273. Številka. v UuNiani, v peten 29 novembra 1901. XL leto. ~**ja »sam uoii **ocer, izirasi aeaerje in pia*nnt*, iti »cija po posti prejeman ca a vatro ogrsko dežele aa vse leto 25 K, a« pol ieta 13 K, aa četrt leta 6 K 50 n, za en mesec 2 K 30 n. Za Mubl|ano a pošiljanjem na dom za vse leta i# K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K,n cn mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača aa vse leto 22 K, za pol leta U K, za Četrt ieta 5 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. Za tuje delalo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročba vrez istodobne vpošiljatve naročnine se na oaira* — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovar*. Rokopisi se ne vračajo. - Uredništva ta npravoiatvo je v Knaflovih ulicah št 5. in sicer uredništvo v 1 inadatr., npravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari iroaniarra talefra it M. Posaaaeiae številka po 10. h. Opravnlštva telefon št. 85. na Poslanska zbornica. Na Dunaju, 28. nov. Danes je bilo takoj začetkoma seje opaziti izredno živahno gibanje v parlamenta. Zbornic;« je izredno številno obiskana, slovanski poslanci vseh strank stoje v velikih gručah po zbornici in se intenzivno razgo-varjajo. Vidi so takoj, d;i razpravljajo o neki važni zadevi. Cesto se pojavijo med njimi posamni nemški poslanci, ki z nervoznimi prestami govo-re s svojimi slovanskimi kolepri. Zdi se. kakor da bi jih hoteli o nečem prepričati, a Slovani se drže reservirano in odklanjajo s sarkastičnim nasmehom njihove nasvete. Še pred začetkom seje se je izvedelo, da nameravajo Slovani v današnji zbornici vprizoriti imponujočo demonstracijo proti zakonski predlogi« ki jo je nemška vlada predložila pruskemu deželnemu zboru v svrho pospešitve nasilne germanizacije Poljakov na Pozna n j s k e m. Iniciativa za to demonstracijo je izšla iz k r opro v poljskih poslancev in je našla prijazen odmev pri vseh slovanskih strankah, celo pri slov. soe. demokratih. Bdino Malorusi so izjavili, da se akciji ne morejo pridružiti in da bodo med demonstracijo zapustili zbornico. Ta ukrep maloru-skih poslancev je napravil skrajno neuproden vtisk na slovanske politične kroge, ki so bili mnenja, da bi solidarni nastop Malorusov z ostalimi Slovani za barbarsko zatirane Poljake na Pruskem znatno ublažil napeto razmerje med Poljaki in Malorusi v Galiciji. Seja se je pričela ol> polueuaj-stih. Ministrski predsednik baron Beck je predložil zbornici poročilo kvotne deputacije. Poslanci dr. C h i a r i . dr. C o u-c i , dr. G 1 o m I) i n s k i . dr. Gro--, dr. H o r m u z a k i . dr. H u r b a n . dr. K r a m a r . dr. L u e gre r, S t a -p i n s k i . dr. 3u s t e r si Č, U d r -žal in tovariš] so vložili tri nujne predloge glede razprave <> nagodbe-nih predlogih, o dalmatinski železniški predlogi in o proračunskem provizoriju. Istočasno so vložili dr. H 1 i-bovicki in tovariši nujni predlog glede reforme uprave. Ta predlog so podpisali med drugimi tudi poslanci: I v a d i š e v i 6 . Biankini, Peric, dr. B al j a k . Spin č i o , Prodan. H r i b a r . B j e 1 a d i novic, dr. R y b a f, dr. L a g i -n j a . M a n d i e in (i r a t' c n a u e r. Finančni minister dr. Korytow- s k i je predložil zbornici zakonski načrt o prispevku avstrijske državne polovice k skupnim potrebščinam av-stro -ogrske monarhije in zakonsko osnovo o obdačenju avtomobilov. PosL dr. Stran s k y je protestiral proti nujnim predlogom, ki so jih vložile naprodbi prijazne stranke, češ, da so nasprotne poslovniku. Temu protestu sta se pridužila v imenu čeških radikalcev C h oc, v imenu Vsenemcev pa 1 r o. Nato se je nadaljevala razprava o podraženju živil. Ker je bila debata o tem nujnem predlogu zaključena Že v /adnji seji, se je 16 poslancev oglasilo za besedo k stvarnim popravkom. Ti popravki, ki so pa bili vse drugo nego stvarni, so izpolnili vso sejo globoko v popoldne. Med temi govori je prišlo opetovano do viharnih spopadov med socialnimi demokrati in krščanskimi socialci. Bilo je že skoro polu ko je predsednik dr. W e i s s k i r c h u e r odredil prlasovanje o Kehrammelovem nujnem predlopru. Na zahtevo poslanca T o m a š k a se je glasovalo po imenih. Za nujnost je prlasovalo 2 0 7 poslancev proti pa 10 2. Nujnost je bila torej odklonjena, ker ni bilo potrebne dvotretjinske večine. Izid glasovanja je dal povod, da je nastal na dragi praleriji. kjer je bilo natlačeno polno socialistov, silen hrup in vroč. Predsednik je dal galerijo izprazniti ter dal na prlasovanje Ren-aerjev nujni predlog. Zbornica je nujnost odklonila z 202 proti 165 gla-sovom. Sedaj bi moral priti v razpravo Gost i nčarjev nujni predlog glede nre-ditve službenih razmer državnih slug. Ker pa je Gostinčar svoj nujni pred-tog odtegnil, je odpadla razprava. Med tem so vložili češki radikalci 36 novih nujnih predlogov. Ko je bil dnevni red že izčrpan, se je oglasi] za besedo načelnik »Poljskega kluba dr. Globinski, ki je v svojem vprašanju na predsednika opozori! na Poljakom sovražne predloge V nemškem parlamentu oziroma v pruskem deželnem zboru. .-Kot zastopniki poljskega naroda v tej državi, ki snio bili vsekdar na braniku za njeno moč in veljavo, smatramo za svojo dolžnost, da slovesu o p r o t e s t n j e m o prot i takšnim nakanam pruske vlade na prirojene pravice našega naroda, na pravice, zajamčene avstrijskim državljanom v nemški drŽavi, na temelju krščanske kulture. Pozivamo poklicane faktorje naše monarhije in zastopnike vseh narodov, naj temeljito preudarijo, kam mora dovesti taka politika. Ker ni mogoče v tem trenotku o tej velevažni zadevi še nadalje razpravljati v zbornici, se v imenu »Poljskega kluba« omejujem na vprašanje, ako je predsednik voljan, tem čuvstvom in resnim pomislekom dati izraza na pristojnem mestu .' Predsednik: Stvar, ki se je je dotaknil gospod poslanec, po mojem mnenju ne spada v delokropr te zbornice. Mesto, kjer govorim, mi zabranjuje dati i z -r a za t> s e b n i svoji s o d b i o doti č d i h p r e d 1 o pr i h p r u s k e-g a m in i s trs t v a. Vendar pa menim, da je avstrijski ministrski predsednik d o 1 ž a n s e z a to s t v a r p o b r i pr a t i. Vabim torej gospoda poslanca dr. Globinskega, naj se \ obliki vprašanja obrne na ministrskega predsednika. Slične izjave so podali: Ivan Hribar za »Jugoslovanski klub«, dr. M a r k o v za »Starorusinski klub., H u d e c za češke socialne demokrate, K 1 o t* a č za češke radikalen. B r e i t e r , dr. Kramar za češki -Narodni klub«. Štaud za »Židovski khlb«, dr. Cone i za Italijane, Stapinski. dr. Krek za slovenske klerikalce in V i t y k za ma-loruske socialiste. V imenu nemških strank je protestiral poslanec Stal zel proti temu, da se drznejo poslanci avstrijskega državnega zbora posegati v notranje politične razmere nemške države. S tem -e /ali nemški narod, avstrijska država pa se spravlja v največjo t ic varnost. Predsednik je vnovič izjavil, da zadeva ne spada v kompetenco državnega zbora ter zaključil sejo. Prihodnja seja bo v ponedeljek oh treh popoldne. __ Glnevanje patriotizma. Milanski »Corriere della Sera« je priobčil v srede zelo zanimiv članek o propadanju patrijotizma na Italijanskem. V tem članku toži, da gineva smisel za (banovino in državo med Italijani \ kraljestva kar rapid-no in med vrstami je čitati plašno vprašanje: Kaj bo, če |M>jde tako naprej ? O ginovnnju patrijotizma slišimo že nekaj let, zlasti odkar je na Francoskem socijalnodemokratični v odjn H e r v e javno proglasil, da je cisto vseeno, če tudi Nemci požro največji del Francije, ns. domovina tli nič. vse pa je samo — želodec. Herve je v svoji stranki naletel sicer na odločen odpor, ali vzlic tema stoji, da ima med francoskimi socijalnimi demokrati jako nmopro pristašev. Tudi med Nemci ni dosti bolje, čeprav je Bebci iz taktičnih ozirov v državnem zboru slovesno proglasil, da pojdejo nemški socijalni demokrat je v slučaju vojne s puško v roki nad sovražnike domovine. Z«laj je razkril »Corriere della Sera«, kako hitro se vrši enaka evolucija v mišljenju na Italijanskem. Dlje je že, kakor na Nemškem. Sodeč po tem članku, bi človek mislil, da je na Italijanskem patrijotizem že na smrtni postelji. Italijani smatrajo svojo domovino za deželo bede in hudodelstev; revež vidi v svoji domovini jamstvo, da ostane vedno revež. bogataš jo smatra za napravo, ki ga izsesava. Mladenič vidi v domovini nesrečno napravo, ki ga sili žrtvovati najlepša leta suženjstva v kasarnah, odrasli mož smatra državo za napravo, v kateri mu tatinske vlade nalagajo davke, {»od katerimi omaguje, Italijani zaničujejo preteklost in sedanjost, smatrajo dobo svojepra preporoda, ko so si ustanovili skupno skoro VS€ Italijane obsezajočo domovino za epizodo brez pomena in verujejo samo v želodec. Lahko bi bilo navesti dokazov, da se širi tako mišljenje tudi pri dru-gih narodih. Dandanes si nihče ne more misliti, da bi v kaki državi vzplamtel patrijotizem v vsem prebi valstvn tako, da bi dvignil ves narod v slučaju kake vojne. Vzemimo samo slučaj, da bi Nemčija hotela od Avstrije odtrgati Predarlsko in da bi vsled tega nastala vojna. Ali misli kdo. da bi v takem slučaju moški goreli za vojsko in da bi žene in dekleta darovale svoje uhane in prstane samo da bi }>omagali državi ? Da bo nastalo tako pribanje. kakor recimo na Francoskem po nesrečni bitki pri Sedanu I Kako sodi pri nas prebivalstvo, to pripoveduje Schaffle prav zanimivo v svojih spominih. Ko se je začela vojna 1. 