Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr V administraciji prejeman, velja: Za eelo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 8 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema upravništvo in ekspedicija, Stolni trg št. 6, poleg ..Katoliške Bukvame". Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. ča se tiska enkrat; 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., česa tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vrcdništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/,6. uri popoludne. ^tev. 182. 7 Ljubljani, v soboto 13. junija 1891. Letnik XIX. Državni zbor. Z Dunaja, 12. junija. Državni proračun in znižanje obrtnega davka. Budgetni odsek je včeraj dovršil državni proračun in potrdil poročilo glavnega poročevalca dr. Bilinskega. Po vladni predlogi je bilo proraču-njenih: dohodkov 566,759.572 gld., troškov 564 mil. 473.948 gld., presežka 2,285.624 gld. Budgetni odsek je povikšal dohodke, ki po njegovem proračunu znašajo 568,375.521 gld.; tudi troški se malo po-vikšujejo in znašajo 564,576.997 gld., kaže se torej konečui presežek 3,798.524 gld., ki je za 1,512.900 goldinarjev večji, kakor ga je bil proračunil finančni minister. Dr. Bilinski imel je torej prav, ko je v svojem poročilu letošnji proračun zaznamoval kot najboljši, ki se je od pričetka konštitucijonalne dobe kdaj predložil državnemu zboru. Ali ob jednem priznava, da je bilo to le mogoče, ker 60 se skrčili izdatki za nove železnice, ki znašajo letos samo 1,950.000 goldinarjev in so za 4,458.240 gld. manjši od lani. Zato svari pred optimizmom, omenja velikih troškov, ki čakajo državo vsled večje podpore avstrijskega Lloyda in podonavske parniške družbe, ter priporoča vladi varčnost, pametno vredbo neposrednih davkov in vpeljavo osebnega prihodninskega davka. Levičarji so jako veseli letošnjega proračuna in sebi prilastujejo zaslugo za ugodno stanje njegovo. Možje so pozabili, da ima jedino zaslugo za vrav-navo državnega proračuna prejšnja desnica, kateri je bil tudi ta proračun predložen, predno se je levici še sanjalo, da bode državni zbor razpuščen. Prejšnja leta levica nikdar ni hotela priznavati, da se je finančno stanje zboljšalo, in rojeni finančni minister dr. Plener mučil se je leto za letom z dokazovanjem, da so državne finance slabše, kakor so bile v dčibi levičarske nadvlade. Zdaj so prišli najedenkrat do druzega spoznanja in brez pomisleka pritrjujejo poročevalcu, da je letošnji državni proračun najboljši, odkar se je pričela konštitucijonalna doba. Pa oni segajo še dalje; poročevalec dr. Bilinski je svaril pred optimizmom in omenjal velikih izdatkov, ki čakajo državne finance. Levičarjem pa se zdi že tako utrjene, da hočejo ž njimi po svoji milosti darila deliti svojim privržencem. Že zadnjič sem omenjal predloga, ki ga je poslanec Plener stavil v budgetnem odseku gledi znižanja pridobitnega davka. Ta predlog prišel je sinoči v budgetnem odseku v razpravo. Plener je prepustil po dovršenem proračunu predsedstvo dr. Kathreinu in utemeljeval svoj predlog, rekši, da ga je spremenil v dvojnem oziru, da namreč dobrote deležni postanejo samo obrtniki, ki imajo skupnega obrtnega davka 5 gld. 25 kr., ne pa oni, ki imajo morebiti kako večjo obrt iu poleg nje še 5 gld. 25 kr. pridobitnega davka, in da mali obrtniki vsled znižanja davka ne zgube volilne pravice. Država bi imela 1,400.000 gld. manj dohodkov, ki jih pa lahko pogreša pri 3 8 milijonov goldinarjev presežka, vzlasti ker se je nadejati, da se bode ta presežek še povikšal pri obrestih od salinskih listov in pri indirektnih davkih. Država bo torej prav lahko shajala, če bi morala letos tudi še 700.000 goldinarjev podpore plačati avstrijskemu LIoydu. Splošnji vravnavi davkov njegov predlog ne prejudicira, ker naj bo le začasen ali provizoričen. Sicer pa meni, da naj minister pri drugih davkoplačevalcih poišče, kar pri malih obrtnikih zgubi. Pričela se je jako obširna razprava, katera včeraj ni bila dovršena, ampak se bo nadaljevala še jutri. Prvi je govoril poslanec Šuklje, našteval razloge, ki njega in njegove somišljenike vodijo pri tej zadevi. Predlog Plenerjev hoče ponižati davčno breme najnižjim plačevalcem pridobitkarine in zato ga bode gotovo z veseljem pozdravil vsak narodni zastopnik. Govornik je tembolj naklonjen temu predlogu, ker sam zastopa mestno volilno skupino, ki ima mnogo tacih malih obrtnikov. Da, v tem oziru gre še dalje, nego predlagatelj; on nikakor ne misli, da se s predlogom hoče le jednostranski pomagati obrtnikom po mestih, temveč priznava, da bodo dobroto tacega znižanja davkov čutili tudi na kmetih, posebno v deželah, kjer je posestvo jako razkosano in se mnogi posestniki morajo še z obrtnijo baviti, da morejo živeti. Govornik je za to, da se kolikor moč razbremeni nižji plačevalci dobitkarine in tudi nima pomislekov zaradi tega, da bi se s tem znižal volitveni census, da to bi mu še bilo jako ljubo. Drugih pomislekov pa govornik ne more prezreti. Vsaka davčna sistema je organična celota in torej ne gre, da bi se jednostranski preminjala, da bi se iz nje odtrgali posamični kosi. Občna reforma direktnih davkov je pred durmi in bi ji take posamezne naredbe le škodovale. Opravičiti bi se dalo tako postopanje, ko bi šlo za odpravo posebnih krivic. Govornik pa misli, da mnogo bolj tlači malega moža hišni razredni davek, nego pridobitkarina. Pomislite, da so v Avstriji obdavčene še koče iz protja in sta-novališča, ki so bolj jamam, nego človeškim stanovanjem podobna. Pa zaradi tega bi on še ne glasoval proti Plenerjevemu predlogu, zanj je le to odločilno, da se iz budgetarnih ozirov temu predlogu pritrditi ne more. Vloge so se res zamenjale. Lani je še on moral zagovarjati budget proti levici, ki je trdila, da se lepši kaže, nego je v resnici, letos je pa levica preoptimistična zastran zboljšanja financ. Predlagatelj je opozarjal na preostanek 3 8 milijonov. Ta ostanek se bode pa porabil za večje podpore Lloydu in dunajski parobrodni družbi, za kar bode drugo leto treba 2"7 milijona več. Za 600.000 gld. pomanjšali se bodo dohodki, ker se odpravijo mosta-rine. Kako je pa z onimi državnimi investicijami, katerim se država odtegniti ne more in na katere se