\w\ amertkanski Slovenec m
'	PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — ta pravieo in ratnico— odboja do rmaget	VSff/S^
letkmodVOJ	GLASILO SLOV. "KA TO L. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽBE V JOLIETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA	'
A1<ElmEL I	V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	^b'SJdI0"™*
STEV. (NO.) 68	~~CHICAGO, ILL.,_PETEK, 25. AVGUSTA — FRIDAY, AUGUST 25, 1944	LETNIK (VOL,) LIH
Romunija obrnffla hrbet osišču
DRŽAVNI UDAR V RUMU-NIJI SPREMENIL P0L02AJ; NEMCI ZGUBLJAJO TLA
London, Anglija. — V Evropi se zadnje dni spreminja položaj vsako uro. Rumunija je v sredo popoldne objavila razglas, da Rumunija sprejema pogoje premirja od Sovjetske Rusije in da s tem ukinja vse zveze z Nemčijo in da se bo za naprej borila na strani Anglije, Združenih držav in Rusije.
Dobro uro pozneje je omenjalo rusko poročilo iz Moskve, da se rumunski vojaki že borijo proti Nemcem na ru-munskih tleh. Ta vest je elektrificirala vso Evropo in zunanji svet.	1	j
Rumunski kralj Michael je izdal v sredo ob 3:20 popoldne svoj kraljevski proglas sledeče vsebine:*
"Od tega momenta naprej, jenjajo vse sovražnosti s Sovjetskimi armadami in vojno stanje z Veliko Britanijo in Združenimi državami. Združeni narodi jamčijo neodvisnost Ru-munije. Priznali so krivični du-
najski diktat, s katerim je bila nam odvzeta Transilvanija."
Poročilo v četrtek jutro iz Švice pa omenja, da so Nemci dali razglasiti v Rumuniji drug razglas, da so pognali člane nove vlade iz prestolnice in da naj se vsi Rumuni zvesto bore naprej ob strani Nemčije.
(Dalje na 6. strani)
AMERIKANCI DOSPELI
DO ŠVICARSKE MEJE
London, Anglija. — Iz Francije je zadnje dni polno veselih poročil. Radio objava v četrtek jutro je oznanila, da so ameriške čete dospele kmalu po polnoči do švicarske meje. Prodrla je tja motorizirana ameriška kolona od Sredozemskega morja preko
Grenoble. S tem je zvpza med ~~~-
nemškimi četami v Italiji # in Franciji pretrgana.
V	sredo je bila osvobojena francoska prestolnica Pariz. Mesto so zavzele francoske čete, ki so se organizirale v mestu samem in deloma od zunaj. Ameriške kolone pa prodirajo ob obeh straneh Pariza naprej in Nemci so na umiku v vsej Franciji.
V	sredo ponoči so Zavezniki zasedli važno juži^o francosko mesto Marseille. V Toulunu se pa nemška posadka še upira, a ni upanja da bi mogla dolgo vzdržati. Severna in zapadna četrt je od Zaveznikov skoro vsa zasedena. General Patton uspešno prodira kakih 60 milj
južno od Pariza, kjer je zase-' ^del še v torek mesto Sens, v sredo Troyes in njegove kol<uie hitijo zdaj naprej severno Vfchod- 1 no ob Parizu proti Luksembur-gu, od katerega je oddaljen le še komaj 110 milj. Druga ameriška ost na severno-zapadni strani Pariza pa prodira ob reki Seni proti Rouenu in rokav-skim ožinam. Nemci so poročali v sredo, da so se Zavezniki izkrcali tudi v pristanišču Bor-j deaux na jugc^-zapadu Francije ! blizu španske meje.
Po vseh osvobojenih krajih Francije vlada silno vese^je.nad osvobojenjem. Francija na novo vstaja in se veseli novega življenja.
v
POLJAKI PRIHAJAJO
K PRAVILNI POLITIKI
London, Anglija. — Pred vsemi poljskimi političnimi strankami je zdaj najvažnejše vprašanje, kako priti do političnega zedinjenja v usodnih vprašanjih, pred katerimi se nahaja Poljska. Pred zamejno vlado stoji zdaj veliko vprašanje, namreč
priznati mora potrebo ruskega -
vpliva, katerega se pa člani ^a-mejne vlade v Londonu bojijo. Moskva je baje popustila v toliko, da priznava zamejno vlado, toda ista se mora sporazumeti s Poljskim osvobodilnim odborom v Chelmu in se mora istemu dovoliti zastopstvo v poljski vladi. To je znamenje, da Moskva želi in hoče na vsak način imeti v poljski vladi sebi prijazne ljudi, ifa katere se bo lahko zanesla, da ne bodo ba-rantali proti Rusiji s sovražniki Rusije.
Ministerski predsednik Stanislav Mikolajčik, ki je šel pred par tedni v Moskvo in se je sestal s Stalinom in bil tudi v Chelmu je -zdaj pripravljen
prevzeti vodstvo poskusa pametnega sporazuma s Stalinom in z največjo jasnostjo želi določiti predpogoje in smernice, od katerih bo odvisna bodočnost Poljske. Mikolajčik se je vrnil iz Rusije baje popolnoma prepričan, da je mogoče zdaj brez posebnih težav najti podlago za sporazum z Rusijo. Stalin je bil z Mikolajčikom zelo prijazen in ga sprejel kot nekakšnega poljskega dr. Beneša.
Pričakuje se, da bo te prihodnje dni organiziralo novo vlado, v katero bodo vključeni ljudje, ki se ne bojijo iskati prijaznih stikov s Sovjetsko Rusijo.	y
Železniško križišče ▼ mestu Ceen. Francije« je bilo t takem stanju, ko so Zavezniki pregnali od tam Nemce. Zelemiška gradbena kompanija kraljevih inženirjev je še začela vse to popravljati. Silna RAF ofenziva je na tem mestu presekala nemške obcevalne in dovozne zveze
PRECEJ POPRAVILA JE TREBA
11,000 AEROPLANOV I NA PRODAJ Chicago, I1L — Vlada je te dni postavila okrog 11,000 vojaških in mornariških letal na prodaj v Ford Airport, Lansing,! Cook County. Omenjeno število letal bo postavljenih na prerfaj po vsem osrednjem zapadu. Tu v Cook County so jih prodali že blizu 50. Cena letalom je od $1,600.00 do $7,981.00. To so seveda manjše vrste letala. Tako tdrej smo že v času, ko se bodo aeroplani začeli prodajati ljudem za privatno uporabo, kakor so se avtomobili po zadnji vojni. Po tej vojni bo vse frčalo'po zraku.
-o-
DE GAULLE NAVDUŠUJE
FRANCOZE Renne's, Francija. — General De Gaulle, je imel včeraj prvi govor v osvobojepi Bretagniji. Govoril je iz hotelskega balkona pred 25,000 broječo množico. Navduševal je narod, da naj naj prvo pomaga osvoboditi Francijo, za tfem pa da se obnovi in zgradi novo Francijo moralno, duhovno in materialno. Nova Francija mora biti boljša od včerajšne, je povdarjal De
Gaulle.	t
-0-
50,000 KV. MILJ FRANCIJE OSVOBOJENE
London, Anglija. — Francoski general Pierre Koening, ki vodi francoske upornike maki-ste je objavil, da so makisti do te zadnje srede osvobodili do 50,000 kvadratnih milj francoske zemlje. Nad 30 francoskih departmentov (političnih okrožij) je že osvobojenih.
-o-
VOJNA PROIZVODNJA
SE NIŽA Washington, D. C. — Vojne zaloge so menda zadostne, ker tekom tega meseca je mnogo vojnih p'redmetov izdelanih;
^ ISKRENO POZDRAVLJENI! ^
Vsem spoštovanim glavnim uradnikom in uradnicam in vsem delegatom in delegatinjam 12. redne konvencije Družbe sv. Družine kličemo prav iskreno in prisrčno pozdravljeni in dobrodošli!
Vsem želimo prijetno bivanje med nami. Konvenciji DSD pa obilo dobrih in koristnih zaključkov v dobrobit članstva Družbe sv. Družine!
UREDNIŠTVO " AMERIKANSKEGA SLOVENCA"
KRIŽEM SVETA
■ i -
—	Rim, Italija. — Po sestanku z maršalom Tito in drugimi; jugoslovanskimi državniki se je j angleški ministerski predsed-! liik Wirmto© Chute bill sestal tudi s papežem Pijetn XII. Temu sestanku pripisujejo veliko važnost.
—	Buenos Aires, Argentina. — Argentinska vlada je objavila včeraj, da je dala aretirati večje število nemških agentov v deželi. Delovali so kot špijo-ni, pravi poročilo.
—	Ankara, Turčija. — Bolgarski zunanji minister Draganov je podal poročilo parlamentu in dejal, da se Bolgarija prizadeva kar največ more, da pride do miru med njo, Anglijo in Združenimi državami. Iz Jugoslavije je odpoklicala svoje čete.
—	Washington, D. C. — V j Črnem morju so te dni potopili Nemci turški paraik Mefkura. Utonilo je 255 potnikov, pravi poročilo. Turki so vsled tega dogodka silno užaljeni.
—	Rim, Italija. — Iz severne Italije je došla vest, da so partizani ubili Osvaldo Sebastia-ni-a, bivšega privatnega tajnika Benito Mussolinija. Sebasti-ani je bil važna osebnost v času italijanskega fašizma.
—	London, Anglija. — Urad j za vojna obvestila objavlja, da, je tekom vse vojne padlo 43 angleških in ameriških vojnih poročevalcev, ki so se nahajali s četami na bojiščih. Poročevalci so drzni ljudje in hočejo tudi v
bojih vse preduhati. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ j
manj, kakor prejšne mesece. Vojnih trukov se je v avgustu izdelalo za skoro $17,000,000 manj, kakor preje. Tudi za druge predmete se proizvodnja i niža.
PROGRAM ZA UVELJAVLJANJE MIRU
Washington D. C. — Konferenca treh velikih velesil, Anglije, Rusije in Združenih držav, ki je začela z zasedanjem v ponedeljek je na delu, da sestavi mednarodni aparat, s fir terim se bo uveljavilo po vojni mir in program, s katerim bo mogoče kontroliranje vseh sredstev za vojne namene. Včeraj je konferenca imenovala razne pododbore, ki delajo na tozadevnem programu. V teh odborih so politični, industrijski, gospodarski, pravni in vojaški strokovnjaki. Snovanje načrtov za program je ogromno delo.^ker biti morajo taki, da bodo prikladni in praktični za vse razne države in narode in za vse mogoče slučaje. Na konferenci sb prisotni tudi kitajski zastopniki.
-o-
SLABO JE, CE JE TAKO Sydney, Avstralija. — Komentator na tokijski radio postaji je včeraj komentiral o vojnem položaju osišča in dejal: "Položaj Japonske in Nemčije je v tej vojni skoro enak." Kar se tiče vojne sreče, zadnjih časov, je to res. Japonci in Nemci jih prejemajo po hrbtih vsepovsod.
-o-
PREVISNO VOJNO BLAGO BO PRODANO
Washington, D. C. — Kongres je sprejel predlogo z enim glasom večine, da se ustanovi poseben oddelek, ki ga naj vodi od' vlade določen upravitelj in se mu da polno moč razpolagali z vsem previšnim vojnim blagom po vojni. Imel bo polno moč prodati vse previšno blago in vsa posestva, ki ne bodo več potrebna za vojne namene.
-o-fc
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
KAJ PRAVIJO RUSI 0 USODNI POLJSKI VSTAJI V VARŠAVI
Moskva. —Izgubo 21 težkih britiških bombnikov, ki so pri-I nesli orožje odpornim silam v Varšavi, štejejo tukaj med žalostne in zagonetne dogodke. Rusi imajo ta dogojdek za žalosten, ker je bil odpor domačinov početje brez vsakega upanja, hitro odrezano in pogaženo. Ta dogodek imajo tudi za nekaj zagonetnega, ker bi bili Rusi sami j lahko vse to veliko bolje napravili iz svojih bližnjih oporišč, ko bi jim bil London ali pa Poljaki povedali, kje naj spustijo doli orožje in zaloge. Pri vsenr tem pa je malo verjetno, da bi bili Rusi sploh prinesli tem ljudem orožja, ker za to vstajo v Varšavi nikakor ni bil izbran pravi trenutek, kar se njih tiče.
Udarili so prezgodaj
i Ko so varšavski Poljaki iz Londona dobili naročilo, naj se vzdignejo proti nemškim okupacijskim silam, ker je rdeča armada že na poti, so Rusi, ka-, kor se zdi, pripovedovali tuje-zemskim opazovalcem, da ne
'morejo.še-začet! z vpadom ha
Varšavo. To dejstvo so Rusi že ponovno omenili v Pravdi.
Mr. Demidov, ki piše o tem v Pravdi, obtožuje "elemente" med londonskimi Poljaki, da so pognali v smrt na stotine Poljakov v na pol pečeni vstaji, ki v nobenem oziru ni bila preračunana, da bi se ujemala z delavnostmi rdeče armade. Tudi naravnost poudarja, da rdeča armada ni bila obveščena, da je bilo varšavskim Poljakom naročeno, naj se vzdignejo in pomagajo sovjetskim četam.
Pravi tudi, da je rdeča armada celo svarilo ljudstvo pred vstajo take vrste, ker ni zanjo nobenega upa. Kako naj taka skupina ljudi kaj premore pro-iti moderni vojski, kakoršno Nemci še vedno imajo na Poljskem, ki ima tanke m letala.
Mr. Demidov je napisal vse to v odgovor turškemu časni-i karju po imenu Jalčin, ki je tr-, dil y listu Kabair, da se je med :tem, ko so se Poljaki borili v I Varšavi, rdeča armada nenadoma odločila, da si dovoli malo \ počitka.
. Tega časnikarja sune Mr. Demidov med rebra z naslednjo opazko: "Gotovo ni prikladno, da med vsemi ljudmi turški časnikar piše v turškem listu, da kdo počiva v vojni."
Kaj »o naročili Poljakom
• Poljakom v Varšavi je bilo povedano iz Londona, da je vstaja preračunana v zvezi z bližanjem rdeče armade in da je bistveno važno, da prevzamejo javna poslopja in obče-valna središča, preden dospejo sovjetske sile. Vstaja se je začela 3. avg., ne 1. avg., kakor trdijo londonski Poljaki. Začela se je, ko je bil ministerski predsednik Stanislav Mikolaj-ezyk if .ifi v Moskvo. Med za-fbgaim. Ici.šo jih s parašutaim* spustili doli Poljakom v Varšavi, so bile britiške vojaške puške .303 kalibra in strelivo, Bren puške in majhne ročne strojnice, najbrž Sten puške. Te zaloge so bile spuščene v posebnih zabojih, ki jih znajo hitro odpreti le tsiti, ki so bili posebej poučeni, kako se to napravi.
Na tisoče pobitih
Kmalu potem ko se je začela vstaja, je Poljakom zmanjkalo streliva in ker je bilo njihoyo orožje angleškega kalibra, si niso mogli pomagati z zajetim nemškim strelivom, kar je bilo V veliki meri krivo, da se je cela zadeva ustavila. Znano je, da je bilo več tisoč Poljakov u-bitih v varšavskem nastopu. Nadaljne tisoče so Nemci ujeli in jih veliko, najbrž večino, na mestu postrelili. Nemci so hoteli do kraja zadušiti vsako vstaj-no gibanje in izpodkopati med varšavskimi Poljaki vsako zaupanje v kakoršna koli naročila in ukaze, ki pridejo od koder koli izven dežele.
SPORAZUM MED PATRIOTI V ITALIJI IN SLOVENIJI
Washington, D. C. — Dogovor o zvezi za medsebojno pomoč, ki naj pripravlja pot za celotno vojaško sodelovanje med italijanskimi in jugoslovanskimi gerilskimi silami, so podpisali italijanski in jugoslovanski patriotje. Tako poroča radio oddaja iz Sardinije, ki jo je popi- —--
sala za Vojni obvestilni urad 'Zvezna občevalna komisija.