1859. in so bili Avstrijci pri afagenti tepeni, tedaj so Dunaj-čanje. torej najbolj pntrijot ičn i ljudje med patrijoti. poslali deputacijo z županom na čelu k cesarju prosit pra naj vendar hitro sklene mir in naj prepusti Lombardijo Italijanom, češ,da trgovina in obrt preveč trpita. Dunajčanom je bilo več za ko rist njihovih dežnikarjev in rokav i -čarjev, kakor za celo veliko in bogato Lombardijo in za čast in ugled domovine. Ni čuda. da je bil cesar skrajno užaljen zaradi tega nastopa. Ce je bilo tako pred 48. leti, si je lahko prestavljati kako bi bilo dandanes. Signum temporis je n. pr. že to, kako se prodi črno-rumeni zastavi. Cel li je nikdar ne razobesijo, Poljaki samo, kadar BO moralično prisiljeni, Madžari so črno-rumeno zastavo sploh odpravili, Nemci so jo letos v Celovcu razobesili samo ker so bili prisiljeni. Kdor uvažuje vse simptome evolucije v naziranju prlede razmerja med državami in državljani, uvidi hitro, da se vrši ta evolucija v in a -t e r i j a 1 i s t i č n e m smislu. Nekdaj je bila država vse, in ljudje so bili samo podaniki, podložniki, katerih prva dolžnost in edina pravica je bila ubogati, iz tistih časov je geslo: »Vse za vero, dom. cesarja.« Toda ti časi so davno minuli. Na mesto podložni kov so stopili državljani in sedaj gre ta evolucija še dalje — kdo ve kam. Ginevanjc patrijotizma je dejstvo, ki se ne da utajiti in ne da prikriti. Proti temu je le eno sredstvo: Države morajo postati take, da bodo ljudje zaradi svoje lastne koristi patrijotični. da bodo za državo vneti iz spoznanja, da so v dotični državi najbolje spravljeni in da bi se jim nikjer drugje ne moglo bolje goditi. Taka pa danes ni še nobena država, kaj šele Avstrija. Iz nagodbenega odseka. Dunaj, 28. novembra. V n a -g o d b e n e m odseku se je razpravljalo danes o zadnjem členu, namreč o užitninskem davku in indirektnih davkih. Seji je prisostvoval tudi finančni minister vitez Korv-t o w s k i. Posl. dr. K r a m a r je povedal, da je kot načelnik odseka smatral za svojo dolžnost, da pridobi vlado, naj se začne pogajati s strankami zaradi znižanja davka na sladkor. Ministrski predsednik je bil takoj naklonjen znižanju takega davka. Ne sme pa se pozabiti, da prebitki 146 milij. niso nič stalnega. Pred vratmi so veliki izdatki vsled zboljšanja deželnih financ in zavarovanja za starost in onemoglost. Zato se pri znižanju davka na sladkor ne sme iti tako daleč, kakor bi sicer bilo želeti. Vsled znižanja sladkornega davka pa bodo tudi vsi, ki hočejo iz narodnogospodarskih vzrokov glasovati /a nagodbo, storili to z mirno vestjo. — Nato je govoril poslanec dr. L a g i n j a. Nevarnost za nagodbo D u n a j , 28. novembra. Vsled znane brošure bivšega poljedelskega LISTEK. Idealist. (Spisal Laj oš.) (Konec.) Naenkrat pa je prišel za Braniča čas slovesa. Nekako razburjen., mu ji' podala roko Liduška in kakor proseč so zrle njene velike oči v njega, ki se mu je ta hip zazdelo, da jemlje slovo od mladosti, ki jo je pustil na Dima ju in s katero se najbrže ne snidc nikdar več. »Pismo.- mu je še šepnila, komaj vidno - tresočimi rdečimi ustnami. »Torej na veselo svidenje,« j:- p* formalnih poklonili naenkrat vzkliknil Branič, poljubil še enkrat Udu ški roko, ki je bila tako fina. nežim. rahlo se tresoča, v srcu pa mu je postalo tesno, kot pri slovesu od naj dražjega. Ostroge nadporočnika so 5e ©n-krat aažvenketale in Branič je videl kakor skozi meglo njegov poklon in zadaj bel obraz, črni kodri, velike otožne oči. Kakor pobit se je vrgel v fijakar-ski voz in nalahko so drčala gumija sta kolesa proti južnemu kolodvoru. Bil je med zadnjimi popotniki. kajti komaj se je vrgel na mehko ku pejsko nnslanjačo. je vlak že zažvižgal in hropeč nastopil svojo pot proti jogu. Btanič je bil sam. Podprl zavedel da je bila to samo ona. Liduška, Liduška! je otožno naenkrat vzkliknil in razpel roke, kot hi jo hotel objeti, ali roke so se Lovile po praznem zraku. Stopil je pokonci in privil kupejsko svetilko, da je nastala skoro tema, potem pa se je zopet vlegel na blazine in skušal si predstavljati njo pred seboj. In zdelo mu je, da jo zopet vidi: vitka postava, velike modre oči, črni lasje; bel vrat in na licih oni sveži, nikdar nsahfjivi nasmeh 'ah Liduška, zakaj nisi moja \« Monotono so mu odgovarjala rit mično udarjajoča železniška kolesa: »V nedeljo zjutraj vrtala liom, v Ljnbljanco se peljala bom bombom, bombom, bombom, bombom . . .« Spomnil se je zopet svojih dijaških let, svoje mlade ljubezni ž njo, veselih dogodkov, poljubov, smeha in Šale in se bolj mu je bilo žal. da je vse 1«» izgubljeno. Imel sem mladost, imel sem ljubezen, pa vse sem lahkomiselno zapravil, prav se mi godi!« Tu se je naenkrat spomnil, da mu je Liduška rekla, da mu ne more nstmeno povedati, zakaj se je množila s sedanjim soprogom, ampak, da mu bo pisala. Kmalu nato pa je dejala, da je bil dan slovesa mnogo kriv njene sledeče možitve. Xi dolgo razmišljal Branič o besedah, ko se mu je rešila uganka. Spomnil se je dneva svoje promocije. Liduška in njena mama ste bili na-ioei, ko i«' dobil diplomo in obe sta mu srčno čestitali. Tisti dan je bila Liduška izredno dobre volje in ko je odhajal iz univerze roko v roki ž njo, smatrali so ga vsi kolegi za njenega za ročenca. Drugi dan po promociji se je moral odpeljati v domov ino in šel je po slovo na dom Liduške. Kila je sama doma. Sedela sta vročega poletja popoldne v senčnati utici domačega vrta. Liduška pa je bila ta dan žalostna in pobita in v neki prisiljeni veselosti mu je igraje se pričela povijati omi šopek. Sel boš in boš pozabil name — ah, zakaj moraš oditi so šepetale drobne ustne in solze so se ji zaleske tale v lepih očeh. Branič ji je zatrjeval, da to ni mogoče, da bi njo pozabil, poljubljal ji je drobne prstke, ali pogovor med njima se ni mogel razviti. Zunaj je bila neznosna vročina, zato je naenkrat dejala Liduška proti njemu: Ali ne misliš, da bi bilo v salonu hladneje, kot tu v lopici?« (iotovo. je mehanično odgovori! Branič in oba sta odšla v salon. Polutema, hlad. prijeten, omam-Ijiv duh. mehke preproge, elastični divani in oni božajoči, uspavajoči mir. ki vlada v razkošnih vilah dunajskih bogatašev, vse to je čudovito vplivalo na Braniča. Vsedel se je na divan nasproti njej in najraje bi skočil in jo pote gnil in stisnil k sebi, zaprl oči. pritisni] ustnice na njeno lic«1 in v sladki nezavesti bi zaspal. Vročina, ki je vladala zunaj, mu je omamila moč in energijo, čntil se je onemoglega in oslabelega, samo želje njegove so plale k njej, samo njo bi ljubil, njej bi izpil dušo iz uda dega, elastičnega, bujnega telesa. Vročina, ki je prihajala od nje. lahek parfum njenih las. polodprta usta, žejne oči, beli zobje ah, vse ga je tako razburjalo, da bi jo ljubil blaz no, da bi jo poljuboval in onemogel srkal v se duh njenih las. gorkoto nje nega telesa in ji gledal čisto od blizu v njene modre, ljubeznive oči. Skušala sta govoriti. — govoriti o ljubezni in zvestobi a zaman. Kakor pošast je viselo nad njima, sililo je drugega k drugemu, da hi si padla okoli vratu in se poljubo-vala na lice. na čelo. na prsi, ah, vsepovsod, toda oba sta nema sedela, pogledala si za hip v oči, nasmehnila se in OČi zaprla. Braniču se je zdelo, da je polna soha te strasti, dišalo je po njej in nosnice so mu trepetale. Polonemogla je slonela v naslanjaču Liduška, dihala globoko in v enoiuer se nasmihala. Kdin solnčni žarek, ki se je prikradel skozi temnozolene /aluzije v salon, se je igral v njenih laseh, ki so bili svetli, malce mokri od potu. Tako sta liha sedela v neznanem pričakovanju. Včasih je hotel kaj reči Branič, ali /.misliti si ni mogel nič pametnega, ozrl se j«» v Liduško, ki je prekri žala nogi. da so se vidle do kolen lepo formovane, nežne nožice, onemoglo so je zopet nasmehnil in omahnil nazaj na naslanjače. Začutil je zaporedoma, kako ga ona pošast prijema pri vratu, kloni mu glavo navzdol, sili ga, da bi vstal, da bi šel bližje k nji in tam bi ga pahnila, da bi padel naravnost njej v naročje v sladko nezavest. 