cena 17 din številka 35 (739)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
titovo velenje, 6. septembra 1984
Ob prazniku občine Mozirje
Spomin, ki nas obvezuje
Letošnji praznik občine Mozirje poteka v znamenju 40-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline. Z vsemi spominskimi slovesnostmi in prireditvami se občani spominjamo velikih zgodovinskih dogodkov, ki so poleg prihoda legendarne 14. divizije na Štajersko odločilno vplivali na razmah narodnoosvobodilnega boja in s tem na uspešne priprave na dokončno osvoboditev.
Razgibano organizacijsko in politično delo aktivistov OF in Oblastnega komiteja KPS je imelo za cilj čimprej ustvariti pogoje za vzpostavitev organov demokratične ljudske oblasti. Ta cilj je bil kmalu tudi dosežen. Po septembrskih predvolilnih dejavnostih in volitvah, je 22. oktobra v Gornjem gradu že zasedala prva svobodno izvoljena skupščina okrajnega narodnoosvobodilnega odbora.
Prebivalstvo* je izražalo veliko navdušenje nad demokratičnimi pridobitvami in zato z veliko voljo do dela požrtvovalno sodelovalo pri vseh številnih aktivnostih na osvobojenem ozemlju. Hitro so nastajale raznovrstne obrtne delavnice, partizanske tehnike, sanitetne zemljanke in bolnice. Organizirana je bila vrsta vojaških in strokovnih šol ter tečajev, zelo pa seje razmahnilo tudi partizansko osnovno šolstvo in številne zvrsti kulturne dejavnosti.
Organi ljudske oblasti so imeli ogromno dela. Predvsem so morali poskrbeti za
prehranjevanje kar 57 raznih ustanov, 'udeležencev tečajev in konferenc, občasno pa tudi vojaških enot. Zaloge prehrane so bile po treh letih vojne vihre kajpak že zelo pičle in izčrpane. Toda z zavestnim samoodpovedova-njem in s širokosrčno naklonjenostjo narodnoosvobodilnemu boju vseh prebivalcev in posebej kmečkih domačij je bila tudi ta naloga uspešno opravljena.
Ko se danes po 40 letih spominjamo teh težkih časov, se moramo vprašati, koliko takratnega nezlomljivega in revolucionarnega duha je še ostalo v nas in koliko ga uspevamo presajati v srca mlade generacije. Štiri desetletja svobodne graditve naše skupne prihodnosti v Titovi samoupravni socialistični Jugoslaviji so nam prinesla tolikšno blaginjo, da mnogokrat vse preradi pozabljamo na izvor njenih korenin.
Trenutne gospodarske razmere in poglabljajoča kriza moralnoetičnih vrednot \ naši družbi nam morajo biti resen izziv za okrepljeno črpanje moralnih moči iz pridobljenih izkušenj narodnoosvobodilnega boja. Pri premagovanju spremljajočih težav in graditvi srečnejše prihodnosti bomo tako lahko veliko uspešnejši.
Naš praznik nas k temu obvezuje!
Predsednik skupščine občine Mozirje LOJZE PLAZN1K
Izvršni svet
Ukrepi za
odpravo
motenj
Precej pozornosti so {lani izvršnega sveta skupščine občine Velenje na zadnji seji namenili problematiki opredelitve razvoja energetike v planskih dokumentih SR Slovenije. Poudarili so, da glede na to, da ostaja proizvodnja premoga do leta 2000 nespremenjena, zahteva to rekonstrukcijo oziroma novogradnjo v TEŠ. Pri pregledu razvojnih usmeritev so namreč člani izvršnega sveta ugotovili, da ta dokument ne opredeljuje kontinuitete delovanja šoštanjskih termoelektrarn, ki zagotavljajo najracionalnejše koriščenje premoga. Storiti je treba vse, so poudarili, da to predvidijo republiški dokumenti.
Člani izvršnega sveta so bili na zadnji seji seznanjeni tudi s pokrivanjem izgub v Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Velenje. Pozvali so vse tiste delovne organizacije v naši občini, ki še niso opravile solidarnostnega delovnega dne za Gorenje, da to naredijo čimprej, prav tako pa se bodo vključili tudi v prizadevanja Gorenja, da občinski rezervni skladi slovenskih občin namenijo za pokrivanje izgube načrtovana sredstva. Doslej se je namreč odzvalo le malo občin.
Vekos je predložil izvršnemu svetu program ukrepov za odpravo motenj v poslovanju. Program je strokovna osnova za razpravo v samoupravnih interesnih skupnostih ter v komiteju za gospodarstvo, planiranje in varstvo okolja, seveda pa ga bo podrobno pregledala tudi posebna komisija izvršnega sveta. Program ukrepov (Vekos je pripravil zelo obširno in celovito gradivo) je v obravnavi do 20. septembra, ko bodo zbrali vse dopolnitve, nato pa ga bodo predložili v obravnavo zborom občinske skupščine.
Na zadnji seji pa so obravnavali še vrsto drugih zadev. Med drugim so govorili o obvoznici skozi Staro Velenje. Poudarili so, da je treba storiti vse, da se nemudoma prične s pripravjjanimi deli za gradnjo. Obravnavali so tudi pritožbo krajanov Skal in Hrastovca zaradi odprodaje kmetijskega zemljišča, ki so ga imeli, kot zatrjujejo rezerviranega za razširitev pokopališča. Izvršni svet je zahteval obnovitev tega postopka.
V šolah spet živ
Počitnic je konec in šole so spet napolnili mladi željni znanja in novib spoznanj. Tako je bilo te dni povsod zelo živahno, ulice so oživele, trgovine so bile polne, saj je treba nabaviti še to bi ono za šolarje, seveda pa je bilo najbolj veselo v šolah. Sošolci so si
Imeli toliko za povedati, veliko lepega so doživeli med počitnicami, tako da so kar težko doumeli besede učiteljev, ki so jih opozarjali, da se že pričenja zares. V ponedeljek so namreč na vseh šolah že pričeli redni pouk.
Krajevna skupnost Paka
Najlepše darilo za prvi šolski dan
V ponedeljek dopoldne so novo veliko pridobitev slavili prebivalci krajevne skupnosti Paka, njihovi malčki pa so ob prvem šolskem dnevu prejeli najlepše darilo. Ob slavju so zagotovo pozabili na vse težave in zatikanja pri posodabljanju podružnične šole v tej krajevni skupnosti. Šola vsekakor ni le polepšala svojega nekdanjega zunanjega videza, postala je tudi nekoliko večja, predvsem pa je
Nova tržišča za proizvode Gorenja
Hladilniki znova na Kitajsko, pa tudi oprema
V zadnjih mesecih je sestavljena organizacija združenega dela Gorenje osvojila nova tržišča za prodajo svojih izdelkov. S partnerji iz Nemške demokratične republike je bila sklenjena pogodba za dobavo strojev in opreme za predelavo pločevine in plastike za tovarno
električnih štedilnikov. V Kanado in Avstralijo je začelo Gorenje prodajati mlinčke za kavo, v Avstralijo pa tudi ročne mešalnike.
Te dni so v Nazarjah izdelali tudi prvih 5.000 tehtnic za kupce v Veliki Britaniji itd.
lui
V ponedeljek se je tudi uradno pričel letošnji teden upokojencev v občini Velenje, ki ga pod pokroviteljstvom občinskega sveta zveze sindikatov prireja zveza društev upokojencev občine Velenje. Prireditve se bodo vrstile ves teden, za začetek pa so se upokojenci na strelišču v Pesjem pomerili v streljanju z zračno puško, pri organizaciji tekmovanja pa jim je pomagalo tamkajšnje društvo.
Sicer pa se je Gorenje znova uveljavilo na tržišču Ljudske republike Kitajske, kamor je prodalo prve hladilnike že 1982. leta. Po doslej sklenjenih pogodbah bo Gorenje prodalo letos v LR Kitajsko za 4,640.000 dolarjev hladilnikov, komponent za hladilnike in tehnološke opreme za tovarno hladilnikov v okviru tovarne strojev Chang Qing v Nanxiju v pokrajini Sečuan. Omeniti je treba, da je Gorenje kitajskemu partnerju zraven strojev in orodij za tovarno hladilnikov prodalo tudi tehnično dokumentacijo za izdelavo dela opreme za novo tovarno.
Septembra, med obiskom predstavnikov tovarne strojev Chang Qing v Titovem Velenju pa bodo, kot so sporočili v Gorenju, podpisali novo izvozno pogodbo v vrednosti 2 milijonov dolarjev^ Sicer so v Gorenju prepričani, da bodo skupaj z ljubljanskim Tehnoim-pexom sodelovanje s partnerji iz LR Kitajske v prihodnje še poglobili in tako tudi v praksi uresničili obojestranske želje za krepitev sodelovanja.
Ko že pišemo o izvoznih uveljavitvah oziroma dosežkih Gorenja v tem letu omenimo še, da so delovne organizacije Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema in Gorenje Elektronika Ši-
roka potrošnja prodale julija na tuje za 1 milijardo 63 milijonov dinarjev izdelkov in s tem za 5 <7o presegle za mesec julij določeno vrednost izvoza. Največ Gorenjevih izdelkov so odpremili v Francijo, Zvezno republiko Nemčijo, Avstralijo in Skadinavijo.
Iz Gorenje Gospodinjski aparati, na primer, so izvozili julija 38.500 malih gospodinjskih aparatov. 34.000 štedilnikov, 32.000 hladilnikov ter po 10.000 pralnih strojev in zamrzovalnikov.
Julijski izvoz predstavlja delavcem delovnih organizacij Gorenje Gospodinjski aparati, Gorenje Notranja oprema, Gorenje Procesna oprema in Gorenje Elektronika Široka potrošnja pomembno spodbudo za nova naprezanja za uresničitev letošnjih izvoznih načrtov ter za nadaljnje povečanje konvertibilnega izvoza v letu 1985.
SPECIALIST MED PROIZVAJALCI HLAČ
temeljito preurejena njena notranjost.
Pridobili so novo učilnico, dodatne prostore in lepo urejene prejšnje učilnice. Vse skupaj bo ob prizadevnih in sposobnih učiteljih omogočilo nemoten učno-vzgojni proces, zlasti najmlajšim pa povzročilo manj težav na začetku šolanja in jim omogočilo hitrejše vključevanje v delo in življenje svojega kraja.
Posebej pomembna je pridobitev za krajevno skupnost in vse njene dejavnike, ki so v prenovljenem poslopju dobili lepo urejene prostore za nemoteno in vsebinsko še bolj pestro dejavnost. Vse to dokazuje, daje bila ta naložba družbeno upravičena, saj v pomen vlaganj v vzgojo in izobraževanje ter v razvoj krajevne samouprave, vsekakor ne kaže dvomiti.
O pomenu nove pridobitve so spregovorili ravnatelj osn. šole Gustava Siliha, Franjo Slemenšek, predstavniki krajevne skupnosti in tamkajšnje borčevske organizacije, prisrčen kulturni spored so pripravili osnovnošolci, otvoritveni trak pa je prerezala prvošolka Zdenka Borovnik, najzaslužnejšim za uspešno sklenitev obnove šole pa so podelili priznanja.
B.M.
nama
VELEBLAGOVNICA
TITOVO
VELENJE
Ob otvoritvi posodobljene šole so pripravili prisrčno slovesnost
2. stran ★ f"iaS CBS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje -k 6. september 1984
Pn Velenje
Priključujejo nove telefonske naročnike
Dva meseca sta že minila odkar so se velenjski poštarji preselili v nove prostore, približno mesec in pol pa je pretekel od takrat, ko so pričeli na novo telefonsko centralo preklapljati telefonske naročnike.
To zahtevno nalogo so zadovoljivo opravili v treh tednih, čeprav so imeli precejšnje težave, ker je bilo veliko občanov na dopustih in tako niso mogli preverjati pravilnost prevezav. Sedaj le še redko ugo-
Turistična zveza
Potrebna je enotna akcija
Prejšnji teden je bila druga izredna seja skupščine turistične zveze občine Velenje. Dnevni red za sejo je bil izredno pomemben, saj so obravnavali aktivnosti na področju gostinstva in turizma v regiji (predlog je pripravila Savinjsko šaleška gospodarska zbornica), program delovanja turistične zveze, dopolnili pa so tudi statut in potrdili nekaj kadrovskih sprememb.
Seja je ponovno pokazala, da turistična zveza občine Velenje še ni pridobila tiste pomembne vloge, ki bi jo za uspešen razvoj na področju turizma nedvomno nujno potrebovala. Program dela, Id so si ga zastavili, je vsekakor spodbuden in storiti bi bilo treba vse, da ga pričnemo uresničevati na vseh področjih. Žal pa se najbolj zatika pri
najosnovnejšem pogoju za uspešno delovanje. Ni akcijske enotnosti vseh tistih, ki bi morali za področje turizma največ narediti. Zatika se že pri samem dogovarjanju, če temu sploh tako lahko rečemo, saj izdelujejo programe v posameznih okoljih, ne da bi ob tem upoštevali mnenja tistih, Id bi morali sodelovati pri uresničevanju zadanih nalog. Vsekakor je zadnji čas, da sedejo za isto mizo tako predstavniki turistične zveze, gospodarske zbornice in vsi ostali, ki bi morali za uspešnejši razvoj turizma kaj narediti ter se dogovorijo za enotno akcijo. Jasno je, da bomo le tako končno zabeležili tudi na področju turizma, ki je bil v naši občini pred leti že dokaj dobro razvit viden napredek.
00 ZSMS Lokovica
Marljivi, toda ne vsi
tovijo napake na zvezah, več pa je napak, ki jih povzročajo slabo vzdrževani telefonski aparati. Nova centrala namreč njihovih pomanjkljivosti ne dopušča in tudi, tako skrbi za kakovost telefonskih linij. Ker je za sedanji polelek-tronski sistem telefonske centrale primernejši boljši telefonski aparat poštarji priporočajo nakup "ton frekvenčnih telefonov. Takšen aparat omogoča hitrejše izbiranje telefonskih številk, s pritiskom na tipko lahko naročnik ponovi klic na vzpostavljeni zvezi, v centrali pa bodo za te naročnike zagotovili tudi bujenje s pomočjo telefonov in klic na dogovorjeno številko, kadar naročnika ne bo doma.
Po nekajdnevni obvezni kontroli centrale, ki je pokazala, da ta deluje zadovoljivo, so s ponedeljkom poštni delavci že pričeli priključevati nove telefonske naročnike. Do konca letošnjega leta bodo na centralo v Titovem Velenju priključili okoli 1500 naročnikov, 1000 pa še prihodnje leto, tako da bo že junija prihodnje leto priključenih predvidenih 5500 naročnikov, 500 priključkov pa bo ostalo v rezervi.
Delavci bodo najprej priključili nove telefonske naročnike v krajevnih skupnostih Kardeljev trg, Konovo, Šmartno, Salek Gorica, Bevče in Šentilj, saj bo tu največ novih priključitev. Nato pa bodo nadaljevali s priključevanjem v ostalih krajevnih skupnostih, tam kjer so omrežja že pripravljena.
Pridobili bodo 150 hektarjev zemljišč
ERA TOK Kmetijstvo v letošnjem letu skupno s Temeljno območno vodno skupnostjo meliorira
KS Podkraj-Kavče
Vse
z udarniškim delom
V krajevni skupnosti Podkraj — Kavče je v tem času zelo živahno. Krajani namreč pospešeno opravljajo vsa načrtovana dela, ki so si jih zastavili na začetku leta. Vsak dan se raznih udarniških akcij u-deleži 15 do 20 krajanov, ki s svojim prizadevnim prostovoljnim delom veliko prispevajo k razvoju kraja, zlasti pri komunalnem urejanju.
Se posebej so se krajani izkazali v nedeljo, 26. avgusta, ko se jih je kar 46 udeležilo udarniškega dela pri obnovi doma krajevne skupnosti in družbeno-političnih organizacij. Vsa dosedanja gradbena dela, vključno z novo streho, so opravili z udarniškim delom in s tem prihranili veliko denarja, ki ga krajevni skupnosti tako in tako primanjkuje. Sedaj jih čakajo še notranja dela. Želijo si, da bi spodnje prostore uredili še letos, zgornje pa v naslednjem letu.
Prav tako bodo z udarniškim delom nadaljevali pri izgradnji vodovoda Roperče—Tajna in pri obnovi vodovoda v Kavčah. Nadaljevali bodo tudi s širitvijo telefonskega omrežja v Podkraju in Roperčah ter pričeli s prvo fazo kanalizacije v Podkraju.
