Kamniški OBČAN St. 1 1 43. leto Kamnik, 10. junija 2004 SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU Ta konec tedna se bo Kamnik že osmo letO Zapored oclcl v srednjeveško preobleko letošnji program je nekoliko razširjen tako vsebinsko, prostorsko kot tudi časovno. Srednjeveško obarvane prireditve so bodo napreč odvijale kar tri dni: v petek, ki bo name- njen predvsem mlajšim, v soboto po ulicah Kamnika in v nedeljo na Starem gradu. RdeCa nit letošnje prireditve nosi ime »Pisana beseda ostane« in nas bo popeljala v zgodovino knjige, tiska In grafike, Poleg razstave o izdelovanju srednjeveškega pe- SREDNJEVEŠKI DNEVI V KAMNIKU 11. 13. junij 2004 Petek II. junija od 9. do 12. ure. Staro mestno jedro ■ Iskanic Vcronikincga zaklada, delavnice za otroke na Malem gradu (za organizirane skupine) ob 19. uri. Glavni trg: Srednjeveški plesi ob 21. uri. Kavarna Veronika: Srednjeveška pojedina Sobota, 12. junija ob 9.31). Clnvni tre. Trs Svobode: Glasnik oznanja dogajanja od 10. dn 1$. ure. Tre Svobode in Glavni trg: Srednjeveška 11/niča s prikazom obrti, gluniaći, bruhalci ognja... Mali urad: Srednjeveška kovnica novcev in orožarna Janeza Kamniškega, vodeni oplodi kapele Malega gradu - vstopnina 300,00 Sli ob 10.15. 12.30. 15.00 in oh 17.30 - Malograjska ceremonija ob 13.. 15.. 16. in 17. uri, ulice starega mestnega jedra - Poulični spc-klakc-l Trg svobode, od 10. do 19. ure ■ Program za otroke: ustvarjalne likovne delavnice, igra »Princeska Veronika« od 10. do 20. ure. Glavni trg 4 - Srednjeveška hiša; vstopnina 300 SIT oh 10. do 20. ure, rov pod Malim gradom ■ igre strahov.vstopnina .100 SIT oh 21. uri, pobočje Malega gradu - Gledališki spcktakcl VERONIKA Srednjeveška gostinska ponudba: Kavarna Veronika, Pivnica Podkev in Bar Kamrica Nedelja, 13. junija Stari grad nad Kamnikom od 10. do 16. ure - Delavnice: lončarstvo, tkalstvo, kolar s srednjeveško kotijo, grajski slikarji ob 12. uri Srednjeveška pojedina ob 13. uri Prihod grgjske konjenice ob 13. uri Viteški dvoboj Ves čas dogajanja bo obiskovalce zabavala komedijantska skupina »III-DE MAMI> z jasnovidko. Dogajanje bodo spremljali srednjeveški gorici. Mitnine ni! V ČASU PRIREDITVE BO ZAPRT GLAVNI TRG OD PREŠERNOVE DOSADNIKARJEVE ULICE, JAPIJEVA ULICA IN TRG SVOBODE. PROSIMO, DA UPOŠTEVATE PROMETNO SIGNALIZACIJO! -i tudentski ervls Kamnik Glavni trg 23 gsm: 031/66 33 22 Vstopi v svoj osebni ©servis Izberi si veliko ponudbo del In pridi na Pool party 2004. www.studentski-servis.com GOVINA IN SERVIS PORTNE OPREME Perovo 25, Kamnik, tel.: 830-99-40 Odprto: 8.30-19.30, sobota 8.30-13.00 čala bomo na Glavnem trgu lahko vstopili v pravo srednjeveško hišo, kjer bodo predstavljena vsako dnevna srednjeveška opravila. Glede na veliko zanimanje v preteklih letih pa bo na ogled še ena hiša - hiša strahov v rovu pod Malim gradom Seveda bo tu še srednjeveška tržnica, pa sejem domače in umetne obrti, pester program za otro ke, ne bo manjkala niti prava srednjeveška gostinska ponudba. Tudi na Malem gradu bo živahno, saj bo Janez Kamniški koval novce in izdeloval orožje, vodnice nas bodo popeljale po Malograjski kapeli vitezi Gašperja Lambcrgcr-ja pa se bodo mcecvali. plesali in še kako drugače zabavali. Sobotni večer bo sklenila gledališka pred stava 0 kamniški Veroniki, napisa na v heksametru. ki jo bodo izvedli kamniški gledališki ustvarjalci Program bo letos prvič zavzel tudi nedeljo in Stari grad, pravno in sodno središče starodavnega Kamnika. S srednjeveško gospodo, meščani, obrtniki, glumači in postopači SC Ob srednjeveških clogocliv sc i nah za tri dni preselimo v oddaljeno kamniško zgodovino! Evropske volitve vrati pred V nedeljo. 13. junija, bomo Mo venci prvič volili svoje predstav nike v evropski parlament Iz med 91 kandidatov na trinajstih listah registriranih parlamentarnih in z.unajparlamenlarnih strank bomo izbrali sedem slovenskih poslancev v 732 članski evropski parlament. Zdi se, da en odstotek poslancev brez vsake možnosti veta na neposredni ravni odločanja ne more veliko spremeniti Vendar pa v procesu sprejemanja odločitev šteje se marsikaj, ne le teža glasov Zato s svojim glasom prispevajte- k pra-vilni izbiri primernih predstavni kov naše države, ki bodo znali ob pravem času na pravem mestu predstavili prave argumente in postaviti ravno prav ostre pogo je pri uveljavljanju naših nacionalnih interesov Udeležimo se prvih evropskih volitev1 SAŠA MEJAČ, odgovorna urednica RHMHHkjreplavili nasmejani obrazi, svečane obleke in polne glave maturantov Z izpitom iz tujega jezika seje za nekaj vet kot deset tisoč dijakov v soboto, 29. maja, začel osrednji del letošnjega spomladanskega roka mature. Pred stresnimi preizkusi znanja in nabiranjem čim večjega števila točk, ki jih še vodijo na izbrane fakultete, so maturantje Šolskega centra Rudolfa Maistra v sredo, 26. maja, na ulice mesta Kamnik, kjer so doživeli mnogo nepozabnih trenutkov odraščanja, poleg polnih glav prinesli mladost, smeh in veselje. Preden so v prelepih oblekah na (ilavnem trgu ponosno zaplesali slovesno četvorko, je župan fone Smolnikar v pozdravnem nagovoru poudaril pomembnost in enkrat nosi tega prelomnega trenutka v življenju maturantov, ki se ga bodo še dolgo spominjali. In vsaka obletnica, prva, deseta, dvajseta, ko se bodo dijaki in profesorji ponovno srečali, bo obarvana z drugačnim pogledom na spomine in življenje. Obdobje maturitetnih izpitov je naporno in pomeni za dijake pravo stresno situacijo. Vendar po preteklih rezultatih sodeč matura ni nič težjega od tega, kar so dijaki že vajeni. Težko je le to, daje vse na kupu. Zato manjši padci ne smejo porušiti idealov in jesenskega potovanja v univerzitetna mesta. Sicer pa se kamniškim četrtošolcem za uspeh na maturi ni treba bati, saj spodbudni rezultati preteklih let kažejo, da so » >amein vrhu, visoko nad slovenskim povprečjem. Lansko leto je bilo namreč uspešnih kar 96 odstotkov kamniških gimnazijskih maturantov, pri skoraj vseh predmetih pa so imeli za pol ocene višji odstotek od povprečja. V teh dneh so maturantje zaključili s pisnimi izpiti, po desetdnevnem premoru se bodo od 19. do 24. junija potili še na ustnih izpitih, z uspehom na maturi pa bodo seznanjeni tri ledne pozneje. 15. julija. Ta pridne pred potovanjem v univerzitetna mesta čakajo verjetno najdaljše in še zadnje brezskrbne počitnice. Pa srečno, maturantje! ANITA MEJA' Izredna seja občinskega sveta, posvečena dupliški problematiki Je problematika mirujočega prometa vendarle dobila svoj epilog? V ponedeljek so se občinski svetniki sestali na izredni seji. na kateri so razpravljali 0 razmerah na Duplici. Stanovalcem z Groharjeve ulice in Ulice Matije Ulcjca so brez dlake na jeziku povedali da bodo morali podzemne garaže plačati iz lastnih žepov ali pa najti investitorja, ki bo gradnjo plačal namesto njih Občina jim gara/ namreč OC sme zgraditi, ker bi s tem tvegala plaz podobnih žalitev iz drugih delov občine, Jehovove p>vo _ ASW •H09A4 HSLR (•J/a* UDI) V ceni je vključen priključni set cevi do 5 m. LorenLineQ KLIMATSKE NAPRAVE KLIMATSKE NAPRAVE Loren Une d.o.o. Verovškova 70, LJubljana Naročila: 01/565 86 30 01/566 16 12 Fax: 01/565 86 36 http://www.loren-llne.com e-mall: lnfo#loren-llne.si w 08010 06 brezplačni telefon priče pa jim po besedah Janeza Novaka, njihovega predstavnika, garažne hiše za milijon evrov tudi ne morejo zgraditi. Čeprav svetniki v razpravi niso bili posebej krm struktivni, seja le ni bila povsem brez učinka, saj je prinesla štiri sklepe, po katerih naj bi se problematika odslej reševala v tcsnc| še m sodelovanju s stanovalci omenjene soseske. Poleg tega je seja stanovale eni prinesla tudi za časna parkirišča. (Nadaljevanje na 3-strani) Naslednja številka Kani niškega občana bo izšla v četrtek, 24. junija. Članke oddajte najpozneje do sr< de, 16. junija; oglase, zahva le in oovestila pa do ponc deljka, 21. junija, v naše uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nad stropje), tel.: 01/83 91 311 in 041/662 450, e.naslov: sasa.mcjac»siol.net 'VM.n*%. GSM SERVIS IN TRGOVINA Perovo 26, Kamnik (obvoznica) — popravilo aparatov — servisne baterije in ohišja — dekodiranje vgradnja SLO menija — rabljeni aparati (prodaja in odkup) - SIMOBILOVI paketi pon.-pet: 9.30-19.00 sobota: 9.00-12.00 Tel.: 01/839 46 56 GSM: 040/977 006 mesarstvo ^p~v PESTRA IZBIRA JEDI ZA ŽAR I Pri enkratnem nakupu mesnin v vrednosti nad 5.000 8IT vam PODARIMO ZAVITEK ŽAR KLOBAS KAMNIK - TRGOVSKA CONA DUPLICA Ljubljanska 21 c vezava, predvsem Cankarjeva cesta, po kateri se vsakodnevno oskrbuje še nekaj drugih podjetij (Calcit, Kemostik). »Podjetjem, ki v naši občini vendarle želijo vlagati, zato ne bi smeli pričakati s tako negativnim odnosom,- meni Spruk. »(»lede možnosti, da bi tudi ta prostor namenili turizmu, pa menim, da za to ni nobenih možnosti, saj je ta prostor za kaj takšnega preveč onesnažen in degradiran« Z njegovimi argumenti, da bi morali čedalje bolj redke investitorje v naši občini bolj podpirati, stase strinjala tudi Anton Hočevar in Primož Štele, svetnik NSi. »To še posebej velja za Schlenk, saj gre za podjetje, ki ga že poznamo. Zato si ne smemo privoščiti, da ga odžene-mo iz občine,« je dejal Štele. Prometne problematike se je v svojem nastopu dotaknil tudi Brane Golubo-vič in občinsko upravo vprašal, zakaj se tudi v naši občini prostorskih zadev ne lotevamo tako celovito kot denimo v Domžalah. Valentin Zabavnik je zazidalni načrt pohvalil, saj po njegovem predstavlja dobro osnovo za razvoj najbolj zaostalega dela Kamnika. »Dolga desetletja nas o posegih v ta prostor niso niti obveščali, kaj šele, da bi nas kaj spraševali. Zato je ta del mesta postal »Kamniško Kosovo«,« je dejal. Tatjana Sonja Rot Djalil je dejala, da je v nastopu kolegov dobila vtis, da je širitev Sehlenka neke vrste socialno tlelo. Tudi ona se je sicer zavzela za nova delovna mesta, vendar naj bodo ta varna in za zaposlene neškodljiva. Ker je njegova proizvodnja tako za okolje, kot tudi za prostor veliko breme, jo je zanimalo tudi, kje bo podjetje dobilo dodatno vodo, ki jo potrebuje v tehnološkem procesu, in kaj to pomeni za prometne povezave ter Centralno čistilno napravo v Studi. Njenega strankarskega kolega Boruta Žagarja pa je zanimalo, kaj bo z monitoringom v podjetju po njegovi širitvi, saj se obstoječe poročilo nanaša na trenuten obseg proizvodnje. Dotaknil pa se je tudi plač v podjetju, saj tisoč evrov bruto plače po njegovih besedah ni evropska plača. Župan Anton Tone Smolnikar je pred glasovanjem poudaril, da so se razmere v podjetju vzadnjem času precej izboljšale in da bodo obremenitve okolja širitvi navkljub precej manjše, kot bi bile v primeru, če bi se nadaljevala proizvodnja v KIK-u. Vi sprašujete, župan odgovarja L.V. iz Tuhinjske doline sprašuje župana, na kakšen način pomaga občina kamniškim dijakom in študentom pri doseganju zastavljenih izobraževalnih ciljev. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pridobiva vprašanje kvalitetnega izobraževanja in pridobivanja raznolikih znanj za narode z izrazito omejenim demografskim potencialom še toliko večjo težo. Zagotovo drži trditev, da se bomo morali v novi skupnosti, ki se želi v jm-hodnjih letih dokazali kol ekonomsko najbolj konkurenčno območje, še toliko bolj dokazovati z znanji, delom in iznajd-Ijit 'ostjo, če bomo želeli tudi sami napredovati. Vlaganja v izobraževanje so potemtakem za vse nas neizbežna. Tega se zaveda tudi Občina Kamnik. V/jreteklem desetletju srno zastavili dokaj ambiciozen program zagotovitve temeljnih pogojev za osnovno izobraževanje, brez katerega ne bi bilo mogoče doseči zastavi jen i h ciljev, tako na sekundarni in še zlasti na terciarni izobraževalni ravni. Čeprav je za srednje in visokošolsko izobraževanje v celoti jiristojna država, se zavedamo, da je tudi od lokalne skupnosti odvisno, v kolikšni meri se bodo uresničila jjriča-kovanja mladostnikov, da pridobijo kar največ znanja v času rednega šolanja, (ilede na številna področja, ki zahtevajo velike finančne vložke, si žal še ne moremo j>rivoščiti oblikovanje fjosebnega štipendijskega fonda, na j>odlagi katerega bi lahko v večjem obsegu nudili dodatno pomoč mladi populaciji. Pač pa je občinski svet pri-sluhnil jmbudam, da se dijakom in študentom vendarle vsaj deloma jmmaga, in sicer na način dodeljevanja enkratnih finančnih pomoči za dodiplomski in podiplomski študij tako v Sloveniji kot v tujini ter s subvencijami za prevoze. Do predlaganih rešitev se bo občinski svet opredelil na eni od prihodnjih sej. S /pravilnikom bo tudi določen postopek za j)rido-bitev omenjenih oblik pomoči. Poleg navedenega občinska uprava že vrsto let Izvaja program dijaških in študijskih jnaks, ki predstavljajo izobraževalno obveznost in so kol lake tudi pogoj za napredovanje v višji letnik. Omogočanje navedene oblike usposabljanja je še toliko bolj dobrodošlo -glede na dejstvo, da ne redke organizacije in institucije vse pogosteje zavračajo tovrstne prošnje šolajoče mladine. Za kvalitetno izvedbo usposabljanja je namreč po-leg materialnih pogojev za opravljanje prakse potrebno v prvi vrsti poskrbeti za mentorstvo, kar zahteva dodatno angažiranje zaposlenih, ki že tako tarnajo nad povečanim obse- gom in tempom dela. Verjetno je slednje eden od />o-membnejših razlogov, da je med delodajalci vse manj posluha za sj>ecifične izobraževalne potrebe dijakov in študentov. In nenazadnje velja omenili še eno od oblik pripravljenosti za usposabljanje, dreza institut pripravništva. V />re-teklih letih smo določenemu številu prvih iskalcev zaposlitve omogočili, da so v naši upravi pridobili prve /trave delovne izkušnje, s čimer so si nesporno izboljšali položaj na trgu delovne sile, na katerem je razmeroma veliko mladih iskalcev zaposlitve brez izkušenj. Iz navedenega je torej mogoče sklepati, da si v okviru realnih možnosti in na različne načine prizadevamo pomaga ti šolajoči populaciji, saj se zavedamo, da je prihodnost odvisna prav od strokovne usposobljenosti mladih ljudi, njiho-i v kreativnosti in udejanjanja podjetniških zamisli. ANTON TONE SMOLNIKAR, ŽUPAN činska uprava o 10. in 14. členu te pogodbe pogovori s Publieu-som ter da se nemudoma začne iskati rešitev za odlaganje komunalnih odpadkov po letu 2009, ko se pogodba izteče,« je dejal ob koncu svoje razprave. Svetnika NSi Janez Leskovec in Vilko Dobovšek sta ocenila, da je razprava na tO temo povsem nesmiselna, saj je pogodba pripravljena po načelu »vzemi ali pusti«, Anton Hočevar, svetnik SLS, pa je prepričan, da je ta pogodba pravi ultimat in da je zanj v veliki meri kriva občinska uprava, ki se je obnašala preveč neodgovorno. Preden so svetniki pogodbo soglasno sprejeli, pa jim je nekaj pojasnil o ozadju te zgodbe povedal še župan Anton Tone Smolnikar. Dejal je, da je temeljni problem, zaradi katerega je prišlo do trenutne situacije, v tem, da država še nima pripravljene strategije dolgoročnega ravnanja z odpadki. Regionalnih centrov za ravnanje z odpadki še ni, denarja za lastno deponijo pa tudi nimamo, saj bi stala približno milijardo tolarjev. To pa je za občino Kamnik, kjer mora biti vse najceneje, prevelik denar,« je dejal župan in dodal, da se s to tematiko ukvarja že vse od leta 1995, ko je prvič prevzel funkcijo župana. O lastni deponiji (ob cesti Vodice - Moste) se je pred časom sicer že govorilo, toda sedaj občina Komenda na tej lokaciji ureja poslovno - proizvodno cono. Vse sanje svetnikov o lastni deponiji pa je dokončno pokopal Aleš Skorjanc, vodja oddelka za gos podarske javne službe, saj jim je pojasnil, da je edina možnost regionalno odlagališče odpadkov, vsa druga manjša odlagališča pa bo treba kmalu zapreti, novih pa ne bo več mogoče odpirati. Svetniki NSi so predlagali, da se skupaj s soglasjem občinskega sveta k omenjeni pogodbi sprejme tudi sklep o iskanju ustreznejših možnosti za odlaganje komunal nih odpadkov po letu 2009. Nji hov predlog je občinska uprava tudi podprla. Odpadki so se z junijem podražili za skoraj enajst odstotkov Poleg pogodbe s Holdingom Ljubljana pa so svetniki podprli se dve spremembi, ki se nanašata na ravnanje s komunalnimi odpadki. Prva je sprememba obračunavanja ravnanja z odpadki za gospodinjstva, saj račun odslej ne bo več odvisen od števila oseb V gospodinjstvu, ampak od prostornine zbirne posode oziroma kontejnerja. Druga sprememba pa so nove cene odlaganja ravnanja s komunalnimi odpadki. Račun za mesec junij bo tako za gospodinjstva večji za skoraj enajst, za pravne osebe pa z.a 6,5 odstotka. Vzrok za podražitev je v celoti na strani odlaganja, saj se cene zbiranja in odvoza ne bodo spremenile. Po besedah Aleša Škorjanca se želi s tem, ko se bo ravnanje z odpadki plačevalo po prostornini zbirne posode in ne več glede na število oseb v gospodinjstvu, doseči zmanjšanje količine odpadkov. V primeru, da bodo občani odpadke sortirali oziroma odlagali na tako imenovanih ekoloških otokih, se bo s tem zmanjšala količina njihovih ne-sortiranih odpadkov, kot tudi cena za njihov odvoz in odlaganje. Takšno spodbujanje občanov k zmanjševanju količine od-padkov so svetniki v razpravi sicer pohvalili, vendar so opozorili tudi na nekaj pomanjkljivosti oziroma težav, ki v naši občini še niso ustrezno rešene. Vilko Dobovšek se je tako vprašal, če je ekološka zavest v naši občini že na dovolj visoki ravni, da se ne bomo iz »varčevalnih« razlogov odločali za najem manjših kontejnerjev, viške odpadkov pa vozili v gozdove in s tem ustvarjali nova divja odlagališča odpadkov. Še enkrat je opozoril na problem, ki ga je že na eni izmed prejšnjih sej izpostavil Daniel Kovačič. Gre namreč za to, da se odpadki ločeno samo zbirajo, ne pa tudi odvažajo. S tem pa ločeno zbiranje izgubi svoj smisel. Francija Spruka je zanimalo, kaj novosti pri obračunavanju ravnanja z odpadki v cenovnem smislu pomenijo za tiste občane, ki imajo urejena skupinska odlagališča. Občinsko upravo je opozoril tudi na to, da ekoloških otokov v občini še ni dovolj, vendar so mu predstavniki uprave takoj pojasnili, da vzrok za to ni na strani občine, ampak v pomanjkanju zemljišč, na katerih bi jih lahko uredili. Marjeto Humar pa je ob koncu razprave na to temo zanimalo še to, kdo bo sploh odločal o primerni prostornini kontejnerja za posamezno gospodinjstvo, saj je od lega odvisna višina računa za ravnanje z odpadki. Razprave o prostorskih vprašanjih so bile zelo konstruktivne Druga pomembna tema, s katero so se svetniki spopadli na tokratni seji, pa so bila prostorska vprašanja o treh lokacijah Zdravil nem gaju Tunjiee, območju K26 (Schlenk) in območju Ml (Pod skalco). Ker je občinska uprava v vseh primerih upoštevala pripombe, ki so jih na omenjene načrte posredovali svetniki in druge Interesne skupine, so bile razprave zelo konstruktivne. Se posebej konstruktivni so bili svetniki v razpravi o območju MI, zato se jim je še pred sprejemom z.a vsa prizadevanja Bojan Mlakar tudi zahvalil. Zdravilni gaj Tunjiee je turistična točka, kakršnih si v Kamniku želimo še več Pred razpravo o lokacijskem načrtu Zdravilni gaj Tunjiee je Bojan Mlakar poudaril, da ji- ta načrt eden redkih tovrstnih projektov, ki ga je podprlo tudi ministrstvo za gospodarstvo. Po njegovih besedah je največja vrednost tega projekta v tem, tla se prostor ohranja v prvotni podobi in da se vanj umešča samo nekaj nastanitvenih objektov. Pravo vrednost tunjiškega izvira žive vode dokazuje dejstvo, da je to eden izmed petih tovrstnih virov na svetu. V razpravi je Marjeta Humar vprašala, kako bo v prihodnje s tovornim prometom, ki poteka mimo gaja in kako z. nelegalno deponijo odpadkov, ki se nahaja v neposredni blizini. Mihael Kesu i k je dejal, da je to začetek razvoja turizma v pravi smeri in se je zavzel, da bi mimo gaja uredili krožni enosmerni promet in dodatna parkirišča. Valentin Zabavnik pa meni, da je parkirišč dovolj in da tudi krožni promet ni potreben,-ker gre za znamenitost, ki večjega na vala obiskovalcev ne prenese. »Če pa gaj obišče večja skupitia obiskovalcev, je prav, tla se prej najavi,« je dejal Zabavnik. V zvezi z deponijo odpadkov je Mlakar povedal, tla so o tem že obvestili ministrstvo z.a okolje, prostor in energijo oziroma njihovo inšpek cljo za okolje. Več prostora za parkiranje in morebitno krožno prometno ureditev pa bo omogočila sele nova prostorska strategija občine Kamnik. Nadaljevanje na 4. strani Protest krajanov Groharjeve zoper gradnjo centra Jehovovih prič Barikade na Groharjevi, zapora prometa na Ljubljanski... Potem, ko so v torek 25. maja, prebivalci Groharjeve zaustavili to vornjak ljubljanskega izvajalca, ki je pripeljal tla parkirišče, kjer naj bi gradili center Jehovovih prič, in v sredo, 26. maja, protestirali pred občinsko hišo in na seji občinskega sveta, s< > v ponedeljek, 31 .maja, že < >l > šestih zji ii raj / avtomobili, zabojniki, odsluženo gospodinjsko njeno hojo po prehodih na Ljubljanski in Groharjevi v bližini Mercatorja za nekaj časa povsem zaprli promet in tako otežili voznikom avtomobilov in avtobusov tudi dostop tlo vrtca in šole. Ponoči pa so bili odstranjeni tudi prometni znaki, ki so prepovedovali ustavljanje na koncu < Iro harjeve. Barikade pred vstopom na gradbišče na Groharjevi... opremo in drugimioviramj zaprli vse prehode tlo