ice'
. list
V.
Slovenec
List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
ŠTEVILKA 67.
joliet, Illinois, 8. septembka 1913.
letnik xxii.
ftLIK POŽAR V HOT SPRINGSU, ARK.
Mn°go hotelov in najlepših stanova-lišč v cvetočem mestu je do tal zgorelo.
$>0,000,000 GMOTNE ŠKODE.
Požarna bramba iz Little Ročka dospela na posebnem vlaku.
v
i

Hot Springs, Ark., S. sept. — Požar, 1 Je razsajal po vsem vzhodnem in *aPadnem delu mesta danes popolu-,ne. je razdejal na stotine trgovinskih '1 s'an°valnih poslopij ter opustošil *! ai sedem do deset blokov širok in «eset do petnajst blokov dolg ter še dlvial neukrotno ob 9. uri nocoj z le ma'|m upanjem na omejitev.
Kš s hitrostjo trideset do štirideset m'jj na uro je podpihoval plamene, in ježami hrambi iz Hot Springsa in rttle Ročka — zadnja je prihitela v t0 »esto na posebnih vlakih — nista mnogo opraviti proti besnečim Pomenom.
Ob 10. uri nocoj je bilo videti, da se j>0zari ki je lomastil po vzhodnem de-mesta neukročen, sam ustavi ob v2noiju West Mountaina, ko razdene Vecjj del južnega stanovalnega okraja v Springsu.
Gmotno škodo cenijo od $6,000,000 do $10,000,000.
Po brzojavkah iz Little Ročka, pride sterner George W. Hays v to mesto. Naznanil je, da takoj pošlje miličarje j11 obhodno stražo po zgorelem okra-•«« razglasi vojno pravo, če bo treba.
"ožar je nastal v naselbini črncev, e^eči ob Church cesti, ob treh popolu-ne in se je razširjal z neverjetno hi-^ostjo proti jugu in vzhodu. Več lednih hiš, suhih kakor vžigalo vsled °{80tr!ijne suše, so požrešni plameni "ajprej uničili, da so se potem obrnili Proti bližnjim tovarnam in končno Proti bogatejšemu hotelskemu in sta-"ovalnemu okraju.
. Med razdejanimi poslopji se nahaja-mestna elektrarna, sodišče, Park-,
m^rS°n"' Princess- in Moody-hotel, estna v,soka šola, kolodvor in delav-ce ir0n Mountain-železnice, Ozark i Sanuonum, People's Laundry, Crystal
kat	J'OU Rink! razun te«a ne'
mest"u najIepša stanovalna poslopja v
stS^ P°Žara je ,judi
brez
Preiskava odrejena.
Chicago, 111., 4. sept. — Zavezno oblastvo je bilo- naprošeno, preiskati poslovne načine družbe "United States Colonization Co.", ki ima svoj urad v McCormickovem poslopju. Omenjena družba se bavi s prodajo zemlje v Floridi in išče baje svoje odjemavce predvsem med novodošlimi inostranci, ki še ne poznajo tukajšnjih razmer.
Tožitelj v slučaju je odvetnik Geo. W. Rugby, zastopnik osmerih Rusov, •ki jih je U. S. Colonization Co. sramotno ociganila. Družba jim je baje prodala zemlje v Floridi, ki ni baje niti približno vredna cene, katero so morali plačati zanjo; tudi Rusom navedeni podatki o rodovitnosti in plo-dovitosti zemlje baje nikakor ne odgovarjajo resnici. Ker je družba razpošiljala okrožnice po pošti, v katerih je slikala namišljene prednosti zemlje v iivih barvah — med drugim obljub ljala trojno žetev — bo prejkone to žena zaradi uporabe pošte v pospeševanje sleparstev. Več poštnih nadzornikov bo imelo oko posebno obrnjeno na to stvar in v slučaju, da se najdejo obtežilna dokazila, nastopijo proti družbi sodnim potom.
Uradniki družbe, ki je z omenjenim zemljiškim sleparstvom našla baje mnogoštevilnih žrtev, so: W. D. Sto-rer, predsednik; Hiram White, podpredsednik; James McLaughlin, tajnik; George D. Eggabroad, blagajnik, in G. H. Haas, poslovodja.
Thaw in Jerome.
Coaticook, Que., 7. sept. — Če ne bo v sedanjem sporedu nobene izpre-membe, pride jutri popoludne W. F. Jerome, posebni pomožni generalni pravdnik in glavni zastopnik na izročitev Harry K. Thawa naperjenih pri-zadev newyorških državnih oblastev, pred okrožnega policijskega sodnika Mulveno, da se bo zagovarjal proti obtožbi, da je javno igral poker za denar.
Coaticook, Que., 7. sept. — Do poznega večera ni bilo nobenih odredb iz ministrstvu notranjih stvari v Otta-wi glede prevoza Harry K. Thawa v Montreal. Zato ni znano, ali se Thaw sploh prepelje pred dnem 15. septembra, ko se ima pričeti habeascorpus-postopanje. Tukajšnji stan priselitve-nega urada je udoben in uradniki obla-stva zagotavljajo, da ostane Thaw morda do zadnjega trenotka v Coati cooku.
BLAZEN UČITELJ USMRTIL 16 USEB.
Morivec svoje žene in četverih otrok ustrelil v besnem boju več vaščanov.
Zločinstva izvršil baje iz maščevanja radi nasprotstev.
MUEHLHAUSEN NA NEMŠKEM.
Muehlhausen, Badensko, Nemčija, S. sept. — Blazen učitelj, imenoma Wagner, ki je umoril svojo soprogo in četvere otroke v Degerlochu včeraj, je snoči zažgal vas Muehlhausen na četverih mestih. Vaščanje so se zbrali, da primejo požigavca, a ta se jim je zoperstavil s strelnim orožjem. Pričelo se je z obeh strani streljanje, med katerim je -bilo osem oseb usmrčenih in dvajset ranjenih.
Blazni morivec se je zatekel v neki hlev, kjer je ustrelil vso živino. Končno je bil premagan, ko je izstrelil vseh 250 patron, s katerimi se je bil založil. Razgorčeni vaščanje so si ohladili svojo jezo nad njim s tem, da so ga s krepelci in vilami tako obdelali, da prejkone umre za poškodbami.
Ko je dospel Wagner snoči pozno v Muehlhausen, ni nihče slutil, da je v vasi ubežen morivec. Šele ko so se pripetili divji prizori, se je podala policija v Degerloch, kjer je deloval Wagner kot učitelj, in je našla tam v njegovem stanovanju umorjeno soprogo in umorjene otroke.
Zdravniki pravijo, da izmed dvajset po' Wagnerju ranjenih oseb pet skoro gotovo umre in šest drugih je v naj-resnejšem stanju. Ko je zažgal prvo poslopje v vasi, je Wagner pričel streljati na vsakega, katerega je srečal ali videl na oknu.
Vaščanje so mislili, da je napadla vas tolpa roparjev. Nekateri so tekli v cerkev in na vso moč bili plat zvona, dočim so hiteli drugi v najbližje barake po vojaško pomoč.
Med tem je šel vaški policist z nekaterimi pogumnejšmn vaščani nad: Wagnerja, ki je stal sredi glavne ceste s krinko čez svoj obraz in vojaškim revolverjem v vsaki roki in še dvema v reservi za pasom
Policist je bil dvakrat obstreljen, a je dalje pritiskal nad Wagnerja, dasi oborožen samo s sabljo. Nazadnje je prišel do blazneža in ga podrl na tla, ko je ta ravno spet nabijal svoj revolver. Wagner je nadaljeval boj ležeč na tleh in v tretjič ranil policista.
Nekaj kmetov, oboroženih s kmetijskim orodjem, je zdajci prihitelo na lice mesta in preklali so mu črepinjo in ga ranili na rokah.
Wagner je bil znan kot hud pivec, a njegovi znanci v soseščini ga niso imeli na sumu blaznosti. Videti je, da je že dolgo časa nameraval svoj naklep.
Predno je zapustil Degerloch, kjer je usmrtil svojo ženo in četvere otroke, je poslal dolg dopis nekemu časopisu v Stuttgartu, v katerem je pisal:
"Jaz mislim, da ni Boga. Jaz sem hudičev zaveznik. Želim, da bi mogel trpinčiti vsakogar, ki mi pride v bližino, ali vem, da ne morem vseh. Spaval sem že leta in leta z bodalom in revolverjem pod zglavjem."
Muehlhausen, 6. sept. — Število u-smrčenih med vaščani je naraslo danes na šestnajst, ko je umrl še en ranjenec. Ostali so na poti okrevanja.
Dognalo se je, da je Wagner izvršil umorstva vsled maščevanja, na kar se je pripravljal šest let, ker so vaščani nasprotovali njegovi ženitvi in mu bili nasprotni v pravdi radi neke dedščine.
Ponarejevavca denarja.
Chicago, III., 4. sept. — Po dolgem, brezuspešnem prizadevanju se je kapitanu Porterju od zavezne tajne službe posrečilo, prijeti dva namišljena ponarejevavca denarja — nekega Italijana
Konvencija J. S. K. J. v Pittsburghu.
Dobili smo to-le izvirno poročilo: Konvencija bo najbrž trajala do srede tega tedna. Sprejele so se sledeče postave:
1.	Bolniško podporo izplačuje Jed-nota.
2.	Referendum, Initiative, Recall.
3.	Sprejemajo se tudi otroci Qd L— 16. leta.
Propadla sta predloga:
1.	Predlog o združenju Jednot z 86 proti 14 glasom.
2.	Predlog, naj se odstrani ime "Katoliška": proti 97 glasov, za odstranitev glasovali trije socialisti.
S konvencije J. S. K. J.
Pittsburgh, Pa., 4. sept. — Cenjeni ured. A. S.l Danes se vršila burna debata radi združenja jednot. Par socijev se je na vse kriplje potegovalo za, ali pametni možaki so zaključili debato in zahteve socijev ovrgli. Katoliško ime je obvladalo nad "podivjalisti", no, teh je le kakih 8. Pozdravljeni! — J. J. Pžjshel.
VZGLEDNA POŽRTVOVALNOST.
Za župnika je bil imenovan rojak Rev. O. Anzelm Murn O. F. M.
Clarence Darrow v Calumetu.
Calumet, Mich., 5. sept. — V današnji konferenci med odvetnikom Clarence Darrowom iz Chicage in A. F. Reesnjn, glavnim pravnim zastopnikom družbe "Calumet and Hecla Mining Co.", se je razpravljalo o razsod-niškem načrtu zapadne rudarske federacije, ki je bil nedavno predložen guvernerju Ferrisu.
Po tem načrtu imajo operatorji in štrajkarji imenovati nepristransko komisijo, v kateri bi bi'i tudi guverner ali njegovi zastopniki; nadalje se ima opustiti zahteva po pripoznanju zveze Western Federation of Miners", a dovoljuje se pravica do rudarske organizacije in do predlaganja spornih vprašanj.
Eden operatorjev je izjavil danes popoludne, da bo predlagani načrt zavržen, ker operatorji mislijo, da pomeni v resnici pripoznanje federacije.
Septembrska vročina.
Kansas City, Mo., 5. sept. — Novi rekordi septembrske vročine so bili doseženi danes ponekod v Kansasu in Oklr.V.mi in nenavadno visoka toplina je bilVv Missouriju.
V Kansasu je kazal toplomer povprečno precej nad 100 stopinj. V June tion City je poskočilo živo srebro na 108, samo eno stopinjo pod najvišji letošnji rekord. V Lawrencu je kazal vladni toplomer 105J4. To je bil naj bolj vroč septembrski dan v zgodovini mesta Topeka, kjer je dosegla toplina 102 2-10. Mesto Garnett je imelo 106 stopinj vročine in Great Bend 102.
Eureka Lake, blizu Manhattana ležeče jezero, je navadno miljo dolgo, a suša je skrčila dolgost na 200 yard-ov. Reka Republican je suha na mnogih mestih. V mnogih delih Kansasa in Oklahome je stiska za vodo.
Japonci za vojno s Kitajem
Tokio, 7. sept. — Umor Mortiaro Abeja, ravnatelja političnega urada v japonskem ministrstvu za vnanje stvari, je razburil ljudstvo, in danes je bilo napisano dramatično poglavje v zgodovini nove Japonije.
Petnajsttisoč oseb se je zbralo na velikem shodu v Hibiya parku in je zahtevalo vojno s Kitajem. Potem so šli pred urad zunanjih stvari in zahte vali vstop, na kar so izjavili, da je vojna neobhodno potrebna, da se maščuje umor Japoncev v Nankingu.
Govorniki so grajali popustljivost japonske diplomacije v zvezi s Cali-fornijo in Kitajem ter zahtevali ma ščevanje za žalitev japonske zastave v Nankingu.