je tako malo oziralo v letošnjem budgetu? Ne sme se zanemarjati grajenje železnic. Proti temu bile bi one dežele, na katere se dosedaj pri grajenju železnic ni oziralo in katere so morale odločno zahtevati, da se spopolni državno-železniška mreža. Treba bode zgraditi železnici čez Karavanke, iz Škofje Loke v Divačo, za kateri so že došle resolucije. Pa tudi drug način pokritja, katerega je omenil dr. Herbst, bi obremenil budget, vsaj z ono svoto, ki bi bila potrebna za obrestovanje in popla-čevanje potrebnih posojil. Treba bode še večjih tro- LISTEK, Nedeljske misli. XXXI. Gospod vrednik, težko se najde v Slovencih mož, ki se prišteva takozvani naddesettisočni ljudski polovici brez dovtipne žile, ali pa vsaj tak, .da bi ne poskušal na sebi", ali še raje na „predragih" mu rojakih svojih dovtipnih talentov. Da, dovtipni smo vsi, ali vsaj biti hočemo, kajti reči moramo, da se izpolnjuje pri nas vestno že bajž zgodovinska prislovica: „nulla dies sine linea". V istini nekaj herostratiških idej in nekaj zagrešenih dovtipov se vleče kakor ne rudeča, temveč črna nit po vsem našem javnem in zakulisnem življenju, — črna barva je uzorec mnogo potov celo opevanim javnim poslom. In Slovenci moramo povrh smatrati navadno marsikaj za ponesrečeni dovtip, kar niti navadna psovka ni, „exempli gratia* dovtip — o svetlih ton-zurah, o črnih suknjah, o dišečih laseh, o ponesre- čenih eksistencah in o .naprednih" in .nazadnjaških" slovenskih strankah, kakor da bi bilo naše javno delo in naša narodnost le zaradi tega na svetu, da izbijamo slabe šale in „šepaste" dovtipe z njo. Slab dovtip je dalje, ako se imenuje neka naša politična stranka v novejšem času, morda le zaradi jezikovnega purizma, napredujoča, a ne več, kakor nekdaj, v „tempi passati", liberalna stranka, ker baje naš adjektivum: .liberalen" in substantivum: .liberalizem" nista bila nikdar v sorodstvu. Dovtip, nič druzega kot dovtip, je zopet in sicer „pro domo", ako se imenujemo nekateri .naprednjaki" in zopet nekateri .nazadnjaki", .mračnjaki" itd. in vendar trdimo vsi brez izjeme, koliko smo nazadovali ali napredovali v tej in onej dobi. Žalosten dovtip je dalje, ako se dovoljuje pri nas dovtipanje marsikateremu dovtiparju z maslenimi lasmi ua glavi, in to zaradi tega, ker baje dovtipi ogrevajo svojega duševnega očeta najbolje in tajajo lastno naglavno maslo. Najboljši dovtip je zagrešil v zadnji dobi tudi gosp. ministerski predsednik grof Taafle, ker se je dal fotografovati v državni zbornici sredi svojega kabineta, da demonstruje gg. državnim poslancem „ad oculos", da je v ministerstvu večja solidarnost, kakor v političnih strankah in da je tudi fotograf včasih poklican na mesto .visokega" državnega politika. Radovedni smo, kakov vtis bode napravila letošnja ministerska .amateur-slika" na naše gg. poslance. Morda posnamejo tudi jeden pot sami svojega vrhovnega mojstra ter se zjedinijo pod krili solidarne slike ter nam jo prineso za državnozborske požinke domu — za pošten .lovorov" okvir pa hočemo skrbeti volilci sami. Vendar .nur nicht in die Weite schweifeu!" tvarine za političnega .amateur-fotografa" je dovolj tudi zunaj državne zbornice. Muogo zaslug bi si prislužil osobito slovenski fotograf, ki bi fotografoval baš sedaj našo .Slovenijo" pri melanholičnem mesečnem svitu, kajti že davnej ni bila za fotografo-vanje naših političnih uspehov in naše solidarnosti tako ugodna svetloba, kakor baš sedaj. Zaradi tega je naravno, da cvete vedno bolj naša politična .amateur-fotogralija" in navdušenje za senčne predmete našega slikovitega narodnega življenja. Sviftijauec. škov za zgradbe pri vodah, vravnavo rek, potem za dotacije pri melioracijskem zakladu in naredbe proti trtni uši. Tudi ni gotovo, da bode došlo toliko davkov, kakor je proračufijenih. ftirektai iavki bo res nizko proračuujeni, k»r je bilo potirebllo; jako negotovi so proračunjefli dohodki iz indiireklnih davkov. On misli, da se dohodki indirtkttiih davkOV pač ne bodo vedno večali. Posebno se j« bati, dl se pomanjšajo dohodki siadornega davka, ker produkcija sladorja na Ogerefcem atfa&a. Sklicevanje na dobiček sfttinekifc tatov, izvir*«-joč odtod, da se morda ne bodo izdali v največjem številu, ne pride v poštev, ker je morda v interesu rednega državnega kredita, da se napravi popolna krožeča svota hipotečnih nakaznic. Zaradi tega mora govornik počakati, kako se bode izjavil finančni minister. Še le potem se bode odločil on, bode li mogel glasovati za Plenerjev predlog. Za njim se je oglasil mladočeški poslanec dr. Kaizl in povdarjal, da bo ljudem s tem znižanjem sicer malo pomagano, ker se bo znesek razdelil na 600.000 obrtnikov, da bo pa vendar zanj glasoval, ker namerava znižanje davkov in razširjenje volilne pravice. Minister Steinbach je v obširnem govoru pojasnjeval, da vlada Plenerjevemu predlogu ne more pritrditi ni iz davčnotehničnih, ni iz budgetarnih razlogov. Vredba davkov mora biti sistematična in napačno bi bilo iz celote trgati posamezne davke. Glede budgeta omenja tudi on velikih novih stroškov, ki ga čakajo, in opozarja, da danes še ne v^, kakšen bo proračun prihodnjega leta, ali bode kazal kaj presežka, ali morebiti primanjkljeja, ki ga bo treba pokriti z novim posojilom. Nihče pa ne more odobravati, da bi država nekaterim odpuščala davke, pa delala dolgove, za katere bi morali skrbeti vsi davkoplačevalci. Vladni sovetnik Plappart je predlogu oporekal v imenu notranjega ministerstva z ozirom na volilno pravico, za njim pa je govoril baron M o rsey in levičarje opominjal, da je prejšnja desnica vredila državne finance ne glede na hvalo ali grajo, da jih hočejo pa levičarji sedaj zopet spraviti v nered samo zato, da se prikupijo svojim volilcem. Jako čudno, skoraj smešno obnašali so se poljski poslanci. GrofPininski je povdarjal, da je predlog Plenerjev tako važen, da bi se bili morali ž njim pred razpravo pečati ^posamezni klubi. Poljski klub za tako posvetovanje ni imel dovolj časa, zato v imenu svojih tovarišev naznanja, da bodo v odseku sicer glasovali za Plenerjev predlog, da pa iz tega še nikakor ne sledi, da bi zanj glasovali tudi v zbornici. Po njegovem mnenju je to tudi reč, ki ne spada v bud-getni, ampak v davčni odsek. Poljaki se nečejo zameriti ni levičarjem, ni vladi, zato v odseku glasujejo za predlog, v zbornici pa bodo glasovali zoper; ali ni to v istini krasen prizor? Ali ni škoda drazega časa, ki ga odsek trati za pretresanje predloga, o katerem je gotovo, da v zbornici ne obvelja? Stališče konservativnega kluba označeval sem že zadnjič, za zdaj še dostavljam, da nasvetuje jutri poslanec Šuklje resolucijo, s katero se vlada nujno poživlja, da naj se prej ko mogoče loti splošnje vredbe direktnih davkov, ter naj pri tem tudi prevdarja, ali ne bi bilo mogoče že s 1. januvarijem 1. 