predvidenega gradbišča centra Jehovovih prič ob otroškem vrtcu na Groharjevi. Na samem parkirišču se je zbralo okrog slo krajanov s protestnimi tablami, na katerih so kritično ocenjevali vlogo župana, občinske uprave in < iratlitelja v pi istop kih za pridobivanje gradbenega dovoljenja za gradnjo tega verskega objekta. Pozneje so se proleslniki podali na Ljubljansko cesto, kjer so na prehodu za pešce z nepreki- Policisti pri tej akciji še niso posredovali. O protestu so bili obveščeni novinarji RTV Slovenija, Dela, Dnevnika, Gorenjskega glasa in POP TV, ki so bili že ob šesti uri na kraju dogajanj, Pričakovanih izvajalcev tlel pa tokrat ni bilo na gradbišče, čeprav so predstavnikom ks prejšnji teden obljubili, da b< ido začetek del t >d-ložili le do tega ponedeljka. Okrog 14. ure so polit isti, ki so dobili okrepitev tudi iz Ljubljane, krajane, ki so stali ob barikadah na vrhu Groharjeve, še enkrat Posredovali so tudi policisti in omogočili komunalcem ter ljubljanskemu pajku odstraniti ovire... pozvali, naj se umaknejo, da bodo delavci Komunalnega podjetja Kamnik lahko odstranili ovire. Ker se jih večina Bi želela odstraniti, so jih policisti začeli odstranjevati S silt). Pri tem je bil en krajan poškodovan In z. reševalnim vozilom SOgaodjpeljali V kamniški zdravstveni tlom. Pajek iz Ljubljane pa je odpeljal nekaj avtomobilov, ki jih lastniki niso hoteli odstraniti s klanca na < rrOharje-vi, nekoliko nižje na parkirišče V tem času je Z večdnevne službene poti na kraj dogodkov prišel tudi podžupan Demitrij Perčič. Policisti so nato vso noč dežurali pred vstopom na bodoče gradbišče. Vendar od torka zjutraj dalje protestov ni bilo več, graditeljev pa tudi ni bilo na gradbišče. Novinarske konference župana ni bilo ... Župan Tone Smolnikar je za ponedeljek, 31. maja. ob 11. uri sklical novinarsko konferenco, na kateri je (kot je zapisal v vabilu) novinarje želel seznaniti z ukrepi občine Kamnik za razrešitev mirujočega prometa (priprava in Izdelava prometne studije, parkirišča v KS Duplica, informacija o uvedbi novih plačljivih pro metnih površin), z informacijo o podpisu pogodbe za odlaganje nenevarnih komunalnih odpadkov na Barju in z dogajanji v po letnih mesecih v Kamniku. Vendar so župan Smolnikar, direktor občinske uprave Ivan Pristovnik, vodje oddelkov za okolje in j nos tor Bojan Mlakar, oddelka za družbene dejavnosti Anton Kamin in direktor Agencije za turizem in podjetništvo Miran Jereb zaman čakali novinarje osrednjih medijev, ki so se kolektivno odločili, tla I« idb raje spremljali vroče dogajanje na Duplici. Preden je župan ugotovil, da novinarske konference ne bo in s sodelavci zapustil sejni > sobo, je dejal, da kljub nekaterim pozi voni ne misli odstopiti »zaradi tega ker so nekateri trideset let zastonj parkirali na tujem zemljišču, zalo ker so nekateri I. aprila Protestni shod Dupličanov pred občinsko hišo V sredo, 26. maja, okrog 76. ure sejepn 'dobčinsko hišo zbralo okrog slo krajanov Duplice, ki so s protestnim po l/i h/t mi preki»prehoda za pešce za kake pol ure ustavili promet mimo občine. VprO testni izjavi, ki jo je prebral bivši član sveta KS Duplica Tomaž Drnovšek, so med drugim zapisali, da najodločneje nasprotujejo nameravani gradnji verskega centra Jehovovih l>rič v osrčju soseske < rroharjeva in Matije Blejca zaradi izgube prostora za J>arkiranje avtomobilov, kar bo povzročilo nevzdržne in objektivno nevarne razmere r soseski, zaradi poseganja v lastninske pravice stanovalcev soseske /cr zaradi gradnje verskega centra jehovo vih prič na škodo prebivalcev soseske, zaradi bistvenega zmanjšanja vrednosti nepremičnin in poslabšanja bivalnih razmer. Zahtevali so takojšnjo razrešitev vodje oddelka za okolje in prostor Mlakarja ter svetovalke za okolje in prostor Muršakove zaradi njune neposredne odgovornosti za nastalo situacijo. Kot objektivno odgovorni' ga za nastalo situacijo pa so k odstopu pozvali tudi župana Antona Smolnikarja. Protestnih! so se nato podali v občinsko stavbo, kjer je v sejni dvorani potekala redna seja občinskega sveta. Župan Smolnikarje s soglasjem občinskega sveta za 20 minut prekinil sejo, da so predstavniki krajanov KS Duplica z bivšim predsednikom s vela KS /-'rancem Orešnikom seznanili župana in občinske svetnike s svojimi zahtevami. Grešnik je najprej prebral in nato županu Smolnikar- ju izročil sklepe sveta KS Duplica o odstopu vseh članov svela KS in o zahtevi županu, da Bojana Mlakarja, vodjo oddelka za okolje in prostor ter Slan is/a vi > Muršak, svetovalko v tem oddelku, premesti na manj odgovorno delovno mesto. Nato je prej omenjeno protestno izjavo krajanov svetnikom prebral tudi Matjaž Drnovšek, in jo izročil Županu ter vsem svetnikom. l'o nadaljevanju seje ob 16.30 so se krajani Duplice mirno razšli. 1992 leta razveljavili zazidalni načrt, da bi gradili cerkev, sedaj pa se je zgodila verska nestrpnost. Pa naj še kdo reče, da so parkirišča vzrok za sedanje proteste, hvala lepa za tako pojasnilo«. Na vprašanje, ali se misli odzvati pozivom nekaterih novinarjev in priti med krajane Duplice, je dejal, da se tega protesta ne namerava udeležiti, ker shod ni prijavljen in organiziran v skladu s predpisi, v nasprotnem primeru pa bi prišel. Tako, da policiji spustijo gume na avtomobilu, kot se je danes zgodilo, tako se na ulici problemi ne rešujejo...je še dodal Smolnikar. Na vprašanje, ali namerava sklicati izredno sej« občinskega sveta na temo aktualnih dogajanj na Duplici, kot je predlagal občinski svetnik z Duplice Brane Golubovič, je župan dejal, da bodo o tem odločali v torek na kolegiju občinskega sveta, vendar je treba pred sklicem pripraviti predloge za razreševanje, saj je vprašljivo zgolj za seznanitev S hojo na prehodu za pešce so krajani Duplice v ponedeljek zjutraj zaprli promet tudi pred Mercatorjem na Ljubljanski. Župan Smolnikar pred novinarsko konferenco, ki je ni bilo: »Ulica ne more biti mesto za reševanje problemov...« svetnikov s problematiko povzročiti za preko en milijon stroškov, možno je tudi, da bo sklical vodje svetniških skupin. V torek, 1, junija, pa je kolegij občinskega sveta sklenil, da bo župan v ponedeljek, 7. junija, sklical izredno sejo občinskega sveta, na kateri bodo svetniki obravnavali nastalo situacijo in ukrepe v zvezi s problematiko parkirišč in prometa na Duplici. Pobuda za sklic izredne seje občinskega sveta Občinski svetnik LDS Brane Golubovič je 26. maja na seji občinskega sveta dal županu Smolnikarju pobudo za sklic izredne seje občinskega sveta v zvezi z ak- tualnimi dogajanji ob začetku gradnje centra Jehovovih prič na Duplici. Naslednji dan je v pisni pobudi županu predlagal, naj v petek, 28.5., skliče kolegij občinskega sveta, na katerem naj bi obravnavali pobudo za sklic izredne seje občinskega sveta. Na njej naj bi obravnavali kolektivni odstop sveta KS Duplica, obtožbe na račun oddelka za okolje in prostor, nastalo situacijo v naselju Matije Blejca in Groharjeve ulice, uresničevanje sklepov 12. seje občinskega sveta 24. marca o reševanju problematike mirujočega in tekočega prometa na območju Klavčičeve, Groharjeve in Matije Blejca ulice, stališče OS do gradnje verskega objekta ob šoli in vrtcu ter možne rešitve za takojšnjo ureditev prometnih razmer na Duplici. FRANC SVETELJ Protestni shod krajanov Duplice pred občinsko hišo je potekal mirno brez incidentov, seveda ob prisotnostni varuhov javnega reda in miru ... Izredna seja občinskega sveta, posvečena dupliški problematiki Je problematika mirujočega prometa vendarle dobila svoj epilog? (Nadaljevanje s /. strani) V uvodnem nagovoru je župan Anton Tone Smolnikar najprej zavrnil zahtevo kraja nov Duplice po njegovem odstopu in razrešit vi Bojana Mlakarja, vodje oddelka za okolje in prostor, in dejal, tla bo to storil šele, ko jima bo krivda dokazana V nadaljevanju je poudaril, da je bila KS Duplica v preteklih letih deležna velike pozornosti občine in da se problematike pomanjkanja parkirnih mest občinska uprava ves čas zaveda. Kljub intenzivnemu iskanju rešitev so razmere št vedno daleč od urejenih - čeprav je v soseski zgrajenih toliko parkirnih mest, kolikor jih je v času gradnje zahteval zakon. Razmere so bile pereče že pred tem, toda ko so stanovalci izvedeli za načrte Jehovovih prič, so se slednje še zaostrile. »Zalo menim, da pravi problem na Duplici ni več pomanjkanje parkirišč, ampak verska nestrpnost,« je ob zaključku svojega nastopa poudaril župan in svetnike [>ozval h korektni in plodni razpravi. Veliko govoričenja, malo povedanega Njegove zelje se niso povsem uresničile, saj je bila razprava polna sprenevedanja, (politične) preračunljivosti in mlatenja prazne slame. Svetnikov, ki svojih nastopov niso okrasili z, vljudnostnimi frazami, je bilo malo, a so bili zato toliko bolj opaženi Pred svetniki sta svoj pogled na problematiko predstavila še Franc Orešnik, predsednik sveta KS Duplica v odstopu, in dr. Janez Gradišek, predstavnik stanovalcev Groharjeve ulice. Orešnik je pouda- Seja je »rodila« dve novi delovni telesi in začasna parkirišča ()b kontu seje pa so svetniki vendarle sprejeli štiri konslruklivne sklepe Zu pan bo tako imenoval petčlansko komisijo (dva predstavnika KS Duplica in trije člani občinskega sveta), ki naj bi ugotovila, ali je občinska uprava ravnala v skladu z veljavnimi predpisi in zakoni, s svojimi ugotovitvami pa bo občinski svet seznanila na prvi jesenski seji. Poleg tega so pooblaščeni predstavniki stanovalcev Groharjeve ulice in Ulice Matije Blejca dolžni ustanoviti odbor, ki bo v sodelovanju z občinsko upravo uskladil predlagane projektne rešitve mirujočega prometa teb dveh ulic. Odbor naj bi z delom začel takoj, svetnike pa s prvimi rezultati seznanil že na jesenski seji. Svojo zmago pa so na seji tlosegli tudi stanovalci, saj jim je občinska uprava obljubila za časna parkirišča._ ril, da KS Duplica že od leta 1994 ne sodeluje več pri odločanju o posegih v njen prostor \< glede na to pa v KS Dupiica gradnji izobraževalnega in verskega centra ne nasprotujemo,« je dejal Orešnik in dodal, da zaradi »prostorski izgube« zahtevajo 169 podzemnih parkirnih mest. Gradišek pa je v svojem nastopu občino in upravno enoto obtožil, da njihovih problemov ne rešujeta dovolj celovito. Ob koncu je občinsko upravo vprašal, čigave interese v tem primeru sploh ščiti - krajanov ali kapitala. Franci Spruk je v imenu svetniške skupine SDS stopil na stran občine in krajanom Duplice zastavil celo vrsto neprijetnih vprašanj. Zanimalo ga je namreč, od kod krajanom Duplice denar za avtomobile, medtem ko ga za garaže menda nimajo. »Občina jim garažne hiše s svojim denarjem ne sme zgraditi, ker s tem tvega plaz podobnih zahtev iz drugih delov občine. Toda po drugi strani gradnje garažne hiše tudi od Jehovovih prič ne moremo zahtevati, zato naj za gradnjo parkirišč krajani v prvi vrsti poskrbijo sami, z lastnim kapitalom ali pa poiščejo investitorja. Občina pa lahko h gradnji kaj prispeva ali pomaga kako drugače,« je dejal Spruk. Marjeta Humar je v imenu svetnikov NSi pohvalila stanovalce omenjene soseske, da so zavrnili gradnjo dodatnih parkirišč na zelenicah med bloki. »Mislim, da tu ne gre za versko nestrpnost krajanov Duplice, ampak za še en primer prevlade kapitala nad potrebami ljudi. Zato se zavzemamo, da se center Jehovovih prič zgradi na kateri drugi lokaciji, vendar ne iz proračuna občine Kamnik,« je poudarila Najbolj ostra in neposredna sta bila v svojih nastopih Anton Kajsar, svetnik Dt SI is, in Valentin Zabavnik, svetnik SDS. Oba sta menila, da je ta seja metanje denarja skozi okno. »Tedaj, ko smo v Kamniku izgubljali delovna mesta, nismo imeli nobenih izrednih sej,« je poudaril Zabavnik, Rajsar pa je dodal, naj stanovalci gradnjo garažne hiše plačajo sami »In to iz sredstev, ki jih sicer namenjajo za nakup dragih avtomobilov. Ali pa iz prihrankov, saj so nekateri do stanovanj prišli za simboličen denar oziroma vsega deset tisoč nemških mark« Njune argumentacije so najbolj razburile Braneta (ioluboviča, svetnika LDS, ki je dejal, da je občina stanovalcem garaže dolžna zgraditi že zato, ker ji tudi oni plačujejo davke in prispevke. ZORAN JEREB Pred zaključkom redakcije smo izvedeti, da so na prošnjo občinske uprave predstavniki Jehovovih prit zagotovili, tla bodo /«nukali Se dva ledna, ko Ukor potrebuje Občina Kamnik ta najnujnejšo ure dilev začasnih nadomestnih jjarkiriše, in zatem gradili v sožitju s sosedi, kot so si vedno želeli. Postavili bodo tudi prepustno gradbeno ograjo ki bo ttano tulcem še vedno omogočala začasno /tarkiranje na njihovem gradbišču, in tako j/okazali.da mislijo resno in da si želijo dobrih sosedskih odnosov. (prij)is urednice) + S 14. seje občinskega sveta Po dvajsetih letih konec razprav o prihodnosti prostora Pod skalco Nadaljevanje z 2. strani Športni objekti, varovana stanovanja in parkirišča \ svojem uvodnem govoru je Bojan Mlakar svetnike seznanil z dvajsetletno zgodovino razmišljanj o prihodnosti tega dela Kamnika. »Pri nastajanju ureditvenega načrta za območje Ml smo v največji možni meri upoštevali številne interese, čeprav so si slednji pogosto tudi nasprotovali.S tem načrtom se strinja tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Še zlasti to velja za tisti del načrta, ki se nanaša na objekte za starejše«, je dejal Mlakar« Bolj kritičen je bil do načrta Iztok Debevec, predstavnik svetniške skupine LDS, saj načrt še vedno ne rešuje prometne situacije. Svetniki LDS se, po njegovih besedah, zavzemajo za športni park, ki bi pripomogel k nadaljnjemu razvoju športa v naši občini. Tudi Tatjana Sonja Rot Djalil je v imenu svetnikov ZLSD izrazila zadovoljstvo, da je ta načrt po dvajsetih letih vendarle dokončan. Občinska uprava je po njihovem mnenju dobro uskladila interese, premalo prostora je namenila le parkiriščem, ki jih bo večnamenska dvorana ob večjih prireditvah potrebovala zelo veliko. Svetnike ZLSD skrbi tudi hrup, ki bi ga dvorana utegnila povzročati in z njim motiti okolico, predvsem starejše, ki bodo živeli v neposredni bližini. Tudi Franci Spruk se je v imenu svetnikov SDS zavzel za več par- kirišč oziroma gradnjo parkirne hiše, opozoril pa je tudi na problematiko križišč, ki naj bi zaradi potreb tega območja na novo nastala na magistralni cesti skozi Tuhinjsko dolino. Mihael Resnik, predstavnik Obrtno podjetniške liste, je tisti svetnik, ki ta del Kamnika in njegove probleme nedvomno najbolje pozna. V razpravi je poudaril, da načrt še vedno ni optimalen, je pa najboljši doslej. Tudi on se je zavzel za gradnjo parkirne hiše, predlagal pa je tudi, da bi nekatera športna igrišča premaknili na zazidalno mejo območja Ml. Premalo pozornosti je po njegovem deležen tudi avtokamp. »Čeprav je zastarel, njegova prenova pa trenutno ni mogoča, je avtokamp še vedno eden izmed najpomembnejših delov tega dela Kamnika,« je poudaril Resnik. Zadovoljstvo nad predlaganimi rešitvami sta v imenu svojih svetniških skupin izrazila tudi Marjeta Humar in Franc Pogačnik. Humarjeva je še posebej pohvalila povečanje doma za starejše občane in oživitev bazena, ki ga mesto nedvomno potrebuje, Pogačnik pa je opozoril predvsem na to, da na tej lokaciji ni predvidenega prostora za sejmišče, zato bi morali slednjemu najti prostor kje drugje. Olaf Grbec, svetnik LDS, je prepričan, da občina Kamnik športu namenja premalo sredstev, zato ga je zanimalo, kdo bo plačal izvedbo tega projekta, ko pa na dokončanje čaka še nekaj drugih projektov s področja športa. Brane Golubo-vič, svetnik LDS, se je v razpravi dotaknil predvsem objektov, Na podlagi Pravilnika o sofinanciranju humanitarnih programov društev v občini Kamnik (Uradni list RS, številka 57/03 in 34/04) župan občine Kamnik objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje humanitarnih programov društev za leto 2004, ki jih bo občina Kamnik sofinancirala iz občinskega proračuna 1. Iz proračunskih sredstev se bodo sofinancirale naslednje humanitarne dejavnosti: program redne dejavnosti izvajalcev, program izobraževanja članov, program socializacije članov, rehabilitacijski programi, ki jih izvajalci izvajajo za svoje člane (npr. terapevtske skupine, organizirana športna vadba in podobno), program pomoči članom (postrehabilitacijska pomoč, organizacija tematskih delavnic, organizacija delavnih delavnic in podobno), program samopomoči, ki je namenjen opravljanju socialnih stisk. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci humanitarnih programov: imajo sedež v občini Kamnik ali imajo člane društva iz občine Kamnik, imajo program, ki je predmet razpisa, program izvajajo na območju občine Kamnik ali izven in v njem aktivno sodelujejo člani društva, ki izhajajo iz občine Kamnik, so registrirani in imajo humanitarno dejavnost oziroma dejavnost socialnega varstva opredeljeno v svojih aktih, imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev prijavljenih programov, imajo izdelano finančno konstrukcijo, iz katere so razvidni prihodki in odhodki izvajanja programa, delež lastnih sredstev, delež javnih sredstev, delež sredstev uporabnikov in delež sredstev iz drugih virov. 3. Obseg razpoložljivih sredstev: Občina Kamnik je za sofinanciranje humanitarnih programov v letu 2004 namenila 4.795.000,00 SIT. 4. Razpisno dokumentacijo s priloženimi obrazci lahko dobite v tajništvu Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik, soba št. 51 v času uradnih ur, od dneva objave javnega razpisa do izteka razpisnega roka za oddajo prijav. 5. Rok za prijavo na javni razpis je najkasneje do ponedeljka, 28. junija 2004 do 12. ure. Za pravočasne se bodo štele vse vloge, ki bodo do roka prispele na sedež naročnika. 6. V roku prispele popolne in pravilno izpolnjene prijave bodo ovrednotene v skladu z merili za sofinanciranje humanitarnih programov na območju občine Kamnik. Merila so sestavni del razpisne dokumentacije. 7. Predlagatelji bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 15. dneh od odpiranja vlog s sklepom župana Občine Kamnik. 8. Z izbranimi izvajalci humanitarnih programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju humanitarnih programov. 9. Prijave z izpolnjenimi obrazci pošljite na naslov: Občina Kamnik, Oddelek za družbene dejavnosti, Glavni trg 24,1240 Kamnik, v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS - SOFINANCIRANJE HUMANITARNIH PROGRAMOV ZA LETO 2004 - NE ODPIRAJ. 