"Ta dokument z eno samo | potezo peresa izbrisu je 20 let | fašistovske propagande, ki si je prizadevala upostaviti meje med Italijani in njihovimi so-, j sedi, posebno Slovenci," se je , glasila ta oddaja, namenjena , | Italiji. Glavne točke sporazuma , so v kratkem naslednje:
1. Krepka protinazijska propaganda med italijanskim in jslovenskim preprostim Ijud-
2.	Obojestranska medsebojna organizacijska in tehnična pomoč, da bo mogoče lcar najbolj razširiti boj patriotov.
3.	Na krajih mešanih narodnosti narodni osvobodilni odbori za vsako posamezno narodnost.
4.	Po delavnicah in tovarnah bodo osnovani delavski odbori za skupno vez, ki bodo za vse delavce brez razlike narodnosti, verskih in političnih nazi-ranj.
5.	Takoj naj se začne izdajati list v obeh jezikih.
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 25. avgusta 1$44 -— i i' - » —
AMERIKANSKI SLOVENEC j;
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene ] list v Ameriki.	Newspaper in America. }
Ustanovljen leta 1M1	Established 1801
Ishaja TMk tank la p«i«k	Ixsued mrj Tuesday and Friday
Izdaja in tiska: <	Published by	1
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. <
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office: i
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina«	Subscription:
Za celo leto _„.$4.00 For one year_$4.00
Za pol leta------2.00 For half a year____2.00 1
Za četrt leta------1.25 For three months ______s- 1.25
Za Chicago. Kanado in Evropo: Chicago. Canada and Europe:
Za celo leto.................44.50 For one year_$4.50 <
Za pol leta -- 2.35 Fop half a year_ 2.25
Za četrt leta-------;__1.50 For three months_____1.50
Dopisniki so prošani. da dopise pošljejo vedno malo preja, kakor sadnj« ura pradno ja list zaključen. Za torkovo številko morajo biti dopisi v uredništvu najkasneje do petka zjutraj prejini teden. Za petkovo številko pa ; najkasneje do srede juira. — Na dopise brez podpisa se na ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača.
POZOR 1 Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni mesec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno.
Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
DVANAJSTA REDNA KON-VENCIJA DR. S V. DRUŽINE
Prihodnji teden se bo vršila v Chicagi dvanajsta redna konvencija Dražbe sv. Družine. Glavni odborniki in delegacija se bo zbrala že v nedeljo k slavnostni cerkveni proslavi tega dogodka, popoldne pa bodo imeli slavnostni banket in bogat govorniški in kulturni program.
Konvencija katerekoli organizacije je važna zadeva. Posebno važna zadeva je vsaka slovenska konvencija v tej deželi. Saj baš naše slovenske konvencije kažejo, da imamo Slovenci v tej deželi nekaj svojega, radi česar se zbiramo vsakih par let na zborovanje, kjer naši zastopniki sklepajo za naše podporne organizacije nove postave in nova določila.
Amerikanci pripisujejo konvencijam svojih organiza- ; cij, pa bile take ali take, zelo veliko važnost. Konvencije j vodijo-z največjim pompom, da tako pokažejo vsej svoji I okolici in vsej deželi, kaj se godi ob takih dogodkih. Mi Slo- j venci smo seveda bolj skromni, pa je morda to naša napa- I ka. Posebno še mi katoliški Slovenci se s svojimi konven- j cijami kar nekam za yogal skrijemo v primeri s konvenci- J jam! ameriških orgaiiTž&ČfJ.	'
Naše organizacije res niso tako številne in bogate kakor ameriške. Pa nič zato. Imamo jih in tu so in z njimi se lahko postavimo in ob naših konvencijah smo lahko glasni, da nas čujejo, da živimo in da smo tu. Naše podporne organizacije potrebujejo zlasti v sedanjem času posebne 1 pobude, ta pa mora priti le ob velikem zanimanju, katero \ mora razgibati mase in v njih vzbuditi željo, da se začno j resno zanimati, kaj organizacija predstavlja in kaj ima za r nje. Ko enkrat pride do tega, je že veliko pridobljenega.! s Ce se ustvari zanimanje, je prvi korak napredka že dosežen.
Konvenčni pripravljalni odbor se je zadnje tedne veliko t radii, da bo kar se tiče slovesnosti same to prav odličen dogodek med nami. Upati je, da bodo tudi naši mentorji, to je voditelji,' storili svoje, da bo ta dogodek idejno uspel in s tem dvignil poživi jen je katoliškega gibanja med nami. To je mogoče doseči le ob narodnih shodih, kakoršni so ob času konvencij. Taki sestanki so zelo velikega pomena in lahko prineso velik uspeh, če so pravilno in primerno času izvedeni. To se lahko učimo od ameriških narodnih konvencij.
Bodimo odkriti. Zadnje čase se po vseh naših naselbinah čujejo tožbe, da se članstvo več ne zanima za društvene seje, za agitacijo za novo članstvo in še za marsikaj drugega ne. Te tožbe ponavljajo tajniki v svojih vabilih na seje, in res je tako. Iščemo vzrokov, pa pravih ne najdemo. Tudi bo resnica, da so seje takozvanih "naprednih" dru-! štev bolj obiskovane kakor seje naših katoliških društev.! Kje je vzrok ? • Nekje je. Iščemo ga, pa se zdi, da v pravo jt smer ne pogledamo. Kaj pa dela naše društvene seje za-;^ nimive? Ali samo suhoparno razmotrivanje o groših, kiij* se izdajajo za bolniške in drage podpore? Tega se človek1 kaj kmalu naveliča. Drage reči so, ki dvigajo in razgiba-vajo ljudi. To so razne miselnosti, ki nas pograbi jo in Ui dvignejo v akcijo, da gremo z navdušenjem naprej. Mi ka-! !li toličani imamo bogato neizčrpno miselnost krščanstva, ki * je vredna vseh žrtev in dela, če pravilno pojmujemo naš si namen tu na zemlji. Katoliško občestvo ima v sodobnosti se velike naloge, rešuje jih pa počasi.	|p<
Govorimo o povojnem svetu, o povojnih mednarodnih ureditvah. Vse prav. Toda kake bodo te ureditve, če jih " bo urejeval le brezbožni svet? Ni težko uganiti, po kakem j J< kopitu bodo narejene. Potem se bomo zopet vprašali, ka- ^ ko da je do vsega takega prišlo. Današnja doba potrebuje kc borbenih katoličanov, sposobnih energičnih voditeljev, ki til znajo dajati prave ideje, ki znajo biti zanimivi voditelji. P' Brez takih ni nič in nič ne bo.
Prav tako je tudi z našimi društvi in organizacijami. "i] Stokamo m jočemo, da ni več zanimanja za seje, ne za kaj T drugega. Pravega vzroka pa ne znamo najti. To kaže, da te<
z nami nekaj ni prav. To je zelo važno vprašanje, ki zah-1 teva nujne pozornosti, pa tudi nujne revizije in preuredbe. I Mi moramo na plan, mi moramo na novo oživeti, mi moramo zakuriti med nami nove kresove novega bolj navduše-1 nega gibanja in življenja. Narod je treba prepričati, da I so zanj katoliška društva in katoliške organizacije najbolj i potrebne, ne samo radi materielnih podpor, pač pa tudi ra- ■ di ideoloških smernic, krščanskih načel, ki so temeljna j podlaga za življenje sleherne družine in poedinca, ki imajo v sebi jamstvo in podlago za srečno bodočnost naših bodočih generacij. Brez krščanskih smernic in načel stoji vsakdo na nevarni sipini. Organizacije, ki stojijo na teh; načelih, bi morale biti med narodom najbolj priljubljene, in vsakdo bi moral spadati v nje. Dolžnost naših organizacij je, da narod o tem pouče in da ustvarijo baš na tej bazi zanimanje zase med narodom.
Zdaj živimo v novem času. Pred petdesetimi leti so bile druge razmere, kakor so danes. Takrat je bil delavec le sam nase navezan; zaščitnih socialnih zakonov ni bilo. Takrat so se ljudje zavarovali bolj radi smrtnine in dragih podpor, kakor pa danes. Zdaj vlada skrbi za brezposelne, za postarane, prilik za živijensko zavarovalnino je pa mnogo in vsestransko ugodnih. Zato samo to našega človeka ne vleče več v organizacije. So pa ideološke sile, ki delujejo. Ce ga dobite, da se pridruži, vaši miselnosti, bo ves vaš in bo za vas delal. V naših katoliških organizacijah je treba zopet oživeti večje zanimanje za katoliško miselnost in s to osvajati mase. Seveda je treba za to posebnih načrtov, ki morajo biti temeljito zamišljeni. Ampak koncem konca se tak trud izplača za organizacijo in katoliško miselnost.
Med nami ameriškimi Slovenci je zadnja leta v tem oziru neka mlačnost, ki nikomur nič ne koristi, pač pa lezemo vsi v neko brezbrižnost, ki je pa usodna. Če bomo hodili po teh potih naprej, bomo tupatam za kakih pet gro-šev gospodarsko napredovali, obenem pa ideološko nazadovali in zaspali. *
Mi iskreno želimo, da bi dvanajsta redna konvencija DSD v tem oziru pograbila zastavo katoliške miselnosti med nami in jo dvignila ter začela korakati pogumno naprej. V škodo ji to ne bo, ampak le ,v korist!
ZELJA SE MU JE IZPOLNILA!
North Chicago, 111. 1
Pvt. Fred Zalaznik, iz 1204 1 Lincoln St.", North Chicago, ki ie čitateljem Am. Slovenca že 1 snan iz dopisov rojakinje Mrs. J rennie Keber, si je želel, da bi * nogel kdaj videti Rim in fine <
itavbe v tem mestu. Želja se mu ]
<
s
»	S'
Pvt. Fred Zalaznik
g
& izpolnila, kakor popisuje v v ismu, ki ga je poslal svojim n taršenj Mr. in Mrs. Joseph Za-iznik.- Pismo sledi. Dragi domači! Končno Sem ? ospel do tega, da Vam lahko ^ a pišem pismo. Zadnji mesec ^ isem prejel posebno veliko po- , e od Vas. Upam, da se ni kaj * udega pripetilo doma, pa mi- ^ im, da se ni, ker je zadnje ča- g< i sploh prišlo sem zelo malo ošte.	si
Ne v<?m, kako je to, vendar P' i ta edini slučaj nam je dovo- S] eno, da lahko popišem in po-im, kje sem bil. Bil sem v Ri- b< u, glavnem mestu Italije, in j ) sem bil tam, sem obiskal Va-' bi kan. Rim sam je v resnici na- uj •edno in snažno mesto. Notri to res nekaj imenitnih moder- dj h stavb, povrhu tega pa ima K! di mnogo zgodovinskih po- pj »pij. Najbolj mi je ugajala ka- bi drala sv. Petra. Kakšen krajjpr
........-
vam je to! Ni je na svetu stavbe, ki bi bila tako lepa in je tudi največja katedrala na sve-)4 tu- Dvainštirideset oltarjev je v ki katedrali in na: spovednicah so i ie napisi za različne jezike, ki se •s. govorijo. V vseh jezikih lahko bi spovedujejo. Strop izgleda, kot le da^je kakih 40 čevljev visok, m resnici pa je 120 metrov ali i okrog 375 čevljev visok. Kate- : drala je dolga 632 čevljev. Pre- \ cej truda je treba, preden se pride na vrh kupole. Sel sem 1 prav do vrha in naslednji dan i j so me prav zares bolele noge. 1 Nič manj ko 700 stopnic vodi do < vrha kupole. Ne vem, kako so 4 vse to napravili, ko so to kate- s dralo zidali, ker je vse zidano i iz celega marmorja in strop t nad enem izmed oltarjev je iz L čistega zlata. Slike so mozaik! in so delo slavnega Michelan- i: gela. Napravljene so bile pred več ko 300 leti in so na celem! svetu najboljše svoje vrste. Zdi j se mi, da bi lahko popisal dvaj-1 set strani, pa bi še ne mogel' vsega omeniti, vendar uživati I lepoto teh slik ni mogoče dru- k gače, kakor da jih človek sam | u v vidi, ker se njihova lepota sploh' c n ne da popisati.	i
XT	' 15
-Nemci niso niti praske na- z pravili na Vatikanu in celo Rim n
0	izgleda prav tako, kakor je v d mirnem času; tako pravijo ljudje tukaj. Zadnjič sem' se pe-j?
•	na poulični železnici, česar 11 že precej dolgo časa nisem mo- p gel storiti.	h
5 Prihajam do konca tega pi- C
sma in upam, da bo kaj Vaše r P°šte res prispelo do mene. K - Sporočite mi kako vrstico kma- d . lu. Do tedaj pa pozdravljeni in . bodite srečni.
U Pvt. Zalaznik je v vojni službi od januarja 1942. Prej je bil
•	uposlen v Johnson Motor Co.:
1	tovarni v Waukeganu, 111. Spa-[ni jda k društvu sv. Jožefa št. 53 Ji KSKJ v Waukeganu. V enem O prejšnjih pisem, pa tudi ko je je I bil doma na dopustu, je izrazil pi j proti svojim staršem željo, da^cs
-'bi rad videl Rim, če bi bil kdaj i . poslan prek morja. Ta želja se < „! mu je zdaj izpolnila.
Joseph Zore.
-0- ;
T IZ FARMASKE PRESTOL-
•	NICE
Willard, Wis.
I; Tu je umrl Mr. Fratok Lesar, i j V dveh dneh je bil zdrav in mr-! tev. Več o tem bom poročal v j:prihodnji izdaji Am. Slovenca. Že dalj časa bolan je Mr. Valentin Jeras. Zdravje se mu 1 kar noče nič na bolje obrniti.
-	Minulo nedeljo je imelo dru-' i štvo"najsv. Imena sknpno sv.
obhajilo. Vsa čast vam, člani e ker ste v tako obilnem številu e pristopili k obhajilni mizi. Po _ maši pa smo šli v župnišče, " kjer nam je samostanski brat " pripravil res kaj okusen zajtrk, Father Raphael pa so oskrbeli i- tudi, da je še vsak dobil en gla-a žek onega od trte. Na misel mi je prišla tista storija, ki pravi g "miza, obloži se!" Father Rafaelu kakor tudi bratu Pavlu e pa hvala lepa in Bog plačaj, t Prihodnje skupno obhajilo h bo meseca oktobra za časa 13 ' i- ujme pobožnosti.
0	Ludvig Perushek. -o-
AM. SLOVENEC MU UGAJA Watertown, N. Y. Cenjeno uredništvo! >_ Hvala Bogu, da moje dolgo in nestrpno prizadevanje za na-ročitev Vašega lista ni bilo zaman, ampak učinkovito, ker ga a sedaj redno prejemam. (Pojas-. nilo' uredn.: Dopisnik je bil v tistem času ameriški vojni ujetnik.) Tudi Vašo dopisnico sem prejel. Najlepša hvala. % Lahko si predstavljate mojo J nepopisno srečo in veselje, ko j S po več letih zopet prejemam | zopet slovenski list, ki me ne-
•	j kako dušno tesneje združuje in
•	S povezuje z našim daljnim naro-
•	dom.
Kot telo potrebuje materijal-
•	i ne hrane, tako tudi duh hrepe-
•	ni po verski tolažbi, po kaki j
•	vzpodbudi, po razvedrilu, po'
-	novih smernicah, nad vse" pa po 5 sladki materinski besedi, ki mi
-	je do sedaj nobeden tujec s svo- , 7 jim še tako starodavnim jezi- i
>	kom in še tako zanimivim tis- j
1	j kom nikdar ni mogel dati. Pri-,
>	j znati moram, da samo v Vašem t listu sem dobil potrebnega duš-, nega razvedrila in zaželjenega
i poduka in smernic za današnje I
-	življenje, kar mi je bilo več let ■ popolnoma zastrto. Je več član-
( kov, ki jih prečrtam po dvakrat, i t trikrat, potem pa dam še kateremu drugemu tovarišu prečita- j ti. Z veseljem tudi prebiram članke in dopise iz daljnih naselbin, ki pričajo, da je Vaš časopis res dobra in učinkovita vez med tako majhnim in raztresenim narodom širom cele Amerike.
