f - ^ - • —t GLAS List slovenskih delavcev v Ameriki. I!«™*1*« TXLXrON: 4C87 COKTLANDT. ---------——--->•— Entered aa Second Class Matter, September 21, 1903, a* the Post Offioe at 1 few York, N. T, imdsr ths Act of Ooof rw of Ma rah 3, 187». TELEFON: 2876 CORTLANDT. NO. 253. — 6TEV. 253. NEW YORK, SATURDAY, OCTOBER 27, 1917. — SOBOTA, 27. OKTOBRA, 1917. VOLUME XXV. — LETNIK XXV. Iz Washingtona. -ooo- tri »latlna Tied »ith t be |*wt master at New York on Oct. 1T7, 1*17, m» re na obal Atlantika. Produkti iz svinjskega me-tnajo v sedanjem času večji upliv na položaj kot bi si aden človek sploh mogel domnevati. loveško telo potrebuje gotove množine maščobe, uti moramo produkcijo prašičev, če hočemo zado-1'ljam sveta. t produkcija maščobe pa je v sedanjih časih kriti-»treba za ohranjen je tega naroda ter vzdržan je nje-rajnosti v vojni. Vsak funt maščobe je prav tako koristi kot vsaka kroglja. Vsak prašič pa je večje >sti za izvojevanje te vojne kot pa izstrelek za — I < T V (»lede pšenice izjavlja administrator, da znaša pri-mankljaj pri zaveznikih 19(i,0iljati ladje nikamor drugam kot na našo atlantiško obal in s tem bomo v stanu neskončno ustav ljati se podmorskim čolnom. Vprašanje, kdo bo zmagal v tej vojni, je vprašanje, kdo ho vzdržal najdalje in kdo bo rešil problem dobave živil in ladij. Farmer, ki dela preko časa in konsument, Ki varčuje, se borita proti podmorskim čolnom s pozitivnim in varnim orožjem. Glede govedine se zavetniki lahko sami sebe zaklada jo, ne da bi bilo treba povečati uvoza iz Zdr. držav. Washington, D i 2(>. oktobra. — Po celi vrsti konferenc z uradniki zakladnikega in drugih departmentov, se je danes formalno otvorilo urad A. Mitchell Palmer-ja, varuha imetja inozemeev. Ta urad bo prevzel nase pravni naslov in posest vsega imetja ali kapitala Nemcev, Bolgarov, Turkov in Avstrijcev v Združenih državah. Ta lastnina (properties) bo ostala v oskrbi tega varuha do konca vojne, nakar bo odločil kongres, kaj se zgodi z njo. Da se popravi napačni utis, da bodo osebno last — belonging — nemških podanikov ter zaveznikov Nemčije ki žive v Združenih državah, zaplenili, vsled česar bi bili ti ljudje brez sredstev, je izdal Palmer naslednjo izjavo. — Vse kaže, da ostaja nekaj nesporazumljenja glede statusa, soglasno s postavo trgovine s sovražnikom, Trading with the Enemy Act, — državljanov in podanikov Nemčije iu nje zaveznikov, ki prebivajo v tej deželi. Take osebe niso vsebovane v pomenu besede sovražnik ali zaveznik sovražnika kot se to besedo uporablja v postavi. Denar, ki je naložen v bankah te dežele na ime takih oseb, ni podvržen zaplenjenju od strani vlade ter ga tudi ne more prevzeti v varstvo varuh imetja tujcev. Lastnina (property), ki je prizadeta vsled te postave, je naslednja: — Lastnina ali posest vsake osebe vsake narodnosti, ki prebiva v notranjosti ozemlja nemškega cesarstva al* v notranjosti ozemlja katerikoli njega zaveznikov ali v o-zemlju, ki ho ga zasedle vojaške sile teh držav. Nadalje lastnina in imetje katerikoli osebe, ki ne prebiva v Združenih državah, ki pa vrši trgovino z ozemljem sovražnika ali njega zaveznika ali z ozemljem, ki je zasedeno od vojaških sil sovražnika. Nadalje lastnina kake korporacije, ustvarjene od Nemčije, nje zaveznikov ali katerikoli druge dežele, ki vrši trgovino z ozemljem sovražnika ali njega zaveznikov, izvzemši one korporacije, ki imajo posebna dovoljenja od te vlade- Končno pa je prizadeta lastnina vlade kateregakoli naroda, s katerim se nahajajo Združene države v vojni aH lastnina vlade kateregakoli naroda, ki je zaveznik sovražnika. Državni tajnik Lansing je danes izjavil^-da «e bodo a ter pohištva v Bolgarska spletkari. Španske težave. Bolgarska vlada hoče vplivati na Španska armada ja poslala kralju Združene države. — Srbski in grški poslanik protestirata pri vladi True tr&iislatiou filed with the post master at New York on Oct. 'St, 1»17. as required by the act of Oct 6, lt»17. Washington, D. C\, 26. oktobra. Zavezniški diplomati v Washingtona so vznemirjeni zaradi pro-bolg-ar^ke propagande, ki izhaja iz bolgarskega poslaništva. Danes sc je v državnem departmeutu zgla-sil poslanik Ljubomir Mihaelovie ter je protestiral proti nevarnosti za ameriško javno mnenje. Mihaelovie je po svojem posetu državne-sra departmenta odkrito pokazal svojo nevoljo nad prizadevanjem bolgarskega poslanika, ki je poskušal vstvariti v Združenih državah mišljenje ki je nasprotno zavezniškim državam. Xek diplomat je rekel, da bi obnašanje kakega poslanika v ev ropski državi, ako bi bili taki po-proji kot v Združenih državah, podobni onim bolgarskega poslanika Štefana Ponaretova, imelo za povod, da bi vlada, kateri je pride-ljen tak poslanik, izdala najmanj kako svarilo; ako pa bi obstal pn svojem neprimernem obnašanju, bi prejel svoje potne listine. Georges Roussos, grški posla nik, je danes izjavil, da Bolgarija poskuša izogniti se "kriminalni odgovornosti za vse njene zločine, in da je izjava, katero je izdal bolgarski poslanik v Washing-tonu, izzivanje inteligence ameriškega naroda". K temu je še do dal: "Čudim se, da more biti še kdo tako nepremišljen in otročji, da še razpravlja o tem, kar je rekel bolgarski poslanik; kdo še more vr-jeti takemu, ki je šel v boj, da ro pa in ki sedaj pravi, da želi skleniti mir, ako se mu dovoli, da obdrži plen T felo Nemčija je pripravljena skleniti mir pod takimi pogoj* ako se ji dovoli, da obdrži, kar je zavzela. Bolgari so zelo premeteni učenci Prusije in so srečni, da tako delajo. Toda Bolgari niso u-videli, da so Amerikanei prežeti principov in da bo proti njihovim prineipom in njihovim idealom, da bi dovolili Bolgariji, soditi druge narode, kakor poskuša Bol ga*, ska." Bilo bi nemoralno misliti, da bi se sklenil, mir, po katerem bi bilo Bolgarski dovoljeno obdržati svoje pridobitve." ultimatum. — Častniška stavi kralju pogoje. junta Braxilija v vojni. True translation filed with the post master at New York on Oct. 27, 1917. as required by the act of Oct. 6, 1917 Bio di Janeiro, Brazilija, 26. oktobra. — Poslanska zbornica je danes razglasila, da obstaja vojno stanje med Nemčijo in Brazilijo. Glasovanje je bilo 149 proti 1. Predsednik Braz je odobril proglasitev, potem ko je tudi senat soglasno odobril. Predsednik diplomatične komisije je nato razglasil: 44 Vojno stanje med Nemčijo ii. Brazilijo je priznano in proglašeno. Predsednik republike se po oblašča, da vpelje odredbe, katere je naznanil v svoji poslanici 25. oktobra ter da podvzame korake, ki bodo zagotovili narodno obrani bo in varnost republike." Soglasno glasovanje je bilo spre jefo s splošnim navdušenjem. Listi poročajo, da so dobili tor-pedni rušilci nalog, da takoj odpluje jo v Bahio, da vzamejo v svojo posest nemški kanonski čoln "Eber", ki je tam zasidran. " Francoska ofenziva. Dvojna ofenziva na in v Belgiji — Angleži in Francozi v ofenzivi Velike pridobitve. True translation filetl with the post master at New York ou Oct. 27, 1917, as required hy the ail of Oct. (J, 1917. London, Auglija, 26 oktobra. Spanskia drastična cenzura sicer ne dovoljuje, da bi prihajala v svet poročila o notranjem =poiož&-ju po navadnih virih, toda nek poročevalec je izvedel iz zanesljivega vira, da stoji kralj nasproti največji krizi ves čas svojega kraljevali j a. Častniška junta mu je namreč stavita zahteve, katerim ne more ugoditi, ne da bi se od-ipovedal neakterim svojim ustavnim pravicam. To gibanje je pro-weniško, ako se sodi po tendencuh višjega poveljstva, ki se nagibljc v tej smeri Za poglavitni povod sedanje krize se smatrajo disciplinarne odredbe ministrskega predsedni-ak Dato proti mornariškem oblastim v Cadizu, ki so odgovorne za beg nemškega podmorskega čolna. — Vojaško kontrolo v Španiji izvršuje izvoljen odbor po vzoru delavskih in vojaških, delegatov v Rusiji z zelo važno razliko, da je španska junta sestavljena is častnikov najbolj reakcijonarnih nazorov. Njihova namera je postaviti vojaško vlado s kraljem, ali pa brez njega. Kolikor je kralj poznan, se sodi, da se ne bo uklonil ultimatomu bms odpora. Tu ni vprašanja, ali bi se Španska vmešala v vojno, temveč pod tako vlado, kakoršno hoče postaviti junt^ bi Nemčija, posebno pa še nenaškr podmorski čolni mogli pričakovati najboljših odnošajev. Poročevalec 'Daily News' piše; '"Listi objavljajo senzacionalno veat, da so združeni odbori ar-madnih častnikov privolili zahtevi infanterijskega odbora, da se pošlje kralju spomenica. Po postavi je tako postopanje neustavno, ker je vojaščini prepovedano staviti kake skupne resolucije. Prošnja bo zalitevaia, da se sedanja vlaxla takoj odpusti in da se opusti sistem medsebojnih odnošajev strank na krmilu. Neka druga točka bo zahtevala, da se pri temelju predrugači vladni razred v deželi. Konečuo je določen rok, do katerega se mora vstreči tem zahtevam. Položaj je v resnici zelo težaven, toda senor DeAo je danes zjutraj izjavil, da vlada ni v skrbeh, da ne bi mogla premostiti teh težko**." Drugo posojilo za svobodo. Včeraj je bilo toliko posojila podpisanega, da imajo uradniki dovolj posla, da ga preštejejo. Po izvestju 12. bančnih okrajev se more soditi, da se je podpisalo za približno 4 biljone dolarjev posojila. True translation filed with the pust master at New York oa Oct. 27, 1917, n> required hy the act of Oct. % 1917. London, Anglija, 26. oktobra. V pomoč dveh Petainovih ofenziv severno od Aisne, kjer so Francozi prodrli osem milj do Laona, so danes zjutraj Angleži in Framcozi pričeli še eno močno in uspešno o-fenzivo vzhodno in severovzhodno od Ypresa. • Zdaj je feldmaršal Haig vdaril na 10 milj dolgi fronti od' ffozda Iloutholst do Gheluvelta, na južnem koncu Paschendale-Gheluvelt gorskega obronka. V današnjih operacijah je bilo vjetih več kot 800 Nemcev. Prodiranje se je pričelo daner zjutraj ob šestih v gostem dežju. Napredovali so naglo. Francoske čete so med Drei-grachten in Dreibank prebredili reki St. Nansbeek" in Coverbeck. kjer jim je voda segala do ramen. Pritiskali so dalje in zajeli več sto ujetnikov ter so zasedli Dreibank. gozd Papegoed in več kmetij na južnem pobočju gozda Houtholst. Za nenavadno gostim zavesnim ognjem so Angleži dobro napredovali. Eno uro potem, ko se je pričel napad, so izpraznili vse obrambne jame pri Bellevue Spur, zapadno od Passchendaele. Zavzeli so tudi Wolfs Copse ter so utrdili V poldrugi uri so 'Angleži zavzeli PoeMerhoeh Chateau, severno od Gheluvelt. Za ta kraj se je vnel zelo vroč boj. Slednjič so bili Nemci premagani. Vjetih je bilo mnogo Nemcev. Oete generala Petaine severno od Aisne so zaposlene v tem, da u-trjujejo postojanke, katere so zavzele v včerajšnjem sunku. Zasedle so vas Filain. Poročevalec Ass. Press s francoskimi četami na Francoskem pravi, 4la so ujeti Nemci izjavili da so bili tri dni brez hrane. Vsi njihovi častniki so se umaknili in so jih pustili, da bi se bojevali brez poveljnikov. V početku bojev današnjega dne je bilo v boju seklem nemških divizij; ko pa so nemški poveljniki izprevideli, da jim preti poraz, so naglo pozvali druge divizije iz velike razdalje. Ena teh je bila ravnokar pripeljana iz Galicije in prišla v boj v posameznih bataljonih, od katerih nekatere je takoj zajel francoski ogenj ali pa so bili vjeti. Drugi pa so še povečali zmešnjavo med umikajočimi se Nemci. Na desnem bregu Mozele, pri Verdunu, so Nemci obnovili napade v gozdu Chaume. Pariški vojni urad priznava, da je bila zavze ta ena vrsta prednjih zakopov. Italjani izgubili 30,000 mož. _ --ooo-■ AVSTRIJSKO- NEMŠKA OFENZIVA NA SOŠKI FRONTI. — AVSTRIJCI IN NEMCI SO NA DVEH MESTIH PREKORAČILI SOČO. — ZMAG AL CI SO ZAPLENILI 300 TOPOV. — ITALJANI SAMI PRIZNAVAJO, DA SO SE MORALI UMAKNITI. — MED JETNIKI JE 700 ČASTNIKOV. -ooo- Podp. posojila .. .$1,275.000,000 ____ 560,000,000 ... 418,000,000 ... 420,000,000 ... 