10. Podrobnejše informacije lahko dobite na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Kamnik, pri gospe Benkovič Marjeti (tel.: 01/8318-111). Anton Tone Smolnikar ZUPAN ki bodo namenjeni starejšim občanom. Občinsko upravo je zato vprašal, kako ta načrt vpliva na prometno situacijo v neposredni okolici ter čigavo je zemljišče, na katerem so predvidena dodatna parkirišča ob domu starejših občanov. Glede objektov, v katerih naj bi bila varovana stanovanja, pa je izrazil skrb, da bi se te objekte utegnilo prekvalificirati v gradnjo za trg ali celo poslovno - stanovanjske objekte. V razpravi pa so svetniki omenili še nekaj drugih problemov, ki so tako ali drugače povezani s to lokacijo. Valentin Zabavnik, svetnik SDS, se je tako zavzel, da bi Pod skalco poleg parkirišč za osebna vozila uredili še parkirišče za nekaj avtobusov, Matjaž Pogačar, svetnik SMS, se je zavzel za večje otroško igrišče, Janeza Leskov-ca pa je zanimalo, za koliko se bo zaradi tega načrta povečala obremenitev Plečnikovega mostu. Odgovore sta svetnikom posredovala Borut Ulčar, direktor Regionalne razvojne družbe iz Domžal, in Bojan Mlakar. Ulčar je svetnikom pojasnil, da se gradnja varovanih stanovanj v ekonomskem smislu ne izplača, če slednja niso navezana na dom starejših občanov. Ker pa slednjega v Kamniku že imamo, se za njihovo usodo ni bati. Po mnenju LJlčarja pa gradnje garažne hiše na tej lokaciji Družba za državne ceste, ki upravlja z magistralno cesto skozi Tuhinjsko dolino, na tej lokaciji ne bi dovolila in da so velika pridobitev že trije izvozi z magistralne ceste, ki jih bo lokacija Ml imela po novem. Mlakar pa je pojasnil, da se sejmišče načrtuje ob obvoznici zraven Veterinarskega zavoda in da Plečnikov most večje frekvence prometa ne bi prenesel. Odlok o lokacijskem načrtu so svetniki podprli skupaj z dodatnim sklepom, po katerem bo občinska uprava poskušala najti dodatne lokacije za športna igrišča. Koliko ji bo to uspelo, bi slednjih Pod skalco ne gradili, tako pridobljen prostor pa namenili dodatnim parkiriščem. Proračun naj se v Erihodnje načrtuje olj natančno Na štirinajsti seji pa so svetniki sprejeli tudi odlok o zaključnem računu proračuna občine Kamnik za leto 2003 in premoženjsko bilanco občine Kamnik na zadnji dan lanskega leta. V zvezi s slednjo je Alojz Kolar, vodja oddelka za gospodarske dejavnosti in finance, uvodoma dejal, da še ni povsem točna in pregledna, ker tako kot v mnogih drugih občinah tudi v Kamniku v poslovne knjige še ni vpisano vse občinsko premoženje, ampak samo tisto, ki je v stoodstotni lasti občine. Svetniki so oba dokumenta sprejeli, izrazili pa so tudi nekaj pomislekov. Marjeta Humar je tako v imenu odbora za družbene dejavnosti dejala, da so bili lani prihodki preveč nerealno načrtovani, da je realizacija na nekaterih področjih (pre)nizka in da občina vlaga samo v najnujnejše projekte, zelo.malo pa v razvoj. Kot je poudarila že ob razpravi o letošnjem proračunu, bi morala občina Kamnik v prihodnjih letih več sredstev nameniti družbenim dejavnostim. Podobno mnenje je o zaključnem računu izrazil tudi Franci Spruk. Tudi on je opozoril na nizko realizacijo na nekaterih področjih -predvsem pri stanovanjski gradnji, prostorskem načrtovanju, komunalnem opremljanju zemljišč ter oskrbi z vodo. Kljub vsemu pa je po njegovem lanskoletni zaključni račun soliden, nenazadnje so lanski odhodki na nekaterih področjih nižji od predlanskih. Anton Hočevar pa je občinsko upravo opozoril predvsem na kmetijsko področje, ki po njegovem kliče po temeljiti prenovi. ZORAN JEREB SPREJET JE UREDITVENI NAČRT OBMOČJA M1 POD SKALCO Na majski seji Občinskega sveta Občine Kamnik je bil med drugim obravnavan in sprejet odlok o ureditvenem (lokacijskem) načrtu območja M1 POD SKALCO. Gre za temeljni izvedbeni prostorski akt, ki določa merila in pogoje za gradnjo na območju dobrih enajstih hektarjev zemljišč med regionalno cesto Kamnik - Loči-ca pa vse do Drnovškove poti in Cankarjeve ceste. Priprava ureditvenega načr- Ob domu starejših je načrtova- ta je potekala kar vrsto let. Med postopkom so bila izvršena številna usklajevanja z večino tistih, ki na tem območju bivajo, so lastniki zemljišč ali zgolj uveljavljajo svoj interes na športnem oz. družbenem področju. Teh pa je bilo kar veliko. Rezultat je dokument, ki zadovoljuje interese večine uporabnikov prostora in zgledno omogoča razvoj obstoječih dejavnosti doma starejših občanov, izvedbo večnamenske športno-rekreativne in turistič-no-nastanitvene stavbe ter izgradnjo kompleksa varovanih oz. oskrbovanih stanovanj, vse na desnem bregu Nevljice ter razvoj športnih in rekreacijskih dejavnosti, turističnega kompleksa s površinami za kampi- nih dvoje sklopov bivalnih objektov, v katere je možno namestiti stanovanjske skupine, kjer so stanovalci sicer zmožni samostojnega sobivanja, vendar jim je po potrebi lahko nudena stacionarna ali ambulantna oblika osnovne in socialne oskrbe ter nege. V sklopu atrijskih objektov je možna namestitev oseb s posebnimi potrebami ter lažjih telesnih invalidov, ki potrebujejo pomoč svojcev ali storitve doma starejših. V prizidku matičnega objekta je možna namestitev dementnih oskrbovancev, ki jih je po nekaterih strokovnih podatkih v slovenskih domovih za starejše že do štirideset procentov, geriatrične rehabilitacije ter zagotoviti kvalitetne skupne prostore doma. Na sami seji občinskega sveta je zagotovljen obstoje tudi obstoječim teniškim igriščem. Zadostno število parkirnih mest Tako obširni programi so narekovali tudi ustrezne površine za mirujoči promet, saj je do sedaj pomanjkanje parkirnih prostorov povzročalo marsikatero nevšečnost tako ob bazenu kot ob domu starejših. Sprejete rešitve opredeljujejo glavnino parkirnih mest za potrebe dejavnosti na desnem bregu Nevljice izvennivojsko, usklajeno s študijo hidravlične presoje poplavne ogroženosti območja, del, za obiskovalce večnamenskega športno-rekreativnega objekta in doma starejših občanov, pa tudi nivojsko. Skupno je tako načrtovano preko štiristo-petdeset parkirnih mest. Za športne programe, apart-majski sklop in kampiranje je dodatno določenih okvirno sto parkirnih mest na nekaj parkirnih ENA SITUACIJA OBMOČJA M1 POD SKALCO UB URBANISTIČNI BIRO d.o.o. ranje, apartmajskim sklopom ter številnimi parkirišči na levem bregu reke. Območje prepleta sorodnih dejavnosti Dokument, ki ga je izdelal UB, Urbanistični biro iz Kamnika izhaja iz snovalskih izhodišč povezav obeh rečnih bregov Nevljice, pri čemer je reka zdru-ževalka in ne razmejevalka dejavnosti ter iz želje po ohranitvi mestu lastne podobe z obvezno ohranitvijo širšega zelenega pasu pred vzhodnim vstopom v mesto ter avtohtone vegetacije ob Nevljici. Ob njej je načrtovana sprehajalna pot in kolesarska steza, ki naj bi se nadaljevala ob reki navzgor, prek reke je predvidena brv, ki s peš in kolesarskimi povezavami preko območja povezuje vhod v bazenski kompleks z desnim bregom in dalje ob Drnovškovi poti z osrednjim mestnim športnim in parkovnim območjem Kršmančevega in Prašnikarjeve-ga parka. Bistveni vsebinski poudarki Precejšen del območje je namenjen skrbi za populacijo tretjega starostnega obdobja. Domu starejših občanov je določen na jugovzhodni strani obsežen prizidek, načrtovan je kompleks šestih večstanovanjskih stavb oskrbovanih stanovanj, ki so v kleti večinoma povezane s servisnimi in parkirnimi površinami. prostorske rešitve je že pridobljeno pozitivno mnenje Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, v nadaljnih postopkih pa bo skupaj s strokovnimi službami doma starejših potrebno konkretizirati programe. Dolgoletna želja po opredelitvi površin za večnamenski športno-rekreativni in turistič-no-nastanitveni objekt je realizirana z določitvijo lokacije tovrstnega objekta v območju za bloki ob Cankarjevi cesti, med reko in večstanovanjskimi stavbami oskrbovanih stanovanj. Tudi rekreaciji na prostem je, po številnih usklajevalnjih, upajmo, končno omogočen razvoj ter zagotovljena možnost sobivanja. Dane so možnosti tako za razvoj bazenskega kompleksa, kot za tenis, odbojko, in line hokej ter na večnamenski ploščadi za kotalkanje ali košarko. S kompromisno rešitvijo na žepih med reko in regionalno cesto RII-414/1349 Kamnik - Loči-ca. Bistvenega pomena je, da smo uspeli v pogajanjih z DRSC, ki skrbi za državne ceste, uveljaviti predlagane rešitve prometne rekonstrukcije regionalke, ki z načrtovanimi pasovi za leve zavi-jalce in možno lokacijo avtobusnega postajališča ob bazenskem kompleksu daje dobro izhodišče za izvedbo prometnice, ki bo bistveno izboljšala prometno varnost na odseku med betonskim mostom in Vrhpoljem. Tudi ta predlog ima pridobljeno pozitivno mnenje (soglasje) pristojnih služb Ministrstva za promet RS. S sprejetjem ureditvenega (lokacijskega) načrta je končno dana možnost za realizacijo načrtovanih programov tistim, ki jim predvideni posegi pomenijo resno razvojno spodbudo, že v letošnjem letu. BORUT ULČAR Okrajno sodišče v Kamniku objavlja naslednja prosta dela ČISTILKA -1 delavka za nedoločen čas Pogoji: - končana osnovna šola - dvomesečno poskusno delo - državljanstvo Republike Slovenije Zainteresirane kandidatke naj pošljejo pisne prijave z dokazili v Urad predsednice Okrajnega sodišča v Kamniku, Tomšičeva 2, Kamnik, v roku 8 dni od dneva prijave. + Srečanje oktetov in malih pevskin zasedb v Pozdrav Mariji v Tunjicah Cerkev svete Ane v Tunjicah je bila 2.3. maja popoldne že Šestič prizorišče tradicionalnega srečanja oktetov in malih pevskih zasedb. Vsako leto se srečajo v tej cerkvi meseca maja pod skupnim naslovom, ki ga nosi srečanje - Pozdrav Mariji. Pesmi, posvečeni Mariji, so izvajali kvartet Pirnat, oktet Voglje, oktet Bratov Pirnat, Kranjski kvintet ter gostitelji vsakoletnega srečanje Tunjiški oktet. Glasovi moških pevskih zasedb so se zlili v čudovito mavrico lepot. Lepoti cerkve so pevci s svojo barvo glasov dodali še občutek žive stavbe, ki diha, živi. Iz dna duše in srca zapete pesmi Mariji so se vsedle V poslušalce, ki so tudi tokrat napolnili cerkev. Razgrnili so se oblaki in toplo majsko sonce je pričakovalo zveste ljubitelje petja, ki so po končanem koncertu ostali v družbi s pevci. Tako doživetemu dnevu resnično nič ne manjka, mogoče le-to, da bo treba nanj čakati do naslednjega leta v mesecu maju. VALENTIN ZABAVNIK Združeni moški glasovi so se pod vodstvom Ane Smrtnik zlili v čudovito mavrico glasbe v cerkvi Svete Ane v Tunjicah. V Termah Snovik vse bolj celovita termalna ponudba Terme Snovik smelo stopajo naprej po poti sodobnih srednje velikih termalnih kopališč, posebno pozornost pa namenjajo razvoju vvellness in zdraviliške dejavnosti. Pred kratkim so odprli še najsodobnejši kompleks savn kot del dodatne ponudbe termalnega kopališča, saj je dokazano, da ima savna mnogo pozitivnih učinkov na človekovo zdravje, predvsem pa na duševno sprostitev, ki jo v današnjem hitrem tempu življenja še kako potrebujemo. Po besedah direktorja Ivana Hribarja, so v Termah Snovik sledili najnovejšim trendom na področju savn, se posvetovali s. strokovnjaki, zdravniki, fizioterapevti in drugimi, ki poznajo ugodne učinke savnanja. Plod tega dela je novo odprt kompleks savn s suho finsko savno, parno turško savno, različnimi dodatki za knajpanje - sprehajalni bazenčki, kadjo s toplo vodo. Posebnost snoviških savn je prav gotovo frigidarium - snežni prostor s temperaturo od - S do 0 stopiti j (;dzi ja, ki po vroči savni nudi ohladitev in intenzivno prekrvavitev tclcsa.-v celoti je obdan s hlajenimi izparilnimi pandi, tako da so stene obdane s snežno plastjo, kar daje vtis snežne votline. Za počitek po savnanju, umiritev telesa in srca, je urejen prijeten prostor, zračna kopel, fontana s slapom in pitnik z akvarijem. Novi savn a center V vrednosti 60 milijonov SIT je družba Terme Snovik-Kamnik d.o.o. financirala izključno iz lastnih sred stev, saj so bila sredstva za financiranje iz. evropskih strukturnih skladov, na katera so v Snoviku na tihem računali, razpisana šele v aprilu letos Kot je povedal direktor Term Snovik Ivan Hribar, v nadaljnjem razvoju vvellness programa v bližnji prihodnosti načrtujejo odprtje treh zdrav- turnih skladov, bodo prvi apartmaji pričakali goste že prihodnjo poletno sezono. Celotna investicija izgradnje apartmajev skupaj z infrastrukturo (cesta, vodovod, kanalizacija) znaša po predračunu kar milijardo dvesto milijonov tolarjev, kar je za mlado družbo velik zalogaj, zato bi sredstva iz EU za nadaljnji zagon še kako prav prišla. Spoznajmo Kamnik na akvarelih Draga Bizjaka V Galeriji Veronika v Kamniku si še do 15- junija lahko ogledate razstavo slik Draga Bizjaka iz Kamnika. Pozornost obiskoval cev pritegne kar 47 razstavljenih slik, pretežno akvarelov (le dve olji izpred petih let), ki nam razkrivajo zanimive vedute Kamnika in Se ne katerih drugih krajev, ki so pritegnili umetnika. Z dvema portretoma dokazuje, da se tudi v akvarelni tehniki lahko naredi zanimiv portret Ustvaril je tudi dva kipa iz. gline -1 irsko in povodnega moža v valovih ter Doječo mamo. Na stojalu je njegov nedokončan prvi poskus v teh niki akrila, za katerega pravi, da ga bo dokončal in se posvetil tudi tej slikarski tehniki. Pri zahtevnem akvarelnem slikanju je umetnik izredno natančen, tako da lahko občudujemo celo najmanjše detajle našega mesteca, ulic in hiš. Izjemno natančnost pri delu gre pripisati kar štiridesetletnemu delu Draga Bizjaka v arhitekturni stroki Po diplomi na fakulteti za arhitekturo in gradbeništvo v Ljubljani je bil kot vodilni projektant zaposlen pri Slovenija projektu. Med svoje projekte je tako zapisal glavni po štni center v Ljubljani, mnogo obmejnih objektov, plato Hrušica, pa Šentilj in še bi lahko naštevali. Najsodobnejši kompleks savn v Termah Snovik je velika pridobitev na področju vvellness programa. niških ordinacij, saj želijo obiskovalcem zagotoviti široko pahljačo zdravstvenih storitev, povezanih z zdravilno snov isko vodo. Družba zavzeto nadaljuje uresničevanje vizije razvoja z izgradnjo apartmajskega naselja v 15 objektih s 450 ležišči v hribovitem zaledju bazenskega kompleksa . Potekajo že intenzivne aktivnosti z. urejanjem dokumentacije in potreb nih dovoljenj. Če bodo uspeli na razpisu za sredstva iz evropskih struk- Bar Pri Maistru Kamnik, Trg talcev ob Maistrovem spomeniku odprto: ponedeljek-sobota od 7. do 22. ure nedelja od 7.30 do 12. ure Nov gostinski lokal Bar Pri Maistru, ki je z udobnim letnim vrtom še posebej prijeten v poletnih dneh, so že vzljubili vsi, ki imajo radi prijetno družbo, dišečo in aromatično kavico Hausbrandt goni-met, ki jo lahko okušamo z najrazličnejšimi dodatki kot prave kavne poslastice, pa seveda sladoled najrazličnejših okusov, sadne kupe, frapeje, naravne sokove ... Poskusiti morate vsaj katerega od zanimivih brezalkoholnih ali alkoholnih coektailov. Prijazno osebje pa poskrbi tudi za naš želodček, saj vsak dan diši po sveže pečenih roghičkih, pripravijo nam različne sendviče, tople sendviče, hot dog, narezek s kraškim pršutom, sirom ... Več kot dovolj razlogov, da si privoščimo trenutek v prijetni senci letnega vrta Bara Pri Maistru. Drago Bizjak ob svojih razstavljenih akvarelih. Z izredno natančnostjo je ujel celo drobne detajle našega čudovitega mesta. Kot nam je povedal, se je že kol osnovnošolec seznanil s slikarstvom. S stricem sta raziskovala samotne poti mariborske okolice, obvezna sprehajalna oprema pa je bila popotna torba z. vodenimi barvicami, čopič, risalni blok in špiritni gorilnik za pripravo malice. Te poti so ga pri peljale do petkratnega dobitnika Prešernove nagrade za likovna dela na II. gimnaziji v Mariboru. V dilemi med študijem slikarstva in arhitekture se je določil za arhitekturo, a mu je tudi na tem področju znanje risanja in slikanja prišlo Se kako prav pri oblikovni in barvni predstavitvi projektov. Zadnji dve leti, po upokojitvi, je Drago ponovno posvetil več časa SVOJI globoko potlačeni otroški želji - slikarstvu. Včlanil se je v likovno društvo Tone Kranjc v Kamniku, v lanskem letu prvič sodeloval na raz stavi Podobe Gorenjske z dvema slikama, zdaj pa se predstavlja na svoji prvi samostojni razstavi. Zapis v knjigi vtisov na razstavi: »Drago, tako kot v arhitekturi, si tudf v slikarstvu velik umetnik« naj bo spodbuda na nadaljnji ustvarjalni poti SAŠA MEJAČ Radomlje iz zraka skozi fotoobjektiv Mirni Pollak Radomlje iz zraka je naziv samostojne razstave fotografij Kamni čanke Mirni Pollak, rojene v Radomljah, ki so jo odprli v ponedeljek, 31. maja, v Galeriji Dom v Kulturnem domu v Radomljah. Mirni Pollak SPOŠTOVANI STARŠI! VMotnikusl.9.2004 odpiramo novo enoto POLŽKI. Vanjo bodo vključeni otroci v starosti od 2 do 6 let. Poslovni čas enote Polžki bo predvidoma od 4.30 do 16. ure. Vsi starši, ki želite, da bi vaš otrok preživel dopoldne ustvarjalno in v družbi vrstnikov, vabimo, da se osebno oglasite na Upravi WZ Antona Medveda Kamnik, Novi trg" 26 b. tel. št: 830 33 30, kjer dobite podrobne informacije o sprejemu v vrtec. je dejavna članica Foto, kino in video kluba Mavrica Radomlje že od leta 1985. Zagrizena planinka in goreča ljubiteljica gora je aktivna in delovna na številnih področjih. Obiskovalci naše Velike planine jo poznamo predvsem po vlogi pastirice, kjer v poletnih mesecih pase živino, in po njenih okusnih planšarskih dobrotah, ki nam jih prijazno postreže. Zato so njene fotografije pogosto prežete z motivi Velike planine in pastirskega življenja, za kar je prejela že mnogo priznanj in nagrad na številnih domačih in mednarodnih razstavah V centru za mlade v Domžalah je bila konec lanskega leta na ogled postavljena razstava njenih fotografij s temo Velika planina, paša Fotografije Radomlje iz zraka so nastale v zadnjem desetletju, od leta 1996 do leta 2001 ob nekajkratnih preletih Radomelj in okolice, enkrat z balonom in dvakrat z ultra lahkim letalom. Posneti dobre fotografije iz zraka je precej zahtevno delo, pogumna Mirni se je morala skozi odprta vrata pri hitrosti 120-150 km/h nagniti ven iz letala in pripeta samo s pasom hkrati uskladiti dihanje, ravnotežje, svetlobo in pravilen kot posnetka. Pilot Rado Kralj, ki je moral ob posnetkih spretno nagniti letalo, jo je nekajkrat z lastnimi rokami pridržal, saj se je v fotografski vnemi posneti čim boljše fotografije neustrašno nagibala ven iz letala. Iz posnetih fotografij je moč opaziti številne urbanistične spremembe in razvoj kraja. S člani kluba Mavrica smo preživeli lep in zanimiv večer, ki sta ga glasbeno popestrila Božo Matičič in Janez Majcenovič. Mirni Pollak in pilot Rado Kralj pred poletom z ultra lahkim letalom, iz katerega so nastali prav mojstrski posnetki sveta tam spodaj. Včerajšnji svet Poldeta Miheliča Kamniški slikar Polde Mihelič je v maju v galeriji Dom v Radomljah razstavljal slike in predstavil knjigo ZG( )DBF, OD VĆKRAJ. ()d leta 1960 je svoja likovna dela predstavil na več kot štiridesetih samostojnih razstavah, sodeloval na preko petdesetih skupinskih predstavitvah doma in na tujem, bil je udeleženec vrste slikarskih kolonij. Leta 1999 je izdal avtorsko likovno monografijo Včerajšnji svet, njegovo literarno ustvarjalnost pa povzema zbira črtic, pesmi in slik Zgodbe od včeraj (2003). Njegov prijatelj slikar Janez Medvešek ga je predstavil kot posebneža, ki slika take slike, da so všeč vsem ljudem, še najbolj pa njemu samemu. Dosegel je nekaj, 0 čemer Mnja vsak slikar Našel je svoj stil Njegove slike ne potrebujejo pod |)isa. veš, da so njegove Ker je na njih tisti nepo kvarjen, lepši in drugačen vče rajšnji svet, pravzaprav že kar malo pravljičen Poldctov svet. S čopičem in v zadnjem času z besedo ga je razkril nam. preprostim ljudem. Njegove slike so ozke, dolge, včasih pravi, da zato, ker je vse življenje preživel v globačah stisnjenih med dva hriba, drugič da so mu iz mizarskih delavnic nosili odpadne ozke deščice... Nekaj pa je na koncu res. Samo on slika take ozke slike in motive. Težko se ločuje od svojih slik, naprodaj so le nekatere, od njega določene. Slike so kot otroci, pravi Polde, in otrok se ne prodaja. Delal je vedno le za dušo, ne za denar in to ga odvaja od drugih. Člani kluba Mavrica so avtorja razstave prikazali pri delu, nekaj ljudskih pesmi je ob spremljavi kitare zapela Silva Kosec, o knjigi se je s Poldetom pogovarjala Jožica Repanšek. ANITA MEJAČ ■H1+ h torbe Krištofovega Pepeta H. Naj živi državljanska nepokorščina...! Demokracija je lepa reč, vendar je lahko tudi hudič, je bilo slišati te dni med razgretimi Dupličani, ki so nekaj dni branili privatna »parkirišče« na Groharjevi pred njihovimi lastniki Jehovei oziroma zidarji, ki želijo tod postaviti, kot pravijo, hram učenosti, in se podali tudi v samo prestolno mesto pod Malim gradom pred občinsko hišo. roliko promocije, kot so jo zadnje majske dni naredili Dupličani tudi za Kamnik v javnih medijih, saj so novinarji noč in dan dežurali na kraju dogodkov, ne prinese niti sto turističnih sejmov Alpe Adria, sto prospektov in podobnih promocijskih akcij. Zato bo verjetno direktor naše turistične agencije del »svojih« promocijskih tolarčkov za letos nakazal na račun dupliške krajevne skupnosti, čeprav je ta trenutno brez »vlade«... A T ajmanj eno dobro plat pa je i V imela dupliška protestna akcija in to za lastnika rdečega Opla z registracijo Mestne občine Ljubljanske. Policisti so sredi svoje aktivnosti na klancu Groharjeve, ki je bil tokrat najbolj oblegan, odkrili in odpeljali rdečega konjička, ki se že več kot dva meseca ni premaknil z mesta, čeprav so mu občinski redarji nekajkrat nalepili »parkirne« listke z vrednostjo Cankarja. Kdo pa bo sedaj plačal vse te Cankarje, pa je že drugo vprašanje. Tat, kije (menda) ukradeni avto tako »dobro« skril, verjetno ne... Tzer so tako imenovane dr-J\ žav-ljanske nepokorščine pri nas trenutno zelo v modi, saj tudi bruseljski sodniki ne bodo mogli razrešiti vseh takih in drugačnih zapletov in špetirov, menda o taki nepokorščini razmišljajo tudi podgorski kmetje. Že dalj časa namreč preče] nemočno opazujejo pse vseh pasem, največ med njimi je dupliških, ki dan za dnem vneto tacajo in »gnojijo« njihove poljščine. Pa ne samo psi. tudi njihovi lastniki so od blokov prek njiv utirili kar nekaj bližnjic in si tako privatno lastnino brez vpisa v zemljiško knjigo prisvojili kot javno dobro. Če bodo Podgorci svojo nepokorščino izvedli v obliki zavarovanja svoje lastnine, kar jim tudi polic tja ne more preprečiti, kam bodo potem romali na »olajšanje« svojih ljubljenčkov njihovi lastniki? Pa ja ne pred občinsko hišo... ? Občinski možje sprašujejo župana, kaj bo storil z.a tiste, ki jim je nekoč paradni konj kamniške občine dajal kruh, letos ob svoji stoletnici pa je v zadnjih vzdih-Ijajih in ni nikakršnega upanja ali čudodelne injekcije za njegovo ozdravitev. Take injekcije pa tudi Župan Tonti nima. Verjetno bi bilo o tem bolj pametno povprašati tiste, ki so nekoč jahali na lem konju in si prijahali čedne denarce, na delavce, ki so prigarali ludi dttpliški kulturni dom pa so pri »lastninjenju« povsem pozabili. Zato danes neslavno propada, krajani pa si za svoje shode lahko rezervirajo prostor le še pod Remčevo lipo... ~\ jas nekdanji župan Vinko je j V pa res neuničljiv, kot predsednik slovenskih upokojencev se je ta čas dokopal celo do kandidata z.a samega evropskega poslanca. Pravi da, če bo izvoljen, se bo v Bruslju trdo boni za pravice (in višje penzije) HO milijonov penzi-onistov. Samo, da ne bo pozabil na obljubo, da bomo slovenski upokojenci kmalu dobili počitniški regres v višini ene plače in še kaj. Kaj pa če bi se zavzel za to, da bi imeli vsi evropski upokojenci vsaj take penzije kot nemški ali angleški. Bravo Vinko, kar korajž,-no v Bruselj... KRIŠTOFOV PEPEII. SOCIALA IN ZDRAVJE, NE PA SOCIALA ALI ZDRAVJE Na 14. seji občinskega s\ t ta občine Kamnik, ki je bila 26. maja 2004, so med ostalimi točkami dnevnega reda občinski svetniki obravnavali tudi predlog Odloka o zazidalnem načrtu območja K 26 Schlenk - druga obravnava. /členi Kamnika smo presenečeni, ker je novinar Z. Jereb v glasilu Kamniški občan št. 10 z dne 27. maja 2004 tej tae-mi posvetil