2e se je naslonil na roke, da bi vstal, /e se mu je oprla noga ob tla, da bi stopil, blišči mu kakor v ognju ministra grofa A u e r s p e r g a narašča posebno med agrare i čimdalje bolj opozieija proti nagodbi. V seji nemško-nacionalne zveze je danes knez Auersperg javno grozil, da nemški agrarei izstopijo, ker je načelnik posl. Cliiari, ne da bi vprašal agraree, podpisal nujni predlog za hitro drugo branje nagodbe. Popoldne so imeli nemški agrarei klubovo sejo, ne da bi bili kaj definitivnoga sklenili. Izvrševalni odbor nemških strank bo imel prihodnji ponedeljek sejo, da razpravlja o položaju, ki bi mogel nastati vsled grožnje nemških agrareev. — Ministrski predsednik se je baje izrazil napram voditeljem, ako opozicija prepreči pravočasno rešitev nagodbe, ne preostane mu ničesar drugega, kakor razpustiti p a r 1 a -m e n t. Tudi so se danes širile vesti, da je kmalu pričakovati odstop m i n i s t r s t v a. To vesti izvirajo iz neposredne okolice župana dr. Lue-gerja. Govori se eelo že o naslednikih barona Bocka, in sicer prideta baje v poštev grof Pr. T h u n in baron W a 1 t e r s k i r c h e n. Resni politični krogi pa smatrajo vse take vesti za prozorno. Ako se nemški agrarei res spuntajo proti nagodbi, pride v nevarnost edino le nemški minister P e s c h k a. Povišanje plač častnikom. Dunaj, 28. novembra. Med ugovori, ki jih navajajo Madžari proti zahtevi vojne uprave za povišanje častniških plač, je tudi ta, da ogrska vlada ne more pred parlamentom zagovarjati poleg zvišane kvote še novega zvišanja vojnega proračuna. Ta izgovor je brez podlage. Skupne ar-madne potrebščine za leto 1908. so zmanjšane za osem milijonov. Zvišanje častniških plač bi znašalo 9 milijonov, od teh odpade o* milijone na Ogrsko, 6 milijonov pa na Avstrijo. Ker pa se takse v znesku 2.0 milijona odtegnejo, pride v poštev le znesek 0.4 milijonov, kar je še vedno za 1.6 milijona manj kakor lani. Vojna uprava vsled tega zanesljivo računa, da se zvišanje plač dovoli v teku leta 1908. z veljavo s 1. januarjem 1908. Pri tej zahtevi vztraja tudi vojni minister. Sklicanje hrvaškega sabora. Budimpešta, 28. novembra. Predsednik hrvaškega sabora dr. Me-dakovič je imel danes dopoldne daljši pogovor z ministrskim predsednikom dr. W e k e r 1 e j e m. Ministrski predsednik je sporočil pri tej priliki dr. Medakoviču, da namerava vlada kmalu sklicati hrvaški sabor. Dr. Me-daković je zvečer o tem obvestil hrvaški klub, nakar je klub razpravljal o novem položaju, ki nastane vsled sklicanja sabora. Ogrsko-hrvaški drž. zbor. Budimpešta, 28. novembra. V začetku seje je predložil ministrski predsednik dr. \V e k e r 1 e poročilo kvot ne deputacije in zakonski načrt o določitvi kvote, ki je za Ogrsko 36.4%. — Potem se je nadaljevala debata o pooblastil-nem zakonu. Posl. dr. Polit je imenoval novo nagodbo slabost Ogrske napram Avstriji v gospodarskem in političnem oziru. Zavaroval se je proti očitanju, da so Hrvatje in ne-madžarske narodnosti proti ogrski državi. Nemadžarske narodnosti so nezadovoljne, zato se jih smatra za zaveznike Avstrije. S službeno prag-matiko za železničarje se je nagodbe -ni zakon grdo kršil. Madžari so sami izzvali hrvaško ob-strukcijo. Narodnostni zakon se ni nikoli izvrševal, pač pa se je zgodi- pred očmi in že hoče storiti drugi korak, ko se zopet spomni in ojunači: »Kaj bi se zgodilo $ Ne, ne, ne smem!« In Liduška ga gleda, gleda ta boj in ona sama je vsa izigrana, brez moči, onemogla. Niti zakričala ne bi, ko bi stopil k nji in se pritisnil na njeno razburjeno srce, vsa kri ji sili v glavo in čudna vznemirjenost se je je polotila. Raztrgala bi rada kaj, zlomila bi kaj, tako so razburjene njene roke. Tako pa leži v naslanjaču, ničesar nima v rokah in kakor v mrzlici se ji trese telo. Kar naenkrat je zazvonil hišni zvonec. Streznila sta se hipoma oba, Liduška si je naglo popravila frizuro, Branič pa si je obrisal potni obraz in se pogledal v ogledalo. Imel je ves razžarjen obraz. Prišla je mama Liduškina. Branič je ostal še nekaj časa v družini, potem pa se poslovil in nekam slabe volje se je še tisti dan odpeljal v domovino. Lahen poljubček v navzočnosti njene mame, in sladke in otožne njene besede so bile zadnje, kar je vzel v srcu kot spomin od nje. »Da se kmalu vidiva in ne pozabi name,« je še vzkliknil sam čisto gin j en, ko ji je zadnjikrat podal roko. Prišlo pa je drugače. Dasi se je neprestano v domovini lo napram nemadžarskim narodnostim marsikaj, kar bi se ne bilo smelo storiti. Dokler se ne napravi miru s Hrvati in nemadžarskimi narodnostmi, se Ogrska ne more ojačiti, pač pa mora postajati Avstrija čim-dalje močnejša. Govornik se je izrekel odločno proti pooblastilueniu zakonu ter vložil sklepni predlog, v katerem je označeno stališče neinadžar-skih narodnosti. Pri tem mu je predsednik J u s t h odtegnil besedo. — Državni tajnik Szeterenvi je polemiziral s predgovornikom ter utemeljeval stališče vlade. — Potem je govoril posl. dr. L u k a c i u proti predlogi s stališča nemadžarskih narodnosti. — Baron B a n f f y je izjavil, da obsoja hrvaško obstrukcijo. Predložil je zakonski načrt, ki poziva v bulo, naj takoj stopi v pogajanja z avstrijsko vlado, da se najpozneje do 31. decembra 1917 obrani status quo. Nadalje je dokazoval, da sedanja nagodba ni ugodna za Ogrsko. Prusi proti Poljakom. B e r o 1 i n , 28. novembra. Bivši nadžupan v Poznanju, sedanji ravnatelj narodne banke tajni svetnik Wit-ting je rekel nekemu dopisniku glede poljske nevarnosti: »Organizacije Poljakov, njihova društva in vsa njihova propaganda je narasla in se ojačila tako, da noben se tako velik milijonski fond, nobeno še tako dra-konično izvedeno razlastitveno pravo ne bo moglo od kršiti niti kamenčka od kljubovalne trdnjave poljske opozicije. Ker za prusko vlado ni mogoče več odnehavati, je le eno sredstvo za rešitev bitke, to je nagla, temeljita sprememba nemške taktike. Ako se na nemški strani ne spremene vojskovodje, vojni načrti in orožje, bodo kmalu poljske pokrajine v Poznanju in v Zapadni Prusiji politično v plamenih.« Nemiri na turško-perzijski meji London, 28. novembra. V Ur-miji so izbruhnili resni nemiri. Gubernator Imatguli je pobegnil iz mesta. Turki so se baje polastili perzijske pokrajine Sanč-Bulag. Boji v Maroku* Pariz, 28. novembra. General D r u d e je brzoj a vil, da je kolona sultana Abdula Azisa, ki je prišla iz Rabata, imela dva dni trajajoče boje z vstaši plemena Sanjov, pri katerih so bile tudi čete Muleja Rašida. Med bojem so iiobegnili sultanovi vojaki plemena Zaidov k sovražniku. Končno se je morala sultanova vojska umakniti, zapustivši na bojišču dva topa. Na obeh straneh so izgube velike. L o n d o n , 28. novembra. Vojska puntarskega sultana Muleja Ha-fida je bila pri Mogadorju tepena. Premagani so bežali proti Siaisi, kjer taborijo v 800 šotorih, kakor so zapazili Francozje z zrakoplova. Pariz, 28. novembra. Iz Olana se poroča, da so se vsa maroška mejna plemena zedinila z Benisnazi vred, proglasila sveto vojno ter udrla na francoska tla. Prebivalci v Port-Saju nujno prosijo, naj se jim takoj pošlje vojna ladja v obrambo. Dnevne vesti V Ljubljani 29 novembra. »Jugoslovanska zveza«. Dunaj, 28. novembra. Za danes popoldne napovedana seja, v kateri določi »Jugoslovanska zveza« definitivno svoje stališče in taktiko napram nagodbi, se je vsled važnih dogodkov v plenarni seji državnega zbora (slovan- z radostjo spominjal svoje lepe ljubice na Dunaju, ji vendar na njena ljubezniva, nežna pisma ni nikdar odgovoril in se vedno le pripravljal, da jo zopet obišče in da ji nstmeno pove, da je ona Še vedno njegova edinica. Toda leto po njegovem odhodu z Dunaja so naenkrat presiala vsa njena pisma in tudi Braniču se je zazdelo, da pričenja pozabljati na njo. Vendar ga je neprijetno dimilo njeno poročilo, ki mu je po treh letih suho naznanjalo, da se je poročila z ulan-skim častnikom. »Kaj sem tedaj izgubil, to čutim šele danes,« je vzdihuje pri teh mislih vzkliknil. Jasen mu je tudi postal sedaj ves njegov nemir in njegova nezadovoljnost, ki ga je nevede zakaj mučila zadnje čase. Globoko v srcu je skrita počivala še vedno neopa-žena njena podoba. Včasih v sanjah samo, ali v tihih jesenskih večerih mu je stopila pred oči, tiha in očitajoča. Ali še tisti, ali drugi dan si je pregnal ljubo podobo iz spomina, in ko je sedel v družbi veselih prijateljev, mu je vedno docela izginila. Vendar se je vračala v samotnih urah vedno in vedno, danes pa je uvidel, da je ona vse njegovo življenje, da je nje polna vsa njegova duša. »Ah, zakaj nisem tedaj poslušal glas one strasti, kako bi bilo danes vse drugače. Ali to so bili moji mo- ška manifestacija proti nasilni proti-poljski politiki na Nemškem) odgodila na jutri. — Zaradi slovenščine pri najvišjem sodišču in graške m na d sodišču sta poslanca Hribar in Rybaf bila včeraj pri pravosodnem ministru Kleinu ter zahtevala, da izdajata graško nadsodišče in najvišje sodišče v slovenskih pravdah slovenske pravoreke. Izročila sta ministru tozadevno spomenico društva slovenskih odvetnikov. Pravosodni minister Klein je poslancema podal zadovoljivo zagotovilo glede rabe slovenskega jezika pri omenjenih sodnih instancah. — »Slovenec« imenuje slovenske neklerikalne akademike »prave ubožce na duhu«. In zakaj! Zato, ker so v »Narodu« konstatirali, d