C.  C.  Postale. —  Esce oLni   mercoledi   e   venerdi
15 dicembre  1926.
Posamezna številka 25 stotink.
Izhaja  vsako  sredo
in petek zjutraj.
Stane za celo leto   15 L.
» pol leta      8 »
» četrt leta    4 »
Za inozemstvo  celo
leto  lir 40.
Na naročila   brez   do»
poslane    naročnine    se
ne moremo ozirati.
Odgovorni  urednik:
Polde   Kcmperle.
fimwmzf
št 74      V Gorici, v sredo 15. decembra 1926       Letoix.
Nefrankirana pisma se
ne sprejemajo. Oglasi
se računajo po dogo=
voru in se plačajo v
naprej. — List izdaja
konsorcij »Gor. 67c«--
že«. — Tisk KntoUske
tiskarne  v   Gorici.   Ru
va Piazzultn št. 18.
Uprava  in  uredništvo:
ulica   Mameli  stew   5.
(prej Scuole).
Teles,    int.    siev.   308.
'Davek na samce.
Zadnje case šumi med samci:
vlada pripravlja davek na samce.
Načrt in podrobnosti tozadevnega
zakona še niso točno znane, soda
gotovo je, da je zakon v delu. Ne;
katera poročila trde, da bo zakon
zajel vse samce od 25.—65. leta,
druga se zelo križajo glede visine
davka. Nekateri hočejo vedeti, da
se bo davek višal z ozivom na sann
čevo starost, drugi pravijo, da bo
prilagoden njegovim dohodkom.
Tedaj še nič gotovega.
Iz kakšnega vzroka hoče vlada
uvesti novi davek? Kakor poroča;
jo listi hoče vlada s tern davkom
krepko podpreti vse organizacije
za zaščilo materinstva in dece. V
io svrho rabi približno 50 milijonov
lir. Na podlagi ljudskega štetja bo
okrog 1,400.000 oseb prišlo pri pta;
čevanju tega davka v poštev; v tej
stevilki je izpuščenih že okrog 140
tisoč samcev, ki radi raznih okolno;
s// __ izvzeii so n. pr. duhovniki, —
ne bodo podvrzerv plačevanju fega
davka. Če razdelimo svoto, ki jo
vlada hoče zbrati, na zgoraj nave:
deno število samcev, pot em bi mo*
nil vsak samec plačati prilično 35
lir na leto davka. Ker se pa o po*
tsnkostih zakonskega predloga, ka;
kor rečeno, še nič natančnejšega ne
ve in so zlasti določilu o plačevanju
c!'ivl:'j ii^ po\'S^m iiu::nanü, j^ nušc
navedbe več ali manj samo ugiba*
nja, kakor jih čitamo vse polno po
vsem italijanskem tisku, kajti da;
vek na samce je vzbudil mnogo
pozornosti  in   razpravljanja.
Z ozirom na odlični namen, ka*
ierega se hoče doseči z namerava;
nim davkom,    ne bomo govorili   o
njegovi upravičenosli ali neupravu
čenosti. Opozorili hočemo samo na
nekaj dejstev, radi katerih spravlja
in davek n'as samce v zadrego.
Samce, zlasti ko pridejo bolj v
leta, že itak srečnejši prijatelji in
neprijatelji radi zbadajo s »strU
cem« in sličnimi ljubeznivostmi.
Sedaj jim bodo gotovo z žilavo po;
rednostjo očitali dobrine, ki jih
zgube z davkom na samce.
Potem samec v premnogih sluča?
jih vendar ni sam kriv, če ne more
dobiti primerne družice za življe?
nje in s tern ubezati bližajočemu se '
davku. So nesrečneži, ki sveto za?
trjujejo, da jih nobena ne mara
in poznam prijatelja, ki ves obupan
y.atrjuje, da nima nikoli časa, da bi
si poiskal nevesto.
Nadalje je med samci mnogo bo-
ječih in plašnih ljudi, ki vidijo in
slišijo kako so dekleta poredna, ne-
/anesljiva in vrtoglava ter se ne
upajo napraviii usodepolnega kora;
ka, da bi peljali katero pred oltar.
I ma sicer skomine po sladkem jar?
mu, toda komaj napravi morebiii
prve poskuse, ie izve od raznih set <
in prijateljic za vse slabosti in šib; \
kosti svoje izvoljenke. Korajža gči
mine in rajši bo plačeval davek
kakor pa zajadral v zakonski pri;
stan.
Zelo vazen in resen zadržek za
marsikaterega samca, ki sc ne po;
roč/, leži v skrbi, kako zagotoviti
svoji družini bodočnost. Vmislite
se v položaj priprostega delavca
ali sina našega kajžarja ali malega,
nestalnega uradnika: ali nista po*
trebna odločen pogum in krepka
volja, predno se odloči ustanoviti
lasten dorn? Če dostavite še mizer;
ne gospodarske povojne razmere in
dodaste še razne druge neprilike,
potem se ne morete čuditi, če se
število samcev dviga. Pretezka je
odgovornost, ki si jo naloži s pos
roko, zato koraka raje sam samcat
skozi življenje in trpljenje.    Naj;
hrže govorim v imenu mnogih sam;
(XV, če rečem, da samčevanje ni
ravno prijetno ter ima mnogo sen:
cnih strani. Zato naj vlada pri lived?
bi novega davka jemlje v obzir one
nesamostojne in neimovite samce,
ki ne samujejo iz komodnosti ali
uihkoživosti, iemveč iz strahu pred
-legotovo bodočnostjo.        Samec.
f Nikols Pašič.
