•'H.lilHi^^
rtrnnuV^TO
Izhaja vsak četrtek. Cena mu jo 3 K na loto. (Za Nemčijo 4 K, ža Ameriko in drugo tujo državo G K.) — Posamezno številko bo prodajajo ————— po 10 vinarjev. ---
Spisi in dopisi so pošiljajo: Uredništvu „ Domoljub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-serati pa: Upravništvn Domoljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica—
===== S prilogama: =====
Naš kmečki dom" m Jasa gospodinja'
Štev. 22.	V Ljubljani, dne 4. junija 1915.	Leto XXVIII.
Odpovedana zvezna pogodba.
Laška nezvestoba je grda, odurna reč. Kralj je podpisal dne 5. decembra 1012 iznova zvezno pogodijo z našo državo in sicer do 8. julija 1920. V pogodbi stoji, da sc sme samo eno leto pred tem časom odpovedati. Moška beseda, kraljev podpis je zdaj prelomljen: laška vlada je naznanila naši, da zveze več nc pripozna, in Lahi so se zvezali s Francozi, Rusi in Angleži proti nam. Že to, da ob začetku vojske prvič, ko se je imela izkazati zveza, Lahi niso prišli nam na pomoč, je bilo izdajalsko. To, kar so zdaj naredili je pa odpoved vsemu poštenju. Naši sovražniki si med seboj drže besedo, Lah je pa skočil na 331etnega zaveznika z nesramno predrznostjo, ki sc ne boji nobeno, tudi iiajgršc laži. Zdaj, potem, ko tečo že deseti mesec, kar je naša država Srbiji poslala po zverinskem sarajevskem umoru svofje zahteve, pravijo, da so bile te zahteve nevarne za Lahe, nasprotne pogodbi, in da je zavoljo njih (pogodba ob vsako veljavo. Ko se je vojska začela, je pa laška vlada sporočila, Ida bo premišljevala, kako bi mogla fevojima zaveznicama prijateljski kori-IBtiti. Ravno tako nesramno pa je, da jc tV zbornici in v senatu dne 20. in 21. *~iaja ministrski predsednik govoril, 'kako je Avstrija Lahe zatirala. O ti eči vemo mi dolgo povest. In ta jo avno nasprotna. Lahom na ljubo so se lovcnci in Hrvatje na Primorskem očili v tri pokrajine; Lahom v korist o se izdelali volivni redi: Slovenec ima v tržaškem mestu nobene mestne ole, v Istri ga laški deželni odbor od-iva in laški oderuhi skubejo, na Go-škem, kjer jc Slovcncev nad dve tret-
jini, — (tudi v Istri je Slovanov dve tretjini), — se tako vaga, da Slovenec nikoli ne more do večine v deželnem zboru. Lah jc imel pri nas vse; edino prizadevanju in hudim bojem naših poslancev se je posrečilo, da ni dobil svojega vseučilišča v Trstu. Ko bi bili mi tako zatirani kakor so bili Lahi pri nas, na našo škodo!
Čemu te laži? Jasno je kot beli dan, da je Lah potegnil z našimi sovražniki, ker so mu ti zagotovili, da so zadovoljni s tem, da dobi Laška od Avstrije Južne Tirole do Brennerja, Trst, Istro, Reko, hrvatsko in dalmatinsko obrežje do reke Narente, da ima popolno prostost v Jadranskem morju, da obdrži Valono in si prilasti južno Albanijo, da pri razdelitvi Turčije dobi primeren del, da v Tripolisu na vzhodu in zahodu razširi nekoliko meje, in da mu med vojsko pomaga Anglež z denarjem. Hudo so odprli usta. Našo državo bi potemtakem popolnoma odtrgali od morja, ker je južna Dalmacija od Narente namenjena Srbom; s tem bi jo gospodarsko uničili, obenem pa razbili naš narod. Tisti, ki so pomagali delati zedinjeno Italijo, si gotovo niso mislili, da bo dobila tak neznanski ape-tit v tako kratkem času. Francozi so najprej pomagali, da se je večji del Italije združil pod kraljem iz savojske družine; Benečija je padla od Avstrije, ko so nas Prusi premagali 1. 1860; papežu so pa iztrgali Rim in vso njegovo državico 1. 1870., ko so Nemci nabili Francoze, ki takrat tega ne bi bili pustili. Brez pomoči Prusov in sploh sedanje nemške države bi zedinjene Italije še ne bilo. Ta jim hoče zdaj hvaležno vrniti s tem, da gre v vojsko proti njim. Pri slabi reči pomagati ni dobro in se prej ali slej maščuje. Zdaj celo protestantovski Nemci poudarjajo, da bi moral biti papež prost. Edini, ki
more posredovati mir, je sv. oče. Amerika se je izkazala za nasprotnico Nemčije in stoji ob strani Angležev; zato predsednik Zveznih držav ni več sposoben za posredovanje. Ravno zdaj, ko jc potreba samostojnega, neodvisnega papeža največja, je pa njegovo jetništvo najbolj razvidno. Svobodno občevanje s svetom mu bo v vojski zabranjeno, zastopniki Avstrije in Nemčije pri njem morajo ven, načelniki cerkvenih redov, ki so pri nas ali v Nemčiji doma, morajo oditi, cerkvene ustanove — med njimi tudi hrvaška sv. Jeronima — so v nevarnosti. Zdaj naj govore tisti, kateri so se tolikrat norčevali iz tožba papežev od Pija IX. sem, da so v jetništvu. Zdaj ko bi svet najbolj potreboval svobodnega papeža, se izkazujejo laške obljube in postave v tem oziru, da niso nič vredne.
Še nekaj je zanimivega! To, kar smo o laški agitaciji za vojsko že par-krat pisali, priznavajo tudi protestantje in judovski časniki, da so namreč fra-masoni na Laškem krivi nezvestobe in vojske z nami. Ko so svarili cerkveno oblast pred framasoni, se je ves brez-verski, protiverski in tudi ves protika-toliški svet norčeval. Danes sc vidi, kje je za vsako poštenje največja nevarnost.
Recimo še eno! Rusija je izrekla, da gre pomagt Srbom proti nam in takrat sc jc po vsej Rusiji, kakor prej že večkrat, s posebno odločnostjo pisalo, da so Bosna in Ilerccgovina, da je cela Dalmacija, vse Primorje do Trsta z vsemi pokrajinami, kjer prebivajo Slovenci in Hrvati, pravzaprav srbsko dežele, katerih je treba Srbom pomagati priboriti. Zdaj pa prepušča vso morsko obal, ki ob njej stoletja in stoletja prebiva slovanski rod, Lahu, ki nima druge pravice do nje, kakor volk do ovce, ki jo napade in
li
>ožre. Rusija nas je izdala in prodala. Vli smo tisi i drobiž, ki hoče ž njim Ru-tija plačati Laha. Cela vrsta ostudno-;ti, cela mlakuža grdobij se odpira, ko uvniisljamo možatost in zvestobo naše losedanje zaveznice.
Jsmi sovražnik. — Enoin-dvajseta vojna napoved.
Italija je napovedala 23. maja vojsko laši državi ter je postala naš sovražnik, jbenem si jc pa vtisnila neizbrisen pečat lezvestobe in verolomstva. Včeraj naša -.avcznica, danes v vrstah naših sovražnikov. Italija si jc s tem. korakom napisala lajsramotnejše poglavje svoje zgodovine er jc obenem stopila v vojskino stanje z laso zaveznico — Nemčijo.
Avstrijski cesar je takoj po napovedi zdal svojim narodom globoko - resen in ehten oklic, ki smo ga objavili že zadnjič.
Cesar sam govori v tem pomembnem oklicu o v e r o 1 o m n o s t i in z a v r a t-
1	o s t i Italije, ki nas je zapustila v odločilnih urah ter uskočila v tabor sovražni-vov. Vojska, ki jo je započela naša več kot ridcsetlelna zaveznica, je — naravnost ečeno — roparska vojska. Italija ie zasluži drugega nego naše odločno za-ličevanje.
Kdo je pa pravzaprav tisti demon, ki
2	gnal našo bivšo zaveznico na krivično oparsko pot? — Naj odgovarjajo Italijanki listi. Avanti«, glasilo italijanskih socialistov je zapisal že početkom maja to-le :načilno izjavo: »Za vojsko glasuje itali-ansko framasonstvo, ki je bilo vedno bo-aželjno in imelo predvsem Avstrijo na riki. Na italijansko ložo je pa pritiskalo an-•lcško in francosko prostozidarstvo. Loža prostozidarji, ki hočejo strmoglaviti pre--tol in Cerkev) daje kar naravnost ukaze n povelja možem, ki stoje na odličnih me-itih ter opravljajo važne službe. Loža je isto gnezdo, odkoder so napeljane niti do ,-seh važnih mest; loža »nadzoruje« vse ta-:ozvane neodvisne« liste, da pišejo v nje-lem zmislu./.
Rimski dopisnik monakovskega lista Miinchener Post« (št, 112) pravi: »Na iralja so vplivali šovinisti s tem, da so pre-ili in namigavali, češ, konec dinastije je leizogiben, če se ne vda za vojsko«. — Ita-ijanski mornariški častnik Barreca, ki je >il sam 15 let član brezbožne lože, trdi, da e več italijanskih ministrov, ki imajo višje Službe med ondotnimi prostozidarskimi lo-•ami. Da jc znani Sonnino tudi framason, ii nobena tajnost. Framasonsko časopisje e nekoliko izdalo, da tudi kralj sam ni da-eč od lože.
Framasonstvo je razvijalo osobito v lneh odločitve silno agitacijo in se je z nrzlično delavnostjo in naglico trudilo, da >i se obstrahovali vsi člani italijanskega lržavnega zbora. Vse navdušenje ulice za ojsko in zoper miroljubnega Giolittija v timu in po drugih mestih je bilo delo fra-uasonov in cd njih podkupljenih časopi-:ov.
Znano pa jc, da goji uprav romanska loža izrazito sovraštvo do sv. Cerkve. in J Francoskem in Italijanskem so sc zaro ne vse framasonske zveze, da sc bodo stalno in vztrajno borile zoper takozvam >>klen-kalizem«; v resnici pa njih boj ne velja samo katoliški Cerkvi, marveč vsemu, kar je verskega in kar spada k verstvu. Ni čudo, če so se sedaj s tako silo zagnali v gonjo zoper Avstrijo, zoper ta branik monarhije in krščanskega svetovnega nazi-ranja.
Kam je namerjeno stremljenje hama-sonov, se vidi tudi iz tega, da je itlijanska vlada vsled pritiska od teh ljudi, ki sedaj vodijo usodo Italije, sporočila sv. stolici, da bo za čas vojske morala začasno suspendirati (odpraviti) garancijski zakon. Ta zakon je zagotavljal sv. očetu osebno varnost in varnost vatikanskih prostorov ter lastnine sv. Cerkve. Kaj utegne iz tega nastati, ni težko dognali. Tudi dunajski in monakovski nuncij ne moreta več svobodno občevati s svetim očetom, dasi se jc to prvotno zagotavljalo. (Nahajata se sedaj v Lugano v Švici.)
Iz vsega tega je jasno, da je sedanja vojska, ki je usiljena Avstriji in z njo tudi Nemčiji, obenem tudi kulturni boj, boj za krščanstvo in kršč. ideale, za obstoj nravnega, družabnega in državnega reda.
•ihar ogorčenja na Tirolskem.
Prijatelj piše »Slovencu« iz Me-rana:
Težko si je predstaviti razpoloženje, ki danes preveva tirolsko ljudstvo. To je ljudski vihar, ki hrumi po vseli dolinah. Ljudstvo je kakor izpreme-njeno. Nihče ni pač iskrenejc prosil neba, da bi se ohranil mir vsaj z Italijo, nego Tirolska. Dovolj je že bilo vojnih grozot z Rusijo in Srbijo. Koliko vrlih Tirolcev je že junaško padlo v Karpatih, Galciji in na Poljskem. Zato bi bili Tirolci vladi hvaložni za lo, da je hotela doprinesti ravno za Tirolsko tako bridko žrtev in prepustiti Italiji italijanski del Tirolske, samo da sc odvrne nova vojna z Italijo. Odkar je pa ljudstvo zvedelo, da je Italija zvezo že odpovedala in sklenila vojno pogodbo z našimi sovražniki, tedaj je bilo na mah drugače. Drugače tudi, odkar se je zvedelo, kaj vse jc Italija od nas zahtevala, da bi ostala mirna. To ni bilo nič drugega nego zahteva, da Avstrija izvrši samoumor. In s tem sc jc pre-drznil priti 301etni zaveznik, več nego bi se smelo storiti smrtnemu sovražniku. Sedaj plameni in vihra v tirolskem ljudstvu od Ina do Drave in Adi-ze, vihra m plameni kakor ni več od velikega osvobodilnega boja proti tlanteljem Francozom leta 1809., plameni in vihra v jezi in ogorčenju, predvsem pa v svetem navdušenju.' In vendar m nikakega narodnega sovraštva-ne sovraštvo proti ubogemu, zapeljanemu italijanskemu ljudstvu, nc misel
na uničenje onega, marveč misel brambo lastnega ognjišča do zadnje pa prav do zadnje kapljice krvi, na) vdaja Tirolce.
Ogorčenje sc obrača proti onim, ki so odgovorni za vojno. Sicer pa Tirol-cu ni treba sovražiti, da se navduši; t« ni v njegovi naravi. Kako to plameni to- in onstran Brennerja, v dolini hm in Oeza, v Pinzgau, v Pusterski dolini in Grudnu, na Passeyerskcm in v Burg-grafenamtu do najvišjih seli-, gori v gorah. Kakor bi bile vstale iz grobov junaške postave Hoferja, SpivUbachor-ja in llaspingerja ter junaška brune-ška deklica in bi vzpodbujajoč in lila-goslavljajoč hodili po okrog ih. Vse, vse, kar še ni na fronti ali na meji, hiti pod orožje, 16- in 171etni dečki, 60- do 701ctni starčki prijemajo za puške, že-ne in dekleta pomagajo kolikor le morejo. Tudi enega ni, ki bi se tresel in obupaval, niti v ogroženih obmejnih okrožjih. Tako gotovo zaupan i.- v zmago ni niti izdaleka vladalo ob izbruhu vojne proti Rusiji in Srbiji. Vsak je prepričan, da tolika krivica, ki sc nam je zgodila s to novo vojno, nikdar nc more zmagati, dokler Bog svoje roke popolnoma nc odtegne človeštvu. In to prepričanje veje po celi dožeii kakor neko sveto navdahnjcnjc. Sedaj velja živeli in umreti, boriti se in zmagati za našo goreče ljubljeno Tirolsko, za katero gre vsak vriskajo v smrt. Bog tc obvaruj, ljuba in draga Tirolska!« bodo naši bojevniki še umirajoč šepetali. Zadnji pozdrav domačiji, zadnja molitev zanjo!
Pregled po svetu.
Avstrija je v svojem odgovoru na odpoved zvezne skupnosti dne 21. maja naznanila italijanski vladi, da njene odpovedi ne sprejme na znanje, ker slovesna pogodba, sklenjena dne 5. decembra 1912, traja do 8, julija 1920, in se mora odpoved eno leto poprej naznaniti, preden postane neveljavna. S tem je Italija pred vsem svetom označena kot »figa-mož«.
Rumunija. Ministrski svet je dne 22. maja razpravljal o pritisku Rusije, da bi tudi Rumuni posegli v svetovno vrvenje. Ku-munija ostane nevtralna.
Srbija. Tudi na Srbijo pošilja Rus pri-ganjače, da bi se odločila za novo ofenzivo. Srbija se zaenkrat ne gane. Legar je b' močan protivnik srbski armadi. Pa moralo je že še kaj drugega priti vmes.
Turčija naznanja, da je ukrenila vojaške odredbe ob Sueškem prekopu, ki s0 B Angleži proti pogodbi utrdili.	,
Portugalska. Ministrski predsednik Chages je vsled ran, ki jih je dobil ob atentatu, umrl.	,
Japonsko-kitajska pogodba jc bila pod' pisana dne 24, maja.
čile v Južni Ameriki. JužnoamensK6 ABC-države so sklenile pogodbo, P° Ka teri je vsaka vojska med njimi izključen •
Svetovna vojska.
Kaj so jo zgodilo v zadnjem tednu?
Vojska z verolomno Italijo. Kratko lu označili vsebino vsega takole; Našo brodovje, ki jc napravilo napad na B e-n e t k e , Jaki n (trdnjava Ancona) in na posamezna mesta doli do južnega mesteca Barletlo, jc vzbudilo začudenje celega sveta. Italijani kaj takega niso pričakovali. Na Benetke so naši letalci že dvakrat spuščali strahove v podobi bomb. - Italijanski kralj, ki je ' snedel obljubo, dano našemu cesarju ob počotku svetovne vojne, je sam prevzel vrhovno vodstvo italijanske vojske.
Prvi malenkostni boji so bili že na južnem Tirolskem in pri Gradiški. Na Primorskem so prve italijanske stružno čete na več krajih prekoračile meje, a so bile tudi občutno tepene. — Naši so uničili dve sovražni stotniji. — Italijani so proglasili blokado Adrije. Podrobnosti: Na Tirolskem je vkorakal sovražni italijanski oddelek v Condino (v južno-zaliodnem kotu Tirolske). Pri prelazu Padon, severnovzhodno od gorovja Marmolata (vzhodno od Bocena na italijanski meji) so zbežali Italijani, ko so počili prvi streli.
Ob koroški meji so odbile naše čete več italijanskih napadov, pri čemer so imeli Italijani precejšnje izgubo. Vzhodno od prelaza Plockcn (na koroško-italijanski meji, zahodno od Pontebe) je sovražnik zbežal, pustivši svoje orožje.
C. kr. kor. urad poroča: Dunaj 30. maja:
Italijanske čete so dosegle obmejna mesta Ala in Primor. Drugače se na tirolski in koroški meji ni ničesar zgodilo.
Na Primorskem so sc pričeli mali boji. Pri Kobaridu jc bil razpršen en sovražni bataljon. — Pri Plavali se je izvršil sunek sovražnih oddelkov. — Severno od Gorice jc bilo odbitih pet sovražnih napadov. — Dne 29. maja ponoči je več mornariških letalcev napravilo novo akcijo proti Benetkam ter so med najhujšim ognjem iz pušk in topov vrgli veliko število bomb, večinoma na arzenal, vsled česar je nastalo več obširnih požarov in v fortu Nicolo eksplozija.
