Štev. 13. V Mariboru 27. marcija 1884. Tečaj XVIII.
JLiist ljudstvu v poduk.
zhaja TSnk četrtek in volja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom na celo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leto 80 kr. — Naročnina se pošilja oprarnlštrn v dijaškem semenišču (Knabenseminar). — Deležniki tiskovnega društva dobivajo Ust brez posebne naročnine.
Poftam«sne liste prodaja knjigar Novak na velikem trgu po 5 kr. —
liokoplsi se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo. Za Oznanila se plačuje od navadne vrstico, če se natisne enkrat 8 kr dvakrat 12 kr., trikrat 1« kr.
Z mesecem marcijcm poteče naročnikom četrt-letnikom naročilo. Prosimo torej, naj se podvizajo nadalejŠnjo naročnino doposlati, da se jim dopoŠiljanje lista ne pretrga ali ustavi. List stane do 1. julija 80 kr., do 1. oktobra 1 jI. 60 kr. in do konca leta 2 jI. ¿0 kr.
Naročnina, nova in zaostala, nebj se nam pošlje po poštnih nakaznicah.
Upmnfc
Učiteljišče v Maribora mora slovansko biti.
(Govor č. g. Božldara Raiča v državnoj zbornici, po ste-nografnein zapisniku.
Novi naš slovenski poslanec č. g. Božidar Itaič dobil je prvič priliko v državnem zboru spregovoriti, ko so prišle ljudske ali mali šole na dnevni red in razgovor. Govoril pa je besedo do besede tako!
„Visoka zbornica! Lepi Mali Stajer ima vsled duhovniškega imenika Labodskega 467,000 ljudij; med temi po poslednjem številjenji ljudstva 41,000 Nemcev, drugi so Slovenci. Poleg teh še je na meji Sekovske vladikovine 15,000 —20,000 Slovencev in po priliki ravno _ toliko v Gradci. Po takem biva na Malem Stajerji okolo 450,000 Slovencev. Ti imajo 160 slovenskih, 75 slovensko-nemških šol. Potem še je 14 šol z nemškim poučnim jezikom.
_ Prijetno bi bilo, da so šole, ktere se imenujejo slovenske, tudi resnično slovenske. Mesto ma uže v prvem razredu, indi v drugem in tretjem šolskem letu muči se mladina z drugim deželnim jezikom. V slovensko - nemških šolah se uže v prvem šolskem letu uči drugi deželni jezik. V nemških šolah se samo nemščina uči, slovenščina pa ne, iznemši nektere slučaje in to prostovoljno. Okrajni šolski svet v Ptuji je predlagal, da se pred četrtim ali petim letom ne bi počinalo s poukom drugega deželnega jezika. Oziroma na ta predlog je okrajna uči-čiteljska skupščina dne 6. julija 1882 nekoliko dalje stopila; bilo je namreč ondi s 33 proti
2l glasom sklenjeno, da se drugi deželni jezik v narodnih šolah naj ne uči, in sicer zato ne, ker temu so nasproti ukoslovno - detovodni in znanstveni razlogi. Ker so detovodi tako skle-noli, podprl je ta predlog tudi okrajni šolski svet in stvar je bila poslana deželnemu šolskemu svetu. Od dne 7. januarja 1883, broj 88, dospel je z Gradca ukaz, kder se veli, da naj vse pri starem običaji ostane. A običaj bil je v raznih dobah in tudi v raznih učilnicah jako različen. To je nedoločnost. Hoteli smo poizvedeti, kedaj bi se naj počel pouk v drugem deželnem jeziku ali poprek, jeli bi se počelo ali ne. — Deželni šolski svet v tem ničesar določnega ni povedal; sklical se je sicer na naredbo od dne 14. septembra 1870, kder se veleva: ako bi se v narodnih šolah naj učil drugi deželni jezik, naj se na to gledi, da se učenci najprvo dobro pouče v čitanji in pisanji in imajo v tem trdno podlago. Kedaj se to naj zgodi, razsoditi imajo detovodi in ukoslovci. Najbolji detovodi učijo, da narodne učilnice so dolžne otroke v materinščini poučevati, tako Komen-sky, Niema^ver, dr. Kari Schmidt, Schrader, dr. Dittes, dr. Fr. Miklošič, tako tudi dr. Krona-wetter. (Veselost na levici). Poslednji je dne '20. aprila 1881 pisal. „V državi, kder morajo vsi narodi jednake dače plačevati in vsi narodi svoje otroke za vojake davati, naj imajo tudi vsi jednako pravico, svojo narodnost gojiti.u Po mojem mnenji je to povse zdravo načelo. Nadalje pravi isti: „ Učenec mora v vseh učilnicah v svojem jeziku poučen biti.u Mi na Spodnjem-Stajerskem ne pretiravamo, nego hočemo nekaj postavnega od više oblasti, da znamo, ob čem smo.
Za navedene šole imamo učiteljišče v Mariboru, ktero je v prvej vrsti namenjeno za Slovenski del Štajerske, a to učiteljišče je sevsema nemško in slovenščino uči nek učitelj, kteri pre niti ne zna samostava „korist" sklanjati. Težko je slovenskemu učitelju kteri je 4 leta samo nemški pouk slušal, prirodo-
DenešnJI list ima '/> Po'? „Gospodarstvene priloge" kot prilogo.
pisje, prirodoslovje, računstvo v narodnem jeziku razlagati. Naj se učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo učitelji zmožni razne predmete dobro v slovenskem jeziku razkladati. To po mojej misli ni prenapeti zahtev. Zbog tega vložim tudi temu primerno resolucijo.
Mnogokrat se sliši v tej zbornici: vsaj bi vam že nekaj dovolili, -pa vaš jezik ni dovolj razvit in prosto ljudstvo ne razume tega novo »kovanega jezika. Kdo nam tako oponaša ? Oni, kteri naš jezik in naše slovstvo samo površno ali na pol poznajo; ako bi naš slovenski jezik, ka kor ga govorimo in pišemo, bil nerazumljiv, potem ne vem, zakaj vlada naše časnike toli-krat zaplenjuje, ako so neumljivi ? (Veselost na desnici). Tukaj imam zaplenjen list: „Slovenski Gospodar" s sestavkom, kteri je naslovljen: „Minister Konrad in štajerski Slovenci." V tem sestavku ne nahajam nič pogibeljnega, in ta časnik je namenjen samo prostemu ljudstvu: broji 2300 naročnikov in je pisan v našem novoslovenskem pismenem jeziku. Ondi se čita nekaj iz peticije poslane naučnemu ministru: Slovenci zahtevajo slovensko učiteljišče v Mariboru, slovenske vzporednice pri gimnazijah, slovenske profesorje za Maribor, Celje in Ptuj, da se v bodoče razpisujejo vse profesorske službe ter se od vseh prosilcev zahteva znanje slovenskega jezika. To je glavna zadržina tega sestavka. Gospod minister za bogočastje in nauk je na to odgovoril: „Nemam vzroka na Spodnjem - Štajerskem kaj spremeniti in pri oddavanji profesorskih slu-Stb daje se prednost slovenščine zmožnim možem." Opazujem, ka uže mnogo let ni bila razpisana nijedna profesorska, tudi nijedna ravnateljska služba na Malem Štajerji, nego nameščevalo se je brez razpisa. Pravi se: ka pri nameščevanji profesorskih služeb daje se prednost onim, kteri so vešči slovenščine. Kako se to godi, ako službe niso razpisane in prošnikov ni? Dalje mislim, ka Slovenci niso tako bogati, da bi 28,000 fl. in prek dajali vsako leto za knjige, ktere na svitlo daje Mohorska družba, kakor-šne druge ni v Avstriji.
