Odgovorni vrednik Dr* «fanez Hleiuei§ jj Veljajo za celo leto po posti! \ 4 fl., scer 3 fl., za pol leta1 2fl , po postijscer 1ÎÏ.30kr. Tečaj XI. sredo 24. augusta 1853. Tjist i Gospodarske skusnje $ přemetáno, ne zatuhne, ne more oskruniti. in misi in druga žival ga Mravlje od mlađega drevja pregnati) pripo roča g. Pikelmayer, ud štajarske kmetijske družbe v ponvi nad žerjavico raztopljcno kolofonijo (smolo, s ktero se strune na goslih mažejo), kteri se toliko « VI 1 t m m m 1 A m laškega olja prikuha, da zmes redka ostane in se ž njo drevo kaka 2 čevlja nad zemljo dobro na Pregled kmetijstva po celi Europi. Po prof. dr. Hlubek-u. (Dalje.) Ce se čez 93 milionov otrok do 15. leta ki maže. Gosp. Pikelmayer pravi v časniku štaj. kmet. niso ne za kmetijstvo, ne za kako drugo rokodel družbe, daje veliko poprej skušal, pa nic ni po- stvo pripravni, in 4 milione duhovnov. vradnikov U1UIJ"V; jv r l .f F** r" r'T*" * i v' »uuviuv,^ ' » magalo tega mlađemu drevju posebno škodljivega in vojakov v celi Europi od vesoljnega števila pre bivavcov odsteje, ostiane čez 162 milionov ljudi 5 se pečajo s pridelovanjem mnogoverstnega blaga. In ker kmetijstvo dan današnji nekaj čez 73 čez 89 milionov. ki so milionov potřebuje, ostane ali obertniki, rokodelei ali tergovci postopaje le žive od kapitala. 5 ali pa 5 taki, ki merčesa odpraviti ; ti pomoček je po njegovih sku šnjah gotov. ; „ (Pési perje obèrati ni dobrog. Mesca augusta (velicega serpana) kmetovavci radi perje oberajo pési za živinsko kíajo. To pa pési slabo tekne, ktera potem na pol drobnejši ostane. Prepričati se tega je vsacemu lahko, ako se na ravno tišti njivi skušnja naredi, da se enim perje obere, drugim ne. (0griiičbelÇRuhr) smo brali v časniku Wûrc- more le tako dolgo terpeti, dokler ostane tako re burškem sledeče : Konec zime napada griza dosti- koč Anglež gospodar kupčije vsega sveta. ki Ruropi prevaguje poljodelstvo, ker na 100 poljodelcov spada 54 obertnikov. Le Angle ško je stopilo iz te naravne razmere, ktera pa za krat bčele, če se prehladé. Naj gotoviši pomoček, Ako primerimo število velike klavne ži dokler čbele še na čišo letati ne morejo, je v panj vine s številom ljudstva po velicih europejskih postavljeni in v vodi raztopljeni kandirani cuker deržavah, se razvidi, da na 100 gla v velike kiavne (Kandiszucker) , ki jih zgreje, drisko zapre in živine (goved) spada 185 ljudi na Angleškem J ft ft ft VJ V ^ Ui iOlVO #JU jJi V IU * \ 1 'JUUl JI At* X* 11 ^ X V na se vleče. Kar so bčele po 221 na Rusovskem, 228 na Pruskem 1 V . . ».,.! v 1 * . A. V A TT^ 9 okrepčá, in vlažnost griži ognjusile, je treba čisto osnažiti, da se drusre 5 5 5 pa matica ne, kakor nekteri čbelarji krivo povžitka mesa v vsaki deržavi. Na Angleškem ker se v njenem životu nikdar nesnaga na- se iz gori rečenega razvidi, da je naj več živine v primeri z ljudstvom, in vendar je ni deržave v Europi, ktera bi toliko klavne živine iz druzih de žel (goved iz Holandskega, in svinskega mesa iz cevlje široko in 3 do 5 pavcov v^wjv.^..