Manifestacija je bila izbruh ljudske razgorčenosti proti ministrstvu radi njegovega postopanja glede californij skega in kitajskega vprašanja.
Položaj zapleten.
Washington, D. C., 7. sept. -- Mehi kanski položaj je tako zapleten nocoj da niti vladni uradniki ne vedo, kako se stvar razvija. John Lind, osebni zastopnik pred
in njegovo zeno
go časa uspešno tukaj "delala" in spra-| vila med ljudi veliko število ponarejenih poldolarjev in kvarterjev. Prijeta sta icacih 45 let stari Frank Bertucci in njegova nekaj let mlajša žena, Marija Bertucci. Njuno skrivališče se je nahajalo v hiši št. 259 E. 23. St., v Chicago Hights, kjer so zavezni tajni a-genti našli popolno opremo ponareje-vavskega orodja, kakor tudi mnogo ponarejenega denarja. Prijeta ponarejevavca sta razpečavala svoje izdelke zlasti v South Chicagi in Engle-woodu. Svojo krivdo tajita.
Ponesrečena izsilba.
London, 3. sept. — Heinrich Kre-merskoten, nemški trgovski pomočnik,
ruteni dobi t i"......... WU1..1.SRU ij.cisi^vu v mestu New Yorku resnične, je bil danes v policijskem sodišču ob-
Ellis 1,1 , llrano na stotiso« priseljencev, ki se izkrcajo vsako leto sojen v 3mesečni zapor pri trdem delu. . kor bi ' .v.ncwy°rški luki. Njihov prvi okus ameriških stvari ni tak, Spoznan je bil krivim, da je poizkušal a«iJI	"ntožbe pravijo, da se rabijo za priseljence pokvarjene s pomočjo nekega prctilnega pisma
ln slabo sirovo maslo. Delavski tajnik Wilson je odre- izsiliti od lorda Rothschilda $150,000.
USTANOVITEV NOVE SLOVENSKE ŽUPNIJE.
South Bethlehemu, Pa., se 3000 prekmurskih Slovencev ločilo od Mažarov.
— ki sta baje že dol-1 sednikov v Mehiki, se povrne v Wash ington v nekaj dneh, kakor se tukaj govori.
Različno mnenje je nastalo glede vprašanja, ali bo ali ne general Huerta kandidat za predsednika pri mehikan-skih volitvah prihodnji mesec.
ISLANDU SE VRŠI PREISKAVA VSLED PRITOŽB SLABI HRANI.
£
c so trditve urada za občinsko preiskavo
»ot
rib . ------L WW
111 nagnilo meso
h' Preiskavo " '/ n ■•• a "Clavsl" tajniK Wilson je odre- izsiliti od lorda Kotnscmma ^lsu.mw. £r4litvenih i' i "i. prisclltveni komisar Andrew Caminetti je pozval več V slučaju odklonitve, priti na dan z
,stv;n,h uradn1kov,da mu pomorejo v preiskavi. Tukaj je videti slika omenjeno vsoto, mu je zapretil z u-ja Camincttija m odzgornji pogled na Ellis Island iz zrakoplova.
morom.
W. H. Taft počaščen.
Montreal, Kanada, 3. sept. — "American Bar Association" je izvolila danes popoludne v zadnji seji svoje letne
V lepem South Bethlehemu, Pa., nadškofije Philadelphia, stanuje nekako nad 3000 prekmurskih Slovencev, ki stanujejo tam že več let. Ker je ta del Pennsylvanije najbolj industrielni kraj, poln najrazličnejših tovaren, zato so tu primerno dobri zaslužki, se delo precej lahko dobi, kakor za može, tako za žene ali dekleta. Do sedaj so ti Slovenci kot "ogrski" Slovenci spadali mažarsko župnijo, kjer so jih pa "dobri" Mažari jako marljivo izkoriščali, zato pa jim ne dali najmanjših pravic. "Slovan plačaj, pa tiho bodi!" to je geslo oholega Mažara tudi v Ameriki. Toda zavedni Slovenci so kmalu spoznali, da nikdar ne bojo mogli napredovati, dokler bojo v ma-žarski sužnosti. Zato so začeli misliti na svojo župnijo. Zlasti odličen slovenski rojak Josip Prelec se je zavzel za svoje rojake in jih začel navduševati za novo lastno župnijo, Ker niso v zvezi z nami drugimi Slovenci, bilo je to težko delo, ker niso vedeli za slovenskega duhovnika, niti se vedeli kam obrniti. Pisali so za to velikrat v stari kraj in prosili od doma duhovnika, ki bi se hotel žrtvovati in priti v njih naselbino. Toda to ni bila lahka stvar. Prvi slovenski duhovnik, ki je obiskal to naselbino je bil Rev. M. Golob, slovenski župnik iz Bridge-porta, Conn., ki je letos na 4. julija slovesno blagoslovil društveno zastavo. Ko so Slovenci sklenili si ustanoviti novo lastno župnijo in začeli zbi rati denar, nastal je hud! odpor P" Ma žarih. Vse so poskusi!:, sa-no da bi preprečili to podjetje. Slednjič so jim hoteli vriniti nekega mažaronskega duhovnika, ki bi jih tudi tukaj tiščal v mažarskem jarmu. Toda ljudstvo je žg sprevidelo, kaj more upati v prihod-njosti, ako bo ostalo skupaj z Mažari. Ko je bil Rev. M. Golob tam in jim blagoslovil zastavo, videli so Mažari, da bojo najbrže premagani. Zato so ga strastno napadli v mažarskih listih, češ, da je napadel in sramotil "slavni in vzvišeni" mažarski narod, da ie slavno mažarsko krono dol dal". Kajpada je to ljudstvo še bolj razburilo, ker so vedeli, da g. Golob niti z eno besedico ni omenil kake politike ali narodnosti. Takoj so se podali k nadškofu v Philadelphijo in prosili nemudoma kakega duhovnika. V škofiji so jim takoj obljubili vso pomoč in jim dovolili zbirati denar in zagotovili lastno župnijo in lastnega duhovnika Tekom prvih 14 dni zbiranja so nabrali nad $6,000. G. Josip Prelec je daroval sam $1,000, njegova svakinja Mrs. Kostolny $1,000, g. Stefan Šemanek $100, g. Frank Piff $50, g. John Svetec $50, ostali župljani pa po $25.
Homatije so rastle od dne do dne Ko je prišel mažaronski duhovnik, katerega so jim Mažari hoteli vsiliti, je zavrelo mej ljudstvom. Nekateri so hoteli imeti tega gospoda, ker "po naše guči". Drugi zopet, zavednejši so zahtevali pravega slovenskega du hovnika, ki bi bil pravi njih ljubeznjivi pastir, ne kak mažarski "paša".
Te homatije je pojasnil generalni vikarij Very Rev. Mason, v posebnem pismu slovenskim frančiškanom Brooklynu in prosil vsaj začasne ta kojšnje ureditve slovenske župnije v So. Bethlehemu in jim poslal do 3000 podpisov, s katerimi prosijo ljudje slo venskega duhovnika. Da se reši žup nija za Slovence, odločili so se res slovenski frančiškani, da prevzemo; dasi jako težko, to župnijo v začasno oskrb, dokler se stvari ne urede. In na "Labor day" 1. septembra prišel je South Bethlehem O. Kazimir Zakraj šek in ustanovil to novo slovensko župnijo. V ta namen je imel ob 10. uri slovesno sv. mašo v slovaški cer kvi sv. Cirila in Metoda,- katere se je udeležilo silno veliko Slovencev. Pro stoma cerkev je bila natlačeno polna Po sv. maši je prebral pismo nadškofa, v katerem ustanavlja to novo župnijo in jo izroča v začasno oskrb sloven
Drobtinice.
Zakaj tupatam okrtačimo in oštrig-ljamo prismojene proizvode listov "Svoboda", "Prolet", "Vestnik" in dr.? Ali zasluži taka gnojnica zvodene-lih možgan pozornosti poštenega človeka? Pravzaprav ne, ker mora pošten človek imeti zmiraj rokovice na rokah, predno se dotakne take mrhovine. Vendar včasi moramo to storiti posebno iz dveh vzrokov. Prvič ti mazači omnjenega papirja pravijo, da pišejo za napredek in probujo, za pouk in prosvitljenost ljudstva. A pišejo pa v resnici same budalosti, s katerimi se ljudstvo poneumnuje, saj niti sami ne razumejo, kar pišejo. Dolžnost pošte-ga, odkritosrčnega časnikarstva pa je, da te mazače razkrinka, jih pokaže take, kakoršni so, da bo ljudstvo spoznalo svoje zapeljivce in škodljivce, ki si za svojo gorostasno bedastočo pustijo še drago plačati.
*
Drugič pa jih moramo včasi za tjse-sa prijeti zato, ker če bi mi na vse njihove izbruhe molčali, bi mislili oni, da imajo prav, češ, saj se nikdo ne ogla-da bi nas zavrnil. Qui tacet, con« sentire videtur: kdor molči, s tem odobrava. Seveda vsega nam ni mogoče zavrniti, ker ti ljudje producirajo vsak teden na tone laži in neumnosti, mi pa imamo drugega gradiva veliko, zato vzamemo samo tuintam največjo bu-dalost nasprotnikovo in jo pokažemo našim čitateljem v pravi luči.
konvencije, ki se je vršila tukaj več j skim frančiškanom v Brooklynu. La dni, profesorja William Howard Tafta stita jim, da so vstrajali do konca m za predsednika zvezinega. Izvoljen je dosegli tako hitro svoj cilj in svojo bil enoglasno.	I ™vo župnijo. Začasni odbor, ki skr-
Profesor Taft je priporočal v svo- bi za zbiranje denarja, sestoji iz: gg. jem nagovdru strožje pogoje za pri-ljos. Prelec, Frank Žilav«, Ivan Gom-pustitev k pravni praksi in izjavil, da boc, Frank Pfiff, Jos. Kecmar, Stet. bi bilo družabno stališče pravnih za- Šemanek.
stopnikov in odvetnikov še vse drugo, I Za župnika je bil imenovan Rev. U ko bi se stavile na zastopnike poklica Anzelm Murn O. F. M., ki je 4 sep višje zahteve in natančneje določila tembra nastopil svojo novo službo predvsem tudi etiška ali nravoslovna Slovenskim rojakom, kakor c, g. načela	župniku izrekamo svoja iskrena vosci-
' Konvencija se je zaključila zvečer j la in obilni blagoslov za započeto delo. s sijajnim banketom.	| Bog blagoslovil
Tako smo zadnjič enkrat namalal« Kondeža, ki je v "Sv." o svetinjah in čudežih namazal cele strani, ni pa imel časa niti z eno besedico omeniti smrti največjega socialista in svobodomisle-ca Bebla in je pricaplal s poročilom njegovi smrti še le devet dni pozneje, ko je ves napreden svet že zdavno na to pozabil. A glej ga tiča, kako se zdaj Kondež imenitno izgovarja. Prosim, naprednjaki pazite 1 Kondež pravi: "Bebel je umrl 13. v no{l na 14. avgusta. Dne 14. avgusta je bil četrtek, to je dan, ko "Glas Sv." že izide, če prav je datiran na petek. Torej vsak lahko sprevidi, da smo morali novico priobčiti v prihodnji številki." Zdaj pa glejte ljudje boz jlt-Nas Ust " A. S.'' tudi izide v četrtek, čeprav je datiran tudi na petek, in vendar je imel poročilo o Beblovi smrti že v št. od 15. avg1. Kdo je torej bolj napreden "A. S." ali Sv."? A Kondež laže še dalje. On pravi, da je Bebel umrl 13. v noči na 14. avg., da bi se s tem izmazal iz svoje neumnosti. A glejte večerni listi v Chicagi in drugod so imeli poročilo o smrti že 13. avg., iz teh listov smo tudi mi povzeli novico. Kako bi pa mogli imeti ti listi poročilo že 13. avg., če je Bebel še le umrl v noči na 14. avg.? Ali uvidite, kako laže Kondež? To je
napredno in svobodomiselno, kaj ne?. «
Kondež se zvija: "Sicer pa mi nimamo denarja, da bi si mogli vzdrze-ati korespondenčni urad, torej smo pač primorani novice iz drugih listov posneti, kakor to stori tudi Kranjec." Vidite, ljudje, Kondež ve, kaj bi moral storiti, da bi prišel do novic, a stori pa ne.. .Mi smo pa to storili, vzeli smo v roke večerno izdajo lista "The Chicago Daily Journal" od 13. avg. in tam smo našli novico o Beblovi smrti, ter smo jo lahko že 14. avg. v jutro tiskali v naš list. Kar smo storili mi, lahko bi bil tudi Kondež storil, še prej, ker mi smo morali čakati na list iz Chicage, on pa ga ima pred nosom. Pa kako bo on to storil, za Kondeža so bolj važni farji, svetinje, čudeži, okoli teh se on rajši suče. Ali uvidiš, slovenski delavec, kako iz tebe norce brije Kondež?