1892 znižati najnižje vrste hišuo-razrednega in obrtnega davka. Levičarjem se že samim dozdeva, da so se prenaglili s Plenerjevim predlogom in so prepričani, da jim sramotno spodleti prvi poskus, ki so ga hoteli Btoriti v zvezi s Poljaki. Poslanec Menger, ki se je včeraj oglasil, govoril je vsled tega nenavadno krotko, bomo videli, kaj poreko jutri njegovi tovariši, katerih je oglašenih šest. Izmed konservativnih poslancev sta oglašena dr. Fuchs in dr. Ebenhoch, pa govoril bode tudi še Šuklje, da sproži gori omenjeno resolucijo. Sicer je pa skoraj gotovo, da izroči konservativna stranka tudi še samostojen predlog glede znižanja hišno-razrednega davka. Današnja seja bila je zanimiva zaradi razprave o volitvi nemško-češkega poslanca Schiera. Mladočeški poslanci so tirjali, da naj se zavrže ta volitev, ker se pri so-stavi volilnega imenika v davek niso vštevale pri-klade in je vsled tega odpadlo mnogo volileev, ki s prikladami plačujejo 5 gld. davka. Njih govorniki Sil, Dyk in Ilerold pa dr. Lueger so krepko zagovarjali to stališče, kateremu tudi nikdo ni ugovarjal, ali Lienbacher in poročevalec dr. Weeber sta povdarjala. da se je to godilo vsled starodavne navade pri deželnozborskih volitvah tudi pri volitvah za državni zbor in da ne gre meriti z dvojno mero in zavreči volitev Schierovo, ko so bile potrjene druge na isti podlagi izvršene volitve. Dr. Lueger je predlagal ustno glasovanje, pa ni našel zadostne podpore; volitev Schierova je bila potrjena, dasiravno je bilo mnogo poslancev pri glasovanju pobognilo iz dvorane, ker se zoper njo glasovali samo Mladočehi in kršČansko-socijalni poslanci dunajski, pač pa je bila soglasno sprejeta od dr. Herolda nasvetovana resolucija, katera vladi naroča, da naj enakomerno po vseh deželah v davek všteva tudi priklade. Obširna razprava se je tudi vršila o predlogu glede odprave proste luke v Trstu in Reki; o katerem je poročal Baron Švegelj. Govorili so tržaški poslanci Burgstaller, Luzzatto in Stalitz, poljska poslanca Rosenstock in Byk, ki sta priporočala vladi mesto Brody, levičar Gomperz in ministra Bacquehem iu Steinbach. V zvezi s to rečjo je tudi nova vžit-ninska črta v Trstu; če ne boste obe ti točki danes rešeni, bo tudi jutri javna seja. V ponedeljek pa se ima pričeti splošnja razprava o državnem proračunu. Izmed slovenskih poslancev nameravajo govoriti: Šuklje v splošnji razpravi, Klun pri cestah in vodnih stavbah, Pfeifer pri direktnih davkih, P ov š e pri poljedelskem ministerstvu, Ferjančič in Gregorec pri justičnem ministerstvu, Vošnjak pri trgovinskem, Gregorčič in Robič pri učnem, in Spinčič menda pri notranjem ministerstvu. Naj tukaj še omenjam, da v zadnji seji ni prisegal grof T i s k o v s k i , ampak grof Kozje-b r o d s k i._ Uprava mesta ljubljanskega. ii. Dnč 29. maja t. 1. imel je ljubljanski občinski svet svojo redno sejo in prva točka dnevnega reda bila je volitev župana in podžupana ter posameznih odsekov. Ker mora po §29. volilnega reda pri volitvi župana predsedovati najstarejši član občinskega sveta, prevzel je predsedništvo občinski svetovalec gosp. Z i 11 e r e r , katerega dolžnost bila je omejena edino le na volitev župana. Ko gospod Zitterer prevzame predsedništvo, popraša navzoče gg. občinske svetovalce, želi li kateri izmed njih besedo, predno se prične volitev župana? Predsednik j je s tem vprašanjem prekoračil mejo svojega delokroga, kajti po § 29. občinskega reda voditi bi imel edino le volitev župana. Umevno pa je, da se je o tem že poprej dogovorila naprednjaška stranka ter na ta način hotela osupniti s prikritim predlogom konservativne občinske svetovalce. Tako se je tudi zgodilo, kajti mestni svetovalec g. dr. vitez Blei-w e i s oglasil se je k besedi ter predlagal, da se ! služnina s stanovanjem vred bodočemu gospodu i županu zviša od 2400 na 3000 gld. Temu predlogu uprl se je občinski svetovalec g. P r o s e n c ter sklicuj^ se na § 56. občinskega reda dokazoval, da se v tej seji predlog g. dr. vit. | B 1 e i w e i s a veljavno vsprejeti ne more, ker omenjeni paragraf občinskega reda zahteva, da se mora vsak predlog vsake seje vsaj 48 ur pred dotično sejo tako gotovo vsem občinskim svetovalcem naznaniti, kakor bi po nasprotnem ravnanju sklepi neveljavni bili. Izjema pripušča se nujnim predlogom, ako je nujnost utemeljena in po opravilnem redu tudi od občinskega sveta vsprejeta. O nujnosti predloga pa dr. Bleiweis še besedice črhnil ni in zategadelj uvaževaje, da se predlog gosp. dr. B 1 e i-w e i s a ni v smislu postave 48 ur pred sejo občinskim svetovalcem naznanil, predlagal je občinski svetovalec g. Prosenc, da se ne glasuje o predlogu g. dr. vit. B 1 e i w e i s a in da se preide na dnevni red. Prvi oglasil se je proti temu dr. Tavčar ter trdil, da je samo ob sebi umevno, da se sme z izvolitvijo župana spojiti in rešiti tudi vprašanje glede službarine županove. Tej čudni argumentaciji ugovarjal je g. Prosenc, dokazuj^, da tam, kjer ima postava jasna določila, se samo ob sebi nič ne umeva in da spada volitev župana med postavo občinskega volilnega reda(§ 29), služ-barina župana pa med postavo občinskega reda (§ 32). Postava je že strogo ločila volitev župana od vprašanja glede službarine županove. Na to pojasnilo molčal je dr. Tavčar, a mesto njega oglasil se je naprednjak g. dr. vit. B 1 e i w e i s ter rekel, da se je doslej pri določitvi službarine gosp. župana vedno tako ravnalo, kakor namerava on s svojim predlogom; dalje, da se je dovolila pred malo dnevi ravno taka službarina dunajskemu županu neposredno pred njegovo izvolitvijo ter da se sploh enako ravna po vseh avstrijskih mestih. Ta govor sklepal