Bcograjski dopisni urad »Avala«
je v pctek 10. decembra 1926. brzo*
javil v svet:
Bivši ministrski predsednik Pa*
šič je dunes ob pol 9 uri zjutraj
umrl.
Ta novica je pretresla Jugoslavs
jo in njenc prijatelje; sovražnike
pa navdala s škodoželjnim na?
smeškom. V Beogradu, prestolnici
ob Savi in Donavi, v Zatfrebu, pre*
stolnici hrvaških ravnin in v Ljub*
ljani, prestolnici slovenskih planin
so zaplapolali črni prapori. Ljud?
stvo se je zamislilo in «jreblo po
spominu. kaj je zadclo dr/avo . . . ?
Inozemske vlade in parlamenti so
brž sklicali žalne seje in sožalnc
brzojavke so hitele celo izza mor?
ja v Beograd v hišo, kjcr je lc^cl
na mrtvaško postelj sivi, trudni
mož Dva uradnika sta morala pri*
ti, da sta odpirala pisma iz vseh
uelov Evropi;; in v ten pismih se
berc, da je Nemčija imela Bismar?
cka, Amerika WashintHona, Polj*
ska Kosciuszka in pane Volodijevs
ske, Črnagora vladike Danilc, Itali*
ja Cavourja, in Jugoslavija Pašica.
Pol stoletja jc že tet^a, odkar je
Nikola  Pašie  zaeel  trpeti in  zma*
^ovati s srbskim narodom in osmo
leto se nafJiblje k zatonu, odkar jc
Nikola Pašič pozval pod žczlo hiše
Karagjor^jevicev Hrvate, Srbe in
Slovenee.
Nikola Pašič je pisal zgodovino
majhne Srbije, ko jc stria turške
okove, s svojo roko; in ista roka že
vela, a se krepka, je prebračala li*
ste usodc velike Juj4oslavije.
Srbija je še bila turški rob, ko
ji je mladi Pašie pokazal pot med
kuiturne narode. Srbija je branila
dedščino svojih-osvobodilccv, Tur*
ki so ji jo hoteli iztr.^ati in tcdaj
je spet Nikola vodil svoi narod
skozi balkanskc boje do castnej4a
miru v Londonu. Srbijo je hotcla
poi^aziti ^crmanska poplava v sve*
tovni vojni, tedaj je zopct Pašič
vodil svoje ljudstvo, polmrtvo in
beraško, od Bel^rada, skozi mace?
donskc soteske in preko albanskih
planin k morju in na Krf — umirat.
Jonsko morje buči p.urebnico stoti*
sočcm Srbov. Toda Pašic jc šc ži*
vel in izpeljal svoje ljudstvo iz su=
žnosti v lepši dom, kot ga jc imelo
kdaj prcj — v svobodno in povcli*
čano trojcdino državo. Siva brada
jc rasla možu kot kralju Matjažu,
ko je videl svoje življenjsko delo,
ujcdinjcnjc vseh bratov, že skoro
dovršeno. S^c z zadnjimi silami sc
je sc enkrat hotel po^nati, da na*
piše zadnjo stran v pismu usode
Srbov, Slovencev in Hrvatov, tedaj
mu je pa vcena LJsoda na rahlo iz*
vila orodje iz rok in mu sama za-
pisala: Dovršil si...
Mladi Srbin.
Turki so imeli šc svoje posadke
po vseh večjih srbskih krajih do
Donave, ko jc dobil 1. 1845. trgovec
1 ero Pašič v Zajcčaru novega sin*
Cka. Mladi Srbin ie začel hoditi v
c pankah k domaeemu popu po pr*
\e naukc. Talcntirane^a iantiča je
oče poslal na ^imnazijo in nato na
tchnično visoko šolo v Bco<4rad.
Srbska vlada sama je v mladcm di*
j iku spoznala talente in ga. poslala
1. 1868. na tchniko v Zürich. V Švi*
ca so tedaj hodili vsi mladi uka*
željni Srbi.
Tarn pa niso slušali lc učenih
profesorjev, še bolj so bila njih sr*
en dovzetna za svobodnjaske na*
zore številnih političnih prcj4anjan*
c>;v, posebno iz Kusijc, ki so našli
v <Jostoljubni $vici zatočišča.
Mladi inžcnir Nikolaj Pašic se
)i v Švici seznanil s slovitim ru*
s):im rcvolucijonarjcm Bakuninom
ii   se navzel nje^ovih idej.
IJPašič se vrne domov in vstopi v
«•'v;>V>o ^' TTMnis+Tstv) za javna dela.
Politik zori.
Mladcmu možu, ki je ves ^orcl
za svobodo in pravicc svojej4a na*
roda, ni bilo dovolj poklicno dclo.
Kmalu se je pridružil prvemu srb*
skemu socialistu Svctozarju Marko*
viču, ki je oznanjal slične ideje kot
politični iz^nanci v Svici. Zbuditi
je hotel v Ijudstvu zavest, da ic tu*
di ono poklicano, da se brii^a za
svojo usodo. Niso več časi, ko so
paševali turški aj4e in je raja mora*
la mclče prenašati batine. Toda ta*
krat so imeli v Bco.Uradu nazadnja*
ško vlado kralja Milana Obreno*
viča (1968—89), ki je dušila sicher*
ni svobodni pokret. Vendar je mla*
dina stopala na dan. 1. novembra
1878 jc prvih pet poslancev radi*
kalnc strankc prvič prcstopilo
prag narodnc skupščinc. Med nji*
mi ie bil tudi Pašič.
