ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 1. januarja 2009 • Leto XIX, št. Razstava: Evangeličanski sakralni spomeniki v Prekmurju Obeležili tudi dan samostojnosti in deseto obletnico generalnega »Trubar ni le oče slovenske tiskane besede, oče našega slovenskega slovstva, ampak tudi in predvsem oče slovenske narodne zavesti. Zavesti, ki je zorela nekaj manj kot 500 let, da smo se 23. decembra 1990 Slovenci na plebiscitu, prvič v svoji zgodovini, enotno izrekli za samostojno državo. Zato 26. decembra, ko so bili razglašeni rezultati plebiscita, praznujemo dan samostojnosti in enotnosti. Danes je slovenski jezik, eden od enakovrednih jezikov v Bruslju in hkrati jezik, v katerem je bilo na začetku letošnjega leta razglašeno evropsko leto medkulturnega dialoga. Ravno zato bi bilo žalostno, če bi kakšen del tega jezika, za vedno poniknil v pozabo. V tem ostanku praslovanščine in hkrati začetku današnje porabščine sta mnogo pred Trubarjem na tem prostoru Ciril in Metod pridigala vernikom. Naša skupna naloga je, da ga za vsako ceno ohranimo,« je dejal med drugim v svojem pozdravnem nagovoru generalni konzul R Slovenije v Monoštru mag. Drago Šiftar na otvoritvi razstave in sprejemu, ki ju je generalni konzulata konzulat priredil 12. decembra v počastitev 500. obletnice rojstva Primoža Trubarja, dneva samostojnosti in enotnosti ter 10. obletnice ustanovitve generalnega konzulata. O vlogi generalnega konzulata je dejal, da je vse od otvoritve opora Porabskim Slovencem pri ohranitvi identitete, trudi se, da bi vzpostavil gospodarske stike med Slovenijo in Porabjem, pri tem ga ovira visoka zaščita pokrajine, ki je del Narodnega parka Őrség. Izrazil je upanje, da gospodarska kriza »ne bo povod kateri od vlad za zniževanje s težavo pridobljenih manjšinskih standardov. Pa naj gre za Slovence v Italiji, Avstriji in še posebej na Madžarskem, kajti ravno slednji imajo od vseh naštetih najnižji življenjski standard«. Pred otvoritvijo razstave je o pomembnosti Primoža Trubarja ter o evangeličanskih sakralnih objektih v Prekmurju govoril evangeličanski dušni pastir iz Bodoncev Simon Sever. Fotorazstavo, ki so jo pripravili člani Kluba digitalne vizualnosti, je odprla srednješolska profesorica Zdenka Jelenovec. M. Sukič 2 2008 - V znamenju pomembnih in pomenljivih obletnic MED 500 LETI IN 1 LETOM: PREPLETANJE BOGATE VSEBINE (2) Pisati ob in o pomembnih in pomenljivih obletnicah je po eni strani preprosto, kajti vse ali skoraj vse se je že zgodilo, po drugi plati pa nehvaležno, ker vsaj ena obletnica, ako že ne kaj več, obvezno izostane, pa naj se avtor še kako trudi in si prizadeva, da ne bi nikogar prezrl. Nekaj podobnega, kakor velja za tistega, ki proslavlja, po pravilu izpusti nekoga, ki bi moral biti povabljen na slovesnost. Na oboje so različne variacije, ki za moj vploged v nekatere pomembne obletnice niso pomembne, čeprav bom pisal o 500. obletnici in prvi obletnici ter ostalih, ki so se znašle v tem razponu pol tisočletja. Kultura: mešani pevski zbor Avgust Pavel in še kaj za povrh Visok jubilej gornjeseniških pevcev je izjemen dogodek: malo je kulturnih skupin, ki bi bile tako uspešne kar sedem desetletij. In takoj naj omenim neumorno Vero Gašpar, ki v zboru poje kar 55 let. Ob spoštovanju vseh zborovodij naj nadaljujem pri dobesedno legendarnem Andražu Čabaiju, ki mi je ob številnih pogovorih za radio in TV Slovenija začel pripoved: »Mi vsakši petek vaje mamo ...« In tudi zdaj imajo vaje ob petkih zvečer. Sedanja zborovodkinja Marija Trifus, sicer Madžarka, odlično vodi zbor, ocenjujejo poznavalci, ob jubileju razmišlja, kako in s kom naprej. Vzpodbudno je, da prihajajo v zbor mlade pevke in pevci, kar pomeni, da se – od kje? – vidimo ob 100-letnici zbora. 100-letnico je proslavil muzej Savaria v Sombotelu, za katerega velja, da je tesno povezan s Porabjem, z monoštrskim muzejem Avgusta Pavla, ki je letos počastil 25letnico ustanovitve. Sloven-ski delež je v obeh ustanovah velik tudi po zaslugi etnologinje Marije Kozar Mukič, avtorice in urednice številnih člankov in knjig, med katere sodi urejanje pomembnega zbornika Etnologija Slovencev na Madžarskem. Če ostanem pri stoletnici, potlej moram omeniti, da se je pred toliko leti rodil eden najplodnejših slovenskih pripovednikov, pisatelj Miško Kranjec. Njegove kratke narečne zgodbe Potnik pod večer so ob Slovenskem koledarju letošnji knjižni dar v Porabju. Slovenci v Budimpešti so na slovenskem veleposlaništvu počastili 500-letnico rojstva Primoža Trubarja. Škof evangeličanske cerkve na Slovenskem Geza Erniša je na zelo dobro obiskani slovesnosti povedal, da je bil Primož Trubar slovenski in evropski intelektualec, ki je že govoril in pisal o slovenski deželi. Med protestantizmom je prekmurščina s Štefanom Küzmičem postala in ostala knjižni jezik. Poplava medijskih obletnic: radijskih in TV oddaj in časopisa V drugi polovici leta smo doživljali (in preživeli) poplavo obletnic narodnostnih in z narodnostmi povezanih medijev. Naj začnem na Madžarskem: Prvo oddajo Naš ekran, za hrvaško, srbsko in slovensko manjšino na Madžarskem, je Madžarska televizija objavila 16. avgusta 1978, prva oddaja za in o prekmurskih Madžarih Mostovi-Hidak pa je bila na sporedu Televizije Slovenija 25. oktobra 1978. Na začetek sedemdesetih let prejšnjega stoletja sodijo tudi slovenske oddaje, ki jih je oddajal studio madžarskega Radia v Győru, pripravljala pa sta jih Marija in Francek