352,000,000 ... 240,000,000 Richmond ........ 162,000,000 Kansas City ...... 150,000,000 St. Louis.......... 160,000,000 Minneapolis ...... 135,000,000 Atlanta .......... 80,000,000 Dallas ............ 74,000,000 Okraj: New York . - - Chicago ____ Cleveland ... Boston ..... Philadelphia . San Francisco Kova poštnina. Skupaj. .. $4,014,000,000 Laško minstrstvo je nsigniralo. True translation filed with the post Washington, D. _C., 25. oktobra, master at New York on Oct. 27, 1917, Poštni department je oddal uradu' *-s required by the act of Oct- 6, 1917. za graviranje prvo naročilo za 868 Sim, Italija, 26. oktobra. — Mi-miljonov znamk po 3 cente, ki pri- nistrski predsednik Boselli je da dejo po novi poštni odredbi ▼ ve- nes naznanil, da je njegovo mini-ljavo 2. novembra. Preskrbelo se strstvo resigniralo. je tudi, da se izdela zadostno ite- To se je objavilo potem, ko je vilo ovitkov (kuvert) z mamkami bila vlada ▼ poslanski zbornici po-po Se, ravno tako tudi dopisnice ražena, ko ji je bila isražen • 814 4a*ovi proti 9C. »i« - 'JJi Roško bojišče. True translation filed with the post master at New York on Oct. 27, 1917. as r17. Petrograd, Rusija, 26. oktobra. Na severni fronti so naši oddelki prodrli do železnice Riga-Orel, ne la bi bili zapazili sovražnika. Na kavkaški frouti, v okolici Panj vina in pri Unkri, Karameri-van in Van so naše poizvedovalne čete, potem ko so pognale Turke iz doline Moerivan, napredovale do jugovzhodnega brega jezera Zeri-bar. V Baltiškem morju je del sovražnega škadrona, med njimi en dreadnought, zasidran v zalivu Kuivast. Na Werderju so naše o-brežne straže prepodile sovražnika. — a premog. Amsterdam, Nizozemsko. 26. oktobra. — '' Norddeutsche Zei-tungT poluradno glasilo nemške . vlade pravi, da je bila med Nizo-zemsko in Nemčijo za dobo šestih mesecev sklenjena pogodba, po kateri bo Nizozemska dobivala nemški in belgijski premog, železo in jeklo, kar so najnujnejše nizozemske potrebe; Nemčija pa bo dobivala nizozemski živež, ilitiiii in aicovo True translation filed with the po-.tmnster at New York on Oct. 27, i:«!T. as required by the act of O-t. 0, 1917. Berlin, 26. oktobra. (Preko Ixmdona.) — Vojni urad naznanja danes, da so Avstrijci in Nemci vjeli na soški fronti več kot 30,000 laških vojakov ter zaplenili nad U00 topov- Poročilo tudi omenja, da je severni del druge ita-Ijanske armade premagan ter da se je začel umikati. Nemške divizije napredujejo pri Ročinju in Kobaridu ob Soči. Nemci se že na več mestih bore na laškem ozemlju. Nemci so pognali Italjane z njihovih močno utrjenih gorskih postojank. Dognalo se je, da so začeli Italjani zapuščati planoto 13anjšico. . * Dodatno poročilo, ki je bilo izdano nocoj, naznanja, da Nemci neprestano napredujejo ter da so vjeli večje število laških vojakov. Popoldansko poročilo se glasi: — Ko so se opomogle naše čete s tem, da so prodrle črte pri Tolminu in Bovcu napredujejo pri Kobaridu in Ročinju. Razen vojakov, katere smo vjeli, so poražene vse čete v severnem delu druge laške armade ter se umikajo. Pri prodiranju tekmujejo nemške in avstrijske čete, katere bodo več dosegle. Pri hudem prizadevanju so pognale sovražnika z močnih gorskih pozicij. Pod hudim pritiskom so pričeli Italjani izpraznjevati tudi Banjšico planoto- Mi se žtrna več mestih borimo na laškem ozemlju. Število vjetih Italjanov je naraslo nad 30,000. Zaplenili smo 300 topov, med katerimi je tudi več težkih. Med jetniki se nahaja 700 častnikov. Včeraj je bilo na bojišču jasno jesensko vreme. Nočno poročilo se glasi: — Na laški fronti uspešno prodirajo naši arinadiii zbori. Od ure do ure narašča število jetnikov in množina zaplenjenega vojnega materiala. Rim, 26. oktobra. — Vsled pritiska avstrijskih in nemških čet na soški fronti so se Italjani umaknili ter se pripravljajo na izpraznjenje Banjšice planote. To poročilo je izdal danes vojni urad- Besedilo poročila se glasi: — Sovražna ofenziva se je nadaljevala proti našemu levemu odseku v Julijskih Alpah v sredo in včeraj. Med Matajurjem in Avčo smo se umaknili ter vse preskrbeli za izpraznenje Banjšice planote. Vzhodno od Gorice in na Krasu je položaj neizpremo-iijen. Naši letalci so izstrelili včeraj deset avstrijskih zrakoplovov. Arznadni glavni stan v severnem delu Italije, 24. oktobra. (Poročilo Ass. Press). — Dopisnik je odšel iz glav nega stana v spremstvu nekega laškega častnika in posrečilo se mu je obiskati Gorico, ki zelo trpi pod sovražnim ognjem avstrijskih baterij. Dopisnik je opazoval operacije z gradu v Gorici. V Gorico je dospel v onem trenutku, ko so pričeli Avstrijci in Nemci na severu z fen-zivo- Nemci in Avstrijci so tvorili svoje prodiranje s hudim artilerijskim obstreljevanjem. Italjani so jim odgovarjali na dvajset milj dolgi fronti med planoto Banjšico in med Tolminom. Ko se je vozil dopisnik po železnici iz glavnega stana, so padali izstrelki v okrožje treh milj izven Gorice. Sovražnik se poslužuje orožja vsakega kalibra: od petnajst palčnih topov do strojnih pušk. Italjani so že pred par dnevi vedeli, da bo začel sovražnik s to ofenzivo. Sedanja ofenziva naj bi bila najhujša v letošnjem letu. Avstrija je poslala na soško fronto veliko svojih vojakov z ruske fronte, istočasno so pa tudi opazili na soški fronti brandenburške čete ter nemške topove velikega kalibra. Iz vsega tega je razvidno, da se hočejo ]>olastiti Avstrijci in Nemci Banjšice Planote, katero so bili pred kratkim zavzeli Italjani in vjeli več tisoč avstrijskih vo-» Avstrijci hočejo pognati Italjane na njihovo starci črto ob Soči, da bi zavarovali Trst. Razen Avstrijcev se vdeležujejo bojev brandenburške, saške in bavarske čete. Italjanski vojaki so prišli v Gorico preko mosta, katerega so bile napravile laške tehnične čete- Stari masivni kamniti most je bil namreč razdejan. .Velika papirnica ob Soči je zdaj kup razvalin. .....— ' PMf - "-."WW "GLAS NARODA* SLOVENIC I*HANK SAKSKR. President (Slovenian Daily.) Owned and published by the PUBLISHING COMPANY (a corporation.) LOUIB BENEDIK. Treasnrer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: Ft! Cortlandt Street Borough of Manhattan, New York City. N. Y. Na celo leto velja list za Ameriko in Canado....................$3.ft0 Za pol leta.................... 2.00 Za Getrt leta .................. 1.00 Za celo leto za mesto New York $5.00 Za pol leta sa mesto New York.. 3.00 Za četrt leta za mesto New York 1-50 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 "GLAH NAROnA" izhaja vsak dan izvzem« nedelj ln praznikov. "GLAS NARODA" ("Voice of the People") Issued every day excejrt Sundays and Holiday« Subscription yearly $3.50. _ Advertisement so agreement. Dopisi brvi podpisa in osebnosti ne ne prioWujeJo. Denar naj «e blagovoli pošiljati po — Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje tolvalifiCe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. _ Dopisom ln poSOjatvam naredite ta-"GLAS NARODA" islsv: 6V Cortlandt St.. New York City. Telefon: 2876 Cortlandt. Problem razdelitve zemlje v Rusiii. GLAfl NABODA. 27. PET 1917. ■■—a—MP—iiiil i -ooo--f (From The Evening Mail.) -ooo- Tnu- l rnu^latinu filed with the T«o6t master at New York on Oct. 27, 1917, as r»ijuir**d by the act of Oct. 1H17. (Jrof Ilija Tolstoj pi>e: — Zemljiško vprašanje je naj vet-ji in najbolj težak problem nove proste Rusije. Ji Pred dolgim rasom, ko ni še nihče vedel, kaj pome-njajo politične stranke, je bil "Zemlja in prostost" bojni Klic ruskega kmečkega stanu in ta bojni klic je družil kmečki stan krog brigantov sedemnajstega stoletja, — Itenke Kazina in Puga<"eva. To je bil posvečeni cilj naših ruskih sužnjev, vernih niuzikov in prvih ruskih proletarcev. V sled tstal klic "Zemlja in prostost" tudi imjiii kli<* vsrh demokratičnih strank v Rusiji. Vse te stranke priznavajo, da je to eno glavnih vprašanj trenutka ter >♦• stranke razlikujejo med seboj le glede rešitve tega problema. , (Vlo xxijaliH>-deniokratična stranka, ki je dobila sv«»j katekizem že prirejen iz Nemčije, se je morala ozirati :ui zemljiško vprašanje, kjati v drugačnem slučaju bi se proti gibanju dvignil kmečki stan. Karl Marx in njegovi učenci so bili dolgo časa pre-m i«'-ani. da j< tako v kmečki ekonomiji kot v drugih vrstah industrije zmaga kapitalizma neizogibna. Vsled te-odobravali izgubo zemlje od strani kmetov ter povečanj«* velcposestev kot korak k uresničenju idealov so-eijalizma. Res je, tla sta Marx in Engels izpremenila te svoje iia/.nre kot je razvidno to v njih manifestu iz leta 1848 ter celo priznala, da more postati rusko kmečko zadružinstvo < Mir, o katerem smo poročali v knjigi dr- Goričarja. Op. ured.) temelj reform v poljedelski ekonomiji na podlagi six ijalnih principijev. Kljub temu pa se je čulo razprave o nazadnjaštvu naše kmečke "buržoazije" prav do izbruha sedanje velike revolucije. Ruski k um* t | m m 1 jarmom des]»otiziua in zasužnjen od plemstva, je skušal najti rešitev zemljiškega vprašanja v iskanju proste zemlje, ki pripada jx> njegovi misli Bogu. V veliki meri se je približal tem idejam veliki ameriški ekonom Henry George in v isti meri tudi moj oče, L< v Nikolajevič Tojstoj. Oba sta prišla do sklepa, da zem 1 je ni primerjati s kapitalom ali trgovsko robo, temveč tla je v svojem bistvu kot zrak ali voda, katerih ni mogoče niti kupiti, niti prodati. Svetopisemska priprostost te rešitve zemljiškega v-prašanja, ki ne jemlje vpotev niti časa, niti socijalnih in ekonomskih razmer, napravija vzdrževatelje ideje o enot nem davku neodvisnim od vseh strank. Ko so odpravili v Rusiji tačanstvo, je bil boljši del našega plemstva vedno mnenja, da morajp dobiti kmetje več zenilje poleg one, katero že imajo- Socijalisti in narodne popularne stranke so mislile, da je popolno zapleujcnje vse privatne zemlje neizogibno in da mdra biti zemlja narodna ali občinska last, tako da bo mogel vsak, kdor jo bo potreboval, delati na nji. Na nesrečo pa je le zelo malo ljudi proučavalo zemljiško vprašanje in kmečki problem neodvisno od oblike lastninstva. Oglejmo si, kaj nam pripoveduje nepristranski govor številk: Botanična mapa Mr. Tampfileva kaže, da se je tekom tisoč |«-t življenja ruskega naroda obdelalo le osem odstotkov naše skupne zemlje. Ostalih 92 odstotkov je obstajalo iz gozdov, step, močvirij in drugega neporabljenega prostora. Do istih številk bomo prišli, če razpredelimo deželo po lastnikih. 90 odstotkov vse ruske zemlje pripada državi. tO odstotkov pa pripada kmetom in privatnim lastnikom- Ce primerjamo te številke, vidimo, da je bila in ostala vsa državna zemlja divja od časa kralja Vladiipirja "svetega" naprej, pred več kot tisoč leti in da se je oble zemljišča, ki so imela lastnike. Kmetje lastujejo večino zemlje. Glede privatne lastnine zemlje zavzemajo prvo mesto kmetje in Kozaki, ki imajo v rokah 80 odstotkov privatne zemlje. Tekom zadnjih petdeset let se je ozemlje obdelane zemlje na jugu in iztoku Rusije (Črna prst) povečalo za 40 odstotkov. Leta 1860 je obsegalo to ozemlje 49,278,000 desjatin; sedaj pa obsega 76,635,379 desjatin. (Desjatina obsega nekaj več kot tri ameriške akre.) Na severu Rusije pa se je nasprotno obseg obdelane zemlje zmanjšal. Obsegal je 34,499,000 desjatin, a obsega sedaj le še 30,632,437 desjatin. 