^, j V-' i^ow ironični, t«t* ^ bolezni obvarjejo : naj bolje je, jih djati v drug panj ako je to storiti mogoce. Po griži pogine dosto čbel nikdar mislijo ■■■ birati ne more. % m J* "tB *• - i . S a dne mu drevju se s pridom gnoji), ako se okoli njega 2 ali visoko šotnega pepéla (Torfasche) nasuje ti pepél z nepremočno gnojnico enkrat ali več krat polije. (Pomoček zoper bramorja na vertih). Vertnar Walter priporoča kot gotov pripomoček zoper bra morja, če se vert pognoji s s vinskim gnojem ali s svinsko scavnico. Kmalo se přeženeš tem škodljivi merčes. Walter pravi : „jez gnojím leta s svinskim gnojem, in še 30let 253 v našem cesarstvu in 232 na Francoskem, tedaj 2115 ljudi sploh cele Europe. To število kaže scer stan živinoreje, pa ne in Hamburgu) jemala, kakor angleška dežela. To je živ dokaz, da na Angleškem naj več mesovja povžijejo V • Na Rusovskem je za Angleškem naj več živine v primeri z ljudstvom, in vendar se v nobeni vsake ali deželi tako malo mesa ne povžije, kakor na Ru so vskem. Naj manj živine v primeri z ljudstvom je v našem cesarstvu; iz tega se razvidi, na kako niski stopnji je živinoreja v deželah austrianskega cesarstva, in lahko se zapopade, da tako obilo šte ni duha ne sluha od tega merčesa". (Opravljanje mta po noviviki). Žito se spravi vilo živine in kóž se mora vsako leto za naše de v sodce ali Kište, ki so pokriti s premakljivim po- žele v ptujih deželah kupiti; za klavno živino gré 1______1 i _ • • • «ili • t v f i % m* t i • ili • 1 f v M krovom, kteri jih varje svitlobe in vunanje ali zmerzline. Ti sodci ali kište se postavij versti na skednji, kterega polkni morajo biti dobro zaperti. Na to vižo se potřebuje za žito veliko goldinarjev, za kože pa po vsako leto 5 milionov milione v ptuje kraje. Ako število goved primerimo z velikostjo se nož et v posamnih deržavah. se iz te primere vidi ^«ptiu. xi« iv vi^iu ac puucuujc ZjIIU vtriiivu ii v /j v i v pustuuiiiii uci^avaii. ac izj ic jjnuitit viui, manj prostora, in žito, čeravno zaperto in nikdar da.na 100 oralov travnikov spada 161 goved na ---i« Novice izhajajo v Ljubljaui vsak teden dvakrat, nam- £ reč v sredo in saboto. 270 « Rusovskem 64 na Angleškem, 70 na Pru skem, 63 v našem cesarstvu, 65 na Franco 5 Druga vlastitost Bramatov je rinka, kakor Majer piše (Myth. L 280): wBrama derži v eni roki rinko H skem,- tedaj v Europi sploh 107 goved na 100 znamnje ueumerljivosti (věčnosti)". S to rinko in s oralov travnikov. posodvo „vas cupreum" se najde obražen tudi na sent . » » . ' . v v . ' " 55 r * ~ ~ — ^^^^ Iz tega se vidi, da naj vec zivinoreje je na janških kamnih (glej: Muhar na omenjenem mestu), s ,,po Rusovskem, h kteri obsirne stepe veliko pripomorejo. dolgastimi v « rr usesi" (o b 1 o n gis au rib us) in rinko Ravno naznanjene razmere travnikov pa tudi pa ga najdemo na moskirhenskih kamnih (Muhar Abbild. očitno razodenejo, da je v Europi senožetstvo se Tafei Vili. fig. /.) Risar podobě mu je napravil zlo zlo zanemarjeno roge i ali mi smo kamen sami pogledali in Za gnojenje njiv in senozet v Europi se po- to ušesa, ne pa trebuje na Rusovskem čez 69 milionov goved v našem cesarstvu čez 18 mil., na Franco skem čez 17 mil., na Angleškem čez 12 rogovi se prepričali, da so 9 5 na Znamenita je pri tih obrazih ta okolscina, da B r a m a vskriz noge d erzi, kakor se to zmiraj pri indiskih božanstvih najde. (Glej: obraze Kršnatove v Vollmerovi mi- Pruskem pa čez 8 milionov goved. (Dalje sledi.) Ostanki Bramatovega častja na rimsko slovenskih spomenicih Razložil Davorin Terstenjak. Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci ?« (Dalje.) Indiškega Trimurtita najdemo v severno-slaven-bogoslovju sopet pod imenom Triglav. Pisatelj tologn, tabla L V.MX. fig. 265.) Da je Brama in Prove, Promo eno in ravno tajisto božanstvo, poterdi tudi jezikoslovje. Brama pomeni v sanskritu po Paulinu tudi : pravica , resnica, Veritas rectum, justum. Prove je tedaj přestávek indiškega imena Brama. V ruskem in slovaškem narečju na svoji pravdi na noriskih kam- s e V«/ skem življenja sv. Otona to poterdi pomeni priama, uprjamiti stati. Zato toliko imén IVSTIXVS nih. Primeri tudi ime cesarja Justiniana, kteri se je zval [Jpravda, njegov oče Iztok, mati pa Bigle- nica, nar berže Viljenica X»/ V»/ X»/ V V 'K* (Dalje sledi). > Ako zdaj primerimo besede Paulinove (System, str• •r^ • « •« vrt V « •* »V • l__v_ Visnu rednik, Ziva pokonca osvetnik in sodnik, kteremu dostojí skerb za duše 106.): ;)Brama je stvarnik, vec Jezikoslovni pomenki po smerti", sopet najdemo ednakost indiškega in slaven skega 5 bogoslovja. Brama je tedaj pervi člen indiške trojice. vic u „Skutnik" ni zmisljena beseda. Začudili se nismo malo, ko smo v 64. listu „No namesto po pravici prićakovanega preklica brali po V severno-slovenskem bogoslovju najdemo boga novljeno tajilo besede, ktero go vor jj o tisuči. Gosp. Ka gotovo popacil. Da Promo, ktero ime je nemški kronist sta Brama ravno to, kar je Promo, se vidi iz opisa obadvéh visokoučeni Kollar razloži! (Slawa pelle je s svojim terdilom gledé „skutnika" enak tiatema da se v Europi 5) Kakor je V ze druga ni kakor „vas cu- deklam, pa BoHyne240), „Born eis en" preum" od staronemške besede Bor n — Wasser, Brun 55 v modrijanu, ki je na besede Angleža : o stanovitih dobah voda tako skerkne, da hodijo ljudje po nji", odgovoril: „tako basen povej ti v kuhinji mojim \u ker on kaj takega se niv ni koli vidil. Ravno tako tudi se beseda „skutnik" v Cer ne meni", zato » nen in Eisen = železná posodva. V kroniki saksonski nomeljski okolici^nikjer ne rabi, zato, ker gospod pro (glej : Kollar 239) ima Promo tudi v 55 rokah ein en tivnik, rojen v Cernomlju, preko 20 let v onem okoliša v službi, znan z vsimi šegami in jezikom belih Krajncev, Banner stab". Indiški Brama pa ima žezlo Bannerstab. Kakor moža ,,z Banner s tab o m" v roki je ni še nikdar cul! Ali je to dosledno?! in na levi rami nosecega „vas cupreum" ga najdemo na kamnu pri sv. Janezu pri Hohenburgu blizo Voitsberga (glej: Muhar Abbildung. Tafel VI. fig. X.) Da se pa pričkala ne bova kot uni mož s svojo • v zeno terdivsi, da je bri veno, ona padaje střiženo, povabim gosp. Kapelle-ta v Ručetno vas fare Cernomelj *) cc ske, oba gospodara pod his. številkama 8. in 10. iti po prašat: zakaj ju sosedi nazivajo skutnika, in mu bota gotovo odgovorila, kot meni: da sta bila od staršev unih Profani sacerdotes — se pise v „vita S. Ottonis L. 2. cap. 13. auream imaginem Trigelavi, qui principaliter abiis(vJu-lini v Pomorju) collebatur, furati extra provinciam abdu-xerunt", — in na drugem mestu (Lib. 2. cap. 1.) : „Stettin tres montes ambitu suo conclusos habebat, quorum médius, qui et je to ime do starosti zaostalo. Ako mu pa to še niza his, svojih otrok neimevsih, za otroka vzeta, in dajima altior sunimo paganorum Deo Trigelaus dictus tricapi turn habebat simulacrum, quod aurea cidari oculos et labia contegebat, asserentibus idolorum sacerdotibus, ideo summum De um tria habere capita, quoniam tria procurât régna, id est coeli, terrae et inferni, et faciem cidari ope-rire pro eo, quod peccata hominum quasi non videns et ta-cens dissimularet. Indiškega Br am a ta opisuje Paulin (Syst. stran 67.): „Simulacrum Nepalense Dei Bramae una manu gerit