NARODNI GOSPODAR GLASILO ZADRUŽNE ZVEZE. (.lani „Zadružne zveze“ dobivajo list brezplačno. — Cena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni za četrt leta eno krono; za člane zvezinib zadrug po tri krone na leto. — Posamezne številke 20 vin. Sklep urejevanja 5. in 20. vsaeega meseca. — Hokopisi se ne vračajo. — Cene inseratorn po 30 h od enostopne potit - vrste, za večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 216. V Ljubljani, 10. maja 1911. Rrlirsketne tirai1' ^ selviiiH : Vabilo na glavno skupščino Zadružne zveze. Osebni ali hipotekarni kredit? Za križanje primerna plemena. Poučilo, kako je vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovane. Skrb za zdravje na deželi. Plevelne rastline v kmetijstvu Kako je na kmetijskih rastlinah zatirati glivice? Nekaj o konjski opravi Zadružni pregled. G spodarske drobtine. Občni zbori Pregled poslovanja hranilnic in posojilnic. VABILO k Zadružne zveze v Ljubljani, registrovane zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši v pondeljek dne 19. junija 1910 ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v „Ljudskem domu“, Streliška ulica. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnji Zvezini skupščini. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev letnega računa in bilance za L 1910 in sklepanje o porabi čistega dobička. 5. Volitev odbora. 6. Volitev nadzorstva. 7. Prememba pravil. 8. Slučajnosti. Dr. Jan. Ev. Krek, — predsednik. Izvleček iz pravil § IS). Zvezina skupščina je občni zbor zadruge in sestoji iz odposlancev Zvezinib članic. Vsako Zvezino članico zastopa na Zvezini skupščini njen načelnik. Če pa ta pri Zvezini skupščini ni prisoten, zastopa Zvezino članico pooblaščenec, ki se izkaže s pravilno izdelanim pooblastilom načelstva Zvezino članice. Ena oseba sme zastopati k večjemu 10 zadrug. Vsaka Zvezina članica, ki je založila glavni delež, ima na zvezini skupščini za vsak založeni glavni delež 5 glasov. Kot založen velja glavni delež tudi v slučaju, če v smislu zadnjega S 1- še ni popolnoma vplačan. Vsaka druga Zvezina članica ima na Zvezini skupščini jeden glas. Osebni ali hipotekarni kredit? Vprašanje, kakšne vrste kreditov naj dovoljujejo kreditne zadruge, je bilo vedno predmet resnih razprav, a se navzlic temu ne more smatrati kot rešeno. Teoretiki, vsaj odličnejši, so sicer v tem pogledu več ali manj edini, ali v praksi njihova načela niso mogla povsem prodreti. Obče priznano načelo je, da naj kreditne zadruge dovoljujejo posojila na kolikor mogoče kratko dobo. Zadruga dela skoraj izključno s tujim denarjem. Vsak čas mora biti pripravljena, da izplača vlagateljem njihove vloge. Vsled te svoje odvisnosti od vlagateljev ne sme svoje obratne glavnice porabljati za posojila, ki se težko realizirajo, torej pred vsem ne za hipoteke. Statistika o denarnem poslovanju kreditnih zadrug pa spričuje, da se kreditne zadruge malo drže teh navodil. Osobito starejše in močnejše kreditne zadruge, ki razpolagajo z visokimi hranilnimi vlogami, dajejo posojila kaj rade tudi na vknjižbo, posebno v takih slučajih, ko na denarnem trgu ne primanjkuje denarja. Vsled tega se pa vedno z nova oglašajo zadružni strokovnjaki, ki svare zadruge pred takim poslovanjem, s katerim se krši načelo likviditete. Znano je, da rajfajznovke vsled svojega ustroja in že po svojem bistvu dovoljujejo principijelno posojila na daljšo dobo nego šulcejevke. Ze Sulce-Delič je zaradi tega Rajfajzna ostro napadal in nepremakljivo zavzemal stališče, da naj kreditna zadruga dovoljuje kredite kolikor mogoče le na tri mesece. Tudi drugi pristaši Sulce-jevega sistema se v teoriji drže strogo tega principa. Ali navzlic raznim pomislekom in vkljub mnogim opominom in svarilom vendar tudi šulcejevke dejansko dovoljujejo primeroma mnogo posojil na hipoteke. Ako kreditna zadruga svoja razpoložna sredstva preveč imobilizira, je s tem brez dvoma združena za njo večja ali manjša nevarnost. Temu ne more nihče oporekati. Ravno letos občutijo to bridko resnico tudi mnoge posojilnice po Slovenskem, ki so vsled ugodnih denarnih razmer v predzadnjih letih bile zapeljane, da so preko meje dopustnosti dovoljevale kredite. Tudi naše posojilnice niso povsem upoštevale opominov in svaril, da naj se omejujejo pri dovoljevanju posojil. ITi mnogih posojilnicah bi dandanes ne bili v takih stiskah, če bi ze bilo pomislilo, da utegne po sedmih dobrih letih priti sedem suhih. Lanske in letošnje skušnje na denarnem trgu so dokazale znova, kako pomembno in za ugled posojilnice velevažno je vprašanje, kako naj posojilnica razpolaga s svojo obratno glavnico. (bijmo, kaj piše o tem predmetu revizor And. Klenz od zveze avstrijskih šul-cejevih zadrug v Avstriji. Pripomniti imamo, da so njegova izvajanja namenjena šulee-jevkam. Vsled sile razlogov pa se dado mnogi njegovih nasvetov tudi obrniti na rajfajznovke. Zato prinašamo v dobesednem prevodu njegov članek, ki se glasi sledeče: ,,Ne zanima nas tu vprašanje, ali so posojilnice poklicane dajati posojila na vknjižbo ali ne. Oe bi se dotaknili tega vprašanja bi gotovo ne bilo nič manj kočljivo za avstrijsko zadružništvo kot tako pogosto poskušena spravna pogajanja med Cehi in Nemci. Dokaz temu so obravnave tozadevnih predlogov na štirih zvezinih skupščinah*) 1876, 1880, 1881 in 1882, na katerih se ni moglo tega vprašanja enotno rešiti. Kljub temu moramo, ker se posojila na vknjižbo tako množe, kot zvesti svetovalci predložiti posojilnicam vprašanje, ali ne smatrajo za potrebno in umestno, posojilom na vknjižbo postaviti mejo, katere bi se ne smelo prekoračiti. Zgled, vzorec ne zadostuje. Sicer velja načelo, da posojilnice ne smejo dovoljevati posojila na •) To je, na skupščinah zveze šulcejevih zadrug. vknjižbo; vendar je X. glavna skupščina upoštevajoč potrebo svetovala: „taki krediti naj se dajejo le v omejenem obsegu, proti polni pupilarni varnosti, če si posojilnica pridrži pravico trimesečne odpovedi“. Občinske hranilnice, po katerih menijo, da se morajo ravnati naše posojilnice, običajno ne nalagajo rade nad GO0/» svojih hranilnih vlog v hipotekah, če polagajo važnost na mobilnost svojih denarnih sredstev. Veliko posojilnic je pa to, za zadruge gotovo previsoko mejo, že prekoračilo. Zgoraj je omenjeno, da naj posojilnice ne posojujejo na v knjižbo in sicer za to ne ker bi bilo proti načelom dobre uprave, kredit na dolge roke dovoljevati, medtem ko dobe posojilnice same denar le za kratek čas. To dejstvo ni moglo vzbuditi dosedaj bojazni pri mnogo posojilnicah, ki dajejo posojila na vknjižbo. Na vprašanje, zakaj dajejo posojilnice tako rade posojila na vknjižbo, so razne zadruge odgovorile: člani, ki rabijo kredit, so večinoma hišni ali zemljiški posestniki, ali: posojilo na vknjižbo se jim zdi varneje kakor na osebni kredit, ali: radi zaupanja vlagateljev razpolaga posojilnica z tolikimi vsotami, da je najboljše naložiti jih v hipoteke. Pogosto se dovoljujejo posojila na vknjižbo zato, ker si funkcijonarji posojilnic domnevajo, da jim ni treba več skrbeti za varnost posojil, če so se vknjižila in ker so tudi računi s takimi posojili lažji in pripro-steji. O vprašanju mobilnosti izposojil si posojilnice ne delajo posebnih skrbi, češ saj se v stiski lahko obrnejo za pomoč do drugih denarnih zavodov. Da se more te odgovore bolje razumeti in tudi kolikor toliko vpoštevati, se mora poznati vzroke, zakaj so se ustanovile posojilnice, njihov delokrog in cel razvoj, z eno besedo, poznati je treba celo zgodovino pospjilništva. Mi smo dosti objektivni in pri-poznamo, da so zlasti one posojilnice, ki so se ustanovile po zaslugi kmečkega prebi- valstva in imajo med svojimi člani malo število rokodelcev in obrtnikov, za katere same se posojilnice niti niso mogle ustanoviti, na predovale vsled dovoljevanja hipotečnih posojil, ki se zde za njihovo prebivalstvo najpri-kladnejša. Kmečke posojilnice so se razvile hitreje tam, kjer v dotični okolici ali dotič-nem kraju še ni bilo posojilnice rajfajznovke. Največji ali vsaj velik del prihrankov iz okolice se je stekal v posojilnico. In ker se teh prihrankov ni hotelo zavračati, se je denar nalagal v hipoteke, po katerih je bilo vedno dovolj povpraševanja. Prehajajoč na drugi odgovor, da je realni, hipotekarni kredit varneji kot osebni, moramo razločevati, na kakem predmetu in na kakem mestu je dotično posojilo vknjiženo. Tako so se n. pr. deloma zgubile mnoge, celo prve hipoteke na mline deloma vsled boljše ogrske moke, deloma vsled vodnih katastrof. So kraji, kjer se delo ustavi, se nadomeste delavske sile s stroji, kje se opuste premogokopi in druga slična podjedtja; posojila vknjižena na prvem mestu zemljišča ali hiše niso varna. Iz tega sledi, da čas in druge okoliščine vplivajo tudi na varnost posojil na vknjižbo. Mnogi voditelji zadrug se kaj radi izgovarjajo: „Uživamo splošno zaupanje šted-Ijivega ljudstva“. Kam pa pripelje vodstvo, če meni, da se ne sme ustaviti po robu prevelikim vlogam, o tem dajejo zapisniki in računski zaključki marsikatere zadruge žalostno