1'oštno tekoči račun št. 24. — Conto corrcnte con la posto. PosamrznQ Stevilkg 25 stotink. Izliaja: vsuko srcdo popoldne in soboto zjutraj. Stane za celo lew /5 L. « doI lcta 8 L. * četrtleta 4 L. 7.U inozemstvo celo leto 35 L. Na naročiln brcz do- poslane naročnine se nc mon nw oziratt. Odgovo'-ni urednik: Poldc Kempivle. mmmiz4 Št. 69 V Gorici, v soboto 29. avgusta 1925. utovm. Nefraiikiruna pisma s,~ ne spreJL'tnajo. Ogla& se računajo po doep voru in sc plučajo v na prel. List izdaia kon sorclj »GORIŠKE STRAŽE< Tisk Zadružne tiskarn, v Gorici, Riva Piazzut ta št. 18. Upruva in uredništvo ulica Marncli štcv. 5 — (prej Scuole). - Ne dražite! Zadnjič smo porocali o petcm so- cialnem tečaju krščansko-socialnega dijaštva in povedali, da ie potekel v vcliko zadovoljnost vseh uddežen- cev. V poročilu smo onieniali fudi mi- mogrede, da se je oko nostave süno zanimalo za tečaj in se je tečaj vršil (okorekoč v send karahincrskih pusk. Radi teg a se moram o nckoliko po- menlti z mcrodainimi krogi. Po dolgotrajncm pregovarianju in mnogih posredovanjih je goriška pod- prefektura kontno dovolila tecaj. Kot pogoj je stavila zahtevo. da se vde- h'ze teca'ja samo s pismenimi vahill opremljeni dijaki in nrcdavatelji. Druge osehe tecaja niso smcte obiska- ti. Njihov prihod hi pnmenial konec teca'ja, tako se je glasila I'wbezniva Hrožnjn. Prireditclji so zahtevo spre- jeli in upali, da se bo tecaj nemotcno in brez razburjenja vršil. Tod a varali so se. 2c ob svojem prihodu v Sv. Križ v nedcfjo zvečer so bill nepriietno pre- sencčcni. Miroljulmo mestece Sv. KHz lc bilo v nekakem obsednem stanju. Po ulicah je krožila ccla vrsta orož- nikov, ki so s pazljivo vestnostio za- sledovali kretanjc in gilnmie priha- iojočega dijastva. Hudomusno so se vprasevati dijaki med seboj: »Ati so pokUcali orožnikc Krizani, kcr se hoje, da jih na pa demo,« — in naj- mlaiši med mladimi so si že noredno vihali rokave —, »ati iih ie poshdo skrbno policijsko oblastvo. da nas varujejo pred Ijubeznivimi in gosto- Uubnimi meščani?« Ko se ie v pon- de-Uek zacel tečaj so vdeleženci z za- cudenjem opazili, da ga hoceio pose- čati tudi kraljevi orozniki. za katcre sicer ni bil namenjen. Oba dneva sta bila ves čas predavanj najmanj dva orožnika stalno v dvorani. Navadno ie bil neki brigadir in ncki orožnik, ki je razumel slovenski. Od časa do časa, zlasti če je govornik vzbudil iivahno jmtrjevanje med voslusalci, je prvi razdraženo in nezaiwno sV.il v svojega tolmača: »Ktfy je rekel, kaj ie rekcl?« V pondcljck zvečer so doživeli te- cajniki novo neprijetnost. Na vspe- rtjenem konju je prijezdil v Sv. Kriz <:rožniški stotnik iz Gorice. ki je par- krat prišel pogledat, najbrže v strahu, da prpravljajo mV.tdi dijaki protivlad- tio revolucijo. Sporočil je diiaštvu u- kaz, da se j)o prcdavanjih ne sine vr- šiti nikaka debata. In drugi dan se res tudi ni vršila. Naravnost ogoreenje je pa vzbudil nastop orožnikov drugo iutro. Ni jim bilo dovolj, da so pazili na vsako be- M'do pri predavanjih, da iih je cela ko-pica vedno patndirala po mestu, da sta dva skozi špranje iz nasprotnc hiše opazovala prihajajoec in odha- jajoce vdelezence, sc pred božjim hramom se niso ustavili. Ko so v to- tek zjutraj ŠU tečajniki k sv. maši in Prtdigi. je set za njimi v cerkev neki orožnik, na pragn cerkve je jm stražil brigadir in z mrpeto pozornostio mo- tril gibe mladih fantow Ali ni tako Početje bogoskrunstvo? Ko se je v torek zveeer vršil v dm- štveni dvorani zaključni veeer. je bila okrog poslopia cela vrsta orožnikov. Strah ima res velike, toda tudi neiim- ne oči. Pri opisanih razmerah je naravno, da je bilo ozraeje v Sv. Križu olnt dneva precej vdusno in napeto. Orož- niki so za najmanjšo stvarco grozill z aretacijami ter niso bill nasproti di- hikom posebno uliudni. Padle so od njihove strani tudi zaljivc besedc. Nanlzali smo postopanje in ravna- uje orožništva v Sv. Križu. da široka juvnost izve, v kakcm vzdušju in pod kakimi razmerami se mora naša učcča se mladez truditi za razširjenje svojega duševnega obzorja in pople- menitenje srea. Na naslov merodajnih oblastnikov pa moramo dodati nekaj pripomb: Dijastyo ie svojo obliubo izpolnilo in ni prišel na teeaj nihče kakor po- vabljeni dijaki in predavatelii. Bill so v vsem svojem obnasanju mirni in dostojni. Zakaj se jyotem obdciio z de- setorico orožnikov in se zasledujejo pri vsakem koraku kakor tolpa nevar- nih elementov? Ati ni, to draženje in izzivanje, ki bi lahko dovedlo do za- lostnih posfedic? Pri predavanjih sta bila vedno nav- zoca vsaj dva orozniku, ml katerih ie znal samo eden slovenski; o njc- govi sposofmosti slediti socialnim predavanjem pa opravueno dvomimo. Afi se s tako izvestiteljsko službo ne odpira pot ovaduštvu? Prepovedati na tecaju debato, je nczmiselno in ne priča o razumevanju slvfiri. Kaj naj si mistijo naši dijaki, kaksno spostovanjc naj imaio do ta- kih oblastnikov? Zasledovati tečajnike v cerkvi, jih tarn nadzirati in poslušati pridigo kot egleduh je dejanje, katerega ne mo- lemo zadostno obsoditi. Pero se nam ustavlja, ko moramo poroeati take sivari in ce bi ne vedcli. da zapade- i:io rdečemu svinčniku, bi no.pisali be- 'M'de, ki bi marsikomu se dolgo zve- i eic po nscsih. Toda bodi! Naši čita- ielji si bodo znali ze sami napraviti vrimcrno sodbo. Vprašamo samo g. nadkomisarja Diaza: Ali ste, g. nadkomisar. Vi dali '•rožništvu navodita? Če stc^ iih dali vi, potem Vam povenw odkrito kakor ste Vi povedali svoječasno našemu uredniku odkrito, da ga javitc drzav- v.emu pravdnistvu, da ste.s tern znkri- viU dejanje, ki Vam ni v cast. Če pa fjiiste dali Vi navodif, potem noskrbi- ie s svojim vplivom, da dobe krivci zasluzeno platilo. Brez dvoma: našim dijakom se je godila krivica in krivica mora biti kaznovana. Kaj se godi po svetü? Zopet sc moramo danes ponniditi rri »poi'iticnem zrakoplovcu« Stcfnnu Radien. Našim bravcem ie Lotovo prav dobro znano, idla skuSa nekdlanji rovolucionar iz skriva'Jisca v Prpicevi pn1ači v Zacjrebii znbrisnti z novo \yn- liti'ko vse preisn ie svoie