Italijani so 30. maja s topovi obstreljevali naše utrdbe na planotah Folgaria in Lavarone. Sovražni oddelki so vkorakali v Gor lino. Njihove varnostne čete so pa zbežale pri prvem strelu. Poskus Italijanov, da bi pri Tržiču prekoračili Sočo, so naše patrulje z lahkoto zavrnile.
V noči od 30. do 31. maja je nek velik tuj parnik v tržaškem zalivu zadel ob mino in se potopil. Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml.
Viktor Emanuel — mož-beseda.
Avstrijska vlada jc izdala »rdečo knjigo«, v kateri natančno opisuje razvoj in polek spora z Italijo. Knjiga tudi
vsebuje zanimivo dopisovanje in brzojavke med avstrijskimi in italijanskimi državniki od časa, ko jc Avstrija poslala Srbiji ultimat, pa do izbruha vojske med Avstrijo in Italijo. Značilna je v tej knjigi brzojavka italijanskega kralja Viktor Emanuela, ki jo jc poslal dne 2. avgusta 1914 našemu cesarju iz Bima in ki svedoči, kakšen mož-beseda jc vladar verolomne Italije. Brzojavka se glasi:
»Prejel sem brzojavko Vašega Veličanstva. Mislim, da ni potrebno Vašemu Veličanstvu dati zagotovilo, da bo Italija, katera sc jc na vse mogoče načine trudila, da bi se ohranil mir ter bo tudi še z vsemi močmi delala na to, da se kmalu doseže mir, napram svojim zaveznikom ohranila srčno prijateljsko razmerje, kakor to odgovarja trozveziii pogodbi, njenim odkritosrčnim čustvom in velikim koristim, ki jih mora zastopati. — Viktor Emanuel.«
Besedilo te brzojavke bo še poznejšim rodovom služilo kot dokaz, kako je italijanski kralj Viktor Emanuel III. snedel dano besedo. Zdaj je še bolj jasno, zakaj jc naš viteški vladar pričel oklic: »Mojim narodom« z obtožil-nimi besedami: »Italijanski kralj Mi je napovedal vojsko!«
Napad našega brodovja na Jakin.
Italijanski list »Secolo« opisuje napad našega vojnega brodovja na mesto in trdnjavo Jakin (Ancona) takole: Prebivalstvo mesta je spalo. Nepričakovano grmenje topov v tihi noči je izpočetka marsikateri smatral za vojaške vaje italijanskega vojnega brodovja. Toda prav kmalu jc prebivalstvo spoznalo, da avstrijsko vojno brodovje napada mesto. Cel oddelek sovražnega (avstrijskega) brodovja sc je postavil v bojno vrsto in jc začel, vedno bolj se približajoč, obstreljevati mesto. Istočasno so se pojavili sovražni zrakoplovi nad mestom in so začeli metati bombe nanj. Zdi se, da jc bil zrakoplov-ccm obris in načrt mesta prav dobro znan, kajti bombe so padle na najvažnejše točke. Granate so zadele vojaško bolnišnico in stolno cerkev. Prednji del kupole stolne cerkve so granate odtrgale. Zadeti sta bili tudi dve vojašnici. Bombe so padle tudi na zelo obljudeni mestni del Capo di Monti in so napravile mnogo škode. Ena bomba je padla na ladjedelnico in je povzročila dosti škode. Istotako tudi bomba, ki je padla na poslopje Banca dTtalia. Pristanišče in železniška postaja sta razdejani. Poškodovana so tudi obrežna mesta Senigallia, Porto Recanati in San Benedetto.
Mi smo prepričani, da zmagamo.
V seji ogrske državne zbornice, dne 26. maja jc ministrski predsednik grof Tisza izpregovoril o vojski ob sklepu svojega nastopa tudi te-le navduše-valne besede:
Nam sedaj ne preostaja druga naloga, nego da gledamo dogodkom v oči. (Pritrjevanje.) Pred desetimi meseci smo
stali ogromni sovražni premoči nasproti. Mi smo to premoč ustavili, zdrobili in v zmagovitih bojih zlomili. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Če misli Italija, da jo za njo dobro, ako nas spravi ob sadove naših zmag, ko stojimo zopet pred sovražno premočjo, poudarjamo, da se bomo tudi tej premoči postavili po robu. (Dolgotrajno pritrjevanje po celi zbornici.) Naša monarhija, ki jc celi svet presenetila s svojimi silami, bo šele sedaj prav presenetila celi svet s svojo odporno silo, s svojo slogo in moško odločnostjo. (Viharno odobravanje in ploskanje.) Časi Marije Terezije se zopet vračajo. Čuv-slva, ki so bila v narodu ob času to velike cesarico, šc nizo izumrla. Geslo; »Moriamur pro rege nostro« (umrimo za svojega kralja) še tudi danes živi v srcu vsakega Ogra. (Dolgolrajajoče pritrjevanje.) Ogrski narod bo združen z vsemi narodi naše monarhije prestal usiljeni boj (viharno pritrjevanje) in v zvezi z mogočnim našim zaveznikom (viharno pritrjevanje in »Eljen«-klici) bomo v medsebojnem zaupanju vodili ta boj do zadnjega vzdiha proti vsem vragom pekla in bomo iztrgali zmago iz rok usode. (Viharno odobravanje.)
Kako sodijo italijanski katoličani o vojski.
List »Tyd« priobčuje pogovore z nekaterimi katoliškimi italijanskimi poslanci, ki so skupno z italijanskimi socijalisti glasovali proti vladi. V vseh teh pogovorih se ponavlja, da je ta vojska pustolovstvo in da so nagibi za vojsko zoper poprejšno zaveznico ! skrajno n e p 1 e m e n i t i. Sedaj pa, j ko je že padla kocka in je napovedana vojska, so ne sme nič dvomiti nad domoljubjem italijanskih katoličanov* Oni morajo podpirati domovino. Zadržanje katoliškega časopisja dokazuje to. List nadalje piše, da se mora za časa vojske zajamčiti prosta zveza sv. i Stolice z nemškimi in avstrijskimi j škofi. Straže ob vhodu v Vatikan so se podvojile in veliko število policije in vojaštva je zbranega v okolici Petrovega trga.
V vojski na severu imamo zopet novo zmago. V Galiciji oh Sanu, ki je povsod prekoračen, so naše zavezne čete ob novem porazu ruskih čet ujele zopet vsega skupaj 25.000 Rusov.
Avstrijski generalni štab je 26. maja uradno razglasil:
Bitka pri Przemyslu traja dalje.
Armada generalnega polkovnika Mackensena prodira uspešno ob obeh straneh reke Sana v južnovzhodni smeri. Prehod čez reko San vzhodno od Ra-dymna je izvojevan. Avstrijski 6. ar-madni zbor je vzel v naskoku mostno utrdbo Zagrody na vzhodni strani tega mesta. Južno in južnovzliodno od Pr-zemysla napadajo uspešno naše armade močne, deloma betonirane ruske postojanke.
Do torka dne 25. maja zvečer je bilo zaplenjenih: 54 lahkih in 10 težkih"
3i
Domoljub 101."
Ste v, 22
topov, l)-i strojnih pušk in 14 vozov za strelivo.
Glavni dogodki se sedaj vrše okrog trdnjave Przemysla, ki jo naše čete ob-koljujejo v čedalje ožjem krogu. Zelo uspešno napredujemo na severni in južnovzhodni strani Przemysla. Naši so zavzeli mesto Radymno ter so ruske protinapade popolnoma ustavili. Število ruskih ujetnikov v Galiciji je v času od 2. maja do danes naraslo do okroglo 230.000 mož.
Na Rusko-Poljskem vztrajno napredujemo v gorovju severno od Kielc; na severnem Ruskem pa so Nemci ob Njemenu in Dubisi Ruse zopet močno natepli.
Koliko Rusov je ujetih.
Ruska poročila pravijo, da se na-haja vsega skupaj okrog 500.000 Rusov v ujetništvu. Temu nasprotno je pa uradno dognano, da se nahaja v nemškem ujetništvu 5261 ruskih častnikov in 530.000 mož, v avstrijskem ujetništvu pa 1900 ruskih častnikov in 360 tisoč mož. K temu pa še pride najmanj 240.000 ruskih ujetnikov v sedanjih bojih. ki pa še niso v seznamu ujetnikov, torej znaša število ruskih ujetnikov veliko čez en milijon.
Boj za Dardanele in Carigrad. j
Trd oreh, ki bi ga radi Angleži in njih tovariši zdrobili, so dardanelske utrdbe. Vse, kar so doslej dosegli, je le malenkost v primeri z ogromnimi izgubami.
Listi pišejo, da nameravajo sedaj tudi Italijani poslati nekaj brodovja in vojaštva trosporazumu na pomoč pred Dardanele. iz dosedanjih bojev je posneti, da Francozi in Angleži še niso nič kaj posebnega dosegli zoper Turke, izgubili pa so že pred Dardanelami nad 50.000 mož. Turški podmorski čoln je v zalivu Saros potopil angleško križar-ko »Triumph«. Turki tudi poročajo, da so dne 22. t. m. pri vhodu v Bospor potopili rusko oklopnico »Panteleimon«.
Londonski listi priznavajo, da bodo Angleži imeli še težavno in zelo nevarno nalogo. »Turki so pritegnili nova ojačenja. Za napade imajo pripravljenih 200.000 mož. Turško bro-dovje je istotako na delu. Borba je nepopisna. Ves polotok je pekel tulečih krogel...«
Angleško bahanje se ubija. Menda niso mislili na bojne stroške, ko so grozili, da hočejo nadaljevati več let vojsko. Zdaj je povedal angl. zakladničar, da je narastel britski državni dolg čez 29 milijard. Dohodki .drugega leta bodo približno 6 in tri četrt milijarde. Ako bi so končala septembra vojska, bi narastli stroški čez 191/. mnj. jarde, in čo bi trajala vojska še 12 mesecev, bi znašali stroški 28 in pol milijarde. Primanjkljaj bi znašal potom 12 in pol ali 16 in pol milijarde kron. Zakladničar je poudaril, da mora plačati Angleška polog svojega vojnega materijala tudi večji dol potreb svojih vojnih zaveznic. Torej je Angleški bolj 4i
kot kdaj potrebno, da kaj zasluzi /. izvozom. Zato angleški zakladničar m za prekomerno novačenje, lu izprazni uje deželo delavcev. Novačenje in izdelovanje vojne municije ne sme ustavljati izdelovanja blaga za izvoz, kajti le z izvozom morajo plačali Angleži muni-cijo zase in za svoje zaveznike. Angleška ne more kraljevati na morju in plačevati municije in postavljati vsega svojega moštva na bojno polje, kot (o delajo kontinentalne države. To se pravi: Ako hočete zavezniki moji, da plačujem vaše potrebe, tedaj ne zahtevajte od nas, da izpraznimo tovarne in pošljemo svoje delavce za vojake. To je pogin dežele. Uvoz živil na Angleško raste in izvoz pada. Vojni minister hoče vojake, finančni minister hoče delavce, kajti samo izvoz bo prinesel denar. Torej bo mogel zapreti ali vojni ali finančni minister botego. 150.000 delavcev je stopilo iz premogokopov v armado. zato so nakopali v prvem vojnem letu 40 milijonov ton premoga manj, admiraliteta pa ga potrebuje 12krat toliko kakor v mirnem času. Zdaj bo nadzorovala vladna komisija izvoz premoga. Tako se kažejo tudi Angležem nasledki vojske neglode na velikansko število potopljenih ladij, izstradalci bodo izstradali sami sebe.
POGLED V BODOČNOST.
Nedavno je imel nemški državni poslanec P a c h n i c k i v Magdeburgu govor, v katerem je slikal bodočnost po končani vojski. Njegov govor, ki ni bil prav nič tolažilen, pove to-le:
Topovi, vojaki, zrakoplovi in vse, kar je potrebno za obrambo, bo treba v bodočnosti obdržati na višku in spraviti še višje. Tako smo delali tudi v preteklosti. Seveda bo treba za armado in mornarico storiti še kaj novega. Trdnjave bo treba zgraditi na novi podlagi, preos-novati bo treba kavalerijo, izpopolniti topove in še mnogo druze-ga. Vse izkušnje, nabrane v sedanji vojski, bo treba izrabiti. Pomislite, kakšen vihar bo v ladjedelnicah, in sicer od vseh strani, kajti vsaka država b0 hotela imeti toliko p o d m o r s k i h čolnov, kolikor bo največ mogoče Pomen podmorskilt čolnov se je izkazal šele v tej vojski.
S tem pa pridemo do vprašanja financ. Davki bodo p r i š 1 i v t a -kom številu, da danes o n j i h niti sanjati ne moremo Že danes so moramo s tem sprijazniti Bremena se morajo povečati, ker smo to dolžni našim hrabrim vojakom Dolžni smo skrbeti za one. ki bodo prišli nazaj kot invalidi, dolžni smo skrbeti za ono, ki bodo ostali brez rediteljev kot sirote v bedi. Mi moramo za to skrbeti, parlament jo pripravljen storiti vse, mislim, da tudi ljudstvo. Žrtve bodo veliko, obrestovanjo milijard bo zrasdo do strašnega, številke ki £TF°v?r?.eij° lahko omotico Njih visočina bo velikanska in mi bo-
mo prišli najbrže v čas nionopr vseh teb potrebščin ne bo in ,:; pokrivati z direktni m i i n r e k t n i m i davki.
Moramo so s takimi stvari jaznili, katere smo bili na\, zapostavljati. Potreba govori: mora zgoditi in se mora zgodit liki trgovskih monopolov so i v parlamentu sporazumi jen j.. pol je n. pr- Pri "as vpeljan n ker sme država sama tobak ju Op. ured.)
"i spri. ni prej to se i- 0 ob.
111 našlo Mono-> tobak, otlajati,
To, kar je povedal ta državni po slanec Nemcem, ni nič kaj prijazno. Seveda je vse to odvisno od izida vojske. Kaže pa, da v Nemčiji up ).afu. najo na to, da bi bila to >.zadnja vojska«, kakor prorokujejo socialni demo-kratje. Kako bo pri nas v Avstriji, se no more reči; mislimo pa, da nc mnogo drugače kot v Nemčiji. Sedaj >e pravi samo: vztrajati! Težka sedanjost nam ustvari morda lepšo bodočtu - .
NAJNOVEJŠA POROČILA Z BOJIŠČ.
Za Premiselj. Silni protinapadi Rusov vzhodno od reke San, severovzhodno Ja-roslavn, pri Drohobyczu in ob Stryju so bili ponovno odbiti. Sovražnik je imel povsod težke izgube. — Naša težk artiljeri-ja obstreljuje železniško progo Premiselj-Grodek pri Medyki. (Medyka je vzhodno od Premišlja.) — Trdnjavo Premiselj obstreljujejo naši s težkimi topovi že od 26, maja dalje. — O bojih ob Sanu pišejo: Prehode pri Jaroslavu in Seniavi je branilo 14 polkov ruskih najboljših čet. Proti temu ;e nastopilo 200.000 naših zveznih vojakov. Boji so bili strašni. Na ruski strani ie padel general Ratjevič in 9 polkovnih poveljnikov. 48 ur ni bilo nobenega odmora. Boji se nadaljujejo.
Z Italijani. Vzhodno od Kobarida ie skušal sovražnik plezati na Krn — V Pri-morju je posegla v boj naša artiljerija.
Tedenske novice.
-j- Naročnikom »Domoljuba in »Bogoljuba-! Domoljubcva« številka 21 z dne 27. maja je bila 1. junija v celoti oc-dana ljubljanski glavni pošti, v kolikor >e niso cenjeni naročniki, oziroma poverjeniki že sami sprejeli v naši upravi. Lpan)e e torej, da je bila ta Domoljubova ^ev'ili,a vsaj do naslednje nedelje gotovo v roka« naročnikov. Tatedenska 22. številka sc tiskala v petek po prazniku in raxposWJ čim najhitreje se je dalo. — Z odpošUF vijo Bogoljuba« številka 6 smo morali čakati ugodnejših razmer.
Cesarja služit je odšel zadnji - nia'«' ka tudi urednik - Domoljubov S- Iv- ' lesnik. Bog ga ohrani!
.+ Velik uspeh drugega vojnega F3' sojila. Podpisovanje se nadaljuje 29. maja. (Koresp. ura.) Začasn: sestava doslej dospelih podpisov kaže, ea bo usf
di ugega vojnega posojila prekosil uspeh ,jšnjega posojila 2200 milijonov kron. h j val občinstva pri podpisovalnih poslov-jilcah, ki se je v zadnjih dneh zvišal, traja neomejeno dalje in neprestano dohajajo nove prijave. V teku je tudi veliko pogajanj glede najema hipotečnih posojil, lom-bardiranja vrednostnih papirjev itd. za vojno posojilo; prijavljenih je tudi veliko podpisov raznih uradov in korporacij, ki jih mora še formelno potrditi sodna ali druga kompetentna oblast. Istotako so priglašeni številni podpisi z bojišča. Vse to je nagnilo finančnega ministra, da ustreže nujni splošni želji, da ostane podpisovanje še nadalje odprto; poštna hranilnica in druge poslov-liice sprejemajo prijave za vojno posojilo tudi naprej do nadaljne odredbe.
Častitka našega cesarja. Cesar Franc Jožef I. je poslal 27. maja brzojavno ča-stitko poveljniku naše mornarice, admiralu Ilausu; glasi se: »Častitam Vam, ljubi Moj admiral, in Moji pod Vašim mnogo-uspešnim vodstvom nahajajoči se mornarici, na odgovoru, ki se je daleč čul in ki sle ga po vojni napovedi Italije z Vašim diznim sunkom proti sovražni obali pustili i iltoj slediti. Pri vseh Vaših daljnjih dejanjih Vas spremljajo Moje želje blagoslova.
Franc Jožef.
Vsem bralcem in n«iro"n'kom ^Domoljuba« je voščil vesele binkoštne praznike ujetnik Anton Velikanje, podomače Martinov iz Spodnje Idrije. Dopisnica je piišla na uredništvo šele 1. junij v olposla-na je bila pa 15. aprila. Naslov: A. Velikanje, gor. art. p. št. 3, 5. komp. Vojni ujet-uik, Krasnojarsk, Sibirija.