li-brum Grantham ex foliis palmarum aut rudi charta con-textuni et ťuniculo colligatum. Secunda manu tenet coro-nani precatoriam Rudraksani dictam. Tertia manus gerit vas cupreum ad conservandam et bibendam aquam insigne eoruin Bramanum poenitentium, qui mendicando vitam agunt, et praeter vas illud nihil aliud secum portare pos- v opazkah k Helmoldu tako opisuje: „Stabat Prove virili forma in columna caput corona redimitus dextra ferrum rub rum tenebat1*. Dalje piše od Prom a Petrus Albinus (Meissn. Chron. X. str. 302.) : Promo wird also beschrieben, dass er auf einer Seul gestanden. zwei lange Ohren mit dosti, naj popita pod Semičem pri duhovšini, in povedali mu bojo , da je tam povsod znana rečena beseda. Ce pa to tako biva, naj blagi bravci sodijo sami: ali je po T Kakor Muhar v drugih recéh ni povsod zvěst bil. tako tudi obrazi na vec podobali niso zvesto po kamnih slikani. Tako , postavim , ima on eno figuro obraženo, ktera na volu jezdi, mi pa smo se po laminem pogledu prepričali, da to ni vol, marvec je beran oven. Dalje še se Brama na moskirhenskih kamnih najde oblečen, kakor so štajarski Savničarji z bergušami in robačo (srajco), v levi rok! deržec „vas cupreum cc. 7 ■■■■■■■■■■Ina drugi podobi pa ima v levi roki pisemsko rolo (Schriftrolle) tudi v bergušah in v ro- Boga severno-slavenskega Prove-ta paBangert **) in na drugem Ankershofen **) baci; brez dvombe je to „liber Grantham ex foliis palma rum«. (Glej: Muhar Abbild. Taf. VIII. fig. 2. 3.) Muhar Gesch. d. Stei, I. 368.. v. 624. wmm Da Prove toliko pomeni, kot Pravi, rectum, justum Brama se vidi iz Helmolda, kteri pravi (cap. 53.), da so v Provetov tempel se Slaveni shajali tudi „propter judi- einer kron Borneisen. gehabt i desgleichen in der Hand eine rode cia cc Primeri tudi. kar Bandtke in Macieowski (II. str. 20.) ravno o tem zmislu govorita. 271 steno tako nepremišljeno napadati in pred svetom z laž- Skuti se čama žigosati mene in gosp. Lepstanskega, kterima go- zum erbrechen). mi, skuta me sili (es ist mir ubel tovo slovenščine čistost nie manj pri sercu ni, kot go spodu Kapelle-tu. Iz Dramelskih dolin na Štajarskem. Ako pa 55 skutnik" med belimi Krajnci dandanasnji nobenega daljnega pornena ali korenike vec nima, je ias kriv, ki ga ie s svojim zobom uničil. Takih osa- Ozir svetu melih bratov in sester ima on veliko po Slavenskem. De sine, vas v Černomeljski fari, je dan danes kajti nobeden več se ob enem kje belih Krajncih zgubil, svoj pomen pri ne razume glagola desiti se zderževati. i to je Revalenta arabica — draga lečja moka• Po vsih časopisih angleških, franeoskih in nemskih se razlega priporočílo nekega čudapolnega zdravila za mlade in stare pod klicom: kupite kupite r ) b re valent« Pol funta tega zdravila veljá 1 for. 6 krajc in Ijudje ga kupujejo, da bo mož kmalo bogat. In kaj nek Beseda „po nik ve" je gornjim Slovencem neznana, je to 8krivnostno zdravilo? Nič druzega nek, kot lečj moka (ervum lens). Neki zdravnik je odkril sleparijo. ta" imenovani lek se je prekerstil razpošilja to moko po svetu in kajti jim je zginil glagol: nikniti, iznikniti, hervor-keimen, ponikniti, se k zemlji opikovati, v zemljo izlezti. Od tod pri belih Krajncih: sonce je ponik-nilo (za goro slo). v spervega „ revalento" » Mož ki Kteri Slovenec umé v Poljanah pri Kupi navadna valenta" trobi njeno slavo, da je kaj » pravi daje iz dezele „Re vprašanja? je kaj ubah? heisst das was ? ist