početje. Kar mu je bilo prej po volji in prav, je da- res ničvredtio in zKfiešeno; ee je bil poprcj na strani Slovencev v borbi za pravieen sporaznm, ne vo danes k,a- ko bi svoie nekdanje zavcznike bolj c/blatil in opsoval. Vsc to pa del a mož !'C Zvito, da pririre sebc v os.predje in da se izkaže livai!ežne.s:a svo.iim prejš- riiim nolitionim nasprotnikom. da so mil vse odpnstili. Radiičeva fikfakarska politika pa nc ngaja več niti nie^ovim, nekclnnjim s'/iim priiateljem. Vedtio večie neza- c'bvolistvo se širi med hrvatslvim ra- '/u'm'nistvom proti obi astn emu ffosno- ¦diu Radičii in njegovi ženi Marenki, ki je ^bvna svetovaika svojegiai in o-ž a. Podira kar je sezidal. Zgodoviua ne bo mogia utaiiti dej- stva, da ie Radič kot voditeli hrvat- ske scljačke repannlikanskc st ranke združii pod svoio zastavo skoro vsfe hrv^tsko Ijudstvo. Hrvatski d.uševno- sti, ki ic zelo nacionalno usmerjena, je iitfujalo, da ie Radlic vedno pouidlar- jal hrvatstvo in republikanstvo; z de- magoskmii praznicaini pa je lovil na svoj rredl priprosto in ncuko selja- stvoi. Veljal je v resinici za narodnega tribii.na. Liudstvo mu je sl-cpa verovalo, ker mu ic oihljtibljal vsi? mojjočc sladkosti v republiki in se kazal verneinu ljutd1- stvu kot z živo ven> prešinien človek, ki se bori proti pravoslovju in posrb- ljenju. Niegovo tribnnstvo jie Da na mah končalo, ko jc padel pred koliena; pred tistimi, ki iih je še včeraj na križ pri- bijal. Liudstvo zlasti kmetsko, ki je že po svoji naravi bolj staltio ne more razumoti t-ikiih skokov. Zato ie Radi- 6ev »Dom« še danes poln raznih za- viianj, 'd'-i bi se nje^ovi pristiiSi in vo- livci poflagoma privadili izpremenHbi. Prijatelji ga zapuščajo. Šc pred Radličeviin politiouim smrt- liim skokom je pa že začelo vreti v poslanskem klubu. Odpor razumini- kov je so narasel, ko so bili izvoljeni ¦•a Radičevi listi možje odličnih spo- sobnosti kot so dr. Trumbič. dr. Po- 'ič, dr. Bazala. in drup:i ki so se s svo- imi političnimi in znanstvenimi spo- obnostmi proslavili že izven 'dioma- ih mei. Ti niso mojjli trpeti Radi6e- vc oblastnosti s katero ie strahova;! svoie kmečke poskmce ter iz njih na- rccMl h nekake svoje a^itatorie. Zato so se ločili od radičevskih vrst in z^celi odvračnti l.indstvo od Ralduča, ki ie zatan'l svoj doigoletni program. Njihova stranka »Hrvatska Zaiedni- ca« sicer ni pognola m'ocnili korenin v narodu, a jo vodijo zelo razboriti in briiitni ljudie, ki uteR-nejo Raidličev n- Rlcd zelo omajan. . Radjča so se pa nasitili tudi niicigovi stnri borci in v,etcrani. Celo Rartičev prvi roniocn'k nri ustamavlianiu br- vnbvke rcpiiblikanske stranke Tomo .Iflžabetič ie pustil svoieea vodjo, ki se ie prodal. Za Jnlžabetičem ie Slo 'z R-idiccveccn poslan;skec:a kluba §e dos^it do dvanaisit poslancev. Ti disi- denti so §1i tnkoi na del'o in skušajo rnzširiti med Hrvati protiradičcvsko stranko na starem Radičevem pro- R'nmii. Del dis'id'cntov pa ie zato, dla bi se popolnoma ziili s Hrvatsko Za- iednico. Za enkrat se Se niso odločili. V pnrl^imentu pa bo vsekakor imel Radič proti. siebi knkih 20 hrvatskih poslancev, ki so bili prei v niegovih vrstnh in ki se bodo odiočno borili proti svoiemu nekdlanicmu voditelju. Radičevi tekmeci. Po'cs: t?ga udarca, ki jc padel na nredsednika miroivorne seliačke re- publike iz hstnrh vrs't. mora >bcutitl Radič t'idli vedno boli široko razpre- d-eno jribanic ostn'lih štirih strank, ki so znsidr-.ine med hn'atskim nairo- (fom. Hrvatska pučka stranka ic pogra- bila za ugodni trcnutek, ko bledi in zahaja Radičeva zvezda medl Hrvati, da si spct pribori iz.tcubljienci posto- ja nice. Ravnotako sei je bivši minister Pri- bičevič lotil' z vso vnemo dela, da se med Hrvati uveljavi in z'leze nazaj v sedlo, odkodcr ga jc zviti Radič pre- kucnil. Samostojna demokr. stranka princja po vsej lirvatski deželi sliode, ki tudi niso Radiču v prid. V Vojvodini in Sremu so r>a skoro vsi prebivalci vclanj'ini v radikalni stranki. Ko jc Radio hotel vreči svoje mneiže tudi med nje, je takoj dobil iz Beograda oidi svojih zaveznikov mig- Ijaj, naj s,e tain nikar ne suče, če se noče opeci. Nato je skušal Radič svoie izgube ix>praviti med bunjevsko stranko v Baruitu. Toda tudii tukai m:u ni šla pšenica v klasje, ker so radlkali Bu- njevoem dosti bolj všeč kot vrtoglavi Radič. Vse te stranke in še nekai majhnüh ]X) vrhu tržcjo Hrvate na razne düie. S pametno politikoi bi laihko Stefan Radič iz vsega hrvatskega Ijudstva zvaril eno enoto. Zdaj pa si Pašič in prijatelji menaijo roke, ko vidijo, dla ni njih nasprotnik zdiružen. Radič ni- ma danes za seboj niti od daleč tako sklenjenih vrst, kakor jih je imcl po- prej. Pohod čez Sotlo. V ncdßljo pa si je gaspod Radio iz- braJ drugo smer svoje ofenzive. Od- ločil se je zai böjni pohod v Slovenijo. Tostnm Sotlc, ki loči Hrvate od Slovencev sc Siri prijazna zelena ra- van okroff ljubkega dolluaijskiega me- steca Krškega. Ra/diče;ve orednje straže v Sloveniji, bivši poslnnec kmetsike stnuikc Iv. Puceli in nekdn- nji avtonomist ter r;r>ublikanec Albin Prepeluli sta organizing veÜkanske priprave, da sc proslavi 352-btnica muu':;niške smrti Matije Oubca. 1573. so v Zagrebu na Markovorn trgu kro- n.aii kmečkega kralja in voditelja slo- vcnskih in hrv.'itskih puutariev z raz- bcljeno krono. Ta spomin na nekdanje borbc na- ših prednikov za staro pravdo so iz- n-bili Radičcvi agitatorji, da vpcljejo svojega gospodarja med slovensko Ijudtstvo. Poleg romantike in navdu- šenja pa je treba tudi n-ekai koristne- ga in dobrcga, so si d'ejali v priprav- Ijahi^im «diboru. In so šli ter s pomo- čjo dolenjske iK>družnice. »Kmetijske dnižbe« priredili na Krskem polju o- bičajne konjske dirke, ki so se vršile doslej na Bledu. Okrog in okrog pa so razpostavili bele šotore, kier se je točila rujna ka,pljica in so se vrteli na ražnjih tolsti prešički in mastni pu- rani. Ko jc bilo vse tako lepo pripraivlje- no, se pripelie na krasnih avtomobi- lih Štofnn Radič, seljački posJanec, übdian s svoitnii rn.ini.stri. Naslednik sv. Benedikta. Sredi bučnega in šumnega vrvenja ljudskih množic so stopali nai govor- niski oder razni ljudski vodit:lji in dajali novi1 nauke bližnji okolici po- slušavcev, ki so bili že preccj dbbre volje. Posjebno se jc od'likoval Albin Pre- peliuh vodja slovenskih »republikan- ccv«, ki j'e vzkliknil v svoiem govoru: »Delaj in živi!