pojasnilo : eksekucije, zasilne uprave, odpisi zgub in prevzetja zadolženih zemljišč so navadni sadovi pri zadrugah, ki imajo preveč hranilnih vlog. Če se vodstvo ne zaveda svoje odgovornosti, tedaj zapeljejo množeče se hranilne vloge vodstvo, da dovoljuje posojila na vknjižbo na drugo ali celo tretje mesto, včasih tudi previsoka posamezna posojila. To krajevno preobsežno zaupanje, nezadostna orijentacija o pravi vrednosti zastavljenih zemljišč in previsoka posojila na vknjižbo so prizadela že marsikaterim zadrugam rane, katerim so ali podlegle, ali 136 - so ozdravele sele po desetletjih. Ker posojila na vknjižbo, kot smo omenili, niso vedno tako varna, kot jih smatrajo zadružni funk-cijonarji, bi se morale vedno v zadolžnici določiti anuitete ali gotove svote, ki bi se morale vsako leto vrniti, na kar bi moralo vodstvo strogo paziti. Ali se je dalo posojilo vrednim dolžnikom, se pokaže potem, če se ti drže svojih, v zadolžnici določenih dolžnosti. Praksa je gotovo povsod pokazala, da s posojili ni vedno tako kot n. pr. z vinom; med tem ko postaje slednje po svoji kakovosti vedno bolje, so posojila vedno slabša. (Je kdo ugovarja, češ cena zemljišč in poslopji se viša, naj se tudi vpošteva, da nastopijo lahko drugi časi, druga vlada, druge carinske pogodbe, drugačni davki. Kdo more vedeti, ali ne bodo te izpremembe pritiskale na cene zemljišč in poslopij ? Z ozirom na to razmišljevanje se mora smatrati mnogo zastopano stališče, da je v interesu zadruge, če se pri visokih vlogah posojila na vknjižbo kolikor mogoče dolgo ne povrnejo in se rado ne sprejema delnega pokritja, kot čisto napačno in škodljivo. Kar se tiče zadnje točke — mobilnost izposojenega denarja — svari vsakoletno poročilo splošne zveze, da tiči v slučaju splošne gospodarske krize v visokih hipotekarnih kreditih velika nevarnost. Nikdo ne more dvomiti tega. Posojilnice delujejo bolj s tujim kot svojim kapitalom, imajo na razpolago hranilne vloge, deloma tudi kontokorentne vloge, katere morejo vložniki pri določenih odpovednih rokih vedno nazaj zahtevati. S tem je treba računati. Posojilnice, ki se hočejo obdržati, kadar naenkrat zahteva veliko vložnikov svoje vloge nazaj, čemur so izpostavjeni tudi najboljši denarni zavodi, morajo posojevati tako, da lahko o vsaki priliki posojila realizirajo. V takih stiskah računati sigurno na zunanjo pomoč, je po našem mnenju napačno. Vsakdo se more sigurno zanašati le na samega sebe; slabo je in tudi poniževalno, če je posojilnica, kateri ne zaupajo upniki, odvisna od milosti in nemilosti tujih zavodov. Rado se vpraša: kaj je storiti s hranilnimi vlogami, ker konkurenca ne pripusti znižati obrestne mere in ker se nakup vrednostnih papirjev ali naložba pri drugih denarnih zavodih sploh ne rentira ali se premalo rentira. K temu sledeče. Najprvo se je treba vprašati, ali posojilnice spolnjujejo svoj glavni namen, dajati v prvi vrsti osebni kredit. Mislimo, če vodstvo daje posojilo tudi revnejšim, gospodarsko slabejšim ljudem, obrtnikom, trgovcem itd., ako se smatrajo kot vredni kredita Dostikrat se meni, da je kredita vreden samo tisti, katerega ime je v zemljiščni knjigi. To na-ziranje je napačno. Pridnost, spretnost in poštenost so močna podlaga osebnega kredita, s katerim naj bi donašale posojilnice pomoč in blagoslov. Ne manj važno je vprašanje obrestne mere za osebni kredit. Obrestna mera, če dopuščajo razmere, ne sme biti nad eden do dva odstotka višja kot obrestna mera hranilnih vlog. Previsoka obrestna mera ne pospešuje osebnega kredita, ne gospodarstva onih, ki ga potrebujejo. Oe je v gotovem času več hranilnih vlog na razpolago, kakor znaša navadna potreba po kreditu, se ni treba bati, za večje nove hranilne vloge ponuditi manjše obresti kot navadne s pojasnilom, da posojilnica tako visokih vsot ne more ugodno porabiti. Ta izhod je za posojilnice veliko manj škodljiv kot pa da se brezpogojno še naprej po isti obrestni meri sprejema hranilne vloge, ki se potem vedno znova zabijejo v hipoteke. Ali naj se posojilnice pečajo z meničnim eskomptom, z zastavnimi in kontokorentno-kreditnimi posli, o tem tu ne bomo razpravljali, ker ne spada v okvir našega razmo-trivanja. S temi posli se rade pečajo kolikor toliko posojilnice. 137 — Omeniti smo hoteli le, da naj se pečajo posojilnice v prvi vrsti z osebnim kreditom. Če se bodo pečale pravilno s tem kreditom, bodo imele same moraličen in gmoten dobiček. Pred vedno naraščujočim hipotekarnim kreditom, zlasti če niso posojila papilarno varna ter se posojujejo v visokih svotah, svarimo naše posojilnice v njihovem lastnem interesu.“ Za križanje primerna plemena. Iz prejšnjih člankov se je vsak lahko prepričal, da je treba staviti si cilj, kateri hočemo pri živinoreji doseči. Nekaterim razmeram ugajajo dobre jajčarice, drugim zopet perutnina za meso. Ako smo si v svesti, da nam dajejo prve več dobička, se odločimo za te, ako ne, za druge. Kakor smo rekli, to je stvar krajevnih razmer. Največ gospodinj se bode odločilo gotovo za jajčarice. Te ji dajo dohodkov iz perutnine celo leto, težka plemena pa le kot piščeta, oziroma, ako prodamo veliko kokoši, kot taka nekaj desetic več. Jajčarica, posebno zimska, daje gospodinji celo zimo lepih dohodkov, ker gredo jajca lahko in drago v denar. Zato hočem opisati najprej križanje onih plemen, katero strokovnjaki priporočajo kot najboljše v dosego dobrih jajčaric. Za križanje dveh plemen rabimo navadno ležeč križec med obema plemenoma, samec pa stoji vedno na prvem mestu. 1.) Laški jerebi čar X domača kokoš. Rekli smo, da naša domača kokoš ni ravno slaba, ker vže skoraj vsaka gospodinja obdrži boljšo jajčarico doma, proda pa slabejo. Tako si ohrani domačo kokoš dobro in dobičkanosno. Bati pa se je, da ravno to pleme ne opeša in degenerira, ako ne skrbimo pravočasno za posveženje plemena, oziroma za križanje. Domača kokoš je tudi utrjena in kljubuje vremenskim izpremembam, ker je produkt domače zemlje. Drugič je povprečno domača kokoš po telesni obliki precej podobna laškemu plemenu. Cim večja je sličnost po telesni obliki, tem gotovejši je vspeh križanja. Iz tega križanja dobimo zarod, ki se po obliki približuje laškemu in domačemu plemenu, tedaj se ne razlikuje ne od prvega ne od drugega preveč. Od domače kokoši podeduje zarod utr-jenost. Res, da ta utrjenost ni tako velika, kot pri domačem plemenu, a vseeno je zelo zvišana po križanju z njim in je mnogo večja kot pri laškem plemenu. Po lastni izkušnji lahko trdim, da se utrjenost ba-stardov skoro nič ne razlikuje od utrjenosti domačega plemena. Ako je laško pleme že tu aklimatizirano in ker križanje temu plemenu odvzame kolikor toliko njegove lastnosti, ga z mirnim srcem lahko rabimo za križanje. Križanje jerebičarja z domačo kokošjo je pa velikega pomena z ozirom na zvišanje plodovitosti. Čistokrvno laško pleme je sicer samo na sebi eno najplodovitejših in jere-bičarica nam da povprečno 160 —170 jajec, potom križanja pa zvišamo plodovitofct na 200 jajec in še več, kar sem iz večletne izkušnje do dobra prepričan. S križanjem znižamo hudo nagnenje kločenja, ki je naši domači kokoši lastno; bastardi pa so vendar sposobni za valjenje in pašo mladičev, kar čistokrvno laško pleme nikakor ni. Kločenje bastardek se pojavi navadno že v marcu in aprilu, kar nam omogočuje vzrejo zgodnjega zaroda. Ker ta zarod podeduje lastnost laškega plemena, da hitro raste in spolno kmalu dozori, neso jarice že na jesen in postanejo dobre zimske jajčarice. S križanjem pa nismo izboljšali kakovosti mesa, ker laško pleme ni posebno dobrega mesa; potom križanja smo izboljšali le plodovitost, dasiravno so bastardi glede na težo večji od laškega plemena. Za križanje vzamemo lahko tudi laškega petelina druge barve, ni ravno jerebičar neobhodno potreben; barva sama na sebi ne vpliva popolnoma nič na plodovitost, ampak vedno le prirojena lastnost plemenjaka. Za križanje si nabavimo radi manjših stroškov vedno le petelina. Razmnožil sem v svoji okolici že mnogo laškega plemena, kakor tudi njihovih ba-stardov. Gospodinje so z njimi prav zadovoljne in mi zatrjujejo, da poprej nikdar niso imele toliko jajec kot sedaj, zlasti pa v zimskem času ne. 2.) Minorka .X domača kokoš. Kakor že znano, prištevamo minorko med najboljše jajčarice, ki v nekaterih ozirih laško pleme celo prekašajo, zlasti v kakovosti mesa, ki je boljše nego ono laških jerebičaric. Vse to priporoča minorko za križanje z domačim plemenom. Zarod tega križanja nas zadovoljuje na vse strani. Ti bastardi imajo vse lastnosti kakor oni laških jerebičaric; v nekaterih so še celo popolnejši. Ker je meso minorke boljše, preneso kakovost mesa na mladiče. Zelo pridni so za iskanje hrane, prav pridni za nesenje, pa dosti utrjeni. Mladiči rasto pa počasneje kot bastardi laškega plemena, a zato pa postanejo večji in težji. Vsled počasneje rasti so tudi kasneje spolno zreli; zato je mladiče zgodaj spomladi izvaliti, da nam pozimi neso. Le barva črnih minork navadno nikjer in nikomur ne ugaja. Pa tudi mladiči so iz tega križanja precej lisasti, kar ne prija okusu. Nasprotno pa smo domačo kokoš po-plemenili z minorko glede na plodovitost in na kakovost mesa. Plodovitost je pa vendar še v ospredju in večje važnosti nego kakovost mesa. 3.) A ndaluzijanec X domača kokoš. Andaluzijansko pleme je istega gospodarskega pomena kot laško ali minorka. S križanjem tega plemena z našo domačo kokošjo dosežemo isti vspeh kakor z prejšnjima, le barva bastardov bo ugajala bolj. Tudi to pleme zmanjša v mladičih prehudo kločenje naših kokoši, dasi vendar bastardke še vale in tudi dobro vodijo. Boljših plemen za poplemenjenje domače kokoši nimamo od zgoraj imenovanih. Kdor hoče imeti dobre jajčarice, naj si preskrbi plemenjaka iz navedenih plemenov in ne bode mu žal. Pustimo že enkrat „lepega“ petelina, ki nam razven lepote ne nudi ničesar druzega in vpeljimo plemenjake dobrih lastnosti. Saj je laški jerebičar tudi lep in v svojem kretanju prav majestetičen, nič manj pa minorka-petelin. Vendar se lotimo že moderne reje pri vseh panogah naše živinoreje. Ne zadostuje več, da iščemo samo „lepega“ brka, mrjasca z „dolgimi ušesi“ — kot bi jedli sama ušesa pri prešičih, drugo pa bi bilo ničvredno — in „hudega“ petelina, ampak iščimo plemenjakov s takimi lastnostmi, ki ugajajo našim potrebam in našim razmeram. 