v ' S y i • M 111 f v- - KjPl \ Ur5* \ \ \ \ % m \ v m ^^ \ % 1 ^Kv- ■■t'f • •>. ■ ■ številka 19 četrtek, 14. maja 1998 160 tolarjev IntROnet sticisce in odprta vrata šol 1ZL Dijaki Šolskega centra Velenje so bili v petek zagotovo najbolj veseli nove pridobitve, postavljene v avli srednje rudarske in strojne šole. Dobili so IntROnet stičišče, kjer bodo lahko sedaj mirno brskali po Internetu, sodelovali na različnih tekmovanjih srednješolcev... Prvi dan je bila gneča okoli računalnikov zelo velika. Več o Dnevu odprtih vrat, v okviru katerih je bila tudi ta otvoritev, i na strani 3. ■ bš Velenje bo lepo in pregledno označeno Nove oznake ulic in objektov ISSN 0350-5561 Ze leta 1996je začel nastajati projekt nove neprometne usmerjevalne signalizacije za občino Velenje, prve vidne rezultate pa bo dal prihodnji mesec, ko bodo na mestnih vpadnicah in v središču mesta postavili prvih 74 tabel, ki bodo označevale pomembnejše objekte, podjetja in ulice. Vzorce tabel so v ponedeljek razstavili v avli mestne hiše. Več o tem na strani 15. Ubš Cvetlični sejem je gotovo popestril življenje konec minulega tedna v središču Velenja. Stran 20 Posnetek: bš Delno oblačno in hladneje bo. Prihova, Nazarje Referenduma 21. junija Ustavno sodišče Republike Slovenije je takoj po izvedbi prvih referendumov za nove občine na podlagi številnih pritožb in ustavnih sporov državnemu zboru naročilo, da mora najkasneje do 20. maja razpisati referendume za ustanovitev še 18 novih občin, en referendum za spremembo sedeža občine in en referendum za spremembo meja občine. Slednje velja za naselje Prihova in njegovo izločitev iz občine Moziije ter priključitev v občino Nazarje. V obrazložitvi je med ostalim zapisano: "Neutemeljena je zavrnitev predloga za izločitev dela občine Moziije (naselje Prihova) in za njegovo priključitev k občini Nazarje. Vlada je svoje negativno mnenje k temu predlogu obrazložila zgolj z navedbo, da "ni utemeljenih razlogov za izločitev in priključitev k sosednji občini." Takšna utemeljitev ne zadošča, zato mora državni zbor razpisati referendum na predlog občine Nazarje. Vseh 20 posvetovalnih referendumov naj bi bilo 21. junija. Prejšnji četrtek se je namreč sestala parlamentarna komisija za lokalno samoupravo in pripravila referendumski odlok, o tem pa se mora izreči še državni zbor, to pa naj bi storil med 12. in 15. majem. Ce bo torej državni zbor upošteval voljo ljudi, se bo 30 predvidenim novim občinam pridružilo še 18. Ustavni sodniki so državnemu zboru v svoji odločbi tudi naložili, da mora razpisati referendum na območju naselja Prihova, ki se želi izločiti iz občine Moziije in priključiti občini Nazarje. Referenduma bosta pravzaprav dva, saj bo referendum tudi v občini Nazarje, kjer se bodo občani odločali, če hočejo imeti naselje Prihova pod svojim okriljem. ■ j P Lepo darilo klubu za jubilej VELENJE - Rokometaši Gorenja so z drugim mestom v tekmovanju za slovenski pokal lepo dopolnili slavje ob letošnji 40-letnici kluba in obenem potrdili pravilnost jesenske odločitve, da je tudi z doma vzgojenimi igralci moč priti med evropske ekipe. Sedmo dvojno krono zapored so osvojili igralci celjske Pivovarne Laško, Velenjčani pa so jim bili v finalni tekmi zares dostojen nasprotnik. Stran 16 ■Takole so se skupaj s svoji-m} šaleškimi graščaki veselili po sobotni zmagi nad Do-bovo, ki jim je že zagotovila E nastop v pokalu pokalnih zmagovalcev. (Posnetek: vos) Tako mislim Ljudje! Ljudje, le kaj je z nami! Ova primera, eden časovno nekoliko bolj oddaljen v Velenju in drugi, iz začetka prejšnjega tedna v Šoštanju, sta me pretresla. V obeh primerih je šlo za to, da sta, vsak v svojem stanovanju, umrla dva osamljena človeka. Nihče ju ni pogrešal, nihče ne ve, komu ali čemu so bile namenjene njune zadnje misli. Šele sosedje so, ko so bili znaki očitno dovolj očitni, zaslutili, da se je za zaklenjenimi vrati zgodila nekomu smrt. Ljudje! Kaj se je zgodilo z nami? Okoliščin prve smrti ne poznam, o okoliščinah, v katerih je prišlo do druge, pa lahko razmišljam. Nekaj iztočnic za to mi je dala Romana, ki sem jo srečala pri gospodu Viktorju v Šoštanju, kamor pride preko javnih del vsak dan za kratek čas, da postori tisto najnujnejše. Hodila je tudi k človeku, invalidskemu upokojencu, potrebnemu pomoči, ki je živel sam in ki ga je, starega le 42 let, doletela nesrečna smrt. Enkrat na teden so ji določili, da gre tja, ob petkih. In ker je bil prvi majski, dela prost dan prav na petek, si je rekla, da bo k njemu stopila prej, da pogleda in ugotovi, ali kaj potrebuje. Šla je v sredo pred prazniki, šla v četrtek, po telefonu ga je klicala v petek... Vedela je, da je pred tem prišel iz bolnišnice, od koder naj bi ga odpustili zaradi "pomanjkanja prostora", čeprav je bil menda hud bolnik. Rekel ji je, če ga kakšen petek ne bo, da bo najbrž v bolnišnici, da se bo takrat morda zanj že našel prostor. Ni ga dočakal. Dočakal ga je tam, kjer ga je dovolj za vsakega, ko pride nanj vrsta. To je spoznala v ponedeljek, po praznikih, ko so o njem in njegovi nesrečni smrti govorili ljudje. Ljudje, kaj nam je? Ni dovolj, da se Slovenci ponašamo z oznako enega najbolj samomorilskih narodov, bi radi tudi to, da postanemo tudi do soljudi eden najbolj brezbrižnih narodov na svetu? Umirajo tako kot so živeli - neopazno, je pred časom na straneh tega časopisa, v pismih bralcev, zapisala Milojka Mohor iz Velenja, ko jo je tako globoko človeško pretresla smrt tistega, ki je za zaklenjenimi vrati umrl v Velenju. "Nenadoma so pred njihovimi vrati gasilci, policija, zdravnik...," je napisala. Takrat se jih zavemo. Za trenutek morda koga od nas zapeče vest in morda kdo pomisli na to, da ni storil vsega. Trenutek pa je hitro mimo. ■ Milena Krstič - Planine 9770350556014 2 ms VAS DOGODKI 14. maja 19981 O požarni varnosti VELENJE - Društvi varnostnih inženirjev Velenje in Po-murje bosta v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje družno izvedli posvet o varstvu pri delu in požarni varnosti. Posvet bo v petek, 15. maja, v veliki dvorani Gasilskega doma Velenje. Namenjen je strokovnim delavcem za področje varstva pri delu in požarne varnosti, direktorjem podjetij, doktorjem medicine dela prometa in športa ter tistim, ki se podjetjih posredno ukvarjajo z varstvom pri delu, požarno varnostjo, zdravstvenim varstvom, delovnim pravom in kadrovsko socialnim področjem. ■ mkp Novi prometni znaki VELENJE - Zima je na cestah, tudi na območju mesta, "zbrisala" številne talne označbe, kijih bodo ta in prihodnji mesec, uredili in obnovili zaposleni v Podjetju za urejanja prostora. Ker pa je Zakon o varnostni cestnega prometa prinesel veliko novosti, ki jih bo treba v cestno - prometnih označbah popraviti in urediti, so na Uradu za javne gospodarske zadeve zadolžili Komisijo za cestno - prometne predpise, da pripravi popis vseh znakov, ki jih je treba prestaviti oziroma postaviti na novo. ■ mkp Poletje v koloniji? VELENJE - Ttidi za letošnje poletne počitnice so na MZPM Velenje pripravili pester program možnosti za letovanja predšolskih in šolskih otrok ob morju. Prijave že zbirajo, staršem pa omogočajo tudi obročno odplačilo. Otroke z zdravstvenimi težavami bodo tudi letos popeljali na Debeli rtič (od 18.6. do 28.6. ter od 28.6. do 8.7.) in v Savu-drijo (od 28.7. do 7.8.), na letovanje pa jih mora napotiti lečeči zdravnik, del cene letovanja pa krije ZZZS. Na Debelem rtiču bodo lahko letovali tudi predšolski otroci in sicer od 18.6. do 28.6., šolarji pa od 28.6. do 8.7. Cena letos znaša 22.700 SIT V Savudriji bodo šolarji letovali od 28.7. do 7.8., cena pa je 24.150 SIT ■ bš Kakšna bo letina želodcev? REČICA OB SAVINJI - Tbristično društvo na Rečici ob Savinji bo s pomočjo uglednih ustanovi in strokovnjakov letos že osmo leto zapored izvedlo ocenjevanje zgornjesavinjskih želodcev. Odziv na ocenjevanje je iz leta v leto večji, narašča tudi kakovost, obenem pa so pred leti s pomočjo Zadruge Mozirje z velikimi napori zgornjesavinjskemu želodcu uspeli zagotoviti zaščito geografskega porekla te dobrote, kar je bil prvi slovenski primer zaščite suhomesnatih izdelkov. Letošnje ocenjevanje bodo opravili jutri, v petek, in soboto. Jutri dopoldne bodo želodce zbirali na kmetijskih obratih v Lučah, Gornjem Gradu, Mozirju in na Ljubnem, popoldne pa še na krajevnem uradu na Rečici. Strokovnjaki bodo letino ocenjevali v soboto dopoldne, izide pa bodo razglasili ob 17.uri v prostorih osnovne šole na Rečici ob Savinji. ■ jp Koncert za jubilej ŠMARTNO OB PAKI - Ob 40 - letnici moškega pevskega zbora Šmartno ob Paki bo v soboto, 16. maja, s pričetkom ob 20.00 v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki jubilejni koncert. Poleg jubilantov bosta nastopila še MPZ OŠ Šmartno ob Paki in novi MPZ Šmartno ob Paki. ■ TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) Telefon/fax: 063/728-080 POSEBNO UGODNA PONUDBA V TEM TEDNU OLJE ZVEZDA 12/1 L 199,90 MOKA T 500 25/1 KG 62,90 SLADKOR 50/1 KG 122,90 NAP0UTANKE 1 KG 429,90 BAR KAVA 100 G 166,90 ALPSKO MLEKO 12/1 L 114,90 PAŠTETA GAVRIL0VIČ 100 G 159,90 K0MP0T ANANAS 6/1 KOM 189,90 JUICE 50 % FRUCTAL12/1 L 139,90 BIBITA 0RA 6/1.5 L 109,90 PIVO ZABOJ 2.880,00 JER0ZALEMČAN 12/1 L 338,90 DETERGENT ZA POSODO 4 L 369,90 ARIEL 3.6 KG 849,90 T0AL. PAPIR CARLINA 10/1 279,90 JEDILNA GAR. 20 DEL. 4.990,00 KRMNI JEČMEN 26,90 KRMNA KORUZA 24,90 VRTNA MREŽA 25 M x 1 M 4.770,00 KOSILNICA LAKS GT32 40.990,00 v vročih dneh pa lahko kupujete ohlajeno pijačo, ki jo na prireditev po dogovoru tudi dostavimo v hladilni komori. *KDOR VARČUJE - V KOŠARICI KUPUJE!* V centru VELENJA na KARDELJEVI ploščadi ODDAMO ali PRODAMO skladišče 60 m", opremljeno z visokimi regalnimi policami "Primat" in garažnim boksom pred vhodom v skladišče. Informacije: tel. 855-815 (med 8. in 15. uro). Občina Mozirje Proti neuravnoteženem proračunu Zaključni račun mozirskega občinskega proračuna za lansko leto seje ustavil pri številki 375 milijonov tolarjev, predlog letošnjega proračuna pa je 504 milijone. Razlog precejšnjega povečanja je 60 milijonov, ki jih je ministrstvo za šolstvo že prispevalo za gradnjo osnovne šole na Rečici ob Savinji, pa tudi sicer je občina poslal precej vlog za različne projekte na ministrstva za okolje in prostor, za kmetijstvo in za ekonomske odnose in razvoj. Med ostalim to velja za ureditev nekaj večjih plazov, za soudeležbo pri dograditvi kanalizacije in prostorskega planiranja. Predlog je predvideval 14 milijonov več odhodkov kot prihodkov, nadzorni svet in večina svetnikov pa se s tem ni strinjala in je zahtevala uravnotežen proračun, zato bodo o predlogu razpravljali še na naslednji seji. Največ, 26 milijonov, bodo namenili gradnji šole na Rečici, 6 milijonov za soglasja in ostalo dokumentacijo za predvideno gradnjo večnamenske dvorane pri mozirski osnovni šoli. Vse papirje naj bi zagotovili v letošnjem letu, da bi prihodnje leto lahko gradnjo pričeli. Dogovarjajo se tudi z ministrstvom za šolstvo in šport, že sedaj pa je jasno, da brez samoprispevka tudi ne bo šlo. V občini Mozirje bodo sicer letos največ pozornosti namenili izdelavi projektom, saj morajo biti stvari tehtno in načrtno pripravljene za lažji začetek uresničevanja različnih naložb. Sem sodijo prostorski načrti. Za Mozirje je že izdelan, za Rečico bo zelo kmalu, čakajo še na zazidalni načrt za južni del Mozirja, saj zdaj v tem kraju praktično ni možna nobena novogradnja. Pripravljajo tudi projekt za izgradnjo povezovalnega voda kanalizacije med Rečico in Prihovo, saj so lani uredili kanalizacijo na Rečici, ki pa nima povezave s kolektorjem in naprej s čistilno napravo. Tu je še projekt za nov most preko Savinje pred Savinjskim gajem, saj se krajani Lok nočejo več zadovoljevati z malenkostnimi popravki in upravičeno zahtevajo nov in bolj varen most. Zelo pomembni so projekti za avtobusna postajališča ob regionalni cesti v naseljih Preseka, Prihova, Spodnja Rečica in Nizka. Tu postajališč sploh ni, zato otroci in ostali potniki čakajo dobesedno na cesti, na cesti seveda ustavljajo tudi avtobusi. Prometna varnost je razumljivo na ničli, zato nameravajo postaviti postajališča na obeh straneh ceste, so pa postopki dolgotrajni, ker je cesta "državna." Za Mozirje je zanesljivo najpomembnejša izgradnja ceste do pokopališča. Te naloge niso mogli zgraditi že prej, ker so morali najprej urediti plaz pod pokopališčem, konec minulega tedna pa so kočno sklenili posodobitev naslednjega dela proti vrhu Dobrovelj. Mjp Iz dela mislinjskega občinskega sveta Pol nižji prispevki za stavbna zemljišča Mislinjski svetniki so na zadnji seji sveta pred tednom dni za nekaj več kot polovico zmanjšali višino občinske povprečne cene za urejanja stavbnih zemljišč, ki jo plačujejo novograditelji. Kot smo izvedeli, je zanimanje za novogradnje v občini še vedno precejšen, na ta način pa bi ga radi še vzpodbudili. Nadaljevali pa so tudi prvo obravnavo predloga odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, ki so jo na pri- tisk maloštevilnih podjetij prav tako zmanjšali za polovico. Prvotno predvideni zneski so bili namreč precej visoki in so predstavljali znatno obremenitev že tako ne finančno idealno stoječih podjetij v občini Mislinja. Primanjkljaj v letošnjem občinskem proračunu bo zato precejšen in ne bojim preostalo drugega, kot da okrnijo program investicij. Natančnega odgovora na vprašanje katere bodo, nam župan Mirko Grešovnik še ni znal dati. Na zadnji se ji so mislinjski svetniki dali soglasje k imenovanju Branka Čepina za ravnatelja Glasbene šole Slovenj Gradec ter Irene Pušnik za direktorico Koroških Lekarn. Potrdili so tudi predlagano kategorizacijo občinskih cest, pripombe pa so naslovili na republiško upravo za ceste, ki bo dokončno določila kategorije posameznih cest. ■ bš Občina Ljubno Končno stalni zdravnik Kar (pre)dolgo so imeli na Ljubnem velike težave, saj niso uspeli zagotoviti stalnega zdravnika v tamkajšnjem zdravstvenem domu. Po nekaj začasnih rešitvah seje zadeva končno ugodno razpletla, saj so bili po štirimesečnem delu zelo zadovoljni z zdravnikom Goranom Dubajičem, ki je prišel celo iz Vukovarja, zato so ga potrdili za stalno. Brez težav pa spet ne gre, saj novi zdravnik nima slovenskega državljanstva, zato morajo podaljševati bivalno in delovno vizo. Zato upajo, da bodo stvar kmalu dokončno in dolgoročno uredili, ker takšna negotovost med ostalim tudi vnaša nemir med bolnike in občane sploh. Mjp Konferenca delavske zveze ZLSD V Velenju, v dvorani Mestne občine Velenje, bo v soboto, 16. maja ob lO.uri tretja konferenca Delavske zveze ZLSD. Poleg tega, da bodo ocenili opravljeno delo in si zastavili nadaljnje aktivnosti, bodo na konferenci opozorili na stiske slovenskega delavstva. LJUBLJANA - V Sloveniji imamo visoko usposobljene notarje so med ostalim ugotovili visoki predstavniki konference notariatov Evropske unije, ki so v Sloveniji preučevali izhodišča slovenskih notarjev v procesu usklajevanja pravnega reda z Evropsko unijo. ARJA VAS, VRANSKO - Nova avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim je dobila tako imenovani hitri sistem plačevanja cestnine, ki temelji na tablici z do-broimetjem za plačilo nin elektronskim zapisom, ki ga sistem prepozna, odčita za potreben znesek in odpre zapornico, vse to pa se zgodi med vožnjo z največ 50 km na uro; tablica stane 4000 tolarjev. LJUBLJANA - Rak na dojki je bolezen, ki najbolj ogroža življenje žensk v Evropi in v Sloveniji, kjer je še vedno v porastu, zanjo pa v Sloveniji vsako leto na novo zboli blizu 800 žensk. | POSOČJE - V potresu prizadetim krajem bo država letos namenila 4, prihodnje leto pa še od 2 do 3 milijarde tolarjev, med vire za obnovo in razvoj prizadetih krajev pa bo sodil tudi enodnevni zaslužek junijske plače in enodnevno izplačilo julijskih pokojnin, med ostalim predvideva zakon, ki so ga v ponedeljek vložili v vladni postopek. NOVA GORICA-Podjetje HIT d.d. je na dražbi Pop TV kupilo dirkalni kombinezon Michaela Scta-' macherja za 2,5 milijona to- \ larjev, ki jih bo namenilo ob potresu prizadetemu Posočju. LJUBLJANA - Število prebivalcev v Sloveniji še naprej upada, saj je bilo lani v Sloveniji 1,984.923 prebivalcev, kar je 1100 manj kol leto prej, v celotnem lanskem letu pa se je število zmanjšalo za 2100 ljudi. RADENCI - Radenska d.d. je lani izvozila 5,.6 milijona litrov mineralne vode in brezalkoholnih pijač. Kam gremo, če na mladih svet stoji Časi se spreminjajo, nekateri pa še vedno zagotavljajo, da na mladih svet stoji. Ce to drži, smo lahko zaskrbljeni. Ne le zato, ker so na težave z mladimi in o mladih na veliko opozarjali na celjskem otroškem sejmu, še bolj zaradi vesti, ki so k nam priplule iz Grčije. Tam so se dogajale stvari, ki terjajo spremembo rekla v "na mladih se svet ruši". Dogajanja mladih kažejo, da so ti res pravi nasledniki odraslih. In posebneži so: najhitreje in najbolj zavzeto se pri odraslih učijo tisto, kar ni vredno posnemanja. A kaj hočemo, ko segajo nepridipravske stvari na domala vsa področja na vseh ravneh. In ker mladi še ne znajo najbolj izbirati, izberejo vsakega po malem. In imamo, kar imamo. In se zato dogaja, da naši maturanti bolj kot na maturo mislijo na maturantski izlet in bolj kot na izlet sam, na kaj čudna dokazovanja (ne) zre los ti. In v tem, ko kritično gledamo na to, kaj vse nam dela mladina, beremo o poneverbah odraslih na carini, o ropih, o nepravilnostih v raznih podjetjih in celo v strankarskih vrstah, o podkupovanju zdravnikov. In ko mlade učimo, kako naj pravilno napišejo pismo, le-ti sprašujejo, zakaj bi znali pisati pisma, če pa le-ta največ povedo, če je v njih denar. To so sporočila brez besed, ki zaležejo več kot dolgo govorjenje ali pisanje. Je pa res, da so mladi v zvezi s temi kuvertami v dilemi. Ne vedo, komu bi bolj verjeli. Tistim, ki trdijo, da te brez kuverte zdravnik niti dobro ne pogleda, ali tistim, ki bi dali roko v ogenj, da so naši zdravniki tako krepostni, da si ne bi pustili mazati belih halj s takimi banalnimi stvarmi kot je podkupnina. Večinoma pa so mladi še dovolj zdravi, da jim v praksi ni treba preizkušati tega, kdo ima prav. O drugi vrsti podkupovanja zadnje dni govorijo nekateri v zvezi z izborom evropske popevke. Najbolj glasni so seveda tisti, ki so bi ! prepričani, da so nam bogovi naklonjeni in bi se morala naša pesem uvrstiti zelo visoko. Vendar so vsaj tisti, ki so poslušali našo TVko-\\ mentatorko, lahko kmalu ugotovili, da bomo pristali nekje na repu. Nazorno nam je razložila glasovalsko kuhinjo in da iz te čorbe ne mon biti nič kaj užitnega za nas. Se enkrat smo se lahko prepričali, da nas zunaj naših meja ne ljubijo nič bolj, kot se ljubimo med sabo mi lu | doma. Tudi tu radi drug drugemu mečemo polena pod kolena. In tu£ tu smo lahko še enkrat pokazali našo popustljivost do vzhodne sosedi. U Na našem območju pa nič novega. Se tisto, kar se dogaja, kolini ne prizadene nikogar več in je vse pričakovano. Na sejmu v Čeljust znova govorili o tem, da je ob taki skrbi za naš naraščaj in družine, kil ga imajo, nemogoče pričakovati, da se bo število Slovenčkov povečala In dokler se bo dogajalo, da bo čakala delavska knjižica očete, ki bodo [I pokazali enakopravnost z ženami in uresničili zakonsko določilo, dn so namesto mater lahko tudi oni na porodniški, bo joka dojenčkov k vedno zelo malo. Na relaciji med Velenjem in Šoštanjem pa nekatail zdaj opozarjajo, da so se stvari malo zasukale. Dolga leta so govorili da se na poti iz Velenja proti Šoštanju marsikaj izgubi, zdaj pravijo, tin se veliko izgubi na poti iz Šoštanja proti Velenju. Tu je stvar še bolj imči | saj mislijo na toploto. Nekateri pravijo, da se stvari segrevajo tudi ml mozirsko-nazarskem koncu. Do 19. junija je namreč treba ljudi r Prihovi čimbolj prepričati v dvoje. Da jim bo bolje, ko bodo iz moanii II občine prešli v nazorsko in pa, da jim bo, če ostanejo v mozi občini, bolje, kot če gredo v nazarsko. Ljudem se je potemtakem čislo II enostavno odločiti. | (fc 14. maja 1998 DOGODKI KAK VAS 3 Dan odprtih vrat na SC Velenje IntROnet stičišče za hitrejšo pot v svet V petek dopoldne so na Šolskem centru Velenje odprli vrata osrednje šole za elektrotehniko in osrednje šole za mehaniko vsem, ki so želeli podrobneje spoznati izobraževalni proces na ŠC. Program dogodkov je bil zelo pester, vabilu pa se je poleg staršev dijakov in podjetnikov iz Doline odzvalo tudi veliko profesorjev in ravnateljev drugih slovenskih srednjih šol ter predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport. Vrhunec dne je bila otvoritev intROnet stičišča, ki so ga postavili v avli srednje strojne in rudarske šole, dijaki pa so ga ie prvi dan s pridom uporabljali. Albin Vrabič, prof. na SCV, predstavnik v republiškem programskem svetu za računalniško opisnjevanje v srednjih šolah, je bil koordinator dogodkov tega dne, nam pa je povedal: "V okviru projekta računalniško opisnjevanje je naša država po zakonu o šolskem tolarju vložila veliko denarja v opremljanje vseh slovenskih šol na področju računalništva. Naši šoli v Velenju sta osrednji šoli za razvoj mehanike in elektrotehnike ter računalništva. Zato želimo prikazati širši javnosti to, kar se pri nas vsak dan dogaja. Vodilo Šolskega centra Velenje, sploh področju strokovnega in poklicnega šolstva, je ves čas ivezava šole, Ministrstva za šolstvo in šport ter podjetij iz Med gosti je bil tudi državni sekretar Alojz Pluško (prvi z desne). našega okolja, ker le na ta način lahko pridemo do kvalitetnega izobraževanja. To je tudi evrop- ski model, zato tudi v naš pouk predvsem pa izdelavo in razvoj sodobnega softvvara vključuj e- Rekli so: Čim več ljudi povezati z Internetom Alojz Pluško, državni sekretar na MŠŠ, zadolžen za računalniško opisnjevanje slovenskih dijakov, je bil gost Dneva odprtih vrat, udeležil pa se je tudi okrogle mize na temo Internet. O SCV in dogodkih tega dne nam je povedal: "Malo to šolo poznam, kot poznam tudi večino slovenskih šol, je pa velenjski Center eden večjih in bolje opremljenih slovenskih šol. Predvsem pa je zelo dober na področju informatike in računalništva, kar se vidi tudi na današnjih predstavitvah. Namen te okrogle mize je pogovor na temo stičišč intROonet. Zelja države je, da bi se čim več ljudi imelo možnost povezovati preko Interneta in tako spremljati informacije. Tega ne moremo zagotoviti samo preko šol, ampak je potrebno sodelovanje gospodarstva in drugih subjektov, če želimo, da bo to hitro napredovalo. Ministrsvo podpira te projekte, tudi v Velenju je del sredstev za stičišče prispevala država. Trenutno so vse slovenske srednje šole že povezane z Internetom, in že lahko komunicirajo med seboj." mo podjetja iz naše okolice. Tu moram izpostaviti podjetje PIA iz Velenja, ki ga sestavljajo naši bivši učenci, sedaj odlični programerji, ki v sodelovanju z našimi profesorji izdelujejo kvalitetno didaktično programsko opremo, ki jo potem uporabljamo pri pouku. Ravno v stičišču IntROnet želimo pokazati širši javnosti, kaj vse zmorejo naši učenci, ki, mimogrede, danes tudi tekmujejo po Internetu, rezulatati njihovega tekmovanja pa bodo v trenutku vsem znani." V ponedeljek smo za oceno Dneva odprtih vrat prosili tudi direktorja ŠCV Petra Robido:" Ob koncu dneva smo bili zelo zadovoljni in smo še vedno, sploh, ker je bila predstavitev našega dela plod skupnega dela profesorjev, dijakov in okolja, kjer živimo. Malce pa smo bili presenečeni, da se našemu vabilu ni odzvalo več odgovornejših ljudi iz Doline, čeprav so se nam pridružili predstavniki vseh večjih podjetij. Te predstavitve so namreč namenjene prav temu, da nas spozna čim več ljudi iz našega okolja. IntROnet stičišče pa je zelo velika pridobitev za naš Center, čeprav so naši dijaki Internet poznali že prej. Sedaj jim je še dostopnejši, želimo pa, da bi ga lahko približali tudi dnigim Velenjčanom, zato bomo računalnike z možnostjo pristopa do Interneta že kmalu postavili v Nakupovalni center, na Eri in še kje." ■ Bojana Špegel Spominska svečanost ob obletnici konca druga svetovne vojne Preteklost in sedanjost 1OPOLSICA, 8. maj - Na predvečer dneva zmage, 9. maja, so v Topolšici, v kraju, kjer je bila leta 1945 podgana brezpogojna kapitulacija južno-evropske skupine armad nemške vojske, pod vodstvom gener-ilaAlexandra Loehra - kraj v spomin na ta dogodek, praznuje krajevni praznik -pripravili slovesnost. Organizirali sta jo Območna skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje ter krajevna skupnost Topolšica. Udeležence proslave, ki so šli iz različnih krajev Šaleške doline, pa tudi od drugod, je pred spominsko sobo pričakala godba, vrhunec večera pa se je odvil v topolški kinodvorani, komaj dovolj veliki za vse, ki so želeli biti navzoči. Mladi izvajalci kulturnega programa, recita-loiji, harmonikarji, pevci in Rudarski oktet so pričarali topel nepozaben večer. Marsikatero oko seje orosilo. Vsem je zaželel najprej dobrodošlico šoštanjski župan dr. Bogdan Menih, slavnostni govor pa je imel Jože Povše, predsednik Območne skupnosti borcev NOB Velenje. "Današnje srečanje MMUmo preteklosti," je med Spoštovani občani Nizke cene potrošniških kreditov pri naši banki - pri kratkoročnih kreditih do enega leta že od T+5% letno in - pri dolgoročnih kreditih od 2 do 5 let že od T+8% letno Povečujejo vaše možnosti in uspeh - pri nakupih z gotovino - pri različnih naložbah - pri odplačilih neugodnih kreditov. Krediti so na voljo takoj. © fO ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke telefon 063 854 251. interna 249 in 303, faks 063 859 106 Povezovanje s sosedi LOGARSKA DOLINA - Precej muhasto vreme med prvomajskimi prazniki je Ie delno vplivalo na število obiskovalcev v Logarski dolini, saj so kljub temu našteli množico izletnikov. To je seveda dober obet za bližnjo poletno sezono, na katero se pridno pripravljajo. Razmišljajo pa tudi dolgoročno, saj vedo, da izločeni iz ponudbe sosednjih področjih ne morejo uspeti in da lahko načrte uresničijo le s skupnim nastopom in programi, ki krepijo ponudbo. Že dalj časa se dogovarjajo z Jezerskim na slovenski in Železno Kaplo na avstrijski strani, iščejo možnosti prekomejnega sodelovanja v okviru programa Phare, pred nedavnim pa so navezali tudi stike s sosedi onkraj Raduhe, s katerimi imajo še najbližjo in najlažjo povezavo. To je Črna na Koroškem z zaledjem. Sredi prejšnjega tedna so se prvi pogovarjali v Logarski dolini in se dogovorili o izdelavi skupnih programov, ki bi dopolnjevali ponudbo in na obe področji privabili še več gostov. ■ JP MEPREmitMNE PRODAMO - poslovni prostor v poslovnem centru v Velenju vel. 147 m prodamo ali oddamo v celoti ali po delih - poslovni prostor vel. 25 m KUPIMO - več stanovanj v Velenju 063/ 861-835. 