. Do-linarja, T. Kosa, Joža Jurkoviča, N. Plr-nata in nekaterih nesjnanih tekmovalcev za Cankarjev spomenik na Vrhniki. Ce prištejemo temu Se fotografijo Cankarjeve posmrtne maske in Cankarjevega očeta, imamo v zvezku tak pregled Cankarjevih upodobitev, kakor ga doslej še nismo Imeli in to daje temu zvezku »Umetnosti« prav posebno vrednost. Posebej je treba omeniti celostransko reprodukcijo fotografije članov slovenskega literarnega kluba na Dunaju v letih 1896/97. Tu so med drugimi slike Frana Govekarja, Otona Župančiča, Ivana Cankarja, dr. Fr. VMUca, dr. Fr. GSstla, prof. dr. Ellerja. Pregled Cankarjevih upodobitev pa daje v posebnem članku Martin gen čina. <— Iz Izjav
Pavla Cezannea in Pabla Picasoja so posneti nekateri iforizmi o umetnosti.
V rubriki »Iz umetniškega sveta« je objavljen tudi tokrat dovolj obilen drobiž z gradivom kronističnega, informativnega m anekdotičnega značaja. Ilustrativno zaključujejo zvezek reprodukcije dveh najnovejših risb Nikolaja Pirnata, izmed katerih je posebno značilna umetnikova lastna podoba. Tri strani so odmerjene kipom Franceta Goršeta, med temi vidimo na tretji strani kiparja pri demu — posnetek zanimivega poizkusa na zadnji Goršetovi razstavi v Jakopičevem paviljonu. Vmes so tudi še nekatere druge ilustracije, zlasti vrsta značilnih primerov umetniško slikanih oken.
Med liriko, ki je izšla na straneh priloge "»živa njiva«, zavzemajo po pesniški pomembnosti prvo mesto Janka Samca »Tri želje«. Melanholičen nadih spoznanja o minljivosti in ničemernosti vsega človeškega kažejo p^smi Marija Skalana. Oglašata se tudi dve pesnici: Katarina špurova in Vera Remčeva. Tudi »ti dve (prva v pesmi »čas tke«, druga v pesmi »Slovo«) ubirata sorodne čustvene tone. Leopold Stančk je tokrat zastopan s prevodi iz tuje poezije. Med njimi je odlomek lz Shel-leya, ki je sicer tako poredkoma prevajan v naš jezik. Dve strani izpolnjujejo afo-rizmi o ljubezni, ki so najbrž prišli na vrsto, ker m bilo izvirnih prispevkov.
Tako vzdržuje »Umetnost« kontinuiteto v naši revialni književnosti in zastopa obenem slovensko likovno umetnost, ki se tudi sicer uspešno razvija. Časopis se tiska v »Narodni tiskarni«, izhaja pa v redakciji slikarja MIhe Male8a. »Umetnost« priporočamo pozornosti ljubiteljev lepe slovenske knjige, saj so vezani letniki te revije s svojimi ilustracijami ln vsebine ponos vsake knjižnice.
Italijanski in nemški brri oddelki so se srečali v kolenn Dona, ko »o se pomikali proti novim položajem, ftd so Jim bfli odkazani
Praznik Kavčičeve mame
Z Vrhnike so nam poslali kratico sporočilo o življenjskem prazniku Kavčičeve mame, ki je izpolnila 83. teto starosti. SIcer nI običaj, da bi o človeku za kateroslbodi obletnico pisali spominske članke, Kavčičeva mama pa brez dvoma zasluži nekaj vrstic, saj smo doslej prezrli že lepo vrsto njenih jubilejev. Zasluži pa, da se je spo-
minjamo, toliko bolj, ker Je redek primer zdravja ln vedrine med Slovenskimi ženami njenih let. Kljub visoki starosti Kavčičeva mama še zmerom sama obdeluje svoje polje in sama gospodinji družini, kar v dandanašnjih časih nI majhna reč. Razen bega se živo zanima za dogodke doma ln po svetu in še zmerom sama bere »Jutro« brez očal. V življenju je mnogo pretrpela, a trpljenje jI ni potrlo duha m srca. Njeno največje veselje v sivih letih so ji pra-vnučki Zdenka, Janez ln Breda. Kakor vsi, ki jo imajo radi, tudi ml želimo Kavčičevi mami, da bi se ji Izpolnilo vse, kar jI na srcu leži, ln da bi učakala še mnogo lepih, veselih dni.
Beseda o naši vzgoji
V Ljubljani imamo precej zavodov, kjer Studim naša, največ kmečka mladina. Preskrbljena je z vsem, z »dušno in telesno hrano«, kakor pravijo hudomušni študent j e-zavodarj i. Morda tudi njihovi vzgojitelji tako mislijo. Toda če se prijateljsko pogovoriš s tem ali onim fantom, boš moral na žalost priznati, da se jih zelo malo prime ta »družinska« vzgoja. Večinoma ti bo vsak priznal, da je upornik, pa četudi je na zunaj ves miren in zadovoljen. Bolj razgiban fant m; je zadnjič dejal, <±a se naravnost boji priti v odkrito debato z vodjo, ker se potem ne bi mogel več obvladati.
Zakaj to?
Krivda mora biti v odnosu med vzgojitelji in gojenci. Ce govorimo o družinski vzgoji, mora ta biti res družinska, torej mora temeljiti na ljubezni in razumevanju. m prav tega v večini naših zavodov ni Gojenci predstojnike ubogajo, ker so gospodje vodje, prefekti itd., v srcu pa se jim nabira gnev. Kako vse drugače bi bilo, ko bi se ti gospodje, ki se tako bojijo za svojo avtoriteto, malo ponižali in se pozanimali za ubogega študenta! Koliko lepša bd bila mladost naše zavodske mladine!
Pa še nekaj! Pravijo, da se zavodska mladina ne zna vestj v družbi in da se sploh težko znajde v življenju. Tudi to Je precej res. Kako naj se mlad fant lepo vede, če mora cele dneve presedeti v učilnici ali na zavodskem vrtu. Ni čudno, če se potem ne znajde, ko pride v življenje. Tudi »manjše zlo« nikogar ne opravičuje. Življenje je pač največji vzgojni činitelj.
Več ljubezni in razumevanja v naše zavode, pa bo precej drugače z našo mladino. Mnogo je takih mladostnih »upornikov«, ki so postali dejanski uporniki — vsemu našemu narodu v nesrečo —cik
Inserlrajte v »Jutru«
Konzerviranje živil
V	naslednjem prinašamo še nekaj koristnih nasvetov in ugotovitev lz zanimivega pedavanja, ki ga je imel g. Ernest Krulej v okrilju Sadjarske in vrtnarske podružnice Ljubljana I.
Sušenje aH (»rezerviranje
S sušenjem se da spravljati vse, kar je užitnega v rastlinstvu. Sadje in zelenjava vsebujeta od 70 do 95% vode. S sušenjem izločimo od 60 do 85%. Pri 10 kg živil je treba izsušiti 8 1 vode in gre zato sušenje bolj počasi. Hitreje dela Industrija, ki razpolaga s posebnimi aparati.
Postopek pri sušenju je takle:
Sušilo, to je živilo, ki ga hočemo posušiti, dobro preberemo ln uporabimo samo, kar je zdravega in lepega, drugo Izločimo. Sušilo operemo (vodi lahko dodamo nekaj soli, da preprečimo izluženje koristnih snovi), malo osušimo in damo v sušilno peč.
V	industriji se prakticira tudi beljenje ali barvanje sušila. Z beljenjem vzamemo sušilu barvo, da postane belo, z barvanjem mu jo ohranimo. Belimo v vodi, ki smo jI dodali galuna, citronove kisline, barvamo pa z modro galico in z dodatkom kalijevega sulfita. Vse to se v malem gospodinjstvu ne dela.
Sušenje se vrši s toploto in s pripihava-njem suhega zraka. V industriji uporabljajo v ta namen posebne kanalske peči. Rabijo se tudi peči na lese in domače peči.
Kmečka sušilnica je v temeljih in nekaj nad zemljo zidana iz kamna ali opeke. Spredaj so vratca za vlaganje drv. Znotraj je obok da je kurišče popolnoma zaprto, zraven je dimnik, ki dim odvaja. Cez vse je položena cementna plošča. V sredi se sušilnica predeli. Zrak vstopa na obeh straneh, gre skozi luknje in lese ter na vrhu ven. Sušilnico je mogoče spredaj zapreti z vrati.
Druga vrsta je kombinacija navadne ln kmečke peči. Podroben opis s sliko bo objavljen v prihodnji številki »Kmetovalca«. Posebne vrste peči so takolmenovane vakuum peči za sušenje pri 40 do 50° toplote. Uporabljajo se predvsem za dišavnice in za gospodinjstva ne pridejo v poštev.
Gospodinjske sušilnice so: pečica štedilnika, električna peč in po novem tudi plinska peč.
Predno sadje sušimo, ga olupimo. Sadne olupke posušimo posebej, zmeljemo in do-dajajpo kruhu, kar mu da prijeten aroma. Olupljeno sadje se hitreje osuši, moka iz sušil pa se tudi zelo uporablja.
Sušenje v domači pečici štedilnika Je vsem gospodinjam dobro znano. Ima svoje slabe strani, ker se spredaj slabo suši, zadaj pa rado zažge. Praktična je električna sušilnica, ki Je izdelek predavatelja. Ima spodaj pečico, ki jo kurimo kar iz zidnega
kontakta, zgrajena je iz spiral. Sušenje je ceneno, saj stane kurjava pri uporabi 250 do 300 vvatov gospodinjskega toka 16 do 18 stotink lire na uro. Pečica ima spodaj luknje, skozi katere prihaja zrak in gre nato skozi lese. Pečica je zavarovana proti kapanju s ploščo, sicer bi lahko prišlo do kratkega stika. Mreža les je pocinkana, da se ne pokvari. Ko se vključi tok, pokrijemo vso napravo z ruto, da se toplota ohrani. Ko se ogreje dovolj, kar spoznamo potem, da se ruta rahlo ovlaži, jo odstranimo. Vsake pol ure lese preložimo. Temperatura je na peči 120° do 140°, na prvi lesi pa okoli 800 C.
Kakor smo že povedali, lahko uspešno posušimo vse: marelice, tresk ve, češplje, črešnje (koščice prej odstranimo), borovnice, paradižnike, luščine od graha, zelen mlad fižol (debel zrnat vsebuje preveč vode, ki se iz zrn ne da izsušiti), cvetačo, špinačo, čebulo, zelje (narežemo kot za kisanje) zeleno česnovo listje, kolerabo, kolerabne lupine, štrclje od kolerabe, zelja, ohrovta (prerežemo na dva do čtiri dele) itd.
Zefenjadna moka
Iz vsega suhega zelenega listja si lahko napravimo izvrstno zelenjadno moko. Listo smo posušili v sušilnici. Zelenjadno moko uporabljamo kot dodatek juhi, kot pire, posebno primerna pa je kot dodatek h kruhu.
Iz posušenih zelenjadnih listov sl pripjj,-vimo moko tako, da jih zmanemo najprej kar z rokami, nato pa pretlačimo ln pre-sejemo skozi sito. Grahove luščine, peter-šiljeve korenine, korenček, kolerabne lu« pine, štrclje najprej zmanemo z roko, nato pa zmeljemo v kavnem mlinčku.
V skrajnem primeru je za pripravo zelenjavne moke uporabna tudi dobro posušena mlada detelja, lucerna, črna detelja, ki se pretlači skozi sito. V isti namen je dobra tudi jesenska otava.