« Mož jc hotel vscka- kor izprcmeniti znani rek. ki ga je dii'1 slavni ustanovitelj benediktinske- ga reda svojim' redovnikom in ki pra- vl: »Ora et labora!« (Moli in delaj.) S tem je pokazal Prepeluh, da je zelo dobro prcštudiral Radičeve izvime govore in dla jih skife po svoje do- s'jc-i. Mojster bo moral učonca pohva- liti. Drzen napad na slovensko duhovščino. Ko so učcnci povedali kar so se iiaučili, je luistopl sam gospadl Radiič. Njegov govor je bil živo barven, ka- kor zelena loka okrog odra. Cela me- šanica misli in krilatic. Naidalje se je pa ix>mudil pri Slovenski ljudski stranki. Ostro je napadal politiko nje- nega vodjc drja. Korošca. Za tem pa je prešel na slovensko duhovščino in ji očital, da je med sto duhovniki Ie eden dober alt pa nobeden. Stran 2. »OORIŠKA STRAŽA« Tako kruto ni dio dancs šc nihče žalil enega stanu kot je to storil Ra- dič, ki je pred par meseci še viüiteJ kadilnico pred jugoslovanskiimj škofi. L>e celo liberalni dnevniki so z gnju- som odbili ta drzni napad na duhov- nike. Ne borno dancs naStevali kdto je stal slovcnskemu Ijudstvu ob strani ob njegovih najtcžjih i>reskušnjah; kdfo ga jie' rešil z reifeiznovkami in posojilnieami iz rok vaških odeniliov, kdo je privedeli sbveniski narod do take stopnje izctfbrazbe; kdo ie začel snovati prosvetna društvai in se prvi književno udejstvovati. Radič naj le odlpre z.^odovino in bo bral. da so to bili v prvi vrsti — duhovniki. Imena SlomSek, Krek, Jeglič, Srebrnič in ce- la dolga vrsta driiigih o teni jasno pričajo. In pri nas? Kdo je primorskemu Ijudstvu vodnik, tolažnik in branitelj največjih svje-tinj. Neupogljivi in. zna- čajni duhovniki, ki jib, hvala Bogu, še imanio. Ko so bili najhujši trenutki, je zbežalo razumništvo, ker si ni u.pa- lo nekaj prctrpeti. Le zamicevani in oblatcni župnik ali kaplan je vztrajal in molil in delal. Ne lx>mo dalje na- števali! Slovenska javnost pa. je ugotovila, da je biJi prvi Radičev bouii krik v Skweniji sicer oglušujoč. a so je že iia Krškem polju nizgubil. Če inisli Radič na t:ik način pridobivati za se slovensko ljudstvo se nioti. In to je ! prav. DNEVNE tfESTI Osebnc vesti. Pred par dnevi se je nudfil v Oorici g. žirpnik Zakrajšek, znani voditelj in or^anizator Slovcncev v Zdiruzeni'h državah ameriških. Vraca'l se je iz Juigoslavije v svojo novo domovino. Ker je žekl obiskati tudi .cforiške Slo- venes, se je oglasil v Go rid. Želinio njemu in vsom ameriškim Sloven cem, ki so skutpno z njim obiskali sftarodb- movino in se sedaj vratčajo v novo, srečno pot in jinn kličemo: Ne poza- bite na nas! — Skoro istočasno z g. Zakrajšekom je ix>setil Oorico znani cerkveni sk.ladatelj in glasfbenik g. Stanko Premirl iz Ljnbljane. ki biva sekJlaj na oddihu v St. Vidn pri Vipavi. Ob a gosipoda sta obiskala tudi naše nredništvo ter si ogledalu Zaidružno tiskarno. Čudila sta se nasem.ii žila- vetnni dehi in občudovala naš napre- dek. Zopet strahovi. Naše politično oblastyo vidi vsake toliko časa strahove, Id jih ni ali po domače rečeno: slisi travo rasti. Zarf- njie, smo pusali o hisni preiskavi pri g. M. Koširju v Gorki, (lanes mora- mo poročati o hišnih preiskavah, ki so se vršile v zadnjih (Inch po okoli- ških vaseh. V Solkami so napravili policUski agentie obisk pri .er. poslan- cu Srebrniču in visokošolcu Zavrta- nilzii. Prvemu so odnesli nekaj časo- I'isov in ob postclji visečo vezenino z napisom: »Dobro jutro. zlato jit- tro«. Obtežilnega niso našli pri nobe- nem ničesar. V Podgori in Ločniku so probrskali stanovania nekaierih komunistov in bajc zaplenili nekaj komunističnih spisov. Po poročilih li- st ov so v Podgori aretirali nckega mladega komunista. Pri teh nrtiska- vah ne gre za naše somilienike, ven- dar moramo izjavitl, da se nttm nc zde umestne. S sitnarskimi hišnimi prciskavami se ne ustvarlaio zdrave razmcre in se ne pridobi zanpanja Ijtrdstva. Gospodje oblastniki. zdra- mite se ze vemlar enkrat, skrajni eas je že. Zmeneajte si oči, prečitajte na- pis na Srebrnieevi vezenini: »Dobro jutro, zlato jutro« in stopite v beli dan, da bodo zginili — prazni stra- hovi. Priznanje. Lctošnji poučni tečaj za. učiteljstvo pri Sv. Luciji je bil, kakor zna.no, pre- povedan. Radii tega smo bili prisiljeni naplsati na naslov bivšega podlpno- fekta Hi Sunija ostcr protest. Zadnji »Učiteljski list« nizpravlia o prepo-W vedi tečaja in pravi metdi drugim: »O vsej zadtvi pa so tudi listi že spregovorili in sicer brez ozira na strankc. Posebno odločen ie uvodnik !>od najslovoin »Izzivpnje« v številki nd 5. avgu&ta. »Qoriiš.lve Straže«, za kar smo urcdništvu prav hvaležni.« Novinarsko poštenje. »Pučki PrijateJj«, fflasilo krščan- sko-socialne Istre, in edinjaška vistarska Riječ« odnosno nien glav- Ti.i uradtnik g. Ivan Stari, so že več časa v ostrem boju. Tržaška »Kdi- nost« mora kot duhovna voditeljica »Istarske Rijcči« posegati v ta boj;' njena roka pa je tako nesrečna, dla kamor prime, tarn vse pokvari. Pred dnevi so ne^knteri istrski si^ljaiki pod- pisali proti g. Stnriiu »Posiano«, v kp.terern so mu očitali razne politične jTiiehe. Ob istem času sta se pa g. Stari in njegov prijatcü Matko Crlje- nica na nekem avtomobilskem. izletu nevarno ixinesnscila. »Edinost« je, 6ci>rav ni niti besedice prei objavila o tej nezgodi, lopnila no »Puckern«, češ, da je pograibil to žalostno priliko za strupene napade na oba omenjena gospoda, »ker menda želi. dfci bi bila rana š;e večia« in »dai se taka podivja- nost čustev mora pneakovati le od pokvarjemb Ijndii.