'To pa pomeni, da se je sicer prebivalstvo več kot podvojilo, da pa vendar prebivalstvo severne Rusije, ki se vedno pritožuje, da nima dosti zemlje, ne smatra za koristno polastiti se "božje zemlje" ter jo obdeloati. Ali je to krivda privatne lastnine ali posesti? Oglejmo si odgovor v številkah. Leta 1895 je imela Rusija 487,692 privatnih posestnikov zemljišč ter 25,000,000 kmetov, ki so lastovali zemljišča. Nekaj na tri odsttke veleposestnikov (15,752) je imelo v svoji posesti nad 70 odstotkov vse privatne zemlje, razven one kmetov. To kaže, da je treba delati ne privatne lastnike zemljišč, temveč to peščico veleposestnikov odgovorno za u-stavljenje in nazadovanje poljedelstva. Razdalja je največa težkoča. " / Prva in glavna težkoča, ki se stavlja nasproti ruskemu poljedelstvu, so — razdalje. Veliko avtorite je mnenja, da se porabi 50 odstotkov časa in dela naših kmetov, da premagajo razdalje- Celo nemški socijalist David dokazuje, da se mora poljedelstvo vršiti z izgubo, če so polja oddaljena več kot dva kilometra od farme same. V tako.razširni deželi kot je Rusija, kjer imamo tako različne vrste zemlje in tako različna podnebja, je rešitev zemljiškega vprašanja po principu enakosti skoro nemogoča. Vprašanje je tudi komplicirano vsled različnih vrst pravnih naslovov, pd katerimi imajo zemljo. V Rusiji imamo zemljišča, ki pripadajo devetim različnim tipom posestnikov: 1. — država; 2. — apanaža; 3. carski kabinet; 4. — samostani; 5--cerkve; 6. — kolonisti; 7. — privatni posestniki; 8. — mužiki; 9. — Kozaki. Prvih šest razredov zemljišč se na lahek način prevzame v narodno posest. Privatna zemlišča pa nudijo velike težkoče. V tej skupini imamo zemljišč, katera so podarili car-ii svojim ljubimcem; zemljiča, katera so pred številnimi leti kupili različni ljudje od Bakširov in Kirgizov ter majhne farme, katere so nakupili kmetje z največjim naporom in s svojim krvavo prisluženim denar j em- Težkoča rešitve zemljiškega vprašanja je še povečana vsled posojil na ta zemljišča. Te obligacije, ki znašajo več milijard, so raztresene po različnih bankah po Rusiji in inozemstvu. Oblika zemljiškega lastninstva kmečkih zadrug ter ona Kozakov sta tudi različni. Vse to dokazuje, da bo celo s sodelovanjem narodne skupščine nemogoče kmalu rešiti zemljiško vprašanje. Napak številnih stoletij ni mogoče popraviti v enem letu. iz Slsrega kraja. Smrtna kosa. V Dragomlju je umrl omlotni •posestnik in trgovec Josip Štefa-nie v starosti 60 let. Zapušča ženo in četvero otrok. Svoječflsno je bil tudi župan in načelnik krajnega šolskega sveta. V Sv. Križu pri Kostanjevici je umrl posestnik Janaz Kerin, star 76 let. Bil je pridan in dober go spodar in si je iz poeetnih malih razmer pridobil veliko premoženje. Bil je eden prvih, ki je po trtni uši regeneriral vinograde na Dolenjskem in eden prvih zadru-garjev-poselničarjev. Za slednje je žel samo nehvaležnost ljudi, za koje je mnogo storil. Na soški fronti so padli sledeči Slovenci: poročnika ISibic in Za-fošnik ter praporščak VošuUuik. Odkod so detna, se ne poroča. Potresi na Dolenjskem. Iz okoliee Cerklje pri Krškem, septembra. Minu-Lega meseca je bil pri nas ob naslednjih dneh potres: 1. avgusta je bilo ob treh popoldne močnejše vznemirjenje tal. 2. avgusta je bil ob 9. uri 12 minut dopoldne precej močan sunek, trajajoč pol sekunde, spremljan z rahlim bobnenjeau. Okna so na lahno zazvenela, lahki predme* i so se za spoznanje premaknili. Ob Vi lahko rabite sto različnih zdravil, toda le en« je uspešno zdravilo za protin. REMO PROTIPROTINSKO ŽLIČNO ZDRAVILO To je edino uspešno zdravilo za protin. bolečine v hrbtu, na straneh, ohromelost kosti in druge bolezni, ki nastanejo vsled prehlada. Ena steklenica $1.00, tri steklenice $2.80, šest steklenic, popolno zdravljenje $5.00. Več zemlje mora biti obdelane. — Vsa zemlja mora pripadati onim, ki delajo na "jej, — to je edina vodilna zvezda, ki jo imamo pred seboj. — Edina resnica, ki jo poznamo, je — da nima Rusija dosti obdelane zemlje za celo svoje prebivalstvo. Tudi če dobi kmečki stan vso zemljo, ki se nahaja sedaj v privatnih rokah, bi pomenilo to le povečanje one četrtine desja-tine za vsakega kmeta. To nam dokazuje, da ni glavno vprašanje radelitev zemlje med kmete, — temveč da je glavno vprašanje obdelan je novih zemlja, — zemljišč, ki niso bila — še nikoli razorana. "Boj z Bogom" za teh 92 odstotkov nekultivirane zemlje, ki je ležala neporabljena tekom tisoč let in le v dobrobit zverem in pticam, je edina možna rešitev tega velikega problema. Druga rešitev pa je bolj intenzivno obdelovanje dežele, ki se že nahaja v naši posesti. oooo-- K meni laliko pridete s katerokoli tajno boleznijo, in zdravil vas bom popolnoma tajno. CROWN PHARMACY 2812 E. 79th ETREET, E CLEVELAND, O. Pomanjkanje vode. jpravlja težko dihanje, zaspanost Voda je jela pohajati zar..d\ su- v splošnem in tla se pri čaju lahko še tudi tržaškemu vodovodu in!Prečuje z učenjem cele noei,, ne da oblast nujno poziva obeawtvo, bi tem u;!o kaJ ( je pripisovalo s poeetka se veliko <1 rv.frih dobrih lastnosti ter *ra pri- t poročalo kot koristnega pri skoro vseh boleznih. nujno poziva naj ne trati vode. 1500 grozdov na eni trti. Osješk a ' H rvatska Obran a'' poroča: V Orahoviei ima na svojem dvorišču upokojeni šrlski ravnatelj Ivan Zamborv prekrasno trto, na kateri je letos nad 1"»00 grozdov, kar je v resnici posebnost. Sploh pa je trta lotos 7. uri 45 minut zvečer pa je povaodi jak0 dobro obrodila, po bilo le hipno trepetanje, tla so se lahno vznemirila. 4. avgusta je bil ob 10. uri 25 minut dopoldne močan sunek, spremljan z močnim bobnenjem Poslopja so se močno stresla, premaknilo pohištvo, okna so zazvenela, viseči predaneti so se majali. Občutili so ga skoraj po vsej okolici ter je ljudi močno M/ncmirilo. 10. avgusba je bil ob 9. uri 55 minut dopoldne močnejši sunek od spodaj, trajajoč pol sekunde, spremljan z dokaj glasnim bolwie-njem. Zagugalo se je zidov je in pohištvo za spoznanje, sicer bre«! alias tee vseh posebnosti. Nekateri so baje kavarni čutili dva stresljaja. 20. avgusta ob 11. uri 54 minut dopoldne so posamezni ljudje občutili močnejše vznemirjenje tal sebno pa v tem kraju. K zgodovini čaja. Pošiljanje da.-il na Francosko. True translation filed witli the jHi^t master at New York en «><-t. 27, l'.JtT, as required Uy the act of Oct. G. 1**17. Washington, I). C. 26. oktobra. Vojni nrad je danes objavil kako naj se pošiljajo božična darila ameriškim vojakom na Francosko. V Ilobokenu bo nastavljen jrene-ralni vojaški uradnik, ki bo nadzoroval tako pošiljanje v dogovoru s poštnim uradom in ekspresno Bilo je dne 1. oktobra leta 165$ .družbo v Xew Yorku. ko je bilo prvo omenjenje uporabe j Vojni urad naroča, da se poši-čaja vsebovano v nekem oglasu.jjjanje prj-.ue takoj: odposlala pa natisnjenem v "Mercurius l*oli- se ne bo nobena pošiljatev. ki bo tieus*. Ta oglas je imel naslednja J prišja y Hob oken J"> polnoči 4. de-vsebino: — To izvrstno in od vseh ccmbra. Ime in naslov pošiljatelja zdravnikov odobreno kitajsko pijačo, imenovano od Kitajcev "t»» ha", od drugih narodov "tay? mora biti na zunanji strani. Preti p is zahteva, da pošiljatev zri paketno pošto ne sme tehtati nad e, se prodaja v Sultaness 1 - fumov; pošiljatev mora biti v i. v Sweeting s Hents in i(»senem zaboju. Zaboj za ekspres pri Royal Exchange, London. jne sme tehtati več kot 20 funtov. Od onega časa naprej je posta. Pokrov T»a mora hiti tak. tla se lah-čaj narodna pijača Angležev ter ko pregleda vsebina. Živežna po je vsebovana tudi v jedilnem pošiljatev mora biti v škotljah ali Ob 2. uri 35 mimut popoldne so sramu na fronti. Dr. Johnson iz- steklenicah, pri mirnejšem dolu zaposleni lju- Javlja, da se je prvič importiralo d je občutili sunek z rahlim bob , čaj v Anglijo iz llolamLske leta u en jem. Lalikejši predmeti so se 1666. a ta oglas dokazuje, da se je za spoznanje preauakaiili. Poštna in ekspresna pošiljatev naj naslovi na "Pier 1, Ilobo-ken. N\ -f." Xa zaboju mora biti dr. Johnson zmotil in da ^e je po-'napisano "»'hristmas Box'". Zunaj V noči od 21. na 22. avgusta je javil čaj v Londonu že osem let mora označiti vsebina, bil ob 12. uri 10 minut po polnoči preje, jsilen udar od spodaj, da je vzura-j I^ta 1660 piše neki Pepvs. da p^ spahnenjtl in zdrobljen ja , mil ljudi iz spanja. Sunek je tra> **vžU svojo prvo čašico "kitaj- ^ ^ ^ ^ ^ „ jal mad eno sekundo, mod trese- •pijače . Kmalu po objavljenju _ njem je še dvakrat prav občunt-1nave^lenetra oglasa je izdal £ L>LER V rabi if 50 Ut pri «lrvren*kih e sla-uato zabobnelo, zamolklo rohne'!vi čaj "kot ohranitelja popolnega nje se je še dokaj časa slišalo. To-!zdravja do skrajne starosti." I>f> jediao pran s Tarstveno znamko sidra, pot ee je močno stretaio, škripalo j<*tavlja .se, da dela čaj telo gibčno ^ 35 ir 65c T h amrewt m je zidovje in tramovje. zazvenela 111 močno, da je čaj zdravilo pro. ad. ricmter & co. okna, isvinje so sc zbudile, kokoši tl glavobolu in utrujenosti, da minut zjutraj rahlo zibanje v dveh presledkiii. trajajoče nad pol sekunde, čulo se je rahlo brnenje. Lt spanja me ni vzdramil, bil sem pred četrt ure še vzbujen. Ob 8. uri 50 minut dopoldne pa je bilo zopet rahlo vznemirjanje tal. 27. avg. je bilo ob 8. uri 55 min. dop. močnejše vznemirjenje tal. Posebno naznanilo. tega ne računa nič sa nasvete ln preliče vsako bolno osebo s X-tarkl bresplačne. eko se pusti potem pri nJem sdravltL Vseeno Je. kdo ln kako Vas Je edravll. a* kako dolao ste te bolni: pridite k tema vellkemn ftpeeiallsta ln pokali t m*, krni more sa Vas storiti. _____ _ — ^ -.....- m Poroke. Poročil se je Franjo Golob, učitelj v Dol. Pirošici, z gdč. Min ko Wednbergerjevo iz Zagorja ob Savi. Poročil se je Alojzij , Demšar, posestnik in usnjar v Železnikih, iz go»pico Franico Kosme 1 j, posestnika hčerjo tamkaj. Dobili so ga. Tržaška policija je preko mno-gHi oseb izsledila končno enega izmed po n are j alee v krušnih izkaznic. Bil je to 341etni litograf Ivan Boenco, uslužben v litagra-fiji Guttmaskn v ulici Cecilia Rfett-meyer. Boenco je krivdo v celem obsegu priznal; tri plošče, s katerima je ponarejal izkaznice, so našli v tiskarni. Boenco je prodajal izkaznice po 60 vin. raznim ženskam iz okolice, le-te so potem kupovale kruh v gotovih prodajalnah po 1—2 K kilogram, nato ga pa prodajale po istrskih vaših po 3 krone kilogram. Boenca in več look «0 Ali imate botečlne v ielodcuj •II Imate katar; Bolečine na ledvicah, aH v mehurju, na Jetra h T Ravnui-ttasm, glavobol, zaprtje? Nečisto kri, bolečine In tetiva nervozno«*, kilo, kaMi slaba pljuča. na. Vaša priložnost. Sedaj Imate pr|w 11 ko, ds vprašate u ■vet velikega ipeel-sllsta, ki Vss prmJ Iftče natanko S XJ farkl. Še nlkdo nI nudil taks lepe »HJ like bolnim moiklm In ianakam v tam msstu. Nujno Vas poživljamo, ds nas takoj vprašata sa svet. Ne čaicajtei odlašanja Je nsvar« no. ZA $UM.W X-ZARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJE A KO STE BOLNI. Pridite takoj tn postita se natanko preiskati po tem apedattstu: potem bodtM vedeli aa VaJo pravo bolesen ln ako morete osdravetL Njegov uspeb In dober glas )• posledica vestne prelakave ln učenih metod, katerih ae poeiuiuje v vsakem sla-čaju. Njegovi različni stroji, katere Je nabral s vssh delov sveta, tvorijo najpopol-nejai ln najboljši urad V tem mestu. Tukaj morete najti mnogo čudodelnih strojev, ki dosežejo- svoj namen, ko vae drugo nI več pomagalo. Je vseeno, kaka Je Vala bolesen; ako sdravnlk najde, da Je ozdravljiva, se bodete prepričali, kakor' hitre Vaa prične adravlU. da ste na potu boljšanja tn stalnega adravja. Zdravnik ne man Vašega talko prtatulenega denerja. ako niste doeegU popolnega uspeha Oglasita sa pel nJem ta povejte mu svojo bolesen privatno ln zaupno. DOCTOR COWDRICK, Specialist <047 Eaat 9th Street 4th Floor Betw. Euclid A Prospect, Cleveland, a Uradna ura; ob delavnikih od S. ure zjutraj do a zvečer. Ob nedeJlsh od ta. de f. NAZNANILO Naznanjam rojakom po Cleveland u in okolici, da sen1 udprl na novem prostoru POOL ROOM Na razpolago linam tudi fine cigare in vsakovrstne cigarete, tobak in soft Drink's. -Rojakom se toplo priporočam za ohUen obisk, dobro poznani rojak _ FRANK S E S E K sati ST. CLAIR AYR, CLEVELAND, OHIO. J ...... - — „ ______at_ ■ GLAS NAHODA. 