a se »Slovenec« ni niti z eno besedo spomnil slovenskega dijaštva, ko so ga nemški burši na graški univerzi n e s r a m n o napadli, med temkosejevnetopotegoval za klerikalne burše, ki so jim n a c i o n a 1 e i zabranili vstop na akademična tla. Ko so slovenski graški akademiki — med njimi tudi »Zarjam« — že dobili zadoščenje od rektorja, je »Slovenec« pričel zabavljati črez nje in pisal, da nimajo pravice potegovati se za enakopravnost. V kaki zvezi so ta dejstva z zatrjevanjem »Slovenca«, da »je vsik-dar obsojal krivico«, to prepuščamo v premišljevanje pobožnim »Daničar-jem« in njih bratcem »Zarjanom«, ki naj konstatirajo, da S. L. S. že ve, kaj je v korist slovenskemu ljudstvu! — Liberalni dijaki so po »Slo vence vem« pisanju tudi radi tega neumni, ker ne uvidijo, da bo tudi za nje dobro, če dr. Lueger izvojuje enakopravnost za katoličane na univerzi, in ker ne umejo velikega napredka, ki ga je za slovensko šolstvo dosegla S. L. S. Vprašamo »katoliške« akademike, ali so res tako kratkovidni, da ne vidijo, da jih »Slovenec« vleče t Pomislite vendar, gospodje pobožnih lic, kadar Lueger izvojuje katoličanom enakopravnost, tedaj tudi za Slovence napoči zlata doba! Lueger, ki kot župan mesta, v katerem je pol milijona Cehov, z različnimi doktorji sv. pisma in drugimi «k atoli š k i m i« m o ž* m i ne privošči tem nenemcem niti ene državne ljudske šole. K vragu tako »katoličanstvo«, taka pravičnost, taka enakopravnost. In vi, gospodje »katoliški« akademiki, niste ubožci na duhu, ker verjamete, kar vam »Slovenec« natvezi! Pa tudi neumni niste, ker prisežete, da je S. L. S. dosegla za slovensko ljudstvo velikanski napredek na šolskem polju, dasiravno ta uspeh obsojate, dasiravno veste, da je »Slovenec« sam pisal, predno se je ta vspeh definitivno razglasil, d a j e t o za slovensko ljudstvo nesprejemljivo. Čestitamo na t a-kem razumevanju, na taki prostosti, na takem katoličanstvu in taki veri, vi, ubožci na duhu! — Triglavani v Gradcu, zbrani na drugem rednem občnem zboru soglašajo z resolucijami praškega in dunajskega dijaštva ter protestirajo proti krivičnim nakanam vlade glede naših srednjih šol, kakor tudi obsojajo z ogorčenjem hinavsko stališče, katero zavzema del slovenskih zastopnikov vsled gole strankarske zaslepljenosti v zadevi delitve I. državne gimnazije v Ljubljani. — Javni shod v Idriji je sklicala v torek zvečer socialno-demokra- ralni principi, bil sem idealist in to je vzrok moje kazni.« Jasno mu je postalo, da mu tudi v pismu ona ne bo povedala drugega in v svesti si je bil, da je res on vse sam zakrivil. Na nebu se je že blestela rumen-kastordeča jutranja zarja, od daleč je videl Branič žareti v njenej krasoti vrhove Kamniških planin, naenkrat je še globoko zažvižgala lokomotiva, vlak se je gibal počasneje in počasneje — en sunek in je obstal. »Ljubljana!« Branič je skočil pokonci, zmel si oči, pograbil svojo malo potno torbico in izstopil. Po cestah je bilo še vse mirno, le tuintam je zagledal železniškega uslužbenca, hitečega z veliko usnjato torbo na kolodvor. Nobenega voza ni bilo čuti, vse je počivalo v onem sladkem, solidnem miru, ki vse uspava in ki je lasten menda samo ljubljanskemu mestu. Branič je stopajoč po tihi ulici postal zopet otožen. Staro življenje monotono, dolgočasno in malenkostno se je zopet pričelo. Popoldne se bo odpeljal naprej na Dolenjsko in tam bo zopet sredi pravd, sredi prepirov in opravljanj, podnevi v pisarni, zvečer v gostilni. In nič ljubezni, nič poezije, sama trpka, neusmiljena borba za kruh. tična stranka v zadevi občinskega proračuna. Shod je bil zelo dobro obiskan. Občinski svetovalec A. Kristan je obrazložil proračun in pojasnil svoje stališče napram zvišanju občinske doklade. Izrekel se je odločno proti vsakemu zvišanju, ker je za to ob sedanji neznosni draginji najneugodnejši čas in tudi ni opor-tunno z ozirom na bližnje deželno-zborske volitve dajati klerikalcem orožja v roke. Občinski tajnik J. Novak pa je zastopal mnenje, da je treba zvišati občinsko doklado z ozirom na gospodarsko stanje občine ter na davčno razmerje v Idriji. Proti zvišanju je govoril tudi občinski svetovalec.Iv. Kokelj. Oglasil se je za besedo tudi znani klerikalec L. Lapaj-ne, a njegov nastop ni bil resen in se je zategadelj hitro obračunalo ž njim. Shod se je končno skoraj soglasno izrekel proti povišanju občinske doklade. — Irredenta v Pulju. Puljski iredentisti in revolucionarci so imeli v torek zvečer v »sala Apollo« po § 2. shod, na kojem so burno protestirali proti izgonu hujskača revolucionarja Giuseppa Pasija. Med drugimi je govoril tudi neki »Signor« Bettino Laz-zini, koji je slikal Pasija, kot vročega »rodoljuba« in kot žrtev avstrijskih »policiotov«. Protestiral je na vse grlo proti izgonu tega »patriota« in rekel v zaključku doslovno: »No, to prvikrat, da je policija nastopila proti našim bratom iz kraljestva, koji prihajajo med nas, prinašajoč nam besedo tolažbe in kot goreči pijonirji italijanske civilizacije na italijanski zemlji.« Govornik je bil seveda urnebesno aklamiran. Sprejela se je resolucija, v koji se protestira proti izgonu italijanskih podanikov, in koja je bila »expres« odposlana italijanskim zastopnikom na Dunaj. Po shodu so pevaje iredentistične pesmi in vzklikajoč »Eviva signor Pasi« itd. odšli v svoje prostore na »piazza Foro«. Tega skrajno iredentist i čnega shoda se je udeležil tudi neki državni uradnik. Mi bi tega niti ne omenjali, ko bi umazani listič »Giornaletto« ne prežal kakor hijena na naše uradnike, vojake in uslužbence, koje — ako se kateri teh predrzne na kako njemu neljubo zborovanje — takoj objavi imenoma in razprtimi črkami ter proglasi »panslavistom«. Narobe pa že vrabci na strehi čivkajo, da so puljski italijanski državni uradniki najzvestejši in najzanesljivejši pod-piratelji kamore. Dokazov je mnogo, saj so tudi na zadnjih mestnih volitvah z odprto listo glasovali za ireden-tistično kamoro. »Giornalettu« so ti uradniki — od kojih so nekateri tudi stalni reporter j i tega lističa — »vzor-patrijotje«, med tem ko mu je naš človek »panslavist« že s tem, ako se pravilno hrvaško podpiše. — In s takšnimi ljudmi naj bi bila zveza mogoča ?! — Odlikovanje v vojaški sanitetni službi v Ljubljani. Desetniki pri ljubljanskem sanitetnem oddelku Anton Korenčič, Jos. O s t r a v k a in Alfred Scherr so dobili srebrni zaslužni križec v priznanje posebnih zaslug povodom legarja. Iz istega povoda se je izrekla cesarjeva pohvala stotniku vitezu B o r d o 1 u p 1. Bordeo, štabnemu nadzdravniku dr. W e i s s u in polkovnima zdravnikoma dr. H a a g e r j u in dr. F r e n-k 1 e r j u. — Iz sodne službe. Sodni pristav pri deželnem sodišču v Trstu dr. Edv. Zaje je dobil naslov sodnega tajnika. — Na graški tehniki je napravil izpit iz inženirstva s prav dobrim vspehom Ljubljančan Rudolf Kavčič, stare j šina »Tabora«. Čestitamo! — Iz gozdarske službe. Gozdarski praktikant Ivan Urbas v Celovcu je imenovan za provizoričnega gozdarskega nadzorniškega komisarja II. razreda v Logatcu. — Iz šolske službe. Za pomožna učitelja na deški šoli v Novem mestu sta nameščena frančiškana Pavel P o-t o č n i k in Hubert M a r o v t. Družba sv. Cirila in Metoda — pa narodni davek. Živahno delovanje vodstva družbe sv. Cirila in Metoda pozdravlja gotovo z veseljem vsak zavedni Slovenec. Vodstvo se zaveda svoje velike naloge, trudi se po vsej moči za dosego družbenih namenov, povsem logično je torej, da misli na »faetotum«, na blagajno. Ako odreče blagajna, odreči mora še tako skrbno vodstvo, škodo pa trpi Slovenstvo. Razno blago se prodaja družbi v korist, narodni kolek, računski listki, razglednice (za božič in novo leto se že tiskajo!) donašajo družbi dohodkov, nabiralniki vsprejemajo vsak, tudi najmanjši dar, vse v prosveto našega naroda. — Potrebe pa se kažejo nove in večje, vsem bi rado ustrezalo vodstvo. V ojačenje družbene blagajne je storilo družbeno vodstvo še en korak dalje: nabirati narodni davek. Ko je vodstvo hodkov, objavili so se nekateri rodo-razglasilo ta novi vir družbenih do-ljubi naravnost družbi, drugi posameznim funkcijonarjem, da so pripravljeni plačevati mesečno po 1 K narodnega davka do preklica. Imena teh plemenitih rodoljubov objavili bodemo v listih, hvaležno jim priznava joč njihovo požrtvovalno narodno mišljenje in jih stavec v posnemova-len zgled rojakom. Danes omenjamo rodoljube na Zidanem mostu. Tu stoji na čelu odlični miš mož g. Jos. Mo-horko, kateremu so se pridružili takoj pričetkom častiti narodni davkoplačevalci: K. fttefin, Jos. Pipan, Ki nest Vargazon, K. Szillich, A. Dor-rer, Jak. Jančar, Z. Skerjanec, Ivo Strniša, Ljudevit Strauss, Jos. Lau-ter, Drag. Pšeničnik, Ant. Tručl, Iv. Logar in Ivo Petrak. V tej častiti družbi imamo raznih uradnikov in učiteljev, ki bodo pridružili svojemu krogu, vse okoliške narodno misleče rojake in bodo ustvarili iz malega semena veliko, krepko drevo narodnega življenja, ki bode