Pod vplivom Markovičevih idej
pa se je 1. 1881. osnovala radikalna
stranka, v katere prvih vrstah jc
od vscga počctka stal Nikola Pa*
šič. Radikali so bili do Pašičcvc
smrti najmočnejša stranka Srbije
in   JuLjoslavije.
Radikali so brž s kraja zahtcvali,
naj se da državi svobodna ustava
in nai sc Srbija zdru/i z Bolgarijo
in Crnogoro. Kralj Milan, ki jc pla*
val v avstrijskih in aniilcških vo*
dah, sc jc novih ljudi ustrnšil. Trn
v peti mu je pa bil Pašič, ki je bil
predsednik stalnega odbora radi*
kalnc strankc. Kralj se jc obrnil
proti radikalom. Upal je na pomoč
ostalih dveh strank naprednc in li*
beralnc. Toda pri volitvah 7. scp*
tembra 1883. je dobila Pašičeva
stranka ogromno vecino. Borba
med krono in stranko jc postajala
zmcraj bolj očitna. Ko jc vlada u*
kazala, naj se Ijudstvu odvzame
orožje, jc izbruhnila tako zvana
»Zajcčarska buna«. Bila pa jc kma*
lu udušcna in vsi radikalni prvaki
razen Pašica, ki ic zbcžal v Zcmun,
so bili vržcni v belgrajskc kaze*
mate.
Pregnanec,   minister — jetnik,
triumfator.
Ubcgli inžcnir je taval nckaj ča*
sa brcz sredstev po Sremu. Končno
jc dobil streho na bolgarskih tleh.
Vendar ga je tolažila ena misel, da
je Ijudstvu odprl oči in ga pripra*
vil za politično življcnjc.
Pa tudi kralj Milan ni več dolgo
vladal. 22. februarja 1889 se je od*
povedal prestolu. Vlado je prevze*
lo namesto mladoletncga Alcksan*
dra Obrenoviča namestništvo treh
vcljakov. Prcgnani Pašič se je vr*
nil domov in scstavil 11. februarja
prvo svojo vlado. Od tcdaj je za*
čcla voditi Srbija slovansko politi«
ko naslanjajc se na Rusijo in nc
več na Avstrijo in Analijo. A zli
duh bivšcga kralj a Milana je še
zmerai bdcl nad sinom Alcksan*
drom.
L. 1888. jc Alcksander ustavo u*
kinil, Pašič je odstopil in Milan se
je vrnil domov. Pašiča so poslali
kot poslanika na ruski dvor. Pa tu*
di od tarn so ga poklicali na Mila*
nov pritisk. Komaj se je vrnil. so
ga vrgli za 9 mesecev v ječo, eeš,
da je žalil kralja.
Kabinet Vladana Djordjevica je
izzval ljudsko nevoljo. 24. junija
1899. so strcljali na kralja M'ilana.
Odgovornost je padla na radikale,
ki so jih jeli zapirati in moriti. Pa*
šic jc bil obsojen na 5 let ječc. a je
bil vsled ruskc prošnjc pomiloščcn
na dosmrtno pregnanstvo iz dome*
vine.
Spet je Pašič kot izgnancc taval
po raznih dcžclah, doklcr ga ni Mi*
lanova smrt rešila. Kralj Aleksan*
dcr je 1. 1901. proglasil novo usta*
vo. Pašica je doletcla cast dosmrt*
ncga senatorja. Toda nc za dolgo
časa. Alckšander se je zaplctcl v
ljubezcnske mrcžc krasoticc Drage
Mašinove in postajal absolutist kot
Milan. Na vlado je prišel general
Dimitrii Cincarmarkovič, ki je zno*
va začcl preganjati radikale. Ljud*
stvo je mrmralo in trpelo do 28.
maja 1. 1903.
V noči od 28. maja na 29. so za*
rotniki udrli v kraljcvo palačo in
ustrelili kralja Aleksandra Obrc*
noviča in njegovo ženo Drago.
Vojska je dvignila na prestol Pc*
tra I. Karadjordjevica. Z njim vrcd
sc je dvignil tudi Nikola Pašič in
od tcdaj začne njegova blesteča
pot uspchov.
Bil je v skoro vseh vladah mini*
strski predsednik ali vsaj minister.
Balkanska in svetovna vojna, v ka*
teri jc njegova diplomatska spo*
sobnost in živa, vcra v bodočnost
rešila srbski narod, sta kroni nje*
govih uspehov. Iz male Srbije jc na*
stala najprcj velika Srbija in iz ve*
like Srbije sta skovala Peter Osvo*
boditclj in Pašič vcliko Jugoslavijo.
S par potezami še očrtajmo Pa*
šica v Jugoslaviji.
Pašič je bil šc dvakrat ministrski
predsednik: od 1. januarja 1921 do
27. julija 1924 in od 6. novembra
1924 do 15. aprila 1926. Vendar v
novi državi Pašic ni bil vcč ncomc*
jeni vodja. Različna politična nazi*
ranja in strankc so ogrožale njego*
vo stranko. Nekateri slabi sveto*
vavci so skušali iz različnih vzro*
kov zasenčiti jugoslovansko obzor*
je mozu, ki je iz mlada hodil za ci*
ijem ujedinjenja. Neke rodbinske
spletkc so pa Pašiču zagrenile vc*
čcrne zarje. Vendar je on kljub te*
mu velik. Da jc Radičevo stranko
resil iz brezplodnega velikohrvat*
stva jc njegovo lepo delo.
Stran 2.
»GORISKA STRAŽA«
Pet P.
