18. štev. V Kranju, dne 4. maja 1907. VIII. leto. Političen in gospodarski list. Iskala vsako sobota svsAsr in stane ta Kranj 4 K., po po4ti ta celo leto 4 K, za pol leta 1 K, ta druge države stane 660 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naroćbe bret istodobne vpo«ibatve narornine te ne otira. — Uredniitvo in upravniltvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi». Mesečna priloga „SloteKi TehniK" In ser a ti se računajo za etlo stran 50K, u pol strani 80 K, u retrt strani 20 K. In • Da, Veličanstvo.* «Star si dvaindvajset let, si major in vitez, Ca hočeš, dam ti kako gro lir o za ženo.» Peter potegne ven na prsih mu počivajočo zvenelo cvetko, ki jo je utrgal na posekani hruški. • Veličanstvo, moje srce ju kakor ta cvetka. Hočem mesta v prvi bojni vrsti, da umrjem kot dober vojak.* ♦ ♦ • Prišel je v prvo bojno vrsto. Na koncu vasice leži počivališče oficirja, umrlega v dvajindvajsetem letu na dan zmage. Tri besode so napravljeno na njegovem nagrobnem kamonu mestu drugega napisa: Zahvaljon bodi, Bog! genco; bojna sodišča so bila prava igrača napram vulkaničnemu izbruhu petdeset milijonov ruskega naroda, ki je nobena vladna odredba ne more udusiti. Angleška vlada in zbornica lordov. Spor med spodnjo in zgornjo zbornico, ki ga j« izzvalo vedenje lordov, se vedno čaka rešitve. Časopisje ugiblje, kako namerava sedanja liberalna vlada zlomiti moč uporne zgornje zbornice, te coklje angleškega ustavnega življenja. «Daily Telegraph* objavlja načrt, posnet po norveškem vzgledu, da vse prepornc zadeve resi skupno zborovsnje obeh zbornic. Vprašanje je le. če bi bilo s to preuredbo naravnemu razvoju kaj pomagano, in če ne bi konzervativni lordi na skupnih zborih preglasovali ljudskih zastopnikov. — Drug načrt obstoji v tem, da se odločitev takih prepornih Ktvari prepusti ljudstvu samemu potom tzv. referenduma. S tem bi se posadila zbornica lordov pod mrčan mora-lični pritisk in nedvomno bi se z ozirom na svoj upliv v bodoče ne postavljala v nasprotje z voljo pretežne večine angleškega ljudstva, kakor so je to zgodilo v Šolskem vprašanju. — Najbolj gotovo pa bode vlada sprejela v angleško ustavo določbo, ki ji daje pravico, vpoklicati v zgornjo zbornica poljubno število tajnih državnih svetnikov. Sicer se bodo lordi tudi tej preosnovi krčevito upirali, toda proti politični nujnosti je končno vsak boj brezuspešen. Gospodarski del. - i □□□□□ Mostna hranilnica v Kranja. Poročilo k računskemu zaključku za leto 1906 tega zavoda pravi: »Dolžnost haŠa jc, dn sc pričetkom tega poročila spominjamo zaslužnega člana hranilničnega upravnega odbora, katerega nam je preteklo leto ugrabila nemila smrt. Dne 19 februarja 1906 je preminul nagloma gospod Janko Majdič, vele-tržec in veleposestnik v Kranju, ki jc bil začetkom leta 1901 voljen v upravni odbor naše hranilnice, kjer je kot marljiv in za napredek hranilnice vnet odbornik deloval do svoje prerane smrti. Mestna hranilnica mu bode ohranila hvaležen in časten spomin. Sicer je pa naša hranilnica v preteklem letu 1906 kot v svoji štirinajsti poslovni dobi v vsakem oziru napredovala, ker jc bilo to leto za njo še precej ugodno. Vzlasti moramo omeniti, da so neugodne denarne razmere, katere so nav-stale na denarnem trgu koncem tretjega četrtletja, hranilnici omogočile, da je naložila denar v tekočem računu na primerno višje obresti, nego jc bil naložen poprej. Posledica neugodnih razmer na denarnem trgu je bila pa na drugi strani tudi ta, da so padli kuril vrednostnih papirjev, vsled česar izkazuje hranilnica pri teh znatno, zanjo neugodno kurzno razliko. Ta kurzna razlika pa se je pokrila iz obeh posebnih rezervnih zaklad, tako da ostane neprikrajšan čisti dobiček pri upravnem imetju in pri splošni rezervni zakladi. Na ta način jc bilo mogoče, da je naša hranilnica dosegla v preteklem poslovnem letu skupnega čistega dobička 24.473 kron 81 vinarjev, in sicer iznaša čisti dobiček pri upravnem imetju 19.130 kron 27 vin., čisti dobiček pri splošni rezervni zakladi pa 5.343 kron 54 vin., in to je vspeh, kakršnega šc ni dosegel naš zavod, in s katerim smemo biti povsem zadovoljni. V posameznih poslovnih strokah se je pa hranilnično poslovanje razvijalo v letu 1906, kakor je razvidno iz naslednjih podatkov: Prejemkov je imela naša hra- Opat Saba. Spisal Josip Prem k. Dalje. Minulo jc tako kakih petnajst let in v tej okolici sc je zopet pokazal neki menili Simon ki se je delal, kakor da poučuje ljudstvo. Tudi v grad je prišel, a sedaj ga že ni bilo dolgo, kakega pol leta. Dasiravno je ta menih Simon starček že osivelih las, vendar njegove oči so oči Sabatovc in stavim glavo, da ni ta Simon nihče drugi, kakor Saba. Toda videč, da v gradu ne najde nikakega prijaznega sprejema, ker gospod Viktor je morda sam kaj sumil na nekdanjega Sabota in zato ni hotel imeti opravka tudi s tem menihem Simonom zatorej ne zahaja več v grad. Da z dobrim namenom ni prišel, to jc gotovo in moja hči Ivka je padia gotovo v njegove kremplje." ,Kaj vaša hči?" je začudeno vprašal Emanuel. „Da moja hči — moja ljubljena Ivka je izginila pred pol letom brez sledu. Šla je v gozd po nekem opravku in nismo je videli več. Sedemnajsto leto jc izpolnila, ah krasno dekle jc bila in Flora, tudi Loti sta jo imeli zelo radi. — No, vidite in danes ste videli tega človeka sami in bili z njim v volčji jami. A tega ne razumem, zakaj vam jc povedal pravo ime in pokazal svoje bivališče nilnica v letu 1906 pri upravnem imetju 3,075 621 K 90 v., izdatkov pa 3 075.553 K. 92 v. tedaj denarnega prometa pri upravnem imetju 6,151.175 K 82 v , Nadalje je bilo prometa pri splošni rezervni zakladi 123.950 K 86 v., pri posebni rezervni zakladi A 11.064 K 20 v. in pri posebni rezervni zakladi A 3.222 K 40., skupni denarni promet leta 1906 iznaša torej 6 289 813 K, 28 v.. Na hranilnih slogah je vložilo tekom leta 1906 4.468 strank 1,235.101 K 54 v, vzdignile pa 4.003 stranke 1,148 711 K 68 v., tako da vloge presegajo vzdige za 86.389 K 86 v. Ako prištejemo k tej svoti v letu 1906 nevzdignjenc in vsled tega k glavnici pripisane (kapitalizovanc) vložite obresti v znesku 153 277 K 52 v., so se pomnožile hranue vloge v preteklem letu za svoto 239.667 K 3o v.. Z ozirom na to pa, da jc bilo koncem leta 1905 hranilnih vlog 3.911.102 K 62 v. iznašajo hranilne vloge koncem leta 1906 4.lf>0.770 K. Ta svota naložena je na 6.242 vložuih knjižic ih katerih vsaka je povprečno vredna 664 K. 97 v. V letu 1906 je izdala hranilnica 1.076 novih vložnih knjižic, realizovala pa jih jc 1.055, tako da se je število v prometu se nahajojčih vložnih knjižic pomnožilo za 21. Na hipotečnih posojilih je izplačala hranilnica tekom preteklega poslovnega leta 124 strankam .'»61.620 K. vrnilo se je pa hranilnici 118.235 K 65 v., tako da so se hipoteke tekom leta 1906 povišale za 213.384 K. 35 v. Ker pa je stanje istih koncem leta 1905 iznašalo 2,220.310 K 62 v., iznašajo hipotečna posojila koncem leta 1906 2,433.664 K 97 v„ to je 68*63% hranilnih vlog. Koncem leta 1906 je imala hranilnica 1.319 hipotečnih dolžnikov, katerih vsak jej jc povprečno dolgoval 1.845 Ki 10 v. Ker je 55 strank popolnoma poplačalo svoje dolgove, povišalo se je število hipotečnih dolžnikov v letu 1906 le za 69, Občinskih posojil je hranilnica v letu 1906 izplačala trem občinam za 81.000 K, občine pa so vrnile tekom leta 1906 2.290 K 97 v., tako da so se občinska posojila v letu 1906 povišala za 78.709 K 03 v. Ker so pa občinska posojila koncem leta 1905 iznašala 94.927 K 84 v., iznaša stanje občinskih posojil koncem leta 1906 173 636 K 50 v. Stanje vrednostnih papirjev (efektov) iznašalo je koncem leta 1905 556.119 K in se je tekom ieta 1906 vsled nakupa povišalo za 180.849 K 50 v., tako da iznaša stanje efektov po kurzu dne 31. decembra 1906 736.968 K 50 v. ali 1775% hranilnih vlog. Stanje hranilničnega pri raznih denarnih zavodih v tekočem računu naloženega denarja, katero je koncem leta 1905 iznašalo 976.796 K 99 v., se je znižalo tekom preteklega poslovnega leta za 218.184 K 04 v. ter iznaša koncem istega 758.612 K 95 v. to jc 18 28° „ hranilnih vlog. Aktiva hranilničnega upravnega imetja iznašajo z dnem 31. decembra 1906 4,189.812 K 52 v. pasiva 4,170.682 K 25 v. Čisti dobiček pri upravnem imetju pa 19.130 K 27 v. Ako se temu čistemu dobičku prišteje še čisti dobiček iz poslovanja sploštne rezervne zaklade 5.343 K 54 v., tedaj iznaša skupni čisti dobiček za leto 1906 24.473 K 81 v. Splošna rezervna zaklada iznašala je koncem 1905 ieta 3*43% hranilnih vlog, to je 134.191 K 70 v. Ako se k tej svoti prišteje še poslovni dobiček pn upravnem imetju za 1. 