4.) H o u d a n X domača kokoš. Houdan prištevamo težjim plemenom izbornega mesa. S križanjem houdan-petelina in domače kokoši izboljšamo v prvi vrsti našo kokoš glede na meso, pa tudi precej dobre jajčarice so njihovi bastardi. Ti so namreč zelo čokati in mesnati. Petelini dosežejo težo 3 kg, kokoši pa 2^2 kg. Ker pisčeta hitro rasto in so precej velika, je to križanje priporočljivo tam, kjer rede osobito na meso. Kokoš je spolno zrela z 7 meseci in nese precej debela, namreč okrog 65 g težka jajca. Bastardke pa niso za valjenje, ker nimajo nagnenja do kločenja. Le v slučaju, če je bila domača kokoš huda za kločenje, podedujejo tudi mladiči nekaj te lastnosti. To križanje je posebno za naše razmere ugodno. 5.) La bresse X domača kokoš. Križanje teh plemen ima skoraj isti rezultat kakor prejšnjih plemen, le glede na kakovost mesa zaostajajo nekoliko za njimi, pač pa so boljše jajčarice bastardke iz teh plemen. Ugajajo bolj, ker nimajo onih houdanovih čop in so zato pripravnejše in pridnejše za iskanje hrane. Posebno priporočljivo je to križanje radi utrjenosti mladičev. Kljubujejo mrazu in vremenu in zato ne pogine pri pametni vzreji nič mladičev, kar je veliko vredno. Perutninarji-strokovnjaki tudi to križanje zelo priporočajo. Druge težje vrste ne priporočam za križanje. Brahma, Cochin, Langshan, Dor-king, Mechelner i. t. d. so za to pretežki. Odločno odsvetujem Cochin-petelina, ki nikakor ne prija našim razmeram. Malo jajec in še to zelo drobnih, divje, neugnano vedno kločenje vam prinese hudo razočaranje. Ako hočemo že ta plemena križati, vzamemo čistokrvne kokoši teh plemen in jih križamo z domačim petelinom. Uspehi so veliko boljši. Za tako križanje priporočajo posebno viandotke in Plymouth-Rock, ki dajo težka in mesnata piščeta, težek zarod. Ti bastardi so pa zelo dobri za na-daljno križanje, katero imenujemo dvojno križanje. Pri tem nam je biti previdnim. Le zdravo, močno domače pleme je sposobno za to, nasprotno pridejo na dan vse slabe lastnosti degeneriranih živali. Za dvojno križanje vzamemo rajše čistokrvna plemena, in ker že o tem govorimo, hočem nekaj takih, priporočila vrednih križanj navesti. 6. Laški jerebičar X viandot X laški jerebičar. Dvojno križanje se vrši tako-le: Vi-andot-kokoši oplemenimo z laškim jerebi-čarjem, bastardke iz tega križanja pa zopet z laškim jerebičarjera. Produkt prvega križanja je ta, da so mladiči težji od laškega plemena in izdatno boljšega mesa. Plodo-vitost se dvigne za 15 do 20 °/o, kar imam lastno izkušnjo. Mladiči hitro rasto in gnezdo iz aprila vam prične sred jeseni nesti ter nese celo zimo do aprila, da se oglasi v njih viandotova kri: kločenje. Vendar pa že ne kločijo tako hudo kot viandotke. Par dni zapora v kleti, pa mine kločenje in v 8 do 10 dneh prično zopet nesti. Preskusil sem te bastarde tudi za valjenje in sem z uspehom prav zadovoljen. Sedč dobro in pridno. Ker pa so lažje od Viandotek, je vspeh valjenja mnogo ugodnejši. Težke viandotke stro preveč mehkolupinastih jajec in zmečkajo navaljenih in prekljuvanih jajec radi svoje neokretnosti. v Ce te bastardke križamo zopet z laškim jerebičarjem, se nove bastardke približujejo v podobnosti života in v lastnostih zopet laškemu plemenu. Vsled posvežene krvi z viandotskim plemenom so mladiči krepki, zdravi, boljšega mesa in zelo plodoviti, za valjenje pa le malo sposobni. 7. MinorkaXLangshanXMinorka. Ce križamo Minorka-petelina z Langs-han-kokošmi, dobimo težka in mesnata piščeta, kar je dedščina Langshan-plemena. Po petelinu pa podeduje hitro rast, vsled tega nam spomladansko gnezdo da dobrih, da, izvrstnih jajčaric, piščeta pa dobrega mesa. Bastardi pa so okorni, iščejo slabo hrane in kločijo hudo. Da odpravimo te napake, križamo bastardke zopet z Minorka-petelinom. Ta novi zarod pa nas zadovoljuje vsestransko, v kolikor je mogoče spojiti v jedni živali oboje, namreč: dobro meso in veliko jajec. Do vrhunca se pa kvaliteta mesa in kvantiteta jajec dvigniti ne da, pač pa oboje s križanjem teh plemen približamo vrhuncu. Mladiči so utrjeni, rasto hitro, pridno iščejo hrane, dajo dobro meso, kokoši pa tudi zadovoljivo vale in pasejo. Dorasli petelin tehta 3'/2 do 4 kg, kokoši pa 3 do 'd1 ji kg. 140 — Klečijo meseca marca in nam dajo zgodnjili mladičev za pleme. Pri tej priliki omenim, da ravno letos gospodinje tožijo, ker nočejo kokoši kločiti. Piščeta so draga in rade bi jih imele za trg, pa vse nese in nobena ne kloči. Kaj je vzrok temu? Največ leži krivda na tem, da gospodinje zgodnje gnezdo prodajo radi cene, pozno izvaljene jarice pa začno nesti še-le po Božiču enkrat in te se morajo preje iznesti, predno skločijo. Naravni zakon. Zgodnje mladice pa se izneso pozimi, marca, včasih pa že prej skločijo in to lastnost obdrže tudi v poznejših letih. Kokoš, huda za kločenje, mi je tekom leta štirikrat izvalila, dvakrat kar zaporedoma. Ker po letu ni nesla, je nesla celo pozno jesen in celo zimo. Iznesla se je in sredi marca že začela valiti. Piščeta sem dal drugi in sedaj že vali drugič. Kdor hoče imeti zgodaj kokelj, naj ravna tako in dosegel bo zgodnjih piščet. Druga priporočljiva križanja so: laško pleme X Houdan, laško pleme X Plymouth-Rocks, Minorka X La bresse, Minorka X Houdan, Minorka X Brahma. To zadostuje popolnoma. Kdor pa hoče križati druga plemena, naj ima vedno pravila križanja in stavljen si smoter pred očmi. Glavno je, da poznamo lastnosti plemen, namenjenih za križanje in da smo na jasnem, kaj hočemo s križanjem doseči, oziroma katere lastnosti odpraviti. To velja za vso živinorejo. Boljše pa je, da se vsak drži preizkušenih križanj, nego bi delal sam preizkušnje, posebno če nima prakse. S križanjem se dosežejo posebna plemena, ki so zelo dobra in se vkljub temu dajo še izpopolnjevati in izboljševati. Zupan. Poučilo, kako jo vinogradnikom ravnati s trtami, ki so bile po toči poškodovano. Ker je ravnokar v nekaterih krajih naše dežele toča vinograde močno poškodovala, daje podpisani vinogradnikom sledeče navodilo, kako je s takimi trtami ravnati. Ako toča pobije, je pred vsem treba kakih 5 do G dni počakati, da se po njej napravljena škoda v polni meri pokaže. Potem je treba trte dobro pregledati in na naslednji način z ostrim nožem obrezati : 1. ) Vsa močno ranjena ali razkosarjena peresa je stran porezati. 2. ) Na šparonih ali napnjencih je pustiti samo one mladike, katere imajo še kaj ohranjenega grozdja na sebi, druge pa odrezati. Mladike z grozdjem se skrajšajo za toliko, kolikor je nujno potreba. Najbolje, ako ostanejo nad zadnjim grozdom še 3 do 4 peresa. Izrastle zapernice se za-ščipujejo za prvim ali drugim listom. 