Zaključim z najlepšim po- : j zdravom.
Pvt. Jože Brecelj. j
RACIONIRANJE
Wauwatosa, WU. ]
Poglejte kravo, kak se reži, j ker v koži svoji še leži, umetno usnje pa stori, " s da njene kože treba ni. —
Rdeči tikeci visoko so spet, p zdaj za funt jih gre deset, 1 nevarnosti nobene ni,	t
da kravo pohrustal bi jaz ali ti. 1
Kokoši odmerkov proste so,
; in jajca njihova prav tako,
postava taka je povsod, '
hudo je za kokošji rod.	r
c
Čudna to naredba je, ; g če pomislimo na vse. 9 j v Krava pač vzrok ima, 1 * C da veselo se smehlja.	ti
Math. R, Sedlar. V
-o--11
NAZNANILO
Chicago, III.
Na zadnji redni seji podruž- f* nice štev. 8 Slovenske, Sekcije Jugoslovanskega Pomožnega P Odbora in podr. štev. 60 SANS w je bilo sklenjeno, da se to jesen priredi v Chicagi velika veseli-,J1 ca, katere ves čisti dobiček bo
i žel v pomoč Ameriškemu Rde-i čemu križu. Ta prireditev se bo vršila v nedeljo 19. novembra 1944 v slovenski šolski dvorani-
sv. Štefana, Cermak Rd. in, Wolcott Ave. Natančen program bo objavljen pravočasno, za sedaj le prosimo vsa slov. društva, klube "in organizacije, - da na isti dan ne prirejajo svo-v jih prireditev, ker s tem bi ško-,. dovali sebi in nam.
Rodoljubni pozdrav, i John Gottlieb, tajnik. -o-
-PO ARGENTINI SEM IN TJA Piia Bar. Janez Hladnik
1 Buenos Aires, Argentina.
a
o . - (Konec) MINUT AS A TODA HORA . ..
>t Krenil sem dalje In obšel li vse vogle prav tja do postaje, t_ kjer sem upal najti kako šum-li no gostilno, kjer Človek dobi ri prigrizek in prilizek po volji. i_ Ko sem stopal' skozi drugi gaj, u sem pač slišal smrčanje iz vseh klopic, toda iskane postilne ni o bilo nikjer. Tamle pa bo ne-3 kaj! . . . "Rotiseria. Minutas a toda hora," je glasno oznanjal napis. Vendar nekaj! . . . Pridem blizu. S perziano so ^ bila zaprta prva vrata ... No to ni važno. Z. vogla bodo po-tovo odprta! . . . Spet perzija-0 na in še z železnimi zapahi jb bila zaklenjena. In prav tako tudi na drugi strani vogla . . . a "Minutas a toda hora" . ... Do-gnal sem, da ima v Catamarki vsaka ura peč "minutos," "mi-t nutas" pa od 14 — 16 ure ni ker tisti čas Catamarea zaspi vsak dan kot zakleti grad. o Še naprej sem taval in sle-dnjič našel nekak bufet, kjer n sem dobil prostor pri mizi in poskrbel tudi za želodčne po-' trebe. Pozanimal sem se, če je ^ tam kaj naših ljudi, pa sera zvedel, da bi jih zastonj iskal. ^ Pač bo nekaj naših na delu nekaj odaljeno zunaj, kjer de-. lajo jez JumiaJ, toda v mestu ' Catamarki pa menda ne bo hi-kogar.
o
NA BOŽJI POTI
L |
Catamarea je mesto, ki ima j" nekaj čez 30.000 ljudi. Prvotno ^ glavno mesto v "Dolini" je bilo San Juan de Rivera, usta-" j novljeno 1. 1558. Mesto so Indijanci napadli in porušili. Spet je blo pozidano in so ga | še drugič porušili Indijanci Calchaqui. Šele 1. 1683 je bil ' i postavljen temelj sedanji Ca-'itamarki; na starem, prej oddaljenem mestu pa-so ostale le razvaline. Polno ime novega mesta je bilo San Fernando de | Catamarea.
Ker je dežela pomaknjena [ daleč notri v gore, ker je radi * I suhega podnebja kaj malo j privlačna za tujca, ki je iskal ' | plodnega polja ob lepih rekah, zato so one skrite dežele ostale dolgo pod strašilom indijan-1 skih domačinov, kateri so se pomaknili v one kraje in tamkaj živeli od paše in lova. Sem pa tja so pa tudi zalotili kje kake bele priseljence, katerim so pobrali imetje in glave.
Prov. Catamarea ima 71.000 kv. km. površine ter 180.000 prebivalcev. Zadnji čas je začela gospodarsko bolj napredovati, ker
so odkrili mnoga bogata ležišča raznih rud, a je rudarstvo šele v početnkih. Obetajo pa, da bodo v kratkem pridelovati tamkaj mnoge preko-ristne rudnine kakor baker, cink, železo, zlato . . . Tino- \ gasta in Andalgala sta najvažnejša kraja industrijske ' Catamarke, in ležita dalje pro- J ti zapadu. Tudi do tja vozi 1 vlak, a ne skozi mesto Cata- £ marca temveč skozi La Rioja./ Catamarea pa ima ^no, kar J je bogastvo tega mesta; Lahko se reče, da to mesto živi od * božje poti "Marije del Valle," ^ prav kakor živi Lujan od ro- , marjev.
Zgodovina tega kipa Marijinega sega v leto 1670.
■
(Dalje na 4. strani), o
:| DOGODKI |
Ranjen
Chicago, 111. — Mrs. Antonia _' Bergant je: prejela obvestilo od j vojnih oblasti, da je bil ranjen na dan invazije Francije, 6. junija, njen mlajši sin Fred Ber^ - gant. Tudi njen drugi sin se na-^ haja v vojaški bolnišnici; na " bojnem polju ga je povozil truk. Za svojo hrabrost je bil odlikovan.
Not grob
West Mineral, Kana. — Tu-I kaj je umrl Ignac Cerne, star 65 let, doma od Štange pri Liti-t- ji. V Ameriko je prišel 1. 1904.
Zapušča pet sinov (tri pri vo-». .jakih), štiri hčere, ženo, tri i, brate, sestro in štiri vnuke, hj _
» L Poatal lieutenant -
j Bradley, 111. — Sgt. John Lu-s stig, tukajšnji poštar, sedaj v vojaški službi, ki je bil pred
•	j kratkim v avdijenci pri sv. oče-° tu, je bil zdaj povišan v 2. po-
0	iročnika.
! ■
Povišan
fi Chicago, 111. — Cpl. Frank ° Tomažič Jr., sin našega tiskar-
•	ja Mr. Franka Tomažičai je bil ^(pred nedavnim v Angliji povi-:1 šan v sergeanta.
l:l " -'! j	V bolnišnici
51 Kemmerer, Wyo. — Sopro-iga zastopnika Am. SI. Konsta iPodlesnika leži bolna v bolniš-^ niči. Bog dal, da bi kmalu <h zdravela in se vrnila domov, e ker jo doma jako pogrešajo.
Pošiljat ve vojakom -
u Chicago, 111. — Poštni mojster v Chicagi Ernest J. Kruet-^ #en naznanja, da poštni, urad ?avoje do 8 un-cev/ za Tcatere je poštnina plačana po pisemskih pristojbinah, ter so namenjeni osobjti naše armade prek morja. V teh slu-čajih ni treba posebne zahteve | od strani tistih, ki jim je poši-iljatev namenjena. Ne smejo pa biti v teh zavojih sladkorčki a}i kakoršen koli živež. Parcele, ki vsebujejo predmete notranje " vrednosti, ki jih je vojak zahte-j val, kakor tudi važne listine, se . lahko registrirajo po tej odred-_ bi.
Padel s cerkve ~ - '
Joliet, 111. — V torek, 15. 4 avg., se je tukaj ubil Frank Stangle, star 62 let. Popravljal ^ je cerkev sv. Jožefa in padel s . strehe, pri čemer je dobil smrt-} ne poškodbe. Priča tragičnemu j: prizoru je bil njegov 13-letni
sin James.
'j _
Poroke
Milwaukee, Wis. — Poročili so se zadnje dni: Alois A. Go-| dec, 516 W. Bruce St., in Dolo-| res E. Tomczyk, 709-A So. 6th
1	;St.; Robert J. Rožnik, 1539 So. ,72nd St., in Kathryn M. Du-mak, 8632 W. Maple St. — Bilo srečno!
Rojak, umrl
Milwaukee, Wis. — Dne 3. avgusta je preminil v starosti 57 let rojak Martin Vranich, 1139 So. 1st St. Zapušča svaka in svakinjo ter več nečakinj.
I	Padel za domovino
Milwaukee, Wis. — Družina John Marinko, 924 So. 5th St., je te dni dobila od vojnega de-partmenta obvestilo, da je njih sin, sargent Jack, 16. junija padel na italijanski fronti. Prvot-'no je bil štet med pogrešane. ^Bil je star 27 Jet in k vojakom je bil poklican v oktobru 1942. Poleg staršev zapušča še ženo Violo, 5-letno hčerko Joan in 3-letnega sinčka Jerry j a.
-o-
"Amcr. Slovenec" je vez, ki ' druži ameriške Slovence od • obale do obale.
™ggg=3===U t.....I 11	J
PRAVDA SLOVENSKEGA
NARODA
•
Znamenja se pojavljajo, da sedanja globalna vojna jadra k svojemu zaključku. Zaključek lahko pride vsak čas — lahko se tudi vleče še nekaj časa — a blizu je. S tem dogodkom pa pride čas, ko se bodo po Evropi postavljali in prestavljali mejniki med državami in narodi.
Slovenski narod ima košček svoje zemlje pod Triglavom. Ta njegov -prostor je bil obsežnejši in večji svoj čas.; .Toda večji narodi, predvsem Germani in Latinci že nad| 1000 let vgrizavajo v to zemljo ih mnogo so je že odgrizli, požrli in potujčili. Kdor je količkaj seznanjen z zgodovino našega naroda, mu je to znano.
Slovenci so se priselili na zapa$ po razpadu hunske države, katero je vladal Atila, ki je umrl leta 453 po Kristusu. Od nekdaj je bil naš narod demokratičen in njihov družabni red je bil osnovan na enakopravnosti. Plemstva Slovenci niso imeli, kakor Germani, ki so smatrali svoje kneze in vojvode za ljudi višje vrste, za potomce bogov, katerim je treba izkazovati češčenje in udanost. Slovenci so bili, kakor drugi Slovani, poljedelci že od nekdaj. Svoje-lastne grude so se vedno trdno držali. Njihova zgodovina je kaj pestra, pa tudi častna in slavna. Slovenci so bili nekaj časa svoji gospodarji, a so prišli kmalu v nemško robstvo, ki je trajalo nad tisoč let. Mnogi drugi narodi bi morda izginili v takem robstvu. Naš slovenski narod je šel skozi vse Kalvarije in je še danes tukaj, ako tudi v zmanjšanem številu.
Po prvi svetovni vojni smo Slovenci upali na popolno zedinjenje vseh Slovencev, a to upanje se ni uresničilo. Italijani in Nemci so dobili na našo škodo nekatere najlepše dele slovenske zemlje. Upali smo na pošteno preuredbo, ki je pa ni bilo. Prišel je nov vihar, ki je žadivjal tudi čez na§o domovino in stalno divja po njej že skoro štiri leta. Po tem viharju izgleda, da bodo po vsej Evropi narodne politične meje vseh narodov in držav preurejene. Vsi narodi naglašajo svoje pravioe. Zakaj jih ne bi tudi slovenski narod, ki že nad tisoč let prenaša zapostavi jen je in najhujše krivice, samo zato, ker ljubi svojo zemljo in noče živ v grob, da bi mogli tujci seči po njegovi zemlji. Tudi to je vse znano.
Narod doma na slovenski zemlji je še vedno pod okupatorji in ima zayezana usta. Nekaj njegovih sinov in hčera nas je zunaj po svetu. Mi lahko govorimo in začeli smo govoriti. Tudi organizirali smo se, a pocepljeni po raznih prepričanjih v enotno delo vsi skupaj kar ne moremo. Za tako skupna delovanje je treba posebne modrosti, s katero pa, kakor izgleda, nismo preveč založeni. Nekaj se dela, in koncem konca je bolje jtudi nekaj kakor pa prav nič. Kjer je nič, je le sam goli nič. Kjer je pa le nekaj, je pa že nekaj, kar je že. Zakaj in čemu to omenjati?
Pravkar so se razširile po svetu vesti, da je bil najden neki dokument, ki kaže, da je maršal Badoglio podpisal, da Italija odstopi Jugoslaviji mesto Zader v Dalmaciji in Reko z Istro. Nikjer pa nič ne omenja naše slovenske Primorske, Goriške in drugih krajev. Vest je sicer prišla iz osiščnih krogov in jo je treba vzeti ria znanje s pridržki, pa je vendarle mogoče, da je zopet k*ka kupčija vmes in da bo slovenski narod pri tej kupčiji oškodovan. Merodajni krogi v Washingtonu in Londonu so poučeni glede teh zadev. Kako bodo rešene, je pa druga zadeva. V politiki so barantanja na dnevnem redu.
Kakor zdaj izgleda, omenjajo le Jugoslavijo. Sedanji ministerski predsednik je Dr. Subašič, Hrvat. Dobila bo le Hrvatska, Sloveni jeniti ne omenjajo ne.
* Mi se le bojimo, da bomo Slovenci v velikem dogodku zopet zamudili bus, če ga že nisiho. Ko bo prepozno in že vse določeno, se bomo prebudili. Potem bomo vpili, zdaj se pa prepiramo, kdo naj nosi zastavo in slavo med nami. Jezili se bomo na tujce, pa bi se morali sami nase, pa na svojo neprevidnost. Kdor si lastne hiše ne zna pravilno zamisliti, je bo tudi težko kedaj znal pozidati. Na prvem slovenskem kongresu so govorila le čustva, pamet in modrost sta stali v ozadju. Zato smo dobili, kar smo dobili. Pravda slovenskega naroda pa mora še vedno pod mizo čakati.
Sprejemati zastopstvo naroda v tako usodnem času je velikanska odgovornost. Nisi odgovoren le sam zase, tudi za druge si odgovoren. Največja nesreča pa je, da dobrih, in res modrih voditeljev tako manjka, takih, ki bi se znali primerno sukati med diplomati in državniki in ki bi res kaj pomenili. Ni odvisno samo od tega, da je kdo izvoljen •in v zapisniku dobi saržo uradnika. Odvisno je od tega, koliko je tak, ki je izvoljen, res sposoben.
Poljaki se tudi ne razumejo med seboj. Pa le delajo in švigfcjo sem in tja. Zdaj so v Washingtonu,'zdaj v Londonu, zdaj v Moskvi. Povsod trkajo na vrata in to v prizadevanju, da bi jih lastni bratje preveč ne dobili podse. Nam Slovencem pa, ki nam grozi pogin pred popolnimi tujci, se pa ne zdi tako nujno. Zato rajši gradimo po starih jadnotarskih patentih svoj svet, sestavljamo dolge suhoparne zapisnike, v katere zapišemo vsako besedo. Pravo delo J>a čaka, ali pa se morda ne zavedamo, kaj je pravo de-16 v tej zadevi.
t Kdo bo zastopal Slovence ? Zdaj kaže, da je prišlo tudi v tem slučaju do sporazuma in če tudi radikalne struje zmagajo, bo Jug6šiavija ostala, kar je edino prav. V vod-
r Petek, 25. avgusta 1944 ^
AMERIKA NSKI SLOVENEC
Stran 8
GOVERNERJEV POKLON •
' '	---------- ■	^	-	- ■ I ■ ■ II.