čvrsta opora naši dični družbi. Rojaki! tu vam podajamo vzor rodoljubnih Slovencev, posnemajte jih ponmeč besede našega Jurčiča: »Ne le, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. — Nabiralne pole narodnih davkoplačevalcev si je družba že nabavila, razpošilja jihzznaniini naslovizavednim rodoljubom, priporoča pa se, da se za te pole oglase pri družbenem vodstvu naravnost vsi, katerim bi se pole ne vposlale, sami pa bi bili pripravljeni pridobivati novih narodnih davkoplačevalcev. »K dor se čuti Slovenca, mora simpatizirati z družbo sv. Cirila in M e t o -d a«, rekel je govornik pri veselici podružnic šentpetrskih v Ljubljani in prav je govoril! Družba sv. Cirila in Metoda naznanja, da so naročile nadalje računske listke sledeče tvrdke: Ig. Založnik, Slov. Bistrica; hotel »Ilirija«, Ljubljana; Benjamin Kunej, Brežice; dr. Štefan Rajh, Celje; Antonija Kovač, gostilna »pod Skalo«, Ljubljana; Peter Strel, trgovec v Mokronogu; Ana Stopar, »Narodni dom«, Ljubljana; hotel »Koklič«, Rudolfo-vo; Fani Slajpah, Velika Loka; Ivanka Sever, gostilna na Šmarni gori; hotel »Llovd«, Ljubljana. Rabljene poštne znamke še vedno nabira družba sv. Cirila in Metoda. Znamke je pošiljati franko naravnost na vodstvo tako pri reza ne. da ostane znamkin papir nedotaknjen. Družbenim malim prijateljem in prijateljicam se družba sv. Cirila in Metoda tudi priporoča, da ji pošiljajo stanijolni papir. Nabiranje krajepisnih imen. »Matica Slovenska« že kakih 20 let nabira po slovenskih občinah kraje-pisna imena, toda z razmerno majhnim uspehom. Slovenskih občin je v Avstriji približno 1080, Matica pa j«' v vseh teh letih do današnjega dne prejela zbirke samo iz 340 občin. Pa v zadnjem času je bila v tem obziru vendar srečnejša nego v prejšnjih letih; kajti v drugi polovici tekočega leta je prejela zbirke iz kakih (50 občin. Želeti bi bilo, da bi to večje zanimanje, ki se je zdaj pokazalo, še bolj rastlo, da bi Matici kmalu bilo mogoče podati slovenski znanosti popolno zbirko slov. krajepisnih imen. V drugi polovici tega leta so se »Matici Slovenski« ali neposredno ali po gospodih profesorjih dr. Verstovšeku. dr. Zmavcu in dr. Šlebingerju izročile zbirke krajepisnih imen, ki so jih nabrali ti-le nabiratelji: gdč. A. Fab-janova, učiteljica; gg. nadučitelja M. Bartol in B. Jurko; gg. učitelja J. Bohinc in F. Bitene; gg. vseučilišču i -ki in dijaki: J. Ivanetie, Avg. Tro-janšek, Iv. Kralj, Fr. Rueh, Fr. Fah-jančič, J. Legat. A. Arselin, Ig. Gran-dovec, Ogn. Perko, J. Mohorč, A. Gnidovee, A. Plevnik, F. Poženel, F. Hojs, Fr. Robar, Jos. Napoto i k. M Škofič, Fr. Zavrnik, G. Hržie, Iv. Vrabl, Mat. Ileric, Fr. Lukmann, Fr. Kolšek, Iv. Rak, Mat. Krevh, L. Novak, Fr. Zelenko, Frid. Sternad, M Kovačič, F. Novak, V. Rozman, Fd. Urepinko, Fr. Križanič, Fr. Bratosa, Lj. Koser, A. Peršuh, V. Čelan, Fr. Toplak, Fr. Marinič, K. Ogrizek, Pr. Pavlic, Fr. Kolar, Gomzi, Fr. Fiirst, Al. Heric, A. Bratina, Iv. Baš, A. Mohor, Iv. Pahernik, K. Pascolo, V. darh in 3 neimenovani nabiratelji. Bodi vsem v imenu »Matice Slovenske^ izrečena iskrena zalivala! Politično in prosvetno društvo za K rakovo in Trnovo, kateremu je naloga pospeševati gospodarski na predek Krakovega in Trnovega, posvetilo je vso svojo skrb temu cilju. Zaslišalo je in uvaževalo najvažnejše želje in zahteve prebivalcev teh okra jev in je kot veren tolmač in zastopnik tega prebivalstva nanizalo te želje in zahteve v peticijo, katera je bila na seji dne 14. novembra 1907. eno-dušno sprejeta, a odboru »Političnega in prosvetnega društva za Krakovo in Trnovo« je bilo naročeno, naj to peticijo izroči občinskemu svetu ljubljanskemu, da jo ob sestavljanju proračuna za 1. 1908. u važu je. A da bi tudi vsi Krakovčani in Trnovčani izvedeli vsebino te važne peticije, sklenil je odbor, da se ta peticija javno razglasi. Ta peticija obsega naslednjih 10 točk: 1. Razširi in zboljša naj se Kolezijska ulica od posestnika A. Kepica pa do posestnika Šviglja s tem, da se odpravi prizidek pri Satt-lerjevi hiši in da se odstrani na javni cesti nahajajoče se stranišče, a pot se toliko nasuje, da hode res pot, ker se Zeljarska cesta itak še dolgo ne bode podaljšala. 2. Skrbi naj se za boljšo razsvetljavo, izlast i pomnože naj se žarnice ob Kolezijski ulici, kakor tudi ob Zeljarski cesti, in se uvede radi osebne varnosti celonočna razsvetljava. (Sedaj ugašajo luči že pred 11. uro.) 3. Popravijo naj se mostovi. Nekateri mostovi so v tako slabem stanju, da je vožnja vsled nastalih jarkov zelo težavna in nevarna. Sploh je potrebno, da mestna uprav.i lesene mostove nadomesti z betonski-mi. 4. Na-sujejo naj se cesto, od kate rib so mnoge zelo zanemarjene. Osobito naj se popravijo vse prometne ceste in vzdržujejo v dobrem stanju, kakor n. pr. Krakovski nasip (z drevoredom), Trnovski pristan (ves). Opekarska cesta, Kmonskn cesta (jarek od Jakopiča do Gradaščice), deranove ulice, koder teče glaven promet. Uredi naj se takozvani »jek«, napravijo naj se kameniti prehodi, kakor n. pr. pri Trtnikovi hiši in drugod. 5. Po zimi dela naj se tir po snegu s plugom dokaj pred polu 8. ure zjutraj, da ne bode šolarjem samim treba gazi delati. Dogaja se, da morajo starši otrokom gaz delati. 6. Vzame naj se v pretres premostitev Ljubljanice med Opekarsko cesto in Prulami, da se tako zvežeta dva do zdaj drug drugemu zaprta in odtujena okraja. 7. Potrebujemo nekaj klopi na Opekarski cesti. 8. Opekarska cesta zveze naj se s Tržaško cesto. Podaljša naj se torej pot o 1 Opekarske ceste pa do Zelene poti. To ne bode mnogo stalo, a trnovskemu okraju mnogo koristilo, osobito delavcem in delavkam. 9. Napravi naj se na primernem mestu javen ljudski park. 10. Na koncih mesta čutimo, kako nujno nam je potreba cestnega komisarja, zato želimo, da se nastavi cestni komisar, ki bo skrbel za ceste in sploh za olepšavo mesta. Iz gledališke pisarne. Nocoj (par) se uprizori Audranova opereta „PunČkau z gospo Irmo Polako v o v vlogi Alezije. — V nedeljo popoldne (za lože nepar) se ponovi igrokaz s petjem in plesom nNa pustem otoku", pri katerem sodelujeta operni zb r in vojaški orkester. Gdč. Škrdlikova ing. Vaverka pojeta nove vložke. — V nedeljo zvečer (par) se poje zadnjikrat v sezoni Massenetova velika opera „Mati o n". Politično in prosvetno dru* štvo za Krakovo in Trnovo priredi „Mklavžev večeru due 5 dec. Steinerjevi dvorani na Opekarski cesti štev. 25. Društvo si je nabavilo krasne nove kostume, v katerih bode nastopil sv. Miklavž, sv. Auton, dva rajskomila angelčka, Mefisto in pe-klenščaki. Sv. Miklavž bode obdaril pridne otroke, potem pa se bode vršila neprisiljena zabava V pokritje deficita pri »Glasbeni Matici11 je poslal g Danilo Maj ar on, odvetnik v Ljubljani 25 kron n^ke kazenske zadeve Razstava „Otrok 1 Vztrajno in uspešno delujoče „Slovensko žensko društvo v Ljubljani" se bavi z mislijo, prirediti razstavo, ki bi utegnila postati velikega in resnega pomena. Razstava „Otrok" ima namen predočiti občinstvu vse pripomočke za vzgojo otrok. Pri masi slovenskega naroda je domača vzgoja otrok še prav primitivna in le v izobraže-nejših rodovinah se poslužujejo pri vzreji in vzgoji otrok modernih pripomočkov. Seznaniti občinstvo s temi pripomočki in tako zagotoviti sloven skemu naraščaju rhcijonalno, dobro, vsestransko popolno vzrejo in vzgojo — to bi bil veliki cilj Dameravane razstave Snoči se je vršilo v mestni posvetovalnici pod predsedstvom gospe dr. T a v Čar j e v e prvo posvetovanje o tej stvari, katerega se je udeležilo znatoo števdo dam in gospodov. Na tem sestanku se je razmotrivalo, v kakem obsegu naj se priredi razstava, dalje, ali naj bo samo moderna ali tudi retrospektivna, kje naj se priredi in kako naj se pokrijejo stroški. Obširnejše sta govorila o stvari gg ravnatelj Šubic in de-želnovladni svetnik dr. Zupane, na kar je bil izvoljen poseben moški odbor, ki bo skupno z odborom „Sto-venskega ženskega društva" izvršil predpriprave, da se potem začne v dotičnem okviru delo za to razstavo. V ta odbor so bili izvoljeni gg. ravnatelj Šubio, fizik dr. Kraje, in-žener Preiovšek, svetnik R o h r -mann, sodni tajnik Mil čin s ki, šolski vodja Dimnik in profesor Žmitek. Članom društva sv. Jeronima. Društvene knjige za L 1907 so došle in jih morejo dobiti ljubljanski gg. Člani v kDJigovezni tovarni gospoda Ivana Bonaca v Selen burgovib ulicah. Ćianom izven L ubijane se pošdjejo knjige po poŠti Vnanji gg. Člani se prosijo, da Članarini za leto 1908 pr. 1 K prilože hkratu tudi 40 v. za poštne in upravne stroške. — \ Fran Podkrajšek, poverjenik Jeronimskega društva. Letošnje Dotične počitnice. Z ozirom na to, da je zadnji dan pred letošnjimi božičnimi počitnicami, t. j. 28. deoembra, ponedeljek, je naučai minister odredil, da se na tistih srednjih šolab, učiteljiščih, obrtnih, ko inercij alnih in nautičnih šolah, na katerih se božične počitnice pričuo redno 24. deoembra, zaključi letos izjemoma redni pouk že v soboto, 