je dr. B1 e i w e i s t prošnje do gg. občinskih svetovalcev, naj bi se oni ravatli pri glasovanju po vzgledih druzih mest, a ne po receptu g. Prosenca; slednji zavrnil je d«"- B 1 ei-w e i s a s tem, da se on sklicuj« 0« postavo ter da ni navajen pisati receptov, še manj pa zahtevati, da bi se kdo ravnal po njegovih receptih. Danes pa moramo konStatiratl, da je g. dr. vitel Bleiweis jako čudno svoj predlog zagovarjal, kajti v prvi vrsti je on dokaial, da se ne bavi mnogo s čitanjem svetovnih listov ; to dokazuje nam njegova trditev, v kateri pravi, da se je pri volitvi dunajskega župana, in sicer neposredno pred volitvijo, določila tudi visokost službarine. Ta trditev dr. Bleiweisa je neresnična ter izmišljena, kajti na Dunaju je bil županom izvoljen dr. Prix v seji občinskega svčta dne 23. aprila t. I. Visokost službarine se je pa županu še-le določila v seji dne 21. maja t. 1. in sicer pod predsedstvom podžupana dr. Borschke-ja, in mi moramo še konštatovati, da je bila ta točka tudi na dnevnem redu. Gosp. dr. BIeiweis je tedaj neresnico govoril, metal občinskim svetovalcem pesek v oči. Dalje pri tem dr. Bleiweis sam ni vedel, kaj je govoril; kajti on je trdil, da ako bi se predlog g. Prosenca vsprejel, bilo bi to ravnanje občinskega sveta po receptu omenjenega g. svetovalca. Ako vže g. dr. Bleiweis kot zdravnik jasne določbe občinskega reda uvrščuje mej recepte, po tem moramo mu javno povedati, da recepta, na katerega se je skliceval g. Prosenc ni on izumil, temuč ta recept je sad sodelovanja g. dr. Bleivveisa samega, kajti občinski red je postavno veljaven od 1. 1887; pri sestavi tega občinskega reda sodeloval je g. dr. Bleivveis kot občinski svetovalec in kot deželni poslanec. Pozabil je torej g. dr. Bleivveis hodeč naprednjaška pota na one recepte, katere je on sam koval, in tako dokazal, da sam nima več zaupanja do svojih receptov. Konečno pripomnimo še, da mora po §. 60. občinskega reda pri vsaki seji predsedovati župan ali, kadar je ta zadržan, podžupan, ker bi drugače dotični sklepi bili neveljavni. Ker pa pri seji glede zvišanja službarine županove niti župan, niti podžupan predsedoval ni, zato je tudi sklep glede zvišanja službarine županove neveljaven. Iz tega pojasnila vidi se modrost naših na-prednjakov, vidi se, da se ne ozirajo, ako hočejo šiloma kaj doseči, niti na žepe davkoplačevalcev, niti na postavo, temuč oni hodijo pota, naj bodo prava ali ne; dovolj jim je, da dosežejo svoje namene. Koliko časa se bodo še davkoplačevalci ta-cemu postopanju uklanjali,to povedala bode bodočnost in bode li g. župan stolnega mesta Ljubljane izvršil nepostavni sklep občinskega sveta, ter vsprejemal nepostavno zvišano službarino, to je častna stvar, o katerej nas bode kmalu poučila bodočnost. _ c. Politični pregled. V Ljubljani, 13. junija. Kotranje dežel«. Paložaj. Vidno se približuje levica vladi, vlada pa levici. Vpliv levičarjev je vedno večji. Dunajski dopisnik „Politike" piše, da v budgetnem in gospodarskem odseku nekako gospodarijo Plener, Menger, Scharschmid, Pernerstorfer in Kopp, kar je čisto naravno. Dokler so bili v parlamentu Rieger, Mattuš, Zeithammer in Zucker, bilo je neko ravnotežje sil, sedaj ga pa ni. Levica ima več talentov. Grof Hohenwart se je že postaral in ne more več tako delati, kakor je prej, princ Alojzij Liechten-stein nema vpliva, ker ni pri nobeni veliki stranki, Lienbacher jo le prerad vleče z levičarji, profesor Kaizl je izurjen v narodnogospodarskih vprašanjih, pa je kompromitiral svoje veliko znanje s političnim rad.kalizmom. Poljak Bilinski je res jako zmožen, pa ni posebno popularen. Drugi so pa le malo sposobni, da bi se upirali levičarjem. Taaffeju tudi ni zameriti, da mu je 109 levičarjev ljubši, nego malo število Mladočehov. Jedina ovira, da se levica in vlada popolnoma ne sporazumete, je še minister Steinbach. Plener ga ne more, ker bi on bil rad finančni minister. S svojim postopanjem o valutnem vprašanju se je Steinbach zameril nekaterim židovskim bogatinom, kateri pritiskajo ua levico. — Ker vlado in levico loči le še jedna sama oseba, morda ne bode več dolgo, da levičarji postanejo popolno vladna stranka. Taaffe, ki je žrtvoval nadarjenega Dunajevskega, ki ima velike zasluge za zboljšanje »ggglig_____5 (Dalje v prilogi.) Priloga 132. štev. »Slovenca" dn6 13. junija 1891. avstrijskih financ, bode ob priliki levičarjem na ljubo tudi rad odpustil dr. Steiubacha. Pusinski program. Businski klub, kakor se imenuje zveza rusinskih državnih poslancev, je po mnogih posvetovanjih sestavil svoj program iu ga objavil. Po tem programu se bodo rusinski poslanci vedno držali tradicij, katere so se že leta 1848 izrekle na rusinskem shodu v Levovu in potem ponovile lani v deželnem zboru. Businski poslanci bodo verni rusinski narodnosti, veri in cerkvenemu obredu svojih očetov, avstrijski državi iu dinastiji. Vedno bodo branili ustavo iu se potegovali za pravice in svoboščine, narodni, politični, kulturni iu gospodarski razvoj svojega naroda, ker vse to je narodu zagotovljeno v ustavi. Pred vsem se bodo poganjali za jednakopravnost svojega naroda in pravice grško-katoliške cerkve. Skušali bodo rusinskemu narodu pridobiti ouo veljavo, ki mu gre po zgodovinskih in ustavnih pravicah. Posebno se bodo potegovali za kmete in male obrtnike. Skušali bodo doseči, da se jednakomerneje razdeli bremena, preskrbi cenejši kredit, vvede praktičeu pouk po ljudskih šolah, podržavijo občila in zuižajo njih tarifi, vvedejo boljši pravosodni zakoni iu zlasti vvede hitrejše in cenejše postopanje pri sodiščih. Rusinski poslanci bodo skupno delovali z zastopniki drugih narodov v blagor skupne države in njih narodov. Kot zastopniki gališke dežele se bodo pa skušali sporazumeti o skupnih deželnih zadevah z drugimi zastopniki dežele, oziroma z njih parlamentarnim klubom. Rusinski klub želi trdno iu odločno vlado, katera se bode ozirala na vse narode in stanove, na njih pravice in prave potrebščine, ki bode s posredovanjem blažila nasprotstvo in varovala tlačence proti tlačiteljem. Tako vlado so pripravljeni podpirati. — Ta program je gotovo dober, sedaj pride le ua to, kako ga bodo izvajali. Veseli pa nas, da se v programu uiti ne omenja nasprotstvo