Leto XVn. 7 Celja, dne 14. avgaBta1907. fiter.94. DOMOVINA ► 1 SHEgSS | pol ki* 8 kroo 60 rla. NajoSalaa m poii^ja ^arnUtru, pia^nj« m raafraje •e ptačqje od vaake^d^mtTpo 20 vina uferat: m nije bMtnlt ia utfokntoo taataapopM. riev ia raa> laaerlra^Ja mmrnrntnm pHto«. TM k«. VhngnuMIka kriza v južni Franciji in nje M«*.) Hrtu j* Tin > »odo Je bilo uko te Jo po poročili nekega viaograditikega čuepiia t SS občilih •kraja Heraat darčna reiija določila iarea 1J8S.000 hI, d očim je letiaa ia-dala umo 1,047.000 ki. Metanj« rini • rodo akija, ker ii trgovini i vinom taka, da kapaje vino umo po aabiai. Metanje a vodo cvete meda t kipčlji aa drobio, r kateri ie prodaja viao aa litre ia ae aa atopilje alkohola r njem. To ialaUel-ranja riaa je .avetiija, aa katero parlament aikdar ae poloti roke", ker imijo točiulji riaa rplir pri volitvah. . Dragi način iataileiraaja je a ■ladkorjem, a katerim ao petem vretja peanoii alkakolove vabilo riaa Tako peaarejevaije riaa Jo mogočo umo r kleteh riaogradaika, ker te da tamo tam irveeti kret večjik ttroikov. Pri-kladaaje riadkorja n iiplača, kakor Ura Ja eeaa vitja nego U fr. n hektoliter, ker prodaktivaa eeaa ta hektoliter t aladkerjea itdelalegi vili t 10% alkokolične nehiae znata okole U It. Zato ai dajalo poprej, dokler ti bili le Vinki darki aa tladkor, po-aarojaajo riaa o tfadkarjea likikegi Itkiika Dtiulaa aa riadkor r taeeka M fr. kak ar jo ja parlameat določil a porabe tlaikotja r rvrho pontre-taja vioa je bOt tadi čiato aetaleetaa. lak aHaek kadi imela ta aandka, n la it da v eetei abeegi i izničiti Piiatelj člaaka ii od lo aa-radke ae oketo aaogo, glarao tavali tega, ker Je hita proghleaa le eela vrata akiaee proti poaanjaaja rite ki pa ako Imeli aajmaajfega ačiaka. - kar jik nikdo ai drtal. Kot reforaa predlaga- umopomotni kartel vinogradnikov, draitro, katero ki pre-•hrboralo prodaj riaa aa tok način. *» M tejalo viiagradilkom poaa- rj4?" W <«"* "» i»- PUtalo p« kampaajL j| mtalčoaja talkTE.* 100 tu, h »te tpra- U aaTLj ^ Ukl** M «**~Jmti t trga °a^1,1LK"** delovanja ia itetemTrinS ta trattih (zvezah). Si«, W ^J* doilrelo te. nodo, kUor egako podjetje bratikke vUd* kakor znano, aaktpaje karo, da hi radrfcla cent Vinka aadpredakcii" bi otula r rokih dralba, katera bi je ae mogla putiti ia ttg. da ki take cen ne potlačila. Trka toga ima tečrt ie to napako, da je telko idnUti r podobno orgaaizadjo 100.000 jaiao-iraaeoakik vinogradnikov. Drago aredttro hi bilo povečanje koattma, pa tadi to ae daje aado aa ■spek, kajti koanm riaa prej pada nego rute, d očim te prideloval je viaa tllao dviga ter te je raztirilo ia Fraa-cije ia Italije tkoro po celem ireta. Manjlaaje rimkega komama treba je pripmovlti glavno protialkoholistUkl modi, kiten m r (rancoakik krogih čedalje kolj Uri. Da koanm riaa pada, je tadi poalakiaaje riaa a-Nekaka reittev iz te krize ki kila morda prodaj grozdja T tea t na t>ka pa ai mogoče ta ttroke trgo-viae dvigniti uradi pomaajkaaja pre-vozaik aadatov. Izdatno poaot bi dala nao omejitev prodikdje ia povrnitev k poljedeliki prodakciji (aararaama pridetovtaja viaa), kakertaa ja Ua pred tatajevaajea aovik riaogrador. Oaejeaje vintke prodakclje Je ia zdavaaj nakoajeao aa Orikem, katero ja tali prebolelo viaako krilo ia k temi eilja hi n moralo priti de hi bil izveden Jaaneor predlog aaj n podrla vi jo riaogradi, kar poaeai prav u prav [le drtava o ngtaaeatadjo (ireditev) riiogridiiMva. Tajila moglo uprečlti da bi n tedaj t dobi ia amtittt krta, riaogradi ao pemao-tavali kar delajo riaogradniki r udi da n kodo takrat odKodonM utgabe aa aiibea vi lakta trga. Kakor teti poroiijo, naaerara KtttCijo Ufliiti vinegraiaitm, ia M tako prediBa podobne krita 8 tek aa aaporedajojo ia kaatje vitaetoih, aadobitaik obHkak jtltltkt politike: Ir- iikeijo. Tika Je aa rnaonkea aMtali tedaaja krta; ukrivili je ate aa .kberalei", ae aa Flraaeakta la aa orala aptoh Po-kaaalo n Je pa atkaj dragega topet poeekao Jano, aamreč krndoaoriaatvo klerikaliama. Da bi n makčevali aad protikle-rikalao ia prolinrkreao fraacoako vlada. U Je Uvedla ločitev cerkve od drtave, aalnnuli n klerikalci vinogradnike, da ao te ed rraacije. Vlada Je a par regimenti aaprarUa aed teai paatarjl miril red. Vodja klerikalaik vinogradnikov Mar-celin Albert pa, ki Je igral vlogo ne-kakega odreienike na iraaeoakem jugi ia r katerega to klerikalci ttavili toliko aad, jik Jo aemilo izneaadil ia Je vte gibanje grdo kompnmltirai Ta odreženik je priiel aamreč v Pariz, da bi se z načelnikom vlade CMaeaceaana pogovoril kakor mol, ki jo aa francoskem joga aeomejea gospodar, ki taa dela mir ia rojiko. Priiel je r Parit — rtakail r lep denar, U ma ga je CMmeaceaa, ta fremaaonaka grdoba po-aadil ia ee Je vrnil domov. Ia keaee Ja kilo odrtlialltn ia pantaaja la re-voladje. Jalaa Praacija Je ii ntala pod rapakUkaado vlade, IS. regiment, ki