21. decembra. V kodah (Slovenskega plan. društva11 j« bito letos sledeče število turistov: V Triglavski koči 550 (lani 361), v Orožnovi koči 438 (lani 295), v Kadilnikovi koči 878, v Aljaževem domu v Vratih 784 (lani 824), v Kocbekovi 175, G-ornjegrajski 142 in Mozirski koči 67. Otrok zgorel- V Senožetu pri Litiji je prišla k ognju 41etna Terezija Ocepek. Vnela se ji je obleka in otrok je dobil take poškodbe, da je umrl. Začetek š lskega leta 1907 8 na kranjski kmetijski šoli na GrniU. Na tem zavodu se je začelo šolsko leto 1907 8 dne 6 nov Na novo je vstopilo 11 učencev in sicer 5 Dolenjcev, 2 Notranjca, 1 Gorenjec 1 Štajerec in 2 Primorca; drugoletnikov je 9 in sicer so 3 Gorenjci, 2 Notranjca, 3 Štajerci in 1 Dolenjeo; število vseh učencev je 20. Od teh je 11 iz vinorodnih in 9 iz drugih krajev. Deželne ustanove uživa 10 učencev, ostali se šolajo na lastne stroške, nekateri izmed njih dobivajo denarne podpore od vis. c. kr. poljedelske ministrstva oziroma hranilnic. Narodna čitalnica v Krškem Občni zbor bo 7. decembra ob 7. zvečer v čitalnični sobi, po potrebi v dvorani v g. K. Ženerja v Krškem z običajnim sporedom. Ob nesklepčnosti se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor. Kmetijske podru t niče v Kostanjevici redni občni zbor se je vršil v nedeljo 24. t. m., na katerem je deželni vinarski komisar gospod Fran Gombač predaval o novem vinskem zakonu s posebnim ozirom na koristi, ki jih bo imel od tega vinski producent ter opozarjal vinogradnike na pravočasno gnojenje z umetnimi gnojili. Obenem se je sklenilo, da priredi kmetijska podružnica v Kostanjevici tekom letošnje zime 3 do 4 dnevni kmetijski tečaj, kjer bo poučevalo več strokovnjakov o poljedelstvu, vinarstvu in sadjarstvu, živinoreji, pe-rutninarstvu, kmetijski organizaciji in zadružništvu, na kar se intresovane kroge že sedaj opozarja. Š kri a ti c a razsaja v vaseh Be-rečava, Spodnji Suhor, Hrast, S vršak, Križevska vas in v mestu Metlika. 5 otrok je umrlo. Pred upravnim sodiščem bo 13. decembra razprava o pritožbi Josipa Domladiša in tovarišev v Ilirski Bistrici proti kranjskemu dež odboru in Josipu Samsi v Ilirski Bistrici zaradi oddaje vode v in-dustrijalne namene. Kranjska gora, v kateri je sedež c. kr. sodmje in davkarije, v kateri je v letoviški sezoni vse polno tujcev, nima svojega mesarja. V našo vas vozi meso neki mesar, tujec, iz Bele peči. Ta mesar seka nam govejo meso kar po 1 K 40 v. kilogram. Ko je živini cena rastla, so rasle tudi njegove cene. Zdaj pa je znatno cena živini padla, a mi plačujemo pri mesu vedno iste cene. Boljše meso pobere gospoda, mi pa kosti in sla-beje kose. Vprašamo županstvo, ali bi ne moglo in hotelo delovati na to, morda pri glavarstvu, da tudi ta mesar cene v toliko zniža kakor so jih drugje. Najbolje bi pa bilo, naj se tu nastani kak naroden mesar, ki bi preskrboval našo občino in še sosedne Rateče. Mesarji, torej na noge! Borovec. Poskusni brzo vlak je dirjal predvčerajšnjim na progi Celoveo-Jesenice, ker mislijo upeljati še hitrejšo vožnjo na te železnici. Samomor. Iz Celja: Dne 28. novembra so našli zjutraj na progi 1 Južne železnice med Celjem m Tre-marjem mrliča. Kolikor se je do-j gnalo, je mrtvec že eznični uslužbe-I neo — baje Sibenovskv— iz Gradca, nazadnje prideljen kot aspirant postaji Juž žel. Laški trg. Mož se je vlegel na tir tako, da mu je glavo pri vratu kar odtrgalo. Baje so ga denarne kalamitete pri postajni blagajni gnale v smrt. — Iz Celja, 28. novembra: Tu se je ustrelil v tukajšnjem „Deutsches Hausu neki trgovski potovaleo, Žid. Koj so ga ekspedirali. Ime ni znano. Baje, tako se govori v mestu, to že ni prvi tak slučaj. Hočejo vse zamolčati. Gre se za -renomeu. Ljubezniv moža Pred tremi tedni se je oženil v Šoštanju Friderik T a-vornik iz Štor pri Celju z dekletom, ki je imela 1200 K denarja. Te dni mu je dala mlada žena hranil -nično knjižico, da bi dvignil nekaj denarja. Tavornik je dvignil ves de- nar in pobegnil ter pustil ženo v revščini. Nesreča. V Slovenski Bistrici je pri gradnji posojilnice padel z diu-gega nadstropja 22letni zidarski pomočnik Ivan Hojnik. Bil je nekoliko pijan. Obležal je težko ranjen in nezavesten. Upajo, da še ostane pri življenju. Hudodelska zahvala. Pred nekaj dnevi se je peljal posestnik Anton Robnik iz Smartna pri Slovenjem gradcu s semnja v Šoštanju domov. Medpotoma se je ustavil v neki gostilni, kjer sta se sešla s po-sestnikovim sinom Jernejem Pogo -revoem, ki ga je prosil, da bi se smel ž njim peljati. Ko je potem na vozu Robnik zaspal, stikal mu je Po-gorevc po žepih, vsled Česar se ie Robnik zbudil in spodil neprijetnega sopotovalca z voza. Vsled tega jezen je Pogorevc potegnil nož in ga zasadil konju z vso silo med rebra, da se je zgrudil in poginil. Robnik ima škode 600 K. Slovensko telovadeo društvo i,Sokol1 v Gradcu priredi 5. dee. „Miklavžev večeru s sledečim sporedom : Pozdrav, telovadba, nastop Mi klavža, petje tamburanje, prosta zabava. Zanimanje za nastop telovadcev je zelo veliko. Nesreča vsled malomarnosti V vasi Gorjansko pri Komnu na Goriškem je pustila neka ženska, ki je šla gledat svatbo, svoja dva otroka v starosti 3V2 in 4l/.2 leta sama doma. Otroka sta se pehala v ogenj in se pri tem hudo opekla. To je posledica ženske zvedavosti. Zaprli SO na Placuti na Goriškem mizarja Ludvika Kuma rja, ker je svojo ženo najneusmiljenejše pretepal. Zasulo je na delu pri vodnjaku v Št Audrežu na GoriSkem 30letnega Franca Marušiča. K sreči so prihiteli drugi delavci na pomoč, da so ga potegnili iz kamenja in grušča. Marušič je hudo poškodovan in so ga prepeljali v goriško bolnišnico. Aretirali SO v goriški okolici H Stanga in Iv. Hartmanna s Pruskega in Jos. Frosinerja iz Temesvara, ker so se potepali. Hart-mann je pobegnil iz kaznilnice. Vse tri so djah* pod ključ. Umor. Predvčerajšnjim smo poročali na kratko, da se je blizu Ravnice na Goriškem izvršil umor. Umorjen je bil Avguštin B e 1 i n g a r, 28 let star, iz Podpeči pri Ravnici. Na podlagi poizvedeb je ubijalec Janez Trpin, 29 let star, iz Ravnice, kateri je začasno ušel roki pravice in se potika gotovo po trnovskem gozdu. Belingar in Trpin sta 25. t. m. pila skupaj v gostilni pri Široku do 11. ponoči, nakar sta skupno, oba vinjena, zapustila gostilno. V gostilni in po potu sta se kregala. Kakih sto korakov od gostilne je napadel, kakor se sumi, Trpin Belingarja z nožem in mu prerezal žile na levi roki blizu rame. Poskusil ga je tudi, kakor se pozna na obleki, zabosti v srce, ali to se mu ni posrečilo, ker je nož zadel v vojaško knjižico, katero je imel Belingar pri sebi. Belingarja, kateri se je radi prizadetih ran onesvestil, je našla zjutraj ob 6 neka šivilja, ki je šla slučajna mimo. Belingar je bil še živ, nakar so ga prenesli v bližnjo hišo, kjer pa je po preteku 5 minut, kakor je sodnijska komisija spoznala, radi odtoka krvi umrl. Trpin je znan v Ravnici že poprej kot prvi pretepač, zato so tudi imeli vsi fantje strah pred njim in ga častili kot malega kralja. Kriza v tržaškem „Dramatične m društvu11 je nastala, ker je vsled demisije predsedaika in intendanta odstopil ves odbor. Skliče se zato kmalu izreden občen zbor za volitev novega odbora. Vtopljenca so potegnili iz morja v Trstu. Star je okoli 30—35 let. Na vratu je imel rano, a se ne ve, Če je bila povzročena pred smrtjo ali po smrti. Ležal je v vodi kakih 15 dni. Akademič^o društvo slovenskih agronomov „Kras" na Dunaju ima svoj drugi redni občni zbor dne 2 decembra v lokalu restavracije „Holzeru, XVIII., Tiirkensohanzen-strasse 19. ob 7. zvečer, Slovanski gostje dobrodošli! Slovensko akad društvo „Iliri ja" V Pragi naznanja, da se vrši II. redni občni zbor dne 2. grudna 1.1. ob 8. uri zvečer v prostorih Smichov-ske pivnice, Žitna ulica Kr. Vinogradi. Zapuščina Strossmaverjeva. Zapuščinska razprava po pokojnem škofu Strossmaverju je končana. Zapuščina znaša 1,385 000 kron in se razdeli v smislu oporoke na tri dele: en del se bo rabil za vzdrževanje djakovske katadrale, drugi za deško semenišče v Oseku in tretji je namenjen za osnovanje dveh kanonika to v v Djakovu. Slaboumnica — zažfgalka Slaboumna Gjuka G u k o v i ć iz Slunje na HrvaŠkem je zažgala gozd. Ko so prihiteli ljudje gasit in se je zvedelo, kdo je zažgal, je ženska 2 vzela iz nedrij britev in si hotela prerezati vrat. Pravočasno s o ji jo iztrgali iz rok. Spodnjo ustnico je odgriznil Sava M r a o v i č poljedelcu S t. M r a o v i ć u v Boviču na Hrvaškem, ko sta se sprla in stepla. Najboljša pijača. V mrzlih zimskih daeh ni boljše pijače, kakor skodelica dobrega, dišečega čaja s pravim Jamajka-rumom. Dober čaj ti prijetno ogreje život, da se čutiš kakor prerojenega. Ako si prehlajen, spij čašico vročega vonjavega čaja z rumom ali konjakom, pa najdi v posteljo, da se spotiš in drugi dan si čil in zdrav. Pogoj pa je: imej vedno dober čaj ter pravi rum ali konjak pri hiši. Ako si hočeš prikupiti prijateljem in znancem, daruj jim za