Še kratek prcmislck za koncc:
»S Pašičem je legel v grob rod
štirih P,« jc dcjal ncki jugoslovan*
ski politik. Ti so: finaneni minister
Lazar Paču. ki jc urcdil finance Pc*
trove Srbijc in vzdržal trgovsko
neodvisnost Srbijc od Avstroogr*
ske, drugi je minister Stojan Pro*
tie, ki je uredil Srbijo na znotraj,
trctji je vojvoda Putnik, ki se je
mašeeval za Kosovo polje in tolkel
avstroogrske armade na Ceru, če*
trti je Pašič in peti kralj Peter I.
Osvoboditelj.
Politika prihaja zdaj v rokc mlaj*
šcga rodu med 40 in 60 leti, v roke
politikov: Uzunovič, Trifunovič,
Davidovič, Nineie, Korošec in Ra*
die.
In vsi ti bodo morali imeti vedno
v mislih Pašičevo življenjsko delo:
prebujenje Srbov, obramba Srbije,
ujedinjenje Jugoslavije.
DNEVNE VEST!.
Pazite!
Današnji številki »Goriške St ra-
ze« je uprava priložila poštne pm
ložnice. P osluy.it e se jih in poravnajt
te čimprej naročnino za prihodnje
leto, če hočete dobiti lepo in zanU
mivo »Pratiko«  brezplačno  v dar.
Prihod novega prefekta.
V soboto ob desetih je prišel v
Gorico novi goriški prefekt ko*
mendator dr. Anzelj Cassini. Na
postaji so ga pozdravili zastopniki
pokrajine in mesta. Potem so vsi
skupaj šli v hotel Quarnero, kjer je
v prvem nadstropju pripravljeno
stanovanje za novega prefekta. V
nedeljo smo pa goriški meščani že
brali oklic novega prefekta, v kate*
rem pozivlja na složnost, delo, di*
sciplino in pokoršeino vodji. Pose*
bej še opozarja, naj se pridno pods
pisuje liktorsko posojilo. V nede*
ljo dopoldne je novi prefekt že
prevzel svoje posle.
Pridružujemo se tudi mi sploš«
nim pozdravom novemu prefck*
tu, predstavniku države in euvarju
zakonov. Upamo, da bo z uvidev*
nostjo vodil goriško pokrajino in
vpošteval pravice in želje sloven*
skega dela prebivalstva. ki je po
volji vlade v pokrajini v pretežni
veeini.
Za liktorsko posojilo.
4. t. m. so se pri prefektu v Vid*
mu zbrali zastopniki industrijskih
in trgovskih krogov z Goriške.
Tarn so govcrlli, kako so ti krogi
poskrbeli za propagando liktorske-*
ga posojila. Prefekt je poročilo
vzel s pohvalo na znanje zlasti ker
so se vladnemu pozivu odzvali tudi
Slovenci. Zastopnika inž. Ribi in
trgovec Orzan sta predložila pre*
fektu seznam vseh podpisnikov in
javi'la, da je bila 20. novembra raz*
poslana posebna okrožnica v ta na?
men.
Za posojilo.
Podpisovanje liktorskega poso*
jila prav dobro napreduje. Zadnji
izkaz od 29. novembra d ol. decem*
brä izkazuje prav visoke svote.
Banco di Si cilia je dala 10 miljo*
nov. Znana avtomobilska družba
»Fiat« je podpisala en miljon. Dolg
je seznam podpisnikov po 250.000.
200.000 in 150.000. Lep vzgled dr*
/avljanom sta dala oba brata Be?
nito in Arnaldo Mussolini, ki sta
oba skupaj podpisala 105.000 lir. —
Slovenski učitelji so od svoje
skromne place podpisali vsi' naj*
manj po 200 lir. Večina jih jc pa
vec\ Tudi odvetniki so baje sklenili,
da podpišejo po 1000 lir, njih mladi
koncipijenti pa po 300 lir. V Gorici
je dozdaj podpisanih 1,400.000 lir;
upajo, da bode štcvilo poskočilo na
30 mil jo nov.
Nov doktor.
Gospod Dušan Franko iz ugled*
ne Frankove družine v Solkanu je
te dni na dunajski trgovinski viso*
ki šoli postal doktor trgovskih ved.
Časritamo!
Pospešek prometa.
rZc dalje časa so iz trgovskih kro*
gov prihajale pritožbe da je na vi*
pavski železnici premalo tovornih
voz na razpolago za prevoz lesu.
Temu je zdaj odpomoglo fašistov*
sko Udruženje industrijeev za Go*
riško, je posredovalo pri promet*
nem ministru Cianu, ki je br/ od*
redil vse potrebno.                       .>
Trgovci, pozor!
Fašistovsko trgovsko udružcnjc
za Goriško nam piše, da je stopil v
veljavo kraljevi odlok glede raz*
prodaje jedilnega olja. Trgovec, ki
ne prodaja le oljčnega olja, mora
to pismeno javiti na občino. V pri*
javi (na nekolkovancm papirju in v
dvojnem odtisu) mora navesti imc,
očetovstvo. kraj prodaje itd.
Madžarske volitve.
Madžarski s'lcparji bankoveev in
pa madžarske volitve bodo gotovo
]")rišle v pregovor. Pri teh držav*
nozborskih volitvah je namrcč via*
da tako rabila denar in policijo* da
so izvoljeni skoro sami vladni mož*
je. To so madžarski vitezü
Mali sporazum.
Tržaški »Piccolo« je pred par
dnevi prinesel vest, da se Mali spo^
razum vsled zadnjih do^odkov v
Beoi4radu ruši. Belgrajski dopisnik
mi'lanske^a »Corriere della Sera«
pa piše domov, da je zveza med dr?
žavanui Malega sporazuma prav ta*
ko trdna kot je bila poprej.
»Piccolova« zavijanja.