Hl n	■ 1
Ko je bil Gov. Thomas E. Dewey, republikansko upanje, na potu v St. Louis, da se sestane z 26 republikanskimi governerji, se je ustavil v Sprin gfieldu. I1L, in položil venec na Lincolnov grob. Od leve: springlieldski župan John Kapp, Mrs. Dwight Green, illinoiški governer Dwight Green, Gov. in Mrs. Dewey.
TO IN ONO IZ 2IVUEN3A IN SVETA
. NEMCI PRIPRAVLJAJO DO-
>	MAČO JAVNOST ZA SLABE
VESTI
Berne, Švica. — Nemške radio postaje in nemški tisk zad-
>	nje dva dni objavljajo namigo^
-	vanja, da bo mogoče potrebno a iz važnih strateških obzirov
prepustiti Pariz sovražniku. V J nedeljo večer pa je berlinski radio komentator omenjal, da bo morda potrebno za nemško ' vbjsko, da odide iz vse Franci-i je, da bo ložje branila nemške
-	meje pred sovražniki. Kadar se a kdo ne more več braniti, je pač
["potrebno", da pokaže pete in [ beži!
-o-
KRUTA MATI
Chicago, III. — Devetnajst 1 j let stara .mati Mrs. Dybicz, ki je i; pred šestimi tedni porodila sin-) čka, ki so mu dali ime Dennis, . i je istega vsled tega, kakor je izpovedala, da ga nI ljubil« ta-! ko pretepla, da je imel otroči-» ček počeno lobanjo, zlomnjene 1 j obe nožice, tri rebrca in nalom-iiljeno vratno kost. Nečloveško | mater so zaprli, otročiček se pa j'bori s smrtjo v okrajni bolniš-j niči. Ko so 30 vprašali po vzro-'jkih, zakaj je to naredila, se je i izgovarjala, da je mislila, da ■'sinček ni od njenega moža. To-i žila je, da se je poročila pre-l i mlada, da je preveč dela z otro-
j ci, da bi rajši'deklico, itd. --
VEČ PROIZVODNJE ZA ' *	CIVILISTE
Donald M. Nelson, predsed-b i nik ravnateljstva za vojno proizvodnjo (WPB), pravi, da se ) - bo izvenvojaška proizvodnja ! zvišala za 30 odstotkov, kakor jj hitro bo Nemčija premagana, j i z drugimi besedami, naša pro-
izvodnja civilnih predmetov bo nekako na isti stopnji, kakor je bila leta 1939. , , Nemška podaja bo pomenila, da se bodo naša naročila za municijo znižala za okroglo 40 odstotkov, je povedal Nelson na časnikarski konferenci. Ko pride to v veljavo, bodo Zedinjene države izdelovale toliko blaga za civiliste, kakor so ga v letu 1939, obenem bodo pa še vedno lahko naredile zadosti vsega, kar bo potrebno za vojno z Japonci.
Predno se industrija spet prilagodi mirovnemu izdelovanju, bo nekaj časa v nekaterih panogah gotova mera nezaposlenosti med časom, ko se bo vršilo preurejevanje. Je pa tudi več izdelovateljev vojnih potrebščin, ki lahko brez vsakega odloga začngjo izdelovati civilne potrebščine. Za primer navaja. NaL»a»- ^industrijo gumijastih koles, poljedelskih strojev in tkanin. Pri vseh teh-vrstah dela čakajo že velikanska naročila za mirne čase, stroje bo treba pa le malo ali pa sploh nič spremeniti. Prehod se bo najbolj poznal v avtomobilski industriji, ki se je popolnoma preobrazila in je vse svoje možnosti prilagodila izdelovanju tankov, letal in topov.
-o-
VOJNI CAS Ko je v Houstonu, Texas, neki branjevec naravnal svoje kij use na Jimmie Jonesovo ga-solinsko postajo ter zahteval, naj mu umije konja, je Jones pozabil usta zapreti. Umivanje konjev ravno ne spada strogo v njegovo posrežbo. Ker pa med vojno ne dobi posebno veliko avtomobilov za umivanje,
j
se je pa le odločil, da umije branjevško mrho. Pri tem pa mu je rojilo po glavi, kaj naj napravi, če kdo pride in zahteva, naj mu kobilico tudi namaže!
o
NA BOLNIŠKI LADJI
Howard . K. Gray, sloviti zdravnik iz Mayo klinike, sedaj pa kapitan na bolniški ladji Solace, je bil presenečen, ko je videl, koliko možatosti in veselega razpoloženja je pri ameriških fantih. Takole pripoveduje: "Na poti iz Tarawa smo morali mlademu marin u odrezati nogo. Nekoliko se je solzil, ko smo mu povedali, da mora biti narejeno. Ko sem ga naslednje jutro po operaciji vprašal, kako se počuti, je rekel: "Dobro. Saj me je zdaj toliko manj in je toliko manj prilike, da bi me kje kaj bolelo." Potem smo imeli fanta, ki so ga čisto malo živega prinesli na krov; zadet je bil od japonskega strela prav od blizu in. krogla mu je odtrgala dobršen del prsi. Pa se je vendarle nazadnje nekako izlizal. Rekel je, da Japonci sploh ne znajo meriti; ko bi bil ameri-I ški marin streljal nanj iz take bližine, bi ga bil zadel ravno sredi čela.
Od Pearl Harborja, ko smo bili potisnjeni v vojno in smo imeli samo dve bolniški ladji na razpolago, smo v tem oziru napredovali toliko, da jih bomo imeli ob koncu letošnjega leta 24.
-o-
SCOTLAND YARD
Kdo ni bral doživljajev detektiva vseh detektivov Sherlock Holmesa! Ameriški fantje radi prebirajo detektivske povesti, oziroma sO že od malega po movie gledališčih videli vse polno takih predstav. Zaradi tega je mogoče razumeti, zakaj se naši vojaki v Londonu posebno zanimajb za slavno poslopje Scotland Yard, kjer je dom angleških detektivov, j Izmed vseh zanimivosti v Lon-__t_:_i
stvu so pa večinoma Srbi in Hrvati. Ti sicer poznajo naše j težnje, ampak lastna brada je prva. Hrvatom so prvi dalmatinski otoki. Srbom so prva naselja na jugu. Da bodo te dobili, bodo pristali na druge zahteve. In v tem je ne-i varnost, da bo naša Primorska, Goriška in Koroška ostala, J kjer je bila.
Dal Bog, da bi se motili v teh svojih domnevah!
prizor iz vojne
......... lili..........
Dim po bilki se ie ni razkadil, ko so si ameriški vojaki začel* ogledovati razvaline vasi St. Giles .. v Franciji. Namenjeni so v vas. toda oprezni morajo biti, da jih ne pogodi kakien sovražni strelec i* zasedo. V ospredju se nahaja razbit nemški tigrovski tank.
KAKO ZASLISUJEJO VOJNE UJETNIKE
/ ——
Zasliševanje vojnih ujetni- k kov je jako težavna zadeva, r vendar je tako važno, da se kaj j< izve od ujetnikov, da dotične s osebe vse store, da bi le kaj zve- b dele od ujetnikov. Vprašanja d je treba spretno premisliti in k morajo biti prilagojena osebno- e sti tistega ujetnika. V večini dr- r žav je zatorej navada, da imajo d za ta namen posebne tečaje za v častnike.	r
Ti častnikijse morajo pred- 1 vsem zavedati, da ne izprašuje- r jo kakega zločinca, česar se ti- i sti častniki, ki so v civilu kaki c preiskovalni sodniki, prav težko navadijo. Vojaško pravilo, c tako na primer francosko, pa r tozadevno pove: "Vojnih ujet- i nikov se ne sme ne mučiti ne ža- ^ liti. Slehernega ujetnika je tre- c ba izpraševati, kakor to zahte- 1 v a stopinja njegove izobrazbe." 4 Če se pa ujetnik brani, da bi 1 | kaj povedal, pa nima izpraše- s valni častnik — razen svoje besedne spretnosti — skoraj no- 1 benega tozadevnega sredstva i na razpolago.	1
Slehernega ujetnika najprej i pozovejo, naj pove, kako se j)i- ] še, kaj je, h kateremu polku 1 spada, kar bo vsak rad povedal, j da je potem zapisan v seznamu j Rdečega križa in bo mogel biti ] I v zvezi s svojci. Toda zasliše- i valni častnik hoče vedeti še ve- 5 liko več.	]
Predvsem mora zvedeti, kak- :
i *
sno orožje ima ujetnik. Zato ' 'preiščejo plinsko masko in ke- 1 t mično analizirajo njen filter, 1 da tako zvedo, proti kateremu strupu so nasprotne čete zava- , rovane. Preiščejo njegovo orožje, tako puško, eksplozivni učinek ročnih granat, udarnost patron. Ce ima kak ujetnik pri sebi veliko municije, ročnih gra-^nat in sveže napolnjeno "železno racijo", tedaj se lahko sklepa, da se bliža juriš.
Izjave ujetnikov, če jih je :
donu- smatrajo to hišo na prvem mestu. Vodstvo skrivne policije je moralo postaviti posebnega moža samo za to de^ lo, da sprejema ameriške vo-'jake in jim razkaže po poslopju, kar bi radi videli.
—.—o-
TUJEZSMSKO PREBIVALSTVO HITRO PADA
Metf tem ko je bilo leta'1940 v Zedinjenih državah 5,000-
000	inozemcev, jih je sedaj samo še 3,400,000, to je najmanj v zadnjih 35 letih.
Še nikdar ni v nobenem letu več tujezemcev dobilo državljanske papirje, kakor v » teku leta, ki se je končalo zdaj
1	30. junija in nam je prineslo 435,483 novih državljanov. V istem času so sprejeli v države samo 30,000 novih naseljencev. Na vsakega novega tuje-zemca je 15 prejšnjih dobilo državljanstvo. Nadalje med starejšimi tujezemci zadnje čase smrt kosi nenavadno pogosto, novih pa prihaja vedno manj. Vse to je odgovorno, zakaj je zdaj v Z. d. razmeroma
j tako malo takih ljudi, ki niso državljani. j j -o-
POMEN OTOKA SAIPAN
D asi je otok Saipan, ki so ga Amerikanci pred kratim zavzeli, na zemljevidu le majhna pikica, pomeni za Amerikan-ce nepopisno pridobitev, za Japonce pa najbolj usodepol-no izgubo. Od tega otočka je '] le 1,500 milj do Tokyo, skoraj naravnost proti severu. Ko se bodo Amerikanci gori zadosti j utrdili in založili, bodo iz tega oporišča lahko razbili celo Japonsko od enega konca do dru- :
j
gega. Prav tako se da priti od , tam z bombniki nad Filipine, Formoso in vzhodno kitajsko i I obalo.
kaj, pa je treba natančno pre-rešetati —in sicer tem bolj, če je ujetnik mnogo izklepetal, saj se zgodi, da je klepetal zato, da bi nasprotnike preslepil in jim dal napačna navodila. Častniki, ' ki zaslišujejo ujetnike, morajo natančno preiskati izjave in najti med plevelom zrnje; tedaj si pač želijo, da bi bil tisti ujetnik pač rajši molčal. Ujetnike lahko kaznujejo zaradi laži, a ne zato, če nočejo govoriti. Vendar se je v prejšnji vojni včasih zgodilo, da so ujetniki dali resnične in važne podatke.
Če ujetnik noče nič izpovedati, tedaj ga je treba na zvit način pripraviti do tega, da kaj izklepeta. Proti koncu prejšnje vojne, ko so bili vojaki sestradani, je storil kos mesa in steklenica vina kar čudeže. Saj "ne gre samo ljubezen skozi želodec", ampak tudi zgovornost spričo sovražnika.
Izpraševanje ujetih častnikov je pa še mnogo težavnejše, a zanimanje prrzasliševanju je tem večje, saj brez dvoma častnik ve? ve kot navaden vojak. Ponekod imajo v ujetniških taboriščih častnikov v stenah skrite mikrofone, ki prisluškujejo pogovorom med častniki. Kajpa takšno početje ni gentle-mansko, toda če je resnično, da so v vojski vša sredstva dovoljena, potem je to le nedolžna zadeva spričo drugih grozotnih "dovoljenih" pripomočkov. Seveda je pa spet to, da se častniki nalašč drugače pogovarjajo ko slutijo, da imajo mikrofone krog sebe.
Ostane pač tako, kakor je: pa navzlic najmodernejšim pripomočkom : Če noče vojni ujetnik sam od sebe nič izpovedati in če zaslišujoči častnik ni prav posebno zvit, potem pač ni nič — pa čeprav imamo mikrofone.
ZAMERILA
Ameriški vojaki imajo svoje šale, ki so včasih precej robate. Ko se je neki ameriški vojak poročil v Angliji in prišel z nevesto iz cerkve, ga je že čakala vojaška policija. Vzdignili so ga na jeep in odfrčali ž njim. Nevesta je gledala, potem pa omedlela. Pozneje, ko je prišel ženin nazaj in ji povedal, da je to stara ameriška vojaška navada, še vedno ni mogla razumeti, da bi bilo v takem postopanju kaj šale.
—o--,
o
NOVI POSTNI URAD
V Long Island City, N. Y„ se armada pripravlja na velikanski pritisk božičnega pošiljanja in gradi največje pritlično poštno poslopje v deželi. Stalo bo $3,000,000 in bo zgotovljeno 1. septembra, to je ravno dva tedna prej, ko se bo pričelo pošiljanje božičnih zavojev ameriškim vojakom prek morja. Pokriva 528,000i kv. čevljev površine, toraj več kakor Radio City. Med sezono božičnega pošiljanja bo notri zasposlenih 10,000 poštnih u-službencev in 2,500 vojakov. Pričakujejo, da bodo imeli za letošnji božič opravka z 90,-000,000 zavoji. Od tukaj gre pošta vojakom v Newfoundland^, Severnozapadni Kanadi, Greenlandiji, Icelandiji, Karibejskem okrožju, Južnem Atlantiku, Evropskem pozo-rišču, Severni Afriki, Srednjem Vzhodu, KitajskorBurma-Indi-ja pozorišču in Perzijskem zalivu.
Podobno poslopje, četudi manjše, gradijo zdaj tudi blizu mesta San Francisco, za pošto vojakom v Pacifiškem o-krožju.
-o-
OGLASI V "AM. SLOVENCU" IMAJO VEDNO USPEH!
r Stran 1
AMEftlkANSKl SLOVENEC
- Petek", SVgflfetŽ iSK* ^ ———»
' PISANE ČAROVNIJE
bivši gojenec etijopskega ko- i legija, dr. Munding^ piše r Ca- s rovniška književnost Abesincev i se je izza praznoverne dobe ce- j carja Jakoba (1434) do danes i kaj malo spremenila. Višek ča- 1 rovniške književnosti so magič- I ne knjige in zvitki izrekov. V : njih so molitve, zakletve, razni i obtedni obrazci, ki so prava t pravcata zmes arabskih, islam- l skih, judovskih, krščansko- 1 koptskih, grških — celo — sta- 1 v ro-egiptskih besedil. To je ne- 1 smiselna čarovnija, latovščina ] samih imen in zgodb. Čim manj • je kakšno pisanje razumlji- i vo, tem več skrivnosti in učin- i ka mu pripisujejo. Med abesin- i skimi vojaki pač ni nobenega, i ki bi ne imel vsaj po dvoje ča- i rovniških pisanj pri sebi in si- 1 cer ima navadno talisfhansko < pisanje: Lefalo, Cedek -in še i posebno: Zvezo pravičnosti. Po \ naše bi ju imenovali: potni list i življenja in potni list smrti. S ] prvim se Abesinec obvaruje ne- ] zgod in nesreč v življenju, žji drugim pa strahot smrti in one- ] ga sveta. Abesinec najbolj ča- s sti potni list smrti, ki ga pač ne 1 da iz rok. Dokaz temu je, da < imamo v evropskih knjižnicah in zasebnih zbirkah komaj 20 takih čarovniških potnih listov < smrti. Celo vatikanska knjižni- ] ca ima en sam izvod in sicer iz ] zbirke kardinala Štefana Bor- ] gije, ki se je zmeraj zanimal 1 za Abesince. -	j
Ce pa Abesinec sploh kdaj < da tak potni list iz rok, tedaj i ga pa gotovo ne da za denar, 1 marveč za steklene bisere ali ] za lepe bucike.	]
Kakšna je vsebina teh dveh ! potnih listov? Življenski potni i list, torej navadno čarovniško ! pisanje, je zmes zakletev in mo- i litev zoper bolezen, hudobne < duhove na zemlji in v zraku. Navadno je naročeno, torej prav osebno besedilo.