zelo malo pozornosti (ne glede na časovno stisko) in s tem pokazal v kolikšni meri ga zanima povečanje proizvodnih in skladiščnih objektov, ki za človekovo zdravje niso najbolj primerni. Res je, da odpadki (v naslovu napisani s poudarjenimi črkami) postajajo čedalje pomembnejša zadeva, kar pa ne pomeni, da je onesnaževanje zraka nepomembno za človekovo življenje. Res je tudi, da je ta predlog odloka večina svetnikov hvalila, kljub temu, da smo jih Zeleni Kamnika seznanili S podatki, ki smo jih izpisali iz Poročila o vplivih na okolje. Poročila Zdravstvenega inšpektorata in Poročila o opravljenih meritvah hrupa. Pred glasovanjem o dnevnem redu je svetnik ZLSD B. Žagar predlagal, da se predlog Odloka o ZN K 26 Schlenk umakne z dnevnega reda, kar pa ni uspelo, saj je večina svetnikov ta predlog zavrnila. Menil je, da bi se do jesenskega zasedanja svetniki morali seznaniti z vso spremljajočo dokumentacijo in se na podlagi tega samozavestno odločiti kako bodo glasovali. Prisotne je občinski svetnik Zelenih Kamnika D. Kovačič opozoril, da bi morali natančno prebrati Poročilo o vplivih na okolje (61 strani in 8 prilog), ki je izdelano za potrebe izdelave ZN K 26 Schlenk. To poročilo sicer ne more nadomestiti ostalih poročil o vplivih na okolje oz. strokovnih ocen, ki jih bo potrebno izdelati za vsak poseg v okolje takrat, ko se bo za konkretni objekt pridobivalo gradbeno dovoljenje. V besedilu komentarja je omenjeno, da so nekateri izsledki oporečni (emisije v zrak in hrup). Zelo pomembno bi bilo natančno proučiti V SDS SMO BILI PROTI PODRAŽITVAM V začetku maja je vse lastnike stavbnih zemljišč presenetila položnica z 58,8% povečanim nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča in to v času, ko si država prizadeva inflacijo držati v okvirih, ki so normalni za članice EU, kamor od prvega maja spadamo tudi Kamničani. Skupina svetnikov Slovenske demokratske stranke v občinskem svetu vlaga velike napore v utemeljevanje svojih pripomb in predlogov, ki so v več primerih različni od predlogov, ki jih v gradivu za seje občinskega sveta predstavljajo župan in njegovi sodelavci. Največkrat se ustvarja vtis, da je županovo stališče že vnaprej zabetonirano in edino zveličavno. Ugotavljamo, da se v vsakem novem mandatu manj upoštevajo mnenja, sugestije in predlogi svetnikov, še zlasti, če prihajajo iz opozicije. Na 8. seji sveta je bil po našem mnenju sprejet ne dovolj premišljen in neutemeljen sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2004, ki je predvideval 58,8% povečanje točke. Vsakomur je lahko jasno, da si v danih razmerah ekonomske in socialne krize ne moremo privoščiti tako visokih podražitev, še posebej, če so podkrepljene z višino točke, ki je sprejeta v Domžalah in Celju. Verjetno se strinjate, da primerjava z občino Kamnik ni primerna. Kljub ostremu nasprotovanju svetnikov SDS in poskusu usklajevanja je obveljalo predlagano povečanje, saj smo bili s strani večine v LDS gladko preglasovani. Svetniki v SDS smo v manjšini in popolnoma nemočni pri uveljavljanju svojih idej in predlogov, kar pa ne pomeni, da si ne bomo še vnaprej prizadevali za uveljavitev za občane in občino dobrih in razvojno naravnanih predlogov, ne glede na to, kdo ali katera politična opcija je predlagatelj. Za 10 SDS RUDI VERŠNIK tudi pogoje Zdravstvenega inšpektorata, izpostava Kamnik, iz januarja 2003 in sicer: določiti načelno stanje naravnih dobrin (podtalnica, tla) in načelno stanje emisij v ozračje in hrupnost, določiti ukrepe za varstvo podtalnice, tal, varstvo pred prekomernim hrupom in ravnanje z odpadki ter določiti okvirni ekološki monitoring. Zahteve Zdravstvenega inšpektorata so namenjene temu, da pri povečani proizvodnji ne bo prihajalo do prekoračitev pri posameznih izpustih, kot je bil slučaj v preteklosti. Dosedanje prekoračitve so Zelenim Kamnika povzročale precej skrbi, saj so le te bile povečane za več desetkrat pri izpustih 3 in 6. Ker se hrup v obravnavanem območju uvršča v IV. kategorijo varstva pred hrupom, ki velja za območje brez stanovanj in je namenjeno (tudi) industrijski dejavnosti, se upravičeno bojimo prekomernega hrupa, ki ga bodo čutili stanovalci stanovanjskih objektov, ki so oddaljeni 60 metrov. Menimo, da smo za ublažitev razmer vsaj delno uspeli z amandmajem, s katerim se je predlagatelj (občina Kamnik) strinjal, občinski svetniki pa so ga z glasovanjem potrdili. Moramo na glas priznati, da smo nezadovoljni, ker je večina (razen treh) svetnikov občine Kamnik z lahkoto izglasovala omenjen odlok, čeprav bi ga lahko prestavili na jesensko zasedanje. Med tem pa bi pregledali vso ostalo spremljajočo dokumentacijo in se pozneje lažje odločili o glasovanju. To ne pomeni kakršnokoli nasprotovanje zaposlenim v tem podjetju, pomeni pa zaščito delavcem, ki opravljajo dela in naloge v slabih pogojih in seveda skrb za krajane, ki prebivajo v neposredni bližini proizvodnje KIK, Schlenk in Hc-linka Kemostik. Zeleni Kamnika menimo, da bi bilo bolje, če bi se Kamnik kot član alpskih mest opredelil v razvojne ambicije turistično opredeljenega območja, še posebej čim manj obremenjenega z industrijskim onesnažev a- 25. junija maša za domovino Ob dnevu državnosti bomo v župnijski cerkvi na Šutni ob 19. uri še posebej molili za srečno prihodnost naše domovine. Vabljeni! njem. Naše geslo je ZDRAVJE IN SOCIALA, NE PA ZDRAVJE ALI SOCIALA. To pomeni, da se poleg zagotavljanja delovnih mest zavzemamo tudi za človeka vredno življenje na območju občine Kamnik, kjer prebiva nekaj več kot šestindvajset tisoč krajanov. Delovna mesta pa se ne pridobivajo samo pri proizvodnji umazane industrije, temveč tudi v razvojni strategiji turizma. Da ne bo pomote, Zeleni Kamnika ne kandidiramo na evropskih volitvah, po vsej verjetnosti tudi ne bomo imeli kandidata na clržavnozbor-skih volitvah (do lokalnih volitev pa je še zelo daleč), saj se v največji meri ukvarjamo z oko-Ijevarstveno problematiko na območju občine Kamnik. Zeleni Kamnika DANIEL KOVAČIČ Kompas volivcem Evropskega parlamenta V nedeljo, 13. junija, bomo v Sloveniji prvič volili Evropski parlament. Med 7. in 19. uro bodo v občinah Kamnik in Komenda odprta vsa običajna volišča. 1,631.752 slovenskih volivcev bo skupaj z ostalimi 450 milijoni prebivalcev Evropske zveze neposredno volilo svoje poslance v Evropski parlament. Za mesta v novem sklicu Evropskega parlamenta se poteguje v Sloveniji s po sedmimi kandidati 13 kandidatnih list, katerim so izžrebali naslednje številke (v oklepajih pri naših listah je navedena tudi evropska strankarska skupina, v okviru katere bodo naši izvoljeni poslanci predvidoma sodelovali v EU parlamentu): 1. Liberalna demokracija Slovenije (Evropski liberali) 2. Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka (Evropska ljudska stranka) 3. Slovensko ekološko gibanje 4. Stranka mladih Slovenije (Evropski zeleni) 5. Slovenska demokratska stranka (Evropska ljudska stranka) 6. Nacionalna stranka dela 7. Stranka slovenskega naroda 8. Slovenija je naša 9. Demokratska stranka Slovenije 10. Glas žensk 11. Slovenska nacionalna stranka 12. Združena lista socialnih demokratov (Evropski socialisti) 13. Slovenska ljudska stranka (Evropska ljudska stranka) Po tem vrstnem redu bodo na glasovnici (ki bo v celi Sloveniji tokrat enaka) navedene kandidatne liste. Na glasovnici bodo volivci lahko obkrožili številko pred tisto listo kandidatov, ki ji bodo namenili svojo podporo. Poleg tega pa bodo na izbrani listi obkrožili tudi kandidata, za katerega bi želeli, da bi postal evropski poslanec. Kot veljavne se bodo štele tudi glasovnice, kjer bodo volivci obkrožili le kandidata, ne pa tudi liste same. Tedaj bo veljalo, da so podprli listo, na kateri je kandidat, ki so mu dali svoj glas. Če bo volivec obkrožil eno listo in kandidata z druge liste, se bo štelo, da je glas namenil listi in ne kandidatu. Neveljavne pa bodo glasovnice, kjer bi volivec obkrožil več list ali kandidatov z različnih list, Slovenija bo od 732 poslancev Evropske skupščine mogla izvoliti 7 parlamentarcev. Sedanji Evropski parlament šteje nekaj več poslancev, to je 788. Od teh je: sedaj število poslancev % iz stranke sestav v novem parlamentu po napovedi evropske svetovalne hiše Burson-Marsteller 56 7,18 Evropska unija levice 5,3 % 45 5,71 Evropski zeleni 5,5 % 232 29,44 Evropski socialisti 29,6 % 66 8,38 Evropski liberali 10,0 % 297 37,69 Evropska ljudska stranka 38,9 % 30 3,81 Evropski nacionalisti 3,8 % 18 2,28 Skupina za Evropo demokracij in različnosti 44 5,58 Skupina samostojnih poslancev 6,8 % Kakšen pa bo zagotovo nov Evropski parlament - to bomo zagotovo zvedeli 13. junija šele po 22. uri (zaradi velikosti EU !). Evropski parlament je najvišje zakonodajno telo Evropske zveze. Ker morajo biti s to zakonodajo usklajene vse zakonodaje v EU vključenih držav, je tudi za Slovenijo zelo pomembno, da v Evropski parlament izvolimo naše najsposobnejše ljudi in tudi naše največje borce za pravičnost! M||_AN W|NDSCHNURER Iz Nove Slovenije Tabor NSi v Trebnjem Letošnjega vseslovenskega tabora Nove Slovenije v Trebnjem, 30. maja, se je udeležilo rekordno število članstva in prijateljev NSi. S Kamniškega nas je pripeljalo tja kar devet avtomobilov. OO NSi Kamnik v preteklem letu Številno članstvo NSi se je 3. junija zbralo na svojem letnem občnem zboru. Predsednik občinskega odbora Janez. I.cskovcc je navzočim podal izčrpno poročilo o delu občinske organizacije Nove Slovenije: od lanskega tabora NSi v Selcih, 0 organiziranih kre-sovanjih (le nameravajo pripraviti tudi letos 23. junija, na kresni večer, tako v Mekinjah, kot na Sarski nad Vrhpoljcm in morda še kje), o izletu članstva na Notranjsko, o organizaciji številnih Miklavževanj, trikra-Ijevskih akcij, o letošnjem taboru v Trebnjem do utrjevanja sodelovanja s centralo stranke in seveda o najpomembnejšem: o delovanju NSi v občinskem svetu. O delu štirih svetnikov Nove Slovenije je še posebej izčrpno poročala voditeljica svetniške skupine NSi prof. Marjeta Ilumar. Glavno naše vodilo v občinskem svetu je zavzemanje za sprejem pravičnih, racionalnih sklepov, da Ivi naši občani od tega imeli čimveč koristi, čimveč delovnih mest in ne pretiranih dajatev. Svetniki NSi so bili v tem obdobju med najbolj dejavnimi. Iz poročila blagajničarke Marinke Gomiršek tudi OO NSi Kamnik zaradi nedavne inflacijske prilagoditve višine občinskih dotacij za delovanje političnih strank nekoliko lažje deluje. V občinskem odboru NSi Kamnik so ob evropskih volitvah zelo dejavni. Veseli so vse večjega sodelovanja mladih. Zborovanje je z odličnim petjem olepšal tudi številni mešani pevski zbor •Odmev« pod vodstvom prof. Anice Smrtnik. S petjem himne je naznanil tUdI začetek okrogle mize. Okrogla miza o Evropski zvezi Po zaključenem občnem zboru OO NSi Kamnik se je dvorana nad kavarno še bolj napolnila. Evrobus NSi je pripeljal v Kamnik glavne tri udeležence okrogle mize: prof. Lojzeta Peterleta, predsednika Sveta NSi, prof. Ljudmilo Novak, profesorico slovenščine v Kamniku, tudi županjo iz Moravč, ter dr. Janeza Vasleta, zdravnika pe-diatra iz. Mengša oz. Domžal. Vsi trije so v nagovoru po-vedali, kaj mislijo o Evropi, kaj lahko od lil! pričakujemo. Tako je npr. Lojze Peterle povedal da smo z. vz.sto-pom v LI I po dokaj nemirni zgodovini, postali del mirne demokratične 450 milijonske evropske družbe. V lil i smo šli zato, da bi poslalo v Sloveniji drugače, boljše. Da 00 tUdI v Sloveniji obveljalo načelo solidarnosti, kot je prisotno v EU. Tam so razvite države že zelo uspešno pomagale nekdaj manj razvitim državam npr. Irski, Portugalski, Grčiji, Španiji. Tam se torej razvojne razlike zmanjšujejo, pri nas je to, žal, ravno obratno. V NSi hočemo, da slovenski predstavniki v lil) ena ko govorijo in ukrepajo doma in v Bruslju. Da bo tudi pri nas, tako, kol je v EU, da je zaslužek slehernega državljana odvisen od njegovega uspešnega, kvalitetnega dela in ni odvisen od pripadnosti vladajoči liniji. V lil I bomo tudi lažje uveljavljali liti standarde. Seveda so vsi trije sogovorniki tudi odgovarjali na številna vprašanja občinstva, lako se prof. Novakova pridružuje misli velikega pobudnika lili Roberta SchUmana, ki je rekel: Evropa naj ostane krščanska ali pa je ne bo! Po dr. Vaslctu je lit I v stalni rasti, za njeno vse boljše sodelovanje bo prevzemal evropski parlament vse več dolžnosti. Pri tem nikakor ne bodo okrnjene pravite sleherne, tudi najmanjše države ne. Lojze Peterle pa pravi: »Evrope različnost ne moti, ampak jo bogati« Kaj več 0 tej okrogli mizi v eni prihodnjih številk iz Odbora za informiran je pri OO NSI Kamnik Predsedstvo občnega zbora OO NSi Kamnik Vrtanje v nedrjih Malega gradu Iskanje Veronikinega Pravijo, daje tu na Malem gradu zakopan zaklad. Zalo se je z dovoljenjem gospodov Kamniških drznil star ranocelnik z imenom Martin kopati tu in lam po tem griču in celo v spodnji kapeli. Ko pa je mislil, da je dobil zaklad, je izgubil vid in končal življenje v največji bedi. To se je zgodilo pred kakimi petnajstimi leti... Tako je pred več kot tremi stoletji v svoji znameniti knjigi Slava Vojvodine Kranjske zapisal Janez Vajkard Valvasor in še dodaja pripoved o poganski grajski gospodični Veroniki, ki je zaklad tega gradu, spravljen v sodčkih in loncih, večkrat kazala radovednežem skozi železno omrežje...Po drugem poljubu mladeniča, ki naj bi jo odrešil trpljenja in prišel do zaklada, pa je poslala ostudna in divja ter spodnje telo spremenila v kačji rep. Izginila je In se do danes ni več pokazala. Naj bo že kakorkoli, mesto Kamnik ima v grbu žensko s kačjim repom med vrati ... Tako Valvasor. Na ploščadi pod stražnim stolpom seje nakopičilo že precej skal, ki jih bodo uporabili za povišanje grajskega obzidja. Na ploščadi pod st raznim stolpom seje nakopičilo že precej skal, ki jih bodo uporabili za povišanje grajskega obzidja. Tristo let pozneje pa v osrčju malograjskega hriba že nekaj mesecev koplje rov sest rudarjev. Ko smo jih pred dnevi obiskali skoraj dvajset metrov globoko pod straž nim stolpom, so dejali, da o kakšnem zakopanem zakladu ni nobene sledi, pač pa jih obdaja le (tu pa tam se kol zaklad lesketa) trdi apnenec. Sicer pa ne iščejo Vero nikinega zaklada, pač pa le izpolnjujejo naročilo kamniške občine, naj pod stražnim stolpom navzdol proti že več kol šestdeset let stare mu tunelu izkopljejo navpični ja šek, ki bo služil z.a napeljavo vode, elektrike in drugih komunalnih vodov, pa tudi z.a osebno dvigalo. V nedokončanem stražnem stolpu smo se med kupi kamenja snčali z rudarskim inženirjem Meseni llatipimanom, tehničnim vodjem del, in vodjo gradbišča Marjanom Juričem iz KZL Gradbeništvo -Sanacije iz Ljubljane, enega od podjetij, ki so nastala iz nekdanjega Geološkega zavoda. Povedala sla, da so z deli začeli sredi januarja in bodo rov prebili predvidoma do konca junija. Kop ljejo s pnevmatičnimi kladivi, miniranje namreč ni dovoljeno. Poskušali so s kemičnimi sredstu (ekspanzijsko maso), vendar zaradi prenizkih temperatur, pod 15 stopinj Celzija, ta sredstva niso učinkovita. Na nekaterih mestih je dokaj trd apnenec. Računajo, da bodo izkopali približno okrog 150 m* materiala, od tega bodo večje kamne pustili na grajski planoti za poznejšo dograditev graj skega obzidja, drobni material, ki ga nakladajo v stražnem stolpu, pa bodo skozi jašek in tunel spravili v dolino. Tako si- ne bo pono- Aleš Hauptman in Marjan Jurič z GZL Gradbeništvo - sanacije iz Ljubljane skrbita za strokovno vodenje »post-ga stoletja« v malograjski hrib. ■ Rudarji Božo, Muslala, Igor, Andrej, Marjan in Ramiz, ki smo jih zmotili pri njihovem vrtanju v globini IS metrov, pravijo, da se doslej še niso srečali z zakladom malograjski- Veronike, čeprav so po vitlu na vrh hriba spravili že preko sto kubikov materiala... vilo za okolje zelo sporno spušča-nje materiala po cev i na ploščad pri kavarni, ki smo mu bili priča pred leti. Sam rov bo meril v preseku 2,20m x 3 m in bo segal od kote f()8,5 m v pritličju stražnega stolpa v globino do kote .485,5 m, do vrha vodoravnega okrog 1 10 metrov dolgega vodoravnega tunela, ki je bil zgrajen med drugo svetovno vojno in je bil namenjen zaklonišču. To pomeni visino jaška 23 metrov. V tunel bo jašek prišel okrog 90 metrov od Trga svobo de in manj kot deset metrov od Parmovc ulice Te dni so se rudarji prebili do globine 18 metrov. Kot je dejal Hauptman, bodo zadnje Sliri met re najprej poskušali prevrtati s |)i lotko in tako omogočili dostop svežega zraka tudi s spodnje stra ni (sedaj ga dovajajo z ventilator jem) in odtok vode, ki jo potrebu jejo za izpiranje pri vrtanju Sedaj, ko vrtajo v osrčju hriba, hrupa kladiv v okolici niti ni čutiti, razen kompresorja na ploščadi pod ma-lograjskim hribom. /a izvedbo vertikalne vrtine z.a komunalne vode na Malem gradu, kot se glasi postavka v občinskem proračunu, je bilo že lani name Letno srečanje izgnancev kamniške občine kulturni dom Kamnik je bil v soboto, 20. maja. gostitelj letnega občnega zbora izgnancev občine Kamnik. Učenci Glasbene sole Kamnik SO v kulturnem programu zaigrali ve< srečanju primernih pesmi, Kožo Matičič je zaigral vrsto zanimivih, zlasti borbenih melodij, Marija Golob pa je s povezovanjem in z vložki recitacij program se polepšala. Poročilo o delu krajevne organizacije DIS (Društva izgnancev Slovenije) Kamnik je udeležen ceni predstavila predsednica Marija Znidar. Iz vsebine poročila je razvidno, da so bila temeljna vpra sanja izgnancev na kamniškem področju ugodno rešena, le nekaj primerov se ni dokončanih. Zasluge za to gre |>ripisali DIS in tUdI I Ipravni enoti, ki je pravni asno in brez. zaostankov reševala pri spele zahtevke Brez aktivnega sodelovanja Krajevne organizacije DIS izgnanci prav gotovo ne bi dosegli današnjih pravic, kot SO mesci na renta, dodatno zdravstveno zavarovanje, priznanje posebne pokojninske dobe, zdravniško-klimal skega zdravljenja, vojne odškodnine za fizično in psihično trpljenje po slovenskem zakonu itd Prav vključevanje Krajevne organizacije DIS rv Z letnega srečanja izgnancev kamniške občine (z leve): predsednica krajevne organizaciji1 I)iS Kamnik Marija Žnidar, predsednik delovnega predsedstva Anton Šuštar, načelnik oddelka za finance Lojze Kolar, član K) DIS Drago llrihšek, predsednik območnega združenja ZB Matevž Košir in lirdo Cvetko je marsikomu pravočasno omogočilo pridobitev odškodnini na prisilno delo po nemškem in avstrij skem zakonu. Izgnance velja spomniti na |io-daljšan rok za vlaganje zahtevkov z.a gmotno odškodnino po avstrijskem zakonu: do konca meseca junija letos. V drugem delu je Marija Znidar govorila 0 materialni odškodnini, kar bi morala rešiti država ali pa Zahtevati rešitev od držav, ki SO v času okupacije materialno osko d Ovale prebivalce Slovenije. Zakona 0 gmotni škodi še ni. zato tudi ni mogoče dati natančnih navodil 0 zbiranju dokazov Dokumenta lijo naj člani zbirajo in hranijo < > spremembah in o sprejemu ustrezne zakonodaje bodo pravo časno seznanjeni. ()bčnega zbora se je udeležil tudi elan Izvršnega odbora DIS iz Ljubljane Drago llribsek. Župana Kamnika je zastopal Alojz Kolar. Oba sta sodelovala v razpravi. V imenu Območnega združenja Zveze borcev je navzoče pozdravil predsednik Matevž Košir in poudaril zgledno medsebojno sodelovanje Občni zbor je soglasno sprejel vsa poročila in tudi program dela in finančni načrt za leto 200 i Posebna priznanja in zahvalo sta prejeli Marija Golob za dobro sodelovanje na kulturnem področju in Marija Grilj za delo tajnice, bila je prva tajnica krajevne organizacije. STANE SIMŠIČ njenih 15 milijonov SIT, ki pa niso bila izkoriščena in so bila prenesena v letošnji proračun. Star običaj pravi, da je treba vsak predor, ko je prebit, »požeg-tiatl« tudi s šampanjcem. Morda pa se bo na ta običaj ob tem z.go dolinskem dogodku kmalu po srednjeveških dnevih spomnil tudi naš župan... FRANC SVETELJ Lirina pesem odmevala na bregovih Mure Na pobudo občine Kamnik in župana Toneta Smolnikarja je kamniška Lira zadnji dan aprila sodelovala na najveličastnejši prireditvi v spomin na 130-letni-co rojstva generala Rudolfa Maistra pri odkritju njegovega spomenika v Gornji Radgoni. Veliko slavje se je začelo v centru mesta pred vrati farne cerkve, kjer je nekoč že stal spomenik Rudolfu Maistru posvečen kot »Svetilnik miru«. Nacifašisti so ga 6. aprila leta 1941 do temelja uničili, po tem ko so vdrli v župnišče in ubili župnika. Na svečanem prostoru pred cerkvijo je po himni Lira prva zapela »Slovenec sem« in Maistrovo »Završki fantje«, za katero je skladbo skomponiral Emil Adamič. Mešani zbor iz Murske Sobote je zapel prav za to priložnost skomponirano pesem Jakoba Ježa. Pred zbrano množico je bila postavljena častna četa slovenske vojske. Slavnostni govornik generalmajor g. Lipič je omenil junaška dela Maistra v letih 1918-1919. Maister je bil tisti, ki je osvobodil Radgono, Maribor, južno Štajersko in del Prekmurja. Spregovoril je tudi delegat Zveze borcev NOB in predsednik Društva general Maister Slovenije g. Milan Lovrenčič, ki je spomnil na boj za osamosvojitev Slovenije. Skupaj z županom mesta Radgona so odkrili spomenik, ki predstavlja dve bakli kot simbola svobode in zvestobe. Izdelal ga je arhitekt g. Tobias iz Maribora. Po odkritju so se Liraši odpravili čez most nad Muro in na avstrijski strani zapeli pesem »Dvigni-mo čaše« in navdušili Avstrijce, ki so čakali na slovesnost priključitve Slovenije v Evropsko skupnost. Predsednik Lire Franci Poljan-šek je na poti domov pohvalil pevce in se jim zahvalil za uspešen nastop na slovesnosti ob odkritju spomenika našemu rojaku, s čimer so dali svoj domovinski doprinos Slovencem in generalu Maistru. Na slovesnost smo skupaj z Liro potovali tudi člani podružnice Društva general Maister v Kamniku s predsednikom ing. Nikom Pintaričem. NIKO SADNIKAR Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: infocenter. kamnik@siol. net http://turižem.KamniK,8i KOLEDAR PRIREDITEV MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, Kamnik, tel. 8317 647, 8317 662 Petek. 