Miklavža, BožiČ in Novo leto zavoj dobrega kitajkega čaja in steklenico pravega ruma ali konjaka. Vse to pa dobiš v najboljšem blagu edino v specijalni trgovini s čajem, rumom in likerji Avgust Benin-garja v Ljubljani, Šelenbur-gove ulice 3. Pojavil se je v mestu zopet vti-hotapec Sooči okoli 7. ure je prišel na Miklošičevo cesto št. 22 ter tam izpred nekega stanovanja ukradel zimsko suknjo. Ko je to opazila sobarica, je stekla za njim in da se je nepridiprav izognil nadaljne nevarnosti, je popustil suknjo v veži in zbežal na ulico. Ker se mu pa tukaj ni obneslo, je šel v nek hotel, ter odprl z na hodniku visečim ključem sobo za tujce in iz omare ukradel črne, zeleno črtane hlače in telovnik ter črno, dolgo zimsko suknjo, s poševnimi žepi in baržunastim ovratnikom, vredno 100 K, potem pa sobo zopet zaklenil, ter s ključem in plenom odšel. Na obeh krajih je sumljiv nek okoli 28 let star, rajši manjši, šibek človek, ki je imel majhne temne brke in rjav, ponosen suknjič. Da je nepoklicani gost nevaren in navihan, je soditi iz tega, ker je imel na enem kraju čepico, kakoršne imajo proda-jalniški sluge, na drugem pa menda rjavkast, ponosen loden-klobuk. Kjer bi se še pojavil kak tak individij, bodisi naj že berači, ali pride v hišo s kako drugo pretvezo, naj se ga takoj izroči policiji. Tudi pred nakupom ukradene obleke naj bodo intereso-vanci pozorni. Nad stražnikom se je hotel znesti včeraj na Karolinški zemlji nek ključavničarski pomočnik ter začel nad njim vpiti, ko ga je srečal, in psovati, češ da je bil zaradi njega zaprt. Ko ga je stražnik hotel zlepa pomiriti, je ta skočil vanj, in potem bil aretovan. Pobegnil je prostak tukajšnjega gorskega topničarskega oddelka Alojzij Werdinek, rodom s Koroškega. Tamburaški koncert bo v nedeljo pri „Mdlem Sionu44 v Vodmatu Začetek ob poltreh popoldne. * Drobne novico. Nove uniforme za deželno brambo. Vsled najnovejše odredbe dob vojaki deželne brambe uniforme zelenkasto - sive barve. — Dvoboji med dijaki. Porotno sodišče v Hallu na Nemškem je obsodilo 20htnega dijaka Rana, ki je v dvoboju ustrelil tovariša Lip-skega, v dveletno hudo ječo. — Rodbinska drama. Kmet TomaŠek v Aujezdu pri Plznu je imel ljubimsko razmerje s svojo 24 letno pastorko Katarino Peh. Ker ju je pri tem zalotila žena — mati, je ustrelil pastorko ter se nato obesil. — Zaprli so v Begradu bivšega ministra kralja Aleksandra To-dorovića in Časnikarja Sibarića. — Zapuščina po pokojnem patrijarhu Branko vicu je sedaj urejera ter znaša 1,098.000 K. Polovico dobi patr jarhov zet posl. dr. Milan pl. Maksimović v Oseku, polovico pa cerkveni in šolski fond. Izpred sodišča. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Bojevita fanta. V Bohinj če vi gostilni na Brodu so dne 1. septembra t. 1. pili fantje iz Smlednika in Zbilj. Med fanti obeh vasi vlada že precej Časa neka napetost. Vendar ni prišlo tu do tepeža. Od Smledenčanov sta bila tu navzoča Janez Weithauser, konj aš ki [pomočnik in delavec Jakob Je raj. Ta dva sta se že tu pripravljala za napad na Zbiljane s tem, da je Jeraj Weithauserju svoj nož posodil in ga vedno vpraševal, če bosta šla na nasprotne fante. In res sta si zbrala zato primeren prostor in sioer tam, kjer je cesta na Zbilje od obeh straneh z goščavo obraščena. Oborožila sta se vsak z oklešČkom in tako Čakala na nasprotnike. Okoli 9 ure zvečer so korakali Juri Kalan, Luka Še ti na in France Jenko in sicer tako, da so se za rame držali. Jenko je pa igral na ustno harmoniko. Poleg teh je korakal na levi strani ceste oženjeni Janez Rozman. Naenkrat sta skočila obdolženca iz zasede in tako urno udrihala po čvetorici, da nihče ni imel Časa postaviti se v bran. Kalan je bil udarjen po levi roki, Šetina je zadobil udarec po glavi da se je opotekel, potem pa še na desne lehti in tudi Jenko je dobil gorko po gla«i. Ti trije so potem takoj stekli, le Rozman je bil tako na tla pobit, da je mogel šele kasneje prilesti v Zbilje. Tu je fantom tožil o bolečinah ter pripomnil, da še ni bil nikoli tako tepen in čeravno ni mislil, da bo zaradi tega umrl, je po preteku štirih dni vsled akutnega gnojnega vnetja možganske opne nastopila smrt. Napadalca sta takoj potem iz Smlednika pobegnila in ko so ju prijeli sta rekla, da sta bila res v kritičnem času na potu protu Zbiljem, kamor sta nameravala iti k dekletom po bob. Končno je pa le Jeraj priznal, da sta z Weithauser jem napadla Zbiljane. Osumljenca tajita, da bi bila udarila po onem, ki je po levi strani ceste hodil (bil je to ubiti Janez Rozman) ter zvračala krivdo drug na drugega. Ker sta obtoženca trdila, da je Resman padel s kozolca in se pri padcu poškodoval, je sodišče preložilo razpravo do prihodnje sezije, da se zaslišijo tozadevne priče. TBicfonsKo (n Brzojavno ooroćilD Dunaj, 29. novembra. Vest o zgradbi železniške proge Vrhnika-Senožeče-JStanjel je docela resni-e n a , čeprav jo včerajšnji »Slovenec« imenuje raco. Omenimo, da se je za dotični projekt že pred približno 13 leti toplo zavzemal \V i 11 e k , bivši železniški minister. Dotični projekt se ima sedaj z nekaterimi spremembami izvesti. Dunaj, 29. novembra. Med jugoslovanskimi poslanci so vzbudila izvajanja oficioznega »Fremdenblat-ta«, v katerih se na nedopusten način kritizuje postopanje članov jugoslovanskega kluba v zadevi nujnega predloga poslanca dr. Hlibovickega, veliko ogorčenje in nevoljo. V tej stvari bo danes »Jugoslovanski klub« razpravljal ter najbrže zahteval pojasnila od ministrskega predsednika barona B e c k a. Domneva se, da je dotični članek naperjen proti »Jugoslovanskemu klubu«, pisal eden izmed klerikalnih slovenskih ]) o s 1 a n e e v ali ga vsaj inspiriral, ker je pisan docela v duhu in žarganu »Slovenca«. Dunaj, 29. novembra. Nujni predlog dr. Hlibovickega glede reforme uprave je podpisal tudi poslanec Grafenauer, ki pripada klerikalnemu ; Slovenskemu klubu«. Cuje se, da je prišlo med njim in klu-bovo večino radi tega do hudega konflikta. Dr. Šusteršič je baje kar besnel, ko je izvedel, da je tudi Grafenauer podpisal dotični predlog. Dunaj, 29. novembra. Socialni demokrat je nameravajo v kratkem vložiti predlog, naj se odpravijo pokojnine ministrov. Dunaj, 29. novembra. N a g o d -beni odsek ima danes svojo sejo. Razprava bo najbrže danes končana. Poročilo dr. P e ra;e 11 a se najbrže že v ponedeljek predloži zbornici. Dunaj, '29. novembra. Politični položaj se je danes nekoliko spremenil v prilog vladi. Nemško nacionalna zveza je namreč sklenila glasovati za nagodbo. Ministrski predsednik baron B e c k je danes konferiral z načelnikom nemško- nacionalne zveze dr. C h i a r i j e m in s predsednikom nemškega agrarnega kluba K a i -s e r j e m. Dunaj, 29. novembra. Jugoslovanski klub« ima mesto včeraj danes sejo, na kateri bo definitivno precizira] svoji' stališče napram nagodbi. Dunaj, 29. novembra. Za referenta o predlogi glede dalmatinske, oziroma belokranjske železnice v plenumu bo najbrže določen eden izmed jugoslovanskih poslancev. Dunaj, 29. novembra. Železniško ministrstvo je pozvalo ravnateljstva privatnih železnic, naj imenujejo svoje delegate za pogajanja glede podržavljenja dotičnih železniških prog. Budimpešta, 29. novembra. Zbornica je danes nadaljevala debato o pooblastilnem zakonu. Prvi je govoril hrvaški poslanec dr. V r -b a n i e. Njegova izvajanja so bila strokovnjaška in vseskozi stvarna. V madžarskih krogih so mnenja, da je odporna sila na hrvaški strani jela ponehavati. Hrvatov je razmeroma zelo malo v zbornici. K besedi sta se oglasila samo še dva hrvaška govornika. Cetinje, 29. novembra. Knez N i-k o 1 a je včeraj otvoril skupščino s prestolnim govorom, v katerem je naglašal, da je Crna gora z vsemi državami v prijateljskih odnosa jih, zlasti z bratsko Rusijo, kritikoval delovanje prejšnje veČine v skupščini ter se tudi dotaknil fingirane zarote proti njegovi osebi. Slovenci In Slovenke! He zabite dražbe sv. Cirila In Metoda! ^^^^Se dobi povsod! neobhodno potrebno zobna Creme vzdržuje zobe čisie, bele in zdrave. Umrli so v Ljubljani. Dne 2F>. novembra : Ivana Susteršič, za-sebnica, 38 let. Sv. Petra cesta 17. Jetika. Dne 27. novembra: Avgust Feran, črko-stavec v p. Radeckega cesta 11, Dementia paralvtica progressiva. dorzna poro6ila ljubljanska Kreditna ba«* - u hitani*1 U adni u ur »I dun. bor»* - 9 *~jr% »reorn* rc«i» *»*# »vatr kronska «C . ilats ?*, egr»k» kronik« rentu , siata » x>\ peeojilo ae*. Kranjska c _*, eonojilo n»«ita Sp'je* »or-herc felesm* posojilo 1902 . . v^b Mki banka k • rIL „ f. • Mit. pisma gal. del aipotečne bank« . P«** kom. k. % 10* , pr..... V«\ mt. »Uma hinarti Hranilnice .... It sast. pisma ogr. iti hranilnice. . fVN *. P«- of1"- h1*- **R «*J o|T. lokalni« ia- v«r-ic d. dr. »bi. čeikt me\ ban** •rldr. lak. letal. Trsi Por* . , prior dolenjsktfc iti prior. )ui. let *<*p. '/t l«/. av*tr »M. M Žflrl. p. • HacM I. 1869% i • „ ed i. 13*4 . . . a tisake..... m mtm. kr«4. I. I . . i . egrake Hip. *a*iie , srbske i - eturske..... ki ftf«£« , . tne a . . «*mc£ke v » m . krakovske . . . 