Dopisi. Iz Maribora. (Okr. zastop in nja stroški.) Dne 14. t. m. imel je okr. zastop mariborski pod predsedstvom Seidl'na svojo skupščino, v kterej 80 se stroški za tekoče leto potrdili. Stroški znašajo 41.114 gld., dohodki so postavljeni za 4780 gld., tovaj manjka nad 36.600 gld. Da se ta malenkost dobi, sklenili so zastopniki okraja 16percenten navržek k direktnemu davku z vsemi prikladami vred. Ker snaša ta davek v okraju 226.624 gld., bo 16procentni navržek ljudem iz žepov vzel 36.259 gld., zares grozno veliko, ako se primeri temu, kar okr. zastop opravi. Toda prvosednik g. Seidl je potolažil zastopnike s tem, da so lanake doklade za 3 procente več znašale! Upravni stroški: za tajnika (400), stanovanje (377 gld. 40 kr.), kanclijo (180 gld.) potnina za oglednika cest (650 gld.) itd. znašajo nad 2000 gld.; za marib. mestne šole plačuje okraj 7200 gld., kar je pač preveč, ker imajo srenje na kmetih itak svoje lastne aole, za ktere okr. blagajnica 8663 gld. daje, toraj le nekaj več kot samo za mariborske mestne šole. 0 cestah ne govorimo, kajti je obče znana reč, da pod upravo okr. zastopov vsako leto mnogo stanejo, pa so večjidel prav slabe. — Čudno pa je, da pri številu kakib 40 okr. zastopnikov nijeden iz okolice besede zinil ni, marveč govore in delajo vse gospodi mariborski; še bolj čudno je, da nijednemu teb gospodov na misel ne pride, da bi se računi za ljudstvo tudi v slov. časniku razglaaili, ampak mislijo, da je zadosti, če to nmarburgercan razglasa. Vse je, kakor bi bila s 1 o v e ns k a okolica popolnoma otrpnila. Ni ga narodnjaka, ki bi se oglasil in rekel: mi smo še tu! — Tudi prav; naj vam le g. Seidl proračune dela, vi pa plačujte! Od štajersko-hrvatske meje 18. pros. (Nesrečni dvalizem!) ,,To je 8am vrag zmialil, da moram od vsakega čaaopisa, ki pride čez mejo iz HiTatskega, še en krajcar plačati, ker pritisue poštar, preden ko časuik z rok da, marko za 1 kr. na-nj, čeravno ima vsak brvašk list po redu svojo poštno marko." — Tako je — in sicer po vsej pravici — godrnjal te dni naš listonoša, ko mi je prinesel s pošte novine, med kterimi je tudi list, ki t Zagrebu izbaja. Za vsak list tirja poleg ogerske poštne marke uaša cialajtanska pošta še 1 kr. za svojo z e 1 e n o marko. Po kakej pravici V E, — pravijo — ogerske marke ne veljajo za dežele takraj Litave! Zakaj ne? Vsaj je cesarska glava tudi na ogerski marki, ki vsled tega vendar neko vrednoat ima. Dokler je Avstrija pod e n o glavo, ne more takraj mlake Litave b r e z vrednosti biti, kar je onkraj mlake barem 1 kiajcar vredno! Zakaj toraj še 1 krajcar plačevati, če list mlako Litavo alj Sotlo prekorači? Dokler ima Avstrija še e n e g a vladarja, 6igar podoba je na markah takraj- in onkraj ogerske meje, mora se tudi vrednost maike po poštnih uradih spoštovati kot marke za vso Afstrijo, za ktero znaša marka pri novinah 1 krajcar, bodi že rdeča ali zelena. Odkritosrčno rečem, da mi je postopanje neogerskih poštnih uradov neumljivo. Stvar pa irna prav neljubih praktičnih nasledkov. rHrvatska lipa", zabaven in poučen list, stane po pošti prejet 5 gld., kakor naznanja založnik g. Drag. Albrecht, tiskar v Zagrebu. List izhaja po enkrat na tjeden in je primerno plačan. Če pa lnora naročnik takraj Sotle vsakokrat 1 kr. več plačati, stane ga liat na leto 5 for. in 52 kr., kar je odveč. To prestraši marsikterega rodoljuba, in to tem bolj, ker listi labko zaostajejo, če nema listonoša denarja ali volje, da liste na pošti odkupuje, in potem zopet svoje krajcarje iztirjava. Po našib mislih bi se naj slavna hrvatska uredništva s poatnimi uredi dogovorila, da se sami prorazume s takraj-litaTskimi poatnimi uredi in jim dopovedo, da spada ogersko kraljestvo pod avstrijsko krono, da toraj ogerska krona — tudi na markab, isto vrednost ima kot avstrijska! Mar tudi na Hrvatskem 1 kr. več plačujete samo zato, ker časopis dolgočasno Sotlo prekorači? Je li Ogersko ,,in ozemstvo" ? Če je, — imel je moj listonoša prav, ko je rekel: _To je sam vrag zmislil!" Izpod Pohorja. (Domoljubne želje.) Novo leto 8e je začelo, da bi le srečno bilo za naao dušo in telo. Začela se je tudi nabira udov za družbo Mohorsko. Res, da za denar huda pojde, pa vendar korajža velja! Od vrle, neutrudljive slov. dubovsčine se nadjamo najkrepkejše podpore, da se bo vsaka biša alj družina za društvo vpisala. V nekterih krajih še malo ved6 za to družbo, drugi pa pravijo: Jaz teb bukev ne zastopim, ker je po brvaško pisano! Jazparefiem: bolj pogosto ko berea, bolj se boš privadil gladkega slov. jezika, v kterem te Hivat, ti pa ujega lahko razumia. Tudi Nemci doma drugace govorijo, kakor je v bukvah ; pa vendar n iso tako abotni, da bi nad lepimi bukvami jezike brusili. Koliko lepib, duševno koriatnih podučnih, zabavnib bukev Re za 1 gld. dobi! Družba že lahko letos 30.000 udov steje, ako se količkaj po farab za društvenike skrbi. Neki poštenjak je v nDanici" misel objavil, da bi ,,ma]o apologetiko" Mohorska družba v drugem natiau na svitlo dala; tudi jaz sem teh misel, ker knižica v lahko nmevni besedi poglavitne resnice krščanstva lepo razlaga in brani, bi toraj knižica res zaslužila 2. natisa in se večjega razširjenja. Rodoljub.