18. iuniia POLETNA MUZEJSKA NOČ V KAMNIKU 16.00-17.30 Galerija Miha Maleš, Glavni trg 2, Kamnik Brezplačno vodstvo po razstavi Pilon / Maleš Pariško druženje ob kozarcu francoskega vina. 18.00 -19.30 Medobčinski muzej Kamnik, Muzejska pot 3, Kamnik Brezplačno vodstvo po muzejskih zbirkah. Otroška likovna delavnica: izdelovanje lampijonov 20.00 - 24.00 Salon na gradu Zaprice Koncert skupine Brina. Soorganizator: Študentski klub Kamnik. Udeležite se vseh naših dogodkov brezplačno! Vse publikacije po promocijski ceni! SO JAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI Območna izpostava Kamnik, Japljeva 2 Tel.: 01 831 75 56; Faks.: 01 831 98 31 E-mail: oi.kamnik@iskd.si Petek. 18. iuniia. ob 19. uri Galerija Veronika Kamnik Odprtje razstave del šolskih študijskih krožkov Šolskega centra Rudolfa Maistra, Kamnik Mentor: Andrej Schlegel Razstava bo odprta do 4. julija. Galerija Veronika je odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldan. Vstop prost! Petek. 18. iuniia. ob 20. uri Trg svobode Kamnik POZDRAV POLETJU PSPD Ura s prijatelji So DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka, od 9. do 14. ure na tel.: 839 76 06, GSM 041/ 580 -818 www.domkulture.ora: e-mail: into@domkulture.ora Četrtek. 10. iuniia. ob 18. uri VALETA Osnovna šola Toma Brejca - zaključena prireditev Torek. 1$, junija. PP 18. uri VALETA Osnovna šola Marije Vere - zaključena prireditev Četrtek. 24. iuniia. ob 17. uri PODELITEV SPRIČEVAL Glasbena šola Kamnik - zaključena prireditev so MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si. http://www.kam.sik.si 29.30. iuniia. I.iuliia od 9.30 do 14. ure in 6..7..8. iuliia od 9.30 do 14. ure v Veronikini sobi Matične knjižnice Kamnik POČITNIŠKA USTVARJALNICA V VILI ČIRA ČARA Izbirali boste lahko med slikanjem na svilo, steklo in bombaž, oblikovanjem gline, mozaika in nakita Vodi: prof. Rosana Kleindienst Premk, unikatna oblikovalka CENA: vseh šest dni 22.000,00 SIT, 3 dnevi 12.000,00, en sam dan pa 4.500,00 SIT, več otrok - dodatni popust. Vključuje ves material, pripomočke in malico. PRIJAVE in INFORMACIJE: pionirski oddelek ali tel 723 74 60, GSM 040 838 570 (Rosana). Kulturno društvo Miran jarc, Škocjan pri Domžalah, vabi v Poletno gledališče na Studencu na Kulturni poletni festival Studenec 2004 12. junij ob 21. uri koncert SLOVENSKI OKTET koncert slovenskih ljudskih pesmi in ljudskih pesmi evropskih narodov. Večer bo vodila radijska in TV voditeljica Maja Šumej. 19. junij ob 21. uri koncert HELENE BLAGNE z gostoma Načetom Junkarjem in Marjanom Zgoncem 24. junij ob 21. uri komedija PIŽAMA ZA ŠEST v izvedbi gledališča Moj teater Igrajo: Nina Ivanić, Maja Končar, Nevenka Sedlar, Tina Uršič, Roman Končar, Konrad Pižorn-Kondi, Goro Osojnik, Tarek Rashid. Prodaja vstopnic (vstopnice so oštevilčene): VELE, trgovska družba, tel.: 01 721 83 31 Trgovina NAKUP Kamnik, Šutna 48, tel.: 01 839 70 81 in dve uri pred predstavo ali koncertom v poletnem gledališču. E-mail: kdmj.skocjan@siol.net TERME SNOVIK S^ET TERMM-NlH UZ]TKOV restavracija POTOČKA m iJpJNMl |Mfl U s lavni a kasno® jikshmij o)]imprn\Mkmw® animacijo za otroke 1 suha in parna savna -LEDENA SAVNA ~ "zima sredi poletja Terme Snovik - Kamnik d.o.o., Molkova pot 5,1240 Kamnik; tel. 830 86 31 natureta ) :■: . ' .... '■ t > M'1'JU Si (Ifjljuji nu 1 T 9 KUHINJE NEWFORM ■ ameriška preciznost - italijanski design 74 novih modelov kuhinj izbira med 400 elementi NOVO -vodoodporni materiali (stranice, pulti, podnožja) popolna prilagoditev vašim dimenzijam BREZPLAČNO svetovanje in projektiranje BELA TEHNIKA DOMŽALE. Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 LJUBLJANA. Topniška 5, tel.: 01/430-77-30 ARISTON www.Iiiz-karantania.si NOVA PODOBA Natur predstavlja varnost m topimo babiane kuhinje. Natur združuje sodobnost s tradicijo. Natur ohranja tradicijo v sodobnem načinu življenja. Natur za boljšo prihodnost. ■■i minula. '% som lhopi°m PRODAJNI CENTER JARŠE TRGOVINA STRANJE Preserska cesta 1, Zgornje Jarše Zg, Stranje 1 A 1235 Radomlje 1242 Sathovica tel: 729 88 00. 729 88 01, 729 88 02, 729 88 03 ,e| 832 70 30 832 70 35 fax: 729 88 14 fax: 832 70 45 NOV DELOVNI ČAS V PRODAJNEM CENTRU JARŠE ponedeljek-petek: 7.00-20.00 sobota: 7.00-15.00 topkcn ticci Pridobite si TOPKARTICO, ki vam prinaša POPUSTE in številne druge UGODNOSTI. Vse informacije dobite pri prodajalcih. WWW.SAM.SI NOVO - NOVO - NOVO SALON KERAMIKE IN PODOV TALNA IN STENSKA KERAMIKA, KOPALNE IN TUŠ KADI, TUŠ KABINE, KOPALNIŠKE ARMATURE, KOPALNIŠKI DODATKI, SANITARNA ■ KERAMIKA, PREPROGE, PREDPRAŽNIKI, PARKETI, LAMINATI IN PRIBOR ZA POLAGANJE BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, ELEKTRO ODDELEK BELA TEHNIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI, .-fsmt II t fl KUHINJSKI PRIBOR, KLIMATSKE NAPRAVE, SVETILA, VIDEO IN AUDIO TEHNIKA, TV SPREJEMNIKI, VSE ZA ELEKTRO INŠTALACIJE Tj S'll i w , 1 "a m 1 ■j NUDIMO VAM UGODNE KREDITE ZA NAKUPE V TRGOVINAH SAM Kamniški OBČAN MED NAŠIMI MATURANTI 10. junija 2004 Slovo od srednješolskih klopi Z LEPIMI SPOMINI... Kar tradicija je že, da se maturantje kamniškega ŠCRM poslovijo od šole in mesta s slovesno povorko in zaplešejo četvorko na Glavnem trgu Tudi letos so nam pred pravim in dokončnim slovesom od srednje Šol skih klopi - napornim /hiranjem zadostnega števila točk na maturi, na smejanih obrazov in polnih glav pokazali lepe obleke in na ulice mesta Kamnik prinesli tako pogrešano in zaželeno živahnost, mladost in razposajenost. Kako tudi ne, ko pa so srednješolska leta eno najlepših in nepozahnejših obdobij v našem življenju, ki vse prehitro minejo. To so leta, ko odkrivaš samega sebe, odraščaš, širiš svoje obzorje, se zabavaš in se odločaš o svoji prihodnosti. V tem prelomnem trenutku smo bodoče intelektualce povprašali o preživetih prijetnih in tudi manj prijetnih trenutkih ter 0 prihodnjih življenjskih korakih. no selekcionirati, tisto, kar je treba, si zapomniš, ostalo pa likvidiraš. Želiva si predvsem živeti to življenje, prevelikih želja pa ni dobro imeti, ker si potem zlahka razočaran. Jernej Kavčič iz Domžal in Simon Grižon iz Šmarce Nekateri pač nismo nič bolj zreli, ampak samo starejši...šala! Na šolanje gledava kot na nekaj kar sva pustila za sabo. Predvsem smo se veliko zabavali. Najbolj zadovoljna bova, ko bo za nama še faks, potem bomo pa »odjadrali« naprej. Gimnazija nas je predvsem naučila kako naj se človek znajde v življenju. Informacije, ki so nam jih posredovali na šoli so, je potrebno racional- Damir Gubernič iz Kamnika, Petra Majnik iz Godiča, Maja Slevec iz Kamnika, Matic Cerar iz Komende in Polona Bajec iz Kamnika Ta dogodek nam pomeni predvsem to, da se nam iztekajo zadnji skupni dnevi, potem nas čaka samo se matura, ki je nekakšna prelomnica v življenju. V štirih klih smo se zelo pove/ali med seboj. Naučili pa smo se tega, da svet ni vedno taksni, kakršen se zdi. Da je v življenju pomembno, da uživaš, sploh v srednji šoli, ker kasneje postanejo stvari vse bolj resne. Sicer pa nas čakajo še študentski žuri! Drugače pa si želimo videti t im več sveta! f a s h i o n line Vabimo vas v novo Krojevo prodajalno ženske konfekcije riti ljubljanski c. 84 v Domžalah, telefon 01/729-30-30 Pripravili smo pestro izbiro modnih oblačil za poletne dni Posebna ugodnost! OBLAČILA Z MANJŠO NAPAKO 30% CENEJE Patricija Popič iz Domžal, Jonatan I caka r in Ana Jereb iz Kamnika in Janja Gašperšič iz Domžal Konec srednje sok ji prelomnica v življenju, ki pomeni vstop v nekaj novega, drugačnega, kar s seboj prinaša več odgovornosti in samostojnosti Za nami je obdobje, ko smo odraščali in na šolo bo mo imeli vedno lepe spomine. Naučili smo se marsikaj in se zaradi tega tudi spremenili Verjamemo, da je v vsaki stvari in človeku nekaj dobrega in da se na takšen način vedno lahko učimo. ri. Pa tudi če se odločiš za družino prekmalu, se lahko izkaže, da je bila odločitev napačna. Danes bi se pa radi zahvalili županu, ker nam je pripravil lep sprejem. Špela Burger iz Mengša in Jasmina Voler iz Kamnika Verjetno sploh i oe dojemava pome-W ^.J na tega dogodka, ki E^Lfl je res enkraten gle- I de na to, da zaključujemo neko ob-dobje svojega življenja. Ko smo za Giiinessovo knjigo rekordov plesali Četvorko v Ljubljani Sva se sploh prvič zavedli dejstva, da smo maturantje In slovo bo kar težko, ker smo se z vsakim letom bolj navezali drug na drugega. Vendar moraš biti v življenju ves čas pripravljen na to, da se nekaj končuje in da se začenjajo nove stvari, saj nikoli ne Mama Jana in Polona Bajec iz Kamnika Starši smo predvsem zaskrbljeni, kako bo potekala matura. Vendar je najbolj pomembno to, da zaupamo v svoje otroke. Druščina maturantov, ki so med štiriletnim polnjenjem glav z novimi spoznanji spletli pristne prijateljske vezi, je bila (kot že mnogokrat doslej) v svojem pogledu enotna Zdaj je konec srednje šole in nov začetek v življenju. V srednji šoli smo se naučili preživetja, veliko smo se namreč borili za ocene in čeprav so profesorji vedno zmagali, nam je vseeno uspelo! Želje so študij, dobra služba in družina. Najbolj bomo pogreša li sošolce. Mislimo, da na fakulteti ni toliko prijateljskih odnosov, ker so skupine študentov večje, poleg tega je tudi večja tekmovalnost in vsak dela samo zase. Proti tridesetim pa v življenju postane pomembna družina Prej je zaradi šole in drugih možnosti težje razmišljati v tej sme- veš kaj te še čaka Zdaj vsi upamo, da bomo sprejeti na željene fakultete in da bi potem uspeš no dokončali še to nalogo Potem je pomembno, da dobiš dobro službo. Veselje maturantov po kamniških ulicah. Miha Lenarčič iz Lukovice (levo) Ta dan se mi ne zdi nič posebnega. Štiri leta sem pretrpel tu- kaj, na šoli, malo smo uživali, malo smo »špricali«. Predvsem se ni spoznal veliko novih ljudi in doživel največ do sedaj v svojem življenju. Sicer ni bilo ravno najbolj »fajn« hodit vsak dan v šolo in se učit, ampak če si predstavljam, da bi moral ves ta čas delat, je učiti se še vseeno boljše. Zdaj smo s sošolci že podpisovali dogovore koli kokrat se bomo srečali, predvsem s kolegicami! V prihodnosti se Milim kol pi-KN, v modrinah neba, sicer pa ponavadi ne mislim predaleč naprej, največkrat še to ne vem, kaj bom jutri za »južno jedu«! Ksenija z Gozda in Andreja iz Domžal Vse skupaj je bolj žalost no, ker se poslavljamo. Cehi lahko ostali na šoli, bi lo naredili z veseljem še za kakšno leto. Sicer pa živiva predvsem za danes in ne razmišljava preveč o tem, kako naprej. Ko so maturantje odplesali slavnostno četvorko so se družno odpravili na tradicionalno podelitev ključa najboljšemu predstavniku izmed tretjih letnikov. Tokrat niso preizkušali raznih fizičnih sposobnosti kandidatov z metodami kot so »goltanje ('okoli-sinka vtikanje glav v posodo polno moke, iščoč plesniv žvečilni-gumi, ker naj bi se le-te izkazale za delno ali sploh neuspešne. Ampak so, kot so se stro kovno izrazili, fizično obdelovalni način zamenjali z mentalnim, ki naj bi izmeril količnik šolske inteligence in zmožnost abstraktnega mišljenja, kot najprimernejši medij pa so si izbrali kvi/ V potešitev bralčeve radovednosti in morebitne želje, da tudi sam preizkusi svoje sposobnosti, navajamo eno izmed vprašanj: Kdo od naštetih je najbolj vplival na razvoj slovenskega šolstva? A: Mahatma Gandhi iz Indije B: Nelson Mandela iz Južno Afriške Republike C: Slavko Gaber iz LDS D: Denis iz Game Over Ravnateljica ŠGRM Veronika Kališnik nam je v pogovoru pohvalila S4. generacijo maturantov Dijake res še čaka matura, vendar Kališnikova zaupa v trud, ki so ga dijaki in profesorji vložili v svoje delo, da bi tako uspešno opravili še zadnje preizkuse kot zaključek srednješolskega izobraževanja. Z maturanti seje pogovarjala SPELA ŽAVBI CJ TRO E »SL. ' ' „ v i VABLJENI V TRZIN «1 ■II III MVTOMARKE PRODAJNO SERVISNI CENTER BLATNICA 5, 1236 TRZIN Tel.: 01/562 33 00 • faks: 01/562 21 63 http://saloni.citroen/avtomarket-trzin/ CITROEN VELIKA IZBIRA VOZIL -NAJUGODNEJŠI NAKUP! MODELI: C3 XSARA LIMUZINA XSARA PICASSO PUSTITE SE ZAPELJATI! Delovni čas: vsak dan od 9h - 13h in od 16" - 19h, sobota od 9h - 12" 10 10. junija 2004 ZANIMIVOSTI Kamniški OBČAN Rekordna udeležba in nov rekord na 16. MEKINJSKEM KROSU Športno- kulturno društvo Mekinje je na praznik 27. aprila organiziralo že 16. Mekinjski kros. I deležba je bila rekordna, saj se je teka udeležilo 156 tekmovalcev iz vse Slovenije Največ uspeha so imeli domaČi tekmovalci. Najhitrejši na cilju je bil Sebastjan Zar-nik z Brezij nad Kamnikom, ki je postavil tudi no\ rekord proge, ki je od letos dalje 36,35 minute. Za dosežek je prejel posebno nagrado glavnega sponzorja Avtoličar-stvo D. Papež. Tek je organiziran v vseh kategorijah od najmlajših predšolskih do najstarejših. Desetkilometrska proga za kros poteka po mekinj-skih gozdovih in je v slabem vremenu tudi dokaj zahtevna Rezultati tekmovanja: Letnik 1998 in mlajši: deklice: 1. Maja Plaznik, 2. Nagaja Gorjup, 3. Neža Lanišek; dečki: 1. Anic Kristan, 2. Matevž Planko, 3. Klemen Kališnik. Letnik 1995-1997: dekleta : 1. Janct čufer, 2. Anita Horvat, 3. Anja Plaznik; fantje : 1. Andrej llrankar, 2. Ma- GASILKE GZ KAMNIK V ZDRAVILNEM GAJU V aprilu, smo se gasilke, kljub slabim vremenskim napovedim, zbrale v Tunjicah. Bilo nas je 33 in sicer iz PGD Kamnik, PGD Šmarca, PGD Tunjice, PGD Kamniška Bistrica, PGD Srednja vas, PGD Zg. Tuhinj, PGD Špitalič in PGD Motnik. Želele smo si ogledati Zdravilni gaj v Tunjicah, saj večina izmed nas še ni bila tam, kljub temu, da je v naši bližini. Razdeljene v dve skupini smo se sprehodile po gaju. Ob posameznih centrih, ki imajo ugodne vplive na različne organe, smo se ustavile in skušale slediti navodilom vodičev. Prijetna urica v sproščanju in tišini je hitro minila. Ob koncu obiska nam je lastnik gaja, Drago Vrhovnik, podal še nekaj informacij ter nas presenetil z več kot 50-od-stotnim popustom, ki nam ga je namenil. Gasilke smo bile vesele in presenečene nad tako gesto. Z zadovoljstvom in v prijetnem klepetu smo zapustile Tunjice. Izpolnile smo še eno točko letnega plana Komisije za članice Gasilske zveze Kamnik. Ob prijetnem klepetu smo si bile enotne, da so ob hitrem ritmu vsakdana takšna srečanja prav na mestu. Če pa je to združeno z lepim naravnim okoljem, prijaznimi ljudmi in gasilsko druščino, potem si kaj takega lahko želimo tudi v prihodnje. Za članice GZ Kamnik MATEJA SLAPNIK tevž Škrtič, 3- Matej Šerlak. Letnik 1991-1994: dekleta : 1. Katja Balantič, 2. Sin-clis Ćufer, 3. Petra Vrhovnik; fantje: 1. Marko Alpner,2. Urban Cchovin, 3- Matic Plaznik. Letnik 1989-1990: dekleta: 1. Nika Urh, 2. Petra Hren, 3. Barbara Uršič: fantje : 1. Klemen Markuš, 2. Rok Markuš. 3.Matej božič Letnik 1983-1988: ženske: 1. Katja Tomec, 2. Špela Mihelač, 3 Urša Rebernik; moški : 1 .Uroš Tomec, 2. Andrej Medved, 3. Gregor Mlakar. Letnik 1973-1982: ženske : 1. Darja Kokalj, 2. Simona Žabjak, 3. Metka Pungerčar; Moški: 1. Sebastjan Zarnik, 2. Andrej Voglar, 3. Zdravko Volkar. Ženske letnik 1972 in starejše: 1. Ida Šurbek, 2. Milka Šebenik, 3-Nataša Planko. Moški letnik 1963-1972: 1. Tomaž Ferjančič, 2. Marko Gro-belSek, 3. Lado Kveder. Moški letnikl953-1962: 1. Srečko Gjerek, 2. Marjan Ver-šnik, 3- Iztok Kukmak. Veterani letnik 1952 in starejši: I. Štefan Lešnik, 2. Mare Krišlofič. 3. Brane Povše. Najhitrejše ženske: 1. Ida Šurbek, 2. Darja Kokalj, 3. Simona Žabjak. Najhitrejši moški: 1. Sebastjan Zarnik, 2. Andrej Voglar, 3. Zdravko Volkar. Najmlajši udeleženec: Lovro Planko, letnik 2001. Najstarejši udeleženec-ka: Helena Zigon, letnica 1928. ()rganizator tekmovanja se zahvaljuje \ sem. ki so sodelovali pri organizaciji prireditve, se posebej sponzorjem Avtoličarstvu Papež, Avto mehaniki Cotman, Vepu d.o.o., pokrovitelju tekmovanja KS Mekinje in I )omu starejših občanov, ki vsako leto p >g( ist i t ek movalcc s čajem: M. PETEK 10-kiIomctrsko progo Mckinjskega krosa so najhitreje pretekli v kategoriji veteranov (z leve): Brane Povše (3. mesto), zmagovalec Štefan Lešnik in Mare Krištofič (2. mesto). Kamniška noč 2004 na Trgu prijateljstva 25., 26. in 27. junija PETEK, 25.6. od 10.-12. ure, Program za otroke (vodja programa Helena Sterle) od 16.-18. ure, Glasbeni program za mlade (karaoke, Duo Dejan&Toni...) od 18.-20. ure, Rok Kosmač od 20.-3. ure, Zabava z Natalijo Verboten in skupino POVEZOVALEC PROGRAMA: DAVID TUPY POSEBNA STREŽBA: DOBRE MRHE&SORAYA SOBOTA, 26. 6. od 10.-12. ure, Glasbeni program za otroke (vodja programa Helena Sterle) od 14.-16. ure, Program za mlade, gost čarovnik Rado od 16.-19. ure, 1. Plesni festival »Zaplešimo v poletje« (Dobre mrhe in Bolero) - Helikopter nad mestom (A Kanal, Pop In,...) - Modna revija butika Resnik -15 min. za jesenski vpis v plesno šolo (vpisujejo fantje iz skupine Game over) - Podelitev skuterja od 10.-20. ure, Glasbeni gost je skupina Game over ob 20. uri, Nagovor meščanom (župan g. Anton Smolnikar) od 20.-21. ure, Izbor za MISS KAMNIKA, Povez.: Jernej Kuntner, David Tupy, nastopi plesnih skupin plesne šole DOBRE MRHE od 21 -22. ure, Glasbena gostja Make up od 22.-23. ure, Glasbena gostja Pika Božič in Dobre mrhe od 23.-3. ure, Zabava z Mambo kings POVEZOVALEC PROGRAMA: JERNEJ KUNTNER, DAVID TUPY, ROKI ČESEN POSEBNA STREŽBA DOBRE MRHE&SORAYA NEDELJA, 27. 6. od 10. -12. ure, Izbor naj otroške slike (vodja programa Helena Sterle) od 17.-23. ure. Narodnozabavni program z ansamblom Slaki POVEZOVALEC PROGRAMA: BORIS KOPITAR POSEBNA STREŽBA: DOBRE MRHE&SORAYA AVTOR: J02EF CAJHEN ONEAl TATUM STARI OČE (POKR.) MLADIC OVCE ALOJZ LOZAR INDUSTRIJ. RASTLINA PREHO-KOVALEC LIKOVNI UMETNIK ENCIM. KI RAZKRAJA MAŠČOBE MADŽ. KRAJ 08 SL. MEJI SLOVESNOST POTEZA, ČRTA to PUTRIH SKANDINAVSKA DRŽAVA KARLOVAC KRAJ V J RUSIJI KIL0-KALORIJA fOKHAJŠ) TURŠKA MISS SVETA L. 2002 (JULIA M0RLEY) EGIP: BOG SONCA (DALJŠA OBLIKA) ARIJA IZVIRNO (IT) NA5A TFNISAClCA JAUS0VEC VRSTA SVETILA MESTO IN Ml IV NA CEJLONU PROJEKCIJA NA VODORAVNO RAVNINO PRVA SOVJETSKA VESOLJSKA RAKETA ALEŠ CADE2 SIMBOL ZA ZLATO DROBNA KORENINA VNAŠANJE SEMEN V RODILA SKANDINAVSKA POP PEVKA MARLIN SUMERSKA BOGINJA PLODNOSTI CEHA IMRIE SI. SKLADATELJ (FRANCE) MADŽARSKI PISATELJ (J0ZSEF. 1811-1866) OZKA DOLINA S STRMIMI POBOČJI IT PLEMIŠKA "DUBINA BIVŠI SL. BIATIONFC (BOŠTIANi AM SLIKAR (THOMAS, 13441916) IZPRAZNITEV PREBIVAL. ZARADI VOJNE NEVARNOSTI PREBIVALEC KARANTANIJE PODROČJE OKOLI VEČJIH MEST NIŠ PLOSClNSKA MERA NEKD. DR2. ZAVAROVALNI ZAVOD (KR) MESTO V MAROKU ERNEST KVARTC ČETRTI RIMSKI KRALJ NEPRIJETNA ZADEVA. SPOR MOTORNO VOZILO Z GOSENICAMI IT VIOLINIST IN SKLAD. (NICCOLO) VODITELJICA ODDAJ NA KANALU -A-(KATARINA) PRIRODA N0ET0VA BARKA POKROVKA (LJUD) SLADKOVODNA RIBA ENICA MESTO NA HRVAŠKEM ALPINIST REKVIZIT. VPONKA IT. POKRAJINA (TOSCANA) KRAJ PRI POREČU ENOTA ZA MERJENJE ELEKTR. UPORNOSTI Župnik PREDMET POGOVORA UKRAJINSKI PESNIK IMIHAIL VASILJEVlC) NASAD OB HIŠI URFJFNA ZBIRKA S PODATKI BOJANA KLEMENC DALMATINSKO 2 IME ANTON AŠKERC 2ELEZNIŠKI VOZ RAJ PT JMŽAU ADOLF ČEBOU ZVEZA, ZDRU2ENJE NEM. Hl i DRMATOR (MARTIN) KRAJ NA JAP OTOKU HONŠU DR2AVA V AFRIKI SLUGA. SLUŽABNIK EKSPLOZIVNO TELO CAPKOVA DRAMA AMERICIJ OLIVER CHAVAROT SL. PEVEC (LADO) EGIP BOGINJA PRAVICE ASTROLOGI-NJA MALUS NAJDALJŠA SL. REKA SL PESNIK (FRANCE) SL. PESNIK MEDVED HUMORISTKA (PESA) DANIEL AUTEUIL ANTON NATEK SVOJAT DRHAL IZVIRNI KRAK REKE MENAM VAS PRI LJUBLJANI SARAJEVO CAR10 ABAHTH DEL ZOBOVJA DIŠEČA SKORJA CIMETOVCA TAJNIŠTVO ZA NOTRANJE ZADEVE (KR.) RAČUNALNIŠKA MERSKA ENOTA PEVEC OFARIM VRHUNSKI ŠPORTNIK ARABSKI ZRE8EC SODELAVKA PRI MARIO V ODDAJI •SPET DOMA- IZZIDEK, P0M01 OTOČJE MED AVSTRALIJO, INDONEZIJO IN JAPONSKO MUČENJE OSUMLJENCA V SR. VEKU NA NATEZALNICAH SPOPAD, PRETEP PERJE PRI REPI DESNI PRITOK ZAHODNE MORAVE ŠVICARSKI PISATELJ (CLAUDE) •ARIANE- FR, PISATELJ (HONORE d«, 1799-1850) SLOVARČEK: AZRA AKIN. Julia Morley - turska miss sveta leta 2002; LEKAN Boštjan - bivši slovenski biatlonec; MANNAR - mesto in zaliv na Cejlonu; SEMENKO. Mihael VasiljeviC (1892 - ok. 1938) - ukrajinski pesnik; VALET - sluga, služabnik Iz Matične knjižnice Kamnik Nekaj pogledov izza knjižnih platnic Današnji članek prinaša nekaj predlogov za branje novejših knjig. Ker naše oči bolj rcproducirajo kot vidijo, so naše osebne perspektive drugačne. Tudi današnje bralne perspektive so si med seboj tako zelo različne, kot je lahko različen ta svet in naša življenja, izkušnje, doživetja... S predlogi pa želim le eno: da bi se naše različne perspektive združile v navdušenju za branje. Dr.J. Rugelj: »Čc bi spoštovali temeljni red, bi morali suspendirati vse učitelje, ki jim v osmih letih osnovne šole (ali celo v štirih letih srednje šole) ne uspe navdušili učencev za branje dobrih knjig." (O biblioterapiji. Janina knjižica: posebna priloga revije Jana, I. junij 2004.) Dr. Manca Košir: »Zakaj je branje ključno za osebnostni in nacionalni razvoj? Zato, ker kdor bere, ta tudi misli. Mislimo namreč v jeziku« ( Kdor bere, je frajer. Janina knjižica: posebnj pri loga revije Jana, I. junij 200 t.) Tone Pavček: »Slovenska pismenost je sorazmerno nizka-v tem oziru, da lahkoverno in lahkomiselno jemljemo ta svet« (Odgovornost, kako in kam postavljaš noge : pogovor s Tonetom Pavčkom. Ampak, april 2004) 16-letno umorjeno dekle iz nebes gleda svojo žalujočo družino Alice Seboltl je napisala nenavaden roman V mojih nebesih (Vale Novak, 2003). Ko nam glavna junakinja 14-letna Susie Salmon prvič spregovori, je že v nebesih, bila posiljena in umorjena. Čeprav je začetek romana pretresljiv, nas čaka topla in nenavadna zgodba, pisana z. mojstrskim peresom in izjemnim občutkom za odnose. Susie iz nebes opazuje dogodke na Zemlji: družino, ki do zadnjega upa, da je živa, sošolce, ki so zgroženi zaradi njenega izginotja, morilca, ki spretno zakriva sledi umora. Starša, ki se zaradi žalovanja lomita in odtujujeta. bratca, na katerega vsi pozabijo in postane vase pogreznjen, čudaški fant. Sestro, ki se dela močnejšo, kol je v resnici. Zanimivo je, da je oče bolj pozitivno starševski lik kot mati: »Preden se je oče povsem predramil, je bil še človek, kakršen je bil prej. Ko pa se mu je zavest prebudila, je bilo, kot da bi ga prežel strup. Sprva niti vstati ni hotel. Obležal je kot pod težkim bremenom. Ampak le gibanje bi ga odrešilo, zalo se je gibal in gibal in gibal, a nikoli dovolj, da bi mu pomagalo. Ni se mogel znebili krivde, božje dlani, ki je pritiskala nanj in ga opominjala; Ni te bilo ob hčeri, ko te je potrebovala.