Za zmago. Na praznik Marijo Pomočnice se jc zbralo na Rakovniku pri Ljubljani toliko ljudstva, kakor še malokdaj o enaki priložnosti. Sedanja stiska je povečala zaupanje v Marijino pomoč. Zaupanje v Marijo, ki je že toli-krat rešila Avstrijo, leta 1629. Švedov, leta 1683. in 1716 Turkov, za časa Marije Terezije sosednjih držav itd., jih j«- privabilo v podnožje Nje, od katere tudi v sedanjih dneh s trdnim zaupanjem pričakujemo pomoči in rešitve. Župnija sv. Petra, ki je prišla v procesiji, in župnija sv. Jakoba sta sc udeležili polnoštevilno. Veličastna procesija se je vršila v sledečem redu: Križ, salezijanski gojenci z banderoin Marije Pomočnice, Marijaniški gojenci, Marijina družba sv. Jakoba z zastavo, Marijina družba z Rudnika, moške Marijine družbe z zastavo od sv. Petra, dolga vrsta belooblečenih otrok s svečami, godba, pevski zbor, duhovščina, kip Marije Pomočnice, Marijina družba iz Lichtenturna, narodna noša, gospe, Marijina družba sv. Petra z zastavo, Marijine družbe iz Sostra, Šmarja in Tomišlja z zastavami, zastopstva drugih kranjskih Marijinih družb, ljudstvo.
Bila ie procesija za zmago in sko-rajšen mir.
Za vojnega kurata je poklican č. g. Izidor Cankar, urednik »Dom in Sveta« v Ljubljani. Odrinil je na bojišče dne tli. maja.
V Trstu ustanavlja c. kr. komisar zbor meščanske straže kot oboroženi
izvrševalni organ za javni mir in red in zbor javne pomoči, ki naj deluje na pomirjenje in za razno pomoč.
Goriški deželni odbor na Dunaju. Skrb za begunce. Poročali smo že, da je goriški deželni odbor preselil svoje urade na Dunaj. Deželni glavar mon-signor dr. Faidutti se je najprvo ustavil v I.ipnici pri Gradcu, kamor spravljajo begunce iz Goriške. V Lipnici se je otvoril poseben urad deželnega odbora, ki nadzoruje prihod in razdelitev došlih beguncev. Posebno skrb pa obrača deželni odbor na to, kako vse begunce preskrbeti z živili.
Vlak vojaku odrezal nogo. Nogo je odrezal v četrtek 27. maja vlak nekemu vojaku v Novem mestu. Ko jc vlak že odhajal, jc baje še skočil na tla po čepico, ko je pa hotel nazaj skočiti, mu je vlak potegnil nogo pod kolo. Kost je popolnoma zdrobljena ravno pri gležnju. Nesrečneža so takoj obvezali in prepeljali v bolnico v Novo mesto.
Nesreča. Dne 20. t. m. je v Selcih nad Škof.jo Loko triletna hčerka posestnika Andreja Potočnik, ki se sedaj nahaja pri vojakih, lezla brez vednosti matere po stopnicah v podstrešje. Pri tem ji je spodrsnilo ter jc padla v vežo in si zlomila levo nogo pod kolenom.
Druga žrtev roparskega napada pri Litiji. 29. maja je v dež. bolnici umrla Frančiška Primožič iz Gor. Loga pri Vačah, ki je bila ob roparskem napadu
v	noči med 24. in 25. majem smrtnonc-varno poškodovala. Kakor znano, so v tej noči njeno mater roparji umorili.
Kamniški meščani, združeni v meščanski korporaciji, so podpisali 10.000 kron II. vojnega posojila. — Zagrebški kapitelj stolne cerkve je podpisal zopet milijon kron vojnega posojila.
Krušne nakaznice vpeljejo 13. junija no vseh občinah na Štajerskem.
Odlikovanja. Najvišje pohvalno priznanje je dobil stotnik 26. dom. p. Franc Jurkovič. Srebrno hrabrostno svetinjo 1.
vi	ste so dobili narednik Ludvik Tratnik in četov. P. Jurjevič, oba pri 27. dom. p., praporščak Ivan Izop, prideljen 4. dom. p. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste so dobili: desetnik Rajmund Senčar in častniški sluga Mihael Ambrož, oba pri 27. dom. p.; desetnika Anton Janežič in Jakob Dollinger, oba pri 4. dom. p.; desetnik Josip Ledenik, infaterisli Franc Sinkovič, Ivan Soršak, Franc Petek in Jurij Klipp, vseh pet pri 26. dom. p.; rez. kadet Gvidon Adamič, narednik Franc Banko, četovodja Josip Štok, infaterist Anton Švaiger in častniški sluga Alojzij Vidmar, vseh pet pri 5. dom. p.; četovodja Josip Režek in Ferdinand Knuplesch, oba pri 26. dom. p.; četovodja Jos. Baškovič, pri 22. dom. polj. havb. div.; narednik 27. dom. p. Anton Pizent. Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: poddesetnika Anton Gabriel, Ant. Piskatschek, infanteristi Fr. Breskvar, Fr. Strnad in Franc Hlavac pri 26. dom. p.
Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 27. pp. Meinard Siegl in pred sovražnikom padli major 71. pp. Oskar Kožešnik. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil stotnik 7, lov, b. Henrik Essenberger.
—	Duhovniški zaslužni križec 2. vrste na bolordečem traku je dobil vojaški kurat vojne bolnišnice št. 3/3 Pavel Žagar. — Ponovno najvišje pohvalno priznanje sta dobila major 27. pp. Iv, Petermann in nadporočnik 27. pp. Adolf Wunsch. — Najvišje pohvalno priznanje so dobili: stotnik 7. pp. Josip Mayeritsch, nadporočnik 7. lov, bat. Miroslav Rachoi, poročnik 47. pp. Iv. Schmerhowsky, poročnik 87. pp. dr. iur. Aleksander Smekal, poročnik 7. lov. bat. Franc Holzinger, stotnik 47. pp. Ferdinand Ornik, nadporočnik 17. pp. Ladislav Wal-land in vojaški kurat 27. pp, Ant. Almer,
—	Zlat zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil stotnik-ra-čunski vodja 70. pp. Ignacij Milač. — Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil rač. podčastnik 17. pp Jurij Dreschl in rač. podčastnik 3. gorskega top. p. Ad. Žužek. — Zlato hrabrostno svetinjo je dobil četovodja 7. pp. Laitsch Joahim, — Bronasto hrabrostno svetinjo so dobili: četovodje Leskovšek Ivan, Petrovič Franc in Vrtič Franc, sanitetni podčastnik 2. vrste Petrovič Ivan, desetnik tit, četovodja Kolar Josip, desetnika Ogorelec Anton in Sitar Matej, poddesetniki Kokot Josip, Lukman J., Mo-harko Iv. in Puncer Albert, infanterist, tit. poddesetnik Krejan Al., infanterist Art-nak Josip, Bakaš Ant., Ermenc Martin, Gergorič Anton, Juršan Jakob, Kolar Ant., Konček Franc, Kumpan Franc, Kumpan Mihael, Libuš Josip, Malgaj Ivan, Miš Ant.r Oberšnič Karol, Pačnik Franc, Piberčnik V., Rajter Matija, Savec Jurij, Skobe Iv., Skoberne Franc, Vanda Franc, Zmrzlak Mihael in Žnidarič Anton, stotnijska trobentača Horvat Josip in Rojnik Alojzij in nad. rezervist Ličar Iv,, vseh 37 pri 87. pp.
Frančiškanski general. Za novega generala reda sv. Frančiška je bil v Rimu še pred izbruhom italijanske vojske izvoljen o. Cimeno. Papež je te dni sprejel novega frančiškanskega generala v avdijenci. Pro-vincijali in glavni definitorji, ki so šli k vo-litvi še za časa dogovorov med Avstrijo in Italijo, so dobili zagotovilo, da se bodo smeli nemoteno vrniti na svoja stalna bivališča. Ljubljanski provincijal P. Mlejnik se je vrnil 1. junija.
Izurjene podkovske kovače sprejme c. kr. kmetijska družba v Ljubljani za svojo podkovsko šolo. Sprejeti kovači bodo za čas podkovanja vojaških konj oproščeni črnovojniška s 1 u ž b e.
»Kralj morja«, velika senzaeijonel-na drama v treh dejanjih, je na sporedu v Kino Central v deželnem gledališču v Ljubljani v soboto, 5., nedeljo, 6. in ponedeljek, 7. junija. Poleg tega nas to kinematografično gledališče povedo tudi v prelesti beneških lagun, z naših bojišč si je pridobilo mnogo novih kinematografičnih posnetkov. Na sporedu sta tudi dve komični točki »Rihardove nezgode« in »Laž ima kratke noge«. Posebno v nedeljo je toliko predstav, da si vsakdo lahko ogleda ta zanimivi spored. To je v nedeljah pač najboljša in najcenejša zabava. V nedeljo se vrše predstave ob pol 11. uri dopoldne ter ob 3. in pol 5. uri popoldne, 6., pol 8. in ob 9. uri zvečer. — Od
torka, S. junija, do četrtka, 10. junija, jc na sporedu »Tema in nje last«, drama v šestih dejanjih....... _
Za vrhovnega poveljnika naših cet, ki gredo zoper Italijana, jc imenovan nadvojvoda Evgen. Podeljena mu je šarža generalnega polkovnika; ta stopnja v šarži generalov je nova in je podeljena nadvojvodi Evgenu, kot prvemu generalnemu polkovniku.
Ponarejeni dvekronski bankovci. Zopet krožita v prometu dve vrsti ponarejenih dvekronskih papirnatih bankovcev. Bankovci so ponarejeni s pomočjo fotografiranja. Od pristnih bankovcev se prav lahko in na prvi pogled spozna, kajti rob ponarejenih bankovcev je z modro barvo tako močno pobarvan, da pade v oči in se prav pošteno ločijo od pristnih bankovcev. ■Tudi papir ponarejenih bankovcev je mnogo mehkejši, kakor pri pristnih. — Vlada naznanja, da pridejo s prvim junijem v promet novi, umetniško izdelani 2kronski bankovci.
Vrni! Antonija Kucler je izgubila pri št. 40 pri Vrhniki) je izgubila pri Stari Šrangi št. 40 pri Vrhniki) je izgubila pri Stari Šrangi št. 40 pri Vrhniki 90 kron denarja. Ker ima moža v vojski in sama denar nujno potrebuje, prosi, naj bi najditelj vrnil denar ali na njen naslov, ali pa ga posial vrhniškemu županstvu. Odtegniti sme 15 odstotkov.
Streljanje je prepovedano po celem Kranjskem in Primorskem. Na Primorskem je tudi prepovedano zvoniti.
Žrebanje elektne loterije »Slovenske Straže« preloženo. Vsled nerednih postnih zvez nam je bil onemogočen v zadnjih dneh pregled po deželi prodanih srečk. Zato smo bili primorani žrebanje efektne loterije »Slovenske Straže«, ki bi se moralo vršiti dne 31. maja 1915, preložiti n«. 26. oktobra 1915 ob 6. uri zvečer.
Za vas, dragi starši, je težka žrtev, v to privoliti. Toda kliče domovina, ki je v najhujši nevarnosti, kliče cesar, pa klice tudi Bog. Italija je namreč napadla Avstrijo, ker jc katoliška, ker je še edina močna obramba sv. Očeta in svete katoliške Cerkve. Zato jo hočejo uničiti prostozidarji, odpadniki od Boga in sovražniki Jezusovi. Zato, drage matere in očetje, prinesite Bogu še to žrtev in dovolite svojim mlajšim sinovom, da pristopijo k prostovoljnim strelcem.	v
3.	Za vojno posojilo dajte razpoložljivi denar. Le na to pazite, da ne propadejo nam potrebni zavodi in da ne propadejo kmetska posestva, ko bi sc zavoljo terjatev morala prodati. To velja tudi o cerkvenem denarju, v kolikor se more z njim razpolagati.
4.	Za delo na polju in na travnikih bo bolj težavno. Vendar pa bo dobra volja in ljubezen do bližnjega vse premagala. Kadar je sila, človek podela s posebno pridnostjo mnogo, mnogo več, kakor v navadnem času z navadnim trudom. Pa tudi naše žene in dekleta zmagajo moška dela. Po-prijeli bodo tudi fantiči, stari 16, 15 let, in šlo bo. Dejanska ljubezen do bližnjega naj prevzame srca vseh.
5.	Začetek vojske je napovedan ravno z današnjim dnem, ko obhajamo praznik Marije Pomočnice. To je spomin na večkratno izredno pomoč zoper nasprotnike krščanskega imena. Zaupajmo, trdno zaupajmo, da nam bo njena vsemogočna pri-prošnja izprosila slavnih in naglih zmag zoper one brezbožnike, ki so napovedali vojsko Avstriji, ki je katoliška!
Blagoslov Boga Očeta in Sina in Sv. Duha naj pride nad Vas in naj ostane med Vami.
V Ljubljani, 24, majnika 1915, f Anton Bon=veni ur' . ; kof.
P. T. GOSPODOM DUHOVNIKOM IN VSEM VERNIKOM
je izdal presvetli knezoškof dr. Anton Bo-naventura Jeglič naslednje pismo:
Ravnokar čitam, da nam je Italija vojno napovedala. Naš cesar to napoved narodom naznanja. Zaupa na armado in na božjo pomoč.
V tem prevažnem hipu Vam in vernemu ljudstvu par besedi:
1.	Pomnožimo presrčne in zaupne molitve k božjemu Srcu Jezusovemu in k naši materi Mariji, Pomočnici kristjanov, kakor jo ravno danes praznujemo. Župnije in de-kanije naj v tem oziru odrede, kar se jim primerno zdi. Mogočna je skupna molitev, združena s prejemom svetih zakramentov, doma ali na božjih potih. Posebno otroci naj molijo in pristopajo k mizi Gospodovi.
2.	Glede prostovoljnih strelcev do sedaj nisem izpregovoril odločne besede. Danes pa vabim vse mladeniče, ki so za to klicani, naj pristopijo v krdelo prostovoljnih strelcev. Ako so strelci v vojaški obleki in pod vojaško komando, uživajo varstvo mednarodnega prava. Vojaške oblasti iih bodo uporabile za varihe po deželi, da bodo starejši mladeniči in možje mogli v bojno črto,
Razne novice.
Belgijska kraljica v strelskem jarku. »Corriere della Sera« poroča iz Pariza; Belgijska kraljica se je podala v strelske jarke pri Vseri. Izpočetka je moštvo ni spoznalo, in neki vojak ji je zaklical: »Pridite sem, gospa; tu ste lahko kakor v svojem stanovanju.« — Kraljica je potegnila iz vreče, ki jo ie bila prinesla s seboj, provijanta in jc začela razdeljevati med vojake čokolade in svalčic. Ko se je baš veselo smejala šalam vojakov, pristopi častnik, ki jo je spoznal, ter se ni mogel vzdržati, da bi ne zaklical: »Oj, kraljica!«
Prorokovana. Zanimivo je poslušati zdaj stare ljudi, ki vedo povedati, da so bili težki časi, v katerih sedaj živimo, med našim ljudstvom že davno napovedani. »Kadar bo mlinarica služila pol mernika na dan — kadar bo ob nedeljah stopila iz vsake bajte gospa — takrat bodo prišli tako težki časi — da če boš srečal od Ljubljane do Kranjske gore kravo, ji boš od veselja obesil zlat zvonec na vrat.« So uresničujejo te stvari. Dninarice so
služile na dan po 3 K 60 v prod d vem, letoma na Gorenjskem, to jo vrednost pol mernika pšenice. Nekatere zcn.^ so začele res tako šariti z oblekami,"^ so stopalo ob nedeljah iz bajt kot nicst-nc gospe oblečene. .Mestne go>pc So"sj pa spakovale zadnji čas v oblekah u. ko, da so hodile o postu oblečene kot pred pust ne maškare. Gorje pa nam, fe sc uresniči še oni dol prorokovanja,'da bo živina tako redka, da bo vredna zla', tega zvonca. Draga jc že tako kot zlat denar.
Premestitev papeževega sedeža? Iz Madrida poročajo, da se je med španskim kraljem in njegovo vlado ter med papeževim nuncijem vršil razgovor, ki se tiče me-rebitne preložitve papeževega sedeža vsled vojske. Imenovala so se razna mesta. Kralj je predlagal Escorial, ki je dovolj velik za vse vatikansko osobje in za vse urade. Sodi se, da preložitve ne bo, a oonud. ba se je v načelu sprejela.
Nov rop. List Journal de Genevei poroča, da so prebivalci mesta Tivoli pri Rimu šli dne 26. maja v veliki množini pred vilo dEste, ki je last avstrijskega prestolonaslednika, in so avstrijski grb na vili zamenjali z italijansko zastavo. Mestni svei v Tivoliju je sprejel resolucijo, v kateri se zahteva, da naj postane vila dEste zopet last italijanske države. Ko c Ijudssa množica zopet pridi vila pred vilo in jo je hotela razrušiti, je mestni župan izjavil, da je vila last občine. Množica se je nato razšla. Iz Rima se poroča, da je ljudska množica udrla tudi v grad Cattaio pri d Esti (last nadvojvode prestolonasledra a1. Množica je stražnika na gradu vrgla ob tla n potem razsajala po gradu. Poličke ni bilo blizu. To jc čisto navaden rop. Če imajo Italijani take pojme o osebni lastnini, potem ni čuda, da so šli na plen proti svoji bivši zaveznici. Vladni možje d: .eio zgled. Oropali so Cerkev ter ji vzeli ded'čino sv, Petra: zdaj gre stvar naprej. Italije se to prijelo res ime: Roparska država.
18 francoskih letalcev je naprdlo dne
I 27. maja odprio mesto Lud\vigs!iaien.
| Bombe so usmrtile in ranile več civiliste'1''
Italijani v Avstriji. Po zadnjem ljudskem štetju živi v Avstriii 768.000 italijansko govorečih državljanov. Na Tirolsko iih odoade 386.000 na Primorsko s Trstom 119.000. na Goriško 90.000 in na Istro 1« tisoč. V zadnjih teh deželah so Slovenci v večini. Listi stavijo vprašanje, če so Italija ni in njih hujskači kaj mislili na odrešenje onih 300.000 Italijanov, ki žive v Švici m na več kot milijon Italijanov, ki so francoski podaniki. Zakaj so odrešenja P0' trebni zgolj v Avstriji živeči, italijansKO govoreči državljani? ... Če je pri nas ta*« slabo, zakaj pa hodi v naše pokrajine vM' ko leto na stotisoče italijanskih podani^1 da jih redimo in dajemo dobrega zasluzK. dočim doma še polente stradajo.