Življenski potni list r ki ga je imela neka ženska, ima tole besedilo: Ca, ca, ca. Nadangel Mihael in božja porodnica Marija rešita nas kolike, zbada-nja, revmatizma, migrene, mrzlice, padavice, nalezljive bolezni, od. mohamedanca in fakirja po teh svetih imenih, tvoja dekla Necehte Mariam." — Zdi se, da je imela Abesinka koliko, pa koj zaklinja bolečine v trebuhu: "Stresaj boke, premika-sti čreva". — "Gios, gios, gios — in ti MonOli, ki vežeš točo in
vetrove, zveži in uniči koliko svoje služabnice Necehte Ma- ] name." In dalje pravi čarovnija: "S takimi imeni se je rešil nekoč Salomon iz rok čarovnic. < Vprašale so ga: Kaj imaš v se- ] bi? — Odgovoril je: Slavo božjo. — Srdito je zaklicala ča-rovniška poglavarica: Bodalo ] sem! Zgrabite ga. — Tedaj je Salomona pograbila $arovoica Mešaj, da bi ga zabodla. Rani-j ] la mu je vrat. Salomon je zakričal: Lofham, Lofham, Lof-ham; Flocan, Flocan, Flocan. j1 — Nič se mu ni zgodilo in je | čarovnico celo oklofutal. Tedaj h mu je ona zai^rozila s svojimi, j njej pokornimi *abesinskimi ži-1 valmi, z oslom, z mačko, s kuro, z volom, s f>som, s hijeno, konjem, kozo, z ovco, lisico, 11 opico, levom, leopardom, s slonom in kačo. A Solomon se ni ustrašil in ji je dal še eno zauš- ! nieo z besedami: Lofham, Lofham, Lofham. — Tedaj pa je , planil iz njegovih ust čudovit angel in je zavpil sveto besedo: Mermen. — Po teh svetih besedah me rešite kolike, revmatizma, vnetja in smrti. Tvoja dekla Necehte Mariam." —
Še veliko večjega pomena pa je praznovernemu Abesincu drugo čarovniško pisanje: amu- 1 let smrti, zvitek pravičnosti — • Lefafa — Cedek. Tudi ta potni ■ list nosi Abesinec zmeraj s seboj. Besedilo zna na pamet m ■ ga pokopljejo z njim vred. Ta čarovnija ga varuje spričo "sil ; spodnjega sveta", zoper angele smrti, ki mu ovirajo pot v paradiž. Smrtni potni list je ponarejen po egiptski mrtvaški knjigi. Egipčani so napisali ča-; rovnije na zvitke in jih potisni- j li mumiji v krsto. Ko so Etijop- j ci ustanavljali svoje glavno me- j sto, in si iz Sabake 1. 728 pred Kr. spet osvojili Egipt, so se pač mogli naučiti egiptskih šeg.
Na "potnem listu" za na oni svet je napisano: "Kdor nosi to knjigo krog vratu, bo prišel v nebesa." Nato sledi nešteto imen, med njimi so razni obrazci : Lator — Arepo — Tenet — Opera — Rotas.
Bogati Abesinci imajo tak pergamentni zvitek v usnjati vrečici in na vrvici krog vratu. Revni pa kar. krog golega života. Če je pisanje še nečitljivo— I tem bolje — saj ga zna vsak na I pamet — in je to tudi že priporočilo — da je namreč "moli- i tev" čim večkrat uporabljal...
- ■ t * 0	!
[ VABILO NA PIKNIK
ki ga priredi
Schwab Boosters Club
V NEDELJO 3. SEPTEMBRA 1944 *
na Keglovem vrtu
V WILLOW SPRINGS, ILL.
Začetek ob 11:00 A. M. — Vstopnina prosta —
^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Za ples in zabavo bo
j-Foy sova godba.
IMffK^^H demokratski Precinct
Captain 27. Precincta
[^^^■JM	že veliko	Našim
ljudem	na
razpolago za razne na-
klonjenosti in usluge.
IL-^jnj^^^^^H Zato vabimo naše ro-
I	jake, naj posetijo nje-
.	gov piknik in mu poka-
zahvalo za
njegove usluge.
j t
Ne pozabite torej
njegovega piknika! ■_______
OGLASI V «AMER. SLOVENCV»
IMAJO VEDNO USPEH.
r t * t /

* Ustanovljena 19. dec. 1928 Cfttasgi, OL $$
Duh. svetovalec—Spiritual Advisor Rev. Milan Slaje, 1709 E. 31st St., Lorain, Ohio
Glavni Odbor—Supreme Coanmittes
Predsednica—President Mrs. Marie Prisiand, t 1034 Dillingham Avenue, Sheboygan, Wis. V I. podpreds.—First Vice-President Mrs. France« Rupert, 18303 Shawnee Ave., Cleveland, Ohio H. ppdpreds.—Second Vice-Pres. Mrs. Mary Coghe, 4517 Coleridge St, Pittsburgh, Pa.
III.	podpreds.—-Third Vioe-Pres. Mrs. Mary Shepel. Vi
5 Lawrence St. Ely, Minn.
IV.	podpreds.—Fourth Vice-Pres. Mrs. Frances Raspet,
305 Spring St, Pueblo, Colo, j V. podpreds —Fifth Viee-PrtS. Mrs. Mary Markezich, -2809 E. 95th St, So. Chicago, 111. Tajnica—Secretary Mrs. Josephine Erjavec, 527 No. Chicago St, Joliet 111. Blagajničarka—Treasurer Mrs. Josephine Muster 714 Raub St, Joliet I1L Nadzornice—Auditors ' Mrs. Mary Otoničar, 1110 E. 66th St, Cleveland, O.
]
Inkorporirana 14. dec. 1927 .H driavi Illinois. t. W
Mrs. Mary Lfenich,	v ,
609 Jones St, Eveleth, Minn.
Mre. Pauline Ozbolt 2028 W. Cennak Bd., Chicago, IlL . 6 iretovalni in porotni odsek—	j
Advisory Board	\\
Mrs. Frances Susel, predsednica 15900 Holmes Ave., Cleveland, O. Mrs. Ivanka Zakrajsek, 6059 — 66th Rd., Ridgewood, N. Y.
Mrs. Marica Kopach,
1217 S. 61st St, West Allis, Wis.
Mrs. Anna Kameen,	j
P. O. Box 767, Forest City, Pa. , Mrs. ROee Jerome, 214 Grant Ave., Eveleth. Minn. Prosvetni odsek—Educational Com. Mrs. Albina Novak, 4 urednica In upravnica "Zarje", ' 1135 E 71st St, Cleveland, Ohio Mrs. Anna Petrich, 2178 Burton St, Warren, Ohio
Miss Gladys Buck, 10036 Ave. L., So. Chicago, 111. Odbor za Mladino In razvedrilo— Youth & Recreation Board Albina Novak,
6701 Schaefer Ave., Cleveland, O.
• Frances Bogovich,
6701 Schaefre Ave., Cleveland, O. Lillian Kozek,
2244 So. Wolcott Ave., Chicago, Hi
PO KONČANI KAMPANJI
Kampanja, katera se je letos 1 vršila pod spretnim vodstvom 1 urednice Mrs. Albine Novak, kel i je uspešno zaključila. Prinesla i je kar 595 novih članic.	1
Prvo nagrado v tej kampanji je letoš pridobila podr. 25 v 1 Clevelandu. Ta nagrada je po j štirih letih prvič šla iz Jolieta. i Na drugem mestu sta kar dve i podružnici in sicer podr. 20, Jo- 1 liet, ter podr. 31, Gilbert, Minn. Na tretjem mestu pa#je podr. 2, ! Chicago.	i
Prva zmagovalka je tajnica : štev. 25, Mrs. Mary Otoničar, ki je tudi kot glavna uradnica ' predsednica v nadzornem od- : boru. Na drugem mestu je Frances Knaus, tajnica štev. 31 v Gilbert, Minn. Na' tretjem mestu je pa Mrs. Mary Terlep, blagajničarka podr. 20 v Jolie-tu, ki je bila poprej kar štirikrat po vrsti zmagovalka.
Nagrade se bodo letos oddajale na bolj slovesen način. 2e na Zvezin dan je bila predstavljena zbranim udeležencem v Lemontu prva zmagovalka Mrs. Mary Otoničar. Druga zmagovalka je bila predstavljena na Zvezin dan v Minnesoti, katerega so imele dne 6. avgusta podružnice po Minnesoti. Nagrado je tam šla oddajat kampanjska načelnica sama, Mrs. Albina Novak. Tudi pri podr. 20 v Jolietu se bodo nagrade delile na redni seji v mesecu septem-Ibru ter se bodo ob tem času ka-zale filmske slike o našem letošnjem Zvezinem dnevu in tudi druge zabave bo v izobilju.
»	\	. . .-r	.1» .J
Toda glavna in prva nagrada podružnici 25 bo pa oddana po gl. predsednici Mrs. Prisiand sami, ko se bo mudila v Clevelandu prihodnji mesec.
Članice, katere so pristopile v tej kampanji, bodo gotovo pripomogle pri napredku organizacije. Radi tega jim Častitam ter jim kličem: Dobrodošle med nami!
Ako je pa katera še v naselbini, kjer se čitajo te vrstice, da še ni naša članica, toda želi biti med nami, naj piše na spodaj podpisano, in vse informacije, kako postati članica, jr bodo rade volje podane.
PO ZVEZINEM DNEVU. Naj se na tem mestu še zahvalim vsem romarjem in vsem u-deležencem, kateri ste prišli od blizu in daleč v Lemon t dne 23. julija. Enako vsem gl. uradnicam, delavkam in delavcem, vsem krožkom, čč. gg. v Lemontu in enako čč. sestram v Lemontu, ter pevkam in vsem, kateri ste bili na programu, ter sploh vsem, kateri ste pripomogli s svojo navzočnostjo, da se je Zvezin dan tako lepo zaključil. Naj na tem mestu velja moja zahvala tudi Mr. Strukel iz La Salle, 111., soprogu tajnice štev. 24, ki je vsako leto do sedaj prihitel na Ameriške Brezje potrkavat, kar je povečalo vso slavnost. Hvala tudi tistim možem, ki so Mr. Struklu pomagali pri potrkavanju, da so zvonovi peli kot v rajskih višavah.
, Josephine Erjavec.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strain) *
Katedrala tega mesta, Ma-'rijinO romarsko svetišče, ki je j tudi sedež škofije, je kakor ! knjiga, ki podaja zgodovino Marijinega kipa.
L. 1670. jeprišel nek domačin opozoriti priseljenca Sala-zarja, da so našli tam nekje v skalni steni nekega "boga." Pagangk _ Indjanec je pač po svoje mislil, in je menil, da je "bog" tisto, kar je Spanec spoznal za kip Marije Brezmadežne. Bil je to 60cm visok kip, katerega je nekdo postavil v neko skalno steno. Indijanci so kip našli in mu začeli ska-zovati češčenje. Zdelo se jim je pa, da tisti prostor ni pri-| meren za bogoslužje, zato so se obrnili na Salazarja, kateri ! je med njimi užival sloves modrega in dobrega moža, katerega so divjaki zelo spoštovali, drugače kot druge lakom-ne Špance, kateri so delali z {Indijanci kot z divjačino.
j Salazar je vzel v; svoje varstvo Marijin kip in mu zgradil malo kapelo poleg svojega doma. Tamkaj se je začfelo če-
ščenje dolinske Marije, ki je s časom tako rastlo, da zbere današnji čas Nuestra Se nora
■	del Valle v velikih dneh ro-: manj a včasih tudi do 200,000
■	romarjev iz vseh severnih provinc.
V to Marijino svetišče sem , stopil tudi jaz, da tamkaj iz-. ročim Mariji zadeve našega naroda, katere bi ji želel ponesti na Brezje ali na Sveto Goro. i Ob 16:30 uri šele so katedralo odprli. Velika cerkev je . to, grajena v kolonij alnem slo-. gu, vsa poslikana s prizori iz j zgodovine Marijinega kipa.
Nad glavnim altarjem pa je i kapelica, tako kakor v Novi • Pompeji in ravno nad glavnim t oltarjem stoji Marijin kip, ka-
-	mor sem se namenil in si zago-» tovil za naslenji dan sveto ma-l šo za 9 uro.
o
-	DRVJŠTVO MARIJE POMA-
GAJ ST. 78 KSKJ
Chicago, 111.
: Članice našega ^društva, katerim bi bilo^mogofe se ude-
-	ležati konvenčne' sv/ mSa^^^ t deljo 'ob 11 :S0, ste naprošerie, -< da pridite v šolske prostore, ker
-	se bomo zbirale tam, prinesite
s seboj društvene regalije. U-
pam, da se vas bo udeležilo veliko število. S tem pokažemo čast in spoštovanje konciji Družbe sv. Družine. Pridite v velikem številu. S pozdravom.
■Carolina Pieman, preds.
MRS. FRANČIŠKA ZNIDAR-SlC UMRLA
Soudan, Minn.
V prigibu pošiljam naročnino za list Amerikanski Slovenec in Novi Svet za celo leto, čeprav še ni potekla naročnina, je vseeno bolje, da je poprej plačano, kakor pozneje. Obenem naznanjam žalostno vest, da je drle 17. julija 1944 umrla moja žena Frančiška Znidaršič. Pokopana je bila na katoliškem pokopališču dne 20. julija 1944. V Rojena je bila v Jugoslaviji le- 1 ta 1871 v vasi Srabotqik, pošta Velike Lašče pri Turjaku. Njeno dekliško ime je bilo Iv^nc. £ Zapustila je žalujočega moža j in otrok živih, kateri so vsi 1 odrastli. Najmlajši sin je star 1 29 let, drugi so vsi starejši. Po- a ročenih je 7, 2 sina in 5 hčera. En sin in ena hči živita v Sou- £ dan, Minn., en sin v Milwaukee, 1 Wis., ena hči v Tower, Minn., 5 ena v Nashwauk, Minn., in 3 * hčere v Chicago, 111. Trijeso še i samski, dva sina in ena hči. Pri 1 toliki družini, 10 otrok, sem na ^ stara leta ostal sam. Eden sin še ^ biva pri meni, ki dela tukaj, pa 1 ne vem, kako dolgo bo. Jaz bi ^ sam potreboval počitek, ker ni- i sem nič trden, pa ni čudno, saj l sem delal pod zemljo in tpdo v Jj železnem rudniku 38 let. Sedaj < pa imam tudi že 76 let, tako mi- i slim, da ne bo dolgo, ko bom r šel za svojo ženo, ker se ne po- \ 1 čutim dobro.
Sedaj se moram zahvaliti na-; i šemu g. župniku Rev. Father Johnu Jerše, ki so jo prevideli j 1 s sv. zakramenti do malega vsa- j ■ ki teden. Moja žena je bila v j bolniški postelji 5 mesecev. | Lansko leto sva obhajala 50 letnico zakonskega življenja. ; Takrat Se je še dobro počutila. ; Čez kakih 5 mesecev je pa za- j čela tožiti, da jo nekaj notri ! boli in ko se je vlegla, ni več i; mogla hoditi. Imela je "gall ! stones" in srčno napako. Skup-no sva živela 51 let.