Mukič. Sodelavci Našega ekrana so iz Peča, kjer je bilo uredništvo, poredko obiskali Porabje. Tako je bilo do leta 1992, ko je po političnih spremembah in razpadu Demokratične zveze južnih Slovanov, skupne organizacije jugoslovanskih manjšin, Madžarska televizija v Budimpešti tudi Slovencem ponudila samostojno oddajo. Možnost je bila za tedenske ali oddaje na štirinajst dni. Odločili so se za slednjo in jo naslovili Slovenski utrinki, ki pod uredniškim vodstvom Ibolye Dončec in zdaj stalnega novinarja Dušana Mukiča s sliko in besedo beleži dogajanje med Slovenci v Porabju, na Madžarskem nasploh in spremlja dogodke, ki so povezani s sodelovanjem s Slovenijo. Pri Slovenskih utrinkih je več let delala tudi Andreja Kovač, zdaj zaposlena na slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru. Urednica in novinar pripravljata informativne prispevke in dokumentarne filme za madžarske TV-oddaje in programe. Pomembna jubileja sta počastila Pomurski madžarski radio – MMR, in sicer 50-letnico oddajanja, in TV-oddaja Mostovi-Hidak, ki je bila prvič na sporedu 25. oktobra 1978. Medija sta zelo pomembna, kajti MMR, urednik je József Végi, oddaja dnevno 18 ur in 15 minut živega prigrama, ki ga poslušajo tako v Prekmurju kot na Madžarskem, zlasti v Zalski županiji pa tudi v Porabju. Oddaja Mostovi-Hidak je na sporedu TV Slovenija štirikrat na teden pol ure, uredništvo pod vodstvom Mirjane Lovrič pa pripravlja prispevke tudi za druge oddaje Televizije Slovenija, za Televizijo Duna in Madžarsko televizijo. Lendavski RTV center, v katerem Protestno pismo v Bruselj Zgodba o sežigalnici v Heiligenkreuzu se nadaljuje. Občina Monošter in okoljevarstvene organizacije poskušajo aktivirati še inštitucije Evropske unije, zato so v petek, 12. decembra, na pobudo župana Monoštra v mestni hiši podpisali pismo oziroma peticijo proti mega-sežigalnici v Heiligenkreuzu (A), ki je načrtovana le streljaj od Monoštra, kjer živi tudi slovenska manjšina, nedaleč od tromeje med Slovenijo, Avstrijo in Madžarsko ter le nekaj sto metrov od trideželnega parka Goričko-Raab-Őrség. Z madžarske strani sta peticijo podpisala župan Monoštra Tibor Viniczay in predstavnica civilne iniciative Pro natura Szentgotthárd Mónika Leiner, iz Avstrije poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu mag. Christane Brunner, župan Mogersdorfa Josef Korpitsch in predstavnik civilne iniciative BIGAS dr. Johann Raunikar, iz Slovenije okoljski aktivist Simon Balažic. Tako ima pismo oziroma Peticija, ki je bilo po podpisu poslano v Evropski parlament, tudi trilateralni značaj in posebno težo tudi za EU parlament. SB Fotografija: Tibor Pénzes dela 32 stalno zaposlenih in polovica toliko zunanjih sodelavcev, tudi iz Madžarske, vodi direktorica in pomočnica generalnega direktorja RTV Slovenija Helena Zver. Če ostanem pri elektronskem mediju, potem naj povem, da je letos tudi 80-letnica Radia Slovenija in 50-letnica Televizije Slovenija. Medija sta povezana tudi s Slovenci na Madžarskem, TVS z občasnimi prispevki, Radio Slovenija s tedensko oddajo Sotočja. V osemdesetih letih je imela TV Slovenija stalno mesečno polurno oddajo Slovenci v zamejstvu, v kateri so bili do leta 1995 enakopravno, kot Slovenci v Avstriji in Italiji, obravnavani Slovenci na Madžarskem. Oddaja Radia Maribor Ljudje ob meji je že sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja poročala o položaju Slovencev v Porabju na Madžarskem in o štajerskih Slovencih v Avstriji, občasno tudi o gradiščanskih Hrvatih v Avstriji. Visok in pomemben jubilej je proslavil tudi Népújság, tednik, ki v madžarskem jeziku izhaja pod uredništvom Jutke Kiraly v Lendavi. Ob jubileju so bralcem ponudili obogateno vsebino in novo grafično podobo tednika. Polstoletnico je proslavil tudi Radio Murski val. Kljub toliko in tolikšnim obletnicam, smo leto 2008 preživeli in čakamo na naslednje ob-letnice v letu 2009! Ernest Ružič Porabje, 1. januarja 2009 3 Delo Slovenske zveze v leti 2008 (2) Delo, stero nas ešče čaka V zadnjoj (božično-novoletnoj) številki naši novin ste leko prešteli, ka vse je napravila Slovenska zveza v leti 2008. Meli smo pa ešče ništrne načrte, plane, stere nam je nej zošikalo napraviti, zatok nas tau delo čaka v nauvom leti. Po več kak deset lejtaj se je oprvin zgodilo, ka se je iz šaul niške nej glaso v mednarodni likovni tabor (rajztábor). Piknik za odrasle kulturne skupine smo nej vküper spravlali, ka je lani nej spuno namen tašoga drüženja. Baugše se nam je vidlo té pejnaze dati na piknik za vsakšo skupino posaba, ka gora ponöjcajo po svoji želji. V Mosonmagyaróvári živeče Slovence s svojimi držinami smo nej pelali na izlet djeseni v Slovenijo na njino željo, ka bi bilau za nji že prej preveč programov. Najbola mi je žau, ka smo nej naprajli delo, s sterim smo že tak v štirdvajstoj vöri. Tau, ka smo nej odli od rama do rama, ka bi vküper sprosili vse starinsko delo, od posaude, gvanta, do škiri, knjig, novin pa vse kaj tašnoga. Tau smo želeli prejk dati Muzeji Avgust Pavel v Monoštri, steri gli zdaj zapira svoja vrata za en čas. Knjige za včenjé slovenskoga djezika, v steraj sam velko vöjpanje mejla, se tü nej narodila, je pa dobro vövidenje za tau leto. Želeli smo si nauve knjige v žmanoj andovskoj rejči Karčina Holeca, depa tau je tü nej prišlo vküper. Inventura (leltár) od vsega, ka majo skupine od Zveze, je tü nej vcejlak gotova pri vsakšoj skupini. Porabsko mladino, stera se vči slovensko v Ljubljani