8t. 2.
V Trstu, sabota 22. januarja 1876.
Tečaj L
„Edinost* izhaja vsako drugo in četrto sabota vsakega meseca in velja za vse leto gl. 2 kr.40. „ „ „ poln leto sin 20. . , , ctrt . , — , 70.
Za oznanila, kakor tudi za „poslanice" ae plačuje za navadne tristopne vrste:
8 kr. če se tiska i krat 7 . » „ * 2 krat ♦> » • . n 3 krat Za veče črke po prostoru.
Posamezne številke se dobivajo po 7 kr v tabakarnah v Trstu pri pošte, pod obokom tik Kalistrove h iče, na Kelvedere pri r. BertoHnu.
V okolici: Na Občini v loteriji, na Prošeku pri g. Gorjupu, v Bar-koli pri Ani Takan in v Bazovici pri Ani Tuš, v Nkednji pri Fr. Sancin M. Magdaleni zg. J. Ježu Narnrnitia naj so pošilja k sv. T vami št. 424, pisma in dopisi vrednistvu v Skorkoli št. 84. Udje pol. dr. „Kdi-nost* kteri mesečino rodno plačujejo, dobivajo list brezplačno na dom.
Glasilo slovenskega političnega društva tržaške okolice.
„V odiuonti je moč*.
Beseda rojakom!
Oem več sovražnikov ima kak narod, tem težje mu je boj za obstanek; ako pa se obdrži vkljub vsemu, ki ga hoče tirati do pogube, tedaj je to dokaz, da je moč življenja v njem večja, nego moč sovražnikov, dokaz, da iz krepkih korenin lehko vzraste velikan, ki koncem se svojimi košatimi vejami zamori vse, kar ga je zadrževalo v razvijanji, kar ga je hotelo vničiti.
Sovražniki slovenskega naroda so bili uže od nekdaj mnogoteri i mnogobrojni in so se zdaj. Uže uaš kralj Samo se je moral z našimi pradedi boriti za narodno življenje proti Frankom. Pozneje se je, kakor lava iz Vezuva, razlival čez naše krasne dežele oni divji narod, ki zdaj kolje in hoče uničiti nase brate na Jugu. Z največjo divjo-stjo je moril naše pradede, a vendar so ga ti vselej zmagovalno zapodili doli nazaj v dežele, kjer sije njegov mohamedanski po-lumesec.
Zdaj pak zatira naš narod stari sovražnik Nemec, pa ponemčeni naš brat od ene, Lah in Lahon od druge strani. Ues je, da se nam proti tema dvema nij treba boriti s kosami in sekirami izza pokopališčnih zidov ; res je, da se nam nij treba skrivati pred njima po gozdih in jamah. Toda ta dva sovražnika nas hočeta zamoriti duševno, je-maje nam najdražji naš zaklad, narodnost, materini jezik. Boj proti njima nij lugljeje, nego proti onemu narodu, kateremu je večina Nemcev zaveznik v časopisji proti Turku. Tudi sedanji naši sovražniki nas hočejo zagnati tujemu uriolohu v razbeljeno žrelo. Vse, kar je naše, naj bi ne bilo naše. Slovenec naj bi sejal, tujec pa žel; Slovenec naj bi se jokal, tujec pa smijal; Slovenec naj bi rodil, tujec pa vodil v odpadni-štvo : slovensko zlato naj bi se lesketalo na iujih oblekah, slovensko blago naj bi bilo v tujih rokah. Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, a pri vsem tem moraš biti siromak. Ne da bi mu veselja skakalo srce, drži se ga okolo in okolo ledena skorja!
Kedaj pride solnce, ki nam prežene temne oblake z narodnega nebesa?
Dvoje ti svetujem v tem obziru, mili narod, ki živiš v verigah, ki si tujec v lastni hiši. Zgodovina te uči, da so naši pradedi vsigdar zmagali sovražnika, kadar jih je zedinjala krepka vez edinosti in sloge. Sloga
jači, nesloga tlači, pravi prislovica, in zopet druga: v slogi rasto male stvari, v neslogi propadajo največje. Ne rečem preveč, ako trdim, da je našemu revnemu stanju dosta krivo to, da v odločilnih časih nij smo bili složni. Pa je uže tako pri nas, da vsak rad le svojo trdi. Popustimo tora j ta krivi pot, ki nas je v neizmerne nesreče zapeljal ter ne glejmo na osobno korist, ampak težimo po tem, kar je dobro vsemu narodu.
Drugi pogoj, da se vzdignemo, je omika• Zgodovina nas uči, da so omikani narodi vedno bili gospodarji manj omikanim. Grki nijso z orožjem premagali perzijanskih ti-sočev, Rimljani tudi nijso toliko zaradi moči postali gospodje vsemu svetu, ampak zaradi omike, ki jim je služila pri orožji.