m Ja U a .panterji" mol. je pratarljea nekim r Afrike — ia rim-tka matčevtlnott n al mogta okladiti Naii klerikalci ta »vaja fnaeeake tomiiljeaike r ma podpirali ia ja krami, kako uvedli krtejaai ia aa-Mliiltikl braaitelji tvojih ttaaovtkih preric so. V retaici pa aaiia ia faaa-makte klerikalcem al kilo prav aič do riaagraiaikor, ai Jia kilo do agodae relitve viaograiailke krta. Nikdar ata prmaiiljeviti a taa, kako U ta dalo rediti ta vpraianje - ajte ja Uo nao do tega, da bi to mtarjeae ljndi apotnUi kot oroije Rima preti iraa-coaki vladi — hoteli m n aaKeratt — a tpedletelo Jim Je — ia to temeljite- Hali rojaki pa pouimejo iz tega lakko aaogo dobrega. Bazmilljajoč o o rumenh ia povedih, ki n premočili lahko ohranjajo podobnih. uodepeMh napak ter ipetreMjo, dokler je čl čel, eaa sredstva, U jik tkalajo tedaj aa Franenktrn, da krta pitanajt, le predlo tadi pri au upiM. Tea ta dogodek je pa Udi iči da to klerikalci tkrajae atbMai da aMja vedao le um, u kortei rimske cerkvi ia ia ■polaijejo le ajeaa ponija bret ozira aa to, ali t Un aaraia ikodijo tli korteijo. Carajtoa jih torej U ttarite ■Jib bulji aa vago, predae jia rar-jamete. Poeekao pa primešajte a Jih dejaaja ■ a jik beeedami ia oHJateai ia videli bodete, kako je moder aal — ki Jim tlepo ae ntjamal PolitifinTpr^Ied, .Orazer Tagblatt" poroča, da kode tklieaai nI deMii zbori, imate dal-matiaakega, tenkem ia čefttga o katerik ai te nič aklenjeno, na dobo od P. septembra do IS. Ni ie gotovo, aH bode čedki de-lelni tbor sklican ali razpaalčea, razne govorne ia neti n raanitajo o tla. Med rauM načrti ki kodo preiloieaj ietelaema ibora je baje tadi predlog o premeni rolilaega reda r tem miti t, da bi a od k«0 ieSeKih poelaaeer, 800 izvolilo na temelja tploiae in jei-aake volilne pravice, tO mandatov pa aaj hi pripadlo plemeaitim virilistom. Nemcem naj bi te po potUvi u jam- čilo primerno Merilo uatopnlkov r deielnem odbori ia neh detelnih ta-vodik ter aaj ki a jim izvolitev doti čaih oeeb popolaoma preputllo. S dragimi hesediuai u koicetijo majkae ia nepopolae reforme volllaega rada, aaj ki a Nemcem dala velika koiceaija t prilog razdelitve daiele, ieleUih zavodov ia deielBlh thlhr čteo nemiki ia čteo čeikf del ter aaj bi a Uko Ceha od viola pnriea la aolacat, ia n po t sem CMkea lakko posl sil je pni deMaiai andl troje aateria-Kiae. Tegl Cehi ae bodo O levi neaMti taktiki pile .DeeUckaalioatle Korreap ", da morajo Nemci biti preti ataailkiB ttraa-kam vedao eaotai tar tledao aaatopotl PaMni apek, U a U deee«, a iaaik oketnoari, aaa kili reč nadta algo ie tako krma straakanka aa* Ma(!) Nemcem a gre glarao u dre vpraiaaji: kako auiiti aaj nraaujo aaaprati sedaajema alaiatentva la aaaproti intra-ognki aigedhi O prvem rpraiaaja aaj preaUljaJo nemiki al-nIstri nai ter aaj a pri tea ranijo po tea lejttra, da Nemci ata več eaa drla vaa atnaka, U Je n nako ceno(p) dovoljevala takoaraaa driivae neohhedaoeti Neaei bodo glaaovali u to aiibbilatmU samo r tea Mačaja. aka a Jte ae ko trote kaM, da ki Ul v ntreitea oMra oAodovtlL Take aekako hoda poteipaU tadi pri tklepaaja avitra-egrake aagodte Na sme n več dogodili, la M a ma-Ikia aarodaoatim dajale kake aarodae kaacaija a ta, da gtaajejo a drtarao aakkilatm la aagoiho, kakor a Ja ta godilo pod Bedni Jan, a to morajo tkrbed nipafti aeaikik Kraik (Pride, Denckatta) r kakiaeto. To aaa Jana priča, da bodo aemike atraake io ■krajMti taHUMe uktre Beckore da bodo • arojte poki Rad a-inge Beckon vlade itkorteai r te ia al atrdo naje aadrlado vdriari • C toda intro-ograke aagodhe K kakor piie .Magjar^omag" ugotor-IJeaa. Oba aiatenka predaedtlka Ma r mednbojnih dogovorih reUla gUraa rpraiaaja tako, ia bodo aagodbeai predlogi io početkoa oktobra lahko predloMai obema parlamentoma. V teh predlogih ao hode govora o kvoti alti o banki. Vprabaje o kroti bode izvzeto ia aagodbenih vpratanj ker pri-tiče reiitev tega vpraiaaja krotai depatedjl katera te tnide koncem tega leta. Is Dl|l| taa U. avguita 1907. Včeraj ja aedelo aa aatoiai klopi pred okrajnim eoditčem t Celja 10 aloT. ubi. odbornikov dobrntke občine, la aieer n. tapaa Jeni tok ia odborniki kaplaa Sckretaur, Iapnik Kukovii. Veber, Bolnik. Paiaik, Dergajaer, Jamnikar, Ver-den ia Blekter. Obč. odbor aa Dobrni je namreč akleaO t troji aeji 10. jaa. 190« pritotiti ae nn okr. eeljako in detelao orotnUko ponljniltvo ter an okr. flararatro t Celja zaradi postopanja dobrnakega orotnUtn, poeebej le orotnikor Vnatnlla ia Sckobeija. Storil jo to nn izrecno ieljo in znkten slov. prebinlatra aa Dobrni, katero je mnogo trpelo nled obnalanja orot-aittra, U je odkrito kazalo, da ae iteje k .boljiim" slojem, to je nemiki ttraaki aa Dobrni in nled tegn ravnalo t iloveutkim prebivalstvom v oe-katerik alačajih nn tak način, dn gn je to moralo dolliti priatranoati. Omenjena pritožba, katero jo ae-aUvil