do Poljakov. in se celo naglaša, da so Rusini cel6 pripravljeni sodelovati z drugimi zastopuiki dežele, to je, s Poljaki. Upamo, da bodo Poljaki znali ceniti spravedljivost Rusinov in se bodo ozirali na njih opravičene želje. Vnanj* dr»»vu. Trikupis v Belemgradu. Grški bivši ministerski predsednik Trikupis prišel je v Beligrad. Njemu v čast bil je velik bauket, pri katerem so bili tudi ministri. Da se je pri tem banketu govorilo o skupnih grškin in srbskih interesih, je naravno. Društvo sv. Save hotelo je tudi Trikupisu v čast prirediti bauket, ali je iz politiških ozirov opustilo to misel. To je bilo tudi umestno, ker bi lak banket bil le nekako izzivanje Bolgarov. Srbi pa tudi nemajo povoda proslavljati Grkov, ker so poslednji prav za prav nasprotniki vseh balkanskih Slovauov. Katoliki v orijentu. Mnogo hrupa naprav-ljajo izgredi v Betlehemu. Vse nerede prouzročili so pravoslavni grški duhovniki, ki so hoteli iti v sprevodu po stopnjicah svetišča Kristusovega rojstva, po katerih je dovoljeno hoditi le katolikom. Frančiškani so se pa kot varuhi svetih krajev jim ustavili. Jeden grških duhovnikov je na to izvlekel nož, drugi pa revolver in ž njim vstrelil, pa zadel le nekega pravoslavnega svečenika in ga malo ranil. Prvi pravoslavni svečenik je z nožem predrl k sreči le obleko nekemu frančiškanu. Frančiškani branili so svoje pravice, kolikor so mogli. Pravoslavna duhovščina je hotela s silo si tu pridobiti pravico, hoditi po teh stopnjicah, in ž njo pravico varstva svetega kraja. Če bi bili frančiškani mirno sprevod gledali, bili bi si potem pravoslavni Grki dali kar potrditi svoje pridobljene pravice v Carigradu. Porta bi jim bila za dober denar pravice tudi potrdila. Volitve na Holandskem. Dosedaj je pri volitvah za drugo holandsko zbornico izvoljenih 41 liberalcev, 11 protirevolucijonarcev, 22 katolikov, 26 je pa ožjih volitev. Pričakuje se, da bode nova zbornica imela majhno liberalno večino. V minoli po-stavodajni dobi so liberalci bili v manjšini. Sedaj je položaj toliko neugodnejši, da se protiliberalni elementi niso mogli mej seboj sporazumeti. Nova liberalna večina pač tudi ne bode osrečila dežele. Anglija in Portugalska. Pogodba, katero sta Anglija in Portugalska sklenili zastran afriških zadev, se je že podpisala. S tem se je odstranila resna nevarnost za kraljestvo na Portugalskem. Pogodba je za Portugalsko še precej ugodna in je torej republikanci ne bodo mogli lahko uporabljati za protimonarhistične agitacije. Panamska družba. Bralcem našega lista je dobro znano, da se je ponesrečila zgradba panamskega prekopa, ker je dotični družbi primanjkovalo denarja in so ameriške države podjetje tudi nekoliko ovirale. Delničarji so zaradi tega zgubili velike svote. Državnemu pravdništvu došlo je nad 60 pritožb proti gospodarstvu panamske družbe in je zatorej odredilo sodnijsko preiskavo proti Ferdinandu Lessepsu, njegovemu sinu Karlu in dvema drugima članoma upravnega odbora na podlagi zakona o delniških družbah iz 1867. leta.___ Izvirni dopisi. Z Dolenjskega, 9. junija. (Zavod za gluhoneme všmihelu. — Napredni »Rodoljub".) Bil sem pred nekaterimi dnevi v Smihelu pri Novem Mestu. Tu sem zvedel v hiši ubogih šolskih sester nekaj, kar mora zanimati našo deželo — zlasti Še Dolenjsko. Lansko leto je bilo brati v „Slovencu", da so ta-mošnje šolske sestre prisiljene opustiti zavod za gluhoneme, ker ne dobe podpore — od zraka samega pa tudi »uboge" sestre ne morejo živeti. Žalostno, prežalostno je to za. našo deželo zlasti še, če pomislimo, da imamo denarja na stotisoče, ki ima namen pomagati gluhonemim trpinom; posebno še, če pomislimo, da so se naši vrli poslanci toliko trudili v deželnem zboru, da bi sirotam priborili pomoč — zastonj ! Zastonj? Ne I Zvedel sem, daje vendar jela pihati od zgoraj v tej reči nekoliko bolj mila sapica. Visoka c. k. deželna vlada je sporočila zavodu šolskih seBter vže meseca februvarija, da je pripravljena z ustanovami podpirati poduk Jin vzgojo gluhonemih deklic v zavodu ubogih sester v Šmi-helu, dokler se ne napravi deželna gluhončmnica. Stavila pa je pogoj, da šolske sestre dajo vladi program, kako se podučujejo in vzgojujejo v zavodu te gluhoneme deklice, da se vidi, je-li vredba taka, kakor v druzih javnih gluhon^mnicah našega cesarstva, ako dajo poroštvo, da se bodo te sirote res razmerno izobrazile. Slavna vlada zahteva, naj se sporoči, pod kacimi pogoji bi se deklice sprejele in tudi, ali bi se sprejele le takrat, ako se oglasi določeno število gluhonemih prosilk. Gospe sestre so tej zahtevi precej ustregle. Prepričani smo, da bode s pogoji tudi visoka vlada zadovoljna. Vsaj žarek upanja imamo sedaj, da nam ne bode še leta in leta zraščalo veliko število naših gluhonemih nesrečnic brez odgoje. Toda skrbeti moramo za to tudi mi. Pa kako? — Mnogo tacih deklic je vže prosilo pred leti za sprejem. Odbiti se jim je moral. Sedaj so tiste večinoma že odrasle — so prestare. Ali gotovo jih je mnogo mlajših po deželi, ki so še zmožne, da se podučč. Zato dam svčt, naj se oglase, oziroma prosijo za sprejem deklice gluhoneme, ki so še v pravej starosti — če se, ne motim, od osem po dvanajst let. — Zlasti pa bi bilo priporočati, naj prosijo stariši ali po njih na-prošeni drugi gospodje tudi javuo v časopisih »Slovencu", »Dolenjskih Novicah" itd. Gospodje poslanci bodo gotovo reč z veseljem zagovarjali — pa tudi imeli dokumente pri rokah, s katerimi bodo lahko dokazali, kako potrebna je podpora. Delajmo z združenimi močmi — in dosegli bomo I Ako se pa zavod skaže kot vrl, zadostujoč vsem zahtevam — kar se bode gotovo zgodilo — potem smemo cel6 upati, da se ženski oddelek pusti v Smiheln ter v Ljubljani zida samo moški. Nadejamo se, da nam bode marsikateri list prinesel kakovo novo naznanilo, kako želi deklica iz tega ali onega kraja pomoči v nesreči — gluhonemosti I Ljubljančanom Dolenjci čestitamo, da ste postali tako »napredni", ne več liberalni. Prvega julija zagleda luč sveta »napredni" »Rodoljub", ki bode učil naprednosti tudi našega kmeta — naprednosti, da bode znal zabavljati »farjem", grditi vero, naprednosti, da bodo mladeniči pili za narod, dekleta za narod plesale, naprednosti tako daleč, da j nas Slovence brezverne, duhovnike