Ljudstvo itak mora jezik 'razumeti, ako hoče iste citati. Se omenjam, ka sem često propovedal tikoma nemške meje, govoril večkrat na taborih, pri svečanosti Stanka Vraza, Štefana Modrinjaka, dr. Miklošiča, a nikdor mi ni oponosel. ka me ne razumel. Izraz „novo-slovenski" ne ima se tako razumeti, kakor bi jezik slovenski na novo bil skovan; ta beseda je dana od dr, Miklošiča, kteri jezik (naš) tako imenuje zbog razločka od staroslovens-kega. Nadalje nam se oponaša, ka ime slovenski. Sloven, Slovenec pred 300 leti niti znano ni bilo. To oponosico storil nam je pred 14 leti prevzvišeni dr. Rechbauer. (živahna veselost na levici.) Dobro! dozvoljujem
si nektere navode preČitati iz „Kronike", ktera je bila tiskana v Ljubljani 1578 z naslovom:
„Kronikav......" spravljena po Antolu Pope
Vramce. Štampane v {Ljubljane po Ivane Maline 1578. Od tega dela še sta samo dva otiska znana, jeden je v Ljubljanskej knjižnici, a drugi pri jugoslovanskej akademije v Zagrebu. V tej knjigi nahajajo se naslednja mesta (čita:
280. Aurelius probus rimski cesar na Slo-venieh umorjen be. 401.Atila kral posta, slove nsku zemlju i Orsag do morja zavje. 429. Sveti Hieronim doktor SI oven. 683. Trebelin kral slovenski i Bulgarki ovo vreme posta. 744. Huni drugoč v Panoniu ali Sl«vensku zemlju jesu došli. Velika vnožina Vogrov, Slovenov in Horvatov poginuše. 1537. Ivan Kacian general Ferdinanda krala vojsku proti Turkom na Slovenski Orsag ali zemlju do-pelja. 1570. Veliki strašen glad je bil naSlo-venieh. 1573. Kmeti na Slovenieh vstali i zdignuli su se bili proti svoje gospode in plemenitim ljudem. 1578. Gospodin Christof Ungnad posta Hrvatskim i Slovenskim banom. 1557. Ivan ;Lenkovič Turke poleg svete Jelene pri Rakovcu naSloveneh razbi. 1564. Draškovič Juraj na Zagrebečku biskupiu dojde na S Ioni e. 1549. Počtenje Slovenci po vitežtve dobiše.
Tukaj se dakle nahaja izraz „S lov en", slovenski", tore uže pred 30O leti.
Knjigo z naslovom: „Rationale officiorum iz 12. stoletja prestavil je iz slovenskega nek nemški menih v nemščino. Ta menih pravi: „Ka je poleg grščine in latinščine tudi slovenski jezik za bogoslužje zato odločen, ker Slovenj so najbolje razširjeni*. (živahna veselost na levici — čujte! čujte! na desnici.) Tu ima beseda Slo-veni pomen Slovani, veli pa se „slovenski. Isti menih pravi o nemškem jeziku v onej dobi, ka je — jaz rabim izraz, kakor se ondi čita — najdivjejši bil (die wildeste Sprache). (Veselost na levici.) To pripoveda nemšk menih, prosim, poprašajte dr. Miklošiča, ali koga drugega, ki je ta spomenik čital.
Ciril in Metod sta v 9. stoletji bogoslužno knjige pisala v slovenskem jeziku; potem imamo spomenike glagolita Clozianus, Suprasl-ki, Assemani itd. iz 10. — 11. stoletja, ki so vsi pisani v slovenskem jeziku, in nek menih Izaija iz 11. ali 12. stoletja govori: „Slovenski jezik od Boga dobro stvorjen jest."
S tem sem samo hotel pokazati, ka je ime „slovenski" ne samo 300 let staro, nego nekoliko starejše — to ime je znano od po-četka naše zgodovine, od Cirila in ^Metoda.
Po svojih razmerah na Malem Štajerji smo v drugem položaji, nego je iste prvi gospod govornik o narodnem šolstvu na Južnem Tirolskem načrtal. Jaz bi torej visoko vlado prosil, da nam zboljšek glede na narodne učilnice po-
deli, in učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo dotični pripravniki tudi slovenščine povse zmožni.
Nektere besede še imam povedati o blagovoljnih izrazih, ktere je včera jegova prevzvi-šenost gospod minister za bogočastje in nauk rabil glede učnih stolic, na kterih bi se naj posamni pravoslovni predmeti na graškem vseučilišči t slovenskem jeziku razlagali. Jegova prevzvišenost veli: nPoskus je uže učinjen bil, pa spodletel je, ker ni bil postavljen na pravo podlago. V Gradci smo vie imeli učno stolico s slovenskim poučnim jezikom; pa opustila se je, ker za njo ni bilo predpogojev
Meni so te razmere dobre znane, ker onda sem se na graškem vseučilišči bogoslovja učil. Ne bila samo jedna učna stolica, nego tri, in sicer učili so gospodje dr. Kopač, dr. Kranjc in dr. Škedl.
Zaradi opusta znam drug razlog. Ne zato, ker ni bilo predpogojev, bile so učne stolico odpravljene, nego zaradi naredb, ktere so bile 20. avgusta 1851 objavljene. Ti ukazi so vzrok, ka je profesor dr. Kranjc bil iz Gradca prestavljen v Sibinj na Sedmograško. Ukazi bili so razglašeni, kteri so našo državo spremenili v absolutistično ; nasledek teh ukazov bili ste nesrečni leti 1859 in 1866.
Čital še bodem nektere besede iz ustanovne listine graškega vseučilišča. Ondi se veli v izvirniku (čita):
„ Universitatem in nostra civitate graccensi Styriae Metropoli eum in finem instituere et erigere intendimus, ut quod alii principes suorum subdi-torum saluti, commodisque prospicientes, šibi licere existimabant, illud nos quoque, qui plures easque ampliores diversarum nationum et linguarum pro-vincias possidemus, (čujte! na desnici,) multo ma-jori ratione et jure posse omnes intelligunt". Caro-lus Dei gratia Arcliidux Austriae: Styriae, Cha-rinthiae Carnioliae .... Comes goritiae, dominus Marchiae Sclavoilicae .... Datae in civitate nostra graecensi die 1. Januarii anni 1585"1. Ko je 1586 nadvojvoda Karol, da zaduši reformacijo, jezuitski gimnazij v Gradci razširil v vseučilišče, podkrepil je to svojo ustanovo s tem, ka so razmere jegovih podložnih dežel in narodov toliko različnega roda, toliko različnih jezikov in narečij, tako napravo zahtevale(čujte! na desnici.)
Sedaj si dozvoljujem gospodo prositi, da skončatku, kteri mahoma prečitam, blagovoljno pritrditi rači. Glasi se tako (čita):
„ Visoka zbornica blagovoli sklenoti: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da zaključek visoke zbornice od 26. aprila 1880, tikajoč se uvedbe slovenskega kot poučnega jezika na učiteljišči v Mariboru, pri primern'j gojitvi nemškega jeziku, s po-četkom Šolskega leta 1884/5 zvrŠi.a (Dobro! na desnici).
Gospodarske stvari.
Sadjercjsko društvo cesarjcvič lludolfovo.
Cesarjevič lludolfovo sadjerejsko društvo za Spodnji Stajer šteje 329 udov; med temi so ustanovniki in podporniki, ki so vplačali po 10 gld. p. n. gg.: Dr. Josip Sernec v Celji, M. Vošnjak v Celji, dr. G. Ipavic v št. Juriji, Fr. Lenček na Blanci, Nj. ekselenca knezoškof J. M. Stepišnik v Mariboru, dr. J. Vošnjak v Ljubljani, dr. Glančnik v Mariboru, J. Kronvogel v Celji, Iv. Črnovšek v Zagrebu, Ferdo Črnov-šek v Zagrebu (10 fl. in 1 zlat), Dragotin Zu-panec v Kozjem, Modic na Prihovi, Posojilnica v Sevnici, Posojilnica v Mariboru, Jurij Zmavc v Remšniku, okrajni zastop v Ptuji, okrajni zastop v Slovenjem-Gradci, okrajni zastop na Vranskem, Andreas Podhostnik v št. Juriji. Po 20 fl. podpore so blagovolili poslati slavni okrajni zastopi: Celjski, Kozjanski, Ormoški in slavna posojilnica Celjska.
Prejem teh doneskov javno potrjevaje izreka vsem podpornikom našega sadjerejskega društva najtoplejo zahvalo	odbor.
Cena soli finančni minister ne da znižati, ker bi sicer primoran bil dobiček od soli, 16 milijonov goldinarjev, drugod iskati in torej druge davke pomnožiti. Živinske soli še tudi ne prodavajo, ker baje niso izumili sredstva, ki bi sol za ljudi brez škode za živino storilo neužitno.
Dopisi.