was da y ran ? je za kaj ? vsiSerbi, nedosledno piše: ubav, suv, muva, na- Esa v prekanil Jakoba zavolj sklede leče — v to stopnjo Slavni Vuk Štefanovic kteri kakor 5 al dezele pod tem imenom ni na božjem dalje pravi, da jo Egipćani in Arabci visoko svetu čislajo zavolj čudovite njene moči. — Zna biti, saj je že mesto: ubah poprašamo i suh y muha y nam pove y ako ga za svet pomeni da se ubav še samo v pesmah čuje in „lepo na priliko: „Na ubavu, na polju Kosovu". je tedaj tišti mož stopil i ki periše moke pod sk tni m imenom prodaja za dragi dnar. In dosti je tacih tcui , u« pi»"»« • j)-»-' « w ' r ~ - J -----* muni, IVI J«J Rupujcj V Poljanah pa pomeni vse lepe lastnosti dušne naj ee te(jaj eiepari ki jo kupujejo. „Svet sam hoče sleparjen biti u In teles ne. Iz tega se vidi, da beseda „ubah" ni bila okolišnica (localizm), ampak se je rabila po vsem jugoslavenstvu. Leip allg. M Tako ima Janežičev slovnik hiba y hiba ti Ozir stare čase pa ne; ruten ima rútiti pane. Zakaj ? menda niso več tam v rabi. Od kod Martinova gos% v Ze od starodavnih časov je navada, da v nekterih deželah na sv. Martina dan, 11. listopada, mora pečena kor hitro se zatare šega, nevesti od poroke pridši de- go s na mizo priti; tudi v naši pratiki je ti dan za-va ti dečka na kolena v znank zelje po pervem mozkem znamovan z gosjo. Ali ne bo tudi „kolenčič" svoj pomen z gubil, ka porodu « To vé vsak, tudi prost člověk. Od kod pa ta na Tako nam „skutnik" bistro kaže, da so stari vada? to je morebiti le malokteremu znano. V pratiki Slovani svojih otrok neimevši neke šege overševali y ko češke kmetijske družbe se bere o tem sledeče: so ptujo deco za svojo jemali,- akoravno se je ta beseda le še V <4. stoletju po Kristusovem rojstvu je zivel na v enem kotičku slavenstva ohranila. Tega mi dan Francoskem nek menih, Martin po samostanskem imenu y danes več nemoremo vediti natanko; morebit je novi oče kterega je zavolj njegove pobožnosti, priljudnosti in pođete vzel v svoj skut (naročje pri suknji), pa ga na serce stenosti vse častilo in ljubilo. Zavoljo tega je imel za pritisnu! in s tim dokazal, da ga je za svoje spoznal; skofa Tours-kega izvoljen biti. Al pohlevni moz se take morebit ga je nova mati v svoje krilo posadila , ker to časti ni vrednega čislal vse skut pomeni. Korenina y skut torej jo pobegne iz samo-se je zgubila, stana in se skriva tako dolgo, da bi nov škof izvoljen v skutnik" pa je zaostal. bil. Njegovi prijatli pa si vse prizadevajo ga najti; zato Iz skute (mleze) menda ne bojo vadili jezikoslovci ga grejo na vse strani iskat. Po dolgem iskanju zade Opomniti moram tudi tega imena? obe te besedi tu ni iz njih še porodila nobena zmota. y da y v rabi ze Bog vé od kdaj akoravno ste nejo na deželi na velik germ, v kterega čeda gos ga Kaj nek to gaganje pomeni? rekó iskavci ter pre > se vender v Planina nad Cernomljem na s. Roka dan 1853. Juri Kobe. ga. I m išejo germ, za kterim najdejo svojega prijatla. Z veliko slovesnostjo ga peljejo domu, in naj se pater Martin brani kakor koli hoče, mogel O besedi „skuta" in „ ' y SO d or to kost tište gosí, ki se speče na sv. Martina dan java, bo hud mraz; če je pa bela, bo veliko snega Nam je lepo pečena debela gós veliko Ijubši, kakor vse prerokovanje iz njene persne kosti, toraj radi vre-eil zu essen, dassman menskim prerokom kosti pustimo, če nam pečenka ostane. du!) se ročno p » 272 Novičar iz slavenskih krajev 1z Celja 20. aug. Pri nas ee verstijo topli dnevi z hladnimi nočmí ; vmes gromí in dežuje včasih silovito. Meta, sončnice in konoplja cvetijo. Breskve in slive zo- Grozdje po nogradih obiluje, boleha le malo rijo. ©beta ugodno vinobero. 