« V tem slogu i^suje »Edinost« še naprej. »Pučki Prijatelj« ugotavlia. dä ni iiič vedcl o nezgodi g. Starega, g. Matko Crijenica pa ni niti z besedico ali namigoni omenjen v Hstu. (To smo- tudi mi ugotovili. Urcdriištvo). Čemu torej izrabljanje nctzgode v po- lemiki, čeinu lažnjivo ix)dtikanje in surovo pisanje? Pobija se z dökazi, ne pa z demagoško pr-jiračunienimi sred- stvi in sklicevanjem na usmiljenje, zlasti še, če je to povrbu še lažnjivo in svttohlinsko. O srednješolskih zaupnicah. SvobokJbmisclno ediniaško dijaštvo je imielo pred kratkim svoj socialni tečaj po vzfflodtu svojih krSčivnsko- socialnib tovarišev. Odkrito S2- vese- limo, da se dijastvo zaveda svojega roslanstva in se skuša poglabljati v načela in uravnavati idejno simer. Na omonjenem sestanku so je pa vse prej godilo kot to. Pozanimali srno se le za neko resolueijo podpisano v ko- rist uredniku »Istarske Riicči« g. Sta- remn. V tej resoluciji odobrava dija- stvo nekaj akadomikov in potemi sredniešolci in sredlnješolike (!) nje- govio- diisi\',no strankarsko borlx) s »I^iičkim Prijateljem«. Obžaluj-enio tisti del svobodomLscl- ncga diiiaštva, ki je v resnični navdu- ¦š-enostj prihite! na zborovanie, a so n;m nekateri agitatorii izmaličili di- j'\ski zlx>r v čisto nekaj drugega. Na- mes to kulturnih in sta.novskih resolu- cij obiavlja »Edinost« «no strainka.r- ko. Kolegi Staremu pa prav nič ne ča- stitcMTio, da mu pošilia.io kot poMtiku ' znnpni'ce — srednješolci in srednje- so!ke. Vojna ortšfcodnina. Pred nedolgim časoim smo poročaii v našem listn, da je začasno vkinjeno izdajanje vojnoodlškod-ninskih obvez- nic. Sedaj doznavamo, da bo to vki- nknje okoli 7. dio 10. septeinbra pre- nebalo. Nad'alje obve<ščamo vojne od- škodovance, d'a se tnidli konkordati zopet podpisujcjo. Kdor je že imel (;gled na licu mesta, bo — tako nain poročajo s poučene strani — v krat- kem klican k sklepanju konkordiaita in sicer brez ozira na to, ali sipada njegova škoda med rekviziciie ali pa med pravo vojno škodlo. Žal saimo, da sta pri okrajnem uradii za sklepa- njc konkordatov, pri katerih gra na- vaidho za zneske ix>d 25000 lir, s.aimo 2 uradnika. Umevno. d'a ta dva ne '/moretai še ogrotnnega dela m so vrši zato skleip'.niie konkordatov ze'o po- časi. Večje število six>sobnih uradni- ko>v pri tem oddelku, je nu.ino po- trebno. Čudtio postopanje. V Ajdovšcini se je dogodilo. G. Stanko Logar, taniošnji mesar, je na- lovil rake in jib jo dal pri pravi ti v go- stilni Jeras. K zagrizku je novabil tu- dK svoie prijatelie gg. Antona Sfo- karja, Ivana Kobala in Ivana Feigela. ! Kakor znano so raki zelo okusna jed in spravijo človeka radi v dobro vo- lio. Tako so postali tudi zgoraj ime- novani gospodje nckoliko prešerni in so potem, ko so spraznili skledo, v kateri so bili z vinoin politi raki, s tugo v sreu zapeli: »Lspa naša do- inovina, — nimaš rakov, nimaš vi- na«! Ajdlovsko uho postave je cub ]>esem, a nedolzne sale ni razu'inelo. V veliki vnemi za blagor domovine c Ii pa iz nasprotstva do domačinov — pritožb v tem ix>gledu imamo že zelo veliiko —, je drugi dlan »nevarne zlo- čince« zapflo in jih ovadilo državne- m.u pravdjiištvii. Tako sede radi vc- sclega d'ovtipa stirjc znani aidovski tržani sedaj že skoro teden dni — zaprJü so jih zadnji cetrtek — v aj- dovskih zaiporih. Kako naj ozrr.ičimo tako postoixi- nje? Ali naj protestiramo? Ne! Huj- še klofute ajdovskim onx/nikom in o- nim, ki so jim naseidJli, venUar niliče ne more prisoliti kakor so si jo »pri- borili« saini. * * ¦ Po sporoci'Iu, ki smo je dobili včeraj zjutraj, so bili predvčeranjcm pop. iz- puščeni iz ajdovskih zaporov vsi ime- novani. Zadeva s tern še ni končana. Tudi ministri padajo v nemilost, Vseganiogočni tajnik vseh tajmikov Roberto Farinacci je odkril nerede v bolonjskem snopu. Izdail je že pos>eb- na povelja, da se pride teniiti v okom. Obencm je pa zapadlil iz stranke tudi bivšega pravdinega ministra Oviglia. ker ni dbvolj »zvest«. Boj za versko šolo v Nemčiji. V nedeljo so začeli katoličani iz vseh nernških pokrajin svoie zboro- vanje v Stuttgartu. Pod nrodlsed- stvorn bivšega državnega kanclerja clrja Marxa jc imela svojo sejo tudi šolska sekcija, kjer so zahtevali nem- ški katoljki svoboden razvoi šol, to- rcj tudi zascbnih verskih šn\. V duhu najvišjega povelja za vsakega verni- ka »inoniš služiti Bogu«. zahtevajo, •da S3 odpravi državni monopo] na solstvo; otroci se morajo vzgajati, kaikor žele njih katoli^ki starSi. Iz avstrijških časov. V Nemčiji je itmrl te dni načelnik generalnega štaba avstroogrske ar- made general Conrad vori Hötzsn- dorf. Znan je bil kot za«:nzen sovraž- üik Slovanov in je bil edün izmod1 glavnih kovarjey vo-jne prcjti Srbiji, ki je potem z-inetila svetovni požar. Hudo prizadeta družina. Due 26. avgiista t. 1. je umrl vsled razmer, ki smo jih opisali v zadnjem dopisu »Z Tolminskciga«, na Ravnih pri Tolminu posestm'k Anton Manfre- da, vulgo Miklav. Pred tednom sta mu umrla 2 sima in hči — preostali clalnl druzine Ieziio bolni. Pokoini je bil splošno priljubljen v okolicu ter jc njegova na.u"la snrrt \rse globoko po- trla. N. p. v mim! Neobjavljen dokument iz politične prošlosti Primorske. (Dalje.) Najmanj obteženi slovenski občini 1. 1895. sta bili Štandrež, ki je imel na 4425.39 obč. dolioidkov 4133.26 troškov, brez občinskih doklad in So- vodnje, ki so imele 3933.73 gld. dlo- hodkov in 3442.35 troškov, brez ob- činskih doklad Obe občini sta inieli vendar po 56% šolskih, 24% cestnih in 8% deželnib doklad torei vsaka po 88%, torej vse eno za 8°/n več, ne glede na ugokiino občinsko gospodar- stvo, kakor poöez vse občine v Fur- laniji. Najmanj obtežena furlanska občina Ruda, ki je imda 6219.82 donodikov in 6184.44 tro^kov brez obeinskih do- klad in Tapoljan, ki je imel 2456.67 gld. doklad, sta jmeli po 33% šolskih, prva 10 druga 8% cestnih doklad, cAjc pa 8°/o dezclnih dok'laldi, torej Ruda vseh dloklad 51%, Tapoljan pa 49%. Najbolj obtežena slovenska davčna občina Ivangrad nosila ie 300% ob- činskih, 56°/,, -šolskili, 38% cestnih in 8% deželnih doklad, torei skupaj 402%. Najbolj obtežena furlanska davčna občina St. Martin na Krasu 129%, 80% občinskih, 8% cestnih, 8% deželnih, 33% šolskih doklad. Na prvi pogled se viid'i, da odloča- jo neugodno razmerje solske