Iz Celja. (Nemčurji rovljejo) za občinske volitve okoličanske. Začeli so delo pa uže tisti den, ko so zadnje sedaj ovržene volitve bile končane. Vedeli so torej dobro, da so nemčurji postopali nepostavno. No, to je uže veliko, če celjski nemčur spozna, da je krivico delal Slovencem. Slaba vest jih tišči. Začeli so torej iz nova rovati. Odposlali so nami eč med Slovence dva aposteljna, sina matere slovenske, ker vidijo, da sami nič ne opravijo. Ta aposteljna sta brata Skoberne, celjski mesar Jurij in krčmar Tone. Obadva sta se učila mesarstva pri nemci g. Kamererji, ki s svojo poštenostjo in pravicoljubjem na sramoto stav-lja naše nemškutarje in nemčurje. On prizna, kake krivice se godijo sicer miroljubnim Slovencem in zato volil je slovenske poštenjake. Toda njegova slovenska učenca potegnila sta z narodnim sovražnikom. Pa nebi še toliko ugovarjali, da sta tako volila, sta pač zavisna od Celjanov, pa da sedaj za nje po okolici agi-tirata, to pa nikakor ne pristaja slovenskim sinom. Tudi obadva pozabljata, da nista toliko od Celjanov zavisna, zlasti krčmar — (pri Zamorci ali Valantu) ne, ampak sta vezana bolj
na goste slovenske iz Savinjske narodne doline. Ti si lehko njuno agitiranje zapomnijo, in za-naprej temu primerno ravnajo. Sicer pa je vsa agitacija zalim an. Slovenski kmetje zavedamo se svoje narodne dolžnosti po vsej dolini Sa-vinjskej, nemškutarjev in nemčurjev ne volimo, če bi jib tudi Jurček pa Tonček ponujala !
Iz Celjske okolice. (Cestni Vervega.) Kolikor koli cest iz Celja v okolico pelja, je ni slabše, kakor je ona, ki mémo mestne bolnišnice Lavo in Ostrožno z Lopato veže. Znabiti se je po prizadevanji nekterih grajsakov, ki se po njej vozijo, v novejšem času celjski okrajni odbor na njo nekoliko bolj milostlivo ogledal. Sedaj pa tej cesti nova nevarnost žuga, ki jo vtegne popolnoma vničiti. Sliši se, da „cestni Vervega" namerava svoj „kis" iz rudnika v Zeležnein v (v Gališki fari) po tej cesti na celjski kolodvor voziti. Da se to utegne zgoditi, človek, ki razmere pozna, lahko verjame. Ce se pa to zgodi, je ta cesta kakor una iz Galicije na Lopato takoj uničena. Menda me nibčer ne bo vprašal, zakaj ? Zato, ker Vervega svojem žrebeem nalaga takšne peze, da ob deževji še državno cesto njegovi vozovi celo razrijejo, kako bi pa ta cesta, ki nima nobene trde podlage, zamogla takšno težo prenašati? Ali okrajni zastop, kte-remu je skrb za ceste izročena, nima oblasti to cesto njej pretečega pogina obvarovati? Menda tu ne bo veljala prislovica, da „vrana vrani oči ne izkljuje"? Pomagajte nam, dokler je še časa !
Iz Ribnice. (Se zopet šulverein.) Kakor je videti, so naši šulvereinarji veliko ko-rajže od šulvereinskega shoda v Vuhredu dne 17. Fbr. prinesli; tako da se zdaj bahajo okoli
z njo. Posebno vnet je pa za ta ............
in slovenožrešni šulverein g. P. krčmar v Ribnici, ki je nekemu narodnjaku se tako le pogro-zil : „Zdaj ste Slovenci res na konji, pa ne bo dolgo da boste že prišli z njega," kar menda pomeni na bližnje volitve. Pa g. P. nam je prej veljal še za poštenjaka, se li spomni kaj je on? in li ima vzrok Slovence sovražiti? — Krčmar in trgovec je, kar ima, predobil je od Slovencev in ako ga ti zapustijo, — kar se bo zgodilo, če
bo takov .......... — bo pa menda živel od
smradljivega šulvereinskega zraka ? Kakor njemu, te besede veljajo vsim našim šulvereinarjem, ker so večidel vsi trgovci živeči od Slovencev. Kruh slovenski jim diši, ali jezik naš jim je trn v peti, radi bi ga prej ko mogoče iztrebili iz naših pokrajin. — Kar se pa njihove zmage tiče, to jim pa v imenu vseh Slovencev moremo reči, da so take besede — prazen strah za nas. Naše stare očete so vsake vrste sovražniki preganjali zavolj jezika že celo tisočletje ko se še zavedali niso svoje narodnosti, in to s vsakovrstnimi še tako strašnimi sredstvi, pa niso jih premagali ; marveč Slovenci so se začeli zave-
dati čedalje bolj svojih pravic. In zdaj ko smo že deloma zavedni, zdaj ko spoznavamo svoj položaj, — zdaj bo nas ponemčil ta pruski šulverein s svojimi ničvrednimi pristaši? —
Iz Ljubljane. (Narodni dom.) Upravni odbor društva „Narodni dom", sklenil je v svoji seji dne 9. marca t. 1, da se od vplačanih deležev izplačajo obresti za leto 1888. V smislu § 4 društvenih pravil pozivlje torej podpisani odbor vse one p. n. gospode deležnike, kteri zahtevajo, da se njim te obresti izplačajo, naj se oglasč do konca leta 1884 pri društvenem blagajniku, g. dr. S t are tu, ker bi inači po navedenem paragrafu taiste zapadle društvu na korist. Vabilo k občnemu zboru društva „Narodni dom". Vsled sklepa upravnega odbora v seji dne 9. marcija t. 1. bode letošnji občni zbor društva „Narodni dom" dne 7. aprila 1884 ob 6. irri zvečer v dvorani ljubljanske Čitalnice z naslednjim dnevnim redom: 1. Predsednikov nagovor; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo bla-gajnikovo; 4. poročilo pregledovalnega odseka; 5. nasvet upravnega odbora, da se premenita §§2 in 4 društvenih pravil; 6. volitev predsed-dika; 7. volitev vpravnega odbora; 8. volitev pregledovalnega odseka in 9. posamezni nasveti društvenikov. — Vsi p. n. gospodje društveniki so torej uljudno povabljeni, da se udeleže tega občnega zbora v polnem številu. Z a upravni odbor društva „N a r o d n i dom": Iv. Hribar,	Dr. Al f. M osebe,
tajnik.	predsednik.
Iz Sevnice. (Slava blagemu prijatelju šolskih otrok.) Da je bilo našej šolskej mladeži, osobito oddaljenej omogočeno, ves zimski čas redno šolo obiskovati, priredili so Sev-ničanje tombolo na korist javne šole, pri kate-rej se je nabrala prelepa vsota 106 for., za Katero se je naredila topla obleka revnim učencem in učenkam. Pri tej priliki se je, kakor užo poprej mnogokrat (kar pa se nij javno zahvaljevalo), velikodušnega podpornika šole izkazal načelnik našega kr. šolsk. sveta velecenjeni gospod Franjo Lenček, veliko-posestnik na Blanci, kateri je za tekoče šolsko leto za nakupovanje šolskega orodja 20 for., te dni pa zopet za potrebno obleko ubogih otrok 19 for. daroval. Podpisano učiteljstvo izpolnjuje prijetno dolžnost, vsem blagim omiko podpirajočim gospodom in gospem, in osobito omenjenemu ljubeznjivemu dobrotniku v imenu šolske mladeži javno naj-srčnejo zahvalo izreči.
V Sevnici na Savi 19. marcija 1884.
Učiteljstvo.
Iz Maribora. V torek zvečer so čitalni-čarje razveseljevali 3 gospodje, 1 gospa in 1 gospodična z veseloigro: Moja zvezda. Vsi so svojo nalogo dobro izvrševali. Hvala vsem! — Pivovarja Goetza rodbina obhajala je v tem postu z velikim gostovanjem sijajno ženitovanje.
Kmalu se pa veselje spremeni v žalost. Zet stavbar Balzer bil je v pivovarni od kotla raz-mečkan, da je po nekolikih urah umrl. V baron Goedelnovi palači je ogenj nova tla zažgal, drugo je se obranilo. — Lani na 300 fl. obsojeni igralci so v Celji srečo imeli. Plačajo le po 100 fl. Bankalari in Repnik pa nič. Stekli psi se klatijo po mestu in okolici. Zato pozor! Od sv. Marjete na Pesnici nam pišejo, da so lopovi krčmarju Majhenu v Oseku z nadhišja ukradli mesa vrednega 25 fl. in odnesli. Sedaj ko se velikonočni prazniki bližajo, bo treba posebno paziti na meso, vino in kruh, da tatje ne pokradejo.