*
Kaj porečete nadalje k sledeči Kon-deževi lumpariji? On piše v "Sv.": "Prva krščanska dolžnost duhovnikova je krstiti otroka." A on pa kot oče ne-krščenih otrok ne čuti v sebi dolžnosti poslati otroke v cerkev, da bi jih tam duhovnik krstil. Lastni oče svojih o-trok pa nima toliko usmiljenja do ubogih rev, da bi jih dal krstiti. Ja, ali naj duhovnik tvoje otroke lovi po jardu in jih zoper tvojo voljo krsti? Na eni strani pravi, da je prva dolžnost duhovnikova krščevati, na drugi strani pa brani, da bi duhovnik to dolžnost izvrševal na njegovih otrocih. Tako kakor Kondež more pisati in delati le največji lump.
Častni gosti.
Haag, 3. sept. — Mesto New York je poslalo na člane kongresa za svetovni mir vabilo, naj bodo za ča^a svojega bivanja v Ameriki leta 1915. njegovi gostje. Vabilo je vzbudilo veliko navdušenje.
V novi ulogi.
Peterburg, 3. sept. — Veliki knez Konstantin, bratranec carjev, nastopi v kratkem pred javnostjo kot pesnik, in sicer kot libretist. Spisal je besedilo k najnovejši operi Glazunovovi "Kraljica judovska", ki se bo pela kma lu v opernem gledališču v Carskem Selu.

Amerikanski Slovenec
Utunovljea 1. 1191.
Prvi, »ajvečji in edini »lovenski-katoliiki list r Ameriki ter »Iaiilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki Torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. !. 1899. r lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois.
Predsednik..........Anton Nemanich
Tajnik...............William Grahek
Blagajnik...............John Grahek
Urednik...........Rev. John Kranjec
Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na leto.....$2.00
Z« Združene države za pol let..$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta..........$1.50
Za Evropo za četrt leta.........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne poiiljatv« naj t«
pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC
Joliet. Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se a« oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
0+04040+0*040+0+040*040+4
Iz slovenskih naselfciiu

Joliet, 111., 8. sept. — Šola pri cerkvi Sv. Jožefa je prenapolnjena. Vpisalo se je namreč 288 dečkov in 263 deklic, skupaj 551, ki so razdeljeni v 8 razredov. Veselje je gledati tako lepo armado mladega naraščaja, vendar pa to veselje ni popolno, dokler ne bo novega šolskega poslopja. Nova šola mora biti, to je enkrat gotovo in z združenimi močmi bo tudi so izdelani, v nedeljo bo splošna cerkvena seja, kjer bodo farani končno sklepali o sredstvih in skupnem delovanju za novo šolo, v novembru bo velika cerkvena veselica v prid nove šole, dva požrtvovalna moža se trudita na
je podal z družino v Springfield, 111., k svojemu bratu g. Jos. Zupančič na obisk.
—	G. John Kramarič je dobil zadnji ponedeljek drugega sina.
—	"Stop it!'' Pod tem naslovom je objavil "Joliet Evening Herald" z dne 3. t. m. naslednji članek: "Policijsko sodišče jolietsko, ki je pod sedanjo u-pravo obetalo, da se otrese svoje stare razvade ter postane vzorno glede prak tičnega in človekoljubnega reformnega dela, nam donaša veliko razočaranje. Za časa zadnje mestne kampanje je bil 'Herald' zagotovljen, da g. Lum-ley pripoznava odgovornost urada in da ga bo vodil tako, da bo v čast njemu samemu in v pomoč nesrečnikom ki pridejo pred njega. Zato je 'Herald' resno podpiral kandidaturo g. Lum-leya; zato je nujno priporočal ljudstvu, naj glasuje zanj, in zato je ljudstvo glasovalo zanj in mu je dalo službo policijskega sodnika. Med vsemi mestnimi uradi ni nobenega, ki bi v njem v preteklosti tako vladala grabež (graft) in pohlep po denarju, kakor v policijskem sodnem uradu. In nobenega ni, ki bi moral biti tako brez vsakega madeža uradniške lakomnosti. Izsiljevati denar od bogatinca, je dovolj grdo, toda izžemati zadnji cent iz reveža in nesrečnika, je uprav ostudno. Poročalo se je, da se je ubogim tram-pom in skitavcem, ki so spavali po lotah, potujoč skoz mesto na tovornih vlakih, jemal denar na postaji kot globa za njihovo "potepuštvo", tako da so ostali brez centa. Poroča se, da so bile globe naložene pijancem, ki so bi-li oproščeni, dočim so se njihove nesrečne žene potile v pralnici, da naberejo denarja za plačanje globe na določeni dan. Vse to je krivo. Ljudstvo tega ne bo trpelo. Cilj in namen policijskega sodišča je, vzdrževati red in zatirati pregrešnost. Krutost v kaznovanju je malokdaj koristna. Dober svet in očetovski ukor sta izdatnejši sredstvi v dosego poboljšanja. Pa najsi gjajamo kakorkoli postopanje tega ali onega policijskega sodnika, da se doseže dober namen, to je gotovo, da Jolietčanje ne bodo trpeli, da bi se rabilo policijsko sodišče kot sredstvo za izžemanje nesrečnikov, ki so v potreb: in stiski." — Tako J. E. Herald. In v tiskarni Am. SI. je pred volitvami tudi nekdo obljubljal marsikaj, in med drugim tudi to, da bodo po njegovi izvolitvi tudi vsemu slovanskemu prebi-vavstvu v Jolietu pripoznane vse pravice enakopravnosti pred policijskim sodnikom, da sploh dobe Slovani vse pravice povsod, kakor Irci pred 50 leti. Pa kako je v resnici?!
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Brozovič Frank, Fajac Stepan, Lukež John, Makuc John, Ož-bolt Anton, Rogina Josip.
movine, bodimo zvesti naukom, katere nam so dali naši ljubi dobri stari-ši. Prosim te tudi, čitaj list Ave Maria in Am. Slovenec, in boš sprevidel, da je resnica, kar so te učili tvoj oče in tvoja mati: brez trpljenja ni življenja, brez življenja ni nebes!
Mihael Železnikar.
Barberton, Ohio, 31. avg. — Častiti g. urednik Ani. Slovenca, prosim nekoliko prostora.
Ker sem že neštetokrat prav blizu opazoval socialistično in svobodomiselno življenje, zato bi jaz prav rad še nekoliko spregovoril o zapeljivcili, lažnivih, obrekljivih socialistih.
Po širni Ameriki in menda v vsaki lo Načrti' s'ovel1:iki naselbini je kakšen rojak, ki se celo s častjo imenuje za sacialista. Velikokrat sem podpisani že vprašal kranjskega socialista, kje da se je naučil socializma. Za odgovor sem dobil, da je naročnik slov. socialističnih listov, ki izhajajo v Chicagi. Iz tega j
Biwabik, Minn. — Dne 24. avgusta je podpisani blagoslovil v cerkvi v McKinley zastavo društva sv. Frančiška J. S. K. Jednote. V nagovoru je povdarjal in opominjal društvenike, naj skrbe po geslu društvenega patro-na pred vsem drugim za svoj nadnaravni blagor, držeč se gesla sv. Frančiška: "Moj Bog in moje vse." Društvo pripada k jednoti, ki se imenuje jugoslovanska in katoliška. Jugoslovani potrebujemo za svoj napredek sloge in sloge je treba tudi društvu, ako hoče prospevati. Jednota se pa imenuje tudi katoliška in kot taka ne sme rabiti tega imena le radi lepšega, marveč člane naj preveva katoliško prepričanje in navdušenost za najdražjo svetinjo našo, za vero naših očetov. — Dne 31. avgusta smo imeli tukaj slovesnost prvega sv. obhajila, h kateremu je pristopilo 47 otrok iz župnije Biwabik. — Na Aurori razsaja bolezen davica, ne sicer mej Slovenci, a vendar je mesto odredilo, naj izostane vsako shajanje in zbiranje ljudstva, zato smo morali na 7. dan septembra določeno slovesnost prvega obhajila preložiti do časa, ko preneha bolezen. — Na Aurori se je poročil Jurij Alar z Rozo Rozanič. —Frančišku Zakrajšek je pa umrl njegov sinček Matija.
Rev. Jos. Pollak.
Black Diamond, Wash., 1. sept. — Tukajšnje mesto ima okoli 2500 prebivalcev in spada k Pacific Coast Coal Co. Ta kompanija je zvezana z dvema drugima in sicer z malo železniško med Franklin in Seattle, samo 33 milj, in pa s Pacific Coast Steamship Co., ki pluje med Alasko in San Diego. Med posestniki te Co. je tudi nekaj izbornih katoličanov. Premogokopi so bolj nevarni in je dosti plina v njih. Pred tremi leti smo imeli veliko raz-strelbo, pri katerej je 16 mož smrt storilo. Zgodilo se je to v nedeljo zjutraj, sicer bi jih moralo umreti čez sto. Ker ta Co. rabi premog samo za svoje ladje in železnico, je tukaj delo stalno. Po narodnosti so Italijani v pretežju, potem njim sledijo Ameri-kanci in Slovenci. Ker je pa vse na Co. posestvu, je premikavanje bolj v navadi kakor drugod. Polovica stavb je zasebnih. Pred par tedni so se delavci in Co. jnalo spopadli in bi bilo skoro do lasanja prišlo, nazadnje pa so se le poravnali. Vzeli so si delavci okoli dva tedna dopusta. Sedaj zopet vsi delajo.
Letos je bila tudi tukaj izvanrždna vročina. Kako huda je bila, se vidi iz tega, da je našemu Jaku Sharlaku možgane užgala. To dokazuje dopis, ki ga je o meni skoval. Ko je koval ta dopis, moral je biti tako neumen, da mu je bilo hudo. Zdrav človek kaj ta-cega ne spravi vkup. S tem je povzročil, da so tisti živci, ki vlečejo na smeli, morali pri meni delati "overtime", pri drugih pa je žel za dopis o-bilo — pomilovanja. Na tako oslarijo odgovarjati, bi bil® vodo v kapnico nositi, kajti lažje je najti las na žabi kakor pri njem pamet. Pa mu moramo odpustiti, ker je bila vročina. Druge nesreče se ni zgodilo. Kmalu bo "Rev. Lojzek" prebival v
bilo tudi iz Oglesby, Bary i. t. d. In na vse mirno veselje pa nas obišče velika nesreča. Ponesrečil se je rojak Frank Boznar, katerega so pripeljali mrtvega iz Marquette Cement Co. v torek zjutraj. Frank Boznar je bil član dr. Presvete Družine štev. S K. S. K. J. Doma je bil iz Čateža pri Brežicah. Tukaj je bival kakih osem let. Star 44 let, zapušča ženo, eno hčer in enega sina v stari domovini, enega 16 let starega sina pa tukaj, kateri je ž njim že delal. Predsednik in dr. tajnik se jako trudita za dostojen pogreb. Pozdravljam čitalce in či-talke. Pokojnemu Franku pa naj sveti večna luč!
Ant. Kastello, mirovni sodnik.
je razvidno kot beli dan, da so kranj- lastnej, to se pravi v farnej hiši. Mno-
kontestu in sicer gg. Jos. Zalar, glavni ........... ,,.„,..
tajnik K. S. K. J. in Louis Weiss, slo- j ^i socialisti zapeljan, od chicaskih venski gostilničar na Jackson Str.'-Da sleparjev, ki odirajo ubogega sloven-bi le polno mošnjo nabrala okroglih I "kega trpina, da jmi drago plačuje laz. dolarjev! Trudi se mladina in odrasli
in obrekovanja, ga zapeljujejo v ne-
dolarjev! I rudi se mladina in oarat.ii,	—<-,■• —.
oženjeni in neoženjeiii, da bo kmalo moralno življenje m store nesrečnega, stalo ponosno šolsko poslopje, kinč in j nezadovoljnega. Dokler je _ delavec
slava Slovenske fare Sv. Jožefa v Jolietu!