Italijanski vojskovodje. Med italiijj£ skimi generali je izbranih sedem nioz.^ terim je izročeno vodstvo vseh italnans vojnih sil. Poleg generalštabnega načel« ^ generala C a d o r n a pride v prvi vrsI poštev podnačelnik generalnega štaba v neralmajor P o r r o. Po obstoječih P B pisih so štirje armadni poveljniki vo
italijanske armade v vojskinem času, in sicer so sedaj:
1, vojvoda A o s t a; 2. generallaj-tnant C a ne r a; 3, generallajtnant W i-neno; 4, generallajtnant M a z i t e 11 i. Vojvoda Aosta je stric sedanjega kralja in je star 47 let. Poleg imenovanih mož se se med armadne poveljnike prišteva tudi vojni minister Z u p e 11 i. Poveljnik italijanske vojne mornarice je sedaj admiral B e t t o 1 o.
Strah pred letalci. V Milanu se silno boje naših letalcev. Ustavili so že 27. maja vso razsvetljavo. Ognjegasci hodijo okrog in pazijo, da so povsod okna zastrta. Zvečer in ponoči je v mestu tema.
Mati in sin. Glavni francoski državni plačilni blagajnik Desklo, zaupnik prejšnjega finančnega ministra, je bil od sodišča za sleparije, ki je ž njimi za milijone oškodoval francosko armado, obsojen na sedem let hude ječe. Kak človek je ta poštenja-kovič, kaže naslednji dogodek: Nekega une je zajtrkoval Desklo, takrat na vrhuncu svoje sreče, v neki imenitni gostilni. Natakar mu sporoči, da želi z njim govoriti neka gospa. Desklo nahruli natakarja, češ, da hoče pri jedi imeti mir. Natakar oddide in to sporoči gospej. Če je tako — reče gospa — pojdite in povejte gospodu, da bi ž njim rada govorila njegova mati. Natakar gre in reče gostu: Gospod, Vaša mati je zunaj in bi rada z Vami govorila. Moja mati, se zadere Desklo — zaradi nobene, tudi zaradi nje se ne dam motiti pri jedi. Sluga gre in pove to materi. Tedaj pa mati vstopi v gostilno in pred vso gospodo oklofuta sina, rekoč: Ta gospod, ki svojo mater žali in zaničuje, ker je revna, je gospod Desklo, ki se tika z ministrom in zasluži na leto 50 tisoč frankov. Rekla je in odšla, za njo pa kmalu med smehom go-soode tudi Desklo z zaušnicami in grdim sicem.
Marija v bojnih jarkih. Nemški list M. N. N.« piše: Da, to sem moral videti: Marijo v strelnih jarkih. Preje je stal ta Marijin kip zunaj na poljskem razpotju, stedi med nemškimi in francoskimi armadami, izpostavljen od obeh strani sovražnim kroglam. Štirje krepki Bavarci >o neko temno noč odnesli s polja v strelske jarke podobo Matere Božje z Detetom, vlito iz črnega železa. Sedaj kraljuje vojna Kraljica v ilovnati votlini strelskega jarka .ovenčana z zelenim bršljanom, in naši vojaki jo zvečer pozdravljajo v molitvi kleče, s svojimi čepicami na prsih. Mrak vlada vse naokrog, le drobna lučka, prižgana pred podobo, kaže živo vero naših vojakov, klečečih pred nebeško Kraljico. Z njenim maternim blagoslovom korakajo naši vojaki pogumni nad sovražnika.
Za krmo. Mleka primanjkuje v velikih mestih in kmetje se izgovarjajo na pomanjkanje krmil. Da se preskrbi živini paša in krma, je predlagala nižje-avstrijska trgovinska zbornica, da bi se odprle kmetu v porabo doslej glede na lov ali druge koristi, prepovedane hoste, planine in planinske senožeti. Seveda pod pogoji, da se ne po-škodijo gozdovi.
Posušene kuhinjske odpadke bodo pobirali po Dunaju šolski otroci, spravljala tih bo dunajska občina in jih bo prodajala živinorejcem. Čisti izkupiček pride v prid
fondu za nabavo umetnih udov invalidom.
Reja kuncev se je jako razširila, povpraševanje po pleinenjakih je veliko. Kunci so najcenejše nadomestilo govedine.
Človek brez rok in nog. Na kliniki dvornega svetnika prof. dr. Eiselsberga na Dunaju je moški, ki ima umetno narejene roke in noge, ki hodi in dela, se giblje kakor vsak drug človek, ki ima svoje ude. Mož naredi po 16 km poti na dan, piše, je, pije, se slači in oblači. Na kliniki je pravi blagoslov za ranjence, katerim morejo odvzeti kak ud, ker vidijo, kako se da zdaj lahko nadomestiti ud, če je le človek živ. On kaže ranjencem, kako se more preživeti človek, ako ima dovolj energije, tudi, če nima roke in noge, in pripoveduje svojo zgodbo: Leta 1907 je zašel v Ameriki v tok, ki je bil močan 68.000 volt. Bil. je tako poškodovan na rokah in nogah, da so mu morali odrezati roki pod laktom in nogi v mečih pod kolenom. Ko so se pozdravile rane, je začel energično gibati svoje pohabljene ude in dosegel je, da je pisal s svinčnikom, ki je bil privezan na desni laket. Ko je preteklo pol leta po nezgodi, mu je napravil amerikanski bandažist umetni roki in nogi, ki mu nadomestijo zelo dobro izgubljene ude. Mož se je vrnil v Evropo, se je oženil in je prevzel trafiko v mestecu na Moravskem. Na kliniko dr. Eiselsberga je prišel, da bi mu popravili tam nekaj na njegovih umetnih udih. Profesor ga je predstavil seji c. kr. družbe zdravnikov. Najbrž bodo pošiljali tega moža, ko mu popravijo, kar mu je treba, po bolnišnicah hudo ranjenih, da bo žalostnim ranjencem v tolažbo in zgled, »Interessantes Blatt« od 13, majnika prinaša sliko tega zanimivega moža. Prva slika kaže pohabljenca. Na drugi sliki ima umetne ude in pleza z lahkoto po lestvi. Na tretji sliki ga vidimo na sprehodu. Tudi v Radovljico je bil prišel nekoč Američan, ki je imel ustavljeni obe nogi tako umetno, da je hodil po njih, kakor vsak drug človek po svojih zdravih.
Orožarnica Amerika. Takozvana družba za jeklo je sklenila z entento pogodbo za 50.000 ton šrapnelov. Vsakih deset dni mora poslati 5000 ton, Co. E. W. Bliss izdeluje vsak dan 30.000 šrapnelov. — Angleška je naročila pri United States Car-tridge Co. 600 mil. patron, pri Canadia Cur and Foundry Co, artiljerijsko streljivo v vrednosti 80 mil. dolarjev. Tudi American Locomotive Co. je sklenila z Angleško pogodbo za vojne dobave, ki znaša milijone. Ravno vsled pošiljanja vojnega mate-rijala je znašal čisti dobiček Crucible Street Co. meseca sušca 250.000, ko je znašal meseca decembra samo 40.000. Tako si dela Amerika dobiček iz krvave vojske, ki pustoši Evropo. Ameriški farmerji so tudi zadovoljni, ker prodajajo drago žito — in država, ki bi bila imela po nazorih Evrope napraviti v Evropi mir, skrbi s pošiljanjem orožja, da traja vojska še dalje.
Za desetico stavi. Poročevalec lista piše: Ruski jarki so tihi, kakor da bi bilo izumrlo vse v njih. Iz našega jarka skoči cesarski lovec, se vzpne po kritju in se sprehaja izzivaje po presledku med sovražnimi jarki, gre celo do žične ograje sovražnikove. »Je mož znorel?« vprašani častnika. On se nasmehne: »Ne bi smel ven, mi kaznujemo moštvo, če zapusti
kritja, že zato, ker izda tako sovražniku, da smo tu. Ali ti Korošci se ne dajo zadržati v kletki jarka. Tudi davi je šel cesarski lovec proti ruskim ograjam, tovariš ga je svaril pred Rusi, on mu je pa predlagal: »Staviš desetico, da me ne bodo Rusi sne-dli?« — Ga tudi niso, večinoma se drže v takih slučajih korektno. Saj je rekel tudi pijani Rus, ki se je vlegel nam nasproti na solnce, svojim svarečim tovarišem: »To so dobri ljudje, ki mi ne store ničesar žalega.«
Po krompirju pride riž na vrsto, V Be-rolinu je zaplenila država zaloge riža. Vsak mora naznaniti svoje zaloge na centralni kupovalni urad, ki se bo odločil v 14 dneh, kaj bo prevzel. Kar ostane, bo prosto za prodajo. Da bi ne oškodili s tem konzu-menta in malega trgovca, bodo vzeli po možnosti samo zaloge velikih trgovcev in špekulantov. Uvoz riža misli država pospešili z določenjem cene za prevzetje, in sicer bodo določili dvakrat toliko, kolikor znaša cena na svetovnem trgu.
Krušne karte na Nižje-Avstrijskem. Namestništvo je dognalo na podlagi poizvedb in pojasnil, da so privatne osebe v posesti večjih zalog moke. Ukrenilo se je torej, da ne bodo dobile o ebe, ki bodo imele na podlagi svojega pojasnila dne 30. majnika še po 7 kg moke ali žita na glavo, da ne bodo dobile več krušnih kart in si bodo morale peči kruh iz svoje zaloge, ali pa dobe karte in se jim odvzame in izplača, kar imajo več moke.
Več medu! V času splošne skrbi za živila moramo skrbeti tudi za važno živilo in zdravilo — med. Kako umestna je prepoved okrajnega glavarja v Lipnici, da ne sme nikdo v njegovem okraju trgati cvetja in vejic dreves in grmičevja, da bodo imele čebele dovolj paše in da bodo nosile svoj plen mirno domov.
Vse staro pride v čast. Topinamburo so upeljali v Evropo v času tridesetletne vojske in so jo uživali, dokler je ni izrinil krompir. ' Od tedaj je topinambura le bolj hrana živini. Sedaj opozarjajo nemški listi, da bi bilo bolje vrniti se k starim kulturnim rastlinam, kakor izmišljevati si nova neizkušena živila, kakor moko iz slame in drugo. Gomolji topinambure imajo 15 odstotkov sladkorja in 3 odstotke beljakovine, se uporabijo tudi za špirit. Listje in deblo so dobra krma živini. Topinambura ni sitna za zemljo in ostane lahko čez zimo v prsti. Če ne za živilo, bi jo vsaj sadili za špirit, ki bo tudi drugo leto še silno drag.
Vojna in živali. Neznanski ropot in grom modernega orožja ni prepodil in preplašil le ljudi v krajih, kjer vrvi metež bitk, preplašila se je tudi žival. Stanovniki mirnih gozdov beže zdoma, ki odmeva peklenskega ropotanja, jeleni in srne divjajo, ne glede in ne vede kam, medvedi in volki se prikažejo v krajih, kjer so bili še neznani. O ptičih pripovedujejo tudi, da se umikajo grmenju topov in da so se ognili pri selitvi na jug vseh krajev, ki so prizorišče bojev. Pravijo pa tudi, da so izginili iz mirnih krajev orli, jastrebi in vrane, da letajo na polja smrti. Volkovi se bližajo dostikrat vojakom. Listi prinašajo poročilo, kako so rešili galebi angleško ladjo pred zasledujočim torpedom: Galebi so spremljali ladjo, ker so dobivali od mornarjev ostanke jedi. Okoli prve ure popoldne so
posedali ptiči mirno po ladji. Neki dan zapazi mornar, kako nemirno obletavajo ptiči nekaj na morju, in to v času, ko so imeli navadno svoj popoldanski počitek. Stvar, ki ie zbudila radovednost ptičev, je bil periskop podmorskega čolna; ladja je podvojila svojo hitrost in se rešila. Tako so plačali ptiči svoje kosilo. Ko beži velika divjačina iz gozdov, frfota in se skriva med grmovjem, se zajec pritisne plaho k tlom, dosti manjše divjačine so povozili topovi, marsikaj so postrelili vojaki. Veliki lovi bodo za več let uničeni. Pa kaj to! Iz več krajev na Nemškem poročajo o škodi, katero dela na polju pribegla divjačina. Ker je lov prepovedan, se je pomnožila divjačina v vzhodni Pruski in v delu Alzaškega. V gozdih zgornje Pfalze so se razmnožile veverice, ki delajo veliko škodo. S Slovaškega poročajo, da dela divjačina škodo tudi po vinogradih, zajci in kunci so poškodovali trsje bolj kakor slana in trtna uš. Pri Klobovku je neki uničeno 60 do 70 odstotkov vinogradov. — Čudno vendar, da si ne bi smel krnet pomagati napram škodljivcem.
Invalidni konji. Zdravniška veda dela v vojski prave čudeže nad ranjenimi vojaki, pomaga pa tudi vojakovim zvestim tovarišem, ranjenim konjem. Strel usmiljenja ni zdaj več tako v navadi. Žival se obveže in odpelje v bolnišnico, kjer jo lečijo in ji stre-žeio kakor človeku. Ozdravljene konje po-šili; io potem nazaj na bojišče; če so nezmožni za to, pa jih odločijo za invalide, ki bedo opravijali lažja dela. Večina teh konj, ki so vihrali po polju smrti, bo vlekla odslej počasno plug in se bo spominjala ob rchlcm klicu kmeta gospodarja morda na divji grom smrtnonosnih topov. — Samo Dunaj ima štiri velike bolnišnice za konje, gradi se šc peta. Na Dunaj so pripeljali že čez deset tisoč konj. Od 2500 ranjenih, ki so se zdravili v mestni šoli za jezdarjenje, jih ie že ozdravelo več kakor polovica. Zdravijo zdaj konjske rane kakor se zdravijo človeške rane in uspeh je skoraj vedno dober; samo streli v prsi ali v trebuh, ki se zacelijo pri človeku lepo, so pri konju navadno pogubni. Jako počasi se zacelijo rrne v kopitu. Ko beže Rusi pred našo konjenico, namečejo železne ostrine po tleh, no katere se nabodejo konji in čotajo. Treba je več mesecev negovanja, da se zaceli taka težka poškodba. Večina konj, ki pridejo v bolnišnico, je polna otisk od pritiska sedla. Iz tega se pozna, kaj je prestal jezdec, ki je sedel toliko časa na konju. Neki konj. ki je bil v bolnišnici, je padel v vodo, si raztrgal desno stran in razbil skoraj glavo — pa bo kmalu zdrav. Jezdec je mrtev. Šantavi in zdelani konji, invalidni vojaki, nas bodo spominjali še dolgo ponosnih naporov naše armade in grozote modernih bitk — a obe vrsti invalidov bota kazali z delom na polju, da nam je ohranjena naša sveta zemlja s krvjo svojih sinov.
Vse hečejo izstradati. Kakor poročajo angleški listi, nameravajo Angleži tudi iz-stradanje nemške južno-zahodne Afrike, Ugovarja jim Angbž, ki pozna razmere tistih krajev, in izvaja, da je tako izstra-danje sploh nemogoče, ker je v nemških kolonijah na razpolago obilica najvažnejšega hraniva, to je mesa in mleka. Število
skupnega prebivalstva
tamošnjih kolonij
znaša približno 52.000 glav. Domačinov je približno tretjina tega števila in ti so tako vajeni na uživanje mleka in mlečnih )edi, da ostane žito za priseljence.
Ali več pese ali več žita so se pregovarjali dolgo sem in tja. Zdaj so se odločili, da bodo posadili na Češkem in na Ogrskem za 40"<; manj pese kakor druga leta, ker pride žito takoj po žetvi lahko v prid ljudem, odpadki iz sladkornih tovarn pridejo pa mnogo pozneje v prid živini.
Kis'ega zelja je bilo v mirnih časih v Ljubljai i precejšen lonec za groš, zdaj ga je za gi š komaj za pest. Na Dunaju je kislo zelje po 60—64 vin. Dunajčani se pritožujejo čez visoko ceno. Pravijo, da je stalo kislo zelje pred vojsko 100 kil 12 K, po začetku vojske je narastlo na 24 vin. kilo. Zeljarji so nakupili zelje po stari ceni, kako da ga prodajajo tako drago? — Ako tožijo na Dunaju, kaj naj začnemo tu, kjer je zelje doma? — Za eno družino je treba po malem za 60 vin. zelja, kakor je zdaj drago, kje je še zabela in drugo?
Črevljarski pop nima nobene važnosti v mirnih časih, zdaj, ko je prepovedano napravljati pop iz pšenične moke, so pa črevljarji v zadregi. Avgusta se je dobila še najboljša vrsta popa po 1.10—1.20, zdaj se dobi najslabša vrsta po 5—6K; najboljše sploh ni dobiti.
Ženske nadomeščajo zdaj marsikje moškega, vojska jim je odprla poklice, ki so bili prej ženskam nenavadni. Tako prinaša sObzor , da nadomestujejo v Zagrebu žene pismonoš svoje može, ki so odšli v vojno in da so se izkazale v tej službi. Parižanke hočejo voditi vojne avtomobile, Moskvičanke silijo k trenu, marsikje so ženske pri tramvaju, v Karpatih imajo baje žensko četo, ki koplje jarke, Angleži imajo ženski polk. V Berlinu nadomeščajo zdaj ženske umivače izložbenih oken. Ženski peki, ženski kuharji, bi tudi nadomestili in oprostili marsikatero moško moč v vojni.
Ruski poraz na Turškem. T/, -ruma se poroča, da so bili na levem litskem krilu oddelki čet vrženi ter so, pustivši innogo mrličev, pobegnili. Turške če*č so uplenile mnogo pušk in streliva. Na desnem ruskem krilu se ni zgodilo nič važnega.
Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje:
Ljublji
jana
Miklošičeva cesta štev. 6
(tik za frančiškansko cerkvijo)
sprejema hranilne vloge, za kalere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 4'/*°/o brez kakega odbitka.
Uradne ure od 8. zjutraj do i. popm^.
Glej inserat!
Gospodarske vesti.
NE PRODAJAJTE TELET!