B. M.
,,Vse cilje, ki smo si jih v začetku leta zastavili, smo uresničili," so bile prve besede predsednika osnovne organizacije ZSMS Lokovica Romana Dreva ob našem obisku.
In čemu so namenili člani te mladinske organizacije največ pozornosti? Izgradnji večnamenskega športnega igrišča. Krepko so prijeli za krampe in lopate ter delali precej udarniško. ,,Vsi smo igrišče že težko pričakovali, saj je prav športna dejavnost tista, ki nas zbližuje. Izgradnjo je vodil gradbeni odbor, v veliko pomoč pa so nam bili tudi nekateri starejši krajani." Večnamensko športno igrišče je v zaključni fazi, do konca tega meseca, do krajevnega praznika, pa bodo mladi opravili še nekatera dela. ,,Letos krajevna skupnost nima dovolj denarja za asfaltiranje, vendar bo po obljubah drugih, prišlo to na vrsto prihodnje leto."
To pa ni bila edina naloga. Pridno so se mladi iz Lokovice vključili še pri izgradnji vodovoda, ki je prav tako tik pred otvoritvijo, pa pri razširitvi telefonskega omrežja. Pripravili so tudi več očiščevalnih akcij in v svoji krajevni skupnosti odpravili divja odlagališča. ,,Skoraj nikjer nismo manjkali, čeprav smo delali skoraj vedno eni in isti. Naša osnovna organizacija ZSMS šteje okrog 100 članov, prizadevnih pa je le 30. Na vse načine smo iskali pot do nedelavnih mladincev, vendar je bil ves trud zaman. Poleg finančnih vprašanj, sedaj rešujemo
Vabijo nove pevce
DPD Svoboda iz Šoštanja, Šaleški oktet' vabi k sodelovanju nove pevce.
Vse tiste, Id se bodo odločili za sodelovanje vabijo, da se 20. septembra ob 17. uri zglasijo v Glasbeni šoli v Šoštanju.
Vse informacije pa dobite tudi po telefonu številka 855-606, interna 911 od 6. do 14. ure, ali pa od 14. do 17. ure po telefonu številka 881-165.
še prostorske. Sestankujemo kar v sejni sobi krajevne skupnosti."
Po besedah našega sogovornika se bodo mladi iz Lokovice tudi v prihodnje po svojih močeh vključevali pri uresničevanju programa krajevne skupnosti, mnogo bolje bo zaživela športna dejavnost. V tem trenutku pa se člani osnovne organizacije ZSMS pripravljajo na krajevni praznik, ki ga bodo letos proslavili še posebej slovesno.

Obnovljena vila Major je precej spremenila svoj zunanji videz
Ob dnevu gradbincev
Risalo 30 otrok
Ob letošnjem dnevu gradbincev so v Vegradovih upravnih prostorih svoje slikarske stvaritve razstavljali delavci te delovne organizacije. Ob tej priliki so se tudi dogovorili, da bi ob takšnih priložnostih povabili tud! otroke Vegradovih delavcev, da bi pred upravnim poslopjem na asfalt risali z barvnimi kredami.
Zamisel so uresničili prvo in lepo
septembrsko soboto, ko se je pred upravo zbralo kar 30 otrok z željo, da pokažejo kar največ svojega znanja in sposobnosti. Otroci so risbe narisali z izrednim občutkom za lepoto ter z.veliko mero domišljije in ustvarjalnosti. „To je eden od načinov, kako kulturo in umetnost kar najbolj približati delovnemu okolju. Ob tem tudi priča-
kujemo, da bomo s podobnimi akcijami k sodelovanju na področju kulturne ustvarjalnosti pritegnili še več delavcev, saj zgledi vlečejo Zelo smo veseli in obenem tudi pre senečeni, da se je današnjega risa nja na asfalt udeležilo toliko mla-deži," nam je v soboto povedala Olga Andnic, referentka za kulturo pri Vegradu.	B. M.
jrt^fZ*	'	f......


zamočvirjeno zemljišče v krajevni skupnosti Šentilj. Pri tej zahtevni nalogi jih precej ovira deževno vreme, vendar kljub temu predvidevajo, da bodo zastavljeno nalogo opravili v predvidenem roku, to je do konca letošnjega leta. S to izboljšavo bo za intenzivno kmetijsko proizvodnjo pridobljeno 150 hektarjev zemljišč, kar je gotovo pomembna pridobitev, saj imamo v občini le okoli 6000 hektarjev obde-
lovalne površine in še ta večinoma ni primerna za sodobno mehanizirano kmetijsko proizvodnjo.
Delavci trenutno urejajo odvod-nike, ki morajo biti obloženi s kamenjem, saj je veliko potokov na tem območju hudourniških.
Naložba, ki bo v glavnem pokrita s sredstvi širše družbene skupnosti, bo stala okoli 600 milijonov dinarjev.
^ M*.	• * S
Dragi urednik
Preko vašega časopisa bi rad čestital tabornikom občine Velenje, pod vodstvom tov. Toneta De Costa, za njihov visok nivo obnašanja (imenitnost živahnost / iznajdljivost) in za prisrčnost in prijateljstvo, Id so ga pokazali tako do naših tabornikov, kot do prebivalcev Cam-bridga.
Njihovo obnašanje je lahko v ponos velikemu jugoslovanskemu narodu. Njihovo veselo razpoloženje (narava), petje in plesanje nam bo še mnoga leta ostalo v spominu.
Zupan in županja našega mesta sta zelo uživala ob srečanju z njimi, globok vtis pa je nanju
napravilo njihovo odlično obvladanje angleškega jezika.
S takšno mladino sta zagotovljena srečna prihodnost in napredek, tako vašega mesta, kot vašega naroda.
Zahvaljujemo se vsem tistim jugoslovanskim podjetjem in ostalim, ki so omogočili obisk tabornikov pri nas. Upamo, da bomo nekega dne spet imeli čast gostiti tabornike Titovega Velenja — pri nas bodo vedno dobrodošli.
Medtem pa se veselimo ponovnega obiska v vašem lepem mestu (morda že naslednje leto) In pošiljamo pozdrave vsem občanom Titovega Velenja ter jim želimo veliko zdravja in sreče.
John T. Wallman, vodja 26. skupine tabornikov Cambrldge
I < (p uAJU**«*
Mladi ustvarjalci so kar tekmovali med 9eboj, kdo bo risal lepše in boljše
Preizkusi znanja iz varstva pri delu
in zdravstveni pregledi
V januarju je bil objavljen v Uradnem listu SRS in reviji OBRTNIK 1/84 Pravilnik o varstvu pri delu, ki ga je na podlagi določil Kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med obrtniki in pri njih zaposlenimi delavci, sprejel Izvršilni odbor Zveze obrtnih združenj Slovenije v soglasju z Republiškim odborom sindikata delavcev obrti Slovenije.
Po določilih tega Pravilnika morajo vsi zaposleni v obratovalnicah samostojnih obrtnikov opraviti v določenem obdobju preizkuse znanja iz varstva pri delu kot tudi obdobne zdravstvene preglede.
Da bi vas spomnili na nekatere posamezne roke v katerih se morajo opraviti preiskusi znanja iz varstva pri delu oziroma zdravstveni pregledi, navajamo določilo pravilnika, da morajo biti preiskusi znanja opravljeni najmanj v vsaki dve leti, obdobni zdravstveni pregledi pa v različnih časovnih obdobjih po dejavnostih in sicer: gradbeništvo od 12 do 24 mesecev, elektro stroke od 12 do 36 mesecev, kovinske stroke od 12 do 36 mesecev, gostinstvo in trgovina vsakih 6 mesecev, predelava plastičnih mas vsakih 36 mesecev, osebne storitve od 12 do 36 mesecev, tekstilne stroke in kemične čistilnice od 12 do 36 mesecev, lesne stroke od 12 do 36 mesecev.
Da bi se izvajala določila tega pravilnika, mora skrbeti tudi pristojno obrtno združenje, ki lahko organizira take preizkuse oziroma preglede. V občini Velenje je obrtno združenje že nekai let pobudnik za pravočasne prijave obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. Ugotavljajo pa, da te prijave niso redne, da se ne upoštevajo predpisani roki, kar ima seveda lahko ponekod tudi resne posledice.
Zato pozivamo vse samostojne obrtnike in pri njih zaposlene delavce, ' naj se po objavi tega sestavka prijavijo na naše združenje, da bi se tako lahko tečaji iz varstva pri delu čimprej pričeli. Te tečaje oziroma preizkuse znanja opravlja Delavska univerza Titovo Velenje. Za zdravstvene preglede pa moramo vsaj nekaj mesecev pred njimi poslati zdravstvenim delavcem seznam, da tudi te preglede lahko uvrstijo med načrtovane. Doslej se je že prijavilo 70 delavcev in obrtnikov, ki bi želeli opravljati preizkus znanja iz varstva pri delu in le okoli 10 za zdravstvene preglede. Menimo, da je to število občutno prenizko ob dejstvu, da je v samostojni obrti v občini Velenje zaposlenih okoli 900 oseb. Zato bomo s prijavami še počakali do 15. septembra, potem pa bomo za letošnje leto prijave zaključili.
Obrtno združenje Titovo Velenje
,,NAŠ ČAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo, cesta Františka Foita 10.
„NAŠ ČAS", je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,.Šaleški rudar" kot tednik pa
izhaja ,,Naš čas" od prvega marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik) Bogdan Mugerle, Janez Piesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstič Planine (novinarji). Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 855-450, 856-955, 854-761. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 720 di-
narjev (na mesec 60 dinarjev), za tujino 1530 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800—603—38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenili rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421—1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.

Silvo Koprivnikar
Le idejno enotni bomo uveljavili idejno vlogo ZKJ
S sejo občinskega komiteja Zveze komunistov, predvsem pa po posvetu s sekretarji osnovnih organizacij Zveze komunistov prejšnjo sredo, se je pričela tudi v velenjski občini v osnovnih partijskih organizacijah široka razprava o predlogu sklepov 13. seje CK ZKJ. Pa ne le o predlogu sklepov. Začenja se razprava o delovanju osnovnih organizacij in komunistov v svojih okoljih, o njihovih prizadevanjih za uresničitev stabilizacijske politike, za idejno in akcijsko enotnost partije ter za kritično in samokritično ugotavljanje slabosti.
„V razvoju socialističnega samoupravljanja so prišli do razpotja, na katerem se odločajo nadaljnja usoda, vsebina in možnosti socialističnega samoupravljanja. Neizbežno moramo napraviti nove kakovostne prodore, da bodo delovni ljudje neposredno obvladovali presežno delo in družbenoreprodukcijska sredstva in preprečili njihovo odtujevanje . . .
Program gospodarske stabilizacije odpira možnosti za nadaljnji uspešen razvoj jugoslovanske družbe. Ni samo načrt gospodarskih preobrazb, temveč tudi program globokih sprememb v proizvodnih odnosih, položaju gospodarskih in družbenih subjektov, vedenju in zavesti ljudi ter načinu življenja. Je dejanje, s katerim smo odločno prekinili z vsemi slabostmi in pomanjkljivostmi v dosedanji razvojni politiki in gospodarjenju."
To je le nekaj misli iztrganih iz predlogov sklepov trinajste seje CK ZKJ, na kateri je Centralni komite pozval članstvo, organizacije in vodstva ZK, naj pregledajo svoje delo, izdelajo akcijske programe in neposredne naloge ter spodbudijo članstvo in vse družbene sile k ofenzivni akciji. Hkrati pa kritično razičlenijo splošne družbene tokove im razvoj.
O smernicah trinajste seje CK ZKJ, o uresničevanju vodilne vloge Zveze komunistov v družbi in krepitvi njene idejne in akcijske enotnosti smo se pogovarjali z izvršnim sekretarjem občinskega komiteja ZK Velenje Silvom Koprivnikarjem.
— Znašli smo se v kriznih razmerah, tako v našem družbenem kot gospodarskem razvoju. Razprava in sklepi trinajste seje CK ZKJ opozarjajo na spopad med samoupravljanjem, samoupravnimi družbenolastniškimi proizvodnimi odnosi in silami na eni strani ter državno in skupinskolastnin-sidmi odnosi (birokratizmom, tehnokratizmom in etatizmom) na drugi strani. Kako je v teh razmerah z vodilno vlogo Zveze komunistov ter z njeno idejno in akcijsko enotnostjo . . .?
Silvo Koprivnikar: ,,Vodilna vloga ZKJ ni dana sama po sebi. Tudi idejna ter akcijska enotnost ji nista zagotovljeni vnaprej in enkrat za vselej. Takšen pložaj si mora izbojevati in ga utrjevati. Tc pa lahko dosega le z vsakodnevnim delovanjem. Zato so vprašanja, uveljavljanje vodilne vloge ZKJ ter krepitev njene idejne in akcijske enotnosti, v Zvezi komunistov stalno prisotna.
Seveda so bila ta vprašanja v posameznih obdobjih delovanja
partije še toliko bolj pomembna. Pomembna zato, ker je bil od njihovega uresničevanja odvisen razvoj Zveze komunistov ter razvoj družbenih odnosov.
Pred sedeminštiridesetimi leti je partija ob prihodu tovariša Tita na čelo dosegla idejno enotnost in tako enotna popeljala narode in narodnosti v NOB in revolucijo. Tudi v obdobju spopada s Stalinom je bila idejna enotnost tista, ki je zagotovila, da smo spor rešili tako kot ga pozna zgodovina. Idejno in akcijsko enotna je bila Zveza komunistov tudi v sedemdesetih letih, ko se je spopadla z liberalizmom in nacionalizmom.
Tako pomembna kot so bila" vprašanja uveljavljanja vodilne vloge ZKJ in krepitev njene idejne ter akcijske enotnosti v teh zgodovinskih obdobjih, tako so ta vprašanja pomembna tudi danes. To pa je še toliko pomembneje, ker se nahajamo na razpotju pred odločitvijo, ali bomo še nadalje krepili državno poseganje v gospodarstvo, v samoupravljanje ali pa bomo naredili odločen spopad s temi težnjami in začeli uresničevati samoupravne družbenoekonomske odnose.
Imamo sprejeto Ustavo, zakon o združenem delu ter z dolgoročnim programom ekonomske stabilizacije jasno opredeljeno vizijo razvoja. Delavci pa naj bi bili tisti, ki odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela. V resnici pa se še naprej krepi moč in vpliv države ter administracije pri odločanju in gospodarjenju. Razkorak med predvidenimi in dejanskimi odnosi je kljub objektivnim omejitvam prevelik."
—	Ne postavlja se torej vprašanje, kakšna naj bo vodilna vloga ZK, ampak, kako jo uresničiti?
Silvo Koprivnikar: ,.Vsekakor. Vloga Zveze komunistov Jugoslavije je namreč jasno opredeljena v Programu Zveze komunistov, zapisana je v statutu.
Vodilno vlogo pa Zveza komunistov uresničuje z delovanjem svojin članov v samoupravnih organih, delagati ';ih skupščinah, družbenopolitičnih organizacijah itd. — skratka, tam, kjer se pripravljajo in sprejemajo samoupravne odločitve. Komunisti jo uveljavljamo s svojim delovanjem takrat, ko se zavzemamo za razvoj socialističnih samoupravnih družbenih odnosov in za uveljavljanje samoupravnega položaja delavcev, torej ko se zavzemamo za pripravo in sprejem takšnih rešitev, ki pomenijo izvajanje programa ekonomske stabilizacije in zmanjševanje vpliva države v gospodarjenje ter zmanjševanje administriranja. Takšno zavzemanje pa seveda ne more biti samo verbalno ampak povsem konkretno. Prav tako vodilno vlogo ne morejo uveljaviti organi Zveze komunistov ampak jo lahko le vsi člani partije skupno."
—	Potrebna bo torej odločnejša idejna in politična diferenciacija med članstvom Zveze komunistov?