« Zgodba nam kaže zgodbo družine, ki je doživela več, kol je možno prenesti.. Kljub vsemu je to zgodba o ozdravitvi in sreči. Izkušnja holokavsta skozi oči 15-letnega madžarskega Juda Pred seboj imam knjigo Brcz-usodnpst, ki jo je napisal nobelovce Imre Kertes (Studentska založba, 2003). Prvič je izšla že leta I 975, vendar ni bila dobro sprejeta. Leta 2002 pa je pred vsem zaradi le knjige prejel no-belovo nagrado, listo, kar je sprožilo takšno ambivalentnost, je oster, racionalen prvoosebni opis doživljanja taboriščnega življenja v Auschvvitzu, drugačen od dosedanjih zgodb o ho-lokavstu. Petnajsletni deček pripoveduje o racionalizmu preživetja, vendar nam odsotnost čustvenosti toliko bolj približa neubesedeljivo življenjsko situacijo v taboriščih: »In zaman vsakršna razsodnost, pamet, spo znanje, trezna presoja, kajti kljub temu v sebi nisem mogel kaj, da ne bi prepoznal neke tihe, prikradem- besede nekakšnega hrepenenja, ki pa je - čeprav se je zdelo, kakor da se sta ffluje svoje nesmiselnosti - vendarle postajala vse bolj kljubovalna: rad bi še malo živel v tem lepem koncentracijskem taborišču.« ... Knjiga seveda ni lahko branje, prej boleče, a na nek način očiščujoče samospraševanje o golem obstoju. Mogoče je malo sebično, da se po takšnih izkušnjah zavedamo milosti, da sploh smo in da živimo v danih okoliščinah. Kako vidi odraščajoči mladenič češki socializem in v njem tudi vlogo svojih staršev Michal Vievvegh je velika zvezda češkega leposlovja devetdesetih let. Njegov najpomembnejši roman poleg Čudovitih pasjih časov je Vzgoja deklet na Češkem. Roman Čudoviti pasji časi (Sanje, 2004) v prvoosebni Kvidovi pripovedi duhovito, ironično in pronicljivo prikazuje življenje izobražene češke družine v kontekstu Češko-ruskega socializma in vsesplošne podrejenosti ideologiji. Njegova starša sta distancirana do političnega sistema, zato oče kljub svoji vrhunski izobrazbi postane vratar. Zarati i lega postaja oče odmaknjen čudak in v svoji delavnici preživi večino svojega časa ter se ukvarja z izdelovanjem krste zase. Zgodba se konča s Kvidovo poroko, padcem socializma in privatizacijo. In kaj je drugače kot prej? So ljudje boljši? Je življenje v svoji globini drugačno za tisk-, ki jih je zlomil ali celo kastriral avtokratski sistem? Ampak to so le vprašanja, ki se porajajo meni. Morda bo drugim roman pokazal drugačne poti. Spregledani vpogled Kaj nimamo ženske včasih Občutek, da ne živimo svojega življenja, da smo v resnici nekaj drugega, kot smo videti na zunaj? Clarisa Pinkola Estcs v svojem imenitnem delu Ženske, ki tečejo z volkovi (lino, 2003) odkriva to drugo plat in jo imenuje Divja ženska. Knjiga prinaša razlago nekaterih svetovnih pravljic in pravljičnih arheti-pov, s čimer avtorica spodbuja razvoj ženske pristnosti prav. Kot nam govorijo bralke, visoka izposoja in dolga čakalna vrsta, ima knjiga močan vpliv. Naša bralka je povedala, da je ob branju spoznala, da izgublja slik s svojo pravo podobo in da jo je barvito, tenkočutno in silovito pripovedovanje Estesove spodbudilo k novemu iskanju in osveščanju. Knjiga seže tja, kjer že dolgo nismo bile: v skrite kotičke naši- duše! Ikrimo: »Instik tivna ženska narava je oplcnje-na, odrinjena in pozidana. Podobno kot divje živali in divjina je deležna najslabšega ravnanja. ... Zdrave volkulje in zdrave ženske odlikujejo nekatere skupne psihične lastnosti: ostri čut, igriv duh in povišana sposobnost požrtvovalnosti. Globoko intuitivne so, predano skrbijo za mladiče, partnerje in trop. Pa vendar oboje1 preganjajo. Oel ne- kdaj so tarče tistih, ki hočejo temeljito očistiti divjino in divjin-sko okolje psihe.« Razgled čez prekmursko ravnico Roman Ecrija l.ainščka Ločil bom peno oel valov (Bclctrina, 2003) skozi oči mlade žene skrivnostnega prekupčevalca in malijea. Llicc Sres, kaže- zgodbo o hrepenenju, navidezni sreči v zakonu z Ivanom in o ujetosti v zakon, ki je izpolnil svoj namen, ko je Elica Ivanu rodila potomca. Nekje sem prebrala, da je Elica slovenska Brna Bovaty, vendar sta oba literarna lika zelo različna. Elica resela zapusti otroka in uide- možu, vendar ne zaradi romantične zas^njanosti, pač po notranjih bojih, ko spozna, da je zakon zanjo hitela jce a, Ivan pa sina ljubi bolj kot vse na svetu. Presodi, kaj je dobro zanjo in za sina. Pred našimi očmi se izriše končno svetel, ženski lik! »Naj je bilo življenje še tako elare/ljivo. se' zmeraj je bilo nekje nekaj, kar ga je presegalo. Saj, moralo je biti, pa tudi če je bilo samo hrepenenje, kajti sicer so reci zmeraj znova začele izgubljati smisel.« Tako l.ainšček. Kako pa mi? in še nekaj naslovov. Svetovno znana manekenka Waris Dirie v avtobiografskem romanu Puščavska roža opozori na spolno pohabi janje deklic zaradi izrezovanja klitorisa. Tudi sama je žrtev tega pohabijanja. Aksinija Kermav-ner je napisala slovensko različico BridgCtJones v delu Dnevnik Hiacinte Novak, ki izzveni v končnem sporočilu, da je življenje cisto v redu. Marai Sandorv romanu sv ečfc so dogorele pokaže, da nerazčiščene zamere, se zlasti prevaranih mož. in razočaranih ljubimcev, nikoli ne ugasnejo, saj bivša prijatelja zaradi ženske delata obračun pri 73-ih letih. Če vas zanima skrivno življenje velikih mož, je- dobrodošlo branje Celes- le Albarel Gospod Proust, ki raz-kirva nevrotično Proustovo nrav Za odraščajoče o temi kriminala in alkoholizma med mladimi - Sarah Ealker: Žal mi je in Robert Swindells: Zadeti. Za razmišljujo če- Dušan Rutar: Noam Chomskv o anarhizmu & tlemokraciji. Za ženske-Eve Elsner: Monologi vagine Za posebneže, ki se še niso pogreznili v masovni cinizem -Arto Paasilinna: Tuleči mlinar, Zajčje leto. Pa še veliko drugega je za branje na dosegu vaših rok, seveda, če to hočete. BREDA PODBREŽNIK BOGATO KULTURNO PETJE VREMŠAKOVEGA SAKRALNEGA ZBORA Mnogo trajnih spominov me veže na našo frančiškansko cerkev. Pa ne le zaradi starega znanca pokojnega akademskega slikarja Cu-dermana, ki je s svojimi freskami obogatil to naše svetišče, in Plečnikovih umetnin, s katerimi se cerkev ponaša, pač pa zaradi raznih umetniških pevskih in glasbenih manifestacij, zborovskih in solističnih nastopov, ki ob spremljavi Jenkovih orgel ali brez njih, torej »a capella«, zazvenijo v bogati akustični sozvoč-nosti tega sakralnega objekta. In nenazadnje tudi s kančkom nostalgije, saj sem že v otroških in najstniških letih vneto in redno sodeloval in nastopal na koru in ob orglah, tako kot Ansambel kamniških pevcev sakralne glasbe na vokalni manifestaciji v začetku maja. Umetniški vodja Samo Vremšak, eden slovenskih sodobnih skladateljev, je v koncertni list zapisal, da je program » stilni«, da je v celoti posvečen skladatelju in znamenitemu Kamničanu patru Francetu Ačkotu, ki je predvojna leta živel v Kamniku. Dodal bi, da je bil program celo več kot »stilni«, kajti iz zelo kul-tiviranega petja nismo spoznali le Ačkotove zborovske sakralne umetnosti, pač pa tudi dve orkestralni: najprej Velikonočni preludij za pozavno in orgle, ki je bila Francetov priljubljeni instrument, in so v vsej svoji blesteči formi pod rokami umetnice Marije Holcar zapele in zadonele tudi v Passacgliji iz Sonate za orgle, skladbi, ki jo je France verjetno napisal v času svojega študija v Rimu. Pri orglah moram omeniti občutljivo spremljavo, ki jo je na Jenkovih orglah zelo korektno, rekel bi celo perfektno, pa kljub vsemu še vedno primerno vehementno, izvajala orga-nistka Marija Holcar. Sicer pa je orgelska spremljava zbora vedno ena zelo občutljivih tem, kajti pogosto se tudi najboljšim organis-tom zgodi, da bolj ali manj prekrijejo ta ali oni solistični glas. Tudi ob spremljavi pozavne, ki je že sama po sebi prodorno odmevna, se tokrat ni zgodilo nič takšnega, kar se je pripetilo tudi Francetu, ki je na cesti, ko je v paradi korakal v prvi vrsti gasilcev ali pa mestne godbe (v obeh je bil tudi častni kurat) kar glasno »pritiskal na ustne ventile lastne pozavne. Zbor nas je že s prvo pesmico o »Angelčkih, ki stopajo skozi nebesa« vrnil v otroška in najstniška leta. Čudovita, narodno obarvana melodičnost me je kar »zapeljala« v pesniški opus našega najstarejšega komponista Gregorja Riharja, ki je bil sicer skladatelj pretežno cerkvene umetnosti, napisal pa je tudi kar lepo število še danes znanih in spevnih posvetnih zborov, kot recimo Savica, Žalostni glas zvonov itd. Plošča kompozicij ali pa le spevno zelo prijetnih melodij, preko katerih nas je Vremšak zapeljal in vodil po skrbno uravnanem labirintu Ačkotove moderne muzike, se je spričo vedno prisotne melodičnosti skoraj nezaznavno, a nezadržno bližala tistemu vrhu Francetove glasbene govorice, ki si jo je pridobil s študijem glasbenega instrumentarija Slavka Osterca, nedvomno največjega in tistikrat poleg Oskarja Kogoja še zelo spornega skladatelja. Koncert Ačkotovih pesmi in kompozicij se je odvil kar tja do koralnega speva »Osem blag-rov«, pa tudi zelo smotrno vgrajenih solovlož-kov, kjer je treba znova poudariti, da ima zbor na razpolago kar lepo število dobrih solistov iz vseh glasovnih skupin. Gledano v celoti je to zbor, v katerem prevladuje notranja kohezivnost, navzven pa usmerjena discipliniranost, kvaliteta, ki dokazuje visoko pevsko izobraženost, in nujna, a istočasno prostovoljna podrejenost skupni homogenosti, ki je bistvenega pomena slehernega kvalitetnega zbora. Zbor se odlikuje po trdnem in notranje konsolidiranem zvenu in zvoku, v katerem niti zdaleč ni čutiti želje po prevladi te ali one glasovne skupine. Ansambel slovenskih pevcev sakralne glasbe je res ljubiteljski, vendar že sedaj na tako visoki ravni, da se lahko suvereno spopada tudi z zelo zahtevnimi v vokalnimi skladbami. V njegovi sestavi so profilirani pevci raznih starosti pod petdeset let, med katerimi tudi ne manjka učiteljev in profesorjev kamniške glasbene šole, ki je nedvomno eden primarnih motorjev ali pa celo generatorjev glasbenega življenja v našem starodavnem Maistrovem mestu. Seveda le, če ga ima v rokah dirigent Vremšakovega kova, ki se na to spozna, ki s tem živi in se radodarno razdaja, kar je značilnost vseh Vremšakov, ki so najprej s Samovim dedom, preko njegovega očeta Cirila z ustanavljanjem prvih čitalnic v 19. stoletju in skozi celo 20. stoletje redno in nesebično gojili, vodili in usmerjali vokalno in instrumentalno življenje mesta Kamnik. Mag. CENE MATIČIČ Likovni EXTEMPORE Mekinje 2004 Športno- kulturno društvo Mekinje je v soboto, 22. maja, organiziralo likovni Extempore v spomin na preminula likovna ustvarjalca Petra Pečevnika in Antona Gosarja. Srečanja se je udeležilo dvajset ustvarjalcev iz Kamnik in okolice, iz Domžal, Mengša, Brda pri Lukovici in Podbrezij na Gorenjskem, ki se s slikarstvom poklicno ali ljubiteljsko. Dom kulture Kamnik - premiere in mednarodna gostovanja Pomlad v Domu kulture Kamnik je programsko zelo pestra in raznolika. Čeprav so se abonmajske prireditve že skoraj iztekle, kulturnega programa vseeno ne zmanjka. Mednarodna gostovanja, gledališke premiere in ostale prireditve na državni in lokalni ravni so tisti dogodki, ki zapolnijo večer marsikaterega našega obiskovalca. In teh je veliko. V Domu kulture Kamnik želimo, da bi bila poleg predstav drugih društev in domov na ogled tudi lastna produkcija, zato smo v letošnji sezoni soproducenti štirih predstav. Otroški predstavi SNEGUUČICA Gledališke skupine Zeleni škrat in POKLIC COPRNICE MICE Gledališča iz desnega žepka ste si lahko ogledali v prvem delu sezone, v aprilu pa sta bili premieri dveh predstav za odrasle. Prva je bila premiera komedije EMIGRANTA, poljskega književnika Slavvomirja Mrožka v izvedbi Gledališke skupine Samorog, le nekaj dni kasneje pa se je Frank teater predstavil s satirično komedijo z naslovom JAM SESSION ali NIHČE NE VPRAŠA JABLANE. Vsi dogodki so bili deležni velike pozornosti gledalcev in medijev. Poleg štirih premier se lahko pohvalimo tudi s tremi mednarodnimi gostovanji. Narodno gledališče iz Šibenika s komedijo Budala na određeno vrime, Naroden teatar Štip s Srčevo dramo in Naroden teatar Skopje s predstavo Hišnik, ki je gledalci niso spremljali iz dvorane, ampak iz ozadja odra, so bili dogodki, kakršnih v prihodnji sezoni pričakujemo še več. Program so v letošnjem letu sestavljale večinoma gledališke predstave, raznolikost pa so krojili Klapa Mali grad z izvajanjem dalmatinske glasbe, čarodej Marlizz, koncerti in revije pevskih zborov, delavnice za otroke in še kaj. V juniju bomo ponudili še predstavo improvizacijskega gledališča, potem pa se kulturno dogajanje seli na ulice. Srednjeveški dnevi, festival uličnega gledališča Ana Desetnica in Kamniško kulturno poletje bodo poskrbeli, da kamniške ulice ne bodo spominjale na mesto duhov. ANA STANOVNIK Tema ni bila vnaprej določena, vendar je precej udeležencev računalo na pogled na kamniške planine, ki se prav iz Mekinj vidijo kot na dlani, a so bile tokrat zakrite z oblaki. Večina udeležencev se je zato odločila za poglet na samostan in risanje starih zgradb, predvsem na Neveljski poti. Prav na tem območju so nekatere v slabem stanju in po mnenju nekaterih udeležencev je bila to zadnja priložnost, da jih ovekovečijo, saj so prepuščene propadanju. Večino ustvarjenih del so udeleženci podarili organizatorju, ki bo pridobljena sredstva s prodajo namenil za pokritje stroškov organizacije, obnovo Mekinjskega doma in za ureditev podstrešnih prostorov, ki bi bili primerni za stalno razstavo slikarskih del. Dela si bodo krajani lahko ogledali jeseni na prireditvi ob krajevnem prazniku, za širšo javnost pa želimo organizirati razstavo v Kavarni Veronika. Udeleženci so bili z organizacijo zadovoljni, večina pa je izrazila željo, da bi prireditev postala tradicionalna. Zahvala velja tudi pokrovitelju prireditve Svetu krajevne skupnosti in nekaterim posameznikom, ki so finančno podprli organizacijo prireditve. MIRO PETEK Na letošnjem likovnem Extemporu Mekinje 2004 je ustvarjalo 20 umet nikov. Dušana Sterleta in Lojzeta Kališnika srno ujeli med pripravai na umetniško ustvarjanje. et- Komunalno podjetje Kamnik, d.d. Cankarjeva cesta 11 1241 Kamnik isce NK DELAVCE ZA DOLOČEN ČAS. Prijave pošljite v roku H dni na gornji naslov. Na Trišportnih dnevih Elektrončka kar 200 tekmovalcev Na akvatlonu v Termah Snovik se jih je 90 pomerilo v kombinaciji plavanja in teka, na duatlonu v Kamniku pa 110 v kombinaciji teka in kolesarjenja. V primerjavi z lanskim letom je spet zabeležen 20-odstotni porast udeležbe tekmovalcev, kar pomeni, da se vse več ljudi ukvarja z zdravimi aerobnimi športi in da se v Kamnik radi vračajo tudi stalni tekmovalci. Pri obeh tekmah so bile uvedene določene spremembe - najprijetnejša je bila vsekakor ta, da smo v Termah Snovik že plavali v zunanjem bazenu, kar je mnogo lažje za plavalce in ugodnejše za gledalce. Pri duatlonu pa smo prizorišče prestavili na mekinjski stadion in trase speljali v njegovi okolici. Ker so tekmovalci tekli in kolesarili v krogih, so bili gledalci vseskozi na tekočem o dogajanju na dirki. Posebnost obeh tekmovanj pa je bila tudi predstavitev šolarjev Trisportove šole triatlona, ki je zaživela v letošnjem letu. Otroci pod vodstvom Grege Zoreta pridno \adijo nekajkrat tedensko in prvi rezultati so že vidni. Še par let, pa bodo že parirali svojim starejšim klubskim kolegom. Poleg praktičnih nagrad so s tekmovanj domov prinesli medalje - Vesna AJpner, Lucija Grilje, Petra Vrhovnik, Maja Omovšek ter Barbara l ršič pri deklicah in Leon Obreza. Šebastjan Novak, Marko Al-pner, Primož Kotnik, Adam in Anže Zupan pri dečkih, nagrade in priznanja pa Aja Uršič, Tja.ša Romšak, Maša Juhant ter Matevž Škrtič, Jure Benkovič, Samo Starih vasnik, Domen Hribar, David Do-bov, Štefan Grilje, Andraž Juhant, Boštjan Uršič, Domen Dobovšek, Rok Vrhovnik, Aleš Stopar, Mitja Komatar ter najmlajša Matevž Planko in Drejc Kregar. Seveda so se tudi starejši člani Trisporta odrezali po najboljših močeh - na ekipnem državnem prvenstvu v duatlonu zmaga Trisporta pri ženskah v postavi Šimic, Nakrst, Golob in drugo mesto pri moških v postavi Pori, Kregar, Medved. Med posamezniki zmaga Cebina (TK Ribnica -teden dni pozneje 5. mesto na SP med mladimi) in Šimičeve. Drugi mesti za Nakrstovo in Porija (vsi Trisport). Naslov občinskega prvaka spet pristane v rokah Mira Kregarja. Uspehi Trisporta na domačem terenu so bili zgolj logično nadaljevanje začete sezone. Že na prvi tekmi za slovenski pokal - DP Ribnica je naslov državne prvakinje v duatlonu med ženskami osvojila trisportovka Ana Trnkoczv in med mladinci Andrej Medved. Na ekipnem DP v triatlonu na Ptuju zmaga Ceru-tove in ekipno drugo mesto za TRIŠP0RTNI DAN ELEKTRONČKA Najhitrejši občinskega prvenstva Kamnika Kregar, Medved, Pire z županom Smolnikarjem. www.volkswagen.si Da ne boste zakuhali, klima serijsko. Bogata serijska oprema • klimatska naprava Climatic • električni pomik stekel • daljinsko centralno zaklepanje • električno nastavljivi in ogrevani zunanji ogledali • radio s CD-predvajalnikom • od hitrosti odvisno elektromehansko servo krmiljenje • po višini in globini nastavljiv volan • aktivna vzglavnika spredaj • trije vzglavniki zadaj • šest zračnih blazin • tritočkovni varnostni pasovi za vse sedeže • pritrdišča isofix na zadnji sedežni klopi ter • ABS z EBV, EDS, ASR in zavorna asistenca. Novi Golf (M Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 13, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 'nrm,H..i val|ado30. 9.2004. ftjvpnrtna poraba goriva: 5.0 ■ 8.5 II100 km. Firti-.,,... < >: 116 - 204 g/km. ženske. Na triatlonu v Mariboru pa zmaga Šimiceve in tretje mesto Cerutove - državna prvaka med študenti pa sta tudi dva člana Trisporta - Mateja Šimic in Grega Zore. Oba v začetku julija potujeta na študentsko svetovno prvenstvo na Palmi de Mallorci (na stroške študentske organizacije). Sezona je torej v polnem zamahu. Upajmo le, da bodo tako člani kot tudi klubski podmladek zdržali tak tempo tja do septembra, ko bo na sporedu tretja tekma v seriji Trišportnih dni Elektrončka -Triatlon za evropski pokal - Bled 2004. MIRO Na aquatlonu v Termah Snovik se je pomerilo 90 plavalcev. ŠPORTNA POMLAD V TERMAH SNOVIK Kar dve odmevnejši športni prireditvi sta se odvili v mesecu maju v Termah Snovik. Ze lansko leto je bilo v Termah Snovik srečanje športnikov v nordijskih disciplinah. Pripravil in organiziral ga je g. Jože Arko iz Stebljevka. Letos smo hoteli ponovno srečanje še obogatiti, zato smo povezali še z ŠD Šmartno v Tuhinju. Tako je bila pred srečanjem na igrišču osnovne šole v Šmartnem organizirana zanimiva nogometna tekma. Pomerili so se olimpijci iz olimpijade v Sarajevu leta 1984 ter njihovi nasledniki oz. aktivni športniki. Tekma je potekala v sproščenem, prijateljskem vzdušju. Temu primeren je bil tudi rezultat. Na koncu je bilo sedem proti sedem. In kdo vse se je boril z žogo? Na strani olimpijcev so bili to biatlonci Jure Velepec, Sašo Grajf in Andrej Lanišek, smučarska skakalca Bojan Globočnik in Miran Tepež ter hokejista Zvone Šuvak in Drago Mlinarec. Na strani mlajših pa so nastopili kamniški alpinist Tomaž Humar, smučarska skakalca Peter Žonta in naš Rok Benkovič, njun trener Matjaž Zupan, nogometaš Robert En-glaro, motorist Miran Stanovnik, atletinja v troskoku Anja Valant, tekačica na smučeh Petra Majdič in maratonec iz Šmartna Zdravko Voljkar. Po naporni tekmi se je prilegla obilna, a zdrava večerja v Termah Snovik. Ob postrvi so športniki po-kramljali, starejši obujali spomine, mlajši pa govorili o načrtih za prihodnost. V petek, 21. maja, pa so v Termah srečali tekmovalci v aquat-lonu, kombinaciji plavanja in teka, ki ga je že tradicionalno organiziral Miro Kregar oz. triatlonski klub Trisport. Dolžina plavanja in teka je bila odvisna od starosti tekmovalca. Plavanje je potekalo v zunanjem bazenu, ki je bil tako letos sploh prvič odprt za javnost. Po plavanju se je tekaška pot vila proti vasi Snovik in nazaj. Tako kot v drugih športih se tudi v vaterpolskih tekmovanjih zaključuje sezona. Matic Žagar in Juš Dobnikar, člana ekipe dečkov do 13 let, povzemata iztekajočo se sezono z besedami: »Ob začetku sezone smo pričakovali ponovitev našega uspeha izpred dveh let, ko smo igrali še v kategoriji do 11 let in na koncu dosegli 2. mesto v državnem prvenstvu. Sedaj, koje do konca tekmovanja le še ena tekma in je že jasno, da bomo osvojili tretje mesto za Triglavom in Olimpijo, smo malo razočarani. Če bi ob začetku sezone igrali bolje z Olimpijo in Branikom, s katerima smo v povratnih tekmah igrali izenačeno in Branik celo premagali, bi bila naša uvrstitev boljša. Celotni ekipi bi zelo koristilo, če bi nekateri posamezniki imeli bolj resen odnos do treningov in svojih obveznosti. Zdi se nama, da iz sezone v sezono bolj napredujeva. Želiva si še napredovati in postati člana reprezentance. Sama bova zato še bolj zavzeto trenirala in upava, da bodo enako storili tudi najini soigralci.