0609/ 624-775 drugim rekel Jože Povše, ko je govoril o preteklosti, o času velikih hrepenenj in neizmernih pričakovanj, da napoči odločilni trenutek, konec nečesa strašnega, nečesa nesmiselnega. "Iz drobnih človeških usod, iz velikih dejanj malih ljudi, se je tkala preproga zgodovine nekega časa, kije krojil usodo, ne takšno, kot so mu jo namenili tuji zavojevalci. Dolga destletja je bila prisotna želja malega slovenskega naroda po svobodi, brez tuje nad vlade. Hrepenenje po dejstvu, da bi slovenski narod krojil svojo usodo in svoj razvoj sam, je zorel stoletja. Z vsakim uporom je prihajal ta trenutek bliže in postajal uresničljiva stvarnost." Z odgovorom na izjave, ki jih je ob prazniku upora dal državni javni tožilec Anton Drobnič, pa se je dotaknil tudi sedanjosti, "/z tega mesta in te svečanosti mu odgovorimo! Zavedamo se, da je težko živeti z bremenom občutka izdajstva lastne domovine in naroda. Tudi Jezus je trpel in so krvavele njegove rane, ki so bile posledice izdajalca Jude Iskariota. Izdajalec Jezusa ni bil nikoli zveličan, ker je bil izdajalec. Tudi gospod Drob- nič naj ne pričakuje milosti od boga, kajti po Bibliji je bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Po besedah ljubljanskega nadškofa gospoda Rodeta so vse odločitve, dobre in slabe, ki se zgodijo na tem planetu, volja boga. Zato smo prepričani, da je bila tudi zmaga partizanske vojske nad okupatorjem in domačimi izdajalci, božja volja. Čas bi že bil, kot so predlagali mnogi, da pustimo zgodovino Kljub prepovedi in grožnjam so v času vojne nastajali verzi, ki so izražali gnev, žalost in tudi upanje. Zaigrani in zapeti 53 let po koncu morije, so orosili marsikatero oko (vos). Kresovanje je bilo obujanje spominov, bilo pa je še nekaj več, pogled v naprej. stroki, seveda ne brez tistih, ki so jo ustvarjali, in da usmerimo prizadevanja v prihodnost, ki bo vsem različno mis- lečim ustvarila in dala ustrezne pogoje za življenje," je rekel. Delegacija je po svečanosti položila cvetje k spomeniku padlim in umrlim v drugi svetovni vojni, tistim, ki jim ni bilo dano dočakati srečnega trenutka konca dolgoletne morije, potem pa so se udeleženci svečanosti, krajani Topolšice in drugi, zbrali na kresovanju, kjer so obujali spomine in kovali načrte za naprej. Kres je prižgal predsednik slovenske borčevske organizacije Ivan Dolničar. ■ 4 KAK i AS GOSPODARSTVO 14. maja 1998 OBISK Z RAZLOGOM V prenovljenem hotelu v Velenju Še mesec do otvoritve kinodvorane Prenova hotela v Velenju pospešeno teče, in čeprav je vse skupaj videti še kot veliko gradbišče, pristojni pravijo, da bo do otvoritve, 12. junija, vse tako kot mora biti. Skupaj s hotelom bodo Velenjčani dobili tudi dve sodobno opremljeni kino dvorani, eno manjšo z 60 sedeži in drugi večjo z 250 sedeži. Direktorica Kina Velenje Milena Breznik pravi, da bodo s tem imeli obiskovalci znova možnost ogleda filmskih predstav vsak dan, med tednom dve, ob koncih tedna, ob petkih, sobotah in nedeljah, pa tri predstave dnevno. V Kinu Velenje se že pripravljajo na "otvoritveni" teden, iščejo filme, kjer bodo obiskovalcem, zlasti na zvočnih efektih, lahko pokazali največ. Kot kaže bodo vrteli film Zvezni šerif in za tiste, ki ga še niso videli, ali pa bi si ga želeli pogledati še enkrat, najbolj gledani film, tudi v Velenju, Titanic. "To je bil film, ki je potolkel vse dosedanje rekorde. Ne pomnimo, odkar Kino v Velenju obstoja, da bi bil kakšen film deležen tolikšnega obiska na eno predstavo, kot gaje bil ta." Odkar je v Velenju pogorel "stari" kino v parku ob Koroški cesti, so bile kino predstave v kulturnem domu v Velenju. Zdaj se ljubiteljem filmov obetajo v Velenju res "krasni" časi. Ne samo, da bosta dvorani izjemno lepi, v njih bo tudi najsodobnejša kino oprema. Podjetje Kino Velenje jo je že priskrbelo, treba jo jo le še vgraditi. "Zgradba je bila narejena namensko za kino dvorano in konferenčno dvorano, zato je tudi akustično izjemno tankočutno prirejena v te namene. Že v tem je prednost. Akustično zgrajena dvorana vsaki zvočni aparaturi, ki je vgrajena v njej, še poveča učinkovitost in obiskovalci bodo ob gledanju filmov lahko resnično uživali," pravi Milena Breznik, direktorica Kina Velenje. V veliki dvorani bosta vsak dan dve kino predstavi, poletni čas bo ob 18. in 20. uri, zimski čas ob 17. in 19. uri. V mali dvorani bo ena predstava, poleti se bo začela ob 19. uri, pozimi pa ob 18. uri. Lastnik obeh kino dvoran je Gorenje. Temu bo Kino Velenje plačeval najemnino. ■ Milena Krstič - Planine Z Mileno Breznik smo se sprehodili po gradbišču. Izvajalci pravijo, do 12. junija bo vse nared! Dom za varstvo odraslih Velenje Skrb za večjo kakovost življenja VELENJE - V velenjskem Domu za varstvo odraslih so lansko leto sklenili pozitivno. Z največjo lansko naložbo (povečanje dovodne električne moči) so uspeli rešiti dolgoletne tovrstne težave. Zalogaj ni bil tako skromen. Na dobri poti so-po besedah direktorice Helene Imperl-v prizadevanjih za izboljšanje kakovosti življenja 193 oskrbovancev doma (konec lanskega leta), k čemur naj bi pripomogla tudi posodobitev notranje opreme. Dejavnosti, kjer ne gre prezreti odpiranja doma navzven (kuhanje kosil za starejše občane, nega na domu) izvajajo z lastnim kadrom, s pomočjo delavcev preko javnih Cene osnovne oskrbe usklajujejo z navodili republiškega ministrstva za dom in družino. Letos so jih popravili dvakrat oziroma za varovance v enoposteljnih sobah z balkonom ali brez njega trikrat. Od 1. maja dalje velja namreč zanje še doplačilo za stanovanjski standard (ta znaša 100 SIT za enoposteljno z balkonom, 50 tolarjev na dan za enoposteljno sobo brez balkona). Sicer pa stane osnovna oskrba v enoposteljni sobi z balkonom 1761,20 SIT, v sobi brez balkona 106 tolarjev manj, v dvo- in večposteljni sobi pa 1615 SIT na dan. Nepokretni k tej ceni plačujejo še dodatek I. ali II. Prvi (za pomoč in postrežbo) znaša nekaj več kot 36.610 SIT, dodatek II. pa dobrih 18.305 SIT na mesec. Dodatek usklajujejo z dvigom pokojnin oziroma po določilih ZPIZ-a. del ter od lanskega novembra dalje tudi z državljani na civilnem služenju vojaškega roka. Skupaj z njimi se v aktivnosti za popestritev družabnega življen- ja oskrbovancev prizadevno vključujejo tudi prostovoljci Šolskega centra Velenje. "Potreb ni nikoli konec, kajti najdejo se nove ideje, tudi za vsebino ne trdimo, da je ne bi mogli še izboljšati, sodelovanje s skupnostjo in skupno reševanje nastalih vprašanj prav tako zahteva svoje. Ob vsem tem smo kadrovsko močno omejeni. Preozki kadrovski normativi še kako vplivajo na izvajanje načrtovanih dejavnosti v domu, kajšele izven njega, kar imamo prav tako zapisano v naših razvojnih usmeritvah." Letos načrtujejo predvsem nadaljnje posodabljanje notranje opreme in stavbnega pohištva v domu ter sodelovanje v programih lokalnega in državnega razvoja socialnega varstva. ■ tp Golte nad Mozirjem Odlok, ki pomeni zasneževanje? En sam občinski odlok seveda ne zagotavlja sistema za-sneževanja, gotovo pa pomeni osnovo in možnost gradnje sploh. Mozirski občinski svet je namreč na nedavni seji končno sprejel odlok o izvajanju komunalne dejavnosti v krajinskem parku Golte in s tem odpravil prenekatero nevšečnost. Brez tega temeljnega odloka v tem rekreacijskem in smučarskem središču doslej namreč niso imeli zakonske podlage za pričetek gradnje sistema za-sneževanja, denarne in ostale zagate so seveda nekaj drugega. Najprej to velja za izgradnjo vodnega zajetja, brez katerega zasneževanja razumljivo ni. Daje takšen sistem nujnost za preživetje so pokazale vse zadnje zime in letošnja še posebej, saj se je "izkazal" z malo snega in ve- liko mraza, kije drugi pogoj za delovanje snežnih topov. Zdaj so torej na potezi v smučarskem središču. Alpski vrt (končno) odprt Na strmem pobočju med hotelom na Golteh in planinskim domom mozirskih planincev že nekaj letu urejajo "alpinetum," ki naj bi na svoj način dopolnil Savinjski gaj v Mozirju. Ta vrt alpskega cvetja je bil več kot vreden ogleda že doslej, vendar ni bil dokončno urejen in dovolj varen. Tudi v teh dneh je v polnem razcvetu, tik pred zaključkom pa so še zadnja ureditvena dela. Sklenili jih bodo zelo kmalu in alpski vrt tudi uradno odprli najkasneje do 20. maja. mjp Nižje obresti Nove Ljubljanske banke Nova Ljubljanska banka je ponovno znižala realne obrestne mere za posojila. Kratkoročna posojila odobravajo že po obrestni meri TOM+ 5,25 odstotka letno, investicijska posojila pa po TOM+ 6,75 odstotka letno. Podjetjem ponujajo še posebej ugodnna posojila za kreditiranje uvoza blaga in storitev (TOM+ 4,5 odstotka). Ekološki projekt za šestošolce Odpadek ni le odpadek Šaleška dolina - Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje in Erico Velenje sta v ponedeljek pričela izvajati letošnji projekt "Odpadek naj ne bo samo odpadek", kije tudi tokrat namenjen šestošolcem Šaleške doline, letos pa bo v njem sodelovalo 300 otrok. "Projekt je organiziran tako, da se bodo otroci v enem dnevu seznanili s teoretičnim in praktičnim delom. Na predavanjih se bodo pogovarjali o odpadkih, načinih zbiranja in ravnanja z njimi, potem pa si bodo ogledali še komunalno odlagališče.Oboje bodo pripravili in izvajajo mladi raziskovalci iz Erica. Pričakujemo, da bomo od otrok dobili še mnogo novih idej in zlasti opažanj, kaj se dogaja z odpadki v Šaleški dolini," nam je ob tem povedala sekretarka MZPM Velenje Tinca Kovač. Šestošolci bodo namreč potem izdelovali še plakate in pripravili okroglo mizo na to temo, prvi del projekta pa poteka ves teden, do jutri. ■ bš Na prvem mestu je kakovost! V Čistilnem servisu Jože Meh, tak je uradni naslov podjetja, ki ima sedež v Velenju, poslovne enote pa v Ljubljani, Novem Mestu, Mariboru in Trbovljah, in kjer je zaposlenih 175 ljudi, pogosto govorijo o kakovosti. Ne samo govorijo! Za tem tudi stojijo. Dokaz: lani so pridobili certifikat kakovosti na področju storitvenih dejavnosti, ISO 9002, zdaj so tik pred tem, da dobijo okoljevarstveni certifikat ISO 14001. Dovolj velik razlog za obisk, sploh, če vemo, da bodo s pridobitvijo tega certifikata prvi, ki ga bodo imeli v svoji "branži". Na področju storitvenih dejavnosti pa ga imajo v Sloveniji doslej le kakšna tri podjetja. Že 28. maja pričakujejo v podjetju zunanje presojevalce slovenskega Inštituta za kakovost. "Okoljevarstveni certifikat predpisuje postopke ravnanja z okoljem. Čiščenje pa je področje, kjer lahko še posebej veliko prispevamo k varovanju narave. V naši dejavnosti porabimo veliko vode in uporabimo veliko čistil in kemikalij. Doseči pa želimo na eni strani, da bomo z uporabo različnih tehnik čiščenja porabili manj vode in na drugi, da bomo pri čiščenju uporabljali le ekološko neoporečna čistila. Pri tem ne gre zanemariti področja ravnanja z odpadki, ne zgolj ločevanja, ampak tudi skladiščenja nevarnih snovi," pravi direktor podjetja Jože Meh. Zdravi pogledi, ki bodo gotovo pripomogli, da hodov prihodnje uspeli izvajati tudi ekološke projekte v posameznih tovarnah, kar je njihov prihodnji cilj. Pri vstopanju Slovenije v Evropo, je pomembna tudi ekologija in podjetja modo morala slej ko prej zadostiti pogojem varovanja okolja, če bodo želela poslovati. V Čistilnem servisu Meh vse bolj spoznavajo še nekaj, kar je voda na njihov mlin in kar jih še posebej veseli: podjetja se Jože Meh, direktor Čistilnega servisa: "V mnogih podjetjih je kakovost na prvem mestu in šele na drugem cena storitve.' vse bolj zavedajo in znajo ceniti kakovost. Ker so sami predvidevali, da bo ta slej ko prej osnovna, so jo sami začeli dovolj zgodaj uvajati v svf poslovanje. S tem so konkurenčni prednosti pred tistimi, ki tega še niso spoznali. Bodo pa, slej ko prej. morali. ■ Milena Krstič - Planiik lo-jj i \ Načrtovana pogodba povečuje upanje Veplas iz krize? VELENJE - Vodstvo Veplasa ocenjuje, da so lansko poslovno leto sklenili dokaj uspešno. Zmanjševanje stroškov na vseh ravneh ter aktivnosti pri pridobivanju poslov na daljši in ne na kratek rok sta bila osrednja ukrepa za dosego pozitivnih rezultatov gospodarjenja. Lani so ustvarili za približno 829 milijonov tolarjev prihodkov. Dobiček v višini približno 2 milijona SIT naj bi namenili za nadaljnji razvoj podjetja in ne za delitev dividend. 65-odstotkov proizvodov so prodali na tujih trgih, največji domači kupec njihovih izdelkov pa je bilo republiško ministrstvo za obrambo. Po mnenju direktorja Veplasa Franca Vedenika, so dokaj uspešno rešili tudi program reševanja 42 presežnih delavcev. Glavnina med njimi je našla svoje novo delovno mesto v invalidskem podjetju, ki so ga ustanovili, nekaj se jih je upokojilo, ostale so prijavili na Zavodu za zaposlovanje. "To so pomembna dejstva tudi za to, ker poslujemo od letos dalje kot delniška družba in bomo sredi leta na skupščini morali polagati račune nikom. Na njej bomo lahkoi zadovoljstvom povedali tudi,d bodo letošnje razvojne smernic podjetja podobne lanskim, ini so na obzorju posli, ki bi lahk bistveno spremenili položaj poi jetja na bolje. V dokaj krati času bomo izvedeli, ali nam uspelo podpisati pogi kakršno je uspelo pridobiti malokateremu podjetju v šil okolju. Tega nismo predvidi letošnjih usmeritvah." Vedenik je še poudaril, da podjetju ne govorijo več sanaciji, ker ocenjujejo, da težave iz kriznih let 1993, J prešli in postavili dokaj trdi temelje za prihodnje. Bolj g« orijo o konsolidaciji. Poneka bo potrebno zadeve še umtiej organizirati in doseči s partnet ji trdnejše dogovore. "Mordat lahko le na finančnem podroq še govorili o sanaciji, saj te; preteklih let ni mogoče odp iti v krajšem času, na splošno lahko govorimo o ozdravi podjetja," je še poudaril direl Franc Vedenik. -- 14. maja 1998 POGOVOR S TEŽO NAŠ i AS 5 Predsednik Šaleških študentov Peter Lojen: if v v Va i a n i a ne Dotrebuie jS jS ic— i sk — — — jp ^^^ — * ^ » -^»P jp ^^^ * W za organizatorja prireditev!" Šaleški Študentski klub že drugo leto vodi absolvent arhitekture Peter Lojen, ki na letošnji skupščini ni imel protikandidatov za to funkcijo, ker so se študentje dogovorili, da bodo nadaljevali lani zastavljeno delo. Tudi Plač ostaja njihovo zbirališče, čeprav je zadnje čase velikokrat zaprt, ker imajo Šaleški Študenti prireditve v MKC-ju. Stalnica pa so tudi hitro bližajoči Dnevi mladih in kulture. Bodo letos morda zadnjič pripravljeni prav v organizaciji Šaleških študentov, ki v ta festival vložijo večino svojega proračuna in moči? Peter, ki mu zadnje čase primanjkuje časa za marsikaj, sije našel čas in nam odgovoril na vprašanja, povezana z delovanjem študentov. Je bilo eno leto premalo, da bi lahko uresničil vse tisto, kar si si želel, ko si prevzel vodstvo Šaleškega študentskega kluba? "Čas zelo hitro teče, sploh, ker je delovanje kluba omejeno na vikend, takrat pa ponavadi zmanjka nekaj ur. Zato se načrti premikajo iz meseca v mesec. Kot primer: že jeseni smo začeli s projektom izdaje tompilacijskega albuma glasbenih skupin iz Šaleške doline. V bistvu je narejen, le še stiskati ga moramo, kar se bo zgodilo morda čez mesec, morda čez tri, končan pa bi moral biti že pred enim mesecem." Kdo je kriv? Imaš premalo dobrih sodelavcev, ne zmoreš vsega sam? "Oboje:" So tudi tvoji sodelavci v ožjem vodstvu ostali isti? "Prišlo je do nekaterih sprememb. Še vedno imamo delo razdeljeno po panogah. Primož Cajner vodi kulturno dogajanje v prostorih kluba in pri nekaterih projektih skrbi za finančne zadeve. Jure Trampuž pravzaprav povsod zraven, njegova glavna naloga pa so Racionalno izbrane teme. Domen Bastič je podpredsednik, dolžnosti pa ima tudi na športnem področju. Za sodelovanje izven doline je pristojna Tanja Hribar, Zalika Klemene skrbi za organizacijo koncertov, tu pa so še dru- V" Ostajajo Dnevi mladih in kulture glavni dogodek, ki ga organizirate Šaleški študenti vsako leto? "Vedno bolj se sprašujem, koliko je smiselno ta festival "kot tak" sploh vsiljevati. Za Velenje je pomembno, da ima en tak festival, ne vem pa, če je ravno pristojnost ŠŠK-ja, da to organizira za nič denarja, ki ga potem napraska od tu in tam. Mislim, da bi moralo mesto prevzeti ta festival in ga mogoče celo združiti z kakšnim drugim dogodkom, morda Pikinim festivalom. Morda bi veljalo razmisliti tudi o kakšnem drugem datumu." Peter Lojen: "Največ denarja in moči vložimo v organizacijo Dneva mladih in kulture. Letošnji festival bo poln znanih imen." Bi torej pozabili na tradicijo in nekdanji dan mladosti, 25 maj? "Zdi se mi, daje bolj pomemben kot vztrajanje pri tradiciji festival sam. Če je dobro organiziran, če se na njem pojavljajo imena, ki privlačijo ljudi iz širše okolice in sponzorski kapital, ni več važno, kdaj je lociran. Avgusta imamo recimo vsi čas, pritegnili bi lahko veliko ljudi in festival bi samo pridobil." Je pa to še vedno vaša največja prireditev? "Levji delež našega proračuna namenjamo za izvedbo tega festivala. Tudi naših moči." Od kod dobite ta sredstva ? "Organiziranost in finaciranje študentskih klubov v Sloveniji se je v zadnjih letih nekoliko spremenila. Prej je v glavnem industrija iz posameznega okolja namenila denar za dejavnosti študentov, nekaj je vedno dala tudi občina. Vedno bolj se redno financiramo iz delovanja študentskih servisov. Začeli smo zelo dobro sodelovati z Mladinskim servisom Velenje, pogodba, ki jo imamo s Študentskim servisom Maribor pa je stara. V bistvu so tu malo zlorabili koncesijo, ki je bila podpisana pred nekaj leti. Letos so jo podaljšali, pogodbe z nami pa jim ni bilo treba podpisati na novo. Poleti jo bodo vsekakor morali obnoviti, po novi zakonodaji pa bodo ta sredstva še veliko večja, kot so bila do sedaj. Zato bomo lahko več denarja namenjali tudi za prireditve, ki niso namenjene samo študentom, ampak vsem v Dolini. Letošnji festival ob Dnevih mladih in kulture bo presegel strošek milijon tolarjev". Kako si zamišljaš prihodnost SSK-ja ? Po čem naj bi bil klub prepoznaven v prihodnje, sploh, če ne bo več festivala ? "Velenje ne potrebuje več ŠŠK-ja kot organizatorja prireditev. Zato so zadolženi zasebniki, lastniki nočnih klubov, tu je Mladinski center, s katerim tudi mi dobro sodelujemo, tu je Kulturni center. Mislim, da bi oni morali skrbeti za to ponudbo, ki jo mi pokrivamo zaradi potrebe in ker hočemo pokazati, da tega primanjkuje. Ker se pač že tako dolgo s tem ukvarjamo, je prišlo Velenjčanom v kri, da je to samoumevno. Mislim, da bi morala generacija, ki prihaja za nami, spremeniti to gledanje in več sredstev nameniti za čisto preprosto druženje, sponzoriranje izletov, športne aktivnosti. Za stvari, ki so pomembne študentom." Je z odprtjem MKC-ja danih tudi več možnosti zato? "MKC je zagotovo zelo pomembna ustanova v Velenju. Upam, da bo s svojim delovanjem tudi malo dregnil v Kulturni center, da bodo tam začeli razmišljati malo drugače, saj so obremenjeni s prireditvami, ki so si jih "nakopali" skozi čas delovanja in se jih skoraj malo težko znebijo." Kaj bo novega pri letošnjih Dnevih mladih in kulture? "Glasbena imena so veliko močnejša kot pretekla leta. To pa zato, ker je bilo lani v istem času veliko podobnih koncertov v okolici in obisk ni bil tako množičen kot smo želeli. Ljudje radi slišijo kar poznajo, zato smo se odločili, da bomo letos povabili zelo znana imena, posledica tega pa je, da so se vsi okoliški festivali umaknili. Zato bo ta vikend, 22. in 23. maja, podobna prireditev in tako velika koncerta samo v Velenju. Tako bomo lahko v petek slišali Miladojko Youneed, ki je ravnokar izdala nov album, enega boljših kantavtorjev Tomaža Pengova, v soboto pa bo, le dan po uradni predstavitvi novega albuma v Ljubljani, nastopila na gradu skupina Demolition Group. Poleg tega bo v teh treh dneh še en kup prireditev. Če bo vreme slabo, bomo koncerte v manjšem obsegu pripravili v MKC-ju." Vse prireditve bodo tudi letos brezplačne, predvsem po zaslugi številnih sponzorjev, študentom pa se je pridružili tudi LAS-skupina za boj proti drogam, ki bo imela tudi svojo stojnico. ■ Bojana Špegel Poklonili so se žrtvam v Mauthausnu VELENJE - 10. maja - Odbor bivših taboriščnikov, zapornikov in ukradenih otrok, ki deluje pod okriljem Območne skupnosti borcev in udeležencev NOB Velenje je organiziral obisk komemoracije ob 60-letnici ustanovitve koncentracijskega taborišča Mauthausen. 46 udeležencev,, med njimi tudi dva preživela taboriščnika Mauthausna Stanko Rebernik in Oto Mravljak ter preživeli iz Dachaua Milan Cavnik, so položili venec pred spomenikom Republike Slovenije. ■ Katarina Ostruh i Hinko Jerčič - nagrajenec Consortim veritatis 1997 Novinar in tekač z napisom Gorenje | Čeprav je njegovo krstno ime Henrik, so mu | domači že od malega rekli Hinko. Danes ga vsi | poznamo kot športnika, "zaljubljenega" v tek I (predvsem na dolge proge), ki že sedem let vsako I jesen nosi slovensko zastavo po New Yorku, ko tja I popelje skupino maratoncev, in kot novinaija I dopisnika. Zaposleni v Gorenju pa njegovo nov-I inarsko delo spremljajo že od leta 1972. I Hinko Jerčič je nagrade za novinarja v pod-I jetju, ki jo je prejel 23. aprila, iskreno vesel. • Občutja je strnil z eno besedo. Zadovoljstvo. "Ta I nagrada je drugačna kot pri športu. Ne da se je ' meriti s štoparico in metri, zato je toliko več vredna. To pomeni, da so moje delo opazili tudi J moji strokovni kolegi in to nekaj velja." Hinko je na ta svet privekal 1944 na Muti, kjer je preživel prekrasno mladost v ritmu kovaških kladiv, ki so . utihnila samo vsako nedeljo ob štirih. Bilje četr-. ti od šestih razigranih otrok, ki so odraščali ob flu-I drih in kovaški tovarni, kjer je delal tudi njihov I oče. Od jutra do večera so tekali naokoli, zato si I je že kmalu zaželel, da bi šolanje nadaljeval na I "fizkulturni" šoli. Ko bi moral na sprejemne, je I zbolel, zato se je potem vpisal na srednjo I ekonomsko šolo v Slovenj Gradec. Ob šoli je | našel čas za številne aktivnosti. V zadnjem letniku | je bil urednik šolskega glasila Mladi ekonomist. | Takrat mu je bilo že jasno, da bo življenje | poskušal povezati z športom in novinarstvom. | Zal pa v družini niso bili tako premožni, da bi | lahko nadaljeval šolanje, zato so komaj čakali, da si najde prvo zaposlitev. Kot ekonomski tehnik se je zaposlil v Tovarni Muta, ki je kmalu postala Gorenje Muta. Računovodski posli, ki jih je opravljal, so bili sicer "uredu", a premalo za njegovo nemirno dušo. Zato se je v prostem času ukvarjal z mladino in nanjo prenašal taborniško in športno zanesenjaštvo. Že od malega je bil namreč aktiven v taborniškem odredu Bistri potok Muta, kjer je sooblikoval glasilo Gozdovnik... Tudi radio ga je zamikal. Na radiu Radlje je bil ustanovitelj mladinske oddaje "Naša misel in delo". Takrat je pričel pisati reportaže in utrinke iz življenja ljudi ob Muti tudi za Delo in Večer in Radio Slovenija... 1. maja 1972 se je po krep1 kem razmišljanju odločil in rekel "Da" takratnim vodilnim v Gorenju, ki so ga povabili v Velenje kot novinaija v podjetju. Nikoli mu ni bilo žal. Sedaj je lahko počel tisto, kar je rad delal, poleg tega pa je izkoristil vsako priložnost za dodatno izobraževanje, tako da je dodobra spoznal novinarske zvrsti in poročevalski jezik. V podjetju je že od leta 1966 občasno izhajal Informator, redno, vsak teden, pa je med delavce "prišel" od Hinkovega prihoda v Gorenje. Poleg tega so izdajali še propagandni časopis Relacije, v veliki nakladi in več jezikih. Pri slednjem je sodeloval predvsem z fotoreportažami, saj je vmes spoznal še eno ljubezen. Fotografijo. Njegovi albumi so obsežni, a slik nikoli ni delal sam, čeprav se je naučil tudi tega. Pogled skozi objektiv mu je bil tako všeč, da si je kupil še kamero, ki jo tudi obvlada. V vseh teh letih je sodeloval pri 1100 red- Hinko Jerčič je letos prejel strokovno nagrado Bratstvo- resnica za podjetju. Izročili so mu jo nih številkah Informatorja, urejal in pisal je tudi za izredne, danes pa je urednik Informatorja, ki ostaja obveščevalec zaposlenih. "Že res, da objavljamo tudi, kaj bo za malico. A to si ljudje izrezujejo in lepijo na okna, torej je tudi to potrebno, naklada pa poide že prvi dan. Želimo pa našim zaposlenim povedati čim več o dosežkih in dogajanju v podjetju. Sedaj se jim pridružujejo še delničarji. Še bolj podrobno jih o vsem tem seznanjamo v Piki na G, ki je tematsko bolj zaokrožena. Nagrado sem prejel za delo v lanskem lanskem letu, ko je izšlo 47 informatorjev in 6 Pik na G," še pove Hinko, pri čemer ne smemo pozabiti, da je še vedno dopisnik za številne slovenske medije, tudi Naš čas... Vedno radovedni in nemirni Hinko je počel (nemogoče je zajeti vse) in še vedno počne ogromno reči. Je pa eden tistih srečnežev, ki v službo nikoli ni hodil iz nuje, ampak zato, ker ima vse, kar dela, rad. Tekači z napisom Gorenje so že nekaj let stalnica maratonov doma in številnih v tujini. Po Hinkovi zaslugi. Ob čestitkah k nagradi mu tudi novinarski kolegi iz naše hiše želimo, da bo še dolgo tekal z njimi. ■ Bojana Špegel novinarja v na Otočcu. Vesela sobota pred ERA Vis a vis Živalski živ žav je bil živ Končan medobčinski knjižni kviz Sobotno dopoldne je bilo drugačno, zanimivo za vse, ki so se odločili, da ga delček preživijo pred Erino trgovino Vis a vis v Velenju. V atriju je namreč prvi rojstni dan praznovala trgovina TUKANO, v kateri lahko kupite vse za vaše hišne ljubljenčke, pa naj bodo ti še tako eksotični. Kupite pa lahko tudi hišne ljubljenčke in predstavnica podjetja HP Hobby program, ki je lastnik trgoviner, nam je povedala, da imajo ljudje zadnje čase radi predvsem eksotične živali. Obiskovalci pa so si lahko po zaslugi Društva gojiteljev malih živali Velenje ogledali tudi številne zajčke, kokoši... Praznovanje so si zamislili kot mini tekmovanje za na-jprikupnejšo in najbistrejšo žival Velenja. Okoli 20 malih in večjih hišnih ljubljenčkov se je pred posebno komisijo in očmi številnih radovednežev potegovalo za ta laskav naslov, dobil pa gaje največji tekmovalec - prikupen nemški ovčar. Drugo mesto je zasedel kuščar in tretje beli zajček, v Tukanu pa so prav za vse tekmovalce pripravili res bogate nagrade. Ledje prebit, zato računamo, da bo ob naslednjem podobnem živalskem živ žavu udeležencev še več, konkurenca pa še močnejša. ■ bš Živalski živ žav je privabil veliko radovednežev, vsak med njimi pa je imel zagotovo svojega favorita za najlepšo in najpametnejšo žival Velenja. Komisijo je prepričal lep nemški ovčar. 