Silvo Koprivnikar: ,,V naši družbenopolitični skupnosti se danes srečujemo s primeri prepočasnega uresničevanja družbenoekonomskih odnosov, s primeri slabo izgrajene svobodne menjave dela, ozkih skupinskolastninskih
interesov, slabega ali nikakršnega sistema nagrajevanja. Srečujemo se s premalo uveljavljeno vlogo delavskih svetov, z odpori pri prilagajanju porabe realnim možnostim, s podvajanjem režijskih del, slabim informiranjem, odločanjem v ozkih krogih. Ta spopad samoupravljanja z etatizmom in tehnokratizmom poteka tudi v sami Zvezi komunistov. Seveda pa to ne pomeni, da ni bilo v preteklosti doseženega marsikaj tudi na teh področjih. Vendar pa tudi komunisti vseprevečkrat pri uresničevanju dogovorjenega ostajamo na pozicijah ozkih interesov, delujemo celo v nasprotju s sprejetimi stališči. Če pa ne dosežemo te idejne in akcijske enotnosti, potem je razumljivo, da ne moremo uveljaviti idejne vloge, razvijati družbenih odnosov, tako kot smo jih opredelili."
—	In kako lahko Zveza komunistov preprečile takšno neenotnost?
Silvo Koprivnikar: ,,V načelih delovanja Zveze komunistov imamo vgrajene mehanizme, s katerimi lahko odpravljamo in preprečujemo pojave idejne in akcijske neenotnosti in neuveljavljanja vloge članov ZK. To je načelo demokratičnega centralizma, ki je osnovni princip delovanja - komunistov, vendar ga premalo upoštevamo in premalo negujemo. Pa bo moralo biti prav načelo demokratičnega centralizma in na tej osnovi diferenciacije članstva, ena od osnovnih točk razprav v osnovnih organizacijah."
—	Koliko lahko prispeva komunist k razvoju samoupravnih odnosov v posameznem okolju?
Silvo Koprivnikar: ,,Vsekakor ne pričakujemo, da bi bil prispevek vseh komunistov enak. Ta bo pač različen, tudi glede na položaj, ki ga ima ta v posameznem okolju. Večji prispevek k razvoju samoupravnih odnosov vsekakor pričakujemo od komunista, ki opravlja odgovornejše naloge. Vzemimo izgrajevanje sistema nagrajevanja po delu. Tu bo delež komunista iz neposredne proizvodnje najverjetneje majhen. Zato pa mora biti prispevek komunista, ki opravlja strokovne ali poslovodne naloge toliko večji. Ti komunisti morajo torej pristopiti k razrešitvi takih vprašanj še bolj zavzeto. Zal pa pogosto ni tako. Na to so nas na primer pred kratkim opozorila tudi poročila poslovodnih delavcev o polletnih rezultatih poslovanja. Le redka so bila takšna, da so dajala delavcem osnove za kakovostno razpravo in odločanje."
—	Ali ne prihaja do takšnih pomanjkljivosti tudi zaradi premajhne idejnopolitične usposobljenosti članov osnovnih organizacij ZK?
Silvo Koprivnikar: ,,Premajhna učinkovitost osnovnih organizacij ZK je pogosto povezana s preslabo idejnopolitično usposobljenostjo članov. Zato moramo zagotoviti, da se bodo komunisti stalno usposabljali za kritično preverjanje uč.nkovitosti posameznih stališč. Brez ustrezno usposobljenih članov in osnovnih organizacij bo namreč tudi vpliv Zveze komunistov omejen le na obrobje političnega dogajanja."
Boris Zakošek
VVZ Titovo Velenje
Niso razširili vseh potreb po varstvu otrok
V večini enot vzgojno varstvenega^ zavoda Titovo Velenje je bilo med letošnjimi počitnicami zelo živahno. Poprečno jih je namreč obiskovalo okoli 300 otrok, nekaj manj v času kolektivnega dopusta v TGO Gorenje, sicer pa nekaj več. Počitniški čas so izkoristili za temeljito čiščenje vseh enot, opravili pa so tudi nujna vzdrževalna dela.
Prošnje za sprejem otrok so zbirali že v mesecu maju in juniju, zbirali pa so jih tudi v času počitnic. Komisija, ki je zasedala še pred počitnicami je lahko ugodno razrešila vse
prošnje za sprejem otrok v vrtec. V tem času pa se je nabralo še okoli 90 prošenj, ki jih zaenkrat ne morejo ugodno razrešiti. Prav vse skupine v vrtcih na mestnem področju so povsem polno zasedene, to pa ne velja za vrtce na Konovem, v Skalah in v Pesju, kjer še imajo nekaj prostora.
Letos obiskuje veliko malih šolarjev pripravo na šolo v rednem varstvu. V popoldanskem času bodo morali tako organizirati celotno pripravo otrok na šolo le za 280 otrok.
Težav pri sprejemanju otrok v vrtce tudi letos ni manjkalo.
Največ otrok je namreč v krajevnih skupnostih Edvarda Kardelja ter Salek Gorica, kjer so zmogljivosti vrtcev mnogo premajhne, da bi lahko sprejele toliko otrok kot je prošenj.
Tako bodo morali starši tudi letos voziti otroke v druge vrtce v Titovem Velenju, žal pa so vrtci v Skalah, Pesju in na Konovem zaradi vse dražjih prevozov preoddaljeni in starši kljub temu, da jim v bližini ne morejo razrešiti problema varstva, otroka niso pripravljeni oziroma ne zmorejo svojih otrok voziti v te vrtce.
VVZ Šoštanj
Pokrili večino potreb
V času počitnic so delovale vse enote vzgojnovarstvenega zavoda Šoštanj. Obisk otrok pa je bil v tem času nekoliko večji kot prejšnja leta. V počitniškem času so opravili nekatera večja vzdrževalna dela, prelakirali so parkete ter zamenjali nekatere pode. Tako jim ni uspelo prebeliti nobene enote. Če jim bodo dopuščala finančna sredstva, bodo ta dela opravili v jesenskem času.
Tudi v tem šolskem letu imajo vse oddelke povsem zasedene. Odkloniti so morali 12 otrok v Šmartnem ob Paki ter 8 otrok v Šoštanju in 6 otrok za jaslični oddelek, s tem da so zapolnili zmogljivosti jasli tudi za januar, ko bodo
nekatere otroke premestili v redne skupine.
Ugotavljajo, da je večina staršev letos vpisala otroke, ki so dolžni obiskovati celoletni program priprave otrok na šolo, vpisala svoje otroke v redno varstvo. Tako jim je ostalo izven rednega varstva le 13 otrok v Šoštanju, 5 v Florjanu in dva v Gaberkah. Tako bodo imeli letos le en popoldanski oddelek skrajšane priprave otrok na šolo.
Skupaj bo letos obiskovalo vzgojnovarstveni zavod Šoštanj 350 otrok, kar je nekaj več kot lani.
Problemov s katerimi se srečujejo pri delu, pravi Ivanka Rabič, ravnateljica šoštanjske-
ga vzgojnovarstvenega zavoda, ne manjka. Velika težava je med drugim ta, da jim zmanjkuje denarja za igrače in nujno potreben didaktičen material. Izredno velik problem pa je tudi organizacija dela v popoldanskih oddelkih priprave otrok na šolo, predvsem za otroke iz oddaljenih krajev, saj so ti vezani na prevoze, ki pa jih ravno v popoldanskem času ni.
V šoštanjskem vzgojnovar-stvenem zavodu so v glavnem pokrili potrebo po varstvu predšolskih otrok, razen v Šmartnem ob Paki, kjer pa bodo prostorske težave kmalu razrešene, saj gradijo nov vrtec.
■ , • •".
Delovna organizacija HPH
Ob koncu tega meseca že brez izgub
Rezultati gospodarjenja so gotovo najzanesljivejši kazalci dobrega ali slabega gospodarjenja. Žal, je v naši dolini vse več tistih delovnih organizacij, ki gospodarijo z izgubo.
Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo iz Titovega Velenja sodi med tiste delovne organizacije, ki so lansko pa tudi letošnje polletje zaključile z rdečimi številkami. Izguba je znašala 19 milijonov 849 tisoč dinarjev. Zaposleni so sicer negativne rezultate gospodarjenja glede na gibanja in na položaj njihove dejavnosti tudi pričakovali. Povedali pa so nam še to, da so v mesecu maju že ustvarili čisti dohodek v višini 1,75 milijona dinar-
jev, v mesecu juniju pa nekaj več kot 5 milijonov dinarjev in tako zmanjšali izgubo. Doseženi rezultati v juliju kažejo, da so bili v svojih prizadevanjih prav tako uspešni. Nekatere korake naprej je naredil ta manj kot 200 članski kolektiv pri zmanjšanju režije, predvsem pa pri doslednem uresničevanju sprejetih ukrepov gospodarskega načrta in dodatnih sprejetih v mesecu aprilu letos. Vsak mesec spremljajo delavci bilanco sredstev virov in poslovnega sklada. Ta se je v primerjavi z 31. decembrom lani in 30. julijem letošnjega leta povečal iz 59 milijonov na dobrih 66 milijonov dinarjev. Razveseljivo pa je tudi to, da je do sedaj uspelo delovni organizaciji HPH
izvoziti za 35 tisoč dolarjev uslug. Trenutno ima ta kolektiv v Šaleški dolini v Iraku 9 delavcev, že ta mesec pa jih bo v tej državi delalo še več.
Poleg že znanih težav v gradbeništvu sedelavci Podjetja za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikulturo srečujejo še z velikimi vprašanji zaradi neizko-riščenosti zmogljivosti avtostrojne-ga parka. Velike preglavice pa jim je v tem času povzročalo pomanjkanje rezervnih delov za njihove stroje.
Prigospodarjene izgube so ta kolektiv ,,vodile" do sprememb gospodarskega načrta, ki je sedaj v razpravi. Spremenjeni načrt teme-
lji izključno na sklenjenih pogodbah. Posebno pozornost pa so delavci delovne organizacije HPH v njem znova namenili uresničevanju začrtanih smernic njihovega avto-strojnega parka. Zaradi težav pri miniranju in asfaltiranju so morali to dejavnost ukiniti. Namesto te pa uvesti novo, vrtnarstvo. Analizo upravičenosti je opravila posebna komisija Vekosa in te delovne organizacije. Poslovno odločitev morajo delavci samo še potrditi. Z rebalansom gospodarskega načrta naj bi zaposleni ustvarili 380 milijonov dinarjev dohodka, do konca tega ali v prvi polovici meseca oktobra naj bi poslovali že brez izgub. Kot poudarjajo zaposleni, bodo poskušali zmanjšati stroške
na tistih področjih, kjer je to še mogoče.
Prav tako naj bi jim spremenjeni gospodarski načrt pokazal ali delovna organizacija potrebuje še kadrov in katere. Zelo strogo se namreč v tem letu pri politiki zaposlovanja drže delavci dogovorjenega ukrepa: na pravo mesto, pravega človeka. Dosledno pa izvajajo tudi nagrajevanje po delu pri tistih delavcih, ki delajo po normativu. Nekaj težav imajo zaradi raznolikosti programa pri zmanjšanju režije. Osebni dohodki zaposlenih se gibljejo v skladu z ustvarjenim dohodkom delovne organizacije. Najnižji so bili v mesecu januarju, le 1,4 milijone dinarjev, najvišji pa maja, več kot 20 tisoč.
Delovna organizacija HPH je
ena od tistih, ki kljub slabemu položaju nima likvidnostnih težav. Poleg predsanacijskega programa so zaposleni že izdelali smernice srednjeročnega razvoja 1986—90.
„Optimizem velja, saj drugače v teh težkih časih ne bi zmogli vseh naporov in prizadevanj," poudarjajo delavci. Veliko pripravljenost in zavzetost za dosledno uresničevanje sprejetih ciljev pa so gotovo porok za uspeh. Zato ni naključje, da zaposleni načrtujejo ob zaključku tega leta mnogo boljše rezultate gospodarjenja, kljub težavam v gradbeništvu in pogojem dela. Svoj delež pri odpravi izgub pa naj bi prinesla tesnejša izvozna prizadevanja skupaj z delovno organizacijo Slovenija ceste tehnika iz Ljubljane v okviru poslovno tehničnega sodelovanja.
OŠ Bibe Roeck
Nove pridobitve, pa tudi skrbi
Ogled mednarodnega obrtnega sejma v Celju
in tovariško srečanje delavcev
Na podstrešju so pridobili tri nove učilnice
Naša najstarejša šola, osnovna šola Bibe Roecka iz Šoštanja, a v letošnje šolsko leto stopili bogatejša za tri učilnice. Nekajletna prizadevanja so tako v letošnjih počitnicah dobila dokončno podobo. Na nekdanjem neuporabnem podstrešju so namreč uredili prostore za knjižnico, glasbeno učilnico in kabinet za SLO, v katerem je tudi strelišče za streljanje z zračnimi guškami.
Z obnovo in preureditvijo podstrešja je šola pridobila 306 kv. m novih koristnih površin, kar je še toliko pomembneje, ker je to celodnevna šola, ki za različne dejavnosti potrebuje več prostora.
Naložba, ki so jo zaradi počasnega pritoka sredstev uresničili šele v treh letih bi bila po sedanjih cenah vredna okoli štiri milijone dinarjev.
Prostori so torej pripravljeni, zaplet pa je nastal z dobavitelji
opreme. Ta je bila naročena in plačana že pred šestimi meseci, očitno pa je zazdaj ne bodo dobili.
Za nove učilnice bodo zato skušali zagotoviti nerabljeno opremo z nekaterih drugih šol, kjer v letošnjem šolskem letu nimaio polno število učencev.
Sicer pa pestijo Še nekatere druge tažave. Ena od njih so razpoke, ki nastajajo zaradi nestabilnih tal, saj očitno že do sem segajo vplivi eksploatacije premoga.
Razpoke so povzročile, da je v del kletnih prostorov pričela vdirati voda. Tu imajo garderobe in sanitarije. S sanacijo so že pričeli, vendar pa bo to zahtevno delo, saj bo potrebno precej globoko ob šoli urediti kanalizacijo ter drenažo. Načrtujejo, da bo ta naloga opravljena do konca letošnjega leta, zanjo pa bodo porabili 1,5 milijonov dinarjev.
V kletne prostore vdira voda. Sanacija bo končana $e letos.
Sicer pa so razmere za delo z učenci (posebno za izvenšolske dejavnosti) v letošnjem letu na tej šoli izboljšali še za nekaj pomembnih pridobitev. Rudnik lignita Velenje je namreč šoli odstopil urejene prostore nekdanje velike Mayerjeve hiše, ki stoji tik ob šoli. Tu bodo sedaj imeli svoj prostor šolska hranilnica, šolska zadruga, šolsko športno društvo in taborniki. Poleg te zgradbe je šola dobila tudi veliko zemljišče, ki ga bodo gotovo smotrno uporabili za različne izvenšolske dejavnosti Čeprav je pomanjkanje de-
narja največja težava, saj je za amortizacijo zagotovljenih le malo sredstev, pa so se lotili tudi ureditve podružnične šole v Belih vodah. Obnovili so že dotrajano streho, postavili strelovod in snegobrane. Sedaj se bodo lotili še oken, ki so tudi potrebna zamenjave, predvsem pa je nujna drugačna konstrukcija, saj so za vremenske razmere v tem kraju okna, kakršna so imeli doslej, mnogo prevelika. Tudi to popravilo bodo skušali opraviti v najkrajšem času.
B. Z.
Krajevna organizacija ZRVS Pesje
Enako delo naprej
Krajevna organizacija rezervnih vojaških starešin Pesje je v občini Velenje med manjšimi po številu članstva. Trenutno ta organizacija šteje 20 obveznih in 10 neobveznih članov. O aktivnosti v tej organizaciji menijo, da je zadovoljiva, čeprav je tudi v tem kraju nekaj starešin, ki vanjo še niso vključeni in se ne zanimajo za organizirano delo.
,,Ne zavedajo se, skratka, kako pomembno je nenehno usposabljanje za morebitne potrebe jutrišnjega dne. Več znanja si bomo pridobili, bolje bomo pripravljeni in lažje bomo obvarovali naše pridobitve", je na začetku pogovora poudaril predsednik krajevne organizacije ZRVS Pesje IVAN PEPELNIK in nadaljeval: ,,Izvršni odbor šteje šest članov naše organizacije, sestaja se redno, oziroma po potrebi.
Vse naloge občinske konference in vse, ki smo si jih sami zastavili v začetku leta, uspešno uresničujemo. Lani smo skupaj z rezervnimi starešinami Starega ' Velenja in Šentilja organizirali orientacijski pohod in ga dopolnili z drugimi veščinami. Toda zaradi premajhnega števila sodelujočih zlasti tekmovalnih ekip nam zamisel ni uspela. Zato smo se letos julija odločili, da podobno usposabljanje ponovimo, vendar s to razliko, da smo k sodelovanju povabili še mladino, šolo, vrtec, družbenopolitične organizacije in druge krajevne dejavnike. Uspeh ni izostal, vaja pa je pokazala na katerih področjih smo šibki in kaj bomo morali v bodoče še storiti, da bomo pomanjkljivosti odpravili.