Naš narod so sovražniki vedno zadržavali, do se nij mogel omikati, kajti vedeli so, da, ga le tako morejo ohraniti v služnosti. Toda našemu narodu je od Boga dano veliko uma in zato ga tudi vse sovražne nakane nijso mogle zatreti. Z vsakim dnem stori velik korak, ki ga koncem pripelje v vrsto omikanih narodov, ki ga zdaj jedva po imenu poznajo. Potem hode nam bolje. Ne bode se nam treba jokati pred onim, ki naših solz noče videti, ki našega javkanja ne mara poslušati; potem bodemo imeli to, kar je naše, to kar nain vže toliko časa jemljo ljudje, ki imajo polna usta svobode in ki se vedno babajo, da marši ra jo na čelu civilizacije.
Zanašati se ne moremo na nikogar, pomagajmo si sami! Slovenec naj reši Slovenca. To si zapišimo na narodni prapor, ki nas povede v zmagovalni boj. Povsodi naj vlada bratstvo, povsodi naj bije edno srce! Nesreča naj nas dela prijatelje ter nas zedinja v skupnem teženji po narodni svobodi. Potem se povzdigne, kar je doslej ležalo ; potem bode popevalo, kar je doslej plakalo; potem se bode lesketalo, kar je doslej temnelo; potem se proslavi, kar se je doslej preziralo - - potem zašije lepše solnce sinom majke Slave !
Dopisi.
/s vojvodine Oldenburške 0. januarja.
Mnogo se pečajo novine, posebno tu na Nemškem z vstajo v Hercegovini. Obžalovanja vredno je, da nekateri tukajšnji časopisi z vso mogočno svojo močjo pisarijo
in udrihajo na uboge od neizobraženih in razujzdanili Turkov tlačene južne Slovane, le malo številce jih je, ki simpatiziraj o za nje, ter se borijo v pravem smislu za svobodo in pravico.
Kakor mi je znano vladno* ravnanje v Avstriji, tako sem imel priliko opazovati tudi. tu tako zvano nemško svobodo, katero od dne do dne belo — črni Nemci in njih vladni organi proklamirajo, a nij niti duha ni sluha o njej. Ne gine ni mesec ni teden, da nij tu ali tain kak vrednik na veliko globo obsojen ali celo v ječo za dalje časa pahnen, če je le skusil razjasniti nekoliko resnic izza kolis, bolje rečeno, izza hrbta Bismarko-vega. Čudno res nij, da se toliko pisari in blebeta v trojelascu po tukajšnjih nemških časopisih, kateri sami vže ne vedo, kaj bi storili in pisali, da bi ga spravili če mogoče na še višje krmilo, ne^jo hočo sedeti sed.aj nemški cesar; in Bog bodi usmiljen onemu vredniku, kateri se predrzne Bismarku nasproti ravnati.
Tu si stojite tudi dve stranki nasproti, druga drugej hudo v laseh, t. j. naroduo-liberalna (Bismarkove baže) in napredovalna stranka. Pri zadnjih volitvah v mestni za-stop je vstala strašanska agitacija narodno-liberalne stranke proti napredovalnej, vse je bilo na nogah: zandarji, policaji, beriči, sodniški sluge, ponočni čuvaji in Bog zna, k Jo vse, in so delali z nogami in rokami, da so zmagali le z pičlo malimi glasovi. Kakor je navada sploh takih značajnežev, imel sem tudi tu priliko marsikatero tožbo volilcev čuti. Tako n. pr. so bili primorani vsi de-lalci tukajšnjih fabrik po svojih predpostavljenih voliti le narodno-liberalno in ako bi se bil kedo pridrznil napredovalno stranko podpirati, koj bi bil iz svojega posla odstavljen. Volilci pa, kateri so dali glasove napredovalnej stranki, kaznovali so se s tem, da jim je mestni kamornik poslal dav-karske liste, po katerih morajo polovico večji davek plačati, nego preje. Večina teh je vložilo zoper to pritožbo na višji urad, a zastonj, vrana vrani ne izkoplje oči, plačano mora biti, kolikor debeli palec Bis-markov zahteva.
Takih in veliko več zanimivih stvarij bi imel še priliko poročati, katere se dan za dnevom tu v blaženej Nemčiji gode; hočem si jih za sedaj hraniti; da bom mogel prihodnjič kaj več in obširneje poročati.
V Gradcij 1. prosinca.