—Ponesrečil se je rojak Anton Šajn, star 22 let, neoženjen, doma iz Juršič pri Št. Petru na Notranjskem. Zaposlen je bil v "converterju" v tukajšnji jeklarnici. Ko je v soboto zjutraj dokončava! svoj ponočni šiht, je pljusni-lo razbeljeno železo iz prenaglo spuščene deset tonov težke posode in ga vžgalo po sprednjem delu telesa prav
zdrav, da lahko dela in si težko kruh služi, tedaj vpijejo voditeljčki socializma: vse za delavca. Ko ga store nesrečnega, tedaj se pa poskrijejo za u-mazani plot Proletarca, Svobode Co. Kako pomilovanja je vreden takšen slovenski delavec, ki se pusti zapeljati v razbojniško tolpo kranjskega socializma, se pusti oropati, da mu iztrgajo iz srca dar božji, sv. vero. Ni dolgo ko sem enega najbolj na duši in telesu rdbčega socialista vprašal: "Kaj je
nevarno. Opečene ima tudi prste. Ne-1 kranjski socializem?" Na to vprašanje srečo so zakrivili drugi zaposleno. | nigem dobi, 0d$QV0U. Da, r«s čudno:
ocialist biti, pa ne vedeti, kaj je so-
Prepeljali so ga v Silver Cross-bolniš-nico. Upati je, da okreva.
— Danes smo prejeli razglednico z naslednjo vsebino: "Pozdrav iz Patro
cializem.
Zadnji teden je bil v naši naselbini en sodrug iz Chicage in rekel, da je
sa vsem našim Jolietčanom, posebno njemu dobro znano, da je Konda bo-pri Am. SI. Lepo vožnjo imamo, toplo, I dat. Kje pa je potem tista socialistič-liič dežja. Na svidenje! Jos. Legan."
Razglednica je bila oddana dne 25. avgusta, ko se je nahajala znana druž-
na ljubezen do bližnjega, Konda? O sv. cerkvi vedno lažejo in obrekujejo č. si. duhovščino. Kranjski socialisti
si. duhovščino. Kranjski socialist ba°jolietskih rojakov in rojakinj že na pravijo tam v Chicagi, da bi morali bi povratku z obiska v stari domovini, t' enakopravni; kje imate pa zdaj ena
pov
Danes zarana so menda dopluli v New York in jutri zvečer jih pričakujemo v Jolietu.
—	Gdčna. Jean Dečman in Vidka Zalarjeva, hčerka gl. tajnika K. S. K. J., sta se vrnili zadnji torek zvečer ob 11. uri z večtedenskih počitnic, katere sta prebili pri svojih sorodnikih v Forest City, 1'a. Vrnili sta se čvrsti in zdravi.
—	G. Frank Nemanich se je kot zastopnik jolietske tvrdke Slovenian Liquor Co. udeležil banketa, ki ga je priredila Internal Revenue Association dne 3. t. m. zvečer v Sherman hotelu v Chicagi. Med 700 gosti je bil g. Fr. Nemanich edini Slovenec, kar ni mala čast.
—	Gosp. Ant. Zupančič, večletni u-poslenec pri Elgin, Joliet & Eastern Railway-konipaniji, je te dni dobil par tednov dopusta z return-tiketom in se
kopravnost? Konda je obogatel od žepov slov. trpinov, po Ameriki so p^ svobodomiselci in socialisti, ki še hlač nimajo svojih. Zakaj Zavrtnik sodru-gom ne pomagaš?
Kranjski zarujpni socialisti v Chicagi vedno brez prenehanja udrihajo po katoličanih, da smo v temi, obrekujejo duhovščino, zasramujejo redovnice, sv. cerkev. Premislimo samo, če je en otrok srečen, ali ga ne veže dolžnost, da stori srečne tudi stariše, brate, sestre, sorodnike, prijatelje? Lahko rečem, če bi šli kranjski socialisti k svojim starišem oznanjevat bogotajski socializem, o kako bi tak oče in mati udrihala s korobačem po svojem o-troku socialistu, o kako bi žvižgal ko robač! Kaj ne da?
Da je kranjski socializem v korist delavcu, to je tako velika laž, ki jo morejo pogruntati le chicaški sociali sti.
Torej dragi rojaki sirom nove do-
gi vprašajo, kdo bo plačal? (Jaka hm?) Kar pomirite se; farani, ki so stavili cerkev, tudi podpore za hišo ne bodo odrekli. Hiša ne bo le kinč fare, ampak tudi najlepša na BI. D. in primeroma najcenejša. Nadlegovali ne bomo nikogar. Mislil sem da, ker me je Jaka tako lepo skrtačil, da sem sedaj prav lep iij čist, moral bi tudi v lepej hiši stanovati. Radoveden sem sedaj le še, kako bo hišo oblizoval?
Rev. A. Mlinar.
Eveleth, Minn., 4. sept. — Cenjeni g. urednik: — Vam naznanjam žalostno vest, da je tukaj usmrtilo rojaka Antona Platnarja, star 25 let, doma ali rojen v Iški vasi, fara Ig. Spadal je k društvu sv. Barbare na Evelethu št. 30, katero ga je spremilo k večnemu počil ku.- V novi domovini je bival komaj deset mesecev. Tukaj zapušča dva brata, eno sestro omoženo Ivančič in enega bratranca; v starem kraju očeta, mater, brata in eno sestro. Nesreča se je pripetila ravno ko je mislil začeti delati ob eni uri popoldan. V odprti jami železno rudo spuščajo skozi tako-zvani "shute" v zaprto jamo, in on je ravno stopil na vrh, ko se pogrezne vse skupaj v "shute". Ven so ga dobili po preteku dveh ur mrtvega.
Zadušil se je mestni zemljemerec v Glode Hotel. Ležal je na ustih, ko so ga našli. Govori se, da ga je metala božjast. Našli so ga v eni zapuščeni sobi. Govori se, da se je skril, ko mu je prihajalo slabo.
Vas pozdravlja
F. Peterlin, zastopnik A. S.
Rockdale, P. O. Joliet, 111., 4. sept.— Cenjeni g. urednik! Prosimo, priobčite par vrstic v vaš cenjeni list iz naše male naselbine.
Kakor že znano, blagoslovili smo 24. avgusta zastavo ženskega društva Marija Pomagaj štev. 119 K. S. K. J. ob udeležbi mnogoštevilnega občinstva.
Torej si štejemo v dolžnost, da se najiskrenejše zahvalimo cenjenim društvom, ki so se odzvala našim povabilom.
V imenu celega društva se lepo zahvaljujemo cenjenemu sosestrskemu društvu sv. Genovefe št. 108 K. S. K. J., ki so nas po sestrsko sprejele pred cerkvijo sv. Jožefa in njih uradnicam, ki so nas prišle pozdravit rano zjutraj na Rockdale v avtomobilu.
Nadalje se lepo zahvaljujemo slavnemu društvu sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J., ki so nas po bratovsko spremili v ccrkev z obilno udeležbo članov in z društveno zastavo ter nam tudi pri popoldanski veselici obilo pripomogli.
Zahvaljujemo se slavnemu društvu sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J., ki so nas pred cerkvijo lepo sprejeli ter se udeležili blagoslovljenja naše nove zastave.
Hvala tudi srbskemu društvu Bratstvo sv. Save ter litvinskemu društvu sv. Jožefa, ker sta nas ti cenjeni društvi tudi počastili na tej izvanredni slavnosti.
Nadalje se toplo zahvaljujemo rock-dalskemu županu g. Petru Kramer, ki je prisostvoval kot oče nove zastave, ter gospej Uršuli Dernulc kot materi Zahvaljujemo se botru g. Josip Birsa ter botri gospici Josipini Marentič, ter vsem tovarišem in tovarišicam.
Vsa čast in hvala pa našima vrlima maršaloma, g. Josipu Zalar, glavnemu tajniku K. S. K. J. in g. Josipu Sitar, dobro znanemu slov. trgovcu, ki sta vse tako izvrstno uredila na svojih konjih, da je bil sprevod še bolj veličasten. In končno izrekamo najlepšo zahvalo tudi Rev. Johnu Kranjec, župniku cerkve sv. Jožefa, za blagoslov-Jjenje zastave in ganljivi govor.
Torej ta dan nam ostane v neizbrisnem spominu. Razšli smo se ob 12. uri ponoči vsi zadovoljni, želeči, da se zopet kmalu vidimo.
Zahvaliti se še moramo vsemu cenjenemu občinstvu, ki nas je tako mnogoštevilno obiskalo.
Vam pa, Slovenke in rojakinje, katere niste še pri društvu, kličemo: Zbirajte se pod našo novo zastavo, katera vam bode pravo zavetje v vsaki nezgodi, kajti razun da naša slavna K. S. K. Jednota tako po materinsko skrbi za svoje člane in članice ter izplačuje smrtnino in vse poškodbe, plačuje naše društvo še bolniško podporo.
Torej še enkrat kličemo vsem: Hvala in Bog povrni!
S sestrskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. Jednote v imenu društva Marija Pomagaj št. 119 Marija Kostelec, predsednica. Frances Lozar, tajnica.
ZASTOPNIKI "A. S."
ki imajo pravico pobirati naročnino za list, oglase, tiskovine in knjige, ter vse druge v našo stroko spadajoče stvari Jenny Lind, Ark.: John Er^en. Denver, Colo.: Geo. Pavlakovich. Leadville, Colo.: Jac. Kenda. Pueblo, Colo.: Mrs. M. Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. La Salle, 111,: Jac. Juvančič. Springfield, 111.: John PeterneL So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Wenona, 111.: Val. Ambrose. Waukegan, 111.: Math. Ogrin. Gary, Ind.: Peter Ruppe. Indianapolis, Ind.: Al. Rudman. Kansas City, Kans.: Geo. Veselich. Pittsburg, Kans.: Anton Skubttz. Calumet, Mich.: John Gose.nca. Ironwood, Mich.: Mih. J. Maurin. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Manistique, Mich.: Geo. Balkovec. Albany, Minn.: And. Malley. Aurora, Minn.: John Skrainor. Biwabik, Minn.: Math. Tometz. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Eveleth, Minn.: Frank Peterlin. Minneapolis, Minn.: John Strauss. St. Joseph, Minn.: John Poglajen. Tower in Soudan, Minn: John Lov-shin.
St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Anaconda, Mont.: M. J. Kraker. Butte, Mont.: Nick Kozjan. E. Helena, Mont.: John Sašek. Gt. Falls, Mont.: Matt. Urich. Little Falls, N. Y.: Frank Boštnar. Oregon City, Ore.: Chas. Blatnik. Cleveland, O.: (za N. E.) Jos. Rus Newburg in Collinwood, O.: Johs Lekan.
Bridgeport, O.: Jos. Hočevar.
Barberton, O.: Mih. Železnikar.
Lorain, O.: Jos. Perušek.
Suthers, O.: Anton Zakrajšek.
Youngstown, O.: John Jerman.
Allegheny, Pa.: John Mravintz.
Broughton, Pa.: Anton Petrovčič.
Forest City: Chas. Zalar.
Houston, Pa.: John Pellian.
Johnstown, Pa.: And. Tomec.
Pittsburg, Pa.: Nick Prokšel.
Rankin, Pa.: Jos. Kerstolič.
Reading, Pa.: Peter Chernich.
Steelton, Pa.: Mart. Butala.
Milwaukee, Wis.: John Vodovnik.
Willard, Wis.: Frank Perovšek.
Sheboygan, Wis.: Jacob Prestar-
Rock Springs, Wyo.: John Koshi^
Black Diamond, Wash.: Rev- M Mlinar.
Valley, Wash.: Miss Mary Torl»r'
Enumclavv, Wash.: Jos. Maine««' Rojaki!
Kjer se nima naš list zastop"1^ prosimo, da se kdo ponudi, ki bi stopništvo prevzel.
Sicer pa sme vsak pošten in z3" ljiv rojak prejeti naročnino in i»to P°* slati nam.
Kdor ni naš zastopnik, pa nafflP0' lje pet novih pol ali celoletnih «st, nikov, dobi v nagrado lepo knjigo, ali se mu pa podaljša nar0 na za pol leta.
i te
Pred sodiščem.
Sodnik: "Zakaj -ste ustrelili srflj3^, Zatoženec: "Saj ga nisem niisW-
sem pravzaprav gobe brat, pa J''1 sem nič dobil... in čisto praze"
tudi
hotel domov. Zato
pa ustrelil srnjaka, ki je prišel ra1 mimo mene."
tVlK*
John Vidmar
1112 North Broadway JOLIET, ILL.
Kupujem in prodajam zf ljišča, hiše in lote; za*»r jem poslopja.in pohištva Prr ti ognju.
ski fyi;
lis
tate Ljul avg, "Vč
pisa misl kini stim •hrv; nikt mes Em war Poz; cela k c Pre* zor; sboi
kak. <3vo brž« »ad mes goti iaji kjet žele
najl it i dvo
f -
Gary Bottling Works
925 Washington Street
Telephone 2745

GARY, #
La Salle, 111., 2. sept. — Cenjeno u-redništvo Amer. Slov.! Kakor druga leta, tako smo tudi letos praznovali tukajšnji Slovenci Labor day ali Delavski praznik. Na ta dan so unijski delavci in rudarji korakali v Peru, 111., ker tam je bila velika slavnost. In Slovenci v La Salle smo se prijazno zabavali na desetletni veselici dr. Triglava št. 2 S. N. P. J. Tukajšnje veselice se je korporativno udeležilo več dr., tako se je tudi dr. Presvete Družine štev. 5 K. S. K. J. Več rojakov je
Lajtnant Sedlaček.