9 ter Ker vreme vabi prijazno, potujejo prijatli narave na bližnje gore, posebno u Soč be na visoko planinje; ktero letos veliko obiskovavcev, cio iz daljnih krajev, dobiva. 3ôh /il s ili poglavarstva poterjena. Sliši se, da viksi deželna ob lastnija bo obstala po novi naredbi pri nas: iz deželnega poglavarja, 1 svetovavca deželnega poglavarstva 3 deželnih svetovavcov, 3 tajnikov (sekretarjev) in 5 koncipistov; — za vradno rokovanje (Manipulationswe- 7 sen) je določen 1 vodja, 1 adjunkt, cesistov, in potrebno število vradskih služabnikov oficialov, 4 ak Neke 3 dní se vidi v Ljubljani (ra nega potoka) poleg zvezdja d velicega nad cerkvijo rozlévá med 8. in 9. uro zvečer rep at da (komet) Poslednjić Vam se nekaj lepiga povém. Pred ne-kimi tedni je v Ponkvi, vasi blizo Celja, neka revna kmetinja trojčike bila porodila. Ne dolgo potem se je ravno cesarica Maria Anna (žena presvitlega cesarja Ferdinanda) skozi Celje peljala. Povedali so ji od sirotice u Ponkvi. Milostná cesarica podari precej 25 gol-dinarjev tukajšnimu gospodu okrožnimu glavarju z ukazom , jih revni porodníci izročiti, kar se je tudi koj koj zgodilo. Od Bleškega jezera. L J. S. Od kar menda „Z verhne srede Skale blede Gleda stari gradu. ni bilo toliko mestnih ljudi kakor v nedeljo pred vel-kim Šmarnom in veliki Šmarin na Bleskem jezeru, ktero se od leta do leta bolj cbiskuje, pa tudi bolj po-vzdiguje. Eno poslopje za drugim in eno lepsi od druzega se je jelo vzdigovati v tem, zares rajském kraji. Gosp. Hofmanové toplice so krasno novo poslopje, v kterem so kaj lepe stanice pripravljene, popotnika sprejeti; ravno zida za-se gosp. tergovec Rittmayer iz Tersta med Bnrjovcom in Gradom na prijetnem gričku lepo hišo ktero bo obdajala prijazna okolica, in tudi gosp. Malnar si bo napravil za-se novo pohištvo. Vse hvali posebno dobro in prijazno postrežbo v Malnar- Majerjevi gostiv nici kjer se kerčmarica vdova Colnarjeva hvale vredno obnaša ; tudi starašina vsih Bleških gostivnic „pri Pe tranu" nice se je premenul „k nadvojvodu Sigismundu ■ w/m^m m si je ohranil dobro znano slavo, le napis gostiv u od etega casa, kar je svitli nadvojvoda na Jezeru bil tudi poln hvale tega lepega kraja. Clovek, ki tukaj v lepem vremenu ene dní biva, se včs poživí, in nehotoma mora obstati: zares si krasna slovenska zemlja ti! Edíno, kar je graje vredno ? je zmiraj slabji cesta, in pavcer kvici matere božje na otoku orgije; ne le da so zlo razglasene, se jih člověk skoraj dotakniti ne smé, da že cvilijo na vse straní, kar naj umnisega orgljarja moti in mojstra-skaza delà. Ker se toliko ljudém, do- maćim in ptujim , obiskajočim zalo o takim cvilenjem , naj bi se vendar brez pomude popra cerkvico, usesa gluse vile ? rilo > ker pomočkov za to gotovo manjkati ne more. Iz Železnikov. J. L. Mnogo se je pri nas govo da se bo skoz sosedno Tominsko dolino nova ce sta dělala, ktera bi bila imela s cesto, ki skoz naso dolino peljá, sklenjena biti. Utegnila bi bila ta cesta Zeleznikam, tudi Ložki in Krajnski okolici k veliki koristi biti, ker bi se bila tako našim krajem bližnja pot v prot Gorici in Laškem odperla, kamor se od nas mnogo Novičar iz mnogih krajev Gospod minister bogočastja bo