I>olgo bo se dali molče zatirati tržaški Primorci, kakor je vže ponižnih Slovanov navada, predno so spoznali potrebo i korist lokalnega lista *). Zato bodi pozdravljena, Ijnba Edinost, nova priča Slovanstva i narodne zavesti ob jadranskem morji. Razevitaj i vkorenini se med hrabrimi Primorci, razvij slovansko trobojnico, da bodo bojazljivi osr-rili se i nasprotniki zvedeli, da smo vsak dan pripravljeni nase pravice braniti. Narodna navdušenost Primorcev naj te ohrani nemile osode tvojih prednikov.
Kakor pri vas v domovini, začelo se je tudi med tukaj živočimi Slovani, zlasti med vseučiliško mladino, živejše gibanje kljubu nemilim skušnjam preteklega leta. Namesto zavoljo znane don Alfonzone afere razpuščenih slovanskih društev vstanovljajo se nova. Slovensko akademicko društvo „Triglav* se jer''15. decembra konstituiralo ter izvolilo/ za predsednika cand. phil. Kle-menčiča; stud. jur. Vršeč je podpredsednik. Če tudi je „Triglav" strogo slovstveno društvo, vendar je namestništvo brez potrebe dolgo premišljevalo, predno je dovolilo. Nemške bursehensehafti, ki imajo v svojem programu politiko, dvoboje i popivanje pak se brez pomislika dovoljujejo! — Slov. akademicko pevsko društvo, ki je edino vseslovanskega značaja, je letos oživelo. Dalo je 3. decembra besedo v gostilni „Zum griinen anger., Prostorna dvorana je bila vsa natlačena. Kakor se čuje, pevsko društvo napravi se več tacih zabav. — Dr. Tauschinskega pravda
0	veleizdaji, ki se je prvo polovico decembra vršila, je graškim penzionistom dolgo časa sapo zapirala. Državni pravdnik je pa tudi strašanskega hudiča malal porotnikom na steno. Ali kljubu temu dr. T. ni bil nad 3 mesce ječe obsojen, enako eden njegovih tovaršev, drugi je dobil samo 2 mesca. V marsikakem obziru je bila ta pravda tudi Slovanom zanimiva. Kajti, ko je drž. pravdnik prašal, ali so delalci bolj liberalcem ali bolj federalistom nagnjeni, moral je sam „apostelj delalcev", Tauschinski, priznati, da je skoro polovica delalcev, ki se nagiba federalistom, zlasti na Ceskem, Hrvatskem, v Ljubljani i Trstu. Ali jaz se ne motim, ako rečem, da pod federalističnimi delalci je T. le slovanske razumel, ki nečejo svoje narodnosti zatajiti i slepo za nemškimi „liberalci* hoditi.
Da bi to naši voditelji vporabiti znali! Ce se danes ali jutri občna volilna pravica vpelje, to bi Slovanom velike vrednosti bilo.
Te dni se ,je tukajšna „Tagespost", Slovanom posebna sovražnica, jako zmotila. Priobčila je namreč članek, v kterem s ostrimi besedami obsoja madjarsko krutost, ki je ubogim Slovakom uničila pred dve gimna-^ ziji, sadaj edini znanstveni zavod „Matico"
1	premoženje ugrabila. Za ta članek bo te-
*) To potrebo poznamo pač uže davnu, pričaso bili temu v Trstu izhajajoči listi ali naši tržaški premožni slovanski (?) možje so na borsi doma, ne na Slovenskem, umijete? !
Uredn.
tika kmalu prinesla deset drugih, Slovane psuvajočih, ki nam bodo pa tako malo Škodovali, kakor omenjeni Slovakom sadaj koristi.	C.
Iz Vrdele 10. januarja 1876.
Žalostna napaka je na kmetih nekterih roditeljev kriva misel, da je šola prav po-vršnja reč, katera naj se še le takrat čisla in obiskuje, ko otrokom ni več najti druzega opravila.
Iz te krive misli taki roditelji svojih otrok v solo ne pošiljajo, ampak branijo jim v šolo hoditi, ter jim tako največo srečo zapravljajo. Za mali dobiček jih rajši pošiljajo na težavna dela, pri katerih se nič dobrega ne uče. Puščajo jim nekoliko pri-služka, da rajši hodijo delat, s tem si tabak kupujejo in žganje pijejo ter tako postanejo pijanci in slabi gospodarji. Tudi so nekteri roditelji tako nespametni, da otroke doma drže, če jim že v prvih mesecih šolskega leta primerno delo in opravilo doma najdejo in otroke začno pošiljati v šolo še le tedaj, ko so se drugi pridno v šolo hodeči otroci vže v začetnih Šolskih predmetih, v branji, pisanji nekoliko podučili.