27. OKT. 1917. Delo m učenje —-ooo- v šolah. Za fcahtevo, da se uči dela v šolali, tivelika raznolikost kitere-M)v. Stariii že4e, da bi se oapra-vilo njih otroke sposobnim zaslužiti si svoj lastni kruh, industri-jalni interesi si žele boljših delavcev in nekateri izmed nas trdijo celo, «la je delo absolutno pogrebni dodatek k metodam kulturne VZfcOje. Zagovorniki poklicnega izvež-biuija čutijo, da bi moral biti vsak otrok opremljen z orodjem, s katerim si bo priboril svojo pot skozi življenje. Oni izjavljajo, da nima otrok od časa, ko se je premestilo industrijo iz doma v tvor-jiieo, nikake prilike, da bi se k učil doma v svoji hfc* kot vajenec in da ni nobenega prostora, kyer bi se dejanski izuril v poklicu. Dejanski pa se je industrija ni iapremeiiila le glede prostora. Iz-prememla se je tudi glede metod. Stroj je odpravil veliko starih potreb glede napornega pridobi vanja izurjenosti in v številnih naših industrijah je »eizurjen odrasli popolnoma na svojem metrtu ke prsi dan. Obrti pa, ki zahtevajo posebno izurjenost, so tako komuplicirane, da bi sole najbrž ne iiKJtglc dobiti v roke potrebno opravo, to je »troj itd., in da bi tudi primaui j kovalo časa za izur-jenje. Kazveiitega pa nimamo v demokraciji več pravice reci otroku : *' ti morate postati t»kar prav kot r»e moramo reci: *'ti moraš biti republikanec.'' Resne«" razmišljanja pa je vredna izjtova trgovcev in indu strijalcev, da je povprečni izšola nee msusjKraea. Ce «»e je učene« tako izšolalo, da ne luore uporabiti svojega šolanja, ko pride veti v svet. je vse to učenje slabše kot izguba časa, kajti s tem je minula najboljša učna doba ilotičnegn. Trgovec »e ne pritožuje radite^ra, ker 11»' uči šola kakega posebnega dela, ki ga zahteva on. Pritožuje s«*, ker je učence nesposoben v delu, katerega be je učilo v šoli. Vsled tega mora biti nekaj radikalno napačnega v šolskem sistemu m njega metodah. šola ne more pripraviti otroka ra življenje, kajti ogiba se življenju, ker se je umaknila iz življenja samega m sedanjosti ter živi % »vejem lastnem svetu, hrepeneč l»o mrtvi preteklosti. I'o mislih številnih nas pomeni kulturna vzgoja še vedno nagro-niadeige mrtvih dejstev. Vse, česar povprečni človek ne ve, je vredne učenja, kajti znanje, ki ni splošno, je znamenje in zagotovilo od Inmost i. Znatni je latinščine in grščine ter različnih mitologij in mitoloških pojmov dela človeka »e vedno odličnejšega proti vsakemu drugemu vsakdanjemu človeku. Sola šc •vedno meri človeka po stopi.ijah, po katterih se razlikuje od navadne črede. Vsled Ufga si naš šolski sistem ua obupne načine prizade-yi, da bi si ne umnuizal obleke v stiku z življenjem, kajti kot indijanskemu medieiibcu je tudi njemu ana no, da pomeni več mint erijev več eNpekt*. Potreba proučevanja življenja. Posel šole je, seznaniti nezrelo bitje z zrelim svetom, da bo moglo živeti v njem c najvočjo ko-rstijo. Kako moremo upsrti, da izvršimo to najliolj važno spojen jc potom šoUkega sistema, ki se skuša vzdržati visoko mad tem zrelim svetom f Delo, k t tvori nase due\no življenje Ln ml kater«»ga smo odvisni glade svoje ekssttenee, bo moralo /.a \/.t-iiiai i \ aJuio mesto v šolski MOibi, in ne delo v različ-nnit obrt ili. temveč kot kos življenja, katerega se proučuje, pre-iskuša ui razumeva. Oterusto m* naokoli. Življenje dwuM4nj«irii »luu je Inij dragoeeno, bolj zanimivo, vjije sloječe, boga-t*>>e v in is I »h in lepoti, kot je bila katerakoli doba v zgodovini Gr-ške, Rima sli Kgi|»fca. Doba naj-nuiumli za usšo sre»*o ku nase blagvmtanje je Msluiij* doba in »rvdslva iu metode, vsled katerih se ra/tik u jem o od kanibalov, morajo I tli i glavni predmet učenja. Mi ne rsdikuj«tuo odkauibala. ker delamo raaUcno. Civilicirsua BMmoI j« sled »ha izurjenosti, da se napravi ali ustvari potrebne stvari aa življenje. Govorimo o razvoju človeka a besedami dejanj ali ustvarjenja. Kamerata doba, kovinska doba, dobs pare m elektrika anačajo mejnike v razvoju fijn i aih i n duha. danes ae ne v ozkem stiku z umetnostjo risanja. Povprečni otrok se bo vec naučil glede principov umetnosti , . . , ... . , . . potom fotografiranja kot pa j>o-pred njo industrija in kjer m no- . _ - „ . , ... e . « -f , J ._■ . - tom risanja, kajti fotografaranje benega modernega stroja, tam nt zaht nobene civilizacije. Najti je lahko razumljivo filozofijo, ki tvori temelj industrijal-nih procesov in ki je učila človeškega duha logike ter ga napravila sposobnim višje kulture. Industrija je prav tako velika kot življenje samo in vsebuje vse procese, ki jih je zapaziti v življenju. L>a damo samo eno primer izmed tisočih, katere bi se lahko na- manj izurjenosti m nadarjenosti. Fotograf pa se mora nauoiti ne le procesov razvijanja in snemanja, temveč tudi izbire dobrega predmeta ter se seznaniti z učinki luči in sence. Vse dosedanje pa se tiče le enega posameznega predmeta. Isto velja tudi o številnih drugih oblikah dola. Velika prednost leži v tem, da je delo kot tako veliko bolj vel j no na razpolago pri pouku otroka kot pa je abstraktna vedlo, naj premotrimo možnost Jnisel sama Vsak izmed n&& im& proučevanja fotografiranja v šol-|^lede tega svoje laatae Uorijey a skem prostoru. Za otroke je m,treba jo le stopiti v razredj ^ bolj zanimive stvari kot je slika. g0 otroci na dehl in takoj lahko Ničesar pa ne zanima otrok bolj kot skrivnostno delovanje foto-grafične plošče. To govorim iz lastne skušnje. Pred par leti sem' se lotil poučevanja fotografije v neki poboljševalnici. Moč, da pripustim dečke ali da jim odklonim vstop v temnico, kjer se izdeluje plošče, je bila največja, kar sem jih kdaj imel v roki. Mislite si skupino živahnih, hrupnih "slabih dečkov"*, ki so sedeli nemi kot grob ter nepremično, kajti razlagal sem jim naravo plošče in kako je mogoče dobiti odtis. Ce premislite vse to, boste dobili malo pojma o tej moči in posledicah; katere bi se s tem lahko doseglo. Takim ljudem bi se leLko več rodnim Listom'* iz Tumova, je povedalo kot dovoljuje prostor v J dne 24. avgusta umrl Vaclav l»eu- Balsam for Lungs kalili smo runa zdravila, toda j« bilo zastonj. Ko uno p* kupili Se- Btltim pljuf* Je kaSelj zrinil po par po-pitklh." časopisu. Pripomniti pa hočemo, da ni edinole ru^1'! eax, ki more pasti s svojih višin. Nikdo izmed nas ne ve, na kakem stališču se bomo nahajali jutri. Svet je polti moških in žensk, ki niso videli vnaprej hurikana, ki jih je po metel v odvisnost in ki so morali dc lati za življenje, kajti za učenje je bilo žc prepozno. Iz Avstro-Ogiske. Učenje številnejših ved. Ce vidi tak deček fotografa, kako prinese int mlečno-belem negativu »iiko njega samega ali kakega drugega znanega, hoče seve da takoj vedeti, zakaj proizvaja ona tekočina tak učinek. Pustite | da bo deček sam fotograf, pustite mu tehtati kemikalije in jih zmešati ter s tem ga boste učili aritmetike kot se je nikdar ne uči iz šolskih ku jih in potom vaj z mrtvimi črkami. Vi ne lazvijete le mišic v nje-goviii prstih, da morejo opravljati potrebne posle s skrbjo in ročno. Vi ne vzgajate . duha vstrajanja. ki je neizmerno več vreden kot pa so vsi mrtvi jeziki, kar jih je kdaj govorit človek. Vi polagate s tem temelj za poznavanje kemije življenja, katero poznavanje bo prišlo kot blag prijatelj k vaše* i ku otroku tisočkrat v njegovem življenju ter mu pomagalo preko težkoč, ki bi drugače resno ovirale njegovo napredovanje. vsakdo vidi, kako sta duh in telo otroka harmonično pozorna, črpa-, joč znanost kot črpa solnce roso s travmka. Stopimo pa v razred, kjer poučuje učitelj na stari način. Vsakdo lahko zapazi, kako strašen mora biti napor s strani otrok, da ostanejo pozorni ali da razumejo to, kar se jim predava. Celo tam, kjer je tak nerazviti cUrti uspešen ustvariti si priličen pojm. je pogosto le st^ar par let, da ta pojm popolnoma izgine. Sedite le za mizo ter napravite seznani o vsem, kar vas je šola naučila in videli boste, kako malo onega je še sedaj in koliko vam ji ušlo za vedno. (Severov Balzam za pljuča). Ne reči te samo: "Želim nekaj za • moj Icsielj-" Navadite se zahtevati zdravilo po njegovem polnem imenu, da se izognete nadomestitev. Zadnjih 37 let je Severov Balzam za pljuča uspešno zdravil kašelj in prehlade in take bolezni. katerih prvi pojavi so kašelj, kot na pr. kašelj pri influenci. vnetju sapnika, oslovskem kašlju, hripavosti in vnetju grla. Isti je izvrsten za odrasle in otroke. Cena 25 in 50 centov. — V lekarnah vsepovsod. tel. ravnatelj sladkoraice v pokoju. Kajni je bil moz plemenitega srca in navdušen za svojo češko domovino. Ko so odprli oporoko, se je pokazalo, da je volji 2U.OOO kron Oeški akademiji ved in znanosti. To je rodoljub! Dr. Kramar v javnosti. Iz Prage se poroča: Tukaj se zatrjuje, da postane dr. Karel Kramar, ki je bil nedavno izpuščen iz ječe. načelnik češkega na-rodnesa sveta. Delavci pred sodiščem. Pred divizijskirm sodiščem v Pragi na Češkem se je pričela obravnava proti 36 delavcem, ki so povzročili stavko v tovarnah izdelovanje streliva. Severe'* CeU and Grip Tablete (Senrove Tablet« zoper prehlada in hnpo) so umne, da preženejo preklad r **}krajieni £asn. Severov* družinska zdravila so naprodaj v lekarnah vsepovsod. Zahtevajte "Severova" ponji-bovrm polnem imenu. Če Jih ne morete dobiti v domači lekarni, naročite jih naravnost od W. F. SEVERA CO., Letina krompirja. 70 niiljunov meterskih stolov kiompirja letošnjega pridelka imajo v Avstriji na razpolago. za'Pridelek razdeJe takole: ♦mI-stotkov za seme. 10 miljonov metliških stotov dobi ubožnejče ore-| Stavka tobačnih delavcev. jbivalstvo, 10 miljonov armada. Za l Vsled stavke 1300 delavcev v t ostalih *i!) miljonov zahtevajo [Košieah na Zgornjem Ogrskem agrarci popolno trgovsko svolm-j (.Slovaško) je tamošnja tobačna do. Minister Hofer te temu tovarna ustavila svoj obrat. upira. Učenje potom vida in tipa. Materijal za delo mora biti pied otrokom, kjer ga more videti ter se ga dotakniti. S tem mu ni treba slediti abstraktnemu po tovanju kakega odraslega v nepoznane krajine. V kolikor j*1 ab-i straktna misel odsev konkretne stvari, ima ta abstraktna misel malo upanja, da bi napravila vtis breoti. Ta pot je najlažja pot. S tem, da je izključila delo iz programa, se je iicoguila šola svoji najbolj vaani naiogi in dolžnosti. Dala ni namreč otroku razuinova- vrednosti stvari, razumevanja ne relativne katerega more nihče resnično razumeti življenja. Nemogoče pa je doseči ta- . . ko razumevanje brez dela kajti jsluzbe- ^e. unijske majne, dela se vsak dan. Zelo lepe «ove hise, opremljene s elektriko in vodo. Dovoljeno je imeti kokoši in krave. V bližini lejie tvrkve. Sole in zabavni prostori. V naših majnah v CarlN.n. Republk- in West Viririuiji nudimo delo za pikom, strojem, entry in sekanj**. Delavce z;t zunaj iu ziioirvj. jm^ kladalce trajnic. Naša kam|ia jr v bližini 4'harleston. \V. Va. Najbolj.^ zveze z železuico in ptmlično karo. Zelo dobro mesto za uženjene in sanw-e. Sli Imamo DESET m*jn. Premog je visok med ŠTIRI in SEDEM čevljev Ciste majne. odprta luč. plačamo od tone. Nobenega plina In ne vode. Izvrstne delavske razmere. Poleg delavske plače damo še bonus gotovim veščakom pri nakladanju. Oni. ki ž»*le dobro in stalno delo v kateri izmed našib de^et uistju, naj prulejo osebno a!i i«a naj pišejo po uadaljna pojasnila v svojem materami jt»ziku našemu dobro znanemu korespondentu: Mr. MATE OTTUČlf, 500 Kan*. Xat. Bank Bldp.. Charleston. W, Va. ali na majno: CARBON FI EL CO, S CARBON r I'EL CO, So. Carbon. W. Va. g Slovensko Amerikanski ■ i EDAB 1918 Bazen koledarskega dela ima še sledeto vsebino: Pesem. Važen zgodovinski dokument. Popolen pregled svetovne vojne. Praznik v Petelinji vasi. Prag. Problem Alzacije-Lotarinške. Ukradeno pismo. Red. Veliki dobitek. Bazno o otrocih. Doživljaj francoskega žurnalista. Venizelos. O postanku koledarja. Nemški napadi s plinom. Živali in aeroplani. Ruska revolucija. Program ruske socijalistične stranke. Aforizmi. Normalni potek ruske revolucije. Rusija. Nemški cilji in Rusija. Padec rodbine Rom&novcev. Prednost brzojava. Pesem jetnikov. Kozaki in njih vojska. Litvinski kmetje. Nevidna poslanica. Buchara. Čudne pogrebne določbe. Album. Krščanska svatba pri Kafrih, Večni koledar. Petelinji boji. Nekaj za gospodinje. Oglasi. Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skoraj polovica s soške fronte. Naroča se pri: SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK CITY, N. Y. mm ...........— . ... ... vjs&s?. ■ iRbjilHp m - -_ ___ _-_!_________ ..... ■ ...... ■ .p......... ., ....... BLOTIISKO podp. društvo © svete Barbare ji SA OKDDIJEKE DRŽAVE SEVERNE A MERITI Bedel: FOREST CITY, PA. M IL januarja 19*2 w driavl 27, GLAVNI URADNIKI: :: ¥. B. TAFCHAR, 674 Ahaay Are., Rock 8princa, Wjm. Podpredsednik: JAKOB DOLENC, box 181, Bronih ton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVČIČ, box 647 Foreat Cltj, Pa. Pomoinl tajnik: AVGUST GOSTIŠA, box 310, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINČIČ, 5806 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. Pota.»tnl blagajnik in zaui>nlk: ANT. HOCHEVAR, RFD. No. 2 box Bridgeport, Ohio. NADZORNI ODBOR: Predsednik nad*, odbora: JOSIP P ETER NE L, bor 95, Wlllock, Pa. L nadzornik: JERNEJ HAFNER, box 65, Burdine, Pa. S. aadsnmik: IVAN GROŠELJ, 885 E 137th 8L, Cleveland, Ofaia. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, B. Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. 3, box 14«, Fort Smith, Ark, 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 So. 14th St., Springfield, 111, VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAH F.K, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa, Uradno glasilo: "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York, H. X. Cenjena drnStva, odroma njih uradniki bo naprofienl pošiljati vas do-plae direktno na glarnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj ae pa po-lllja edino potom poStnlh, ekspresnih ali bančnlb denarnih nakaznic, nikakor i«a ne potom privatnih Čekov, na naslov: Frank PaviovčiC, Farmers * Miners National Bank, Forest City, Pa. V slučaju, da opazi.u društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nenadoma naznanijo urada glav. tajnika, da napako popra vi tL KONFERENCA GLAVNIH ODBOROV SDPZ. IN SLOV. PODP. DR. SV. BARBARE, dne 20. oktobra 1917 v Turner Hall, Johnstown, Pa. Navzoči za SDPZ.: Ivan Prostor. Jo«ip Zorko. Blaž Novak, Andrej Vidrich, Josip Žele, Frank Pavlovčič, Nick Povše, Frank Kaučič, Anton Lavrič, Frank Bavdek in Anton Wetley. Za SPI). Sv. Barbare: F. S. Tavčar, Frank Pavlovčič, A. Gostiša. J. Mafinčič, J. Peternel. J. Hafner, J. Grošelj, M. Oberžau, F. Teropčič, J. Golob in Dr. J. V. Grahek. Ur. Novak pmllaga, da s«- današnja seja smatra kot konferenca obeh glavnih odborov. — Podpirano in sprejeto. Za konferenčnega predsednika in podpredsednika sta soglasno izvoljena br. F. 8. Tavčikr in J. Zorko. Zapisnikarjem l>r. Andrej Vidrich in Avgust Gostiša. Pre.6."> (po zadnjem proračunu izza septemb- Ira 1917.) Prečita seznam v> ga članstva zveze, iz katerega je razvidno, da j. hil prirastek novih članov v oddelkih za odrasle 403 in 82 v otro-sv0 članov v oddelkih za odrasle in 3233 v otroškem oddelku. ("istega premoženja vštevši inventar dne 30. septembra je $86, ".i»> 33 "Solventimst jh» zadnjem proračunu (v mesecu aprilu 1917) je 103 odstotna. Rezultat glasovanja za bodoči sedež glavnega urada je: — za Johnstown 1001, za Pittsburgh 970 jrlasov. Pripomnil j.- k temu, da niso še vse postaje vposlale glasovnic /a sedež glavnega urada, vsled tega ne more natančnejše poročati. Obe poročilu vzamejo naznanje. Brat Oberžan želi pojasnila o načrtu, ki bi se ga držali na tej konferenci. Brat Novak pojasnjuje, da je v prvi vrsti skrbeti, da se sestavijo pravila, k.itera naj bi popolnoma odgovarjala za skupno organizacijo. Brat Peternel pis-dlajra. brat Pavlovčič podpira, da se potrdi rezultat splošnega glasovanja za združitev. Soglasno sprejeto. Brat Hafner predlaga. brat Marinčič podpira, da se toliko časa šeseparatno deluje, da dobimo tozaJevno postavno dovoljenje, za sli ti pno poslovanj« poti eharterjem SDPZ. Sprejeto soglasno. Brat Peternel predlaga, br. Pavlovčič podpira, da se sestavi resolucija, v smislu, da se charter SPI). Sv. Barbare razveljavi in da $*- odda premoženje v skupno organizacijo pod eharter SDPZ. Sprejeto (glasovali so le glavni odborniki SPD. Sv. B.) Brat Vidrich predlaga, br. Prostor podpira, da se izvoli odsek, ki naj ima nalogo, sestaviti pravila za združeno organizacijo. Sprejeto. brat Marinčič predlaga štiri, brat Peternel predlaga pet članov v ta odaek, podpira brat Teropčič. Predlog brata Peternela z večino sprejet. Za stavo pravil so bili predlagani in izvoljeni sledeči: Frank Pavlovčič, Blaž Novak. dr. Josip Grahek, Nick Po v še in Josip Peternel. Br. Lavrie predlaga, br. Grošelj podpira, da se seja zaključi. Sprejeto. Predsednik zaključi sejo ob 5. uri popoldan. Druga seja glavnih odborov SDPZ. ta SPD. Sv. Barbara dne 22. 1 oktobra 1917. Predsednik konference, brat F. S. Tavčar otvori aejo ob 8. uri xjtitraj Pre* itajo »e imena zborovalcev, navzoči so vsi razun brata J<«npa ZoHk'vta in Josipa Želota, katera sta odpotovala domov vsled važnih zadržkov. ,» fiii^ Sledi c i tan je zapisnika prve seje. Istega se sprejme kot je bil Ker odsek za sestavo pravil ie ni ixgotowl svojega dela, brat Marinčič predlaga, brat Prostor podpira, da naj ta odsek vrši svoje delo. — Sprejeto. Ker je dvomljivo, da bi odsek za sestavo pravil izgotovil svoje delo pred zaključkom skupne seje, je predlagano in podpirano, da jih isti po šesto vi, predloži glavnim uradom, kateri imajo skrbeti da jih razpošljejo članstvu svojih organizacij na splošno glasovanje. Sprejeto. Vsled važnih zadev tičočih se glavnega odbora SPD. Sv. Barbare, o zadevi njih organizacije, se sklene, da ta odbor sam zboruje toliko časa da reši svoje zadeve. Glavni odbor SDPZ. pa med tem časom rešuje svoje in skupne zadeve, za nadaljno skupno zborovanje. Nakar predsednik konference zaključi dopoldansko- skupno sejo ob 10. uri zjutraj. Tretja seja konference glavnih odborov SDPZ. in SPD. Sv. Barbare dne 22. oktobra 1917. Predsednik otvori sejo ob 1. uri popoldan. Prečitajo se imeno zborova'cev, navzoči so vsi razun br/ Zorko m brata Žele-ta. Prečita se zapisnik 2. seje ter se istega sprejme. Glavni odbor SPD. Sv. Barbare predloži skupni konferenci po njih sprejeto sledečo rezolucijo, ki se glasi: REZOLUCIJA, * ' rr sprejeta na seji glavnega odbora Slovenskega Podpornega Društva Svete Barbare, dne 22. oktobra 1917, v Johnstownu, Pa. 1. Sklenjeno, da se inkorporacija Slovenskega Podpornega Društva Svete Barbare razpusti, kakor hitro dobimo sodnijsko dovoljenje za združenje s Slovansko Delavsko Podporno Zvezo, nadalje: 2. — da se takoj ko je sodnijsko dovoljenje izdano za združenje obeh omenjenih organizacij, prenese premoženje Slovenskega Podpornega Društva Svete Barbare v blagajno Slovanske Delavske Podporne Zveze. 3. — Sklenjeno nadalje, da se .vse druge zadeve rešijo v smislu pogodbe, ki je bila sprejeta potom splošnega glasovanja članov in članic obeh zgoraj omenjenih organizacij. Resolucija predložena po br. Josip Marinčič-u, podpirana po br. Frank Pavlovčiču. Skupna konferenca vzame prečitano rezolucijo na znanje. Preide se na obširno razmotrivanje glede splošnega glasovanja za pravila, k temu govore vsi navzoči, konečno se zadevo reši po nasvetu br. Dr. Graheka in br. Tavčarja, br. Peternel predlaga, br. Hafner podpira, da se dajo pravila tiskati na posamezne glasovnice r.a individualno glasovanje. Sprejeto. Br. Prostor predlaga, br. Marinčič podpira, da se dajo pravila takoj v tisk, kakor hitro so ista sestavljena. Sprejeto. Br. Novak čista sestavo, v kolikor jih je tozadevni odsek sestavil, sklene se, da se eventuelne točke doda, črta ali tpopravi, ako se uvidi to potrebno. Popravki: Društvo izpod 50 članov se zamore spojiti z bližnjim društvom, da zamore poslati delegata na konvencijo. Društvo z nad 50 do 150 članov je opravičeno do enega, in za vsakih nadaljnih sto članov, po enega delegata več. Vožnja in dnevnice se plača iz zvezne blagajne tudi delegatom. Vsaki zamore postati član(ica), ki je neomadeževanega značaja, ne glede na njegovo narodnost, mora pa biti zmožen kakega slovanskega ali pa angleškega jezika. Plačilna lestvica se povzame od društva Sv. Barbare. Pristopnina je za vse odelke po $1.00, za vrhovnega zdravni-25c in 10c za člansko knjižico; skupaj $1.35. Poleg tega ima pristopi i plačati mesečnino za isti mesec ko pristopi, po njegovi staro sti. za oddelek v katerega je vstopil (a). Ako se hoče novopristopli zavarovati za takojšnjo bolniško podporo, mora doplačati $3.00 za vsaki dolar dnevne podpore, to pa velja le za bolezni, ki jih dobi v poškodbah. Sledi 15 minut odmora. Nadaljevanje po odmoru. O bolniški podpori se sklene, da ostane kot po "avilih S. D. P. Z. do prihodnje skupne konvencije. Ako član zboli v času njegove suspendaeije, ni opravičen do bolniške podpore, od takega člana se ne pobira asesmenta v bolniški sklad, dokler se ne izkaže z zdravniškim listom, da je ozdravel. Suspendirani člani za kazen ne dobe bolniške podpore in po škodnkie za časa njih suspendaeije. vendar imajo taki člani plačevati Vse prispevke. Za poškodbe ne dobi član ki je dva meseca v suspendaciji. Otroški oddelek se spremeni: Starost 1 do 16. let. Smrtnina znaša za vse enako ne plede na starost $100.00. Mesečnina za vsakega po 10 centov mesečno. Vsako leto po enkrat razpiše glavni tajnik na vsakega po 10 centov, za upravne stroške. Smrt nine je deležen šele po preteku treh mesecev po pristopu. V vojaško službo vpoklicani člani, ki imaj od njih odvisne so roklnike, so opravičeni do 30 odstotkov njih zavarovalnine v slučaju smrti, za časa njih službovanja v armadi. Vse take izplačane usmrt-nine dedičem padlih vojakov, se imajo pokriti potom izvanrednih naklad. Kandidati za v glavni odbor skupne organizacije so glavni odborniki S. D. P. Z. in S. P. D. Sv. Barbare, izvoli se enega izinea dveh kandidatov za isto mesto. . Vrhovna zdravnika sta si istotako protikandidata. Glede glasila se sklene, da ostaneta protikandidata, to sta "Glas Naroda"' in "Proletarec". Isti, ki dobi največ glasov, ostane uradni list, v katerem glavni urad priobčuje vse spremembe in drugo, ti-čoče se organizacije; istega naroči glavni urad za vsako drultvo in za vsakega glavnega odbornika po en iztis, katerega se plača iz zvezne blagajne. Drugo glasilo, ki dobi manjšino glasov, se ga še nadalje obdrži, da se v njem oglaša oglas organizacije, ter se v slučaju nujne potrebe, zamore tudi v njem oglaševati. Ureditev plač za glavne odbornike: Za I. glavnega tajnika $140 mesečno; za L pomožnega tajnika $130 mesečno; za blagajnika $50 mesečno. Glavnim odbornikom in o*»talim v slučaju za zamudo časa, po $5 dnevno. Za vse ostale odbornike je odobreno kot je bilo predloženo po odseku za sestavo pravil. Splošno glasovanje traja šest tednov, in sicer od dneva, ki se ga naznani iz glavnega urada. Preide se na raznoterosti. Brat Peternel vpraša glavne tajnike, čemu se je uvratilo imena zag lavni urad Johnstown in Pittsburgh, mesto obratno, kot je zad-ja konferenca v Forest City določila. Brat Novak mu odgovori, da je to sestavil na podlagi tozadevnega zapisnika. Ker je razvidno, da niso še vse postaje oziroma društva vpo-slala glasovnic za sedež glavnega urada, se sklene soglasno, da se rok za glasovanje podaljša od 15. oktobra do 15. novembra t. L, da zamorejo še ostala društva odglasovati. Brat Novak poroča glede izdatkov za tiskovine za splošno glasovanje. Predlagano in podpirano, da se z računi počaka do združitve. Sprejeto. Istotako velja za vse eventuelne poznejše račune za v bodoče. Sledi razmotrivanje glede Jugoslovanskega vprašanja, odnoa-no o Slovenskem Republičanskem Združenju. Brat Vidrich poroča, da je glavni odbor S. D. P. Z. na zadnji •U Mli lln^l Ibi mnl.