1906 v znesku 19.130 K 27 v. in njen lastni čisti dobiček za leto 1906 v znesku 5.343 K 54 v. tedaj naraste splošna rezervna zaklada koncem leta 1906 na 158.665 K 51 v., to je na 3-82% vseh hranilnih vlog. Posebna rezervna zaklada A (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih upravnega imetja) iznašala je koncem leta 1905 17.834 K 22 v. Ako se k tej svoti prišteje še njen lastni čisti dobiček za leto 1906 751 K 30 v., iznašati „E, za vraga!" je zaklical Emanuel, „sedaj sem se nečesa spomnil, kaj sem videl v njegovi votlini." »Kaj pa!?u je hitro poprašal Pepo. „Žensko krilo iz istega blaga iz kakršnega ima moja sestra jopič." „A-a-a!! Torej sem uganil. E, ti hudič v me-niški podobi, torej je res ugrabil mojo Ivko. Nisem se varal in ga sumil zastonj. Tisto krilce je imela moja hči Ivka, podarila ga ji je vaša sestra. Torej sedaj je jasno vse — vse njegovo hinavstvo in dokazano tudi, da je on odpeljal vašo mater in zna vrag. kaj je nameraval celo z vami. Dobrega gotovo nič. Danes sem prepričan o vsem. Včasih sem mislil radi Ivke, češ, morda so jo kje vjeli in prodali v kak harem, a sedaj vidim, da sc je uresničila moja slutnja. O. prokleti Saba! Padla mu je v roke, kakor vaša mati ..." Emanuel se je pri zadnjih Pepotovih besedah prijel za čelo in v duhu je čul tisto votlo bobnenje globoke reke v volčji jami. kjer je našla njegova mati — potem ko je preživel ž njo Saba in morda Še drugi vesele ure pohotnosti - mrzli grob. „Da, da, Pepo I Menini je ugonobil dobro mater, vam hčer in koliko je gotovo storil še dru-zega zla, za kojega se ne ve. Pepo, tega morava poplačati!" I. prlloli „Gortn)cu" it. 18 iz 1.1907. bi morala 18.585 K 52 v. Ker sc je pa iz iste knrzna razlika pri vrednostnih papirjih upravnega metja v znesku 1000 K 50 v , se je znižala koncem leta 1906 na 17.585 K 02 v. Posebna rezervna zaklada B (za kurzne razlike pri vrednostnih papirjih splošne rezervne zaklade) iznašala je koncem leta 1905 2.852 K 59 v. Ako se prišteje še lastni dobiček te zaklade za leto 1906 116 K 26 v. iznašati bi morala ista 2.968 K 85 v. Ker se je pa iz te rezervne zaklade pokrila kurzna razlika pri vrednostnih papirjih splošne rezervne zaklade v znesku 1.456 K 90 v., znižala se je ista do konca preteklega leta na 1.511 K 95 v. Vse tri hranil-nične rezervne zaklade iznašajo skupno svoto 177.762 K 48 v. Konečno se zahvaljujemo slavnemu občinstvu, prečastitim in slavnim uradom, odborom in društvom za dosedanjo naklonjenost in zaupanje napram našemu zavodu, in jih uljudno prosimo, da nam ohranijo svojo naklonjenost in zaupanje tudi v bodoče." Prvo poročilo o delovanja »Deželne zveze za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem". Dalje. Mednarodne razstave v Milanu se z ozirom na poprej omenjeno razstavo nismo mogli tako udeležiti. Vendar je naša dežela prišla v avstrijskem oddelku, ki je imel poseben oddelek za tujski promet, do svoje veljave. Razstavljenih je bilo šest lepih velikih fotografij, in sicer: stolno mesto Ljubljana, Postojinska jama, Belopeško jezero, Bohinjsko jezero, grad Predjaraa in Bled. Pod temi fotografijami je visel lep akvarel od g. O. Larsena, predstavljajoč Gorcnjko v narodni noši. Na razstavo smo poslali jako veliko prospektov, in sicer z Bleda, Toplic na Dolenjskem, Postojinske jame v treh jezikih ter prospekte hotela Union v Ljubljani. Tudi lepake in druge manjše reklamne stvari in cenike Postojinske jame smo tja poslali. Prospekti so se potem brezplačno razdeljevali obiskovalcem razstave. K temu poročilu nam je še omeniti, da je avstrijski oddelek za tujski promet na Milanski razstavi razstavil najlepše slike in fotografije, kar se je z zadovoljstvom konstatiralo v seji v železniškem ministrstvu dne 20. decembra 1906. Vspehi razstav se bodo še pokazali v prihodnosti. V angleškem kažipotu «Franks' English and Amerikans in Austrian* smo lansko leto priobčili pet slik na celi strani, in sicer: mesto Ljubljana, Bled, Bohinjsko jezero in dve sliki Postojnske jame. V letnik 1907 pridejo iste slike s primernim besedilom, katero je napisal marljivi odbornik g. dr. VI. Foerster. Za tekoče leto smo angažirani glede reklame Že veliko; o tem se bo pa poročalo prihodnjemu občnemu zboru, kakor se tudi ne spuščamo v podrobnosti, ki smo jih storili glede reklame v preteklem letu. Z ozirom na to, da nismo še prejeli od vlade oficijelne statistike tujskega prometa na Kranjskem in ker nam je le-ta le za nekatere kraje znana, ne poročamo še letos o statistiki. Konstatiramo le z zadovoljstvom, da se je obisk tojeev kakor leto-vilčarjev v proteklem letu na Kranjskem zelo povzdignil, v prvi vrsti kajpada na Gorenjskem. Na Bledu j« št primanjkovalo stanovanj, toda temu se bo v bodoči seziji odpomogln, ker se zida jako veliko novih stavb. V Bohinj je po sebi umevno nova železnica pripeljala nebroj tujcev in letovi-ičarjev. Pomanjkanje stanovanj in hotelov j s bilo že lani zelo občutno in menda tudi za prihodnjost ne bo tako naglo izginilo. Bohinj obeta sploh za Bledom postati prvo letovišče na Kranjskem, le da se bodo morale urediti gotove razmere in odstraniti nedostatki, ki ovirajo zlasti napravo novih hotelov in drugih stavb. Stavbni načrt za južno obalo Bohinjskega jezera se bo najbrž letos izvršil, ako se bodo stroški pokrili. Uresničil se bo pa načrt gotovo, ako dobi zveza podporo od deželnega odbora, sicer pa ne bo mogla ničesar prispevati k stroškom, ki so proračunjeni na 1600 do 2000 K. Treba bo tudi verski zaklad, ki je lastnik največjega dela ob Bohinjskem jezeru, pripraviti do tega, da bo podjetnikom prodal gotove parcele, katerih se brani zdaj prodati. Tudi v drugih ozirih bo moral biti verski zaklad v interesu tujskega prometa bolj popustljiv, kajti došlo nam je veliko pritožb glede tega. Kot* prih. Dopisi. S B B Tedenski sejem v Kranja dne 29. aprila t L Prignalo se je — konj, 11 glav goveje živine, — telet, 1 domači prašič in — ovac. — Plenica po K 8*25, proso po K 650, rž po K 7 — oves po K 8*—, ajda po K 9.—, fižol ribničan po K r-| koks po K — in krompir po K 260 za 50 kg. Mestna hranilnica t Kranja. V mesecu aprilu 1907 je 439 strank vložilo 210.713 K 34 vin. 393 strank dvignilo 133.996 K 85 vin. 17 strankam se je izplačalo posojil 53.500 K. Stanje hranilnih vlog 4,252.692 K 84 vin. Stanje posojil 2,502.378 K 50 vin. Denarni promet ^09.419 K 93 vin. Mestna hranilnica v Radovljici, V mesecu aprilu 1907 je 287 strank vložilo 100.521 K 02 vin. 248 strank dvignilo 80.619 K 53 vin. 41 strankam seje izplačalo posojil 44.185 K denarni promet 431.148 K 37 vin. Mestna hranilnica v Kamnika. V mesecu aprilu 1907 je 190 strank vložilo 55.893 K 25 vin. 181 strank dvignilo 63.147 K 47 vin. 12 strankam izplačalo se je hipotečnih posojil 27.550 K Stanje hranilnih vlog 1,513.733 K 56 vin. Stanje hipotečnih posojil 1,184.513 K 44 vin. Denarni promet 261.297 K 95 vin. Okrajna hranilnica in posojilnica v Skofji Loki. V mesecu januarju • epnlu 1907 je 467 strank vložilo na hranilne vloge 128.055 K 33 vin., 65 strank vložilo na tekoči račun 38.448 K 21 vin., 404 stranke dvignile na hranilne vloge 84.199 K 04 vin., 45 strank dvignilo na tekoči račun 32.551 K 30 v, 21 strankam se je izplačalo posojil 40.500 K. Stanje hranilnih vlog 804.005 K 28» vin., stanje vlog v tekočem računu 22.391 K 62 vin., stanje posojil 758.501 K 34 vin., denarni promet 525.732 K 62 vin. □ □□□□ Is selske doline. (Nekaj o živinoreji.) Nas kmet je sprevidel, da mu bo umna živinoreja prinašala največ dobička. Zato se je oprijema z vedno večjo vnemo. Tudi za zboljšanje plemena se je jelo skrbeti. V tem oziru je mnogo storila kmetijska družba, zadnji čas ps tudi živinorejci sami, ki so si po prizadevanju g. nadzornika Leg-varta ustanovili pred letom živinorejsko zadrugo za selsko dolino. Preteklo nedeljo je imela ta zadruga svoj prvi občni zbor, ki je pokazal, da se je v preteklem letu res trudila za povzdigo živinoreje. Seveda dobiček se se ni pokazal, no pri računu zadruge, ne pri računih zadružnikov, a pokazal se bo pozneje, ko se bo pleme živine zbolj-šalo. Priporočati bi ps bilo zadrugi, naj predvsem, gleda, da se bo izredilo kar mogoče lepih krav in bikov. Poskušnje s planino Pečano pa so najbrže ne bodo povoljno obnesle. Zadružniki so večinoma nekmetje in napol kmetje, kar je pa čisto primerno, ker ti, ki imajo denar in veselje, pač lažje delajo poskusnjo kot revni kmetje, ki ne morejo zavreči nobene krone. Na občnem zboru je bilo tudi predavanje g. Legvarta. Ker je bilo to predavanje poučljivo za vsakega živinorejca, naj navedem glavne misli. Naša dolina mora gledati, da bo redila plemensko živino. Pri reji take živine se največ zasluži. Kraj in podnebje sta