3. ) One mladike, katere stoje na rez-nici (palcu ali ščapu), ter imajo dati les za napravo reznic ali šparonov v prihodnjem letu, je treba posebno skrbno obrezati in ohraniti, ker je drugače tudi trgatev prihodnjega leta izgubljena. Ako so takim mladikam samo vršički odbiti, odrežemo le najbolj poškodovan del istih, ter gledamo, da ostane na koncu kaka zapornica (zalistnik), katera takoj naprej raste in nadomestuje trti odbiti vršiček. Ostale zapernice zaščipnemo za drugim peresom, ker morajo ta peresa na mesto odbitih glavnih peres trtni les rediti. Ako so pa te mladike tako pobite, da je le njih spodnji del ohranjen, jih moramo tako obrezati, kakor po navadi pri spo-mladnem obrezovanju, to je na palce (ali ščape) dveli do treh zdravih očes. Ta očesa poženejo in dajo tak les, kakor na pr. letos na zeleno cepljene trte. Vse druge, trti nepotrebne mladike odrežemo, da gre živež le v one, katere rabimo za prihodnje leto. Ako pa toča še toliko mladik na trti ne pusti, da bi iz njih napravili reznice ali palčke, moramo shraniti in rediti kake dve do tri mladike, katere po navadi poženejo iz starega lesa. 4.) Pri vsem tem delu moramo pa skrbeti za to, da tiste mladike, ki so na trti ostale, ohranimo zdrave, ter da njih les dobro dozori. Treba je torej vezati, kmalo in večkrat proti peronospori (z galico) škropiti in meseca septembra vsako mladiko za eno tretjino skrajšati. Bohuslav Skalicky, c. kr. vinarski naJzornik. Skrb za zdravje na deželi. Največji zaklad, ki ga imamo, je brez dvoma naše zdravje. Toda kolikokrat se moramo na svojo žalost prepričati, da ljudje podcenjujejo vrednost tega velikega zaklada in ga lahkomiselno zapravljajo. Ko je že prepozno, tedaj šele spozna marsikdo, kaj je imel v zdravju. Zelo mnogo jih je, ki si morajo odkrito priznati, da so sami krivi, če so izgubili ljubo zdravje. Čuditi se moramo, kako zelo tudi na kmetih pri nas sušica gospodari. Sušica je bolezen, ki se koti po ozkih in smrdljivih mestnih ulicah in je osobito razširjena med tovarniškim delavstvom. Tu je ona doma, kar je vsled nezdravih stanovanj in nezdravega tovarniškega dela tudi povsem razumljivo. Da je sušica toliko razširjena tudi na kmetih, temu moramo iskati drugega vzoka; saj je vendar kmečko delo samo na sebi zdravo, saj se giblje kmet večinoma v svežem zraku pod milim nebom, na polju ali v gozdu. Ta vzrok je nepazljivost in nevednost. Pride človek ves razgret, pa se napije mrzle vode, ali sede na prepih ali pa gre v mrzlo klet bos in gologlav. Takemu početju mora seveda slediti bolezen. Navedel sem samo en vzgled za prehlajenje, ki je glavni faktor pri sušici na kmetih. Kakor sušici, tako sta tudi mnogim drugim boleznim glavna vzroka nepazljivost in nevednost. Kako se da temu odpomči? Edino s poukom. Izobraževalna društva so po naši domovini že zelo razširjena. Poleg drugih znanstvenih predavanj naj bi prvo mesto zavzemala predavanja o zdravstvu. Kajti tudi tu velja znani latinski pregovor: Pri-mum vivere, deinde philosopbari (najprej živeti, potem šele modrovati). Po nekaterih krajih so se tu in tam že vršila taka pre- v davanja. Želeti je le, da bi se prirejala v vseh izobraževalnili društvih in v večji meri. Predavali naj bi seveda strokovnjaki-zdrav-niki. V zadnjem času so se pričele pri nas ustanavljati gospodinjske šole. Nekaj ur je posvečenih tudi pouku o higijeni. To je prav ; kajti dobra gospodinja mora vedeti ne samo, kako se pripravi okusna jed, marveč tudi kaj zdravju prija, kaj mu je škodljivo, kako je v sili pomagati in kako rabiti domača zdravila. V tem pogledu torej nam bo že nekoliko pomagano z gospodinjskimi šolami. Toda skrb za zdravje se mora vkoreniniti tudi med širšimi masami ljudstva. Naša ljudska, oziroma ponavljalna šola mora dečku in deklici, ki zapuščata šolo, vsaditi v srce smisel in zanimanje za zdravstvo, potem bosta s pridom sledila predavanju o tem predmetu v izobraževalnem društvu in bo vzel ta ali oni z veseljem v roke spis ali poučno brošuro o tej stvari. Pa ne samo s predavanji in s poukom v šoli, nego mogoče še v večji meri bomo vršili borbo proti brezbrižnosti za zdravje s privatnimi razgovori. Tu pa ni treba, da bi moral biti vsakdo strokovnjak, ki vodi take razgovore. Pač pa bi se moral vpeljati pouk o higijeni v srednjih šolah in seme- 142 — nisču. Visokošolci, ki ne študirajo medicine, pa naj bi obiskovali tudi nekaj predavanj o higijeni. Na ta način bi se vzgojila inteligenca, ki bi mogla mnogo koristiti narodu. Razumljivo je namreč, da zdravniki ne morejo vsega storiti, ker jih je le malo na deželi, oni iz mesta pa ne pridejo mnogo v dotiko z kmečkim ljudstvom; duhovnik in učitelj se pa vedno gibljeta med ljudstvom in mu v tem pogledu lahko mnogo koristita, če sta sama vneta za stvar. Podali smo par misli, kakor bi bilo odpomoči neznosni brezbrižnosti za zdravje. Želeti bi bilo, da bi se inteligenca z veseljem poprijela dela za ljudstvo na tem polju, za kar ji bode ljudstvo hvaležno in si tudi prizadevalo storiti, kar je v njegovi moči za odpravo te velike rak-rane na našem narodnem telesu. Plevelne rastline v kmetijstvu. Pri obdelovanju posestva se ima kmetovalec boriti z raznimi škodljivimi vplivi, ki mu uničujejo sad njegovega truda ter mu s tem zmanjšujejo množino in dobroto pričakovanih pridelkov. Rastočim rastlinam škodujejo namreč neugodno vreme (sneg, slana, moča, suša, vetrovi in toča), pleveli in plevelne rastline, rastlinske bolezni, škodljive živali in slednjič neugodne lastnosti zemlje. Dočim se neugodnemu vremenu ne moremo z vspebom vstavljati, moremo druge škodljive vplive deloma vsaj odvračati z marljivim, umnim delovanjem ter škodo, ki jo povzročujejo, s tem zmanjšati. Semkaj prištevamo zlasti zatiranje plevela in ple-velnih rastlin. Pod tem izrazom razumemo vse one rastline, katere rastejo na obdelani zemlji (na vrtu, njivi, travniku, vinogradu, pašniku in gozdu), ne da bi jih bili vsejali ali zasadili, katere so se le-sem pritihotapile brez kmetovalčeve volje, katere delajo kmetijskim rastlinam napoto, kradejo jim živež, jemljejo prostor, svetlobo in toploto in katerih pridelek je ničvreden ali celo škodljiv. Tudi prenašajo često rastlinske bolezni na kmetijske rastline. Število plevelov in plevelnih rastlin je skoro nebrojno. Njih škodljivost je različna ter zavisi od tega, v kaki množini nastopajo, kako se razmnožujejo, kje rastejo in s kakim trudom in stroški se jih mora zatirati. Za vsacega poljedelca je potrebno, da pozna vsaj najvažnejše teh rastlin, tiste, ki se nahajajo največkrat in v naj večjem številu na njegovi obdelani zemlji ter da vč, kako se jim more s pridom v bran postaviti, jih zatirati in se s tem občutne škode obvarovati. K najbolj škodljivim plevelnim rastlinam na njivah prištevamo: percnka (pi-rinka), njivski osat, njivski slak, njivska preslica, lapuh, njivski ščep ali kodrasto-listna kislica, stoklasa, omotna ljulka, muh-vič, kostreba, navadna jesenka, šopulja, divji oves, modrica, divji mak, njivska gorčica, njivska redkev, divja ogrščica, navadna kreša, navadni dresen, navadna škr-binka, grašica, kurja čreva, divja kamilica, gadovec, njivski jetičnik, trpotec, gabez, bahat, razne zlatice, kokalj in druge. Teh plevelov se varujemo s setvijo čistega semena, s porabo gnoja, v katerem ni plevela, s primernim kolobarjenjem, s pridelovanjem zelene krme in okopavin, z globokim obdelovanjem in s praho. Zatiramo pa jih s pletvijo, z obdelovanjem plevelnih prostorov z brano, z okopavanjem, z osipo-vanjem, z globokejšim oranjem in s košnjo. Najbolj škodljive plevelne rastline na travnikih in pašnikih so: mah, močvirna preslica, loč, srpica, munec, šaš, trstika, kukavica, kislica, trpotec, divja ščetica, grintovec, potrošnik ali cikorija, svinjak ali pegasto pasje zelje, travniška kozja brada, volovsko oko, lakota, marjetica, krebulica, dežen, trebelje, kalužnica, zvončnica, sved-rec, dobra misel, materna dušica, kadulja, škrobotec, trobentica, čiprije, vrbovec, ram-sela, kukavičja roža, pokalica, sv. Janeza roža, penuša, karaenokreč, poljski stoglavež, močvirni silj, kompava, brdnja, repinec, turek, regrat, jesenski podlesek, pikasti misjek, velika trobelika, mlečki in mnoge druge. Teh plevelnili rastlin se varujemo z umnim obdelovanjem travnikov in pašnikov, k čemur prištevamo gnojenje, da se naselijo dobre trave in detelje, sejanje travnih in deteljnih semen, osuševanje premokrih in primerno namakanje travnikov. Zatiramo pa tu rastoče plevel ne rastline s tem, da s trebljenjem in čiščenjem ne pustimo tem rastlinam zoreti in ako se dve ali večletne, ki imajo koreniko ali čebulo, da le te iz-ruvamo iz zemlje ali drugače uničujemo. Gozdni pleveli so: črni trn, navadni glog, robida, malinjek, borovnica, brina, češmin, šipek dobroletina, navadni vresek, rdeča resa, rumena omela, leska in druge. Varujemo se teh plevelnili rastlin, da čistimo in trebimo v gozdu vse to grmovje, oziroma, da ne puščamo praznih, posekanih, nezasajenih gozdnih parcel, kjer se zamore ta plevel nerazmerno močno razrasti in more mlad gozdni nasad zadušiti. Do novejšega časa zatiralo se je navadno le plevel na vrteli, na njivah in vinogradih, manj važnosti se je polagalo na zatiranje teh kvarljivcev na travnikih, pašnikih in v gozdih. Z ozirom na veliko korist, ki jo dobivamo pa tudi od te obdelane zemlje zlasti v krajih z razvito živinorejo in kjer imajo gozdi veliko vrednost, kakor ravno pri nas, moramo obračati svojo pozornost plevelnim rastlinam tudi na tej zemlji in jih z vsemi izkušenimi pripomočki zatirati in sicer vsi, da one ne morejo prehajati in se zasejati iz neobdelanih, zanikrno oskrbovanih sosednih zemljišč na skrbno obdelani svet. H koncu omenimo še izrek praktičnega kmetovalca o škodljivosti plevela namreč: „Prereven sem, da bi mogel trpeti plevel!