pa v Somboteli, samo v zimski počitnicaj pozovemo vküper. Na vaje kulturni skupin smo tü nej mogli odti zavolé, najbola samo k tistim skupinam, pri sterij so se pokazali kašni problemi ali so meli vekšo delo. Knjižnica v Slovenskom daumi ma dosta dobri knjig, depa ka vala, če samo töj pa taum pride stoj si posaudit kašne knjige. Ali, že dostakrat sam gora djala pitanje, zakoj ne deja redno (nej samo parkrat, največkrat pred djilejši predsedstva) slovenski radio tü v restavraciji Lipa v Slovenskom daumi? Ali rejsan tau samo namé briga? Zaželeno je tau tü, naj se slovenska rejč ešče bola nöjca med vsejmi slovenskimi delavci v Slovenskom daumi. Na konci se želejm s strani Slovenske zveze trno lepau zavaliti za vso pomauč. Posaba se zahvalim za vse tröjde pa čestitam k lepau pripravlenim programom vsejm porabskim kulturnim skupinam, ranč tak pevskoj skupini Sombotelske spominčice, mentorom, vodjam pa glasbenim spremljevalcom. Dober program pa samo té vala nika, če ga zavolé lüstva vidi, čüja, zatau se zavalimo vsejm, steri ste ojdli na naše prireditve, posaba Drüštvi porabski slovenski penzionistov. Zavalimo se za vso pomauč, ka go dobimo pri svojom vsakdanešnjom deli, posaba pri pripravlanji šaulski programov, šolski komisiji, mag. Valeriji Perger, višji svetovalki za šolstvo v Porabji; Razvojni agenciji pod vodstvom Andreje Kovač, stera je gora vzela ešče mlado kolegico Viktorijo Hanžek, ka se trüdi kak največ projektov prijaviti, s tejm spraviti pejneze za vsakšo porabsko ves. Za finančno pomauč, ka je najbola fontoško, ka brezi toga bi nej bilau nika, se najprvin pa najbola zahvalimo Uradi RS za Slovence zvöjn Slovenije, zvöjn toga pa Javnomi skladi za kulturno delo v Ljubljani, Državnomi zbori (Országgyűlés) pa Javnomi skladi v Budimpešti (Kisebbségi Közalapítvány). Klara Fodor sekretarka ZSM Božič brez meja Na prireditvi Božičbrezmeja v Monoštru so s programom v slovenskem jeziku nastopili tudi malčki slovenske sku-pine iz monoštrskega vrtca. Za nastop sta jih pripravili vzgojiteljici Jutka Kardoš in Marijana Gubič. Nove publikacije ZBORNIK SOBOŠKEGA MUZEJA 11-12 Preden je urednik, mag. Franc Kuzmič, predstavil dvojno, 11-12 številko Zbornika soboškega muzeja, je direktorica Metka Fujs predstavila delo ustanove v letošnjem letu in nakazala nekaj nalog za leto 2009. Med pomembne dogodke letošnjega leta spada tudi pregledna razstava del akademskega slikarja Franca Mesariča, ki sta jo skupaj pripravila Pokrajinski muzej in Galerija. Pozornost so namenili 500-letnici rojstva Primoža Trubarja z razstavo Obrazi Primoža Trubarja, organizirali predstavitev hetéških tkanin in vezenin v Slovenskem etnografskem muzeju – ta razstava bo v Ljubljani na ogled do 8. februarja 2009 – se ukvarjali z urejanjem najdenih predmetov oziroma izkopanin, zlasti iz nahajališč ob Muri, nadaljevali s pripravami na ureditev kabineta z deli pokojnega fotografa Jožeta Kološe Kološa in še veliko drugih del in dogodkov se je zvrstilo v Pokrajinskem muzeju v Murski Soboti. Enako delavno in pestro bo, zagotavlja direktorica Metka Fujs, tudi v letu 2009. Vsebina najnovejše, dvojne številke Zbornika soboškega muzeja je razdeljena na Razprave in članke, Ocene in Kronologijo. Uvodno razpravo je napisal Zoltan Pasky: Dejavnost vodilnih teles Medžimurja in Pomurja v letih 1918-1919, sledijo razprave in prispevki Gomilšakovi dopisi v Slovenski narod, tekst je iz zapuščine Viktorja Vrbnjaka; Jožef Ftičar predstavlja izseljeniški besednjak prekmurščine; Robert Inhof razmišlja o svetlobi in temi v slikah Sandija Červeka; Mirjana P. Mirčevska je napisala razpravo Verovanje v vampirje pri Makedoncih v krivopalanškem okolišu. Nedavno umrla novinarka in publicistka Ella Tomšič Pivar je za zbornik napisala obsežno razmišljanje Nekaj vidikov čarovništva v Prekmurju; Jože Vugrinec je avtor prispevka Videnje sodobne prekmurske hiše skozi prizmo stoletnih sten; Tomaž Rauh piše o ljudski glasbi v Prekmurju; Jelka Pšajd obravnava Plečnika in delo prekmurskih lončarjev (ter drugih domačih rokodelcev) v bogojinski cerkvi; Majda Ladič predstavlja Telovadno društvo Orel Žižki, Kratek pregled zgodovine Sobote pa je napisala Metka Fujs. Ocene sta napisala Tamara Andrejek in Franc Kuzmič, ki je tudi avtor zadnjega prispevka v zborniku, Murska Sobota – kronologija mesta. Zbornik soboškega muzeja 11-12 je izšel v nakladi 600 izvodov, katere nekdanje hiše so na platnicah, pa bodo zlahka spoznali nekoliko starejši Sobočanci in tudi obiskovalci mesta, predvsem nekdanji dijaki soboških srednjih šol. Najnovejša številka zbornika soboškega muzeja ni naravnana na skupno tematiko, ampak prinaša razprave, razmišljanja in ocene iz različnih, predvsem s Pomurjem povezanih vsebin, ki vsaka po svoje razkriva zanimivo področje in osebnosti iz preteklosti in tudi aktualne sedanjosti tega prostora. eR Porabje, 1. januarja 2009 4 Narodnostna gala v Madžarskem kulturnem inštitutu v Budimpešti PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE »Med dvöma rosagoma je najbola kratka paut kultura,« je napiso v brošuri, stero so vödali za podelitev priznanj manjšinskim ustvarjalcem, minister za šolstvo pa kulturo István Hiller. Europska unija je leto 2008 razglasila za leto dialoga med kulturami, in s tem je stejla povedati, ka vsakši narod, šteri živé na tom svejti, ima svoje vrejdnosti. Te vrejdnosti pa mora deliti z drugimi tö. Madžarski kulturni inštitut (Magyar Művelődési Intézet) je leta 