in cest- ne doklade. Več ali manj ogromne doklade za občinske potrebščine po slovenskili občinah povzročajo zlasti bolnišnični j troški in troški za občinskc poti in dcla v roboti. Prcbivalci obči.n in kra- jev od koder zbog velike revščine ljudstvo hodi po svetu na dolo, in ki so navadno skaloviti in go-rati. noko- riti se morajo dvojno s tern, dla mo- rajo zabgati obolele soobčane po ve- likih mestih in skrbeti za dovozne poti k cestam, ki vodijo od trgovske- ga srcdišča, brez najmanjse ponioči iz dicželirjgai zaloga ali mcstnih sre-dišč. Polled na davčno razmerje po ofo- činah in okrajih in na različrre dejan- ske okoliščine vsnkogar, ki se je ko- ličkaj pcčal z uprnvnimi zadevami in \ tudi preprostega človeka zdravega vsakdanjcga razuma, na mah prepri- ča, da tiči pravi vzrok žalostnega gospodarskega polbžaia občin v za- nemarjeni deželni npravi. >Po § 86 o-bčin&kega red a od 7. apri- la 1864. št. 8 dbželni zbor čuje po svojem odboru, d'a se zakladno pre- moženje pojedinih ol^čin in zavodov ohrani nepiikrajš:mo. Ako sita deželni odbor in zbor vestno izvršovala do- iočila tega zakona, nista mogla dopu- stiti, dla se doklada na zgoli zemljiš- čni davek tako ogromno množi in skuplja. Deželni odbor in ž niim idle- želni zbor pa se nisita zmenila pod void1- stvom italijanske večine indcželnega j glavarja iz njih srede ne lc zato, da bi se ol)čine ne preoblajjalo s rroški, ki gredo pravzaprav skupni kronovi- ni, marveč je popolnoma spregleda- val, kako občinski zastopi gospoda- riio z dovo'ljenimi, visokimi doklada- mi, kam obračajo zaklaldtno premože- nje. (talijanska večina in deželni gla- var sediaj, ko se jim odt>ira žalostno gospodiarsko stanje slovenskih občin, seveda kažejo na to, da so slovcirski župnni siabo gospoda.rili s poverjcnim imctjean, odklanjajo od sebe vsako odgovornost, a niti nočejo videti, da sta ona italijanska večina, on deželni | giavar, prcprečila cclo nameščenje deželnega tajnik;;-])ravnika — ödSno le iz skoro nepojmljivega razloga — cla hi mage! bit! le-ta Slovenec po ro- dn in mišljenju. Več nego 20 let je dlcželni urad kroüovine Ciorišiko-Ora- , diščanske brez tajnika. Njega mesto je sistemizirano, plača stavljena v vsakoletni pror.ačun. 100 občin sloven- ske, 38 furlanskc in mesto Oorica me- šane nurodnosti nač neobhodno za- • hteva si tal.no, delavno pravniško moč. Brez te ni mogoče reS'jivati vsa- kolctnih 139 pror-aičunov in računov, mnogoštevilniii vlog v samoupravnih i.adevah in kakih načrtov o razdelitvi občinskcga skupnega ncpremakljive- ga premoženja, ni mogoče 'ladzirati redno občinsko gospodarstvo. Oübor- nikom italijanske večine odkazano je 38 furlanskih občin, mesto Oorica in štiri ü2'Stni odbori, sloven ski manjši- ni 100 slovenskih občin in 8 cestnih odborov. Razdelitvo občinskih pašni- kov paidajo zgolj na slovansko stran. Od 6 do 6 let menjajoči se deželni odborniki ne morejo tega dela v isti- nj zmagovati, ker delo no scbi zahte- va eno stalno upravno moč. In da je lo neovrgljivo, pove naj le površni po- glödi na gospodarstvo nekaterih po- sobno gorskili obein. Računi občine Bovec so bili nereseni od 1. 1878. do 1886. in županstvo je moralo ponovno [>rositi, d? se mu sploh spisi vrni3tjo. V občini Breginj je gospodloval župaii Kadenaro dVajset let do 1893. po ne- omejcni svoji volji, dokler ga ni ko- rreeno zadela kazen tre/h let težke jo- če, radi poneverjenja. V občini Žagi je komaj danes po 10. letih na cistern, kam je prišcl znesij-k 500 gld. darovan po Njiega Veličanstvu za šolske na- mene. »GORIŠKA STRA2A« St ran 3. Rnjiže^nost in umetnost. Slovenska umetnost. Znana umetnika brata Fran in To- ne Kralj, ki sta mod! Slovond povzro- eila pravo umetniško revoluciio, sta zopet razstavila svoja najnovejša de- la. Od 23. avgusta do 9. ssptembra je odprta njuna nmetnišika razstava v Akademskem dotmu v Liubl.iani. U- metnisko stremlienje in deiavnost o- beh bratov-umetnikov se vedno bolj stopnjuje. Naši lindje bo-do i.meli pri- liko občudovati njiino prtstno si oven- sko umetnost, obogateno s tuibni pri- dobitvami v letošnjih knjigah go risk e Mohorjeve diružbe. Naša kn.iiževna matica bo na ta hvalevredni način po- srcctovalai pravo umetnost v najširše narodove plasti. Nova knjfga V založbi Tiskovnc zadfuge v Ljub- Ijani je izšla pravkar knjiga »Potop«. Roman je zajet iz poljske zgodovinc in prevjden v mnogo jezikov, Spisal ga je najslavnejši poljski romanopi- sec Henrik Sienkiewiz. Prevod je oskrbel dr. Rudolf Mole. Delo izhaja v dvojnih snopičJh; cena s DOŠtnino je 25 dinarjev. Slava našega rodu. Znani leposlovni ocenjevalec Ur- ban az Umberto je napisal pred krat- kim v tržaškem »Piccolu« vsebino in svoje misli o vcliki pesnitvi žalo- igri »Veroniki Deseniški« našega pesnika Otona Župančiča. Izraža se o tej slovenski tragediji zelo pothval- no. Uvodoma prarvi, da je v žalostno proslost slovenskega naroda, ki je imel v Matiji Gubcu svojega kralja, posijaJ solnčni pramenček. ki je pa naglo ziginil. To je- bilo takrat, ko so celjski grofje sanjali o mogočnem slo- vcnskem kraljcstvu. Tisthn, ki ne vcdo dhigega o nas povedati kot, da simo barbarsko in pa- stirsko plcme, priporočamo. naj si preberejo ta članjek. Kaj je novega na dezeü? Vogersko. V nedfeljo dne 23. t. m. som sei na Vogersko, da tu'dti tarn vidim »Po- slodinjega moža«, podnnega od igral- Gev tamkiajšnjega društva »Liiak«. Ni- sem nikak kritik, rad pa obiskujem tiidi prireditve podeželskih odrov. O- menim naj samo, da imenovana prire- ciitev ni nudila navzoeemu občinstvir nikakega užitka. Nočem s-e spušeati vr podirabnosti, povem nai öd'ino to, kar je čutilo mnogo mojih soudeicžcncev. Igra je bila podobna kinematograf- skem.ii filmn, ker vitd'eti ic bilo samo krctnje igralcev po odru. a razumeti ni bilo niti eno desetinko izgovairja- ve. Kriv je bil temu v prvi vrsti na tla pO'lozeni pod, po katerem ie navzoče občinstvo neprcneihoma liodilo scan in tja ter s tcm pcvzročalo ropot. Kot je.