« Trener ekipe dečkov do 13 let Uroš Kralj dodaja, da sta Matic in Juš najstarejša v skupini in s svojim vzgledom pozitivno vplivata na soigralce. Čeprav je ekipa po starosti heterogena, delujejo precej enotno. Uroš trenira ekipi dečkov do 11 let (mini vaterpolo) in do 13 let. Matic Žagar in Juš Dobnikar, najboljša vaterpolista v skupini do 13 let, s svojim vzgledom pozitivno vplivata na soigralce. Ob začetku sezone sta si ekipi zadali visoke cilje: v mini vaterpolu 1. mesto, v kategoriji do 13 let pa 2. mesto. Sezono zaključujeta mesto nižje, na 2. in 3. mestu, tako se zdi, da so bili cilji previsoki. Glede na število igralcev in na pogoje treningov pa so lahko z uvrstitvama zelo zadovoljni. Uroš vidi glavno težavo pri obeh ekipah v tem, da sta ekipi pogosto nepopolni, saj štejeta premalo igralcev. To jih je stalo 2. mesta, saj so prvi tekmi z Olimpijo in Branikom igrali brez dveh ključnih igralcev. V povratnih tekmah so dosegli izenačen rezultat in zmago. Ekipa do 13 let je dovolj homogena, povečini so pridni in motivirani za trening. Če nam uspe v vsaki generaciji vzgojiti enega dobrega ig-ralca-reprezentanta, je to že uspeh glede na pogoje dela. Članska ekipa bo po njegovem mnenju možna takrat, ko bo klub razpolagal z lastnim bazenom, saj vožnje v Kranj in Ljubljano poberejo veliko časa in energije. Tukaj ima pomembno vlogo občina, ki je ravno v tem času sprejemala zazidalni načrt za športne objekte v Kamniku, v katerem je predvidela gradnjo še dodatnih (kratkoročno) odprtih in kasneje zaprtih bazenov. Protislovno pa je, da je občina še pred mesecem grozila z zaprtjem edinega obstoječega bazena. Uroš Kralj je študent Fakultete za šport, smer športni trener, smer vaterpolo. Svojo pripadnost temu športu izkazuje tudi v aktivnem delovanju pri VZS. Sodeloval je že na kvalifikacijah mladinske reprezentance v Bolgariji za EP, ki bo od 12. do 19. septembra na Malti. Kratkoročno si želi voditi kakšno mlado reprezentančno ekipo, dolgoročni cilji še pridejo. Darko Homar trenira ekipo dečkov do 17 let. Z rezultatom svojih igralcev je delno zadovoljen, saj so načrtovali 4., dosegli pa 5. mesto. Tudi v tej ekipi se pojavljajo podobni problemi kot v mlajših kategorijah. Kljub temu so fantje blizu reprezentančnih vrst. V kategoriji 87 in mlajši ter 89 in mlajši v naslednjih letih računajo z aktivnimi reprezentanti. Pomembno je, da fantje poletje izkoristijo za aktiven trening in si naberejo dovolj kondicije, ki jim omogoča dobre igre skozi celo sezono. Dan vaterpolistov Letos poteka v Kamniku že tradicionalni 11. dan vaterpolistov, ki bo v petek, 18. in v soboto, 19. junija, na kamniškem bazenu. Letošnji dnevi vaterpolistov sovpadajo s 30-letnico VZS, ki jo bomo obeležili s proslavo, na kateri bo spregovoril predsednik VZS Matjaž Rakovec. Pričakujemo naslednje ekipe: 4 ekipe v kategoriji letnik '88 in mlajši, 6-8 ekip v kategoriji do 11 let, 1 ekipo v kategoriji do 13 let (sestavljena iz igralcev treh prvouvrščenih ekip DP), ki bo igrala proti ekipi Primorja iz Hrvaške, 4-6 ekip veteranov. Tekmovalni del bodo spremljale prireditve, kot so metanje podkve in sre-čolov ter razne delavnice za mlajše v organizaciji CSD Kamnik. V popoldanskem času bo možno igrati vaterpolo v neformalni obliki. Za popestritev bo nastopila tudi breakdance skupina ter glasbene skupine iz okoliških krajev. V soboto zvečer se bosta ob 19.45 pomerili članski reprezentanci Slovenije in Hrvaške. Po tekmi pa bo duet »Dejan in Toni« skrbel za zabavo pozno v noč. Vabljeni vsi Kamničani na ogled dneva vaterpolistov, ki vam bo prav gotovo popestril predpočitniške dni. Združite prijetno s koristnim in si oglejte dogajanje v športu, ki ima v Sloveniji vedno več privržencev. MARIJA ŠVRAKA VEZENJE na tekstilne izdelke IZDELAVA PROGRAMA za vezenje vašega motiva, logotipa... Izdelava vezenin in prtičkov z idrijsko čipko VViegele Veronika s.p., Križ 24b tel.: 01/834 33 40, 041/744 599 wviegele@tris-a.si KAiVii i IAK I TA iN/V IMA/AViNKi Da je šport resnično doma v Kamniku, so v začetku maja dokazali tudi člani tackvvondo kluba iz, Kamnika, ki so se odlično odrezali na državnem prvenstvu v borbah taekvvondo v Logatcu. V kategoriji mladincev sta Denis Sejfič in Semir Adrovič osvojila bronasto in zlato medaljo. Za Denisa je bil to prvi nastop na tako pomembnem tekmovanju, pri žrebu nasprotnika pa je imel nekaj smole, saj mu je v prvi borbi nasproti stal slovenski državni prvak v kategoriji mladincev. Njegov izkuše-nejši ekipni kolega Semir Adrovič je pokazal svoj talent in marljivo delo na treningih ter v obeh borbah zmagal s prepričljivim rezultatov 11:3 in 10:3- Žal pa se je smola tega dne držala Kemala Ličine, ki je v finalu članov težke kategorije v ringu stal nasproti trenutnem slovenskem prvaku in udeležencu olimpijskih iger iz Sydneyja Marcelu Moreju. V srdi- (KAV ;/ ()lx| I) () I')' I' ( {J'A !' Ko IN I VI 'l'KIMVIOVAAlj U ti borbi je naš sokrajan pokazal veliko več znanja in tehnike ter po točkovanju zmagal, toda bili olimpijce v športu očitno pomeni veliko in po naknadni sodiški odločitvi je zmaga pripadla Marcelu Moreju. »Zelo sem zadovoljen z delom in nastopi fantov,« celotno dogajanje povzema njihov trener, v Ljubljani živeči korejski mojster taekwondoja Kim HacTo. Fantje pa medtem intenzivno trenirajo in obljubljajo, da bodo naši občini že v kratkem priborili nove medalje. BENJAMIN BF.ZEK Uspešni kamniški laekvvondoisti (i. leve): Kemal Ličina, trener Kim Hae To, Denis Sejfić in Semir Adrovič, državni mladinski prvak. Maturanti ZUIM-a so 23. maja priredili prvi maturantski ples v zgodovini zavoda. (Foto Aeo Majhenič) Maturanti ZUIM Kamnik na prvem maturantskem plesu Maturanti Zavoda za usposabljanje invalidne mladine Kamnik so letos prvič proslavili zaključek šolanja na Srednji šoli ZUIM Kamnik z maturantskim plesom, ki je potekal v nedeljo zvečer, 23. maja, v Domu kulture v Kamniku. Na slavnostni prireditvi, ki je trajala pozno v noč, je direktorica Zdravka Slavec v nago: voru poudarila, da maturantski ples v celotni zgodovini zavoda prirejamo prvič in tako petintridesetim maturantom zavoda nudimo enakopraven položaj, kar je vredno posebne pohvale. Na prireditvi, kjer se jc poleg maturantov zbralo skupaj 150 staršev, sorodnikov in delavcev zavoda, je zbrane posebej navdušil ples četvork s takti Straussove glasbe, ki so jo maturanti kljub svoji drugačnosti izvrstno odplesali pod vodstvom Plesne šole Urška iz Ljubljane in se dva dni poprej pridružili tudi maturantski paradi v Ljubljani, kjer je zakorakalo in zaplesalo največ maturantov doslej. Maturanti ZUIM Kamnik so se 21. maja udeležili maturantskega pohoda v Ljubljani in zaplesali četvorko po taktih Straussove glasbe skupaj s skoraj pctnajsttisoeglavo množico maturantov in tako prišli v Guines-sovo knjigo rekordov. Koncert kitarista Matica Smolnikarja V četrtek, 6. maja, je bil r dri trati i Glasbene šole Kamnik koncert mladega kitarista Matica Smolnikarja. Matic Smolnikar seje začel učili kil aro pri šestih let iti /tri Andreju llertiotii. nato /ta nadaljeval v Glasbeni šoli Kamnik prt len Droljcn. /a poklicno pdt sije Matic izbral glasbo in nadaljeval šolanje na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani v razreda prof. Igorja Sajela, V koncertnem večeru se je mladi umetnik, predstavil z deli i'. Som, j. S. Ilaclta. A. Sreholnjaka in J. K. Mertza. Vrhunec večera je predstavljala Bachova Saila šl. I, VOrginalu Za violončelo solo. ki jo je leta 1992 vrhunski violončelist Valler Dešpaljpriredil za kilam. V ciklu plesnih stavkov J. S. Bacha je Malic dokazu/ svojo tehnično dovršenost, virtuoznost in glasbeno nadarjenost. Tudi r vseh drugih skladbah je Matic Smolnikar občinstvo prepričali svojo dovršeno kilarislično igro. Matic zaključuje 1. letnik Srednje glasbene šole v Ljubljani I 'vseh štirih letih je pridobil ogromno znanja in glasbenih izkušenj, za kar se lahko zahvali svojemu profesorju Igorju Sajelu, ki ga je vsa leta bodril in mu vlival glasbeno znanje. Studij zeli nadaljevali na Akademiji Za glasbo v Ljubljani, Želimo mu mnogo uspeha in glasbenih dosežkov na njegovi nadaljnji elasheni poti, prof. DARKA SKALAR Življenje vsakega posameznika je zaznamovano s številnimi prelomnicami, ki ga zaznamujejo in ga ovekovečijo za vedno, Zaključek usposabljanja in z njim mature je ena največjih prelomnic vsakega mladostnika, saj ga popelje v svet odraslosti. Zato ni čudno, da je želja po maturantskem plesu med dijaki in delavci zavoda zorela več let. Končna odločitev je padla nekje v začetku tega šolskega leta, zalo smo s pripravami začeli že lansko leto. Zavedali smo se, da bo potrebno v organizacijo in pripravo celotne prireditve vložiti veliko truda. K sodelovanju smo povabili Plesno šolo Urška iz Ljubljane. Njihov odziv je bil po- zitiven in predvsem zelo human, saj sta plesna učitelja Tomaž Ambrož in Petra Skofic prostovoljno vse od februarja dijake zelo inovativno pripravljala na ples četvorke. Večer z maturantskim plesom je bil ganljiv. Na dan so privrela številna čustva maturantov, staršev in tudi delavcev zavoda. Začutili smo izredno veselje in radost naših maturantov, ki nas v takih trenutkih presenetijo s svojo močjo in voljo po ustvarjanju. Ob prihodu v dvorano Doma kulture so zasijali v vsem svojem čaru. Veselje jih je bilo videti optimistične, pred novimi dogodivščinami. Za vsakega maturanta je bil ta dogodek nekaj posebnega. Morda so ga posamezniki začutili še bolj globoko kot njihovi zdravi vrstniki. Za nepreklicen konec in slovo od sošolcev, prijateljev, profesor jev in ostalih delavcev zavoda so pod vodstvom nekaterih delavcev in dijakov zavoda pripravili program, v katerem so po plesu četvork odpeli pesem Gaude-amus igitur in svoj razred in sred nješolsko življenje, vključno z veseljem in razočaranjem, predsta vili z različnimi točkami ter se profesorjem in ostalim delavcem zavoda zahvalili za njihovo prizadevanje. Za prijetno zabavo ob zvokih glasbe je poskrbel ansambel Duo Toni. Vsem maturantom želimo veliko sreče, ustvarjalnosti in volje, ki jo bodo še kako potrebovali, saj bo življenje v novem okolju odprlo nova pota. Vsem, ki ste kakorkoli pomagali in s svojo dobrodelnostjo omogočili maturantski ples, se iskreno zahvaljujemo. V imenu delavcev zavoda MARTA IAVRIČ TOMŠIČ % Cvima Zaključni kulturni nastop Glasbene šole Kamnik Naj se sliši zoreče polje našega dela Zaključni nastop kamniške glasbene šole v letošnjem šolskem letu je bil v sredo, 26. maja, v tukajšnjem Domu kulture. Povezovalna misel ob nastopu je dala primero med zore-čim poljem in ustvarjalnostjo glasbene šole. Vincent van Gogh je ustvaril čudovito sliko zorečega žitnega polja. V ozadju se pne prelepo nebo z igrivimi oblaki, pokrajina je določena z gmotami zelenja in drevja. Nazirajo se hiše; visoke strehe se zlatijo v soncu. V prvem planu je žito, ki šele zori. To, kar vidimo na Van Goghovi sliki, na nek način slišimo tudi v nastopih naše glasbene šole. Polje, ki še pomladno zeleni, bo dočakalo žetev. Skladbe, prav vse, so napisane za veselje, za srečo, za premislek, za lepoto v človeku, za lepoto telesa in trenutka, ko smo skupaj. Glasbena umetnost tako postaja del nas, ne le na glasbeni šoli, v delovnih učilnicah, ampak tudi ob poslušanju in življenju. Zeleneče polje našega dela naj se sliši, da bomo lažje pričakovali zrelega, da bomo lažje čakali na žetev. V prijetnem koncertnem večeru so se predstavili najmlajši Učenci v otroškem pevskem zboru, učenke plesne pripravnice s plesno točko, najboljši solisti na različnih instrumentih, v komornih sestavih in v mladinskem godalnem in pihalnem orkestru. Še posebno pozornost zaslužijo nastopajoči učenci, ki so opravili sprejemni izpit na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in učence, ki so se na državnih in mednarodnih tekmovanjih visoko uvrstili. V 20 točkah se je zvrstilo okrog 100 nastopajočih učencev, je popestril kulturno življenje v Kamniku in predstavil utrinek dela izredno prizadevnih pedagogov ter dela in življenja Glasbene šole Kamnik. Glasbeni nastop ob koncu leta seveda ni vrhunska glasbena stvaritev. Bilo bi pretirano, če bi kdo prišel na nastop s takimi pričakovanji. Eno pa je gotovo, kaže na dokaj veliko mero prizadevanj v mladem človeku in seveda prizadevanj pedagogov, ki skušajo v najboljši možni meri v mladem človeku odpreti ne le samo golo branje partiture, ampak tudi lastno ustvarjalnost in mu dati celo več, lastno veselje do dela, do lepega, do presežnega. Ob tej priliki ne moremo mimo razumevanja naše Občine Kamnik, za kar smo ji pedagogi, otroci in starši hvaležni. Zahvala gre tudi ravnateljici prof. Darki Skalar, saj s svojo skrbjo, zavzetostjo in dosledno pedagoško in ravnateljsko službo veliko pripomore k organiziranosti in dejavnosti šole. Delo učencev pod vodstvom svojih učiteljev pa kaže, kaj vse smo dosegli in tudi tisto, kar je v perspektivi še potrebno doseči. Polna dvorana poslušalcev je pokazala tudi občutek staršev in krajanov za te, tako pomembne dogodke in stvari, v katerih bodoče generacije dobivajo svoj prihodnji polet in pridobivajo na kvaliteti življenja na Slovenskem. Nihče ne more namreč biti brez lepote! Prof. ALEŠ STUDEN Lenart Cvirn, učenec 5. razreda kitare Iz razreda Iva Droljca, se je v soboto, 22. maja, udeležil I. evropskega tekmovanja kitaristov v Italiji m Lenart se je odločil za igra-^^^^m^^^m. nje kitare jrri 7. letih./m vzor ^L^^i^k jgpr^- mu je bil njegot &r^m*i je igral kitaro. Kitaro je pedno ■»'j V "' muuW\v b'i/j vz/jub/ja/, pridno vadi/in ^^H^^ ^?**' ^^^^r \r /,ri//rav/ja/ na tekmovanje ^ ^ Tekmovat je v II. kategoriji (od IO do I i let) in med 36 kitaristi dosegel .j- nagrado ter bil odlikovan s kolajno Assocl-azione Culturale Centra Chi-tarristico - Mauro Gtuliant, kar je Izredno visoko jrriznanje in najlej)ši dosežek kitaristov v vsej zgodovini Glasbene šole » Kamnik. Lenart jrravi. da ni imel treme, najtežje mu je bilo čakati na nastop In nato sUijtiti na oder Talentiranemu mlademu kitaristu želimo še mnogo uspehov na tekmovanjih in ftri igranju kitare prof. DARKA SKAIAR STRPNO DO NESTRPNIH a6u Zadnje dni se v naši okolici ogromno dogaja, prav nič manj pestro pa ni niti v Sloveniji. Dober mesec dni po vstopu v Evropsko unijo, se pravzaprav na vsakem koraku srečujemo z nestrpnostjo takšne ali drugačne oblike, pogosto pa se zgodi, da v očeh ljudi nestrpno postane nekaj, česar sploh ni. Nismo politična organizacija in nimamo takšnih teženj, a je vseeno potrebno omeniti. Začelo se je z gradnjo džamije v Ljubljani, ki ji mnogi nasprotujejo in to zgolj zaradi zmotnega prepričanja, da so vsi muslimani po vrsti teroristi. Izvor tega zmotnega prepričanja seveda lahko poiščemo pri vsemogočnem kavboju, ki žal vodi bojda najbolj demokratično državo na svetu. Nadaljevalo seje, koje izbruhnilo nasilje med avtohtonimi Dolenjci in priseljenimi Romi. Kot vedno ima tudi ta medalja dve plati, v razmislek pa citat iz Mladinine Diareje - »Nimam nič proti Romom, ampak Ciganov pa ne prenesem!«. In v Kamniku? Na Duplici naj bi zgradili center za izobraževanje Jehovovih prič* s tem pa so razjarili tamkajšnje prebivalce, ki ne bodo imeli kje puščati svojih jeklenih konjičkov. Slednje pa je težava, s katero se bomo morali kmalu najbrž soočiti kar vsi Kam-ničani, saj se občina s parkirnimi prostori obnaša precej samovoljno. In mnogi želijo ta spor napihniti v nestrpnost, pa gre le za zaskrbljenost prebivalcev, ki se počutijo izigrane s strani občine in funkcionarjev. V času, kot to pišem, na Duplici potekajo ogorče Skat v KD Franca Bernika ni protesti, iskreno pa upam, da bo v trenutku, ko boste to brali, že vse rešeno - in to v dobro obeh strani. Na Študentskem klubu Kamnik nas je sicer zaznamovalo dogajanje v Domžalah, ki smo ga poimenovali Pejmo se maja(t) in morda je čas, da nekaj več napišemo tudi o tem. Vse skupaj se je odvijalo kar štiri dni in v zadovoljstvo vseh organizatorjev moram zapisati, da se mi je letos zdelo, da so celotnb prireditev ljudje zares sprejeli z odprtimi rokami. Škoda, ker nam tudi vreme ni bilo bolj naklonjeno, a morda bomo naslednje leto dosegli sporazum tudi z Naravo. Dogodek so napovedovali številni spletni mediji, dnevni časopisi, radijske in TV oddaje, mnogi so bili s svojimi poročevalci in repor-terji tudi prisotni. To seveda pomeni, da celotna Slovenija ve, kako zelo se trudimo v naših krajih, da bi bilo mladim čim lepše. In ker sem uvodoma pisal o nestrpnosti, bom sedaj s ponosom pisal o strpnosti. Tudi s tem namenom je bilo letos dogajanje okoli Pejmo se maja(t) zelo raznoliko, saj smo ponudili obilo različne glasbe - akustično, udarno rockersko, elektronsko, predstavili so se gostje iz Afrike, videti je bilo moč predstavitev srbske folklore in domžalskih narodnih noš, zaplesali so se slovenski ljudski plesi, kot del urbane kulture so se predstavili mladeniči na rolerjih, rolkah, moč si je bilo ogledati tudi ustvarjanje grafitov, predstave uličnih gledališč in še mnogo vsega. In prav nihče se ni pritoževal, vsi so se imeli lepo in vsi so z zanimanjem spoznavali novo, drugačno, bogato, poučno. In če sem zadnjič pisal, da bi morali počasi pozabiti Dan in Štafeto mladosti, bi jo bilo morda vredno znova obuditi. Morda bi Cesta bratstva in enakosti vodila ne le po bivših skupnih republikah, temveč po celotni združeni Evropi in bi odšla tudi v širni svet. Kot potuje olimpijska bakla miru in morda bi jo morali poimenovati Večni ogenj strpnosti in enosti. Zveni lepo, kajne? Razmislite do prihodnjič! MATIC SLAPŠAK, r^kamnik@studentski-klub.com 10. junija 2004 ZANIMIVOSTI ENERGETSKI KOTIČEK KAKO PRIHRANITI DO 30% ENERGENTOV Glede na analizo vseh uporabnikov vgrajenih plinskih konden-zacijskih kodov, kot so podjetnik iz Mekinj, direktor veterinarskega zavoda, svetniki iz Domžal in podobni, smo ugotovili, da uporabniki kondenzacijskih kotlov prihranijo minimalno kar do 30% kurilnih sredstev v primerjavi z uporabniki klasičnih in drugih ogrevalnih kotlov. Zakaj pravzaprav prihaja do takih razlik pri porabi goriv, si lahko preberete v nadaljevanju. Kondenzacija ali utekočinjenje je sprememba agregatnega stanja, pri katerem snov preide iz plinastega v tekoče agregatno stanje. Kondenzacija poteka pri temperaturi vrelišča, ki je odvisna od tlaka. Ob kondenzaciji plin odda iz-parilno toploto. Tako se vodna para, ki nastane pri izgorevanju fosilnih goriv pri običajnih kotlih z dimnimi plini, izgubi skozi dimnik Pri kondenzacijskih kotlih pa gre vodna para preko velikih toplotno izmenjevalnih površin, ki pari odvzamejo toploto in jo oddajo kotlovni vodi, s čimer temperatura dimnih plinov pade pod rosišče vodne pare, to pa se spremeni v kondenzat. Delež koriščenja kondenzacijske toplote je zato pogojen z delovnimi temperatu- rami ogrevalnega sistema oz. s časom obratovanja v območju kondenzacije. Delež kondenzacijske toplote, ki jo lahko izkoristimo, je prvenstveno odvisen od temperature povratne vode iz ogrevalnega sistema. Nižja je ta temperatura, več kondenzacijske toplote lahko izkoristimo. (ic torej primerjamo klasične in kondenzacijske ogrevalne kotle glede koriščenja energije, vidimo, da kondenzacijski kotli zaradi kondenzacije vodne pare toplotni potencial izkoristijo mnogo bolje, J.i mi izgube toplote znatno manjše, ter da je delež neizkoriščene kondenzacijske toplote zanemarljivo nizek. /a visok izkoristek in nizke izgube pa je bistvenega pomena MATIČNI PODATKI ZA APRIL IN MAJ POROKE V APRILU: - POLJANŠEKJERNEJ. Bela peč 4, vzdrževanje, star 39 let in POTOČNIK MATEJA, Luže 4. dipl.psihologinja, stara.15 let PIBERNIK KLEMEN, Križ 9. vodja teh.centra, star 26 let in KANC URŠKA, Gora pri Komendi I A, sam.komercialist, stara 23 let - PLAHUTA KLEMEN, Briše 3, tesar, star 24 let in KRT MARIJA KA TARI-V I. 1'iid/elše I. prof. razrednega pouka, stara 27 let SI. IK M I \ FRANC, Spodnja liesuica. \a Hribu I. tehnik kontrolor, star 38 let in BI KOVEC DARI/A, Kamnik, Ul.Matije Blejca 20, natakar, stara 30 let POROKE V MAJU: ■ CER\K ROK. Ljubljana. 