Da se ta velika napaka kolikor mogoče zatre, treba, da učitelji vzlasti, in vsakdo, komur je na srci sreča našega zaroda, s prijaznimi besedami take zanikarne roditelje svari in uči, da je šola jako važna in potrebna, da ima ona največji vpliv na vso človeško življenje, kaže naj jim, da je šola mati razumnosti, domače sreče in modrosti: s kratka, ona je studenec omike, napredka in narodne moči in slave. Roditeljem, spoznavšim korist in potrebo šole, naj se razjasnjuje, da je neobhodno potrebno, da svoje otroke vsak dan pridno v šolo pošiljajo, kajti šolski nauki so med seboj v tako ozkej zvezi, da ni mogoče brez vednosti enega naučiti se druzega. Dragi roditelji, iz ljubezni do Vaše in splošnje koristi, Vas prosim, skrbite, da se vaši otroci bolj izo-bražijo, prilika nam je dana.
V	Prošeku se je po prizadevanji deželnega in državnega našega poslanca osta-novilo izobraževališče za učitelje $ pošiljajmo tedaj svoje otroke v take izobraževališče, da ne ostanejo dosmrtni težaki (navadni delalci). Potem bomo tudi lahko opravljali više občinske službe; zdaj nam očitajo, da nismo zmožni za najmanjše službe, edino le za težavna in nevarna dela.
To je sicer res; mi smo tega tudi nekoliko sami krivi, še veliko bolj pa naši očitarji, ker prav oni so nas vedno držali v nevednosti zato, da so mogli ravnati z nami, kakor se je njim ljubilo; prebijmo tedaj sami nevednosti ^ledeno skorjo, potem ne bodemo več težaki in hlapci, ampak z uma svitlim mečem bomo odbijali vse krivice, kazali bomo, da nismo nxčaviuy pač pa, da smo sinovi matere Slave".
V	Trstu 19. januarja.
(Iz tržaškega mestnega zbora). Prostor nam ne dopušča, da bi svojim bralcem podajali obširnih poročil o mestnem zboru, v katerem sedijo tudi zastopniki naše oko-
lice ; zato hočemo omeniti iz javne seje, ki je bila 11. t. m. le to, kar zadeva posebno okolico. Okoliški svetovalec g. Burgstaller je stavil predlog, naj se okrajna načelništva na deželi (capi distrettuali ruralij popolnem, ali vsaj nekoliko odstranijo, v čemer ga je podpiral okoliški svetovalec g. Nabergoj, dokazavši, da ona načelništva so brez potrebe. Da je res tako, to dobro čutimo tržaški okoličani vsi in naše polit društvo „Edinost" je vže dvakrat sklenolo prošnjo na starešinstvo, naj se namesto sedanjih načelnikov od ljudstva volijo zaupni možje, pa prošnja je bila v prvo odbita, v drugo pa ni še prišla na dnevni red — pa ko pride, zavržena bo kakor v prvič, ker je vže taka navada pri našem municipiju, da se prošnji okoličanov ne vslišujejo. Zlasti zdaj smo tega prepričani, ko je bil omenjeni Bnrgstallerjev predlog v zborti zavržen, ali kakor se parlamentarno reka, prestopil je zbor na dnevni red. Videli smo tudi, da se nam v tem važnem vprašanji ni zanašati na druge, nego na naše okoliške zastopnike, ker ne le zagrizli naprotniki, kakor podpredsednik Hermet, svetov. Goracucchi itd. so govorili zoper opraviščeni predlog Burgstallerjev, temveč tudi svetovalec Wittmann, mož tako zvane patrijotične stranke. Zbor je toraj sklenol, da se brezpotrebni okrajni načelniki obdrže, mi pa ne smemo molčati in ne jenjati s prošnjami, dokler se načelništva ne odpravijo in nadomestijo z našimi zaupnimi možmi. Prav v tistej seji je potem isti Wittmann, ki je prej govoril, naj se ohranijo ona načelništva, za katere se denar v resnici prec meče, prav britko tožil, da ima mestna denarnica toliko primanjklaja, v zadnjih treh letih blizo milijon! Ali se to ne pravi prej zapravljati, potem po o revščini tožiti?
Politični pregled.
Naši ministri se sedaj pogajajo z oger-skim ministerstvom zarad skupnih kupcij-skih razmer in zarad narodne banke, katero zahtevajo Madjari. Ali so uže kaj sklenili i kaj, to se nij znano, upanja vendar nij-mamo, da se kaj prida doseže, ker Madjari so trdovratni v svojih zahtevah i še le zdaj se dejansko kaže, kako neugoden je duali-zem skupnemu in občnemu blagostanju avstrijskih narodov.