V naši organizaciji se je porodila tudi misel, da bi imeli svojo kegljaško sekcijo. Ker nas je bilo premalo, smo povabili tudi starešine drugih krajevnih organizacij, vendar je bilo zanimanje za to športno
„Zelo dobro in plodno sodelujemo tudi z občinskim odborom ZRVS Velenje," je dejal predsednik KO ZRVS Pesje Ivan Pepelnik
zvrst tako majhno, da smo po nekaj mesecih sekcijo razpustili. Kljub temu pa menim, da bi takšne in podobne sekcije v krajevnih organizacijah kazalo ustanavljati saj je to tudi ena izmed oblik spoznavanja in združevanja rezervnih starešin.
Tudi vnaprej bomo nadaljevali s približno enakimi aktivnostmi, kot smo jih imeli v preteklosti. Ena naših osnovnih nalog pa bo zagotovo pridobiti in v naše vrste vključiti vse tiste rezervne starešine, ki še niso člani naše krajevne organizacije, nikakor pa tega ne bomo počenjali na silo."
B. Mugerle
Pripravili razstavo
V krajevni skupnosti Šoštanj že od leta 1980 deluje gobarsko zeli-ščarsko društvo. Društvo združuje okoli 100 članov, predvsem iz Šoštanja in bližnje okolice, pa tudi iz drugih krajev občine Velenje.
Doslej je društvo pripravilo tri uspele razstave, eno manjšo pa še pretekli teden med turističnim tednom v Šoštanju.
Predsednik Ivan Bačovnik pravi, da je društvo pri dosedanjem delu predvsem oviralo pomanjkanje denarja ter ustreznih prostorov. Sedaj je prostor zagotovljen, le denarja je še vedno bolj malo, saj je članarina simbolična, od delovnih organizacij pa sta jim doslej pomagali le Termoelektrarne in Tovarna usnja Šoštanj.
Društvo dobro sodeluje s šolo Karla Destovnika-Kajuha, kjer imajo ustanovljeno sekcijo. To pa bodo ustanovili tudi v Šmartnem ob Paki, saj je veliko njihovih članov iz tega kraja. V društvu je sicer več gobarjev kot zeliščarjev, vendar pa zanimanje za zeliščarstvo narašča, še posebno ker je njihov član tudi Ivan Novak iz Šoštanja, ki se z zeliščarstvom ukvarja profesionalno.
Ce želite kakšen gobarski ali zeliščarski nasvet, potem se obrnite na gobarsko zeliščarsko društvo v Šoštanju.
Delavce, zaposlene pri samostojnih obrtnikih v občini Velenje vabimo, da se v soboto, 22. septembra, udeležijo organiziranega ogleda Mednarodnega obrtnega sejma v Celju in tovariškega srečanja delavcev, ki bo po ogledu sejma pri Železarskem domu — Mlinarjevem Janezu na Teharjih.
Odhod avtobusa bo ob 9.00 uri s
parkirnega prostora pri Rdeči dvorani v Titovem Velenju.
Vse zainteresirane delavce prosimo, da prijavijo udeležbo na Občinski sindikalni svet Velenje, telefon 855-712, najkasneje do torka, 11. septembra.
Prosimo, da navedeni rok upoštevate, ker moramo podatke sporočiti v Celje in tudi naročiti potrebno število avtobusov.
ZVEZA SINDIKATOV SLOVENIJE OBČINSKI SVET VELENJE Odbor za inventivno dejavnost
OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST VELENJE
Odbor za inventivno dejavnost
razpisujeta
NAGRADNI NATEČAJ '84
za najuspešnejše inovacije v občini Velenje s področja:
a)	raziskovalno-razvojne dejavnosti
b)	množične inventivne dejavnosti v OZD
c)	ustvarjalnosti društev (LT, DIT) in posameznikov izven OZD
d)	najuspešnejše TOZD na področju množične inventivne dejavnosti
Nagradni sklad sestavljajo:
pod a)
—	nagrada 50.000,00 din
—	nagrada 30.000,00 din
—	nagrada 15.000,00 din
pod b)
—	nagrada 25.000,00 din
—	dve nagradi po 15.000,00 din
—	dve nagradi po 10.000,00 din
pod c)
—	nagrada 10.000,00 din
—	nagrada 7.000,00 din
pod d)
—	pismeno priznanje
Vsi nagrajenci denarnih nagrad prejmejo tudi pismeno priznanje.
Pravico do sodelovanja na natečaju imajo delavci OZD, skupnosti, društva in posamezniki izven OZD, katerih rešitve so v letih 1983 in 1984 prispevale k:
—	povečanju produktivnosti dela
—	porastu dohodka
—	povečanju varnosti pri delu
—	izboljšanju organizacije dela
—	varstvu okolja
—	ustvarjalnosti na tehničnem in naravoslovnem področju,
in TOZD oziroma enovite DO, v katerih na področju množične inventivne dejavnosti dosegajo zelo dobre rezultate.
Inovacije predlagajo: pod a)
—	raziskovalno-razvojne službe oziroma sektorji, ki v okviru OZD opravijo izbor (maksimalno 2)
pod b)
—	komisije za inovacije iz OZD oziroma DS OZD, ki predhodno opravijo ožji izbor med množičnimi inovacijami (maksimalno 3)
pod c)
—	upravni odbori društev in posameznik pod d)
—	delavski sveti ali konference OOZS na nivoju DO, ki predhodno opravijo izbor (maksimalno 1 TOZD).
Ob prijavi predlagatelji dostavijo naslednje podatke oziroma dokumentacijo:
—	osebne in splošne podatke (ime in priimek avtorja ter morebitnih sodelavcev, izobrazbo, opis del in nalog, ki jih opravlja oziroma jih je opravljal v času predlaganja inovacije, TOZD oziroma DS, kjer je zaposlen);
—	kratek opis in skico inovacije z naslednjimi podatki:
a)	izvirnost — inventivnost predloga — opisati stopnjo izvirnosti predloga (tehnična novost in patentibilnost RR dosežka)
b)	dohodek, letno ustvarjena gospodarska korist, navesti prihranek, preračunan na enoto proizvoda (izdelka)
c)	varnost pri delu in izboljšanje delovnih pogojev (preprečevanje ali zmanjšanje nezgod na strojih in napravah, fizično lažje delo, čistejši zrak, boljša osvetljenost, zmanjšanje oziroma odprava hrupa ter prepiha itd.)
d)	organizacija dela uvedena inovacija je prispevala k boljši in sodobnejši organizaciji dela ter s tem k boljšim rezultatom poslovanja
e)	pojasnilo, da je inovacijo že obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali delavski svet v OZD oziroma upravni odbor društva.
Posamezniki izven OZD ali skupnosti morajo prijavi priložiti še poročilo uporabnika inovacije o uporabnosti.
Odbora ne bosta upoštevala predlogov, ki ne bodo izpolnjevali razpisnih pogojev.
Nagrade in priznanja bodo podeljena v okviru praznovanja dneva inovatorjev Jugoslavije — 12. oktobra 1984 in praznika občine Velenje.
Odbora bosta obravnavala vse predloge, ki bodo prispeli na Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Velenje do 19/9-1984 in bodo ustrezali razpisnim pogojem.
e. september 1984 ★ titovo velenje	praznik občine mozirje
OBČINA MOZIRJE
Pred občinskim praznikom
Občani in delovni ljudje občine Mozirje slavijo svoj praznik 12. septembra v spomin na ta dan leta 1944, ko je bila z uničenjem močne sovražne postojanke v Mozirju, dokončno osvobojena Gornja Savinjska dolina. Letos bo slavje še posebej svečano, saj bodo ob tej priložnosti obeležili tudi 40-letnico osvobojenega ozemlja, na katerem so v osrčju okupirane in zasužnjene Evrope nastali trdni zametki povojne ljudske oblasti, ki so pomembni tudi za širši slovenski prostor.
V minulih dneh se je v mozirski občini zvrstila vrsta prireditev in slovesnosti, s katerimi so obeležili letošnji praznik. Osrednje slovesnosti se bodo zvrstile od danes do sobote, ko bo v Mozirju slavnostna seja skupščine občine Mozirje, za njo pa množično ljudsko zborovanje v počastitev 40-
lemii*. covuuuuitve Gornje Savinjske doline v Savinjskem gaju.
V petek bo najbolj slovesno v Gornjem gradu. Najprej bodo namenu izročili obnovljene proizvodne proštore na Smreki, ob 10. uri pa odkrili še spominsko ploščo na nekdanjem sokolskem domu. Takoj zatem bo v gornjegrajski osnovni šoli zbor aktivistov Osvobodilne fronte, ob tej priložnosti pa bodo na šoli odprli še spominski kotiček Zidanškove brigade.
Prireditev ne bo manjkalo tudi v nedeljo. Najprej bo v Mozirju na vrsti vsakoletni manifestativni pohod s strelskim tekmovanjem, popoldne pa se bodo pri mozirski osemletki na medobčinskem tekmovanju pomerili gasilski veterani. V torek se bodo v slavje vključili še na Ljubnem ob Savinji. Popoldne bodo tamkajšnjo osemletko poimenovali po brigadi Slavka
Siandra in v prostorih te šole odprli spominski kotiček tej brigadi. Letošnje prireditve ob prazniku občine Mozirje bodo v torek zvečer sklenili v Mozirju s kurjenjem kresov in improviziranim napadom na ta kraj.
Osrednje slovesnosti bodo torej v soboto dopoldne v Mozirju. Ob 10. uri in 30 minut bo na prostoru ob Savinjskem gaju množično zborovanje v počastitev 40-letnice osvoboditve Gornje Savinjske doline in tovariško srečanje borcev, še pred tem pa bo v mozirski kinodvorani slavnostna seja občinske skupščine, na kateri bodo med drugim podelili tudi letošnje nagrade in priznanja občine Mozirje. Prejeli jih bodo:
PLAKETI OBČINE MOZIRJE: temeljna organizacija združenega dela GORENJE — MALI GOSPODINJSKI APARATI NAZARJE in KRAJEVNA KON-
FERENCA ZRVS MOZIRJE;
DENARNE NAGRADE: ANTON VRHOVNIK iz ZKZ Mozirje, Jožica VRATANAR iz Lesne industrije Gorenje-Glin in PROSVETNO DRUŠTVO MOZIRJE;
ZNAČKE OBČINE MOZIRJE: Frančiška BEZOVNIK iz Savine, Helena KOJC iz Mozirja, Franc KOSMAČ iz Luč, Stanko KOTNIK iz Lesne industrije Gorenje-Glin, Franc KRANJC iz Bočne, Maks LIPOVŠEK z Ljubnega, Janko ROBLEK iz Gozdarstva Luče, Jožefa SUHOVRSNIK iz Dola pri Gornjem gradu in Franc TRBOVŠEK z Ljubnega.
Na koncu velja omeniti še to, da so .delegati občinske skupščine na zadnjem zasedanju sprejeli sklep, da bodo prihodnji praznik občine Mozirje in 40-letnico osvoboditve in zmage nad fašizmom prihodnje leto slavili v partizanski Bočni.
Gornji grad
Začetek proizvodnje modernega kolesa
V Gornjem gradu so v petek dopoldne pripravili priložnostno slovesnost in z njo obeležili priče-tek sestavljanja zložljivega motornega kolesa TORI. Ta pomembna novost, ki bistveno dopolnjuje Tomosov proizvodni program, je plod dolgoletnega raziskovalnega dela gornjegrajske-ga zasebnika Tonija Rifeljna. Temu motornemu kolesu se obeta lepa prihodnost, ima veliko koristnih in zanimivih lastnosti, možnosti njegove uporabe pa so zelo raznovrstne. Pomembno je, da celotno delo, od proizvodnje in motaže, pa vse do razvoja, temelji na kooperaciji malega gospodarstva in združenega dela. To seveda zagotavlja smotrno proizvodnjo, njegova velika iprednost pa je, da je v celoti sad dlomačega znanja in domačih materialov. Do konca tega leta bodo v Gornjem gradu sestavili 650 Torijev, prihodnja leta pa bo ta številka seveda mnogo večja.
Dopoldanske slovesnosti so se v petek udeležili številni predstavniki družbeno-političnega življenja v občini in regiji, gospodarstveniki, predstavniki JLA, zastopniki kooperantov, drugi gostje in domačini. Med slovesnostjo so pripravili tudi prikaz vožnje z novim motornim kolesom, preskusili pa so ga lahko tudi udeleženci in bili z njim še kako zadovoljni.
Nosilec obetavnih načrtov je celjska delovna organizacija Avtotehnika, o njenih prizadevanjih na tem področju in o možnostih novega kolesa pa je udeležencem spregovoril direktor Ivan Der-šek. Začetek serijskega sestavljanja Torija je simbolično obeležil predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Franc Miklavc, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal: ,,Gospodarski razvoj občine Mozirje je seveda pogojen z nekaterimi naravnimi danostmi kot so, predvsem kmetijstvo, gozdarstvo in seveda lesna industrija. Poleg tega smo dosegli lepe rezultate tudi v konfekcijski ter elektro in kovinsko predelovalni industriji. V zadnjem obdobju se dokaj uspešno razvija tudi drobno gospodarstvo, predvsem v zasebnem sektorju. Znotraj občine je 400 nosilcev obrtne dejavnosti, ki zagotavljajo 8 odstotkov občinskega družbenega proizvoda in 6 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu. To so
vrednostno pomembne številke, ki jim moramo nameniti vse večjo pozornost.
Vključevanje nosilcev drobnega gospodarstva v kooperacijske odnose z organizacijami združenega dela znotraj in zunaj občine pa pomeni višjo kakovost, ki v medsebojni soodvisnosti mora prinesti
Franc Miklavc: „S Torijem dokazujemo, da si v občini želimo takšnega razvoja drobnega gospodarstva"
Začetka proizvodnje se je udeležilo veliko gostov od vsepovsod
tudi velike ekonomske učinke. Takšni odnosi seveda zahtevajo dolgoročnejše oblike sodelovanja in povezovanja, kar je obojestransko zagotovilo za uspešno delo.
V primeru izdelovanja zložljivega motorja smo priča tudi inovaciji, ki jo je prispeval Toni Rifelj, pri čemer se je naslonil na lastno znanje in opredmeteno delo nekaterih organizacij združenega dela. Izdelek je visoko sestavljiv in zahteva visoko stopnjo tehnološke
Krajevna skupnost Mozirje
I Nova cesta in ipraznik
I I I
I I I
obdelave ter kooperacijske organiziranosti, kar je uspešno uresničila celjska Avtotehnika. Glede na vsa ta in druga dejstva, pomeni današnja otvoritev novo pridobitev za naš gospodarski razvoj in tehnološki napredek, pomeni torej višjo stopnjo intenzivnosti dela z vključenim lastnim znanjem. Tako se torej tudi obrtništvo kakovostno vključuje v uresničevanje ciljev družbenoekonomskega razvoja naše občine.'"
Pred nedavnim je sekcija koscev in grabljic pri mozir-skem turističnem društvu pripravila že 8. po vrsti „Kmečki praznik", Id je bil tokrat v Zekovcu. Še pred to zanimivo narodopisno prireditvijo so v Mozirju pripravili krajšo slovesnost in z njo uradno izročili namenu posodobljeno ,,mlečno" cesto, ki povezuje Mozirje, Vrhe in Trnavče ter Žekovec. Nova cesta je vsekakor plod izrednega prizadevanja krajanov, ki živijo in delajo ob njej, pa seveda tudi razumevanja in pomoči krajevne skupnosti in združenega dela.
Po novi cesti so se ,,uradno,, prvi zapeljali kosci in
grabljice in se nato v Zekovcu zagnali v travnik. Prvi seveda kosci. Redi so se daljšale kot za stavo, pod spretnimi in pridnimi rokami brhkih grabljic, pa hitro tudi izginjale.
Pesmi tudi ni manjkalo, sproščenega veselja prav tako ne, in vsi so bili zadovoljni. Po končanem prikazu košnje in grabljenja so mladi zadružniki poskrbeli za šaljivo spretnost-no tekmovanje, obenem pa so prikazali tudi nekatera kmečka opravila, ki jih danes komaj še poznamo, ali pa še to ne. Svoj delež k prazniku so prispevale še kmečke žene z okusnimi domačimi jedrni, pa tudi za ostalo je bilo poskrbljeno.