primerna. Največ pozornosti se mora obračati reji telet. Ta morajo dobivati mleka, kar ga hočejo. Po štirih tednih naj se jim začne dajati mehkega sena, ali otave in zdrobljenega ovsa in otrobi. Tega morajo dobivati najmanj pol leta kolikor hočejo. Rezanca, zlasti poparjena, ni za nič za teleta. Tudi vode ni treba preveč dali, da ne dobe prevelikega trebuha. Jasli naj ne bodo previsoke, da ne dobe poginjenega hrbta. Da naj so jim dovolj premikanja. To so bile glavne misli lepega in navduševalnega govora. Od živinorejske zadruge pričakujemo večjo korist kot od mlekaren. Pri nas splošno ni veliko mleka, zato se tudi bolj slabo plačuje, ker so preveliki obratni stroški. Četudi so mlekarne koristne kmetovemu žepu, niso pa zboljšanju živinoreje. Danes pa hočemo omeniti neko drugo slabo stran mlekaren. Ker je pri nas malo mleka, dajo ga kmetje kar mogoče največ v mlekarne, in zato si ga marsikje za jed pritrgujejo. Ce torej dobe za mleko denar, morajo ga dati za druga živila, ki pa največkrat niso tako primerna hrana kot mleko. To velja posebno tam, kjer so otroci. Ali ni nenaravno, če jedo otroci črno kavo, čaj z rumom ali špiritom, meso, špeh in drugo? Če taka hrana še za odrastle ni zdrava, koliko manj je še za otroke 1 Mi, ki smo zraslli pbd kmečko streho, jedli smo v mladosti žgance in mleko, in mleko smo imeli skoro pri vsaki jedi. In, Boga mi, bili smo zdravi in rudeči in če smo prišli v mesto, so nas meščani zavidno gledali. Ne vem pa, kak rod bo zraste! sedaj, ki vživa tako neprimerno hrano. Otročji želodec in zobovje je tako, da more zgrizti in prebaviti le lahke, predvsem mlečne in močnate jedi in sadje. Že narava sama nam kaže s tem, s čim »Da, gospod Emanucl, prej naj ne ležem v grob, dokler zadostno ne poplačam Saba. Sedaj pa vam pokažem še ono knjižico, ki jo je bil tedaj izgubil in je jaz ne razumem." Globoko je posegel v posteljo in privlekel iz nje malo, že orumenelo, uguljeno knjižico in jo podal Ema-nuelu, ki jo je hlastno odprl. .No, to bodem Že razumel, pisano je v latinskem jeziku. Toda nocoj je že pozno, oditi moram, čital bodem v svoji sobici — jutri vam povem, ako bode kaj takega. Lahko noč, Pcpo!" .No, saj grem jaz z vami, da zaprem vrata." Zunaj je bila lepa zvezdnata noč in Pepo je postal. .Gospod Emanucl, ne pozabite, kar sva obljubila. Lahko noč!" Ko je stopal Emanuel mimo Lotine spalnice, videlo se je skozi ključavnico, da ima še luč, a ni stopil notri, ker nocoj mu je bila glava polna misli; šel je v svojo sobo, kjer je prižgal luč, sedel na divan in pričel čitati. .Kaj, ni mogoče?!" Čital je dalje. Včasih je povzdignil, kakor prestrašen glavo, a ko je čital že proti koncu — je postal naenkrat smrtno bled, planil je kvišku in vskliknil glasno, da se je prestrašila v sosedni sobi Loti, ki je klečela in molila za srečo svojo in ljubljenega Emanuela. Prihitela je v njegovo sobo vsa plaha in ga strahotna vprašala: .Emanuel, kaj ti je, tako pozno si prišel — kaj kričiš?" Emanucl pa je stal pred njo, kakor mramorna štatua, bled in nem. „Govori, Emanuel — prosim tt..." je ihtela Loti in ga prijela za roko. .Loti, to ni mogoče! Loti govori — ali je res? — Pa saj ti ne veš — nič ne veš, uboga sirota. Loti — ti si — ti ne veš, kaj si — ah, kaj govorim. Loti, ti si dobra, po tebi se ne preteka kri — ne, ne, ti njene, tvoje dobre matere. Loti, uboga moja Loti — nc, le ljubi me, saj te ljubim vseeno, da še bolj te ljubim, uboga deva I" .Emanuel, kaj ti je? Jaz te ne razumem!" Ovila se mu je okolo vratu in ga poljubila. »Ne, ne, ti me ne razumeš, in ne smeš me razumeti. — Loti nič se ne vznemirjaj, idi spat — ne, koliko sem se razburil." — In odšla je tresoča se in strahoma. Emanuel pa je hodil po sobi in venomer mrmral: .To ni mogoče! Ta ničvrednež! Ta lopov in njen oče — oče moje Lotice. Loti ubožica — ti ne veš-ničesar in tudi ničesar ti ne povem. Čemu bi ti mučil mlado srce, saj ti nisi kriva — ubog otrok . .. Prokleti menihi, golazen, izmeček človeštva, vi prešestniki, poliotneži, ostudne zveri 1 O, boj se, Sabal Dovolj časa že uganjaš to zakrinkano življenje. Jaz ti snameni tisto meniško haljo, ki te dela svetega opata. Vse, vse moram izvedeti, vse te načrte, ki jih morda Še sedaj snuješ, a izvršil jih ne boš, ako se skrivaš v devetih volčjih jamah. — Uboga mati, še danes bi te lahko imel, ako bi jc zapeljel tja, med tiste tvoje brate menihe. In ti, Loti, ki vzdihuješ po svojem očetu — o srečna bodi, da ga ne poznaš. Da, po tvojih žilah se preteka kri tvoje nesrečne matere Hildegarde. Uboga Hildegardal Nedolžnost si morala izgubiti in biti omadeževana od rodnega brata — 'Saba. Uboga Loti — brat tvoje matere je tvoj oče! — Saba, vidiva sc . .!" Isto noč jc ostala Emanuelova postelja nedotaknjena. Flora in Loti sta opazili, da je Emanuel od dneva do dneva bolj zamišljen in se jih celo ogiba. Ta pa je hodil tiho in zamišljeno. Včasih sta kramljala s Pepotom po cele ure, a se vedno razšla resnih, skoro otožnih obrazov. Nista si znala, na kak način dobiti Sabota v roke. Po knjižici sta znala, da je Saba v zvezi z dvema samostanoma in mnogimi roparskimi pomočniki. V volčjo jamo se raditega nista upala, a drugje nista našla o njem nikakega sledu, dasiravno sta iztikala in iskala ga mnogokrat po gozdu in okolici. Vse je bilo zaman. Slednjič skleneta, da zbe-reta vse služabnike v neki noči, jih dobro oborožita in udereta brez graščakove vednosti v volčjo votlino. Tako sta minula že dva tedna, odkar sta storila ta sklep in Čakala vedno, kdaj se zopet poda Viktor na kako daljšo pot. Slednjič sta vendar pričakala, ker Viktor sc je nameraval odpeljati v Cetinje. Tako je zbral v kleti nekoč že pozno v noč Pcpo vse služabnike in hlapce in jim razodel v prisotnosti Emanuela, kaj da nameravata, a vzroka ni povedal. Emanuel jim jc tudi prepovedal, komu o tem kaj govoriti in da se vse potrebno pripravi, jc bila za napad določena peta noč. Graščak Viktor se je peti dan po tej noči imel odpeljati in Pepo in Emanuel sta bila gotova, da jim nihče ne bo stavil zaprek, ujeti opata Sabota. Dalje priti. m morijo otroci hnniti. Če bo slo tako naprej, -ne bodo natt ljudje već Usti gorenjski korenjaki, 1 ampak take blede sence kot v mestih m po tovarnah. Naj se nas ne sodi napačno, nismo zoper nih karstvo. Kjer je mnogo mleka, posebno tam, kjer je živina na planinah, naj se le dela surovo maslo in sir, pa mera mora biti pri vsaki reči. Ne kratimo mleka domačim ljudem, zlasti ne otrokom. Ce nam je mlekarstvo nov vir dohodkov, glejmo, da ne bo nov vzrok propadanja našega ljudstva! Is Veleiovegs. Predragi kristjani! Kajne, ako n. pr. dva soseda skupno skopljcta vodnjak, imata oba pravico, da smeta zajemati vodo iz njega. To je notorično; jaz ps. ker sem Žcgnan, to resnico lahko ovriem in nihče mi nc more nič zatu in tako sem tudi naredil. Našo velesovsko cerkev, kajne, ste sezidali vi, farani, ali če ne ravno vi, pa vaši predniki, torej ima po tem vsakdo stati v cerkvi, kjer hoče, in hoditi na kor, kdor hoče izrned laranov, toda ko sta zadnjič šla dva farana na kor, sem ju na stopnicah ustavil. Kajne to jc pravica in klerikalna propaganda! To je po mojem mnenju sploh najboljša agitacija za bodoče volitve, namreč da vas, faranc, popolnoma teroriziram in po tem se mi ni bati, da ne bi bil Čočov Francel izvoljen za poslanca. Ampak, da nc boste mislili, da smo mi popje tako mogočni in da nam gre nc kakor mi hočemo, vpm povem, da se jc znašla v naši fari ljulika med pšenico, katera je začela mene, žeg-n.incga. faliranega predsednika konsumnega društva v Sodražici. dajati v tiste grde brezverske časopise, katere so naš premilostljivi g. Tonček v Ljubljani prepovedali brati. Mislim, predragi, da pri prihodnjih državnozborskih volitvah ne bodetc tako naredili, kakor ste pri zadnjih občinskih volitvah, ampak, da se bodete pokazali Rrave može, ki sc dajo od vsakega žegnancRa lemaniča, prav Manjkotnemaniča terorizirati in ki gredo, če treba, za mene in za ČoČovega Fran-celna če treba v smrt. Pa taki tudi ne smete biti, da bi prodajali jalove krave, kakor je mene zadnjič nekdo namazal na semnju, tega pa dotični ni vedel, kakšen revež da sem, da imam v cerkljanski posojilnici 2400 K dolga ter da bi se takega reveža moral usmiliti, čeprav zame „dober stoji" g. cerkljanski črnosuknjar Ncmanič plemeniti Praznožepski. To je smrtni greh, ako tako ljudem kradete denar, veste to pa ni greh, ako jaz naredim darovanje za farško bisago, ter to tudi nc, ako naredim v župnišču igro, petje in deklamacijo, ter mora vsak pošten faran iti to poslušat, sicer jc pa nekristjan, ter mora tamkaj poslušati tako petje, da bi bilo za med Indijance ne pa za med olikane in že na precej visoki stopinji stoječe ljudi. Amen. Kalimir. O klerikalna propaganda in sploh klerikalci, kam bodetc zašli, ako bote šli tako naprej, kakor gre v Velcsovcm. Toraj, gorenjska stran, vzdrami se tako, kakor se je zdramila velesovska fara in kmalu bu proč s farškim terorizmom in vlado nad drugimi. Faran. Iz blejskega kota se piše: Vigred se je začela po koledarju letos dne 21. marca ob 729 min. p. p., v naravi pa Še takrat o njej ni bilo duha ne sluha, ker je sneg pokrival večin jma še gozde, polja in log in ni bilo videti zelenja še nikjer. Zelo počasi je napredovala narava in solncc se nam jc le redkokdaj pokazalo in ogrelo le za trenotek od zime utrujeno zemljo. Vzlic temu sc je povrnila večina naših ljubih ptic pevk in drugih selivk, žalibog veliko prezgodaj. Opazoval sem dne 11. marca prvo sloko, 12. več jat divjih golobov, 22. prvo jato škorcev, 2. aprila prvo postolko. 