Sedaj se moram zahvaliti j1 mojim sinom in hčeram in njih h možem, ki so darovali za sv. j maše, in vsem sosedom, ki so i dali za sv. maše, ki se jih je na- ' bralo čez 100. Moram se zahva- j liti tudi ženam, ki so jo obiskovale vsaki dan, ko je bila bolna, 1 in ki so hodile molit skozi 8 dni i za pokojno ženo rožni venec, i Lepo se zahvalim tudi sosedom, ki so dali svoje kare brezplač-no za sprevod. Enako se zahvalim tudi Ameriški Bratski Zvezi, poprej J.S.K.J., za tako hitro izplačilo smrtnine. Ona je ' bila zavarovana samo za smrt-nino $500, za toliko, da je pri- i bližno zadostovalo za pogrebne stroške.
Sedaj pa Zbogom, moja ne-j pozabna žena in mati. Ostala boš v spominu vse naše dni, in molili bomo za Te, da bi se kaj kmalu veselila v nebesih in Boga prosila, da bi se vsi srečno j združili s Teboj v raju. Saj si vsako nedeljo šla k sv. maši, dokler si bila pri zdravju. Prišlo bo, da se bomo enkrat vsi ločili s tega sveta in šli eden za drugim prej ali slej. Bog Ti daj j večni mir in pokoj in tečna luč : ! naj Ti sveti in počivaj v miru božjem.
Žalujoči ostali: tvoj mož Jo- \ seph Znidaršič, 4 sinovi Rudolf,. John, Joseph in Frank. Sinova Joseph in Frank in hči Angela ; sc samski. Hčere, ki so poročene, so Lina Stefan, Frances Ste-fanich, Mary Derganc, Julija Ebner in Zofija Berg. Pokojna i je zapustila tudi 10 vnukov; 3 Vnuki so že pri vojakih, eden je na fronti na Francoskem, in je že 4 leta pri vojakih; druga frfciti&o^etti viiSpdl.	'
(C%I.) * Joa^^Znidariič.
ŠIRITE "AM. SLOVENEC"!
iifi^i	ff- . Jfctliaif-g
Uj_wl>IBI1M(B>B- J. M. Trunk	mmrnJ
-
TEDENSKI KOLEDAR
27.	Nedelja — 13. pobinkoštna
28.	Porfedeljek — Avguštin, škof
29.	Torek — Janez Obglavljen 5 30. Sreda — Roza Limanska
r	31. Četrtek —- Rajmund, spoz.
SEPTEMBER	,
j ■	-. _	a
1.	Petek — Egidij, op. in pušč.
2.	Sobota — Stefan, ogr. kr.
k
TRINAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH
"In ko jih je videl, je rekel: kažite se duhovnikom" (Luka, 17, 14).
Telesna gobavost je podoba greha, m kakor je bil za preso-jenje telesne gobavosti postavljen duhovnik stare zaveze, tako je za duševno gobavost postavljen duhovnik nove zaveze.
Le oni je veljal za očiščenega, ki Se je predstavil duhovniku in je bil od njega proglašen za čistega. Tako v novi zavezi nihče ne more dobiti odpuščanja grehov, ki se noče predstaviti duhovniku. Popolen kes odvzame greh, ampak le z izrecno voljo, da se sprejme zakrament pokore.
Duhovnik stare zaveze je moral pri gobavem najti, ali je še gobav ali je očiščen. Tako mora tudi duhovnik nove zaveze soditi grešnika in odločiti, biti j mora sodba. To se godi pri spo-jvedi, ki je za grešnika tako potrebna, kakor je bilo za goba-vega, da se je predstavil duhov-; niku.
Prej je duhovnik le proglasil ; gobavega za čistega, zdaj du-
hovnik grešnjka očisti od grehov. 2e Sv. Hrizostom pokazu-je na to bistveno razliko« Povsem jasno. "Komur boste grehe odpustili, so jim odpuščeni." Malo kritično. Judje so že po-praševali: "Kdo more grehe odpuščati, kakor Bog sam?" (Mark 2, 7) Ni nič čudnega. Duhovnik je na božjem mestu, dela v imenu božjem. Kakor je Peter rekel: "Ta bi ta, ustani!", tako pravi spovednik: "Odve-žem te!"
Ni bil vsak gobavec spoznan za čistega, pogostoma je bila bolezen neozdravljiva. V novi zavezi se lahko vsak greh odpusti, ako so podani pogoji. Naj bo še toliko grehov, še tako težki, stari, zajedeni kakor gobavost v dušo, vsi se odpustijo, vsaka rana se zaceli. Tako uči cerkev, in tako je, ker tako je bil zakrament pokore postavljen.
Storimp in verujmo, kakor so naredili in verovali gobavi v evangelija, pokažimo se, kakršni smo, spovejmo se, da dosežemo odvezo od grehov. Ne pozabi se zahvaliti.' '
SLOVENSKA RADIO URA V MILWAUKEE! i;
Edink na oorednjam upadu, s izključno slovenskim programom ▼ * ► ; obeh jezikih, se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne preko < J
:	WRJN RACINE RADIO POSTAJE (1400 Kc.) ? J;
Oddala jo šloVanski lisi "Jugoslovanski Obxor ▼ Milwaukee. —	< \
l Za ovntitav godomih in drugih čestitk, ali društvenih in trgovskih	; ►
; objav pičile najpozneje do petka x juira j na: YUGOSLAV (SLOV-	i >
> BMIAN) BADSO HOUR. 830 West National Avenue. Milwaukee. C	! ►
; Wis. Telefon MiteheU 4373. aii Mitchell 5551.	^
* < *
...	f t-............i ■ •fit--'- | . ..T* - .	•	, - _
| DR. FRANK T. GRILL 1
v ZDRAVNIK in KIRURG	//
r/	Stanuje in ordinira na:	((
(( 1858 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois \
■ v	«»	-	! I
l\ od 2 do 4 popoldne in od 7 do 9 zvečer. — Ob sredah in ob HE r - -	1 nedeljah po dogovoru. - -	j
ml
r/ Telefon v uradu in v stanovanju CANAL 4955
^tf^ »	j*	^ S;.;, -if -yirr Amt^-^ ----s- .	*- «*«
1 1111 iii rF -----^..........^
i ■iif .»rt	-M ■ aff» v* ■»- »^irj^	Sr-^--*.	- - r - i. -
msuE
VELIKI ANGLEŠKO - SLOVENSKI
Besednjak
J^-i-... JT liliji
p::' i•.i'-^.^-i.'■ ^'jh-'-.■ j£: .*"'- *"..• r~' T--?.' " ^ffiT •
ki ga je spisal in izdal
DR.F.J.KERN
To je najpopolnejši angleško-slovenski besednjak z angleško izgovarjavo. Po lem .besednjaku so popraševalL Zdaj )e besednjak na razpolago.
STANE S POŠTNINO $5.00
kar je poslali s naročilom. Tisti, ki ga želijo dobiti, naj takoj pišejo ponj na naslov:
KNJIGARNA AM. SLOVENEC
1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois
Petek, 25. avgusta 1944
amerikanski slovenec
Stran 5
j Družba f^plsv. Družine
|	ITHE HOLY FAMILY SOCIETY;	|
i 'S^Si^Sedeč Joliet, BL^^*]?3, |
C Ntk geslo: "Vse tt vero, dom in narod; rsi za enega, eden za tm1* 5 I
I rSSS^^^^wS7^6 Street- Joliet« IUia<* i
% *. podpredsednik: Prank Tnshek. 716 Raub St, Joliet. 111.	$
I T-^inf?1^!^	528 I^^teS? Ottawa, a I
>	John Nwaanlch. 6S0 N. Hickory St. Joliet. IlL	> !
f	-17th St, Kttatoh. P«. I
|	Josspb A. Zalar, 351 No. Chicago St, Joliet ML	|
S " "EHI5 r* Drmay*-1-318 A<*»»» Street North Chicago^ Illinois. f1
>	Fsvkkovich, 39 Wiochell St. Sharpsbttrg, Pa.	/1
>	-______URADNO GLASILO:	1
"AmerikansU Rkwrnaa", 1849 W. Cermak Rd.. Chicago, DL	J ► n
i aiihi94!?® DSD "P18^ svojim članom in članicam in jlT I	raznih posmrtmn, poikodnin, bolniških podpor ter drugih ►
S ^ SLden*rBe »rednosti do četrt milijona dolarjev	3 N
i Sd^Z&^Sr; (c«ni) » odrasli oddelek Sprejme se va^ kah>- ^l11
S	-E^iTtS®** že?«ke«a v starosti od 13 do 60 let V mladin-	Mf
<	w oddelek pa od rojstva do 16. leta.
>	r^filfT^ M*.£Sa00' %5000° aU «.000.0a Izdajajo se razBčnl	J I f I	ZSKLJ^T Twenty Life i Twenty Year	J *
<	ESmSC	certifikat noai denarno vrednost katera »e t tako	j 11 v
I . imrttiJne izpUčnjeDSD. trojim članom (JcamJ todi bolniftd \:r I S^toinl centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in M
| tabeli***"	(MteMmeaU)	po American Experience J;
I £S°ie,12.M6% sortna; to potrjujejo izvedenci (actuaries). 2: S__Rojakom k rojakinjam se DSD. priporoča, da pristopijo y njeno * l
>	Za vsa morebitna pojsfniU in navodila se obrnite pismeno aH Bat- J ► I o na gi tajnika: PRANK J. WEDIC, 301 Lima St, Jofet, HL 3 M
Ksasat a ■ ■ ■ i
IZ URADA CL TAJNIKA DSD
Kakor je bilo naznanjeno v našem glasilu, bo konvenčna maša ob pol dvanajsti uri v cerkvi sv. Štefana v nedeljo 27. av-gusta, zato prosimo vse glavne uradnike (ce) delegate (inje) r katerim le mogoče, da bi se pričeli zbirati pri farni šoli vogalu Cermak in Wokott ceste že ob deseti uri.
Nadalje tudi rfsfftiftnjamo, da si mora tudi zaradi sedanj'ih ! razmer vsak glavni uradnik (ca) ter tudi delegat (inja) preskr- i beti svoje potovanje za v Chicago na konvencijo in potem tudi nazaj, in ti vožnji stroški bodo potem vsakemu nazaj povrnjeni. Tisti, kateri so bolj oddaljeni, bi se morali o tem obenem posvetovati.
Izvoljeni so bili sledeči delegatje in delegatinje ter njih namestniki in namestnice, do zdaj naznanjeni na glavni urad.
Društvo štev. 1 — Joliet, Illinois. — Delegati: Joseph Bu-char, Simon Setina, Anton Cauko, John Videtich, Nick Vrani-ch^r, John Mutz, Matthew Vranesich, Michael Smrekar, William Vertin, Anton Bartol, Leo Adamich. — Namestniki: Joseph Russ, Joseph Mikolich.
Društvo štev. 3 — La Salle, I1L — Delegat: John Prazen.
; Društvo štev. 4 — Bradley, I1L — Ne pošlje delegata.
Društvo štev. 5 — Ottawa, IU. — Še ni naznanilo.
' T Društvo štev. 6 — Waukegan, 111. — Delegat: Gabriel Drasler.
Društvo štev 8 — Rockdale, 111. — Še ni naznanilo.
Društvo štev. 11 — Pittsburgh, P«. — Delegata: George Weselich, Joseph Rahorich. — Namestnice: Mary Weselich, Barbara Bahorich.
Društvo štev. 12 — Joliet, 111. — Delegatinje: Anna Jeri-sha, Antoinette Wedic, Jennie Krall, Jujia Camp. — Namestni- " ce: Amelia Shelko, Anna Zeleznik, Jennie Bambich, Kathryn Przyblylski.	f J
Društvo štev. 13 — Chicago, 111. — Delegati: Steve Kosar, Mary Tomazin, Clara Foys. — Namestniki: John Stayer, John Toplak, John Gyorkos. *
Društvo štev. 14 — E. Pittsburgh, Pa. — Delegati: Nicko-las Pavlakovich, Theresa Simonich. — Namestniki: John Pav-lakovich, Mary Secan.
Društvo štev. 16 — Chicago, 111. — Delegatinja: Mary Kre-mesec. — Namestnica: Veronika Kolenko.
Društvo štev. 17 — Ottawa, 111--Delegatinja: Josephine
Bradish.
Društvo štev. 18 — Springfield, III. — Ne pošlje delegata.
Društvo štev. 19 — Butte, Montana. — Delegat: Marko Gornik. — Namestnik: Stanley Cudic.
. Društvo štev. 20 — Philadelphia, Pa__Še ni naznanilo.
<? Društvo štev. 21 — Joliet, III. — Še ni naznanilo.
Društvo štev. 22 — Chicago, III. — Delegat: Anthony J. Novotny.
Društvo Štev. 23 — Joliet, IU. — Še ni naznanilo. Naznanilo: Vsi glavni uradniki, delegati in delegatinje v Jolietu se zberejo ob pol osmi uri v nedeljo 27. avgusta zjutraj na vogalu Ottawa in Clinton cesti (Bus Station), ker je bil preskrbljen extra Coach za potovanje v Chicago, ki nas bo peljal direktno do šole sv. Štefana. Bus bo šel točno ob 8 uri.
* Z bratskim pozdravom za D. S. D.
% J *	FRANK J. WEDLC, glavni tajnik.
Slika predstavlja glavne uradnike in uradnice in delegacijo 11. redne konvencije Družbe sv. Družine, ki se je vršila pred štirimi leti v Jolietu, Illinois, v avgustu leta 1940. Na sliki so vsi sedanji glavni uradniki in uradnice. Mr. George Slonic h, glavni predsednik DSD., stoji na sredi v sprednji vTsli poleg č. g. M. Butala, župnika v Jolietu in poleg podpredsednice Mrs. K. Bayuk iz Ottawa, I1L	.
j	VABILO
\ \ I Konvenčni pripravljalni odbor še enkrat končno prav iskre-J>'no in prisrčno vabi vse Slovence na Veliki konvenčni program J ► v nedeljo 27. avgusta 1944, ki/se bo bo vršil v šolski dvorani sv. J J | Štefana na West Cermak RosJd in Wolcott Avenue. t
\ ► i Kdor ne želi priti na bafnket, pa lahko pride po banketu {j poslušat govore in na domačo zabavo in ples. Za to zadnje sta-3 ► ne vstopnina samo 25 centov za osebo. Vabimo, da občinstvo i ► po banketu napolni dvorano ter se z zunanjimi gosti-spozna. <; Prišli bodo zastopniki iz Pennsylvanije in mnogih drugih krajev, J M ki bodo nam povedali kake so razmere pri njih. Dalje na go-jljvorniškem programu so zanimivi govorniki. Marsikaj bodo <; nam povedali. Zato udeležimo se tega programa vsi.
j M Ves red se bo vršil po spodaj objavljenem programu:
j	program
(M	v časi gL odboru, delegatom in vsem udeležencem
na 12. redni konvenciji	- 1
:	DRUŽBE SV. DRUŽINE
v I
v nedeljo 27. avgusta 1944 CHICAGO, ILL.
a I	Dopoldanski program:
► r ob io. uri zbiranje domačih društev in delegatpv, delegating ter I j j glavnih uradnikov v šolskih prostorih šole sv. Štefana.
Ob 11:30 uri dopoldne slovesna sv. maša, katerp bo daroval Dull hovni voŽjčtoSD 5. g. Mfetthew Kebe. T	t
.	Popoldanski program: ?
1.	Ob 1:30 slavnosten banket v šolski dvorani sv. Štefana.
2.	Pozdravni nagovor predkonvenčnega predsednika g. Louis Zefran.
3.	Predsednik g. Louis Zefran predstavi domačega č. g. župnika Edwarda Gabrenja, O.F.M. in mu obenem izroči vodstvo programa.