Pripravljanje kruha iz zelenjavne moke nI komplicirano. Na primer % kg zelenjavne moke (zmešamo vsake vrste: čebulno moko, peteršiljčkovo moko, moko iz suhih sadnih lupin itd.) zmešamo s % kg krušne moke in nato pripravimo testo kakor za drugi kruh. Shaja dobro. Kruh je izvrsten za vsakogar, zlasti priporočljiv je sladkornobolnim. Strokovnjaki so ugotovili, da je prvorazredni diabetični kruh. Pri pripravljanju mešanice zelenjadne moke je najprimernejše, če zmes napravimo iz 50% listnate moke in 50% koreninčne moke.
Ali ste že odposlali naročilnico za DK?
tsifft polarnega raziskovalca na Bledu
pred nekaj dnevi je minilo 100 let, odkar se je 1. septembra 1. 1812. v Schonauu v Sudetih rodil polarni raziskovalec Julij Pa-yer, ki je postal v glavnem znan zaradi odkritja Dežele Franca Jožefa. Ime Julija Payerja je z zlatimi črkami zapisano v zgodovini polarnih raziskovalcev. V nad dve leti trajajoči ekspediciji, v stalnem boju z #aravo in s skoro nečloveškimi težavami je ta pogumni raziskovalec otel večnemu ledu mnogo skrivnosti in nazadnje, ko je že videl pred očmi skoro gotovo smrt, svojo posadko zdravo pripeljal domov.
S svojim tovarišem Weyprechtom je tedaj SOletni nadporočnik Payer prevzel vodstvo avstrijske polarne ekspedicije, broječe 24 članov posadke, ki je na nalašč v ta namen zgrajenem parniku »Tegethoff« 13. junija 1372 zapustila Bremerhaven. že začetek potovanja ni bil ugoden: mnogo prej preden so pričakovali, se je pojavil led in že v avgustu, po lOtedenski vožnji, je ob vzhodni obali Novaje Zemlje led obdal »Te-gethoff« tako na debelo, da se ga ni mogel več oprostiti. Vsi poizkusi, da bi parnik osvobodili iz ledenega oklepa, so bili zamen. Nič več kot raziskovalci, ampak kot neprostovoljni jetniki ledu so člani posadke brez pomoči počasi pluli proti severu. Lov na tjuine in severne medvede je bila edina sprememba v prvi polarni zimi, ki je mrzla in temna ljudem, navezanim na ozek in vedno moker krov ladje, težila občutje. Lahko si mislimo, s kakšnim veseljem in navdušenjem je postndka pozdravila solnce, ko se je 16. februarja prvič pokazalo na obzorju. Mrzlično so se začela znanstvena dela, ki so za časa polarne noči skoro popolnoma počivala. Raizen tega so se na ladji začele priprave za osvoboditev iz ledenega oklepa. Tega trenutka pa posadka ni dočakala.
Ledne plošče so vklenile ladjo
Ko so ujetniki že resignirano gledali drugi zimi v obraE, so 10. avgusta nenadno zagledali na severovzhodu popolnoma nepričakovano alpsko ledno deželo, prvo večje odkritje v teku 270 let evropskega raziskovalnega. dela. Novi deželi so dali ime Franca Jožefa, z raziskavam jem pa so morali počakati do prihodnje pomladi, medtem ko je posadka »Tegethoffa« nedaleč od neznane obale prebijala drugo zimo v ledu. Dne 10. marca se je odpeljal Payer s šestimi spremljevalci s sanmi na pasjo vprego v notranjost dežele. Na tej in dveh nadaljnjih okspedicijah s sanmi je z nepopislji-vimi napori in nevarnostmi prodrl do dotlej še nedosežene severne širine 82 stopinj 5 minut in ugotovil, da je Dežela Franca Jo_
Ljubezen in
Mirko je bil zaljubljen. Smrtno; oziroma narobe, življenjsko, kajti še nikoli se ni čutil tako živahnega ko takrat Ona (z veliko začetnico, prosim, tudi sredi stavka) je bila brhka, lepa, simpatična. Vsaj Mirku se je tako videla. Bila je uradnica na statističnem uradu. To pa je bilo za Mirkovo ljubezen usodno. No, pa bomo videli.
Prav prozaično se je bilo začelo. Nekaj-krati jo je bil videl na cesti in se vanjo zaljubil, ne da bi kaj govoril z njo. Nekoč je imel srečo, da je v tramvaju sedel zraven Nje Ona ga še poznala ni. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar se najbrž zgodi le vsakih tisoč let enkrat: zares je izgubila robec. Da, prav zares, ne da bi kaj vedela. Drugače se »izgubljajo robčki« vsak dan, najbrž vsako uro, saj je najstarejše, najbolj preizkušeno sredstvo za začetek. Mirko seveda ni vedel, da je robček slučajno izgubila. Bil je prepričan, da ga je izgubila le zaradi njega. Kljub temu je šlo vse v redu. Pobral je robček, a preden sta še začela pogovor, je morala izstopiti Vendar za sestanek sta se le zmenila. Drugi dan naj bi jo počakal pred — ne, tega pa ne smemo razodeti, to je skrivnost Vsekakor, Mirko je bil v sedmih — kaj sedmih, v dvanajstih nebesih! Pa je revček kmalu telebnil nazaj na zemljo.
Težko pričakovana ura je prišla in Ona je prišla tudi, in se je precej točno zamudila za komaj tričetrt ure.
Začel se je pogovor. Od splošnih fraz se je kmalu zasukal na osebno stran.
žefa preprežena z neštetimi fjordi, ki s svojimi gorskimi verigami in ledeno površino spominja na Spitzberge, je pa revnejša na rastlinstvu kakor Spitzbergi, »Grijnland in Novaja Zemlja.
Ko že ni bilo nobenega upainja več, da bi se ladja še kdaj rešila ledenega oklepa, so začeli spomladi leta 1874. končno misliti na drugačen povratek. S sanmi na pasjo vprego in čolni se je 20. maja zbrala posadka, vzela s seboj vse merilne instru-
Dobri prijatelji človeka v ledu in snegu
mente in zalogo živil ter ob svitu bakel posl ednjič fotografirala ladjo, ki jim je skoro dve leti služila za prebivališče. Povratek v domovino je bil hujši, kakor so si ga slikali v najtemnejših predstavah. Kljub nadčloveškim naporom so se dnevno le malo pomaknili naprej, včasih pa celo nič. Ob ugodnem vremenu so z deskami in čolni prečkali ledne razpoke, ko pa so začeli pihati južni vetrovi, jih je vreme prisililo,
V Frankfurtu ob Meni so pred meseci skoraj neopazno osnovali nov znanstveno-praktični zavod, ki je namenjen posebnemu področju človeške prehrane, in sicer prehrani letalcev. To je prva učna in poskusna kuhinja za nemško letalsko orožje. Ni je zamenjati z drugimi ustanovami podobne vrste, ki jih v Frankfurtu imajo že od prej in so si pridobile precejšnji sloves. Ni je tedaj zamenjati z zavodom za kuharsko umetnost, ki je skupna ustanova vrhovnega poveljstva nemške vojske in državnega urada za tujski promet, ki se je jima v zadnjih dnel kot tretji interesent pridružila tudi Nemška delovna fronta. Nemška kopna vojska ima v Frankfurtu v ostalem še eno učno kuhinjo, ki so jo ustanovili kot drugo v vrsti petih podobnih kuhinj v raznih nemških velemestih. Učna kuhinja letalskega orožja ima deloma iste naloge kakor te splošne učne kuhinje nemške vojske ,kar je pač samo ob sebi umevno, kajti osnove za množestveno prehrano vojske in letalske sile so v marsičem enake. Tudi šolanje vojaških kuharjev gre tu kakor tam po podobnih poteh. Seveda si stvari ne smemo predstavljati tako, kakor da bi v teh osrednjih kuharskih šolah nemške vojske in nemškega letalstva učili vse vojaške kuharje spretnosti, ki jih morajo obvladati. To je nemogoče že zavoljo njihovega velikega števila in pa zavoljo tega, ker jih potrebujejo pač na frontah. Zato so med osrednjimi kuharskimi šolami in poedinimi vojaškimi kuharji postavljene še »posredovalne inštance«, tako zvani divizijski učni štaba za vojsko in prehranjevalni učni štabi pri letalskem orožju. Ti štabi so najvažnejši udeleženci kuharskih tečajev in posredujejo potem svoje znanje poedinim kuharjem na frontah. Poleg teh rednih šta-
statistika
Mirko jo je občudoval: »Gospodična, vaše oči so nebeške. Take so ko dvoje sonc.«
Ona: »Res? To trdi petdeset odstotkov vseh mož, ki sem z njimi govorila. Trideset odstotkov pravi, da so kakor dvoje zvezd, dvajset odstotkov pa, da se sploh ne dado primerjati z ničemer.«
Mirko se je malo začudil nad nenavadnim odgovorom, pa je poskusil nadaljevati: »O, angel, tvoji lasje so kakor zlate nitke, takoj so me vklenile v močnejše vezi, kakor jih je kdajkoli nosil kakšen jetnik.«
Ljubko se mu je nasmehnila in mu odvrnila: »Torej ste vj med tistimi tridesetimi odstotki, ki pravijo, da imam zlate lase. Pet in štirideset odstotkov mi je reklo, da imam lase kakor vila, dvajset, da imam take, ko da bi bili spredeni iz mesečnih žarkov, pet odstotkov pa je primerjalo njih barvo staremu tokajca.«
»Draga gospodična, na prvi pogled sem se v vas zaljubil.«
»Osemdeset odstotkov mi je to razodelo že pri prvem sestanku, kakor vi, petnajst pri drugem, pet pa celo šele pri tretjem.«
»Oprostite, gospodična,« je pogledal na uro. »Zdaj moram zapustiti vašo cenjeno družbo, ker imam važno sejo društva za olepšavanje javnih nasadov.«
»To je pa res čudno,« je skromno pripomnila, ko je Mirko že odhajal, »sto odstotkov vseh mož. ki govorijo z menoj, odide na važno sejo.«
da so se u taborili in čakali boljših dnL V dveh mesecih so prevalili le 15 kSooietrov.
Sredi julija je končno nastopilo ugodnejše vreme. Pot je šla posadki dobro izpod nog in dne 15 .avgusta so zagledali odprto morje, široko 90 km, ki jih je še ločilo od obale Novaje Zemlje. Posadka je s težko natovorjenimi čolni nestrpno čakala ugodnega vetra. Se težko slovo jo je čakalo. Pse, njihove zveste tovariše in pomočnike v sili, je bilo treba ustreliti. Ugoden severni veter je ekspediciji omogočil, da je v dveh dneh prispela do nasprotne obale, toda šele 19. avgusta so našli primerno mesto za izkrcanje. Z bujno vegetacijo pokrita obala se je zdela posadki kakor solnčna italijanska riviera. V znak veselja so zakurili veliko grmado, se okopali v malem jezeru in si po izdatnem obedu privoščili kratek počitek.