Tržaški »Piccolo« piše tako kot
sapa vleče. Ko je bil Videm pri mo*
či se ni mo^el ta vetrnjaški list do*
volj osliniti kroj^ videmskih oblast*
nikov. Zadnji teden predno se je
ustanovila goriška pokrajina je kar
prenehal z dopisi iz Gorice in je
tiskal na predzadnji strani kar ecle
kolone videmske pošte. Zdaj je pa
veter spet dru^ače zapihal. Treba
se je začeti sliniti ^oriškim kro^om.
Zato sc berejo v »Piccolu« kar cele
kolone »dobrih« nasvetov o poine*
nu in velikii sreči, da se je ustano*
vila ^oriška pokrajina. Vrlo zani*
¦miva so neka izvajanja v nedcljski
številki, kjer govori o »funkeijah
sole na Goriškcm.« Da sc »Picco*
lo«, last senatorja Mayerja iz ži*
dovske rodbinq, prikupi in si utrdi
svoje omajano stališče napram fa*
šistovskemu »Popolo di Trieste«,
ovaja po stari navadi sloven*
ske učiteljc in duhovnike. Pravi,
da ti ljudje v šoli sicer šc mogoče
dobro opravljajo svoje dolžnosti, a
kaj pa delajo izven sole? V tem
smislu ^re ccli članek in izzveni ta*
ko nekako ko da bi bila goriška
pokrajina od vlade le zato ustanov*
ljena, da vrši službo polieijsta nad
takimi elementi. Na take brkljarije
ni vredno odj^ovarjati, ker je njih
namen prozoren.
Ob koncu je clankar tudi mne*
nja, da bi bilo treba uresničiti tisti
načrt, da se slovenski učitelji pre*
stavijo kam v stare pokrajine in k
nam naj pa pride učiteljstvo od
ondot.
»Piccolo« bi dosti bolj patriotic*
no in fašistovsko dolžnost opravil.
če hi napisal par strokovnjaških,
pa prav res strokovnjaškh nasvc*
tov, kako naj goriška pokrajina z
umnimi gospodarskimi odrcdbami
pomore prebivalstvu — slovenske*
mu in italijanskemu.
Za poplavljence.
Vidcmska prefektura sporoča. da
je izdala za poplavljence v celoti
220.542 Hr. Od tch je dobila 40.500
lir od notranjega ministra, ostalih
180.042 lir je pa dala zbirka, ki je
bila izvedena po vsej pokrajini.
Prefektura sc toplo zahvaljuje
vsem zavodom, podjctjem in za*
sebnikom, ki so požrtvovalno pri*
skočMi  ponesreecncem  na    pomoe.
Javno poskušanje
motornega oranja.
Goriški kmctijski urad obvešča
kmetovalce, da bo priredil tekom
prihodnjega tedna od srede 15. de*
cembra do torka 21. decembra jav*
nc poskušnjc mehaničnega oranja
z motorji Fordson in z automatic*
nimi plugi. Oranje se bo vršilo od
jutra do večera na zcmljiščih bivšc
deželne norišnice v Gorici na Šem*
peterski cesti.
RazbojniŠka banda.
Iz    Vcntimiglie,    francosko * ita*
lijanske obmcjne postaje, prihajajo
poročlila o zaporednih ubojih. Baje
gnezdi tam nekje v okolici razboj*
niška družina glasovitega    roparja
Pollastro. Razbojniki so ubili že tri
orožnike  in  še   vedno   strašijo  po
okolico.    Nadnje    so  se    dvignili
! močni oddelki vojakov   in milični*
j kov. Pa jim ne morcjo prav do ži*
j vcga,    ker uhajajo    napadalci    na
1 francosko stran.
Nov guverner.
Dosedanji guverner (mestni na*
čelnik) Rima senator Cremonesi je
zaradi neklh nesoglasij odstopil.
Na njcuovo mesto je prišel knez
Spada Potenziani.
Ozdravljenje.
Romunski kralj Ferdinand, ki ga
je več ali manj politična boleze-n
polozi'la na smrtno postelj, je kar
izncnada ozdravd. Pravijo, da je že
zdrav ko riba v vodi.
Albanska pogodba.
Albanski    parlament    jc odobril
i.alijansko * albansko pogodbo,    o
kateri vsi listi toliko pišejo in smo
poročali zadnjič tudi v našem listu.
Kcr je ta politični korak   povzročil
pri belgrajskih    političnih    krogih
razna mnenja, se čujejo glaso\i, ki
trde, da želijo v Rimu,. naj  pa še
| Jugoslavija pristopi kot tret j a ude=
i ležcnka k tej politieni pogodbi.
j               Dragocena knjiga.
V Neapoilju je neki založnik ku*
pil staro izdajo Dantejeve »Divine
j Commcdije« za  126.000 lir. Knjiga
je bila tiskana že 1. 1491.
Valuta.
Dne 13. decembra si dobil :
za 100 franc, frankov 87 50 do 88.50 Lir
za 100 belg. frankov 300- do 310— Lir
za 100 Svic. frankov 415- do 425.— Lir
za 100 češ.-slov. kron (54. do 65.— Lir
za 100 dinarjev                38.     do   39.— Lir
za 1      Sterling                105— do 106.— Lir
za 1      dolar                     21.75 do   22.— Lir
Novci po 20 frankov       89.— do   94.— Lir
za 100 avst. kron           0.0305 do 0.0320 Lir
Vojnoodškodninske     obveznice:
dnc 13. decembra 1926: 61.50.
fjuvaj se senjske roke!
Zgodovinska povest.
Hrvatski spisal Avgust Šenoa.
poslovenil F. Š. Cvetkov.