2005 ustanoviu priznanje PRO CULTURA MINORITATUM HUNGARIAE, štero se veže k manjšinskomi dnevi. Inštitut se šké s tem priznanjom zahvaliti za delo pa trüd manjšinskim kulturnim delavcom, tistim lidam, skupinam, štere dosta vse naredijo za tau, ka naj manjšina tadale žive, pa leko dela, ohranja kulturo, svojo identiteto. Na Madžarskom je z manjšinskim zakonom priznani 13 manjšin, od nji je letos dobilo 8 manjšin priznanje (ali posameznik ali ena skupina). Med Slovenci so letos priznanje podelili Folkorni skupini ZS z Gorenjoga Senika. Priznanje se je predalo na t. i. Narodnostni gali 14. decembra v Budimpešti. Folkloristi z Gornjega Senika smo se napautili že zrankoma v 8. vöri, na pau 3. vöro smo mogli ta pridti na generalko. Prireditev se je začnila v 5. vöri. Najprej so tazošpilali vogrsko pa evropsko himno. Potem so bili slavnostni govori, pa so prejkdali nagrajencem plakete pa priznanja. Med tejmi so bili zvün seniške folklore Ferenc Balogh od ciganjske manjšine, Etele Horváth od »Friški bojte, zdravi bojte…« Edno leto tak brž odide, ka človek ranč vpamet ne vzeme, kak če bi go veter taodpino. Den za dnevom, tjeden za tjednom, mejsec za mejsecom. Božič je za nami, pa že pišemo leto 2009. Gda smo mladi bili, so cajti nej tak brž šli, ali gda je človek že starejši, dnevi brž odletijo. Te pa nam kauli svetkov (božiča, staroga pa nauvoga leta) večkrat na pamet pride, kak je bilau tistoga ipa, gda smo ešče mladi bili. Na staro leto popodneva so najprva starci šli v krčmau, vtjüp so prišli sausedje, padaške, so si vsedli kaulek staula, zapovedli kakšen liter vina, pa so pripovejdali. Pripovejdali so od cejloga leta, kak so kaj vertivali na verstvi, če so kakšno srečo ali nesrečo meli. Pa od toga, ka se je kaj godilo po svejti, od bojne, od žalosti, od veselja. Tistoga ipa je lüstvo bole vtjüpdržalo, ednoma drugoma so pomagali, če je stoj v nevoli bijo. Je bilau več lübeznosti kak gnes. Dokeč so starci v krčmej bili, smo mi mladi doma vse opravili, ižo vred vzeli, marej spolagali. Oni so te našo deco skrb meli, mi smo pa šli v krčmau slobaud vzeti od staroga leta. V Sakalauvca so vsigdar ciganji igrali, stari Hacko je bijo primaš, Rudi je bijo kontraš, stari Pepel je s cingulami špilo, Bikadli pa z bőgőnom (bas). Dobra banda je bila, gda so notrasvekli, se je cejla krčma trausila, tak so igrali. Na ciganjsko igrauto leko pleše, leko spejva, tak smo mi mladi trno veseli bili. Smo vcüj k ciganjom stanili, oni so nam na vüje igrali, mi smo pa spejvali, vogrske naute, slovenske naute, vse, ka smo znali. Gda je pa vöra paunauč vdarila, te je vsakši tijo grato pa smo spejvali himnus, po tistom smo pa želeli eden drugoma blajženo, zdravo pa veselo nauvo leto. Legenge pa moški so meli iz pantovca spletene krpače, s tistimi so nas ženske pa dekle pofriškali s tejmi rečami: »Friški bojte, zdravi bojte v etom nauvom mladom leti!« Po tistim smo pa domau šli, moški pa k ižam starejše pozdravlat, ka prej na nauvo leto zazrankoma k iži ne smej ženska najprva priti, ka te pri iži v tistom leti nede sreče. Zatok so pa friškat (tepežkat) tö samo podje pa moški smeli ojti. Gda smo eštje dekle bile, cejlo nauč nej pokoja bilau pri iži. Kauli tretje vöre smo domau iz krčme prišle, nej dugo po tistim so pa že začnili podje ojti s krpači. Od osem do deset legenov je vtjüper stanilo pa so šli od iže do iže, najbole k tistim ramom, gde so dekle bile. Spejvali so pesem: »V etom mladom leti veselimo se mladoga krala, mi ga molimo…« Takšno spejvanje je bilau, ka se je čülo od ednoga kraja vesi do drugoga, že glas je oznanjo, gdeta podje ojdijo. Gda se je vözosveklilo, je vsikši domau išo, si je malo spočino. Po tistim smo pa vsi – mladi in stari – šli na Dolenji Senik k meši hvalo dati za preminaučo leto pa prositi gospodnoga Boga, naj dobimo njegve darove pa milost v nauvom leti tö. Ema Sukič nemške manjšine, Marija Szarka od romunske manjšine, koreografa Antun Kričković in Marija Silčanov od hrvaške manjšine, pesnik Juraj Dolnozemsky od slovaške manjšine, srbsko kulturno društvo Banat iz Deske, poljsko kulturno društvo József Bem. V programi po podelitvi je gorstaupila vsakša manjšina, tiste tö, stere so zdaj nej dobile priznanja. Veseli pa ponosni smo, ka je senička folklora tö dobila tau priznanje. Agi Hanžek, članica FS Porabje, 1. januarja 2009 5 Sombotelski Slovenci so friškali v Budimpešti Zimske šege se začnejo pri Slovencaj na Vogrskom na den svetoga Andraša, 30. novembra, končajo se na trejkralovo, 6. januara. Po tis-tom se začne fašenek. Vekši svetki v tom zimskom cajti so miklaužovo, licijovo, božič pa nauvo leto. Ranč na eden takši svetešnji den, na licijovo, so se člani Slovenskoga drüštva v Somboteli vseli na bus pa se odpelali v Budimpešto, ka bi peštarskim Slovencom nutpokazali en par tej stari šeg. V 18. okrožji (kerület) blüzi petdeset takši lidi živé, šteri majo slovenske korenjé. Slovensko manjšinsko samoupravo so napravili pred desetimi lejtami, gnesnaden majo programe vsikši drügi mejsec. Na fašenski ples ali k slovenskoj meši pozovejo drüge Slovence iz Budimpešte tö. Kancelaj majo v ednoj šauli, vküper z drügimi desetimi manjšinskimi samoupravami v okrožji. Nej daleč od te zidine je eden mali narodnostni park, na srejdi šteroga stogi steber, na njem v vsikšom geziki piše miseu iz pisma krala svetoga Štefana svojma sinej. Vsikšo leto majo narodnostni festival, na šterom se vse manjšine nutpokažejo. Sombotelske Slovence