g. kaplaa Sckreiner, a tU jo predlagala v obč. odbora gg. Veber in k r Matn tledeče pri-je priatraaako ravnalo pri panjem zapora an tn auiin, ta je prav pridno pitalo in aaaledovalo pee tlovoaakik posestnikov, čndno pn je, ta psov nemdkik poseotnikov ni — videlo. Slačaj Krivec! Nedoaiedno aa postopali v zadevi sveteaja ponoči v slačaja Voriaik (enkrat jo bU k malt kanoma, ker je svetil a odprto leč jo okrog hleva, dragi« ne, ko je svetil t isto laijo an poda.) FeUcijan in Mn-roiek. Nadalje ao aa pritotili radi postopanja orožnikov pri preiakonajn (opominjamo tn nn tragičen alačaj Bratala t Majtperga!) pri Oolokn in Bihtnrjn radi nnnvnoat uoiioveikegn ravnanja a Frunčiiko Paiaik (Fmnco Pačaik jo gnal orodnik tretji taa po poroda, ko je ie Mala in krvavela r badam mraza poldrago aro daleč aa Dobrno!), zaradi neprisotnosti taa-darjov pri otcijelni botji alaibi nn ceaarjov daa in pri pnoMjnk itd. Obč. odbor ja radi tak dejttev proml merodajae oblasti, naj poskrbijo u to, dn bo orotailtvo nepriatranako izvr-levalo svojo al ti bo tli pa ae aaj orat-niikn postaja prameati a Dobrne. Drtnvno pravdaiitvo je u to vložilo obtožbo proti obi. odbora radi prestopkov po 88 487 in 488 (raatn-ljonje časti orataiitvs nbie ia poaa-meanlk orotnikov ponekej). Obravnavo ja vodu sodni tajnik, (. dr. Vidie. državnega pnvdnikn ja aaatapal g. dr. Altziebler, zagovarjal ja na obtademee g. dr. Gvido Samec. Obtoženci ao nn-•topili dokaz raanien, knteri H n jim po razsodbi sodnikovi nI posrečil, in ao bili oboojeai g. kaplan Sckniner kot aeeUvitelj obtožbe nn 70 K globe nli teden dni zapora, gg. Veber in Brotaik kot predlagatelja nn S0 K (Ma ali S dni upora, ni oatali pn nn SO K globe nli 3 dni upora in t poravnan sodalh atraikor. Zagovornik g dr. Oriio Sernoc d jo pridrtal primv. lato drtnvno pravdaiitvo nled preaizko odmerjeno kani Tn dnčaj kata, kako taiek ja boj prod orodni*«, tndi ie je isto v pou menit sločsjib na kaj zakrivilo (tlačaj Paiaik ia Krivec!) Zaameaito je tadi to, ta govori orožnik Streinigg t tvojem porodila drl pravdaiitvo neprestano o . armlkn napredni" in .alonnako-klerikalni" stranki. Celjsko .Domovino" imennje med dragim .klerikalno". Ta goapod Streinigf ali pravilno menda Strojnik ima o kleriknlizmn oči vidno Mo meglene pojme, katere bi d lakko n aa ohraaiL Pozitiven napek pn jo vee-jedno doeegel tlov. dobraaki občinski odbor: ni dotični orotniki se prestavljeni in sedaj nvaajo njik nasledniki veliko vljndnejie s prebival-tvom V holjio ilattracijo tlaiaja Fr. Ptčnik kodi navedeno, ta je bilo dovoljeno neki Veznik, ki je bila tndi obdoltena detomora, otUti — meaec dni doma. Kje je ta doaledaoetV •d S t. Jmrijt Poročati V vlada, brala Boga. pri nu ne drs-gnino tlvljenje kakor pred leti: Imamo drsitev, prosvetnih in goepodarakih. tal da tadi tpečik in nedelavaib! — Naia politttao življenje vodi krojni odbor .Narodne stranke". Nedavno tega je priredil lop akod. Želeli bi pa k malt, morda meseca septembra, videti tvojega drtavnaga podanca Robleka aa kakem tkodn! — K mala bomo imeli .Sokola". Pripravljalni odbor, ntrajtj rriol — .Kajitnka" nu preakrbaje a knjigami — okoličaae celo aastonj; hodite tedaj po knjige, sluti fantje ln dekleta, priporočajte .Kajiinico" znankam in znancem! — .Katol bralno drnitvo" je tndi marljivo aa de(a; atoji pa ne preveč pod faroviko komando. Tegn bi ne bilo treba! Snj kriatjani tmo rti, z to komando pn M na poapeinjo ven. temni iiato kaj dngegn. — .čebelarska podružnica" tkrbi i pa bo n eliti. Drnitra priporočamo, naj d gn po ant k cdjakemu vikarja Gori-ieka; ta M razama an tako reči. — V veteranskem draitva ja zdrntenlk ie no prtatalo Mvtik vojakov-kore-ajakov. — Polarni hrambi imamo dn; oko! liki bi priporočali, ta bi n mar-ljivejie vadila! — Slabo M navija .Sadjerejako drnitra". To pa jo r veliko ikodo ud je rejcev! Poklicani zHijo, nn nagel — naia novo antanovljena . Kmetijake dražbe" -kratkem tndi poeojilnioo rajfajtaovko; r okolici vlada mnogo zanimanja an njo. Da hi delovala marljivo ponest-r korist! — Več tivijenjs hi d tndi r podrataicak .Ciril-Meto- Kakor vidite, g. nrednik, nimnmo r 9t Jarija premalo druitev ta zadrag; Med je le, da bi vu delala ta n gibala; imeli bomo oi njik mardkatan il Opanvalu. hmelja. Pod tam naslovom plin nekdo m Snvinake dalino .Slov. Nar." itav. 188 s dne 8. L mes. mod dngim tndi tn-ln: JHije pa to lase jo od nak strani okrog po nnilk krajik. J« pni MM aamooevoje ia orgaaiaacije tadi ta: dar nu bode Žid imel vedno t Z mino veetjo ta no sigurnostjo lakko trdim, ta kota ŽM — kar ae kmeljtke kapčije tiče — vedno imel Slovencu v oblasti, to pn zaradi tega, ker ima Žid t tem oziru vin Nemca, Ceha, Poljaka, Ogn. Angieda ta celo Amerika aa v svoji oblasti. Svetovno nuno jo nnmni, ta ja Žid rojen n trgovski stan ta ta ao ma prirojeae aa isti potrebne lastnosti ta spretnosti