Vlada je ukazala, da se ne smejo klati teleta brez dovoljenja županstva Ta odredba kaže prav umestno skrb, da se ohrani naša goveja živina. Uspel,j dosedaj ni imela veliko. Gospodarji že najdejo kak vzrok, da jim župan skoro mora dati dovoljenje za prodajo. Malo manj kakor druga leta se res letos tc. let proda, toda vedno še veliko preveč, Ne eno tele, ki je dobro za rejo, hi ^ ne smelo prodati lotos mesarju. Če ga sam ne moreš rediti, prodaj ga drugemu gospodarju, ki ga bo lahko redil.
Kakor smo že omenili, bo v seda-njem času začelo govedi primanjkovati Cene mesa goveje živine gredo tako naglo naprej, kakor ni nobeden pričakoval. Zdaj se plačuje najlepša ži. vina že čez 3 K za 1 kg žive teže. Za enkrat še misliti ni, da bi šle cen. nazaj, ker živine ne bo od nikoder dobiti. Prejšnje čase je dala več kakor polovico klavne živine Dunaju Ogrska. Zdaj je na Ogrskem živina dražja k;i kor pri nas. V Pesti sekajo meso po 7 K 1 ksr, na Dunaju 4 0 K. Dunaj preskrbijo zdaj Češka, Moravska in druge naše dežele. To dokazuje, da ima Ogrska komaj živine za lastne potrebe. Če ne bodo smeli tam žita krmiti, bodo imeli govedi komaj za dom. V nekaterih krajih Galicije je ostalo nekaj živine, v večini dežele je vse uničeno. Galičani se že oglašajo, da jim bo morala vlada vse preskrbeti. Eden je tudi zuhteval, da naj vlada podpira same veleposestnike in tem pomaga, ker jc nevarnost, da bodo ameriški Poljaki in Kusini po vojski prišli domov in pokupili opusto-šena veleposestva, ki se bodo morala parcelirati. Ti mali posestniki pa tako nič ne prodajajo za mesta, ker sami vse doma povžijejo kar pridelajo. Kaj tako neumnega nisem že dolgo bral. Po celem svetu je znano, da so ravno mala posestva najboljše obdelana. Taki mali gospodarji dajo največ dobrih delavcev in dobrih vojakov. Fo-vsod, kjer so se veleposestva razdrobila, se je gospodarstvo zelo povzdignilo. Ta mož je bil najbrž kak prerok stare šole, ki je le zase govoril. Gotovo bo pa Galicija potrebovala zelo veliko Živine, na j pred seveda plemene. P11 nas so nekateri gospodarji iz neumnega strahu, drugi vsled visokih cen živino preveč odprodali. — Goveja živina torej mora vsaj nekaj let ohraniti prav visoke cene. Prejšnja leta so bile cena telet za 30—50"i višje, kakor cone g<>; veje živine. Danes hočejo mesarji in10." teleta po nižji ceni, kakor sc prodaja lepa goveja živina. Zdaj pa računaj. Ako prodaš svoje tele 80 kg težko za 100 K, 1 kg za 2 K žive teže, si pa z zelo dobro prodal. Če ga rediš, se » vsak dan gotovo izredi več. kakor z v2 kg. V dveh letih ima 400 kg. moreš kje več prirediti s primerno ni lini trudom? Popred je bilo ve'* boljše imeti molzne krave in prodati. Zdaj se po mestih kregajo,
se mleko podraži za kak vinar. Kmetu so pa bolje izplača mlado živino rediti, kakor mleko prodajati. Z rejo mlade živine pa tudi najboljše spolnimo dolžnosti, ki jili imamo do države in do mest. Mi moramo dati dosti mesa za ljudi po mestih in tovarnah, ker so to naši najboljši odjemalci. — Letos se nam obeta obilo sena. Tudi detelje so tako lepe, kakor že dolgo let ne. Pridelka bo torej toliko, da se ni prav nič bati, kako bomo shajali. Težava bo seveda s spravljanjem. Kositi bodo morale tudi ženske. Kakor se kaže, so se dekleta in žeij,c tega dela prav pogumno lotile. — Prav umestno bi bilo da s košnjo precej začnemo. Trava je večinoma žc zrela. Ker je bolj mlada, bo pa bolj okusna in otavc bo več. Mnogi gospodarji si nc bodo upali spraviti mrve in bodo rajši na dražbi oddali košnjo. Če moreš pokositi, kupi kar moreš in nakupi mladih telet za rejo. Cena živine je trikrat višja kakor lani, torej ne bo izgube, če nekaj mrve nakupiš. Niti najmanjši kos ne sme ostati nepokošen. Če pa res ne moreš sam vsakega teleta rediti, prodaj ga drugemu, ki ga bode lahko redil. Seveda mora vsaj toliko zanj plačati, kolikor lii mesar dal. Vsak pametni hišar bo zdaj rad kupil. Kaj, če da za teleta 150 do 200 kron, če pa za gotovo ve, da bo še več dobil in bo ves trud prav obilno poplačan. Če bomo imeli obilo živine, Lo tudi obilo gnoja, torej tudi obilo pridelkov na polju. Kmet brez živine je pa kakor delavec brez roke.
DRŽAVNI MONOPOL ZA LETOŠNJO ŽETEV?
Na Dunaju so predlagali, da bi država sama prevzela letos vse žitne pridelke precej po mlačvi od kmeta. Bila bi torej edini kupec za vse žito in sko-ro gotovo tudi za fižol. Ko so kmetje za tc namene slišali, jc kar zavrelo: »Ne, na ta način pa že no damo svojega žita.« Če pa vse bolj natančno pomislimo, se nam ne bo ta nasvet več tako brez misli zdel. Kdo je imel od lansko kupčije z žitom največji dobiček? Ali kmet? Poleti in jeseni so kupovali prekupci pšenico po 30 K, fižol je šel po 30 do 34 K. Prodajali so ga že takrat v Nemčijo po 45 K, zdaj je po 100 Jv. Celo leto so strašili kmete: »Daj, če ne ti bodo vzeli.« Kmet jo dal, navadno vselej prenizko. V zadnjem času so si nekateri dobili dovoljenje za nakup žila. Plačevali so pšenico 65 do ^O K, prodajali po 80 do 85 K. Kmet je imel malo od visokih cen žita. Kar je imel, so mu večinoma izpulili prezgodaj po nizkih cenah.
Poljedelci imamo pa v resnici dolžnost prerediti armado in mesta. Veliko bolj pametno je pa gotovo, da prevzame država po pametni ceni žitne pridelke in jih da po potrebi armadi in mostom, kakor da bi oderuški prekupci ciganili kmeta in na njegov račun dobro živeli. Kar je za prodati, bodo vsi kmetje rajše dali državi, kakor pre-kupcem, pod sledečimi pogoji: 1. Dolo-
čiti se mora primerna cena. Kmet mora živeli Če ima zdaj malo več dobička od svojega dela, saj poprej še shajati ni mogel, jc to popolno prav. Svetovni trg in ceno v drugih krajih so za to najboljše merilo. Ogri bodo že znali varovati svoje koristi. Do istih cen ima pravico tudi naš kmet.
Potem sc mora: 2. Kmotu pustiti toliko žita, kolikor ga neobhodno rabi zase in za gospodarstvo. Kmet, ki vži-va največ kruha in močnatih jedi, ne more shajati z 240 g žita na dan. Za vsakega odraslega človeka mora biti čez 1 kg žita na dan. Najboljše bo seveda, da se kmetu čisto prosto pusti, koliko žita hoče dati državi, ker ga drugam prodati nc sme. Naši ljudje so pametni. Precej bodo razumeli državne potrebe in le najpotrebnejše obdržali doma. Nekaj žila pa mora biti tudi za mlado živino, za perutnino in pitance. Če bo cena visoka, se niti eno zrno ne bo pokrmilo čez resnično potrebo. Če se to natančno izpelje, se bo letos toliko pridelalo, da bo žitni pridelek brez tujega uvoza zadostoval za vso Avstrijo.
PAŠA IN KRMA PO TUJIH GOZDIH.
C. kr. deželna vlada je zvedela, da menijo kmetovalci po nekaterih krajih v deželi, da smejo lotos neomejeno pasti po tujih gozdih ne glede na to, če imajo pašno pravico ali če jo gozdno-policijsko dovoljena. Tudi člani žetvenih komisij so baje izrazili to mnenje in večinoma nameravajo pomagati živinorejcem (kočarjem), ki nimajo nič ali le malo posestva, do paše po tujih gozdih.
Očitno je, da sc krivo tolmači na-reclba poljedelskega ministrstva z dne 6. maja t. 1., drž. zak. št. 111, o zagotovitvi krme in paše v 1. 1915., ki se nanaša na krmo ali pašo po travnikih, pašnikih in planinah, nc pa na gozde.
Opozarjamo, da jc gorenje mnenje napačno in da sc tuji gozdi, če nc obstoje na njih posebne pašne pravice, ne smejo brez dovoljenja gozdnega posestnika uporabljati za dobivanje krme ali za pašo živine. Povdarjamo tudi, da ministrska naredba z dne 6. maja t. L, drž. zak. št. 111, ni nameravala niti iz-premeniti pravnih razmer v gozdih niti razveljaviti obstoječih oblastvenih pašnih prepovedi za določene gozdove.
Za naše gospodinje.
Vojna krvavica. Ekonomi opozarjajo na veliko redilno vrednost živalske krvi. Na Nemškem so začeli izdelovati krvavice, ki bo tečno živilo za delavce in druge. Za krvavico vzameš lahko govejo ali prešičjo kri, riba je lahko te ali one vrste, samo da je kolikor mogoče presna. Na Nemškem devajo kabe1j<tu-ribo, to je vrsta polenovke. Lahko se pa skuha in porabi tudi posušena polenovka.- Dela se tako: Ribo očedi, zdrgni s soljo in izplakni večkrat v čisti vodi, Potem pristavi v mrzli,
precej slani vodi, deni za dišavo lovorja, česna in popra. Kuhano ribo vzemi z lonca, juho deni tačas na stran, snemi kožo raz ribo, vzemi hrbtenico, meso razreži ali razsekljaj na drobno in deni v skledo. Na meso spusti skozi sito kri, ki je bila prej raztepena s kuhalnico. Primešaj masti ali sesekljane slanine, juhe in dišave. Računi se na kilogram ribe pol kilograma masti, četrl goveje juhe ali vode, na kateri se je kuhalo koreničje, žlico majaronovih plev, par zrn popra, nove dišave in soli. Vse to premešaj dobro in stlači v svinjski mehur ali v črevo za klobase in zaveži. Zavri juho, na kateri se je kuhala riba, deni .vanjo klobaso in kuhaj prav polagoma, ne da bi pokrila posodo. Tenka klobasa je kuhana v eni uri, bolj debela se mora kuhati dve do tri ure. Zmoči dve deščici z mrzlo vodo, deni kuhano klobaso na prvo in pokrij jo z drugo, Ko se je shladila klobasa, pa obteži deščico s kamnom. Drugi dan obesi klobaso v dim, kjer naj visi dva do štiri dni. — Godla pride prav okusna, če stepeš in prevreš na nji malo moke in utepeš jajce.
Krvatela ali karatela je jed iz ovčje krvi, znana koder so ovce. Kri se skuha, razreže kakor jetra in opeče na čebuli in masli, potem se dene zraven še razrezan, kuhan in olupljen krompir in se peče še nekaj minut. Je jako nasitna jed. — Kokošjo kri prestrzi na drobtine, ocvri drob-tine na maslu, razreži in deni v juho.
Drevje, ki ne rodi, so obelili včasih od vrha do debla in to vroče poletne dni v hudi opoldanski vročini. Več spisov v 18. stoletju pripoveduje, da je rodilo drevo leto po tem obelenju. Pravijo tudi, da rodi rado drevje v obližju bučel; kdor ima nerodovitno drevje, naj si nabavi par panjev, imel bi dvojni dobiček. Kjer imajo bučele in med, je tudi sadja in zdravja.
Smolo na sadnem drevesu odstrži, od-reži ali izstrži nekoliko les, kjer se cedi smola in izdrgni 'krepko z mlado kiselico, Kiseličin sok zaceli drevesno rano, kmalu se naredi tam novi lub.
Gnezda os in črmeljev v drevesih zalij z raztopljeno lesno smolo, in sicer zvečer, ko je vse v gnezdu.
Odcvetela sadna drevesa zalij večkrat z gnojnico, to brani drevesnim boleznim in pospešuje, rast sadja. Za breskve je najboljši gnoj hlevski, od umetnih gnojil sta najboljša za breskve superfosfat io klorkali.
ZDRAVILSTVO.
Prva pomoč. 1. Čejekdoranjen, naj se mu rana izpere s čisto vodo. Pri tem je pa treba previdnosti, da ne pride na rano kakšna nesnaga od prstov ali od nohtov. Rana se nato obveže s čistim platnom. 2. Če krvaviš, drži dotični ranjeni del telesa po možnosti v višavi. Ako kri močno brizga, je treba rano skup stisniti in nad-vezati, preden pride zdravnik. 3. Ako se zlomi kost, deni zlomljeno roko ali nogo takoj v deščice, potem pa hitro po zdravnika ali pa v bolnišnico. 4. P r i o p e-k 1 i n a h pazi, da zavaruješ prizadete dele pred zrakom. Porabi v ta namen čiste ovoje. Mehurce pusti pri miru! Pri vnetih ranah se poslužuj maščobe, olja, moke. 5. Č e te ugrizne stekelpes, ali piči stru-
82
pena žival, zavezi roko ali nogo nad rano, da preprečiš zatok strupa v telo. Dobro je rano izsesati, toda le, če imaš zdrave ustnice in usta. Kri je treba hitro in čisto iz-pljuvati. Ako jc zdravnik blizu, ga treba takoj poklicati. 6. Pri notranjem za-s t r u p 1 j e n j u zaužij kako tekočino, ki draži, da bljuješ (olje, mleko).
AVAVAVAVAVZSESA\^
Za nevesto.
(Finsko spisal P i e t a r i P a i v a r i n t a.)
(Dalje.)
Na mestu na reki pred jezom se je nahajala na strmem, visokem obrežju ostra zareza, kakor vreča. Vsak čoln, ki je vozil doli po reki, je moral priti mimo tega mesta. S tako brzino gre tukaj mimo. da se zdi potniku, da se mora čoln vsak trenotek zaleteti v ne-botično skalovje. Samo spreten čolnar vozi na tem mestu z mirnodušnostjo, ki je krmarju potrebna.
Malo časa predno se je čoln s Petrom približal temu nevarnemu mestu, se je ozrl Peter na visoko in skalovito obrežno steno. Tam gori je stal neki mož, ki mu je mahal z rokami in nekaj klical, kar pa Peter ni mogel slišati vsled hrupa, ki ga je provzročalo peneče valovanje reke. Mož na bregu je spoznal Petra in uvidel, da ga sovražniki zasledujejo, llotel mu je dati svet, kako bi se mogel rešiti, toda Peter tega ni slišal.
Peter se je ozrl. Sovražni čoln mu je bil že čisto blizu in iz njega se je razlegalo zmagoslavno veselje.
»Primi za vrv!« je dejal Peter hitro Anki. V trenotku se je bilo to zgodilo.
V tistem trenotku pa je zadel nju-jin čoln na neko skalo, ki je štrlela iz valov. Peter ga je namenoma tja zapeljal. Čoln se je razbil, Petra in Anko so objeli valovi reke. Tudi sovražni čoln <e zadel na tisto skalo in se razbil.
»Prav tako se je moralo zgoditi,« je govoril mož na bregu sam pri sebi, »drugega izhoda ni bilo. Ako bi bil Peter sam, bi si lahko rešil življenje, toda zdi se, da hoče rešiti tudi ono deklico. Bojim se, da bo šlo obema težko. Preveč predrzno je bilo od njega. Hočem počakati, kako se bo končalo. Sovražniki so že dobili svoje plačilo, nobeden se ne more več rešiti.«
S takimi mislimi je opazoval mož na bregu ta dogodek. Toda ni trajalo dolgo, ko se je prikazala Petrova gla-,va med penečimi valovi. Z vsemi močmi je poizkušal obdržati tudi Anko nad vodo. Močan vrtinec ju je nosil k prej omenjeni zarezi v bregu, močno valov-je ju je metalo z vso silo ob skalnato steno. Na srečo se jima ni nič zgodilo. Petru se je posrečilo, da se je oprijel za v valovje strlečo skalo; z uporabo vseh svojih moči se je povzpel v neko
skalno razpoko, v kateri je bilo prostora ravno za dva človeka. Ko je dosegel to mesto, je potegnil tudi Anko za seboj. Ko se mu je to posrečilo, je spoznal v svoje veliko veselje da je Anka živa in nepoškodovana. Uboga deklica se je zaupno stisnila k svojemu rcši-
tCljU»Počakaj, Peter! Počakaj malo! Letel bom iskat pomoči!« tako je klical oni mož na bregu.
Ni trajalo dolgo, ko se je vrnil z nekaterimi možmi. Spustili so vrvi proti Petru in Anki, katere sta si ta dva navezala okrog života. Tako so jih potegnili na breg.
»Peter! Rešena sva!« je tiho šepetala Anka, ko sta bila na bregu na varnem. Peter pa jo je žalostno pogledal in vzdilinil. Videlo se mu je, da ga je bila objela žalostna misel.
»Prav tako si moral storiti!« je klical Petru mož, ki ju je rešil. »Jaz sem ti to klical, toda ti me nisi mogel slišati. Sicer sem vedno vedel, da si pravi vodni ptič, toda nikdar si nisem mogel misliti, da si tak potapljač. Če bi vsega tega ne bil videl z lastnimi očmi, ne bi mogel verjeti. V teh razmerah rešiti sebe pa še eno drugo, to je nekaj, kar se ne doživi vsak dan. Toda, vraga, kako lepa je tudi! Radi nje se izplača mladeniču, da se vrže v valovje. — No, no, radi tega ti ni treba zarde-vati, moja deklica! Vidim, da sta dobra prijatelja. Peter je pa tudi takega dekleta vreden. Vsak bi je ne mogel rešiti iz take nevarnosti, kot je storil to Peter. Pa tako maščevanje, ki ga je izvršil nad onimi banditi! — — Toda pojdita zdaj, da posušita obleko, kaj zavžijeta in si odpočijeta!«
Peter je skrbel, da je bilo Anki dobro postreženo. Poleg tega je ukrenil vse potrebno, da jo bodo prepeljali domov kakor hitro se ho odpočila. Potem se je pa prijazno, toda žalostno, poslovil od Anke. Oči obeh so bile solzne.