že povsod po deželi večinoma na- vada, da se navzoče občinstvo smeje in pogovarja med igro, h bilo tudi na Vogerskem in sicer v diva k rat ni meri. Voditolji bi morali skribeti za red in mir, posebno bi morali paziti ua otroke — pa teh voditeliev ni bilo viideti. Dajali so še celo sami slab vzgled, ker je pismono&a šailiive po- štc ncpre'u;liorr7a mcd prired'tvijo te- kal sem in tja, klical naslovlience na glas, iCTikrat sei celo na oder in od tarn »zjal« po navzocem občinstvu, če bi morda opazil ono o.sebo. ki jo je lskal. Oostilničar bi tudi lnhko z nje- govimi »pašaretanii« prise1 med nav- zoče občiTistvo samo mcd odimori. O- dJer je bil podbl>en bivsemn avstrij- skemn »unterštantu«. Če že društvo »Lijak« nima zadostuih dcnarnih sredstev za nabavo boljsega odra, bi pa morale, za to poskrbeti »Zveza pro- sV;)tnili društev«, kjer ie imeiiovano društvo včlanjeno. V «Edinosti« je >^Zveza« ir.'znanila program za prire- ditev, a poskrbeh ni, da bi bilai to res prircditcv. Tu'dU tu ni bilo videti nič krori^ke gospt^de. Če vas podeželsko l.iudstvo obiskuje v Trg. dornn, zakaj vi to ne vračate z vašfcmi obiski po- deželskill iger? »Prvačka bandn« pa. se je iezila, ko se je pel kuplct »Anka fn pa Janko«, da naj gredo iz odra, da iih oni na- domestijo s svojo »ta šestnaisto«. — Tisti nesrečni pics mora biti tudi pri kulturnih prireditvah. AH ni dbvolj, dti so v nodelio plesarili po vseh koncili | in krajili? Tudi kultunio društvo se je rnoralo tega posinžiti, mencč. d.i s tern zvaibi več občinstva k pri red it vi. Ža- lostna bo naša usoda, čc bod etc s ple- som vaibili liudstvo h kulturnim pri- reditvam, Če bi na Vogersk-MTi v ne- deljo ne bi'o nlesa, bi tudi p<^) tleh nts bilo pod'a, ki je novzročal rooot med igro. Na ta način tore.i nuidii »Zveza prosvetnih društev« pomoč pri njej vcla.nj.enim dirustvom. Opatjeselo. Po dolgem čakanju in obotavijainju je oblastvo vendar razpisalo občinskie volitve. Vrsile. se bodo v nedeljo dne 13. scptembra. Upamo, da bock) naši volilci toliko trezni in pametni, da bodo izvolili v občinski zastop pvave može, ki boidto znali spraviti zavoženi obc'nski votz zopet na pravi tir. I>elo ne bo lahko, to vemo. Rane. ki nan? jih je zasekala zlasti doba komisar- jevanja, so tako težke, da iih ne bo lahko ozd.ravi.ti. Združimo se tedaj vsi, ki nam j'.r g(vspodarski prosjxjli naše občine pri srcu in preprecimo, da bi se naša občina vsl'ed nesmotre- ne in nesposobnc uprave potopila v dolgovih. Mozje in faTitie na noge! Vednjan. Dne 23. t. in. je neizprosna smrt pokosila Amalijo Vuga v njeni naj- lepši dobi 35tih let. Zapušča 4 male otročičc, od! katcrili ima naimlajši si- nek 10 dni. Rila je skrbna gosncxlinja, dobrai nrati in vzorna krščansk;1. že- na. Še nebo se je razljutilo ob njeni sinrti. a ona ni več slišala žalujočega inoža in jokajočih malčkov. Mimo ic spala in ni vitdbla bolečih src. Toda upanje toiaži zapn^čene,. da se enkrat vidijo nad zvezdiami. Kako ie bila po- ko.itiica priljubljona, je pokazal njen pogreb. N. p. v m.! Podsabotin. Iz naše vasice se redko kdaj ogla- sirno, javnost morda misli. da srno zaspal-i. Temu nae ni tako. društveno življenje je še vjidno v dobrem stanju, čeravno javno ne delujc. Zato ie pa v dlrušt\Tni sobi bolj živahno. Pretekli mesec je bil med naini bogoslovec g. Albin Martinčič. Nančil nas ie nekaj lcpih pesmie, ali žalibog da nas je moral tako hitro zapi'stiti. Iskreno se mu zahvaljnjemo za njegov trud in požrtvovainost in upamo, da nas bo šc kedaj oibiskal. Prcteklo nedeljo je bil pri nas g. Polde Kemperle, ki je imel nredavanje o kulturnem življenju. Veseli snio bili, da se je toliko potru- dil in nas tako lcpo podučil. za kar se mu srčno zalivaliuiemo. Odkar imamo društvo, imamo priliko, da sli- šimo marsikatere nauke pri predki- vanjih. Vsak zaveden fant ali dekle mora biti vesel društva, k^r Ie tukaj dobi potrebni nauk in razvedrilo. Kal-Koritnica pri Bovcu. V nedeljo dne 30. t. m. ob 3V> po-" pol'd'ne priredi tukajšnje prosvetno društvo »Zlatorog« veselico. Na spo- rcdu je igrokaz: »Županova Micka« in burka iz vojaškega življenja: »Ka- koršen gospod tak sluga«. V slučaju shibega vremena sc prireditc.v pre- rtse. Male Zablje Menda noben:i vas v vipavski do- IIni ni tako napredna, kot so Male Zablje. Privatni plesi se vršiio v znani gastiIni pod Rebrom vsako nedeljo. Pred nekaj dnevi so hoteli priroditi javen pies, a ga je županstvo prepo- vodalo. Scvödla so s>? slišale potem luide pritozlx; od strani rdečih čez go- spnda zupana in čez našcgai dobrega župnika. Vzgoja mladinc sc vrši v enakem duliu. Starši sploh ne gledaio več svo>- jih otrok in nekateri celo Mvalijo ne- rednosti prerazpos^iene mladinc, ka- tera ža po šojlski dobi trumoma pose- ča plesi§ča. Razumljivo ie tedaj, da taka mladlina ni za društveno življe- nje in tako ni čuda, da ie naše pto- svetno dlruštvo tako osamlieno. Lju- d!je bi pač posečali naše prireditve, kakor se jc to zadnjič pokazalo, toda za krepko društveiio delo ie na'se ljudstvo preveč nMilomarno. Kam pri- demo po tej poti ve vsak do. — Od društva pa pričakujeimo zopet kake priredtitve. Cerovo. Cudne reči se godijo pri nas. Ko so vezali »snoip« (ustanavliali fa§i- stovsko stranko) je neki domačin gro- movito govoril o narodni niHki in o marsičem drugem. Dajal je tudi tako sladke obljube tistim, ki se vpišejo, da je res nekatere omannl in se m,u je pO'srccilo skrpucati tisto reč. »Snop« pa je bii zlv od vsega ixicetka gnu. V zadnjem času se je s]>et pojavil v njsm hmdl spor, ki se j,e pa že prej od časa dio čaisa pokazal. Predl časom se je pod pritiskoin nckega goriške- ga gospodji z nemškiin inienam in ne- krščansko vero vršil drugi občni zbor, h kateremu je vabil ljudi občitvski sln.ua z italijanskimi vabili, katerili ni nihče raizuniel. Člani, ki jim ie se osta- !