Nevarnosti pa še ni bilo konec. Nikjer ni bilo videti nobene ladje, ki bi raziskovalce rešila. Pofcadka je zato spet sedla v čolne in veslala dalje ob obali. Tedaj pa je nastal vremenski preokret. Hladen vzhodni veter je dvignil valove, tako da so bili čolni na mah preplavljeni z vodo. Tudi zaloga živil sc jc tako skrčila, da je zadostovala samo še za 10 dni. Sklenjeno je bilo, da bo za primer, če se v 24 urah ne pokaže nobena ladja, posadka sama nadaljevala pot po morju na Laponsko. Končno so zvečer 24. avgusta srečali majhno ribiško brodovje, ki je polarne raziskovalce vzelo na svoje ladje in jih po najhitrejši poti odpeljalo na Norveško.
Uspehe in vtise svojega, polarnega potovanja je Julij payer napisal v obsežnem delu. Umrl je 30. avgusta leta 1915. v starosti 73 let na Bledu.
bov pa ima letalsko orožje še nekatere štabe »za posebno uporabo«, ki delujejo na vzhodni fronti in v Severni Afriki
Prehrana letalcev ima svoje posebne zahteve. Pomislimo n. pr. samo na znani fizikalni zakon, po katerem se plini tem bolj razširjajo, čim nižji je zračni pritisk. Iz hrane za letalce je treba zato izločiti vse jedi, ki bi jih napenjale. Zato dobivajo letalci, ki trenutno počivajo, čisto drugačno hrano nego letalci v polni službi. V prvem primeru jih hranijo n. pr. z mlekom, jajci, ovsenimi k osminam i, maslom in belim ali zelo prepečenim kruhom, hrana za posadke na krovu pa sestoji n. pr. iz čokolade, marcipana, sojevega peciva ali drugih redil-nih koncentratov, iz keksov, dropsov itd. pri poletih nad sovražnika dobirvajo še črnega čaja ali prave kave. Kakor je morala uprava vojske za oklopne edinice na pohodu urediti poseben način prehrane, tako je letalsko orožje ustvarilo posebno hrano tudi za odrede padalcev. Ta hrana sestoji iz posebno redilnih živil, ki se ne kvarijo rada in ki morejo poedinega moža zadostno in krepko hraniti tudi po več dni. Med ostale stvari spada sem tudi pemikan, neka vrsta trle klobase, ki so jo posneli iz indijskega jedilnika in ki spada že davno med glavna živlia znanstvenih odprav.
V vsakem gumastem čolnu je za. letalce, ki bi bili prisiljeni pristati na vodi, sprav-Ijerjp. zasilna zaloga, ki sestoji iz čokolade, prepečenca in mineralne vode, dalje spadajo k tej zalogi žvečilna guma, zaščitno mazilo zoper sončne žarke, cigarete, voščene žigice in farmacevtski preparat, ki drži človeka budnega. Celo za primer prisilnega pristanka s padalom so poskrbeli tisti, ki so odgovorni za prehrano moštva, seveda pa se mora zaloga za te primere omejiti do skrajnosti in sestoji res iz najbolj nujno potrebnih stvari.
Tečaji v učnih kuhinjah za letalsko orožje trajajo približno deset dni. Poleg praktičnih navodil za delo v poljski kuhinji prihaja vpoštev kot učna snov tudi teorija, nauk o redilnih vrednostih in o prebavi, poleg specialitet, kakor sojevo moko in redilni kvas, obravnavajo na splošno tudi blagoznanstvo. Učni načrt je v ostalem gibčen, ker se mora prilagodevati dejanskim potrebam. Primer za to sta proso in ajda, ki ju v Sovjetski zvezi pridelujejo še v velikih količinah in ki so morali v nemški vojski zanju spraviti na dan stare recepte ter ju prilagoditi zahtevam moleme prehrane. Spoznavanje gob in divjih užitnih zelišč spada isto tako med učno snov, a borba proti enoličnosti v hrani je ena izmed glavnih smernic, po katerih delujejo vsi takšni zavodi. Med podrobnosti spada pouk o začimbah in učne kuhinje zračnega orožja imajo svoje posebne vrtiče za di_ šavne rastline, od domače kumine do bajeslovnega hizopa.
Vas za tujce
Kdor potuje po vzhodnih pokrajinah — piše »Frankfurter Zeitung« — je največkrat v skrbeh, ali bo zvečer imel, kamor bo glavo položil, pa čeprav si je že v naprej naročil posteljo in sobo. Najbolje je, če že od kraja računaš, da boš noč prebil v čakalnici na kolodvoru, ali, če ti je sreča naklonjena, na stolu v kakšni hotelski veži. Pomanjkanje sob je na vzhodu zato tako občutno ker je Nemčija po zasedbi Poljske našla hotelsko stroko ni višini, na kateri se je nahajala pred približno 25 le*j. V tetn času ni bilo pobud za nadaljnji razvoj, ker ni bilo tujskega prometa v zapacnoevrcp-skem smislu. Ko je po priključitvi vzhodnih pokrajin Nemčiji tujski promet spet zaživel, razpoložljivo hotelsko omrežje nikakor ni ustrezalo potrebam. Vojne lazmere pač ne dopuščajo, da bi se razsežna gospodarska panoga na mah do temelja preuredila. Prva skrb je šla za tem, da sc zu-nanjščina in notranja ureditev hotelov in gostiln, kar jih je bilo, prilagodita nemškim pojmom o stanovanju. Ta prva razvojna faza se v glavnem lahko smatra za zaključeno, tu in tam so se začele graditi celo nove hotelske stavbe. Pomanjkanje postelj in sob, ki vlada celo v majhnih, oddaljenih mestecih, pa se doslej še ni dalo odpraviti.
Zanimivo, razveseljivo izjemo v tem pogledu tvori Poznanj. To mesto je prihajajočim tujcem s preprosto, a prav zato občudovanja vredno gesto odvzelo skrb za prenočitev. Na polju kraj mesta, pa tako blizu, da ga lahko dosežeš z električno cestno železnico, je mestna občina zgradila posebno »vas za tujce«, ki je s 1600 posteljami v večjih in manjših sobah obiskoval-
Kar žal nam je, da v soboto ln nedeljo nismo bili v Genovi namesto v Ljubljani, in sicer iz več razlogv, predvsem pa zaradi tega, ker bi bili tamkaj oba popoldneva lahko prisostvovali eni najboljših plavalnih prireditev v sezoni — mednarodnemu plavalnemu dvoboju med Nemčijo in Italijo in ne nazadnje še zavoljo tega, ker bi bili v tem primeru lahko postregli našim čitateljem z vse drugačnim poročilom o tem mitingu kakor pa tako... Ker torej nismo bili »na licu mesta« in so bili povrh tega naši prvi viri za informacije predsinočnjim še bolj muhasti kakor običajno, se moramo radi ali neradi sprijazniti s kratko kroniko ira podatki o doseženih točkah, vse ostale — in brez dvoma glavne zanimivosti s doseženimi časi vred — pa si moramo spet po zdaj že običajni praksi prihraniti za pozneje.
Od vsega, kar smo mogli za prvo radovednost zvedeti o tem dvoboju, povejmo najprej to, da so Italijani zmagali nad močno plavalno ekipo Nemčije s 42:40 točkam. Gotovo je, da so na sestavo obeh reprezentanc vplivale sedanje izredne razmere, toda ne glede na to je uspeh italijanskih predstavnikov v tej športni panogi nad tolikokrat preizkušeno plavalno ekipo Velike Nemčije dogodek, ki bo dobil svoje častno mesto v zgodovini italijanskega športa v vodi. Nemci niso mogli priti kompletni na to preskušnjo, toda računati moramo, da so pritegnili k sodelovanju vsaj tako dobre plavalce, da so z njimi nameravali zmagati, če se to ni zgodilo, potem je Italija — to pot gicer v svoji vodi in pred svojim občirastvom — dokazala, da je tudi v plavanju trdno odločena stopiti kot enakovredna ob stran najmočnejšim plavalnim moštvom iz Evrope.
S tehnične strani na£e poročilo ne bo moglo biti na posebni višini — iz uvodoma navedenih razlogov O poteku drugega dneva tekmovanja — sobotne točke so prenesle gostom nekaj naskoka z 22:18 točkam in o njih smo na kratko pisali ie v ponedeljski izdaji našega lista — bi lahko dejali naslednje:
Na 100 m hrbtno se je razvila ogorčena borba za zmago med Nemcem Kreb-som in domačinom Angelijem, ki jo je nazadnje prvi izvojeval zase. Drugo m naslednje .mesto je pripadalo Italijanom Po točkah: Nemčija vodi s 27:23 točkam.
Prosta proga na 1500 m je bila čisto italijanska zadeva. Vratni red tekmecev na progi je bil določen že davno pred ciljem, ki so ga rezali naprej Močan, potem Schipizza in precej za njima oba Nemca. Točka je prinesla burno pozdravljeno izenačenje s 30:30 točkam.
Nato so sledili skoki s stolpa, v katerih Nemcu Haaseju spet ni bilo mogoče iztrgati najboljšega mesta. Smolo je imel drugi, tudi zelo dobri Nemec Kitzig, ki se je pri enem izmed skokov poškodoval, pa je kljub temu vztraja! do konca v konkurenci in priboril svojim barvam le še tretje mesto. V skupni oceni so Nemci spet prehiteli Italijane s 36:34 točkam.
Odločilna in obenem najlepša točka dneva je bila v štafeti na 4x200 m prosto. Nemci so pričeli z mladim Schlttrickem, ki sta mu dobro sledila Reinhardt in Laskow-ski, zadnji mož Daubler pa je moral vzeti nase in tudi odnehati pred silnim tempom. ki ga je kot zadnji plavalec italijanska štafete razvil Branko 2ižek. Izravnal je najprej 10 m naskoka, ki so ga do njega nabrali gostje, potem pa v mogočnem fl-nishu dosegel cilj kot prvi brez vsake nevarnosti pred zasledovalcem. Ta zmaga je navrgla domačim 8 točk in spremenila tudi končni rezultat v korist Italije.
O reprezentančni in oficielni tekmi v vaterpolu smo prav tako kakor o sobotni, ki
cem mesta na razpolago. Vas tujcev, ki s« oficielno imenuje Razstavna vas, tvori v sebi zaključeno naselbino, ki bo v kratkem dobila tudi svoj poštni urad. Poslopja so na kamenitih temeljih zgrajena iz lesa. Zeleni nasadi, ki jih obdajajo, napravljajo bivanje prav prijetno. Oprava sob je preprosta, kakor to zahteva vojni čas: postelja (ena ali več), umivalnik, omara, miza, stol. Vse pa je čisto in lepo. V aprilu letošnjega leta je Razstavna vas prvemu gostu nudila streho, do zadnjega časa pa je njih število naraslo na 50.000. Tujcu, ki prihaja v Poznanj po opravkih, zdaj nI treba več begati za skromnim kotičkom, ni se mu treba več zadovoljevati s siromašnim sedežem na peronu ali v čakalnici. Slednjo uro v noči pelje tramvaj v Razstavno vas. To zna ceniti zlasti oni, ki je moral že marsikdaj iskati prenočišča v nekaj kilometrov od postaje oddaljeni vasici in se je moral po slabi poti skozi goBto temo tipati do nje ali nazaj hiteti k vlaku.
Je bila samo prijateljskega značaja, dozdnj še brez vesti.
Tudi drugi na delu
V ostalem pa plavalna prireditev v genovskem kopališču ni bila edina, ki bi zaslužila našo pozornost. Tudi 3portniki ostalih panog so prvo septembersko nedeljo — in še tako čisto poletna je bila — bogato izrabili za svoje nastope.