6 NAS CAS UTRIP 14. maja li NAZARJE - Izvajalci hitijo z gradnjo osnovne šole v Nazarjah in zidovi hitro rastejo. Prostore za osnovno in glasbeno šolo bodo zgradili že do novembra, prihodnje leto pa bodo zahtevno naložbo sklenili z izgradnjo telovadnice. S tem bodo v Nazarjah končno pridobili popolno osnovno šolo in uresničili dolgoletne želje. ■ foto.jp Strah je imel velike oči V četrtek popoldne so se v velenjski knjižnici zbrali predstavniki vseh osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja in Šmartne-ga ob Paki. Prišli so oboroženi z odličnim znanjem o vsebini dveh knjig, ki so jih morali letos prebrati, če so želeli sodelovati na kvizu z naslovom "Strah ima velike oči". Kviz so tudi letos pripravile šolske knjižničarke v sodelovanju z knjižničarkami v splošni izobraževalni Tema letošnjega knjižnega kviza je bila strah. Tekmovalci so ga Knjižnici Velenje občutili le na začetku, potem pa so odgovore kar "streljali"... Šolarji so tokrat spoznavali knjige, ki govorijo Kremplina ter Baronovega mlajšega brata, o strahu. Prvo in drugošolci so spoznali knjigi Bav Znanje šolskih ekip je bilo popolno, zato so bili bav ter Vampirčka je strah; tretje in četrto šolci na koncu vsi zmagovalci. Pravzaprav je tudi knjigi Jutri grem v bolnišnico in Strah me je v tokrat zmagala ena od človekovih najboljših pri- temi, peto in šestošolci so brali Nočne ptiče in jateljic-knjiga! Zaljebljeni vampir, sedmo in osmošolci pa |bš Minister Božo Grafenauer: "Dosledno moramo upoštevati voljo ljudi!" V petek zvečer je bil na Ljubnem ob Savinji letni občni zbor Zgornjasavinjske podružnice Slovenske ljudske stranke. Udeleženci so potrdili poročilo o lanskem delu, sprejeli nekaj sprememb pravil podružnice in izvolili nove (stare) člane upravnega odbora, ki bo iz svojih vrst izbral še predsednika podružnice, prav tako člane nadzornega odbora in razsodišča. Obravnavali in sprejeli so tudi letošnji delovni program, ki je pretežno naravnan na volitve. Veliko besed je bilo izrečenih tudi o ustanavljanju novih občin, saj smo po njihovem mnenju v letu občin. Zato ni naključje, da so v goste povabili ministra za lokalno samoupravo mag. Boža Grafenauerja, ki je o tej pereči problematiki spregovoril na začetku občnega zbora. bi upoštevali, potem bi lahko ustavno sodišče razveljavilo tudi številne referendume iz leta 1994," je poudaril mag. Božo Grafenauer in nadaljeval: "Ob vstopu v vlado je imela naša stranka glede lokalne samouprave zelo jasna stališča, ki jim sledi še danes, zato smo priprav ili nekaj predlogov za spremembo zakona. Denimo, nikjer v Evropi ni primera, da župan m bi vodil občinskega sveta, za avstrijske občine je povsem normalno, da izdajajo gradbena dovoljenja, tudi matično službo moramo vrniti občinam. Primerjava z Avstrijo je zelo zanimiva zaradi dejstva, da so bile občine v Sloveniji in Avstriji ustanovljene istočasno, torej davnega leta 1848, vendar se v Avstriji od takrat do danes njihovo število ni spremenilo, pri nas pa smo Kemiki merili znanje na OŠ Gustava Šiliha V znamenju poskusov Ko seje na začetku malo sprehodil po začetkih nove lokalne samouprave, je posebej poudaril, da so bile občine v prejšnjem sistemu le gradbeni elementi za državno zgradbo. Dejal je tudi, da se je leta 1994 na 340 referendumskih območjih le tretjina odločila za nove občine, krivda za to pa je bila po njegovem mnenju v premajhni obveščenosti državljanov. Svoje je k temu dodal še državni zbor, ki se je postavil v vlogo "arbitra" in enake zadeve reševal različno, za nameček pa je ustanavljal občine tam, kjer ljudje niso bili zanje in obratno - ni omogočil lastne občine tam, kjer so bili občani večinsko za. Navkljub vsemu v vseh minulih letih ni bilo v Sloveniji niti enega zahtevka za ukinitev posamezne občine. To pomeni, da so se "prijele" in da jih je treba ustanoviti še povsod tam, kjer jih občani želijo in zahtevajo. Nadaljevanje takšnih naporov pomenijo letošnje nove občine, tudi dodatnih 18, o katerih se bodo občani izrekali junija. Med njimi je tudi Solčava, ki po ministrovem mnenju izpolnjuje posebne pogoje, ki jih je posebej opredelila vlada, sam pa je poudaril, da se je osebno zelo zavzemal za samostojno občino Solčava, dejal je tudi, da se stranka zavzema za ustanovitev več manjših občin na področju sedanjih velikih mestnih občin, ker sta v njih kakovost življenja in problemov bistveno različni, razdeliti pa bi bilo treba tudi izrazito velike občine. "Slovenska ljudska stranka si ne more privoščiti, da ne bi upoštevala volje ljudi, kar je državni zbor počel leta 1994 in tudi še letos. Ce na referendumih izražene volje ljudi tudi letos ne Udeleženci in gostje občnega zbora bili deležni stoterih sprememb in še vedno stvari nismo dokončno uredili. Zdaj moramo zagotoviti zakonske temelje, jasno pa ukrepati kasneje, ko se bo polegla vročica ustanavljanja novih občin. Do takrat moramo zagotoviti, da bodo lahko sedanje občine normalno delovale." Po ministrovem prepričanju bi torej morali dati županom več pristojnosti, državi pa omogočiti večjo kontrolo. Enako velja za zagotavljanje sredstev. Tu bi morali doseči decentralizacijo in občinam zagotoviti čim več izvirnih sredstev, ne pa za vsako malenkost razpisovati drage javne razpise. Znano je, da so občine dobri gospo- ( darji, znano pa je tudi, da so pri nas občine deležne le 5 odstotkov izvirnih sredstev, v Evropi pa okrog 15. "Nimamo instrumentov za enakomernejši razvoj posameznih predelov Slovenije, zato ljudska stranka predlaga ustanovitev pokrajin. Vesel sem, da se občine že povezujejo na podlagi skupnih interesov, tako je tudi pri vas, to namreč pomeni, da bomo lažje prišli do pokrajin. Pri tem je res, da pokrajine delno zavira ustavno določilo, po katerem se občine v pokrajine povezujejo prostovoljno. V Sloveniji namreč moramo zagotoviti trdne pokrajine, le na takšne bi država lahko prenesla del pristojnosti. Poleg tega je Slovenija preveč raznolika, zato zelo malo pokrajin ni smiselnih. Moralo bi jih biti več, saj bi le tako zares smiselno povezovale interese in potrebe posameznega sorodnega območja," je med ostalim dejal minister Božo Grafenauer in dodal, da bo letošnje leto še zelo vroče. ■ iP "O moderni kemiji lahko rečemo, da je njen začetek v vesolju, napredek v znanju in njeni predmeti in snovi resnične in potrebne", je zapisal kemik Humphry Davy. Tega se zavedajo učitelji kemije in učenci že v osnovni šoli, zato najboljše mlade kemike spodbujajo k novim odkritjem in znanju tudi z vsakoletnim tekmovanjem za Preglova priznanja. V petek se je regijsko srečanje kemikov osnovnošolcev za srebrno Preglovo priznanje zgodilo na velenjski OŠ Gustava Šiliha. V letošnjem šolskem letu je za Preglova priznanja tekmovalo kar 1382 učencev iz 50 osnovnih šol v celjski regiji, na regijsko tekmovanje pa so se uvrstili najboljši iz solskih tekmovanj. Kemijski poskusi, ki so jih lahko mladi kemiki opravljali po reševanju Tekmovalci, bilo jih je kar 245 testov, so bili zanimivi, zato so ponujeno priložnost s pridom izkoristili. iz 45 osnovnih šol celjske regije, so se na šoli zbrali ob 15. uri, ko so jim učenci in Pridom izkoristili. Ob 17.30 so bili rezultati že učitelji te šole pripravili prisrčno otvoritev, potem znani in na zaključni prireditvi, ki seje pričela s kul-pa so se porazgubili po učilnicah in pričeli reševati turmm programom, so podelili priznanja vsem, teste. Ko so z najvažnejšim delom tega dne oprav- kl so s svoJlm znanjem osvojili srebrno priznanje, ili, so jim na šolskih hodnikih in v nekaterih spe- Vodi' letošnjega regijskega tekmovanja sta bili cializiranih učilnicah pripravili možnost za opravi- učiteljici Lilijana Lihteneker in Karmen Grabant. janje številnih zelo zanimivih kemijskih poskusov. H bš Radovedni osnovnošolci so priložnost seveda s 14. maja 1998 KULTURA NAŠ ČAS 7 Danes otvoritev Kulturnice Več kot le knjigarna I Danes ob 12.h bodo uradno odprli knjigarno Kulturnica na Cankarjevi cesti v središču ■ Velenja. Kot smo v našem časopisu že | napovedali, bo ponudba v njej veliko bogatejša I in pestrejša, kot doslej, saj velik prostor omogoča tudi dodatne dejavnosti. Zagotovo pa i bo Kulturnica v center mesta prinesla več kul-| turnega utripa, ki bo zelo dobrodošel. I V okviru Kulturnice bo poslovala prodajna galerija s ponudbo slik slovenskih slikarjev, Ikipaijev, oblikovalcev ter mala čajnica, v kateri si boste lahko izposodili in prelistali časopise in ■ revije iz različnih koncev sveta. Bogatejša bo tudi ponudba literature, sicer pa bodo vso ponudbo v Kultumici prilagajali tudi željam in potrebam obiskovalcev. Negovali pa bodo tudi družabnost ob organizaciji mini razstav, okroglih miz, literarnih večerov, pravljičnih ur ter srečanjih z znanimi in uveljavljenimi ljudmi. Nove prostore bo odprl župan MO Velenje Srečko Meh, saj se mestna občina projketu pridružuje z željo, da svojim občanom ponudi še en segment kakovosti življenja, ki ga svet neguje in spoštuje. ■ bs Knjižnica Mozirje slavi petindvajsetletnico Prijetno mesto za vse vsakogar V sklopu Zavoda za kulturo Mozirje deluje tudi knjižnica, ki v letošnjem letu slavi zavidljivih 25 let strokovnega delovanja, predvsem pa zadnja leta pomenijo tehtno uveljavitev njene raznolike dejavnosti. "Prepričana sem, da smo v vseh teh letih dosegli kar nekaj dobrih uspehov in da so naši bralci knjižnico vzeli za svojo," pravi vodja knjižnice Ana Lamut in ima za kaj takega zgovorne podatke. " Pri temeljni knjižni zalogi smo si tesno približali predpisanemu slovenskemu standardu, ki predpisuje 3 knjižne enote na prebivalca območja, ki ga knjižnica pokriva. V lanskem letu smo ta mndard dosegli z 2,9 knjig« oziroma s 50.463 knjižnimi eno-imi." Po obisku sodeč lei zelo radi zahajajo v knjižnico. 'Odrasli iščejo literaturo za razvedrilo ali izobraževanje, študenti, dijaki in učenci rnjno študijsko gradivo ali branje ga kratek cas. V našo knjižnico vpisanih preko 4.000 bralcev, ki so si lani izposodili 61.700 mt, našteli pa smo natanko 25.107 obiskov." V mozirski knjižnici pa niso samo knjige, še marsikaj se dogaja v njenih prostorih, za različne oblike dejavnosti že kar utesnjenih. Za predšolske otroke vsak torek ob 16.00 pripravljajo pravljične ure, kijih često dopolnijo in obo- z likovnim in lutkovnim ustvarjanjem, s pesmicami ali igranjem na male instrumente. Dolg je spisek pravljičnih ur, minulo sezono pa so sklenili z obiskom Kekčeve dežele. Posebej dobra je povezava s šolarji, ki se že sedmo leto vključujejo v reševanje knjižnega kviza. "Letošnja tema je Bela Krajina in Oton Zupančič in šolarji že pridno berejo predpisano literaturo in rešujejo gesla. Moram jih pohvaliti, saj se tekmovanja udeležujejo zares množično. Lani jih je sodelovalo 331, za nagrado smo jim v septembru podarili koncert skupine Napoleon in tudi za letos jim pripravljamo prijetno presenečenje," z zadovoljstvom pripoveduje Ana Lamut. Vsemu temu je treba dodati še literarne večere, predstavitve knjig in različna predavanja, dejstvo pa je, da se je vseh teh prireditev lani udeležilo preko 1.300 obiskovalcev. V sestavi matične knjižnice v Mozirju deluje- Prostori že utesnjujejo raznoliko dejavnost ta še izposojevalnici v Šmihelu nad Mozirjem in na Rečici ob Savinji, prav tako pa njene enote v občinskih središčih Nazarje, Gornji Grad in Ljubno. V Lučah knjižnica začasno ne deluje, ker skupno z občino urejajo nov prostor, prostorski problem pa bodo kmalu rešili še v Solčavi. "Za nas je zelo pomembna računalniška obdelava gradiva, ki jo bomo sklenili še v letošnjem letu in tako prešli na avtomatizirano izposojo. To bo gotovo prijetneje za nas knjižničarje in za uporabnike." Ujp Pesem pomladi BOČNA - Letošnje srečanje pevskih zborov Savinjske in Zadrečke doline, prijave pa so bodo v Bočni izvedli v soboto, 16. maja. To ni re- prispele tudi iz Kranja, Kamnika, Celja, Šoštan- vija, ampak prijateljsko in družabno srečanje ja in drugih krajev. Srečanje bodo v tamkajšnji vseh, ki jim je pri srcu lepa slovenska pesem, dvorani začeli ob 19.00. Tokrat bo nastopilo 14 zborov iz Zgornje gjp 35 let društva gluhih in naglušnih VELENJE - Ob jubileju bodo člani društva nove društvene prostore. Prireditev bo v soboto pripravili praznovanje, hkrati pa bodo odprlii ob 10. uri v Domu učencev Velenje. Dan muzejev in galerij VLLENJE - V ponedeljek bodo povsod po Ob lB.uri bo slikaijeva dela predstavila vodja ga- svetu praznovali dan muzejev in galerij. V ve- lerije, umetnostna zgodovinarska Milena lenjski galeriji KC IN so se odločili, da bodo v Koren-Božiček. počastitev tega dne pripravili voden ogled ret- g bš rospektivne razstave del Alojza Zavolovška. Štefanov večer v velenjski knjižnici Štajerska korenina, ki ljubi pesem Med nami živijo zanimivi ljudje, kijih, žal, vse premalo poznamo. Takšen je tudi Štefan Frankovič, eden najstarejših slovenskih ljudskih piscev, kije življenje posvetil prepevanju v različnih zborih in pisanju pesmi. To svojo ljubezen je prenesel tudi na svojega sina Zmaga, poneslo pa jo je tudi v tretji rod, saj tudi njegova vnuka, Domen in Samo, rada in dobro pojeta. Štefan bo letos dopolnil 96 let, zanimiv pa je tudi zato, ker je najstarejši član Univerze za tretje življensko obdobje Velenje, kjer deluje v literarnem krožku. In prav njegovi študijski kolegi so mu v sodelovanju s Kulturnim centrom Ivana Napotnika pripravili zanimiv večer, imenovan Štefanov večer. Priložnost, da ga tudi osebno spoznajo, so v četrtek izkoristili številni Velenjčani, ki so prisluhnili Štefanovi interpretaciji pesmi, pogovoru z prof. Vinkom Šmajsom in ubranemu petju kvarteta Mavrica... Štefan je še prava slovenska korenina, pravi da zato, ker je Štajerc, na kar je zelo ponosen. Da je dočakal tako visoko starost in je še vedno čil in zdrav, pripisuje solidnemu, umirjenemu življenju, v katerem pravi, da ni nikoli pretiraval z nobeno stvarjo. Jesen življenja mu lepšajo prav srečanja literatov na Univerzi, še posebej pa pove, da ima rad svojo družino, še posebej vnukinjo Vido, ki ji je posvetil tudi nekaj pesmi. Rodil se je na Ptuju, v zelo revni družini, bil pa je enajsti otrok. Ko mu je pri štirih letih umrl oče, je vsa skrb za številno družino padla na mamo, ki jih je preživljala kot dninarica "Moje otroštvo je bilo zelo težko, saj je vladalo veliko pomanjkanje. Ko sem končal osnovno šolo, sem se izučil za ključavničarja. Šolo sem končal leta 1921 in šel takoj v svet. Prvo službo sem dobil v Kamniku v Titanu, potem pa sem delal še v številnih drugih krajih po Sloveniji, pa v Zagrebu, Kragujevcu..." V Velenje se je k sinu edincu preselil leta 1994, po smrti svoje žene, ki ga še vedno boli. Ko mi pripoveduje o njej, se mu utrne solza. Potem spregovoriva o njegovih pesmih. "Pisati sem začel po drugi svetovni vojni. To je bil moj hobi, sicer pa sem bil skoraj 30 let pri pevskih zborih; najprej na Blejski Dobravi, potem v Srbiji, v Kragujevcu, kjer smo imeli svoje slovensko društvo." Ko je tu opravil tečaj za puškarja, so Štefan Frankovič v Velenju živi šele nekaj let, a ga ima rad. Da ga je mesto vzelo za svojega, so mu dokazali številni obiskovalci njegovega kulturnega večera. ga prestavili v Sombor, kjer je živel sedem let.Tu ga je ujela druga svetovna vojna, v kateri je njegova družina izgubila vse, kar so imeli, sin Zmago pa je imel šele 3 leta. Pot jih je spet vodila v Slovenijo, kjer je Štefan po osvoboditvi (bil je tudi partizan) našel delo na železnici v Mariboru. 1. maja 1960 seje upokojil. Čeprav Štefan sedaj pesmi ne piše več veliko, ker pravi, da mu nagajajo tresoče roke, ima obsežen repertoar. Njegove pesmi, ki so objavljene v kar petih zbornikih, so preproste, ljudske. In take imajo ljudje radi. Kot imajo radi Štefana njegovi novi prijatelji, ki si jih je v Velenju našel na jesen življenja. "Povsod se privadiš," mi je ob koncu smeje odgovoril na vprašanje, če se je že navadil na življenje v Velenju. Ko spoznaš njegovo življensko zgodbo, mu lahko samo verjameš, kajne? ■ Bojana Špegel Mladinski center Velenje Tokrat lutke za odrasle Jutri, 15.maja, se bo v Mladinskem centru Velenje predstavila lutkovna skupina Vagant s predstavo Pastirjeve zgodbe. Gre za trilogijo slovenskih ljudskih pripovedk ( Zlatorog, Vile v gozdu, Divja jaga). Kot spremljevalno prireditev bo fotograf Andrej A. Hudnik postavil fotografsko razstavo z enako tematiko. Lutkovna skupina Vagant deluje v okviru društva MOST iz Ljubljane od leta 1994 in s svojimi lutkovnimi predstavami razveseljujejo otroke in odrasle. Posebnost so ekološka in mirovna sporočila ter lutke iz naravnih materi- alov. Društvo MOST je nevladna in neprofitna organizacija, ki organizira mednarodne delovne tabore in dolgoročna prostovoljna dela. Prostovoljke in prostovoljci nudijo pomoč zapostavljenim družbenim skupinam, varujejo okolje in opravljajo druge aktivnosti, ki ne zanimajo profitnih organizacij in zanje ne more poskrbeti država. Otvoritev razstave bo ob 20. uri, lutkovna predstava pa se bo pričela ob 20.30 uri. Vstop bo prost! Predstavitev pesniške zbirke Petra Rezmana "Družmirje" v Družmirju Publicist in pesnik Peter Rezman je pred dnevi pri velenjskem založništvu Pozoj izdal pesniško zbirko s preprostim, a zelo zgovornim naslovom "Družmirje". Poznavalcem tega potopljenega kraja in ljubiteljem dobre poezije je namenjena jutrišnja predstavitev knjige, ki bo zagotovo drugačna, saj se bo ob 18. uri zgodila v eni zadnjih družmirskih hiš, pri Kugoniču. Za uvod bo poskrbela violončelistka Urška Šramel, knjigo bo predstavil urednik Ivo Stropnik, pesmi pa pesnik sam. Rezman je namreč odraščal v Gaberkah, a le streljaj od danes potopljene vasi, skozi katero je vsak dan hodil v šolo. Tudi gaberški gasilski dom, kjer je preživel otroštvo, je danes že pod vodo, vse to pa je bilo dovolj, da je celotno pesniško zbirko posvetil prav Družmirju. Kot zanimivost naj povemo še to, da bodo Kugoničevo hišo, (ki leži ob stari cesti od Šoštanja v Geberke, ki pelje žez Gorice), kjer bo predstavitev knjige, predvidoma v ponedeljek porušili. Prireditev je namenjena vsem vam, zato prisrčno vabljeni! Mbš 8 ms vas 107,8 MHz 14. maja 1998 WmBmltmBgmMS!k-S IK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Poprava "Zahtevam popravek," je vztrajal urednik Našega časa Stane Vovk, ker smo v prejšnjem Mozaiku zapisali, da mu posnetki s kresovanj niso uspeli. Kaj zdaj, smo se vprašali in najprej pogledali v Zakon o javnih gasilih. Preveriti smo hoteli, ali je sploh upravičen do popravka. Iz 9. člena smo razbrali, da ima vsakdo pravico zahtevati brezplačen popravek objavljene informacije, s katero je prizadeta njegova pravica ali interes. Staknili smo glave in ugotovili, da njegova pravica ne more biti prizadeta, ker bi kot urednik tako ali tako moral prebrati Mozaik, on pa gaje spustil "skozi". Lahko, smo rekli, pa bi bil prizadet njegov interes, saj, kdo ga bo pa še klical kam, če bo v dvomih, ali mu bodo posnetki uspeli ali ne! Popravek! Stanetu Vovku so posnetki prvomajskih kresovanj uspeli. So mu! Le da tega do zadnjega trenutka niti sam ni vedel. V dvom ga je spravilo to, da je dal razviti prazen film, na katerem je bilo pa vse - res vse, prazno! Niti sledu o kresovih in ognju. Poletje To, daje poletje pred vrati se vidi, čuti in sliši. Ne samo po temperaturah in soncu, ki pridno greje, ampak tudi po številnih oglasih turističnih agencij o tem, kje vse bi lahko preživeli poletne počitnice, po kakšni ceni in pod kakšnimi pogoji. Agencije so polne idej in gotovo se pri njih najde marsikaj sprejemljivega. V četrtek dopoldne je tako Bojana Špegel celo uro gostila Toma Janžiča, ki ga slišite vsako jutro v našem programu, ko v v živo preko telefona pripoveduje, kakšno je stanje na cestah po Sloveniji. Tokrat pa je predstavljal turistično ponudbo AMZ Slovenije. Najbrž je marsikoga navdušil. Glasba Petkov popoldanski glasbeni izbor v programu Radia Velenje navdušuje mnoge. Kdo stoji za tem, so vprašanja, ki jih je pogosto slišati. Pravilni odgovor: za vsem skupaj stoji Jani Drev. Glej sliko! ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... C BLOCK Konec aprila je svoj drugi album izdala skupina (trio) C-Block. Naslov al- album (leta 1977 je izšel koncertni album "Tomaž v žvio"), kar je pravzaprav zanimivo, saj je bil Tomaž Do-micelj, pri enaintridesetih letih takrat že zelo zrel glasbenik, na slovenski glasbeni sceni prisoten že več kot desetletje. Danes smo priča ponovnemu izidu tega legendarnega albuma, ki prinaša štirinajst skladb, poleg dve leti in pol, se je prvič lotila klavirja, s petimi leti je bila že sprejeta na glasbeni konservatorij, iz katerega sojo nato pri enajstih izključili, ker je odkrito priznala, da ji je bolj kot klasična, všeč ročk glasba. Pri sedemnajstih je spremenila svoje pravo ime Myra Ellen v Tori Amos in ustanovila skupino s čudnim imenom Y Kant Tori Read. Po razpadu benda je začela s samostojno kariero in izdala tri burna, ki so ga mnogi težko pričakovali je "Keepin' It Real", v primerjavi s prvim albumom pa je bolj pester, saj poleg klasičnega hip hopanja in računalniških semplov vnaša v glasbo skupine tudi nekaj kitarskih zvokov in prinaša nekaj bolj popovsko obarvanih skladb. Trenutno je največji hit z albuma priredba stare uspešnice "Broken Wings", skupine Mr. Mister, ki je v osemdesetih letih z omenjeno skladb kar nekaj časa ostala v vrhu takratnih lestvic. TOMAŽ DOMICELJ Okroglih devetnajst let je minilo od prvega izida albuma "48", takrat v Sloveniji (pa tudi nekdanji Jugoslaviji) zelo popularnega pevca Tomaža Do-micelja. To je bil njegov prvi studijski SIMPLY RED 18. maja izide nov album znane britanske skupine Simply Red. Naslov albuma, s katerega je prvi single "Say You Love Me" že mogoče slišati, je preprost - "Blue". Nov studijski album skupine prinaša mešanico avtorskih skladb in priredb znanih pesmi drugih izvajalcev, kot sta na primer Neil Young in skupina The Hollies. Skupina, ki je sicer prodala že več kot štirideset milijonov albumov, je sprva sicer hotela narediti album samih priredb, toda Mick vseh takrat objavljenih, še štiri druge, ki jih pred dvajsetimi leti zaradi tehnoloških zadržkov pač še ni bilo mogoče spraviti na vinilni album. Plošča prinaša znane Domiceljeve uspešnice, od že ponarodele "Slovenskega naroda sin", rockovske "Letnik 48", znane motoristične uspešnice "Hondoidi", do hitov "Jamajka", "Avtomat" in drugih. TORI AMOS Tori Amos je pevka in skladateljica s pestro preteklostjo. Ko je bila stara uspešne albume: "Little Earthqua-kes", "UnderThe Pink" in "Boss For Pele". Konec lanskega leta je, precej prej kot je načrtovala, izdala že svoj četrti album "From The Choirgirl Hotel", pravzaprav žalosten izdelek, ki ga je spodbudil nesrečen dogodek iz Torijinega življenja, ko je po treh mesecih nosečnosti doživela spontani splav. Svoje grenke občukte ob tem je zlila v svoje pesmi. "Spark" je prvi single z albuma. Hucknall (37), njihov vodja in pevec (mimogrede tudi svetovalec britanske vlade za področje glasbene industrije), nikakor ni mogel nehati pisati skladb. Tako je nastal pričujoči izdelek, ki odpira novo poglavje v uspešni zgodovini skupine Simply Red. ■ Mič Študent naj bo Napovednik: 15.maj 1998 DAN ODPRTIH VRAT ŠŠK 12.00: Informativni dan za dijake, Mladinski center 18.00: Kvadratna miza o viziji ŠŠK; Mladinski center 20.00: Otvoritev razstave Andreja A. Hudnika, Mladinski center 20.30: Lutkovna predstava PA-STIRJEVE ZGODBE, Mladinski center 21.maj 1998 DNEVI MLADIH IN KULTURE, Velenjski grad ob 21.00 22.maj 1998 18.00: ULIČNI FESTIVAL, Cankarjeva ulica (nastopajo: Kanta kvartet in Africa White) 18.00: SREČANJE ŠTUDENTSKIH KLUBOV IZ SLOVENIJE, Mladinski center Velenje 21.00: KONCERT, Velenjski grad (igrajo: Miladojka Youneed, Tomaž Pengov, Jazoo, Balkan Expres) 23.maj 1998 14.00: SKATE C0NTEST, Otroško igrišče 14.00: TURNIR TROJK, Igrišče pri bazenu 15.00: DELAVNICE ZA MLADE, Otroško igrišče 21.00 KONCERT, Velenjski grad(igrajo: Kepone (USA), One Di-mension Man (ITA), Demolition group, Res Nullius, Rhythm Thie-ves, Država v malem, Mandragora) Prihaja... osmič. Dnevi postajajo vse daljši. Popoldnevi že dišijo po poletju. A vendar se zdijo s perspektive študenta in njegovega kupa nepredelanih skript nedosegljivo daleč. Večerna vožnja proti sončnemu zahodu, ki zaključi brezskrbni vikend, vabi popotnika še naprej po avtocesti, tja pod varno zavetje Črnega kala. Samo še nekaj tednov je ostalo in končana bodo predavanja. Z njimi se končajo tudi vse študent- ske zabave. Dnevi mladih in kulture pomenijo za šaleško študentarijo zadnjo predpoletno zabavo. Letos bodo presekali že osmič. Kar nekaj časa že traja to zadnje obdobje delovanja Šaleškega študentskega kluba. Kmalu bo minilo deset let. In takšno obdobje je lepa priložnost, da pogledamo nazaj in naredimo načrte za naprej. Stare in mlade glave bodo zato v petek popoldne v hladu dvorane Mladinskega centra spregovorile o... vsem. In potem še ena predpoletna sprostitev. Ne pozabite potrdil o šolanju, tisti, ki ga še niste dostavili. Vse ostalo pa v petek... Ob 18.00. ■ Peter. LESTVICA DOMAČE GLASBE (št.265) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo, 10. maja: 1. VESELE ŠTAJERKE: Mladost in ljubezen 9 glasov 2. STAJERSKIH 7: 3. BOBRI: 4. PLAZL: 5. GAMSI: Mi Štajerci Martin Ne jezi se Bum-sa-sa 8 glasov 6 glasov 5 glasov 2 glasova Predlogi za nedeljo, 17. maja: 1. AVSENIKI: Kakor je tud" res 2. BRATJE IZ 0PL0TNICE: 3. KLAVŽAR: 4. MIHELIČ: 5. PRIFARSKI MUZIKANTI: Naša dekleta Ančka Lončeni bas Iz zemlje gre v trsek I Vili Grabnar ■k M" \ lik mm ■ifilHr HHgljra -M IHTI , . j vi j;.. . " V I" l MmMBKF^ I -i: 1 | 4 h VUANDA IN FARAONI SURFALIV MLADIH SKEM CENTRU Ura je bila že krepko čez poldan, ko sem se (še pod vplivom Plac-a) zbudila in ugotovila, da je sobota, 9. maja in da je pred mano še naporen dan (in noč). Spet je bilo treba spraviti pod streho koncert. Polna optimizma sem se (peš! - točke so le točke) odpravila v sončen dan. Mladinski center je še, neve-doč kaj ga čaka, počival in si celil rane od prejšnjega vikenda. Ze čez tri ure pa ni bilo več niti sledu o spokojnosti, ki je vladala ob mojem prihodu. Najprej so z eno in pol urno zamudo prispeli švicarski Lombego Surfers, ki so se ob pogledu na maso ljudi, ki je stala pred Rdečo dvorano (bila je namreč rokometna tekma), zastonj razveselili. Na koncert je prišlo veliko manj ljudi. Treba je bilo pokazati slovensko zavest in navijati za Vilija. Za Švicarji so prispeli še ameriški Wanda Chrome & The Leather Pharaohs. Mrkih obrazov in zaprtih ust so stopili v dvorano. Tako je pač, če te v roke dobijo slovenski cariniki. Kakorkoli že, gostoljubnost ter iznajdljivost obeli organizatorjev (izkušnje so bogate) je zopet rešila situacijo in gostujoči so nas naslednji dan zapustili z nasmeškom na ustih in lepimi spomini. Surferski Švicarji so dokazali, da je tudi vesela glasba lahko dobra glasba in ob pogledu na pol prazno dvorano izvabili iz ust ozvočiteljice legendarni stavek' »Velenjčani pa res ne vedo, kaj je dobra muz'ka/«Bilo je celo tako dobro, da je, sicer na hardcore prisegajoča organizatorka, v ritmu kimala z glavo. Američani so nastopili z rahlo zamudo, saj je bil njihov bobnar nujno zadržan zunaj dvorane. Posledice smo lahko videli (in predvsem slišali) vsi, še najbolj pa ostala dva člana benda, ki sta se morala prilagajati njegovemu, včasih nekoliko zamujajočemu, ritmu. Po dolgem času se jevVelenju spet slišal dober rock'n'roll v stilu Dead Moon. Izkušenost starih glasbenih mačkov se je videla že v ustih basistke, ki ničesar ne prepusti naključju in kar v ustih nosi finančno zalogo za hude čase (beri: zlat zob). Tudi občinstvo je bilo (za spremembo) zadovoljno, kulturno je v dogled-nem času zapustilo prizorišče in pustilo (sicer nekoliko okrnjeno) stalno zasedbo, da je po svoji stari navadi razglabljala o življenjskih resnicah še pozno v jutro. Najbolj vztrajni smo ob hamburgerju opazovali prihod novega dne. In se veselili prihajajočih Dnevov mladih in kulture. ROLLING STONES V ZAGREBU Zločinci se vračajo na kraj zločina. Največja še živeča in še delujoča organizacija rockovskega sveta, se po dvaindvajsetih letih ponovno vrača na Balkan. In spet v Zagreb. 28. maj bo namreč veliki praznik vseh rockerjev tega dela Evrope. In ne le teh, kajti karte za ta mega dogodek I so že v prodaji tudi v Italiji, na Madžarskem, v Republiki Češki ter celov Makedoniji in Bolgariji. In prodajajo se dobro. Do 10. Aprila je bilo namreč prodanih že več kot 50.000 vstopnic, kar jasno kaže na to, da bodo pričakovanja in napovedi organizatorjev, ki pričakujejo na koncertu 100.0001 obiskovalcev, več kot izpolnjena. Morda bo Zagreb celo presegel največji obisk koncerta Rolling Stonesov v Evropi, ki ga zaenkrat s 127.000 obi-1 skovalci leta 1995 drži Praga. O skupini Rolling Stones je bilo zapisanega in povedanega že 1 v teh nekaj vrsticah nima smisla še enkrat ponavljati bogate zgodovine tega I neverjetnega britanskega benda. Osredotočimo se raje na njihov Zagrebški nastop. Rollingi prihajajo na Hrvaško v okviru promocijske turneje njihovega zadnjega albuma »Bridges To Babylon«. Prišli bodo s posebnim letalom na dan koncerta in takoj po prireditvi Zagreb tudi zapustili. Z njimi prihaja tudi znana skupina Simple Minds, ki bo nastopila kotpred-skupina in ob tej priložnosti predstavila svoj zadnji izdelek »Neapolis«. Skupina promovira svoj album na turneji po Evropi in namerava v mesecih maju in juniju odigrati dvajset koncertov. Nastop v Zagrebu pa je edini, na | katerem Simple Minds nastopajo skupaj z Rollingi. Še nekaj tehničnih podatkov. Rolling Stones prihajajo v Zagreb s sedem-1 desetimi vlačilci, ki prevažajo opremo in desetimi avtobusi, ki prevažajo I dvesto oseb, zadolženih za različne naloge: od tehnikov do telesnih stra- |j žarjev. Tem jih bodo v Zagrebu dodali še tisoč (delavcev, gostincev, redarjev...) in tristo pripadnikov posebnih služb (policija, gasilci, zdravstveno osebje). Oder, na katerem bosta nastopili obe skupini, bo meril 55x 25 metrov, postavili bodo tristo kemičnih stranišč in skupaj tristo metrov | različnih gostinskih objektov. Organizatorji bodo postavili tudi dve montažni tribuni, velikosti 500 kv. metrov, od katerih bo ena namenjena hen-1 dikepiranim obiskovalcem koncerta in njihovim spremljevalcem, druga pa bo tako imenovana VIP tribuna, namenjena posebnim gostom. V Zagrebu pričakujejo tudi več kot 5000 ljubiteljev jeklenih konjičkov, posebej mo-1 trojev, ki bodo v okviru različnih evropskih avto-moto klubov organizira-1 no pripotovali v Zagreb. Zanje bo pripravljen tudi avto-moto kamp, ki ga bodo uredili na bližnjem stadionu NK Lokomotiva. Zgoraj natroseni podatki so res impresivni in obetajo grandiozen koncert-1 ni dogodek, kakršnih v naši bližini ni ravno veliko. Če mislite, da brez vas f ne bo mogel miniti, imate do 28. maja še nekaj časa, da se odločite« poiščete primernega organizatorja ogleda te prireditve. Agenicij, ki vas bodo tja peljale namreč v Sloveniji res ne manjka. | MiČ j 14. maja 1998 KULTURA, PORTRET NAŠ as 9 (1969) Leto 1969 so pri Šaleškem rudarju pričeli z novo pobudo za povečanje števila naročnikov in dviga naklade, tokrat z geslom "Za boljše informiranje sindikalnega članstva". Skupaj z občinskim sindikalnim svetom so želeli "uvesti poseben koncept informiranja, ki naj bi na več ali manj stalen način dajal podobo o dogajanjih in utripu življenja, tako v delovnih organizacijah kot v osnovnih organizacijah sindikata in ne nazadnje tudi o delu organov občinskega sindikalnega sveta." Kakšnih posebnih vsebinskih novosti pa v tem letu v Šaleškem rudarju ni mogoče zaslediti, torej je tudi ta akcija nekako utonila v pozabo in časopis je skorajda v enaki obliki, obsegu in nakladi izhajal še naprej. Izvod Šaleškega rudarja je še vedno veljal 30 par in že v prvi številki leta 1969 so bralce obvestili, da se do konca leta ne bo podražil, a so morali naročnino poravnati za celo leto vnaprej. Očitno pa so že pred tridesetimi leti želeli pri Šaleškem rudarju razširiti prostor svojega delovanja oziroma poročanja, saj je bila v šesti številki, izšla je 28. marca leta 1969, prvič objavljena nova rubrika z naslovom "Slovenjgraška kronika", v kateri so poročali o različnih dogodkih v občini Slovenj Gradec. 