Nato je hitel Peter k svojim tovarišem, ki so se takoj odpravili, da zasledujejo sovražnika. Na več mestih se je vnel ljut boj. Z velikimi izgubami se je moral umakniti sovražnik čez mejo.
8.
Od teh dogodkov je menilo precej časa. Sovražnosti so se polegle, na obeh straneh se je skušalo popraviti, kar je vojska zagrešila.
Nekaj dni po srečni rešitvi so prepeljali Anko v domačo hišo. Veliko je bilo veselje na Podgori, ker vsi so jo smatrali že za izgubljeno. Z veliko pozornostjo je poslušal oče, ko mu je Anka pripovedovala o vseh dogodkih. Ko pa je pripovedovala o Petrovih junaštvih, je postal bolj bled kot je bledo platno. Nič ni govoril; ko je Anka končala pripovedovanje, se je molče umaknil v svojo sobo.
Na Podgori je bilo veliko delo. Že nekaj dni se je pripovedovalo po občini, da bodo obhajali na Podgori gostijo. To se je kmalu potrdilo; vse
ugledne družine v fari so dobite pova-bilo, da naj pridejo na gostijo v p0tl] goro. Tudi Zaloški s svojim sinom je bil povabljen. Pa tudi na Petra nis0 pozabili. Ta nameravana gostija jo da. In ljudem mnogo povoda, da so ugibali vse mogoče reči, toda prave pa ni vedel nobeden.
Dan gostije je prišel. V gručah so prihajali gostje na Podgoro. Na dvorišču sta sc med drugimi srečala tudi Peter in Anki določen ženin Zaloški. Peter je bil žalosten, v srcu jo nosil prepričanje, da bo izgubil ta dan zadnje upanje. Zaloški pa je imel glavo in srce polno veselja. Skrivna poročila so namreč govorila, da se bo ta dan obhajala na Podgori zaroka Anke z Zaloškim
»Kam pa ti?« jc vprašal Zaloški Petra ne brez skrivnega ljubosumnja.
»Povabili so me,« je odgovoril Peter.
»Je pač vse eno, kje da si, toda bolje bi bil storil, da ne bi bil prišel,« je dejal Zaloški ošabno.
»Nisem na tvoje povelje tukaj in nimam tudi namena, brigati se za tvoje namene in za to, kar ti misliš. Anko hočem še enkrat videti, četudi zadnjič!« mu je odvrnil Peter.
Med tem pogovorom sta stopila v hišo. Hiša je bila praznično opravljena. Dolga miza jc bila pogrnjena s snež-nobelim prtom. Bleda, toda urna je oskrbovala Anka vse potrebno za gostijo. Nobenega med gosti ne sine biti, da ne bi bil zadovoljen. Vsak izmed njih pa jc tudi občudoval lepo \nko. Zaloški je sledil vsaki njeni kretnji z odprtimi ustmi.
Vsi gostje so bili že zbrani in so sedeli na svojih mestih. Za mizo so sedeli odličnejši, med njimi sam Podgorec. Na njegovi levi je sedel Zaloški oče s sinom. Očetu se je svetila na prsih srebrna medalja. Pri vratih j c sedel Peter. Tam je sedel tudi prej vedno, kadar je prišel v to hišo. Na tistem mestu je stal tudi takrat, ko je Anko snubil. Ko je Peter vstopil, je vrgel Podgorec svoje oči nanj. Sploh sc je videlo, da ima gospodar nekaj posebnega v mislih. Peter pa Ti mogel niti pogledati okrog sebe.
Podgorec je vstal. Tudi drugi gostje so storili isto. Zaloški oče je zmajal prsi, da se je srebrna medalja bolji videla, njegov sin pa se je igral s pil>p, ki je bila s srebrom okovana. Ko Jc Anka opazila, da namerava oče govoriti, se ni mogla več držati na nogan. Vsedla se je na bližnjo klop. Ona i« slutila nekaj, ona se je bala. • • l'e,fr jo je žalostno pogledal.
Podgorec je začel govoriti.
(Konec.)
Slike in črtice z bojišč.
CLXIV. V zraku.
F. L. iz Idrije je pisal dne 28. PJ: s severnega bojišča sledečo dopi»»
Spoštovani gospod! Danes smo imeli zopet, priliko opazovati ncustra-šenost naših zrakoplovcev. Kmalu po deseti uri dopoldne priplove od juga velik dvokrilnik. Ko je plul približno med našimi pozicijami, so pričeli Rusi kakor besni na njega streljati. S skrbjo srno opazovali one bele oblačke dima, ki so sc prikazovali okoli letalca. Nič niso zadeli. Letalca sta se dvignila nekoliko višjo in mirno daljo opazovala gibanje močnega sovražnika ter naposled izginila levo od nas. Rusi so bili predvčerajšnjim posebno dobre volje; igrala jim je godba in peli so, da jc odmevalo do naših pozicij. To je podvojilo pozornost naših artiljerijskih opazovalcev. Eden od teh opazi s svojim dobro oboroženim očesom, kako tam nekje počasi vozijo dve kuhinji, okrog katerih sc zbirajo moskali. Hitro ukaže svojim topničarjem, da naj jih pozdravijo. Po prvem strelu so se razbežali na vse strani. Nadalje še tja poslane granate so jim razbile obe kuhinji. Ta dan niso več peli!
CLXV.
Sineva ljubezen.
Ivan J u r m a n iz Radeč pri Zidanem mostu je pisal svojim staršem iz bolnišnice sledeči pismi, iz katerih veje velika njegova ljubezen do staršev in pa zaupanje v Marijo, tolažnico žalostnih.
Dragi starši! Vsem skupaj voščim vesele velikonočne praznike. Jaz jih bodem ietos bolj slabo obhajal. V takem položaju jih nisem še nikoli — pa naj bo vse v božjem imenu, ker Bog tako hoče! Prosim, pošljite mi večkrat »Domoljuba«, pa tudi drugače mi kaj pišite. Jaz se velikokrat spominjam na Vas. Spomini mi vzbujajo različne misli.
V Gyongyosi v bolnišnici
Vaš sin leži.
Pri srcu se mu milo stri,
ko premišljuje srečo prejšnjih dri.
Kdaj bodem spet doma pri Vas, kdaj zrl zopet Vaš obraz? al' bom slišal še Vaš mili glas, al' bom videl še domačo vas?
Gotovo se bodemo še videli, vse se bo še dobro izteklo! Le pogum in upanje imejmo!
Draga mamica! Bliža se zopet Vaš god. Marija, žalostna Mati božja, je Vaša patrona. Vem, da se z zaupanjem obračate do Nje, ki je tolažnica žalostnih. Posebno pa letos, ko je po vsem svetu sama žalost. Tudi Vam je odločeno, da uživate več žalostnih dni, nego veselih. Nikoli Vam ni bilo prav dobro, a vendar se Vam niti sanjalo ni, da boste še kaj takega doživeli. Ko smo bili otroci še majhni, ste se z nami trudili v napornem delu; mislili ste si: saj kadar odrastejo, mi bodo v pomoč in veselje, A kakšna prevara! Odrasli smo, a kje je pomoč, kje Vaša opora? Dve hčeri sta doma, odrastlo nas je pa še-stero! Zdi se mi, kakor bi slišal Vaše vzdihe. O, predobra mama! Ni Vam treba
preveč žalovati, saj je morala tudi Marija Veliko prestati. Uprite tudi Vi svoje oči večkrat v podobo Žalostne Marije — takoj Vam bo olajšano pri srcu. Voščim Vam, da bi Vam dal ljubi Bog, da bi obhajali svoj god še mnogokrat z večjim veseljem kot letos. Enkrat pa, da bi nas imeli vse skupaj okrog sebe zbrane v svetih nebesih, kjer Vam bo Marija, Vaša patrona, vse solze obrisala. To je moje voščilo k Vašemu godu v letu svetovne vojske, šibe božje, 1915.
CLXVI.
Kako je in kako je bilo.
Vojak Janez Krajnik iz Godešiča pri Škofji Loki piše s severnega bojišča dne 10. maja svojim staršem sledeče pismo:
Že davno sem se namenil, da Vam nekoliko več pišem, kako mi gre tukaj nekako v sredi karpatske črte. Že skoro dva meseca bivam na enem in istem kraju v mali vasi. Odkar je vojska, nisem še nikoder bil toliko časa. Oskrbujem konja nekega oficirja, ki ima tukaj svoj oskrbovalni maga-cin. Je prav fest fant in skrbi zame, kakor oče za svojega sina. Da mi velikokrat kaj takega, kar mi prej še nikoli ni prišlo na mizo: sardele, boljši sir. Sploh malokdaj tam dobim, kjer bi moral, raje pustim drugim, ki malo dobe, tako da nekateri trpe zelo pomanjkanje kruha in drugega. Tudi meni ga je že tako manjkalo, da nisem vedel, ali sem bolan ali samo lačen. No, sedaj ni treba, da bi bil lačen; še kakšen po-žirek vina mi da moj gospod in kakšno cigareto. Pri njem sem od 15. februarja. Kako je bilo prej včasih, mi je kar hudo, če se spomnim na to, koliko je bilo treba mraza prestati. No, pa sedaj, ko je prišla ljuba spomlad, smo na vse pozabili. Skoro cel mesec januarij smo prebili v gorah čez en meter v snegu. Vsled tega imam včasih tako trganje v nogi, da moram skoro za palico prijeti. No, pa samo, da me je ljubi Bog varoval pred smrtno kroglo. Samo en slučaj Vam malo opišem, kako je bilo na Vseh svetnikov dan.
Jaz in dva druga smo nesli kruh za deseto kompanijo. Ker so se ravno tisti dan nekaj prestavili, nismo prav vedeli za pot. Nosili smo že dve uri daleč, ko bi ne bilo treba več kakor pet četrt ure. Tu reče eden izmed obeh: ta kruh bodo pa jedli Rusi in ne naši, mi smo že predaleč. Bre.dli smo po močvirju, da se nam je do kolena udiralo in smo bili vsi premočeni in izmučeni. Djali smo težke vreče doli in se plazili od grma do grma. Ko začnemo bolj natanko opazovati, zapazimo, da smo samo za 30 korakov od ruskega zakopa. To je bila naša sreča, da je bila noč temna in mirna. Rusi so spali in smrčali v grabnih in nas niso nič slišali. Ko smo se vrnili nazaj in nismo bili več daleč od naših, je začelo pokati, in kakor toča so letele krogle mimo nas. Hitro smo se vrgli v eno mlako, da se je kar blato čez nas zagrnilo. To žvižganje je kar naenkrat ponehalo, ker je naša patrola prišla od zadaj in so jih 18 ujeli, drugi so pa ušli, naših je bilo pa 13, Ko smo se izkobacali iz blata, smo opazili, da je eden ranjen v nogo. Sedaj je bilo treba pustiti kruh in nesti ranjenca. Pa kmalu pridejo za nami. In zadere se eden za na-
mi: »Stoj, kdo tukaj?« Odgovorim: »Rdeč: križ« in jih počakamo, ker še nismo vedeli, kateri so. Vprašali so nas, kaj delamc tukaj brez pušk. Ko smo jim pojasnili, dč smo kruh nesli vojakom, gredo nazaj, dc se vsaj kruha najedo; bilo ga je veliko vsak je nesel 25 štruc. In res smo jedli tr božji dar mi in Rusi in prosili Boga, da na; še zanaprej varuje.
Ta vojska bo tudi vojakom bolj utrdila zaupanje v Boga. Poprej nisi v kosarm nikdar slišal skupno moliti rožni venec Sedaj v smrtni borbi pa večinoma molijo. Ko sem bil še pri strojni puški, smo zaupno Boga prosili za olajšanje našega trpljenja. Prosim Vas, ne imejte toliko skrbi zr me, saj smo vsi v božjih rokah, On nas nc zapusti, če ne bomo mi Njega.
Tukaj smo kaki dve uri od rojne črte, Sedaj je zmirom nekako mirno, le artilje-rija včasih tako strelja, da, ko bi Vi slišali, bi menili, da je sodni dan, a mi smo se tako navadili, da se še nobeden ne zmeni z; to, razen če zadene. Pišite mi kaj in pošljite mi nekaj papirja in svinčnik. Vas vse skupaj pozdravljam.
CLXVII.
Vojak I. B. piše iz Galicije.
Tukaj se nahajam zdrav in vesel, ir ako nam bo še kaj časa tako dobro šlo bodo kmalu moskali in kozaki vsi v našil rokah. Zdaj v 4 dneh smo jih prijeli kakil 60.000 in 36 strojnih pušk; kanonov pa san ne vem, koliko. Do zdaj je bilo videti mo skalov kot mravelj na mravljišču. Sedaj p. ni več tako. Malo jih je tam in tam pi kakšnem grmu ali brinju. Primemo jih i jih gonimo skupaj kakor izgubljene ovce Kadar jih zalotimo, kriče: »Pani (gospod) daj mi hleba (kruha)«, pa jim ga damo, Ka dar beže, vržejo puško proč, a ne debeh suknje. Nerodni so, ker še sedaj nosijo ve like črevlje, Moskale bomo kmalu vse ujeli.
Slovenci!
IV, skupina razglednic »Vojska v sli kah« je pravkar izšla. Obsega le osem raz glednic, pristnega, domačega značaja. Sku pina s 16 komadi (po dve enaki sortirane 1 K 20 vin. Pri skupinah se bodemo ozirai le na predplačana naročila.
Cena za trgovce, ki naroče vsaj 10C posameznih razglednic, 6 K za 100 kom. pri naročilih nad 500 kom. 5 K 50 vin nad 1000 kom. 5 K za 100 kom., pri naro čilih nad 10 skupin 30% popusta. Pošiljatvc le po povzetju.
Razprodaja upravnišivo »Ilustriranega Glasnika« v Ljubljani.
Tedenska pratika.
4. junija.
1. Sv. Kvirin, škof iz Siska ob Savi. umu čen leta 309. ž. Sv. Frančišek Caracclolt
(Karačolo), spoznavalec, roien v neapoljskii Abrucali leta 1564. Ko je postal duhovnik, j, ustanovil s svojim stricem družbo za preskr bovanje gale.jeev (obsojenih na galeje) in splo, za obsojence v ječah. Njegova družba, ki j. dobila ime »manjši redovniki« (Clerici Eegulr.
6'2
ros Minoros) dolnje dozdaj uspešno v misijonskih krajih in so peča predvsem s .poufova-jijem mladine. Sv. Pramišek jo umri i. 160S.
Solncc v. 4. u. 05 m. - z. 7. u. 51 m.
Luna v. - u. 18 111 .— z. 11. u. 24 ni.
5.	junija.
1 Sv Bonifacij, nuičenec, apostol Nom-ccv io bil' iv i on lota 080. na Angleškem. Stopil 'ie v bonediktin. rod tor so podal mad nemške" narod« razširjat ki-Sfansko vero. lapez Greporij II. pa jo v Rimu posvetil v škofa neniMJh narodov tor pa pozneje imenoval za »vojtmi namestiiikn ali papeškega lopata. Stanoval io v Mouunciji. Ko se jo pozneje podal med p.-icanske Krize, da jih tudi pridobi za sveto \ i to. pa io napadla papanska druhnl m ca umorila z 52 tovariši lota 7oo. Sv. Hom-facij i.' veliko pripomogel za olikanje nemških narodov, ustanavljajoč povsod samostane in cerkve. — 2. Sv. Dorotej, muf. — 3. Sveta Valerija.
Solnce v. 4. u. 04 m. - z. 7. u. 52 m.
;.juua v. — u. 34 m. — z. 12. u. 3o m.
6.	junija.
1 Sv. Norbert, škof. ustanovitelj reda Premimstratov. ie bil rojen lota 10t<0. v francoskem mestu Ksantu. V mladosti je živel vihravo in veseljaško, a nekoč ga je na potovanju zasačila nevihta, strela je udarila ravno pred n i i m in Norbert sc je zgrudil raz konja. Ta trenotek pa jo popolnoma izpreohriui. \ nerodovitnem kraju Premontre je ustanovil red- pozneje jo postal škof \ Devmu uMagde-burgi in lota 1131. jo dovršil svoje čednosti polno življenje. - 2. Sv. Bertrand, škof.
Solnce v. 4. u. 04 m. — z. 7. u. 53 m.
Luna v. — u. 31 m. — z. 12. u. 35 in.
7.	junija.
1. Sv. Filip, dijakon, eden izmed sedmerih. ki so si jih apostoli izbrali kot svoje po-niouiike v oskrbovanju ubogih in v oznanjevanju božje besede. Sveto pismo pripoveduje o njem, da je razširjal krščansko vero v Samariji ter da jo na potovanju srečal in krstil dvorjanika etijopske kraljice Kandaee. Ta dvorjanik je potem prinesel krščansko vero v svojo domovino, v Ahesinijo. Sv. Filip je umrl v Cezareji. — 2. Sveti Likarijon v Egiptu. — 3. Sv. Sabinijan, niuč. — 4. Sv. Bogomil, opat. — 5. Sv. Robert, opat montfort-ski na Angleškem, umrl leta 1159. — 0. Sveta Jiu/ia, uinučena v Tarzu leta 395.
Soluce v. 4. u. 03 in. — z. 7. u. 54 m.
Luna v. 1. u. 44 m. — z. 2. u. 52 m.
8.	junija.
i. Sv. Medardus.
Solnce v. 4. u. 03 m. — z. 7. u. 55 m.
'jima v. 1. u. 21 ni. — z. 4. u. 01 m.
9.	junija.
1. Sveta Primož ln Felicijan, mučenca, rodna brata, ki so ju bili leta 287. najpoprej hudo zmučili, vrgli pred divjo zverino, ki jima ni škodovala, naposled sta bila obglavljena. — 2. Sv. Rihard, škof v Apuliji. — 3. Sv. Vln-cencij v Agavnu. — 4. Sv. Kolumb, škotski duhovnik. — 5. Sv. Maksimljan, škof v Siraku-zah. — G. Sveta Pelaglja, mučenica v Antijo-biji. — 7. Sveta Benigna.
Solnce v. 4. u. 02 m. — z. 7. u. 56 m.
Luna v. 1. u. 39 m. — z. 5. u. 09 m.
10.	junija.