slovenske sovra-žice pohrusta »napredni" Nemec ali Lah! Blagor nam! Nadejamo se pa, da bodo naša »neuapredna" duhovščina in naši verni — nenapredni — svetni • narodnjaki skrbeli s podukom, da se naš priprosti i narod ue vjame na to najnovejše vabo. i____ < , Dnevne novice. (»Matica Slovenska") ima v sredo, dne 1. julija, svoj letošnji redni veliki zbor, pri katerem se bo, kakor običajno vsako leto, vršila tudi dopolnilna volitev v odbor. Ker dosedanji marljivi blagajnik, gosp. Luka Robič, zaradi bolehnosti odboruištva ne more več prevzeti, ker je »Matici" vedno treba spretue in delavne moči za blagajništvo in upravništvo hiše, dalje ker je Novo Mesto po preselitvi gg. ravnatelja Senekoviča in prof. dr. Požarja v odboru brez zastopnika, zjedinilo se je več »Matičarjev", da priporočajo za odbor gg. dr. Josipa S tare-1 a, c. kr. fin. prok. pristava in hišnega posestnika v Ljubijani, ter dr. Franca Detelo, c. kr. gimn. ravnatelja v Novem Mestu, — prvega namesto g. Luke Robič«, drugega namesto pokojnega g. dr. Josipa Poklukarja. Ker se je stolni župnik, prečast. kanonik g. Flis, zaradi obilnih drugih opravil odborništvu odpovedal, so kandidatje, katere več »Matičarjev" za letošnje dopolnilne volitve v izvolitev priporoča, naslednji gg.: 1. Dr. Franc Detela, c. kr. gimn. ravnatelj v Novem Mestu; 2. dr. Anton Gregorčič, sem. profesor, državni in deželni poslanec v Gorici; 3. Simon Gregorčič, vikar v pokoju in posestnik na Gradišči; 4. Franc Hubad, c. kr. gimn. profesor v Gradcu; 5. Anton Kržič, nunski kapelan in katehet v Ljubljani; 6. Franc Leveč, c. kr. realčni profesor in okrajni šolski nadzornik; 7. dr. Lovro Požar, c. kr. gimn. profesor v Ljubljani; 8. dr. Josip Starš, c. kr. fin. prok. pristav in hišni posestnik v Ljubljani; 9. Ivan Šubic, c. kr. vodja obrtnih strokovnih šj1 v Ljubljani; in 10. Franc Wiesthaler, c. kr. gimn. ravnatelj v Ljubljani. — Ker se glasovnice ne morejo razpošilja-vati sploh do vseh, blagovolijo naj društveniki, kateri se ne mislijo osebno udeležiti občnega zbora, nove odbornike, napisane na posebnem listu, vsaj do 1. julija poslati na odbor »Slovenske Matice". (Izlet »pevskega zbora Glasbene Matice" na Bled.) Posebni vlak odhajal bode 21. t. m. iz Ljubljane ob 5-20 zjutraj in prišel v Lesce ob 7", vračal pa se bode iz Lesc ob 9. zvečer in dospel v Ljubljano ob 10-30 zvečer. Posrečilo so je, dobiti znižane cene tudi za I. in II. razred. Stala bode torej vožnja z odpravo tja in nazaj: I. razred gl. 2-40, II. razred gl. 1-60, III. razred 80. kr. Vožnji listki se dobivajo samo do petka večer pri g. Pavlin u. Kdor bi se oglasil pozneje, ne mogel bi se posluževati posebnega vlaka. — Koncert, katerega vspored objavimo pozneje, obsezal bode mnogo zelo zanimivih točk. Pisateljsko društvo sklenilo je, da se udeleži tega izleta korporativno. Sploh bode, kakor se kaže, 21. junija zbrana na Bledu vsa slovenska intelegenca ljubljanska. (Imenovanje.) Preglednik višjega carinskega urada g. Jos. Kosmač imenovan je podravnateljem pri c. kr. glavnem carinskem uradu v Trstu. (Umrl) je v Ljubljani dnč 12. t. m. g. Vaso Petričič, jedini sin ljubljanskega veletržca in podžupana, g. Vasa Petričič a. Bil je še le 23 let star. Pogreb bo jutri ob s/43. uri popoldne. (Društvo »Slavec") priredi jutri, 14. junija, veliko vrtno veselico na Koslerjevem vrtu v korist Prešernovemu spomeniku. Začetek veselici je ob 4. uri popoldne. Vstopnina 20 kr. za osebo, za otroke 10 kr. Udje so vstopnine prosti. — Mej pevskim vsporedom sviranje vojaške godbe, kegljanje, tehtanje in otroška zabava. (Prepovedan semenj) Zaradi živinske bolezni na gobcih in parkljih je prepovedan živinski semenj, ki bi se bil sicer vršil dnč 15. junija v Šentvidu pri Vipavi. (Duhovniške zadeve v krški škofiji.) G. Ferd. Pucher, dekan in župnik v Štibnu. je stopil zaradi bolehnoBti v stalni pokoj. Fara Štiben je razpisana do 15. julija t. I. — G. Jan. Konrady, kapelan v Trebnem, je premeščen za mestnega kapelana pri glavni fari v Celovcu. — Farno poskušnjo so delali čč. gg.: Herm. Deutl, Jožef Fric, A. Gabron, Lud. Hafner, Jan. Harter, Martin Kovač. J. Papler in Lud. Pirker. (Izpred porotnega sodišča.) Dne 12. junija je bila pred porotniki neomožeua delavka Marija Hočevar, ki je izstradala svoje novorojeno dete tako, da je od lakote umrlo. Vest je neusmiljeno mater tako pekla, da se je sama naznanila gosposki. Sodišče jo je obsodilo v smrt na vislice. (Iz Štajerskega) poroča »Gospodar": Občinski zastop okolice Celje izvolil je za častnega občana č. g. Ljud. Hudovernika. bivšega kapelana v Celju, sedaj korvikarja pri stolni cerkvi v Mariboru. — Trtuo uš so našli v Strmcu blizo Ljutomera v goricah dr. Pongratza. — V Sodincih je zlezel neki tat v klet pri hiši ter nagrabil kruha in moke, a hči ga je zapazila, ter ga zaklenila v klet. Izročili so ga sodišču v Ormožu. Kdo da je, ue ved6, sam pravi, da je iz Bosne domB. — Dne 8. junija je vtonel pri Mozirju plovec Jos. Tratnik iz Podgore. — V Tilmiču pri Stradnu je dne 2. junija strela ubila 181etno dekle, ki je s polja bežala pred nevihto. (Iz Amerike) poroča g. Fr. Šušteršič »Danici", da se je že precej udomačil v mestu Joliet, ki šteje blizo 40 tisoč prebivalcev, med njimi mnogo Slovencev. Službo svojo opravlja v dvorani nemške šole, dokler ue sozidajo nove cerkve, za katero nabirajo denarja in bo veljala 6 do 7 tisoč dolarjev. Tudi šole jim bo treba, a pogrešali bodo slovanskih šolskih sester. Ko bi mogli vsaj jedno učiteljico dobiti, ki bi bila zmožna podučevati v slovenskem jeziku, bili bi prav hvaležni; ondi stopi v katerikoli samostan ali red, sprejm6 jo radi brez plačila. (Kaj bo s Kropo?) Iz Krope se nam poroča: Malo poročil dobite iz našega kraja za svoj cenjeni list, a še ta so večinoma žalostna. Kropa, nekdaj cvetoč kraj in zelo obljuden, kjer je cvetela obrt s kovaškimi žeblji, sedaj je na robu propada, ker vsled strojev žebljarji nimamo dela, davke pa moramo še vedno plačevati. Leta 1830—1834 je bilo v Kropi 1248 ljudij, sedaj jih je 891, torej 357 manj; takrat so bila po hišah vsa stanovanja polna, sedaj jih je mnogo praznih, a takrat je bilo davka plačati od hiše 8 gld., za katero je sedaj treba plačati 39 gld. Jednaka je s