“ Ravnajmo se po tem izreku in ne držimo rok križem, da se ne bi po pravici o našem obdelanem svetu reklo: „Trnje in osat ti bo rodila zemlja“. Kako je na kmetijskih rastlinah zatirati glivice? Vsak kmetovalec iz skušnje ve, da čestokrat napadajo naše kmetijske rastline poleg živalskih škodljivcev tudi ratlinske zajedavke, glivice, ki jih skušajo ugonobiti tako, da pričakovane pridelke zdatno zmanjšajo, celo uničijo. Navadno pravimo: rastline bolehajo. Do najnovejšega časa je bil kmetovalec proti tem kvarljivkam brez pomoči; on ni imel pravega sredstva, s katerim bi se jim zamogel z uspehom v bran postaviti, saj se ni niti vedelo določno, kako nastajajo, kaj jih povzročuje, kaj jim ugaja in kaj škoduje. Zanikrn gospodar je bil mnenja, kakor je prišlo, tako bode prešlo. Velikanske škode, ki so je ponekod povzročile, je bil povod z ozirom na vedno večje stroške obdelovanja in oskrbovanja, da je začela včda tem kmetijskim sovražnikom največjo pozornost obračati. Koliko škodujejo in v kakem obsegu nastopajo, povedo kot vzgled ti-le podatki. Leta 1891. je na Pruskem žitna rja uničila pridelek na žitu poprečno na vsakem hektarju na pšenici 370 kg, na rži 150 kg in na ovsu 400 kg tako, da se je preračunila škoda vsled silovitega nastopa te zajedavke pri pšenici na 8(5,000.000 K, pri rži na 216,000.000 K, in pri ovsu 198,000.000 K. Leta 1889. je bil pridelek na ovsu na Švedskem po nastopu žitne rje toliko manjši, da je znašal nad 16.000 vagonov manj, kakor je bil po desetletnem donesku preračunjen. V Zjedinjenih državah v Severni Ameriki je znašala vsako leto škoda, ki sta jo povzročili prašnati smrdljivi snet nad 90,000.000 K. Število dosedaj znanih in opisanih glivic znaša približno 30.000; samo vinsko trto napada 320, jablano 238, hruško 205, črešnje 120 raznih glivic in ni je rastline, na kateri ne bi po vee teh neljubih in nepoklicanih gostov prebivalo. Najvažnejše sem spadajoče glivice, ki naj jih pozna umen kmetovalec so: 1. ) strupena rosa vinske trte (peronospora), pesina rosa, krompirjeva plesen, mokra gniloba ali smrkavost krompirjeva in druge strupene rose, ki napadajo zeljnate rastline, stročnice, salato itd., 2. ) sneti in sicer prašnata, smrdljiva turščina, prosena snet, snet rženih bilk itd., 3. ) rje, kakor travna rja, kronasta in progasta žitna rja, rja na pesinem listju itd., 4. ) plesni: trtna jajčasta plesen (oidium), rastlinska medena slana in 5. ) glivice, katere povzročajo izrastke (n. pr. rožičevec na češpljah), gnitje, pe-gavost sadja, gnitje korenin itd. Da je potem zatiranje glivic na kmetijskih rastlinah neobhodna potreba, o tem je vsak prepričan, vendar je to za kmetovalca novo delo in breme, ki je tem težav-neje, ker se glivice pomnožujejo po trosih, ki so prostemu očesu malone nevidne, ker delujejo največkrat v rastlinskih telesih, in če in kadar jih opazimo, so navadno že popolnoma ali vsaj deloma ugonobile rastline. Ker toraj ne moremo obvarovati naše kulturne rastline pred njih napadi, navezani smo le na njih zatiranje in sicer: 1.) Da stavimo razmnožitvi glivic kar največ zaprek s tem, da manjšamo, onemo-gočujemo in preprečujemo njih razvitek in nadaljno pogubonosno delovanje. To dosežemo s tem, če odstranimo vse gnile in od glivic napadene razstline, njih odpadlo in velo listje, posušene veje, mladike itd. iz nasadov, vrtov, dokler še ni trosje dozorelo in se razširilo. Kakor skušamo ob času nalezljivih boleznij pri ljudeh in pri živalih vsako kužilo odstraniti, enako moramo postopati tudi pri rastlinah. 2. ) Da direktno uničujemo glivice z glivičnimi strupi. Tu sem prištevamo razne jedke tvarine (n. pr. žveplo, galica, razne kisline itd ), ki so v toliko stanjšane, da uničujejo glivice in trosje, ter ne škodujejo kulturnim rastlinam. Posebno izvrstno učinkujejo te tvarine na one glivice, katerih trosje se razvija na površju rastlin. 3. ) Da gojimo posebno take svote kulturnih rastlin, ki so manj podvržene napadom glivic t. j. da so manj občutljive. 4. ) Da nastopamo skupno s pokonča-vanjem glivic, ker le s tem se obvarujemo vsi in posameznik pred pogubonosnim razširjanjem glivic. 5. ) Da sejemo ozir. zasajamo le zdrave, krepke rastline, da jih varujemo pred plevelom ter da skrbimo za njih enakomerno in krepko razvijanje. 6. ) Da se v zadevi zatiranja glivic ravnamo po nasetih in navodilih, ki sta jih veda in skušnja potrdila in priporočala, ter da smo s tem natančni in vestni. Važnost zatiranja glivic smatra pri nas marsikateri gospodar nepotrebnim delom in ko se izvršuje, zgodi se to prav mnogokrat površno in nedostatno. V občnem interesu je pa želeti, da bi se nazori v tem spremenili, kajti škoda, ki jo glivice kmetijskim rastlinam povzročajo, je mnogo večja, kakor si jo priprosti kmetovalec predstavlja in je zlasti v novih nasadih n. pr. v novih vinogradih, sadnih vrteli, na polju in na njivah čestokrat nepreračunljiva in zato je edino pravo sredstvo, da se izognemo tem poškodbam, njih natančno in vestno zatiranje. To velja posebno o naših vinogradnih nasadih, katere smo z velikimi denarnimi žrtvami in trudom na novo zasadili, katere je treba sedaj žvepljati in škropiti z modro galico; nič manj važno in potrebno je pa tudi škropljenje drugih kmetijskih rastlin in s tem zatiranje glivic. Nekaj o konjski opravi. Dobra konjaka vprega olajša konju za polovico delo; toda kako malo se pazi pri nas na to, da bi imel konj res svojemu telesu prikladno opremo. Nabavi se komat, ki naj služi svojemu namenu, dokler se ne raztrga. Konji se menjajo, komat pa ostane isti in naj služi tako velikemu, kakor maj-bnemu konju. (Je je sedlar na svojem mestu, naredi komat, ki ga bo vsaj prvi konj lahko nosil; toda kolikokrat se zgodi, da ožuli tudi konja, za katerega je narejen. In kdo ima škodo od tega? Gotovo posestnik konja. Koliko več bi mogel naložiti konju, če bi ta imel res prikladno opremo? Kdor pa misli, da mora konj vkljub neprikladni opremi voziti težke vozove in ga k temu sili z bičem, ta bo napravil iz dobre živali upornega konja, ki se vsak čas ustavi in noče dalje peljati. Razume se, da vsega osenjenega in ožuljenega konja, ki ima povrh tega še napako upornosti, nihče ne bo maral kupiti. Konjska oprava mora biti tako izdelana, da konja kolikor mogoče malo obtežuje, da pa more vendar v njem vso svojo moč upotrebiti. Pri nas se rabita dve vrsti vprege. Že imenovani komat in prsna vprega (po nekod takozvani „rukren“). Za težko vožnjo je pa prvi mnogo primernejši od drugega in sicer iz razloga, ker omogočuje konju lepo držanje in ker se vsa konjska moč koncentrira (osredotoči) v komatovi ravnini in se na ta način tudi vsa uporabi. Komat ne sme biti pretežek, da konja preveč ne teži. Spodnji ali mehki komat, ki je napravljen iz blazine in se daje pod pravi komat, ako je ta preširok, je tudi neprimeren, ker povzroča veliko vročino in potenje. S potom napojen postane trd in izgubi svoj pomen kot podloga proti ožuljenju. Razven tega je vsled potu na tem spodnjem komatu nabrana nesnaga, ki lahko povzroči kako bolezen. Zadružni pregled. Za revizije pri pridobitnih in gospodarskih zadrugah le strokovnjake! Splošna zveza avstrijskih kmetijskih zadrug na Dunaju je pred kratkim v posebni vlogi opozorila pravosodno ministrstvo, kolike nevarnosti lahko nastanejo za zadružništvo, ker mnogokrat določajo registracijske sodnije za revizije osebe, ki jim manjka vsaka izkušnja v praktičnem zadružništvu. Pravosodno ministrstvo se je v tej vlogi naprosilo, delovati na to, da se bodo za sodnijske revizorje jemale samo osebe, ki so brez dvoma zmožne opravljati revizijske posle. Ta vloga je že dosegla svoj uspeh. Vsem deželnim nadsodnijam in sodnim dvorom prve inštance, pred katere spadajo trgovske zadeve, je došel namreč odlok pravosodnega ministrstva, ki se glasi: Po § 1. zakona z dne 10. junija 1903 je vse uredbe in poslovanje pridobitnih in gospodarskih zadrug v vseh panogah njihove uprave vsaj vsako drugo leto pregledati po strokovnem revizorju. Neobhodno potreben pogoj za izvršitev revizije in za dosego namenov, ki se s tem zasledujejo, pa je poleg primernega poznavanja zadružnega zakona tudi to, da revizor popolnoma pozna posebnosti zadružništva in njega naloge, zlasti še one omejitve, ki izvirajo od tod in iz zadružne oblike za poslovanje zadruge. To strokovno znanje pa se težko dobi kje drugače, nego z daljšim praktičnim delovanjem pri zadružništvu. Sodeč po podatkih, ki jih je pravosodno ministrstvo prejelo, se pri izbiri revizorjev, kakor se kaže, ni vedno zadostno gledalo na zadružno predizobrazbo revizorja. Tu in tam se je revizija poverilo osebam, o katerih se po tem, kako so revizijo izvršile in kako so o reviziji poročale, lahko opravičeno sodi, da niso imele potrebnega vpogleda v zadružništvo in revizorjeve naloge. Ker se z nameščanjem revizorjev, ki niso popolnoma sposobni, ne more doseči zaželjeni uspeh revizije, naj se pregledajo pri deželnih nadsodnijah vo-jeni zapisniki o revizijah, če so namenu primerno sestavljeni in je dalje pri vsakem imenovanju kakega revizorja za kakšno zadrugo gledati na to, da ima za ta posel potrebne zmožnosti in sicer ravno za pregled zadruge dotične vrste. Gospodarske drobtine. Vinogradniški tečaji. C. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky priredi tekom meseca junija sledeče tečaje za vinogradnike: V sredo 7. junija ob 3. uri popoldne na Suhorju pri Metliki; v četrtek dne 8. junija ob 8. uri zjutraj v Semiču in ob 3. uri popoldne na Riglju, obč. Toplice; v petek dne 9. junija ob 8. uri zjutraj v državni trtnici v Rudolfovem, pri kateri priliki se bodo ob enem razdelili vinogradnikom zeleni trtni cepiči; v soboto dne 10. junija ob 8. uri zjutraj v Novi Gori, obč. Prečna; v pondeljek 12. junija ob 3. uri popoldne na Dolžu, obč. Šmihel-Stopiče; v sredo dne 14. junija v gori Straža pri Dobruški vasi, obč. Škocijan; v petek dne 16. junija ob 8. uri zjutraj na Čatežu, obč. Velika Loka, in ob 3. uri popoldne v gori Gobnik, obč. Moravče pri Sv. Križu, okraj Litija; v soboto, dne 17. junija ob 8. uri zjutraj na Veseli Gori, obč. Št. Rupert; v pondeljek, dne 19. junija ob 3. uri popoldne v gori Lisec, obč. Doberniče; v torek, dne 20. junija ob 8. uri zjutraj v Ambrusu in v sredo, dne 21. junija ob 3. uri popoldne v Temenici pri Št. Vidu na Dolenjskem. Ti tečaji se vršijo na prostem v vinogradih in sicer le ob ugodnem vremenu. Poduče-valo se bode pri njih v zelenem cepljenju in poletnem obrezovanju trt, zatiranju trtnih škodljivcev in bolezni, kakor tudi o poletnem in jesenskem delu v vinogradih teoretično in praktično. Oddaja zelenih trtnih cepičev. Kakor vsako leto, se bodo tudi letos oddajali zeleni trtni cepiči iz državnih trtnic na Kranjskem vinogradnikom brezplačno in sicer : V državni trtnici na Slapu pri Vipavi v petek, dne 2. junija, v državnih trtnicah v Kostanjevici in v Črnomlju v četrtek, dne 8. junija in v državni trtnici v Rudolfovem v petek, dne 9. junija t. 1. vselej ob 8. uri zjutraj. Oddajajo se samo cepiči priporočljivih žlahtnih vrst. Zglasiti se je za nje takoj, bodisi pri delovodstvu dotične trtnice, ali pa naravnost pri c. kr. vinarskem nadzorstvu v Rudolfovem ustrpeno ali pismeno, najpozneje pa na dan oddaje na licu mesta. Prej zglašeni imajo prednost. Čebelarski tečaj priredi kmetijska šola na Grmu v pondeljek in torek dne 12. in 13. junija t. 1. s sledečim sporedom. V pondeljek 12. junija od 2. do 4. popoludne: Življenje in razvoj čebel Sovražniki in bolezni čebel. Od 4. do 6. ure: Izdelovanje domačega in dzierzono-vanega kranjskega panja ter razkazovanje raznih panjev s premakljivimi satniki. V torek 13. junija od 7. do 11. ure dopoludne: Oskrbovanje čebel. Najvažnejše čebelarsko orodje. Cebelna paša. Pitanje čebel. Popoludne od 2. do 4. ure: Razni roji. Vzgoja matic. Izdelovanje okvirčkov, vlivanje umetnega satja in pritrjevanje na žico. Uporaba medu in voska. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem iz Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot in sicer za železnico do Novega mesta in za prehrano po 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti ali s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija t. 1. pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. Vinogradniški tečaj. Kmetijska šola na Grmu priredi dne 9. in 10. junija dvodneven vinogradniški tečaj s sledečim sporedom: V petek 9. junija od 2. do 4. ure popoludne: Najvažnejša poletna dela v vinogradu. Trtni škodljivci. — V soboto 10. junija od 8. do 11. ure poludne: Zeleno cepljenje in ravnanje s cepljenimi trtami. Izbira gumijevih trakov. Praktično razkazovanje zelenega cepljenja. Popoludne od 2. do 5. ure: Praktične vaje o poletnih delih v šolskem vinogradu v Cerovcih. Razkazovanje škropilnic in žveplalnikov. Vaje o zelenem cepljenju. — Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem s Kranjskega povrne ravnateljstvo stroške za pot in sicer za železnico do Novega mesta in za prehrano 2 K na dan. Kdor se želi tečaja udeležiti, ali pa s podporo tečaj obiskati, naj se priglasi do 6. junija pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu. O priliki tečaja se bodo razdelili med udeležence zeleni cepiči. Sestanek absolventov grmske šole. Na željo, izraženo od raznih stranij, se priredi na Grmu tekom letošnjega leta sestanek nekdanjih učencev tega zavoda. Vse potrebne priprave za ta sestanek bo vodil poseben odbor sestoječ iz nekdanjih učencev. Da se dobe potrebni naslovi in da se določi najprikladnojši čas za ta sestanek, se vabijo že sedaj nekdanji absolventi, da prijavijo svoje naslove in svoje želje glede sestanka naravnost na ravnateljstvo kmetijske šole na Grmu. Perutninarski tečaj na Grmu. Kmetijska šola na Grmu priredi ob nedeljah popoldne dne 14. in 21. maja t. 1. perutninarski tečaj s sledečim sporedom. V nedeljo 14. maja od 3. do 5. popoldne: Važnost perutninarstva. Do- hodki kokošjereje. Napake pri kokošji reji. Vrednost kokošjih plemen. Odbiranje kokoši za pleme. V nedeljo 21. m a j a od 3. do 5. popoldne: Zboljšanje kokošjereje. Krmljenje kokoši. Strežba kokoši. Bolezni pri kokoših. Zboljšanje kurnikov. Zadružno pospeševanje perutninarstva. Poduk bo združen s praktičnim razkazovanjem. Tečaj je namenjen gospodinjam in kmetskim dekletom. Zidarski mojstri za gradnjo hlevov. Vsled sklepa deželnega odbora kranjskega z dne G. marca 1911 št. 2368 se je vršil pri deželnem odboru v Ljubljani dne 20., 21. in 22. marca t. 1. tečaj zidarskih mojstrov s Kranjskega v svrho melijoracijskih naprav in poprav modernih hlevov in svinjakov, katerega se je udeležilo 34 zidarskih mojstrov s cele Kranjske. Namen tečaja je bil v prvi vrsti temeljito poučiti zidarske mojstre v vseh podrobnostih naprav s tehničnega, ekonomičnega in higije-ničnega stališča in to zato, ker se je dosedaj, žalibog, gradilo take hleve, ki niso bili hlevi, pač pa v pravem pomenu besede „brlogi“, a se je pri vsem tem za te naprave potrošilo ogromnega denarja, kar nam pričajo nešteti slučaji. Hlevi niso bili uporabni kot taki, kajti v njih je ubogo živinče bilo brez zadostne svetlobe in čistega zraka, v blatu do kolen, kar je povzročalo živinorejske neupehe in razne bolezni. Ker je to važen korak za povzdigo govedoreje in prašičereje, je na mestu, da javnost tudi spozna absolvente tega tečaja, do katerih se prebivalstvo v potrebi lahko naravnost obrača. Tečaja so se vdeležili: Iz okraja Kamnik: Valentin Gregorc v Mengšu; Jožef Zorman, Utik pri Vodicah; Anton Medved, Podgorje; Ivan Sršen, Radomlje; Anton Urbanija, Žiče pri Radomljah; Jakob Urbanija, Krajnobrdo pri Krašnji; Jožef Pogačar, Križ; Martin Traven, Bukovca pri Vodicah, France Iskra, Mekinje pri Kamniku; Franc Tekavc, Rafolče. Iz okraja Radovljica: Jožef Svetina, Rečica pri Bledu; Ivan Kralj, Bled. I z o k ra j a K ra n j : Jožef Knific, v Tržiču: Janez Miklavčič, Selce; Jakob Grilc, Štefanja Gora, Cerklje; Alojzij Berčič, Staraloka; Aleš Stefe, Pangeršica, Preddvor. Iz okraja Ljubljana: Ivan Ogrin, Vrd Vrhnika; Gašper Petkovšek, Vrhnika; Ivan Stanovnik, Ljubgojna Horjul; Janez Križman, Mala Podgorica, St. Jurje pri Šmarji; Franc Kožuh, Ladja Medvode; Ivan Kožuh, Ladja Medvode. Iz okraja Logatec: Jernej Carli, Sp. Idrija, Idrija. Iz okraja Postojna: Ivan Mislej, Št. Vid pri Vipavi; Anton Logar, Vrbovo, II. Bistrica, Ivan Urbančič, Košana; Vincenc Poniž, Vipava; Josip Furlan, Studeno. Iz okraja Kočevje: Matevž Strnad, Malavas, Dobrepolje; Franc Cvar, Sodražica, Jožef Hren, Dolenja vas, Ribnica. Iz okraja Novomesto: Mihael Heferle, zidarski pomočnik, Zgornja Sušica, Toplice. Iz okraja Krško: Florjan Vrhovnik, Št. Jernej. Vsem tu navedenim udeležencem predavanj hlevskih melijoracij.je deželni odbor izdal potrdila. s katerimi se v potrebi izkažejo. Žvcplanje trt. Poleg peronospore (strupene rose ali paleža) je lansko leto največ škode na grozdju napravila trtna ples n ob a. Proti tej bolezni je treba trte vsako leto in sicer vsaj trikrat, po potrebi pa tudi večkrat, poprašiti (poštupati) s prav fino zmletim žveplom. Prvič žveplamo takrat, ko se pokaže dobro trtni zarod (grozdički). Drugič vsaj še enkrat predno grozdje cvete, oz. med cvetenjem in tretjič, ko postanejo jagode debele kot grah. Ce se v nekaterih letih vkljub temu bolezen pokaže, zlasti na bolj občutljivih sortah (n. pr. muškatelcu, rizlinku itd.) žveplamo še enkrat ali dvakrat, da bolozen ustavimo. Žveplati se mora ob tihem, vročem in s o 1 n č n e m vremenu. Ge vsaj en dan ali dva dni po žveplanju solnce sije, pripeče se žvepleni prah na trti tako, da ga dež ne more voč oprati. Žveplati je treba tako, da se žveplo prav na fino razpršuje. Samo tako fino žveplanje trte obvaruje pred boleznijo in grozdja ne opali. Treba je imeti toraj dobrih žveplalnikov, ki se jih lahko tudi naroči potom c. kr. vinarskega nadzorstva. C. kr. vinarski nadzornik B. Skalicky. Razpis. Na deželni kmetijski šoli na Grmu se razpisuje službeno mesto provizornega strokovnega učitelja za sadjarstvo oziroma vinarstvo. - 148 — S tem mestom so združeni prejemki VIL plačilnega razreda deželnih uradnikov, ki je enak X. plačilnemu razredu državnih uradnikov, z letno plačo 2200 K in aktivitetno doklado 672 K. Prošnjam je priložiti dokazila o domovin-stvu, o telesnem in duševnem zdravju, nravnosti, predizobrazbi, strokovni sposobnosti, dosedanjem službovanju in znanju slovenskega in nemškega jezika. Prošnje je vlagati pri deželnem odboru vojvodine Kranjske v Ljubljani do dne 15. juli j a t. 1. Razpis. Popolniti je sledeče službe deželnih živino-zdravnikov v provizorični lastnosti: na Brdu, v Ribnici in Vipavi za sodne okraje istega imena ter v Trnovem za sodni okraj Ilir. Bistrica. Z vsako teh služb so združeni dohodki letnih 1000 K iz deželnega zaklada. Vrhu tega prispevajo okrajne blagajne: na Brdu z letnimi 1000 K k plači in 100 K k stanarini, v Ribnici z letnimi 600 K in v Vipavi z letnimi 700 K. Podpisani deželni odbor pa bo vplival tudi na občine sodnega okraja Ilir. Bistrica, da bodo tudi te sklenile prispevati s primernim zneskom k plači oziroma stanarini ter ga postavile v proračun. Prosilci za te službe naj pošljejo podpisanemu deželnemu odboru svoje z dokazili o starosti, znanju slovenskega in nemškega jezika in o živinozdravniški usposobljenosti opremljene prošnje do 20. junija 1911. Deželni odbor Kranjski, v Ljubljani, dne 3. maja 1911. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Sv. Križu pri Kostanjevici, reg. zadr. z neom. zavezo, ki se vrši dne 5. junija 1911 ob 3. uri popoldne v posojilnlčni pisarni. Dnevni red: !• Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorsta 6. Slu.ajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor. Kmečke hranilnice in posojilnice v Šmarji pri Jelšah, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši na Sv. Kešnjega Telesa dan, dne 15. junija 1911 ob 3. uri popoldan v uradni sobi v kaplaniji. Dnevni red: 1. Poi ' čilo načelstva. 2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Poročilo o reviziji. 5. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. tl. Slučajnosti, predlogi in nasveti. Vabilo na občni zbor Ljudske hranilnice in posojilnice v Sv. Lorencu na Dravskem polju, reg. zadr z neom. zav. ki se vrki na praznik vnebohoda, dne 25. maja t. I. ob 3 uri popoldne v Zadružnem domu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Pr.* 1 2 3 4 5 jčilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. O lobrenje računskega zaključka za Uto 1910. 5. Slučajnosti. Odbor. Vabilo na XV. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Senožečah, reg. zadr. z neom. zavezo ki bo dne 8. junija ob 9. uri dopoldne v zadružni uradnici v Senožečah. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika. 2. Sklepanje o zadružnih računih za 1. 1910. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Volitev odbornika v načelstvo. 5. Slučajnosti. Načelstvo Opomba: Ako bi ne bil občni zbor ob 9 uri sklepčen vršil se bo ob 10 uri predpoldne isti dan, na istem kraju in z istim dnevnim redom objavljeni občni zbor, ne gledč na število navzočih članov. Vabilo na XVI. redni občni zbor Hranilnice In posojilnice v Horjulu registr. zadruge z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 15. junija 1911 ob pol 8. uri zjutraj v stari šoli v Horjulu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika o zadnji reviziji. 3. Potrjenje računa za 1 1910. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Horjulu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 15. junija 1911 ob pol 9. uri dopoldne v stari šoli v Horjulu Dne vni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Čitanje zapisnika o zadnji reviziji. 3. Odobritev računa za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. C. Slučajnosti. Načelstvo. — 149 Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmartnem pri Kranju, reg zadr z neom. zav. ki se bo vršil dne 28. maja 1911 ob pol 3 uri popoldne v župnišču Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Potrjenje letnega računa za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Poročilo o izvršeni reviziji. 8. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Šmartnem pri Kranju, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. junija 1911 ob 3. uri popoldne stari šoli. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. • Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Stari Loki, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 25. maja 1911 ob 3. uri popoldne v kaplaniji. D n e vni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Potrjenje računskega zaključka za leto 1910 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6 Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na občni zbor Vinarske zadruge v Metliki, reg zadr. z omejeno zavezo, ki se vrši dne 25. maja 1911 ob 9. uri dopoldne v posojiluični dvorani v Metliki. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Načelstvo. Okrajne posojilnice v Mokronogu, registr. zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši dne 28. maja 1911 popoldne v župnišču. Dnevni red- 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2 Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tu drug občni zbor z istim dnevnim redom, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih udov. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Lukovici, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 28 maja 1911 ob 3 uri popoldne v posojilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva- 2. Poročilo nadzorstva. 3 Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Posojilnice v Dokrčpoljnh, reg. zadruge z neomej. zavezo, ki se vrši dne 18. junija 1911 ob pol 4 uri popoldne v prostorih Kmetijskega društva na Vidmu Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Izprememba pravil. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev računskega pregledovalca in namestnika. 6. Slučajnosti. Načelstvo. 1 2 3 4 5 6 7 Vabilo na redni občni zbor Ljudske posojilnice v Logatcu, reg. zadr. z neom. zav. ki se vrši v nedeljo dne 28 maja 1911 ob 3. uri pop. v župnišču. Dnevni red: 1. Poročilo o reviziji z dne 3. in 4. maja 1911. 2. Poročilo načelstva 3. Poročilo nadzorstva. 4. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti in nasveti. Načelstvo. Mlekjirskfi zadruge pri sv. Mihclu, reg. zadruga z omejeno zavezo, ki bode dne 28. maja 1911 ob 4. uri popoldne v društveni dvorani pri sv. Mibelu Spored: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3 Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Odobritev računskega zaključka za 1 1910 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na IX. redni občni zbor Gospodarskega in konsuinncga društva pri sv. Mihelu, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 28 maja 1911 ob S* 1 2 3 4 5 6 7/? uri popoldne v društveni dvorani pri sv Mihelu. Spored: J. Poročilo načelstva 2. Poročilo nadzorstva. 3. Poročilo o izvršeni reviziji. 4. Potrjenje računskega zaključka za 1. 1910. 5 Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Šmartnem pod Šmarno goro, reg. zadruge z om. zavezo, ki se bo vršil dne 28. maja 1911 ob 3. uri popoldne v društveni dvorani v Šmartnem. Dnevni red: 1. čitanje zapisnika in odobrenje o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva. 4 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 5. Volitev načelstva. 6. Volitev nadzorstva 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, vrši se na istem prostoru in z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki sme brezpogojno sklepati ne ozirajoč se na število navzočih članov. Kmečke hranilnice in posojilnice v Koprivnici, reg. zadruge z neomejeno zavezo ki se vrši v pondeljek dne 22. maja v julro po šmarnicah ob 6. uri v posojilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Poročilo o izvršeni reviziji. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910 4. Volitev načelstva in nadzoistva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob tem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje ravno tu drug občni zbor z istim dnevnim redom ter bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na III. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Kortah, reg. zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 21. maja 1910 ob 5. uri popoldne v občinski hiši. Dnevni red. 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1 1910 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne -bi sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na redni občni zbor Ljudsko hranilnice in posojilnice v Moravčah, reg zadr. z neom. zav. ki se bo vršil dne 28. maja 1911 ob 7. uri dopoldne v dvorani Ljudskega doma v Moravčah. Dnevni red: 1 Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za I. 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4 Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje, na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzočih članov. Posojilnice in hranilnice reg zadr. z neomejeno zavezo v Sv. Križu pri Litiji, ki se bo vršil dne 18. junija 1911 na nedeljo presv. Trojice v branilničnih prostorih ob 3. uri popoldne. Dnevni red: 1. Branje zapisnika lanskega obč. zbora. 2. Branje poročila in zapisnika zadnje revizije. 3. Prememba pravil. 4. Poročilo načelstva in nadzorstva. 5. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 6. /olitev načelstva in nadzorstva. