ft&sfteAr f j u b 1 i aiLSki9%Cl
Sp^Leposloverj in znanstvei\ list:
Štev. 4.        V Ljubljani, dne  1. malega travna  1892.       Leto XII.
Našli so rokopise.
I
(Leta 1890.)
slekli po prašnih arhivih, Po cerkvah so že, po gradeli, Iskali po knjižnicah starih, Pod stre"hami in po kleteh.
Preiskana vsa je dežela,
Prebrskan vsak kot, premetan:
Želenih nikjer rokopisov,
Let dolgih ves trud je zaman !
A star učenjak se zamisli,
Kazalec ob čelo upre, Ob  čelo zgubančeno resno —
Svetuje jim mož govore":
»In  vender jih moramo najti, Svedoke preslavnih nam dnij,
Pomnike kulture prastare In staromadjarske moči!
»Turčin  pobegnivši iz Bude Uplenil nam mnog je zaklad,
Odnesel i listine stare,
Velim vam,  s seboj v —  Carigrad!
»Tam biblije, pesmij cerkvenih
Častiti trohni pergamdn, Tam pesmi junaške so naše
Iz kralja Matjaža vreme*n  .  .   .
»Svetinj  naših starih poiskat
Rad pojde pač vsak narodnjak  .
A v Ištambul pet učenjakov Odpelje že bliskovni vlak.
Vse knjižnice odpre jim Sultan, Zakladnice vse na stežaj:
»Tu šare bo morda kaj  vaše .  .  . No, Allah sam sreče vam daj!«
In  iščejo,  iščejo dolgo,
Pretaknjen vsak kot, premetan: Zelenih nikie*r rokopisov!
Tu tudi ves trud bo  zaman ?
Pa iščejo, iščejo dalje:  —
Pod prašnim koranom  prikrit
Leži' pergamenast tu svitek  .  .  . Dve listini — nadeje svit!
Kdo  pisal ti. pismena krasna ?
Kak jezik na listih je teTi? Glej,  glagolske črke  ... a jezik
Slavjanski na pismih obeli!
Na jednem podpisan  kralj  srbski,
In Milutin mu je ime"; Na drugem podpisan ban Hrvoj  .
A našli so samo ti dve!
Kalašnikov.
Glej   »Vienac«   1890., str.  760. in   1891., str. 457.
13