je v Pešti gorprijo predsednik samouprave v 18. okrožji, Ferenc Kranjec. Čakali so je člani samouprave pa peštanskoga slovenskoga drüštva tö. Na programi so se oprvin nutpokazale Sombotelske spominčice, štere so frtau vöre spejvale porabske naute pa pesmi iz Slovenije. Pri stoli so že med tem cajtom čakali nutnaravnani člani sombotelskoga drüštva, ka aj bi zašpilali en par stari porabski šeg. Na miklaužovo, 6. decembra, so v slovenski vesnicaj kauli Varaša ojdli miklaužke ali bohoctje. Starejši podje pa oženjeni moški so se nutnaravnali v bekeč, na obraz so si potegnili lafli. Z lancom in krpačom so ojdli po ižaj, gde so lidgé koškice lüpali. Miklaužke so klonckali pa nutstaupili, ženske so vövlejkli na snejg pa je s krpačom dobro zbili. Une so se toga nej bodjale, bole so čakale, ka so brodile, ka do zavolo toga drügo leto cejlo leto zdrave. Miklauž je nej samo biu, vrlim mlajšom, šteri so lepau molili, je cukre tö talo. 13. decembra, na licijovo, je nauč najdugša v leti. Vnoči odijo vsefele čalarice, čalejrge, lidgé vsefelé šatrivajo. Na te den so ženske nej smele šivati, ka bi kokaušom rit vküpzošile, pa bi več nej djajec nesle. K iži leko pride moški ali ženska samo z moškim klabükom na glavej. Dojsesti ne smej, ka bi ovak drügo leto vertinja same kvoke mejla. Na licijovo so moški inda svejta ojdli kokodakat od iže do iže, ka bi kokauši s kem več djajec nesle. Gučali so: »Kotkodak, kotkodak, aj vaše kokauši telko djajec znesejo, kak po pauti kamenje.« S seuv so nesli drva pa slamo, pokleknili pa molili, od domanji so dobili peneze pa djajca. Na te den so vertinje redile Licijin kalendar iz dvanajset lükovi listov, štere so na srejdi solile, ka bi zvödale, kakšo bau vrejmen drügo leto. Če je list moker grato, je biu tisti mejsec deževen, ovak pa süji. Dvanajset dni med licijovo in božičom tö pokaže, kakšo vrejmen leko čakamo. Večer pred 13. decembrom so po vesi ojdle Licije v bejlom lijeni, vsikšoga so stele z benclinom obejliti. Mlajši so mogli moliti, ovak bi je Licija taodnesla. Na sveti post so se Slovenci na Vogrskom tö postili. Za obed so geli grajovo župo, koškicove pogače, zaunike. Po obödi so drejve trausili, ka bi dosta sadja bilau kleti. Na stoli so vsigder bilé süje slive, šajbe ali kloce. V Sakalauvci so küjani gra lüčali v vse štiri koté. Tau so aldüvali düšam, štere so vnoči prišle k iži. Na sveto nauč so mali krispan gorokinčali z oreji, djabkami pa s pantlikami. Te mali krispan so po tistom na nauvo leto na stüdenec vödjali, ka bi cejlo leto dobro vodau meli. Na nauvo leto zrankma rano so mladi podje pa moški od iže do iže ojdli friškat, ka bi lidgé cejlo leto zdravi bili. Gučali so: »Zdravi bojte, friški bojte v etom nauvom leti! Dosta krüja, dosta vina, düšno zveličanje pa največ!« Tau so želeli sombotelski Slovenci tö, gda so te stare zimske šege nutpokazali v Budimpešti. Po programi so se leko srečali lidgé, šteri so pred dosta lejtami z iste vesi odišli pa samo trnok na rejdki majo mogaučnost, ka se srečajo. -dm Porabje, 1. januarja 2009 6 »Dobroga reda sam mejno slüžbo« Prvin so vsigdar tak prajli, če na tejm začno zmišlavati, ka mali se stavi pri teba. Kak eden na drugoga. Tau že pa štirdeset minutov.« maš edno dobro slüžbo, te si bi se splačalo. V trideset kilo-velka kolau je bila najvek-vejm, ka kelko časa nücam k • Na tau malo podjetje bi go poštüvaj. Leko ka so tisto-metrskom kraugi nega niške, ša, na steroj si gumi menja-ednoma autona, pa te njim rejsan leko prajli, ka je ga reda tau dobri tanači bili, što bi gumine montiro. Tak vo, pa štera je bila najmen-tak povejm, na kelšo vöro naj optimalno, zato ka z ženov dapa gnesden je tau že malo sam se te za tau odlaučo, ka ša? pridejo. Etak je najbaukše, vküper delata. Ka ona ma ovak. Leko ka gnes ešče maš mo gumine montiro. Tak sam »Najmenšo kolau, gde sam etak te nega svaje. Bilau, ka za delo? delo, zranja več nej. Sto bi te pauleg slüžbe leta 2002 menjavo gumine, je na ed-stoj prišo pa pravo, ka njema »Organiziranje, administramislo, ka pride gospodarska začno delati doma, gde smo nom vozički bilau. Najvekšo bi zdaj včasin trbelo gumine cijo, telefonira, rezervne dele iz garaže edno kolau je pa dvajsti colof mej-meniti. Pravo sam ma, ka tau narauči, tak ka zavole dela malo delavnico lo.« tak nede, če se ma vidi ali nej. ma ona tö.« vönaprajli. Od • Ka vse se dela, gda monti junija 2008 sam raš gumine? slüžbo v Oplu »Najprvin auto zdigneš, te do püsto, pa že lavzemeš kole. Potejn s felni samo kak samo-na dolapobareš gumine. Gda stojni podjetnik s tejm zgotauviš, te pogledneš sam začno dela-tiste gumine, štere gora trbej ti v Varaši, gde sklasti, če so nej poškodovani, sam edno vekšo gdeta letijo, nej ka bi je naau delavnico vöna-pak goradjau, pa zaklopke če pravo.« ne pištjavajo. Potejm gorade • Kak če bi na-jem nauvi gumi pa ga vöscenprej znau, ka triram. Gda z vsejmi štirimi pride gospodar-zgotovim, te kole nazaj goraska kriza, nej? dejem na auto. Do tejga mau »Tau mi je že sam samo na osebni autonaj več lidi prajlo. menjavo gume, dapa zdaj že Vsakši mora svoj red vöpriča-• Sto je pa prejdjen? Nejsam znau, rihtam tiste mašine, s šterimi kati, ovak nikšoga reda nede, »Doma ona zapovejda mena, samo dobroga leko montiram vekše kole tö. samo svaje.