1. Sv. Mavrln, muč. — 2. Sveta Marjeta,
Škotska kraljica, je bila hči Edvarda, angleškega kralja, katerega so v njegovi mladosti nasprotniki držali v jetništvu na Danskem in na Ogrskem. — Nu Ogrskem se je oženil z Agato, nečakinjo ogrskega kralja sv. Štefana. ■Ko je Edvard umrl, je morala njegova rodbina zopet pobegniti iz dežele in burja jo je zagnala v Skočijo. Tam je bila gostoljubno sprejeta in domači kralj Malkolm III. se je celo z Marjeto poročil. Malkolm je bil sicer nekoliko divjega in surovega značaja, a njegova potrpežljiva soproga ga je s svojo no-52
hlevnostjo naposled popolnoma i?.pioc»l>i nila Izmed njenih osem otrok se eusti ta gotski kralj David in angleška kraljica Matilda kot svetnika. Sv. Marjeta je umrla 4, let stara lota 1093. in ljudje so jo še v njenem življenju častili kot božjo služabnico.
Solnce v. 4. u. 02 m. - z. 7. u. 50 in.
Luna v. 2. u. 02 m. - z. 0. u. 17 m. s
Raznoterosti.
Velika prošenjska devetdnevnica za zmago in mir se bo opravljala od 1. do 12. junija po vseli ljubljanskih cerkvah v čast presv. Srcu Jezusovemu in Žalostni Materi Mariji s sveto maso, po kateri .se moli molitev sv. Očeta za mir. Da se lahko udeleži čim največ občinstva, sledi tu spored: v stolnici ob 7 uri; pri sv. Petru ob 6. uri; v frančiškanski cerkvi ob 5. uri, le v petek ob pol 6. uri; pri sv. Jakobu ob 5. uri; v Trnovem ob pol ti. uri; pri sv. Florija-nu ob četrt na 7. uro; pri Srcu Jezusovem ob pol 6. uri; pri sv. Jožefu ob 6: uri pred izpost. sv. K. Tel.; v Križankah ob G. uri in ob 9. uri; pri Uršu-linkah ob četrt na 7. uro; na Rakovniku ob 5. uri. Kjerkoli jc mogoče, se opravlja sveta maša pri oltarju Žalostne Matere Božje.
Ne obupati, če nekaj mesecev m poročila o pogrešanih vojakih. Znana ljubljanska rodbina Tratnikova, »hotel Tratnik« na Sv. Petra cesti, je že objokovala svojega sina Mirkota, ki je vstopil o priliki mobilizacije prostovoljno v vojsko, ker ni bilo od 14. novembra ni-kakega poročila o njem. Začetkom leta 1915. so tudi razni ranjenci, ki so se s Karpatov vračali, pripovedovali, da je padel na bojnem polju. Poizvedovanja so ostala brezuspešna. Dne 1. aprila pa je došla brzojavka iz Samarkanda v Turkestanu, s katero naznanja, da je ujet in prosi za denar. Razumljivo je bilo v hiši ta dan izvanredno veselo, vendar gotovosti še ni bilo. Dne 28. maja pa je došla dopisnica, ki ima tiskano vsebino. Šele sedaj je nedvomno dokazano, da jc Mirko živ in je upanje, da bo čez mesece razkladal svoje doživljaje. Ni tedaj obupati onim, ki ne dobe od svojih dragih iz bojnega polja takoj poročil, ampak treba je potrpežljivo čakati, če prav dalje, kakor družina Tratnikova.
Iz strahu pred vojaščino v smrt. Včeraj zjutraj je našla služkinja g. Ka-roline Dollenz na Resljevi cesti v jedilni shrambi mrtvo truplo nekega moškega v krvi na tleh ležečega, poleg njega se jo nahajalo morilno orožje. Na lice mesta došla policijska komisija jc dognala da si je samomorilec z enim strelom v desno sence upihnil luč življenja. Nesrečnež je Karol L e n č e , 27 let star, rojen na Reki in pristojen v Rudnik, po poklicu je eksportni akademik. Zadnje čase je pa bil zaposlen kot uradnik tvrdke Majdič v Celju. Bil je poklican v vojake, a se je izrazil, da se je premislil in da ne bode vstopil v vojsko. Na celem njegovem obnašanju m po govorjenju se je opazilo, da ni
več normalnega duha. Ivedaj da sc j,» vtihotapil v jedilno shrambo in lu>daj jc izvršil samomor se ni dalo dognati. Truplo sc je pripeljalo v mrtvašnico li sv. Krištofu.
—	Državni žrebci pridejo naraj na Kranjsko. Na ponovne vloge kmetijske družbe jc kmetijsko ministrstvo, katero je odredilo, da so morali vsi državni /robci preseliti se iz Kranjske, zdaj izdalo odlok da se štirje žrebci, ki imajo kmalu preiti \ last dotičnega konjerejca, in to so: Brand, ki je stal na Dobravi pri Kamniku, Norbert v Bohinjski Češnjici, Amurath, ki je stal v Praprotni Polici pri Cerkljah in Ahorn, ki je stal v Zgornjem Otoku pri Radovljici, vrnejo nazaj in prepuste dotičnim konje-rejcem, da se tako odpomore vsaj največji potrebi glede uplemenjenja kobil. Nadalj-na skrb bo, da bi vsaj še za nekatere druge kraje dobili prepotrebnih žrebcev nazaj.
—	Mlatev se bliža. Delavskih moči je vedno manj! Edino sredstvo, da se pravočasno žito omlati, so stroji. !);i pa bodo zadruge mogle stroje, predvsem motorje, rabiti, napravi Zadružna zveza tečaj za strojnike. Poživljamo vse za-druge, ki imajo in nameravajo nabaviti benciu-motorje, naj priglasi' Zadr. zvezi kateri sc hočejo izučiti o rabi strojev. Tečaj bo kmalu in ga oglasimo v Slovencu. Za bencin je priskrbela G o s j) o d a r s k a zveza potrebno.
—	Ne gredo na nabore! Kakor sc poroča, jc sklonilo približno šesi občin pri Splitu, da se vsi moški, ki so vsaj malo sposobni, brez naborov naznanijo, da Kredo prostovoljno v boj proti Italiji. Ravnotako so že storili tudi meščani v Šibeniku in Drnišu.
—	Pred razpustom »Lege Naziona-Je« v Pazinu. V italijanskih krogih v Pazinu sc govori, da vlada v kratkem razpusti italijansko iredentistično dru-štv »Lega Nazionale«.
Ugnal ga je. Kebrovo leto je napravilo preglavice tudi nekemu uradniku na Ba-denskem. Tam so nekje čisto ob švicarski meji razpisali, da dajo za 100 litrov hro-ščev 5 mark. Takoj drugi dan so prihajali ljudje obloženi z vrečami, zaboji, košarami, sodi, v katere so nanizali na tisoče in tisoče tega nepotrebnega škodljivca. Ljudje so prišli poceni do denarja, občinska blagajna se je pa občutno olajšala. Ko so domačini oddali svojo robo, pride še nek kmetič, spravi tri velike vreče pred uradnika ter jo ureže po švicarskem narečju: »So! Jetzt nehmed mir mine Chaferc ab.« (Tako! Zdaj vzemite pa še moje keberc-ke!) Uradnik ga vpraša, odkod je in kje je ujel hrošče. Odgovori mu: »Pri nas!« -Uradnik: »Kje ste doma?« — Donasaie pove kraj tik ob badenski meji. Uradnik: »Ne sprejmem. Nesite hrošče zopet domov!« Kmetič ga pa mirno zavrne: »V razpisu niste imenovali in postavili nobene meje. Tukaj so hrošči. Ako jih ne sprejmete, jih bom spustil, pa naj gredo na vas drevje. »Mir isch's gliich!« (Meni je vseeno.) Nato je bil badenski uradnik prisilp sprejeti in plačati švicarske škodljivce. " Drugi dan je bil pa že nabil
oglas, da s sprejemajo samo na Padenskem hrošči.
OKROŽNICA.
X razpisom z dne 11. maja t. 1.., št. 20.226, je c. kr. poljedelsko ministrstvo dogovorno s c. in kr. vojnim in s c. kr. deželiiobrambiiim ministrstvom objavilo, da bo ugodilo predlogom, naj p(> odvežejo planšarji in sirarji po poklicu od vojaške (črnovojniške) službe, fe se bodo prošnje glede odveze omejile na brezpogojno potrebni Cas v mesecih od začetka junija do konca avgusta.
O d v e z a t i pa se morejo s a ni o take vojni službi podvržene osebe, ki so še zunaj bojne črte, ki je o njih brez-(Ivonino dokazano, da jih nikakor ni mogoče pogrešati in nadomestiti pri planšarskih in sirarskih opravilih.
Tozadevne prošnje, v katerih je navesti natančno vojaške in osebne podal kc onega vojaka, za katerega se predlaga odveza, naj se vlagajo pri onem okrajnem glavarstvu, v čegar ozemlju je dotično planšarstvo oziroma r-irarstvo.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 31. maja 1915.
Najnovejše vesti.
Zadnje vesli o Dojiti z Italijani.
Začetni boji v Alpab.
Inomost, 30. maja. Cenzurirana »Innsbrucker Volksztg.« prinaša: Po dosedanjih vesteh se vrši na tirolski meji boj le na malo točkah južno od Puste doline (Pustertal, dolina Drave na Tirolskem. Op. ur.). Italijani sicer poizkušajo zasesti večino prehodov, pa so bili povsod odbiti. Nekaj oddelkov jc za kratek čas v divjem skalovju prestopilo na naša tla, pa so se umaknili, ker so bili v nevarnosti, da jih obkolimo. V smeri na Scheuderbacli se je nekolikokrat slišalo gromonje topov.
V koroških alpali se boji nadaljujejo. Kakor vse kaže, so Italijani že pred daljšim časom zbrali močne čete na južnem pobočju pogorja in si napravili dobra opirališča. Zelo sc trudijo za uspeh, pa dosedaj so bili še vsi napadi odbiti. Gromenje topov je bilo zelo silovito. V srednji Ziljski dolini so ljudje mislili, da na Dobraču pri Beljaku udarja strela; pa je bil le odmev tako silen.
Ovirano italijansko prodiranje.
Curih. Prodiranje Italijanov na Furlanskem ovirajo zelo narastle reke. Avstrijske postojanke ob Soči pri Gorici smatrajo italijanski vojaški krogi za zelo močne. Italijanski listi poročajo, da ogen) avstrijske artiljerije v tem delu bojne črte ljuto učinkuje.
V laških Tirolah,
Inomost. Zdaj, ko so iz Tridenta '»1 Poslali civilno prebivalstvo, zdaj odpošiljajo prebivalstvo iz občin Sardag-
na, Ravena, Povo, Villazano, C.oguola, Gardolo, Cardine in Matarello. liste, ki so še ostali, preštejejo in izroče vsake mu legitimacijo. Preskrbeli bo, da bodo lahko dopisavali z rojaki v zaledju.
Župnika v Caporelu odvedli Italijani.
Graški listi poročajo po »Secolu« iz Chinssa: Župnika v Caporottu na Furlanskem so Italijani, ki so zasedli dne 24. m. m. navedeni kraj, prijeli in odvedli v Videm, kjer ga postavijo pred vojno sodišče zaradi veleizdaje. Dolže ga, da je ostal po odhodu Avstrijcev ž njimi v zvezi s podzemsko brzojavno žico, ki se je končala pod velikim oltarjem v cerkvi in da je vodil streljanje avstrijskih lopov.
Avstrijski talniki v Florenci.
Lugano. V Florenco so pripeljali 30. m. m. iz zgornje Italije 13 ujetnikov, med njimi tudi ženske. Spremljali so jih ka/abinieri. Prijeli so te avstrijske državljane ob italijanski meji. Odvedli so jih v trdnjavo Belvedere.
Sunek Italije v Albaniji.
Geni. Iz Aten se poroča: Italijani so zasedli Valono in otok Saseno in razobesili na javna poslopja italijansko zastavo.
Malta italijansko opirališče.
Hamburg. Anglija in Italija se pogajata, da bi tudi italijanskemu brodovju prepustili Malto za opirališče, kar se je že dovolilo francoskemu brodovju.
Italijanske časnikarje odstranili iz bojnega polja.
Lugano, 2. junija. (Kor. urad.) Vse italijanske časnikarje so odstranili iz območja vojnih operacij.
Vstaja v Tripolisu vedno hujša.
Haag. »Daily Express« poroča: Iz Rima poročajo, da je vstaja v Tripolisu vedno ljutejša. Italijansko prebivalstvo beži na obrežje. V Tripolis so odposlali že štiri torpedne rušilce.
XXX
Ruski poraz.
AVSTRIJSKO VOJNO POROČILO.
Silni ruski napadi z najtežjimi izgubami odbiti — Tri Przemyslske utrdbe zavzete. — Mesto Stryj osvojeno. — Nad 10.500 Rusov ujetih, 35 topov, 15 strojnih pušk zaplenjenih.
Dunaj, 1. junija. (Kor. ur.) Uradno se razglaša:
Zvezne čete, ki so prodrle vzhodno od reke San, so napadle danes ponoči na celi bojni črti močne ruske sile. Sovražne čete, ki so bile po številu v premoči, so poizkušale osobito ob spodnji Lubaczowki suniti naprej. Vsi napadi so bili odbiti z najtežjimi izgubami za sovražnika, ki se je umikal na več mestih v neredu, razpadu.
Na severni bojni črti Przcmysla so medtem zavzele bavarske čete tri utrdbe pasu in so ujele 1400 sovražnikov. Zaplenile so nadalje 28 težkih topov, med njimi dva oklopna topova.
Ju/.ilO od Du)fc»uii a'j vit.lt, /it:/-nc čute Liluiilihcnuvt:	Jiituiuit
napadale, vttr.e v	(xif.iii.iui.'.
postojanko, potitzili: blitU: »JU ft>Y UJlit
Stryj. fcovjiii-.iiik s,t ermk; f*iv'	i>Xf.jt-stru. Zm.agov<f.i«i hc wjeti ii
in nad 9000 utiti ii> /.<<p!temi t	c.t«>y. in 15 strojnih pušk.
Ob reki Prut in ».a Pvi}Stnu. |#o*t» žaj neizpremenjen.
Namestnik načelnika genc.rziztf.i	itutui-pl. Hofer, (ml.
RUSOM VZETIH iNAD 3000 8TR.OV»■■£.
PUfiK.
Berlin. Schrejberhhofefj j/. ••••• •> > k Z. a. .M.«: Nemška iri a v.->r/, >.«..<• čila generalnih štabov por'/:*/, zaplenili Rusom od avgusta 2 >1« 4» v majnika 1915 1400 strojnih p ..<-.. C« priračunamo še plen iz bitk v \zi.'.■::.< Pruski, avstrijskih zmag na j užn* r. Poljskem in manjših bojev, ko se število zaplenjenih strojnih pušk ni javilo v številkah, cenimo število strojnih pušk, ki so jih vzeli Rusom Avstrijci in Nemci, na 3000. V zahodni Galiciji in v Karpatih so zaplenili vsaj 500 strojnih pušk. Upoštevati moramo, če si hočemo predočiti pravo vrednost te številke, da je prideljena vsakemu ruskemu peš-polku in strelskemu polku ena stotnija strojnih pušk z 8 puškami. Na 2000 mož prideta torej dve strojni puški. Rusom so toraj vzeli do majnika strojnih pušk osmih do devetih zborov. Ruska industrija in državne tvornice ne morejo kmalu zgraditi potrebne puške. V inozemstvu morejo dobavljati strojne puške le Združene države, ki so pa itak popolnoma zaposlene z dobavami Franciji in Angliji.
MESECA MAJNIKA BILO UJETIH 263.000 RUSOV. Dunaj. Meseca mainik^ -V bi&ij v<: ;>:>-ročilih našega generalne^-Jt vn.reškega najvišjega voinejja vodstvi it« 263.000 Rusov in zaplenjenih -J'. ::c>: ' n: 478 strojnih pušk. Na gališko K" :-.$w'C pade 229.000 mož, 217 topov in 45J *itotwr-nih pušk, na južno Poljsko nad o«XO acca. na boje ob Klajpedi in severno od Kovwn približno 28.000 mož, 14 topov in 12 strelnih pušk. Rusi so torej izgubili samo v zadnjem mesecu veliko nad četrt milijona ujetnikov. Ker njih krvne izgube znašaic* približno ravno toliko, se lahko cenijo ruske izgube meseca majnika veliko nad pvV. milijona mož.
X X X
TROSPORAZUM IZGUBIL DO HAJtX5 KA 54 BOJNIH LADU Berlin. Do majnika j-c i»£r.fevU Aftf$p 10 linijskih ladij s 141.150 tiY,is.w. 1 ni nih križark s 103 000 tonavni. 5 nih križark s 22.320 tonami, (S torriochivh rušilcev, 10 podmorskih i\>lno\ in .S ■< ci >.h pomožnih križark. Francija ic	t.-:, o
linijsko ladjo s 12.000 tonami, dve oklopivi križarki z 22.100 tonami, eno topničaiko. cn torpedni ruJilcc, dva podmorska čolna. Rusija eno oklopnico," eno oklopno kri-žarko, eno zavarovano križarko. dve nezavarovani križniki.
Strnil nr»0
Srbski kralj italijanskemu kralju.
Franlcobrod. Kralj Peter je na neki br-rojav italijanskemu kralju odgovoril brzojavno tako-le: Z veseljem, kakor vsi Srbi, pozdravljam nastop Italije v buj proti našemu skupnemu sovražniku, a Veličanstvo si pridobi slavo, če se s svojimi zavezniki vojskuje za pravičnost in za pravico v Evropi.
Dobre knjige.