Washington, D. C., 5. sept. — Kor-poral Ernst Sedlaček, tretja stotnija obrežnega topništva, ki je baje sin nekega avstrijskega barona, je bil prvi med enajstimi izprašanci, ki so te dni prestali izkušnjo v Fort Leavenvvorthu, Kas., za uvrstitev kot poročniki (lajt-nanti) II. razreda. Sedlaček, ki je dovršil kraljevsko tehniko v Berolinu, je naturaliziran ameriški državljan.
Nov Zeppelin.
Friedrichshafen, 4. sept.—Nov "Zep pelin" za pomorske svrhe, največji doslej zgrajeni, je bil danes napolnjen s plinom in nastopi dne 8. septembra sv.ojo prvo pot. Zrakoplovnica je bila krščena "Zeppelin 12". Dolga je 525 čevljev, ima premer 54 čevljev in poseduje 820 konjskih sil.
Družbin inženir je izjavil, da nova zrakoplovnica lahko brez skrbi posku si vožnjo preko oceana, brez vsake nevarnosti.
Spet odpoved?
Washington, D. C., 4. sept. — Ka kor vse kaže, se država Chile ne udeleži panamo-pacifiške razstave v San Franciscu leta 1915. Tako poroča a meriški poslanik Henry Fletcher v Santiagu de Chile.
JOHN FIDO
SLOVENSKE GOSTILNA
Pri meni dobite mrzlo pivo, najboljše žganje, domače in importirano vi no in dišeče smodke.
Rojaki dobrodošli I N. W. Phone 1251. 200 Ruby St.,	Joliet, 111
Priporoča svoje izvrstne izdelke
neopojaih pijač, ki so:	» ,1
Pop, Soda, Belo Pivo in dri$
Najčistejši izdelki.
Najzdravejše kr

-Naj
buj;
va ,
Ta
iske
vini
v li
obe
čno
delt
da
Pre<
ure
ločj
tas:
avt,
raz]
je i
I ali I m°
l gui
tri i
Fred Sehring Brewing O
lah Ub
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET. ILO«
Frank Brndef
Prva in največja Slov. Grocerija iii Meefl^
Cenj. slov. občinstvu v La 8alle in okolici priporoča1® eri>' zalogo najboljših grooerij ter vedno svežega mesa. Cene t j
154 Third St. -	-	Phone _ —^
se.
Buchanan-Daley O
Desplaines and Allen Sts- JOLIET, ILLlN0
Les za Stavbe in Preiti^
Največja zaloga v mestu PltEDNO NAROČITE DOBITE NAŠO CENO
TELEFONI 597 Square Deal Vsakemu
kar.
:k. an. itz. _
ovčic.
jvnik. ;k. estor.
:oshir-ev. Al
'orkar. jeriA
opnito bi«8'
zanes-sto P9"
.mff na«*' maš"3 ar
t* jib * zen P5 to se« i rav"5
irsr*'
ti
J0
10
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
— Katoliški shod. Hrvaško-sloven-s*> katoliški shod v Ljubljani v dneh do 27. avgusta t. I. se je izvršil Rajsijajneje. Pod naslovom "Triumf katoliške hrvatsko-slovenske ideje v Ljubljani" piše "Slovenec" z dne 25 ij^gusta v začetku uvodnika takole: včerajšnja nedelja v Ljubljani bo zapisana v zgodovini razvoja katoliške ™'sli na jugoslovanski zemlji z veli-k!m tekstom, ki bo govoril nam in ti-ki pridejo za nami, o prazniku ■ rvaško-slovenskega naroda, o praz-"'kd, kakršnih starodavno ljubljansko ®esto ni veliko videlo od starih časov tmone do današnjih dni. Včerajšnja manifestacija je bila tako nekaj im-Pozantnega in veličastnega, da je stala Ce'a Ljubljana pod njenim vplivom in Celo mesto priznalo, da zidovi naše Prestolnice še niso videli takega prizora veličastva." (Daljše poročilo o st]odu priobčimo prihodnjič.)
Železnica Karlovec - Metlika se, akor poroča hrvaški uradni list, nedvomno še letos otvori, in sicer naj dne 1. novembra. Kar se tiče "adaljne proge od Metlike do Novega m«ta, ne bo pred poldrugim letom Sotova, ker bo treba ondi premagati ajvečje težkoče, zlasti čez Gorjance, ■!«r bo treba zgraditi pravo gorsko 2«eznico z več predori.
Kolodvor v Radovljici začno v ^ikrajšem času graditi. Preddela so v teku. Zgradi se prostorno kolo-Ji°££ko poslopje in obširna skladišča.
?r
v . --va goreča ura v Ljubljani. - ajnovejša iznajdba sedanjosti, ki vz-yUJa Q,3čo pozornost in začudenje, pr-.Pa £°voreča ura je prišla v Ljubljano.
Ta
najnovejši izum se razkazuje ob-
s ovaitem brezplačno v urarski trgo-v'"lvF- Čuden v Prešernovi ulici. Ura ■eni omarici je v svoji priprostosti, , "finem pa tudi zanesljivosti in natančnosti v resnici mojstrski tehnični iz-elek. Mal pritisk na gumb povzroči, a začne ura govoriti; nekaj minut pred S. uro je ponovila zadnje četrt j"re "štiri- in petinštirideset
loenim
kas:
in
človeškim
glasom,
z raz-nekoliko
>
i
i»
I
sneje, bilo je ravno pet ura, zakliče
avtotnatično brez pritiska na gumb z
Razločnim glasom: "pet je ura". Glas
možno regulirati, da kliče glasneje
1 tjsje, kakor se tudi lahko ustavi, da molči, A 1.-^	.
gumb, ki ° ."t, PntlSlle "a g0renjl trično žico J3, Sp0J' tUd' Z elek" t._ po . ' da se iz postelje sproži
bahkn Ura 2adnJ'i klic, tako da se |hko ponoči vsak brez luči izve na-l»Bcni cas.
— Rezervisti avS- opoldne
"o iz B
na povratku. Dne 21. so se pripeljali v Ljublja-°sne prvi rezervisti, ki so bili obmein!"1. Za, Časa balkanske vojne na
vPokli,
n . eme točke fespolka Je val
Bili so rezervisti 1. 'z Iropave, katerim je pove-
ben v, !)°dpolkovnik in so imeli pose-raj	Okna pri vlaku, kakor sko-
Hjem vozovi so bili okrašeni z zele-
■ dvor«l"u^et!icami- Na Južnem kol°" jkakor , ,Je Čakala Sodba 27. pešpolka, dosto' neka'i vojaških in civilnih »U ju--ve,likov in vojakov. Na vr-in <. *cga kolodvora so imeli kosilo
predavanju v "Mestnem domu" z be sedami "Mi vsi, kar nas je, mi vsi smo te misli, da je naš edini cilj, da dose žemo jugoslovansko republiko" in besedami "Pustimo Avstrijo v njenem 'astnem dreku, bodimo kakor Mazzini v Italiji" zakrivil pregrešek zoper javni pokoj in red in se obsodi na teden dni zapora in povrnitev izvršilnih stro skov. Razlogi obsodbe se v glavnih potezah naslanjajo na argumentacijo drž. pravdnika. Sodišče smatra, da so bile po izpovedbi priče Gogole inkri minirane besede res izrečene, ker ni razloga, da bi si jih bil priča izmisli in so bile sodišču predložene beležke ki si jih je delal na predavanju. Can kar pa je sam priznal, da ni predaval strogo po konceptu. Kaznivost onih besed pa je evidentna. Z ozirom na to, da ni nobenih obremenjevalnih o koliščin, da je Cankar vsaj deloma pri znal in da še ni kaznovan, je sodišče odmerilo kazen pod postavno mero, ki znaša 1 do 6 mesecev. Zagovornik dr Dermota si pridržuje ničnostno pri tožbo.
—	Smrtna kosa. V Št. Petru pn Novem mestu je umrla ga. Marija Bo janc, roj Vintar. — V Dravljah je u mrla Julija Kunovar, vulgo Mežnarje ya. Njena mati je tekom sedmih let izgubila štiri hčere, ki so vse umrle za jetiko.
—	Č. g. Fr. Kummer umrl. Dne 20 avg. je umrl v Kranju č. g. Frančišek Kummer, bivši dekan in župnik v Sta ri Loki. Rojen je bil 6. maja 1841 i Kranju, v mašnika posvečen 1. avg. 1864. Služboval je kot kapelan v Višnji gori in v Št. Vidu pri Zatičini, po tem kot župnik v Mošnjah, kot dekan na Vrhniki in Stari Loki. Leta 1910 je stopil v pokoj in se naselil v Kra nju. Veliko zaslug si je pridobil, da je sezidal veličastno romarsko cerkev na Brezjah.
— Napad na trgovskega potnika. O tem dogodku se še poroča: Aproviza-cijski potnik Herman Melichen tvrdke Schneider & Verovšek se je mudil v začetku avgusta meseca v Mokronogu in okolici. Bil je dokaj dobre volje in zašel v pogovor s fanti. Uboja u deležen je znani hujskač in pretepač Franc Rus iz Tržišča. Tega so tudi zaprli v sodnijo v Mokronog. Dejanj indirektno priznava. Natančnega i spopadu do sedaj še ni dognanega. Glavna priča Melichen, ki bi imel fun girati je 13. avg. v Ljubljani v bolnišnici umrl. Ubijalca Rusa so prepeljali okrožnemu sodišču, da ga stavijo najbrže še to sezono pred poroto.
Cii0^0bil1 tudi drugih okrepčil. Med Le-ti 11 Juy.Je ves čas igrala godba. so bili stacionirani v Mostarju
}
davili.
se
j i-h jim
ne
da so bile strapace take, morejo dopovedati. In to
šče„j, Je tudi bralo iz zarjavelih pora-
j obr,-	■- - ■ ■
dv,
oru
azov. Častniki so na kolo-

C<>
S
0
nalj in "'^tvom zelo ljubeznjivo rav-
nis0
zahtevali nikakega znane-acht!" in "Stranmi!",
h "Habt
marveč Se ,
Se ie kdr ■ gil)a' vsak l)rosto' 111 ce "ika, Sfi . s salico juhe zadel v povelj-Vsi * ta prav prisrčno zasmejal. -- B' * S° odlikovani s križci.
V IdrijiVSlT!ninistrsk> predsednik Beck Peljal v t , !e 19- avB- pop. se je pri
Dne 19.
s«dnik	bivši ministrski pred-
^o in . eck- Obiskal je cerkev, ja-«edai ?falinic°- Dne 20. avg. si je o-»oi 10 Pkarsko šolo in šolski vrt. Ob ' lri se je odpeljal na Brionske
?aP0raV;'n-nCaukar obsojen na en teden ' liuKi- ne 2l" avgusta se je vršila
Poljanskem '
avna
deželnem 'sodišču

OlS
4
"»i:
:jnkar;^Zprava P'oti pisatelju Ivanu !'r >tt rf.,iZaradl PreSreška zoper javni
h "l rp,l	'	'-"i'« javili
par. 305. kaz. zak.
, Jnkarh, P','avdništvo j« vložilo prori Je t.. J« obtožnico, ki je izvajala, da
^b|?\Cank
%
far dne 12.
Jani ""	apr- 1913 v
cih Povodom predavanja "O Slo r^l " Jugoslovanih" s tem, da je N besede: "Mi, kar nas je, mi

11 da je naš edini cilj, da -asn° ■iu80sIovansko republiko" , eJe: "Pustimo Avstrijo v nje-^ ^ini	dreku' bodimo kakor
NnCmv Italiji" — spodbadal k ne-,udej..U. 111 v zakonih prepovedane-fer ;„ anJU ter zakrivil pregrešek zo-
^ Jav
Hi
S(; 'jučena od razprave. Obtože-r^e Al1C .?uti k"vega. Zaslišijo se ni? Stebi- Iv- Kocmur, Ivan
Pokoj
m red. Javnost je
>v,
D
rzavni pravdnik Luschan .°b®°dbo v smislu zakona. kf'5v1im * Dermota polemizira z r.- '^m Pravdnikom. Po razmeroma 'stdniu °Vanju senata razglasi "V4 Iva„ ra2s°dbo. s katero se spo-dn Cankar krivega, da je na
—Vlom. V noči od 14. do 15. avgusta so tatovi vlomili v Jezeru pri Trebnjem v prodajalnico trgovca Rog-lja. Odnesli so več špecerijskega blaga in denarja, kar ga je bilo v blagajni, vsega v vrednosti 800 kron. Posebno slast so -imeli )lo tobaka, ki so ga od nesli tri zaboje. Tatovom, ki so v tej okolici zelo domači, so na sledu in je upati, da bodo kmalu v rokah pravice.