Od Nove cerkve. Dne 2. sušca zamrl je starosta tukajšnjih faranov, 84 let stari spoštovani mož: Lukež Spolovnjak p. d. Mešič. Dne 12. sušca t. 1. zamrl je pa starosta vseh učiteljev Spodnještajerskih, upokojeni g. nadučitelj Franc Skoflek. llojen je bil pri Novicerkvi, dne ^6. novembra 1. 1800. Za učiteljstvo se je pri-pripravljal v Celji. Učiteljeval je v Mozirji, Loki, Podsredi in pri sv. Jurji na južni želež-nici. K sijajnemu pogrebu prišlo je 14 učiteljev in učiteljic, lepa množica hvaležnih šolarjev, gospode in gospa od sv. Jurja na južni žel. Vsi naši zastopi, daljna in bližnja, Vojniška in Novocerkevska gospoda in gospe, šolska mladina. Ves žalostni sprevod (zamrla je tudi vnukinja rajnega, nektere ure potem, še le 15 let stara, nesli so torej oba mrliča skupaj k pogrebu) vodili so starosta lavantinskih duhovnikov: p. n. prečastiti gospod Fr. Juvančič, spremljani od 3 duhovnikov. Na grobu izpre-govoriii so po opravljenih mrtvaških molitvah kratko slovo, ktero je marsikteremu do srca segnolo ter solze žalosti na oči privabilo. Vsem, kateri so se blagovolili tega sprevoda vdele-žiti, izreka tuknj očitno in prisrčno zahvalo: žalujoča Skoflekova rodbina. Blagi oča pa naj počivajo v miru!
Politični ogled.
Avstrijske dežele. Nekoliko uže kro-fasti graški poslanec dr. Itechbauer je rekel, da druge (slovenske) narodnosti v deželi Sta-jerskej ne pozna. Staremu liberalcu je menda pretečeni teden vendar oči odprl; kajti v državnem zboru bilo je največ govora le o štajerskih Slovencih. Bila je sprejeta resolucija, da se morajo za slovenske dijake urediti gimnazije v Mariboru iu Celji tako, da se bodo poučevali v slovenskem jeziku, a vrhu tega še naučili do dobra nemški. Ugovarjal je celjski Foregger za Slovence tako žaljivo in sebi brezčastno, da se bodo naši čitatelji čudili, ko jim prihodnjič njegovo berso podrobneje priobčimo. G. dr. Vošnjaku smo pa dolžni hvalo, da je njega pa
še dr. Schmidererja tako izvrstno zavrnil Dalje bila je sprejeta resolucija č. g. Raiča, da se bode na učiteljišči mariborskem poučevalo slovenski. Ugovarjal je baron Hakelberg, nemški privandranec, pa dr. Vošnjak mu je dal po nosu, da je dosta imel. Hakelberg je namreč naduto brodil, da slovenski kmet ne stoji za svojimi poslanci. Dr. Vošnjak mu je pa rekel. da še menje za Hakelbergom, ker so ga kmetje v Pragvaldu kot župana pri zadnjej volitvi zavrgli. — Kranjski poslanec dr. Po-klukar je nasvetoval, naj bi se vendar v gornjem Kranjskem osnovala puškarska šola. ka-koršna je v Borovljah na Koroškem. Znamenito je to, da so nemški konservativni kmetje prošnjo s 8363 podpisi državnemu zboru predložili, naj se kmečki stan reši pogina, s katerim mu še vedno veljavne liberalne postave in naprave žugajo. Temu nasproti so res smešni liberalni štajerski dohtarji, ki kmete z „Bau-ernvereinom" lovijo in so zadnjič v Gradci kot najboljšo pomoč kmetom nasvetovali, naj menjše srenje v večje vkup zmečejo, potem bo kmalu vse kakor v paradiži — se ve nemško-liberalnem, ki pozna strahovito velike občinske doklade. — Za tabak plača finančni minister 25 milijonov, izpeča 70, torej dobi čistega dohodka 44 milijonov; tisti, ki v loterijo stavijo, dobijo 12 milijonov dobitek, zastavijo pa 20 milijonov. Koleki (štempeljni) stanejo ministerstvo samo 370,000 fl. dobi pa za nje 17. milijonov!
Vnauje države. Francozi so v Tonkingu sijajno premagali potuhnjene Kitajce; ti bodo morali 150 milijonov frankov plačati vojne odškodnine, če ne, vzamejo Francozi lepi otok Hainan. Francozi pograbili so tudi dva otoka v Rudečem morji, ker nečejo, da bi tukaj Angleži sami yse straliovali. Tem se v Sudanu nič dobro ne godi. Njihov general Gordon se komaj še brani v Hartumu. — Rusi tirjajo zopet, naj turški sultan plača vojno odškodnino, s katero je uže 4 leta na dolgu. — Nemški cesar postal je 87 let star, Ves svet mu je čestital, prvi se ve da njegov železni Bismark. Ta zahteva od Nemcev 18 milijonov za nove vojne ladije, zlasti za torpedo-ladjicc. — Jako iznemirila je katoličane novica, da nameravajo sv. oča Leon XIII. zapustiti Rim, ker italijanska vlada celo tisto premoženje in tisti denar, ki je tu sporočen za sv. misijone, drzno po-grablja!
Za poduk in kratek čas.
Knga na slov. Štajerskem.
III. V prvi polovici junija jih je v mestu in predmestji umrlo mnogo za kugo, potem pa manj; toda da bi knga celogugasnila, na to ni bilo misliti, ker so okuženi z zdravimi predolgo
občevali. Dne 25. junija je umrl kaplan, ki je spovedal prvo za kugo obolelo žensko. Drugi den prišla sta dva minorita v bolnišnico. Dne 27. junija umrl je irhar z ženo v lastni hiši, četrt uro zunaj mesta. Prihodnji den prišel je v bolnišnico sin nekega mesarja, irharjeva dekla pa v hišo kontumaciranih. Dne 30. junija je v hiši častitega očeta Petra Gazarol umrla za kugo neka ženska, Tudi on zbolel, dobil kužne bule, potem pa ozdravel. Dne 1. julija umrla je irharjeva dekla v bolnišči, 2. hlapec nekega čevljarja. Istega dne zbolel je tudi kužni duhoven kapucin, ki je v nepopisljivo žalost vsega mesta umrl že drugi den.1) Dne 3. julija so v bolnišnico prinesli kuharico umrlega kaplana.
In tako našteva poročilo, ki pa obsega le mesec julij, še več za kugo umrlih in omenja med drugimi tudi, da je vkljub v mestu razsajajoči kugi imel kamški župnik dne 22. julija slovesno božjo službo pri Mariji Magdaleni, kamor je zavolj odpustkov prišlo od vseh strani mnogo ljudi.
Akoravno mrtvaške knjige mestne fare naštevajo mescca avgusta 27, septembra 47, oktobra 46 in novembra 21, — tedaj v vsem 131 za kugo umrlih, sme se trditi, da jih je umrlo veliko več, kajti v mrtvaške knjige so zapisovali navadno le one, ki so umrli doma; za umrle v bolnišnici imeli so posebne zapisnike. Ako se sme verjeti nekemu poročilu, ki se v samostanu minoritov v Ptuji nahaja, umrlo je 1. 1680 v Mariboru za kugo 483 oseb.
Razn omenjenega kapucina pobrala je kuga izmed kužnih duhovnov tudi še o Marijana iz Draubnrga in njegovega spremljevalca br. Izidora iz Celovca. V mestu je pomrlo več starih rodovin, tako n. pr. učitelja Ludovika Res, organista Hakl, cestninarja v graškem predmestji in glavničarja Trattengruber. Poštar Hitzelberger zgubil je meseca oktobra tri hčere ednega dne.
V hiše, ki so vsled kuge prazne ostale, naselile so se rodovine iz Stndenc, Lembaha in Peker in prišli so v Maribor Lešnik-i, Lerch-i, Majer-ji in drugi.
Ostali meščani so vsled obljube postavili prelepo statvo D. Marije s podobami drugih kužnih patronov. Pri tej statvi, ki še den de-nešnji na velikem trgu stoji obhajale so se vsako leto zahvalne pobožnosti, 1. 1780 pa tridnevni jubilej s slovesno božjo slnžbo, pridga-mi in litanijami.l)
(Konec sledi.)