Tretji natis Nemščine brez pčitelja. I. del. Nemška slovnica. Zc drugi natis te knjige se je vsestransko tako prikupil, da se ga niso posluževali le samouki, temveč se je jel bolj in bolj širiti tudi v šolali, kjer je nudila knjiga, kot najpriročnejša za pouk nemščine, učiteljem zdatno pomoč. — Tako se je pokazala silno hitro potreba tretjega natisa, ki je ravnokar izšel. Ta natis je še neprimerno boljši od drugega, tudi je za 21 strani pomnožen. Cena pa je ostala neizpremenjena in znaša J K 20 vin. za broširan izvod. Drugi in tretji natis te knjige .ie izdal spreten veščak na podlagi dolgoletnih skušenj.
l)'obi se tudi drugi del »Nemščine brez učitelja«, ki je bolj praktičnega pomena in obsega slovensko-nemške razgovore za razne stanove, prilike in potrebe; tudi drugi del velja broširan
1	K 20 vin. Oba dela skupaj vezana v celo platno pa veljata samo 2 K 80 vin.
Fregled avstrijsko-italijanskih bojišč nudi v prvi vrsti slovenski zemljevid Evrope, ki je izšel v zalogi Katoliške Bukvarne v Ljubljani. Zemljevid nudi vsa evropska bojišča pa tudi cclo Italijo in popolen pregled Jadranskega morja, ki utegne biti pozorišče velikih pomorskih bojev. Zemljevid upošteva tudi kraje onstran Sredozemskega morja, Tunis itd., v katerih je Italija vojaško zaposlena. Zemljevid nudi seveda tudi točen pregled Dardanel, Bos-pora in Črno morje z okolico v Evropi in Mali Aziji. Dobrodošel bo torej za vse potrebe, ker nudi enoten pregled vseh krajev, ki so prišli in vtegnejo priti za časa evropske vojsko v poštev. Cena
2	K 40 vin. je zelo nizka. Na platno nalepljen in zložljiv v žepno obliko velja ta zemljevid 6 K. s palicami za na steno pa 6 K 50 vin.
Dr. Valjavec. Laško • slovenski slovar. Nad 40.000 besed z bogato fra-zeologijo in kratkim imenikom krstnih zemljepisnih imen. Vez. 4 K 50 vin. — Slovar, ki je izredno popoln in temeljit, bo služil dobro ne le zasebniku, temveč tudi šolam in ljubiteljem laškega slovstva. Slovar je jezikovno in tehnično na višku. Kljub svoji obširnosti ima pa prav priročno žepno obliko.
Kleinmayr, Italijanščina za Slovence. Slovnica in razgovori za samouke. Druga predelana izdaja 1 K 20 vin. To je porabila knjižica za priučenje italijanskega jezika, prirejena za začetnike.
Litanije sv. Jožefa, zložil Fr. Ferjan-čič, so korektno glasbeno delo, ki obsega 32
v tesni obliki izključno lc liturgično besedilo in bo po svojem ustroju, lahkoti in cerkveni dostojnosti gotovo postalo ljudska last. Litanije so zložene v lahkih dijato-ničnih harmonijah, zategadelj so popolnoma prikladne našemu ljudskemu petju. Ker so litanije sv. Jožefa sedaj dovoljene za očitno službo božjo, priporočam jih toplo vsem slovenskim cerkvenim predstojm-štvom za praznik in pobožnosti sv. Jožefa. Litanije jc založila Katoliška Bukvama v Ljubljani; ccna za izvod jc 30 vin. — P-Hugolin Sattncr.
' Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skromnimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani.
Izredno nizka cena za to 224 strani obsegajočo knjigo znaša samo K 1.20, v platno vez. K 1.80, po pošti 20 vin. več. Kakor pove že naslov, ne bo služila knjiga samo ob času draginje in pomanjkanja živil, katero jc prinesla s seboj svetovna voi-ska, temveč bo postala vsaki gospodinji nenadomestljiva svetovalka tudi za poznejše dobre čase, katere nam bo Bog podelil! — Knjiga ima namreč mnoge prav posebne vrline, katerih ne skazuje nobena druga gospodinjska knjiga. Predolgo bi bilo na tem mestu naštevati vse te vrline; natančneje pa so opisane v predgovoru, katerega naj vsaka gospodinja pazno prečita; že zaradi pojasnjenja nekaterih slovenskih izrazov, kateri se rabijo v knjigi, da se ji ne bodo očitale jezikovne pomanjkljivosti. Najbolj se odlikuje knjiga po tem, da se strogo ogiblje dajati navodila za razkošje in potrato, pač pa vpošteva povsod varčnost in štedljivost in uči naše gospodinje, kako naj si pomagajo z malimi sredstvi in živili, katera so vedno in povsod na razpolago, ne da bi trpel pri tem okus in pravilna, človeškemu telesu potrebna prehrana. Vsa v knjigi našteta navodila so večkrat in dobro preizkušana in so se sprejela v knjigo le ona jedila, ki so se skazala kot zares okusna, da se lahko postavijo na vsnko, tudi imenitno mizo. S to knjigo v roki ti tudi ne bo treba dolgo premišljevati, kaj boš danes ali jutri kuhala. Za vsakdanje potrebe namreč ti nudi ta knjiga v pregledni razvrstitvi zadostno izbero. Tudi sredstva za ta jedila so pri rokah in se boš torej lahko hitro odločila, pri tem pa postavila na mizo mnogo novih jedil, oziroma boš znala tudi podati večkrat eno In isto živilo v najrazličnejših, popolnoma drugačnih oblikah in si boš vedela pomagati vsak čas z majhnimi sredstvi. Posebno ti bo olajšalo izbero, na nov, silno pregleden način, sestavljeno kazalo, kjer najdeš našteta v abecednem redu razna živila in takoj pod njimi najrazličnejša jedila, katera moreš iz vsakega posameznega živila pripraviti. Knjiga bo nudila vsaki gospodinji mnogo novega, pa tudi nekaterim jedilom, ki so jih imeli naši predniki v časti, moda pa jih je zavrgla, bo pripomogla zopet do zaslužene veljave.
Želeti je, da bi si to knjigo nabavila vsaka gospodinja, ki je ali želi postati varčna in hoče nekaj pripomoči k blagostanju svoje družine, pa tudi celega naroda; zelo nizka cena bo tudi veliko pripomogla, da se knjiga hitro razširi.
7J1
zopet vso popravi, luir je zagrešila. Kolikokrat si poljedelce, delavec, sprehajalec zunaj na mokri zemlji naleze revmatične bolečine, nahod, kašelj ati kaj drugega. Toda skrbna zemlja pusti izklili iz svoje notranjosti zdravilna zelišča in iz k-h se |)ri_ pravlja FellOrjev bol lajšajoči llui<l iz rastlinskih esenc z zn. „Ulza-fluid", ki bolečine zopet lunalu
cacm- "	>»...... ....... '	...................uuiaiu
prežene. Ta lluid se mnogo priporoča in vporalilja in naj bi ga imel vsak pri hiši. Lekarnar K, v Keller, Stubica, Elza trg štev. 10 (Hrvatska) pošlje 1l> steklenic poštnino prosto za C kron. — Tudi Fellerjevc odvajalne rabarbaru-krogljiee z znamko „Klza-krogljice", (i škatljic za 4 K 40 v. naj vjio-rabljajo cenj. bralci kot lagodno, točno učinkujoče
neškodljivo odvajalno sredstvo.
■joče, peos —
LOTERIJSKE ŠTEVILKE.
Gradec, dne 26. maja: 18. 12. 3 . 80. 45, Line, dne 29, maja: 25. 70 , 75, 14. 26,
SKRIVALNICA.
Kje jc paznik parka?
Sprejmem takoj	U50
kleparskega vajenca
Primož Justin, Vič 71 pri Ljubljani.
Razširjajte »DOMOLJUBA"!
i***
žit in regine. nezg. iniamsi.M*1
sprejema zavarovanja na dožive je in smdi otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja.
Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenski znvaiov.
že po prvem letu. Stanje zavarovani koncem 1913 K 170,217149« Stanje gar. londov koncem 1913 K 43,424,49ul<
432.232'fi®
V letu 1913 se je izplačalo zavarovancem na dividendah
čistega dobička.....K •«.«■
Kdor namerava življenjsko zavarovanje, naj « lastno korist obrne do gori imenovanepodrufn«6 Prospekti zas onj in poštnine prosto^
rJ
G-ff

Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.

IftŠT proti eRtiž«nju
6p moramo tembolj zavarovati, ker nastopajo rdai z večjo močjo bolezni, kakor škrlatica, ošpice, koze, kolera, tifus. Zato naj se uporablja povsod, kjer so take bolezni, razkuževalno sredstvo, ki mora biti v vsakem gospodinjstvu. Najbolj primerno razkuževalno sredstvo sedanjosti je neoporečno
LYSOFOHM
ki se dobi brez duha, nestrupeno in poceni v vsaki lekarni in drožeriji po 90 vin. Učinek Lysoforma je hiter in gotov, radi Cesar ga priporočajo zdravniki za razkuževanje na bolniški postelji, za izpiranje ran, oteklin, za antiseptične Obveze.	Lgsoform-milo je prijetno toaletno milo, ki vsebuje Lysoform in učinkuje antiseptično; lahko se rabi za naj-občutnejšo kožo. Naredi kožo mehko in prožno. Znnaprej boste rabili samo to izborno milo, ki je le navidezno drago, a je uporaba prav ekonomična, ker milo dolgo traja. Komad stane
K 1-20■	Lgsoform s poprovo meto
je močna antiseptiCna ustna voda, ki slab duh iz ust takoj in gotovo odstrani in zobe beli in ohrani. Lahko se tudi rabi na zdravnikovo odredbo pri katarih v grlu, kašljanju in nahodu za grgranje. Par kapljic zadostuje na eno kupico vode. Originalna steklenica stanelK60vln. Zanimivo knjigo z naslovom „Zdravje in razkuževanje" pošlje na željo zastonj in poštnine prosto kemik Hubmann, Dunaj XX, Petraschg. 4.
* (ŽELODČNA TINKTURA lekarnarja PICCOLIja
v Ljubljani VrAoio \«
RAZPOŠILJA
PO POVZETJU
1 steklenica 20 vinarjev.
Naročila po povzetji.
Velika svota denarja
se zamore naključiti vsakomur, ki postano naš naročnik. — Brezplačna pojasnila pošilja: Srečkovno zastopstvo 12, Ljubljana.
_478
Najboljša kosa
se dobi samo
pri prvi gorenjski razpošiljalnici
Ivan Savnik
Kranj št. 151 (Gorenj.)
Gorenjska kosa
65, 70, 75, 80 cm 6«/» 7, 71/a, 8 pesti
stane samo kron 2-—, 2-20, 2-40, 2-60
za katero so garantira. Kdor naroči deset kosov skupaj, se mu
pošlje poštnine prosto! Zabtevajta krasni, ilustrovanl cenik zastonj g
!! Agitlrajte za „Domoljnba"!!
^^O JA.JCI ki prihajajo iz bojišču so podvrženi raznim trebušnim boleznim. Iz-vrston pripomoček proti temu je	1048
(pristno vinsko žganje)
ki se dobiva na drobno in debelo pri »Gospodarskem društvu« v Badernl, Istra.
GORČEVfl
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
A.GOREC
LJUBLJANA MARIJE TERE: ,ZIJE CESTA Šr.lfi NOVI SVET NA5PR0TI KOLIZEJA-ZAH'-TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO
!E\
Stanje vlog čez 22 milijonov k^on.
LJUDSKA POSOJILNIC«
registrovana zadruga z neomejeno zavezo	6
Ljubljana. Miklošičeva cesta stev. 6. pritličje, v lastiti blšl nasproti hotela ,.Unlon" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč =====
tudi cela dežela Kranjska

in jih obrestuje po
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto.
Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago.
Fran
boru sestnik
posestnik v Ejubljani. Fran Leskovic,
hišni posestnik in ravnatelj »Ljudske posojilnice«. Ivan Polla in posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku.
Rublja
«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak^ tovarnar
jštev, 22
Kaua
50% ceneje!
Amoriilta štedilna kava, lepo dišeča, izdatna m štedljiva, B kg vreča zapo-skušnjo K ll'- poit. prosto J)0 povzetju. Pol kilograma prvovrstnega finega čaja '/a K 2'20 pošlje A. Schapira 4t, 473, izvoz kavo in čaja,
GALANTA.
OKOZJE ln KOLESA
na obroke. Posamezni delinajeeneje 11. ceniki zastonj.
F. Dušek, tovarna orožja, koles, Šivalnih slrojev. Opojno ob drž. žel. 2125, Leško. 3357
Naročajte .Slovenca«
, SANATORIUM • EMONA
? LJUBLJANA • Komenskega-ixica.-4 k
SRF-zp^i!K:pFaHAraJ'DRFR.DERGANG 1|
lil®
w
ovčjo, oprano in neoprano I?upim vsa-l;o množino po najrišji coni proii takojšnem plačilu, ter plačam vožnjo sam. Veletrgovina Stermecki. Gelje štev. 16, Štajersko.	513
PT Kdor ima na prodaj
kakršnekoli
V*
ter drugo blago domaČega izdelka, dobi dobrega kupca, če piše na
„Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo v Ljubljani"
posebno se iščejo vsakovrstna žita, ajda, krompir drva itd.
Cene po dogovoru. Plačilo takoj 1 Društvo ima svoje prodajalne na Kongresnem trgu štev. 2 in Zaloški cesti štev. 15 ter na Glincah št. 214.	935
E! t:
5 vinarjev
stane dopisnica, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikrmi, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto.
j Prva tovarna ur JAN KONRAD,
|	o. in kr.dvorni založnik, Briix it, 782 (Češko).
: Pristne nikeln. žepne ure po 4-20 K, 5'—K, [ V srebru 8-40 K, 9 50 K. Nikeln. budilka 2-90 K, : me s kukavico 7-85 K, ure z nihaloin 9-— K,
:	Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče se za-
I	572 menja ali denar nazaj.
,rez tujega kapitala je>
Edini slovenski zavod brez tujega	^ - ~ 1 _ T
VZAJEMNA ZAVAROVALNICA
JL,njam in poškodbi cefkventh zvonov proti požarnim škodam in p<-<
Lijubljana,
n škodam in f^"«""'	_	«
Dunajska eesta 17, Lijubljana.
• - ■ ilodam- 1	raznovrstno izdelane stavbo, kakor I udi stavbo uied iai0Ia ;
Zavarovanja sprejem« P«'1 ro*»>	or0(ljC( Btvoj„, živino, zvonove in enako, 3. vse poljsk. ,,„. <
zgradbe, 2. vse premično blago, mou j , r j ^	h.,rt.jcii.n tudi zavarovanja na življonjo, oziroma uoživetj,
delke, žita in krmo, i. zvonove proti p e ' >	. 1jotjB) obrti kakor tudi posamezno oseke za clcžei00 ■
in druge kombinacijo in prod nezgodam, . -	^ (]e-t,lni 0<lbor kl.nI,jBki podružnico
nižjeavstri jsko zavarovalnico, o« »	„.n,l>17 s0 poskočilo koncem 1. 1913 na K 730.147-1!
Varnostni zaktad in udnine, k^ — 1. t,-K - ^.	.......
, tembolj bo rastel zaklad.
Tedaj, cimvečje	' »	.,overJenlStvo v Celju in na Proseku, kakor tudi
Ponudbe in pojasnila daje ravnateljstvo, glavno pov J	^ ^ ccni(ov jn takl>j.,
„„ vr.fih faral. nastavljeni poverjeniki.
'zjilaCilo, V"
„„„,„,................i..............i........................................»'"g
= Toplo priporočamo vsem rodbinam |
I krasne ostanke Masa I
| za obleke, suknje, bluze, srajce Itd. =
I	Novih lepih vzorcev	S
I 5 kg zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj \ I K 20 —, najlepša vrsta zavoj K 25— |
?	franko po povzetju pošilja:	§
Ia. 3elinfih, l.češHa thalnioa vDimramovelMoravaJJ
| Zelo toplo priporočeno. Kdor poskusi, kupi vnoviC, | I MF" Obleče se lahko cela rodbina! "Pl | H.....................................................................................n..
Posebno leto« je veliko ležeče na dobrem poljskem 0» da se delo z lahkoto In hitro opravi, vsled t.,-, na; iylti«
S! I!
naroči le pri gospodu
F. S...............
kateri že več let razpošilja priznano najboljše, oarantirano dnbt
TURŠKE KOSE
v dolgosti .r>6 po
K 1 90
78 in 8<ci
Pri naročilu na 10 komadov skupaj poštnino prosto ra \yb postajo. Preprodajalci dobe prime i popust.
Kuverte s firmo, ■ ■ pisma, - -
- račune itd -
izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani.
OHO <5 O <5 00"Q^1
HCTAMI^I novega blaga za obleke, izgotovljeno perilo U J 1 /VIN IVI j,1 najnovejše svilnate rute so (losli na zalogo. Ostanki prodajajo sc vsako sredo in soboto za skoro polovične cene na zalogi pri podjetju „HERMES" bratov Vokac, v Ljubljani v Selenburgovi ulici št. 5, v prvem nadstropju, nasproti pošte. — Ostanke pošiljamo s pošlo vsak dan. takoj ko dobimo naročilo,—Zahtevajte cenik od ostankov, perila in rut. Naslov za pisma zadostuje:
Podjetje „HERMES" Ljubljana J 820	šelenburgova ulica št. 5 D.
?<=> & o Č> o Cb c
ITstajinvlIenn leta 18(13.
Ustanovljeno leta 1893.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
5
o
ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice.
Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši-
Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 'h, 15 ali 22 Va let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijsM posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu,
Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340l
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v Ljubljani. -	I- podpredsednik,	n. podpredsednik:
Ivan Sfu&ntk, stolni kanonik v Ljubljani.	Karol PoUak ml„ tovarnar v Lj»MJ»»L
LiVbl?arnf EdrVJLV. ViU,,liiftni; ^o Oekal, stolni kanonik v ir—- -1'	Jof®,t Gruden, stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, "
rt«, odvetniški kandidat v Liukliani, Ar r«. T>„„„i odvetnik v Ljubljani;	4.
i; ar. Viljem Soljw«lt?«rlMj
■i* o kr i/imn. proj. -v
uuivuu, lir. nroiosor V l.inhlinnl. II. Tl... ^ i'--------■	Stolni kanOniK v » J ■ cle|;flDT
Kranju dr. Jakob MoLrlŠ mlvnl^sufV 0^,' Fr"®en| fitolni kanonik v Ljubljani; Anton Kob ar, ' ravnatelj tig tolo v Linblitm"b,^ ^^ Vjnni i <»r. Fran Papež, odvetnik v Ljubljam; »» od vetnik v Ljufljani; dr AleS USenlčnlb	'Sr' t5'm»-.Proiosor v Ljfbljini; flr. Viljem Seliweitzef|;.„i
j» , ar. Alea USenlčnik, prof. bogoslovja v Ljubljani; Fran Verblo, o. kr. gimn. prof.
^tlv^^^p^i	- «1»«" Anton Oadei.^toMf$
12
Izdaja konzorcij »Domoljuba".
Odgovorni urednik Jožci Gostinčar, državni poslu^T
Tiskala KatollSka tiskarna.