21. prve lastavice, 26. prvi par vodebov in ta dan sem slišal prvo kukavico. Razlegalo se po polju že prijetno škrjančkovo petje v logu in gozdu si Cul glasno petje kosa in različnih vrst drozgov in turobno žgolenje ponižne taščke. Tudi orjak naših gozdov, krasni divji petelin se jc že oglasil in bil na različnih krajih tukajšne okolice žc žrtev krutega lovca, koji mu v najlepšem času upihne luč življenja. Na nekaterih planinah jc tudi Že grgljal ruševec. Pa glej, kakor nobena stvar dandanes na svet ne sme uživati rajskega veselja, naenkrat sc povrnila kruta zima in 27. m. m. Zvečer, okolu 9., je začelo med bliskanjem in grmenjem snežiti in dne 28. so padale cunje snega, kakor o Božiču. Ljubi ptički so morali umolkniti, in tudi divjačina bo trpela. Ako pa se obrne na mraz, bo tudi sadje, kar se ga je že sedaj razvilo, uničeno in ubogi kmet bode imel zopet veliko škodo. Prijatelji ptičkov, pa previdno potresajte, da vse ne pogine Is Kranjske gore. Lord-protektor kranjsko gorske občine, gospod z bridko sabljico, si pač javno domišljuje, da bodo poskakovali njegovi varovanci 14. maja spet v njegov široki klerikalni žep. A vendar se mu najbrž trese sabljica, ker tudi Kranjska gora se že prebuja vkljub srednje veškim razmeram, ki še vladajo tu. Kjer se po kaže klerikalno žezlo, tam mora naravno vse pro padati in kaj bi govoril človek o napredku! Mož s sabljico, protektor, župan, mož, katerega hvali misionar javno s prižnice in ki pobira, z leščerbo v roki, stopinje v procesiji za duhovniki, v odboru pa večinoma sami kimavci — ljudje božji, kaj hočete še več? Po sv, katekizmu bi moral božji blagoslov kar v potokih na tako občino. A kje je blagoslov? Zanemarjena vsa vas, brez narodne zavednosti in brez javnega dela to je blagoslov klerikalne, plitve vladt A kljub temu sc prebujajo ljudje in spozna*ajo ta .sv. žegen", ki jc na sredi otel, okrog kraja ga pa nič ni. Klerikalno gospodstvo se jc jelo zelo majati in ne bo preteklo veliko Pišence, ko bo zaspalo v večno spanje kljub vašemu agitiranju, g. kaplan. Čemu vtikate svoj nos v to, kar vas nič ne briga? Prej smo vas imeli za pametnega moža, a zdaj se nam kažete v jako klavrni pozi-turi. Vezali ste Korencem svoje otrobe, a Ko-renci so odločni možje in poznajo tisti .žegen". Pogledajo naj samo svojo lepo cerkvico in spominjali se bodo bridkih dogodkov in krivic, ki so sc jim delale nedavno od ljudi vaše vrste. Sv. Andrej bi sc zjokal, če bi se navduševali Korenci za besede ljudi vašega stanu. Tedaj, gosp. kaplan prst stran, dokler vas še nc peče! Pozna se, da ste kratkovidni, tudi čc bi nc imeli očal — Sveti „žegen" se kaže bržčas tudi v tem — kajneda mežnar Janez, ki si trgal lepake »ta rdečih" raz hiš? — ta .žegen" se kaže tudi v tem, da je dobil naš kolodvor dva nemška uradmka. Čudovito jc to od tržaške direkcije in človek bi mislil, da tam nc poznajo nikakc etnografije. Kranjska gora je čista slovenska vas in niti enega Nemca ni v njej — a na postaji sta edina dva uradnika Nemca! Fdcn sc je proslavil kot Germaiiije hra brega junaka žc v znani dovški aferi Hutter et consortes. In imenitno je, da živita oba, šef in pomočnik, vjako debelem prijateljstvu, ki se že zaradi službene discipline ne spodobi. Opravičeni smo zahtevati svojih ljudi, a nočemo Kočevarjev. Čemu bi sc potiskali Slovenci v luknje a nem-čurji bi dobivali najlepša mesta? Pa s;»j je to žc znan manever dr. Dcrschatte et comp. Hajlovci bi si že davno nakričali grla do zamolklosti, če bi se jim dogodilo kaj takega kakor tukaj. Po-milujemo le Kranjsko goro, ki je prišla po naduti klerikalni vladi v narodnem oziru tako daleč da se ne upa več stopiti trdo na noge in zahtevati svojih pravic. Novice lz radovljiške okolice. — Seja občinskega odbora, dne 30. aprila tega leta. Predseduje župan gospod doktor Janko Vilfan, navzočih 12 odbornikov. — Občinski odbor nima nobe nega ugovora proti podelitvi koncesije g. Franu DolŽanu. — G. Fran Korošec se sprejme v občinsko zvezo. — Vodovodnemu odseku se dado nadaljna pooblastila glede* najetja posojila in nadzorovanja vodovodne gradbe. — G. Zimi se dovoli remuneracija za pobiranje občinske doklade k užitnini. — Za uda volilne komisije za državno-zborsko volitev se volita gg. Rudolf Kunstelj in Ivan Šlibar. — /.upanstvo naj takoj vloži prošnjo na poljedelsko ministerstvo gledč odkupa radovljiške planine, oziroma glede povrnitve nekdanjih gozdnih in pašnih pravic na Visokem vrhu. — Osobnavest. Na mesto obolelega okrajnega komisarja g. M. barona Zoisa je prideljcn tukajšnjemu glavarstvu g. deželnovladni kon-ceptni praktikant dr. Rudolf Strictius. — Državnozborska volitev dne 14. maja se bo vršila za radovljiško občino od '/A do 9. ure zjutraj v občinski pisarni, v sosednem Predtrgu pa ob 10. uri. — Vojaški nabor smo imeli preteklo soboto, ponedeljek in torek. Prvi dan je bilo izmed 180 nabornikov potrjenih 57, drugi dan izmed 205 nabornikov 51, tretji dan pa 30 fantov izmed 128. Vsega skupaj je došlo k naboru 513 mladeničev, od katerih jih je bilo potrjenih 138 ali 26",l0 odstotkov. Splošno se je opažalo, da so se naborniki po večini vedli jako dostojno in mirno. — Prememba posesti. Tukajšnji klobučar g. Bogataj je prodal svojo hišo poleg Po-gačnikove g. Resmanu iz Zgoš, ki bo ondi napravil pekan jo. — Za posojilnično in hranilnično poslopje se dela lična ograja, s čemur se bo zgornji konec mesta zopet izdatno olepšal. Umetnost in književnost □ □□□□ SG Prejeli smo: Izvestje muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje Anton K«ibl»r. Letnik XVII. S r si tek 1. in 2. V Ljubljani 1907. Vsebina: Hazprave. 1. Dr, Jožef Gruden: Doneski k zgodovini protestantov na Slovenskem. 2. Ivan Vrhovnik: Iz dnevnika Blaža Blaznika. 3. A. Aškerc: General Quedart. 4. LcopcU Podlogar: Frančiškani v Beli Krajini. Slovstvo. Viktor Stesko: Prazgodovinske izko-pine. A. K. Četrto izvestje društva za krščansko umetnost v Ljubljani za leto 1903- 1906. Mali zapiski prinašajo krajše članke, ki se tičejo domačo zgodovine, napisali so jih dr. Jožef Gruden, Ivan Vrhovnik, A. Aškerc, Leopold Podlogar, Makso Pirnat. Za Gorenjsko je posebno važna v pričujočem zvezku Vihovmkova razprava: lz dnevnika Blaža Blaznika, ki je svoj čas župnikoval v Naklem pri Kranju in zabeležil marsikatero zgo- dovinsko zanimivo novico. Zbornik: Izvestje muz. društva kakor tudi društvo samo priporočamo vsem prijateljem domače preteklosti. Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Fradno glasilo c. kr. kmetijske družbe za vojvodino Kranjsko. Freja Gustav Pire. Leto XXIV., *t 8. V Ljubljani, 30. aprila 1907. Vsebina: Trtne in drevesne škropilnice. Ivančiški špargelj. Vinogradniki, varujte svoje vinofrade proti mrazu! Roženina pri mladih prasetih. Kako je ravnati z mladim sadnim drevjem. Draginja. Vprašanja in odgovori. Kaj delajo naše podružnice. Kmetijske novice. Družbine vesti. Uradne vesti c. kr. kmetijske drhžbe kranjske. Listnica uredništva. Trtne cene. Inserati. — List stane 4 K na leto, udje kmetijske družbe ga dobivajo zastonj. Vsak zaveden kmetovalec bi moral biti ud nafle vrle kmetijske družbe. Udnina znaša 4 K na leto, zato dobivajo udje brezplačno izvrstno urejevani list «Kmetovalec*, razen tega pa drevesne sadike, razna semena, gnojila i. t. d. Računski zaključek južnoštajerske hranilnice v Celju za osemnajsto upravno leto 1906. Hranilnica je imela v tem letu 2,453.639*75 K prejemkov in 2,430.597-31 K izdatov, torej denarnega prometa 4,884.23706 K. Dobička je imela 18.864-G6 K. Poročilo pod pokroviteljstvom nadvojvodinje Marije Kristine stoječega deželnega in gospejnega društva Rdečega križa za Kranjsko o njegovem delovanju v društvenem letu 1906. God-j vi prihodnjega tedna: 6. Pij V., Desirad, Čestimir; 