*
4.	Nastopi pevski zbor SŽZ. Choral Club.
5.	Deklamira Patsy Hozjan.
6.	Govori g. George Stonich, glavni predsednik DSD.	- 1 -> i
7.	Govori č. g. Matthew Kebe, Duhovni vodja DSD-	e
8.	Govori g. John Zefran, prvi podpredsednik KSKJ.	*
9.	Govori g. John Terselich, 4. porotnik KSKJ.
10.	Govori ga. Marie Prisland, gl. predsednica SŽZ.
11.	Govori g. Leo Jurjovec, gl. predsednik ZSZ.
12.	Govori g. Frank J. Wedic, glavni tajnik DSD.
13.	Govori^č. g. Aleksander Urankar, župnik v So. Chicagi.
14.	Govori g. John Jerich, urednik A. S.
15.	Umetni ples in poje gdč. Caroll Ann Tarvis.
16.	Pozdrave izrazijo gL uradnikom, delegaciji in gostom zastopniki chicaskih društev:	i
—	Za Dr. sv. Štefana, štev. 1 KSKJ. g. Frank Banich, predsednik.
—	Za Dr. Marije Pomagaj, št. 78 KSKJ. ga. Lina Pichman, preds.
—	Za Dr. sv. Ane, štev. 170 KSKJ. ga.. Cecilija Horwath, preds.
—	Za Dr. Danica, g. Jožef Fajfar, predsednik.
—	Za Dr. sv. Jurija, Kat. BorŠt. g. Louis Bogolin, predsednik.
. — Za Dr. sv. Martina, štev. 173 KSKJ. g. Matt Hajdinjak, preds.
—	Za Dr. sv. Krii, g. Ignatz Krapec, predsednik.
—	Za Dr. sv. Mohorja, g. John Mlakar, predsednik.	_ Za Dr- sv- Neže, Kat. Boršt., ga. Frances Rupar, predsednica. v<
—	Za Dr. Liberty Bell, g. Anton Golenko, predsednik.
—	Za Modern Woodmen, g. John Weber, predsednik.
—	Za Dr. Blini Star, ga. Mary Golenko, predsednica.	j
—	Za Dr. Three Star, No. 33 WSA, g. Louis Zefran, predsednik.
—	Za Dr. Marija Čistega Spočetja, št 211 KSKJ, g. John Mlakar. j
—	Za Royal Neighbors, ga. Mayme Fabian, predsednica.
—	Za Podružnico štev. 2 SŽZ, ga. Josephine Železnikar.
17.	Na Accordion igra solo William Reich,
18.	Deklamira Marilyn Zefran.
19.	Sestri Mozina igrata na Accordion.
20.	Pevski zbor Slov. Ženske Zveze, Choral Club. .	tj
21.	Predstavijo "Mystery Play" Hozians' Trio.	^
----------tc
Po govorniškem programu prosta zabava in ples.	111
Za ples svira Pucel-Foys orkester.	tc
V ponedeljek 28. avgusta:	jjj
Ob 8:00 uri zjutraj sv. maša za žive in mrtve člane DSD Ob 6:00 zvečer razgled mesta Chicage.
Zc
V torek 29. avgusta:	bi
Ob 8:00 uri zjutraj sv. maša za žive in mrtve člane DSD	j*"'
Zvečer domača zabava v TOMAŽINOVI dvorani na 1902 West kl Cermak Road.	zi
l
l fl
I
]
REV. MATTHEW KEBE Slovenski župnik iz Pitlsburgha. Pa. in Duhovni vodja Družbe sv. Družine, ki bo glavni govornik na slavnostnem konvenčnem banketu pri-hodnjo nedeljo.
J ^BPHPr* 'litfBir
M »
Usm
■
<
m
mhf mm 1 I
JBL ažsaBfl j
MR. FRANK J. WEDIC	3
Dolgoletni glavni tajnik Družbe sv. Družine v Jolietu. I1L Tudi on bo eden izmed glavnih govornikov na ^ nedeljskem konvenčnem programu, j
I\
(
■ ■
■
Wf'^^^^kB
t
L
MRS. MARY TOMAŽIN	1
Blagajničarka pripravljalnega kon-venčnega odbora in ena najagilnejšib voditeljic priprav za konvencijo.
'•milmiMtMMMINMMMIHHHIIM H
s	: z
: Dopisi lokalniK lk
S	- v	J
društev 5 p •	s >
l««H«tU*»((MM(H(fM(H|M(H|(tM*
II
JAVNA ZAHVALA!
Joliet, 111. z
Podpisani član društva sv. C Družine, štev. 1 Družbe sv. cj Družine, Joliet, HI., se tem potom javno zahvaljujem navede- v; uemu društvu in organizaciji za ir točno in pošteno izplačilo bol- d niške podpore za časa moje sedemmesečne bolezni.	v: Bratje in sestre! Agitirajmo jv< za naše slovenske katoliške ž; bratske podporne organizacije ; ic kjerkoli nam prilika nanese, kajti v sili in potrebi lahko spo- ai znamo, kako koristne in potreb- jv<
ne so za nas, kadar smo pomoči / potrebni.
John Zajc»
čl. dr. sv. Družine, št 1 DSD.I
meh"žašmeh
--
■■■■m
TEŽAK POROD
Profesor izpraiuje kaniMda- j
ta medicine o pomoči pri poro-! du. Student jecljaje nekaj pri-! poveduje o porodnih kleščah, j pa mu kmalu zmanjka^
"Ali ste Jtončali?*' vpraša; profesor.
Kandidat pritrdi. "Ne," meni profesor ironično, "vsega še niste povedali.!, Vzemite še enkrat v roke klešče, ki ste z njimi tako uspeš-I no drezali na vse strani, in ! = lopnite z njimi očeta po glavi; — potem boste srečno "iztrebili vso rodbino."
NAGROBNI KAMEN
"Tu počiva v miru Janez ^Neroda. Njegovo življenje je i bilo lep sen. Na žalost je bil prekratek."
DVOUMNO
V izložbenem oknu neke vinske trgovine smo zadnjič videli lepak s temle napisom:
f*Danes zaradi krsta zapr-i to."
BRIHTEN OTROK * J
Mamica hoče pregovoriti _
svojo štiriletno hčerko Ančko, 1
• da bi šla v posteljo:
"Bodi tako pridna kakor pi- zc
' | ščančki," ji prigovarja, "vidišJ ^
j kako zgodaj gredo spat!" i ^ i (i a	,	j al
Ze res, se odrfeže Ančka,
"toda mama-koklja gre spat z!
njimi, vred!"
—
V GLEDALIŠČU
V neki zgodovinski tragedi- ' j ji ubije glavni junak svojega! { nasprotnika, potem pa pokliče služabnike in jim zapove:
"Odnesite truplo in ga vr- nj zite v reko!"	io;
Nekoč sta se pa junak in nje- ne gov nasprotnik zares sporekla. 32 Glavni junak se je odločil, da ; = se bo nasprotniku pošteno; maščeval. Ob prizoru s trup-; lom je poklical služabnike in! jim dejal:	h€
"Pustite truplo tukaj, da bo sa za zgled drugim!"	zu
In ubogi igralec je moral le- V] žati na tleh vse do konca dejanja.	N;
—	Ai
VELIKE ZAHTEVE Neki kupec je dolgo izbiral Nf v trgovini čevljev, in je naza- 26 dnje nezadovoljen odšej. Lastnik je vprašal prodajalca: "Kaj je? Ali mar ni našel nič ve
primernega?"
"Seveda ne! Po poklicu je no operni dirigent in je hotel i-meti dva taka čevlja, da mu La bosta oba škripala v istem to- bu
| Al
-0- ikli
KOLEDARČEK ZA
ODMERJANJE
Do kedaj so veljavne znamke 24 za racioniranje?	go
Sladkor—Znamke št. 30, 31 |I in 32 so sedaj veljavne vsaka za pet funtov sladkorja, do pre- vo klica.	j
Znamka št. 40 je veljavna za pet funtov sladkorja za vkuha-: roč vanje konzerv, in sicer do 28. gac februarja 1945.	' šil j
Meso, maščobe..— R d e č e , K znamke A8 do Z8 in A5, B5 in C5 so sedaj veljavne do preklica.
Procesirano sadje in zelenjava—Modre znamke A8 do Z8' p in A5 do F5 so sedaj veljavne *l do preklica.	j gi
Gasolin—V 17 državah na vzhodu, je kupon A-12 velja- 210 ven do 8. avgusta. V drugih dr- Vzc žavah je v veljavi kupon A-12, in sicer do 21. septembra. = Čevlji—Znamki št. 1 in 2 z | aeroplanom v knjižici št. 3 ste mo veljavni do preklica.	tno
či
Pristopite k
d. DR. SV. J02EFA,
iter. 53, k. s. k. j. #
V WAUKEGAN, ILL.
»- *
Na razpolago imate razne vrste zavarovalnine. — Člani se "i- f sprejemajo od 16. do 55. leta. h, •
FRANK JERINA, predsednik, la JOSEPH ZORC, tajnik.
1045 Wadsworlh Av«, No. Chicago, m. ANTON BESPALEC, SR.. blag.
C-
li.' — e društvo sv. vida
vj!	Itev. 25, KSKJ.
2_ j	CLEVELAND, OHIO
@
z *	Odbor za leto 1942:
e Predsednik: Anton Strniša;
11 Tajnik: Jos. J. Nemanich. 1145 East 74th Street Blagajnik: Louis Kzajc.
Društvo zboruje vsako prvo ne-del j o v mesecu v spodnjih prostorih „ »tare šole sv. Vida ob 1^30 popol-C dne. AsesmraL se prične pobirati ob 1 ."00. Na domu tajnika pa vsakega 10. in 25. f mesecu.
V društvo se sprejemajo katoličani od 16. do 60. leta v odrastli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta.
i
j Braxon Paste nudi takojšnjo pomoč za srbečo kožo, koristno za ' - zdravljenje "Athletes foot", garje, 11L.
in en lonček se vam bo poslal po , poštnem povzetju. Denar se vrne, zadovoljivo. ' > ^HjHB^H "brivsko srbečico", j	mozolje in druge
I manjše motnje na ■ koži. Braxon Paste |«RNMg|H je zelo zdravilno 1 mazilo, ki je brez P duha, ne umaže, I lahko uporabljivo in potrebuje obvez. To je formula nekega chi-caškega lekarnarja z a) letno izkušnjo. Pošljite en dolar, za navadni lonček, ali pa $1.75 za lonček dvojne velikosti na BRAXON CO-322 So. Clark St.. Dept. A. Chicago.
1
PRODAM
4 flate zidana hiša. Furnace heat. Garaža za dve kare. Cena samo §7,700.00. Nahaja se bli- ' zu Western Ave na 21st Place. Vprašajte za podrobnosti
4-stanovanjsko zidano hišo. j Nahaja se na 2547 So. Harding Ave., za ceno $10,600;
3-stanovanjsko zidano hišo. Nahaja se na Millard Ave. in 26. cesta, za ceno $10,000;
3-sobni "cottage", ter zraven velika lota. Nahaja se na Gun-derson Ave. v Berwynu, za ceno $3,950;
Imam še več drugih hiš v Lawndale okolici, ter več hiš in bungalov v Cicero in Berwyn. Ako želite hišo v Berwynu, po-i kličite L. Gradiser, telefon Berwyn 4979-R.
ANTON JORDAN 2417 So. Lawndale Ave., Chicago, III. Telefon Rockwell 7196
HASTEN VICTORY
VOJNA JE DALA NASO TOVARNO V NAJHITREJŠO PRODUKCIJO
Potrebujemo ročne delavce in prevažaice, poma-gače v pre jemnem ^oddelku in od pošiljatelje. Pomočnike pri strojih in pri topi jen ju kovine ter tovarniške j delavce. Izkušenost ni potrebna. Dnevno, nočno delo. Dobro delavno stanje. Dobra hrana 'po zmerni ceni. Med 8 A. M. in 6 P. M.
DANLY MACHINE SPECIALTIES, INC.
2100 So. 52nd Avenue. Cicero, III.
Vzemite Douglas Park "L" ali West Town BUS ali poulično do tovarne.
Katoliški Slovenci smo tako močni, kolikor in kakor je močno naše katoliško časopisje.
, Strm 6_
AMERIKANSKI SLOVENEC
Petek, 25. avgusta 1944
Preizkušena ljubezen
Roman. — Iz francoščine prevedla K. N.
"Oče!" je kriknila Orana, kajti te poslednje očetove besede so presegle njeno pričakovanje. Nikakor ni marala, da bi se vsa zadeva tako nerodno zasukala. Trpela je, poslušajoč žalitve svojega očeta in ponižanja, ki jih je moral pretrpeti njen mož zaradi njegove trmoglavosti. "Oče I Povedala sem ti že, da k besedam svojega moža nimam ničesar pripomniti. Njegova žena sem in želim njegova žena ostati. Zakaj se torej tako trudiš, da bi izpremenil mojo odločitev?"	|
"Ker hočem preprečiti še večjo neumnost !" je zagodfel stari grašcak. "Bolje kakor ti in tvoja mati vem, kaj je tvoja sreča."
Kakor da ne bi bila slišala besed svojega očeta, se je Orana obrnila k Morenu in mu z odločnim, čeprav otožnim obrazom dejala:
"Pripravljena sem oditi z vami, gospod, kamor koli, kajti jaz ne bom prelomila svoje besede. Zame je moj zakon sveta dolžnost, dolg, ki ga bom plačevala vse svoje življenje. Čast mi veleva, da ne poslušam pomislekov svojega očeta in da grem z vami."
Moreno jo je presenečeno pogledal. V tej lepi in odločni ženski, ki je tako trdno izgovorila te odločilne besede, je bilo kar težko spoznati plaho Orano. Val brezumnega veselja mu je žalil srce. Ne, njegova ljuba, mala žena ga ni izdala, ga ni zatajila !
Oranine odločne besede so naredile na gospoda Le Cadrerona globok vtis. Se nikoli ni slišal iz ust svoje hčere tako odločnih besed. Kako samostojna je bila ob strani tega španskega njgža! Čudno! Samo zaradi nekakšne namišljene dolžnosti po vsej sili tišči v svojo nesrečo. Nekoliko zmeden zaradi hčerinega odločnega nastopa gospod Le Cadreron ni takoj vedel, kaj naj odgovori, in se je v zadregi ozrl okrog sebe.
Gospa Le Cadreronova je začudeno opazovala svojega moža. Zdelo-se je, da odobrava odločni nastop svoje hčere, toda hkrati se je vpraševala, kako bo ta odločitev delovala na njenega moža.
Dobro je poznala trdoglavost svojega zakonskega druga, zato je dvomila, da bi se kar meni nič tebi nič sprijaznil z okoliščino, da bo Orana odslej živela s svqjim možem.
Morena so Oranine besede silno razveselile. Molče je čakal, kaj bodo ukrenili drugi, instinktivno vedoč, da bi bila zdaj sleherna beseda odveč. Njegove temne oči so postale krotkejše, okrog trpko stisnjenih ustnic je zaigral sproščen smehljaj. Bojeviti južnjak prejšnjih minut se je u-maknil ljubeznivemu Spancu, o katerih prislovični vljudnosti beremo v starih romanih.
Se pred nekaj minutami je bil pripravljen ostro nastopiti, da bi dosegel svoje pravice. Zdaj, ko jilj je njegova žena sama položila predenj„ bo pričeli vstajati v njem dvomi, ali prav počne, če izmamlja Orano od domačih, če jim jo odtujuje in če jo namerava odpeljati v negotovo bodočnost. Nekaj trenutkov je okleval, potem se je pa obrnil k svoji ženi, se priklonil in spoštljivo, dejal:
"Oprostite, senora, če bom zdaj dozdevno odklonil vašo besedo. Zdi se mi, da sem pravkar doumel nekaj, česar prej nisem niti slutil. Če bi zapustili svoje starše in živeli z menoj, bi pač živeli v veri, da izpolnjujete svojo dolžnost, toda ta dolžnost j bi za vas pomenila žrtev. Čeprav sem vam globoko hvaležen za vašo zvestobo in vdanost, ne bi mogel privoliti v to žrtev, v to odpoved. Vaš oče je pravkar izrekel nekaj besed, ki so hudo ranile moje s&mo-ljubje. Upam, da ni tako mislil, kakor je govoril... Moj ponos, ljuba senora, pa mi brani, da bi imel od najine žveze korist, kakor to mislijo vaši starši. Odpotoval
IBSBaiSIBailBBilBBilBB
v * .....1 ■
bom, senora, poslovil se bom od vas. Imel sem pač vse previsokoleteče načrte in sanjal sem vse presladke sanje ... Oprostite mi...