pateuti; plačevati jih moramo, a dela nimamo. Ako kmetovalcu toča pobije na polju, ali če ga zadene kaka druga nesreča, kmalu pride v razgovor, koliko se mu bo odpisalo davka; to je popolnoma pravično in potrebno; a jednako je tudi za nas Kropenčane, ki nas je zadela še mnogo hujša toča. — Obračamo se torej za pomoč do naše deželne vlade, pa tudi naše gg. poslance prosimo podpore, naj se nas spominjajo na višjem mestu ter nam izposlujejo vsaj odpis ali znižanje hišnega davka in patentov in nam pomo-rejo do kake druge obrti, da bodo prebivalci imeli stalen zaslužek. — Ako nam odločilni krogi ne bodo pomagali, iti bomo morali polagoma Kropen-čani drug za drugim — s trebuhom za kruhom I (Kineški škof v Ljubljani.) Mudil se je pred par dnevi nekaj časa v Ljubljani škof O a r 1 a s s a r e, apostolski vikarij za vzhodni Hu-pe v Kini; domd je iz Vicence na Italijanskem in je dvajset let misijonar v Kini. Raznoterosti. — Čudna dedščina. Pred nekaterimi leti umrl je v Šlezviku kraljevi vojni svetnik Nielsen, ki je bil velik nasprotnik zakona. V svoji oporoki je volil po 20.000 kron slugi in kuharici, pa z določbo, da ima jeden del svoje dedščine odstopiti drugemu, ko bi stopil v zakon. Dediča sta se pa kmalu po smrti omenjenega čudaka poročila. To so pa izvedeli pokojnikovi sorodniki in od njiju zahtevajo, da povrneta 40.000 kron, ker se nista ravnala po volji pokojnikovi. Ona dva pa trdita, da sta popolnoma dopolnila pokojnikovo voljo, kajti ko sta se poročila, je on njej prepustil svojih 20.000 kron, ona pa svoje njemu. Sedaj bode sodišče razsojevalo to zadevo. — Nova peč. Amerikanec Atkimon izumil je neko posebno peč, v kateri se štiri različne jedi hkratu jako okusno kar same skuhajo. Vse potrebne surove stvari denejo se v razne oddelke peči, potem se pa peč zakuri. Točno čez štiri ure so pa brez vsakega daljšega dela jedi skuhane in okusno pripravljene. Vzamejo se iz peči in kar neso na mizo. Te peči delale bodo torej nevarno konkurenco kuharicam. — Zrastena dvojčka. V berolinskem panoptikumu kažejo dva zrastena dvojčka. Spodnji njiju život je le jeden, ali še le od šestega rebra višje se začne život deliti. Sedaj sta stara dvanajst let. Spita največkrat hkratu, ali vendar se pripeti, da jeden prej zaspi, nego drugi. Mislita pa vsak z4-se, kajti večkrat se opaža, da je jeden vesel, drugi pa žalosten Včasih se baje celo prepirata med seboj, kar je jako smešno gledati. — Veliko orlov. Blizu Belgoroda v Rusiji se je v nekem gozdu zbralo nakrat sredi maja več sto orlov, ki so v naglici pojeli deset pasočih se konj in več ovac. Tudi mnogo ptičev so pokončali. Drvarji bežali so pred orli v sosednjo vas. Govori se, da so bili sibirski orli, ki se vračajo iz južnih krajev v Sibirijo. — Telefon. Telefonsko zvezo iz Londona v Pariz so že zvezali z Marseillom. Besede govorjene v Londonu se še jako dobro slišijo v 1250 kilometrov oddaljenem Marseillu. Sedaj pa nameravajo še Bruselj po telefonu zvezati z Londonom. — Rezervni učitelji. V peterburški gu-berniji bodo skoro po vseh kmetskih šolah nastavili rezervne učitelje, kateri bodo učitelje nadomestovali, ko bi zbolel kateri ali bi iz kakega drugega uzroka poučevati ne mogel. Ti rezervni učitelji seveda ne bodo posebno izobraženi, od njih se bode le zahtevalo, da bodo mogli učiti čitauje in pisanje. — Debata 206 let. »Pesti Naplo" je it-računil, da bi se debata o reformi oge-ske uprave dala raztegniti na celi dve stoletji. V zbornici poslancev je 80 pravih nasprotnikov vladne predloge, ki ima 279 paragrafov. Ker po ogerskem zborničnem redu vsak poslanec k vsakemu paragrafu stavi jeden dostavek in pri vsakem takem dostavku ima vsak poslanec pravico jedenkrat govoriti, manjšina stavi 1 lahko 22.820 dostavkov, in če se pri vsakem dostavku oglasi vseh osemdeset opozicijonalcev, imeli bi v vsem 1,785.600 govorov. Ce bi vsak govor , trajal le dvajset minut, bi za te govore bilo treba , 297.000 ur, ali 59.520 sej po pet ur. In pri vsa-' kem dostavku zahteva se lahko glasovanje po ime-' nih, kakoršno glasovanje traja najmanj pol ure; torej bi za gorenje število dostavkov samo za glasovanje bilo treba 11.160 ur, ali 2232 sej. V vsem bi bilo torej lahko 61.752 sej, in če se računa na leto 300 sej, bi bilo treba za to debato 206 let. Telegrami. Dunaj, 18. junija. Cesar je dopoldne po običajnem ceremonijalu kardinalu Gruschi dal baret na glavo. Pozneje je pa vsprejel Grruscho v privatni avdijenciji in dovolil predstaviti papeževega odposlanca in plemenitega gardnika. Litomišelj, 12. junija. Tukaj je neki Brachtel, ki je že dovršil pravosodne študije, streljajoč na vrtu svojih starišev vrabce, po j neprevidnosti ustrelil svojo osemnajstletno sestro, ki je okrevajočemu očetu svojemu pripravljala posteljo na vrtu. V obupnosti je Brachtel potem sam sebe ustrelil v srce in bil takoj mrtev. Budimpešta, 13. junija. Minister Baross predlagal je načrt zakona o nakupu ogerskih prog avstroogerske državne železniške družbe. Predloga se je izročila komunikacijskemu odseku. Neapolj, -12. junija. Iz glavnega žrela Vezuvovega vzdiguje se dim pomešan s pepelom. Lava še dalje teče iz razpoklin. V žrelu ognjenikovem in pa v pozzuolski žve-pleni jami konstatovali so se močni podzemeljski sunki. Berolin, 12. junija. Zbornica poslancev odklonila je z 223 proti 20 glasom „Rickertov" predlog, da bi se odpravila carina od žita. Pri debati je Caprivi izjavil, da ni nevarnosti, da bi se Nemčija ne mogla dovolj preskrbeti z žitom iz Prusije. Peterburg, 13. junija. „Journal de Saint Petersbourg": V zadevi izseljevanja Židov od barona Hirscha sem poslani White je zopet odpotoval. White je bil pri višjih upravnih oblastvih jako prijazno vsprejet. Busko vlado bode veselilo, če je Whitejevo poslanstvo imelo vspeh. Mozembique, 12. junija. Po semkaj došlih poročilih uprl se je jeden glavar Portugalcem in se izrekel za Angleže. Šf Piccoli-ieva tinktura za želodec Iš je rahlo delujoče, vspešno učinkujoče, prebavne ~£ZE organe vrejujoSe zdravilno sredstvo. — Oena "S06 jBŠT steklenici 10 kr. (300-1131 -£X5 ^ocbilo na čcPcti tedni o%>oni „ S£atot. tiskovnega društva v Sj-uSfjani" v szcdo 9-nc 1. jittija 1891 0-6 10. uzi 8opc£3nc -u v&tiki dvoiani H^e^o^HoJ^o-t^He pajace. *S)nevni ied: 1. Č^cjovois ptedicciiiifta. 