6. Janez Evan., Dragovit, Utvija; 7. Stanislav; 8. Prikazen Mih. nadangelja, Budislav Pribislava; 9. Kristusov vne-bohod, Prvinica, Ludmila; 10. Anton, Njegoslav, Blažena, Bogomila; 11. Mamert, Levka, Tešimir, Tihomil, Lobjeslav. Novičar. e s e □□□□□ Kaj je z našim držsvnozborskim kandidatom v kranjsko-loškom volilnem okraja? Od vseh strani našega volilnega okraja nam dohajajo vprašanja: Kdo je protikandidat Demšarjev? Komu naj oddamo na dan volitve svoje glasove? i. t. d. Skoro vsi pristaši narodno - napredne stranke, kakor tudi neodvisni kmetje odločno zahtevajo, da se postavi Čočovcmu Franceljnu protikandidat. Tudi mi smo tega mnenja. Poskrbeti hočemo, da se postavi protikandidat v tem okraju, in upamo, da ga bodemo prihodnjo soboto že lahko objavili. Dotlej pa prosimo potrpljenja. Imenovanje pri sodišču. Pisarniški oficijant g. Mihael Luznar v Škofji Loki je imenovan sodnim kancelistom v Kranjsko goro. Volilni shod priredi jutri v nedeljo, dne 5. majnika t. 1. ob treh popoldne na Jesenicah kandidat narodno-naprednih in neodvisnih volilcev, g. Ivan Čop. t Karol Florian. Dne 3. t. m, ob pol 4. uri zjutraj je umrl po dolgotrajni, mučni bolezni, gospod Karol Florian, veleposestnik in knjigotržec, v 51. letu svoje starosti. Pokojnik, ki je pripadal eni najstarejših meščanskih družin kranjskih, je bil odkrit, dobrovoljen značaj, zategadelj v mestu in okolici obče spoštovan. Prijetno je bilo ž njim občevali, kajti mož je mnogo vedel in bral; zanimive kranjske dogodke iz polpreteklega časa je kaj rad pripovedoval, znane so mu tudi bile razne anekdote o pesniku Prešernu, ki je bil dobro znan z njegovimi stariši in je v čislani Fiorianovi hiši mnogo občeval. Pogreb pokojnikov se vrši v nedeljo, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Počivaj v miru! Občinske volitve na Bledn. Z Bleda se nam poroča: Dne 1. majnika so se vršile pri nas občinske volitve. Narodno-napredna stranka je imela pri nas skozi 10 let večino v I. razredu in v drugem razredu pri občinskih volitvah. Prememba volilcev 1. razreda je bila letos velika in je kazala za napredno stranko le dva glasova večine Na začudenje k temu pride g. nadučitelj Fr. Rus, zelo radikalen liberalec, ki se je pritožil čez naše napredne častne člane. Nato pritožbo je naša klerikalna vlada izdala razsodbo in črtala iz volilnega imenika naše častne člane. Vsled tega smo prišli v manjšino. Naša stranka se potem tudi za II. razred ni veliko brigala. Sicer jc pa od naše strani vložen rekurs proti razsodbi, kakor tudi proti volitvam. Med sedanjimi novimi občinskimi odborniki je 14 pristnih klerikalcev, med katerimi je tudi g. župnik Oblak. Pri teh občinskih volitvah pa je za napredno stranko žc to zadoščenje, da se občani sami med seboj razločujejo po značaju. Delo gosp. nad* učitelja Fr. Rusa je bilo, da je delal pritožbe skupno s klerikalci in sedaj pri volitvah zopet nastopil s klerikalci proti naroduo-napredni stranki in je z veseljem volil nekdanjega njegovega „do- I). prilogi .Gorenjcu' It. 18 U f. 1907. brega" prijatelja g. župnika Oblaka. Sedaj, g. nadučitelj, ste srečno prijadrali v klerikalni tabor, na kar našim klerikalcem čestitamo za tako veliko pridobitev, ker jc tudi en izpreobrnjcn grešnik veliko več vreden. — Vi, g. urednik, nam boste pa sedaj lahko verjeli, kako se poskakuje od nekaterih, kar smo Vam žc preje večkrat zatrjevali in Vam bomo pri prihodnji priliki tudi par družili izpreobrnjenih grešnikov popisali, ker naše mnenje je, da je za vsako stranko velike važnosti, iste osobc natančno spoznati, ki se delajo na zunaj velike liberalec, doma so pa popolnoma klerikalni. Takim značajem jc povsod pokazati vrata. Več občanov. Elektrika v Kranja. Minulo soboto zvečer smo imeh nevihto in med taisto je udarila strela v dovodno žico kranjske elektrarne. Sled silnim pokom je okrog sedme ure zvečer ugasnila luč. In tako smo že ves teden brez luči in toka. Tudi tiskarna trpi vsled tega, ker nima električnega toka in so morajo stroji goniti z roko, kar gre mnogo počasneje. Je res posebna specijaliteta ta naša elektrika! Prokleta dolžnost jc sedaj tistih, ki imajo vodstvo te v rokah, da se zopet čim najpreje popravi pokvarjeno delo. 25 letnico svojega službovanja je obhajal 1. majnika gosp. Fran Legat, postajni mojster na tukajšnjem kolodvoru. Gospodje uradniki in ostalo osobje jc priredilo jubilantu časten večer v restavraciji g. Rožiča, katerega je posetilo 25 uslužbencev s soprogami. Slavljenca je najprvo v toplih in hvalnih besedah pozdravil gosp. po-stajenačclnik Ingiitsch ter v krepkih besedah povdarjal, koliko je treba truda in napora, ko človek dosluži tako lepo Število let v težki službi železnice. Povdarjal je pridnost svojega uradnika, katerega visoko ceni in mu želi v kratkem doseči vse, kar si poželi njegovo srce in zasluži njegova pridnost in zmožnost. Nato je nazdravil jubilantu pristav in blagajnik g. Hinko Rebolj, kateri je z iskrenimi besedami čestital slavljencu in njegovi obitelji na redkem in častnem slavlju, želeč mu zdravja in sreče, da doseže to, za komur gremo vsi — namreč prezasluženi pokoj, ker potem je šele mogoče železničarju se spočiti naporne, dolge trde poti železnične službe in se )opolno posvetiti svoji rodbini. Gosp. Janez iočevar, načelnik iz Boh. Bele, je v imenu ko-egov izrazil najiskreneje čestitke ter v svojem comičnem govoru zabaval slavljenca in vse navzoče prav izborno. Napivali in nazdravljali so še drugi gospodje. Bil je lep večer in pokazal solidarnost gg. uslužbencev tukajšnje postaje. Tudi mi g. slavljencu iskreno čestitamo. Planinska podružnica v Kranja priredi v letu 1(J07 sledeče društvene izlete: 1. Kranj-Grmada- Otožec- Loka dne 12. maja, oziroma 26. maja, ob polsedmih zjutraj odhod iz Kranja, ob treh popoldan prihod v Skofjo Loko; 2. Kranj-Besnica- Nemilje ■ Selca - Loka dne 9. junija, oziroma 16. junija, odhod ob šestih zjutraj; zbirališče: Savski most; 3. Dne 29. in 30. rožnika Orna prst -Savica; odhod 28. junija ob polene opoldan, oziroma ob 5. popoldan z gorenjskim vlakom; 4. dne 14. julija, oziroma 21. julija Stol; 5. dne 17. in 18. avg. Višarjc; 6. v prvi polovici septembra Triglav. Prvi maj je letos nekoliko čuden: po dolinah je zeleno, po planinah je mraz, oziroma sneg. Sneg je zapadel te dni tudi po Kranjskem, Tirolskem in Zgornjem Avstrijskem. V zadnji deželi so bili taki nalivi, da so planinska jezera narastla za 1 m in poplavila obrežja. Velike povodnji imajo na gornjem Ogrskem, dočim so reke na Srbskem, katere so zadnje dni provzročile ogromne škode, padle. — Osobje naše tiskarne je imelo 1. maja popoldan prosto. Prvi promenadni koncert »Meščanske godbe" v Kranju se vrši na praznik Vnebohoda, v četrtek, 9. maja od 10. do 11. ure dopoldne s sledečim sporedom: 1. V. F. Faltis: »Ruže a mo-tilek", pesem; 2. V. F. Faltis: „Jugoslovanske pesmi", potpuri; 3. V. F. Faltis: »Lubila jego", valček; 4. Moret: „Hiavvata Indiana"; 5. Smetana: „Prodana nevesta", koračnica. — Jutri svira godba pri pogrebu svojega ustanovnega člana in bivšega predsednika, gospoda Karola Floriana. Nesreča. Gospod Jakob Peternel, bivši župan, lastnik hotela »Triglav" na Bledu, se je pretekli teden v četrtek popoldan zelo hudo ponesrečil padel je z odra 7 meter globoko, zlomil si roko v rami, potolkel po obrazu in glavi. Naj bi skoro kmalu okreva). Iz Selc. 28. aprila se je poročil tukajšni po-dobar g. Josip Grošelj z gospodično Tončiko Mar-kelj iz Kališ. Bilo srečno! — Tega dne je padlo tudi pri nas mnogo snega, po hribih od pol do enega metra. Iz Škofje Loke. Umrl je v Škofji Loki okrajni gosp. Franc Pader, star 58 let. N. v m. p.l — Te dni popravljajo znano hišo «Emavs» na glavnem trgu. Ta hiša je stara 500 let. Menda so jo že tudi fotografirali. Opozarjamo na veselico narodne čitalnice v Škofji Loki, ki se vrši jutri v nedeljo v društvenih prostorih. V Rateče so došle prve lastavice o sv. Jurju. Takoj v soboto sicer je pa začelo med dežjem in bliskom snežiti. Snežilo je do torka in zapadlo jc snega nad pol metra na debelo. Ptičice, kakor laščice, ščinkovci, senice so prihajale prav v hišna poslopja, Šolski otroci so jih pridno krmili in tako teiili lačne želodčke. Upamo pa, da zdaj vzame vendar slovo zima tudi v kranjski Sibiriji. Da, da, pri nas zima ne .