•() nekaj pameti so proti tcniu prötesti- rali in zabavljali čez »capote«. Na tern slavnem občneim zboru je neki Pellegrini obljubijal kar 15 slovenskih poslaneev in se v:č slovenskih šol kot p:>d prejsnfo vlado. Res, zkvti časi bo- do pri-sli. Toda na.se ljudstvo dobro ve, koliko sine dati na take besede, ker ima bri'dlke izkusnjLi. Zato naj se raje taki gois.podl.je nikar ne mučijo s takimi govori. Prvačina. V nedeljo 30. t. in. točno ob 4. uri pop. priredi tukajšn.ii »Oramatični krožek« veüko veselico v prostorih gledaliske dvorane, ki bo po vsem preure.iena za obranrbo proti vročini. Na spore du je več pevskih točk naših najboljšili sklada.leljev in igra »Mla- dli gozidlar«, ki bo prvič na odru. Idrijske novice. Učitdjstvo. Izinod vseh stanov v na'sem mestu je danes gotovo učiteljski stan v naj- vcčji krizi. Sola je bila dosedaj rudl- niška, sedaj st* je je pa isti otre&el in jo je navalili na rame abcine. Takrat ko je rudnik plačeval res !epe svote občinskih doklud' ie lahko vzdrževal tudi solo in sicer prav luklsurijoziK). Bilo je nastavljenili icpo število učiteljev, • vsi kot md- niški uradnlki z vsemi pravi- cami in tudi z vscnii ugodnostml. Ime- li so rudnjska stanovanja, na razpola- go so jim bili vozovi, dobivali so drva, delavce itd. — Sedaj se ie rudnik o- tresel plačevanja vsakoršnih davkov. Kot državno podiietje ne plačuje dr- žavnih davkov. Zelo dvomljivo je, če je s tein rudnik res i>rost tudi vseh obeinskih doklad? No pa s tent si do- stdanji upravitelji obciiüe niso beiili; glave! — Zato pa ker je prost vseh drugih bremen, se je otresel še sole!!! Ali je to Icpo in doforo, o< tem se da- nes vzdržimo vsake pripombe. Ooto- vo je, da bi bii moral v zaclnüh letih rudnik vcč učiteljev stalno nastaviti in je to tudi obljubil, a potem ni izpol- nil. 7. oktobra 1923. yx izšel kraljevi (,d!lok st. 2186, katcrega čl. 5 določa, da siprejme učiteljstvo z naslednjim mesecem svoje prejemke za nazaj, do- čim so dobivali do takrat iste za na- prej. Da ne ostanejo prizadeti en me- sec brez ])lače, naj se naikaže plača za november prvega in zadnjega v mese- cu. Tako se je povsod1 tudi zgodilo. Vsi¦ učitelji so dobili v novembru dvoj- no msečno plačo, samo v Idlriji so do- bivali provizorični učiteiji plačo do konc;i šolskcga leta v naprej, sedaj o počitnicah sploh ne dobijo niti stotin- ke place, s prihodnjini šolskim letoan jih namerava plačati sol ska uprava za nazaj. Kdo jim bo izplačal pa po kraijevem odloku določeno drugo rniesecno pla- čo za novcinbcr??? To in še marsi- kaj je zagrešLl rudnik nad učiteljstvom in solo z ozirom na to, da se je bo o- treseL Sedaj prchaja sola v občinsko upravo. Žolsko skrbništvo v Trstu je irncnja, da je v Miriji najnianj 10 uč- nih rnoči preveč. Treba jih bo ods'lo- viti in prestaviti Bog ve kam! Ie dni se vršijo pisimene izkušnje za stalno nastavljeuje provizoričnih nčiteljev, kaferih so se vdel/jžili raze« enega vsi naši provizorični udtelji. Radovedtni smo, če se bodo dose- danjc krivice tudi tu nadaljevale. U- panio, da bo vendar enkrat znragala pravica! Tako stoji naše učiteljstvo na razpotju in gledla z žalost.io svojo preteklost in z grjinkostjo v negotovo prihodnjost. »Resnica« Franca Poljanca o prcklicanili občin- skjh volitvah v Idriji je bila vzrok marsikaki pikri oixizki. Na vsej stvari je najlepše to, da nihče neve ali je kaj resnice na tem ali nič. Sai se čla- n,ek začne: »Na tcm ni nič, alii je res aJi ne;« — glavno je pač, da sc nekaj pove!? Se dosti lx>.lj pogrcšen je konec clank a. Saj v očeh z- liko nejasnosti in spornih točk, ki so IKjvzročile valik ugovorov. Radi ix> u»aiijk.anja praviLnika k temu odlok;ur- zakonu je ostalo mnogo vpraSanj ne- rešenili. Danes yz gotovo, da bo toza- devni pravilnik objavljen v prvi ;x)la- vici meseca septembra. Razglasitev pravilnika se ie zaka- snila zaradi sprcrnemibc fmancnega mini'stra. Novi finančni ininister Volpi se jc hotel osebno pO'iiciti o torn vpra- ¦šiinju in je imel mnogo razgovorov s strokovnjaki, ki so sodelovaJi pri sklepanju dogovora. Zasluga kom, Brocchija je, če so bila gotova vpra- sanja rešena v korist dtržavlianov v novih pokrajinah. " Ni izključeno, tla bo izšci novi od- lok, ki lx) uredil gotova tozactevna vprašanja. Prizadeti smejo biti gotovi, da je vsa zadeva dobro prouccna tor da se bo ta!ko uredila, da bodo obvarovanj interesi državljanov in tudi najvišji interesi države.« Iz članka, ki smo ga napisali v zadriji štcvilki »Ooriške Straže« in iz današnjega sporočila vidimo. kako zelo je bila potrebna borba Kmetsko- delavske zveze v terni vprašaniu. Vi- dimo pa tud!i, da je bila naša odlločna borba edino pravilna in tudi usipeišiui. Samo ema zahtcva Kmetsko-debvske zveze na velikih zborovanjili vojnih oskodovancev, ki jih je sklicala, je ostala do dancs še neiz|X)ilnjcna. Ne- izjx>lnjcna je naša zahtcva. da se mo- rajo namreč tudi vise še nerešenc vojno-odškodninske prošnjc rešcviati v smislu vojno-odiškodniuskega zako- ua, ne ozirajc sc na dogovor. Če ne bo pravilnik ugodil tej naši zahtevi, potemi nas čaka v tem še težka borba, Prcipriöani simo namreč, da mora ob- veljati glede pojmovanja vojnih da- jatev, oziroma rekvizicij odredba, ki jo je izdal senator (lalata že 1. 1920. in ki se je pri neäavanju vojno-od- škodninskih prošenj od takrat tiwli uvaževala. Dr. ./. Bitežnik. Pozor! Nasa zavarovalnica ,L'UNION' — Gorica — se je preselila s svojim uradom v Via Barzellini St. 2 I nadstropje. Strap 4. »OORlSKA STRAZA« Zanimivosti. Vojna s plini. Na konferenci za trgovino z orož- jeim v /tcn:rj'vi. ki se je vršila pred ča- somi jo ameriški senator Burton za- htcval, naj sc pivpwvc sploli vse kc- mično orožje, v prvi vrsti strupcni plini. Nemci so bili tudi za to. Caso- pisi, ki so objavljali ta vesti so že peli s!.avo prihaJLijoči dof>i človečanstva, ko hodk) prenelmle splosne morije. Ali ni bik) veselfic prehitro? Edino cua re- šitev jc: razorožite v Ženevi duha! Splošno innen je vladla, da so stru- pcni pliiiii Selc v svetovni voiiii priSli na dan. 2c stari Kit'i.ici in Momgoli ter Peruanci v Am-ariki so rabili v vojni »srnrdfljive Ionce« no;polnjene s kako swird'ljivo tvarino. Za življenje in zdravje -pa niso bili nevnrni. Le!e v 16. in 17. veku so iznašli »strupe- ne« krollte, ki niso le omamlia'b, ain- pak razsin'ade tudi razne bolezni, ker so bile doloma napoln.icm? z bakteri- ji. Neka stara srsdnjcveska knjiga »Ars niiaigiia artillerne« iih opisuje. V -nasi dobi so seveda to straliovito orožje še bolj izpopolnili v Nemčiji, so bolj pa v Ameriki. Po poročilih amuriške kemijske drurbr; razpoiaga ß/eneralni stub a- meriške arina.de z 10 vrstewni nailiuj- ših plinov, ki jib ne vstavi nobena maska. Zato so začeli izdelovati po- sebne -maske, ki so pa dvajs-etkrat dražje odi doseidhmjih. Prihodnja: voi- na ho1 torej stala neprimerornn več. Zmagal bo pa tisti, ki bo imel hujše striipe. Zato klice.io neinski profesor- ji svojim dijakom: »Poidite v tonič- nc laboratorije, če hočete re&iti do- nrovino!