»Revercndissime,« jc rekel in
stisnii nuijhne oči, »oprostite mi a
moralo je biti. Vem, da Vam je
bilo težko ostaviti Reko in da ste
se tudi torn bavili z važnim poslom;
a upam, da se Vam bo tudi v Scnju
nudila prilika, služiti dobro cesar*
ja in nadvojvodo. Govorim Vam
iskreno. kakor vojak, sluga ccsar*
jcv, a govorim Vam, kar sem mno*
gokrat slišal o Vasi modrosti; pa
vem tudi to, da bi rad povrnil mir
temu mestu. Ravno zato sem Vas
klical. Jaz nc morcin več brzdati
svoj!ih ljtidi. Ti so Vam popolnoma
podivjali. Iz Gradca mi pišejo, naj
držim Uskoke na uzdi. da se tako
bcncškcmu svetovalstvu vzamc pri*
lika za pritožbe. Ali ka'ko naj?
Senjski Uskoki imajo dobiti let*
nih 10.000 zlatov. A jih ne dobiva*
jo. Hodijo nam samo prazni listi. a
tu scdi med zidinami 800 gladnih in
žejnih ljudij z ženami in otroci,
800 vojakov nevajenih plugu sedi
na kamenu brez groša. BcneSke
ladjc branijo vsaki privoz kruha in
vina, Benečani obcšajo brez obzira
vsakega Sen j ana in zopet prosijo,
naj se ti ljudje bojujcjo zoper Tur*
ka. A zdaj je ne'kdo — ne znatn
kdo — razsejal glas, da se razpusti
vsa us^koška vojska in da se izžerhj
iz Senja. Ne vcrujem tega; mislim,
da vlada ni slepa, da bi sama odblla
od sebc toli junaško desnico, kjer
si Benečija osvaja izključljivo j/'o*
spedstvo na Jadranskem mor'U,
kjer preži na Furlanijo in na Istio.
Pa ko je vse to tako, je4i čudo,
vprašam, da trgajo ti ljudje uzde, tlä
prod i raj o po noči na bark ah ter
ugrabljajo to in tam kako glavo be*
ncškc živine., ali da ukradejo kako
ladjico dalmatinskega vina. Tudi v
meni se pretaka ital'ijanska kri, ali
vojak sem in pravieen; tudi vem,
da je pod to trdo škorjo zdravo je*
dro, da so ti ljudje zdravega in po*
štenega srea — pa da ne bi bilo njih,
da ne bi trepetala pod sen j sko roko
Osmanlija, ne bi po tej obali vila
ccsarska zastava. In v rcsnici, žal
mi je, ker je ves svet vzdignil go*
njo na moje Uskoke. Ko sem bil
opazil, da so v skrajni bedi, da ne
more jo ne živeti ne umrefi, sem
Vam pisalj prečastiti gospod škof.
Saj Vi tu škofujcte in čc ste se ro*
dili na beneškem zemljišču, se zo*
pet pretaka po Vaših žilah hrvat*
ska kri — kakor tudi v tem naro*
du. Vi ste se dogovarjali, kakor sem
slišal, o tem z graškimi in praskimi
ministri, pa ste gofovo tudi pravo
ubrali. Zato sem pisal, zato Vas
prosim in zaklinjam: ukrenite kaj
da se umiiri ta siromašni narod in
da se mu zboljša življenjc. Jaz sem
ministrom stokrat pisal, ali vsaki*
:kcat so mi odgovorili: Pomirite
svojo četo, za sedaj nimamo nov*
cev. Res lepi nauki: »Miruj, verni
narod, pa grizi kamen!«
Škof se je ob toliki hvali Usko*
kov vedno živahneje igral z zlatim
križcem. Ko je Danilo Barbo do*
vršil svoje živo pripovedovanje, je
začel De Dominis z izredno pri*
jateljskm glascm:
»Hvala Varrv gospod kapitan,
cast Vam. Nimam Vam ničesar
oprostiti, pač pa moram hvaliti Va*
so modrost, ko ste me pozvali sem,
da pomirim bur jo. Ne mislim sicer
tako o Uskokih kakor Vi, niti jih
toli'ko ne slavim. Jaz gledam to
stvar mirno iz daljine, a Vam; ki
živite med tem narodom, se doz*
deva vse naravno kar smatrajo
drugi ljudje za barbarsko. Ne osla*
njam se na Bcnečane, katcrim Us*
koki nikakor ne morejo biti po
volji; ako pomislite, kako piše o
njih sveti Oče Klement VIII. ce*
sarju Rudolfu, da naj  reši svet te
nesreče! Pomislite, da sili tudi
španski kralj ccsar j a na večjo stro*
gost; pa tudi samim ccsarskim svet*
nikom preseda to nezadovoljstvo.
Vasi Senjani so pravi divjaki! Zo*
vejo j'h branike krščanstva in pra*
vijq da se Turčin plaši njihovega
imena. No, vprašam Vas, morejo*li
Benečani drugače postopati, ko jim
Uskoki nemilo gospodarijo na
morju. ko jim grabs jo črede, de*
klico blago, uničujejo sola, vino^
grade, oljke? More4i republika
mirovati, ko ji Turčin vsaki dan
grozi. da prihrumi z brodovjem v
jadransko morjc, ako sama nc iz*
trebi senjskih razboj nikov? Radi
tcga posla sem bil pred cesarjem
Rudolfom v Pragi; bil sem tudi
pred nadvojvodo Ferdinandom v
Gradcu; mnogo sem govoril o tem
z mjiistri in se trudil s ccsarskim
poslanccm Rocciem v Benetkah, da
bi našli leka tej nesreči. No. človek
obrača, Bog pa obrnc, a najvccje
zlo je, da sta praška in graška bla*
gajna prazni. Ali poleg vsega tega
ne obupujem. Odločil sem se, da
izvedem popolnoma ta posel; to mi
je bila prva misel, ko sem dobil
senjsko škofijo; in hočem rešiti
meni po Bogu podeljeno credo, ho*
eem, da se vrneta mir in pokoj med
krščanske vlade.«            (Daije).