Minister zunanjih zadev je te dni poslal turški vladi nasvet, kake naredbe naj stori, da se kristijani na Turškem zadovole, i da ne bode vednih vstaj na našej meji; vse druge vlade podpirajo ta nasvet, samo angleška še nij dnla odgovora. Mi smo prepričani, da na Turškem ne pomore noben nasvet več, nego umirajočemu zdravila. Turčiji dajati nasvete, to se pravi naravi nasprotovati, turško vprašanje reši samo meč.
Vsa znamenja kažo, da se vstaja spomladi na široko razširi. V Crni gori i na Serbskem je uže vse raz vneto, splošna nadloga i velika nezadovoljnost vlada po vsem turškem cesarstvu ; denarnice so prazne, vladni možje brez glave; vstašev mala peščica tepe turške armada uže zdaj, kako
bode še le potem, ko se plamen razširi na dolgo i široko; vse mora na kup pasti. Zadnji vtorek je hrabri Peko Pavlović Turke zopet hudo otepel, tri čete na tri kraje raztiral, veliko vojakov pobil, druge razkropil in cesto med Dubrovnikom in Trebinjem popolnem zaprl.	^
Odbor državnega zbora, kateremu se je izročilo, naj nasvetuje, katere železnice se imajo na novo napraviti, zavrgel je z vsemi glasovi železnico čez Predel. Upanje goriških Slovencev je tedaj šlo po vodi — za zdaj — ne za vselej! Svet se promenja, državna politika tudi; Slovenci, ako Bog da, ostanejo Slovenci.
Poročilo
o VIII. občnem zboru v Bazovici 26. dec. 18 75.
IV. točka: Posamezni nasveti č. č.
udov.
Jože Kocijančič: Jaz sem ptuj človek, nisem rojen v tržaški okolici, ali vendar vidim velike krivice, ktere nam dela magistrat.
Treba je, da se potegnemo energično za naše pravice, katere nam po naravi in postavi pristujejo.
V krčmi smo vsi vroči ter govorimo za boljšo prihodnost; kedar pa je čas potegniti se za pravico, takrat se skoro vsak odteguje delalnosti; odslej mora to jenjati : magistrat nas kaznuje za vsak majhen prestopek i't to po krivici, zato, ker nam pošilja naznanila in ukaze v laščini, nam nerazumljivem jeziku. Okrajni glavarji, kteri so nam proti naši volji vsiljeni, nam ne razlagajo naznanil in ukazov, kakor so jih prej razglaševali domači naši župani od nas in izmej nas izvoljeni zaupni možje, do katerih smo imeli vse zaupanje, kajti zadovoljevali so nam popolnem. Govornik navede več kazni, ktere so morali okoličani vsled nevednosti plačati in stavi predlog:
Naj se politično društvo "Edinost,, obrne s prošnjo do mestnega svetovalstva, naj se vprihodnjič razglasi, naznanila in druge take reči v slovenščini priobčujejo, da se bodo umeli, đa ne bodo okoličani vedoo kaznovani zato, ker laščine ne umejo.
Predlog je bil soglasno sprejet.
Peter Križmančič prosi besede ter govori : Okoličani! naši pradedje, naši dedje in naši očetje so imeli vžitek občinskih pašnikov in zemljišč.
Zdaj pa nam je vzela magistratova razdelitev vse pašnike, ktere smo vživali stotine let v miru. Ako se pritožujemo pri magistratu, pošiljajo nas od enega do drugega ali povsod nam kažejo dalje in na vse zadnje ne opravimo nič.
Dobivali smo drva z naših pašnikov za dom, a zdaj moramo jih drago plačevati, voziti jih iz Trsta in poleg tega še od šrang plačevati.
To je krivica, ktera se nam godi temveč, ker je magistrat obečal, da dobodemo tretji del tega, kar nam je vzel, a zdaj nemamo ni tretjega, ni nobenega dela. Jaz
želim, da se pol. dr. "Edinost„ potegne za to stvar ter jo v redi.
G. predsednik Nabergoj : Reč je jako važna, vendar ne še dosti jasna; jas menim, da bi morala občina stvar v roko vzeti, ker je treba temeljitih preiskav in stalnih določil.
Politično društvo jemlje zarad tega to reč zdaj na vednost; pride pa o svojem času na dnevni red, ko se potrebna pojasnila dobe, če bodo tadašnje razmere o tej stvari okolici neugodne, ali nepravične.
V. točka : Volitev enega odbornika se je za drugi občni zbor odložila, ker je bilo uže pozno. G. presednik zaključi občni zbor.
Zgodovina
Slovenskih časopisov v Trstu.