Med temi i. slimo tukaj najprej na italijanske kolesarje, ki so imeli celo vrsto dirk po cestah in dirkališčih, med njimi kot najvažnejšo tako imenovano
»VOŽNJO PO PDEMONTU«
ld je vodila po tradiciolnalni 209 km dolgi progi v velikem krogu cest okrog mesta Torina to je štela obenem za oceno v vojni vožnji po Italiji. Prva poročila pravijo, da potek dirke ni bil posebno zanimiv, na cilj pa je prispela večja skupina, iz katere se je v spurtu izločil neki Magmi iz Prata, ki se je dozdaj — vsaj pri dirkah za vojno vožnjo — ni mogel preriniti na vidnejše mesto. Mož je prevozil progo v 6:14:023/s s povprečno hitrostjo 33.198 km na uro. 30 m za njim je bil drugi Bartali, tretji pa FovalH, medtem ko je dozdaj najbolje ocenjen profesionalni vozač in prvak Italije Leoni spet enkrat zasedel 7. mesto.
Ko smo že na kolesih, pristavimo nekaj kratkega Se o mednarodni dirkališčni dirki v Bratislavi, ki so se je razen domačih dirkačev udeležili tudi Nemci in Hrvati. Zmagali so gostje iz Nemčije z 10 točkami, drugi so bili Hrvati s 33 točkami, Slovaki pa niso bili ocenjeni kot moštvo. Najboljši posameznik je bil Valenta z Dunaja.
TUDI NOGOMETA
ni manjkalo zadnjo nedeljo kakor vsako, sredi poletja ali sredi zime.
Mednarodno tekmo so imeli ta dan v Zagrebu in sicei Slovaki in Hrvati. Tekma je ostala remis 1:1 (1:0).
V	semlfinalnih tekmah za pokal državne zveze so Dunajčani doživeli neprijetno razočaranje, saj je njihove ljubljence tesno, toda zares premagalo z 1:0 na papirju brezpomebno moštvo iz Spodnjega Porenjau Drugi finalist še ni določen, ker je ostala berlinska tekma neodločena.
V	Italiji so igrali precej, vse v znamenju bližajoče se prvenstvene sezone, v najrazličnejših kombinacijah. Izidi so važni predvsem za klubova vodstva...
VValter Heuser je v Berlinu izgubil naslov nemkega boksarskega prvaka težke kategorije v borbi s starim rlvalom Adol-fom Neuselom po 7 krogih, po katerih zaradi prevelike izčrpanosti ni prišel več na deske.
Drobiž po svetu
Dve pomembni japonski odkritji na področju živilske proizvodnje. Iz Tokija poročajo o važnih odkritjih dveh japonskih učenjakov. Kmetijski strokovnjak Rokuro Tsuge je našel način, kako se razna živila konzervirajo za dolgo dobo, ne da bi se poslabšala njih hranljiva vrednost ali da bi izgubila okus. Postopek je čisto preprost in obstoji v tem, da se živila prekrijejo z neko pasto, ki se pridobiva iz rastline Amo-phophallus Flumine. Tsunehisa Hirose pa je našel način, po katerem dajejo sadno drevje in pa bučnate rastline sadeže povsem brez pešk
Omejitev v potrošnji papirja na Švedskem in Finskem. Zasadi pomanjkanja delovnih sčl, transportnih sredstev in premoga je morala tudi Švedska omejiti potrošnjo papirja. Doslej sicer še niso bile izdane podrobne odredbe, oblastva pa streme, skrčiti potrošnjo za 25 odstotkov. Leta 1941. je švedska proizvodnja papirja znašala 816.509 ton. V tej skupni količini je bilo 26 odstotkov časopisnega, 49 odstotkov ovojnega, 13 odstotkov pergajmentnega in oljnega ter 25 odstotkov pisemskega in ti-skovinskega papirja. Da se izravna razlika, ki je nastala s podražitvijo — cena papirju je od pričetka vojne poskočila povprečno za 33 odstotkov — so listi za 25 odstotkov povišali naročnino, oglasno tarifo pa za 10, hkratu pa se je število strani skrčilo približno za tretjino. — Tudi Finska, katere ozemlje je pokrito z neizmernimi gozdovi, zmerom bolj občuti pomanjkanje papirja. V prvem četrtletju letošnjega leta je proizvodnja dosegla 50.000 ton nasproti 160 tisoč ton v istem razdobju zadnjega leta mirovne dobe. V zven s tem se je proizvodnja časopisnega papirja skrčila na 15 odstotkov in Tiskovna zveza pripravlja sistem racioniranja.
INSERIRAJTE V „JUTRU"!
Kako se hranijo letalci?
Rusld topovi, ki so jih uničile italijanske čete pri napredovanju v ozemlju Dona
SPOR T
Lep mednarodni uspeh v vodi
Italijanska plavalna reprezentanca je v Genovi zmagali nad nemško elito v vodi z 42:40 točkam
Taborišče polarne ekspedicije na ledni plošči
, Jutro" fn ,.Slovenski narod" v torek, 8. t. nune bosta izšla, o čemer vljudno obveščamo cenjene naročnike obeh dnevnikov.
Kro
•	Pomembna svečanost na Marconijevem
grobu. Na pobudo Akademije Italije in ustanove Marconi so nad grobom velikega učenjaka v kripti v Pontecchiu-Marconi zgradili oltar, k. je	. s
slovesnostjo posvetil bolognski kardinal in nadškof Nasalli-Rocca. Redki cerkveni slovesnosti je poleg drugih številnih pi e: stav-nikov prisostvoval tudi predsednik Akale-mije Italije Eksc. Federzoni.
•	Italijanski paviljon na zagrebškem velesejmu. V soboto je bil slovesno otvor-jen 27. mednarodni velesejem v Zagrebu, na katerem razen Hrvatske sodelujejo še Italija, Nemčija, Bolgarija, Madžarska ln Slovaška z razstavami s svojih najvažnejših gospodarskih poslopij v italijanskem paviljonu, ki ga je uredila stalna italijansko - hrvatska gospodarska komisija, je urejena predvsem obsežna razstava celotnih melioracijskih del v Italiji z zanimivim, bogatim gradivom, ki je vzbudila že svoj čas veliko zanimanje v Sofiji in Plovdivu. Lepo pa je zastopana tudi italijanska tekstilna industrija s sorodnimi panogami, zlasti pletenine in perilo ter moška in ženska konfekcija, dalje čevlji, kristalno steklo, kožuhovina, stro-jii, razno orodje, lekarniške specialitete, harmonike, radioaparati, avtomatične telefonske centrale itd. Dve dvoranici sta posvečen; tujsko-prometni propagandi in knjigarništvu. Pri tej priliki je Pogiavnik sprejel italijansko delegacijo, ki jo vodi predsednik Nacionalnega dela borcev Di Corrollanza.
— Slovenski čebelar. Izšla je 9. in 10. številka, ki prinaša dovolj zanimivega ta pestrega gradiva. Na prvi strani priobčuje vabilo na redni občni zbor, ki bo dne 27. sepembra v Ljubljani. Takoj za tem beremo jedrnato poročilo o društvenem delovanju v letu 1940 in 1941. Poučen je članek »Po končani paši«, ki daje navodila, kako postopaj čebelar s čebelami, da jih bo pravilno vzimil. Urednik g. Bukovec nadaljuje svoj zanimiv članek »Naše panjske končnice«. članek je bogato ilustriran. G. Ko-bal je napisal zanimiv članek »Nekaj podatkov o čebelarstvu v Ljubljani«, članek bo z zanimanjem prebral tudi nečebelar. Prav tako sta poučna tudi članka »čebelarske letine« in »Divje čebele«. Iz »Kotička za radovedneže« in iz »Drobirja« zvedo čebelarji marsikaj poučnega.
*	39-letna mati rodila 17. sina. Zakonska dvojica Carmelo in Flavia Pace — njemu je 40, njej pa 39 let — je pred dnevi doživela redek rodbinski praznik: rodil se jima je sinček, lep, zdrav malček, sedemnajsti po vrsti. Pri krstu so mu vzdeli pomembno ime Vittorio. Flavia Pace spada med najrodovitnejše žene Italije. Ko je pred 5 leti komaj 34-letna postala babica, jo je sam Duce med nekaterimi drugimi rodovitnimi ženami počastil s sprejemom. Pri tisti priliki so listi ugotovili, da sta Pacejeva najmlajši ded in babica v Italiji, in kakor vse kaže, je to prvenstvo doslej še ostalo v njunih rokah.
*	Dva drzna vzpona v gorah. Dva znana planinca, Dino De Lorenzi iz Udina in Pietro Saccardo iz Padove, oba člana Italijanskega planinskega društva in učitelja alpinistične šole GUF-a, sta pred dnevi prva preplezala strmi, nevarni, 700 metrov visoki dolomitski stolp ob vzhodnem pobočju Sassolunga v okolici Padove. Pogumna plezalca sta zavzeti vrh krstila po mladem, z zlato kolajno odlikovanem al-pinskem poročniku Articu dj Prampero, ki je padel na egiptovskem bojišču. — Nad Dornodossolo pa so trije mladi planinci Dazio Zani, Adriano Visconti in Sandro Sgarela, preplezali takozvano »črno steno« na jugu Punta d' Orbola. Mladi plezalci so se dolgo sistematično pripravljali na svoj podvig, zlasti pa so s pomočjo fotografske kamere temeljito proučili vso steno. Težko turo So izvršili v pičlem dnevu brez najmanjše nezgode, za prepleza-nje stene same pa so rabili pet ur.
*	Smrtna žrtev vratolomne vožnje. Pred
dnevi je velik tovorni avto s prikolico, ki ga je šofiral 30 letni šofer Eduardo Ghles-si, vozil iz Chiapovana prota Salcanu velik tovor drv. Na strmem klancu so vozilu iznenada odpovedale zavore in avto s prikolico je z vratolomno brzino začel drveti navzdol. Šofer je uvidel, da ni boljše rešitve, pa se je odločil, da previdno za-vozi ob zid, ki je tekel kraj ceste, potem pa kakor bog da. Nesreča pa je hotela, da je prav tedaj po cesti prišel mimo neznan človek, ki je opazil, kako grozeče divja težki tovor po cesti, pa se je stisnil k z;du prav takrat, ko je avto zavozil vanj. Sunek je bil tako silovit, da je človeka, kj mu istovetnosti še niso dognali, na mestu zmrvilo v brezoblično maso. Šofer je na srečo dobil le lažje poškodbe po prsnem košu.
Prodaja plemenske živine
Po nalogu Kmetijskega oddelka Visokega komisariata obveščamo kmetovalce, da bo v sredo dopoldne, dne 9. septembra t. 1., od 8. do 3. nre v klavnici v Ljubljani, prodaja plemenskih krav, prešičev in koz po ugodnih cenah.
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 8. septembra, ob 17.30: Okence. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota, 12. septembra, ob L7.30: Bog z vami, mlada leta. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol.
Drama uprizori v torek 8. t. m. ob 17.30 komedijo češke pisateljice Olge Scheta-pflugove, »Okence«. Glavno vlogo profesorja, kj se zaradi »okenca« v svojem spominu zamota v različne okoliščine in končno v zakon, igra g. Jože Kovič, ki delo tudi režira. Ostale vloge igrajo: Kraljeva, Rasbergerjeva, Nakrst. VI. Skrbinšek, Blaž, Verdonik Pavle Kovič, Košuta in Košič. Predstava na praznik v torek ob 17.30 bo po zelo znižanih cenah od 10 Lir navzdol.