« tü pa dja njej,« se smeje Arpi. kriza, pa do fabrike eden za reda sam mejno slüžbo. Gda Tau mam v plani, vüpam ka • Kelko časa nücaš ze eden »Nej, tau je samo hec, tü nega drugim vrate zapirale, ali de-sam dja od tistac taüšo, te je se posreči, pa potejm že kakš-auto? tašo, vsakši dela svojo. Doblavce tapošilale. Arpad Kür-ešče tak bilau, ka do lüstvo ni koli autonge pa tovornjaki »Če samo kole trbej dola mej-ro, odgovornost je zato na njek iz Števanovec, kak če gordjamali, pa nej tak, ka do leko stanejo, če kolau škejo niti, te dvajsti minutov, če na meni.« bi tau že naprej znau, je tam je tapošilali.« menjavati. Zvün tauga se ešče felnine je trbej montirati, te Karel Holec njau svojo slüžbo pri Oplu, • Zdaj že več lejt montiraš z rezervnimi deli pa z olji tö pa je gumine začno montira-gumine. Kak vidiš, je kakš-spravlam. Če koma kaj trbej, ti kak samostojni podjetnik na razlika v tejm, kak pa te pri meni leko narauči, pa (önálló vállalkozó). gda menjavajo lidgé gumi-drugi den leko pride po re • Arpi, od kec je ta misel na-ne? zervni del.« stala, ka tam njaš slüžbo pa »Pred dvajstimi lejti je lüstvo • Gda maš največ dela? podjetnik grataš? zvekšoga samo edne fele »Na začetka sprtulejti, gda »Že leta 2000, gda sam vömej-gumine nücalo, pa tau so za zimske gumine menjavam na no podjetniško pravico, je moj vleta bili. Zdaj že gledajo var-letne, obratno pa na konca cilj tau bejo, da bi samostojno nost (biztonság) tö. Znajo, ka djeseni.« delo. Zato ka v Oplu smo v tri je razlika med letnimi gumini • Med tejm maš zato delo? pa štiri turnusi delali, pa od pa med zimskimi. Baukši so »Pomalek zato vsigdar trbej tauga sam dja vsigdar sploj autonge, bola je skrb majo, pa kaj delati, zato ka nauve gutrüden bejo. Ešče zdaj tau pra-k taumi se vcujdrži, ka v zimi mine nej gvüšno, ka vsikši te vim, ka je tau nej zdravo, nej gumine dolamenjavajo. Tiste küpi, gda je sezona. Bola tak, za tejlo pa nej za düšo.« firme, štere gumine delajo, so gda majo pejnaze na tau. Ka • Kak si se odlaučo, ka ’š tö vse prejkstanile na dvauje je pa gvüšno, ka cveki so vsiggumine montiro? gumine. Prvin so dosta taše dar bili pa baudejo tö, tak ka »Po poklici sam automeha-gumine delali, šteri so za štiri dočas defekti tö baudejo.« nik. Gda sam na tejm začno letne čase. Zdaj se že zna tau, • Gda se letni pa zimski guzmišlavati, ka mo samostojni ka isti guminge ne morejo do-minge menjavajo, te je zato podjetnik, te sam tau pogled-bri biti na zimau pa na leto tö. velki pobejg, nej? no, ka s tejm poklicom kakšni Zato, ka je druga sestava ma-»Te od zrzanka do večera podjetnik leko baudem. Ka teriala pri zimski guminaj pa eden za drugim vö pa nutra vse leko delam. Te so tam več druga pri letni.« odijo autonge. Tak probam fela verzije bile. Potejm sam te • Vsakše fele auto, velki, organizirati, naj ne čakajo Porabje, 1. januarja 2009 7 SRAKINO GNEJZDO SRAKE ČRNAMLAKA Na starom oreji si je mlada sraka v lüknji naprajla gnezdo. Istina, ka je una mlada sraka gé, depa ranč tak vej kradnoti, kak tou delajo velke srake. Ja, kakšna sraka pa bi bila, če bi tou nej vedla delati, ka nej? Že od najbole mladi noug go zovejo sraka Črnamlaka. Tou pa zato, ka se najraj drži tam pri Črni mlakaj. Kradne, kradne pa vseposedi, samo naj se njoj prilika pokaže. Tak kak tistoga dneva, gda je najšla… FAZANOVO PERO Sraka Črnamlaka se je eške bole sama držala. Tam pri Črni mlakaj se njoj je trno vidlo. Nej njoj trbelo drugi srak kouli sebe. Pa je v tisti bole mladi lejtaj nej eške nika nej vkradnila. Depa dun je ednoga dneva srečala druge srake tö. Brž so vpamet vzele, ka je una eške takšna zelena gé. So vpamet vzele, ka je eške nej redna sraka. Vej je pa v svojom žitki eške nika nej vkradnola. Zato so se tak malo norca redli z njé. - Ti si nej nikšna sraka, ka nika ne kradneš, - so se zdejrale za njou. - Ti si bole goloub kak pa sraka, - so se smedjale. -Leko, ka škeš sveta gratati, je bila trno gizdava. Tak gizdava, kak je leko samo kakša sraka. Ojdla je gor pa doj po streji, samo naj go gledajo, samo naj se njoj čüdivajo. -Sraka Črnamlaka je prava sraka, sraka kak vsikša druga sraka. Samo tou je gé, ka je gnes una lepša od najlepše srake, -so začnole znouva srakati. Sraka Črnamlaka je tri dneve lejtala kouli s fazanovo pero. Depa že na drugi den je srake tou več nej migalo. Trbelo de vkradnoti kaj nouvoga, si je brodila Črnamlaka pa iskala, ka bi bilou za vkradnoti. Miki Roš -se je zmejs tö čülo. -Depa najbole svete srake so tiste, ka najbole kradnejo. Samo tiste pridejo v srakina nebesa, -so njoj bile pune vüje. Pa se je zato za sebe goravzela. -Na, zato pa me dun v šoulo za kradniti vzemte, - njim je bole zapovejdala, kak pa prosila. Srake so se tak začnile smedjati, ka so se vse drejve trousile od njinoga smeja. -Vej pa srakam nej trbej nikšna šoula za kradniti! Srake se s tejm narodijo, - so srakale edna pejk druge. Ka tou znamenüje, ka so srakale? Vej pa tou, ka so gučale po srakovo. Na, zato pa ji je razmejla pa je nej več škejla v šoulo titi. Sama se je k deli kcuj vzejla. Lejtala je po krajini es pa ta. Iskala je, ka naj vkradne, ka dun vözraščena sraka grata. Lejtala je pa lejtala, dokejč ga je nej zaglednola. Tam pri poli s pšenico je ležalo. Lejpo, dugo, skur zlato fazanovo pero. Tak brž se je spistila na zemlo. Poglednola je kouli sebe. Nikoga je nej bilou. Niške je nej škeu nazaj tou lejpo pero. Brž ga je s klünom gor pobrala pa odlejtejla v svojo lüknjo pri Črni mlakaj. Trno vesela je gratala. Kak bi pa nej, vej je pa dun nika vkradnila. Pa si je od te velke sreče fazanovo pero piknola med svoja črna pera. Po tejm se je šla gledat v Črno mlako. Ja, trno se