(Šaljiva genealogija in kronologija.)
V začetku ni bilo nič.
"Ilirski Primorjan„ si je prvi upal v Trstu se prikazati v slovenskej obleki.
"Ilirski Primorjan„ je bil čez leto prekrščen v "Primorca,,.
"Primorcu,, se je pridružit "Slovenski Primorec,,, nasproti pa se mu je postavil "Tržaški Ljudomilr.
"Tržaški Ljudomil„ je v boji s "Primorcem,, propadel in poginol še jako mlad.
"Slovenski Primorec,, ni smel dolgo živeti zarad sorodstva s "Primorcem,,.
"Primorec„ se je krepko držal, imel je dobrega vrednika in dosti naročnikov, pa je vendar pri vsej svojej bogatiji umrl, ne še prav star.
"Za "Primorcem,, se je zasvetila "Jadranska Zarja,,.
"Jadransko Zarjon je podpiral "Juri s pušo9.
"Jadranska Zarja„ pa, kakor zarja sploh, ni dolgo sijala.
"Juri s pušo„ se je tudi utrudil in je zaspal.
"Petelinčekn je imel nadomestiti "Jurja s pušo„, ali zakikirikal je, pa ni bilo o njem več ni sluha ni duha.
"Pod Lipo„ so se potem okoličani nekaj časa zbirali, pa bilo jim je dolgočasno in so jo popustili in tudi "Lipa je vsahnila„.
Od toliko raznih ljudi, živali in rastlin tedaj okoličanom ni ostalo nič, kakor je bilo v začetku.
Z "ničem,, pa okoličani si niso mogli dosti pomagati in so se zato združili v "Edinosti,.
"Edinost,, je bila brez otrok in je zato hotela ptujega otroka vzeti za svojega, pa se jej ni posrečilo.
Na zadnje je "Edinost,, vendar le rodila zdravo dete, kateremu so dali po materi ime.
Da bo pa dete "Edinost* srečniše od svojih prednikov raslo, da srečno dorase in doseže visoko starost, za to skrbimo mi vsi z obilno podporo, z marljivim branjem in naročevanjem.
Domače stvari.
V Vrdeli se je 21. decembra obesel Nemec, ki je po slabem gospodarstvi svojo žganjarijo zapravil: živel je z neko staro žensko, katera ga je nadlegovala, naj jo poroči, pa tudi ga pikala, da je vse zapravil.
Predno se je obesel, dobro je namlatil svojo priležnico, žganja se napil in pijan svet zapustil. Take nasledke ima pijančevanje
in slabo gospodarstvo.
* *
*
Magistratovim uradnikom bodo plače povikšane, še celo okrajnim načelnikom, ki so brez potrebe in na nevoljo ljudstvu; zato je pa magistrat skrbel, da se vpelje davek od stanovanj (imposta rendita). Dobro, da okoličani ne nosimo več ferkindežev, sicer
bi morali zdaj tudi od njih davek plačavati. * *
*
Časopis „Adria" poroča, da glavar o-kraja Sv. Ivana vabi predse poročene ženske, naj mu statistiko diktirajo, pa kakor on trdi, to ni res, saj ima prič. Temu odgovarja „Adria" : Da je ženske predse klical, to dokažemo, če ne za statistiko, morebiti pa, da je hotel predlog napraviti za vpeljavo
davka od poročenih žensk v okolici. * *
Prav zdaj se tiska uradni načrt za isterske realne šole, sestavljen na podlogi deželne postave od 19. decembra 1872.
Slovenskemu, kakor tudi hrvaškemu jeziku so v njem določene 4 ure na teden v vsakem prvih treh razredov, in 3 .ure v
zadnjih štirih razredih.
* *
•
Mestni magistrat razglaša, to se ve, da samo v laškem jeziku, ker zelo bi se pregrešil in večno sramoto si nakopal v obljubljeni deželi,* da bi rabil kedaj slovenščino, nov tržni red, ki ima v moč stopiti 1. aprila 1876. Mogoče, da se s tem nekaterim pritožbam pomore, vendar moramo vže zdaj spominjati, da se nam zdi, da ne bode popolnem ustreženo niti prodajalcem niti ku-povalcem, ker prvi so preveč omejeni na določena mesta, drugi bodo morali predaleč kupovati vsakdanje potrebe, kar bode vzla-sti v škodo ubožnejim ljudem, kateri si z
delom služijo vsakdanji kruh.