'J V znnanjo Heno /rančiSkantke cerkve v Mariboru je muhi na majhna kamenata p loiSa, ki ima tledeli napi t: „Hic jacet lepultui P. Aegydiut Oraecernit concionator, qui pro petti ferit oxpotitu» a pate extinctut at anno 1680 die 3. julii.
x) J. Orožen, dat Biithum w. die Dioxett Lavant I. S3.
Smešnica 13. G-raška „Tagespošta" pisala je Slovencem, porogljivo, kako na spodnjem Štajerskem lepo cvetijo breskve, marulice, le „slovenska drevesa" nečejo do nebes prirasti. Dohro jej pa da konservativni „Grazer-Volks-blatt" po nosu pišoč, ka na slovenskem Štajerskem tudi prav lepo rastejo „fige nemškemu šulvereinu."
Razne stvari.
(Hmeljarsko društvo) v Žavci vabi društvenike k občnemu zboru v dvorani pri „zla-tej kroni" dne 3. aprila. Dnevni red: ob 10. uri ogledovanje hmeljnika in spomladnih opravil, vrbovnika in travnika, ob 1. uri zborovanje: vpisavanje novih udov, vplačevanje društvenine, letni račun, dopisi, razlaganje in poročilo o nabranih izkušnjah, hmeljski sejmovi, volitev društvenega vodstva, nasveti. Vabita uljudno g. Haupt, predsednik in g. Hausenbichler, blagajnik.
(Javno zahvalo) preuzvišenemu milostnemu gospodu knezoškofu za dar lOOfl., kateri so Njih ekscelenca blagovolili darovati za novo cerkev v Grižah pri Celji, izreka v imenu fa-ranov Matija Arzenšek župnik.
(Srčno zahvalo) g. Florjanu Žagarju p. d. Povšetu iz Drešinje vesi in onim žavskim limetom, ki so 25 voz peska za ponovljenje Šmartinskega zvonika pripeljali, vljudno iz-reta cerkveno predstojništvo v Rožni dolini.
(Pobirki od zadnje volitve.) Župan Ornik pri sv. Ani na Krembergi je ostal doma (ne jezite se na dopisatelja, ni ste pravega zasledili, drugokrat pa se ne dajte voliti ali volite pošteno slovensko pa je vse dobro), jed-nako tudi sv. Trojički g. Golob. rogozniČki L. Bezjak je kakor vselej tudi sedaj volil narodno, le Gosak iz Partinja hopnil je v nemškntarski kož ravno tako, kakor pri sv. Hemi: Jurše, Plevnik, Vehovar, Zupanec. Ti so skočili za Loeschniggom.
(Delalsko podporno društvo) v Trstu je lani štelo 1021 društvenikov in 242 društvenic, !samih vrlih Slovencev in Slovenk, ter 11.260 fl premoženja Udom podpore dalo se je 4802 fl. Občudujemo tolik napredek ob Jadranskem morji!
(Grdo propala) sta pri volitvah za sevniški okrajni zastop privandrani profesor Ansserer in brezverec Kantschitsch (Bog ne daj pametno pisati: Kavčič). Volila sta sama sebe in drug drugega pa je premalo bilo. Ljudje so rajši izvolili duhovnika, kakor brezverca, najemnika namesto grajščaka. Ktera grajsčinaima 40.000 fl. vknjiženih?
(PriGomilskem) v Savinjskej dolini izkopali so jako veliko rimsko rakev iz lepega marmorja iz griča, kojemu pravijo „gauge".
(Ropa r.) Hlapec Lovro Kolar je kočljarja Antona Bezjaka, vračajočega se iz Stubice na Hrvatskem domov v Pleterje, blizu Župečje vesi na Dravskem polji od zaja po glavi udaril, na tla vrgel in 5 fl. vropal. Ko so Kolarja prejeli, ni imel več denarjev pri sebi.
(Iz Ribnice) se nam piše, da hodi tje učitelj Bezjak kmetov lovit za šulverein. pomagal mu je tudi učitelj Arih, ki je pri Milemo-thu s pomočjo krčmarice vjcl „Mama" z Jan-živrha, da je za „grifl in fedro" dal 1 fl. in bil djan v šulvereinski koš. Nek Jožef Uran pa je v Breznom lovil kmete, pa nič opravil. Kmetje, če uže hočete kaj darovati, darujte za Ribniško šolsko deco, ki tudi potrebuje „gri-felne pa fedre". Varujte se šnlvereinskih lovcev!
(Prajzi) so iz Berlina na Dunaj šulve-reinu poslali 1000 mark, naj napiše poljudno knjižico za kmete, da bodo rajši pristopali k šulvereinu. Ali to ni jasno, kam škilijo naši šulvereinarji in kde iščejo nemškega „mesijasa"-
(Mahrenberški poštar) g. August Kukla je umrl, star 53 let. Zapusti 8 nedo-letnih deklet in vdovo.
(Koroški dežel, šolski s ve t) je prošnjo Slovencev v št. Mihelu, naj se saj prvi dve leti deca slovenski poučuje, odbil. Slovenci gredi sedaj do ministra.
(V Raihenburgu) so pokopali oficirskega namestnika Franca Gressbauma z Gornje-Štajerske, ki je v Vidmu železnico zapustil, bil zavratno umorjen, razmesarjen, oropan in v Savo, v „tonf" vržen, kder ga je I91etni koč-ljarski sin Roštohar (Špiher) najšel. Pravijo, da je on morivec.
(Potres) je bil v Djakovaru, Vinkovcah, Oseku in Pečuhu. Farna ccrkev djakovačka je oškodovana, stolna pa ne.
Loterijne številke:
VGradci 22. marcija 1884: 35, 7,51, 5, 9 Na Dunaji „ „	25, 77, 40, 65, 31
Prihodnje irečkanje: 5. aprila 1884.
„Jurij s pušo"
Časopis za šalo in satiro.
Jurij S pušo bode naslov novemu humo-rističnemu časopisu, kateri bode, začenši a 1. aprilom t. 1. izhajal v Trstu po dvakrat na mesec ter prinašal obilo zanimivega berila in v vsaki številki nekaj lepih slik.
Jurij s pušo narodnjak z dušo in telesom, bode največi in najcenejši slovenski časopis te vrste: Jurij velja za celo tekoče leto samo 2 fl., za pol leta pa 1 fl.
Naročnina naj se pošilja podpisanemu upravništvu, katero pozivlje slovensko občinstr® najuljudneje k obili naročbi.
UredništTo in npraTništTo JURIJA S PUŠO Via Solitario št. 17. Trst. 1-8
SMT Morilec
Hugo Šenk
in njegova pajdaša.
V podpisani tiskarni izišla bo koncem marca meseca knjiga obsegajoča sodnijsko obravnavo proti
Hugo Šenku. njegovemu bratu Karolu in ključavničarju Šlosareku
zavoljo več zavratnih umorov
po stenografičnem zapisniku ac « mnogimi podobami. ^
Manj ali več je skoraj vže vsakdo o teh zverskih morilcih slišal ali bral; namen izdanja te knjige v slovenskem jeziku pa je, da čita-telji pogledajo tudi globokejše v delovanje teh pozverjenih ljudi, ter morajo odvračati svoje od tacih strasti, katere nahajamo pri teh morilcih. Še naši vnuki bodo čitali knjigo njih otrokom kot svarilen spomin, kako daleč pride človek, ako zaide od prave poti in na Boga pozabi.
D^T* Cena knjigi je 30 ltr., po poštni nakaznici 33 lir. Kdor pošlje denarje za 10 iztisov, dobi jednajsti iztis zastonj. K obilnemu kupovanju vabi uljudno
J. Leon-ova tiskarna
v Mariboru,
sc more dobiti v vsaki količini za en g-oltlina** liter na mestu pri	o)!«
Francu Fojkarju
pri sv. Ožbaltu
pod Bischoflack, Oberkrain.
104
. Wu pa
Za prodati lep zidan liram, s pivnico in gospodarskim poslopjem tik farne cerkve Sv. Lenarta pri Veliki nedelji pod dobrimi pogoji. — Se najbolje priporoča gg. duhovnikom v pokoji. — Več se izve pri lastniku
Franc Kovačec-u v Cvetkovcih pri Veliki nedelji,	2-2
V J. Leon-ovej tiskarni
ravnokar izišla prav zabavna knjižica pod naslovom:
ume 11 sraoii i mitnice
z godČevslnm katekizmom.
I rljn * poštnino rrfrf i7 kr.
8 $
Gr asilnice
vsakovrstne velikosti in stroja, s pristopnimi ventili, najizvrstnejše delane, in velike moči za brizganje, prilične srenjam, mestom, trgom in jibovim gasilnim društvom.