Gospod Le Cadreron je začudeno poslu- , šal to govorjenje mladega moža. Morda je ta Spanec zaigral romantično komedijo? Morda — ali je to mogoče? — pa govori resnico? Ves srečen se je obrnil k svoji hčeri:
"Zdaj slišiš, Orana! Pravim ti, da želim samo tvojo srečo!
"Ne," je vzkliknila Orana in na njenem nežnem obrazu se je spet pokazala prejšnja trmoglava odločnost. "Ne glede na to, kaj vidva govorita — jaz bom držala svojo besedo. Nisem pozabila, koliko dolgu-jem svojemu možu. Čustva hvaležnosti, ki jih gojim do vas, gospod, so dovolj globoka, da odtehtajo zanesenjaško ljubezen nekaterih novoporočencev. ^Prepričana sem, da ta čustva zadoščajo, da bom mirno in vdano živela ob vaši strani, Moreno. Razen tega sem verna katoličanka in verujem samo v ločitev zakona, ki ga loči Bog!"
"Čudovito!" je srdito vzkliknil graščak. "Delaš si zakone in dolžnosti, ki jih ni."
"Oče, prosim te, ne govori tako," je proseče dejala mlada žena. "Že nekaj časa se ti in jaz prav ne razumeva. Če ti ni všeč, da sem poročena, ne zahtevaj od mene, naj tudi jaz to pozabim. Nekoč, spomni se tega, si v jezi dejal, da bi me rajši videl mrtvo kakor ženo kakšnega tujca. Imel si svoje vzroke, da si tako govoril. Toda jaz, jaz sem si izbrala življenje! Morda sem bila bojazljiva, oče. Nič manj pa ni res, da sera med smrtjo in med poroko z Morenom z veseljem volila drugo. In če bi se še drugič znašla pred takšno izbiro, bi ravnala prav tako kakor prvič." Ne da bi pustila očetu do besede, se je obrnila k svojemu možu:
"Počakajte me, prosim vas. Pripravila bom kovčege in se bom kmalu vrnila!"
In proti gospe Le Cadreronovi: "Mati, saj boš tako ljubezniva in boš pozneje poslala moje stvari za menoj. Za zdaj bom vzela s seboj samo najpotrebnejše."
Ta odločni nastop je razpršil poslednje pomisleke mladega Spanca. Presrečen zaradi svoje zmage je vzkliknil:
"Počakal vas bom, senora. Zahvaljujem se vam, da ste tako odkrito priznali upravičenost moje prošnje, moje pravice."
Potlej se je obrnil h gospe Le Cadreronovi, se spoštljivo priklonil in ljudno dejal:
"Zahvaljujem se vam, madame, za vaše plemenito razumevanje. Upam, da bo prišel čas, ko vam bom lahko dokazal svojo hvaležnost in svoje globoko spoštovanje."
"2al mi je, da. se je tako zasukalo," je dejala gospa Le Cadreronova solznih oči. "Naša Orana bo odšla od nas v kaj mučnih okoliščinah."
"Tudi meni, madame, je žal, da se je tako zgodilo. Kakor veste, pa to ni bilo samo na meni * V. Kar koli se zgodi, Orana bo smela vselej sama svobodno odločati, kakor se je bila pravkar svobodno odločila za ta korak...
"Če menite, madame, da ne ravna prav, vas prosim, da ji po svoji materinski dolžnosti in vesti nasvetujete, kaj naj stori," je čez čas pristavil.
"O, gospod, bila sem doslej istega mnenja kakor Orana," je vzkliknila gospa Le Cadreronova. "Moja-hči je zmerom zatrjevala, da je bila ta poroka zanjo veljavna kljub nenavadnim okoliščinam, ki je zaradi njih privolila vanjo. Ne vem, zakaj ne bi tudi bila istih misli?"
(Dalje prih.)
"Amerikanski Slovenec" je vez, ki povezuje vse Slovence po Ameriki med teboj.	, %
u km v m UDAR V RUMUNI-
JI SPREMENIL POLOŽAJ; NEMCI ZGUBLJAJO TLA
(Nadaljevanje s 1. str.)
Pri vseh teh poročilih je treba počakati. Vprašanje je, v i koliko imajo Nemci Rumunce v (svojih kleščah in koliko so sled-Inji res prosti, da bodo svojo na-frnero mogli izvršiti. Verjetno pa je, da ao se Rumunci naveličali sodelovanja z Nemci. Slednji so Rumunijo izkoriščali na vse načine. OljeT žito in vse je moralo v Nemčijo. Cvet ru-munske vojske je bil uničen na ruskih frontah. Zraven so jim še vzeli velik del Transilvanije in jo dali Madžarom. Minister-ski predsednik Antonescu, ki je sodeloval z HitJerjem je deželo popolnoma upropastil. V sredo je prišlo v Bukarešti do državnega urada. Izvedel ga je general Sanatescu, ki zdaj načeluje novi vladi. Sprejel ruske pogoje iij napovedal boj osišču.
Vojno porodilo iz Rusije o-menja, da ruske armade korakajo zdaj naprej v Rumunijo in da so le še 125 milj od Bukarešte in kakih 90 milj od Ploesti oljnega polja'v Rumuniji.
Vesti o Rumuniji silovito vplivajo zdaj na Bolgare. Pričakuje se, da bo vsak Čas tudi Bolgarija sledila Rumuniji v zavezniški tabor. Tudi Turki so nervozni. Njim pa vsa ta politika ne hodi prav v njihove račune, ker so mislili, da bodo baš radi osišču naklonjenega stališča Rumunov in Bolgarov okoristili sebe, kar pa zdaj najbrže ne bo mogoče.
KNJIGOVODKINJA
( Bookkeeper )
z delno skušnjo dobi stalno službo. Vprašajte pri
ST. PAUL
FEDERAL SAVINGS & LOAN
ASSOCIATION
2116 W. Cermak Rd., Chicago
ZAHVALA
o priliki smrti
soproga oziroma j očeta
FRANK TOMŠIČ
lci jo v Gospodu zaspal 5. marca 1944, bil položsn v zimsko grobnico 8. marca, ter bil pokopan 9. maja 1944. si štejemo v dolžnost, da se našim dobrotnikom is srca zahvalimo.
Is države Wisconsin so bili dosjAli na pogreb Frank in Margaret Lunka s hčerko in zetom Mr. In Mrs. Fr. FranceL Iz Evelelha sta prišli Mrs. Petrič in Mrs. Žnidariič. Iz Chishol-ma sta dospela Mr. in Mrs. Šuštaršič. Prisrčna Vam hvala. Prisrčna hvala ▼sem. ki so poklonili vence ob krsti pokojnega in Id so darovali za sv. maše. Iskrena hvala župniku Fr. i Miheicieu, ki so prišli na dom molit, tako tudi članicam Ženske Zveze ŠL 23. ki so prišle molit h krsti na večer pred pogrebom. Hvala vsem. ki so prinesli jedila in okrepčila za veliko množico ljudstva, ki je bilo dospelo v svrho naše tolažbe. Lepa hvala dr. j Sv. Cirila in Metoda št. 1 Ameriške Bratska Zveze in dr. Sv. Frančiška; Ameriških Boržtnarjev za preskrbo! pogrebcev in obenem hvala za izplačano posmrtnino. Lapa hvala pogrebnemu zavodu Champa It Mrhar sa lepo urejen pogreb, in vsem, ki so■ dali svoje avtomobile brezplačno v j - svrho pogreba. Bog Vam plačaj vsem. ki ste nam kaj dobrega storili v času naših težkih
Žalujoči ostali:
FRANCES TOMŠIČ.
soproga:
sinovi FRANK in JOHN v Ely in JOE v armadi; hči FRANCES, omozena FranceL v Marshfield. Wis.; brata JOHN TOMSICH v Ely , in GEORGE TOMSICH v j v Milwaukee, ter dv* sestri v
Br azili j L	J
j
Ely. Minn.. 25. avgusta 1944.
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako ne- j deljo od 9. <Jg Jfl. ure sjntrmj preko radio postaje WGES v Chicagi —
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška © Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 51. leto. Članstvo: 39,150	Premoženje: $5,500,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA 128.43%
— 7 r • —-J-~ - ■■■ -•
Ce bočei dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni In nadsolveotni podporni organizaciji, KRANJSKO SLO- j VENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje« za smrtnme,
razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. I
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 10. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrat* certifikate sedanje dobe od 925&00 do 9&000.0Q.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Če še nisi _ član aH članica te mogočne in bogate katoliške podpor— oresni-zadje, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnit* na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednota, ali pa na:
GLAVNI URAD V LASTNEM POSLOPJU 151-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD-V CHICAGI
■ LOUIS J. ZEFRAN
1941W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611
NA RAZPOLAGO NOC IN DAN.
Najboljši avtomobili m pogrebe, krsto in ženitovanja.—Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. - CEHE ZMERNE.
Joseph Conrad:
NA MORJU
Skušali smo vse. Hoteli smo( se celo dokopati k ognju. Brez uspeha, seveda. Nihče ni mogel nad eno minuto ostati spodaj. Mahon, ki je prvi odšel, je omedlel, tovariš, ki je šel ponj, takisto. Izvlekli smo ju na palubo. Potem sem skočil dol jaz, da bi pokazal, kako lahko je to. Ostali pa so se bili medtem spametovali in se zadovoljili s tem, da so me u-jeli, menda kakor ribo, z verižno kljuko, ki so jo privezali za metlišče. In nič več nisem silil dol, da bi pobral lopato, ki sem jo bil izgubil.
Začela nam je slaba presti. Spustili smo v vodo barkačo. Tudi drug čoln je bil že pripravljen za dvignjenje. Razen tega smo imeli še en 14 čeveljski čoln zadaj na sedlu, kjer je bil popolnoma na varnem.
Zdajci pa, glejte, je jel dim nenadoma ponehavati. Podvojili smo delo, da bi zalili dno ladje. Cez dva dni že ni bilo nikakršnega dima več. Začeli smo se zadovoljno muzati. To je bilo na petek. V soboto ni-smo imeli več dela, jadrali pa smo seveda krepko dalje. Mo-l§tvo si je prvikrat po štirinajstih dneh opralo obleko, se u-milo in dobilo posebno, samo za to priliko pripravljeno kosilo. Prezirno so govorili o tem nepričakovanem požaru in se bahali, Češ da samo oni znajo gasiti požare. Vsakomur je bi-lo pri srcu nekako tako, kakor da je podeloval veliko premoženje. Toda ogaben smrad po požaru je še kar naprej preveval ladjo. Kapitan Beard je imel votle oči in upadla lica. Nikoli dotlej ga še nisem bil videl tako zvitega in sključenega. Resno sta se sukala z Mahonom okoli lin in vetril ter vonjala. Ta čas sem sprevidel, da je Mahon res zelo, zelo star mornar. In bil sem vesel in ponosen, kakor da sem pomagal izvojevati veliko pomorsko bitko. O mladost!
Noč je bila krasna. Zjutraj je priplula v daljavi mimo nas p trupom še skrita pod morsko gladino, neka domov vračajoča se ladja — prva, ki smo jo po toliko mesecih zagledali; nazadnje smo se torej le približevali kopnemu, Java Head je bil samo še kakih 190 milj oddaljen in skoraj čisto severnp pred nami.
Drugi dan sem imel od o-smih do dvanajstih stražo na pahibi. Pri zajtrku je opomnil kapitan: "Čudno, kako se drži ta smrad kabine." Okoli desetih, ko je bil moj tovariš na kasaru, sem stopil za trenotek na glavno palubo. Za«glavniir jarbolom je stala tesarska klop: naslonil sem se nanjo ir začel vlfeči iz pipe; tedaj je pristopil k meni tesar, mlad fant, da bi se kaj pomenil z menoj. Opomnil je: "Menda smo prav dobro opravili, ali ne?" Nakar,sem nejevoljen o pazil, da hoče bedak zaguška-ti klip. Odvrnil sem kratko: "Nikar, Chips." Zdajci pa seir zaznal nekako čutno prevare — zazdelo se mi je, kakor dr bi bil v zraku. Slišal sem, kakor da bi se bila krog mene sprostila zadrževana močna sapa — kakor da bi tisoč velikanov hkratu puhnilo "fu" — in občutil sem nekak top pretres, od katerega so me mahoma vsa rebra zabolela. Nedvomno — v zraku sem bil in moje telo je naredilo kratko parabolo. A četudi je bila kratka, sem se vendarle utegnil medtem domisliti marsičesa, in kolikor se morem spominjati, so me obšle misli v tejle za-povrstnosti. Tega ni mogel storiti tesar — kaj pač je? Nesreča — podmorski vulkan?
Premog, plin! Na moje vero! vrglo nas je kvišku — vsi so
mrtvi_v krmeno lino padam
— ogenj vidim v njej."
Premogovni prah, ki je visel v ozračju ladijskega trebuha, je v trenotku eksplozije mot-nordeče zažarel. Ko fetf trenil, v prekratkem hipu sekunde po prvem privzdigu klopi sem Že ležal na premogu kakor sem bil dolg in širok. Skobacal sem se na noge in se splazi! ven. Vse se je zgodilo hitro kakor hipen, odboj. Paluba se je spremenila v kup podrtega bruno-vja, ki je bilo razmetano po-dolgem in počez kakor po hu-rikanu drevje v gozdu; o-gromna zavesa iz umazanih krp se je lahno pozibavala pred menoj — bilo je veliko vržno jadro, razcefrano v cunje. Prepričan, da se bo jarbol vsak čas prekucnil, sem se po vseh štirih pogAal proti lestvi kasara, da bi ušel nesreči. Prvi človek, k sem ga zagledal, je bil Mahon. Oči so mit bile velike kakor skodelice, usta je imel odprta, a dolgi beli lasje so mu stali pokoncu podobni srebrni obstreti. Hotel je bil pravkar v kabino, kar ga je pogled na središče palube, ki se mu je pred očmi zazibala, dvignila in spremenila v treske, preplašil, da je obstal na prvi stopnici. Ne verujoč samemu sebi sem bulil vanj in on je z nekakšno čudno nejevoljno radovednostjo bolščal vame. Saj nisem vedel, da nimam niti las, niti obrvi, niti trepalnic, da so mi bili mladi brki osmojeni, da mi je bil o-braz črn, eno lice odrto, nos razbit in brada vsa krvava. Izgubil šfetn bil čepico, en Solen, a srajca mi je bila vsa raztrgana. Vsega tega se nisem prav nič zavečial. Osupnilo me je, da ladja še plava po vodi, "da je kasar še cel — najbolj pa, da vidim še vse žive pred seboj. Tudi pokojno/ nebo in morska jasnina sta se mi zdela očitno presenetljiva. Saj sem pričakoval, da jih bom videl, kako jih od strahu lomi krč . . Dajte mi steklenico.
(Dalje prihodnjič)
i OR. H. M. LANCASTER f
ij Dentist j >
j; 2159 West Cermak Rd. j S Telefon Canal 3817 (ogel Leavitt St)
CHICAGO. ILL.
Vaše molitve
SO ZA POKOJNE
Vaše cvetlice
SO POSLANE K POGREBOM DA TOLAŽIJO ONE, KI SO 2IVX
^^mmmmmmmmmm^m^mm^^^mmmmmr-m
_ ^agTiBlr r
fjRum
DR. M J. SMETANA
Pregleduje oči in predpisuje očala. — 23 let izkulnje
OPTOMETRIST 1801 So. Azhland Avenue
TeL Canal 0523 Uradne tire: vsak dan od B
zjutraj do 8:30 zvečer. _
<SBBE50EaBBaBSBBHHa