* *
•
(Sleparfttvo.') Pretekli teden je prišel postrešček h ženi nekega delalca pri sv. Lojzu v Kadinu z listkom, na kterem je bilo pisano, naj hitro pošlje žena svojemu možu vso praznično obleko in naj vzame pri bližnjem prijatelju 10 gl. na posodo. Žena, ka ni mislila, da je tu goljufija, da postreščeku vso praznično obleko, žepno uro in denar. Ko mož zvečer po navadi od dela domu pride, čudi se ona, da je še vedno v delalni obleki; vpraša ga, kam je dejal praznično obleko, ktero mu je poslala po postreščeku ? Se le zdaj so se jima oči odprle, da je bila tu zvita goljufija. Paziti in bodite previdni, kedar se komu kaj enacega pripeti.
Turška vlada v okolici.
Preteklo spomlad gre nek kmet za žveplo našega okraj, glavarja (Monfera) prašat, ta mti prav po turški odgovori: Hodite po žveplo h g. Nabergoju in Trobcu, ker ona sta družabnika Edinosti.
Gosp, Monfera! ali naši kmetje po-kladajo davke v žep omenjenih gospodov, ali v občinsko denarnico, iz katere tudi Vi za brezpotrebno svojo službo dobivate plačilo ? Ni še dolgo, kar je šel drug kmet omenjenega gosp. župana prosit, naj se mu brezplačno pošlje zdravnik in dajo zdravila, ali stari paša mu je surovo odgovoril:
Vam ne moremo pomoči, ker ste vpisani v društvo „Edinost", ono naj Vam pomore.
Nevedni kmet jc moral temu društvu slovo dati, da je dobil nekoliko pomoči.
Mestni magistrat nam je dal paše za gospodarje, naj se ne čudi, če začne propadati vse, kakor v turški državi.
• *
*
Naš magistrat kmetom vozove rubi zato, ker se proti davku za tlak upirajo; da magistrat po okolici tudi tlak dela, potem bi imel pravico od tlaka plačilo zahtevati; po okolici, kodar se gospoda vozi, tod so res lepe ceste; kodar pa kmetje hodimo, tam so ceste kakor v Hercogovini.
Tedaj ne more biti prav, da se za grde ceste davek od tlaka zahteva.
v *
*
Ubogim našim kmetom se vsako leto zemljiški davek povikšava; kmet, kije leta 1874 plačal davka 31 gld. 28 sold., plačal ga je v letu 1875 55 gld. 17 sold.
Kam pridemo, ako pojde to tako dalje ? na kant!
♦ * *
Naši okrajni zdravniki in okrajni glavarji nečejo bolnikov v občinsko bolnico sprejemati ; če ima revež le borno kočo, pa mu hote vse pojesti.
Tako se je godilo nečemu ubožcu, očetu peterih otrok, z belehno ženo; prosil je g. zdravnika, naj ga pošlje V občinsko bolnico, prosil je tudi okr. glavarja, ali vse nič nij pomagalo.
* * *
Neko noč je pri sv. Ivanu gospa Franca Vrzura nagloma hudo zbolela, nje mož gre iskat okrajnega zdravikn ; na mrazu je cele polu ure na vratih zvonil in zdravnika klical, pa vse zastonj; nij bilo odgovora ni od zdravnika niti ni od vratarja, tako da je moral druzega zdravnika od daleč za drag denar iskat. Oe je okrajni zdravnik tako skrben za naše zdravje, kako mu moremo upati ? boljše da ga nijmamo i si prihranimo novce, katere moramo pri davkih zanj plačevati.
Za točno postrežbo v vsaki uri moramo čast in hvalo dati gospodu Dr. Turku, žal nam je, da je iz našega okraja prestavljen.
Drugo št. smo poslali vsem tistim, ko prvo; kdor se ne naroči v štirnajstih dneh, temu ne pošljemo tretje številke.
Dobri odgovori.
Lajtenant sreča kanonika ter mu reče: „Povejte mi, kak razloček je mej Vami in mej oslom ?„
Kanonik: „Razloček je ta, da jaz nosim križ na prsih, osel pa na hrbtu; zdaj mi pa tudi Vi dovolite vprašanje: Kak razloček je pa mej Vami i mej oslom ?„
Lajtenant: „Jaz ne vem nobenega".
Kanonik: „Jaz tudi nobenega". *
* *
Nekdanja francoska cesarica je povabila ruskega carevića Konstantina na kosilo i krog njega posadila več prav nališpanib, jako zapeljivo oblečenih mladih i krasnih malopridnic, s katerimi se je ona tako rada babala, ter vprašala careviča: Katera Vam je najbolj po všeči? „Carevič odgovori:«* „Gospa, meni je najbolj po všeči — moja žena".