»GORIŠKA STRA2A«
Stran 3.
Kaj je novega na deželi?
Ročinj.
V Ročinju priredi Marijina dru*
žba v nedeljo 19. t. m. lepo na*
bo/no prcdstavo. Udeležite sc je v
obilncm štcvilu!
Batuje.
Dne 27. novcmbra sta sc v farni
cerkvi poročila g. Ivan Mrmolja,
dolgoletni in zvesti član društva
tcr cerkvenega pevskega zbora in
g.čna Adolfa Vetrih. Pri maši je
novoporočcnccma prepeval pcvski
zbor izbranc pesmi. Vsi znanci in
prijatclji želimo obema obilo bož«
jega blagoslova in sreče na novi
življcnjski poti.
Lokve.
Ker gre že leto k zat'onu in ni
bilo od nas še nobenega dopisa v
cenj. »G. Straži«, bi lahko marsik*
do mislil, da sta pri nas nastanjena
sreča in zadovoljnost, toda v res*
nici je marsikaj drugače. Ker je
bilo letošnje polet je bolj deževno
in mrzlo, je bilo pri nas prav malo
letoviščarjev, mnogo manj kot
drug a lcta. Ker je pa nas že dvakrat
obiskal sneg, se obeta, da bomo
imeli po zimi več tujcev. Goriški
planinski klub (Club alpino) že tež*
ko pričakujc, kdaj zapade sneg, da
obišče svoje sankališče na Lazni.
Toda mi si želimo še precej lepih
dni in ker je nastalo vetrovno je«
scnsko vremc, ki je spravilo sneg,
upamo, da jih bomo tudi šc imcli.
Potrcbni so nam, da si napravimo
steljo in drva. Zadnjih šest mese*
cev je oskrboval našo duhovnijo g.
kurat iz Gor. Tribuše Franc Širaj.
Prihajal je k nam po naporni poti
dve uri daleč, mnogokrat v hudih
nalivih, vsako soboto popoldne in
imel v nedeljo ob sedmi uri sv.
mašo ter se vrnil zopet v Tribušo,
kjer je maševaJ ob tyl] uri. Za nje*
gov trud in požrtvovalnost mu iz*
rekamo tern potom najtoplejšo za*
hvalo. Dne 2. t. m. pa je prevzel
dušno f pastirsko nlužbo g. Ivan Se*
mič, župnik v Cepovanu. Že po
parkratncm prihodu nam je poka*
zal, da hoče krepko vzeti v roko kr=
milo našc duhovnije. Želirno mu
obilo uspehov in božjega blago*
slova.
Tolmin.
Te dni se je preselila tukajšnja
lekarna v svoj novi dom. Lastnik g.
Kastner je že lani kupil od baronov
Winklerjevo vilo in prizidano syo=
ječasno kapelo, ki se jc spremcnila
v lckarno in vscstransko praktično
in moderno uredila. Tolminska le*
karna, ki jo je pred več kot 25 lcti
lekarnar Kastner prevzel od pok.
lckarnarja Palisca, sc je pod no vim
lastnikom zelo dvignila in daleč
naokrog zaslovela. Od svoje usta*
novitve pred približno 75 leti se jc
selila iz prostora v prostor tcr do*
živcla marsikako spremembo. Vojs
ska jo jc popolnoma vničila. Scdaj
je dobiia nov in primcren dom —
upajmo za stalno. Iz dosedanjih
prostorov se je preselila hitro in
vzorno, ne da bi vmes nchala obra?
tovati. Novi prostori so znotraj in
zunaj lcpi in okusni tako. da je
spremcmba tudi našemu trgu v
okras.
Drežnica.
Že dolgo sc nc sliši od nas nobe*
nega glasu. Zdi sc, kakor da bi spa*
li. Sprejmi torej naša najljubša pri?
jatcljica G. S. par vrstic, ki jih pise
okorna kmečka roka. Nič dobrcga
sicer nimam poročati iz našega ska*
lovja. Povodnji so tudi v Drežnici
napravile velike škode; pri več kra*
jih se je zcmlja udrla, poti so vsled
neprestan'ih nalivov vsc razkopane,
vetcr in neurze je zahtcvalo vc*
liko sena, ki je uničono, vcč streh
je pokvarjenih in odkritih. Poseb?
o v nedeljo 5. t. m. je divjal moean
veter, ki jc napravil dosti škode.
Poljski pridclki so pičli, zaslužka
nobencga, če kaj potrcbujcš plačaj
drago, ee ima kmet telička za pro*
daj ni nobene cene], davki nas tc?
žijo vedno bolj in bolj — s strahom
se kmet ozira kam naj krene, ali
pravega izhoda ni in ga ni! Še vcč
enako /alostnih novic bi povedal, a
se pa drugič še oglasim.
Čepovan.
Da so tudi pri nas bile poplave
in povodnji in ne brcz škodc, jc že
znano. Sedaj je skoro po več me*
sečnem dcževju vendar lc nastopilo
mrzlo vremc. Sneg jc pobclil hribc;
zima jc pričcla pritiskati. Mlekarno
smo tudi ustanovili. Želimo da bi
vspešo delovala in nam pripomogla
k boljšcmu stanju. Prašičc smo pri*
čcli klati; ti nas tudi pritiskajo od
tcdaj, ko jih kupimo pa do sedaj.