Brizgalnice
na kolesih, nosljali, v putah za vrte, VocLonosnilce razne sostave, najboljše cevi iz konopnina, gumija, za sesa-vanje vode ali za napeljavanje vode, dalje vretenice in tehtnice za ove cevi, kakor tudi drugo
orodje gasicem potrebno
priporočnje po najuižjej ccni proti 5letneinu poroštva
ALBERT SAMASSA
c. k. dvorni zvonar in fabrikant strojev in gasilnega orodja
r Ljubljani.
Srenjam in gasilnim društvom dovoli se plačevanje v rokih. Podrobne cenilnike doposilja brezplačno in franko.
8 X
>cc
3O0C

Gospodarji!
Spomlad je tukaj, in treba bo začeti sejati, tedaj Vam priporočam moja izvrstna semena, n. pr. vse sorte
detelje, trave, zelša, gojzdne in sadne peške, mnogo cvetličnega semena i. t. d.
sploh vse, kar se pri nas seje.
Tudi poljslii Grips se pri meni dobi, tudi cement in vsako špecerijsko blago, vse po solidni nizki ceni.
M. BERDAJS,
2-4	v Mariboru.
m^m
Posojilnica v Ceiji
daje na znanje, da se od zdaj nraduje vsaki
H torek i Bi petek
predpoldnem od do V2I2 ure
in sicer se v
tOfCli. sprejemajo in izplačujejo hranilne vloge in posojila,
§ petek se pa sprejemajo ^ samo obresti od posojil in pa prošnje za posojila.
Uradnica:
Glavni trg (Hauptplatz) hiš. Štev. 105.
tv
Opazka. Hranilne vloge se obre-stujejo s 5°/0, to je 5 gld. od 1> 100 gld. na leto in se sprejela majo od vsakega, ali je ud dru-siva ali pa ne.
os
na priloga,
Priložena od kat. tiskovnega društva 13. štev. „Slov. Gospodarja".
L. 1884.
27. mar cija.
Stev. 99.
Slabo gospodarstvo s senom in gnojeni.
Ne morem tajiti, da mnogokrat prisilijo denarne zadrege gospodarja, da proda naj boljšo kravo iz hleva, le da se reši tožbe od strani iipnika ali eksekueije za stare davke. Vendar pa se godi po naši deželi posebno v nekterih okrajih silno slabo gospodarstvo in znane so mi vasi, katere večinoma vse seno prodajajo, torej le malo živine in še to zelo revno redijo. Prav tako prodajajo gnoj prav za prav bi moral reči, zametavajo gnoj, ker ga prodavajo. Nič bolje se ne godi s pepelom, tem neprecenljivim gnojem za senožeti katerega zvrhani mernik prodajajo za en groš! Koliko bi pač pepel in posebno gnoj hlevski doma zalegel, koliko več bi sena pridelali, ko bi z onim za take ničeve cene prodanim gnojem in pepelom gnojili travnike, senožeti in deteljišča. Smelo morem trditi, da bi še enkrat toliko sena spravili skupaj in da bi zamogli potem podvojiti število govede, katera ima dandanes tako visoko ceno, da se pač sme reči, kdor si sedaj s živinorejo ne more poma-magati, ta je sploh nesposoben za gospodarstvo. Količkaj prida voličev, velja par blizo 200 fr.! Triletna voliča pa veljata 300 goldinarjev. Prav tako je s kravami, ker mlekarski fini izdelki se zamorejo za prav poštene cene prodajati. Za Boga voljo nikar ne ravnajte tako maloprevidno, skrbite da ostanejo zemlje saj v enaki, če ne v večji rodovitnosti, vse to pa zamoremo le z gnojem doseči. Stedi rajši kar le moreš, da tiste borne groše drugod dobiš, katere si sicer skupil za prodani gnoj in pepel, z gnojem boš bo-gatiše pognojil njive, s pepelom in gnojnico pa gnojil travnikom. In kako zapravljivo pač ogromna večina kmetovalcev ne ravna z gnojnico in scalnico v hlevih! Redka je štala, v kateri bi našel primerno urejeni jarek za zbiranje in odpeljavanje živalske scavnice v posebno gnojišno jamo, v katero naj bi se stekala gnojnica tudi iz gnojišča, katero je splošno kaj malomarno napravljeno in oskrbovano. Pač pa se toliko hasljiva gnojnica oceja po cestah v namen morda, da bi bolj raslo kamenje, katerega imamo morda še premalo? Ne tožimo vedno, da slabo gre, ampak pomagajmo si sami in skrbimo da iz sleherne stvari umemo pridobiti si kak dobiček in gotovo v umnem gospodarstvu z gnojem, gnojnico, pepelom itd. našli bomo zdatno pomoč za povišanje pridelkov. Če bomo pridno zbirali vso gnojnico in gospodinje pa
skrbno spravljale pepel, pepeluško, saje, kosti itd. ter s temi snovmi gnojili travnike, zagotovljeni smemo biti, da bomo ne le več ampak tudi dokaj tečniše klaje pridelovali, saj ste pač zapazili, kako močno se kar sama razraste deteljica po senožeti, katera se je pepelila. Zbi-rajmo vse odpadke, kakeršni se v kmetiji sploh nahajajo, n. p. blato iz dvorišča, smeti, plevel, trske, tnalovino, žaganje, blato iz bajerjev, iz cest, kri, kosti, čeva itd. vse ima ko je sprste-nelo, dobro gnojilno moč. Ne pozabimo, da gnoj je os, krog katere se vrti poljedelstvo in kdor umniše gnoji, toliko boljših in obilniših pridelkov navadno ima.
Pa tudi prodaja sena naj se omeji, kolikor je le naj več mogoče; naj umniše je, če se vse seno doma porabi za živino, od katere dobivamo pri današnjih cenah gotovo lepih dohodkov in obilno gnoja, zopet s katerim zamoremo bogato gnojiti in tako zagotoviti si, da naše zemlje ostanejo vedno rodovitne.
Le tisti gospodar, ki vse seno doma po-krmi in ves gnoj porabi za lastno kmetijo, resnično umno ravna in ni se mu bati ubožanja svoje zemlje.
Gospodarski list.
Ravnila, po kterih treba spalnice in stanice prevetrovati.
Spalnica je prostor, kteri glede na ponavljanje zraka največo pozornost zahteva. Kdor je tako srečen, da imade posebno spalno sobo za se, ta naj okna v spalnici, če le mogoče do tega časa, ko gre v postelj, odprta pušča. Za zdrave ljudi, vsaj po leti se svetuje, da se tudi po noči gornji krili oken odprti puščate. Kdor bi pri prvi poskušnji bil prebojazljiv, ta pa naj rolete spusti, pa ne naravnost na doli, ampak poševno proti notrajni sobi.
Ako stoji spalnica s stanicami v zvezi, se nasvetuje, da se duri odprte puščajo. V nezanečenih sobah spati je najbolj zdravo, ker s hladnejšim zrakom, kteri je bolj gost od toplega zgretega, človek z vsakim dihlejem več kisleca v se potegne. Kdor si mora ali zaradi bolehnosti ali zaradi drugih zdravstvenih ozi-rov spalnico netiti dati, naj porabi za to peč, ki se da od znotra kuriti, če mogoče tako imenovano peč samovravnačo, od ktere se ni treba
bati, da bi iz nje ogeljnokislinski plini hlapeli in bi koga zastrupili ali zadušili.
S tem, da si ponočno lampico ali ktero koli ponočno svetilko žgemo, zrak v spalnici kvarimo in sicer v taki meri, da smemo jedno ponočno luč ali plinov plamen kar za dva človeka zaračuniti t. j. kolikor podiha jeden človek kisleca, toliko ga posmodi jedna ponočna luč in kolikor ga podihata dva človeka, toliko ga požre jeden plinov plamen.
Visoke postelje so varnejše od nizkih, ker se ogeljnokislina, ki je človeškemu telesu nevarna, težja od zraka in se bolj ob tleh vlači po spalnici sem ter tje. Nevarne in škodljive pa so zibeli in jerbasčeki, kakoršni se pogosto slasti pri revnih ljudeh nahajajo za male otro-čičke. Nekako pametno napravljena, nekoliko više viseča posteljca bi morda za tako službo bolje pristoArala.
Na vsako postelj v spalnici, v kteri kdo spi, se mora GDm. prostora in 20 kubičnih metrov zraka računiti.