* >H *
Ko je naš presvitli cesar letos po Dalmaciji potoval, rekel mu je Spljetski župan Bajamonti mej tem, ko so cesarju od vseh strani živioklici doneli: „Veličanstvo! gotovo Vam je neprijetno to vpitje«4. — Cesar pa mu je odgovoril. „Kar sem stopil na dalmatinsko zemljo, vedno so me pozdravljati ti glasovi in zagotavljam Vas, da so mojemu srcu jako prijetni*. — To so res
besede, pristojne cesarju.
« *
*
Prvi dan tega meseca je prišla žena k mesarju in rekla: „Dajte mi funt mesa".
Mesar: „Zdaj ni več funta, zdaj je kilo".
Žena : „Tedaj mi pa dajte en funt kilo".
Strele
Lukša slovenskim pevcem: Slovenski prapor vzel sem, da ga dež ne pere; Zakaj ste mi pod oknom peli „Miserere ?"
(Odgovor v prihodnjem listu.)
Naznanilo in vabilo.
Podpisani naznanja slovenskemu občinstvu, da je prišla na svetlo knjiga z naslovom :
Antigona,
žalostna igra v petih dejanjih, katero je on prestavil iz italijanskega jezika in pomnožil s kritičnim in razjasnjevalnim uvodom. Izvirnik je zložil sloveči Vittorio Altieri, najboljši italijanski tragiški pesnik (živ. 1. 1749—1803).
Alfieri nam v osobali svojih žalostnic s kratko pa krepko besedo živo slika kreposti in strasti; v „Antigoni" posebno nam kaže nasprotje in boj ljubezni s trinoštvom, požrtvovalnosti s sebičnostjo. Prevoditelj je po svojej moči skušal igri dati slovensko lice, pa ohraniti jej izvirnika notranjo krep-kost; je li to dosegel in v kolikej meri, to naj razsodijo blagi in modri čitatelji, vzlasti strokovnjaki *).
•) Mi živo priporočamo to knjigu vsem, ki iuiujo srce za lepe umetnosti. Prevod je veren, prav dober, prva poskusnja mladega rodoljuba, ki se jo jako dobro naučil fcilovenščim na državnej gimuitziji v Trsti i. Več ▼ tej stvari v enem ali več prihodnjih listov; potreba je, da politična ljulika ne zapira dalje mladini svetišča našega lepoznanstva.	(Ur.J
Kakor Alfierijeve igre sploh, tako tud: ta tragedija ima le malo govorečih osob in malo sprememb v prizorih; zato se da prav lehko porabiti za predstavo in se toraj priporoča slovenskim društvom.
Sploh pa vabi podpisani prevoditelj vljudno vse prijateljempodpiratelje slovenske knjigi k naročbi na delce, katero je sam tudi založil ter se pri njem dobiva.
Knjižica je prav lično tiskana na lepem papirji in v primernej obliki ter velja mehko vezana in obrezana le 35 kr.; nabiralci naročnikov prejmejo vsak enajsti iztisk po vrhu.
Jožef Kri/man,
•lllll. poin.
pri »r. Ivana v Trstu.
* *
*
PROGRAM predpustnih veselic, ktere napravi Slovenska Čitalnica v Gorici. 8. januarja plesna veselica, 17. „ plesne vaje, 22. „ plesna veselica, 1. februarja veliki ples, 12. „ plesna velica, 20. „ plesne vaje, 26. „ plesna veselica, V Gorici, dne 18. januarja 1876.
ODBOU.
VABILO
k. IX. občnemu zboru političnega društva "Edinost,,, kateri bode na Svečnico 2. februarja v Skednji ob poludveh popoldne v Sumanovi dvorani.
Dnevni redi
1 Slavnostni govor v spomin društvene obletnice in rojstni dan prvega slovenskega pesnika Vodnika.
2.	Branje in potrjenje zapisnika.
3.	Prošnja do si. mestnega svetovalstva, naj bi občinski gnoj (Scovace) prepustil o-kolici.
4.	Volitev enega odbornika.
5.	Posamezni nasveti in predlogi č. c. g. g. udov.
Po končanem zborovanji bo denar* ničar tekočo in za vstalo družbenino sprejemal ; naj blagovolijo vsi tisti, kateri so s plačilom zaostali, poravnati svoj dolg.
Pri sv. Ivanu 20. januarja 1876.
ODBOK.
Naznaja se vsem p. t. udom „SI. Matice-, da so Uošle ravnokar knjige, ktere se dobivajo pri podpisanem uredniku na c. k. eolnini morska stran št. 7. Zraven se opominjajo vsi č. udje kteri so z plačilom zaostali, da bi blagovolili zaostalo poravnati.
Lactn'k izdatelj in odgovorni urednik Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskega Lloyda.