25. aprila leta 1969 je izšla osma številka Šaleškega rudarja in tokrat prvič tudi njegova nova priloga Mladi rudar, kot literarno glasilo mladih. To je bila v četrtem letu izhajanja četrta številka Mladega rudarja, literarnega glasila mladih Šalečanov, ki ga je v novi preobleki in z novo vsebino skupaj z njegovimi sodelavci pod svoje okrilje vzelo uredništvo Šaleškega rudarja. 19. junija je izšla posebna izdaja Šaleškega rudarja posvečena veliki prostovoljni akciji imenovani "Mesto - vasi", s katero so najprej uredili cesto v Šentilj. Posebna izdaja je izšla le na dveh straneh, uredil in v celoti tudi napisal pa jo je glavni in odgovorni urednik Šaleškega rudarja Ljuban Naraks, ki je bil v tem letu še vedno edini profesionalni npvinar in očitno tudi avtor velike večine tekstov in fotografij objavljenih v časopisu. Zal, tega ne moremo z gotovostjo niti potrditi niti ovreči, saj so bili članki le izjemoma podpisani in še to ponavadi s kratico ali začetnicami avtorjevega imena in priimka. Mdk r ZALESCANSKI PORTRETI 46 """I 16 1 EDITVE KULTURNEGA CENTRA IVANA NAPOTNIKA VELENJE UTERARNI VEČER V KNJIŽNICI Danes, 14. maja, bo ob 19.00, v velenjski knjižnici literarni večer. Gost večera bo . Martin ZELENKO. Z njim se \ bo pogovarjal Marjan »teigartnik. U Vstopnine ni. ZADNJA ABONMAJSKA PREDSTAVA Tokratni konec tedna bo v Velenju zopet gledališko obarvan. V goste prihaja Prešernovo gledališče iz Kranja s komedijo Slavvomira Mrožka: POLICIJA. Igrajo: Tine Oman, Pavel Rakovec, Matjaž Višnar, Gregor Eušin, Uroš Potočnik in Barbara Vidovič. Pravijo, da vicev na račun policije ni, da je vse res! Jutri, 15. maja, ob 20.30 bo predstava za beli abonma in izven, V soboto, 16. maja ob 20.30 pa za rumeni abonma in izven. Vstopnice 2000 SIT! Pika poka pod goro ... Rogaška Slatina, 8. maja - Na drugi državni reviji ljudskih pesmi, plesov in običajev za mladih od vrtca do srednje šole, kije bila v kristalni dvorani v Rogaški Slatini, se je v zvrstilo kar 31 skupin oziroma več kot 500 nastopajočih. Revijo sta pripravila tamkajšnja I. osnovna šola ter Zavod Republike Slovenije za šolstvo kot družabno srečanje in prireditev tekmovalnega značaja. Med udeleženci so se predstavili tudi učenci Osnovne šole Dobrna, OŠ Antona Aškerca in OŠ Gorica (oboji Velenje) ter učenci OŠ Ljubno ob Savinji. Če so Ljubenci vzbudili veliko občudovanja zaradi strokovno brezhibne izvedbe skrbno izbranega programa Ob krušni peči, so učenci OŠ Gorica iz Velenja s svojim "Lofiranjem" (ofiranje ob godu) dvignili razpoloženje na najvišjo raven. Daje bila to še ena zelo uspešna predstavitev Slovenije, slovenske kulture in predstava ohran- janja ljudskih običajev, pesmi in plesov, ni nikakršnega dvoma. Mentorjem in učencem je izrekel priznanje župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič, navdušeni pa so bili tudi člani komisije, ki se niso mogli odločiti za podelitev nekaj najboljših priznanj. Dobrih je bilo namreč zares veliko, zato je mnenje predstavnice Zavoda za šolstvo Republike Slovenije, da bodo nekaterim poslali priznanja za izredno kvalitetne nastope, prav gotovo na mestu. ■ Jože Miklavc Učenci Osnovne šole Gorica ob svojem "Lofiranju". Nova razstava na velenjskem gradu Znamenja Cirila Velkovrha Galerija Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje bo v torek ob 19. uri v poročni dvorani na Velenjskem gradu odprla razstavo fotografij z naslovom "Znamenja". Avtor razstave je priznan fotograf Ciril Velkavrh. V zadnjih treh letih je pripravil več kot 500 di- apozitivov s Slovenske planinske poti. Večina med njimi je kapelic in znamenj. V programu ob otvoritvi sodelujejo Podkrajski fantje in citrarka Urška Vedenik. Razstava bo na ogled do 3. julija 1998. ■ bš ATELJEfH Kaj več od dveh kravic, prašiča, nekaj malih živali in kosa zemlje mala Atelškova kmetija v Prihovi sredi bogate Zgornjesavinjske doline ni premogla. Za šestero ust premalo, zato je bil ata Ivan zaposlen v lesni industriji v Škofovskih zavodih, mama Marija /Grosova/ pa je skrbela za gospodinjstvo in štiri vedno lačne otroke. Ivan, najstarejši, se je rodil 21. avgusta 1928, pet let za njim Mara, pet let za njo Vera in leta 1940 še Franci. Kljub temu, da niso spadali med premožne, je bilo Ivanovo o troštvo lepo. Kruha so imeli dovolj - mati je spekla po pet hlebcev naenkrat, še vročega si je en kos odrezal za v roko in enega za v žep. Domači kravici so mu zaupali v pašo že pri štirih letih. Tik pred prvim obhajilom se je, ne vedoč, da bi moral biti tešč, najedel gozdnih jagod. Ko je to kasneje materi priznal, se je bogaboječa ženska zgrozila, češ da je to "božji rop". Tudi sicer je bila mama stroga, še pri dvajsetih letih, ko se je potolkel s kolesom, ga je za povrhu nabutala! Oče se je razjezil poredkoma, a takrat silno hudo. Do osnovne šole na Rečici ob Savinji je bilo pol ure hoje, ki je vedno prehitro minila. Imel je rad ravnatelja Kotnika, zglednega učitelja in krasnega človeka, ki ga je veliko naučil, kljub temu, da je učence rad vlekel za "ta sladke", da so se "držali kislo". V jugoslovanski šoli je napravil šest razredov in potem, med okupacijo, v nemški še preostala dva. Želel je postati trgovec, vedno so ga zanimali posli, rad je računal, I I I I I I toda v Mozirju ni bilo za trgovca nobenega prostega mesta. Zato so ga dali v uk za ključavničarja v Mozirje. Mojster Tratnik je bil v redu človek, delo pa zanimivo. Že takrat si je vajenec Ivo želel, da bi nekoč imel svojo malo fabriko... Tako je prišlo poletje 1944,2. avgust, ko je še ne šestnajstletni Ivo stopil v partizane, v Pohorsko brigado. Kdo ve, kaj je mladega fanta gnalo v hosto, morda malo firbec, malo romantika... Iz Pohorske brigade so ga poslali v tretji bataljon Vojske državne varnosti. V Gornjem Gradu so ga z drugimi izurili, potem je na terenu opravljal delo obveščevalca. Zadnje mesece vojne je bil v zaščitni četi bataljona. Od mladostne romantike ni ostalo prav nič. Za skoraj celo leto je bila postelja le neuresničen sen, sredi najhujše zime so si pos-tiljali pod smrekami in se zbujali s snežno oddejo na sebi; lakota je bil njihov zvesti spremljevalec; neprestano so bili v gibanju - ali so napadali ali se umikali; krogla je dostikrat sfrčalatik ušesa. In izjemna disciplina, za tri ukradena jajca so tovariša ustrelili... Pomočniški izpit za ključavničarja je opravil leta 1946. Takrat je bil že član SKOJ-a / Zveze komunistične mladine Jugoslavije/ in najprej so mu zaupali mesto organizacijskega sekretarja SKOJ-a v Šoštanju, nekaj kasneje pa v Mozirju. Tri mesece je kot namestnik komandanta tretje celjske brigade delal na udarniški akciji Šamac - Sarajevo in potem so ga, leta 1947, sprejeli v komunistično partijo. A ni trajalo dolgo, ko je že dobil prvi ukor /vse do izstopa leta 1985 so se potem vrstili ukori in izključitve in vedno znova so ga sprejemali nazaj/, očitali so mu namreč, da se preveč vdaja posvetnemu življenju, on pa jim je zabrusil, "kdaj pa naj bi ljubil, če ne v teh letih"!? Ukor je pomagal, da je sklenil obesiti politiko na klin. Dobil je službo strojnega referenta v nazarski lesni industriji, leta 1949 pa mu je podjetje dalo štipendijo in odšel je v Ljubljano na delovodsko šolo. Kljub temu, da je bil član ljubljanskega mladinskega mestnega odbora, med prakso ni niti pisnil, ko ga je mojster zaradi napake udaril. Red je red in če ga polomiš, moraš zato tudi plačati! Veliko so se učili, po gostilnah nikoli ni rad posedal, je pa s kolegi dodatno zaslužil s preprodajo rut in podobnega blaga, zaradi česar so se kdaj grdo gledali tudi z miličniki. Velika ljubezen se mu je zgodila leta 1951, v Ljubljani je spoznal lepo, pametno, pridno in včasih malce svojeglavo medicinsko sestro Cilko /Krajnčič/ iz Slovenske Bistrice. Vseeno je delovodsko šolo leta 1952 brez težav končal, se vrnil v rojstni kraj. Ker v Lesni industriji zanj niso več kazali posebnega zanimanja, je v Šoštanju bolj po naključju sprejel mesto upravitelja zastarele Strojno ključavničarske delavnice. Podjetni Ivan se je takoj lotil posla: začeli so na veliko popravljati kolesa, na veliko so se lotili popravila elektromotorjev za celo Slovenijo. Posel je tako cvetel, da so postali sumljivi in ker Ivan ni hotel izdati dobaviteljev elktromotorjev, so ga zaprli v samico šoštanjskih zaporov / malo prej je njegova delavnica temeljito obnovila vse kovinske dele taistih zaporov!/. Po treh dneh gladovne stavke so se mu opravičili in ga izpustili... Potem so jim državni organi nenehno gledali pod prste in Atelšku je bilo dovolj, ter je dal odpoved. V Šmartnem ob L Paki je nad zadružnim domom v sobici uredil prijetno gnezdeče zase, svojo Cilko/poročila sta se 16. junija 1953/ in hčerko Sašo, ki je prišla na svet le dobrega pol leta po poroki. Petnajstega aprila 1953 je postal upravitelj Kovinskega in eksploatacijskega podjetja Gorenje z desetimi delavci. Začetki so bili težki, delavci so bili dobri, a navaditi jih je bilo potrebno na red. Podjetje je izdelovalo sadne mline in mlatilnice, največ posla pa je bilo s kopanjem in predelavo tufa, gline, ki so jo uporabljali za izdelovanje bentonitov, gline za barvo. V letu 1957 jim je država vzela donosni posel z bentoniti, tako da je bilo treba zastaviti nov program. V barakah, ki jim jih je podarila celjska bolnišnica in so jih postavili v Gorenju, so začeli proizvodnjo štedilnikov na trda goriva "Tobi", ki jo je opustil Agroservis iz Šempetra. Podjetje se je začelo kadrovsko krepiti, proizvodnja je rasla. Takrat sta se srečali Atelškova in Žgankova pot. In njuni viziji. Atelšek je potreboval prostore za razvoj podjetja, Žgank delovna mesta za žene rudarjev. Rudnik je dal na voljo stare kopalnice in leta 1960 je tam stekla proizvodnja. Iz plamena in gorenja je nastalo Gorenje, z usmeritvijo v izdelovanje gospodinjskih aparatov. Štedilniku na trda goriva so dodali plinskega, nato električnega, leta 1964 pralne stroje, pa kasneje hladilnike in zamrzovalnike, barvne televizorje, kuhinje, kmetijske stroje... Ko so leta 1964 prodali v Nemčijo prvih deset tisoč štedilnikov, se je Atelšek od sreče razjokal kot otrok... Rudnik je pomagal tudi, da so leta 1964 zgradili prvo halo na prostoru, kjer stoji Gorenje še danes, potem pa so hale začele rasti kot gobe po dežju. Hkrati se je Gorenje širilo po Jugoslaviji, organizirali so dobro servisno mrežo ter v sestavljeno organizacijo pritegnili številne tovarne. V "najboljših časih" je Gorenje štelo preko 20 000 delavcev... njegove tovarne v Velenju in drugod so bile hkrati nosilec razvoja svojih krajev. Kratek pogled z velenjskega gradu pokaže, kaj vse so Rudnik, Elektrarna in Gorenje naredili za razvoj občine, in kako so pod Žganko-vo taktirko in z njim zmogli "najmočnejši" možje v Velenju /Atelšek, direktor Elektrarne Mislej, direktor Zdravstvenega doma prim. dr. Fijavž.../Ko pa je Gorenje z republiškim žeg-nom kupilo še tovarno Koerting v Nemčiji in sklenilo pogodbo o sodelovanju z ameriškim proizvajalcem računalnikov Borroughs, je nekaterim v Sloveniji prekipelo. Gorenje je namreč zašlo na področje obetavnega računalništva, ki so si ga lastili drugi. Atelšek-dobitnik najvišjih jugoslovanskih nagrad za gospodarstvenike/Avnojske in Kraigherjeve/ter dobitnik tujih priznanj za dosežke v gospodarstvu, je moral zaradi politične odločitve leta 1979 oditi iz "svojega" Gorenja, ki dotlej niti eno samo leto ni imelo izgube. Atelšek je bil od vsega začetka svoje uspešne poti "freh"-to je njegova beseda za odločnost in korajžo. Z ljudmi je znal biti po eni strani zelo korekten, po drugi pa ni maral lenobe, zahrbtnosti in hinavščine, zato človeku, ki se mu je zameril, navadno ni bilo več pomoči. Je izraziti tip vodje, ima sposobnost pravilno oceniti ljudi, zato je okoli sebe vedno imel dobro ekipo / poleg "stare garde": Krepla, Glušiča, Živka, Herlaha, Pistorja, Jerihe, Geratiča še kup krasnih sodelavcev/ in tisoče pridnih in sposobnih delavcev, brez katerih Gorenje ne bi že v šestdesetih letih postalo pravo evropsko podjetje. Sposobnosti pogleda v prihodnost, presoje in pravilnega ter hitrega odločanja so ga napravile za dobrega direktorja. Red, disciplina, odgovornost so bile Atelškove glavne zahteve. Tako kot je bilo takrat lepo urejeno Velenje, je bila urejena okolica in notranjost Gorenjevih tovarn. Atelšek je v proizvodnjo odhajal redno, nenapovedano, tudi ponoči... Bil je hitre in hude jeze, še najbližje sodelavce je pošteno nadrl, če je bilo potrebno. Iz sobice so se Atelški preselili v svojo hiško v Gorenju, leta 1960 v enodružinsko rudniško hišo na Levstikovi ulici v Velenju, leta 1967 pa v lastno hišo ob reki Paki v Velenju. Leta 1980 sta se z ženo preselila na razširjeni vikend na Malem Vrhu nad Šmartnim ob Paki, hišo pa prepustila hčerki Saši, ki je medtem končala ekonomijo, se poročila in rodila vnukinji Vesno in Tinko. Vodenje Gorenja je zahtevalo celega človeka, ob delu je leta 1957 končal še srednjo ekonomsko šolo, bil je poslanec v republiški skupščini v obdobju 1967 -1971 in 1984 -1992. Še lov, ki ga je navduševal od malega, je Ivan izkoristil za srečanja s sodelavci in poslovnimi partnerji ter za sklepanje poslov. Resnični prosti čas je bil zapolnjen na vrtu ali pa v velikem sadovnjaku in vinogradu ob vikendu - za ravnotežje naporni službi. Iz Gorenja je torej odšel /v resnici nikoli, saj so vsi kasnejši vodilni možje Gorenja z njim ves čas negovali tesne stike, zdaj pa je celo predsednik nadzornega odbora Gorenja/ leta 1979 in imenovali so ga za namestnika direktorja Ljubljanske banke, za dve leti je odšel še za predsednika republiške interesne skupnosti za energetiko in končno leta 1984 v pokoj. Odhoda iz Gorenja ni prebolel nikoli, prav zaradi tega je zbolel na srcu in so mu celo vgradili srčni vzpodbujevalnik... Pravzaprav je bil odhod v pokoj odhod v nove posle, skupaj s partnerjem je začel prodajati znanje, projekte in programe za celotne tovarne. Ves čas je v stiku s poslovneži in politiki. A pri tem seveda ne pozablja nase, vsaj dvakrat na teden plava, na teden prekolesaritudi po petdeset kilometrov, vsako leto smuča, uživa v gobarjenju, dela v vinogradu in sadovnjaku. Njegovo delovno sobo krasi preko dvesto steklenic žganih pijač z vsega sveta, ki jih zbira že od začetka šestdesetih let, a so vse še zaprte. Umetniška dela je začel zbirati nekaj kasneje in danes se lahko pohvali z Jakopičem, Pavlovcem, Generaličem... Človek, ki je ustvaril Gorenje, je preplet skojevca, komunista, socialdemokrata, avtokrata, kapitalističnega direktorja in poslovneža. Namesto, da bi se pri sedemdesetih grel ob štedilniku Gorenje, je nenehno v gibanju. Najbrž ima prav, ko trdi, da je človek pač toliko star, kot sam hoče... ■ U. Hrast i i 1 I I I I I I I I I I I I I i 10 KAK as 14. maja 19 KS Rečica ob Savinji Samoprispevek za šolo Gradnja popolne osnovne šole sicer pridno napreduje, že na začetku pa so se odločili, da bodo temeljni kamen vzidali pozneje. To se je na lepi slovesnosti zgodilo v soboto dopoldne, kamen pa je oblikoval umetnik Goran Horvat. Da so pripravili bogat kulturni spored, ni treba posebej poudarjati, krajanom pa sta spregovorila predsednik krajevne skupnosti Jože Kramer in mozirski župan in poslanec državnega zbora Jakob Presečnik. Jože Kramer je dejal, da je bila nekdanja osemletka stara, a je imela dušo, sedanja podružnična šola je lepa, a je majhna in nepopolna, zato so toliko bolj veseli, da bodo končno uresničili več kot četrtstoletne želje. "To bo največja stavba doslej zgrajena na Rečici, pomenila pa bo nov razvojni zagon za kraj in krajevno> skupnost." Zupan Jakob Presečnik je poudaril, da se bodo krajani radi spominjali tega lepega in pomembnega dogodka in izrazil zadovoljstvo, da se na Rečico vračajo tudi ostale nekdaj odvzete ustanove in med ostalim posebej poudaril: "Ta velika stav- ba bo več kot šola, pomenila bo večjo navezanost na kraj v otroških in kasnejših letih, to bo steber delovanja in razvoja kraja. Obenem bo razbremenila mozirsko in omogočila pogoje za devetletno šolo v Mozirju. Ob slednji načrtujemo izgradnjo večnamenske dvorane in to bo nov velik zalogaj. Krajevni skupnosti Rečica ob Savinji in Mozirje torej čakajo veliki napori za uresničitev obeh zajetnih naložb in marsičemu se bomo morali odreči, če želimo uspeti, prvi pogoj pa sta izglasovana krajevna samoprispevka. Tega se moramo zavedati in se temeljito pripraviti." ■ Temeljni kamen sta vzidala župan občine Mozirje Jakob Presečnik In predstavnik izvajalca Boris Cimperman Ko je šola stara 20 let Livada na glasbenem popotovanju okoli sveta Osnovna šola Livada je bila v lanskem šolskem letu "stara" 20 let. Se vam zdi malo ali veliko? Zgodovina, ki jo po svoje napiše vsaka generacija, vsak učitelj, ki je primaknil mozaik k zgodovini šole, je vsekakor že kar zajetna. Obletnica pa je tudi čas za spomine in proslave, ki so jo učitelji in učenci te šole priprav- ili v petek zvečer v Domu kulture Velenje. Šolo so obiskovalcem predstavili tudi s posebnim glasilom, ki so ga pripravili učenci ob šolinem rojstnem dnevu, dobil pa ga je prav vsak obiskovalec prireditve. Številni starši, učenci, sedanji in nekdanji učitelji, so na prireditvi najprej uživali v odlično zamišljenem, simpatično pripravljenem in dobro izvedenem musicalu, ki so ga pod vodstvom mladostne učiteljice glasbe Rožice Napotnik pripravili učenci šole. Z njimi smo skozi glasbo in petje popotovali okoli sveta, se zazibali v ritmu španskih, kubanskih, ruskih in drugih melosov in morali priznati, da so Naj prodajalka Darinka Goršek Najti pravi trenutek je prav« umetnost! "Daj, no, daj, " je dejala Darinka Goršek, prodajalka na oddelku bele tehnike v Eri Standard, svoji šefici Zvonki Rogovnik ob sporočilu, da je po mnenju bralcev in bralk Našega časa naj prodajalka. Ko nas je zagledala ob Zvonki, seje nasmehnila in v zadregi, zmedi, ob presenečenju ali kakorkoli bi lahko poimenovali tisti trenutek, seje znašla tako, da nas je "naročila" za klepet naslednji dan. "Res sem bila presenečena nad izborom in ne vem, s čim sem si to zaslužila. Tisti, ki so pošiljali zame kupone, že vedo. Sama menim, da so s tem ocenili kar celoten kolektiv, moje sodelavke in sodelavce. Res smo "lušten" kolektiv, ki se zaveda tega, daje Standard pojem med trgovinami v Velenju in to si po svojih močeh prizadevamo ohraniti," je komentirala. 21 let je že prodajalka, vseskozi pri Eri kot prodajalka programa tehnike. Sploh najraje prodaja svetila in vedno, kamor gre, to zadevo najprej opazi ter se ob pogledu na lestenec vpraša: "Le kje so ga kupili." Ko smo jo vprašali, kaj je najtežje v njenem poklicu, se Darinka ni mogla povsem odločiti: biti nenehno na nogah, pokazati stranki vedno nasmejan obraz, tudi če nisi takšne volje, izbira pravega trenutka, kdaj in kako naj se stranki, ki si ogleduje določen izdelek, približa, pogled na tr- govino brez kupcev... "Ničesar od tega ni enostavno. Marsikaj sem že doživela in vem, da lahko kakšnemu kupcu narediš krivico, če se mu prehitro približaš z vprašanjem: " Vam lahko kaj pomagam". Izbrati pravi trenutek je prava umetnost. Biti danes prodajalec ni primerljivo s časom, ko sem začela. Vedno bolj zahteven je ta poklic, veliko moraš vedeti in Darinka Goršek je želela postati sani-tarka. A, ker se ji je zdelo "nob/" prodajati, se je odločila za prodajalko. biti moraš kar malo psihologa. Z nekaterimi sem že tako domača, da mi zaupajo še kaj drugega kot le nakupovalne želje." Darinka je želela postati dijakinja sanitarne šole v Ljub-jani. Prešerno se je nasmehnila ob misli, kako je pravzaprav zajadrala med prodajalke. "Krivdo" za to, kar počne danes, je pripisala pred stavniku Ere, ki je prišel med učence osnovne šole Antona! Aškerca v Velenju in jih navduševal za poklic prodajalcev. Ker ji je odpadla ura zgodovine, ker je lahko neko- | liko kasneje teden dni "igrala" vlogo prodajalke na oddelku kozmetike, in ker se ji je to "zdelo nobl", je svojo prvotno odločitev spremenila Danes ji ni žal. "2a( mogoče to, da nisem naredila še kaj več kot poslovodske šole. Saj veste, ne da se vedno vsega uskladiti. Razdajati se moraš pa povsod, če hočeš svoje delo kolik toliko dobro opraviti." V tem trenutku se doma razdaja kot mati, žena in gospodinja, kot lju- j biteljica vrtičkarstva in rož. Nekaj malega zemlje imajo Gorškovi v Vin- I ski Gori, ki jo rada ob- I deluje, pa počasi bi radi zgradili tudi svojo hiško. "No, ja, dopenzije bože." Ker si zna poiskati delo, prostega časa praktično I ne pozna. A, za piknik, ki ga je obljubila svojim | sodelavkam in | sodelavkam, če bo j izbrana za naj prodajalko, ( bo že mogla najti. Obljuba i dela dolg. Izbor za naj proda- J jalko prav tako:"Ponosna sem \ na to in je zame predstavlja dodatno spodbudo v prizadevanjih dati še več od sebe kot sem," je sklenila pogovor Darinka I Goršek. ■ Tp Opazili ste jih V današnji številki našega časa objavljamo drugi kupom za novo naj osebnost. V šolskih klopeh bo ta in v začetku prihodnjega meseca dokaj vroče in kar prav je, da smo se odločili za izbor naj učitelja, učiteljice. To nam vse zadnje potrjujejo tudi prvi kuponi z imeni in priimki učiteljic, ki so jih učenci in njihovi starši poslali na naše uredništvo. Seveda ne kar tako, ampak zato, ker cenijo njihovo delo, ker so opazili njihovo prizadevnost in razumevanje do tistil kijih poskušajo čim bolje pripraviti za nadaljnje ži\ jenje. Danes vam kakšnega imena še ne bomo izdali, v pi hodnji številki našega in vašega tednika pa že, da se bo lahko pravo navijanje, "boj" začel. Izpolnjene kupone pošljite na naslov našega ui ništva: Naš čas, Foitova 10, 3320 Velenje, s pripisom Opazili ste jih. NAJ UČITELJ, UCITELJICA Glasujem za........................................... Iz .................................................. Moje ime in priimek..................................... Naslov ..........................Pošta................ Izpolnjen kupon pošljite na naslov Naš čas, d.o.o., Foitova 10, p.p. 89,3320 Velenje. Mestna četrt Desni breg Igrišče v Rakovem go; Z veliko dobre volje so se v Mestni četrti Desni breg lotili čiščenja in urejanja otroškega igrišča v Rakovem gozdu, ob vrtcu Tinkara. Nekaj sredstev so za to prispevali na Uradu za gospodarske javne službe, nekaj v Mestni četrti, Podjetje za urejanje prostora je poskrbelo za montažo igral, ki jih je prispeval Premogovnik Velenje, mladi pa so zavihali rokave, očistili vso odvečno nesnago v gozdu in na poteh, ki vodijo skozi igrišče, prepleskali klopi, gugalnice in koše za smeti in igrišče je dobilo lepo podobo. "Želel bi le, da bi tudi tisti, ki niso sodelovali v akciji, znali ceniti delo, trud in tudi sredstva, ki so bila vložena v obnovo igrišča. Koristili ga bodo lahko najmlajši, tisti, ki obiskujejo vrtec in tudi drugi, ki radi zahajajo v ta predel. Hvala vsem, ki so nam pri tem pomagali," je ob koncu akacije zadovoljen rekel predsednik sveta Mestne četrti Desni breg Srečko Korošec. ■ mkp Po končanem delu, pridni so bili, je sledil "likof". :du je spet bili nastopajoči dobri in prisrčni. Kot se spodobi za takšne prireditve, je zbranim spregovoril tudi ravnatelj šole Stanislav Lešnik, ki šolo vodi od leta 1992. Ozrl se je v preteklost in obudil nekaj spominov. Več o šoli pa boste izvedeli v eni od naslednjih številk Našega časa. ■ bš Pevci niso bili le pevci. Kot se za musical spodobi, so bili tudi dobri igralci. Zato je bila celota všečna in prijetna očem in ušesom. To je zagotovo predstava, ki jo morajo pokazati tudi vrstnikom na drugih šolah! šik NAŠ VAS 11 Poroki, ki je bila pogosto "poroka iz razuma", je sledilo družinsko življenje, ki ga je pri naših prednikih še v 19. stoletju pač krojila njihova stanovska in socijalna pripadnost. Otrokom v teh zakonih je bila lakota pogosta spremljevalka njihovega otroštva, prav tako pa tudi palica, saj je vzgoja temeljila na brezpogojni pokorščini strašem, ki so jo dosegali s palico, trdo besedo in zahtevo po brezpogojni in takojšni izpolnitvi vsakega ukaza. Prav zanimivo je z današnjimi očmi pogledati podobo idealne družine tistega časa, kakor jo je naslikal kasnejši lavantinski škof A. M. Slomšek v svojem znamenitem delu "Blaže in Nežica v nedelskej šoli", ki je prvič izšla Teta 1842. Gre za družino bajtarja Tomaža, ki se je "zvučil po letu zidariti, po zimi pa stole mize, omare in take ropotije delati..." in nekdanje dekle Ance - "bogata ni bila, pa pridna, zastopna in poštena". Po letu zakona se jima je rodil sin Blaže in leto za njim še hči Nežica. "Idealna" družina je v tem pogledu kar podobna mnogim bajtarskim družinam, kjer v 19. stoletju v resnici ni bilo mnogo otrok, saj so se bajtarski sinovi in dekle ženili in možile šele v poznih letih. Stari so bili običajno precej čez trideset let, tako da je bilo povprečje števila otrok v takih družinah res le okrog dva. V prvi polovici 19. stoletja je otroštvo otrok iz takih družin krojilo predvsem delo: desetletna Slomškova Nežica tako na kaplanovo vprašanje: "Kaj pa da v šolo ne hodita?" odgovarja: "Ne vtegneva. Pozimi pomagam jaz mami, Blaže pa ateju. Po letu paseva veško živino, da si obleke zasluživa." Zanimivi so tudi (idealizirani) opisi njunega nedeljskega dneva: "V nedeljo jutro zgodaj vstaneta in kleče odmolita, kakor so ju mati naučili. Oče grejo k ranemu opravilu, mati pa doma kosili kuhajo in živinco opravljajo. Blaže in Nežica jim pridno pomoreta. Oče od prvega opravila pridejo; miza je pokrita in kosilo se na oknu hladi. V koti za mizoj imajo britko martro; pred njo se vstopijo in na glas molitvo pred jedjo opravijo... Po kosilu zopet odmolijo, in otroka vse čedno iz mize pospravita. Vmijeta se, preoblečeta..." in odideta v popoldansko nedeljsko šolo. Po vrnitvi "oče vkažejo Nežici, naj materi per kuhni pripomore, Blaže krav-co oskrbi. Po večerji vsih četvero poklekne... kadar večerno molitvico opravijo, Blaže in Nežica poklekneta, Oče obadva pokrižajo, ter blagoslovijo..." Za pokušino pa še bolj navaden dan; "v pondelk ju zgodaj izbudijo. Po jutrni molitvi mati in Nežica predete (nedeljska šola se je začela v nedeljo po "vseh svetih" - torej v začetku novembra, zato se je preja že začela), oče treske cepijo, Blaže pa sveti... Ko se dan zazna, grejo mati kosilce kuhat, oče z Blažetom v hlev opravljat; Nežica pa hišo pometa... Po kosilci grejo oče v Planino lesa kupit. Otroka ženeta živinico na vodo, ter gresta