Če pomislimo, koliko ae ja rajni Haaaeubiekler trudil u umooavojo ia orgaaisacijo kmdjako kupčije — pn kuj je dosegel? — Ničdrategn, kakor obilo gmotne ikodo Ali n .Narodov" dopisnik, takaj jo M neki aloveuki trgovec prod nekterimi meneči v tmrt? — Ali ni M on žrtev nameravane aamooevoje ta orgaaiucije kmeljtke trgovine? Sartaskn doliaa ima nn razpolaganje obilo spretnih in prebriunih veletrgorcev, kakor Zanier, Majdi«, Kartin, Tnrniek itd.; zakaj pa m nobeden teh goopodov ae popritM kmeljtke kapčije in nu ne dovede do aamooeroje ia nam ne podeli potrebne orguniucije? — Le ti trgovci aam reč dobro vedo, ta n bmeljtkn kapčija Židom neti ae more. Z mimo vestjo nadalje lahko trdim, ta ao Židje, kateri prihajajo v Savtatko dolino, vaeekod -polteni ljudje in. ne nm nlučujn, ds bi bil Žid Slovencu opeharil le u pol vi-Barja. Kar te goljulje tiče, bi pai Žid lahko nlico obrnil proti Slovenci, kajti na laatae o«i tem u prepričal, kako jo aai kmeljar hotel tita aa ta nniin opehariti, da ma je med hmelj aatlaiil dan cnnje, težek kamen, opeko, stnri, popolnoma rajavi hmelj, nli pn Je nubuuuo balo v tndi talil a vodo, da je bila tatja itd. Talni in enaki tlnčaji aa pripetijo vsako leto in u razaojennja postavljena, sodno uprisetenn zveden ca imata nako leto precej poalu, ako te zadeva sploh ne konča prod sodnijo. Ali je Narodovemu dopisniku snnno, da je v tekočem leta imel neki v Celju stanujoči nemiki krivtju, U m veliko trudi u tamoosvojo ta orgaaizacijo kmeljtke kupčije. obilo dtnega in neljabega posla pri c. kr. okrotai todniji in ta Je dobil aa nepravilno ravnanje a hmeljarji n nekaj iau prosto atnno-vnnjo v bližini todiiča? Prav hvaletni bi bUi .Narodo-vema dopianiku, ako bi nnm on hotel ruodeti tvoje konkretne predloge in naante v udari umooavojo in orguniucije kmdjako kupčije v Saviaaki dolini Se tgolj praznimi beaedami nam, tali bog, ni pomuguno. Kaj bi storiU naii hmeljarji, ako bi jim Židi aa odkapili hmelja? — Kako klavernl ao letoa Savinčani. ker jo doeedaj priilo le pičlo itevilo Židov k nnm ta ker pričakajo jo slnhe cene. AU pa naj naii hmeljarji poiljajo hmelj v Žatae ali Norimberg Židom v komisijo in nuj čakajo nn denar moten ia meaace? — Pivovnlkl pa večinoma ne kupujejo hmelja neposredno od hmeljarja, ampak na e—8 mesočai sklep (menica) od trgovcu. Hvaletni bi torej bili .Narodovemu dopianiku, uko bi nnm hotel povedati kuj naj storimo, dn bodemo Edino, knr Židom r zlo itejemo, je dejatvo, ta to deloma Saviočanom ia rak iztrguli tndi posredovanje pri krneljtki kupčiji, pri knteri m ta tndi ie kak groi zaalatiti. • Iz flhagm tr«a. (Mladi ta •tali) Kaj čudne namera vladajo t Laike* trgu. Stari in mladi aa gledajo nekako uvakril Mladi koče jo biti napredni ta H postavljati, dari ao vneti u mirno ta tiho iivljenje. ta to jo kontrast, ki oaeoMgočaje skupno delovaje. Ako se pa oan zvitka aa ne ta aodl nepriatranako. mora ae reči. da ao mlajU praoatri, sicer delani, pa pokvarijo t svojo aigiico ia burnostjo svojo snpoieto delo — ta nimajo tadi nled tega napaka, ker jim manjka vodilne glave, ki bi jih zbrala, uvrublu in jim ddo odkszala. Stnrajii, aU kakor jik jo nekdo r .Domovini* to tvai tisti .naddvajsettisoč", to pn mrtvi zaspani, malenkostni v vsakem ozira, boječi, zraven pn oblastni, ker ki radi da bi u jim mlajii hlaajaii in jih imeli kot anmoobuebi umevno u voditelje. kar pa m mlajiim u malo zdi, ko vidijo ia ie imajo zkuinje, da to stari ali so ns krmilu ali aa, vedno tisti pohlevni nedelnni faktor, knte-remu manjka pegama, kaj ni storiti kakor tri korake. Seveda u dobi tndi med starimi kaka prav redka in * Za livajujt v tem ioptn prtptUuao nt odfovonMt g. doiiialla. iravila. j i Jnv da d i skromna izjema, ki pa potrja pravila. Te rumen m krive, da Laikemtrga taktna ntptand, nobenega narodnega življenja. V .Domovini" m jo ie iivljenje Bralnega draitva, kako i njim atoji kaj ae atori in čeu m ne atori ter aa je tvetovalo to ia ono v zboljianje namer. Ja glu aieer ai ostal brat aapeka ter n je, kar se tiče Bralnega draitva, te pokaul nekak svit in se misli prirediti taaala koncert t godbo ta petjem. No, bomo videli! Pissteij tistih d vek dopisov r .Domovini" je sicer imel v enem ozira prav, ko je grojul tuknjtnjn kaplana, toda pri term je poubU, ta nisu umo tu dva, ampak da je mnogo sokrivcev, ki to pomagali kote ali no-Bralno draitvo v tlsbii Tako ne moremo mirno zreti nn sedajne odbornike, ki dopaičajo, da se initramenti u tamburaiki zbor kar tako krog potikajo in dn jik viniijo otroci u igračo po dvoriiču .Pivnice" in brenkajo nu njo. To ni goepodar-stvo! Mnog" truda je stalo, pradno so n initramenti nnbnvili — iu tedaj, kuj je t njimi! Buvao tako u godi tudi a dragim inventarjem: min je alaiila pur mesecev u pranje potita, snataaje Mlate ta celo avtajo ao ia traučirali nn njej, klop je atala celo poletje