IZ LJUBLJANI!
u— Novi grobovi. V častitljivi starosti 96 let je zavedno zapustila svojce ga. Marija Rogerjeva, rojena Mally. Na zadnji poti jo bodo spremili na praznik ob 15. iz kapelice sv. Frančiška na Žalah k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, 9. t. m. ob pol 8. v župnl cerkvi Sv. Petra. — V cvetu mladosti se je morala posloviti od življenja absolvirana pravnica gdč. Olga Mlakarjeva. Svojo plemenito dušo je izdihnila 6. junija v okolici So-dražice. Njeno truplo so končno našli in leži na Žalah v kapelici sv. Jakoba, od koder bo pogreb na: praznik ob 17. na pokopališče k Sv. Križu. — Preminil je zlatar in juvelir g. Franc Vovk. Zapušča soprogo, sina, hčerko in drugo sorodstvo. Pokojnik leži na mrtvaškem odru na svojem domu, Privoz 11, pogreb pa bo v sredo ob 17. iz kapele sv. Nikolaja na Žalah k Sv. Križu. — Za vedno je zatisnil svoje oči gostilničar g. Ivan Kos. K večnemu počitku ga bodo spremili na praznik ob pol 15. iz kapele sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnim bomo ohranili blag spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo naše odkritosrčno so-žalje.
u— TisKOvine za prijavo potrebe in zalog kuriva po novih odredbah Vis. Komisarija-ta bodo ljubljanskim upravičencem v kratkem in o pravem času na razpolago. Zaradi tega torej ni treba imeti nobenih skrbi ln tudi ni treba nikamor hoditi po tiskovine, ker bo vse o pravem času objavljeno. Po drva za mesec september, torej po 25 kg drv za osebo, naj pa ljudje gredo kar h trgovcem s kurivom ter jim predlože mesarsko knjižico ta potrdilo hišnega gospodarja, da nimajo zaloge drv niti plina niti lastnega gozda.
u— 10.000 cepljenih zoper tifus je že v Ljubljani ta vendar še vedno hodijo na mestni fizikat po zaščitne tablete, kar je prav razveseljiv dokaz, kako ljubljansko prebivalstvo varuje svoje zdravje. Vseh 10.000 oseb je mestni fizikat cepil zoper tifus v nekaj mesecih ter s tem opravil zares hvale vredno delo, saj so sedaj v Ljubljani cepljeni vsi poklici, ki imajo opraviti z živili, poleg teh se je pa iz lastnega nagiba dalo cepiti še nekaj tisoč drugih oseb, ker vedo, da se ta nevarna bolezen ne more razširiti samo tedaj, če je v kakem kraju cepljenih čim največ liudi. Med vsemi 10.000 cepljenimi pa po zauži-vanju zaščitnih tablet nikdo ni čutil neprijetnih posledic, kar je najprepričljivejši dokaz, da to cepljenje nikomur ne škoduje, vsajkega pa zanesljivo varuje pred tifusom. Ker jih je pa v Ljubljani še dosti, ki bi se radi cepili proti tifusu, zato je mestni fizikat cepljenje podaljšal do kraja meseca ter lahko ta mesec še vsakdo brezplačno dobi zaščitne tablete, če pride sam na fizikat ponje od 8. do 9. zjutraj.
u— Ruplovi violinski koncerti so vedno velik umetniški dogodek za naše mesto. Rupel je prvovrsten violinski virtuoz in njegovi koncertni sporedi so sestavljeni ta^ ko dovršeno in s takim okusom, da zbujajo vedno največje zanimanje s strani koncertnega občinstva, kakor tudi polno priznanje s strani glasbenih veščakov. V petek, dne 11. t. m., bo izvajal v veliki Fil-harmonični dvorani dela naslednjih skladateljev; Veractad, Bach, Lalo, Tartini, De-bussy, Škarjanc ta Sarasate. Na klavirju bo spremljala umetnika naša priznano najboljša pianistka ga. Zora Zamikava. Na koncert opozarjamo ta vabimo, začetek bo ob pol 7. zvečer; predprodaja v knjigarni Glasbene Matice.
u— še o snažen ju hodnikov. Kdor že dolgo pozna Ljubljano, se gotovo čudi, kako je v našem mestu moglo nastati vprašanje, kdo naj pometa hodnike in z njih spravlja sneg. Od nekdaj so to delali hišni posestniki sami, v prvi vrsti so pa uviievni trgovci, predvsem trgovci z živili, poleti pred svojimi trgovinami hodnike tudi škropili, da niso imeli prahu v trgovinah in na blagu, obenem so si pa s škropljenjem prav prijetno hladili trgovine. Velik del trgovcev in tudi mnogo obrtnikov ter hišnih posestnikov to še sedaj dela v lastno korist ta bi zaradi razumnih in tudi splošno korist upoštevajočih gospodarjev sploh ne bilo treba predpisov za snaženje hodnikov niti neprestanih opominov v časnikih. Ko je pa mestna občina začela površne gospodarje opozarjati na njih dolžnost, se je število uvedevnih gospodarjev prav zelo povečalo in dandanes vidimo, da so ljubljanski hišni posestniki in lastniki parcel precej disciplinirani, ker se res zavedajo velikega pomena snage vsega mesta ta tudi ugleda Ljubljane. Z veseljem lahko vsak dan ugotavljamo, kako mnogo gospodarjev skrbi za snažne in poškropljene hodnike, da je vsa ulica zaradi reda ta snage prikupna ta tudi v najhujši vročini vabljiva. Navzlic vsemu temu je pa še vendar nekaj malomarnih posestnikov, ki še vedno ne upoštevajo opozoril in opominov mestne občine. Zato mestni magistrat spet opominja vse take gospodarje, da po predpisih morajo pred svojimi posestvi v jutrnjih urah pomesti ta osnažiti hodnike, jih v lastnem interesu na dan po večkrat škropiti ter na ta način prispevati svoj dolžni delež k snagi in ugledu naše bele Ljubljane.
u— šola Glasbene Matice ljubljanske je začela danes z rednim poukom. Vpisalo
se je 420 gojencev, kar je rekordno število vpisa takoj ob začetku šole v zadnjih petih letih. Ravnateljstvo obvešča starše, da lahko še vpišejo gojence na šolo, posebno
opozarja na pouk orkestralnih instrumentov in na pouk deklamacije, ki je poverjen prof. šestu. Ta teden se sprejemajo tudi priglasi za šolski zbor, ki ga vodi ravnatelj Mirko Polič in je pouk v šolskem zboru brezplačen.
u— Ravnateljstvo L moške realne gimnazije sprejema prošnje za pripustitev k sprejemnemu izpitu za I. razred ob delavnikih dopoldne do 15. septembra v pisarni na gimnaziji za Bežigradom. Prošnja mora_ biti kolkovana s 4 lirami in priložiti ji je krstni list in izpričevalo o dovršenem 4. razredu ljudske šole. Dan in kraj izpita bo objavljen v časopisih. — Učenci, ki bi radi delali razredni izpit, ker so
ostali neocenjeni, naj se prijavijo takoj ali najkasneje do 12. t. m. pri ravnateljstvu.
u— Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse starše, ki nameravajo poslati svoje sinove v pivi razred realne gimnazije, da se prošnje za sprejemni izpit sprejemajo še do 15. tega meseca ta ne samo do 7. t. m., kakor je bilo prvotno javljeno v časopisih. Prošnje naj bodo kolkovane s kolkom za 4.— lire in opremljene z izpričevalom 4. razreda ljudske šole ta rojstnim listom. Dan ta ura sprejemnega izpita bosta javi j ena v časopisih.
u— Na H. moški meščanski šoli v LJubljani (Bežigrad) bodo izredni izpiti za učence vseh razredov v sredo, 16. septembra. Popravni izpiti iz italijanščine bodo za učence vseh razredov v četrtek, 17. septembra, iz ostalih predmetov za učence prvih razredov v četrtek, 17. septembra, za učence drugih in tretjih razredov pa v petek. 18. septembra. — Končni izpit se bo vršil od ponedeljka, 21. septembra dalje. — Vsi izpiti se bodo začeli ob 8. zjutraj. Pravilno kolkovane prošnje za izpite morajo predložiti učenci ravnateljstvu vsaj do 16. septembra. Učenci, ki se vozijo z vlakom, naj si pravočasno preskrbe dovoljenje za potovanje v Ljubljano. Ravnateljstvo.
u— Pouk modemih jezikov — nemščine, italijanščine, francoščine za začetnike in spretnejše na osnovi konverzacije. Dopoldanske, popoldanske in večerne ure. Prijavljanje dnevno od 8—12 in od 14—16: Mestni trg št. 17/1. nad. desno.
u— Znanje stenografije in strojepisja vam odpira vrata v vsako službo, zlasti v trgovskih, industrijskih in časopisnih podjetjih. Pouk v središču mesta: Mestni trg 17/1. desno. Prijavljanje dnevno od 8—12 ta od 14—16.
u— Privatna dvorazredna trgrovska šola Zbornice za trgovino in industrijo, Gregorčičeva 27, (Trgovski dom, poleg Visokega komisariata) vpisuje vsak dan dopoldne.
Z Gore^fslkfcga
Nov okrožni vodja v Kranju. Za novega okrožnega vodjo v Kranju je bil imenovan nacionalsocialist Remschnig.
Zborovanje gorenjskih pravnikov. V Radovljici je bilo pred kratkim pod predsedstvom šefa civilne uprave za pravosodje dr. Messlnerja zborovanje v zasedenih krajih Koroške in Gorenjske zaposlenih sodnikov, sodnih uradnikov, notarjev ta odvetnikov. Zborovalcem Je med drugimi govoril vodja poslovalnice državnega komisarja za učvrščevanje nemštva dr. Frfedl.
Hkratu sta umrla. Te dni sta drug za drugim umrla tovarniški mojster, 66 letni Matija Aschauer ln pa 72 letni upokojenec Ludvik Modre z Jesenic. Oba sta delj časa bolehala, pokopali pa so ju istočasno ob velik udeležbi pogrebcev.
Smrt ugledne Blejke. Dne 31. avgusta je na Bledu umrla ga. Katarina Rusova, rojena Westrova v starosti 74 let, zadeta od kapi. Pokopali so jo ob veliki udeležbi prebivalstva.
Kopališka sezona na Jesenicah. Spomladi je nacionalno-sociallstična telovadna ta športna organizacija prevzela znano čufar-jevo kopališče pod milim nebom. V popravila je organizacija vložila par tisočev. Kakor poroča »Karawanken Bote« iz Kranja, je bilo kopališko življenje v zadnjih mesecih tako živo, da se lahko računa s prav dobrim zaključkom sezone.
Popravljanje cest. V Kranju izboljšujejo nekatere oeste ter jih pokrivajo s črno plastjo. Vsa sedanja dela na cestah pa imajo samo začasen zasilen značaj. Končna obnovitev cest je še v načrtu.
Iz Spodnje štajerske
Zadeva aasebnih brzojavk na fronto.
Poštna uprava je v sporazumu z vrhovnim poveljstvom oboroženih sil izdala naslednja nova določila: Zasebne brzojavke na pripadnike edinic in službenih mest s številkami vojne pošte se morajo v bodoče pred sprejemom pregledati, kar se tiče nujnosti in neodložljivosti. če je oddajatelj pripadnik vojske, je za pregled pristojen njegov disciplinski predstojnik Za brzojavke ostalih pošiljateljev je pristojen skupinski vodja nacionalsocialistične stranke njihovih bivališč. V skladu s temi določili se v bodoče zasebne brzojavke te vrste sprejemajo samo pri okencu. Opazke glede na nujnost so podvržene tarifi.