z vedrico za mater po vodo..." Otroci so do desetega, enajstega leta ostajali in delali doma, kmalu nato pa so odhajali služit k sosedom, še večkrat pa precej daleč stran od rojstne hiše; če spet citiramo Slomška: "Posledne dni starega leta seje družina (v tem primeru so mišljeni posli - op. J.H.) selila. Vse križem so omare in skrinje vozili... Ravno se nedelskih šolarjev dvoje v službo odpravlja. Florjanova Marica gre za hišno k nekej velikej oštariji; Simenov Tonej za kučjaža k Novograjskemu gospodu, den hoda daleč..." Na pot med tuje ljudi so ju spremil tudi obširni poduki gospoda župnika, ki jima je naročal: "Poštena bodi in pametno se nosi... Gospodarja in gospodinjo spoštuj, rada jih vbogaj in urno stori, kar ti vkažejo brez vsega jezlanja. Naj bo delo še toljko težavno, radovoljno ga stori...Ne verjemi sladkunom, ki velike obljube delajo... beži gerdune, ki začno nesramne reči počenjati; kliči v pomoč, ako se sama vbraniti ne moreš..." Pa še poduk za fanta: "Bodi zvest svojemu žlahtnemu gospodu, varuj njih škode kakor sam sebe. Ne daj se slabim tovaršem zapeljati, da bi z njimi igral, pit hodil, alj pa svojega gospoda goljufal. Vsi taki pajdaši so dereči volki, naj se tebi še tako prijazni delajo. Priden bodi... rajši stori več, ko premalo... prihrani si kaj za stare dni, in tudi svojih bornih staršev ne pozabi." vem, da zdaj na cvetličnem sejmu izgleda, kot da mi rožic sploh ne sadimo. Resnica je pa ta, da kolikor smo jih posadili, toliko smo jih prodali, ko je bil čas za to." "Teb' je še lepo, teb'. Od dela, ki ga opravljaš, se ne moreš pretegnit', saj turistov v Velenje ne zaide toliko, da bi se lahko," je precej za šalo, malo pa zares rekel Andrej Grebenšek iz Gorenja (desno) šefu TlC-a Velenje Alojzu Hudarinu. "Čakaj, čakaj," mu je ta odgovoril, "boš videl kaj bo, ko bo odprt hotel. Vsi bodo hodili k nam spraševat', kaj naj počno v mestu." levo iii desno Pogajanja Kaže, da bi bilo dobro, če bi več Velenjčanov vključili v mednarodna dogajanja. Na zadnjih "pogajanjih" so uspeli premagati Hrvate. Naslednje evropsko prvenstvo bo v Velenju! Neuspeh Naša zunanja politika je doživela še en neuspeh. V Angliji nas evropski bogovi niso uslišali. V cvetju Ne vem, če je kriv res le novi prometni zakon, ampak toliko različnih cvetličnih sejmov kot smo jih doživeli ta mesec, pri nas še ni bilo. Vse menda zato, da se vsaj tu mnogi vozniki počutijo "kot doma". V rožicah. Razbremenitev V mnogih podjetjih so ravnali v skladu z rekom, da si morajo sami pomagati. Da se morajo opreti na lastne sile. In če jih noče razbremeniti država, se razbremenjujejo sami. Ne podeljujejo več štipendij. Svoj meje Kandidatka za novo šoštan-jsko županjo hoče najprej poskrbeti za prostor, kjer naj bi vladala. Zato jo moti mejni kamen s sosednjo občino. Da je brenkanje na to struno po godu tudi mnogim Šoštanjčanom, je menda zgolj slučaj. Sprava Ljudje bi se že zdavnaj spravili. A kaj, ko je preveč poslušnih, ki morajo ubogati glas svojih strankarskih voditeljev. Nesrečno ime Zaradi podpisa kapitulacije je zadnji čas tudi Topolšica kraj nesrečnega imena. Za kakovost Velenjski knapi naj bi ob naslednjem stanovskem prazniku dvojno slavili. Prejeli naj bi tudi certifikat kakovosti in se po tem povzpeli celo nad druge evropske premogovnike. Nekatere le zanima, če bo certifikat kakovosti pomenil tudi to, da bo "velenjčan" kakovostnejši - bolj vroč. Že mladi vedo Zdaj že mladi vedo, daje naš gozd nekaj skrivnostnega. Ali vsaj, da se z našimi gozdovi dokaja nekaj skrivnostnega. Pirova zmaga Laško pivo je šele v finalu pogasilo velenjsko Gorenje! Marjan Zdolšek, vodja vrtnarstva v Podjetju za urejanje prostora (levo) svojemu direktorju Jožetu Mrazu: "Saj Reka Palca danes neopazno teče skozi mesto Šoštanj in je zanj le "prepreka". V globoki, štiri-oglati kamniti strugi je varno regulirana. Zato ob nalivih ni večje poplavne nevarnosti v mestu. Je pa čisto druga pesem, ko se pred ustjem Penka sreča s Toplico in Florjanščico. Tam prebivalci "novozgrajenega" naselja v Floxjanu nimajo mirnega spanja, kadar neurja močijo obronke okoli Šaleške doline. Dobršen del naselja Pohrastnik pač stoji na že dolga stoletja starem poplavnem območju reke in dragi posegi, ki so bili izvedeni v strugo, so minimalni proti materi naravi. Ta pa brez načrtov že tisočletja živi svoje življenje mimo ljudske volje. ljudje bi jo morali bolj opazovati in se po njej ravnati, ne pa da jo kar naprej nekaj popravljajo. Kamnita struga res omogoča hiter odtok poplavnih voda Rake. Zato pretežni del doline poplavno ni ogrožen. A fizika ima svoje zatone in Pohrastnik je pred ozkim grlom Penka in Paka tam kljub poplavljanju ne bi nikoli povzročila škode, če ... če tam ne hi zgradili naselja. Zanimivo, da ga v starih časih niso. So pač znali opazovati naravo zato, da so se ji prilagajali. Danes ljudje radi popravljajo "božje delo" in so tako zapleteni v nenehno popravljanje in saniranje svojih posegov, saj vsaka storjena (ne)urrmost v naravi potegne za sabo vrsto nepredvidenih posledic! Na dveh starih razglednicah Šoštanja, ki so po zaslugi g. Zvoneta A. Čebula razmnožene in ponovno na prodaj , pa lahko zaslutimo drugačne posege na reki, ki pa jih v Šoštanju žal ni mogoče več videti. Na slikah vidimo, daje bila struga nekdaj pri usnjarni zajezena in voda je leno polzela skozi mesto. Na eni je narisan celo čolnar. Predstavljajte si, da si v poletni vročini kupite^ sladoled pri "Movhu" ter se odpravite čez cesto. Tam bi vas pričakal gost drevored (vrb žaiujk), klopce in reka, do katere hi se lahko sklonili in si omočili dlan. V grmu bi ribič namakal vabo ribam, ki bi domovale v globoki vodi. Račke in mogoče tudi kakšen labod bi se leno vozili od enega do drugega mosta. Idila, ni kaj! Morda kdo poreče temu celo utopija. Toda z denarjem, ki se zaradi državnih interesov pretaka skozi Šoštanj, bi bilo mogoče uresničiti to utopijo. Nenazadnje so že zasnovani idejni koncepti in to dejansko ne bi bilo tako silno zahteven poseg. Toda ideja ima eno lepotno napako. Voda v I&ki je še vedno neprimerna za življenje česa drugega kot temno zelenih alg, ki se po vsakem, daljšem toplem obdobju silno namnožijo. Voda je namreč "obogatena" predvsem s hrano za te črno-zelene štrene, ki se lasato zvijajo po strugi. Vse pa kaže, da bo Šoštanj zopet zadnji, ki bo deležen potrebne sanacije vode. Še vedno je precej tudi šoštan-jskih odplak (!) speljanih v Pako, da o "slučajnih" prelivih iz elektrarne, ki se "pomotoma" še zgodijo, sploh ne govorimo. Pa tudi sanacijski program zavode, kije bil nekdaj še v oni, velenjski občini sprejet, se ne izvaja tako, kot je bilo zamišljeno. Po logiki stvari bi se namreč morali onesnaženi pritoki, ki so speljani v Rako, "čistiti" po vrsti, torej nizvodno. Pri nas pa je tudi ta prioriteta podvržena aktualni politični volji. Tako bomo namesto šoštanjske obvodne idile najbrž še kdaj videli agonijo srebrnih klenov, ki se bodo, hlastajoč za čisto vodo, nemočno valjali po onesnaženi Paki. To smo ne tako daleč nazaj že (še) opazovali. Še danes ne vem, ali so ribe takrat zašle v rečno strugo iz jezera, ali pa so jih v vodo "vložili" ribiči v trdni veri, da so ribe prav tako potrpežljivo zdrž]jive, kakor ljudje. Perorez rero "Nekaj še vseeno lahko poskusiš," nagovarja Drago Bizjak, pražarna Mibi in predsednik Smučarsko-skakalnega kluba Velenje (levo), predsednika NK Rudar Janka Lukneija. "Zapovej jim, da morajo pred tekmo obvezno popiti skodelico naše kave. Če drugega ne, se jim vsaj spalo ne bo." REZANJE ŠOŠTANJA PAKA 12 KilS ČAS MNENJA in ODMEVI 14. maja 1998 Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in ki bodo imeli več kot 80 znakov v eni vrsti, ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji. Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Uredništvo Stara oprema za novo kinodvorano Ob skorajšnjem dokončanju nove kinodvorane pri hotelu Paka nas vz nemirja dejstvo, da je za opremo dvorane predvidena stara - obstoječa projekcijska tehnika. To sta dva kinoprojektorja znamke Iskra KN-3, stara več kot 30 let, ki zdaj opravljata svojo funkcijo v Domu kulture Velenje. Za vse ostalo je namenjena nova oprema, tudi sur-round zvok, le glavna stroja, ki dejansko dajeta sliko na platno, sta preživeli in odsluženi napravi. Ni dvoma, da še delujeta in da sta bila ob svojem času vrhunska. Po podatkih, ki jih imamo, pa je npr. že okvara pogonskega mehanizma, to je malteškega križa, nepopravljiva, ker ni več rezervnih delov. Le skrbnemu vzdrževanju in sposobnosti operaterjev se lahko zahvalimo, da sta stroja še v funkciji. Že samo njuno premeščanje lahko povzroči strojelom. Potem so tu še zastarela zrcala z manjšo odbojnostjo, elektronika s preveliko porabo električne energije in z leti zastarela in potemnela optika. In to naj bosta nosilca slike v novi kinodvorani, ki bo menda opremljena z zvočno tehniko naslednjega tisočletja, ki pa jo dejansko usmerjata prav ta dva stroja z določenim dodatkom. Zanimanje za kino se zadnje čase precej veča, še vedno pa ne omogoča dovolj sredstev, čeprav nudi umetnost in zabavo, da bi lahko lokalno kinopodjetje zmoglo tak nakup. Poudariti moramo, da s tem sicer nimamo nič, vendar kot društvu, ki se že 27 let ukvarja s filmski dejavnostjo, nikakor ni vseeno, kakšno sliko bodo - bomo gledalci gledali, kaj jim bomo ponudili. Iz lastnih izkušenj vemo, kako pomemben je kinoprojektor pri filmski predstavi, saj smo vedno hoteli iz naših majhnih projektoijev izvleči kar največ svetlobe, ostrine, jasnosti in mirnosti slike, ostrih robov in kontrastov, čistega zvoka in nepopraskane slike. Tega žal preko 30 let stari stroji ne nudijo in zagotavljajo več. Slovenska kinoteka v Ljubljani je svojo dvorano pred nedavnim opremila s kompletno novo tehniko. V Sloveniji je tudi nekaj ponudnikov, ki so sposobni dobaviti in montirati takšne stroje. V deželah okrog nas je dovolj tovarn, ki izdelujejo kinoprojektorje za 35 mm trak, od vrhunskih, do malo manj vrhunskih, npr. Eiki, Ernemann, Elmo, Meopta, itd ..., katerih cene se gibljejo pri najcenejših od dveh milijonov tolarjev navzgor na projektor (potrebna in dovolj sta dva) pa do dvanajst milijonov. Ne smemo pozabiti, da je to naložba za vsaj trideset let. Naj navedemo še nekaj argumentov temu v prid. Leta 1948 je Velenje dobilo prvi objekt, zgrajen z udarniškim delom - to je takrat za periferijo eno najmodernejših kin-odvoran, na kar so bili Velenjčani zelo ponosni. Kasneje pa smo doživeli propad letnega kina ob jezeru, pa požar v kinodvorani, ki se ni več obnovila in vse projekcije filmov v Domu kulture s hudo trapezno sliko, ker dvorana ni temu namenjena ter za današnje razmere s katastrofalnim zvokom. Ni naš namen, da bi razpravljali o vzrokih za takšno stanje ali s prstom kazali na karkoli, temveč je naš namen le poziv za zagotovitev ustrezne opreme za doživljanje filma, primerno današnjemu času. Tako kot so izjemno pomemben "stroj" čudovite orgle v glasbeni šoli za doživljanje slušnih užitkov, tako je pomemben kinoprojektor za doživljanje vidnih umetniških dosežkov. Zato pozivamo gospoda župana, kot tudi na Mestni svet občine Velenje, investitorje kinodvorane in obnove hotela Paka, da razmislite o možnostih podpore pri nakupu modernih strojev za novo kinodvorano. Ne moremo se namreč strinjati, da bi bila to samo stvar tistega, ki v mestu skrbi, da filmske predstave tečejo, hkrati pa je povsem nelogično, da ob tolikih sredstvih za obnovo hotela, izgradnjo kinodvorane in ostalo opremo "škrtari-mo" ravno pri glavnem dejavniku. Možnosti so bile vedno, če pa se jih ne bo dalo najti, se bomo ljubitelji filma morali zahvaliti v smislu: "Hvala za računalniško vodeno "staro stružnico" in grenak priokus ob otvoritvi dvorane." Za Paka film Velenje Boris Salobir, Milan Marič, Tomo Čonkaš, Marjan Benedek Vzdrževanje gozdnih cest v občini Šoštanj V dveh številkah »Našega časa« so bile objavljene kritike na vzdrževanje gozdnih cest v občini Šoštanj v letu 1997. V prvem prispevku je bilo objavljeno poročilo s seje sveta občine Šoštanj pod naslovom »Denar občin vladar«, kjer svetnik g. Edo ŽLEBNIK trdi, da »ni bilo opravljenih niti 10% del, ki jih določa pogodba«, denar pa je bil porabljen oz. podarjen izvajalcu. V drugem članku pod naslovom »Sosedi«, pa avtor »Perorez« na »duhovit« način očita isto kot svetnik g.ŽLEBNIK. Ne bom se spuščal v polemiko z avtorji objavljenih očitkov in podtikanj, ampak bom, kot predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije-Območne enote Nazarje, ki odgovarjam za to področje, podal kratko poročilo oz. pojasnilo. V skladu z vsemi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje je bil v Uradnem listu RS št. 14, dne 14.3. 1997 objavljen javni razpis za izbiro izvajalca vzdrževalnih del na gozdnih cestah na področju občine Šoštanj. Komisija za izbiro izvajalca, ki je bila imenovana od župana občine Šoštanj v sestavi Jože JERAJ -predsednik in člani dr. Bogdan MENIH, Slavica ŠKRUBEJ, Viki DREV in Milan POGORELČNIK smo izvršili odpiranje prispelih ponudb in sicer 24. 3. 1997 kot je bilo objavljeno v Uradnem listu, nato pa na osnovi izdelanih analiz prispelih ponudb dne 25. 3. 1997 izbrali izvajalca, po kriterijih, ki so bili objavljeni v Uradnem listu. Izbrano je bilo podjetje »GG Nazarje«, ki je bilo najugodnejši ponudnik in sicer (prepis iz zapisnika o izboru): • najnižja ponudbena cena, • najustreznejše reference, • najustreznejša delovna sredstva, • najmanjši delež podizvajalcev, • ugoden plačilni rok, • fiksne cene za delo. Z izbranim izvajalcem je bila podpisana pogodba o izvajanju del, na osnovi katere je »GG Nazarje« izvajal z letnim planom planirana vzdrževalna dela. Po pogodbi se vrši kvalitetni in količinski prevzem izvršenih del enkrat mesečno za pretekli mesec. Tako smo člani prevzemne komisije Gabriel CVERLIN-za občino Šoštanj, Milan POGORELČNIK, dipl. ing. gozd. in Jože JERAJ, dipl. ing. gozd. za ZGS izvršili prevzem in sicer za oktober 28. 10. 1997 in za november 10.12.1997. Dela so bila kvalitetno opravljena in obračunana po cenah, ki jih je izvajalec dal v ponudbi. Vsa dokumentacija-javni razpis, zapisnik o odpiranju ponudb, analiza ponudb, zapisnik o izboru izvajalca, pogodba med Občino Šoštanj in GG Nazarje, prevzemni zapisniki iz katerih je razvidna natančna specifikacija del, cen in vrednosti je arhivirana in na vpogled na občini Šoštanj in na Zavodu za gozdove Slovenije-Območna enota Nazarje- Odsek za tehnologijo dela in gozdne prometnice. Obema avtorjema kritik predlagam, da si navedeno dokumentacijo ogledata in jo proučita. Za morebitne konkretne nepravilnosti nosimo zgoraj imenovani polno odgovornost, zato vse pavšalne in neutemeljene kritike odločno zavračamo. Za neupravičene kritike pa morala in etika narekujeta opravičilo. Vodja odseka za tehnologijo dela in gozdne prometnice pri ZGS OE Nazarje Jože JERAJ, dipl.ing.gozd. Pustimo to! Že precej časa nisem vzel v roke pisala in pisal za časopis, pa čeprav me čestokrat zamika, da bi javno izrazil tudi svoje poglede na določeno problematiko, ki je pomembna za ljudi, a ne za dnevno politiko. Tokrat meje vzpodbudilo pisanje "Pogovor s težo" z mag. Francem Avberškom, ko je na koncu intervjuja na vprašanje o delu v krajevni skupnosti dejal: "Pustimo to." Strinjam se z njim, da krajevna skupnost nima več tolikšne vloge, kot jo je imela nekdaj. Ne morem pa pristajati na to, da v prostoru, kjer deluje, ne more ničesar storiti. Krajani, ki živimo v tej veliki mestni krajevni skupnosti, že dalj časa opažamo, da vodstvo krajevne skupnosti ni dovolj prisotno pri razreševanju različnih problemov, ki jih imamo v krajevni skupnosti. Ne izključujem pa tudi možnosti, da o tem nismo obveščeni. Kot prvo bi omenil splošno neurejenost kraja, kar pa ne velja za zasebne stanovanjske hiše in njihovo okolico, ki so vzorno urejene. Dopušča se, da so "divji vrtovi" vse bolj "divji", saj so se na njih začele pojavljati neokusne ograje in druga plastična navlaka. Nič nimam proti vrtovom, samo urejeni naj bodo. Parkiranje se dopušča na zelenih površinah in celo na cestnih površinah in je s tem ogrožena varnost v cestnem prometu. Neurejena in zanemarjena so otroška igrišča, dopušča se, da vsak po svoje zastekljuje balkone, še vedno ni odstranjena na črno postavljena zapora ceste pri bloku Koželjskega ulica 1, kar povzroča, da morajo krajani iz enega dela krajevne skupnosti voziti otroke v vrtec skozi mesto. Kljub prizadevanjem občinskega svetnika dr. Ivana Kralja ni urejeno zavijanje v desno iz glavnega križišča, itd. Z naštevanjem teh problemov, ki še zdaleč niso vsi, ne želim naprtiti krivde za takšno stanje zgolj vodstvu krajevne skupnosti, temveč vzpodbuditi vodstvo krajevne skupnosti in še koga v upravi Mestne občine Velenje, da se ta in druga problematika v naši krajevni skupnosti prične intenzivneje razreševati. Za lepšo urejenost kraja bi morala skupno z upravljalci stanovanjskih blokov, lastniki različnih objektov (trgovine, šola, kioski) poskrbeti krajevna skupnost, saj se želimo tudi mi vključevati v vseslovenski projekt "Moja dežela, lepa, urejena in čista". Lastnik zemljišča naj skupno s pristojnimi inšpekcijskimi službami poskrbi za urejenost vrtov. Parkirišč je res premalo, vendar to ne opravičuje, da nekateri vozniki parkirajo tako, da uničujejo zelene površine ter ogrožajo cestni promet. Skorajda vedno je še nekaj prostih parkirnih mest na parkirišču levo od trgovine Dolina. Upravičeno pričakujemo, da bo policija glede nepravilnega parkiranja (ustavljanja) na cestišču (križišče in cestišče pri bloku Goriška 42) naredila red, prav tako občinski redarji glede parkiranja na zelenicah. Svetu krajevne skupnosti pa predlagam, da razmisli o možnosti gradnje pokritih parkirišč, saj je med krajani kar nekaj interesa, da si pridobijo garaže. Za lokalni promet bi morali najti rešitev za povezavo s Celjsko cesto, saj bi s tem razbremenili promet skozi mesto, prav tako pa tudi cesto skozi Bevče, ki gotovo ni primerna za tolikšen javni promet, od kar je zaprta cesta pri Živkoviču. V naši krajevni skupnosti se ničesar ne dogaja, tudi nekatere že pričete oblike družabnosti (javno praznovanje krajevnega praznika) so opuščene. Kazalo bi bolj povezati krajane med seboj, tudi šola bi morala imeti pri tem vidnejšo vlogo. V kolikor bom s tem prispevkom vzpodbudil v Svet krajevne skupnosti izvoljene predstavnike krajanov, da glede naštete in druge problematike v kraju kaj naredijo, sem dosegel svoj skromni namen, pa tudi našemu cenjenemu predsedniku, g. Francu, ne bo treba v bodoče več reči: "Pustimo to!", temveč bo lahko dejal: "Ja, marsikaj smo postorili, pričakujemo tudi od občine in države, da naredijo svoje, vse v dobrobit krajanov." Jože Kandolf Kdo so dolžniki? (2) V rubriki mnenja in odmevi je nestrankarski svetnik (sic !) Franc Sever navajal številne dezinformacije, kar sem sicer že navajen. Ker pa poizkuša vnašati dvom v resničnost podatkov, v potrebnost nekaterih postopkov in poudarja svojo pravičnost in napore za dobro gospodarjenje z občinskim premoženjem, prosim, da moje utemeljitve in pojasnila bralcem objavite. 1. Smešne, zlonamerne, ali celo topoumne so trditve, da so osebni podatki samo EMŠO ali davčna številka, kot navaja pisec, saj po njegovem priimek in ime nista osebna podatka. Svetnikom smo na seji sveta MOV predstavili podatke o vseh dolžnikih za komunalne storitve v takšni obliki, kot to dopuščajo določila zakona o varstvu osebnih podatkov. Podatki o dolžnikih so bili na vpogled vsem, ki so imeli to pravico. Zapadle terjatve za komunalne storitve znašajo na dan 31. 12. 1997 - ob upoštevanju odpisanih terjatev, ki jih ni mogoče izterjati zaradi stečajev in drugih razlogov (smrt, odselitev itd.) -120.353.356,54 SIT. V Komunalnem podjetju Velenje so v letih od 1992 do 1996 vložili 1972 tožb, v letu 1997 pa še 610 tožb, v skupni vrednosti 220 mio SIT Dolžniki so v tem času na osnovi tožb plačali 100 mio SIT V poročilu pa so navedene tudi nezapadle terjatve, vendar to še ne pomeni, da so to zapadle teijatve. Ekonomisti zagotovo vedo, da se lahko podatki uporabljajo na različne načine in v različne namene. Na seji Sveta smo prikazali stanje dolžnikov za komunalne storitve po zaključnem računu na dan 31.12.1997. 2. Prav rad verjamem, da si pisec članka upa objaviti spisek dolžnikov na stanovanjskem področju (upravne zadeve pa niso stvar poguma). Na srečo pa pisec članka ni odgovorna oseba ne za to in ne za katero drugo področje, zato bo še v naprej ostalo le pri njegovi dobri želji. Podlo pa se mi zdi mešati dolžnike za komunalne storitve z drugimi dolžniki. Za izterjavo v JKP so odgovorni v JKP, za stanovanjsko področje v Stanovanjskem skladu, kije pravna oseba, za dolžnike na področju Sklada stavbnih zemljišč do 31. 12.1997 pa UO sklada. Torej gre za tri različne subjekte, ki vsi -kot pravne osebe - v imenu in za račun odgovarjajo tudi za izter-q javo.Tako smo uredili odgovornost v statutu MOV. < V članku, ki ga pisec napada (tudi na seji smo predstavili le 3 dolžnike za komunalne storitve), je bilo napisano le pojasnilo o ne- plačnikih in o določilih zakona o javnih naročilih. Sicer pa lahko k "skupnemu dolgu" mirno prištejemo tudi hipotetičnih 20 mio SIT, ki bi jih lahko na račun najemnine v Starem Velenju plačal podjetnik F. S. kot najemnino za skladiščne prostore, pa je ni. Lahko pa pisec članka objavi vsebino pogodbe o najemu poslovnih prostorov v Starem trgu 19 za gostinski lokal. V tej pogodbi je najemnik lokala F. S., predsednik Sveta KS, ki lokal oddaja, je F. S, soglasje pa je dal predsednik gradbenega odbora za obnovo Starega Velenja, ki je bil (ne boste verjeli) tudi F. S. 3. Na seji Sveta MO Velenje smo obravnavali dolžnike za komunalne storitve. Tudi tožbe proti neplačnikom so vložili odgovorni v komunalnem podjetju. Vpletanje občinskih uslužbencev tudi na to področje je vsaj zame poizkus degradacije zaposlenih v občinski upravi. Spomnim naj, da odlok o organiziranosti občinske uprave še vedno, kljub večkratni uvrstitvi na dnevni red seje Sveta, ni sprejet. Za njegov sprejem je potrebna dvotretjinska večina prisotnih članov Sveta. Proti sprejemu je vedno glasoval tudi pisec omenjenega članka. 4. Svet mestne občine je z zadostno večino in z veliko odgovornosti za razvoj komunalne infrastrukture sprejel odlok (RR-razširjena reprodukcija) za vlaganja v vodooskrbo in za odvajanje in čiščenje odplak. Pisec članka bi kot občinski funkcionar moral vedeti, da prispevek za RR plačujejo samo tisti krajani-občani, ki imajo oskrbo z vodo organizirano preko JKP. Napačna je trditev, da po drugih občinah takšne investicije - torej v razširitev omrežij - financira komunala. Ne poznam nobenega takšnega primera. Bralcem Našega časa želim povedati, da se s programom RR načrtuje med drugim tudi izgradnja vodovoda na Paški Kozjak, v vrednosti 60 mio SIT in vodovoda v Vinski Gori, v vrednosti 207 mio SIT ' Zapisana trditev,da bodo krajani Lopatnika v Vinski Gori in krajani na Paškem Kozjaku plačevali kanalščico še 10 let in, da kanalizacije tod ne bo še najmanj 20 let, je zavajanje. Omenjeni krajani namreč ne plačujejo prispevka za RR, ne za vodo in ne za kanalizacijo.če pa bi krajani teh dveh KS sami zbirali sredstva za izgradnjo vodovoda - iz prispevka za RR po 20 SIT za m3 vode, bi takšna sredstva zbirali: na Kozjaku 70 let, v Vinski Gori pa 60 let. V MOV smo se oskrbe prebivalcev z vodo in odvajanja ter čiščenja odplak lotili odgovorno,strokovno in z veliko mere medsebojne solidarnosti. Za izhodišča smo na področju oskrbe z vodo ter odvajanje in čiščenju odplak zastavili naslednje cilje (ki pa so le delno vezani na Komunalno podjetje Velenje,saj smo za njihovo izvedbo odgovorni v lokalnih skupnostih): 1. vsem prebivalcem zagotoviti zdravo pitno vodo(Paški Kozjak, Vinska Gora;Bevče; Cirkovce,Plešivec); 2. prevzeti vse vodovode, ki so v upravljanju vodovodnih odborov ali KS, v upravljanje JKP; 3. zavarovati obstoječe in poiskati dodatne vodne vire; 4. dokončati začete investicije na kanalizaciji in MČN; 5. pričeti (in dokončati) izgradnjo centralne ČN; 6. pripraviti vso potrebno dokumentacijo za odvajanje in čiščenje odplak v KS in v zaselkih, kjer še nimajo urejenega čiščenja odpadnih voda. Za predstavitev obsečne in zahtevne naloge pri odvajanju komunalnih odplak in pri njihovemu čiščenju bom navedel največje. Izgradnja 2. faze čistilne naprave, v vrednosti 1,5 milijarde SIT. Priključki naselij na kolektor in v CČN, v vrednosti 160 mio SIT. Izgradnja lokalnih zbirnih kanalov in malih ČN (tudi v Vinski Gori in na Paškem Kozjaku), v vrednosti 680 mio SIT. Vsak bralec lahko sam izračuna koliko časa bi moralo potrebna sredstva - okoli 500 mio SIT za kanalizacijo in MČN - zbirati 1569 prebivalcev Vinske Gore, ob ocenjeni letni porabi vode okoli 160.000 m3, po 20 SIT za 1 m3 vode (odplake). S prispevkom za razširjeno reprodukcijo ne ščitimo neplačnikov, le program vodooskrbe in kanalizacije želimo izpeljati, kar je sprejel tudi Svet MOV Vsako navajanje prebivalcev - npr.Lopatnika in Paškega Kozjaka-na razmišljanja o potrebnosti njihovega prispevka, ponovno odpira stare, a (že domenjene) umetne dileme, kdo pomaga (financira) komu, kar je zame v celoti neproduktivno. In če je piscu res toliko za skrbno gospodarjenje z občinskim premoženjem, za kar se zavzema kot občinski funkcionar, potem bo F.S. takoj izpraznil še vedno občinski parceli v Starem Velenju, na katerih ima podjetnik F.S. največji smetnjak v naši občini. Pri tem ni nepomemben podatek, da ima omenjeni podjetnik F.S. ti dve parceli v velikosti 1100 m2 brezplačno v najemu že od leta 1986. ■ Srečko Meh, župan 14. maja 1998 HOROSKOP, KRIŽANKA KAK VAS 13 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4. Čaka vas res veliko dela, (ploh, če verjamete, da boste lahko v naslednjih dneh postorili vse, kar ste si zadali. Pri tem ne boste prav nit pazili na svojo energijo, zato se zna že v začetku prihodnjega tedna zgoditi, do je boste imeli zelo malo. Slabovoljni in brezvoljni boste tako preživeli ves teden, če ne boste poiskali načina za sprostitev. Narava vas bo kar sama vabila, zato seji ne upirajte. Ce boste v dvoje, bo še lepše, sploh, ker bo partner zelo dobro razpoložen. rnmtmmm - ** .t-*: BIK OD 22.4. DO 20.5. Pomlad vos je letos precej skuštrala, zato so že mnogi opazli, da ste zadnje čase bolj tihi in nežni, lakih vas ne poznajo, zato bodo ljudje pričeli veliko in preveč govoriti o vas. Ne jezite se, raje se nasmejte in pojdite naprej, saj vi sami veste, kje je vzrok zo vaše obnašanje. Finance bodo iz dneva v dan večja skrb, saj so vaše želje spet večje kot možnosti, zdravje pa bo dobro. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. V primerjavi s prejšnjim tednom se bo v vašem življenju bolj malo spremenilo. Nova ljubezen bo še naprej vroča in prijetna, vi pa še naprej malce brezvoljni in predvsem željni lenarjenja. žal bo treba, preden se mu boste lahko predali postoriti še marsikoj in vse to bo od vas terjalo precejšnje napore, na katere pa še niste pripravljeni. Prijateljica vam bo v nedeljo prenesla zelo dobro novico, če jo boste znali tako tudi razumeti. RAK OD 22.6. DO 22.7. Globoko v vas so skriti strahovi, o katerih nočete spregovoriti. loda kmalu boste videli, da jih jemljete preveč resno. Saj poznate šregovoro; strah je navznoter votel, okoli pa ga nič ni. Zato se raje poskusite sprostiti, predvsem pa bolj zaupajte sebi in svojim zmožnostim. Dobro veste, da ste zmožni celo več kot mislite, da ste. Delo v naravi bo pravo zdravilo! LEV OD 23.7. DO 25.8. - " ' ..... Vaše počutje bo močno odvisno od drugih, saj se bo iz okolice prenašalo na vas prav vse; tako dobra kot slaba volja. Ker trenutno res niste v najbolj rožnati situaciji in ste poleg tega še upravičeno v skrbeh, je to precej razumljivo. Že čez nekaj dni vas bodo z novicami poskušali pomiriti. Koliko jim bo uspelo, je težko ugibati, vsekakor pa ne bo tako hudo, kot ste sprva mislili. Partner bo odlično opravil svojo nalogo. DEVICA OD 24.8. DO 23.9. Ko boste prenehali z grdo navado in odmislili službene zadeve vsaj, ko boste doma in prosti, bo vaše življenje naenkrat lepše in prijaznejše. Vsekakor se bo takoj spremenil odnos vaših domačih, ki so že nekaj časa krepko naveličani vašega početja. Nič ne bo narobe, če boste sami sebe razveselili s kakšnim darilom. Kupite si, kar si že dolgo želite, saj dobro veste, da vam tega. če si ne boste somi, nihče ne bo podaril. TEHTNI CA OD 24.9. DO 23.10. Po dolgem času boste tudi vi občutili nekaj vremenso pogojenih težav z zdravjem in priznati boste morali, da sploh ne bo prijetna. Nikar se ne naprezajte preveč in poskusite najprej v red spraviti svoje telo, saj bo časa za delo še vedno dovolj. Ugotovili boste, da ste sicer pogrešljivi, čisto nepogrešljivi pa ne. fo vas bo sprva bolelo, potem pa vam bo vlilo nove energije in na delovnem področju boste spet več kot uspešni. ?KM^0N^F2Zl0rD0 22/11.' ............T"'..... Končno ste se lotili stvari na pravem mestu, zato se vam je od srca že odvalil kamen, ki vas je težil že nekaj let. Se nekaj starih grehov bo treba odpraviti, pa bo vaše počutje še boljše. Pri delu bodite previdni, predvsem pa se za nekaj časa ne izpostavljajte preveč, saj ljudje že tako preveč govorijo o vos. Mirnih dni bo kmalu konec in prav veseli boste,"da je tako. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Delali boste velike načrte, ali so brez krčmarja po boste ugotovili šele čez nekaj časa, morda šele čez nekaj mesecev. Zato bi bilo bolje, če bi se posvetili le današnjemu dnevu, saj je ugibanje o jutrišnjem že tvegano početje. Partner bo potreboval vašo pozornost in tudi podporo. Ce mu jo boste znali dati, bo uredil veliko za oba koristnih stvari. Pri delu bo vladala rutina, le v torek se bo zgodilo nekaj zelo lepega. KOZOROG 23.12. DO 20.1. Končno se vam bo tudi pri financah nasmehnila sreča in izpeljali boste nekaj zelo dobrih finančnih odločitev. V to boste prepričani že kmalu, dober občutek pa bo tokrat točen. Manj sreče bo na čustvenem področju. Pričakujete lahko neko izgubo, ki vas bo precej ranila. Se nekaj časa boste potrebovali, da boste spet našli svoj duševni mir, vsekakor več, kot boste pripravljeni priznati. VODNAR OD 21.1. DO 19.2. Zadnje čase večji del svoje energije usmerjate v službo, čeprav dobro veste, da je zasebno življenje lohko za vas pomembnejše. Bolje bi bilo, če bi se raje posvetili svojim bližnjim, pa še več koristi boste imeli od tega, saj boste občutili vsaj zadovoljstvo ob pogledu na urejen dom in nasmejane ljudi okoli sebe. Denarja bo več, preveč vsekakor ne. Zafo še vedno velja, da zapravljajte pazljivo in preračunlji- l RIBI OD 20.2. DO 20.3. Energija se vam bo spet vrnila, celo prej, kot ste računali nanjo. ludi zato, ker boste končno spoznali, kaj vam škodi, in česa nikakor ne smete početi. Ko si boste zastavili željene cilje, pojdite do njih z majhnimi koraki, da vas ne bo že prvi neuspeh potrl. Saj veste, da ste preveč čustveni, da bi lahko prenesli čisto vse. Na finančnem področju vam bo trda predla še ves mesec, zalo zategnite pas. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE RELAX ŽALEC, objavljene v tedniku Naš čas št. 16, 23. aprila. 1. nagrado (vikend paket za eno osebo v hotelu Diana v Murski Soboti) prejme: Vladka BERLOČNIK, Ložnica 9/a, 3320 Velenje 2. nagrado (majica in dežnik Relax) prejme: Ljubo SRNOVRSNIK, Selo 7, 3320 Velenje 3. nagrado (dežnik in rokovnik Relax) prejme: Emil SREBOTNIK, Špeglova 15, 3320 Velenje Nagrade dobijo nagrajenci z osebno izkaznico od ponedeljka, 18. maja dalje v Relaxu v Žalcu (nasproti avtobusne postaje), telefon: 715-616. B H d.o.o., Celje CELJSKA BORZNO - POSREDNISKA HISA Prešernova 18. 3000 Celje Pred prodajo ali nakupom delnic in obveznic se posvetujte z borznimi posredniki CBH. OBIŠČITE nas v Celju na Vrunčevi 1, v Velenju na Rudarski 2d ali pokličite 40200. Telefon: 063 40 200 Telefax: 063 441 491 Internet: http ://www. cbh. si NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve, opremljene z vašim naslovom, pošljite na Naš čas, d.o.o.,Foilova 10, 3320 Velenje, s pripisom TERME TOPOLŠICA, najkasneje do ponedeljka, 25.maja. (Sferme topolšica | 1. nagrada: večerja za dve osebi v HOTELU VESNA 2. nagrada: 2 karti za kopanje in savno 3. nagrada:2 uri igranja tenisa NESPREMENLJIVOST, KAR SE NE SPREMINJA, LASTNOST STALNEGA KRAVJI MLADIC VRSTA, ZNAMKA TALNIH OBLOG SERGE REGGIANI KONJSKI TEK. DIR AVTOR KRIŽANKE R.NOC SOD.SLOV. PESNICA SKERLOVA NIZOZEM. MESTO OB REKI MAAS ST.KENIJ.-SKI TEKAČ, DOL.GOPRO-GAŠjPAUL) MOČAN PRIJEM EDWARD IELLER ST.RIMSKI POZDRAV GEOMETR. TELO, CETVEREC BARVA IGR.KART IGRALEC RANER SREZNA DREVJU IGRALEC SEVER IZVEDENCI, KI DOBRO OBVLADAJO STROKO, SE SPOZNAJO NANJO SLA, POŽELENJE DOLINA OB IZVJ-RU SOČE MANJŠE TISK.CRKE MOŠKI POTOMEC CIMA, POGANJEK ZIRAFAS KRATKIM VRATOM KNJIŽEVNIK LOJZE NICMAN POLJSKE PTICE ZDRAVNIK ZA RAKA REKA V MAKEDONIJI PEVKA POPEVK VRC-KOVNIK HRVAŠKI PEVEC VUKOV VRSTA KONJSKEGA TEKA, KAS, DIR KEM.P0S0-DA ZA DESTILACIJO ŠTANF ROZMAN STOPNJA PRIDEVNIKA BREZ PRIMERJ. AM.FILM. IGRALKA EKBERG OSEBNI ZAIMEK RADIO GLAS LJUBLJANE (KRATICA! LUČAJ AVTOR OPE' RE DAFNE IJACOPO) HEKTAR DELAVEC, KI DOLOČA NORME O. NAJDIŠČE IZBRONA-STE DOBE TONE ANDERLIČ PALMAT. ZEN. IME KRAVICA .NIZEK ŽENSKI PEVSKI GLAS TOMAŽ AVSIC ALBERTO TOMBA NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE APS VELENJE, objavljene v tedniku Naš čas št. 17, 30. aprila. GESLO: POTUJTE Z NAMI - APS 1. nagrado (izlet za dve osebi v Gardaland) prejme: Uroš ŠTAJNER, Laze 39, 3320 Velenje, 2. nagrado (brezplačni prevoz tovora do 50 km daleč) prejme: Branka VALEK, Okrogarjeva 5, 3000 Celje , 3. nagrado (5 žetonov za pranje avtomobila) prejme: Darko STRAHOVNIK, Prešernova 6, 3320 Velenje Nagrade dobijo nagrajenci z osebno izkaznico v tajništvu APS d.d. VELENJE, Koroška 64 (telefon: 851-500, 854-594). ERICo Velenje, Institut a ekološke raziskave Slovenija. SI - 3320 Velenje. Komika 58, pp. 22, tel. 063 854690. fax 063 856351 Upravni odbor ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Velenje, Koroška 58, razpisuje v skladu z 21. členom statuta inštituta delovno mesto DIREKTORJA INSTITUTA Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima visoko strokovno izobrazbo, - pet let delovnih izkušenj, - aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, - da ima sposobnost vodenja, organiziranja in koordiniranja dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa v zaprti kuverti na naslov: ERICo Velenje, Inštitut za ekološke raziskave Velenje, Koroška 58, Upravni odbor, z oznako "Za razpis". Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od dneva objave razpisa. razpisuje VPIS NOVINCEV 1998/99 - v MALO GLASBENO ŠOLO starost: 5 in 6 let - v PRIPRAVNICO starost: od 1. do 5. razreda osnovne šole - v IZRAZNI PLES starost: od 4. leta dalje - v 1. RAZRED SOLOPETJA (sprejemni preizkus za solopetje bo v petek, 12. junija, ob 10. uri) starost: od 11. leta dalje Vpis bo v Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje, Jenkova 4 (tudi za Šoštanj in Šmartno ob Paki) OD PONEDELJKA, 25. MAJA, DO PETKA, 19. JUNIJA, VSAK DAN OD 10. D013. URE IN V PONEDELJEK OD 16. D018. URE. 14 KAK ČAS TV SPORED 14. maja 1998 SREDA, 20. maja ČETRTEK, 14. maja SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice, kviz 10.15 Boj za obstanek, 3/6 12.00 Moj prijatelj Arnoid, 5/5 12.30 Fina gospa, 5/5 13.00 Poročila 13.10 Vreme, š port 13.25 Zgodbe iz školjke 14.00 Slavnostni koncert tria Lorenz 15.00 Razgledi slovenskih vrhov: Kum 15.30 Lisko 15.40 Osmi dan 16.20 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Tedi, oddaja za mularijo 18.00 Glejte kako rastejo 18.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 18.40 Zenit 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Emily z mesečeve domačije, 2/13 20.55 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.50 Olivierjevo življenje, 2/2 00.05 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 00.25 Zenit SLOVENIJA 2 11.05 Iz dobrega gnezda, 13/13 12.00 Cikcak • 12.55 Nastanek Titanika, dokum. o nastajanju filma 13.50 Primož Trubar, 3/4 14.55 Svet poroča 18.05 SaintTropez,4/39 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 19.55 Zuerich: SP v hokeju na ledu skupine A - polfinale 22.35 Ples na ulici 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 Razprtije, nan. 13.00 POP kviz 13.30 Na zdravje!, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Samski stan, nan. 16.00 Senca, nan. 17.00 Esmeralda, nad. 18.00 Pop kviz 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim 21.00 Melsore plače, nan. 22.00 Cybill, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Rooster Cogburn, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev •aH »7 w 46 52 ČETRTEK, 14.5.98 09.25 NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 42. del, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU NAJ SPOT, glasbena oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 43. del ČUKEC IN ROZI, 3. oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU WYATT EARP: VRNITEV V TOMBSTONE, am akcijski film KARTE USODE, kontaktna oddaja 22.20 REGIONALNE NOVICE 22.25 NAJ SPOT DNEVA 22.30 TV IZLOŽBA 22.35 VIDEOSTRANI do 24.00 09.30 09.55 10.00 11.30 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 21.35 PETEK, 15. maja SLOVENIJA 1 09.30 Glejte kako rastejo 09.40 Tedi, oddaja za mularijo 10.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.35 Zenit 11.05 4x4 11.35 Na vrtu 12.05 Emily z mesečeve domačije, 2/13 13.00 Poročila 13.30 Olivierjevo življenje, 2/2 14.50 Nocoj bomo improvizirali, SNG drama Maribor 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Divja zemlja, 2/4 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Saigon baby, ang. film 22.00 Odmevi, vreme 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Polnočni klub 00.05 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo: ansambel Energia, 1. del 01.30 Divja zemlja, 2/4 SLOVENIJA 2 11.05 SaintTropez,4/39 12.00 TV poper 13.05 Zemljo zagrinja mrak, nemški film 17.00 SP v kegljanju, posapiezno (M in Ž), posnetek iz Celja 18.05 VVildbach, 10/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videonovosti z Matjažem 19.55 Zuerich: SP v hokeju na ledu skupine A 22.35 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja, 24/26 23.05 Lom valov, norveški film wm 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.00 22.00 00.00 01.30 09.00 10.00 10.25 10.30 12.00 12.45 12.50 17.55 18.00 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05 21.35 22.05 22.10 22.40 22.45 22.50 Dobro jutro, Slovenija Senca, nan. Top shop, tv prodaja Esmeralda, nan. Obalna patrulja, nan. Pop kviz Na zdravje!, nan. Obalna straža, nad. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Prva izdaja, nan. Dosjeji X, nan. Doma v Oueensu, amer. film Čudno dekle, erotični film 24 ur DOBRO JUTRO, informativno razvedrilna oddaja SOSEDJE, 43. del, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU WYATT EARP: VRNITEV V TOMBSTONE, am akcijski film KARTE USODE, ponovitev oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 44. del RISANKE TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU USODNA LJUBEZEN, ameriški film KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-17. oddaja REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT 0NEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 16. maja SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Čarobni šolski avtobus, 20/39 08.55 Moj prijatelj Arnoid, 5/5 09.20 Otroška oddaja 09.50 Dobrodošli doma 09.55 Saigon baby, ang. film 11.25 Promenadni koncert 12.05 Tednik 13.00 Poročila 13.10 Prisluhnimo tišini 13.40 Polnočni klub 14.50 Trgovina na glavni ulici, češki film 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 Slovenski ljudski plesi 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 Raziskovalec, 3/6 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 Popevka meseca 21.15 Novice iz sveta razvedrila 21.40 Homo turisticus 22.00 Bettyjino potovanje, 5/6 22.35 Poročila, vreme 22.45 Šport 23.05 Očim, amer. film 00.30 na vrtu SLOVENIJA 2 09.25 Zlata šestdeseta 10.25 TV poper 11.30 TV prodaja 14.00 Košarka NBA action 14.30 Teniški magazin 14.55 Zuerich: SP v hokeju na ledu skupine A - finale 17.15 Ljubljana: DP v rokometu (Ž) KRIM ELECTA:ROBIT OLIMPIJA 18.45 Maribor: DP v nogometu MARIBOR TEATINC-.SCT OLIMPIJA, posnetek 19.30 Videoring 20.00 Striček Buck, amer. film 21.45 V vrtincu 22.30 Sobotna noč V 07.00 Dobro jutro, Slovenija 08.00 Rožnati panter, ris. serija 08.30 Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija 09.00 Guliverjeva potovanja, ris. serija 09.30 Vrnitev v prihodnost, ris. serija 10.00 Mlajši bratec, nan. 10.30 Power Rangers, nan. 11.00 Moj žrebiček, mladinski film 13.00 Morska deklica, nan. 13.30 Odiseja, nan. 14.00 Super pop s Stojanom Auerjem 15.30 Nove pustolovščine Robina Hooda, nan. 16.30 Highlander, nan. 17.30 Pop party, glasbena oddaja 18.30 Beverly hills 90210, nad. 19.30 24 ur 20.00 Gola pištola 331/3, amer. komedija 21.45 Teksaški mož postave, nan. 22.45 Nevarna ženska, amer. film 01.00 Playboy special 02.00 24 ur, ponovitev kanali 27 46 52 09.25 09.30 10.30 10.35 11.00 11.30 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 20.00 20.05 20.25 21.40 21.45 21.50 22.10 NAJ SPOT DNEVA OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU SOSEDJE, 44. del, ponovitev KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. -17. oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 45.del RISANKA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU 687. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program Z MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA; posnetek nastopov iz Celja NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 687. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 17. maja SLOVENIJA 1 08.00 Palček David, 5/12 08.25 Zvezdica, lutk. serija, 12/26 08.50 Živahni svet iz zgodb Richarda Scarryja, 12/13 09.15 Telerime 09.20 Pustolovščine, 11/24 09.55 Nedeljska maša, iz Pirana 11.00 Svet opic, 5/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Pomagajmo si 13.00 Poročila 13.40 Popevka meseca 14.40 Novice iz sveta razvedrila 15.10 Mož z železno masko, amer. film 17.00 Obzornik 17.15 Alpe Jadran 17.45 Alpski večer 18.40 Razgledi slovenskih vrhov 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 ZOOM 21.35 Očetje in sinovi 22.35 Tretji kamen od sonca, 5/20 23.00 Poročila, vreme 23.10 Šport 23.20 Glavni dobitek, amer. film 00.45 Razgledi slovenskih vrhov SLOVENIJA 2 09.20 Teater paradižnik 10.10 V vrtincu 10.50 Top Enders, avstralski film 12.25 Mugello: motociklizem za VN Italije 250 ccm 13.10 Orehova vas: SP v motokrosu, prenos 14.00 Mugello: motociklizem 14.55 Zuerich: Sp v hokeju na ledu skupine A, finale 17.20 SP v motokrosu, posnetek iz Orehove vasi 18.00 Državno prvenstvo v maratonu, postenek iz Radencev 18.30 Kranj: vaterpolo za KF za prvenstvo B 19.30 Videoring 20.00 Primož Trubar, 4/4 21.05 Izrael in Arabci - 50-letna vojna, 3/6 22.00 Šport v nedeljo 08.00 08.30 09.00 09.30 10.00 10.30 11.00 12.00 13.00 14.00 16.15 17.15 19.00 20.00 20.00 21.45 23.00 01.00 Rožnati panter, ris. serija Dogodivščine medvedka Ruxpina, ris. serija Bojevniki prihodnosti, ris. Mladi superman, nan. Parker Levvis, nan. Power Rangers, nan. Beverly hills 90210, nan. Melrose plače, nan. Brez zapos z Jonasom in žrebanje Dobim-podarim Sedem veličastnih, am. film Naš Čarii, nan. Čisto prva ženska, amer. ko. Športni krog 24 ur Super POP s S. Auerjem Športna scena Boj s teroristi, amer. film 24 ur PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ 10.00 ČUKEC IN ROZI, 3. oddaja 10.30 686. VTV MAGAZIN 10.50 ŠPORTNI TOREK 11.10 SLOVENSKA KOŠARKA - KAKO NAPREJ ? 11.40 GOST PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 12.10 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.15 ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; 4. del nanizanke 12.40 GOST SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.15 687. VTV MAGAZIN 13.35 GOST PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 14.05 Z MEDNARODNEGA GLASBENEGA SEJMA 15.20 VIDEOSTRANI 16.00 DRUGAČEN SVET: ŠKODLJIVA ALI KORISTNA ASTROLOGIJA? Gosta: RUDI KLARIČ, NATAŠA HUNT 17.00 VRNITEV V TOMBSTONE, ameriški film 18.30 NAJ SPOT, glasbena oddaja 20.00 SOSEDJE, 45. del 20.25 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M.-17. 20.55 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 18. maja SLOVENIJA 1 09.30 Lahkih nog naokrog 10.15 Divja zemlja, 2/4 11.10 Raziskovalec, 3/6 12.00 Alpe Jadran 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.10 Vremenska panorama 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Očetje in sinovi 14.50 ZOOM 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.45 Narava in človek, dokum. oddaja 18.15 Oglasi 18.20 Recept za zdravo življenje 19.10 Risanka 19.15 Žrebanje 3 x 3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Savannah, 19/34 20.55 Dobro je vedeti 21.05 Gore in ljudje 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Opus 23.20 Iz slovenski ateljejev 23.30 Žabe, predstava male drame Ljubljana SLOVENIJA 2 11.05 VVildbach, 10/13 12.00 Šport v nedeljo 12.45 Veliki miti in skrivnosti 20. stoletja 13.20 Trgovina na glavni ulici, češkoslovaški film 16.20 rahločutni zlikovec, amer. film 18.05 Izpolnjene obljube, 3/9 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 Tok noč tok 21.55 POMP 23.00 Brane Rončel izza odra 00.30 Studio city, ponovitev 07.00 10.00 10.50 11.00 11.45 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.30 20.00 21.45 22.45 01.30 09.00 10.00 10.05 10.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05 21.05 21.30 21.35 22.00 22.05 22.10 3 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Športna scena POP kviz Športni krog Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz Obalna straža na kolesih, nan. 24 ur Nuni na begu, amer. komedija Detektiv iz Salzburga, nan. Za dolar več, ital. film 24 ur, ponovitev DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja EPP/VABIMO K OGLEDU 687. VTV MAGAZIN, ponovitev TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE SOSEDJE, 46. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA EPP/VABIMO K OGLEDU SKRBIMO ZA ZDRAVJE; OBOLENJA ŠČITNICE ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; 5. del dokumentarne oddaje REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 19. maja SLOVENIJA 1 09.30 Radovedni Taček 09.45 Narava in človek, 10/13 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Alpski večer, 2. del 12.05 Savannah, 19/34 13.00 Poročila 13.45 Gore in ljudje 14.35 Opus 15.05 Gregor Strniša: Žabe 16.20 Milje in vozli 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Mejniki naravoslovja in tehnike 17.45 Kraljičin nos, 6/6 18.10 Risanka 18.15 Oglasi, napovedniki 18.20 Besede 19.10 Risanka 19.20 Dobro je vedeti 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Gimnazija strtih src, 20/26 20.55 Dobro je vedeti 21.05 Pogovor o 50-letnici informbiroja 22.00 Odmevi, vreme 22.33 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Janez Vipotnik, portret 23.40 Besede SLOVENIJA 2 11.05 Izpolnjene obljube, 3/9 12.00 Studio city 13.00 Sobotna noč 16.25 Striček Buck, amer. film 18.05 Alzačani ali dve Matildi, 5/8 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Uvrosong po Evrosongu 20.55 Strah ima mrzlo roko, nemški film 22.25 Svet poroča 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Senca, nad. 10.50 Top shop 11.00 Esmeralda, nan. 12.00 POP party 13.00 Pop kviz 13.30 Pauly, nan. 14.00 Obalna straža, nan. 15.00 Zlatolaski, nan. 15.30 Samski stan, nan. 16.00 Senca, nan. 17.00 Esmeralda, nan. 18.00 Pop kviz 18.30 Obalna straža na kolesih, nan. 19.30 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Ugrabitev v družini, amer. film 21.45 Bolnišnica upanja, nan. 22.30 Na zdravje!, nan. 23.00 Dobri, slabi, grdi, ital. film 02,00 24 ur, ponovitev «ali 27 09.25 09.30 09.55 10.55 11.00 11.25 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 20.00 20.05 20.25 20.45 20.50 20.55 21.15 NAJ SPOT DNEVA SOSEDJE, 46. del, ponovitev SKRBIMO ZA ZDRAVJE; OBOLENJA ŠČITNICE EPP/VABIMO K OGLEDU ZGODOVINA AVTOMOBILIZMA; ponovitev 5. dela dokumentarne oddaje TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA SOSEDJE, 47. del IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV SLOVENIJA; STUDIO SIGNAL LJUBLJANA ŠIŠKA EPP/VABIMO K OGLEDU 688. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA 688. VTV MAGAZIN, ponovitev VIDEOSTRANI do 24.00 SLOVENIJA 1 09.30 Kraljičin nos, 6/6 09.45 Mejniki naravoslovja in tehnike, dokum. nan. 10.15 Besede 11.10 Pogovor o 50-letnici informbiroja 12.00 Gimnazija strtih src, 20/26 13.00 Poročila 13.30 Tretji kamen od sonca, 5/20 13.55 Mož z železno masko, amer. film 15.45 Alica, evrop. kult. magazin 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Boj za obstanek, 4/6 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, š port 20.00 J.A.G., 1/22 20.35 Fina gospa, 5/5 21.10 Dobrodošli doma 21.15 Osmi dan 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Podoba podobe 23.25 Alica, evrop. kult. magazin 23.50 Pamela VVallin v živo: flavtist James Galway 00.05 Koncert orkestra slovenske filharmonije Bernstein, jolivet 00.45 Boj za obstanek, 4/6 SLOVENIJA 2 11.05 Alzačani ali dve Matildi, 5/8 12.00 POMP 13.05 Izrael in Arabci - 50-letna vojna 13.55 Lov za zakladom, 13/20 16.25 Pobeg na sever, avstralski film 18.05 Družinski zdravnik, 1/14 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Kranj: vaterpolo SLOVENI-JA.DANSKA kvalifikacija za B prvenstvo Evrope 20.00 Liga prvakov 20.35 Amsterdam: nogomet liga prvakov, finale 22.40 to ni zahrbtno, 1/4 23.25 Lov za zakladom, kviz 07.00 10.00 10.50 11.00 12.00 13.00 13.30 14.00 15.00 15.30 16.00 17.00 18.00 18.30 19.20 19.30 20.00 21.45 22.30 23.00 01.30 Dobro jutro, Slovenija Senca, nad. Top shop Esmeralda, nan. Bolnišnica upanja, nan. Pop kviz Na zdravje, nan. Obalna straža, nan. Zlatolaski, nan. Samski stan, nan. Senca, nan. Esmeralda, nad. Pop kviz, nan. Obalna straža na kolesih, nan. Vreme 24 ur Usodna nasprotnica, amer. film Newyorška policija, nan. Na zdravje!, nan. Pest dinamita, ital. film 24 ur, ponovitev 09.00 10.00 10.25 10.45 10.50 11.10 12.00 18.55 19.00 19.05 19.30 19.40 19.45 20.00 20.05 20.35 21.20 22.05 22.10 22.40 22.45 22.50 DOBRO JUTRO, informa-tivno-razvedrilna oddaja SOSEDJE, 47. del, ponovitev 688. VTV MAGAZIN, ponovitev EPP/VABIMO K OGLEDU ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI NAJ SPOT DNEVA REGIONALNE NOVICE l SOSEDJE, 49. del RISANKA TV IZLOŽBA OBVESTILA. EPP/VABIMO K OGLEDU SVET ŽIVALI: 0 KRAVAH VIDEO TOP glasbena oddaja POD ZVEZDNIM SVODOM; Oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ REGIONALNE NOVICE GOST ODDAJE DOBRO JUTRO NAJ SPOT DNEVA TV IZLOŽBA VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420, letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija), Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 855-450, telefax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MRE3\ - Naščasd.o.o. Tisk in odprema: MA-TISK d.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje 5t. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. 14. maja 1998 MODRO KRONIKA NAS VAS 15 Peška umrla Trčenje kolesarja v peško, 60-letno Ano H. iz Velenja, nesreča se je pripetila v četrtek, 30. aprila, na Uriskovi cesti, seje končalo tragično. Peška je v petek za posledicami nesreče umrla v celjski bolnišnici. Hudo poškodovan motorist V ponedeljek, 11. maja, ob 14.55, je 20-letni Matej O. iz Celja vozil motorno kolo iz Arje vasi proti Velenju. V ostrem desnem ovinku v Crnovi je prehitel osebni avtomobil. Po prehitevanju se ni vmil na svoj pas, ampak je s sprednjim delom motorja trčil v levi bok osebnega avtomobila, s katerim je nasproti pripeljala 23-let-na Barbara J. iz Velenja. V trčenju seje Matej hudo telesno poškodoval, sopotnik na motornem kolesu, 20-letni Primož R. iz Celja in voznica osebnega avtomobila Barbara R., pa sta utrpela lažje telesne poškodbe. Padec kolesarja V četrtek, 7. maja, nekaj po 15. uri, je 12-letni Blaž K. iz Velenja vozil kolo po Trgu bratov Mravljakov v Šoštanju. V križišču s Trgom svobode je zavijal v levo, pri tem pa s prednjim kolesom zadel "Pameten" bo delal izpit še enkrat Danes bi podpisal vse Velenjski policisti ugotavljajo, da so vozniki, odkar je v veljavi nov zakon o varnosti v cestnem prometu, postali pametnejši. Če so prej v "rutinskih" akcijah ob koncih tedna, ko so "iskali" voznike, ki sedajo vinjeni za volan, naleteli v poprečju na 30 takih, ki so popili več kot bi smeli, so v zadnji akciji - konec tega tedna - našteli le 5 takih, ki so napihali preveč. Dva od teh bosta morala vozniški izpit opravljati še enkrat. No, eden od obeh, je danes zaradi tega precej nesrečen, saj mu, če bi ravnal drugače, kot je, tega ne bi bilo treba. Kaj se je zgodilo? Bil je vinjen, to je dejstvo. Napihal je 0,92 promila, kar pomeni, da bi, če bi "pametno" ravnal, plačal najmanj 35.000 tolarjev, ko bi prišel na vrsto k sodniku za prekrške in pridelal od 3 do 5 kazenskih točk. Vendar zapisnika, ki govori o rezultatu preizkusa, ni hotel podpisati. S tem pa je dal vedeti, da se z njim ne strinja. "V takih primerih se obvezno odredi strokovni pregled, tega pa je voznik odklonil," so povedali na policijski postaji. Odklonitev strokovnega pregleda stane najmanj 90.000 tolarjev in prenehanje veljavnosti vozniškega izpita. "Nesrečnik" bi danes podpisal vse, če bi mogel, vendar to ne gre. Čaka ga ponovni izpit. ■ mkp V sredo, 6. maja, ob 10. uri, je 64-letni Bogomir A. iz Slovenj Gradca vozil z osebn- Presekal pot Danilu M. iz Lokovice, ki je pripeljal nasproti. Voznik motornega kolesa je kljub zavi- Motorist se je v nesreči hudo poškodoval. im avtomobilom po Partizanski cesti iz smeri Pesja proti Levstikovi ulici. Ko je pripeljal v bližino glavnega vhoda v Termoelektrarno Šoštanj, je z vozilom zavil levo, v smeri recepcije. Pri tem je presekal pot vozniku motornega kolesa 39-letnemu ranju trčil v desni bok osebnega avtomobila in padel po vozišču. Pri trčenju in padcu je utrpel hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. ■ mkp, foto: vos v rob pločnika. Zaradi trčenja je izgubil ravnotežje in padel po vozišču ter se hudo telesno poškodoval. Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico, kjer je ostal na zdravljenju. Oropala "pivskega" kolega V torek, 5. maja, sta 15-letni D.K. in 20-letni Biban T., oba iz Velenja, popivala v lokalu Tila bar skupaj s 33-letnim Markom O., prav tako iz Velenja. Okoli pol četrte ure zjutraj so vsi trije odšli iz lokala v smeri Bračičeve ceste. Mladolenik in Baban T. sta Marka na peš poti zbila na tla, ga pretepla in mu iz žepa vzela okoli 4.000 tolarjev. Marko je iskal zdravniško pomoč v bolnišnici Celje, kjer so ugotovili, daje lažje poškodovan. Policisti so oba napadalca ob pomoči občana prijeli takoj po dejanju. Stoenka brez koles V Podgorju pri Velenju je neznanec v noči na četrtek, 7. maja, z osebnega avtomobila Zastava 101 demontiral in ukradel vsa štiri kolesa. Frančiški P. je povzročil za okoli 15.000 tolarjev škode. Nesreča motoristov V petek, 8. maja, ob 15.50- se je na nadvozu ceste čez železniško progo v naselju Žalec zgodila huda prometna nesreča. 