nn aotacu otrokom v blagohotno aporabo itd. Tako ao sme biti! Sedanji odbor Bralnega drnitra naj vendar akrbl, ta aa tpravi inventar in taitnmenti nn varen prostor! Tn no pomugn izgovor, ta nima draitvo lastne strehe, toliko prostora n bo menda to uailo pri kakem rodoljubu, ta u spravijo ta reči nn vurao. Ker nočejo mlajii priannvati go-spodstva atarejiib. Jim detajl podtikajo njikovo popka so malomarnost pri gospodarstvi. Sicer ai to an metta, pa eden ttarejiik u le opira nn navedeni iigovor. Ako hi imeli mlujii mulo potrpat-ljivosti, aUrejii pa ni pogumu ta ni deUnodi iu volje, bi stvsr stala danes drugače kakor atoji in IsOkitrg bi bU doživel ie sursikstero veeelo nn in kutul junejio narodno lica. Ko to piiemo, mislimo, ta U aa vendar dali atari ia mladi združiti aa skupno delovanju, Saj ni reka tistega narodnega vpitju, kuterega ae atarpjii tako bojijo, ampak mirntgt treinegn M brez oaira na to ali oi prepričanje ta ztan, pokaiita, duii amiM u narodno atvar ta u draM-veao ta dntubno življenje, ta Imata ljabeaea do dela ia da ie tiri v na rodoljubje do anjaga trga, kateri ta-gaja unijo vate' malomarnosti Pokati to, da ate ajaga potrtvovalai vrodni ta zvesti sinovi! Toliko aa danea! Slovenske novice. — Umri Je r Celja U ta JMp Hiegersbergor, ridsrski podjetnik, star 77 let Pokojnik je brst pred ao-katerimi mesci ta nmrlegn majorja Hieg6iib6fgwjs. — Imemovun je nameataiU kon-neptni praktiku t g. dr. Fritnc Bat« r Konjicah nnmeataiikim koncipiston — Odvetnlikl Izpit Ooap. dr. J. Fermevc je aapravil r Gradca odvst-niiki izpit z odUko, česar zadaj« niamo omraiH, ker a lamo bili zadostao pod učeni. Tak izpit z odliko v Gradcu je pni u Slovencu velika redkott — »Slovenec* je prinetei pozno tieer n nnder, neknk .odgonr an „( članek o Velehradikea gespod kongreaist govori o .tilturi" i, .kultnraaa delo" pa Uko ia t da nacega prepriča, da aiti odgoje, kaj ie Ia k»llčkaj kaltare. Kar govori o IramizoaJva ia .Doaoviai" je nenmnoet in nreko-naje. Ce hočejo goapodjo vedeti, kaj B mialimo o fraaasonstvn, pred katerim ae pri .Slovencu" tako itraiao tresejo, jia to tadi povemo, |da ma pripiaajemo po priliki tolika rjooeti ia resnosti, kakor kaki Marijiai bra-torlčlni. Za nai naj — in menimo, da tadi ia ogroano Tetino Slovencev, ima IriauuonttTo ia anaj pomena, kar «a pri naa aplok ai ter ae tanje, rana par kiltivinnik .Sloreaterik" dopianikoT nikdo na briga. Kar ae tiče Vaie trditve o Tenkem mhiliimo .Domovine" to prar resno in i no odločnoatjo zavračamo ter aaio pripravljeni Vam dokaiiti, da ate Ti tinti, ki Urita materjaliiem ia a tem tadi Tenki aikiliiem t ljadatra. Vai člaačit je poln laii in nereaničnik ne, kar Vi goapodjo .Domovina" je jaano povedala, da poroča o Velehrijakem ahodn p« .Slovenca", povedala in navedla doku, da delajo katoliiki klerikalci pnti gospodarskemu idraienja Jago-slavanov a tem, da aatanavljijo t vatako ia narodao medaalh deielah poaojilniee ia goapodarake zadruge, katerih člani nnejo in morejo biti nao .rlao-katoliki". To aa godi poaebno v Dalmaciji ter ilaatraje Vaie namene in Vaie delovanje u Jogo-alovnnatvo. Dnlje pilote: .Liberalni aarodajaki pa. ki pod plalčm narodnosti odirajo ijndatvo in d dajo .narodno delo maatao plačevati (.Domovina" aaj ae pri tem malo ogleda okolo aebe) poenemajo Jndeia Iikar-jou a napeto motnjo, ki jo krčevito drii T tatinski roki." Gospodu kon-graaiatn priznavamo, da al lepo, ie ai daje kdo .narodno" delo inaatno plačevati ter to i njim vred odločno obaojamo. latotako pa no vidimo v tem poaebae kričanike Ijnbezni, če morajo ventili plačevati avojim dninim p-i-atirjem vaakega pol očraaia in čeičeae Marije, ki jo t cerkvi zmolijo - u ali oai .dobri aamen" ali za .daic v vicah"; da ti goapodjo dragik večjih opravil ne oprt. vi jo za .bolje ime* ampak le za gotov deoar, to menda g. kongreriata ai neznano. Zato bode kolje zmernejie nnatopati in biti malo bolj . izbirčni v avojih iirasik. — Ljnbljaaakt Slovenec" ime-aaje v avoji it. 183 .Domovino* veliko laiajivko, čei da ni rea, da ki bili .Sloveačevcl' pripravljeni na akapao delo v drnibi av. Cirila ia Metoda aamo pod tem pogojem, da bi v odbor bili izvoljeni sami klerikalci. Naj nam .Slovenec" pove, nli je v odbora, ki ga jo poaL Gralennner v imenu .Slo-vaačercev" predlagal, le ea aam ne-klerikalec ? Nino U poaL Grafenaner in dragovi zahtevali aaj aa u ajih kandidatna lista .sporaui-uo", torej potom kompromisa, voli? Ki II a tem rečeno, da hočejo U goapodjo aami gospodovati V naii lolaki dralbi? Na to naj .Slovenec" odgovori in nnj bode s priimki '"njivka itd. bolj varčen, ker v •jogovih predalih je reanica le redek *™T J0«« Paatorka, katero njegovi » lastniki nenamiljeno pre- ganjajo. — .Sloveatevo" rodoljubje v pml Intl. Poročevalec .Slovenca" g. Mete ta pmrailki vodja drnibe sr Cmla in Metoda g. Brcč ata ae o pri-»kaplčiae