—	Velika nesreča se je pripetila posestniku Antonu Šalehar iz Blata pr Trebnjem, kateremu se je strgalo eno leto staro žrebe, vredno 200 kron, se nasadilo na vile in takoj poginilo.
—	Mladi izprijenec. L. Pirnat, sin trgovke iz Jarš je lOletno Tončko Pirk iz Spodnjih Jarš zlorabil v pohotne namene ter jo tako poškodoval, da so jo morali prenesti v deželno bolnišnico.
—	Strela. Dne 16. avg. je udarila strela na Viču v neko novo hišo skozi dimnik in oinamila ter hudo poškodovala zidarja Antona Oblaka, zidarja Karla Novaka in Marijo Narobe, delavko, vse tri uslužbene pri zidarskem mojstru Koenigu. Vse tri so odpeljali v bolnico. — Črni vrh nad Idrijo. Dne 6. avg. pop. ob treh je udarila strela v poslopje Janeza Rudolf, posestnika na Javorniku h. št. 6. Domači so sedeli okrog peči; pastir pri oknu; tega je strela omamila in mu razparala o-bleko; pravijo, da je hudo ponesrečen. Drugim domačinom se ni zgodilo ničesar žalega razen strahu, ko so gledali v prvem hipu razdejanje po hiši: žvenketanje oken, podobe so popadale raz sten. Hudo žrtev je zahtevala strela v hlevu: pobila je petero goved in dvoje prašičev. Poleg tega pa je bilo poslopje (hiša in hlev sta namreč pod eno streho) v kratkih trenotkih v ognju, pogorelo je do tal.
I
ŠTAJARSKO
"Z3
— Otvoritev novega dravskega mostu v Mariboru. Z velikim zanimanjem in od nasprotnikov tudi s precejšno nervoznostjo pričakovana otvoritev novega dravskega mostu se je srečno zvršila dne 23. avg. t. 1. Zbralo se je ogromno občinstvo iz mesta in dežele, vendar pa je cela prireditev razun nekaterih manjših spopadov potekla mirno. V zadnjem trenotku prepovedano izobešanje slovenskih zastav je Slovence sicer užalilo in ogorčilo, toda ohranili so mirno kri. Zabeležiti je vseeno lep uspeh, ker sta župana Pišek in Lorber pozdravila nadvojvodo Friderika pri dohodu v Maribor na mariborski postaji v slovenskem jeziku. Zgodilo se je to prvikrat in je bilo s
tem prvikrat od tako visoke strani, kot je nadvojvoda Friderik, ugotovljeno, da je Maribor mesto, v katerem gre tudi Slovencem beseda v javnosti, da je torej Maribor dvojezičen^ Nadvojvoda Friderik se je po otvoritvi odpeljal h prevzvišenemu knezoškofu dr. Napotniku na obisk, na to pa z avtomobilom v Gradec. Da bi imel o "nemškem" Mariboru kakšno posebno dobro mnenje, tega si "nemški" Mariborčani pač ne smejo misliti, če mu je tako malo za njihovo mesto.
— Velikanska nemškutarska predrznost. Iz Šent Lenarta v Slovenskih goricah poročajo: Dne 18. avgusta, na rojstni dan presvitlega cesarja, je po končani božji službi organist tukajšnje cerkve intoniral po "Te Deumu" cesarsko himno, katero je vse ljudstvo slovensko pelo. Naenkrat pa so začeli otroci šulferajnske šole pod vodstvom nadučitelja Floeryja grozno vpiti nemško pesem. Kričali so neznosno, brez tempa, brez enote, očividno podhuj-skani, kar tje v en dan. Gospod župnik Janžekovič, da napravi red v cerkvi, je dal organistu znamenje, naj neha z orglanjem, kar je ta tudi ubogal. Nato je zaklical gospod župnik divjim Nemcetji: "Konštatiram, da se je božja služba motila! Nemirneži iz cerkve!" Nemci so nehali in se izgubili iz božjega hrama. Vse je bilo razburjeno nad predrznimi šulferajnovci in hujskači, ki so prišli očividno samo zato v cerkev, da bi Slovence dražili in pre-kričali. Vpili so neznosno. Celo Nemci sami, ki jim mrzi nesmiselna Floery-jeva hujskarija in zdivjanost šulferajnske mladeži, so ostro obsojali nemško početje. Saj bi bili Nemci lahko mirno med seboj prepevali ces. pesem in nihče se ne bi zgražal. A kdo bo tako huronsko vpitje divjih Tevtonov v božjem hramu mirno prenašal! Dolžnost, sveta dolžnost gospoda župnika, ki je drugače mirna duša in proti Nemcem mnogokrat predober, je bila, da je spodil šulferajnske barantače in goljufe -iz cerkve. Ali bi storil kak nemški duhovnik, recimo v Cmureku, Stra-su, Lipnici ali Gradcu drugače s slovenskimi otroci v enakem slučaju? Seveda bo sedaj ves nemški svet rjul nad gospodom župnikom, nemški listi od Adrije pa tje do Belta bodo v dolgih člankih pisali o groznem črnem slovenskem župniku tam v "nemškem" Šent Lenartu v Slovenskih goricah. ("Marburgerica" je že začela. Op. u-redn.) Romale bodo peticije in depu-tacije v Maribor, vršile se bodo grozne preiskave. Vojska bo! Ubogi nemški svet, kam si prišel?
—	Na katoliškem shodu v Ljubljani je bil tudi koroški knezoškof dr. B. Kaltner, ki je obiskal o tej priliki tudi Brezje na Gorenjskem.
—	Nesposobni železniški uradniki. Zgodil se je sledeči slučaj: Gospod dr. Cukala, župnik v Podkloštru, slovenskem kraju na Koroškem, je naročil pri kmetijskem društvu v Šent Petru pri Gorici večjo množino vina, ki se mu je res takoj odposlalo po železnici s popolnoma pravilnim naslovom: Pod klošter, Koroško. Ker pa železniški ljudje ne poznajo slovenskih krajevnih imen, niso vedeli menda kam odposla-ti, a morda se je zgodilo tudi nalašč. Med potjo je nekdo prečrtal Podklo-šter in pripisal Arnold-stein. Še pozneje je pa nekdo prečrtal tudi Arnold-stein ter zapisal Maria Saal. Tako je pošiljatev prišla namesto v Podklošter pri Trbižu v kanalski dolini, gori v Gosposveto, kjer je obležala na postaji. Naročnik je med tem reklamiral pri odpošiljatelju in treba mu je bilo poslati drugo blago. Ker se je prva pošiljatev vsled velike vročine in dolgega ležanja pokvarila, je seveda tudi odpošiljatelj ne bo hotel več sprejeti nazaj. Posledica bo, da bo železnica morala plačati znatno odškodnino za blago, ki se je po krivdi in nesposobnosti železničarjev zapeljalo v drug kraj in pokvarilo. Škode seveda ne bodo plačali ljudje, ki so to zakrivili, ker nimajo ničesar. Plačali je tudi ne bodo ljudje, ki pošiljajo na slovensko zemljo nesposobne uradnike in uslužbence, ker se bodo znali izviti. Plačati jo bo morala država iz davkov ljudstva, to se pravi, da mora slovenski kmet s svojimi krvavimi žulji še plačevati škodo, katero narede nesposobni od države nastavljeni ljudje. Ni dovolj, da pobija toča, še veliko več škoduje ljudstvu nesrečni državni sistem.
—	Renjikoli iz Trsta. Tržaška občina je prejela od vlade odlok, da mora odpovedati vsem uslužbencem, ki so doma iz Italije ali kje drugje izven Avstrije. Odpoved se ima glasiti v smislu roka, ki je dogovorjen, če pa ni posebnega dogovora, pa velja trgovska odpoved na šest tednov pred potekom četrtletja. Čas za tak odlok namestništva je že res bil. Čemu bi jedli domačinom — in še celo pri občinskih podjetjih — kruh tujci, ki so jih prignali iz Italije največkrat — paragrafi?!
—	V sanjah je videla umirati mater. V noči od 12. na 13. avgusta se je sanjalo v Padovi neki gospe, ki je rojena Tržačanka, da je padla njena mati, ki je živela v Trstu pri drugih ljudeh, z okna in se ubila. Gospa se je prebudila po težkem snu in je tresoča se povedala možu o dogodku, ki ga je vide-
la v spanju. Mož se je nekoliko smejal ženinim sanjam, slednjič pa ji je vendar dovolil, da sme v Trst k materi, ki je gotovo zdrava kakor riba v vodi. Gospa je res odpotovala in v Trstu je izvedela, da je mati ono noč umrla. Lahko si je misliti žalost hčerke, kateri niso bili ničesar javili o smrti, ker je bila starka nekam založila njen naslov.
— Ginljiva zakonska ljubezen. Dne 19. avg. v jutro je umrla v Trstu po dolgi in mučni bolezni gospa Liza Terni in tekom istega popoldneva njen soprog Avgust, ki je bil izmed najbogatejših in najuglednejših meščanov. Gospod Terni se je bil pred časom z ženo vred z avtomobilom ponesrečil, vsled česar so morali oba operirati. Umrla sta pa oba isti dan kljub operaciji. Znamenito pri tem je dejstvo, da so morali soprogo operirati na levih prsih in da si je dal mož urezati s telesa primeren kos kože, da bi ženo rešil. Umrla pa je ona in za njo požrtvovalni soprog.
L
HRVATSKO.

poro došlih naseljencev, ki si v zadregi sami ne morejo pomagati.
Opomba: Bushwick in Mrytle Aves. kare ter Ridgewood Train vozijo do Ridgewood depot, tam se prestopi na Richmond Ilill karo, katera vozi naravnost do parka. Vožnja iz New Yorka ali Brooklyna samo 5c.
Za obilno vdeležbo se priporoča Družba sv. Rafaela.
JOHN PRUS
N. W. telefon 170. STAVBENIK IN KONTRAKTOK
Stavi in popravlja hiše. Woodruff Road.	Joliet, ID
Time Schedule
Effective Sunday, May 25, 1919.
Chicago,Ottawa* Peoria Railway
INTERURBAN CAXI
Leave Joliet. Arriva. 6:05 a. m. Princeton......6:25 a. a
Antonija Rifel
izkušena babica.
N. W. Phone 1042. 512 N. Broadway	Joliet, 10*
— K atentatu na hrvaškega komisarja. Napadalca Dojčiča so dne 19. avg. dvakrat zaslišali in ga naslednji dan izročili sodišču, ravno tako njegovega brata, ki je za kuharja v "Narodni kavarni" v Zagrebu. Nekega drugega kuharja, ki so ga tudi zaprli, so izpustili na svobodo. Pri Dojčičevem bratu niso našli nič sumljivega, razen browning-revolverja. Preiskava, če je vedel za namero svojega brata, se nadaljuje. — Zdi se, da je Dojčič res prišel v Zagreb kot odposlanec neke hrvaške ameriške organizacije. Kmalu po njegovem odhodu iz Amerike je neki hrvaški ameriški list pisal, da se je nekoga poslalo v Evropo, da napravi konec komisarijatu. Ker Dojčič, ki je oktobra prišel v Zagreb, ondi ni našel prilike za napad na Čuvaja, se je večkrat peljal za njim v Pešto, kjer pa tudi ni mogel izvesti svojega namena. Državnega tajnika dr. Unkelhaeuserja je Dojčič smatral za ustavnega pod-bana in ga zato ni zalezoval. Že se je hotel vrniti v Ameriko, ko je bil imenovan novi komisar Skerlecz. Takoj se je peljal v Zagreb in izvršil a-tentat. Pri zaslišavanju pred policijskim načelnikom je Dojčič izjavil: Hotel sem Hrvaško rešiti nasilne vlade in dokazati Pešti in Dunaju, da se s Hrvaško ne sme več pometati. Prvi komisar je slučajno ušel smrti, drugi lahko ranjen, a če se imenuje še tretji, ne bo ušel smrti. Kar sem storil, ne obžalujem in sem postopal s popolno zavestjo in jasnim preračunan j eni. Nisem niti nervozen niti eksaltiran, kar povdarjam zato, ker so Jukiča proglasili za nenormalnega, a jaz hočem dokazati, da je takega dejanja za domovino zmožen tudi popolnoma normalen človek. — Izjavil je dalje, da je tajnik čikaškega srbsko-hrvaškega dru štva "Napredak", ki stoji pod pokroviteljstvom srbskega konzula. Ironično je pristavil, da je mimo barona Sker-lecza tudi on prevzel nalogo, da deluje za upostavo ustavnih razmer na Hrvaškem.