nek še ti mesec od bor poklical, ki bo pisal povabila na umetnike pravo obrisov nove Dunajské cerkve , za ktero se je v vsem 1 milion in 200.000 nabralo Teržaški nik hoče vediti, da si boNjih veličanstvo presvitli cesar Franc Jožef princesnjo El i z ab eto A mal i o, vletu 1837 rojeno, tretjo hčer Njih kraljeve visokosti vojvoda Maksimiliana Jožefa Bavarskega za nevesto izvolil. Iz vsih dežel se bere slovesno obhajanje cesarjevega godu. Tudi v Lombardii se bojo soie po splosnji au strianski naredbi osnovale. Na Dalmatinskih gimnazjih bo prihodnjič v viših gimnaz. šolah nemški jezik učni jezik namesto Iaškega. Iz poslednjega kupčijskega naznanila v Terstu zvémo, da jo cena pšenice, po- Zmiraj bolj se kaže, . ni sebno pa cena turšice padla, da tista nova znajdba mašine, ktera sama šiva, prazna reč. Zdaj je na Dunaji in vse jo hvali. Siva z eno šivanko in dvéma nitima: en člověk suče z roko kolesček ali pa stopa na stopalo ; vsak v • s1v je ličen in kakor drugi: terden, in eden je poglavni šivi moákih hlač gotovi, v 4 minutah so bili vsi tako da en si var ki iina zdej z enimi hlačami celi dan opraviti, jih v vsem s pomočjo te mašině dodela v 4 minutah. Mašina, ki je bila pred 2 letama v Novem Jorku v Ameriki znajdena > i rabijo jo ze na Angleškem, veljá 200 in severnem Nemškem šivarji, čevlarji, sedlarji vičarji in tapecirarji; vsi ti rokodelci pa ne bojo zavoljo nje Francoskem mam r0ko- nepotrebni, toda hitrejsi in bolj po ceni bojo zamogli iz-delovati svoje rokodelstva. — Donava pri svojem stočja S ul i ni je tako s peskom zasuta, da je komaj 6 cevljev že celi mesec stojí ondi okoli 300 z žitom in globoka ; ki ne morejo naprej drugim blagom naloženih fc a r k, ■■■■■■■■■■■■ Iz Turškega se piše, da so se ministri 13. dan t. m» posvetovali: ali ima turška vlada odobriti Dunajski pred- log ali ne; sklenili so nek : sultanu priporočiti, naj ga 5 poterdi. Minister Rusel je derzavnemu angleskemu -rusovskesra raz- razlagal stan turško zboru 17. dan t. m. pora; al zbor je iz tega toliko zvedil, kolikor je sam pred vedil, zatorej ni bil zbor s to razlago nič zadovoljin, čeravno je minister rekel, da angleške barke se ne bodo popred domu vernile, dokler ne bo Rus obsedenih kne- Misli prebivavcov v knežijah, ki ste ob žij zapustil. sedene sedaj od Ruso v, so si zlo navskriž ; eni razode vajo zadovoljnost z Rusi, H drugi ? • r zeleznine, platna in zaganic, in zopet od tam vina in benikov se bo pa se boje, da bi jih ravno takošna osoda po Rusih ne zadela kakor stanovnike Krima in Besarabije. zganja vozi. Ker bi pa nova cesta po Tominskem po- Peštu bila sebno zastran pogostnih in nevarnih povodinj mnogo stro- > nek „matica serbska" preselila v Novi Sad. Na'željo veljavnisih druz- ki je veliko let v ékov prízadjala, je nek sklenjeno, da se bo peljala skoz Cirk no na Poljane in Loko. Ložki in Krajnski Kdor želi krasni govor okolici scer ne bo veliko navskriž, ali našo dolino bo »o preporodu knjige slovinské na jugu«, ki ga je zložil gosp. popolnoma na desno stran pustila. Iz Ljubljane. Kakor smo že iz več druzih dežel oznanili Je tudi za K rajnsko nova osnova deželnega Franc Kurelac, c. k. učitelj narodnega jezika na latinskih šolah u Reci, in na koncu šolske godine izgovoril Venceslav Urpani, ućenec 7. razreda na istih šolah, ga zamore dobiti v bukvotiskarnici gosp. J. Blaznika v Ljubljani za 6 krajc. Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.