sporekla. Prišlo J« kaj. do neprijetnih prizorov, balerine treba m«) omikinei obžalovati. .Slovenec", ki alovenski narod tako ljubi in ao tako odkritosrčno bori za' »jega koristi, je v avoji št 183 izjavU: .Z obzirom aa to, da u Bredtov nastop aa akapUlal aiaaao dobili od mirt« dralbe ia aokaaega zadoičenja - drnibenib n*". .SJoveačevo" rodo-ljnkja torej ai tako veliko, da bi žrtve-»alo aečianrnoat g. Stefeta narodni korUL Ali bi ne bilo dovolj, da bi ae *wpola Bred ia Steft med aeboj poravnala? — kaj ima vodetvo dražbe, kaj dralba sama a prepiri tek dvek gospodov opraviti? In Teader bode -Slovenec" g. Štefetn na Ijaho lolako dražbo kojkojtiraL Boa lep, azoren rodoljab ia zijajen nor vseh aomiilje-nikov in prlataiev! — . Vaterlaad" .priaaia* po .Slovenca* — objektivno poročilo o občnem zborn .Dražbe zv. Cirila in Metoda". Ni baje zadovoljen a tem, da katoliiko .narodna" stranka ni organizirano naatopila aa občnem zborn. Ako bi ta katoliiko .narodna" stranka zmagala, potem, kij ae da, .Lieb' Vaterlaad magat rakig aeia .." — Konstatiramo pa, da piie .Slovenec" doslovao: .Mi pa aplok nimamo namena, da ki kdaj kot politična atranka aaska-kOTall drilko, ki aora pro-apavati la ob Taoatraaakl • logi . . Kako pa pride potea, da kode zavzeti dičaa .KrUaasko-sodjalaa zveza" aa zborovanja t Jeseaicah avoje staliiče napram Ciril-Metodovi dražbi in hoditi svoja pata T prihodajoati — vprid .miloma" aaroda seveda, da ae lepie aliii, ia kako pride do tega, da je aa dnevnem redu izreda. občnega zbora pod mišice Ciril-Metodove dražbe za Jeaoaka — Korodko — Belo točka o raz pasta podružnice? — Dr*. paaL Goatlnčar ia Ljubljano bo Jatri govoril t .Iaobralo-valnem draitva" v Celja. Kakar as vidi, dela Goriiek in dragi krepka na to. da dobimo v Celja kričansko-aoci-jalno delantvo. Ce je dela vatva a taa resnično kaj pomagano, to je draga stvar. Saj toga ustanovitelji tadi nimajo t mislih; ljim je ttaba stranke . . — Pri Itavl Cerkvi Je astaaovil T nedeljo g. kanonik Gragorec a svojimi pristali .Pooojilnico ia hranilnico" pod okriijea Ijabljanake Zveze. — b SaaarJa pri JaUak. Morda astreiem svojim domačinom in iirii javnosti, ako pomnotim bogato izbar slabih slovenskih potopisov za opia potovanja naiih gg. kaplanor, Fraa-ceta ia Jaaka. Pretekli četrtek sta spoved ovala oba gospoda na Sladki gori Po opravljeni alnibi sta aa namenila skozi Novovea v Šmarje, kar je čez krike kaka dobro aro koda. Poznamo aaia dva za vaa lepo ia dobro vneta gospoda ia radi verjamemo, da sta med potjo morala opraviti marsikatero pobožnost Janko je tako vneto premiiljeval rane skrivnosti vete in življenja. da se je baje trikrat zmotil ia hodil po Noviveai mesto proti Šmarja. Zato ae ni čnditi, da je priiel doma okoli 5. ara zjutraj vea otožen in pobit; klobuk in pniko — naii goapodjo kodijo z polkami po aveta — je med potjo zgnbil. Franceta pa je pripeljal voznik le malo sa Jankom; Guzejeva kobilica je zelo tekla, ker se je gospoda mudilo . . . . .Sirarske tercijalke pa pripovedujejo aedaj, dl ao dobile gospoda copernice v roke, katere so jahale krog njiju na metlah ia jn vsa zmešale. France je ad. Janko le celo odbornik tnkajlnjega kat. izobraževalnega draitva. Vidi se, da že delujeta v duhu draitva; g. predsednik, žnpnik Gomillek, bo zadovoljen z njima. — Preiskava proti VlatarlaUu se je ustavila baje radi tega, ker je poravnal Ikodo. Kmetje v kozjanskem okraja. U ao bili prikrajiani, doka kaala zaeake, kitare jia ja glavar odtegni Diadpliaarna preiskan ia ai končana ia Viatariai baje tadi ni pobegnil r Ameriko. St Peter pod Sv. gorami t nedeljo, daa 11. t a. je prav imenitno napel. Na at*tine Ijadatva aa je zbralo, da pozdravi aile goste. Pri slavoloka v Čehovca pozdravil ja lakoto župan g Černelč v imenu občine, ajegova Marka pa ja izročila starosta kraaea iopek. Od Um smo ee podali na slavnostni prostor, kjer smo občadovali spratao telovadbo sokolov in eokolie. Ploakanja in uadir-kbcov ni kilo ao konca na kraja. Po telovadbi razvila ae je v gostila! g. Kraaena in Gnkrona prosta zabava. Govor Je sledil govora, pesem pesmi in vmes je avirala godba. Ob ». ari odili ao sokoli pel proti Bizelj-skam ia med potom sa je nekaj zgodilo, kar ni mogoča dosti obsoditi. Par bntnliaov. kateri ao as je vpijoč svoj .koti mimoidoče. Vao stvar iaa t roki taa-darmerija. — Ha Maeljsksa a pa jo letos nn la dobo skoro popolaoaa sladka vinske Jamde. Ponekod sa vendar pritoinjajo vinogradniki, da jia groadje črni — tlaka dijaMve ae priredi 15. t m veselice v Žlčah, ker jo ja c. kr. okrajno glavarstvo v Kaajicak prepovedalo a motivacijo, la m ikrla-ttca, U v tam kraja vlada, taa potom raiUfja. — b Sredliča. Zadnjo nedeljo se je ndeleiila naia polarna hramba običajnega okrajnega požara ilkega sboda v Ptaja. Ob tej priliki ae je spod tikal okrajni požarailki načelnik, oraoiki krčaar