šenka". Rateski fantje so pa tiči. Izmed majstorice jc bilo sedem potrjenih. Vsa čast njih očetom in materam, da imajo tako krepke sinove in da dajo cesarju, kar jc cesarjevega — a pogodi jim pa ni, da jim pobirajo najboljše moči in podporo na stara teta. Dekleta seveda so pa tudi ponosna na take fante. Občni sbor «81ov. Matica.. V zmislu $ 8. društvenih pravil sc sklicuje letošnji občni zbor »Slovenske Matice" dne 29. maja 1907.1, v veliki dvorani »Mestnega doma" ob 6. uri popoldne. Računski sklep in ostati računi so gg. društve-nikom v društveni pisarni na ogled. Kdor želi v zmislu § 4. lit. a) d. pr. staviti kakšen nasvet, mu ga je predložiti odboru vsaj do 12. maja 1.1., če hoče, da sc vpošteva na občnem zboru. Zs poTzdigo tujskega prometa. Važnost tujskega prometa v gospodarskem oziru se tudi na Kranjskem čimdaljc bolj izpoznava. Zlasti na Gorenjskem, ki pride v prvi vrsti v poštev, sc ustanavljajo društva za pridobitev tujcev in skoro bo po zaslugi deželne zveze za tujski promet na Kranjskem vsa Gorenjska v tem oziru organizirana V nedeljo 28. apr. je imelo društvo za privabitev tujcev za Dovje in Mojstrano svoj ustanovni občni zbor. Predsednik pripravljalnega odbora g. nadučilelj Jcgljič jc poudarjal potrebo takega društva za te kraje ter izrekel veselje, da sc je udeležilo toliko zborovalcev. Zastopnik deželne zveze, tajnik g. dr. Mam je v poljudnem predavanju govoril o razvoju, pospeševanju in koristih tujskega prometa, omenjal naloge, ki jih bo društvo moralo izvršiti, ako hoče uspešno delovati ter bodril zborovalce naj složno in krepko podpirajo novo društvo, kajti korist bodo le sami imeli od tega. V odbor so bili voljeni za predsednika g. nadučitelj Jcgljič, za odbornike pa gg. Fr. Hafner, Iv. Janša, Iv. Ložan, Iv. Rabič, Fr. Skumavec (Šmerc), za namestnika pa Jak. Kozjek in Jurij Pezdirnik, za računska preglednika Greg. Klančnik in Ant. Smole. Vpisalo se je takoj 32 rednih in 6 podpornih članov. Novemu društvu želimo obilno uspeha. Velika nesreča se jo zgodila v petek v Gorici ob poti proti soškemu mostu. Tam se koplje pesek in grušč. Rcčenega dne, ko so delavci bili pri delu, se je ob pol 3. popoldne udrla cela stena ter je zasula 8 delavcev. Trije so bili do polovice zasuti in se jih je razmeroma kmalu rešilo izpod kamenja, drugih pet pa je bilo popolnoma zasutih in jo bilo treba šele podpirati steno, preden se je mojrlo trupla spraviti na danv Ubilo je Štefana Ter čiča, 52 letnega iz Šempasa, Andreja Lasiča, 58 letnega iz Vrtojbe, Josipa BlažiČa 22 letnega iz Krouiberga, Rornita Ono-friza, 17 letnega iz Italijo ter Andreja Med-veščkaiz Podturna. Zadnjega so spravili šele drugi dan izpod kamenja. Težko ranjen je bil oče Josipa Blaži č a, ki so mu v bolnici odrezali nogo, lahko pa Mihaele Stelazzi iz Italije in Ivan Vizintin iz Gorice. Na mestu nesreče, kamor so prihiteli žene z otroci, so se odigravali obupni prizori. V nedeljo je bil pogreb ponesrečencev, katerega se jo udeležil župan z obč, svetovalci, vodja okrajnega glavarstva, sodni predsednik, državni pravdnik in velika množica. Ljudstvo je silno razburjeno ter pripisuje nesrečno pomankljivcmu varstvu in nadzorstvu. Slovenski kandidat v Celovca. Uradna statistika je naštela 1. 1900 Slovencev v Celovcu (izven vojaštva) 438. Gotovo pa jih je še enkrat toliko. Da celovški Slovenci pokažejo, da je Celovec dvojezično mesto, katero dejstvo nemški nasprotniki tako strastno zanikajo, so postavili Slovenci svojega slovenskega kandidata v osebi slovenskega delavca, kiparja Teodorja Osana. Pazite na otroke 1 V Kotredežu se je štirileten fantek igral s sekiro in je v igri odsekal mlajšemu bratcu bvoje prstov. Slučaj, ki se pogosto dogaja, naj služi staršem v resno svarilo, da ne dajati otrokom otrokom oštrih predmetov v roke! 8 sabljo nad vlak. Na kolodvoru v KOlen-foldu (Ogrsko) je te dni neki brambovski stotnik letal z golo sabljo po progi ter hotel ustaviti vsak vlak, Železniško osobje je takoj uvidelo, da ima opraviti z umobolnim ter so brž poklicali reševalno društvo, ki je z veliko težavo razorožilo zbesnelega častnika ter ga odvedlo v blaznico. Nesrečnež je stotnik Žiga Kiraly iz Munkača. Velik požar jo razsajal v mornaričnem arze-nalu v Toulonu ter povzročil več milijonov škode. Pri gašenju je bilo ranjenih 30 oseb. Cela rodbina umorjena. V vasi Zuhlin pri Varšavi so roparji umorili židovskega kovača, njegovo ženo in pet otrok. Roparje jc najel njegov pomočnik, ker mu je mojster odrekel roko svoje hčere. Roparje jc maščevalec nalagal, da ima kovač veliko premoženje. Neka) statistike. Dunaj šteje po najnovejšem poročilu mestnega urada 1,998.000 prebivalcev; sodijo, da doseže mesto koncem junija t. 1. drugi milijon prebivalcev. — Trst Šteje sedaj z okolico vred 200.962 prebivalcev, Reka pa nekaj nad 47.000. Kuga razsaja v Kartageni na Španskem. Nad 300 bolnikov leži v bolnišnici. Nova znamka. S 1. junijem se izdajo znamke po 12 vin., ki bodo vijoličaste barve. Zvesta ljubezen. V Ncwyorku se bodeta v kratkem poročila J. Bundren in Mis Meguire, ki štejeta oba že nad 200 let. Ko sta bila stara po 20 let, sta se zaročila, toda starši so sc upirali njuni poroki in zato ni bilo iz cele stvari nič. Sedaj sta sc zopet srečala in se kmalu poročita. Kako nabirajo Čehi za svojo «Školsko latico*. Češki narod jc v svoji rodoljubnosti nenavadno izuajdliv. Vsi računski listki po gostilnah imajo na sebi priljepljene narodne kolke, ki jih morajo gostje z ostalim računom plačevati. V gostilni so porabili takih listkov od 1. julija do 20. septembra minulega leta 2100. Istotsko pri-lepljajo češki zdravniki narodni kolek na recepte Tudi neko sredstvo za čiščenje zob (Thvnolin) so obrnili v korist Š. M. Sedaj se dela celo na to. da se bo uvedlo prilcptanje kolka na hranilnica knjige. Ćndno pliče. V Pulju je »Kmetijska družba" dala izleči jajce italijanskega kurjega plemena »Standart* domači kokoši. Iz jajca se je izleglo 9. t. m. pisec, dolgo 12 centimetrov s štirimi peroti, štirimi nogami in glavo z enim samim očesom in dvema kljunoma. Pišče je živelo eno uro. Razglasila mestnega županstva v Kranju. V letu 1906 v občinah političnega okraja kranjskega izvršena policijska revizija meroskuvstvu podvrženih predmetov je dokazala, da prizadete stranke v velikem številu ne zadoščajo meroskus-nim zakonom (postavam). Opozarja se toraj vse tovarnarje, trgovce, obrtnike in vse iste, kateri vporabljajo njih tehtnice, uteže, mere ali kakršne si bodi merila, če tudi samo sporadično v javnem prometu, da pustijo iste v pravem času zopet preskusiti. Posebno se, z ozirom na naredbo c. kr. trgovinskega ministerstva z dne 18./7. 1903 št. 195. drž. zak., opozarja na prometne vinske sode in pa na prometne posode za mleko, da se glede teh zadosti zakonom. Prestopki meroskusnih predpisov, tudi malenkostni, se bodejo strogo v smislu zakona kaznovali. Z dne 23. aprila se je pričela razpošiljatcv izkaznic in glasovnic onim volilcem za državno-zborsko volitev dne 14. majnika t. 1., ki so vpisani po izdani odločbi reklamacij popravljeni imenik volilcem. O tem obveščajo se ti volilci v smislu § 14. 5 odstavek državnozborskega volilnega reda s pozivom, priti po svoje izkaznice v tistih primerih, v katerih bi se iz kateregakoli razloga najdalje 24 ur pred dnevom volitve ne bile vročila k županstvu one občine, v kateri imajo voliti. Namesto izgubljenih izkaznic izdalo bode c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju najkasneje na dan volitve volilnim opravičencem na njegovo zahtevanje proti dokazu istovnosti (indentitete) duplikati izkaznic. Namesto izgubljenih glasovnic, ali glasovnic, ki so postale nerabne, bode c. kr. okrajno glavarstvo Kranj ali na dan volitve volilni komisar na zahtevanje volilnih opravičencev izročili druge glasovnice. Pripomni se, da po § 23 državnozborskega volilnega reda imajo pristop v volilnico samo volilci, ki imajo izkaznico, ter da, ko so oddali glasove, morajo volilnico takoj zopet zapustiti, kakor da po § 15 državnozborskega volilnega reda se bode z vsako ne oblastveno izdano glasovnico ravnalo, kakor da je neveljavna. Darila. Našemu upravnlštvu je poslal namesto venca na krsto prijatelja Karola Floriana 10 K za Prešernovo kočo g. dr. J. KiH.tr. odvetnik v Kranju. — V spomin pokojnega prijatelja go-«p. Kanil.i Floriana je darovala rodbina Jugovičeva 6 K za dijaško kuhinjo v Kranju. Loterijska srečka dne 27. aprila 1.1. Trst 10 19 75 21 72 V najem se da ali pa tudi proda s 1. septembrom 1907 hiša štev. 19 t Kranju, savsko predm. Več se izve pri lastniku. Hi 3-1 (Mino UVft " w posteljno perje 5 kilogramov: novo razcep\jeno K 12'—; belo, mehko kakor puh, razcepljeno K 18'—; snežno belo, mehko kakor puh, razcepljeno K 30*—,K36*—. Bazpošlja franko proti povzetju. Dovoljujem tudi zameno in vzamem nazaj proti povrnitvi poštnine. Benedikt Sachsel Lobes pri 1*1/.nju, Češko. Edina strudarska obrt v Kranju. S3CS8 l»o*1piiani najnljudneje nrt-zranja »lat. občinstvu Kranja in okolice, da je pričel v zadnjem času strugarsko obrt v Kranju Savsko predmestje št. 37 ter w priporoča v izvršitev vseh najrazličnejših v to stroko spa-dajočih del. Z odličnim spoštovanjem J. Vidmar, Kranj, Savsko predmestje Št. 37. I rT)astir) doktorja pl. Trnknrzvja krmilno varstveno sredstvo se iloliivii pristno pri trgovcih le pod imenom Mnstin. PieVidol knn't<>v;d<>e g:i prt" iiie^a kitni VHiikl duma i živali. Niijvinj** medfdjo na rautavpli in tisori zahvalnih pisem pričajo o velikih iinpehih, ki se dosežejo z maslinom. Tovarniška zaloga: 236—11 Lekarnar Trnk6ozyf LJubljana. 