20-letni Borut P. iz Pariželj je vozil motorno kolo iz smeri Celjske ceste proti Cesti ob železnici. Med vožnjo je v ostrem desnem nepreglednem ovinku zapeljal levo, kjer je padel in pričel drseti po vozišču. V tistem je iz nasprotne smeri pripeljal kolo z motorjem 16-letni Erik L. iz Gotovelj. Med vozili je prišlo do trčenja. Pri padcu seje voznik Borut P. hudo poškodoval, lažje pa njegova sopotnica 17-letna Anja O. iz Polzele. Motorist zapeljal s ceste V soboto, 9. maja, ob 16. uri, je iz smeri Letuša proti Soteski vozil motorno kolo 25-letni Teodor Š. iz Velenja. V ostrem levem nepreglednem ovinku je zapeljal desno izven vozišča, kjer je trčil v obcestni jarek. V nesreči se je voznik hudo poškodoval, njegova sopotnica 23-letna Alijana K. iz Velenja pa je utrpela sled poškodbe. iz gaja na domačo gredico V Savinjskem gaju v Mozirju je dobil neznanec navdih, kako bi si lahko uredil okolico svojega doma. To ne bi bilo slabo, če ne bi iz cvetličnih gred ukradel kar za okoli 150.000 tolarjev okrasnih rastlin in rož. Mu bodo uspevale tako kot vrtnarjem iz gaja? Ogenj ušel nadzoru Iz regijskega centra za obveščanje Celje so sporočili, da je v soboto, 9. maja, okoli 11. ure, ob požiganju travnika na planini Lepenatka ogenj ušel nadzoru. Na pomoč so morali priskočiti gasilci. Zaradi višine (1100 metrov) in nedostopnega terena, so morali do požarišča peš, vodo pa so pripeljali s traktorskimi cisternami. Zgorelo je približno 2 hektarja trave in podrasti. Občinske nadzornike napadajo! Da je delo občinskih nadzornikov včasih celo nevarno, dokazuje primer, ki seje sredi Velenja pripetil v sredo, 6. maja. Okoli 9.35 je 24-letni Marko M. iz Velenja stopil do nadzornika, kije na nepravilno parkirana vozila na Prešernovi cesti nameščal listke. Marko se s tem ni hotel sprijazniti, zato je nadzornika začel najprej žaliti, potem pa mu groziti. Z avtom je zapeljal proti njemu tako, da je moral ta dvakrat odskočiti. Marko pa je bil vztrajen in to tako, da je zapeljal celo na zelenico, kjer je nadzornika uspel zadeti v nogo. K sreči mu ni povzročil hujših telesnih poškodb. Ker obstaja sum, da je Marko storil kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, se bo za svoje početje moral zagovarjati na sodišču. M mkp Nova neprometna usmerjevalna signalizacija Velenje ne bo več mesto reklam! V Velenju zadnja leta veliko pozornost namenjajo urejenosti mesta, tudi zato, ker turizem postaja ena izmed razvojnih sestavin in dolgoročna usmeritev občine. Mesto namreč po ocenah letno obišče do 200 tisoč turistov, ki imajo verjetno kar nekaj težav, da najdejo želene zanimive točke in objekte, ker je tovrstna signalizacija slaba. Od junija dalje ne bo več tako. MO Velenje je že leta 1995 pričela oblikovati t.i. neprometni usmerjevalni sistem, kije sedaj končan, prve usmerjevalne table pa bodo postavili že prihodnji mesec. Projekt bo končan čez dve leti, ko bodo na novo označene tudi vse ulice v občini. Projekt in vzorčne usmerjevalne table so v ponedeljek predstavili na tiskovni konferenci, ki so se je poleg novinarjev udeležili tudi predstavniki gospodarstva, saj obeta kar nekaj sprememb tudi pri označevanju podjetij in lokalov. Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske javne službe pri MO Velenje, je poudaril: "Glavni cilj projekta je, da damo piko na i prizadevanjem za lepše, urejenejše in preglednejše mesto. Na javnem razpisu smo izbrali najboljšega in najugodnejšega ponudnika, podjetje Hicon iz Brežic, hkrati pa smo sledili, kako so se označevanja lotili v drugih slovenskih mestih, ki so delala tudi napake. Naš sistem je trenutno edinstven v Sloveniji, saj so table narejene iz najmodernejših aluminijastih materialov, ki imajo zelo dolgo življenjsko dobo in kar 20 let garancije, zato računamo, da ne bo velikih stroškov z vzdrževanjem. Table so narejene po evropskih normativih, so estetske, vidljive in pregledne." Izbrali so barve velenjskega grba. Tako bodo pomembnejši objekti označeni z ze- lenimi tablami, napis pa bo bel, podjetja z belimi tablami z zelenim napisom, prostor pa bo tudi za logotip, ulice pa bodo označevale rumene table. Projekt bo potekal v dveh fazah. Prva bo končana že čez slaba dva meseca, veljala bo 8 milijonov tolarjev, v njej pa bodo označili vse pomembnejše objekte v mestnem središču. Drugo fazo, ki bo zajela dokončno in popolno označitev objektov ter ulic v občini, naj bi končali, ko bo denar, predvidoma pa v dveh letih. Taksa za reklamiranje? Označevalni sistem bo v Velenju torej po novem enoten. Na panojih bo skupaj največ deset tabel, zato tudi vsa podjetja, ki bi to želela, verjetno ne bodo "prišla zraven". "Posamezna podjetja že dolgo izražajo željo za postavitev svojih usmerjevalnih tabel, vendar si v Velenju ne smemo privoščiti, da bi postali mesto tabel in panojev. Enotne usmerjevalne table bodo dobila le največja podjetja, kjer bomo upoštevali bruto dohodek in število zaposlenih, ostala podjetja in podjetniki pa bodo "označeni" preko tabel ulic," je še povedal Brodnik. Na začetku bodo verjetno še dovolili kakšne izjeme, a le pomembnejšim objektom in podjetjem. Mestni arhitekt Marko Vučina pa je še enkrat poudaril, da bodo uredili sistem plakatiranja in reklamiranja tako strogo, da v mestu ne bo niti "jumbo" plakatov, kljub temu, daje to tudi izvirni prihodek občine. Septembra pa naj bi svetniki odločali o uvedbi takse za reklamne in označevalne table. Tako zbran denar bodo namenili izključno za razvoj prometa in urejenosti mesta. ■ Bojana Špegel KOMUNALNO PODJETJE VELENJE p o. 3320 Velenje Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev i obveščamo, da morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefon: Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! Komunalno podjetje Velenje 856-251 856-380 862-582 SPONA MIZARSKO OKOVJE PE CELJE: Škofja vas 40 tel./fax: 063/412-407 GSM: 041/634-240 pon. - pet. 8. -18. h sob. 8.-12. h VSE ZA MIZARJE IN HOBI MIZARJE NA ENEM MESTU! • delovne plošče (16 vzorcev) 2.617,00 SIT/tm • odmične spone že za 79,90 SIT O medeninaste kljuke (vratne) ža za 1.208,00 SIT • pohištveni ročaji - v maju 5 % POPUST!!! • kuhinjska vratica (vseh dimenzij in barv) - IZJEMNO UGODNO!!! Za področje KOROŠKE pokličite komercialista: 0609/634-240! 16 ms VAS ŠPORT 14. maja 1998 Darilo klubu za jubilej "Janezi" navdušili Rokometaši velenjskega Gorenja so izpolnili pričakovanja v letu, ko klub slavi 40 - letnico. Na sobotnem in nedeljskem sklepnem turnirju štirih so se uvrstili v finale in si s tem ponovno zagotovili nastop v Evropi v novi sezoni. Velenjčani pa so bili tudi več kot dostojen nasprotnik rokometašem celjske Pivovarne Laško, ki so letos že sedmič zapored osvojili dvojno krono, torej naslov državnega prvaka in pokalnega zmagovalca. Zavidanja vreden uspeh Gorenja! "Dosegli smo ga", kot je v soboto po prvi tekmi na novinarski konferenci posebej poudaril trener Tone Tiselj, "s samimi Janezi." Po prvem delu prvenstva so se odrekli vsem tujcem, razen Ukrajincu Sašu Khimtchenku, ki pa je bil prejšnji teden na operaciji kolena. Odločili so se, da bodo moštvo oblikovali z doma vzgojenimi igralci. Takšna usmeritev se je razumljivo poznala v prvenstvu, kjer so osvojili četrto mesto, s čimer je bilo vodstvo kluba povsem zadovoljno, vseeno pa se igranju zunaj meja države niso odrekli. Zanje je bila odločilna soboto in tekma z Dobovo. Obe ekipi sta se odlikovali po izvrstni igri v obrambi, navdušila pa sta tudi oba vratarja, gostujoči Boris Denič in domači Uroš Senica, ki si je s sijajnimi obrambami najbrž odškrnil vrata za reprezentančni dres. Tekmo so Velenjčani odločili v zadnjih desetih minutah. Gostje so namreč 12 minut pred koncem povedli s 13 :12, nakar so domači dosegli šest zadetkov zapored in skupaj s svojimi navijači so se veselili novega uspeha. Z uvrstitvijo v finale so si ne glede na izid tekme s Celjani že zagotovili igranje v pokalu pokalnih zmagovalce. Pivovarna Laško je namreč v drugi sobotni tekmi zlahka premagala Prevent. Ta si je nastop v evropskem tekmovanju zagotovil z drugim mestom v državnem prvenstvu, ki ga je zaokrožil z neodločenim izidom v zadnjem prvenstvenem krogu s pivovarji. Izbranci Toneta Tiselja so zelo namučili Celjane preden so se ok-itili s sedmim pokalnim naslovom. Zlasti v prvem polčasu so navdušili s sijajno igro in gledalce dodatno dvignili na noge s tremi "cepelini," kar se Celjanom verjetno še ni zgodilo. Igralci Gorenja so proti koncu polčasa povedli že z 12:8, ob odmoru pa so vodili s 13:11. Razumljivo pa domači v takšnem tempu niso mogli igrati do konca tekme, saj imajo Celjani veliko večjo izbiro enakovrednih in izkušenih igralcev, pri Gorenju pa sta prve korake v letošnjem pokalu in prvenstvu ubirala mlada Sebastjan Sovič in Branko Tamše. In prav ta igralca sta ob drugih, ki so v minuli sezoni tudi že oblačili prvoligaški dres, najlepši OK Šoštanj Topolšica Znova med najboljšimi Odbojkarji Šoštanja Topolšice so si z zmagami v zadnjih dveh kvalifikacijskih tekmah zagotovili vrnitev v prvo slovensko ligo. Najprej so doma po pričakovanjih brez težav premagali Šempeter s 3:0, odločilno tekmo pa so igrali na gostovanju v Slovenski Bistrici z ekipo Granita, kjer so s sijajno igro presenetili domačine in zmagali s 3:0, vendar zmaga še zdaleč ni bila lahka. V nabito polni dvorani sta bili ekipi v prvem nizu zelo izenačeni. Domači so z velikimi napori zadrževali razigrane goste, ki so prišli na srečanje dobro pripravljeni in odločeni, da zaigrajo na vse ali nič. Po 45 minutah zagrizenega boja so niz dobili Šoštanjčani s 16:14. Gostje so povedli tudi v drugem nizu, gostitelji pa so vse bolj izgubljali udarnost in zbranost. Šoštanjčani so v tem obdobju igrali odlično v polju, napadu in bloku, dobro so sprejemali tudi začetne udarce in niz dobili na 12. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu, ki so ga gostje dobili na 10, dejstvo pa je, da igralci Granita očitno niso pričakovali tako kakovostne igre odbojkarjev Šoštanja Topolšice. Niko Jerončič, trener: "Zbrali smo vso skrito energijo in znanje, da bi uspešno odigrali za nas tako pomembno srečanje. Igra je bila na vrhunski ravni in moram pohvaliti vse igralce, ki so prispevali k zmagi." ■ N.R. Tenis Katarina zmagala v Cardiffu Katarina Srebotnik je s soigralko Liezel Horn iz Južnoafriške republike zmagala v igri parov na turnirju v Gardiffu z nagradnim skladom 50.000 dolarjev. V finalu sta premagali Federjevo in Langrovo iz Belgije in Češke s 6:4 in 6:2. Katarina si je s tem priigrala 34 točk za svetovno računalniško lestvico teniških profesionalk in bo na novi lestvici napredovala na 119. mesto. ■ NK Rudar Medalje pokalnim podprvakom je podelil član predsedstva RZ Slovenije in predsednik Pivovarne Laško Tone Turnšek, igralcem pa je čestital tudi predsednik zveze Zoran Jankovič. Medaljo prejema Sebastjan Sovič. (Posnetek: jp) porok, da je jesenska usmeritev vodstva Gorenja prava. Velenjčani pa so dobili še eno priznanje, saj so treneiji za najboljšega igralca turnirja izbrali Iztoka Rozmana; najboljši vratar je bil Boris Denič (Dobova), strelec pa Nenad Maksič (Prevent) s 24 zadetki. ■ m V m dečki tretji Zelo zanimiv je bil tudi finalni turnir državnega prvenstva za starejše dečke v soboto v Rdeči dvorani. Vanj so se uvrstile ekipe Pivovarne Laško, Izole, Tržiča in Gorenja. Državni naslov so osvojili Celjani, velenjski ekipi pod vodstvom trenerja Tomaža Juršiča pa je le za las ušla uvrstitev v finale, saj so z vrst- niki iz Izole izgubili z 20:21, kar je pomenilo tekmo za 3.mesto, v njej pa so premagali Tržič z 21:19. V tekmi za 1.mesto mesto je Pivovarna Laško premagala Izolo s 27:26 šele po podaljških. GORENJE: Boštjan Sadek, Dejan Kovačevič, Branko Mihe-lak, Miha Peterim, Vid Kavtičnik, Luka Dobelšek, Jure Dobelšek, Damir Zukič, Damir Halilovič, Samo Rutar, Aleš Mijatovič, Borut Oder, Sladjan Dragic, Jure Smagaj in Alen Čojič. NK ESOTECH Šmartno Nadaljujejo dobre igre Smarčani so po zmagi v Domžalah v nedeljo proti Zagorju zaigrali neobremenjeni, kar je hkrati pomenilo zelo napadalno igro od vsega začetka. Gostje so se hitro pomaknili v obrambo in prežali na nasprotne napade, vendar so domači igrali zelo zanesljivo in niso dovolili presenečenja, najlepši priliki ob taksni igri je imel do 20. minute Zec, kije bil tokrat najbolj razpoložen v domači enajsterici. V drugem delu prvega polčasa je tempo igre zaradi hude vročine malo upadel in priložnosti do odmora ni bilo na nobeni strani. Po odmoru so pobudo spet takoj prevzeli Smarčani in po nekaj obetavnih napadih v 52. minuti povedli, ko je lepo akcijo Soštarja, Grobelška in Zeca s strelom z glavo zaključil Javornik. Takoj za tem so gostje prvič resneje zapretili, vendar je bil vratar Kališek na mestu, v 56. minuti je imel priliko za povišanje Zec, ki je v 78.minuti po lepem prodoru in podaji Smajloviča močno streljal, njegov strel pa je gostujoči branilec zaustavil z roko, zanesljiv izvajalec enajstmetrovke pa je bil Grobelšek. Do konca srečanja sta se obe moštvi trudili doseči še kakšen zadetek, izid 2:0 pa se kljub temu ni spremenil. Igralci ESOTECHA so se s to zmago povzpeli na 8.mesto, torej v zgornjo polovico lestvice. V sredo (včeraj) so gostovali pri Rudarju v Trbovljah, v nedeljo pa hodo v Smartnem gostili moštvo Aluminija iz Kidričevega. ■ Janko Gorični Javornikov slalom premalo Najbolj nezadovoljen, še bolj kot gledalci, je bil po nedeljski tekmi z SCT Olimpijo Rudarjev trener Drago Kostanjšek. Načrtoval je tri točke, njegovi nogometaši pa so mu priigrali samo eno. Upravičeno je bil jezen nanje po tekmi, saj so Ljubljančani prišla v Velenje brez petih nogometašev, tudi brez Bozga in Zuliča (bila sta na tribuni) in so bili torej "zreli" za poraz. S tem pa se očitno ni strinjal nekdanji Rudarjev igralec Ismet Ekmečič, kije bil najzaslužnejši, da so Ljubljančani prekinili niz treh zaporednih porazov. Resnično je bil v nedeljo pravi ljubljanski zmaj, za Rudarjeve branilce pogostokrat prehiter, za lepe poteze in nevarne udarce pa so ga tudi domači gledalci nekajkrat nagradili z dlanmi. V 19. minuti je z močnim udarcem z dobrih dvajsetih metrov zadel prečko in šele po njej so domači začeli nevarneje pretiti nasprotniku, do tedaj pa so gledalci spremljali slabo tekmo, ki ni bila vredno prvoligaškega imena. Dejstvo, da sta bila vratarja povsem brez dela, pove vse. Samo štiri minute po Ekmečičevi akciji je v prečko poslal žogo tudi Pavlovič. V 35. minuti je Javornik dobil žogo približno 25 metrov od Olimpijinih vrat, nato preigraval, kot da bi imel na nogah smuči in vozil slalom, na koncu je obšel tudi vratarja, zatresel mrežo, in tribuna je začela "živeti" za domačo zmago. Nanjo so upali gledalci še trinajst minut nadaljevanja. Tedaj pa je popularni "Eka" prestregel dolgo podajo vratarja Pe-jkoviča in žogo z močnim udarcem poslal v povsem zgornji desni kot Dabanovičeve mreže. V nadaljevanju gostom skorajda niso dovolili dihati. Stisnili so jih pred njihova vrata, , le dvakrat, trikrat so predahnili in jih spustili pred Dabanovičeva vrata, nizali so nevarne napade, poslali proti vratarju Ljubljančanov veliko nevarnih žog, vendar nobena ni potovala za njegov hrbet.Gostujoči "bunker" je tako vzdržal vse pritiske in Ljubljančani so se zasluženo veseli točke, čeprav je njihov trener Jedniko Perica po tekmi športno priznal: "Domači so si po priložnostih zaslužili zmago, toda..". Da, štejejo le zadetki in ne priložnosti. "Če je to, kako smo igrali danes, naša stvarnost, potem nam bo do konca prvenstva zelo težko," je dodal Kostanjšek. Verjetno je pri tem mislil tudi na dve finalni pokalni tekmi s Primorjem. Do tedaj je še štirinajst dni in tako še dovolj časa, da igralci razmislijo o svoji nezbranosti pred nasprotnikovimi vrati. Včeraj so v prvi ligi igrali redni (31.) prvenstveni krog. So "rudar-ji"popravili rezultatsko slab vtis z nedeljske tekme? V naslednjem krogu, v nedeljo (17. maja),bodov Velenju gostili Muro. ■ vos NK Usnjar Tudi doma se jim je odprlo Igralcem šoštanjskega Usnjarja seje kot kaže vendarle odprlo tudi na domačem igrišču, kar je v boju za varno mesto na lestvici zelo vzpodbudno in pomembno. V soboto so usnjarji gostili sedmouvrščeno Drav-injo in jo premagali z 2:0. Strelec obeh zadetkov je bil najboljši igralec sobotne tekme Rade Kovačič. Usnjar je sicer še vedno na desetem mestu, vendar se je razlika do zad-njeuvrščenih precej povečala. Na drugi strani je razlika do moštev, ki so na lestvici pred njimi, majhna in vliva upanje za napredovanje po lestvici navzgor. V naslednjem krogu bodo igralci Usnjarja gostovali pri petou-vrščeni Goričanki. | RK Vegrad Podvig v Škofji Loki V kvalifikacijah za obstanek v prvi državni ligi je igralkam Vegrada* uspel pravi podvig v Skotji Loki. Igralke domačega Šeširja so po prvem polčasu vodile kar s 13:6, torej za sedem zadetkov, v drugem pa so Ve-lenjčanke izvedle pravi preobrat. Dobile so ga kar s 14:7 in končni izid je bil tako 20:20. V kvalifikacijah je na vrsti še zadnji krog, v katerem bodo igralke Vegrada gostile ekipo Mlinotesta. Z neodločenim izidom so si Škofjeločanke prvič v zgodovini kluba zagotovile nastopanje v prvi državni ligi, Ve-lenjčanke pa morajo za obstanek vsaj točko iztržiti v zadnji tekmi, ki jo bodo odigrale v soboto na svojem igrišču. Vrstni red pred zadnjim krogom namreč je: Šešir 7, Vegrad 5, Sava in Mlinotest po 4. | Tako so igrali: Športnik - športnica aprila Našo celoletno akcijo nadalju- je bil najboljši v aprilu, kupon športnic, ki ste jih sami izbrali, jemo z drugim kuponom za izrežite in prinesite ali pošljite Vsakdo lahko napiše neome- športnico ali športnika aprila, v uredništvo Našega časa, jeno število kuponov, ki mora- Tlidi tokrat vam za spodbudo Foitova 10, Velenje. jo seveda biti pravi, vsak teden ponujamo nekaj imen, o os- Tokrat ste bili kar pridni in prvi pa jih sprejemamo do torka talih razmislite sami, saj je kupni so že v uredništvu, pred- zjutraj. ■ odločitev izključno vaša: vsem z imeni športnikov ali Mladen Dabanovič (vratar |— — — — — — —' — — — — — — — — — —»-j NK Rudar), Anton Grobelšek , ŠpOrtillCa - ŠpOltllik aprila (igralec NK ESOTECH | r r Šmartno), Petra Vihar | Glasujem za športnico(ka)..................................„.............. I (squash), Katarina Srebotnik g j (tenis). | Naslov glasovalca............................................................ § Izpolnite kupon, napišite svo- | i jega kandidata ali kandidatko, | ............................................................................................... | za katerega ste prepričani, da Finale slovenskega rokometnega pokala: Polfinale: Pivovarna Laško - Prevent 35 : 23 (16 : 11) Gorenje - Dobova 19 :16 (7: 7) GORENJE: Stropnik, Senica, Tamše 1, Krejan 3, Bedekovič 2, Ojsteršek, Plaskan 1, Oštir, Sovič 3, Tome 3, Rozman 3, Cvetko 3. Za 3. mesto: Prevent - Dobova 27 : 26 (15 :14) Za 1. mesto: Pivovarna Laško - Gorenje 25 : 21 (11 : 13) GORENJE: Stropnik, Senica, Tamše, Krejan 1, Bedekovič 6, Ojsteršek 1, Plaskan 1, Oštir, Sovič 2, Tome 1, Rozman 7, Cvetko 2. SNL 1, 30. krog. Rudar - SCT Olimpija 1:1(1:0) Rudar: Dabanovič, Kosič, Sulejmanovič, Bal-agič, Purg, Chausllari, Gajser (Šumnik), Podvinski, Javornik, Pavlovič, Vidojevič. STRELCA: 1:0- Javornik (35), -1:1-Ekmečič (58). SNL 2, 24. krog: Esotech Šmartno - Zagorje 2 : 0 (0 : 0) ESOTECH: Kališek, Soštar, Zurej (Zlodej, Doler), Pokleka, Javornik, Irman, Oblak, Grobelšek, Štefančič (Vodovnik), Smajlovič, Zec. SNL 3, 22. krog: Usnjar - Dravinja 2:0(1:0) USNJAR: Čanič, Fenko, Uršnik, Omič, Češno-var, Daničič, Omerovič, Kočnik, Pudgar, Pavič, Kovačič. STRELEC: 1:0- Kovačič (37), 2:0- Kovačič (69). Odbojka: Kvalifikacije za 1. državno ligo: Šoštanj Topolšica - Šempeter 3 : 0 (4, 5, 2) Granit - Šoštanj Topolšica 0 : 3 (-14, -12, -10) ŠOŠTANJ TOPOLŠICA: Dimec, Zulič, Medved, S. Sevčnikar, D. Sevčnikar, Kravcov, Kugovnič, Mihalinec, Bevc, Žilnik. Rokomet: Kvalifikacije za obstanek v 1. državni ligi: Šešir - Vegrad 20 : 20 (13 : 6) VEGRAD: TadiČ, Jurič, Madjarič 1, Dešman 4, Kneževič, Rodič 1, Nojinovič 1, Kranjc 4, Perše, Ibralič 9, Osmanovič, Grudnik. 14. maja 1998 ŠPORT IN REKREACIJA KAK VAS 17 Atletika Dobri nastopi v Novi Gorici V sob oto je bil v Novi Gorici atletski miting, na katerem je nastopilo 180 atletov iz 18 hrvaških in slovenskih klubov, med njimi tudi skupina velenjskih predstavnikov. Bekim Bahtiri je zmagal na 800 m (1:51,99). Jolanda Čeplak se je tokrat izkazala na 400 m, saj je s 55,86 dosegla osebni rekord, pra tako na 400 m pa so bili Sergej Salamon četrti, Matjaž Krajnc peti, Jana Pugelj pa četrta. ■ Squash Tekmice niso bile dorasle Na turnirju Ekipa Konex Open v Ljubljani, ki velja za najmočnejšega v Sloveniji, je Petra Vihar z lahkoto premagala vse tekmice. V sklepni del so se uvrstile štiri slovenske reprezentantke, ki pa velenjski igralki niso bile dorasle tekmice. Izidi: Vihar - Slabe (Konex) 3:0 (0,1,4), Vihar - Plešec (Konex) 3:0 (1,2,1), Vihar Blažič (Novo Mesto) 3:0 (1,2, 8). ■ Namizni tenis Dva igralca - tri medalje V soboto in nedeljo je bilo v Izoli državno prvenstv o za mladince in mladinke za posameznike in dvojice. Odlična je bila Velenjčanka Karmen Steblovnik, ki trenutno igra za Fužinar, delila je namreč 3.mesto, Damijan Vodušek pa se je uvrstil od 5.do 8.mesta. Pri mešanih dvojicah sta Damijan in Karmen delila tretje mesto. ■ A. V. Strelski šport Dobri na Ptuju Na 7. državnem prvenstvu za pionirje in mlajše mladince na Ptuju so dokaj uspešno nastopili tudi velenjski strelci. Najboljši so bili mlajši mladinci s 4. mestom med ekipami, nastreljali pa so 1060 krogov (Vrečar 362, Mihelak361, Obradovič 337). Pri posameznikih sta bila Vrečar in Mi-helak 12. in 14. Pri pionirjih se je s 6.mestom izkazal Andrej Kok z odličnimi 180 krogi, ekipno pa je bil Mrož 10. (_Vrečar 180, Borovnik 170, Blagovič 160); pri pionirkah je bila Katarina Safarič 6., pri mlajših mladinkah pa je bila odlična druga Poerševa iz Doliča. ■ F.Z. Balinanje Polovičen izkupiček Drugi krog novega državnega prvenstva so odigrali balinarji v vseh treh ^slovenskih ligah. Balinaiji ekipe Velenje Premogovnik so v prvi ligi po visoki zmagi v prvem krogu (16:8) na gostovanju tokrat z enakim izidom izgubili z SGP Gorica in so s točno polovičnim izkupičkom trenutno na 5. mestu. ■ Sah Matko brez tekmeca Prejšnji četrtek se je na rednem mesečnem turnirju za prehodni pokal SSD Velenje zbralo 16 šahistov, ki so odigrali 15 krogov po Berg-erjevem sistemu s tempom 2x5 minut. Prvo mesto je prepričljivo osvojil Milan Matko, ki je eno partijo remiziral, vseh ostalih 14 pa zmagal. Vrstni red: Milan Matko 14,5, Milan Goršek 12, Franc Zupane 10, Franc Stropnik 10, Asim Huremovič 9,5 itd. ■ Andrej Novak Najboljši Brusnjak in Šoštanjčani V petek so v prostorih OŠ Mihe Pintarja Toleda odigrali zadnji krog medobčinske šahovske lige osnovnih šol, najboljši pa so bili Peter Lendero (Livada), Davorin Maksimovič (KDK) in Dušica Djukič (Šalek). V letošnji medobčinski ligi je sodelovala 55 igralcev desetih osnovnih šol iz Velenja, Šoštanja, Raven pri Šoštanju in Šmartnega ob Paki. Skupna posamična uvrstitev po posebnem točkovanju: 1. Sašo Brusnjak (KDK) 150 točk, 2. Peter Lendero (Livada) 135, 3. Predrag Djukič (Livada) 115, 4. Davorin Maksimovič (Šalek) 105, 5. Igor Topič (Livada) 85,6. Siniša Topič (Šalek) 69,7. Goran Zečevič (KDK) 60,8. Dušica Djukič (Šalek) 46, 9. Aljoša Lekš (AA) 40, 10. Marko Višič (KDK) 37 itd. Vrstni red osnovnih šol: 1. Karla Destovnaika Kajuha 410 točk, 2. Livada 289,3. Šalek 254,4. Mihe Pintaija Toleda 76,5. Ravne 69,6. Bibe Roec-ka 65, 7. Antona Aškerca 40, 8. Gustava Šiliha 6, 9. Gorica 2 in 10. Bratov Letonje 2. ■ Ladislav Lendero Mali nogomet Liga Škale 98 V 8. medobčinski ligi malega nogometa Skale 98 so odigrali drugi krog. V prvi ligi so obakrat zmagali le igralci ŠD Škale Hrastovec, v drugi pa je to uspelo ekipam KMN Bambino, Vigo Teves in Veplas. Izidi 2.kroga - 1. liga: NK Vigo Herbi d.o.o. - Mušketirji Cigrad Ka-juh 0:0, ŠK Cirkovce - Mušketirji 0:2, KMN Fori Škale - Kamnoseštvo Kozjak 1:1, Avtoprevozništvo Sovič - Texas KK Zbičajnik 1:2, ŠD Škale Hrastovec - Saloon Mins 3:0. 2. liga: S Team - Veplas 2:3, Skaza Trans - Zavodnje 1:1, KMN Fori Avtoličarstvo Vodišek - KMN Bambino 0:10, NK Vigo Teves - Okrepčevalnica Mastig 4:2, Flamengo - Trobentice 2:0, Kalimero prost. ■ Liga Šmartno 98 Naj športnica meseca aprila Ana Drev Brez smučanja zame ni življenja » To so besede mlade, obetavne smučarke Ane Drev iz Šmartnega ob Paki. »Uživam v vijuganju med vratci, čeprav je smučanje zelo zahteven šport. Veliko truda je potrebnega za dosego opaznih rezultatov, na progi so povsem odvisen od samega sebe, lastnih sposobnosti in znanja. Ampak, brez smučanja si danes ne znam predstavljati svojega življenja, pa naj si bo še tako kot je.«To drobceno dekle, za katero ima ob pogledu nanj človek občutek, da jo bo odnesel prvi vetrič, se ponaša z vrsto zavidanja vrednimi uvrstitvami tudi na mednarodnih preizkušnjah. Je učenko 6. razreda osnovne šole • Bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki, ki ve, kaj hoče. Bralci in bralke, ki so sodelovali v rubriki našega tednika, najbrž Ane niso po naključju izbrali za naj športnico meseca aprila. Minulo sezono v belem »cirkusu« je ocenila kot zelo uspešno, če ne že kar najuspešnejšo na njeni dosedanji športni poti. Od 5. leta dalje je « smučanje njen prosti čas in hkrati lastna obveza, dokazati in doseči v tem zahtevnem športu čimveč. Je članica otroške smučarske reprezentance Slovenije, med najljubše lovorike iz minule sezone pa uvršča zmago v skupnem seštevku v regiji, drugo mesto med mlajšimi deklicami v državi, drugo mesto v veleslalomu (ta zvrst, pravi, ji najbolj leži), na pokalu Loka, na katerem so nastopile tekmovalke iz 18 držav, v slalomu na istem tekmovanju je bila tretja, pa peto mesto v veleslalomu za pokal Pinocchio v Italiji, kjer je sodelovalo 35 držav. Njena zvrhana volja, zagnanost, vztrajnost in tudi talent so porok za uspehe. Pri tem pa seveda ne gre prezreti velikih zaslug njenih staršev, predvsem očeta Draga. Je namreč tudi njen trener, ki občasno »dopušča«, da Ana nabira potrebno znanje tudi ob nasvetih drugih trenerjev. Takšna kot je v športu, je tudi pri učnem uspehu, kjer ji stojijo ob Ana Drev z medaljo in priznanjem z odlične uvrstitve v Italiji. strani učiteljice, učitelji, pa tudi sošolke in sošolci. Čeprav je minule smučarske sezone konec, Ana ve, kaj ji je početi do začetka naslednje. Treningi, treningi in zopet treningi. Vsega teden dni na morju si bo privoščila počitnic, večji del prostih dni pa bo preživela na smučeh oziroma na kondicijskih treningih skupaj s SK Velenje, predvsem v tujini. »Zelo pomembni so ti in če v tem obdobju dobro delaš, lahko pričakuješ dobre rezultate. Izbor za naj športnico meseca aprila je me še dodatno spodbudil in res sem tega vesela. Pomeni mi skoraj toliko kot naj športnik leta, ki ga ponavadi izbirajo športne zveze. Obljubim, da bom zaupanje tistih, ki so glasovali zame, ali mi pri doseganju začrtanih ciljev pomagajo na drugačen način, povrnila z dobrimi uvrstitvami v naslednji sezoni.