Baaer aad slovenskimi znaki B B (Bog braai) na saknjak arediikik potaraikov ia opo- poveljni jezik. Ali ni to dovolj jasno povedano, da nu v tej delelai zvezi ne rabijo? — Dnkovnlkl ptajake dekaalje u baje aklenili brezobziren bojkot nekaj aemikih trgovcev v Ptaja. — V Orueda priredi .Prostovoljno gaailao draitvo n ormoiko okolica" v nedeljo, dna 1». i vgaaU t proslavo rojstnega dna cesarjevega veselico na vrta goape Kalchbroaaer. Začetek ob 4. ari popoldne, vstopnina 30 vin. — Na vs poroda je aed dragim srečolov z dobitki. Ormožsni in okoličani, pridite ma"goitevilno! — b Mnrttiira. V Pobrala h je akaial v aedePo aa pokopaliiča ob groba svojega dekleta, katero u Je zastrupilo, aamrtiti i« letni posestniški sin K. Grimmer ia St. Ujm. DstrelU M Je z revolverjem v desno sence. Težko ranjenega so ga prepeljali v mestno bolaiinito. — b Maribora Naie katoliiko delavako draitvo tira čadno politiko. Ne pretiravamo, ako trdimo, da je u politika precej — protislovenska, dui-ravno so v društva Slovenci, skromno rečeno, močno zastopani ia je vodja društva — aloveaaki duhovnik. Eto dokazov! 9. juaija Je imel mariborski Sokol svoj prvi nastop; kat delanko draitvo je poletelo isti dan v Kamnico. 7. jnl. je bila v Narodnem domu Ciril-Metodova slsvnost; draitvo se je zabavalo isti du pri Frsageachn. Najlepše pa pride: 11. avg. to je zadnjo nedeljo so mislili ti gospodje prirediti neko veselico. ■■■ ker polete 18. avgusta mariborski Slovenci v Selnico, bodo imeli člaui kat. del. draitva pri Kram-bergerja svojo .nnterholtingo". Vu ta politika meri na to. da ae odje slovenskim prireditvam nekaj po-setnikov — in da lahko dajejo gotovi gospodje zabave tistim, ki iz nenasit- nega atranknntvn krnjknjo alonnske prireditve. Ta gospoda pa pripada po-litično k .Kmečki mi* . . . hal avstrij- ska ss vrti it. ia 30. sept v Liaca. Na njem bo poročal o kartelih kranjski klerikalec Jaass Bv. Krek. Vdelali ss tega škoda, U ko ob jedrnem narodno-aeaiki. tedaj tndi slovensko kričanako-aocijalno delavstvo, čegar voditelji hočejo imeti pataat na njih narodnost — O aaM Maki dražbi. Goriika svetuje, nnj u daje onim katari kapajejo na velika Ciril-Itstodovs vžigalice, popust Ha ta način u ko doaagsl ie vas jed as večji dobiček, ker bo aogoče več vžigalic razprodati. — V it 18« .81. Naroda" piie nekdo od ttajarako-korodko maja, da je napačno lzpalčati v javne« poročila tajnika obvestilo, v kolikor ss je doaegel u d rubinih zavodih ačaih cilj ia kako ja napredovala deea t sloveaičini. — Tsdstvs .Dražbe av. Urila la glista" u sakvaljajo vaem rodo-Ijabaim poiiljateljem nakaznic ia brzojavk povodom ii. velike akapKiaa .Dralbe av. Cirila in Metoda". Za-h valj aje u nadalje nam odpoalaakaa ia odposlancem posameznik podralaic in naa adtiloloafsim. U u vaak po svoja sodelovali k upeha akapdčiae, — Blevead v Ameriki so si aataaovili v nem aknpaj ie Sli podpornik dratte- s 30.000 člaai ia — Mina nevihta je razsajala v nedeljo zvečer v kamaittem in brd-sksa sodaea okraja Veter je pomni ia tal mnogo brzojavnih drogov ia spotit mnoga drevja. Toča ja aničiln po Mkatsrik vaseh na poljake pri- — Ha Javsralka u otvorili Pir-kočo. Z Javoraika Ja kraaea pa Notrnajskem, Dolenjskem in Iatri. — b vlaka ja padel aeki potnik mod poatajama Plaalna in Logatec. Maanki — Nove aarodae vllgallce. Tvidka Ulčakar A Co v Trsta ko prodajala viigalke, pri katerih bo polovica čistega dobička tekla v blagajno naie iolake družbe, polovica pa je namenjena za vzdiievuje alovenake trgov-ake iole >v Trsta, katera bo otvorjena le na Jesen letn 1808. Gospodarstvo. — Začetek trgovine s ječaenau na DnMjn je bil 4, t m. Kupcev in interesentov iz Nemčije je bilo precej. Prodajalci u vstrajno zahtevali viaoke cene, zato niso juino nemiki trgovci hoteli nič kupiti in so se umo informirali, uvero-nemiki trgovci ao pa posegli v trgovino. Znatnik sklepov ni bilo. dobro je pa, da se inozemstvo zanima. Za izvoz m Je kapovalo najbolje pridelke in plačevalo 915 do 10 K. za alovaiki ia moravaki ječmen. Srednje in slable vrste pa niao ile. Nemiki pivovarnarji "kapajejo boljH avstrijski ječmea vkljab zvišanju ii-vozne carino. Žetev ječmena na Nemškem le le začenji ter bode imeli vpliv na stalno atvoritev cen tadi avstrijskemn ječmena. S tem bodo morali naii prodneenti računati. — Med avatr. Llojdom la vini* ao le končana podajanja zaradi preureditve zveze med Trstom in Dalmacijo. I.lojd m obvezuje vzdrževati med Trstom in Kotorom 3 ali 4 nsgle voiaje na teden ter si čim prej preskrbeti v U namen pet novih parnikov. Llojd bode dobival zato od vlade posebno pod- poro r nnki 1,100.000 K b* Iolo. Oeebui paniki bodo veaili a aagloetjo 1« morskih milj. tovorni paniki pa po « da 8 aenkik milj roplevaa draitva ai I iokalao alalbo ia aicor t severnem dela Dalaiaeije dralbe: Topi«, Negri, Rismondo ia Zantina t juinem dela pa