je sama sebi vidla tam nut v vodenom glendali. Depa tou nika ne vala, če se samo sam sebi vidiš. Drugi te tö morajo videti. Drugim se tö moraš povideti. Srake so na ednoj streji ranč najbole srakale gor prouti sunci. Priletejla je med nji. Ja, ja oči so njim skur vöspadnole, gda so go zaglednole. V sveklini sunca se je fazanovo pero eške bole svejtilo, eške bole je sijalo. Nagnouk so vcejlak tiüma gratale. Takšo je eške edna sraka nej naprajla, kak sraka Črnamlaka. Spistila se je med nji na strejo. Nej trbej dvakrat povedati, ka starišov na soboškoj šauli, že več let rad prihaja v Porabje. Dugo let ga zanima naša kultura, šege, navade, naša dediščina. Dobro zna, gde so pokopani gospaud sam sama malo tö vcujpomogla s tejm, ka sam gospaudi Marki dala naslov, telefonsko številko naše šaule in prijazne podravnateljice Ildike Treiber, gospauda Krenna tö). Z mlajši so bili pomočnica ravnatelja na soboški šauli Anita Borovič, razredničarka Melita Mir pa eden od starišov, Miran Farič. Vüpam, ka se je vsem vidlo tau srečanje, da je bilau deci lepo, dobili so prijatelje, nove stike. Sobočanci so že pozvali našo deco, da bi se srečali pri uda Jožefa Košiča. Tao se je tak zgodilo, ka Vera Gašpar Marko predsednik Naj bi se leko srečala mursko-šauli dala lejpi, veseli prog-šaula s pesmijo, z igro, s fol-A. Takač s v e t a soboška deca z našo decov, ram. Bilo jih je 14 učencev 5. kloro. Videla sam, da so naši Porabje, 1. januarja 2009 Košič, gospaud Kühar, dugolet-šteri sam tapovedala, ka bi Naša šaulska deca se jim je za-njih na sprtolejt. ni plebanoške, düšni pastirge na radi meli stike z našo šaulo. hvalila z bogatim programom. Krenn, Gorenjom Seniki. Ob 10. uri je soboška deca v Nastaupila je rejsan skur cejla foto: JOŽE VILD JE Z VSO VELIČINO SRCA LJUBIL PORABJE »Pred trejmi lejti tašoga decembra tü na tom mesti ipa, gda se s svojoj držini Slovenskoga doma, zatau že vsakši šegau ma priprav-se spomnimo na nji vsakšo lati na svetke, so svojo dr-leto.« S temi besedami je Klažino na vekomaj na samo ra Fodor, sekretarka na Zvezi njali gospoud Jože Vild 16. Slovencev, pozdravila udele ČETRTEK, 01.01.2009, I. SPORED TVS TORBE: METULJ, 16.25 LINUS IN PRIJATELJI: V PRIČAKOVANJU BOŽIČA, 7.00 ODDAJA ZA OTROKE, 8.40 TOMAŽEV NORV. NAN., 16.45 BIZGECI, RIS., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 SVET: KAKO RASTE DRUŽINA, 8.50 TOMAŽEV POSEBNA PONUDBA, 17.50 DUHOVNI UTRIP, 18.10 BRENČ IN CVETKA, RIS., SVET: SMETI V PRAVO VREČO, 9.00 NILS HOLGERSON, RIS., 9.25 ČARODEJEV 18.15 TINČEK, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, VAJENEC, ANG. NAD., 9.50 NEPOZABNI BOŽIČ, RIS. FILM, 10.45 MILAN IN 19.40 EUTRINKI, 19.55 SVET V LETU 2008, 20.50 NA GOLICI, 22.15 POROČILA, SKRIVNOSTNA JELKA, RIS. FILM, 11.15 NOVOLETNI KONCERT Z DUNAJA, VREME, ŠPORT, 22.40 ŠE POJEMO LJUDSKE PESMI, 23.55 DUHOVNI UTRIP, 13.45 POROČILA, ŠPORT, VREME, 14.00 ANICA - ANICA IN VELIKA SKRIVNOST, 0.10 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD RAJHENBURG - BRESTANICA, OTR. NAN., 14.25 PRAVLJICA O SLADICAH IN POTICAH, 15.20 SNEŽENI MOŽ, DOK. SER., 0.40 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 02.01.1991, 1.00 RIS., 15.45 ROŽNATI BOŽIČ, RIS., 16.10 PLEZANJE PO LEDU, KRATKI DOK. EBU DNEVNIK, 1.30 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.55 INFOKANAL FILM IZ ISLANDIJE, 16.25 ENAJSTA ŠOLA, 16.50 BIZGECI, RIS., 17.00 POROČILA, PETEK, 02.01.2009, II. SPORED TVS ŠPORT, VREME, 17.25 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: GRAD RAJHENBURG 6.30 INFOKANAL, 7.00 SKOZI ČAS, 7.10 TV PRODAJA, 7.40 SEDMA MOČ -BRESTANICA, DOK. SER., 18.00 ŽREBANJE DETELJICE, 18.10 MILAN, RIS., OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 02.01.1991, 8.00 GLASNIK, 8.25 EVROPSKI 18.15 PUJSA PEPA, RIS., 18.25 STRASTI, TV NAD., 19.00 DNEVNIK, VREME, MAGAZIN, 8.55 NOVOLETNI KONCERT Z DUNAJA, 11.15 DOMBEY IN SIN, ŠPORT, 19.55 SLOVENIJA V LETU 2008, 20.55 BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT FRA. SER., 12.55 ODKAR SI ODŠLA, ANG. HUM. NAD., 13.25 PIRAMIDA, 14.45 POLICIJSKEGA ORKESTRA, 22.25 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.50 KAZINO, SLOVENSKI UTRINKI, 15.15 ŠTUDENTSKA, 15.35 SLOVENIJA V LETU 2008, AM. FILM, 1.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 01.01.1991, 2.05 16.35 MOSTOVI – HIDAK, 17.05 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 17.30 BESEDE IN OKUSI DNEVNIK, PON., 2.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.05 INFOKANAL ZALIVA, 18.00 MOBY DICK, AM. FILM, 20.00 UMETNOST IN VOJNA, ANG. DOK. ČETRTEK, 01.01.2009, II. SPORED TVS ODD., 20.50 FRASIER, AM. HUM. NAD., 21.15 USODNA NESREČA, AM. FILM, 8.40 TV PRODAJA, 9.10 V DOBRI DRUŽBI, 11.05 POPOTOVANJA PO SVETU, FR. 23.05 CARLITOV ZAKON, AM. FILM, 1.25 DEADWOOD, AM. NAD., 2.15 ZABAVNI DOK. SER., 11.55 DOMBEY IN SIN, FR. SER., 13.40 GARMISCH-PARTENKIRCHEN: INFOKANAL SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNE TURNEJE, 15.