4. «|» 4* 4» + + - «fr (s lohoko potrti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretuzno vest, da jc nas ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, stric in svak, gospod KAROL FLORIAN posestnik in knjigotržec danes, dne 3. maja 1907, ob pol 4. uri zjutraj, v 51. letu svoje starosti, po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega rajnega bode v nedeljo, dno F), maja 1907 ob 4. uri popoldne iz htee žalosti na tukajšnje pokopališče. Sv. maše zadušnice se bodo bralo v domači farni cerki. V KRANJU, dne 3. maja 1907. Terezija Florian roj. Prevc, soprogo. Marija Kraclltz pl. Greifenhorst roj. Florian, Helena Pavšlar roj. Florian, sestri. Vsi nečaki. 80 Katica, Jelka, Terezlnn, Marica, hčere. J. Kraclltz pl. Greifenhorst, c. in kr. podpolkovnik v pokoju Tomaž Pavšlar, posestnik svaka. »ngreb. Uran« Kr. hrv-slav-finim. 'del. vlada Odlok od 31. Jul. l^DOs ItV. 3767, Velecenjena gospodinja I stara in nova in vso, kar zraven spada, potem harmonike vsake vrste tudi stare in nove, rakete in vsake vrste umetal-nega ognja, dežnike, galanterijsko blago, ženski predpasniki in še veliko vrst drugih reči, skoraj vse, kar si kdo želi, se dobi pri meni po zelo nizkih cenah. Se priporočam 70 3-3 pavd B te jak Kranj, tev. 102. Nikar si ne pustite dopovedovati, tla meti pridatkom in pridatkom ni nobenega razločka, --ter ostanite pri kakovosti katero 8te že sami preizkusili in katero že od popreje poznate, namreč pri pravem : Francko vem : pridatku za kavo v lesenih zabojčkih ali pa v papirnatih zavojih, izdelanem iz surovin domačega poljedelstva, od domačih delavcev v domači tOVetlfHJ Št. IGU. iJabilo na 1 «11 v Škofji Loki : Zagreb Pravi : Franck: |: pridatek za kavo :| pridobil si svoje sloveče ime nikakor ni skoz hrupno reklamo, ampak istinito le skoz svojo : izborno kakovost: ter je zategadelj njegova priljubljenost v polnej meri utemeljena. i neomej ki se bo vršil 79 ni 15, Blagovolite toraj pri trgovcu zahtevati ne kar ifk kratko: „Pridatek za kavo" ampak izrecno :Franck: namreč staroznani ob 6. uri zvečer VZFORED 1. Poročilo o izvršeni obligatorični reviziji. 2. Potrjenjo računskega zaključka za I. 1907. b*. Privoljenju renumeracije načelstvu. 4. Razdelitev čistega dobička. 6, Izvolitev načelstva in rač, pregledovalcev. 6, Razni predlogi. Opomba: Ako bi pri tem občnem zboru no bil zastopan v § 35. prvi odstavek zadružnih pravil predpisani del vplačanih deležev, se razpise za pol uro pozneje drugi občni zbor, kateri sme brezpogojno sklepati. V Škofji Loki, 27. apri»a 1907. Naćelstvo. pravi : Franckov : pridatek za kavo iz zagrebške tovarne ter ne glejte pri zabojčkih in zavojih le na barvo papirja, temveč pazite natančno na ta natisnjeni podpis: in te varstvene znamke: Zagreb. Varatvena mauiku. Varstvena znamka. Vantvena /.namk«. kajti le v tem slučaju imate polno jamstvo, da uporabljate istinito dobro blago. — nevt Mana, u 74 18 86 ¥ JaVna ljudska Knjižnica Jarodnc fltalnkc" V Hran)«. Knjige se iiposojujajo vr\k torek in soboto ob »,'48. do 8. ure x?e<*er, damam pa va.iko sredo ob isti uri. Za vsak.) knji/o je plakati 4 »inarje, ki •* p«>rabijo za nabavo novih nji Vsa pojasnila daje knjižničar ob navedenih urah, kj. r je razpoložen tudi imenik knjig*. Vrhutega je faatiterou občinstvu na rupolagn en prepis imeniki •/ kavarni €j;i|er» drugi pa t kavarni < Spi« hal v Ljubljana 9. Gričar $ jVlcjač Ljubljana L uljudno naznanjata, da je zaloga za spomladansko sezono tako v oblekah za gospode in dečke kakor v konfekciji za dame popolna in se priporočata za prav obilen poset, zagotavljajoč točno in solidno postrežbo. t;;> r> Izjava. Jaz podpisana Marija Bizjak, po-sestnlca in knjigovezova iena v Kranju izjavljam in priznavam s tem, da sem besede, ki so žaljive za gospoda Antona Adamiča, trgovca v Kranja in ki sem jih govorila na sejma v Kokri, izustila nepremišljeno, ter iste obžalujem in priznavam, da mi je gospod Anton Adamič le proti temn preklicu žaljenje odpustil. Ker mi je gospod Anton Adamič odpustil, plačam za dijaško kuhinjo v Kranju znesek 10 kron. ™ Marija Bizjak. Ninvo tnnnuina galanterijskega, norimberškega ter modnega blaga. IlUVd UJJUVIIId Na drobno in debelo! Anton Adamič v Kranju nasproti urarja gosp. Henrik Suttnerja nasl. priporoča svojo veliko zalogo priznano najboljših r»«52-6 tržnih tašk znamke „Ernol", ročnih in potovalnih kovčegov in korbic. Totarnilka zaloga otročjih vozičkov od 4 50 gld. do najfinejšo vrste. Vonoe in šopke, inašno knjižice, rožno vence, vo-rižloe na na vrat tor vse druge potrebščino za po najnižji oenf. Slamniki za dame in gospode, dečke in deklico v bogati vsakovrstni izberi, istotam se okrasijo in prenavljajo ter se dobijo vsi zraven spadajoči okraski po ugodni ceni. Naznanilo. Podpisani naznanja slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da ima veliko zalogo različnih lirSt (mrtvašk'h trug) katere bode od danes naprej vedno Obenem še omenja, da ima tudi po najnižjih cenah prodajal. ■ iz 01-r. Za cenj. naročila proseč, zagotavljajač najsolidnejšo postrežbo, beleži z odličnim spoštovanjem j\ntOn DrUkaf" = ntizarsKi mojster V Kranju = h. štev- 56. 6X OX 4695 7* 7C § in 1 učenca 3 sprejme takoj [yan Kralj, mizarski mojster v Triidn. H> 2 -1 Šivalni stroji in kolesa TovarnUka zaloga 226—27 Iv, Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 priporoma tvoje najbolj primane šiv. stroje in kolesa Ceniki na lahtevanje raaton). Samo na Jesenicah ilev. 19 priporoma »vojn veliko mIo^j pravih 'švicarskih žepnih ur vmke vrste, d.d,- budilk«, ure na nihj p, prstan« in verižice, po najnižjih cenah. mm Popravila mm se iidelujejo v lastni delavnici, ter nem zmožen po moji Mizn 20Itlni iknlnjl vsaka ludi najtezj« popravila izvršiti natančno in pn m/kil. cenah. Popravljaju te budilke po HO vin. do 1'4Ij K. Žepne ure od K 1 U0 naprej. — Zaradi kakovosti priporočani poM-lmo prerizijsko uro ,,INTACT". Kolesarske potrebščine Nil. Ako ž lite imeti uro res dobro popravljeno jo ne . 17 18 dni JfoM-Jf cw-Ytck vozijo zanesljivo najhitrejši brzoparniki francoske prekomorske družbe Rili na najkrajša črta čez gazel, pariz in jlaVrc V AmeriKo. Veljavne voane liste in brezplačna pojasnila daje lamo £d. Šmarda oblast, potrjena potovalna pisarna v LJubljani. Dunajska cesta 18 v novi hiši « Kmetske posojilnice», nasproti znane gostilne pri «Figovcu». 4 26—16 HOTEL „ILIRIJA" 6960 Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22 3 minute od južnega kolodvora. Shajališče vseh Gorenjcev. Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen hrvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Osna niske. Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem Frlc Novak. Naznanilo. Ludovik Borovnik puškar v Borovljah (Ferlacb na Koroškem) se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puAk za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare »amo k resnice, vspre-jema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dohro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preizkusevalnici in od mene preizkušene. 204 52—30 iitiNtfovimi oeniui /i.Mti.n.|. Ji Podpisani sc usoja naznanjati p. n. slavnemu občinstvu, da je otvorit Ej dne 15. januarja t. 1. svojo S urarsko otMrfc g na Savi pri Markotu. & Priporočajo se zlasti popravila. Ure budilke se pot navijajo po 1 K 10 h, rg Žepne ure po 2 K in ceneje. Večja popravila sc zaračunijo po najnižjih D| cenah. Vsa popravila se izvršijo pod jamstvom ali garancijo in sc vsako m naročilo izvrši natanko in točno. Cene za popravila so kljub veliki draginji j&| brez konkurence. £2 Istotako se popravljajo tndl šivalni stroji točno in ceno. £t Priporočujoč sc vsem starim in novim naročnikom, bilježim « z odličnim spoštovanjem % l* -16 Otokar Jedlička. g Pozor, gospodje in mladeniči! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo, iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk In las in to je KAPILOR at. I. On deluje, da lasje In brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. N.uoči naj si ga Vinku družina. Imam iiith,' i priinaloia in zahvalnio. — Slane franko na vsaka posto I loneek 8 It 60 h, 2 lončka S K. Naročajte samo pri meni pod naslovom 10 20-16 krojaški mojster v Radovljici it. 41 priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vsakovrstnih oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih in turlstovskih oblek ter ogrinjala, katera so vedno v zalogi. Bogata zaloga angleškega, rancoskega in brnskega sukna. Naročila sc izvršujejo po najnovejšem kroju, točno in poceni ter se sprejemajo tudi popravila. Za najboljšo postrežbo glede mere iti za vestno dovršenje prevzetih del se jamči. Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih Oblek. Večletno izvrševanje obrti v zadovoljstvo svojih odjemalcev ter vedno od raznih oddaljenih krajev dohajajoča naročila, so dokaz za strokovnjaško izpeljavo v kro-njško obrt apadajočih del. 134.43 PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakracu štev. 67 v Slavoniji. Najbolje je najceneje. a o Pod to znamko je spoznati prodajalne, v katerih se prodajajo samo Singerjevi šivalni stroji i Singer Ko., akc. druž. za šivalne stroje §■ 35 52-18 Kranj, glavni trg 192. °* Zaloga olja, šivank ln posameznih delov. ^ Nad 5000 filljalk po vsem svetu. trt pa o m CD N B O) p Pozor, gospodje in gospodične! V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nejro 80 let, se mi je posrečilo iznnjti najboljše sred.tvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR stev. 2. Povzrora, da postanejo lasje dolgi In gosti, odatranja prahaj in vsako kožno bolezen na gtavl. Natopila n«j bi ti ga vsaka družina, lom m premnogo zahvnlnie in priznalnlc. Slane poštnine prosto na vsako posto lonček 3 L 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča nuj se samo od mene pod naslovom 10 20—10 PETER JURIŠIĆ lekarnar v Pakraca štev. 67 v Slavoniji. 69-46 Tonnies tovarna za stroje, železo in kovinolivarna T LJubljani priporoča kot posebnost žage in ■ troj a za obdelovanje lesa. Francif-turbine osobito za lagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno - generatorski plinski motori, najcenejša Komina sila 1 do 3 v. za konjsko silo in uro. pnporo. i vizitDice, zavitke Ltd. Večkrat premiranol Glinaste peči 119-49 štedilnike, banje za kopeli, kakoi tudi kipe, vaze in druge glinaste izdelke v vseh barvah, trpežne ln cene priporoča Avgust Drelse prva in največja tovarna peči in .glinastih izdatkov v Ljubljani. ^ct^ ^^^^ ^^^it ^^^V ^&rT ^^t. T^jt 17). ^odkrajsck frizer za dame in gospode Ljubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka na 140-89 sproti hotela „Unionu priporoča za gojitev las in za umivanje glave svoj zdrav nisko priporo čeni gorko in mrzlo zračni sušilni aparat Sudi brez nadležne vročine Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje raati laa. Zilooa vsakovrstnih vpieik striZenih ii zm.-Saniti las Oddelek za dame s separatnim vhodom. Aleksander Ambrožič nrar ln trgovec na Bledn dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d., yse po naj-79—62 nižjih cenah. JOS. WEIBL J. Sproitzerjev naslednik LJUBLJANA, Slomftkove ulice ftt. 4. Stavbeno - umetno li koistrakcilsko KIloCiviiMo. Žično omrežje na stroj, ograje na mir o dvom, obmejno omrežje, vezna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, štedilnike i. t. d. Specijaliteta: 74—87 vttljioni zastori (Rollbalken). Zlate sfetla)«: Berlin. Pariz. Rjlm itd Tiskarna L Pr. Lampret1 **mkoTrsta* ui«**n>tf«rska dei« ukor štedilnike, nagrobne in vrtne ograje, železna vrata in okna, balkone, vsakovrstne okove i. t. d. i. t. d. 36 10-S te priporoča Rudolf Florjančič ključavničar KRANJ, predmestje, Pungrad štev 32. PopraVMasc IzVr5« točno insolidno. NajboljSe kosmetlčno zoboeistiino sredstvo Jzdilovatelj 0. Seydl 'jubljana, Spital.-S^itar.u/. 7 oV SiVata stroji so najboljši za družinsko rabo. Šivajo, pošivava|o, vežejo. — So nedosežni za obrtne svrhe. — Šivajo naprej in nazaj. — ir Teko na krogljicah! Glavno zastopstvo: Frančišek Tschinkel LJubljana mestni trg 19. 181—43 Kočevje na gradu. O KO O P- Najcenejša in najhitrejša vožnja V Ameriko Je s parnikl ,Severnonem$kega I*loyda' iz Bremena v ]. Odhod iz Ljubljane je vaak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila tor no in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in, solidna. Potnikom, namenjenim v zapadne države kakor: Colorabo, Mexiko, Californija, Arizona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in VVaehington nudi naše društvo posebno ugodno in Izvanredno ceno čez G al d ei to a. Odhod na tej progi iz Brtmena enkrat mesečno. Tu ae dobivajo pa tudi listki preko Bal timore in na vae ostale dele sveta, kakor Brazilija, Ruba, Buenos Aires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 238—86 9 S Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni _ v Ff. Čuden • urar LJubljana, Prešernove ulice nasproti frančiškanskega samostana ::: priporoča svojo bogato tovarniško zalogo najboljših in najfinejših ur, zlatnine, srebrnine, kina-srebra in dragoc. kamnov« Razpečavam le prve vrste blago. Zadovol|u|em se z malim dobičkom. Na zahtevanje pošiljam cenike (s koledorjem) brezplačno ln poštnine prosto. e>*» Kupujem staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni. Novo! Ilovo! Haj cenej i* In največja domaća eksportna tvrdka. Baipoiiljanje švicarskih ar na Ti« kraj« svata! /3 1 l. lzd«3lemn«3 li močne kovine, fino ponikljane. Luc" je krama in polovioo oenejia kot petrolejska Priporoča le gostilničarjem, obrtnikom in sploh vsakomur. 179 H—9 Kdor ti boce prihraniti od, naj kupi Milen rolo Dobi se samo pri: A. J. Ivanc-u Ljubljana, Bolno ulio«, It. 8. * fjsbljSM (Holizcj) \\. £ang Marije Terezije cesta to 2C-18 zalagatel) društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Urar in trgovao H. Suttner v Ljubljani priporoča svojo izborno zalogo najfinejših natančnih švicarskih ur, kakor najbolj slovečih znamk Safhausen, 0- mega, Roskopf, Urania i. t. d. Zlatnine ln srebrnine. kakor nakras-ki, verižice, uhani, prstani, obeski 1.1 d. najfinejšega izdelka po najnižjih cenah. — Dokaz, da ]e mo]e blago zares fino ln ceno, ]e to, da ga razpošiljam po celem svetu ln imam odjemalce tudi urarje ln zlatarje glav- St 601 Nikelnaeta anker- , „ _™ mM!;a „-, t remontoar-Roskopf, trpežno RaVEO J6 lZŠOl najnOVOJSl VCUKi COME, S*$*£'JkS». k*teri 86 P°šl,e M8tonl ^ poitnine IsU x dvojnaMm triim sre- presto. brBim|i 6Boo°»Tna^rejOVOin Moške 2 tretjini naravne velikosti. Št. 605. Prava srebrna eilin-der-remontoar, trpežno kolesje in moćni pokrovi, gld. 486, ista z dobrim anker-kolesjem gld. 6 96 in naprej. 6-18 Bogata zaloga pohištva viški vrsta v vseh cenah. Ogledala, slike v vseh velikostih. Popolna oprava za vile. specijaliteta: Gostilniški stoli. Pohištvo Iz železa, otroške postelje In vozički po vsaki cenj, sp>,r Čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld. Modrool Iz žlčna-tega omrežji, afrl-čanske trave ill žime, prve vrsti vedno v zalogi. Za spalno sobo od 180 gld. napraj. Dlvan z okraski. Opravi za Jedilne sobe, saloni, predsobe, cele tarnlture. Specijalitete v ns-vestinih balah. Veliki prostori, pritlično in v I. nadstropju. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, sten-sko ogledalo. •HtMSMItee ju«y Hona cohcoum- Oton $cydl pri g. dr. E. Globo čnikn v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi ae odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI se Izvršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIŠKE OPERACIJE Izvršuje 10046 tu SPECIJALIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. Rezervna zaklada: K 66.277. Denarni promet v 1.1905: K 3,216.500. Posojilnica v Radovljici reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah Sprejema hranilne Vloge od vsakega in jih obrestuje po 411 o 2 tO brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe po 5V«7o, na menice pa po 670. — Eskomptirajo se tudi trgovske menico. Uraduje se v centrali in podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 6. ure popoldne, izvzemši nedelje in praznike popoldne. Poštno-hranilnični račun št. 45.867. 151-40 ,Gorenjca' prodaja po 10 vin. v Kranju g. Karel Florian, knjigo-tržec. Škofjl Loki g. M. 2 i g on, trafika, gl. trg; Tržiču g. J. Aha- čič, trgovec; Radovljici g. Oton Ho man, glavna trafika; Bledu g. Iv. Pretnar, trgovec; Jesenicah g. Jakob Mesar, gostilničar in posestnik; Hrušld g. Štefan Podpac, trgovec; Bohinjski Bistrici g. M. Grobo tek, trgovec; Kamniku g. Marija Ažman, trafika; Ljubljani gdč. Jerica Dol en c, Prešernove ul. št.52, in trafika v Še-lenburgovih ul., št. 6. IzOajft koitsorcij «Uorunjcu». odgovorni urednik Lavoslav Miku s, Lastnina in tisek Iv. Pr. Lampreta v Kranju. 4454