«^ I— .VI—JI -> ..<______ ganizaeiji, in da se ta zadeva reši. '* ®r- Tavčar obširneje poroča opomenu tega delovanja, v prvi vrsti tičoče se Slovencev za njih obstanek. Brat Prostor in Bavdek sta mnenja, da bi se naše organizacije ne vmešavale v politične zadeve, ker naše organizacije nal bi bile podporne in ne politične. Brat Tavčar pojasnjuje, da nimajo naše organizacije s tem ni-k»ke-obveznosti, ker povzeta akcija želi le simpatijo od naroda, kateri je pa po večini naš narod organiziran pri svojih podpornih organizacijah. K temu govore še br. Hafner, Petrnel, Pavlovčič, Golob in dru gi, končno stavi br. Novak predlog, da ae izvolita dva zastopnika za obe skupne organizacije, katera naj zastopata S. D. P. Z. in Dr. Sv. Babare; predlog podpira br. Vidri eh. PTedlog sprejet s 12 proti 2 glasovoma. Za zastopnika za S. D. P. Z. in dr. Sv. Barbare sta bila predlagana in podpirana br. Ivan A. Kaker in Andrej Vidrich, katera sta bila soglasno izvoljena. Br. Prostor predlaga, br. Lavrič podpira, da se plača članom odseka za sestavo pravil, za osemurno delo, vsakemu po $5.00 — sprejeto soglasno. Predlagano in podpirano, da se odseku za sestavo pravil- plat" po $2.00 nagrade za njih delo v nedeljo. Sprejeto soglasno ^ Br. Marinčič predlaga, da se pripozna nekai nagrade konferenčnemu predsedniku; br. predsednik hvaležno odkloni. Prečita se vse stopnevanje konvencije in glavnih odborov obeh oarganizaeij v delu za združitev tičoč se združitve v prvi vrsti zdn, žitve S. D. P. Z. in S. P. D. Sv. Barbare. ' Brat Prostor protestira proti obema glasiloma, to jt. proti narodu' m < Proletarcuker nista do sedaj od njih strani, še nič pisala za v korist združitve slovenskih podpornih organizacij Konferenca se pridružuje protestu, ter izraža upanje, da boileta oba lista stala na strani našega stremljenja, ter združitev od svoje st-ani podpirala. ^ Brat Novak predlaga, br. Teropčič podpira, da se zapisniki t coci se dela za združenje obeh odborov, sprejme. Sprejeto sočasno ^ S tem je dnevni red skupne konference obeh glavnih odborov izčrpan. Br. Lavrič predlaga, br. Pavlovčič podpira, da se konferenca zaključi. Sprejeto. Brat predsednik po kratkem nagovoru na navzoče v M»odbuio za nadaljno delovanje v prid združitve, zaključi sejo ob 7.4r, zvečer. F. S. TAUHCER, m. p., predsednik konference. ANDREW VIDRICH, m. p., zapisnikar. AUGUST GOSTIŠA, m. p., zapisnikar. Rojaki v ruskem ujetništvu prosim, da mi kdo naznani prislov mojega brata JANEZA BO&T-JAXC1C. Doma je iz Mišače pri Podnartu na Gorenjskem. Ce kdo ve izmed rojakov, mg mi blagovoli naznamiti, mu bom zelo hvaležen, ali pa naj se sum oglasi na naslov: Joseph Bošt-jančič, Bor 306, Houston, Pa., Waslkington Co., U. S America. (25-27—10) Iščem prijatelje: ANTONA JANEŽ (Skok., VALENTINA STIMAC, FRANK A ZP.ASNIK in PETRA POJ F. Vsi >o iz občine Čabar na Hrvatskem. Prosim čitatelje tega lista, če kdo ve za njih mralov, da ni i ga naznani. ali naj se mi sami oglasijo. — Grga Žurgn 21 S, Zcigler, 111. __10) Rad bi izvedel za svoja dva prijatelja FRANKA IVANU C iz Ostrice in JOHNA Gl'STIN-CIC iz Tatre na Primorskem. Oba se nahajata nekje v Clarks-kurgu ali Thomasu. \Y. Va. Cenjene rojake prosim, da mi poročajo naslov, ali pa n. j se sama ja\ it a. — Math. Maline, Kathburn, I\i. 26-20_10) Slovenska vest. V Clevedandu, Ohio, dobro znani rojak Geo. Travnikar, sr.. 10112 Sthawnee Ave., je otvoril prvo slovensko strojamo. svoji seji odloiil to vprašanje, in sklenil, da počaka z izvolitvijo zastopnika, kateri bi untopal ft> idejo, do sks^oe konference a gl teJ&r. Barbare, želi, da se nekaj ukrene tudi za ti or-1 POZOR! Štiri vrst na harmonika, trikrat uglašena, Lubasovega izdelka, se proda po ugodni ceni. Louis Spehek, 6219 St. Clair Ave., N., (27-30—10) Cleveland, Ohio. Rad bi izvedel za naslov svojega! brata FRANKA OŠABEN." doma iz Cirkniee, okraj legatee na Notranjskem. Nahajam se že dve leti v italjanskem ujetništvu. Prosim, da mi kdo naznani njegov naslov, ali naj mi sam piše. — Josip Ošaben, pri-gioniero di guerra. Forte Re-gato, 7. gruppa, Genova, Italia. (27-30—10) NAZNANH.O. | Kmetovalci in mesarji, kateri koljejo živino, lahko prodajo raznovrstne kože po primerni ceni slovenski ustij ami. Pripeljite kože ali pa oddaljeni pišite nam. Se priporočamo The Nottingham Hide & Leather Company, 1!H12 Shawnee Ave., Cleveland, (27-10 3.10,17,24-11) Ohio. Rojake v ruskem ali italjanskem ujetništvu prosim, ako kdo ve kaj peročati o mojem' bratu JANEZE DODIČ, doma iz Obrov na Primorskem. Prosim cenjene rojake, da mi kdo naznani njegov naslov, ali naj se sam javi. — Tony Dodič, Pro-sen Camp, Big Bay, Mich.. U. S. America. (25-27—10} POZOR, GOZDARJI! I&;d bi dodobil 20 gozdarjev za drva delat. Dobra šuma, dobra nova kam pa in dobre postelje. Pla-a od kart:« *1.7.">. Z a natančna pojasnila se obrnite na: Joseph Zbačeik, Shiugleton, Mich. STALNO DELO DOBI na farmi bodisi fant ali mož, samo da je konjem vajen. Plačam pozimi .-sT) in poleti pa $33. Torej katerega veseli, :iaj pride. Frank Vičich, R. F. D. G2. Seneca, 111. (26-20—10) s ------■ Radi nekaj važnega želim seznati za naslov ALOJZIJA VEllO-VAK, ki je h'.! ?.voj--6«sno v Johnatovvnu, Pa., in > daj ne vem. kje se nahaja. ProMm, če kdo ve. da mi poroča, ali naj se pa siiiii oglasi. — John Res'fik, Box 116 Whitney. Pa. (26-20—10) Rojake v ruskem ujetništvu prosim, da mi naznanijo, kje je moj brat MIKO WARD 1 AN. Doma je iz vasi Dolence, 1'ara Adlešiče. Due 13. septembra 1014 sta bila ujeta k Matijem Adlešič, doma iz Vrhove št. D in so bili skupaj z Mihom Kle-pec in Josipom Vlašič iz Dolenc. Zato prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, mu bom iz srca hvaležen, ali se pa naj sam javi svojemu bratu: Joseph Wardian, 1048 Addison Roed, Clevehmd, Obio, U. S. America. (27-30—10 i Vsak naj kupi Liberty Bond! ZAKAJ VEC PLAČATI AKO LAHKO URO KUPITE ZA TOVARNIŠKO CENO? M -------------- - ■ Pozlačena ura s 3 pokrovi (goldfilled case, velikost 16, jamčen) z najboljšim švicarskim kolesjem (Stratford), katera se prodaja za $12.00 dam jaz za samo $8.00 (ponudba velja samo za kratek čaa) Jako okusno izdelane verižice (pozlačene) jamčene, u nositi na eno ali obe strani telovnika za: $3.00 Uro ali verižico pošljem proti gotovini ali poštnem povzetju. Vsaka ura je jamčen a! V. J. KUBELKA 630 W. 145th St New York, N. Y. • — iilhiii f Jugoslovanska El = KM Jednota —[5] l^U-ov^n* 1898 — - lakorporirana lse tako svečen višjemu p.-iličju, v hram \ Splosn° ZameUje in kl de!a^ ,me-ljubeznipolne dobrofcljivosti, z eno besedo; posvečen nadzcmskemu. Nekakšna tišina, is&kuto skrivuia tišina vas objeniije. Parhantne zavese ob vratih, parhantna zagri-njaltt ob oknih, rahla jireproga po tleh: vse, kakor da je prisojno in odrejeno, da oblažuje, o-uicličava vsak grop zvok in silno eustvo. Skrbno navešene svetilke vlijajo resnobna čustva. Prijeten pospeševali tju drugod toliko škode, naravnost velik ugled. V bakrenih rovih, več sto čev-iljev pod zemljo, živi neka. vrsta I podgan, ki ne zagleda nikdar dnevne luči in katero rudarji visoko cenijo. Ti podzemski glodalci so nam-čer zelo koristni za sanitacijo ter preprečijo bolezni, mesto da bi jih DIM Ruski spisal Ivan Turgenev. (Nadaljevanje.) iti brate! To naj ostane na, ko zvedrril, se ( asi, vid«, ko j»e K, •a ni. menili... Suhančikovo, Matreno Ku*miiiiWno jo meni nič tebi nič sjiOtlrl od hiše. Ta se je podala na Portugalsko." * Kaj, na Portugalsko? Kaka glupoat V miriš se razliva po zatprtem zraku, le samovar na mizi evrči zdržano in skromno. Hišna gospodarica, valewnamenita žena v petrograd-(skeni svetu, je govorila tiho, da je ' bila komaj silišati; govorila je tako, kakor da bi ležal v sobi težek, skoraj umirajoč bolnik; druge ženske so njo posnemale in tudi le tiho med seboj šepetale. Njena sestra. ki je porazlivala čaj, je čisto brezzvočno migala z ustnicami, tako da Še mlad človek, ki je sedel poleg nje in ki se je bil slučajno zaletel v ta brani, ni mogel razumeti, kaj da hoče. Šestkrat mu je zainrnirala: "Voulez-vous une tasse de the?" (Hočete čašo čaja?) Po kotih v dvorani so se videli mladi lepi moški. Tiho prizadevanje se jim je svetilo v očeh. Mirnoitih in skriven je njihov iz-haz na licu; mnotgo znakov njiho- spusti v razgovor spre- s kočijužeiin, poštenim sivobrada-tian nmžiccljuom, katerega je bil nujel ti a triduset vrst. akoravno še celih petindvajset ni bdlo. On pa vpnaša., ali pozna gra(j*č»kiiije Sestove. "Šest o ve? Kako bi jih ne po- Da, na Portugalko z dvema znal! Te so dobre ženske, da je ti «*u<>\ "S kom "Z dv je njene jejo." "Ima stranko ? stranka? ua matreno v cema; Ijuu,-stranke se tako imenu- Matrena lu je mnogobrojna kaj ! Tudi mojega brata so Mira vile. Istina. In vsakemu pomagajo. Iz celega okraja hodijo k njima. Ako kdo zboli, se vseka ali kaj drugega, gre k njima iu hitro Kuzminišna!mu pomagajo, napravijo um ob-tai kladek, prah ali obiiž, — iu nič, j pomaga. Zahvale ne sprejemajo; "Obstoji iz celili teh dveh oseb.!""* menita, ne gledava na to, ne Kmalo bo pol leta, kar se je omi storiva dobrega za denarje. Tudi vrnil nazaj. Druge so pa vjeli. sa-j*0'0 80 vstanovile. .. No, to se re-n>o njemu nit»o storili nič. SodajU*e kaj!" živi z bratom tukaj na posestvu; da bi ga ti zdaj slišal..." Ikijubajev! se zasliši glas iz " Precej, Štefan Nikolajevi«, precej... A ti, golobček, si mi edrav in zadovoljen?! Hvala lio-gu! Kam te pelje ta pot?... Tukaj bi ne bil mislil, niti sanjal... Se še spominjaš na Hadcn? Eh, to je bilo življenje! Ravno prav, na Bioidasova se tudi še spominjaš? Misli .si, umrl je. Poertftl je bil raitar in se irfepel v neki trak-teriji: glavo so mu razbili s kijem. I>a, da, časi so postali težki, .laz pa vedno pravim: Rusija... kakšaui je ta Rusija! Poglej na ta-le par gosi: v celi Evropi 5iič enakega; prava arzamaska roba!" Zadont ivii srvoji nelatrebljtvi potrebi navdušiti se, je 'zdrčal Hanibajev v poštno sobo, kjer se zopet ali ne brez psovk imenovalo njegovo ime. Proti koncu tedna se je bližal Litvinov Tatjanmemu posestvu. Hiš tea, v kateri je živela njegova bivša nevesta, je stala na holmu nad malo rečico sredi nedavno zakajenega vrta. Tudi hišiea je bila nova, ravnokar dovršena; videla je že od daleč čez reke in polja. Litvinov jo je zagledal že dve vrsti daleč *z ostrim mezonikom (rgrado ua stnrfii * in eno vrsto Dokler je kočijaž to pripovedoval. ni spustil I .lit vino v pogleda s hiše... Zdaj stopi ženska v beli obleki na Imlkon, postaji, posrtoji in se zo^K-t skrije. "Ali ni ona?" Srce je skakalo v njem. "Brže, brž< !" vsklikne na kočijaža in ta požene konje. Se nekaj trenutkov in voz steče skozi tnlprte dveri. Na pragu je stala Kapitolina Markovna, vsa izven selie je ploskala z rokama in kričala: "Poznala sem ga, jaz sem ga prva spoznala! To je on, to je on! Jaz sem ga spoznala... " Lat v in ov skoči s kočije ne dav odpreti si vrat priskoči vsemu slugi o grli hitro Kapitolino Marko vno, drvi v hfcio skozi prednjo sobo v dvorano. — Pred njim, Čisto sramežljiva, stoji Tatjana; ne. kaj malo je bila shudela, kar se ji je pa dobro prileglo. Pogleda na Litvinova s svojimi' dobrimi, lju-beznjivimi očesei ter mu poda roko. Ali on ne vzame sroke, ampak pade p-red iijo na kolena. Kaj takega ona ni pričakovala in ni vedela kaj reči, kaj storiti... Solze so ji atopile v oči. Preplašila se je, lice se ji je radosti razcvertelo to, Gregorij Mihajlovič ?" je go vorila ona oken, ki so se »vitlo žarili v večernem solneu. Že od poslednjega . ______ _______________ ______u ohUIi-V'-a sem je čulil nek taj.m na kole«iih... Ali tedaj — in se- stalno delo, naj zaupmo piše v svo-nemir, zda j pa ga je obvladalo