11Hermana Potočnika 16, revizor, star 23 let in IRIIl NOVIC III I. Ljubljana, Rezijanska ul. 4, vodja marketinga, stara 24 let - MilANOVIĆSAŠA Kamnik, Fužine 2A izdelovanje barv, star 22 let in POPITANUŠA Podstudenec 16A, trgovka, stara 23 let i RTAČNIK PRIMOŽ, Kamnik. Slatnarfeva al. 8. dtp.htg.strojništva, star 2~ let in G<>SAR DARJA, Bukovica prt Vodicah 2~, študentka, stara 23 let GABRO\ v/A MARKO. Kamnik. Ljubljanska c. 3.i direktor, star45let in BAJDEBR INKA, Kamnik. Ljubljanska c. 33, vodja jm/jekta, stara 28 t I / KŠINIČANDREJ, Kainnik.ijubljanskac. 21C, trgovski/>otnik, star Dlet in VOl.lA \ Al IVI Kamnik, ljubljanskac. 21C. administrativ-i sodelavka, stara 28 let K< )K ilj Kil Ml V /bilje 74, avtomehanik, star 26let in KRIŽAJ TJA- . Medvode. 1'inigarjeva ul. 2. študentka, stara 26 let GRABNAR MARTIN ALEJANDRO, Zgornje Pirniče 47A, monter, star 25 i iii KLOBASA IVA, Zgornje Stranje 4 7A grafični tehnik, stara 31 let /..!/)///1 Al IS. \ olčji Potok 33C zdravstveni 'tehnik, star 25 let in URO-ATPETR. 1. Medvode. Šlosarjeva ul. 7, komercialist-blagajnik, stara24 t KRIVECDAMIR šenturška gora. avtomehanik, star 28 let in JENCMA-IjK. I. Kamnik. Podgorje 32A. skladiščnik manipulant, stara 28 let ■LORBERG l.l'K. I. Ljubljana. Hafnerjeva ul. 8, vojak, star 23 let in TRO-III I/ l\KA. Kamnik, Mengeška pot i. prodajalka, stara 34 let KOVAČ FRANCI, Križ 74 H. vojaški policist, star 29 let in MAVSAR ŠPELCA, Križ ^4 B, pomočnik v komerciali, stara 25 let 81 KI I < PRIMOŽ, Kamnik. Pot 2~ julija 2. tehnolog, star 28 tel in /I-'ARIČMAJA. Suhadole 39A, turistični delavec, stara 24 let iORVAI M \KK<>. Ljubljana. Cesta v Mestni log 68, programer, star 28 let m P. iPE/JAN/A. Ljubljana. Cesta v Mestni log 68. posredovalec storite v. stara 2~ tel -PETERLIN ANDREJ, Mengeš. Jalnova ul. 5, kontrolor, star 27 let in KO-ILŠEKZINKA Mengeš. Cankarjeva ul. 21, poslovna sekretarka, stara 'let SMRTI V APRILU: v/O/V /1DVIK. Kamnik.Perovo ~.u/)ok..slar 60let ■ KOŽELJFRANi /v/A, Županje \'/V/r.r. upok,stara80let PLAHI /V/A INTON, Kamnik.Nori lig 20, u/>ok..star83 let - (KEPEKJANEZ, Volčji Potok 9, upok.star 64 let - MIHEL1CANTON, Šmarca,Primoževa ul.9, star 48let Aov i//\ \ II/IAl Kaiuiiik.irdinovaul.7B, upok.,star 78let SERŠEN MAKI/1, Suhaook38G,upok.,stara 89 let lil.ll KI/ll i. Križ 67,upok.,stara 60let S T. iRE MARIJ. I. Gmajnica 25. stara 68 lel SMRTI V MAJU: ■HRIBARMARffA, roj Vidmar. 1'irševo 2.u/iok..stara 90let POLJANŠEK MARIJA. Markovo 11. stara 99 let ■ BAL I Y//< .1 VI. roj. Osolnik. Stahovica 6. upok, stara 88 lel /AHRET MARIJA, roj. Štele. Moste 11, u/iok.stara 81 let - KOLENC FRANC, Kamnik, Mengeška pot 9, upok., star 72 let KOŠIR ALOJZ, Krivčevo 6B,upok.,star 69 let t RH VINCENCIJ, Kamnik, Medvedova ul.23,stara ^9 let PETRIČ ANTON, Ljubljana, Melikova ul. I3,star 71 let ■ KAJBIČIVANA, roj. Podstudenšek, Podstudenec 12, upok., stara 89 let - SUŠNIK FRANC, Gozd 3, upok., star '3 let It>1.1 SCJ. I SI /. Kamnik. Klavčičeva nI. 10. upok.,star 72 let I \NEŽKANDREJ, Črna pri Kamniku 19 upok, star 67 let LENIČ BLAŽ Kamnik. Doba jeva ni I. komercialist, star 53 lel predvsem konstrukcija ogrevalne naprave Najsodobnejši kondenzacijski kotli so načrtovani tako, da je temperatura dimnih plinov nižja od dovodne temperature ogrevalnega sistema in je direktno odvisna od temperature povratka (ogrevalne vode, ki priteče iz radioaktivatorjev nazaj v peč). Zato je zelo pomembno, da so iz-menjev al tli ki izdelani iz visoko kakovostnega, proti koroziji odpornega plemenitega jekla (legura -krom - nikelj - molibden). Plemenito nerjavno jeklo gladkih površin je odporno na kisli kondenzat in zagotavlja skoraj neomejeno dobo uporabe ter kondenzacijo skozi celotno življenjsko dobo. Za maksimalni izkoristek je nujno potreben sevalni grelnik Matrix, ske kotle danes vgrajujemo v klet, stanovanje ali na podstrešje - delovanje kotlov je praviloma neslišno (hrupnost je manjša kot pri hladilniku, pomivalnem stroju) tako, da vgradnjo lahko enostavno prilagodimo željam kupca. Opozorili bi, da se pod oznako kondenzacijski kotli na tržišču pojavljajo razni modeli, vendar seje pri uporabi le-tch izkazalo, da imajo zaradi napačnih gorilnikov ali toplotnih izmenjevalcev kondenzacijo samo pri nizkotempera-turnih ogrevalnih sistemih, kot na primer pri talnem ogrevanju ali sc zaradi hrapavih površin izmenjevalcev (ulitek, itd.) kondenzacija v zelo kratkem času izgubi. Zato kupce opozarjamo, da se je pred nakupom nujno potrebno katerega jedro je žična mreža iz plemenitega jekla, oblikovana kol polkrogla. Mešanica plina in zraka gori na površini mreže, tako da leta žari in toploto oddaja s sevanjem. Delovanje kotla mora biti zvezano tako. da se moč povečuje i/ minimalne do maksimalne, glede na potrebe ogrevanja. Glede na obliko in velikost ter odvod dimnih plinov lahko kondenzac ij- informirati, če je plinski kotel izdelan iz visokokakovostnega, pro ti koroziji odpornega plemenitega jekla, obojestransko gladkih površin in če ima vgrajen sevalni gorilnik. To so osnovni pogoji za kondenzacijo pri višjih ogrevalnih temperaturah skozi celotno življenjsko dobo kotla. Članek je pripravilo podjetje I.S.P. d.o.o., S Ljubljanska 45/b, 1241 Kamnik tel.:(01)839 45 87, fax:(01)839 45 88, e-mail: isp@siol.net, www.isp.si Kot pooblaščeni serviser in monter opreme vie§(mann poleg dobave vseh vrst kotlov omogočamo našim strankam: - takojšnje posredovanje okvirnih ponudb - svetovanje in projektiranje, - izvedbe plinskih instalacij ZA IZVEDBO PLINSKE NAPELJAVE VAM POLEG VISOKE KAKOVOSTI NUDIMO NAJEM UGODNEGA KREDITA, POPUSTE TER VRSTO DRUGIH UGODNOSTI PRI NAS POSKRBIMO ZA VAS z VIESSMANNOM z roko v roki! Cotman Igor, Godič 86, Stahovica, samostojni podjetnik, prosim priče, ki so bile navzoče pri dogodku dne 14. 4. 2004 med 23. in 24. uro na kamniški obvoznici proti Novemu trgu (nasproti lesenega mostu pri Meso Kamnik) ob posredovanju policistov Policijske postaje v Kamniku, da se mi oglasijo na domači naslov. V postopku s policisti Policijske postaje iz Kamnika sem bil telesno poškodovan, zato je bilo potrebno posredovanje dežurne zdravnice Zdravstvenega doma v Kamniku in zdravnikov iz UKC v Ljubljani. Za postopke, ki jih nameravam sprožiti zoper policiste Policijske postaje v Kamniku, potrebujem naslove prič, ki so bile po naključju navzoče pri intervenciji policistov, da bom lahko svoje trditve in nezakonitost policistov iz Policijske postaje v Kamniku tudi dokazal. Vse priče prosim, da mi sporočijo na domači naslov ime, priimek in naslov bivališča ali na mobitel 041-625-762. Vsem, ki ste bili navzoči temu neljubemu dogodku in se boste odločili pričati in s tem varovati pravice in svoboščine državljanov v odnosu do policije, se zahvaljujem. ^ELEM/?^ I.KKARNA NOVI TRG IKKARNA KAMNIK NASA POPOTNA LEKARNA Sonce nas je končno začelo vabiti na počitnice in tudi letos nam bo lepšalo poletje. Ne smemo pa pozabiti na priporočila za primerno zaščito pred njim. Pomembna so primerna lahka oblačila, pokrivala in sončna očala. Izogibajmo se pretiranemu sončenju in na začetku upo-rabljajmo kvalitetne kreme z visokim zaščitnim faktorjem - ZF (Vichy krema ZF 60, 30, 20 in Eucerin krema ZF 50). Kreme si nanesemo na kožo najmanj 30 minut pred sončenjem in sijih nanašamo vsaki dve uri. Me pozabimo na zaščito tudi v oblačnem vremenu, senci, vodi,...Pri nagnjenosti k alergijam na sonce uporabljamo posebne izdelke (Eucerin gel ZF 25,15 in Ilrido gel ZF 25,15,10). Alergije na sonce in kožne reakcije, ki jih povzroča svetloba, v zadnjem času močno naraščajo. Zato ne smemo zanemariti tudi priprave na sončenje (Bronz plus, Algea, Beta karoten,). Posebno pozornost si zaslužijo otroci. Kreme naj bi bile vidne ob nanosu, odporne na igre na plaži, pesku in vodi. Majhnih otrok, do enega leta, ne. izpostavljamo neposrednim sončnim žarkom, za njihovo zaščito pa uporabljajmo predvsem izdelke z visokim zaščitnim faktorjem in mikropigmenti, ki so izjemno vodoobstojni (Vi-chy za otroke ZF 60,30, Eucerin losjon z mikropigmenti ZF 25, Ilrido mleko za otroke ZF 20, 30 in Bubchen mleko ZF 25, 18, 10). Če pa nas sonce vseeno opeče, moramo na prizadeto mesto čimprej nanesti kremo, gel ali losjon, ki kožo prijetni hladi, lajša bolečine in pospeši zdravljenje (Vichy mleko po sončenju, Eucerin gel, Bepanthol losjon, Aloe Vera gel in losjon, Kamagel gel, Fenistil gel). Tisti, ki se na sončne žarke odzovejo z alergijsko reakcijo, lahko srbečo kožo pozdravijo s tabletkami (Floni-da S, Clatitine, Letizen S) in z gelom (Fenistil gel, Kamagel gel). Tudi v gorah ne smemo pozabiti na primerno zaščito, lahko se uporabijo kreme z ZF 100. Ob daljših počitnicah ne pozabimo vzeti s seboj kartico zdravstvenega zavarovanja in druga potrebna potrdila in poskrbeti za mednarodno zavarovanje. V vsak kovček sodi tudi popotna lekarna z zdravili proti bolečinam, slabosti na vožnji, prebavnim težavam in seveda tudi obliži za manjše rane ne smejo manjkati. Nasvete in vse potrebno pa dobite v naših lekarnah. Lekarna na Šutni bo med počitnicami od 28. 6. do I. 9. odprta neprekinjeno od 7.30 do 19.30, lekarna v Zdravstvenem domu pa od 8. do 15. ure. NOVI ALPINISTI V KAMNIKU Od 7. do 9. in od 14. do 16. maja so bili na Vršiču v organizaciji podkomisije za vzgojo in izobraževanje KA PZS izpiti za alpiniste. Udeležilo se jih je nekaj več kot 40 starejših pripravnic in pripravnikov, od katerih je Izpite uspešno opravilo 32 udeležencev, Med njimi jih je bilo tudi pet iz kamniškega alpinističnega odseka: Ambrož DAjDK, Irena Ml ISU;, Marko PETEK, Klemen ROMŠAK in pa Matjaž PLEMENITI, ki je samo »poplačal - svoj dolg od lanskega leta. Relativno veliko število novih kamniških alpinistov v enem letu, v dosedanji zgodovini kamniškega AO jih še ni bilo toliko v enem zamahu, je posledica načrtnega in vztrajnega de la v zadnjih letih, ki so ga opravili predvsem vodje alpinističnih šol, od Roberta Poličnika, Metoda Humarja, Blaža Vrabca pa do Mateja Mošni ka, Matjaža Šcrkcz.ija in Aleša llolca, ki letos vodi AS. Tako bo na letošnjem tradicionalnem krstu - sprejemu kar tukaj gneče, saj ta sprejem čaka tudi Marjana Drolca, ki se ga lansko leto zaradi zdravstvenih razlogov ni mogel udeležiti. MARKO PREZELJ V KANADI 29. aprila se je z zelo uspešnega plezalskega obiska kanadskih Skalnih planin (Rockv Mountains) vrnil Marko Prezelj. Tam je skupaj s Ste vom llousom v severni steni Severnega Dvojčka (Norih Tvvin, 363 I m) preplezal 1500 m visoko smer, od katere je 700 m prvenstvene, 800 m pa je prva ponovitev zgornjega dela smeri, ki sta jo v avgustu 1974 preplezala George Lowe-Chris Jones in velja za eno najtežjih »alpskih« smer na svetu, saj je ocenjena s VII, A3-4 oziroma S. 10, A3. Poleg te sme ri in prvenstvene variante je v tej steni samo še ena smer, ki sta jo v avgustu 1985 preplezala Karrv blanchard-Dave Cliccscmond, August 1985. Obe smeri so splezali poleti, medlem ko sla Prezelj in llousc sedaj plezala v pravih zimskih razmerah 4. aprila sla zapustila avlo in cel dan porabila za dostop do stene, v katero sla še isti dan vstopila med obema do takrat preplezanima smerema. Se do noči jima je uspelo preplezati okoli 150 m stene, ki je bila večinoma zasnežena oziroma poledenela. Naslednji dan sla priplezala do druge polovice stene, ki tu poslane navpična. Sredi le stene sta tretjič bivakirala na ozki polički. Med menjavo nogavic je lloustt padel v prepad zunanji čevelj. Ker bi bil sestop bolj tvegati od nadaljevanja, je Marko popolnoma prevzel vodstvo in 7. aprila sta priplezala na vrh. Ponoči, ko sta bivakirala, se je vreme poslabšalo in naslednji dan sta jima zemljevid in GPS odločilno pomagala, da sta se po celodnevnem sestopu, pO 24 km hoje, do večera vrnila k avtomobilu. Ta vzpon nedvomno pomeni enega najuspešnejših ne samo v tem območju, ampak tudi bistveno širše, saj se je stena skoraj 19 let »upirala« številnim poskusom in s tem pridobivala na veljavi. Vsekakor pa je ta vzpon odlična priprava za JZ steno 6.934 m visokega K7, v katero se Prezelj in llousc odpravljata v juniju. Bojč GOSTILNA LEDRAR Žiga Leber, s.p., Loke v Tuhinju, tel.: 01/839-27-82, 041/732-802 V prijetni naravni senci našega vrta poizkusite izbrane domače jedi naše Kuhinje - sve?e postrvi in druge ribje specialitete, v \ testenine, jedi s tartufi, jedi i žara... 7? ^ .Vi Vabljene zaključene družbe za obletnice, poroke in druga srečanja Obiščite nas vsak dan od 8. do 22. ure, ob petkih in sobotah od 8. do 24. ure, ob torkih zaprto PRIPRAVLJAMO TUDI POGOSTITVE NA I T.RENU - HLADNE IN TOPLE BIFEJE FRIZERSKI Damjana Humar Slanovec. s.p. na Frizerski STUDIO D v Kamniku, NoVem trou 26/b (poleg zdravstvenega doma) tel.: 01/831-75-75 Del. čas: pon - pet 8.00 - 20.00, sob 8.00 - 12.00 NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov in pranih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Adrovič & Co.. d.n.o., Kamnik, Jelovškova 10 Tel.: 01/83 94 614,041/680-751. ZASEBNA ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA dr. Jagoda Streh ovec Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990 Delovni čas: ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h~12h i voje s'' t obstalo, zvon v shivo ti je z.apel, misel s tabo bo ostala, spomin za vrtini' bo f}\ ti ZAHVALA V 70. letu nas je nenadoma zapustil naS dobri moZ, ati. stari ata, tast. bral. stric in svak ALOJZ KOŠIR rudar iz Crne pri Kamniku Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za IzreCena sožalja, podarjene sveče, cvetje in številno spremstvo na zadnji poti. Hvala našim sodelavcem i/. OŠ Marije Vere in podjetja VELE -Dom/ale, Društvu invalidov in upokojencev Kamnik, dežurnemu osebju /I) Kamnik. Komunalnemu podjetju Kamnik, njegovim prijateljem in s(xlclavccm - rudarjem Rudnika Kaolina Crna za spremstvo na zadnji poti. Jožetu Klcncu za besede slovesa, gospodu Župniku Cvetku Juraku za lepo opravljen obred, pevcem in trobentaču. Žalujoči vsi njegovi Maj 2004 Spomin... edini, ki MIKOM močan mul vsem. rt/ini CVet, ki m' ovrtic. edini val. ki se ne razbije. Ti ' edina luč, ki ne ugasne. t rm ZAHVALA V 70. letu nas jc zapustil nas dragi moz. oče. stari oCc. brat. stric in svak V 1 % i \ t itf # FRANC BERGANT st i/. Duplice pri Kamniku. Domžalska cesta 2 Iskreno se /alivnljiijcmn vsem Sorodnikom, sosedom, prijaleliem. znan- cem m sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče ter dar za svete mase. Hvala gospodu župniku Janezu Oerčarju, pevcem in trobentaču. Poaebfl > se zahvaljujemo tudi dr. Dolenčevi in sestri Jani za zdravljenje in pomoC v Času njegove bolezni. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči: vsi njegovi Junij 2004 AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8 do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - UMETNA GNOJILA - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance - MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE - SEMENSKE TRAVE KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. gostidld ŽalelOa, %amnik\ Id.: 01/831 7045 9&VO: prenočišča 11 Vrh Y Vabljeni, na sobotna inneddjskg. kgsilal Srečanja, obletnice, praznovanja do 40 oseb. min u svoj dmr momi Hmmm TEHNIČNA TRGOVINA IgpEf^NE^ V'MOOMPJMff *r Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! • BELA TEHNIKA GORENJE, B0SCH, ELECTR0LUX, ZANUSSL BEK0 ~ , • MALI GOSPODINJSKI f APARATI •REZERVNI DELI GORENJE •VODOVODNE ARMATURE KOPALNIŠKA OPREMA • SVETILA, LESTENCI •MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO • ELEKTRIČNO ORODJE • TELEVIZORJI JjV • AVTO AKUSTIKA ^flftv • GLASBENI STOLPI, JtSl ^» VRTNE RADI0KASET0F0NI > KOSILNICE AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO DO PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO SI OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI - BREZPLAČNA DOSTAVA KREDITI GORENJE I +6 ALI I +12, OBRESTI VAM PODARIMO RENAULT AKCIJE V MESECU JUNIJU TECHNO BONUS NOVO!!! POPUST DO 600.000 SIT Ob nakupu novega vozila garancija 4 leta. MEGANE avtomatska klimatska naprava + atermično vetrobransko steklo + radio CD 4X15 za samo 50.000,00 SIT CLIO EXTREME že za 2.116.000,00 SIT (klima, abs, 4 X air bag, servo volan, električni paket....) MALI OGLASI Instruiram matematiko in fiziko Tel.: 723-81-57, 041/322-571. Pospravljam na domu in likam perilo. Tel.: 040/337-373. Garažo v Kamniku oddam Tel : 041/691-777. Kamniški OBČAN AVTO SET d o o Dragomelj 26, Domžale DELOVNI ČAS: SALON: od 8. do 18. ure SERVIS: od 8. do 17. ure SOBOTA: od 8. do 13. ure Prodaja vozil: 01/56 27 111, 041/648 166 Servis: 01/56 27 333, 031/648 166 re Nadomestni deli: 01/56 27 222 re E-mail: info@avtoset.si Internet: www.avtoset.si lre Avtovleka: 031 / 795 600 SERMiS RAČUNALNIKI nadgradnje - internet - instalacije kartuse in tonerjj za tiskalnike mrežni in ostali povezovalni kabli - odstranjevanje virusov I Prodaja na obrokel TECH do o . ljubljanska c ?1e KAMNtK (v obrtni coni Duplica) vwvw ter; h si Spoštovani! Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve 1 i H POGREBNIK POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o. DVORJE št. 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/'252-14-24 GSM: 041/624-685 H H H I Telo Tvoje zemlja krije v hladnem grobu tiho spiš*, srce tvoje več ne bije. bolečine več ne trpiš". Nam pa tidost srca trga. solz.a lije iz oči, dom je prazen in otoien, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je zapustil nas dragi moZ, oCc. stari oCe. tast. hrat in stric FRANC SUSNIK 1 Gocda, po domače l*r Gančičev Iskreno sc zahvaljujemo sosedom in vsem. ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. mu podarili cvetje, svece. nam pa izrekli soZalje. Zahvala tudi Župniku Cvetu Juraku. Župniku Štefanu Stclctu iz. Vranje PeCi in bratu naScga ata Župniku Mihaelu Sušniku za lepo opravljen obred ter domaČim pevcem za zapete pesmi. Vsem sc enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Gozd. maj 2004 STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ' Kdor v mislih svojih dragih živini umrl. Umrl je samo kdor je pozabljen. (Kosovel) ZAHVALA Zapustit nas je nas dragi mofc. oce in TONE OMOVŠEK iz Jurčičeve 15, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izreCena sozalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem. ki ste nam in našemu atu kakorkoli pomagali se enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi April 2004 agradimo ob vsakem nakupu oblačil ali obutve nad 15.000 tolarjev-v specializiranih prodajalnah z oblačili in obutvijo Vele. C .O ! 4 ■6 S >M 3 / / M VELE prijeten nakup Nagradna igra poteka od 28. maja do 30. junija. Jarika c.ta 11 1230 DOMŽALE 01/ 729-90-00 J.zarska cesta 121 & 4000 KRANJ 04/ 280-90-00 Vabljeni na testne vožnje rODAY rOMORROVV TOVOTA Kamniški OBČAN 01/83 91 311 041/662 450 Gremo na počitnice! Osebna posojila za uresničitev vaših ciljev, namenjena vsem, ki želite na preprost in udoben način priti do ugodnega posojila Eurocard/MasterCard, Visa, BA/Maestro plačilne kartice za vsakodnevne nakupe ter dvig gotovine doma in po svetu • Poslovalnica Glavni trg, Glavni trg 10, Kamnik, telefon : 8318-522, • Poslovalnica Duplica, Ljubljanska 45, Kamnik, telefon : 8318-373, 8318-374, • Poslovalnica za gospodarske družbe in samostojne podjetnike, Ljubljanska 45, Kamnik, telefon : 8318-329 Hitra in varna pot do zastavljenih ciljev ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Kamnik Kolesa Nakamura: X-LAND in X-SPEED Kolesarski spust! Imetniki Mercator Pika kartice kupujejo'in kolesarijo ceneje. Pri nakupu koles blagovne znamke Nakamura: X-LAND in X-SPEED v trgovinah Intersport boste prihranili 33%. Kolesi sta na voljo v moški in ženski različici Ponudba velja od 27. 5. do 24. 6. 2004 oziroma do razprodaje zalog. Če želite tudi vi postati imetnik Mercator Pika kartice, pošljite najkasneje do 24.6. 2004 SMS sporočilo na številko: 051 30 50 30. Sporočilo naj vsebuje besedo PIKA In vaše podatke (npr. PIKA Janez Novak Čevljarska 5 1000 Ljubljana). Po prejemu vaših podatkov vam bomo poslali pristopnico za Mercator Pika kartico. Vsi, ki nam boste poslali SMS, boste sodelovali v posebni nagradni igri. Izžrebance čaka 100 praktičnih nagrad in glavna nagrada -kolo X*LAND. Pridobite si svojo kartico! 5i Mercator Pika V INTERSPORT * Dodatne informacije lahko dobite v prodajalnah Intersporta, v sklopu Mercatorjevth centrov In na www.mercator.8i " fta/unuit bvtwfrbri4nott*ify** 9.1.2004 r>» w***.f««rc*tn» • MTMP{a>l al /j.V.nti v gotovini. Irlftbanci bodo ohuaUnnl po p. ŽiMmnt* rngratnricAv 1» 2 7 2004 nit *mJ*)u tjruthn MtHfirttn vmftrm pn*.\opi*ctt ni pCflOt « »OtUtkmnf v in^iM-n ijn V li*Q*r*>, todnhiHo w M bodo p>j«Wf 5MS do vMjitf.nci ?4 t. 2004 Hh&hS nI nw*m. vodukiftf* »Ofl1«t*K< ' ufKjrubo r/r*0> podatkov. ZapovNrnt m ot\> *uHm*. CJuni P»**ovo»iq« • .i»™ Mtmator (Id K »mmio »no>iov-tt v m»g.*ln( ion +mmm