« Njena največja želja je, da bi lahko svojo strmo športno pot nadaljevala brez poškodb, da bi nasledila Matejo Svet, ki je njen slovenska vzornica, tuja pa Vreni Scheineder. Ker vsi Anini dosedanji uspehi niso prišli sami od sebe, smo prepričani, da bomo o njej, njenih uspehih v prihodnje še pisali. Le tako, naprej Ana. Držimo pesti, da bi bila kos vsemu, kar boš morala premagovati na progah tako, kot si želiš! ■ Tp Kolesari redno - kolesari varno! Pomlad, poletje in zgodnja jesen je čas, ko se veliko ljudi odloči, da bo "potovalo" s kolesi. To je obenem čas, ko veliko koles zamenja lastnike (beri: so ukradeni). Zato je dobro ob nakupu shraniti garancijski list. Na njem so vsi podatki o kolesu, vključno s serijsko številko. V specializiranih trgovinah s kolesi vam pri nakupu svetujejo! Ni vsako kolo primerno za vsakega. "Predvsem pa je pomembno, daje kolo varno, zato mora biti na njem vse brezhibno. Posebej pozorni morate biti na zavore, pne-matike in na to, da je ponoči kolo dobro osvetljeno. Obvezna je čelada, ne zaradi lepšega, ampak zaradi vas in vaše varnosti. Pred uporabo kolesa priporočamo temeljit pregled," pravijo v Kolesarskem centru Novak v Žalcu, kjer poskrbijo tudi za servis. Manjše napake odpravijo takoj, pri večjih in zahtevnejših pa je treba malo počakati, a največ pet dni. Odprto imajo od 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8.30. do 12. ure. KOLESARSKI l CENTER NOVAK - ŽALEC TEL.:063 716 815 V letni ligi malega nopgometa Šmartno 98 je po treh krogih nekoliko presenetljivo v vodstvu Klub 81, preseneča pa slab začetek lanskih zmagovalcev, ekipe Adriatic. Tekmovanje je seveda šele na začetku, večina ekip je dokaj izenačenih, zato se obeta še pestro dogajanje na igrišču in na lestvici. Izidi 3.kroga: Klub 81 - Vandrovci 3:2, Roje - RBM Commerce 1:7, Adsalute - Adriatic 3:2, Podgora - Beni 2:2, Flamengo - Bistro B 6:2; vrstni red: Klub 81 9, Beni Dory, RBM Comerce, Flamingo po 7 itd. ■ Judo klub Velenje Aleš Slemenšek državni prvak V Slovenski Bistrici je bilo v soboto državno prvenstvo v judu za člane po stopnjah pasov. Slovenski judositi se namreč enkrat letno med sabo pomerijo ne glede na kategorije po težah, ampak so razvrščeni po stopnjah pasov, ki jih trenutno nosijo. Na tem prvenstvu so dobro nastopili tudi člani velenjskega judo kluba, ki so se z dobrimi borbami vmešali tudi v boje za najvišja mesta. V kategoriji rumenih pasov je naslov državnega prvaka osvojil Aleš Slemenšek, ki si je s tem priboril višjo stopnjo pasa, pri zelenih pasovih pa sta Miran Žuran in Mitja Zorman delila tretje mesto, kar je vsekakor lep in vzpodbuden uspeh članov Judo kluba Velenje. ■ Sabljanje Avstrijci premočni, Tadeju Knezu bron Na tretjem mednarodnem sabljaškem turnirju za pokal Velenja so imeli največ uspeha mladi Avstrijci, sicer pa so se poleg njih tega kadetskega tekmovanja udeležili še sabljači iz Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Turnir je resnično skrbno pripravil Sabljaški klub Rudolf Cvetko Velenje. Zmagi pri kadetih in kadetinjah sta odšli v Avstrijo, na stopničke pa so stopili tudi ljubljanski sabljači. Med 15 kadetinjami je Barbara Kapfer osvojila 9.mesto, med 34 kadeti pa je bil s 3.mestom odličen domačin Tadej Knez, 9. je bil Lenart Jer-abek, 12. Tine Čas in 16. Renato Knez. ■ Hinko Jerčič Planinska orientacija Pod okriljem mladinske komisije PZS in savinjskega pokrajinskega odbora mladinskih odsekov je bilo v soboto, 9. maja, na področju Braslovč in Dobrovelj prvo slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Na podlagi predhodnih ligaških tekmovanj od septembra dalje se je na to tekmovanje uvrstilo in prijavilo 46 ekip iz vse Slovenije, tekmovale pa so v sedmih starostnih kategorijah. Od začetka pri braslovškem jezeru in do cilja pri domu na Dobrovljah so imele ekipe glede na starostno kategorijo različno zahtevne naloge in poti, na cilj pa so prispele prav vse. Izidi - kategoirja A, do 6. razreda OŠ: 1. Braslovče, 2. Vinska Gora, 3. Slivnica; kategorija B, 7. in 8. razredi OŠ: 1. Ljubno ob Savinji, 2. Braslovče, 3. Šoštanj; kategorija C, mladinci do 25 let: 1. Šoštanj, 2. Slivnica, 3. Braslovče; kategorija D, člani od 25 do 40 let: 1. Vinska Gora, 2. Poljčane, 3. Rečica ob Savinji; kategorija E, veterani nad 40 let: I. Braslovče, 2. Vojnik, 3. Žalec; kategorija F, družine: 1. Zabukovica., 2. Braslovče, 3. Žalec; kategorija G, mešano: prvo in drugo mesto sta si razdelili ekipi Šempeter 1 in 2. Drugo in zaključno slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje bo v petek in soboto, 22. in 23. maja na področju Menine. Karate - Vučenovič tretji V Radljah ob Dravi je S.k.i. zveza Slovenije izvedla vsakoletni turnir, ki so se ga udeležili tudi člani Karate kluba Velenje. Lep uspeh sta pri mlajših dečkih dosegla Zlatko Vučenovič s tretjim in Darko Pavlovič s četrtim mestom. Turnirje bil obenem dobra priprava na državno prvenstvo, ki bo naslednji teden v Sežani. ■ ?0 HRIBIH IN DOLINAH Počivališče na Sivčniku, razstava fotografij, občni zbor planincev Tisti, ki pogosto zahajamo v naravo, se kdaj pa kdaj povzpnemo tudi na Koželj ali prehodimo zadnjo etapo Šaleške planinske poti, vemo, kako prijetno seje usesti na katero izmed klope, ki že več kot dvajset let kraljujejo na najbolj razglednem delu Kožlja. Mnogi pa ne vedo, da je prvo mizo in klopi postavila skupina zagnanih velenjskih planincev, prijateljev takratnega predsednika in danes lahko rečemo legende velenjskih planincev - Staneta Jamnikarja ob njegovem srečanju z Abrahamom. Sedanje počivališče so pred leti povsem na novo zgradili planinci iz Šentilja. Dober teden nazaj pa se s podobnim počivališčem lahko pohvali tudi kopasti Sivčnik, ki na jugu zapira Šentiljsko dolino. Preko njegovega širokega temena je speljana Andražka pot. Na najvišji točki - 562 m je četrti kontrolni žig te poti. V pritlehno skalo so planinci iz Andraža vzidali pravo planinsko skrinjico z žigom in vpisno knjigo. Vse je zelo vzorno urejeno. Franc Bačovnik, Ivo Dražnik, Janez Podbornik, Jože Skaza in Janko Pajenk, prebivalci Kot, zaselka pod vznožjem Sivčnika in njegovi česti obiskovalci, pa so pljunili v roke in skupaj s svojimi boljšimi polovicami in v lastni režiji postavili na tem mestu dve lični mizi s klopmi, ki se odlično vklapljajo v prostor, obdan z mogočnimi bukvami, ki poleti nudijo prijetno senco vsakomur, ki se v potu svojega obraza povzpne sem gori. Razveseljivo je tudi to, da do tega mesta še ni segel vandalizem. Kulturni center Velenje v sodelovanju s PD Velenje bo odpir v torek, 19. maja, ob 19. uri na Velenjskem gradu razstavo fotografij na temo Slovenska planinska pot in sakralni objekti avtorja prof. Cirila Velkavrha iz Ljubljane. V kulturnem programu bodo nastopili Podkrajski fantje in cit-rarka Urša Vedenik. Ljubitelji planinske fotografije in SPP, lepo vabljeni! Dva dni pozneje, to je v četrtek, 21. maja, pa vabi PD Velenje vse svoje člane na redni letni občni zbor, ki bo v sejni dvorani Mestne občine Velenje s pričetkom ob 18. uri. Tudi tukaj bodo v kulturnem delu nastopili Podkrajski fantje skupaj s citrarko Uršo Vedenik. Planinci, udeležimo se polnoštevilno našega občnega zbora! ■ M. H. Počivališče na Sivčniku. Trak je prerezaI 7-letni Bojan Podbornik, kije tudi pridno pomagal pri postavitvi (Posnetek: M. Podbornik) 18 KAN ČAS OBVEŠČEVALEC - 14. maja 1998 Občina Šoštanj - komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, kare E - objavlja na podlagi sklepa Sveta Občine Šoštanj (Uradni list Občini št. 9/96) in 47. čl. Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) naslednji JAVNI RAZPIS ZA ODPRODAJO STAVBNIH PARCEL ZA GRADNJO INDIVIDUALNIH STANOVANJSKIH HIŠ NA OBMOČJU ZN POHRASTNIK - KARE E i. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš na območju ZN Pohrastnik v katastrski občini Šoštanj se odprodajo stavbne parcele z gradbenimi oznakami: 1,2,5,6, 7,10,17 in 21. Stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča skupaj z zemljiščem brez prometnega davka znašajo: gr. pare. z oznako 1 pare. št. 9/11 v izmeri 506 m2 3.634.593,00 SIT gr- pare. z oznako 2 pare. št. 9/10 v izmeri 570 m2 3.778.099,00 SIT gr- pare. z oznako 5 pare. št. 9/9 v izmeri 659 m2 3.977.662,00 SIT gr- pare. z oznako 6 pare. št. 9/6 v izmeri 549 m2 3.731.011,00 SIT gr- pare. z oznako 7 pare. št. 9/5 v izmeri 518 m2 3.661.501,00 SIT gr- pare. z oznako 10 pare. št. 9/4 v izmeri 571 m2 3.780.341,00 SIT gr- pare. z oznako 17 pare. št. 10/8 v izmeri 536 m2 3.701.862,00 SIT gr- pare. z oznako 21 pare. št. 10/2 v izmeri 631 m2 3.914.878,00 SIT 2. Od tega znašajo stroški priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča 2.500.000,00 SIT na posamezno parcelo, m2 stavbnega zemljišča pa 2.242,28 SIT. V stroških priprave stavbnega zemljišča so zajeti stroški geoloških in geomehanskih raziskav za območje ZN, geodetske odmere in izdelave prostorsko izvedbenih aktov ter ostale potrebne dokumentacije. V stroških komunalne opreme štabnega zemljišča so zajeti stroški izgradnje vodovodnega, kanalizacijskega, toplovodnega, telekomunikacijskega in električnega omrežja ter asfaltne ceste z javno razsvetljavo, niso pa zajeti t. i. investitorski stroški (prispevki za priključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij, spremembe namembnosti zemljišča, morebitna sanacija stavbnega zemljišča), kakor tudi izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posameznega investitorja. Uspeli ponudniki nosijo tudi stroške prometnega davka. 3. Varščina za udeležbo na javnem razpisu, ki jo morajo interesenti vplačati na račun Občine Šoštanj št. 52800-630-10168 znaša 10 % vrednosti posamezne gradbene parcele ter se uspelim ponudnikom vračuna v ceno zemljišča, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa brez obresti. 4. Kupnino za stavbno zemljišče morajo uspeli ponudniki poravnati na račun iz 3. točke v roku 15 dni po podpisu pogodbe, ostalo kupnino, t. j. stroške priprave in komunalne opreme stavbnega zemljišča, pa najkasneje v roku enega (1) leta oziroma pred izdajo gradbenega dovoljenja, sicer varščina zapade v korist Občine Šoštanj. Varščina zapade tudi v primeru, da uspeli ponudnik kasneje brez upravičenega razloga odstopi od nameravane gradnje ali se ne drži ostalih splošnih in posebnih pogojev iz razpisa. Z eno vplačano varščino lahko interesenti navedejo v ponudbi 3 gradbene parcele, na katerih želijo graditi. 5 Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku, sicer se smatra, daje od nameravane gradnje odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist Občine Šoštanj. 6. V ponudbi morajo biti navedeni podatki o stanovanjskih, socialnih, zdravstvenih in drugih razmerah interesenta ter priloženo potrdilo o državljanstvu, pisna izjava ponudnika, da sprejema splošne in posebne pogoje javnega razpisa ter dokazilo o vplačani varščini. V primeru, da je več interesentov za eno gradbeno parcelo, se smatra, da je ugodnejši ponudnik, ki spejema splošne pogoje in v največji meri izpolnjuje še pogoje, ki so objavljeni v Uradnem vestniku Občine Velenje, št. 6/87 (12. in 13. člen) in 9/87. Izpolnjevanje teh pogojev bo ugotavljala komisija za izvedbo postopka za oddajo stavbnih parcel na podlagi podatkov in dokazil iz ponudbe. 7. Uspeli ponudniki morajo pričeti z gradnjo na dodeljenem stavbnem zemljišču najkasneje v roku enega (1) leta ter končati najmanj III. gradbeno fazo v treh letih po podpisu pogodbe, sicer se prav tako smatra, da so od nameravane gradnje odstopili. V tem primeru lahko Občina Šoštanj vloži tožbo za razveljavitev pogodbe, vplačana varščina pa zapade v korist Občine Šoštanj. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne drži ostalih razpisnih pogojev. Po Odloku o ZN Pohrastnik (Uradni vestnik Občine Velenje, št. 10/86) in Odloku o spremembi dela ZN Pohrastnik - Cona E, objavljenem v Uradnem vestniku Občine Velenje, št. 2/92, je na stavbnih parcelah št. 1,2,5,6,7 in 10 možna zidana ali montažna gradnja, na stavbnih parcelah št. 17 in 21 pa le montažna gradnja. Pri gradnji stanovanjskih objektov bo treba v celoti upoštevati tudi druge pogoje veljavnega prostorskega dokumenta za to območje. Ker leži zemljišče, ki je predmet javnega razpisa, v bližini območja odkopavanja premoga, predpiše način temeljenja posameznih objektov Geološka služba RLV pred izdajo gradbenega dovoljenja. 8. Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti najkasneje do ponedeljka, 1. junija 1998, na naslov: Občina Šoštanj, Komisija za izvedbo postopka za odprodajo stavbnih zemljišč v ZN Pohrastnik, Trg svobode 12, Šoštanj, z oznako "JAVNI RAZPIS ZA ODPRODAJO STAVBNIH PARCEL V ZN POHRASTNIK". 9. O izboru uspelih ponudnikov bo razpisna komisija obvestila vse interesente v roku 15 dni po izvedbi razpisa. 10. Vse informacije v zvezi z odprodajo stavbnega zemljišča z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri ga. Sonji Novak, Občina Šoštanj, Trg svobode 12, Šoštanj, tel.: 40-310. OBČINA ŠOŠTANJ ČETRTEK, 14 maja: :: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 PoročilOa; Povabilo Olimpijskega komiteja-športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Strokovni nasveti; 18.00 DJ news - vodi Simon Klamter; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 15. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gosti 8.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 16. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 17. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in ostale čveke - vodita Jože Krajnc in Jože Robida (Strašna Jožeta); 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav, I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 18. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 107,8 Avto moto hereov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 19. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko - izbor najbolj všečne slovenske melodije; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 20. maja: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša (iščemo odgovore na takšna vaša vprašanja, ki jih sami ne uspete razrešili) 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ^ ^ ^ ^ff ^t? ^0 ^0 t\0 ^0 ^0 ^0 ^0 0^ 0^ ^vsi 0^ 0^ t?^ 0^ 0^ ^ ^ ^ t>\ ^ ^jPJSffe, Podjetje za urejanje prostora, d.d. ^ X nr->. m nni^ KoroSfca 37/bl 3320 VelenJe K PE VRTNARSTVO ^ w V POGREBNA SLUŽBA (^Mni/o/o d/ovo- oo//f/&X'm//o.)/oo nm/u/id; w <7 v J v (7 oo/oo-oeoo/o Mojfo/oo^/o... Dovolite, da vam v najtežjih trenutkih priskočimo na pomoč in poskrbimo za vse potrebno pri organizaciji pogreba. Pogoje plačila dogovarjamo posebej. Vedno na voljo: tel. št.: 063/851-012 ali 861-508, in mobitel 0609/640-208 ali 620-128. ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 ^0 <^0 ^0 \g \c , 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0^ 0\ 14. maja 1998 OBVEŠČEVALEC NAS ČAS 19 mali OGLASI APARATI IN STROJI MASAŽNO MIZO IN RAČUNALNIK AMIGO 500, razširjeno, ugodno prodam. Telefon 858-678. HLADILIK, štedilnik, BTV, gramofon in motor 4 brzine, prodam. Telefon 853-288. RADIATORJE IN ŠIVALNI STROJ PRODAM. Telefon 862-210 in 856-834. ROLETARSTVO" MARKO ZAVERŠNIK s.p. rolete, žaluzije, lamelne zavese. Primorska 5, Šoštanj. Telefon 063-882-216. KUPIM 1 DELNICE TELEKOMA in skladov odkupujemo. Telefon 0609-651-470. LOKALI POSLOVNI PROSTOR ODDAM. Telefon 856-428. V NAJEM ODDAMO TRGOVINO MISTER X. Telefon 850-214. TRGOVCI POZOR! Bi radi začeli na svoje. V najem damo dobro vpeljano trgovino. ZAČNETE LAHKO TAKOJ. Telefon 850-214. PRODAMO ALI ODDAMO več poslovnih prostorov v Poslovnem centru (Dom učencev-pritličje, 1. nadstropje, 2. nadstropje). Prostori so delno opremljeni z zagotovljenimi telefonskimi številkami, telefonsko centralo in takoj vseljivi. Informacije BITING D.O.O. Efenkova 61, tel. 851-610. OSTALO ROLETE, ZALUZIJE IN LAMELNE ZAVESE. Izdelava, montaža, servis. Telefon 063-471-943, Andrej. RAZNO PRODAM GUMEZAJUGO, nove, 145/13, prodam. Telefon 894-527. KVALITETNO SENO PRODAM. Telefon 881-053 ali 881-223. TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM. Telefon 864-218. PODARIM TRI KOŠNJE v Šaleku. Telefon 850-398. KOMPLET MESARSKO ORODJE, prodam. Telefon 861 -834 zvečer. PEČ NA KURILNO OLJE, litoželezno ter kiperbush, prodam. Telefon 893-041. BREZPLAČNO ODDAM KOŠNJO z lepo travo v Kavčah. Telefon 0609-617-893. ZIMSKO LETNO KAMP PRIKOLICO, Adria 350 D, prodam. Telefon 858-529. KOŠNJO TRAVE na ravnini, med Velenjem in Šoštanjem, prodam po ugodni ceni. Mobitel 0609-615-217. LESENE ODRE za sušenje sena, plug za traktor Tomo Vinkovič in motorno kolo Tomos, prodam. Telefon 857-108. FIŽOL SIVČEK, prodam. Telefon 885-308. DVA KOMBINIRANA VOZIČKA, za dvojčke ali posamezno in eno zibko, prodam. Telefon 892-270. KORUZNO SILAŽO PRODAM. Telefon 885-339. KORUZNO SILAŽO PRODAM. Telefon 885-339. 300 LITROV JABOLČNIKA iz mošančk in bobovca, prodam. Telefon 852-066. LESENE PODPORNIKE, dolžine 3 m, 150 kom, prodam za 10.000 SIT. Telefon 893-778. KORUZNO SILAŽO PRODAM. Telefon 885-339. PRALNI STROJ CANDY ter žensko in moško kolo, prodam. Telefon 861-597. RABLJENO STAVBNO POHIŠTVO, skrinjo in kuhinjske elemente, prodam. Telefon 865-003. STANOVANJA ATRIJSKO STANOVANJE V ŠALEKU prodam. Telefon 857-658 od 19. do 20.30 ure. TRISOBNO STANOVANJE na Šercer-jevi v Velenju, prodam. Telefon 858-852, zvečer. STANOVANJE V STANOVANJSKI HIŠI, poseben vhod oddam. Telefon 865-086. STANOVANJSKO HIŠO v Mozirju, primerno za obrtno dejavnost, prodam. Telefon 061-715-715. TRISOBNO STANOVANJE na Foitovi v Velenju, prodam. Telefon 063-832-756. ODDAM SOBO. Telefon 852-541. TRISOBNO STANOVANJE 70 m2 v Velenju, oddam v najem. Telefon 855-667. VOZILA SUZUKI BALEN01,6 GS, letnik 95, bele barve, nekaj dodatne opreme, prodam. Telefon 854-111. ŽENSKO GORSKO KOLO, staro 1 leto na 18 prestav, prodam za 30.000,00 SIT. Telefon 850-588. AVTO HUNDAY PONY GLS, 1,5 letnik 91, prodam za 630.000 SIT. Telefon 862-089 ali popoldan 861-643. APN 6, ugodno prodam. Telefon 857-456. JEEP DAIHATSU, letnik 82, reg., izpraven, prodam/Telefon 892-240. ZASTAV0101, reg. do 99/5, lepo ohranjeno, prodam. Telefon 882-940. AVTO MERCEDES, TIP 123, letnik 1978, mašina 87 letnik, prodam za 300.000 SIT. Telefon 063-852-003, po 20. ur ZASTAV0101, letnik 86, obnovljeno, rdeče barve, prodam. Telefon 861-722, po 19. uri. ZAPOSLITVE ČE VAS VESELI TERENSKI DELO in dober zaslužek, pokličite po telefonu 863-350. IŠČEM MLAJŠEGA UPOKOJENCA za delo na terenu z lastnim prevozom za zbiranje ankete. Telefon 854-733. HONORARNO ZAPOSLIM VOZNIKA B kategorije z dobrim poznavanjem mesta in okolice. Telefon 041-632-206. BIKCA IN PRAŠIČA PRODAM. Telefon 851-595 BIKCA, SIMENTALCA, 105 kg, prodam. Telefon 851-906. PRAŠIČA, težkega 130 kg, ali polovico, prodam. Telefon 881-763. DVE TELICISIMENTALKI, težki 310 in 210 kg ter bikca 250 kg, prodam. Telefon 854-538. JAGENČKE ZA ZAKOL, prodam. Telefon 885-846. PRAŠIČA, TEŽKEGA 130 kg, prodam. Telefon 893-210. ZA PRODAJO NEMŠKEGA gospodinjskega artikla iščemo terenske sodelavce. Zaslužek 50.000,00 SIT tedensko. Ornega d.o.o. Telefon 069-61-762 ali 041-665-441. MARIJA ŠPEGEL Z MUTE sporoča, da bo akcijska prodaja kokoši v nedeljo 17.5. od 8. do 8.30 v Šaleku pri cerkvi. Na prodaj bodo tudi 12 tednov stare rjave nesnice in petelini. Telefon 0602-61-202. ISCEM SITOTISKARJA. Informacije po telefonu 862-089. ŽIVALI BIKCA, TEŽKEGA 130 kg, in jagnje 25 kg, prodam. Telefon 882-146. KOZO Z MLADICO ali brez prodam. Telefon 862-440, po 20. uri. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 14. maj - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Kočevar, nočni dr. Blatnik in dr. Vrabič Petek, 15. maj - dnevni dežurni dr. O.Renko in dr. Pirtovšek, nočni dr. Rus in dr. Lovrec-Veternik Sobota, 16. maj - dežurni dr. Vrabič in dr. Friškovec Nedelja, 17. maj - dežurni dr. Vrabič in dr. Friškovec Ponedeljek, 18.maj - dnevni dežurni dr. Slavič in dr. Kočevar, nočni dr. Rus in dr. Žuber Torek, 19. maj - dnevni dežurni dr. Rus in dr. Budnjo, nočni dr. Urbane in dr. Lazar Sreda, 20. maj - dnevni dežurni dr. Grošelj in dr. Urbane, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 16. in 17. maj - dr. Matej Strahovnik, v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje, Vodnikova 1. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303). Veterinarska postaja Šoštanj: Od 15. maja do 22. maja - Tomo VVankmulIer, dr. vet. med., mobitel 0609/633-676. Pravi naslov za uspešno reklamo! GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje c.št. 38; Marjeta Gregorc, roj. 1916, Topolšica št. 150. Upravna enota Žalec Poroke: Marija Kroflič, Velenje, Koželjskega ul.št. 5 in Martin Rihtar, Velenje, Koželjskega ul. št. 5; Bojana Skornšek, Šoštanj, Tovarniška pot št. 2/c in Matevž Špegelj, Velenje, Trubarjeva ul.št. 17; Nataša Leber, Šoštanj, Koroška c. št. 32/a in Marko Dado Brvar, Šoštanj, Koroška Poroke: Marta Rebernik, Celje in Leopold Orešnik, Miklavž pri Taboru; Majda Dimnik, Prebold in Mirko Ernejčič, Velenje; Jožica Založnik, Velenje in Branko Novak, Prebold. ■ Smrti: 1 c. št. 32. Marija Rojnik, stara 83 let, Latkova vas št. 144; Alojzija Gradišek, stara 87 let, Marija Reka 24; Ivan Hriberšek, star 67 let, Zabukovica 90/a. | Smrti: Viktor Kušnik, roj. 1926, Šoštanj, Aškerčeva c. št. 3; Ljudmila Pribičnik, roj. 1924, Velenje, Goriška £1 t! I gorenje o o 0) ■j projektiranje, proizvodnja in trženje industrijske opreme t®, .*, ' J ■ JpJpljr ISO 9001, EAQF v POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063/720-003,720-660,720-662 :: It ■ rIHUMf fljp^ ■ S mšm Ob peti obletnici poslovanja čestitamo zaposlenim, vsem poslovnim partnerjem in zunanjim sodelavcem pa iskrena hvala za zaupanje in m "t-i* in M ........ sodelovanje. :\M _ ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice MARJETE GREGORC 15. 2.1916 - 9.5.1998 iz Topolšice 150 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za vsa izražena sožalja, darovano cvetje in sveče. Iskrena hvala gospodu dr. Urbancu za nudenje zdravniške pomoči, sosedoma Francu in Micki, gospodu duhovniku za opravljen obred ter govorniku gospodu Kompanu in pevcem za odpete žalostinke. Enako hvala Pogrebni službi Morana za pogrebne storitve. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA ob izgubi drage mame, ome in praome BREDE - MARIJE LAH 27. 2.1929 - 22.4.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala Domu za varstvo odraslih Velenje, Gorenju Servis - Sektor varovanja in pogrebni službi Tišina. VSINJENI Tretji velenjski cvetlični sejem uspel Cankarjeva v cvetju VELENJE - Dva prekrasna sončna dneva sta pomagala k dobremu občutku in razpoloženju, kije vse od petkove otvoritev vladalo na tokrat tretjem, tradicionalnem cvetličnem sejmu v središču mesta. Stojnic morda res ni bilo toliko, kot so jih nekateri pričakovali, vsekakor pa je bila ponudba za vse zamudnike, ki do konca minulega tedna še niso olepšali svojih balkonov, dobra in cenovno ugodna. Center mesta pa je bil dva dni malce drugačen. Poln ljudi, poln življenja. Pravzaprav takšen, kot si ga mnogi Velenjčani želimo večkrat v letu. Letošnji sejem, ki so ga pripravili res številni organizatorji, je v petek odprl župan MO Velenje Srečko Meh. Zbranim je izrazil svoje zadovoljstvo nad idejo in uresničitvijo sejma, po- . vedal pa je tudi, da je sejem morda malce pozno in da ga bodo zato prihodnje leto pripravili še prej, da bodo lahko Velenjčani sadike rož resnično kupili na njem, na enem mestu torej. S tem bodo poskušali privabiti tudi več prodajalcev in razstavljalcev. Gotovo je bila zelo dobrodošla za popestritev sejma tudi ponudba zelišč in zeliščnih pripravkov na 1. zeliščnem sejmu, ki so ga obiskovalci takoj dobro sprejeli in seveda spremljajoč program, ki Obisk avtorja denverskega presejalnega testa Navdušen! VELENJE, 11. aprila - V ponedeljek je Velenje, Zdravstveni dom in vrtec Najdihojca, obiskal prof. W.K. Frankenburg, avtor denverskega razvojnega presejalnega testa, ki ga pri spremljanju razvoja otrok pri preventivnih pre- "Ker želimo izboljšan test uvesti tudi pri nas, se je skupina pediatrov iz Slovenije v Denveiju udeležila izobraževanja za inštruktoije izvaja-1 nja tega testa, zdaj pa pripravljamo restandar-dizacijo. Tokratni obisk profesorja je bil delov-1 je zlasti v soboto dopoldne privabil veliko ljudi. Opazovali so lahko likovnike (na posnetku), ki so ustvaijali na temo sejma - cvetje. Od leve proti desni: dr. Margareta Seher-Zupančič, pediatrinja v ZD Velenje, prof. W.K. Frankenburg, dr. Martin Bigec, pediater iz ZD Maribor, Ana Milakovič, prevajalka in dr. Jože Zupančič, direktor ZD Velenje. (Posnetek: vos) gledih od leta 1988 uporabljajo tudi slovenski pediatri. Test je namenjen zgodnjemu odkrivanju razvojnih težav, ki se pri navidez zdravih otrokih lahko pojavijo v kasnejšem obdobju, spremljanju otrok, ki že imajo težave in tistim, ki so bili po rojstvu ogroženi v razvoju. Test so leta 1992 dopolnili in prenovili. ne narave," je povedala dr. Margareta Seher-Zupančič, specialistka pediatrije v ZD Velenje. I Prof. W.K. Frankenburg je bil navdušen nad ljudmi, ki jih je srečal, nad zdravstvenim sistemom in lepotami dežele, v kateri je bil prvič. ■ mkp Velik uspeh gasilce na državnem tekmovanju Dobri obeti za razvoj gasilstva V Gasilski zvezi Velenje so lahko le zadovoljni ob zadnjih uspehih mladih gasilskih ekip, ki so se v soboto vrnile iz državnega gasilskega tekmovanja za memorial Matevža Haceta, ki je tokrat potekalo v Žiških pri Lendavi. Udeležilo se gaje 10 gasilskih enot iz različnih Prostovoljnih gasilskih društev v Dolini (najboljši iz regijskega tekmovanja), največji uspeh pa so dosegle mladinke iz PGD Šentilj, ki so postale državne prvakinje. Več o rezultatih tekmovanja nam je povedal predsednik GZ Velenje Janko Ramšak: "Pri pionirkah so Janko Ramšak, predsednik GZ Velenje: "Po rezultatih sodeč smo trenutno med najboljšimi, če ne kar najboljša gasilska zveza v državi!" gasilke iz Lokovice zasedle 3. mesto, iz Paške vasi pa 7. mesto med 40 enotami. Pri pionirjih je 4. mesto dosegel Šalek, nastopilo pa je 44 enot iz cele Slovenije. Pri mladinkah (z motorno brizgalno 300 litrov) je 1. mesto zasedla enota iz Šentilja, 2. pa enota iz Topolšice, nastopilo pa je 27 enot. Pri mladincih z motorno brizgalno 300 litrov je 5. mesto za- sedla enota iz Gaberk, 7. pa iz Topolšice. Nastopilo pa je 33 enot. Pri mladincih (z 500 litersko brizgalno) so 4. mesto zasedli gasilci iz Bevč, 9. Šentilj in 11. Škale. Po vseh razgovorih in primerjavi rezultatov je GZ Velenje ena izmed boljših, če ne najboljša v državi. Rezultati so zelo dober smerokaz za prihajajočo sezono tekmovanj. Ce bodo mentorji vložili toliko zagnanosti in truda tudi v nadaljne vaje, tudi uspehi ne bodo izostali in ni nobenega strahu za razvoj gasilstva v Dolini." Ubš Nadvse prisrčen sprejem Mladinkam Šentilja so povrnitvi domov starejši gasilci in krajani pred gasilskim domom pripravili izredno lep sprejem. Prvi jim je čestital krajevni župan in dolgoletni gasilski častnik Ivo Dražnik, ki je med drugim dejal: "Vesel in ponosen sem, da vam lahko ob tem za naš kraj tako lepem in pomembnem do- godku med prvimi čestitam in se vam in vašemu prizadevnemu mentorju Mirku Vasletu v imenu vseh na s gasilcev in krajanov zahvalim za ves trud, ki ste ga v minulih letih vložili v priprave, da se danes lahko veselimo velikega uspeha. Verjemite mi, da smo le na tihem upali, da bo vaš trud tako bogato poplačan." Nastop na tem prvenstvu so si priborili tudi mladinci, ki jih vodi mentor Drago Potočnik, nekoliko visoka starostna meja in nekaj smole na tekmovanju, pa jih je stala dokaj visoke uvrstitve. ■ M.H. Zmagovalna desetina z mentorjem Mirkom Vasletom Darko Zupan Je v torek še vztrajal LJUBLJANA - Darko Zupan, podpredsednik Republikancev, svetnik v svetu Mestne obči Velenje, je v torek, 12. maja, gladovno stavM že 48. dan. Za gladovno stavko pred vladno palačo v Ljubljani se je odločil, ker želi na ta način doseči vrnitev lastnine, ki so jo njemu in Adolfu Štormanu, predsedniku Republikancev leta 1992, kot pravita, protipravno zasegli in jo še vedno zadržujejo. Kaže, da bo do konca tega tedna prišlo do rešitve, če ne, je vprašanje, kako dolgo bo Zupan še zdržal. Republikanci so nas seznanili, da je Mobitel dal Zupanu za čas stavke brezplačno na razpolago mobilni telefon, za kar se jim, kot pišejo, javno zahvaljujejo. ■ mkp Velenjčani na Ljubljanici Mestna občina Ljubljana je ob letošnjih prazničnih dneh Ljubljane organizirala družabno veslanje predstavnikov slovenskih mestnih občin. Na štartu so se znašle ekipe gostiteljev ter Maribora in Velenja. Čeprav je šlo bolj za družabno prireditev oziroma srečanje, so vse tri ekipe s krep- kimi veslaškimi zamahi želele čimprej priti na cilj. Pod Tromostovjem je bil prvi čoln domačin drugi smo bili Velenjčani in tretji Maribor" Njihova županja je ob zaključku povedala, da bo to veslanje postalo tradicionalno. ■ Jože Kandolf