Kosci in grabljice so se tudi tokrat izkazali
Prikaz Torijevih lastnosti je bil dovolj nazoren . . . zanimanja zanj pa tudi ni manjkalo
Naraščajniki so bili še posebej prikupni
Šport ob prazniku
V NEDELJO ELKROJ:DINAMO (TBILISI)
V praznovanje letošnjega praznika občine Mozirje so se in se še bodo vključili tudi športniki v številnih krajih Gornje Savinjske doline. Že prejšnjo nedeljo so svojo nalogo opravili kolesarji. Opravili so namreč kolesarski maraton prijateljstva po poteh 2. grupe odredov, kolesarji pa so startali v Mozirju in v Kamniku. Kolesarili so tudi prebivalci Šmartnega ob Dreti, ki so pripravili vsakoletno množično trim akcijo. Tudi letos se niso izneverili pretekli uspešnosti, saj je iz Šmartnega do Mozirja in nazaj poganjala pedala večina prebivalcev te krajevne skupnosti. Kar 160 jih je bilo, starih in mladih.
Med tednom je bil na vrsti še rokometni turnir v Lučah, v Gornjem gradu pa so pripravili lokostrelsko tekmovanje. Danes popoldne bo na mozirskem strelišču tekmovanje v streljanju z zračno puško, na Rečici pa turnir v malem nogometu. V soboto popoldne bo košarkarskiv turnir v Bočni, v Nazarjah pripravljajo šahovsko simultanko, zelo zanimivo bo tudi v nedeljo. Na Ljubnem ob Savinji bodo dopoldne otvorili smučarsko skakalnico, prekrito .s plastično snovjo in ob tej priložnosti podelili Bloudkove značke in priznanja ZTKO. Za nedeljo popoldne velja posebej omeniti zanimivo prijateljsko nogometno tekmo na mozirskem igrišču med domačim Elkrojem in Dinamom iz Tbilisija.
Tudi letošnjega kolesarjenja se je udeležila večina prebivalcev Šmartnega ob Dreti.	| Požirel
r
Gornja Savinjska dolina
Svobodni v osrčju okupirane Evrope
oktobra. Odprl ga je Sergej Kraigher, kulturniška skupina 4. operativne cone pa je pripravila kulturni spored. Navzoči so bili vsi odposlanci narodnoosvobodilnih odborov iz vseh krajev doline.
Za prvega predsednika takratnega gornjegrajskega okraja je bil izvoljen Martin Golob, odposlanec z Ljub-nega. Kljub osmim desetletjem življenja Martin Golob prav rad brska po bogatih spominih na tiste dni. Se danes hrani zapis govora, ki ga je prebral na prvi skupščini leta 1944, hrani pa tudi
vezano na mnoge težave in nevarnosti. Povsod okrog osvobojenega ozemlja je bilo mnogo nemških vojakov, ki seveda niso mirno gledali razvoja "republike" v tisočletnem nemškem rajhu.
Nevarnosti so prežale na vsakem koraku, vendar so požrtvovalno organizirali novo okrajno upravno službo, ki je kmalu dobila vse potrebne odseke, da je lahko uspešno opravljala naloge. Te zaradi požganih domačij, izropane dežele in številne vojske sploh niso bile lahke in enostavne. Sekretarka okraja je
Takoj potem, ko so partizanske enote osvobodile področje Gornje Savinjske doline, je Izvršni odbor Osvobodilne fronte na ta predel poslal posebno skupino političnih delavcev, vodil jo je Franc Leskošek-Luka, ki naj bi prenesla izkušnje o oblikovanju ljudske oblasti iz drugih delov Slovenije, predvsem iz Bele krajine. V krajevnih odborih OF so takoj pričeli izbirati kandidate za narodnoosvobodilne odbore, ki so postali del ljudske oblasti.
V tesnem sodelovanju s pokrajinskim komitejem, ki ga je vodil Aleš Bebler, so se pripravljali na volitve. Politično vodstvo osvobodilnega gibanja se je dobro zavedalo, da bo treba za na novo se porajajočo oblast dobro pripraviti ljudi — odbornike. Zato so poskrbeli za posebno skupino predavateljev, ki so na upravno-političnih tečajih usposabljali bodoče funkcionarje.
Tečaj na Ljubnem v septembru 1944 je vodil Stane Kovač. Med predavatelji najdemo Zorana Poliča, inž. Jožeta Levstika, prof. Jožeta Kocbeka in druge znane osebnosti Osvobodilne fronte. Iz ohranjenih listin v arhivu kulturne skupnosti v Mozirju lahko spoznamo učni načrt teh tečajev, ki naj bi udeležencem med drugim pojasnili razlike med staro in novo oblastjo. Povedati velja, da so mnogi iz vrst takratnih tečajnikov še desetletja dejavno sodelovali v različnih telesih ljudske oblasti in bili nosilci odgovornih političnih nalog.
Volitve v Gornji Savinjski dolini so bile v drugi polovici septembra. Pred tem so opravili predvolilne zbore.
Na Ljubnem je bil predvolilni zbor 8. septembra, 15. na Rečici ob Savinji, 20. v Mozirju in 23. septembra ponovno na Rečici. Na teh zborih so govorili Zoran Polič, Aleš Bebler in Franc Leskošek-Luka, ki je govoril tudi na znamenitem množičnem zborovanju v
Prvo zasedanje okrajne narodnoosvobodilne skupščine v Gornjem gradu
Podhomu 10. oktobra.
Ohranjeno volilno gradivo za posamezne kraje v dolini priča, da so bile volitve 27. septembra v Gornjem gradu, kandidatna lista pa priča, da jo je predlagal mestni odbor OF. 'Prvo zasedanje okrajne narodnoosvobodilne skupščine Gornji grad je bilo 8,
„Po osvobojeni Savinjski dolini1
L.
Po veliki zmagi se je v Gornji Savinjski dolini razmahnila bogata dejavnost na vseh področjih. Med drugim je nastala brošura, pa reportaže iz borb za obrambo osvobojenega ozemlja in četrti zvezek knjižice propagandnega odseka 4. operativne cone. Kratek odlomek s tem naslovom iz časov pred 40 leti torej ne bo odveč.
„ Ljudstvo je zadihalo s polnimi pljuči. Saj so pretekla tri leta, ko so zadrževali dih. ,,Rešili ste nas zadnji čas", to so pravila ženice, „ni bilo več Živeti med temi vragi". Tak vrvež je po dolini, kot ga ta dolina še ni doživela. Za naše borce je vse na razpolago. Vse jim streže, staro in mlado. Dekleta jim perejo, šivajo in jih kitijo z nageljni. Mamice nabirajo solato, fižol v stro-čju se kuha za celo brigado.
Politični delavci in vojaki organizirajo mitinge. Hiše v vasi so daleč raztresene. Obvestiti je treba vse. Zvečer se svečano razpoloženje še dviguje. Dve ,.štorklji" skušata motiti vaščane. Spuščata bombice. Ubijeta mlado mater. Nad Gornjim gradom zaropočejo nanju naši šarci. Morata jo odkuriti. Na mitinge prihaja kljub težkemu dnevnemu delu na stotine ljudi. Velike dvorane so kar tesne. Nestrpno čakajo govornike, predstavnike naše oblasti.
Za Pokrajinski odbor OF za Štajersko nastopa tajnik Ivan Nemec — Vojko. Poslušalcem kaže trdo pot, ki jo je v treh letih prehodil slovenski narod in njegova vojska. Njegova izvajanja presenečajo, saj so ljudje doslej živeli pod pritiskom lažnjivih švabskih listov in so le malo vedeli za težave tistih borcev, ki so oču-vali življenje iti imetje slovenskemu ljudstvu. Tovariš Vojko spominja poslušalce na življenje v stari Jugoslaviji. Naši kmetje redijo težke vole. Za svoje delo dobiva kmet iz izkupička za živino 95 para na uro. Kmet je najslabše plačan. Prisiljen je zadolževati se. Naši flosarji bogatijo nekaj veleprekupčevalcev iz beograjske čaršije ali največkrat tujce. Slovenski vini-čar gara in prideluje žlahtno vino za tujo gospodo iz Gradca, ki je lastnik naših Slovenskih goric, Haloz, Peker itd. Sam pa pri tem strada. Njegovi otroci nimajo skorje kruha in so bledih lic. Po 600.000 hektarjih najboljše slovenske zemlje, gozdov, njiv in vinogradov je v rokah Nemcev, Madžarov in Italijanov. Zdaj je tega konec. Osvobodilna fronta je razlastila tuje gra-ščake in izkoriščevalsko tujo gospodo. Vsa ta zemlja je vrnjena v večno last slovenskega naroda. Tisoči in tisoči kmetov in viničarjev bo dobilo to zemljo. Osvobodilna fronta vodi slovenski narod v srečno bodočnost. Nič več ne
bo garanja za tujce. Vsi plodovi našega dela bodo ostali doma.
V imenu Komunistične partije Slovenije govori sekretar Oblastnega komiteja KPS za Štajersko tov. polkovnik Aleš Bebler — Primož. Tov. Bebler prikazuje, kaj so voditelji nekdanjih uradnih strank počenjali že v stari Jugoslaviji in kako so se obnašali ob razsul u te države. Dočim so razni Kreki, Kuharji, Puriči zbežali v London, se je druga skupina nekdanjih vla-stodržcev spečala s Hitlerjem.
Tov. Bebler sprašuje:,, Ali niso to znana imena — Rupnik, Mihajlovič, Nedič? Ali nismo ta imena slišali že v stari Jugoslaviji? Nedič je bil vendar vojni minister, danes pa je Hitlerjev hlapec. In Rupnik?
Nismo to ime že slišali? Ta je bil prosluli general za utrjevanje naših mej. 2e takrat je sproti izdajal Italijanom in Nemcem vsak bunker. Danes je vodja švabobrancev. Ali ime Draža Mihajlovič? Tudi to ime smo že slišali v stari Jugoslaviji. Ta je bil nekaj časa v Celju komandant puka. V teh treh letih pa se je zvezal Z Nemci in skupaj s svojimi četniki pobijal hrvaške in muslimanske kmete. Vsi ti nekdanji voditelji narodov Jugoslavije so v teh treh letih pomagali Hitlerju uničevati trpeče ljudstvo."
vse zapiske s tečaja na Ljubnem. Sam domneva, da so ga za predsednika okraja predlagali že na tem tečaju. Rad je prevzel odgovorno nalogo in se je v službo vsak dan vozil s kolesom z Ljub-nega v Gornji grad.
Seveda je bilo takratno delo
bila Milena Vršnik-Stiftar-jeva, ki je požrtvovalno urejala zahtevne naloge pri organizaciji okraja, ta pa je imel sedež v Gornjem gradu v prostorih gostilne Na škarpi.
V prvi polovici novembra 1944 so Nemci z močnimi
enotami udarili preko Črnivca v Novo Štifto. Na okraju so hitro organizirali preskrbo partizanskih enot, ki so se upirale močnejšemu sovražniku in ga končno uspele pognati nazaj preko prelaza na kranjsko. Ko so Nemci decembra 1944 z vseh strani napadli osvobojeno ozemlje, je okraj začasno prenehal z delom.
Na prvi okrajni skupščini je Martin Golob med drugim dejal: ,,Tuji ljudje so prihajali občudovati lepote naše lepe krajine še preden smo se jih sami dodobra zavedli. Prav narodno bogastvo in položaj naše širše domovine je bil tudi vzrok tujčevega pohlepa. Kot žrtev tega pohlepa, bi padli naši gozdovi, naš največji ponos, da ni prišel človek — partizan in ukazal "stoj — to je naše!". Tako so ostali naši gozdovi nedotaknjeni in čakajo nalog, ki jim jih bo določil v prihodnosti domač, naš človek. Prvenstvena naloga naših gozdov je, da dajo kruha našim ljudem."
Ljudska oblast v Gornji Savinjski dolini je vznikla v izredno težkih razmerah in ob odločnem sodelovanju prebivalstva, zato je, glede na razmere na takratnem Štajerskem, nekaj posebnega. Zoran Polič je o tem napisal: "Mislim, da-«, bi morali pojavu,'kakršnega predstavlja osvobojeno ozemlje v Gornji Savinjski dolini, posvetiti v bodoče mnogo več pozornosti, kakor ga je bil deležen doslej. Dejstvo, daje lahko sredi "nemškega imperija" zrasla sicer skromna, vendarle svobodna "republika" z vsemi atributi ljudske oblasti, govori tako o močni gibanja Osvobodilno fronto sprejeli za svojo, jo branili in se zanjo tudi žrtvovali."
n
Za občinski praznik -12. september in 40-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje in jim želimo tudi v prihodnje novih delovnih zmag
Skupščina občine Mozirje Izvršni svet Skupščine občine Mozirje Občinska konferenca SZDL Mozirje Občinski svet ZSS Mozirje Občinski komite ZKS Mozirje Občinski odbor ZZB NOV Mozirje Občinska konferenca ZSMS Mozirje Občinska konferenca ZRVS Mozirje
^M^t^M iti
Zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije je Modni konfekciji Eikroj podelil PLAKETO za poseben prispevek pri delu in razvoju ZZB NOV in za uresničevanje njenih zastavljenih ciljev.
Enako plaketo je letos v naši republiki prejela samo še jeseniška Livarna.
Tudi dosežki v prvem letošnjem polletju potrjujejo, da je Modna konfekcija Eikroj še vedno v vrhu slovenske konfekcijske industrije. O tem pričajo vsi kakovostni kazalci gospodarjenja, ki pa kolektiva ne bodo uspavali, kot ga tudi doslej še nikoli niso. Predvsem se v Elkroju zavedajo dejstva, da kupna moč upada, s tem pa se je tudi umirilo povpraševanje po njihovih izdelkih. Jasno jim
Naložba bo veljala 35 milijard starih dinarjev, sredstva pa so zagotovili iz sklada za nerazvita področja socialističnih republik Slovenije in Bosne in Hercegovine, svoj delež pa so prispevali še občina Odžak, Eikroj in banke.
Temeljni kamen za novo tovarno sta položila direktor Modne konfekcije Eikroj Ivan Kramer in predsednik skupščine Odžak Joviša Kovačevič.
Delovni kolektiv Modne konfekcije Eikroj Mozirje vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. seotember — praznik občine Mozirje in 40.-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline!
Prispevek k napredku nerazvitih
je tudi, da se bo konkurenca na domačem tržišču še bolj zaostrila. V boju z njo bodo lahko uspeli le z visoko kakovostjo izdelkov in poslovanja, bolj pa bodo morali prisluhniti zahtevam modnih tokov. Domiselne kolekcije bodo v prihodnje vse bo|j pomembne in odločujoče.
S polletnimi rezultati so uresničili vsa svoja pričakovanja. Ob vsem tem je najbolj pomembno, da sestavo svoje proizvodnje čedalje bolj prilagajajo zahtevnim tujim tržiščem, predvsem zahodnonemške-
mu. Tako so izvoz po obsegu v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečali za 40 odstotkov, finančno pa so dosežki še boljši. Izvoznim zahtevam bodo prilagojeni tudi vsi njihovi novi obrati.
V tem obdobju uresničujejo nekaj pomembnih naložb, v bodoče pa bodo zlasti veliko pozornost namenjali krepitvi dolgoročnih prihodkovnih odnosov z vsemi kooperant po Jugoslaviji in si s tem zagotovili še hitrejši razvoj in še večje I dosežke.
Modna konfekcija Eikroj se je v svojih obetavnih razvojnili snovanjih tvorno vključila tudi v gospodarske tokove preko republiških meja, zlasti v napore za hitrejši razvoj manj razvitih območij po Jugoslaviji. Eikroj torej še naprej sledi pomembnim načelom sedanje družbene usmeritve in gradi tovarne tam kjer je veliko proste delovne sile, pa tudi drugi pogoji utemeljujejo takšne odločitve. Nova naložba je seveda zahtevna naloga za ta uspešen kolektiv, vendar je ekonomsko povsem utemeljena.