nekdaj! jem maternem jeziku na naslov IralrA ♦ —r Iiy\ A Xcanf t»/v »a 4 • rf^ , M l.li ? _ . t i *T*__*___^ # 500 Kan. Nat. Bank Bldg., Charleston, W. Va. ali pa na: Carbon Fuel Co., * ^ Ma^i g«, BS M » XAd.1 — SfiSft Onto*. JL I* kako tesno Čustvo, ewrtvo radosti, ne J iste brez strahu. "Kako me bo sprejela", si je •minili Litvinov, "kako hočem ato-»» Tsaja", kliče on, "Tanja, ali si mi odpustila?" "Teta, teta, kaj je toT" vpraša Tatjana, obmraai se k teti v sobo Škode na imetju ne povzročajo nikake, kajti te živali žive sredi skalovja in ne morejo uničiti ničesar. Te podgane so pravi čistilci rovov. Ohranjajo jih čiste in radite-ga jih rudarji varujejo ter celo rede z ostanki jedil. Podgane so se tako privadile rudarjem, da pridejo v neposredno bližino ljudi, kajti spoznale so, da jih ljudje ne preganjajo kot drugod temveč, da postopajo ž njimi kot z zavezniki. Čevlji, ki trajajo 25 let. Kmalu bomo lahko kupili čevlje z jamstvom 6000 milj, če bodo nauki vojne napotili nekatere premetene izledovalce. da uvedejo E-sparto slamnate čevlje v Ameriko. Tj čevlje se izdeluje predvsem na Španskem in Portugalskem in v nekaterih goratih okrajih Francije, ki meje na špansko ozemlje. Posamezen par takih čevljev bo lahko trajal 25 let in par Esparto čevljev, katere se bo nosilo šele de-st-t let, se bo imenovalo nove. Slama je izvanredno trdna ter pripravna za izdelovanje čevljev. Podplat je spleten bolj na široko, a v teku let se nabere v podplatih p?ska, na kar postanejo trdni kot usnje. Kljub temu pa ostanejo čev-1. i vedno udobni. Bombardiranje nemških mest. True translation filed with the i>o.st master at New York on Oet. 27, 1917, as required by the act of Oct. G, 11)17. London, Anglija, 25. oktobra. Sinoči so angleški letalci zopet vega odličja se jim je blisketalo vprizorili zračni napad na Saar-na prsih. Govorilo se je sploh ti-j bruecken, ki je železniško in indu-ho. Obravnavali so se duhovski in strijsko središče in na tovarne v domorodni predmeti, Tajinstveua Burbaeliu, zapadno od Saarbrue-Kaplja, T. G. Glinka, misija v iz-.ckena. Na železniško postajo kri-hodu, samostani in bratovščine v žišča in dru«-e naprave v Saar-Bel orusiji. Zdaj/pazdaj je prišel j brueekenu so vrgli poldrugo tono nalilo stoipaje livrejiran poestrež-nik po mehki preprogi; v teesne svilnate nogavice zavite meče so zatrepetale pri vsakem koraku. Plaši j i vo trepetanje močnih mišic je podvojilo občni vtis krasote, blagoniišljenja, pobožnosti... To je tempelj, to je hram! 4iSte videli danies gospo Ratmi-rovo?" vpraša krotko ena oseba. "Pri Lizi sem se sešla ž njo" odgovori gospodarica kakor na Eolovi harfi. "Meni je žal za njo. Ona ima ozlobljeni (vražji) um... ♦-lie n a pas la foi." "IXi/, da", ponovi oseba, "to je, spominjam se, tudi Peter lvauo-vič je rekel in jako verjetno rekel. qu'elle a— qu eile u 1' ozlobljeni um." "Kile n?a pas la foi", je puhtel kakor dim iu kadilnice glas gospodarice. Ona ima vražji um. To je tis-to, zavoljo česar se ne zaljubjjujejo v lrino vsi mladij ljudje sploh. Bojijo se je... bojijo se "ozlobljenega uma". Ta-' ka fraza se je sestavila o njej. V tej kakor tudi vsaki drugi frazi je vendar nekaj istine. Niso se je bali samo mladi ljudje, baii so se je tudi odrastli v visokem položen j u. (Konec.) Majneri, pozor! Zastopnik Carbon Fuel Co., Mr. Mate Svetiičič, nas je obvestil, da gori omenjena družba potrebuje več dobrih majnerjev. Delavske razmere so najboljše v tem okraju. Unijske jame m unijske plače. Sedaa>jd prebivalci 5» vsi jako zadovoljni. Premog je visok in v ja- razstreljiva, tri in pol tone pa na Burba e h. Na obeh krajih so letalci zapazili šte.ilne eksplozije. Angleško poročilo pravi, da je bil zadet in popolnoma razbit nek vlak. ki je ravno prihajal v Saarbruecken. Vrgli so tudi več sto bomb na barake 111 letališče blizu Coutrai in na druge kraje v Flandriji. Letalci so izstrelili sedem nemških letal, osmega pa je izstrelila infan-terija. Angleži so izgubili 8 aero-planov. "Gregorij Mihajlovič, kaj je mi ni ne vode. ne plina. Odprte svetilke. Kampa je popolnoma nova. - Kompanrja lastuje jame. Li t vino v 41a je neprenehoma Slovenski delavci ddbro" poanago pol ju bo val konce njene obleke in delavske razmere ob Cabin se je z ganutjein spomnil, kako Creeku, kjer se ž njimi dobro poje tudi v Bademi ležal pred njo stopa. Kdor hoče imeti dobro in NA SVETU JE VSE MOGOČE! Kdor ne verjame, naj naroči knjižice: VODIŠ KA JOHANCA..... 25c. Rdeča škofova brošura POUK ŽENINOM IN NEVESTAM ........... 50e. Prva pove, kako je znala vo-diška Jobanca delati Čudeže in slepariti verno ljudstvo ter kdo ji je vse pomagal, natančno besedilo sodnijske razprave in obtožbe. Druga je pa namenjena ženinom in nevestam v pouk. Spisal jo je sam ljubljanski škof Ant Boneventura Jeglič. Vsak bi Jo moral imeti. Obe ste jako zanimivi, zato sezite po njima, dokler zaloga ne poide. Najboljše razvedrilo v dolgih zimskih večerih. Z naroČilom pošljite tudi denar, znamke ali pa money order na: L. BENEDIK, 2315 Madison St„ Brooklyn, N. Y. Izšla je knjižica: , DVE SALOIGRI. Knjižica vsebuje dve igri: "ČARLLJEVA ŽENITE V in "RIJE ŽENINT* ter stane samo 25c. Oni, ki nameravajo prirejati igre. naj jo hitro naroče, ker izšla Je v omejenem Številu. NaroSlom je treba priložiti denar ali znamke.. ▼ zalogi Jih Ima: L BKNEDIK, Kje je kmet? Ozdravil STATE DEPARTMENT OF LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Po- J« Mm crono počil, ko aam prvi Uti vxdi*nil en uboj. Zdravniki 90 ml rekli, d« mortm biti operiran ako bo£«m ozdraviti. Obveze mi niao dobro činile. Konec no sem pa dobil nekaj, kar me ie hitro hi oopolaoma ozdravilo. Več let je preteklo in kila ae ni povrnila, akoprav delam težko mizarsko delo. Nimbi bil operiran, alti zcubil J ---- P^w ^^^u^^n^^V^w |jasilila- kako postati državljan in ° državljanskih pravicah. Manasquan. N. J. Najbolj je. da izreiete to objavo in jo pokažete onemu, ki je pofen — morda rešite komu življenje ali pa v»aj pred nori let ne kilo In strahom pred operacijo. Adv. Pridite ali pišite! Newyorski urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: ?04 D. S. Morgan Building. HARMONIKE Izdelujem nemške in kranjske harmonike po naročilu, ka-korSno si kdo želL Popravljam vse vrste harmonike dobro in za nizko ceno. ker imam jaz moderno urejeno delavnico harmonik. Priporočam se rojakom po Širni Ameriki. ANTON MERVAR 14232 Sylvia Ave., Cleveland, O. 1 i I ---- \ 75C 75C Prirejen po naHno. kl ga je rabil •tar moder menlb S O R O JU M J« ltkaial Čudovito, nspeiaim c kri« v ielodca im trebuhu. bcUa , vrat. naduho, rlavobol. izrab« teka. preklad v slavi, itd. taL Priredi ga ista kompenija ki izdeluje »lavni "Pain Ex-peller". t-taro vredno sredstvo za vdrjrnenje. Pameten človek ima redno eno steklenico pri rokah. SSc. in6oc. v vseh lekarnah ali pa pri: F. AD. RICTEB ft CO, 74-8« Washington BL, % Mtw YORK NOVE SLOVENSKA Columbia plošče za mesec oktober, poje Slov. pev sko društvo iz New Yorka. E 3492 (Zagorska (Kako bom ljubila E 3493 (Odpiraj dekle kamrico (Le semkaj k meni sedi Fiua češka godba za ples: E 1640 (Jubilejski Sokolski marš (Mar"' ."^kola drugi E 1128 (Suasse* fina polka (Krasni dijaški valček E 548 (Glasni Predu marš (Sousedska mazurka To so rekordi z petjem in godbo, ter Vas stane vseli pet $3.75 ter poštnina 25e., skupno $4.00. Imam vse v zalogi in jih odpošljem prvi dan vsakemu kdor pošlje svoto $4.00. Na naročilo brez denarja se ne posije blaga. Naročite te rekorde pri vašem rojaku : IVAN PAJK, 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa. 75c 75c 75c I J Vestno zdravilo dela čudeže. Trinerjeva zdravila uživajo že 30 let nenavadno zaupanje. _In 10 Cisto po pravici, kajti vestnost izdelovatelja dobiva zaupanje in posplošen je pri kupcih. Zdaj je bilo potreba nekoliko zvišati cene. _ Mi smo se dolgo časa zoperstavljali naraščanju cen vseh potrebščin in razpošiljanja, toda novi vojni davki so nas prisilili nekoliko zvišati ee,,e. — Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil bo izprevidel, da mora rudi lekarnar plačati več. Če smo mi prisiljeni plačati več in da se temu na noben način ni mogoče izogniti. — Toda izvrstna kakovost in pristnost Trinerjevih zdravil bo v polni meri zadostila vsakega odjemalca. vi TRINER-JEV ameriški Elixir grenkega vina ima vsled tega tako izvrstne uspehe, ker povzroča, da izgubi bolezen svoje izvore. Devetdeset odstotkov vseh bolezni ima izvor v želodcu. Trinerjev Ameriški Elixir očisti želodec in odstrani iz črov vse zaostale stvari ter strupene substance, ki so izvor uničujočih bacilov, ter uničujejo rediio delovanje črev. V Trinerjevem zdravilu ni nobene k-mikalije, pač pa samo izvrstna grenka zdravilna zelišča iu rdeče vino. Pri zaprtju, neprebavi.. glavobolu, migreni, nervoznosti. splošni oslabelosti ter pri posebnih želodčnih slabostih, pri premeni življenja žensk ali pri majnarjih in drugih delavcih, ki vdihavajo pline, se bo vsakdo lahko prepričal o učinkoviti vrednosti tega zdravila. V vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodre vedno v pravi sedež bolezni in vsled tega je pri revmatizmu, nevralgiji, revmatičnih boleznih, okorelosti udov itd. njegova pomoč bitra in uspešna. Nadalje je tudi izvrstna sredstvo proti iz v in jen ju, napetosti, oteklinam itd. in po vdrgavanju mišic, po kopeli nog odstrani vso utrujenost. V vseh lekarnah. TRINEB-JEV ANTIPURIN je zelo uspešno pomirjujoče antiseptično sredstvo za splošno notranjo uporabo. Uporablja se za grg-e, izpiranje ust, izpiranje ran, uljes itd. V vseh lekarnah. Zadnja najvišja odlikovanja podeljena Trinerjevim zdravilom na mednarodnih razstavah: Zlata Svetinja — San Francisco 1915, Grand Prix — Panama 1916. JOSEPH TRINER, Manufacturing Chemist, 1333-1343 SO. ASHLAND AVL, ELIXIR BrniR-wiME mice novo horke VINO 6HICAC8, ILL ■ MB rSsS 1 Slovenska-HrvatskaZveza v Združenih Državah Ameriških in Cnrsadi. Ustanovljena 1. januarja 1913 v Calumet, Michigan. Inkorporirana 11. junija 1916 v državi Mich. GLAVNI ODBOR: Predataalk: FRANK GREGORICH. Box 2». Podgevllle, Mich. Podpredsednik: OEORGE KOTZE. 115 Grant Avenue, Eveleth, Mina. Prvi tajnik: ANTON GESHEL, Botro Block. Calumet, Mich. Zapisnikar: MATtllAS OZANICH. Seventh Street. Calumet, Mich. Blagajnik: VINCENT ARBANAS. First National Bank, Calumet, Mich. NADZORNI ODBOR: L nadzornik: ANTON GERZIN, Chisholm. Minn. II narisnrnik : JOHN B. MAI.NAR, Calumet, Mich. III. natis«>rnik : PAI L SHALTZ, 21» Seventh St, C* 1 smet, Mich. ^ POROTNI ODBOR: I porotnik : MATH. ZGONCL Bo* 4'£t Ely. Minn. II porotnik: VILJEM MIHELlC, Calumet, Mich. ^ II1. porotnik: FRANK LEVSTIK, Box 103, Aurora, Min*. ^ f POMOŽNI ODBOR: ^ JOHN KAMR1CH, 417 Osceola St., Laurium Mich. _ LUKAM »TEFANEC. Calumet, Mich. MARKO JOTICH, Calumet, Mich. ' / VRHOVNI ZDRAVNIK: ^ DR. JOHN H STEFANEZ, First Avenue, Milwaukee, Wis. _ ODVETNIK: .. J ANTHONY LUCAS. Calumet, Mich. -Vse dopisovanja, kakor tudi spremembe ttanov in članic naj se iioftlljajo na glavnega tajnika: Anton Geshel, Slovenie Croatian letou, Borneo Blor-fc. 5th St., Calumet, Mich. Deosrne poAlljatre naj se pošiljajo na blagajnika: Vincent Arbanas First National Bank, Calumet. Mich. ProAnje sa novo pristoplc člsne in članice naj se pofUljajo na vrhov-negs sdravnika : John S. Štefane*. JGH^ First Ave., Milwaukee, Wis. Vse pritožbe naj se poAiijajo na predsednika porotnega odbora: Math. Zffonr, Box 423, Ely, Minn. _ * Uradno glasilo: GLAS NARODA. Izpremenil je kri ▼ njegovih žilah. H. H. Von Schlick. edini izdelovalec po vsem svetu glasovi tega Bolgarskega Krvnega Čaja je pred kratkim prejel sledeče pismo od Emery Kutass.v. 1041 — 1st Ave., New York, N. Y.: "Prejel sem vaš Bolgarski Krvni Čaj in presenečen sem • bil ko sem nadel v njem rastline, ki so mi znane Se iz starega kraja. Jaz sem prav zadovoljen s čajem in rečem, da je zbolj-Sal kri v mojih žilah". Cena eni Skatlji BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA. ki traja pet mesecev $1.00, s pošto $1.10. šest škatelj $.">.00. s im> što 15^5. Naslovite: MARVEL PRODUCTS COMPANY, 9 Marvel Building, PITTSBURGH. PA. t: Ako hočete zagotoviti pošiljatev, pošljite 10c. več. Srebrna ruda. KALIFORNIJSKA POVEST Spisal: Bret Harte 3 (Nadaljevanje). Wile* je npravil denar in hotel cm 1 iti. In ko je napravil par korakov, je zaslišal za seboj kuhati zajtrk, jeo pazil med pepelom malo lu/ieo živepa nrehra. Wiles je planil k ogrnjišču, ter se hipoma prerioal, da liikdo med navzočimi ne pozna živega srebra. — To m srebro — je rekel z mirnim glasom. Ho,lite vendar pametni, senor — mu je ugovarjal Pedro. — To je srebro, čeravno je raztopljeno. Wiles s** je sklenil ter premešal srebro s prstom. — Ne, ni srebro — je rekel še enkrat. /.a božjo voljo, kaj pa je? — je vprašal Con ho. — Ali je eo- prnija ? — Ne, to je kovina brez vsake vrednosti. 