Za stanice veljajo v celku podobna načela, kakor za spalnice. Pogosto odpiranje oken in duri je davno znano pa žal da le pramalo ob-rajtano in rabljeno sredstvo, po kterem se zrak v sobah ponavlja. Navadno imajo ljudje v veči meri še le tedaj kake sobe za pokvarjene, ko jim to že neprijeten duh po nosu naznani in pov£. Pravi pačitelji zraka pa kakor ogljikova kislina, ogljeuokisclčen plin, prevelika množina vodenika itd. se ne ovadijo brš ko že škodljivo delujejo na človeški organizem. Ogljikova kislina napravlja pogostoma zastrupljene krvi, onemoglost; v manjših merah, ki so pa tudi zdravju škodljive, deluje kakor po malem in skrivoma se plodeči strupi tako da tisti, kterega se na tihem lotijo, o tem še nobene slutnje nima. Ravno to velja o ogeljnokislinskem plinu. Tudi vodnega hlapa more v zraku prekomerno veliko biti in tako izhlapljevanje kužno bolezen na površini človeškega telesa in pa v plu-čah zadrževati.
Razun dihanja od strani mnogih ljudi v kakem prostoru je tudi sušenje perila, kuhanje, poplakovanje sobinih podov navadni vzrok, da se zrak v sobah preveč z vodenimi sopari napolni.
Precej zanesljivo kazalo za spoznanje, ali je v sobi zrak z vodenim parom napolnjen ali ne so steklene šipe na sobinih oknih. Ce so zelo rosne, da od njih teče, je to gotovo znamenje, da je dosti vodenega para v sobi, če so pa suhe tako to kaže, da ga ni v sobi.
V vsakem teh primerljejih pomaga le pogosto odpiranje oken in duri.
Zdravje nam je zlata vredna reč in torej imamo paziti, da si jo ohranimo.
Kako vzrejerati oleandre.
Oleander (Nerim Oleander) je doma v Egiptu, na Grškem, na Kreti itd., kjer ob bregih reke Nila, ob potokih in stoječih vodah široke prostore zarašča. Večidel ima jedno-duhe, rudeče cvete, pa nahajajo se vmes tudi grmiči z belim cvetom.
Vrtnarski trud in skrb je pa nad 20 sort vzredila, ki imajo svitlorudeče, bagrenorudeče, snežnobele in zelo žolte polne cvetlice, nek-tere celo s tanko vonjavo. Tako je oleander postal cvetlica, ktero zdaj že po celem svetu radi imajo in z ljubeznijo vzrejajo.
Da pa ta rastlina veselo in lepo raste, potreba ji je na prvem mestu primerne prsti. Ta se mora, če mogoče jeseni iz starih vodnih jarkov ali pa iz ribnikov nakopati, skozi zimo kje na kup zložiti, da premrzne. Spomladi, če treba se nekoliko s tankim peskom ali glino pomeša in tako potem v porabo vzame.
Ako pa take blatne prsti ni za razpolaganje, naj se pa vzameta dva dela močne prsti iz gnojne grede in jeden del rahle ilovice z delom tankega peska.
Blato iz ribnikov ali jarkov je vendar boljše nad vsako drugo prst. Blato ima namreč po mnogih skušnjah vse une snovi v sebi, ktere so oleandru za krepko rast najbolj potrebne. Po jarkih in ribnikih namreč leta in leta take snovi nabirajo in tam obleže, dokler jih motika vzdigne in v druge namene koristne naredi.
Kdor more tako krepko prst za oleandre v porabo vzeti, ta sme v primeroma male posode oleandre posaditi, ker skušnja uči, da oleander v tesni posodi toda krepki prsti bolje in veselejši prospeva nego v velikih, kar je posebno po zimi ovaževanja vredno, zlasti za to, ker male posode bolj suhe postanejo in ostanejo.
Iz oleandrovega stališča v domovini se učimo, da more oleander o času svoje rasti, svojega brstenja in cvetenja prav obilno vode imete. Ob tem času sme brez škode popolnoma v vodi stati.
Toda voda mora biti ali potočnica ali pa deževnica ali vsaj taka studenčnica, ki je dalj časa se na solncu grela.
Mrela studenčnica je oleandru škodljiva. Ce se s tako vodo škropi, oleander perje zgubi.
Po letu mora oleander na takem mestu stati, da more solnce do njega. Le tako mladi les popolnoma dozori in popki za prihodnje leto se do dobra izgodnjajo. V senci se to ne zgodi vsakikrat.
Ko oleandri ocveto in zlasti proti jeseni se začne jim manj vode prilivati; po zimi pa
le toliko, kolikor je za življenje neobhodno potrebno.
Presuho je po zimi manj škodljivo ko pre-mokro.
Po zimi se postavijo v sobo, v kteri ne zmrzuje, za silo se postavijo tudi v suho klet. Taki prostori se morajo pa ob času ko je toplota nad lediščem pogosto prevetrovati, da se na drevescih ne vseja plesnoba in pa da se tudi listne uši ne zarejajo preveč.
Po zimi oleandri ne trpe radi drugih rastlinskih tovarišev poleg sebe, ampak hočejo kolikor mogoče na prostem stati bodi si glede osode ali rastline same.
Pomnožujejo oleandre po reznikih najbolj meseca avgusta in septembra. Rezniki se postavijo z odrezanim koncem v skledico ali pa v steklenico, ki je na pol s prstjo na pol pa z vodo napolnjena.
Skušeni vrtnarji svarijo pred strupenimi lastnostmi te v obi-e toliko priljubljene rastline. Pripovedujejo se primerljeji, da so otroci, ki so cvet oleandrov posnedli, kmalo potem vmreti morali.
Medena rosa in drnge glive.
Zoper medeno roso in druge rastlinske glive se priporoča sledeči pomoček: Vzame se kilogram navadnega žveplenega cveta in ti množini primerno ravno toliko na novo pogašenega apna. Dene se oboje v ponev ali v kako drugo prikladno posodo in se po malem 10—12 litrov vode v mes vljije. Med vljivanjem se mora vse vkup pridno s palčico premešavati. Na to se ostavi ponev ali posoda na ogenj in med ku-anjem se zmes vedno s palčico premešava, dokler da se žveplo raztopi, kar se na tem spozna, da tekočina rumenkasto barvo dobiva. Na to se posoda z ognja vzame in pusti se, da se vsede in da tekočina čista postane in rumena kakor žafran.
Ta tekočina se potem vljije v steklenice in na hladnem kraji do porabe hrani. Pri porabi se 1 liter te tekočine pomeša med 50 litrov vode. Ta postane najprej zelenkasto-žolta pozneje pa bela. S to tekočino se rastline od medene rose napadene s tenko škropilnico poškropijo.
Cas naj se pa izbere najbolje jutro suhega in solnčnega dneva. Ta pomoček precej ne le medeno roso pokonča ampak tudi rastline napada od strani medene rose obvaruje.
Maroge in madeži na zrcalili.
Zrcala postanejo mnogokrat marogasta in z madeži pokrita tako, da se ne more več dobro v njih ogledavati.
Vzrok takim marogam in madežem so pa topli solnčni žarki ali pa prehuda pečna vročina. Kajti amalgam, t. j. ona prevleka iz živega srebra in cina, s ktero je notrajna stran steklene šipe preoblečena, da se svitlobini žarki odbivajo in tako ogledavanje mogoče naredi, ta prevleka se silno hitro vsled vročine~krista-lizuje. Zrcalo tedaj, ki na steni tako visi, da na njega topli solnčni žarki ali pa vročina od peči padajo, se vsled tega silno kmalo pokvari. Če se tedaj zrcalo solčnim žarkom ali pečni vročini izpostavljeno delj časa prepušča, tako zrcalo izgubi kot zrcalo vso svojo vrednost. Treba je tedaj zrcalo tako na steno v sobi obesiti, da niti solnčni žarki, niti toplota od peči neposredno ne zadevajo, drugače se amalgam na steklo kristalizuje in zrcalo postane nepo-rabno. Je sicer res, da se da zrcalno steklo zopet z amalgamom prevleči, vendar pa to občutno drago stane.
Raznoterosti.
(Prvi redni občni zbor zveze slovenskih posojilnic.) Zastopniki slovenskih posojilnic bodo zborovali 6. aprila t. 1. ob ]/4H. uri predpoldnem (v nedeljo) v dvorani Celjske čitalnice. Med drugim se bo posvetovalo o ustanovitvi novih posojilnic, sploh o raz-vitku narodnih denarnih zavodov, o njihovem poslovanji in o raznih narodno-gospodarskih zadevah. Natančni dnevni red objavi „Zadruga" v 2. številki, ki izide zadnjega t. m.