Beseda je seveda o gradnji nove tovarne za bodočo Elkrojevo temeljno organizacijo združenega dela v Odžaku v socialistični republiki Bosni in Hercegovini. Temeljni kamen za novo tovarno so slovesno položili na dan vstaje Bosne in Hercegovine, prihodnje leto na ta dan pa bodo v tovarni že pričeli z delom. Letno bodo v novi tovarni izdelali 450.000 hlač iz Elkrojevega proizvodnega programa, v tovarni pa bo dobilo zaposlitev 250 delavcev, predvsem ženske delovne sile, ki na tem področju nima prav velikih možnosti zaposlitve.
Slovesnosti so se udeležili številni gostje iz obeh republik, o pomenu naložbe pa sta spregovorila tudi direktor Modne konfekcije Eikroj Ivan Kramer in predsednik skupščine občine Odžak Joviša Kovačevič, ki je v svojem nagovoru med drugim dejal: ,,Z izgradnjo nove tovarne bomo izpolnili enega najpomembnejših ekonomskih ciljev v
naslednjem letu. Zagotovili bomo tudi takšne pogoje, ki nas bodo postopno pripeljali na hitrejšo pot iz zaostalosti, ki še vedno pesti to področje Bosne in Hercegovine. Prav s pomočjo Modne konfekcije Eikroj bomo tudi pri nas pričeli uvajati sodobno tehnologijo in si zagotovili hitrejši razvoj."
V nazarski temeljni organizaciji združenega dela so v prvih šestih mesecih letošnjega leta uspešno poslovali. Izdelali so skoraj 520.000 malih gospodinjskih aparatov in jih 170.000 izvozili. Do konca leta bodo izdelali več kot milijon aparatov. Ker je proizvodnja v drugem polle-
tju pretežno namenjena izvozu, bodo letos skupno izvozili 500.000 svojih izdelkov, predvsem na zahtevna zahodna tržišča, del pa tudi v vzhodne države, razen v Sovjetsko zvezo.
Ob tem je pomembno, da izvažajo v vse zahodnoevrop-
ske države, razen v Italijo, poleg tega pa tudi Združene države Amerike, Kanado in Avstralijo. Zlasti veliko pričakujejo od avstralskega tržišča, čeprav se zavedajo, da je od vseh najzahtevnejše. Prve pošiljke kavnih mlinčkov in mešalcev so v Avstralijo že poslali. Računajo, da bodo v to državo letos izvozili 60.000 svojih aparatov, prihodnje leto pa naj bi izvozne dosežke močno povečali. Prav zaradi avstralskega tržišča bodo v naslednjem letu povečali dnevno proizvodnjo mešalcev s 1.300 na 2.000.
Kljub vsem težavam so bili torej zelo uspešni, vendar pa izvozni dosežki niso vse. Povedati velja, da so razvili nov strojček za vakuumsko pakiranje živil, ki zagotavlja bolj kakovostno in trajnejše shranjevanje živjl. Zadovoljni so tudi z dejstvom, da so s
Trdno odločeni, da bomo tudi v prihodnje dobro gospodarili, se delavci temeljne organizacije združenega TGO Gorenje — Mali gospodinjski aparati iz Naza-rij pridružujemo čestitkam delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirje in 40 — letnici osvoboditve Gornje Savinjske doline!
podstavkom za mešalec in z novim mešalcem, s katerim lahko poljubno nastavljamo število vrtljajev priključkov, že osvojili tržišče.
Stalno seveda pridobivajo nove kupce na zahtevnih tržiščih, posodabljajo proizvodnjo in bogatijo proizvodni program, veliko pa pričakujejo tudi od bolj stimulativnega sistema nagrajevanja, ki bo v 30 odstotkih gibljivega dela upošteval količino, kakovost in gospodarnost.
Novost -
vakuumski varilni strojček
Ta mali gospodinjski aparat je namenjen za pakiranje živil v gospodinjstvu, predvsem tistih, ki jih hranimo v hladilniku ali jih zamrzujemo. Opremljen jez napravo za izsesavanje zraka iz vrečk. Takšno shranjevanje ima več prednosti: - daljši je rok uporabe,
—	zmanjšana je poraba energije in
—	bolje izrabljen prostor v zamrzovalnih aparatih.
Strojček lahko uporabljamo v pokončnem položaju za shranjevanje sipkih ali tekočih snovi in v ležečem za shranjevanje trdih snovi.
Za varjenje lahko uporabljamo mehko ali trdo folijo. Mehka je po videzu in šumenju podobna tankemu svilenemu papirju in je obstojna tudi pri temperaturah nad 100 stopinj Celzija. Živila, zamrznjena v takšni vrečki, lahko torej odtalimo ali segrejemo v vroči vodi kar zapakirana.
Savinjsko - šaleška gospodarska zbornica Titovo Velenje
čestita
vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru - praznikuobčine Mozirje in 40 letniciosvoboditve Gornje Savinjske doline!
SSS«g»LH» TRIGLAV
• OBMOČNA SKUPNOST CELJE, n. sol. o. • 63001 CELJE
zavarovalna skupnost triglav - območna skupnost celje, ulica xiv. divi-ZIJE 4, 62001 CELJE
^"v^DKi^f-rf skiepan-ie različnih oblik zavarovanja, ki nudijo skleniteljem popolno GOSPODAR-^U VARNOST!
Svoje usluge nudi zavarovalna skupnost Triglav — Območna skupnost Celje, na sedežu delovne skupnosti v Celju ter prek krajevnih zastopnikov in predstavništev:
TITOVO VELENJE, telefon 856-456 in 854-355
ŽALEC, telefon 710-620
Šmarje pri jelSah, telefon 821-010
LAŠKO, telefon 730-866 ŠENTJUR PRI CELJU, telefon 741-077 SLOVENSKE KONJICE, telefon 751-433 MOZIRJE, telefon 831 -030
* ¥ *
ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, OBMOČNA SKUPNOST CELJE čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — niihov občinski praznik!
^^ ZCP cestno podjetje Vflr celje
Čestitkam in pozdravom delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — občinski praznik se pridružujejo tudi delavci
CESTNEGA PODJETJA
CELJE,
ki na območju
Gornje Savinjske in Zadrečke
doline vzdržujejo regionalno cestno mrežo.
petr0l ljubljana do trgovina
tozd trgovina na drobno celje
Celje, Mariborska 91
Pridružujemo se čestitkam delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september - občinski praznik in 40-letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline!
Priporočamo obisk bencinskih servisov Mozirje in Ljubno ob Savinji.
gozdno
gospodarstvo nazarje
Delavci Gozdnega gospodarstva Nazarje iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje za 12. september — praznik občine Mozirje!
DELAVCI MONTAŽNE GRADNJE SMREKA GORNJI GRAD SE PRIDRUŽUJEJO ČESTITKAM DELOVNIM LJUDEM IN OBČANOM OBČINE MOZIRJE ZA 12. SEPTEMBER — OBČINSKI PRAZNIK!
HOTEL GOLDING RUBIN žaiec
HOTEL GOLDING RUBIN IZ ŽALCA SE PRIPOROČA ZA OBISK TUDI V MESECU SEPTEMBRU.
V restavraciji hotela lahko vsak dan ob prijetni glasbi Josipa Stepanoviča izbirate med Številnimi priznanimi srbskimi specialitetami.
• • •
Čestitka,n ob prazniku občine Mozirje - 12. septembru se pridružuje tudi kolektiv hotela Golding Rubin iz Žalca in se priporoča za obisk!	Kuieniiv notela
Obrtno združenje Mozirje
©
Obrtniki in pri njih zaposleni delavci občine Mozirje ob občinskem prazniku iskreno čestitajo vsem prebivalcem Gornje Savinjske doline in želijo, da bi s skupnimi napori uspešno premagovali težave in si zagotovili še hitrejši razvoj!
1


gostinsko podjetje 63331 Nazarje
Uprava Nazarje (063) 830-911
Ob 12. septembru — prazniku občine Mozirje in 40. obletnici osvoboditve Gornje Savinjske doline čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje!
Priporočamo se za obisk naših poslovnih enot: Hotel TURIST Mozirje, SLAŠČIČARNA Mozirje, Bife „POD LIPO" Mozirje, Hotel PLANINKA Ljubno ob Savinji, Gostilna SAVINJA Nazarje, Gostilna DREN Rečica ob Savinji in Bife LUČE.
gorenje	glin nazarje
Uspešen razvoj novih dejavnosti
0/k IIjk Zgornjesavlnjska kmetijska y>C y:/ W illll ' zadruga Mozirje
Z željo po nadaljnem uspešnem sodelovanju iskreno čestitamo vsem zadružnim delavcem in članom ter delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ob prazniku občine Mozirje!
TOZD Gradbenik Ljubno ob Savinji
Delavci temeljne organizacije združenega dela GIP VEGRADA -Gradbenik Ljubno ob Savinji čestitamo vsem ljudem in občanom ob 12. septembru, prazniku občine Mozirje v prepričanju, da bomo v bodoče uspešno sodelovali!
VEGRAD, n. sol. o. f TITOVO VELENJE
Gradbeno industrijsko podjetje Prešernova 9 a, Titovo Velenje
Prazniki so čas in priložnost, da ugotavljamo kaj smo v preteklem letu dosegli v družbenoekonomskem razvoju organizacije združenega dela, krajevne skupnosti ali občine. To je tudi čas, ko snujemo načrte, si postavljamo cijje in obveze za naprej. Podobna razmišljanja so prisotna tudi v naši delovni organizaciji ob letošnjem občinskem prazniku.
Za našo delovno organizacijo je bilo preteklo leto v marsičem odločilno in izredno pomembno. Ne gre za bistveno spreminjanje naše zunanje podobe. V mislih imamo naše notranje spremembe. Kažejo se v naših notranjih odnosih, v pogledih na naš gospodarski in socialni položaj v okviru občine in v, panogi, ki ji pripadamo ter v pogledih in v pripravljenosti delavcev za izhod iz težav in izboljšanje gospodarjenja.
Kritična ocena razmer in položaja delovne organizacije je pri večini dobromislečih delavcev naletela na podporo in sprožila širše razmišljanje in akcijo za izboljšanje položaja. Bolj odkrito in konkretno se pogovarjamo kaj je z našim delom, uresničevanjem vsakodnevnih nalog za zagotavljanje tekoče proizvodnje in realizacijo razvojnih ciljev. V preteklem obdobju smo zaostajali za gospodarskimi gibanji v občini in panogi lesne industrije.
Ena osnovnih nalog tega leta
to..........
je, da padajoči trend gospodarjenja ustavimo in spremenimo v pozitivno gibanje. Prizadevamo si, da bi v tem letu dosegli povprečne rezultate gospodarjenja v panogi in povečali naš prispevek v gospodarskem razvoju občine. Nadaljnji cilj pa je, da postanemo ena od uspešnejših
Uspešno razvijamo nove dejavnosti, kot sta proizvodna kooperacija z zasebnimi obrtniki in organizacijami združenega dela ter inženiring prodaja prigradnji in opremljanju stanovanj. Doseženi rezultati pri ustvarjanju celotnega prihodka, dohodka in čistega dohodka so nad pov-
Lesna industrija Gorenje Glin Nazarje čestita vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje ob 12. septembru-prazniku občine Mozirje in 40-letnici osvoboditve Gornje Savinjske doline ter jim želi tudi v prihodnje veliko novih delovnih zmag in pridobitev! j -v.________________ y
lesnopredelovalnih delovnih organizacij v republiki in v vseh pogledih več prispevamo k skupnemu razvoju občine.
Za doseganje teh ciljev smo v preteklem obdobju sprejeli več kratkoročnih ukrepov za izboljšanje poslovanja. Pospešeno pa tudi snujemo in razmišljamo o dolgoročnih nalogah posodobitve tehnologije in razvoja družbeno-ekonomskih odnosov, dograjevanja notranje organiziranosti, kadrovske krepitve in izboljšanja samoupravnih odnosov. V prvem polletju so že opazni premiki v izboljšanju gospodarskega položaja. Kljub splošno zaostrenim gospodarskim razmeram in resnim težavam pri oskrbi z osnovno surovino v začetku leta, so polletni rezultati gospodarjenja dokaj spodbudni.
prečjem občine. Glede na gibanje dohodka smo spodbudno povečali osebne dohodke. S tem smo začeli odpravljati eno od kritičnih točk, ki so zaviralno delovale na pripravljenost za boljše delo. Tako se je bistveno povečal socialni položaj naših delavcev v primerjavi z drugimi organizacijami združenega dela v občini in panogi.
Če bomo nada^evali s sedaj zastavljeno aktivnostjo, to pa moramo bodo rezultati ob koncu leta še ugodnejši. Ustvariti moramo potrebna sredstva za sklade, za modernizacijo proizvodnje in razvoj novih programov. To je naša velika obveza, ki jo moramo jasno in glasno povedati, kljub času „previdnih in zmernih napovedi". Ustvariti moramo dovolj akumulacije za perspektivnejši razvoj delovne
organizacije. Vsega tega ne bomo dosegli brez večjih prizadevanj slehernega delavca. Začetno aktivnost za povečanje proizvodnje in doseganje planov moramo nadaljevati s prizadevanjem, da plane celo povečamo.
Za to imamo vse osnovne pogoje. Potrebnih pa bo veliko delovnih naporov, delovne vneme in požrtvovalnosti ter včasih tudi odrekanja. Vse to so naši delavci že dokazali, vselej, ko so bili pred nas jasno postavljeni cilji in potrebe.
/
/O ljubljanska banka
TEMELJNA BANKA TITOVO VELENJE
Na področju občine Mozirje ima LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA TITOVO VELENJE poslovno enoto v Mozirju, ki ima agencije v Nazarjih, na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Gornjem Gradu. Poslovna enota v Mozirju in agencije opravljajo vse vrste poslov z občani, na sedežu poslovne enote pa urejajo tudi zadeve v zvezi z odobravanjem stanovanjskih posojil.
V občini Mozirje deluje tudi osem pionirskih hranilnic, ki so vse nadvse aktivne.
Vsem delovnim ljudem in občanom občine Mozirje čestita LJUBLJANSKA BANKA - TEMELJNA BANKA TITOVO VELENJE za 12. september — občinski praznik!
SLOVENSKE ŽELEZARNE
ŽELEZARNA RAVNE
UNIVERZALNA ŽAGA ZA HLADEN RAZRE2 UKŽ 130
Žaga je konstruirana za uporabo v kovinsko-pre-delovalni industriji. Bogate izkušnje pri izdelavi rezilnega orodja so pripomogle razvoju univerzalnega stroja širokih možnosti uporabe. Namenjena je za razrez vseh vrst valjanih profilov, polnega materiala, hladno oblikovanih profilov in cevi.
TOZD
K0VINARSTV0 LJUBNO OB SAVINJI
Ob prazniku občine Mozirje čestitajo delavci Kovinarstva Ljubno ob Savinji vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline ter jim želijo, da bi s skupnimi močmi tudi v prihodnje slavili delovne zmage na vseh področjih dela in življenja!
14. stran ★ HSS C3S —■—lini i i "»■■iiimiiiiimi i'i 11
ffl
beogradska banka
temeljna banka ljubljana
Vsem delovnim ljudem in občanom Gornje Savinjske doline, še posebej
našim varčevalcem iskreno čestitamo
za praznik občin Mozirje — 12. september in 40 — letnico osvoboditve Gornje Savinjske doline!
I»l«-tnik
Geslj
\m.
PROMETNO GOSTINSKO IN TURISTIČNO PODJETJE IZLETNIK CELJE
TOZD POTNIŠKI PROMET TOZD DELAVNICE TOZD GOSTINSTVO TOZD TURISTIČNA AGENCIJA
ISKRENO
ČESTITAMO
VSEM DELOVNIM
LJUDEM IN OBČANOM
OBČINE MOZIRJE ZA
12. SEPTEMBER - PRAZNIK
OBČINE MOZIRJE!
cc
CINKARNA CELJE
TOZD Kemija Mozirje
CINKARNA CELJE in njene temeljne organizacije združenega dela\ posebej še KEMIJA MOZIRJE,
čestitajo vsem delovnim ljudem in občanom občine^f^^ Mozirje ob njibovem^^^^ praznilo,-S/*^
</y
beltOP UMIRJA LES
Glavna naloga stavbnega pohištva je, da varuje notranjost stavb pred škodl jivimi zunanjimi vplivi, da ne prepušča vlage, dežja, vetra, mraza. Zaradi tega morajo okna in vrata dobro tesniti. Les je naraven material, splet mikroskopskih cevastih vlaken. I.es je torej porozen in zato občutljiv za vplive vlage. Z naraščanjem vlažnosti v okolju narašča tudi vlažnost lesa in les nabrekne. In obratno: ko vlažnost lesa pada, se les krči. Temu »dihanju« lesa pravimo dimenzijska nestabilnost. Bistven pogoj za les stavbnega pohištva, vgrajenega \ hišnih fasadah, je ome jeno časovno zadrževano »dihanje« lesa. To preprosto dosežemo / zaščitnim premazovanjem.