'Jabljanske , . . JtVttf. rd«c\ «ri*a , . , ip.lcburskt * . . V*aai*k« kcm. , . . b*taftfea ^inc telez&ici . . . državne železnic« Avatr -ogrske har^n* *efw Avttr. kreditne baa4r< Qfr**a „ , £&*moatensk* . tšemogokop v M©*m* «I •^pinske montan bralke Zel. in«* *» >'ifia-Muraayi ' hsveljske >>:• eml A v str. oroin*^ %L ter. cekk* ^ Španki . . |& »arke , D-< • . fi *h 6 «0 i 8 HO J v H > h M 4 s i 1 4 114 20 a? « 5 \102! 110 4 89 * 5 10 4< 1 H)fi » ur* 1 0-80 97*86 hs 85 95- 9 ?*v 95 10 . 6-10 *y - 99 80 !i 2 20 98 — 96 75 97-75 »8*50 99'tO 93 50 99-6C 99 60 IGO — *97-> 89 i 65 294 65 88 5" 9,'5) }47 75 149 76 £51 5 256 50 139- 5 U4 76 «6F> 50 27150 ?65 — 271 - 242Ž5 248 25 99 — 105 — 183-85 183 85 1875 20-75 440 - 4f0 - 91 — 95 — 97 1C3 - €2 50 66 5J 47 50 ib 2 2 7 25 66 - 70 — 227 - 231 — 47 - 4r2- 145-40 146-40 667 25 6c8 25 17*5 '785- 630 50 63150 743 b1) 744 60 *39 — t40'_ 7iV- 79 - £89 40: 590 40 24 5'- 2425 - 514 - 515 — H44 — 243 — 455 - 463.- .48 - 161 - 11-37 »1-41 19 1» 19-20 18*61 2358 54 10 2416 17 60 i7 80 96 8T 96 — 2 12 2 IS t-b«i b- Žitne cene v Budmpesti. Dne 2.* noTemori 1907. Termin . za fO kg K 1288 . za 50 kg K 1123 . za 60 kg K 12 18 . za 5U kg K 7*.*3 . za 50 kg K 8*63 Pšenica za april . Pšenica za oktober Rž za april . Koruza za maj 1908 Oves za april . EOlfctlv Zdržno. Meteonlositno poročilo. 'i^Brjfc tl*~ axar%mm BOS. Srednil ttioc. tisk fM*0 28 29 7. sj. 740 2 7410 740 o 71 si. jzah. ; jasno 10 sr. svzhod jaiino 1/4 I si. vzh. Jasno Srednja včerajšnja temperatura: 6 3 nt« •« aal 11. — Padavina ▼ mm 0 0 Postelino perje m puli oprano in osnaženo ks od 45 kr. naprej prodaja C. I. Hamann v Cubljatii. 807 39 iai l^nU i-.. aat*«i t*: k-->nth> k<'Ovi V'Oil iako uu «> - i'-'fcr-'h ko <• .m»vs» 4ru^ra uvi- i j --a*«-: m je >djH» aavafova.ij^ u.t «u.-ii»-tjt* r« auo^rt s ■Mu^ea)<'ć«mi m v»>i a4a 4hraie»ie, „SLAY!JAM - - vaa)a>M«no zavaro vai nu dh nk m ¥ Pragi. • ■ • « k>*4i: 38,242.07-4-78 K. IzplačaM odikodnla« »« ajpitabje 91,936.99372 K. Pat vcaikoaUi druga vzajemna zavarovalioca n*še države B«ata)p ▼ Lfukljami, iyg±r piaanM to v lantaei baaiaej aiii KaranO« poslopja tat previeaiae prs4 patarBim Škodam po aajnjljik eeaaSi Skod** ocrtate takoj ia aajk«lsnta«ja. U Si« a aaiOoljfti slores, koder poslal. lutr ii listega dobička tstfstr.« t^«diK>re v narodne ia <*be»okuri%>»v* aasaaM ■ i aa meiane in ielezninske stroke, vešč nemškega in slovenskega jezika v govoru in pisavi, želi službe v Ljubljani ali okolici, vstopi lahko tudi takoj. Ponudbe pod „trgovina it 200" na uprav. wSlov Naroda". ©993—1 Glavnik za barvanje las! Z navadnim česanjem izpremenimo sive ali rdeče lase v pristno svetlo plave, rjave ali pa S« Crne! Popolnoma V?*? neškodljiv! Se rabi lahko leta iD leta *HW Na tisoče v rabi! Komad 6 K. Razpofiilja J. Schttller na Dunaju II/2 4 Kurzbauergasee št. 4 30. 2947 t Ail. skladišču oblek Ljubljana, Mestni trg 5, Ljubljana zaradi ogromno velike zaloge damske, moške, dekliške, deske konfekcije. Vsi predmeti se prodajo za vsako ceno. 3963- 5 0. Bernatouič. 25.000 kron posojila = 16ĆB ■■'■!■ i.....■■ 1 as neko industrijsko podjetje za raz širjenje dobro ld. Čega predmeta. Poleg obresti se doveli tudi primeren del od letnega čistega dobička. V varnost se dovoli vknjižba na posestvo. 4012—1 Vsaka nevarnost ižkljnČena, prilika izredna. Ponudbe na oprav. „Slovenskega Naroda- pod „Podjetje". Pomožnirater ki je izvežban v električni instalaciji, se sprejme takoj v trajno Službo p"d ugoUuiiin pogoji. Ponudbe Da naslov: Josip Ko-govftek v Idriji. 39 7—1 Radi nameravane prezidave se Oddalo 41 lokali v Kolodvorskih ulicah. Resni ref ektanti nai se zgrlase pri I karrnomku Vodniku v LJubljani. je bolan na želodcu, ćrevih, nima teka, in nagiblje k hujšanju, naj rabi že več let preizkušeno *- B «S ■« m§ «> M. lekarnarja Schaumanna v Stockerau. za uravnavo in vzdrianje dobre prebave rabi Schaumannove pasSil|e «^* «■ <-amNolt bo neprimerjajoči uspeh zapazil v dobrem počutenju.j 4001—1 odstrani takoj preobilo želodčno kislino in pospešuje prebavo. Škatlica stane K 1 50. Želodčna sol Pastilje želodčne soli pripravne in prijetne, so natančno odmerjene in učinkujejo kakor želodčna sol. Omarica s 3 fiolami po 10 pastilj želodčne soli K 150 —Po pošti pošilja najmanj 2 škatljici ——^— ————————— po povzetju ———————. Oblastveno dovoljeni učni zavod za izdelovanje perila. Marija Alešovec v Ljubljani, Elizabetna cesta štev. 6. izdeluje perilo za dame in gospode bodisi v preprosti, kakor tudi najfinejši, priznano solidni izvršitvi po jraiaEkila '6711 7 Naročila z dežele se najzanesljiveje izdelujejo. Učenke lahko vstopijo vsak čas. Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1907. leta. Odhod ia Llnbltaae ini- iaL: r-OB zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c. kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago. 707 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9-O0 predpoidne. Osebni vlak v smeri. Jesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago. 1*40 predpoidne. Osebni vlak v smeri: iesenice, Trbiž, Beljak juž žel., Gorico drž. žel.. Trs drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec. •OS popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 1.40 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel.. Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. r-io zveoer. Osebni vlak v smeri Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. t 35 zve6er. Osebni vlak v smen: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga, O*40 ponoči. Osebni vlak v smeri: le-senice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica drž. žet, Trst drž. žel., Beljak juž.^žel., (Čez Podrožčico). Odhod iz Lfnbllane dri. kolodvor: 7*28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2*OS popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7IO zvočer. Osebni vlak v Kamnik OBO ponoči Osebni vlak v Kamnik. (Sam< ob nedeljah in praznikih v oktobru.) Dohod v Lfabllauno }n±. ±eL: 688 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Jesenic, G( rice, Trsta. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rtdolfovega, Grosuplja. UmO predpoidne. Osebni vlak iz Prage, Celovca, Beljaka juž. žel, Čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Jesenic. 2*32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. 4*36 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (če2 Podrožčico) Gorice drž. žel., Trsta drž. žel. Jesenic. 9 BO zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic. 8 37 zveder. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic Kudolfovega, Grosuplja. 8'4& zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žeL, Jesenic. , u 60 ponoći. Osebni viak iz Trbiža, Ce lovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsi* drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic. Dohod v Ljubilano dri. kolodvor: '■■46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika. iO-09 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnika, o-' »veoer. Osebni vlak iz Kamnika, o ponodl. Osebni vlak iz Kamnika. (Same ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v sredn|e evropejskem času.) C. k?. -a?aatf!tjstvo državnih želetnic v Trsta. častniška menaža pebotDe^a po'ka Belgijcev ftt. 27 iftČe osebe (gostilničarja ali zasebnika), ki bi bila pripravljena pogodbeno - prevzeti presfc rbl je van je ————- v lastni režip. Vsak dan povprečno 40 ndeležnikov. Personal priskrbi meoaža. — Vprašar.ja in ponudbe do £971 2 najpozneje L decembra t. L na naslov: 993elgijcev Častniška menaža v Ejubljanl". Elegantne klobuke o* najnovejše pariške in dunajske modele 333 i 3 priporoča fi. Utvod-jVfozeHč S3 Ljubljana, Stari trg štev. 21 gg Modni salon trg. modnega blaga itd. Popravila klobukov se izvršujejo ceno in fino. — Zunanja naročila točno. Kolodvorska restavracija. (JOS. SCHREY) (JOS. SCHREY) Jutri, u soboto, dne 30. noi/embrn 1907 VELIK VOJASK ačetek ob S. K obilnemu obisku vljudno vabi Vstopnina 60 vin Josip Schrey 3 dacarji se sprejmejo z letno plačo 900 K Stanovanje, svečava in kurjava, erosto. Nastop službo 29. decembra. Kavcije je vložti 500 K. Peuzinnist >m n trebi kavcij«1. 4«c9—l Pm&nie je vlotiti na Štefana Kožarja v Črnomlju na Dolenjskem.: 4013—1 restavratsr* I 10.000 parov čevliev! 4 pari čevljev same 3 gld. Vsled ugodnega OgNMMMga n.iku;>a se odda za to nizko ceno: par mbikUl in par *enskih čevljev, črnih ali riavih ?i» trakove z močno zbitimi podplati, n>.jn«>vejše ob>>ke, dalje par mo&kib in par žensk th modnih čevljev, elegantnih in lahkih. * nI 4 pari nanio .v.-»O 14. Za naroči te v zadostuje dolgost Razposiljauje po povzetju Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajaj««če rad zameni am Isdsjstelj in odgovorni urednik t Rast o P astosl emjSek, Ltstnins in tisk .Narodne tiskarne*. 7Z6 HL 1B ^^1$+/^$$7B