0ajmllot>o 'pozočito o ocL&otCPCiiv beCo-t>a/vvj.u- nvinotcm eMcnv let-u. §>. Soda-M-ve/zni iiaineti ivi ptcciCocjl. ) od normalne premije. Natančneja pojasnila daje glavni zastop v Ljubljani za Kranjsko v Gradišči št. 4, v vseh drugih krajih pa okrajni in lokalni zastopniki. (11—6) C. kr. izklj. priv. pivo Z ži čas t i lil (druteniin) z a m h š k o m so najizbornejSa, obče priznana priprava, da se pivo vzdrži dolgo sveže in dobro. — Dobivajo se v velikosti po Va 7io in 1 liter s potrebnimi klejavimi (gumijevimi) cevimi po jako nizki ceni v Ljubljani pri Franu Kolmann-u zaloga steklenine. porcelana in svetilk. (6—5) .2. ® •S = s F - t- £ 18 3 "T-a _: N-! gK t- r —: > g ® C co š H? f® o • n! ^ ^ g a! E c -m a a % S 02 >-5-M u rvo pošto izvršujejo. Ti n ktu ra za želodec. (Tinctura Rhei Comp.) lekarja Plccolija v Ljubljani, narejena z večine iz samega pristnega kineškega revnja, je ukusno in izdatno zdravilo, katero ureja funkcije prebavnih organov. Razpošilja jo izdelovatelj v za-bojčkih po 12 steklenic. Jedna steklenica velja 10 kr. _(60—15) (60-40) i Podobarska delavnica CNEf«;P*P) tm Gorenja Vas pri Škofji Loki. 4* Odprl sem svojo podobarsko delav- * * nico in usojam si naznaniti in priporočiti se preč. duhovščini in si. občinstvu za vsa v podobarsko stroko J spadaioča dela, kot: Podobe iz lesa, kamna, gipsa in cementa, isto tako oltarje iz lesa in marmor-cementa v vseh cerkvenih zlogih. Tudi prenavljam stare altarje in prižnice. — Vse izvršim dobro, natančno iu ceno! Spoštovanjem JOSIP ŠUBIC, t H h p <> <1 o b a r. (5_2) Ravnokar je izšel prvi zvezek lične knjižice z naslovom: Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Sestavil in uredil A. Kalan, urednik »Domoljuba«. -o Fonatia lz „DomoIJuba" s— 1. zvezek. — Cena 20 kr. Obseg: Zlati lasje. — Dedščina. — V zametih pokopan. — Veronika. -- Sama smola! — Trojni sveti večer. — Tiožič na sv. Gothardu. — V valovih življenja. — Lovski tat. — Luč na oknu. — Po viharju svetlo solnce. — Požar. — Lepi pirlii. — Marušnik. — Ob- hajilo v ječi. Dobiva se v »Katoliški Bukvami'' v Ljubljani. Tužnim srcem naznanjamo sorodnikom, znancem iu prijateljem, da je naš uepozabui jedini sin, brat, svak in strijc M 4» due 12. junija t. 1. ob polu 10. uri dopoldne, 23 let star, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, izdihnil svojo blago iu nevino dušo. Truplo predrazega pokojnika bode blagoslovljeno v nedeljo, dne 14. junija, ob s/43. uro popoldne v hiši žalosti. Mestni trg št. 21, in odtod prepeljano na pokopališče pri sv. Krištofu v rodbinsko rakev. Sv. maša zadušnica brala se bode v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani dn6 18. junija ob 10. uri dopoldne. »Črna zemljo ne budi mu težka!" V LJUBLJANI, dne 12. junija 1891. Vaso Petričič, trgovec in podžupan, Margareta Petričič roj. Perdan, stariši. — Helena Suyer roj. Petričič, sestra. — Dr. Albin Suyer, odvetniški koncipijent, svak. — Pavel Suyer, netjak. (l) Največja zalpga šivalnih strojev ' JAN. JAX, LJUBLJANA, Najnižje cene. Ugodni vplačilni obroki se dovoljujejo, (so-8) Zamenjuje stare stroje. roprave vrše se točno trajno in. ceno. Premija na svetovni razstavi vLondcnu 1862, Parizu 1867, Dunaji 1873, Parizu 1878. Klavirji na obroke za na deželo, salonski krilastl klavir, planine, iz tovarne svetovno znane tvrdke (Gottfried Cramer) — Wilh. Mayer na Dunaji za 380 gld., 40o gld., 4b0 gld., 500 gld, 650 gld, 600 gld., 650 gld.. pianine za 850 gld. do 600 gld. Klavirji druzih tvrdk za 280 do 350 gld. Izposojilo klavirjev za na deželo pod najugodnejšimi pogoji (12—4) Veda, umetnost, obrt, zemlje-delstvo, slovesnosti, začasne razstave, svetec vodomet, shodi, loterija itd. liOl. Občna deželna razstava v proslavo stoletnice prve obrtne razstave 1.1791 v Pragi pod pokroviteljstvom Njegovega ces. in kralj. Teličanstva (16-n) od dne 15. maja do 15. oktobra 1891. m Zobozdravnik ^ £ Trst b 1882. p Zagreb, JIT^P^^L 111 c a 36. nrAgiarAarji.o. immm mi Zagreb, Ilioa 36. Budimpešta 1885. il _ iJ stanuje jgj I hotel „StadtWien" (pri Maliču) ft štev. 25 in 26, II. nadstropje. ■ Ordinira vsaki dan od 9. do 12. ure ■ dopoldne, od 2. do 5. ure popoldne. Ob nedeljah in praznikih od 9. | do 7,1- ure 1 Najnovejše iznajdbe in sredstva v zobo-zdravništvu. Najboljše plombe, po barvi H zobem prikladne. (44) Za vsa dela se jamči. Izdeljujeva nove cerkvene orgije vsake veličine po najnovejšem in naj-solidnejšem ustroju. Obode izdelujeva po načrtih v kateremkoli zlogu. Večletno jamstvo, nizke cene, plačilni pogoji po dogovoru. Vsakovrstna popravila izvršujeva hitro iu vestno; kratko, moreva se meriti z vsako drugo podobno delavnico. (12—9) M. Heferer-a udova insin. Ravnokar je izšla v novi kaj lični izdaji molitvena knjižica z naslovom: Radi primerne vsebine za otroke res kaj prikladna knjižica velja pol trdo vezana samo 10 kr. komad. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. navadne vrste nejše iz zanes-1)1 aga v največi po čudovito dobro poznata X* in najelegant-Ijivo dobrega izberi priporoča nizkej ceni tvrdka 10-10) lo Mestni trg v Ljubljani Mestni trg Naročila na kostumne solnčnike, popravila in preoblačanja solnčnikov in dežnikov izvršujejo se najvestnejše in poceni. — Po pošti došla naročila sprejemajo in izvršujejo se točno proti povzetju. Razprodajalcem so natančno razvrščeni ceniki franko na razpolago. a . H J m Andr. Druškovič, trgovec z železnino, Mestni trg 10, LJUBLJANA, Mestni trg 10, priporoča svojo bogato zalogo štedilnikov, nagrobnih k rižev, kuhinjskega in vsakovrstnega poljedelskega orodja, kovanje za okna in vrata, cementa itd., sploh vsega v to stroko spa-dajočega blaga. Fine vodne žage in pile, za kojih dobroto se jamči, po najnižji ceni (0) K m V letu 1S38. v Trstu osnovana c. kr. priviletr zavarovalna družba RIUNIONE ADRIATICA DISICURTA, katere generalnega zastopa pisarne so ii a I > u n a J u v družbini liiši, mesto, Weihbur ggasse št. 4, in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih avstro -ogerske države zastopajo generalni, glavni in okrajni zp stopi, zavaruje po najnižjih cenah proti požaru, poškodbam pri prevažanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka. (12-1)