'IVdaj ->e je Conho toliko ojunačil, da je vtaknil roko v živo srebro, ki se ji- takoj razkropilo v tisoč malih kroglie. Ali se ne i/palača j"inati tega seboj f — je vprašal Pedro. Wiles je pogledal z «lesnim očesom 1'edra. r levim je pa pregledal steno, ki se je dvigala nad njimi. — Biia je rdeča--sam ci- Bober. Ne, ne izplača se — je odvrnil ter začel sedlati svojo mulo. Manuel, Miguel in Pedro so se začeli pogovarjati, d»K*im se je odpravil Conho proti mestu, kjer je pustil svojo mulo. — Toda mule ni bilo več. Z ranjenim sivem in ranjenimi nogami se je vrnil v taborišče. Toda, kako zelo se je začudil, ko v taborišču ni dobil več svojih tovarišev, Tovariši, mule in vse potrebščine so nenadoma izginile. Conho je stopil na skalo ter glasno zaklical. Odgovoril mu je samo odmev. — Klical je in klical, toda razen odmeva ni bilo nobenega glasu. Da, tovariši so ga zares zapustili. Tedaj je sedel, xkril glavo med kolena in začel jokati. ln ko je zopet dvignil glavo, se je vprl njegov pogled v živo »rebro. Malo jezerce tresoče se kovine ga je začelo zanimati. — Kmalo »e je potolažil in se začeli grati s srebrom. Čimbolj je mešal krogljiee, temveč jih je bilo. Vsako posebej je lovfl in pri tem govoril: — O ti, moja lepa atvarica, kam pa bežiš?---Počakaj, počakaj----Pojdi sem. — Ne bos mi ušla ne____ Ko se je vsega naveličal, je spravil par krogi j ic v steklenico, povezal culo in se odpravil. Tretje poglavje. r■ * # KDO SE JE ZAVZEL ZA EUD0. Nad Monterey »e že padla megla, ko je dospel tja naš Conho. — Glava ga je bolela silno utrujenega se je čutil. Stopil je v gostilno in se na^ul žganja, pa mu tli nič pomagalo. Tedaj se je pa spomnil nekega medieinca, ameriškega zdravnika, ki mu je le večkrat pomagal v bolezni. Ko je bil zadnjič pri njem, mu je dal zdravnik dvanajst kro-gljic zoper prehlad. Ker mu je pozabil povedati, naj vzame vsak dan eno, je Conho vzel vse naenkrat. Naslednji dan je prišel k njemu Mehikanec ter rekel, da je po-pokioma zdrav. — Pojedel je bil namreč naenkrat vseh dvanajst krogljie. Zdravnik je skomignil z rameni ter sam pri sebi sklenil, da bo canapraj drugače postopal. Ko je stopil Conho v sobo, je sedel dr. Guild za svojo pisalno gniso. — Not — je vprašal dr. Guild. — Kaj je? — Kaj je novega? — Ne vem, ne vem, gospod zdravnik. — Ali ste zopet enkrat spali v rosi? ' — Ne, nisem spal v rosi. — Ali ste se napili žganja? — Ne, tudi žganja se nisem napil, ej! Zatem je Conho povedal, da ima hudiča v želodcu, da ga je v križu nekaj prijelo ter da mu šumi v glavi. — Tako, tako, — je premišljeval zdravnik. — Da, tako je, gospod doktor. — Dobro, dobro, že vem, kaj vam je. — Potem vam bom dal Blue Mass (zdravilo ,napravljeno iz živega srebra). — To vam bo pomagalo. Zatem mu je po<^d krogljico, ki je bila precej težka. Conho jo je takoj pogoltnil ter hotel zapustiti sobo. ln šele na pragu se je oglasil: — Denarja pa nimam, gospod zdravnik. — No, to je vseeno. — Zdravilo stane en dolar. Conhu se je skremžil obraz, ko je pomislil, da je pogoltnil tako vrednost. — Zatem je rekel: — Oprostite, gospod zdravnik, jaz nimam denarja.— Namero denarja vam bom pa dal nekaj posebnega. — Lepo igračko. — Mene je zelo zanimala in bo menda tudi vas. — Nate, tukaj imate. Po teh besedah je izročil zdravniku steklenico živega srebra. Zdravnik je vzel, pogledal tresočo se maso in vzkliknil: — Ej, vraga! — To je živo srebro! Conho se je smejal. — SSeveda je to živo. — Pa še kako živo. — Toda zmotili ste se, J gospod zdravnik. — Živo je res, srebro pa ni. Pri tem je zaploskal z rokami in se zasmejal. Zdravnik se pa ni smejal, ampak je resno strmel v steklenico. — Kje ste pa dobili to, Conho? — ga je vprašal slednjič. — Tam zgoraj v gorah sera bil včeraj — je rekel. — Kurili smo in kuhali. — ln ta stvarca je pritekla iz našega lonca. —Lonec je puščaj veste. ^ Zdravnik ga je začudeno pogeldal. — Vprašal ga je kaj in, kako, in Conha mu je povedal vse, kar je vedel in znal. — Ali bi mi lahko pokazali tisto mesto? — Seveda. — Na vsak način. — Saj sem vendar tam pustil svojo mulo. — Najbrže je še tam nekje, če že ni hudič odjahal na nji. — In vi pravite, da so tudi vaši tovariši vse to videli? — Seveda so videli. — Kako bi ne? — In vi pravite, da so vas takoj zatem, ko se je to zgodilo, po. tihoma odšli, ne da bi vam kaj omenili o tem. — Da, tako so storili nehvaležneži. Zdravnik je vstal ter zaprl sobo svoje »prejemnice. — Poslušajte, Conho, je rekel. — Zdravilo, ki sem vam ga dal, je vredno en dolar. — ln vedite, da je to zdravilo napravljeno 'iz o-nega materjala, katerega ste vi prinesli v steklenici. — To je živo srebro, ali merkur, kot mu pravimo zdravniki. Veste, to je silno oragocena kovina. — ln dragocena je celo v deželi, kjer je zlata v izobilju. Dragi prijatelj, nekaj vam bom povedal. — Kaj pa, gospod zdravnik? — Če veste, kje je dosti tega blaga, ste bogat mož. Conlio je planil s stola. (Dalje prihodnjič). Rad bi izvedel za naslov mojega prijatelja MATEVŽa KEREN. Pred enim letom se je nalinjal v develandu. O., in zdaj mi uri znano, kje je. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga naknani, ali naj se pa sam javi. — Martin Švi-gel. 516 Central Ave.. Chisholm, Mirin. (26-29—10) Rad bi izvedel naslov svojega sina JOSIPA KOM IN, podoma-če Jurčinov iz Jelša n na Primorskem. Išče ga njegov oče Joe Komin, l$ox 127. Ilrvers-ville, W. V a. (23-27—10) MODERNO UREJENA Tiskarna Glas Naroda PRIPOROČILO. Rojakomf v državi Kansas na znanjamo, da jih bo obiskal naš rojak Kr. OTTO PEZDIE. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati pravomočna potrdila. Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo in upamo, da mu bodo šli na roko. S spoštovanjem Upravništvo "Glas Naroda". MOŠKE BOLEZNI«« NE ZDRAVIM ŽENSK OTrtOK. Dr. Koler najstarejši slovenski zdravnik, špecijalist v Pitts-burghu, ki ima 28-letno skušnjo v zdravljenju vseh možkih bolezni. Hydrocele ali kilo zdravim v 30 urah in brez operacije. Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni v križu in hrbtu in ostale bolezni te vrste zdravim z gotovostjo. REVMATIZEM, TRGANJE, ZASTRUPLJEN JE KRVI, BOLEČINE. OTEKLINE, ŠKRO-FLE IN DRUGE KOŽNE BOLEZNI, ki nastanejo radi nečiste krvi, ozdravim v kratkem času, da ni potrebno ležati. Jaz rabim 606 in 904 za krvne bolezni. Uradnae nre: Vsak dan od 9. ure zjutraj do 8. ure zvečer; v petkih od 9. zjutraj do 5. popoldne; ob nedeljah od 9. zjutraj do 2. popoldne. Dr. KOLjER, 638 PENN. AYE., PITTSBURGH, PA. SPODAJ OMENJENI ROJAKI DT ROJAKINJE. kateri imajo v rokah naša potrdila za denarne poiiljatve. s številka mi. Kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komoffoče avoj natančen naslov radi važne zadeve. Pisma katera am« jim poslali, so se nam povrnila. Tvrdka Frank Slovenski zdravnik. Bachnik Prank No. 329639 Bartol J. No. 330733 Bear Dan No. 260638 Besena Kay Uo. 330062 Bobi* Vajo . No. 280583 Božičkovič D juro No. 260581 Bra on Kur No. 260643 Dolar Valentin No. 330086 Grgurič Blaž No. 260578 Janko vie lffliaeT 330895 Ksstsli* John No, 44706 Kovač Frank No. 260641 Kulovie Josip No. 330772 Lenaržič Josip No. 44555 Meden John No. 331014 Merkun Anton No. 831355 Mikolič Josip No. 331062 Oswald Luise No. 260632 Oswald Jos No. 260621 Pintar No. 330843 ztaneh Math. No. _s___ Rohs Anna No. 329638 Samide Frank No. 330721 Sinčič John No. 330762 Spanifiek Rod No. 328894 Sparmblek Jos No. 330661 Starčevič Johaxr No. 331070 Tehler Anna No. 328896 Turk Charles No. 330351 Turk Ivan No. 260647 fpuk Jemej No. 329741 HARMONIKE bodisi Trskrlssion vi rats tedetajem la popmvljam po asjnti din ssnah. a Se- k> Indus la massljlv. V poprave missljlvo vsakdo poBJe, kar warn N aed 18 1st tukaj v ta sa poslu ln asdaj v svojem lastnem da ■ml V popravek vm« kranjske k akor m dragi harmonike ter raSoa iam pe delu ka vpraAaaJ. msa aadaijalk JOKU WK NULi 1S17 bat S2nl Bt, Cleveland, OMa Dr.LORENZ. Ju sem edini slovensko goro- i reči Specialist mofiklh bolezni ▼ Plttatrargfm. Pa. VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH. DELO OKUSNO, >«i nI 1 IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. mm 9 J . i UNUSKO ORGANIZIRANA. mm m POSEBNOST BOX DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NAi Slovenie Publishing Co., 82 Cortlandt St., Hew York, *. T. Ursdne ore: dnevro od 9. dopoldne do 8. nre sveder. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do 2. popoL DR. LORENZ, Specialist noških betenfl, i «44 Peon Ave. II. nadst. sa ullee. Pittsburgh. Pa. POZOR ROJAKI NaJaspeSneJe mazilo za tenske laso. a»-kor tudi za možke brke In brado. OS tega mazila zrastejo ▼ 6tih tednib ltr—nI ffoetl in dolgi lasje kakor tudi modkim krasni brki ln brada ln ne bodo odpadali tn osiveli. Revmatizem, k osti bol ali trganje v rokah, nogah In v križu, v osmih dneh popolnoma ozdravim, rane, opeklin«, bule, ture, kraste ln grlnte, potne noge. kurja očesa, ozebline v par dnevih popolnoma odstranim. Kdor bi moje zdravila brez uspeha rabil mu jamčim sa |5.TOPIM te takoj po cenik. Id ga takoj poSljem zastonj. Krasni lepnl KOLEDAR za lete 1t17 z»- tonj. JAKOB WAHČIČf 6702 Bonna Ave., Cleveland, Ohio, Veliki vojni atlas fojskiqoab se evropskih držav in pa kn-lonijskih posestev vseh velesil. Obsega 11 raznih zemljevidov« CENA SAMO 25 CENTOV. STENSKO MAPO CELE EVROPE $3.00. VELIKO STENSKO MAPO, NA ENI STRANI ZE-DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET CENA $3.00. ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DALMACIJE Z MEJO AVSTRO-OGRSKE Z ITALIJO. — CENA JE 15 CENTOV. Naročila in denar pošljite na: Slovenie Publishing Company 82 Cortlandt Strast, New York. N. T. ^ CENIK KNJIG katere ima v zalogi Slovenie Publishing Company 92 CORTLANDT ST., NEW YORE; N. T. POUČNI KNJIGI i NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Coloradi naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopnik Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za "Glas Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti večkrat prepotoval države, v katerih so naši rojaki naseljeni in je povsod dobro poznan. Upati je, da mu bodo Si rojaki v vseh rik na roko, possboo i* kv Oerkrena .ll f—M) f—,10 i—.a «8jOQ Avstro-Italljsnska vojna ▲vstro-ogrskl velik vezan Cell svet mali Celi svet veliki Rt rope, vesaa Vojna stenska mapa Tojnl atlas Zemljevidi: New York. Oolorsde« Illinois, sr«n—Montana. Ohio, Pennsylvania, Minnesota. Wisconsin. Wyoming In West Virginia la vseh dragih dxiav po Združenih držav mall '—.tO Združenih držav veliki —JM Združenih držav stenski na dragi strani pa celi svet $3 00 KaroOIom > piUriCa denarno vrednost, bodisi v gotovini « iitanM «11 noStstb *nankth T> ofitnlna Je pri meh ranih 1 S.GJAZ1. NAROČAJTE SE HA *'OI.A8 NABODA". IAJTKAJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDILUŽEHTH DK&AVAH.