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SOBOTA, 03.01.2009, I. SPORED TVS SMUČANJU, (M IN Ž), 17.00 MOSTOVI – HIDAK, 17.30 ZGODBA Z ZAHODNE 7.00 ZGODBE IZ PRAZNIČNE ŠKOLJKE, 7.30 KRIŽ KRAŽ: S SONCEM V OČEH: STRANI, AM. MUZIKAL, 20.00 JASNO IN GLASNO, 20.45 GOSPODIČNA AUSTEN KRAJA; SMRKCI, RIS.; RIBIČ PEPE: ŽIVAHNI LONDON, OTR. NAD., 9.00 NA OBŽALUJE, ANG. FILM, 22.10 ŠTEVILKE, AM. NAD., 22.50 16. MANAGERSKI KMETIJI, IZOBRAŽEVALNA ODDAJA ZA OTROKE, 9.15 ŠPICPARKELJC, AVSTR. KONCERT: SIMFONIKI RTV SLOVENIJA, IRENA PREDA, RACHLIN JULIAN IN FILM, 10.40 ŠE POJEMO LJUDSKE PESMI, 11.55 EUTRINKI 2008, 13.00 EVAN CHRIST, 0.25 ZABAVNI INFOKANAL POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 SAYONARA, AM. FILM, 15.55 O ŽIVALIH IN * * * LJUDEH, 16.10 LABIRINT – VITALNOST, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 PETEK, 02.01.2009, I. SPORED TVS OZARE, 17.20 ZAKAJ PA NE, 17.30 NA VRTU, 17.55 NAGRADNA IGRA, 18.10 Z 7.00 ODDAJA ZA OTROKE, 8.50 TOMAŽEV SVET: VIOLINE MOJSTRA DEMŠARJA, DAMIJANOM, 18.40 DINKO POD KRINKO, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 18.55 9.00 KRIŠTOF KOLUMB, RIS., 9.25 MULČKI, OTR. SER., 9.55 PLEZANJE VREME, 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 FILMSKI SPODRSLJAJI, PO LEDU, KRATKI DOK. EBU FILM IZ ISLANDIJE, 10.10 MODRI PALČEK, 20.05 ZMENEK S SMRTJO, ANG. FILM, 21.35 PRVI IN DRUGI, 22.00 POROČILA, RIS. FILM, 10.35 ENAJSTA ŠOLA, 11.05 JASNO IN GLASNO, 11.50 LJUDJE VREME, ŠPORT, 22.30 KATRINAS, POSNETEK KONCERTA, 23.50 GANDŽA, EVROPSKIH MEST: LIZBONA, 12.20 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.00 POROČILA, AM. NAD., 0.15 GANDŽA, AM. NAD., 0.45 REVOLVER, ANG.-FR. FILM, 2.35 ŠPORT, VREME, 13.25 RUDI RILEC - DIRKALNI PUJS, NEM. FILM, PON., 15.10 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.01.1991, 3.00 DNEVNIK, 3.20 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.05 IZ POPOTNE DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.45 INFOKANAL Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM žence na otvoritvi razstave, ki je bila posvečena spominu na 3. obletnico smrti gospoda Jožeta Vilda. Razstavo, ki se je odprla 18. decembra, ob 16.30 uri v Slovenskem domu v Monoštru, je pripravila Likovna sekcija MOZAIK Društva upokojencev Murska Sobota. „Današnji kulturni program namenjamo temu, da bi se spominjali našega nekdanjega in najboljšega člana Društva upokojencev Murska Sobota, ki mu je pred tremi leti nehalo biti srce v tem prostoru. Jože Vild je bil človek širokega srca, ki si je vedno vzel čas za delo, prijatelje in kulturno ustvarjanje in ki je z vso veličino srca ljubil Porabje in ljudi, ki živijo v tej pokrajini. Današnja razstava likovnih del nas spominja na vse dobro, kar je v preteklosti storil Jože Vild. Slava njegovemu spominu!« -je razstavo odprl predsednik društva gospod Janez Kovač. Otvoritev razstave sta z lepimi pesmimi popestrila Mešani pevski zbor Vladimir Močan in Literarna sekcija DU Murska Sobota. Nikoletta Vajda SOBOTA, 03.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 7.05 SKOZI ČAS, 7.15 TV PRODAJA, 7.45 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE - TV DNEVNIK 03.01.1991, 8.10 TARČA, 9.20 POSEBNA PONUDBA, 9.40 MINUTE ZA ... , 10.10 ŠTUDENTSKA, 10.30 Z GLAVO NA ZABAVO -BIG FATHER, 11.00 UMETNOST IN VOJNA, ANG. DOK. ODD., 11.55 VAL D’FIEMME: SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU,SMUČARSKI TEKI - 10 KM (Ž), 12.45 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 13.15 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 13.40 SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNE TURNEJE, 15.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, SMUČARSKI TEKI -20 KM (M), 16.30 PARALELNI SLALOM, 17.30 SILVESTRSKI VIDEOMEH, 19.00 KAKO SVA SI RAZLIČNA, 19.50 NA ZDRAVJE V NOVO LETO, 22.05 BLEŠČICA, 22.35 ALPE-DONAVA-JADRAN, 23.05 SOBOTNO POPOLDNE, 1.20 DEKLE V RINGU, AM. FILM, 3.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 04.01.2009, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV: PAJKOLINA IN PRIJATELJI S PRISOJ, RIS. NAN., MOJSTER MIHA: NEPOZABNI BOŽIČ, RIS. FILM; MARČI HLAČEK, RIS. NAN., 10.05 TOMAŽEV SVET: MAMI, OČI, OGLASITA SE, 10.20 ANICA - ANICA IN MATERINSKI DAN, OTR. NAN., 10.50 IZVIR(N)I, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA: POTI DO SREČE, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 KJER JE BILA MLINARCA, KONCERT PRIFARSKIH MUZIKANTOV, 15.15 RUDI RILEC - DIRKALNI PUJS 2, NEM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 JELENK -SVETA GORA STAROVERCEV, DOK. FILM, 18.10 POKAL PLEŽUH, DOK. ODD., 18.25 ŽREBANJE LOTA, 18.40 MAKS IN RUBI, RIS., 18.45 RECI NE!, RIS., 18.55 VREME, 19.00 DNEVNIK, 19.20 ZRCALO TEDNA, 19.35 VREME, ŠPORT, 19.55 ZVEZDE PLEŠEJO Z ANDREJEM IN KATARINO, 21.25 INTERVJU, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 DR. HALIFAXOVA, AVSTRAL. NAD., 0.30 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 04.01.1991, 0.55 DNEVNIK, 1.15 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.45 INFOKANAL NEDELJA, 04.01.2009, II. SPORED TVS 6.30 ZABAVNI INFOKANAL, 6.55 SKOZI ČAS, 7.05 TV PRODAJA, 7.35 SEDMA MOČ OSAMOSVOJITVE -TV DNEVNIK 04.01.1991, 8.00 GLOBUS, 8.30 BRAT BRATU, HUM. NAN., 9.00 PO POTEH USHUAIE, FR. SER., 9.35 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 11.20 BESEDE IN OKUSI ZALIVA, 11.45 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.20 SV. POKAL V ALPSKEM SMUČANJU, SLALOM (Ž), 13.15 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 14.00 INNSBRUCK: SMUČARSKI SKOKI NOVOLETNE TURNEJE, 15.25 SV. POKAL V NORDIJSKEM SMUČANJU, 17.20 SVET V LETU 2008, 18.10 MELANIE SE POROČI, AM. FILM, 20.00 POPOTOVANJA PO SVETU, FR. DOK. SER., 20.50 JESENIN, RUS. NAD., 21.45 KLAVIR, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.40 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET (1958-2008), 0.55 ZABAVNI INFOKANAL