« Londonska skrivnost. V naijbolj elegantnem d'eki angLoške prestolice vzbuja že vcč kot eno de- sctletjc neka elegantna palača grozo vseh minioidočih. Okna v razkosnem prvom nadstropju so odprta, zavcse odimaknjene tako, dat se vidi sijajna. miza in na njej ostanki bo.^ate poje- din.e. Sosedjc so že naprosili javna oWatstva, naj bi vdrla policiia v skriv- nosttii' dom, ai ta so izjavila. da ni tain uič takega, kar bi bilo v navskrižju s postavo. Posebno, ker dtobiva dav- čna oibliaist visoke d'avke od te palace. Drzen mornar. Kanadski oficir Smith se ic spustil iz Naipolja v bhkein čolniču na od- prto morje z namcnoni, da preplovc Srcdozetnsko morje, Atlantski ocean in Baltiško morje tcr pristane v Le- nin gradu, »ekdiaiijein Petrogradu. Cc mu ta drzen poskus uspe, dobi 400 tisioč lir nagrade. Draga snov. Ena izinod najdražjih snovi na sve- tu je bil dozdaj rndij, ki so ga upo- rablja'li zlasti pri zdravljenju želod- čnega raka. Na novo odkrita snov ra- don, ki učinkuje §e bolj kot radij, je pa ueprimerno dražia. Ena unca ra- dona stanc okrog 150 niiljonov lir! Največja globina morja. Ja]X>nci so po jx>tresu (1. sept. 1923) inerili morje ob obali. Ob 34° 17' sev. širine in 141° 16' vzh. d. so našli globino 32550 amgleških čevljev — 9921 metrov. Doslej je bila zazna- fiiovana. kot najgloblja globina j)b vzhodlni oballi otoka Mindanao v Fili- pinskeini otočju. Železnice. Na koncu I;. 1924. ie bilo na zeinlji 1,192.550 km žcleznic. V Ameriki jih je več kiott polovica, 698.000. v Evropi 368.000, v Aziji 125.000, v Afriki 51.000, «state v Avstraliji i:n na New Zea-landii. Ker pa govorijo druge sta- tistike o 1,200.000 km žc 1. 19920., go- tovo tu nisio vpoštevane ozkotirne pmge. Miljarda. Ncki potrpežljivi Amerikanec je iz- računal, da bi moral šteti 7937 dnl aili 21 Lot in 9 mesecev, če bi hotel do- steti do ene mi>ljardie. Komur jeziček dobro miga, doštejc v 1 minuti do 140; na dan torej do 126.000. če vza- memo, da Äteje netprestatio no 15 ur dnevno. Železnica pod bene^kimi lagunami. Da ohranijo Benetkaim n.iib zgodo- viwski znacaj in odstranijo s kanalov motorne čolne in parnike, so si zaani- slilii železnico, ki bo prevzela ves ve- čji promot in bo izpcljana pod lagu- naimi. Shizi'la bo osebncimi in tovor- nemu prometu. Začela se bo pri po- ¦staji Mestre, bo šla poziieje pod Ca- nal Gnandie itd1. ter bo končala na znanem otoku Lido. Dolga lx> 11.88 km, v zac'etku bo enotirnai. nato dvo- tirna. Vsa vožnja od Mestre do oto- ka Lido bo trajala 31 minut. postaj bo 17. Oradbena doba je preracimjena. na [x?t let, stroški na 105 rnilijonov lir. Vlaki bodo vozili na tri minute in bodo projx^ljaili že v prvem obratnem letu lahko 24 milijonov potnikov. Koliko wtet«. V Nemčiji je 62 in pol miliiona pre- bivalcev; med temi je 32 ¦milijonov in 300.000 žensk. Pred voiino ie prišlo na 1000 moških 1029 že.nsk. zdaj pa kar 1074. V skoro vseh večiih nem- : Skill niestih je po 9.000 žensk več kot moških. Revice! Spitzbergi - norveški. Spitzberško otgoji. Več pri upravništvu »Straže«! MED kupi v vsaki imiozini tudi v panjih Žnideršič & Co v Bistrici. (Prov. del Carnaro). Pošljite vzo- rec. PRI UPRAVI »Ooriške Strarže« je na prodaj časopisni papir. VINÜRSKÄ ZSEZil v^ Gorici naznanja, da se je prese- lila s svojo zalogo vina v ulico Formica štev. 1. tik Piazza Corno. Röntgenologicni zavoö za zdravljenje in diagnostiko primarija Hi fl.DEFIOHI Ü GORICI, CORSO »ITT. EM. III. St. \k miYiM OD 9 - IZ IN Z - * Lloyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: veliki brzoparniki: Conte Verde« 22. 9. 1925. lz Oenove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Principessa üiovutina« 2. 9. 1925. »Principe di Udine« 16. 9. 1925. Iz Qenove v Buones Aires 19 dni. v Avstralijo: »Re d'Italia« 31. avgusta 1925. lnformacije daje in sprejema pred- naročila na \ozne listke zastopnik F. Rosiest. Gorica, Via Contavalle st. 4. Dr. Rosato — Idrija zdravnik-kirurg in zdravnik za porode, bivši asistent g 1 a v n e bolnice Regina Elena v Trstu. Ordinira: od 10-11 v zobotehničnem ateljeju, — od 2-3 v svo- jem zasebnem stanovanju vsako sredo od 9-11 ure v Spodnji __ ^____ __ _„—___I r\ r 111 ___ ___ ___ ___ __ ___ Y. Ijubljanski vzorčni velesejem od 29. avgusta do 8. scptembra 1925. Za uakup vstopnice, ki stane Din. 50 in deje kupcu pravico do znižaiiega jugoslo- vi'nskcsa konzularneaa vizuma za Din. 20, kakor tudi 3Ü odstutni popust na italijanskih in 50 odstotni popust jki ju^oslovenskih že- loznicah obrnite se do komisarja sejma za Italijo Jos. Cehovina v Trstu, Viale XX Set- tcmbre 65 I. — NB. Za one obiskovalec, ki stanujejo izven Trsta, bo poskrbel omenjeni komisar uraclnim potom jugoslovenski kon- zularni vizutn. V ta namen naj se mu dosta- vi potni list skupno z zneskom Din. 50 za vstopnico, Din. 20 za konzularni vizum in l.ir 5 za poštne in režijske stroške. ZOP3OZDRAVNIK Dr. L. MERMOLJA špeeijalist za ustnc in zobne bolezni, ordinira v GORRCl na Travniku 5 II. od 9. do 12. in od 3. dO 5, „Mundlos" šivalni stroji „Göricke'4' dvcIiolESi!, motorlni „Fian" belgijske puške se vdobe le pri Josipu Kerševaniju-Gorica Piazza Cavour St. 9 Wehanirnc delcinicö, Piazza Cqugup stev, I Ljubljanska posojilnica ------- r. z, z'oTz, v LJÜBLJflNI z= Mestni trg štev. 6> Hranilne vloge na knjižnice in tekoči račun : obrestuje najugodneje ,: Posojila daje proti popolni uarnnsti na uhn]ižbein proti dobremu poroštuu