Novi grobovi. V Mariboru je umrla 53-letna žena krojaškega mojstra Raza ^o-cajtova, rojena Stepišnikova. V Gradcu je umrl 5 letni Rudolf Grobin iz Maribora. Na svojem domu v Mariboru je umrla 79 letna vdova po železniškem uslužbencu Antonija Gendisova, rojena Modrova. V mariborski bolnici je umrl 66 letni posestnik Jože Ke-kec. V Mariboru je umrla 69 letna žena po železnikem upokojencu Terezija švejda. v Novi vasi pa 58 letni preužitkar Jože Miki.
V	Št. Juriju ob južni železnici je umrla 69 letna Rozalija Stropnikova rojena Oreš-nikova.
Poroka. V Mariboru sta se poročila Viktor Lausch, vodja Stagerjeve podružnice, in Štefka Jelenova. V št. Vidu ob južni železnici so se poročili Jakob Žolinc iz Trbovelj in Amalija Mernikova iz Ple-tovarjev ter Alojz Hlade in Angela Zapu-škova.
Huda kazen za p°sIu3nnjP tujih radlo-postaj. Kazenski oddelek pri poveljstvu varnostne policije v Mariboru je obsodil 68 letnega Rafka Topolnika iz šoštanja zaradi poslušanja sovražnih radiopostaj na pet let ječe. Topolnik je v svojem stanovanju delj časa poslušal oddaje sovražnih postaj in njih vsebino drugim pripovedoval dalje.
V	Velenju so se poročili Franc Mavc ta Antonija Sitarjeva, Viljem Centrih in Hil-da Hojanova, Karel Koželj ta Roza Vreč-kova, Emil Hladin in Ana Krotančnikova, Karel Miklavžta in Zofija Verdevova. Umrli so 83 letni preužitkar Ivan Koren, 77-letna preužitkarica Marija žalovnova, 82-letni čevljarski mojster Urban Krarajc s Pake ta 74 letna preužitkarica Cecilija Sot-lerjeva iz šaleka.
Izlet konjiških železničarjev k Sv. Kun-goti na Pohorju. Obratno vodstvo štajerskih železnic v Konjicah je pred dnevi priredilo izlet k Sv. Kungoti na Pohorje.
Ljudsko gibanje v Mariboru. V drugi polovici minulega meseca je bilo prijavljenih 77 rojstev (poprej 101), od tega 38 dečkov
Ste se ie naročili
na romane DK?
Znižana cena po 8 lir za broširani in po 18 lir za vezani izvod romanov lz zbirke »Dobra knjiga« velja le za one naročnike naših listov, Id se v naprej prijavijo za odvzem vsaj treh zaporednih knjig. Knjige pa lahko potem plačujejo tudi v mesečnih obrokih skupaj z naročnino za »Jutro« ali »Slovenski narode.
V podrobni prodaji bodo knjige seveda dražje. Zato se v naprej naročite na romane DK, če se še niste. Prijavite se upravi naših listov v Narodni tiskarni ali pa inka-santu, ko pobira naročnino.
Za prve tri knjige, ki bodo Izšle v oktobru, novembru in decembru, so določene naslednje:
»lira Pucova: TIHA VODA
Izviren slovenski roman iz polpretekle dobe.
A. Fraccaroli: GROFICA WALEWSKA
Zgodovinski roman Napoleonove ljubezni do poljske aristokratke.
John Knittel: EL HAKIM
Roman iz skrivnostnega življenja Bližnjega vzhoda.
in 39 deklic, število smrtnih primerov je bilo 35 (poprej 41), od tega 17 moških in 18 žensk. Porok pa je bilo 35 (poprej 40).
preprečen vlom. Dne 29. avgusta se je mlad neznan človek vtihotapil v hišo posestnika Korošca v okolici Sv. Marjete pri Pesnici, da si nabere pripravnega plena. 2e je nekje staknil denarnico z nekaj vsebine, ko so se domači vrnili s polja ta ga zasačili na delu. Brž so poklicali še sosede na pomoč in oboroženi s kosami, vilami ta sekirami, so zajeli tatu. Skrbno so ga za-stražili do prihoda orožnikov, ki so ga nato odvedli v zapor. Orožniki so v vlomilcu spoznali mizarskega pomočnika Friedricha VVeisskopfa iz Peker.
Huda nesreča na cesti. V mariborsko bolnico so pripeljali 481etno Ivano Rand-lovo. V ponedeljek zvečer jo je neki moto-ciklist na cesti podrl in ji prizadejal tako hude poškodbe po glavi, po nogah in po životu, da je njeno stanje resno.
Dve nesreči. Na eni izmed mariborskih ulic je padel 20 letni delavec Viktor Krek ta si zlomil ključnico. Anton ZObraik, 49-letni posestnik iz Slivnice pri Mariboru, je z desno nogo prišel v mlatilni stroj, ki mu je odrezal palec in mu razmesaril stopalo. Oba ranjenca so pripeljali v mariborsko bolnico.
Smrt v Dravi. Karel Jaunig, 22 letni mizarski pomočnik iz Ruš, se je pred dnevi blizu ruškega jeza kopal v Dravi. Močan tok vode ga je zagrabil ta odnesel g seboj, da je utonil.
Huda prometna nesreča. V petek popoldne se je na križišču na Pobrežju pri Mariboru pripetila huda prometna nesreča.
351.	Kdo je bila Llbuša?
352.	Zakaj imenujemo šibko stran nekega človeka njegovo Ahilovo pelo?
353.	Kaj je makrokozmos ?
•
354.	Strel skozi okno
Ko se je Jaka vrnil v svoje pritlično stanovanje, je opazil, da je nekdo streljal skozi okno. K sreči je bilo notranje okno odprto in škoda ni bila velika. Kljub vestnemu iskanju v sobi ni mogel najti krogle. Tudi poklicani stražnik jo je iskal zaman ta je rekel: »škoda, da ni bilo zaprto tudi notranje okno!« Jaka je ta opazka ujezila in je menil: »Ali ni zadosti ena razbita šipa? Poiščite rajši storilca!«
Stražnik pa je imel povsem upravičljiv razlog, da je obžaloval, ker krogla nI šla
skozi obe šipi. Kakšen je bil ta razlog? •
355. Za računarje
S številkami od 1 do 9 je sestaviti računsko nalogo, ki je njena vsota enaka 40. «««
Rešitev nalog 6 t. m.:
346.	Med 1. januarjem 1. 10 pr. Kr. in 1. januarjem 1. 10 po Kr. je samo 19, ne pa 20 let, kajti vmes ni bilo leta 0.
347.	Leto šteje 13 mesečnih mesecev po
28 dni.
348.	Električni transformator (okrajšano trafo, transformirati = prestrojiti, preobraziti) je priprava, da se z danim (primarnim = prvotnim) električnim tokom ustvari v drugem sklenjenem tokovodnlku nov (sekundarni = drugotni) električni tok večje ali manjše napetosti.
Transformator je osnovan na pojavu tako zvane indukcije: Ako se sklenjen toko-vodnik premika v magnetnem polju ali se nahaja v spreminjajočem se magnetnem polju, se v njem vzbuja (= inducira) električen tok. Magnetno polje se v to svrho ustvarja večinoma z elektromagneti.
Primarni tokovodnik je izolirano navit okoli železnega jedra, s katerim se ustvarjajo spremembe magnetnega polja. Ako je primarni tok istosmeren, se mora s posebnim prekinjalom prekinjati, da magnetno polje nastaja ta izginja. Z navadnim prekinjalom, kakor je kladivce pri električnem zvoncu, se prekine tok v sekundi do 15krat, s prekinjalom na živo srebro, kjer vrteči se curek živega frebra zadeva na kovina-ste kontaktne in vrsteče se izolirne ploščice, do 100 krat, pri elektrolitskem prekinjata do 1300 krat v sekundi. Ako je primarni tok izmeničen, prekinjala ni treba, ker tok menjava smer (navadno 50 krat v sekundi) in se enako hitro spreminja magnetno polje. Tokovodnika sta izolirano navita okoli dveh tuljav, ki sta druga čez drugo nataknjeni na železno jedro (lz tan-
Rudotf Svečko, 88 letni ekonom Radenske
Slatine, se je z motornim kolesom zaletel v neki tovorni avto, nato pa se je Se 26-letna pomožna delavka Ana Pokrivačeva s kolesom zaletela v kup na tleh. Svečko je pri padcu dobil nevarno rano na glavi ta hude notranje poškodbe, Pokrivačeva pa se je poškodovala po glavi ta po levem stegnu. Oba so prepeljali v mariborsko bolnico.
Radio Ljubljana
Torek, 8. septembra 1942-XX.
8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert Marijana Carupia. 11.00: Prenos pete maše iz bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. -.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Na harmoniko igra Avgust Stanko. 13.00: Napoved časa, — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Simfonična glasba. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert so-pranistke Drage Sokove in altistke Vide Rudolfove. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Korcent violinista Kajetana Burgei-ja — pri klavirju M. Lipovšek. 17.40: Koncert Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba. 20.00: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.50: Priljubljene pesmi. — Orkester vodi dirigent Zeme. 21.20: Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 21.50: NICOTERA: Pogovori s Slovenci. 22.00: Operetna glasba. — 22.15: Koncert sopranistke Marije Fiorenze. — 22.45: Poročila v italijanščini.
Sreda, 9. septembra 1942-XX.
7.30: Slovenska glasba. — 8.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. — 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Koncert Šramla Ljubljana. 13.00: Napoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini 13.20: Filmski svetovalec. Pisano glasbo izvaja orkester pod vodstvom dirigenta Segurinija. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert violinista Jana Slajša (pri klavirju Janko Ravnik). 14.45: Poročila v slovenščini. — 17.15: Prenos iz Siene: Koncert gojencev, vpisanih v tečaju za klavir, orgle, skladbo in glasbo. 19.00: »Govorimo italijansko« — prof. dr. Stanko Leber. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Polke in mazurke. — 20.00: Napoved časa. — Poročila v itailjan-ščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi: 20.45: Koncert pod vodstvom dirigenta Michela Macioce-ja. Med odmorom predavanje v slovenščini. 21.45: Pisana glasba. 22.05: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta (L. Pfeifer — I. violina, A DermelJ — II. violina, V. Sušteršič — viola, C. Šedlbauer — čelo). 22.45: Poročila v italijanščini.
kih palic) ali pa sta obe tuljavi druga poleg druge na okvirnem jedru.
Čim več ovojev ima transformator jeva tuljava, tem večja je napetost taducirane-ga toka ta žica je lahko tem tanjša. Ako je na primarni tuljavi 50 ovojev in napetost 200 voltov, na sekundarni tuljavi pa 500 ovojev, ima sekundarni tok tudi 100-kratno napetost, t. j. 20.000 voltov. Napetost se lahko spreminja, ne more se pa spreminjati energija. Energija se meri s produktom napetosti ta jakosti (glej vprašanje 318) ta je torej jakost transformira-. nega toka tem manjša, čim večja je napetost. Pri polno obremenjenih transformatorjih se izgubi le 2 do 5 % transformirane energije (segretje tokovodnika, železnega jedra itd.).