Michael Conway
106 Leughran Bldg. Cass and Chicago Sts. JOLIET Cyclone in Tornado Insurance
Posojuje denar,zavaruje proti požaru SURETY BONDS
Chicago tel. 900 {Five %uadr*4.)
6:30 a. m. Rockdale..
7:05 a. m. Ladd........'.
8:05 a. m. Princeton.....
9:05 a. m. Ladd..........
10:05 a. m. Princeton.....
11:05 a. m. Ladd...........11:40 a. m.
12:05 a. m. Princeton......12:40 p. m.
1:05 p. m. Ladd..........
2.05 p. m. Princeton.....
3:05 p. m. Ladd..........
4:05 p. m. Princeton.....
5:05 p. m. Ladd..........
6:05 p. m. Princeton.... 7:05 p. m. to Ladd 8:05 p. m. Princeton-Ladd 9:40 p. m. 9:05 p. m. to Morris
9:50 p. m. LaSalle........10:40 p m.
11:05 p. m. Ottawa........11:40 p. m.
Direct connections at Ottawa, far Streator and Grand Ridge.
And to following stations: — Rockdale, Minooka, Morris, Seneca, Mar« seilles, Ottawa, Starved Rock, Utica, LaSalle, Peru, Spring Valley, Marquette, Howe, DePue, Bureau.
F. E. FISHER, Gen. Supt
6:58 a. bl 7:40 a. m. 8:40 a. m. . 9:40 a. m. 10:40 a. a.
1:40 p. a. 2:40 p. tn. 3:40 p. bl p. m. p. a. p. m.
7:40 5:45 7:45
Vabilo na Jesenski Izlet
katerega priredi družba sv. Rafaela v nedeljo, dne 21. septembra 1913 v "Henry Walter's Emerald parku", Myrtle Ave., cor. Martin Ave., Glen-dale, L. I. Pričetek ob 2. uri popoldne. Poleg navadne zabave bode tudi žrebanje krasnega dobitka in kegljanje za "cash" dobitke. Vstopnina 15c za osebo — otroci do 12. leta so vstopnine prosti. V plesni dvorani svira Slovenska godba.
Rojaki! vdeležite se tega izleta, ker je morebitni prebitek namenjen v pod-
EDINA SL0VENSXA TVRDKA
Zastave, regalije, znake, kape, pečate in yse potrebščine z društva in jednote.
delo prve veste.
cene nizek.
F. KE RZJE CO.
2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
slovenske cenike pošiljamo zastonj
Prvi in edini slovenski pogrebniški zayod
Ustanovile- L 1895.
Anton Nemanich in Sin
1002 N. Chicago Street Kotijuštiiica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111.
Priporoča slavnemu občinstvu »voj zavod, ki je eden največjih v mestu; ima lastno zasebno ambulanco, ki je najlepša v Jolietu in mrtvaške vozove in kočije.
Na pozive se posluži vsak čas ponoči in podnevtt.
Kadar rabite kaj v naši stroki se oglasite ali telefonajte. Chicag« tel. 2575 in N. W. 344.
Naši kočijaži in vsi delavci »o Slovene'.
Najhitreje iti najceneje pošilja
DENARJE V STARO DOMOVINO
Denarne nUm izplačuje c. t. poštna hranilni ca na Dnnajn
FRANK SAKSER
82 Cortland St.	New York.
FODRUŽNTO-A.:
6104 St, Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio.
=
Salomonovi Rudniki
AFRIKANSKI POVEST. Angleški spisal A. R. Haggard. ^ Preložil I. M.
(Dalje.)
"Prav tako, prav tako," je odvrnil kapitan. "Gospod Borovski bo, prepričan sem tako, obdržal celo zgodbo zase."
"Gotovo," sem dejal, "kajti jaz sem ponosen na svojo molčečnost."
"No," je nadaljeval Sergij, "moj brat je imel v onem času pri meni nekoliko premoženja, in ne da bi mi kaj povedal o tem, je dvignil to malenkostno vsoto, si nadel ime Navil in odpotoval v južno Afriko v divji nadi, da si pridobi bogastvo. O tem sem čul kasneje. Minula so kaka tri leta in jaz nisem ničesar slišal o svojem bratu, dasi sem mu večkrat pisal. Brez dvoma niso pisma nikdar prišla do njega. Spoznal sem, gospod Borovski, da je kri gostejša nego voda."
"To je resnica," sem rekel in mislil na svojega Henrika.
"Spoznal sem, gospod Borovski, da bi dal polovico svojega premoženja, ko bi izvedel, ako je moj brat Jurij, edini, ki ga imam, živ in zdrav, in da bi ga zopet videl."
"Vendar ga niste, Sergij," je naenkrat pripomnil kapitan in pogledal velikemu možaku v obraz.
"No, gospod Borovski, sčasoma me je začelo vedno bolj skrbeti, da bi izvedel, ali je moj brat živ ali mrtev, in
"Gotovo," sem dejal, "kajti jaz sem ponosen na svojo molčečnost."
ako je živ, da ga dobimo domov. Začel sem poizvedovati in vaše pismo je bil «den teh uspehov. Sporočila so bila. zadovoljiva, kolikor sem jih mogel do- I biti, kajti pričala so, da je bil Jurij | notri do pred kratkim še živ, vendar nisem mogel izvedeti vsega. Radi tega sem, da povem na kratko, sklenil eam se podati na pot in ga poiskati in kapitan Tomič je bil tako prijazen, da se je napotil z menoj."
"Da," je rekel kapitan, "nimam drugega opravila, kakor vidite. Moji višji pri admiraliteti so me odpustili iz
*lužbe, da stradam pri polovični plači. Sedaj pa, gospod, nam bodete morebiti povedali, kaj veste ali kaj ste slišali o gospodu z imenom Navil?"
DRUGO POGLAVJE. Legenda o Salomonovih rudokopih.
"Kaj ste torej slišali v Bamangvato O potovanju mojega brata?" vpraša Sergij, ko sem prenehal, da si naba-iem pipo, predno odgovorim kapitanu Tomiču.
"čul sem tole," odgovorim, "in tega nisem omenil živi duši do današnjega dne. Slišal sem, da se je napotil iskat Salomonove rudnike."
"Salomonove rudnike!" sta vzkliknila obadva moja tovariša naenkrat. "Kje se pa nahajajo?"
"Ne vem," sem rekel, "vem pa, kje pravijo, da so. Enkrat sem videl vrhunce gora, ki jih obdajajo, toda takrat je bilo stointrideset milj puščave med menoj in med njimi, in meni ni znano, da bi kedaj prišel bel človek preko nje razen enega. Vendar je morebiti najboljše, kar morem storiti, da vam povem legendo o Salomonovih rndnikih, kakor jo vem, vidva mi pa zastavita besedo, da ne zineta besedice tega, kar vama povem, brez mojega dovoljenja. Ali se strinjata s tem? Imam svoje vzroke, da vaju prosim tega."
Sergij je prikimal in kapitan je odgovoril: "Gotovo! Gotovo!"
"No," sem začel, "kakor si lahko mislita, so lovci na slone vobče nekoliko divji ljudje in se ne zmenijo dosti za življenje in šege Kafrov. Vendar pa najdete semintja človeka med njimi, ki se nekoliko potrudi nabirati poročila domačinov in poskusi dognati nekoliko zgodovine o tej črni zemlji. Take vrste človek je bil oni, ki mi je prvi povedal legendo o Salomonovih rudokopih, že nekako pred tridesetimi leti. Bilo je to na mojem prvem lovu na »Ione v deželi Matabele. Njegovo ime je bilo Evans, in tega ubogega človeka je naslednje feto usmrtil bivol in sedaj leži pokopan blizu slapov reke Zambesi. Spominjam se, kako sem neko noč pripovedoval Evansu o čudovitih rudokopih, ki sem jih odkril na lovu na antilope v Transvalu. Ko so nedavno tamkaj iskati zlata, so zopet naleteli na , te rudnike, ki jih jaz poznam že mnogo let. V živo skalo je vsekana široka cesta za vozove, ki vodi do vhoda v rudnik ali jamo. Notri v tej
jami se nahajajo celi kupi zlatonosne-ga kremena, pripravljenega, da se raz-tolče; to priča, da so morali delavci, in naj so bili kdorkoli že, v veliki naglici oditi; kakih dvajset korakov v daljavo je jama obzidana in lepo zidarsko delo je to."
"Da," je rekel Evans, "jaz vam pa povem še bolj čudno stvar, nego je ta," in pravil mi je, kako je našel daleč v notranji deželi mesto v razvalinah, o katerem misli, da je svetopisemski O-fir, in mimogrede naj povem, da so učenjaki čez dolgo časa po smrti ubogega Evansa isto izjavili. Napetih ušes, spominjam se, sem poslušal o vseh teh čudežih, kajti tedaj sem bil še mlad, in ta povest o starodavni omiki in zakladu, ki so ga oni stari judovski ali feničanski pustolovci zbirali v deželi, katera se je že pred davnim časom zopet pogreznila v najtemnejše divjaštvo, je močno vplivala na mojo domišljijo, ko mi naenkrat reče: "Fant, ali si kdaj slišal o Sulimanovem gorovju v severozapadnem delu dežele Mašukulumbve?" Dejal sem mu, da nikdar. "Ah, dobro," je rekel, "tamkaj je imel Salomon svoje rudokope, kjer je kopal svoje dijamante, mislim."
"Kako veste to?" sem vprašal.
"Dobro vem; kajti kaj drugega je "Suliman", kakor arabska oblika besede Salomon! In vrhu tega mi je o vsem tem pripovedovala neka stara čarovnica gori v deželi Manika. Pravila mi je, da je bilo ljudstvo, ki je živelo onkraj teh gora v sorodu z Zuli, ki so govorili narečje Zulov, pa so bili lepši in močnejši ljudje; da so živeli med njimi veliki čarovniki, ki so se učili svoje umetnosti od belih mož, ko "je bil ves svet teman", in njim da je bila znana skrivnost o nekem čudovitem rudokopu "svetlih kamenov."
"Takrat sem se smejal tej povesti, akoravno me je zanimala, kajti dija-mantne poljane takrat še niso bile odkrit^ in ubogi Evans je odšel in bil u-smrtipn in celih dvajset let nisem več mislil na te stvari. Ravno dvajset let pozneje pa — in dolg čas je to, gospodje, lovec na slone ne živi pogosto dvajset let pri svojem poslu — sem slišal nekaj bolj določnega o Sulimanovem gorovju in deželi, ki leži onstran gora. Bil sem onstran dežele Manika v nekem kraju, ki ga imenujejo Mitanda; žalosten kraj je to, kajti človek bi skoraj ne mogel dobiti jesti in je le malo divjačine naokoli. Napadla me je tudi mrzlica, sploh sem se prav slabo počutil, ko je nekega dne dospel neki Portugalec s svojim sprem ljevalcem. Dobro poznam te tiče. Ni ga večjega zlodeja, ki bi tako neusmiljeno tolkel po človeškem mesu v podobi sužnjev. To pa je bil popolnoma druge vrste človek v primeri z onimi, ki sem jih navadno srečaval; spominjal me je onih izobraženih gospodov, o katerih sem večkrat čital. Bil je suh in visok, velikih temnih oči in kodrastih sivih brk. Govorila sva nekoliko, kajti poleg svojega materinega jezika je on lomil le nekoliko angleščine, jaz pa sem razumel malo portugalskega jezika. Povedal mi je, da je njegovo ime Jose Silvestre; in ko je naslednjega dne s svojim spremljevalcem odhajal, je rekel: "Z Bogom!" ter snel klobuk z glave, kakor doma. "Z Bogom, gospod!" je rekel, "ako se kedaj zopet srečava, bom najbogatejši človek na svetu in takrat se vas bom spomnil."
• in tega ubogega človeka je naslednje leto usmrtil bivol...
Nasmejal sem se nekoliko —- bil sem še preslab, da bi se mogel močno smejati — in opazoval sem ga, kako se je napotil proti veliki puščavi na zapadu, in rad bi bil vedel, ali je bil blazen ali kaj je mislil najti tamkaj.
"Minul je teden dni in otresel sem se mrzlice. Nekega večera sem sedel na tleh pred svojim malim šotorom, ki sem ga imel seboj ter glodal poslednjo nogo zanikarne kokoši, ki sem jo kupil od nekega domačina za kos blaga, vrednega dvajset kokoši, in gledal rdeče solnce, pogrezajoče se v puščavo, ko sem naenkrat zagledal neko postavo, očividno nekega Evropejca kajti bil je oblečen, na bregu dvija-jočc se zemlje pred seboj kakih tristo korakov daleč. Postava se je plazila po vseh štirih, se opotekala nekoliko korakov po dveh nogah in se zopet zgrudila in lazila dalje. Spoznal sem,
da mora biti nekdo v sili in poslal sem enega svojih lovcev na pomoč; kmalu ga je privedel i kdo, mislite, je bil to?"