(da okna in vrata bolje tesnijo)*
beltOP lak lazurni premaz za les daje nove možnosti za temeljito zaščito lesa. Z zmanjševanjem nabrekanja in krčenja povečuje dimenzijsko stabilnost oken in vrat.
Premazan les bolje tesni in tako pomaga varčevati energijo. Premaz odbija vodo. se ne lušči in ne poka. zato je trajnejši. Les. zaščiten z b6ltOP -om, je stabilnejši, mirnejši, trajnejši, lepši. beltOP ima pred lazurami še druge prednosti:
-	ne kaplja s čopiča;
-	je obstojnejši in trajnejši;
-	daje polnost izgleda s svilenim sijajem;
-	obnavlja tudi postaran lazurni premaz.
Naši strokovnjaki vam bodo z veseljem posredovali vse podrobnosti o novem lak 'lazurnem premazu beltOP ■ Informacije dobite v vseh specializiranih trgovinah ali prodajno informativni službi Belinke (tel. 061/314-177).
belinka
GIP „Vegrad", n. sol. o. Titovo Velenje Gradbeno industrijsko podjetje
Prešernova 9a, 63320 Titovo Velenje
Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja TOZD Gradbenik objavljamo prosta dela in najoge:
1. VODENJE MENZE IN NASELJA
v samskem domu Brdce v Mozirju
Za sklenitev delovnega razmerja zahtevamo srednješolsko izobrazbo ekonomske ali gostinske smeri in 2 leti delovnih izkušenj.
2. ČIŠČENJE PROSTOROV
v samskem domu Brdce v Mozirju
Za sklenitev delovnega razmerja zahtevamo dokončano osnovno šolo.
Kandidati morajo pismene prijave poslati v kadrovsko službo v 15 dneh od objave v časopisu.
Z iskanim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas z polnim delovnim časom. Obvezno je poizkusno delo. Vse prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SVET ZA PREVENTIVO iN VZGOJO V CESTNEM PROMETU OBČINE VELENJE
VELENJE
OPOZORILO!
VOZNIKE IN DRUGE UDELEŽENCE V CESTNEM PROMETU OPOZARJAMO DA BODO OB PRICcTKU POUKA V NOVEM SOLSKEM LETU NA CESTI NAJMLAJŠI NASI OTROCI
PRILAGODITE VOŽNJO TEM RAZMERAM OBNAŠAJTE SE ODGOVORNO IN PREPREČITE NAJTEŽJE, NESREČO TO JE VASA DOLŽNOST'
SREČNO VOŽNJO. OTROKOM PA VARNO POT v SOLO iN VRTEC. ZELI SVET ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU. '
KOLEDAR
ČETRTEK, 6. septembra — LJUBA
PETEK, 7. septembra — REGINA
SOBOTA, 8. septembra — MARIJA
NEDELJA, 9. septembra — PETER
PONEDELJEK, 10. septembra — DAN MORNARICE
TOREK, 11. septembra — ER-NA
SREDA, 12. septembra — GVI-DO
MALI OGLAS!
UGODNO PRODAM novo luč (levo), vrste Maršal za Citroen GS klub 1220 z dvema žarnicama. Informacije na telefon: 857-581. UGODNO PRODAM jadrnico 375/S s prikolico. Informacije vsak dan po telefonu 855-321, interna 844.
SLOVENEC, ki živi v Nemčiji, star 52-let, vdovec, dobro situiran in dobrega značaja išče urejeno in solidno spremljevalko za preživetje dopusta na morju. Kasneje možna tudi poroka. Ponudbe pod šifro: ,,Spoznajva se"
SOBO IŠČE v Titovem Velenju ali bližnji okolici fant — Slovenec. Naslov v uredništvu. KUPIM staro hišo z nekaj zemlje v okolici Titovega Velenja. Ponudbe pod šifro:,,Sončna lega." OBVEŠČAM vse kupce ali tiste, ki so že karkoli kupili od Jožeta Pe-čečnika, Kardeljev trg 3, Titovo Velenje, da sem do nadaljnjega še vedno solastnica vsega premoženja. Heda Pečečnik, Kardeljev trg 3, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM termo-akumulacijsko peč 4,5 KW. Štefka Knap, Celjska 47 (pri steklarju), Titovo Velenje.
PRODAM avto Golf letnik 1982, prevoženih 30.000 km, cena 67 M. Informacije na telefon: 858-597. PRODAM Zastavo 125 P, letnik 1982, 20.000 km, garažirano in počitniško prikolico 2 + 1 z bal-dahinom. Ogled možen vsak dan. Telefon (063) 85 3-205. PRODAM dele,, razen motorja, za VW-ja, letnik <69. Telefon: (063) 854-129.
PRODAM starejšo spalnico za 25.000,00 din. Informacije po telefonu: 858-856 od 19.—20. ure. UGODNO PRODAM šivalni stroj Bagat. Kos, Kardeljev trg 1/47, Titovo Velenje. Telefon 856-605. PRODAM malo rabljeno zamrzovalno omaro, hladilnik 210 litrov, radio Iskra, komplet Medicinsko ekciklopedijo. Kidričeva 17, stanovanje 33, Titovo Velenje. Telefon: 853-886.
UGODNO PRODAM Zastavo 101, letnik 1975v registrirano do decembra 1984 ter trajnožarečo Ktlppersbusch. Informacije v večernih urah na telefon 854-058. PRODAM ozvočenje domače izdelave z zvočnimi skrinjami 2 X 100 W. Alojz Kajba, Foitova 10, Titovo Velenje.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
ČETRTEK, 6. septembra, dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Koren
PETEK, 7. septembra, dnevni dr. Hrastnik, nočni dr. Grošelj
SOBOTA 8. septembra, glavni dr. Zičkar, notranji dr. Marolt
NEDELJA, 9. septembra, glavni dr. Zičkar, notranji dr. Marolt
PONEDELJEK, 10. septembra, dnevni dr. Koren, nočni dr. Pustovrh
DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ:
ČETRTEK, 6. septembra, dr. Menih
Od 7. do 9. septembra, dr. Lazar
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE:
Od 8. septembra do 9. septembra, dr. Stane Grasselli, Splitska 1, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR ŠOŠTANJ:
Od 7. septembra. Ivo Zagožen, diplomiran veterinar, Vrnjačke banje 7, Titovo Velenje, tel.: 857-732
GIBANJE R
MATIČNI URAD VELENJE POROKE:
Marjan Ocepek, roj. 1951, rudar iz Podgorja in Breda Livk, roj. 1958, čevljarski tehnik iz Podgorja Martin Skočaj, roj. 1963, avto-mehanik iz Titovega Velenja in Alojzija Batič, roj. 1964, ekon. tehnik iz Titovega Velenja
Roman Kramer, roj. 1956, viliča-rist iz Podgorja in Medarda Kavčič, roj. 1963, administrator iz Podgorja
Florjan Vogrin, roj. 1955, str. ključavničar iz Titovega Velenja in Tatjana Lednik, roj. 1962, konfek-cionarka iz Lipja
Zvonko Gorišek, roj. 1961, rudar iz Titovega Velenja in Anica Bevc, roj. 1964, tehnična risarka iz Podgorja
Zdenko Brodej, roj. 1964, rudar iz Titovega Velenja in Snježana Jurkič, roj. 1967, dijakinja iz Titovega Velenja
Jože Ajtnik, roj. 1955, rudar iz Češnjic in Biljana Fekonja, roj. 1966, delavka iz Titovega Velenja
Darko Lesjak, roj. 1964, delavec iz Sv. Florjana in Marina Babič, roj. 1960, kem. tehnik iz Tuzle
Drago Grabner, roj. 1953, rudar iz Titovega Velenja in Vida Krašo-vec, roj. 1955, delavka iz Titovega Velenja
Ibrahim Imširovič, roj. 1958, rudar iz Titovega Velenja in Snežanka Trajanovska, roj. 1958, delavka iz Štipa
SMRTI:
Ivan Skrlin, upokojenec iz Laz št. 16/g, roj. 1924
Franci Verdelj, prodajalec iz Titovega Velenja, Vrnjačke banje 4, roj. 1959
Jurij Beovič, delavec iz Šoštanja, Prešernov trg 10, roj. 1944
VZGOJNO-IZOBRAZEVALNI ZAVOD VELENJE
VPIS OTROK V PRVI RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOL. L. 1985/86
Starše in skrbnike šoloobveznih otrok obveščamo, da bomo prihodnji teden vpisovali v prvi razred osnovne šole otroke, ki so bili rojeni v času od 1. marca 1978 do 28. februarja 1979.
Na osnovnih šolah v Titovem Velenju pričakujemo vas in vašega otroka v torek, sredo in četrtek, 11., 12., in 13. septembra 1984, na osnovnih šolah v Šoštanju in Šmartnem ob Paki pa samo v torek in sredo, 11. in 12. septembra 1984. Vpisovanje otrok bo potekalo vse navedene dni v času od 9,00 do 11.00 in od 14,00 do 17,00.
Skupaj z otrokom se oglasite na šoli, ki je najbližja vašemu stanovanju. Tu boste otroka vpisali in dobili tudi vse informacije o pripravi otroka na šolo in o razvrščanju učencev za prihodnje šolsko leto.
' S seboj prinesite otrokov „lzpisek iz rojstne matične knjige" in otrokovo matično številko občana, ki ste jo dobili ob zadnjem popisu prebivalstva.
Prosimo vas, da pokažete to obvestilo tudi sosedom, sodelavcem in znancem, ki imajo šoloobvezne otroke. Z vašim sodelovanjem bomo akcijo vpisa otrok uspešno izvedli!
SŠ VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE
objavlja po sklepu zbora delavcev prosta
dela in naloge
DE
DIPLOMIRANEGA VETERINARJA - pripravnika v Šoštanj
POGOJI: visoka veterinarska izobrazba, odsluženi vojaški rok, šoferski izpit B kategorije.
Objavljena dela in naloge združujemo za nedoločen čas. Stanovanja ni.
Pisne ponudbe z življenjepisom in dokazili pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: SŠ veterinarska postaja Mozirje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav.
kino • kino • kino • kino • kino
REDNI KINO VELENJE «
Četrtek, 6. 9. ob 18. in 20 uri in petek, 7. 9. ob 18. in 20 uri VOJNA ZA OGENJ — francoski predzgodovinski spektakl. V gl. vi. Everett McGill.
Petek, 7. 9. ob 10 uri NORCI S ŠTADIONA — francoska komedija. V gl. vi. bratje Sharlo.
Sobota, 8. 9. ob 18. in 20 uri in nedelja, 9. 9. ob 18. in 20 uri NORCI S STADIONA — francoska komedija.
Ponedeljek, 10. 9. ob 10., 18. in 20 uri LADJA SMRTI — ameriška grozljivka. V gl. vi. George Kennedy.
Torek, 11. 9. ob 18. in 20. uri LADJA SMRTI, ameriška grozljivka.
Sreda, 12. 9. ob 10., 18. in 20. uri UČENKE MADAME OLGE — španski, erotska drama (PREPOVEDAN MLADINI DO 15. leta). V gl.vl. Helga Line.
Četrtek, 13. 9. ob 18. in 20. uri UČENKE MADAME OLGE — španski, erotska drama.
KINO ŠOŠTANJ
Sobota, 8. 9. ob 20. uri VOJNA ZA OGENJ — francoski, predzgodovinski spektakl. V gl. vlogi: Everett McGill.
Nedelja, 9. 9. ob 18. in 20. uri NEPREMAGLJIVI — GLADIATOR — italijanski zgodovinski spektakl. V gl.vl. Richard Harri-son..
Ponedeljek, 10. 9. ob 18. in 20. uri NORCI S STADIONA — francoska komedija. V gl. vi. bratje Sharlo.
Sreda, 12. 9. ob 20. uri LADJA SMRTI — ameriška grozljivka. V gl. vi.: George Kennedy.
KINO DOLIČ
Petek, 7. 9. ob 20. uri NORCI S STADIONA — francoska komedija. v gl. vi. bratje Sharlo.
KINO BRASLOVČE
Nedelja, 9. 9 ob 17. uri VOJNA ZA OGENJ — francoski predzgodovinski spektakl
Sreda, 12. 9. ob 20. uri LADJA SMRTI — ameriška grozljivka.
U i/čkaL
OBVESTILO
Obveščamo stanovalce v družbenih stanovanjih, da smo sedež TOZD SO s 1. septembrom 1984 preselili iz poslovnih prostorov Titovo Velenje Šaleška 19 a na novo lokacijo
Titovo Velenje, Koroška 48
(nasproti sedeža DO VEKOS)
Telefonske številke na novi lokaciji so:
853-281
855-947
Istočasno vas obveščamo, da lahko vsa vprašanja v zvezi z vzdrževanjem stanovanj in ob preselitvah rešite na sedežih naših sektorjev in sicer:
1.	Sektor KS Center Levi in Desni breg
Tomšičeva 20	telefon 855-576
2.	sektor Šalek—Gorica
Vrnjačke banje 1	telefon 855-031
3.	sektor Šoštanj
Trg svobode 12, Šoštanj	' telefon 881-163
4.	delavnice TOZD SO
Celjska 9 a	telefon 857-119
Istočasno vas obveščamo, da je naš delovni čas vsak dan od 6.00 do 14.00 ure. Vsaka prva sobota v mesecu je delovna. Na sedežih sektorjev pa je delovna sreda do 16.00 ure.
VEKOS - TOZD Stanovanjska oskrba
ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre
Cecilije Krajnc
iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje. Zahvaljujemo se dr. Fijavžu za dolgoletno zdravljenje ter osebju bolnišnice Topolšica za požrtvovalnost in trud v času
njene bolezni.
Posebej se zahvaljujemo krajevni organizaciji ZB Šmartno za poslednjo častno stražo, govornikom,
pevcem in godbi.
Hvala duhovniku za govor in opravljen obred. Žalujoči: hčerki Marjana in Cirila ter sin Ivan z družinami, sestre In ostalo sorodstvo
Šopek cvetja in svečka, sta priči bridkega leta, odkar si nas zapustil, star komaj 19 let ljubi sin in brat
SPOMIN
Matjaž Ostrožnik
Iz Prešernove 4, Titovo Velenje
Četrtega septembra mineva leto, odkar si naš dragi sin in brat tako nenadoma za vedno odšel oa nas. Spomin nate nam zbuja neizmerno žalost.
Hvala vsem, ki prižigate svečke in -irinašate rože na njegov prerani grob. Žalujoči: oče, mama, brat
ZAHVALA
Ob bridki in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta in starega očeta
Ivana Skrlina
Iz Laz 16G, Titovo Velenje
se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom in sosedom za darovano cvetje, izrečena soža-lja in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja sosedu Janku Lobniku in njegovi ženi Mariji, častni straži RLV, govornikom za izrečene tople poslovilne besede, godbi RLV in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Ivanka, sin Jože in hčerka Rozika z družinama
ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in brata
Jurija Beoviča
Iz Šoštanja
se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izrečena sožalja
in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala Ribiški družini Paka, Društvu invalidov Velenje, govorniku Milošu Volku, Termoelektrarni Šoštanj in duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali. Žalujoči: žena Vera, hči Natalija, sin Jurček, sestra Erika ter ostalo sorodstvo.
Elektra: Zlatorog 78:37(44:14)
Tudi v mladinski konkurenci so mladinci Elektre iz Šoštanja visoko premagali svoje nasprotnike. Zaigralo je vseh 12 igralcev in vsi so se vpisali med strelce.
Za Elektro so nastopili: Blago-tinšek 4, Sevšek 5, Lipnik 7, Pečovnik 6, Kitak 7, Dumbuya 6, Vin-kovič 5, Kočar 10, Salamon 2, Rotovnik 9, Brešar 2 in Tomic 15.
Rokometaši Šoštanja (na sliki desno) so se marljivo pripravljali <ta začetek novega prvenstva. Znano je, da bodo letos nastopali v slovenski rokometni ligi, ker so ukinili medrepubliške lige. Ekipa je zelo mlada, saj so ostali brez Potočnika (igral bo za Slovenj Gradec), Mahnič se je vrnil v Celje, Ramšak pa je moral v JLA. Spet je začel trenirati Večar, pred časom pa so se iz JLA vrnili Požun, Štrigl in Robi Lesjak.