Dabroračko paroplorao draitTO (Ragasea). Pogodba ard vlado ia Uoj-dom bo skleejena sa debo 14 le« ia stopi v veljavo 1. jaaavarija 1906. L Po tem soditi se je načrt astaaoviti veliko slovsnsko paroplorao društvo poleg UojtIs ali proti Llojdn. ki bi prorselo zvezo med Trstom ia Dalmacijo ter vso Iokalao alatbo dalma-tiasko - razbil Krive so tema aeča-veae zahteve posameznih paroploralk podjetij dalmatiaskik in pa — naia Svetovne vesti. — Princ Borgheee, kateri ae Je namenil t dratbi ni dragih avtomo-bilistoT iz Pekiega preko Sibirije, Raak.iga ia Nemčije t Paril, je te doepel srečno aa svoj cilj. Vozil ae je aa avtomobila .Hala". — laj aa glagaUea. Skot Zani-aovič aa otoka Hvar pri Dalmaciji je izdal pastirsko pismo, v katerem ee izreka za tabo glagoUce. To je vitje italijanske dahovniike kroge v Rime tako rezbarilo, da ao ikota takoj poklicali na odgovor. — Prati katjeaa pika je izamil profeaor Biehl pneekae pestile iz klorovega apna, katere je m sti Is v posebnih ikatljicah smiraj e aeboj aeeiti. — OMeelavaaakl akedl v UaaijL Aleka. Alekaaadrovič Boraaaka v Odesi je podaril, kakar poroča .Od. Uatak' 100.000 rabljev v U aaiaea. da ae a obrestmi pokrijejo stroiki aa občade-vanaki shod, ki ae aaj akHle vleko leto T Baaiji Bonsako ja aamreč «ttal statistične razprava baraliaekega prafa-eorja Sombaitka o priraste asseljeva-aja v Evropi pa amadaeaHk. Največji mena, kateri ae bili v začetka 11. stoletja ie v maljMll gerakankim ia romanskim pleaeaom. a v začetka to. itoMji jik pt te tntM Prof. Bootartk pridt tedaj 4o itUjtftt. da bo čez 100 M aeoda Evrope ai-vfzaa ed Slovanov. Berseako mM vsled tega, da se metala »oveni kat pobliie spoznavati aa M. » glede vstopa v novo stopajo svojega razvitka. OHM M je < aMjim predlogom do UaMtAegk predsednika Stoljpir.a, kateri ma je odgovoril, da prevzame ministerstvo notranjih del omenjeno svoto vsak čaa ia da bo pokrivale a obrestmi strelke omeajenih shodov v Rasiji. Misel je tedaj spro-iena, tndi gmotna stran shodov vrejena. želeti je le, da ae blaga namera Bor* zenkova tadi uresniči. r8vjet". zelo nuiirjen ruski časnik, ki ga ie 16 let izdaja ia v slovanskem duhu arejaje V. Komarov, pozdravlja a velikim veseljem Borzenkovo misel in upa, da bo aalla ta misel odmevs pri vseh Slovaaik. — Haalraaje Metalk laaae. Vlada aamerava v ta aamea povila ti davek aa iganje in sicer po 30 K na hektoliter. To povilaaje davka bode aealo 30 milijonov na leto od katerih prepesti vlada 15 miiijoaov posamičnim deielam v sboljlanje financ. Ta bode pač majhaa pomoč, da hi ae pa a to saaleaKoatjo dalo taka temeljito zavo-teao deielao denarno gospodarstvo oadraviti ia poaUviti aa zdrav temelj — to vender ne bo mogoče. — V Ameriki Itrajkajo v Čikagi ia v okolilkih mestih aradaiki peitaih ia braojavalh uradov, krog 1600 po ttevila. Ker ee ho gibaaje rozilrilo, bodo trgovci, poeebej ie borzijaaski ipekalaatl mnogo trpeli^ E3BBISI3Be3B W nžqe aas . w v a s-» se iščejo In sicer vsak dan za 5 do 15 dvo-uprežnlh voz na daljavo 15 km. — Ponudbe naj se' poiljejo na :: n :::: «. Iv. BajželJ-a, LJoblJam Marije Terezije oesta štev. 11. Sprejme ae tf|WI$iD PNMClill proti dobri plači, istočasno tadi i dobrim spričevalom pri tvrdki Draikevič & Vatoačak s-l Občinska tovaraa klobaa. Obč. zastop v Daa. Novem meeta je akleail postaviti zadroiao tovarno za klobase z glavnico 400.000 kron. — Zelezalika nesreča. Na Španskem je trčil v predoru bliža postaje Alsasua brzovlak v tovorni vlak. Nastal je polar. zgorelo več voz. Ranjenih je več Železniških nslslbencev, popotniki so se reiili. . Izjava. •laz podpisani, preklicem vse žaljive besede, katere sera očital nepremišljeno o poštnih zadevah, o velespoštovnni gospej c. kr. poitarici v Rečici na Raki. Tem potom prosim omenjeno odpuščanja in se ji ob enem zahvaljujem. da je odstopila od sodnijske kazni. ' Fi Sprejmem takoj 2 učenca v uk v mojo trgovino metan« •' stroke, kakor Uidl enega trgovskega pomočnika z dobrimi spričevali. «u Andrej Frece, Bizeljsko. Mpči se sprejmeta v trgovino a mešanim blagom 49i a-t Štefan Celeč, Pregrad via Rogatec. nuuTiiM zn ravnik m zobc izdmvuk DR. SE RMEC JI ilKO l== je odpoi roviu. do a. hm vok. = Steekenpferd lilijino milo •0-90 ad Bsrgmaaa * dr. Orali.al la Dseia aa taki (bike) ST M b aaasaa pa pebaaajlh. katma III..... Iaa aa lesvaa. aa|MJSa adnrtba aa. pati pagam aa as« la v daa«s aaaaa. aakka kale ia adeva kara aa afcae. | »aid|iNrpd*id*rmil*NMl*i|*9*,lwrk*iaamlfeaihe«r*lhrtMfc r j' 1 al kar jMHb" v Žalca ai asaja aa mapaselall ssbvaljevatl naa. U aa pHpamaU. da aa ja aUvaaat raavitla aakatakaga pnpara »karala aad vas klimi. T prrl ' • (aat aab.alM aa vaiandal ««rt Id RakMavl, ki ja Hagsvallla kemavaU aaieaa prapora, aa U prijasai lama saUaajaaaall labkaas .Šakala". Kajlafta hvala nlar. i nlapaHoi > e aejvaeja < ■a la pililinalamja I a. lak Ijasam a