Transformator ima različne uporabe tako v tehniki kakor v medicini, zlasti je velikega pomena za prenos električne energije od električnih central na bolj oddaljena mesta za razsvetljavo ta industrijsko porabo, ki potrebujejo tisoče amperov. Ne samo, da bi se z direktnim primarnim daljnovodom največji del napetosti izgubil, je prenos električne energije v velike daljave tem dražji, čim jačji so toki, ker bi moralo biti omrežje iz tem debelejše žice ta baker je drag. Pri prenosu je treba upoštevati tudi upor tokovodnika. Da ostane zunanji upor enak, je pri dvakratni dolžini potrebna dvakrat tako debela žica (štirikratno podraženje!). Mnogo ugodneje je odvajati toke majhne jakosti ta velike napetosti, ker je za tokovnik potrebna tanka (mnogo cenejša) žica.
S transformatorjem teče v daljavo tok majhne jakosti in visoke napetosti. Blizu kraja uporabe se tok zopet transformira na ustrezno nižjo napetost in večjo jakost. Vendar so tudi prenosu z visoko napetostjo savljene meje, ker postane varnostno izo-liranje pretežko. Za boljšo izolacijo in hlajenje se transformatorji velike storilnosti postavljajo v posode z oljem. Vobče velja, da je nizkonapetnostni navoj iz maloštevilnih debelih žičnih ovojev, visokonapet-nostni navoj iz mnogoštevilnih tankih ovojev.
•
349.	Samo s tremi številkami
Matematiki razpolagajo dejansko s pomožnimi znaki, da hitro in na kratko zapišejo tudi največje številčne pošasti. Tako morejo s samimi tremi številkami in sicer s tremi v stopničasti obliki razporejenimi 9 izraziti število, ki obsega v©č nego 369 milijonov številk. Matematik si zna ta znak razlagati in tvori tako zvane potence. De-vetica velja tolikokrat kot množilnl faktor, kolikor navajajo eksponenti, to je stopničasto nad njo postavljeni devetici. Drugače bi omenjeno število lahko zapisali tudi tako, da bi faktor
(9X9X9X9X9X9X9X9X9) devetkrat pomnožili s samim seboj. Kdor bi pa hotel število z več nego 369 milijonov ničel, ki sledi iz tega računa, zapisati, bi si moral oskrbeti okrog 1850 km dolg papirni trak in bi moral prav dolgo živeti...
•
350.	Križanka
Vodoravno: 1. domovina. 7. osa 8. tek, • roba, 12. gigolo, 14. pojedina, 15. Marija," 16. Man, 17. ali, 18. tramtaec.
Navpično: 1. Don, 2. Os, 3. Marijana, 4. Italijan, 5. ne, 6. ako, 10. Oger, 11. bodi, 12. Gomar, 13. ona-le.
KAJ VEM? KAJ Z1NAM?
Iz Hrvatske
Predavanje italijanskega strokovnjaka.
Pretekli ponedeljek je predaval v Zagreou g. prof. inž. Aldo Ramadoro, ravnatelj tehnične službe fašistične zveze poljedelcev o preureditvi zemljiške posesti v okviru splošnega izboljšanja tal. Udeleženci so z zanimanjem sledili predavateljevim izvajanjem.
Turinski list o delo Poglavnlka. Turin-
ska »La Gazzetta del Popolo« je pred dnevi objavila obširen dopis svojega izrednega poročevalca iz Zagreba, v katerem ugodno ocenjuje neumorno delo Poglavni-ka za nastanek in obstoj Nezavisne Države Hrvatske.
Smrt ugledne Hrvatice. V Zemunu je v visoki starosti 93 let umrla ga. Cecilija pl. Fugger, mati mestnega senatorja v pokoju in enega najuglednejših zemunskih Hrvatov. Pokojno gospo so cenili in spoštovali ne samo v Zemunu, ampak tudi po vseh krajih, kjer so jo imeli priliko spoznati. Pokopali so jo na domačem pokopališču.
Glasbena šola v Dubrovniku. Te dni je
začela v Dubrovniku poslovati Glasbena šola s pravico javnosti. Z Glasbeno šolo je dobil Dubrovnik kulturno ustanovo, ki jo je že delj časa pogrešal in ki bo pozitivno vplivala na širjenje glasbe na vsem južnem področju države.
Nov vodja Hrvatske delavske zveze. Na
osnovi pravilnika Hrvatske delavske zveze je bil imenovan za vodjo te ustanove gosp. Milan Bujan.
Sestanki hrvatskega delavstva. Delavska zbornica bo priredila po posameznih obratih več sestankov delavstva, kjer bodo govorniki seznanjali poslušalce o sodobnih političnih in kulturnih vprašanjih. Prvi tak se-
stanek Je bil preteklo nedeljo v dvorani bolnišnice usmiljenih sester v Zagrebu, kjer so se zbrali nameščenci in nameščenke, delavci in delavke ter bolniški strežniki in strežnice.
Carevo džamijo v Sarajevu popravljajo.
Obnovitvena dela pri Carevi džamiji so v polnem teku. Kljub temu pa bodo trajala še najmanj mesec dni, tako da za ramazanske praznike džamija še ne bo uporabna. Predvideni stroški za obnovo znašajo nad milijon kun.
Cene za sadje na zagrebških tržiščih
Po poročilih hrvatskih listov se gibljejo cene za jabolka od 15 do 12 kun, za hruške od 10 do 12 kun in za slive od 12 do 20 kun; grozdje prodajajo po 25 do 45 kun, breskve po 25 do 30 kun, lubenice in dinje po 15 kun, čebulo pa po 18 kun za kilogram.
45 metrov visok tovarniški dimnik v Zagrebu bodo podrli. Mestno načelstvo v Zagrebu je razpisalo licitacijo za poru-šenje 45 metrov visokega tovarniškega dimnika bivše tovarne usnja v Medved-gradski ulici. Dimnik ima 1 meter in pol premera v notranjosti. Debelina zidu v sredini znaša 80 cm, na vrhu pa 30 cm. Podjetnik bo moral delo opraviti v 20 dneh.
Otvoritev športnega stadiona v Tesliču.
Hrvatski listi poročajo, da je bil zadnjo nedeljo v avgustu otvorjen na svečan način športni stadion, imenovan po dr. Anti Paveliču. Otvoritvi je prisostvovala velika množica meščanov.
Tiralica za ubijalcem Gjure Keinratha.
Velika župa Prigorje je razpisala tiralico za morilci ustaškega tabornika občine Pušča iz Zagreba Jure Keinratha. Obenem s tiralico je razpisana nagrada 50.000 kun za tistega, ki najde napadalce ali pripomore k njihovi aretaciji.
H p?Esno cfae p^ir-eanslglia...
Prvi nrisnoidošl svetuje. •
/ai incontro alla Fortuna! Con un piccolo sacriflcio dl 12 Lire puoi sve-gliarti milionario fra qualche setti-mana. Per non dimenticartene: com-pera un biglietto oggi stesso.
pojdi Sreči nasproti! Z malo žrtvijo i2,- lir se čez kak teden lahko zbudiš kot milijonar, še danes kupi srečko, da ne boš pozabil!
BEGALA M I L I O N I
a chl acquista ur uglietto per L 12.-
DARUJE MILIJONE
memu, ki si naba vM srečko za L 12
MALI OGLASI
Kdor išče službo plača za vsako besedo L —.30, za drž. ln prov. takso —.60, za dajanje naslova ali šifro L 2.—. Najmanjši Iznos za te oglase je L 7.—. — Za ženit ve in dopisovanja Je plačati za vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 za besedo, za drž. in prov. takso —.60. za dajanje naslova ali šifro L 3.—. Najmanjši iznos za te oglase Je L 10.—.
'liIiBlLl
Služkinjo
samostojno kuharico — iščem za takoj ali pozneje. Leopold Habicht, specialni damskl frizer, Ljubljana, Miklošičeva 4.
11815-1
Briv. pomočnika
dobro izurjenega, takoj sprejmem. Bleiwelsova (Tyrševa) cesta 37.
11952-1
Služkinjo
starejšo, vajeno vrtnega dela, sprejmem. Naslov v vse., poslovalnicah Jutra.	11949-1
Službe išče
Oglasi v »Jutru« imajo vedno uspeli!
500 lir nagrade
dobi tisti, ki priskrbi primerno stalno zaposlitev pridnemu mlademu fantu s petimi razredi srednje šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten za delo«. 11945-2
Akademičarki
iščeta kakršne koli zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Brez sredstev«.
11954-2
Perfektna kuharica
želi službo pri boljši družini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljša«.	11953-2
Vajenci (-ke)
Vajenca in vajenko
sprejme frizer Jože Str-gar, Miklošičeva cesta.
11957-44
l&JULL
Časopise
stare, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Papir«.	11880-6
Orig. perzijsko
preprogo prodam po nizki ceni. — Ogled od 9. do 16. ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11947-6
Plinsko peč
kamin, 15 žarll, mala poraba plina, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11940-6
Po ugodni ceni
prodam male sode od paradižnikov, najprimernejše za kislo zelje. — Kolodvorska ul. 3, dvorišče.	11948-6
Radio
Radio
rabljen, dobro ohranjen, novejši model, kupim. Ponudbe z navedbo cene in popisom na ogl. odd. Jutra pod »Badio«.
11939-9
Oblačila
Prodam
črn ženski plašč ter mo ške ln ženske čevlje. — Ogled dopoldne. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11937-13
Prodam
dobro ohranjene moške čevlje št. 41 in fotoaparat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11958-13
Trgovski lokal
se takoj odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.	11867-19
Iščem
eno- ali dvosobno stanovanje, po možnosti v centru ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sončno, čisto«.
11955-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, sončno, oddam s 15. sept. mirni osebi. Pleteršniko-va ul. 26, Bežigrad.
11936-23
Gospod
starejši samec, išče primerno sobo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen in točen«.
11942-23a
Prazno sobo
za dve osebi, četudi ni posebnega vhoda, v Trnovem ali okolici, iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 11938-23a
V najem
n
Šupo z dvoriščem
v okraju sv. Jakoba sprejmem v najem za kurivo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11944-17
Glasbila
Kdo mi posodi
v svrho kompozicije uglašen planino. Ponudbe z navedbo mesečne odškodnine na ogl. odd Jutra pod »Posodi«.
11956-26
Mlado kozo
prodam. Cesta v Mestni log 95, od 16. ure naprej.
11946-27
Izgubila sem
od Zmajskega mostu do Zvezde torbico z družinsko knjižico. Pošten najditelj naj Jo odda v ogl. odd. Jutra.
11941-28
URO
srebrno (starinsko, drag spomin), z zlato verižico, je izgubil v nedeljo 6. t. m. zvečer, nepre-možen vpokojenec, gre-doč po Tržaški in bivši Bleiweisovl cesti. Pošten najditelj se lepo prosi, da najdeno vrne proti nagradi v ogl. odd. Jutra.	11951-28
šivalni stroj
znamke »Diirkop« ter damsko kolo y izvrstnem stanju naprodaj. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra.
11859-29
K
Za tvrdko Franc Heuffel
splošno pečarstvo. 6e •rire.'«
maju vča naročila v restavrac ji >Fi?ovec« pri blagajniJarki. Prosim etranke. da se posla žujejo tega naslova. li'.®>4 ®'
Hladilne omare
na led, najcenejše pri: Kenda. Kersnikova ul. 2, Breznik, Stritarjeva ul., Kolar, Bleitveisova (Tyr-ševa) cesta in Zrimšek, Ulica 3. maja. 11959-6
Otroške vozičke
vseh vrst (predvojno blago) kupite oziroma zamenjate ali prodaste pri »Prometu«. Nasproti Križ>nsice cerkve.	11920-6
Zapustil nas je naš ljubljeni brat, stric in svak, gospod
Slamo
vsakovrstno .kupim. Plačam dobro. Hotel Slon, LJubljana.	11935-7
gostilničar
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 8. septembra 1942 ob pol 3. uri popoldne z žal, kapele sv. Janeza, k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. septembra 1942.