V nedeljo zvečer, nekaj pred 23. uro, so se znova oglasile gasilske sirene, saj je iznenada izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Hilde Glavnik na Preloški cesti 5. Na kraj požara je prišlo kar 78 gasilcev Iz Pe-sja, Titovega Velenja, Šaleka, Gaberk, Topolšice in Reka. Gasilci so rešili i vso živino, na gospodarskem poslopju pa je seveda precejšnja škoda, j Vzrok požara še ni znan.
Takole je Osterc prvič zatresel mrežo
Rudar (TV): Brežice 6:2 (3:2)
Nogometaši velenjskega Rudarja so v nedeljo v drugem kolu v SNL prvič zaigrali pred svojimi gledalci. Približno 400 se jih je zbralo" na njihovih tribunah in reči je treba, da so uživali ob učinkoviti igri domačih nogometašev in zato tudi nadvse zadovoljni odšli domov.
Prvi polčas sicer ni napovedoval tako visoke zmage. Res je, da so Velenjčani v 16. minuti po zadetkih Boškoviča in Jalušiča vodili z 2:0. Toda gostje so v 31. minuti zmanjšali na 2:1. V protinapadu je Ostre, ki je v nedeljo pokazal odlično igro, še tretjič premagal gostujočega vratarja. Po napaki domačih obrambnih igralcev in vra-taija so gosti spet znižali rezultat. V prvem polčasu je Rudarjev napad igral slabo, glavno orožje gostov so bili hitri protinapadi in postavljanje nedovoljenih položajev. Tolikokrat kot na nedeljski tekmi niso bili Velenjčani v
nedovoljenem položaju kar nekaj sezon skupaj.
V	drugem polčasu so v igro vstopili Bajec namesto Buškoviča, Kaligaro namesto Čeliča in Kljajič namesto Dropuljiča. V tem delu so Velenjčani povsem zagospodarili na igrišču, v obrambi je izredno igro pokazal Jalu-šič, ki je poleg tega dosegel še dva izredno lepa zadetka. Zelo lep je bil njegov drugi zadetek po solo akciji — čez več kot polovico igrišča. V drugem delu je bil znova odličen Osterc. dosegel je dva zadetka, zanimiv paje bil tudi zadetek Džuriča, saj je gostujočega vratarja premagal s kakih 35 metrov.
Rudar: Cvijetkovič, Džurič, Jalušič, Celič. (Kaligaro), Buškovič (Bajec), Mišetič. Novak, Gabrič, Dropuljič, Boškovič (Kljajič), Osterc.
V	naslednjem kolu bodo nogometaši Rudarja gostovali.
Šmartno: Triglav 2:0 (1:0)
V nedeljskem srečanju proti nogometašem Triglava iz Kranja so šmarški nogometaši dosegli pomembno zmago. Gostujočo ekipo so premagali z rezultatom 2:0.
Srečanje so domačini začeli izredno podjetno in Korber je že v 13. minuti zatresel nasprotnikova vrata. Nogometaši Smartnega so si v prvem delu srečanja ustvarili že nekaj zrelih priložnosti za zadetek, vendar jih niso
izkoristili. V nadaljevanju so gostitelji znova prevladali na terenu. Na 2:0 je rezultat povišal Podvratnik s prostim strelom.
Prihodnjo nedeljo odhajajo nogometaši Smartnega na vroč teren v Izolo.
Proti Triglavu so zaigrali: Kronov-šek. Matko, Golob, Frangeš, Podvratnik, Primožič, Korbar,'Grobelšek. Kodre. Rudnik, Kopušar (Laznik)
Memorial Miligoja Jarnoviča
Odlična igra Šoštanjčanov
Rokometni klub Šoštanj je v soboto že trejič organiziral turnir v spomin na športnega delavca, velikega prijatelja mladine in pionirja razvoja rokometa v tem mestu Šaleške doline Miligoja Jarnoviča. Na turniiju so poleg gostiteljev, igralcev Šoštanja, nastopili še rokometaši Aera Celje in Sevnice.
Ob začetku turnirja je vse igralce in več sto ljubiteljev rokometa pozdravil predsednik Partizana Rudi Bajec, turnir pa je odprla Jarnovičeva vdova, ki si je skupaj s sinovoma ogledala zanimive igre. Pred začetkom turnirja paje dolgoletni Jarnovičev učenec in nekdanji odličen šoštanjski rokometaš Stvarnik odnesel šopek cvetja na Jarnovičev grob.
Gledalci so resnično uživali v
dopadljivih igrah, še zlasti odličen rokomet pa so videli v zadnji tekmi med Šoštanjem in Aerom. Ta je odločala o prvem mestu. Seveda sta obe moštvi pred tem premagali Sevnico. Soštanjčani so hitro povedli s 3:0, vse do konca prvega dela igre so imeli gol ali dva prednosti. V zadnji minuti pa so Celjani izenačili in povedli in tako sklenili prvi polčas v svojo korist. V drugem polčasu je bila slika skorajda popolnoma drugačna. Gostje so dosegli tri zadetke zapored, v zadnji minuti so Soštanjčani izenačili, si priborili žogo. vendar je imel odličen Puc premalo časa, da bi zabil zmagoviti zadetek. Prvo mesto so tako osvojili rokometaši Aera. ki so iz rok vdove profesorja Jarnoviča prejeli lep pokal, drugi so bili gostitelji, tretji pa igralci Sevnice. Vsem je za odlične igre in udeležbo na turnirjih čestital tudi predsednik rokometnega kluba Šoštanj Franc Plas-kan
Za najboljšega igralca so izbrali Razborja, za najboljšega vratarja Lesjaka (oba Aero), največ zadetkov in to kar 22, od tega 14 proti Celjanom, pa je dosegel mladi Puc.
Rezultati: Soštanj:Sevnica 30:26 (14:13), Aero: Sevnica 27:15 (12:7). Soštanj:Aero 27:27(13:14).
Kotalkanje
Miletičeva republiška prvakinja
V Celju je bilo 1. septembra republiško prvenstvo v umetnostnem kotalkanju za člane, članice, mladinke, pionirje in pionirke. Udeležili so se ga tudi velenjski kotalkarji. Najuspešnejša velenj-čanka je bila Gordana Miletič iz Kotalkarskega kluba Rudar, ki je postala nova republiška prvakinja med mladinkami.
Pa poglejmo še ostale rezultate velenjskih kotalkarjev. Pri pinnir-Kar C skupine je t jasa Praznik zasedla 3. mesto, Bernarda Slehta je bila 6., Tina šturm pa si je prikotalkala 9. mesto. Pri pionirjih B skupine so vsa tri prva mesta osvojili Velenjčani: 1. je bil Marko Stor, 2. Mito Šinkovec in 3. Tomaž Potočnik. Pri pionirkah v skupini B je Mojca Novak osvojila 7. mesto, 9. pa Monika Svoljšak. Pri pionirjih je v skupini A zasedel 2. mesto Robi Marinič. Pri pionir-
skih parih sta par Monika Svoljšak in Robi Marinič osvojila 2. mesto.
Poleg Miletičeve, ki je kot smo že omenili, postala republiška prvakinja med mladinkami, je v isti kategoriji uspešno kotalkala tudi Alenka Oven, ki je osvojila 3. mesto, Simona Goličnik je bila 5., Andreja Oven 6., Petra Majerič pa 9.
Omenimo še to, da smo navedli uvrstitve velenjskih kotalkarjev samo do desetega mesta.
To soboto pa bodo Velenjčani organizirali državno prvenstvo v kotalkanju. Pričelo se bo že ob 8. uri zjutraj, ob 15. uri pa bo uradna otvoritev. Po končanem tekmovanju bo revijski nastop najboljših. Državno prvenstvo v umetnostnem kotalkanju bo gotovo na kotalkališče privabilo veliko gledalcev.
Jarnovičeva vdova podeljuje pokal kapetanu Celjanov Razborju
Za ljubitelje avtomobilizma bo sobota, 22. septembra, nadvse zanimiva. Tega dne bo v velenjski občini prvi rally Titovo Velenje za prvenstvo Slovenije. To tekmovanje bodo organizirali člani domačega avtomoto turing kluba. Proga bo dolga 103 km in razdeljena na štiri etape. Imela bo eno hitrostno preizkušnjo. Ta bo speljana od Lajš do Šentvida na Slemenu pa bo dolga 13 km.
Začetek rellya bo pred Rdečo dvorano. Na Startu bo kratka spretnostna vožnja za tekmovalce. Prva etapa bo potekala od štarta v
Titovem Velenju preko Šoštanja do Lajš, druga od Lajš do Zavo-denj, Šentvida, Belih vod, Šoštanja nazaj do Lajš, enako tretja etapa, v četrti etapi pa bodo tekmovalci vozili od Lajš preko Za-vodenj Šentvida, Belih vod do cilja v Topolšici. Organizatorji seveda vabijo ljubitelje avtomobilizma, da si to vsekakor zanimivo prireditev ogledajo v čimvečjem številu in da so ob progi disciplinirani. Hkrati še sporočajo, da bo cesta Laj še—Šentvid tega dne v času tekmovanja, od 9.30 do 12.10, zaprta za ves promet.
Rekreacijski center Trebeliško
Tudi ob koncu sezone živahno
Eno najbolj aktivnih društev v Šaleški dolini je Avtomoto društvo, v katerega so vključeni predvsem lastniki osebnih avtomobilov. Predvsem pravimo zato. ker se vanj lahko vključijo tudi lastniki motornih koles in tudi tisti, ki nimajo nobenega vozila. Mladi pa se lahko včlanijo v podmladek tega društva.
V letošnjih osmih mesecih se je v društvo včlanilo že 3000 članov. To je več od tistega kar so pričakovali glede na število lastnikov osebnih avtomobilov. Načrt naredijo namreč za vsako občino v Sloveniji posebej. Za to bodo od Avto moto zveze Jugoslavije prejeli tudi posebno priznanje. Ker akcija še vedno teče. v Avte'moto društvu Šaleške doline pričakujejo, da bodo plan še bolj pres^fi in ob koncu leta tudi obdržali primat najuspešnejšega včla-njevanja v društvo v vsej Sloveniji.
Veliko skrbi posvečajo člani organiziranju športnih in rekreacijskih prireditev na Rekreacijskem centru Trebeliško. Prav sedaj se pripravljajo na zabavno turistično prireditev, ki bo v soboto. 15. septembra. Obenem
načrtujejo tudi srečanje lastnikov motornih koles v spretnostni vožnji. Prav zaradi tega, ker je v zadnjem času motorno kolo vse bolj privlačno, pričakujejo prireditelji veliko udeležencev. prav tako pa tudi gledalcev.
V času praznovanja občinskega praznika pa pri AMD načrtujejo organizacijo državnega prvenstva v moto crossu.
Pri Avto motu društvu so se letos odločili tudi za novosl, ki jo bodo veseli še zlasti lastniki počitniških prikolic. Tem so ponudili, da lahko prežimijo prikolice pri njih, ves čas pa bodo poleg tega, da bodo na njih pazili, tudi zavarovane. Pa ne samo to. Razmišljajo že namreč tudi o tem, da bi ustanovili sekcijo članov počitniških prikolic. Če bo zanimanja dovoli, bodo to ustanovili še letos. Člani bodo lahko brezskrbno »prezimili« svoje počitniške hišice na kolesih, jesenske in zimske dni pa preživeli v naravi, kjer se bodo lahko rekreirali. Na RCTje zgrajenih že vrsta športnih objektov: trim steza, balinišče, rusko kegljišče, strelišče .. .
Elektra: Šentjur 141:61 (66:33)
V igri z neenakovrednim nasprotnikom bi kadeti Elektre dosegli še višjo zmago, vendar so se zadovoljili z doseženim rezultatom. V tej tekmi so zaigrali tudi mlajši igralci in tako dokazali, da lahko trener zaupa tudi njim. Pri domačinih sta bila najboljša Pečovnik in Kitak.
Koše za Elektro so dosegli: Blagotinšek 4, Lipnik 16, Pečovnik 20, Kitak 28, Dumbuya 22, Krem-če 4, Kočar 10, Vihtovič 12, Roto-I vnik 14 in Brešar 11.
Šikovci spet v ZRN
Ribištvo
Državni rekord Mešiča
Preteklo nedeljo so šoštanjski ribiči pripravili tekmovanje v peteroboju — Castingu. To tekmovanje je bilo zadnje ob treh, ki štejejo za republiško prvenstvo 84. Ob odlični organizaciji in lepem vremenu je Vlado Mešič popravil lastni državni rekord v peteroboju, ki ga je dosegel pred dvajsetimi dnevi na 606.845 točk. Ta dosežek pa pomeni že tudi v svetovnem merilu veliko, saj je v metih v cilj v
štirih disciplinah od 390 možnih točk zbral 388 točk.
Rezultati ekipno: 1. Paka Šoštanj 1529,950 točk, 2. Soča Nova Gorica 1282,270 točk, 3. Celje 1268,440 točk.
Posamezno: 1. Vlado Mešič 606.845 točk, 2. Franc Rebevšek 586.380 točk, 3. Emil Bašin 479.685 točk.
Letošnje leto bo, kot kaže, za znani velenjski ansambel Sik rekordno po nastopih. Doslej so igrali na raznih prireditvah že 56 krat, v začetku tega tedna pa so znova odšli na sedemdnevno turnejo v Zvezno republiko Nemčijo, med katero bodo imeli kar 9 nastopov.
V tej državi so bili tudi v mesecu juniju in takrat so se dogovorili s predstavniki firme Koch Records za snemanje long play plošče in kasete. Snemanje bodo imeli predvidoma v mesecu novembru.
Gorelo v Prelogah
Poleg sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in drugih dejavnikov, so se v akcijo za vamo pot v šolo izkazali tudi člani Avto-moto turing kluba Titovo Velenje. V nedeljo so se še navsezgodaj lotili dela ter pred vsemi osnovnimi šolami in vrtci pred
prehodi za pešce nalepili posebno dobro vidne barvne opozorilne znake »otroci na cesti«, ki voznike opozarjajo na previdno vožnjo, šolarjem pa omogočajo varnejši prehod ceste.
Za konec odličen nastop
Trim pohod na Stol
25. in 26. avgusta je ZTKO Velenje v sodelovanju s Planinskim društvom Titovo Velenje pripravila trim pohod na Stol v Karavankah. Udeležilo se ga je triinštirideset pohodnikov.
V soboto zjutraj smo se iz Titovega Velenja odpeljali z avtobusom do Žirovnice. Tukaj smo si nadeli eno lažje, drugi pa težje nahrbtnike in krenili proti Valvazorjevi koči, do koder smo hodili dobri dve uri. Po krajšem okrepčilu se je pot nadaljevala proti strmemu Stolu oziroma Prešernovi koči. kjer smo prespali. Stol nam je pokazal zobe. Na polovici poti je začelo močno deževati, pihal je silovit veter, za nameček pa seje prikradla še megla. Kljub temu smo vsi pohodniki prišli srečno na vrh, vendar močno utrujeni, mokri in premraženi. V koči nas je pričakala prijazna oskrbnica in nam zakurila, tako da smo si lahko stvan vsaj delno posušili. Kljub utrujenosti smo se zbrali in kakor se za planince spodobi tudi zapeli.
Po zasluženem počitku smo v ne-deljonadaljevalinašpohoddoZelenice in naprej do Ljubelja, kjer nas je čakal avtobus. Odpeljali smo se skozi Kamnik in čez Černivec do Gornjega Grada, kjer smo imeli zaključek pohoda. Vsak udeleženec je dobil dober golaž, ki nam je vsem zelo teknil. Podelili smo tudi skromna darila najstarejšemu in najmlajšemu udeležencu izleta. Seveda pa smo pripravili tudi šaljiv zapisnik s tega pohoda, ki smo ga vsi oblikovali in se pri tem tudi krepko nasmejali. Čeprav smo bili utrujeni smo še veselo zaplesali.
Vsi dobro razpoloženi, da je izlet uspel, smo se zvečer vrnili v Titovo Velenje z željo, da se spet srečamo na podobnem trim pohodu.
Ob koncu pa bi se radi zahvalili še planinskemu društvu, ki nam je dodelil dva odlična vodnika.
Vidimo se 16. septembra na trim pohodu na Graško Goro!