"Jose Silvestre, seveda," je rekel kapitan Tomič.
"Da, Jose Silvestre, ali pravzaprav njegovo okostje in nekoliko kože. Njegov obraz je bil od žolčne mrzlice svi-tlo rumen in njegove velike, temne oči so bile skoro izbuljene, kajti vse njegovo meso je bilo izginilo. Nič drugega ga ni bilo, kakor rumena, perga-mentu podobna koža, beli lasje in tanke kosti spodaj.
"Vode, za Kristusovo voljo, vode!" je ječal. Videl sem, da so bile njegove ustnice razpokane, in jezik, ki je molel izmed njih, otečen in črnikast.
"Dal sem mu vode, nekoliko pomešane z vinom, in izpil jo je v velikih požirkih dva litra ali še več, ne da bi prenehal. Nisem mu je dal več. Nato se ga je zopet polotila mrzlica, zgrudil se je in začel govoriti o Sulimanovem gorovju in dijamantih in puščavi. Vzel sem ga v šotor in storil zanj vse, kar sem mogel, če tudi ni bilo mnogo; spoznal sem pa, da se mu bliža konec. Okoli enajste ure se je pomiril in jaz sem se vlegel, da se nekoliko odpočijem in prespim. Ko sem se zjutraj zbudil, sem ga videl v pol-svetlobi sedeti, čudna, suha postava, ki je gledala proti puščavi. Naenkrat so šinili prvi solnčni žarki preko široke ravnine pred nami ter so se dvigali proti vrhuncu ene najvišjih gora Suli-manovega gorovja, več kakor sto milj daleč."
"Tamkaj je!" je vzkliknil umirajoči človek v portugalskem jeziku in iztegnil svojo dolgo, suho roko, "toda jaz ne pridem tja nikdar. Nikdo ne pride tja nikoli!"
Naenkrat je prenehal in zdelo se je, kakor da bi nekaj sklenil. "Prijatelj," je rekel in se obrnil proti meni, "ali ste tukaj? Moje oči zatemnevajo."
"Da," sem dejal, "da, vlezite in od-počijte se."
"Da, da," je odgovoril, "kmalu se odpočijem, čas imam počivati — celo večnost. Poslušajte, jaz umiram! Bili ste mi dobri. Dam vam ta popir. Morebiti pridete vi tja, ako boste mogli priti skozi puščavo, ki je umorila mene in mojega ubogega služabnika."
Nato je segel v svojo srajco in izvlekel nekaj, kar se mi je zdelo, da je bil burski tobačni mošnjiček iz kože neke vrste antilope. Zvezan je bil s koščekom jermena iz kože; poskušal ga je odvezati, vendar ni mogel. Podal ga je meni: "Razvežite," je rekel. Storil sem tako in izvlekel iz njega kos raztrganega rumenega platna, na katerem je bilo z nerednimi črkami nekaj napisanega. Notri se je nahajal neki popir.
Nato je nadaljeval s slabotnim glasom: "Na popirju je vse, to se pravi na cunji. Leta in leta sem potreboval, da sem prebral. Čujte: moj praded, političen begunec iz Lizbone in eden prvih Portugalcev, ki so na tem obrežju stopili na suho in se tu naselili, je spisal to, ko je umiral na onih gorah, na katere nikdar prej ni stopila noga belega človeka, niti pozneje. Njegovo ime je bilo Jose da Silvestra in je živel pred tristo leti. Njegov suženj, ki ga je čakal na tej strani gorovja, ga je našel mrtvega in prinesel to pisanje domov. Od tistega časa se je nahajalo v naši rodovini, vendar se nikdo ni zmenil za to, da bi ga prebral, dokler ga nisem jaz. In jaz sem izgubil svoje življenje radi tega, morebiti se pa posreči komu drugemu, ki postane potem najbogatejši človek na svetu! Samo ne dajte ga nikomur; pojdite sami!" Nato je zopet začel bloditi in tekom ene ure je — umrl.
"Bog mu daj večni mir in pokoj! Umrl je zelo mirno in jaz sem ga pokopal globoko, težke skale sem naložil na njegov grob; radi tega mislim, da ga šakali niso mogli izkopati. In potem sem tudi jaz odšel."
"Dobro, toda listina," je rekel Sergij z glasom velikega zanimanja.
"Da, listina; kaj se je nahajalo v njej?" je pristavil kapitan.
"Ako vam je drago, vam hočem povedati. Pisanja nisem nikdar nikomur pokazal, razen moji dragi ženi, in ona je rekla, da je vse skupaj neumnost, in nekemu pijanemu staremu portugalskemu trgovcu, ki mi ga je prevedel in ki naslednjega jutra ni več vedel o njem. Izvirno pisanje imam doma v Durbanu, obenem s prestavo ubogega Don Joseja; tukaj v žepu pa imam prevod in posnetek zem ljevida, ako to sploh morem nazvati zemljevid."
Prevod pa se glasi:
"Jaz, Jose da Silvestra, ki umiram sedaj lakote v mali jami, kjer ni snega, na severni strani najbolj južne izmed vseh gora, ki sem ji dal ime Sabina gora, pišem te vrstice v 1. 1590. z zlomljeno kostjo na cunjah moje obleke in moja kri mi služi kot črnilo. Ako najde to pisanje moj suženj, kadar pride, ter ga prinese domov, naj moj prijatelj (ime nečitljivo) sporoči o tem kralju, ki naj pošlje celo vojsko, in postal bo najbogatejši kralj od Salomona sem, ako se jim posreči priti skozi puščavo in gorovje ter ako premagajo hrabre Kukuance in njihove čarovnije, v kateri namen naj pride tudi več duhovnikov. S svojimi lastnimi očmi sem videl neštevilne dijamante, nakopičene v Salomonovi zakladnici zadaj za belo Smrtjo; toda vsled izdajstva čarovnice Gagul nisem mogel ničesar prinesti seboj; komaj sem odnesel življenje. Oni, ki poj.le tja, naj sledi zemljevidu in spleza po snegu leve Sabine gore, dokler ne p i-de do neke višine, na čije severni strani se nahaja velika, od Salomona
zgrajena cesta, in odtod se pride v treh dneh do kraljevega mesta. Naj ubije čarovnico Gagul. Molite za mojo dušo. Z Bogom!
Jose da Silvestra."
Ko sem prebral in pokazal posnetek zemljevida, ki ga je narisala roka u-mirajočega s svojo lastno krvjo, sta poslušalca kar ostrmela.
(Dalje prih.)
IŠČEM ZNANCA MARKOTA ŠA-šek, rodom iz Reštova, fara Kama-nje, Hrvaško. Naj se zglasi sam ali ako ve kateri rojakov za njega se prosi, da ga naznani na naslov: Martin Kozjan, Leetonia, Ohio. NAPRODAJ SALUN, HIŠA IN LO-ta z vso opravo. Istotako par lot v mestu Gary. Prodam vse po primerni ceni, ker se mislim seliti. John Ivanich, Jefferson & 11th St., Gary, Ind.	7-8-9
NAPRODAJ DOBRA KMETIJA 28 lov zemlje, vse obdelano, le 15 oralov je pašnik in hosta. Dobra voda. Hiša 6 sob. hlev za 4 konje in 7 glav goveje živine, kurjak in corn crib in shramba za žito. Vse je dobro ograjeno z žico. Cena $58.50 a-ker. $2000 se ima plačati takoj, a ostalo 17 let po 5 odstotkov obresti. Štiri milje od žel. postaje za v Chicago ali Joliet. Blizu kat. šole in cerkve. Več pove: John B. Stukel, 207 Indiana St., Joliet. 111. ufn3 NAPRODAJ V NAJLEPŠEM PRO-storu lota in hiša s 6. krasnimi sobami, vodo, gasom in vsemi modernimi napravami. Več pove: Amer. Slovenec.	unf3
NAPRODAJ NAJSTAREJA MES-nica in grocerija v Jolietu, sredi slo-vensko-hrvatske naselbine. Prodam radi bolezni po primerno nizki ceni. Več pove: Amer. Slovenec. unf3 NAPRODAJ DVE LOTI PO 25x120 ft vogal Ruby in Canal Sts., Joliet, 111., prav pri mostu prvi dve loti na desno ko se pride od mesta čez most. To so edine lote naprodaj v sredi slovensko-hrvaške naselbine. Prostora je za dva poslopja. Na vogalu za saloon, a poleg pa za prodajalno za obleko in obuvala, ker na tisoče ljudi gre tod vsak dan na delo in iz dela. Kare že ronajo izpred lot v Auroro. Nekaj korakov od tovarn. Več pove: Jos. Stukel, lastnik, 209 Indiana St., Joliet, 111.
GODBA ZA PLESE IN VSE DRU-ge zabave, zmožna grati slovenske in drugonarodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W., 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
KJE JE MOJ BRAT FRANK MU-ha, doma iz Velike Bukovce št. 19 pri Postojni. V Ameriki je že 3 leta. Kdo ve zanj naj ga javi na: Andrew Muha, 310 Midland Ave., Joliet, 111.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljie m« so po najnižji ceni? Gotovol V mesnic
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prek* jene klobase in najokusnejše m esc Vse po najnižji ceni Pridite torej b poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets.
Oic. Phone 2768. N. W. Phone 111?
ROŽA SVETA, VEZANA, $1.50.
Ta zanimiva povest se že ielj časa priobčuje v "A. S."
Mnogi čitatelji jo imajo jako radi. Dokaz, ker se vedno oglašajo oni, ki katerikrat slučajno lista ne dobe. Mnogi bi radi dobili knjigo te povesti. In ker se jih je že precejšno število oglasilo za knjigo, zato smo sklenili preskrbeti več sto izvodov iste, da jo pošljemo naročnikom, ki nam pošljejo $1.50.
Knjiga ima 464 strani. Tiskana je z razločnimi — velikimi črkami, tako da jo lahko vsakdo čita. O krasni vsebini te knjige nam ni potreba pisati, ker je našim cenj. čitateljem že itak poznana.
Oglasite se za njo takoj pod naslovom: AMER. SLOVENEC, Joliet, 111.
Naši cenjeni čitatelji in čitatelji«! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. fo' "AVE MARIA"
(naslov)
21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y-
Bray-eva Lekarna
Se priporoča slovenskemu občinstvo v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene.
104 Jefferson St., bliža mosta, Joliet
Louis Wise
"MEET ME FACE TO PACK"
gostilničar
200 Jackson St,
Joliet, m
Prijateljem in znancem naznanjaš, da sem kupil Mauserjev salun, kjer m lahko najdete vsak čas in se okrepča* V zalogi imam najboljša vina in d rac pijače
Anton Dowiak
N. W. Phone 382. 1100 N. BROADWAY, JOLIET, ILL
SL0YENSKA GOSTILNA
NAJBOLJŠE DOMAČE VINO, ŽGANJE IN SMODKE. Fina prenočišča za potnike. Pri meni dobite najboljši mošt.
To je prvi in edini slovenski nabof list v Ameriki. Naročnina $1 na let* Prinaša vsepolno podučnega in zabav nega berila. Dolžnost vsakega his®" ga gospodarja je, da si naroči iS' "AVE MARIA". V tem listu ni stro-^ pa. Čim prej ga naročite tem boli«' za Vas in Vašo družino, ki bi mora® imeti dober slov. in kat. list pri da se ne spridi z zlobnimi časopis') ^ preže in vlečejo mnoge mlačne roja&e v prepad brezverstya, in konečno ^ pekel že na tem svetu. Naročaj'4
f
—-sff
dober list "Ave Maria".
Pik komarj* ali druge žaželke se takoj ozdra*1 s Dr. Richte*
Pain-ExpdW
25c in 50c* Tseh lekarnah, ali P® ,
naravnost <*»
F. Ad. Ricb' ter & Co., 74-80 Wa»b" ington St., New York.
==Sj
i, Res. 3704 L :
Chi. Phone: Office 658,
Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p.
Dr.S.Gasparovicl
Slovenski Zobozdravnik.
Joliet National Bank Bldf. 4th Floor. Room 405.
JOLIET,
ILLINOIS-
Joliet Citizens Brewing Co-
North Collins St., Joliet, 111.
_ 3?i1te "Blie. Brand" pivo
I Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
ST. VIATOR COLLEGE
KANKAKEE, ILL.
Šola za mladeniče. Prostora za 400 dijakov. Board in poda* $250 na leto. Pišite po katalog, ki ga pošljemo zastonj*
Very Rev. J. P. 0. Mahoney,
C. S. V. PREDSEDNIK
h
Naročite zaboj steklenic
novega piva, k! se Imenuje
ter je najboljša pijačo.
E. Porter Brewing Company
Oba telefona 405.	S. Bluff St., Joliet, 111-