ŽALUJOČI OSTALI
Vsem onim, ki ste jo poznali in vzljubili, sporočamo, da je Izdihnila svojo plemenito dušo dne 6. junija t. 1. v okolici Sodražice naša dobra, mila hčerka, sestra, teta in svakinja, gospodična
OLGA MLAKARJEVA
abs. jur.
Njeno truplo je bilo končno najdeno in leži na Žalah v kapelici sv. Jakoba odkoder bo pogreb v torek, dne 8. septembra ob 5. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 6. septembra 1942.
Prosimo tihega sožalja.
Neutolažljivi starši, sestri in ostalo sorodstvo

V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predragi soprog, predobri očka, brat, stric, svak in zet, gospod
V0VK FRANC
ZLATAR IN JUVELIR
Blagopokojni leži na svojem domu Privoz 11.
Pogreb se bo vršii v sredo, dne 9. septembra 1942 ob 5. uri popoldne z Zal, kapele sv. Nikolaja, na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 7. septembra 1942.
Globoko žalujoči: ANA, soproga; MIRKO, sin; MILICA, hčerka in ostalo sorodstvo

. !>. ;v K ■. •-'Ure
t
Karbid, biciklje,
bicikelj gume
vreče, pisalne in šivalne stroje kupimo. Generator delavnica, Tyrševa c. 13, (Figovčevo dvorišče).
11871-7
Suhe gobe
kupti jem po najvišji dnevni ceni. R. Višnje-vec, Plorijanska ul. 37.
11943-7
Decimalno tehtnico
do 250 kg nosilnosti, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjena«.	1195C-7
Zapustila nas je naša dobra mama, babica, prababica, pra-prababica, tašča in teta, gospa
Marija Rfiger rop. MaKy
ki je danes ob 4. zjutraj v 96. letu svojega življenja v Bogu zatisnila svoje trudne oči.
Na zadnji poti z žal, lz kapelice sv. Frančiška jo bomo spremili na praznik, dne 8. t. m. ob 3. uri popoldne.
Sv. maša zadušnica bo darovana v sredo, dne 9. t. m. ob pol 8. uri v župni cerkvi Sv. Petra.
Ljubljana, G raz, Vrhnika, Tržič, dne 6. septembra 1942.
Žalujoči rodbini
Roger—'Mejač
Snsiriralfe v



ZAHVALA
Prošnje zc triciklje
za dovolilnice, kakor tudi prevode v italljanšči no oskrbuje pisarna Volčič, Knafljeva (prej Dvn
rakova) 13, tel 36-96
8966-3'.
Kompletna samska soba z 2 kaučema
izvrstna izdelava, naprodaj za 3200 lir.
Kauč
tudi posebej naprodaj pri »Delavnica za triciklje«, Tyrševa 13 (Figo-vec, levo dvorišče).
11872-12
P £ £ M O O
G O M B A C
GLEDALIŠKA 14
Vsem, ki ste nam ob prebridki izgubi našega ljubljenega očeta in soproga,
gospoda
Bf. mmmin kreka
RED. UNIV. PROFESORJA IN ČLANA AKADEMIJE,
kakorkoli izkazali svoje sočutje, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti, ali darovali cvetje, se prisrčno zahvaljujemo.
Pr^r posebno zahvalo izrekamo gg. univ. prof. dr. B. Lavriču in dr. K. Lušickemu, vodjama kirurške in interne klinike ter vsem gg. zdravnikom, ki so mu lajšali trpljenje. Nadalje se zahvaljujemo preč. duhovščini, zlasti Prevzvišenemu gospodu škofu, g. predsedniku Akademije dr. M. Vidmarju, g. rektorju dr. M. Kosu in g. dekanu pravne fakultete dr. H. Steski za tople poslovilne govore, s katerimi so počastili pokojnikov spomin, gg. univ. prof. in članom Akademije, g. predsedniku Apelacijskega sodišča dr. VI. Golji, zastopstvom »Pravnika« in drugim odličnim zastopstvom, ki je udeležba njih vseh bila nam v veliko tolažbo, ter pevskemu in orkestralnemu zboru Glasbene Matice za ganljivo počastitev. Vsem veljaj naša iskrena zahvala! V Lhibljani, dne 7. septembra 1942.
Rodbina prof. KREKOVA
H. de Vere Stacpoole:
19
OTOK BISEROV
Roman
čolnič je bil majhen; očitno je svoje dni pripadal kaki jahti, sodeč po njegovi opremi ali bolje, po tem, kar je bilo ostalo od nje. Izabela je stala v zadnjem koncu in veslala z enim veslom.
»Povejte mi,« se je oglasil Van Houten, »kaj je delalo dekle na lovišču?«
»Ne vem,« je rekel Floyd, zaslanjaje si oči z roko; »vobče nisem vedel, da je bila tam. Da je dobila ta čoln: je morala najprej na jadrnico.«
»Nu, vidite,« je rekel Van Houten, »vse to mi ne ugaja. Ne maram, da bi se preveč pajdašila s temi delavci. Njeni rojaki so, in ona je preveč poučena o najinih zadevah, da bi ji mogla dovoliti zaupno občevanje z njimi. Tako na primer ve, kje so spravljena naša živila. Sicer pa že precej časa ni več tista kakor nekdaj. Niti besedice ne spravim iz nje.«
»Izpremenila se je, odkar ste obesili tistega človeka.«
»Nu... morala se bo znova izpremeniti, ali pa me bo spoznala z manj prijetne strani, c je odvrnil Van Houten. »Niti v sanjah ne mislim na to, da bi dovolil Kanakom novo pustolovščino. Pokazal sem jim, da ne.«
»Zdi se mi,« je rekel Floyd, »da je bil ves dobiček obešenj«a ta, da sva si odtujila Izabelo.«
Van Houten ni odgovoril. Krenil je proti obali,
tja, kjer je čolnič pristajal.
»Hejo!« je zavpil. »Kaj delaš s čolnom?«
»Pri lovišču sem bila.« Dekle je skočilo na suho in pomagalo Van Houtenu, da je potegnil čoln iz vode. »Šla sem pogledat k delavcem. Moji rojaki so.«
»O, tvoji rojaki, jeli?« je vzkliknil Van Houten. »Za naprej vedi, da nimaš tam kaj iskati; potrebujeva te tu, v taborišču.«
Izabela ni črhnila besedice; niti oči ni vzdignila od tal.
Floyd jo je opazoval. Stiskala je veslo, ki ga je bila prinesla na breg; in ko je tako stala v svojem izpodrezanem koteninastem krilu, ki se ie ljubko prilegalo njeni postavi, je tvorila s plamenečo laguno in daljnim klečevjem v ozadju kaj ljubko sliko.
»Ne pozabi,« je Van Houten nadaljeval, »da spadaš k nama, lastnikoma tega otoka, in da sva ti pomagala prav tako, kakor si ti pomagala nama; čeprav sva bila zmerom prijazna s teboj, si vendar zapomni, da znam kaznovati vsakogar, kdor me ne uboga.«
Floydu se je zazdelo, da je deklica pri teh besedah lahno skrivila ustnice; vendar se ni zanesel na svoj vtis, kajti težko je bilo čitati v tem zagonetnem čeprav otroškem obrazu, posebno zdaj, ko je strmo gledala Van Houtenu v oči.
»Ne bom več jemala vašega čolna,« je rekla; »saj je bil tako le mali. Ali me še potrebujete?«
»Ne,« je odvrnil Van Houten in se obrnil proč, »to je vse, kar sem ti hotel povedati.«
Položila je veslo v čoln, si zasenčila oči z roko in se zazrla v daljavo proti lovišču, kakor da je z dušo tam. s telesom pa ne sme več biti.
Ko je Floyd odhajal, da bi še nekoliko pogledal k delavcem, ki so gradili hišo, je nehote zmajal z glavo. Mislil je na to, da so bili do nedavnega vsi trije ena družinica. Biseri so jih bili ločili. Zdaj mu je bila Izabela tujka, Van Houten pa mu je utegnil že jutri postati sovražnik.
DRUGI DEL Dva bisera Van Houten se odloči
Štirinajst dni po teh dogodkih je Van Houten ob povratku z lovišča našel Floyda sedečega v pesku zraven hiše in popravljajočega razno orodje. Sedel je k njemu, si prižgal pipo in takoj začel pogovor o današnjem delu.
»Zdaj je vse dobro napeljano,« je končal, »in čas bo, da se odpravim v Sidney.«
»Kdai mislite odriniti?«
»Takoj.«
»Takoj ?«
»Zakaj ne? Na .Južnem križu' je dovolj zalog za pot, samo vodo je še treba spraviti na ladjo, to pa lahko storimo v enem dnevu. Vreme dobro kaže, in namenil sem se. da odrinem pojutrišnjem.«
Nekaj trenutkov ni Floyd nič rekel. Nameravana odprava, med katero bi moral sam ostati na otoku, mu je že nekaj dni tlačila duha. Kar koli in kakršen koli je bil Van Houten. vsekako mu je bil tovariš, edini beli prijatelj na otoku. Ostati docela sam, brez žive (hiše, ki bi mogel z njo govoriti, je
bilo kaj nerazveseljiva misel; a drugače ni šlo, in mladi človek ni bil godrnjave narave.
»Nu,« je rekel, »če mora tako biti, je škoda besed. Oba ne moreva zapustiti otoka, in ker ste vi pripravnejši za kupčijsko plat te zadeve, ostanem seveda jaz. Priznam pa, da se bom čutil zelo osamljenega.«
»Oh, saj boste imeli mnogo opravkov,« se je Van Houten zasmejal. »Upam le, da vas ne bodo prehudo težili. Najine ljudi sem naučil vzorne pokorščine, in na vas je, da držite vajete napete. Svarim vas: čujte in pazite, če vam ni do zapletijajev. Ne dovolite jim, da bi si kaj usojali proti vam, ia če bo treba, podkrepite svojo oblast s samokresom. Edina nevarnost za vas je skladišče. Ti divjaki dobivajo od naju tobak in drugo blago, a vprašanje, odkod izvirajo zaloge, jim doslej ni prišlo na misel; kakor hitro si ga pa zadajo in izduhajo, da obstoji skladišče, bo nujno nastal nered. Ne pozabite, da so za te ljudi noži in ostalo menjalno blago dragocenejši od zlata: če bi vedeli, koliko takih reči je skritih pod drevjem, bi se jih prav gotovo hoteli polastiti. Nikar jim nikoli ne dajte, da bi stopili tamkaj na suho.«
»Zanesite se, da si bom devetkrat premislil,« je odvrnil Flovd. »Koliko časa utegnete biti odsotni?«
»Tri tedne tja, tri nazaj, je šest tednov, in če računam štirinajst dni za bivanje... reciva devet tednov, da mi ostane nekaj prostosti. Čez devet tednov me lahko pričakujete. Ako me dotlej ne bo, lahko začnete domnevati, da so me pohrustali morski psL«
Urejuje Davorin Ravljeu - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant, - Za Narodno tiskarno d. d. kot uskarnarja; Fran Jeran. - Za inserami del je odgovoren Ljubomu Volčič. - Vsi v Ljubljani.