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na občni zbor Posojilnice v Zntičini, reg. zadr. z neomejeno zavezo, ki se bo vršil dne 18 junija 1911 ob '/alO. uri doooldne v šoli v Zatičini. Dnevni red: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva, ti. Slučajnosti. Ako bi ne bil občni zbor ob navedenem času sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drugi občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na III. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Ilotederšici, r. z. z n z., ki se vrši dne 11. junija 1911 ob 3. uri pop. v branilničnih prostorih. Dnevni red: 1. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 2. Volitev načelstva. 3. Raznoterosti. Ko bi ob določenem času ne prišlo dovolj udov vršil se bode pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih članov. Vabilo na izredni občni zbor Gospodarskega in konsumnega društva v Kortah, registr. zadruge z omejeno zavezo, ki se bo vršil dne 5. junija 1911 ob 4. uri popoldne v društveni hiši. Dnevni red: 1. Volitev načelstva. 2. Volitev nadzorstva 3. Slučajnosti. Kmečke hranilnice in posojilnice v Št. Lovrencu nad Mariborom, registrovnne zadruge z neomejeno zavezo, ki se bode vršil na binkoštni pondeljek dne 5. junija 1911 ob 2. uri popoldne v posojilničnih prostorih pri Pernatu Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva 6. Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na XV. redni občni zbor Konsumnega društva v Starem trgu pri Ložu, vpisana zadruga z omejenim poroštvom, ki se bo vršil dne 'j. junija 1911 ob 3. uri popoldne v dvorani društvenega doma v Starem trgu. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5 Prememba pravil. 6 Poročilo o izvršeni reviziji. 7. Raznoterosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. Vabilo na redni občni zbor Kmetijskega društva v Hobrčpoljah, reg. zadruge z omejeno zavezo, ki se vrši dne 18. junija 1911 ob 4. uri popoldne v zadružnih prostorih Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju v pretečenem letu. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3 Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jurju pod Kumom, reg zadr z neom zavezo ki se bo vršil dne 28. maja 1911 ob */aS uri v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za leto 1910. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. Hranilnice in posojilnice v Gornjem gradu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši dne 28. maja 1911 ob 3 uri popoldne v prostori)) izobraževalnega društva. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Vabilo na I. redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice y Radovljici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, ki bo dne 21 maja 1911 ob 4. uri popoldne v uradnih prostorih hotela „Bartl“. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na XI. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Št. Jurjii pri Kranju, reg. zadr. z neomejeno zavezo ki se bo vršil dne 11. junija 1911 ob 3 uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. čitanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in rač. pregledovalcev. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 4. Odobritev računov za čas od 1. jan. do 1 maja 1911. 5. Poročilo o izvršeni reviziji (i. Hemuneracija upravnih članov. 7. Prememba pravil. 8. Volitev načelstva in nadzorstva. 9. Volitev dveh pregledovalcev računov. 10 Slučajn sti. * 1 2 3 4 Poziv na godišnju Glavnu skupštinu Seoske blagujue za štednju i zajmove u Novaljl, registrovana zadruga z neograničenim jamstvom, koja će se obdržavati u nedjelju dne 28. svibnja 1911 u 4 sata poslije podne u prostorijama Ureda. Dnevn; red: 1. Pozdrav predsjednika. 2. Odobrenje računa za prošlu godinu 1910 3. Čitanje izvješća revizije učinjene 1. listopada 1910. 4. Slučajni prijedlozi. Posojilnice v Sevnici, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil v petek dne 16. junija 1911 ob 10. uri dopoldne v posojilniških prostorih v lastni hiši v Sevnici. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. 2 Poročilo o izvršeni reviziji 3 Potrjenje računa za leto 1910. 4 Izvolitev ravnateljstva 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno skle al ne glede na število navzočih članov. Načelstvo Vabilo na redni občni zbor Okrajne posojilnice v Radečah, registrovane zadruge z neomejeno zavezo ki bo 11. junija 1911 ob 3. uri popoldne v „Narodnem domu“ v Ratečah. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Odobritev računskega zaključka za 1. 1910. 3 Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. Načelstvo. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Semiču, registrovane zadruge z neom. zavezo, ki se bo vršil dne 11. junija 1911 ob pol 4. uri popoldne v posojilniškem prostoru. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2 Odobritev računskega zaključka za leto 1910. 3. Volitev načelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrši se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov Načelstvo Vabilo na redni občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Hočah, reg. zadruge z neomejeno zavezo, ki se vrši v nedeljo dne 28. maja 1911 ob 3. uri popoldne v uradnih prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelsiva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobrenje računskega zaključka za 1 1910. 4 Poročilo o izvršeni reviziji. 5 Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi Odbor. poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanlh mesečnih izkazov za mesec april 1911. Pre- Denarni Hranilne vloge Posojila Število članov Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno K v K V K v K V K v K V K v Artiče .... 10309 78 889262 19202 40 7751 62 4309 49 1400 1066 277 Besnica . . . 0609 36 7173 30 13782 66 541 89 3615 01 3320 — 440 — 57 Baška .... 18222 84 1789186 36114 70 12368 — 13200 72 14700 — 14 94 11216 Beram .... 1815 09 167285 3487 94 1326 93 1338 03 300 — 251 78 131 Bled . . . . 33788 79 3366636 67455 15 8480 — 11939 22 20800 — 1400 - 270 Bloke .... 0758 72 8239,98 14998 70 1268 — 753687 600 — 3460 — 368 Boh. Bistrica 40219 43 43514,94 89734 37 14709 32 15741 67 3450 — 22250 — 1821 Boljun .... 344'J 11 280374 6249 85 1649 30 229 16 244 40 1123 31 142 Borovnica. . . 14452 25 10532 02 24984 27 2810 — 632844 4160 — 1850 — 378 Boštanj . . . 4757 65 492990 9687 55 3996 36 2890 89 1020 — 570 — 1441 Brezovica . . 70726 54 10588.30 33214 90 2118 — 2371 37 1565 — 1638 50 117 Bilčovs . . . 8976 98 8054 98 17031 96 6713 59 180 — 3970 — 280 — 39 Bogomolje . . 3328 68 3698 70 7027 38 2489 — 500 — — — . 839 68 56 Cerklje p. Kran. 49018 10 50198,89 99816 99 19725 52 15278 42 31670 — 1280 — Cerklje pri Krš. 7573 81 6426 59 14000 40 3294 14 2481 65 4020 — 2050 — 297 Cirknica . . . 21817 04 23714 17 45531 21 13949 20 20277 59 2668 30 6458 68 666 Cirkovce . . . 30088 57 35699 20 71787 77 26522 — 12217 60 17375 — 2394 — 171 Gernomelj . . 4492 66 3644 75 8137 41 3430 — — — 7000 — — — 25 Češnjica . . . 13823 07 189.19 68 32742 75 10100 — 5581 22 8198 — 2000 — 223 Crni vrh . . . 19909 06 21338 22 41247 28 17989 06 9094 25 10080 — 1640 21 236 Črnuče .... 1471 26 1734192 3202 18 1345 — 300 520 — 100 — 47 D. M. v Polju . 6488 56 9241 42 15729 98 3440 — 2426 03 6800 — 2830 — 158 Dicmo-Donje . 9534 06 9281 14 18815 74 200 — 426 12 4160 — 2153 10 260 Dobje .... 5677 57 5676 22 11353 79 1706 — 282806 2140 — 400 — 86 Dobrepolje . . 50097 75 51687 48 102385 23 13851 86 32160 18185 57 20948 94 +2 Dobrinj . . . 30108 15 31673 78 61781 93 17780 20 1065522 — — 5255 41 451 Dobrava p. Kr. 3513 — 3516 76 7029 76 1910 — 2509 50 — — — — 40 Dol 4943 80 4928 43 9872 23 2625 — 1805 — 1006 450 — 88 Dolsko .... 4577 42 4296 17 8873 59 2105 — 2884 74 1100 — 108 — 73 Domžale . . . 15729 17 13754 65 29483 82 8784 42 4999 60 6000 — 3030 — 359 Dragatuš . . . 12612 98 11450 99 24063 97 11070 — 3609 86 820 — 195 — 72 Fara .... 0303 10 10934 24 17297 34 5690 — 5913 27 4740 — 450 — 175 Frankolovo . . 20481 32 9492 96 19974 28 10192 93 8204 10 1157 — 250 — 251 Gor. Logatec 0958 67 7386 40 14345 07 4315 — 3365 17 2000 — 15 — 77 Gradac kot Drn. 12925 89 12620 — 25545 89 — — — — 340 — 309 90 418 Gradac kod Makarska . . 6231 12 4200 62 10431 74 905 398 _ 1338 272 90 83 Griže .... 4461 82 2500 — 6961 82 1882 — 60 — — — — — 21 Hinje .... 14809 16 15036 07 29905 23 10885 48 1578 13 1600 — 2400 — 71 Hrenovice. . . 3282 60 4851 98 8134 58 1938 72 2122 62 720 — 920 — — Homec 10126 04 1090 33 20316 37 3066 04 1859 — 5300 — 946 — 62 Idrija .... 24917 68 23921 45 48839 13 15392 — 17780 05 5621 05 4867 74 249 Ig 15384 33 15371 48 30755 81 6213 16 13043 96 2100 — 3700 — 389 Izlake .... 48273 45 46694 44 94967 89 20017 — 8643 20 21980 — 4231 — 254 Jarenina . . 5526 22 4132 57 9658 79 3996 — 727 19 3325 — 1252 93 200 Jesenice . 24748 15 18710 49 43458 64 6549 20 6693 09 3000 — 470 — 227 Jelšane . . . 3406 42 5980 76 9387 18 2840 3300 2650 400 79 Pre- Izdatki Denarni Hranilne vloge Posojila O > Ime jemki promet vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > a a) «s *-> r—>