(Gnojenje z gipsom,) Na hektaro se potrebuje 600—8v0 kilogramov gipsa ali malca. S tem pa ni ravno rečeno, da bi ga ne smelo tudi za nekoliko manj biti. Raztroša se naj priličnejše z roko in sicer kolikor mogoče prav ravnomerno.
(Lesno žaganje kot gnoj.) Lesno žaganje ima kot gnojilo le malo vrednosti v sebi, ker se v zemlji le prav po malem razkroja. Kdor se žaganja za gnoj posluževati hoče, tejnu je svetovati, da z njim živini na-stilja. Žaganje mokre izločke živinske dobro na se poteza in nareja, da ima živina lepo suho stanje pod seboj.
(Drevesca za pogozdovanje) goličav deli državna drevesnica v Celji za letošnje spo-mladno zasajevanje brezplačno kmetovalcem, ki so se o pravem času bili zglasili pri c. kr. gozdarskem komisarji v Mariboru. Tudi se tam dobi semena smrekovega, mecesnovega, borovjega.
(Slovenskim obrtnikom) dajejo vrli Savinjčanje lep zgled. Začeli so po novej obrt-nej postavi snovati zadruge (Genossenschaiten). Osnovali so jih pa za občine Petrovče, Pirešice, Griže, Žavec, sv. Peter, sv. Pavel in Gotovlje. Prva zadruga je mizarjev, krojačev, kovačev itd. Načelnik je g. Naraks v Žavci. Drugej

zadrugi, namreč, gostilničarjev, načelnik pa je g. Hansenbichler. Savinjski obrtniki se niso dali Celju priklopiti, akoravno je se na to delalo. Naposled še omenimo trgovsko zadrugo za celjsko okolico, ki ima tudi v Zavci svoj sedež. Predsednik je g. Janič. Slovenski obrtniki štajerski posnemajte ta zgled, ne držite križem rok, še menje pa se dajte v mariborske, ptujske, celjske itd. zadruge vphati, če vidite, da ste tukaj peto kolo in se vam narodnost žali.
(Proti polžem v sočivnih kletib.) Najbolj gotovo se preženejo polži iz kleti, ako se klet s klorovim apnom izpokadi. Okna in duri se zapro in na 1 kilo kuhinjske soli se vljije '/« kila žveplene kisline, vsled česar se brž klorovi plin napravi in ves prostor v kleti napolni. Klet mora nekaj ur zaprta ostati. Sočivju klorovi plin nič ne škoduje.
(Kovnj er ej sko društvo) poroča, da pride v Čreto lep žrebec valonec v Rače pa žrebec Aubry in Perkun, težkega plemena, v Cerkovcah pa se ne priredi žrebčarska štacija, za planinski pašnik na Poliorji storila je gr&j-ščina Faalska ponudbo, ki pa ni bila sprejeta. Konjerejci Brežiškega okraja želijo premiranje pa letos to ni mogoče.
(G or n j e - s a vi n j s k a posojilnica) imela je lani 173.643 fl. 79 kr. dohodka; hranilne vloge iznašale so 44.384 fl. 20 kr. Izplačalo je se posojil v znesku 91.556 fl.; obrestij za hranilne vloge 3135 fl. 47 kr. Ostalo v gotovini je 17848 fl. 80 kr. Rezervni fond je uže močan, ima 17.630 fl. 7 kr. Hranilne vloge obrestujejo se po 5 %> posojila dajejo tudi ne-društvenikom, uradni dan je vsaki četrtek v Mozirji.
(Nove železnice.) G. Schnetz dobil je je dovoljenje meriti železniško progo od Feld-bacha v Gleichenberg do Badgone. Zadružniki : Klemensijevič-Demuth-Landerbank smejo isto storiti za železnico Rogatec, Slatina, Bohova, Konjice, spodnji Drauberg. Južna železnica je dovolila železniški kolodvor na dotič-nem mestu in je voljna prevzeti prevožnjo.
(Savinjska posojilnica v Zavci) poslalala nam je svojo bilanco za 1883. leto, katerej povzamemo naslednje izredno ugodne podatke: Hranilne uloge, katerih je bilo 1882. leta 30.802 fl. 50 kr., narastle so 'na 41.311 fl. 41 kr. Zadružnih deležev po 10 fl. oddanih je 420, I. reservni fond znaša 648 fl. 30 kr., II. reservni fond 655 fl. 95 kr. Gotovine v bla-gajnici je 4445 fl. 61 kr., sploh je denarja vedno dovolj, da ni treba pomoči iskati pri drugih denarnih zavodih. Izposojenih ima posojilnica 44080 fl. 72 kr.
Tržno poročilo. Iz Dunaja: pšenici je cena pala za 10 kr. pri meterskem centu, rž
pa ima veliko kupcev, ki izvrstnejo robo precej drago plačujejo. Za ječmenom se malo povprašuje, za ovsem jednako. Klavna živina je močno draga. Cena je v tem jneseci poskočila za do 1 fl. pri met. centu. Živahna bila je nedavno kupčija z ovcami. Pripeljali so čez 7000 ovac in 2500 jagnjet. Cesar niso tam prodali, odposlali so v Pariz. Kakor na Ogerskem postaja svinjetina tudi na Dunaji dražja; mladih praset pa toliko na trg spravljajo, da je cena padla. Mošanceljni veljajo 11—20 kr. kilo. Za-težki hmelj 155—165 za 50 kilo.
Iz Gradca poročajo, da tam mnogo goveje živine inozemci kupujejo in odvažajo, mnogo goved gre na Dunaj, Tirolsko in Bregenc.
Iz Maribora. Sobotni tržni den ni več tako obilno obiskovan, kakor nekdaj; zlasti veliki žitni vozovi so redki. Le špeharji z Dravskega polja gnjetejo se še vedno prav živahno na starem prostoru. Klavne goveje živine pa vidimo veliko gnati skoz mesto na kolodvor itd. Slava prejšnjim vinskim tržcem, zvečinoma iz inozemstva prišedšim, precej pojema. Zakaj ? Uzroki so znani, da jih torej ni treba navajati. Krompir velja hektoliter 2 fl. 10 kr., fažol 12 kr., leča 30 kr., grah 22 kr., pšeno 12 kr. liter, pšenični griz 24 kr., prednja pšenična moka 20 kr., koruzna 12 kr., goveje maslo fl. 1 • 10, svinjsko maslo 70 kr., špeh sveži 50 kr., povojeni 70 kr., surovo maslo 95 kr. kilo. Jajca ena 3 kr., govedina 58, tele-tina 55, svinjetina 50 kr., mleko 12 kr., posneto 10 kr. liter. Drva trda flosana fl. 3, ne-flosana fl. 3-20, mehka flosana fl. 2 '60, neflo-sana fl. 2 80 meter. Ogelje trdo 80 kr., mehko 60 kr. hektoliter, seno fl. 2-40, slama škopna fl. 2-10, za nastelj fl. 160 za 100 kilo. Kolje 10 fl. 1000, vino novo, pretočeno 50—80 fl. štrtinjak.
(Sejmi.) 31.^marcija Mahrenberg, Dobje, Ruše, št. Ilj pri Soštanji, Loče sv. Križ na Murskem polji.
Tržna cena
preteklega tedna po hektolitrih.
Mesta	Pšenica	M	Ječmen	« S o		Turšica		o u O tm a.		Ajda
	fl. kr.	fl. ikr.	fl. jkr.	fl.	kr.	fl.	kr.	fl.	kr	fl. kr.
Maribor . .	7 83	5.60	520	3	6	5	10		20	4!80
Ptuj . . .	7 40	5 90	4 30	3	10	5	—	4	80	470
Celje . . .	7 20	5120	4 20	3	—	5	30	5	60	6'50
Gradec . .	8 19	6 13	5 52	3	75	6	80	4	70	5 j 20
Ljubljana .	8 35	6 40	5 50	3	15	5	65	4	30	3 67 i
Celovec . .	7 35	6 40	5 40	3	—	4	50	5	—	5r
Dunaj 1 § ^	10 20	8 85	8^0	7 45		7	—	8	85	6 50
Pešt 1 2 *	1025	860	8 10	7 30		6	50	6	82	630 i