Od vsakega prašiča moramo place*
vari, pomislitc, 20 lir. In 20 lir jc tu
pri nas že lep denar! To še ni za?
dosti. Živinozdravniku tudi mora*
mo plaeati 5 1; menda za to da je žu
val zdrava. Je pa vse eno če gospod
zdravnik žival vidi ali pa nc. Pa
recite, da sc nam ne godi dobro.
Rakovec pri Podmelcu.
(Mnlo odgovora na dopis v »No*
vicah« št. 47. z dne 25. novembra,
pod naslovom »Rokovec«. — Piscc
omenjenega dopisa najprcj piše o
Ictini, ki jc bila srednja. Nato pravi
dalje, da je naša mlekarna v tcm
letu prav dobro delovala. Do tu bi
bilo vse dobro in prav. Malo prevcč
hvalc pa le daje scdanjemu pred*
scdniku in ostalcmu odboru, med?
tern ko pa bivšega predsednika, g.
Ivana Kovačiča, nikjer ne omenja.
On je kot predsednik posvctil mle*
karni, ki jo je tudi on ustanovil,
vse svoje moči, da je sczidal mle*
karno. na katero sedanji odbor s
pondsom zre. Pa tudi mlekarja je
dopisnik »Novic« malo preveč po*
hvalil, kcr niti s tako zvanim »Ger?
berjevim aparatom« ne zna prav
ravnati. Zato bi jaz svetoval odbo*
ru, da prihodnje lcto, ko bode v
Zatolminu tcčaj za mlckarje, pošljc
tja kakega brihtnega fanta, da se
nauči teorije in dobi prakso ker
drugače se v prihodnje zgodi lahko
še vcčja nesreča, kar pa gotovo ne
bode v dobrobit mlekarnc.
Toliko o mlckarni. Kar pa se tičc
»Prosvetnega društva«, bi jaz od?
govoril dopisniku »Novic« tole:
Društvo dclujc precej dobro. Samo
dcklctom bi svetoval, da si dobijo
boljši in primernejši društveni
prostor, ker jih ne manjka v nobeni
hiiši.
Član mlekarne
in »Prosvetnega društva«.
Goče.
Leta 1886. so podružnico Matere
božje na Obcluncu vzdignili za pol*
drugo klaftro. Tako povečano cer*
kev je blagoslovil blagopokojni vi*
pavski dekan gospod Erjavec na
zadnjo pobinkoštno nedeljo 1886.
Letos je torej pretcklo 40 let. Za
40 Ictnico jc bila ecrkev vsa prc*
novljcna. Kot krona obhajanja 40*
letnice pa naj bi bila blagoslovitev
sv. križevega pota. Ccrkev je že
imela prejc pociobe križcvcga pota,
lepo delo Franceta Rizjaka iz Kra*
nja iz leta 1853. Bil je šc neblago*
lovljen in zob časa je začel na njem
razdiralno delo. Delo prcnovitve jc
prav lepo izvršil sl'ikar Franc Pre*
mrl iz Vrhpolja. Prav na dan oblet*
nice smo 21. nov. popoldne na zad*
njo pobinkoštno nedeljo v velikan*
ski proccsiji prenesli sv. križev pot
iz župnc cerkve na Obcluncc. Po*
dobc so nosili fantje. Ob križevem
potu, oziroma za njim, je svetilo
65 žen s svečami, ki so^ jih potem
darovalc Mariji na oltar. Bali smo
se slabcga vremena. Vremc je bilo
sicer vetrcno in oblačno, a ko smo
prišli v cerkev vrh griča, je solnce
tako prijazno prisijalo v cerkey, da
je bila eudovito razsvctljena, in je
bilo mogoče natančno videti slika*
rije v cerkvi, lepo delo Franccta
Premrla. Blagos'lov sv. križevega
pota je z dovoljenjcm vrhovnega
predstojn'ika frančiškanskega rcda
iz Rima, izvršil prečastiti . gospod
vipavski dekan Ignacij Breitenber*
ger. V krasnem govoru jc vcliki
mnoziqi razložil pom en sv. križc*
vega pota ter polagal vsem stano*
vom toplo na srec primerne nauke.
Pohvalno je tudi omeniil župljane,
Tvi so prostovoljno mnogo darovali
ne samo za to cerkev, ampak tudi
za prenovitev župnc cerkve lani in
letos za prenovitev pokopališča.
Naj b'i blagoslovitev sv. križcvcga
pota pripomogla, da se nanovo
bolj oživi domača božja pot Device
Marije!
27. novembra je tu umrla po
do'lgi bolezni spoštovana gospodi*
nja Marija Verčon roj. Albrtht v
staiosti 48 let. Pokojnica rodom iz
Hotcrdršice, je bila zelo razumna
gospodinja in prav dobrih rok. Za*
pustiila je osem otrok. Dobro mater
naj Bog vcčno poplača, prcostale
pa naj podpira in tolaži!
KnjižBunost in umetnost.
Cerkvene skladbe
za božične praznike.
/. Slovenske skladbe:
Premrl, 10 božičnih pesmi za me*
šani zbor in orglc.
Premrl * Sattner, 2 božični pesmi.
Sattner, Božičnice (6 pesmi za
solo, mcš. zbor in orglc).
//. Latinske skladbe:
a)   lat. maše za mcš. zbor (kra*
tice: 1  =  lahka skladba, za pode*
želske zborc; s. t. = srednje težka,
za    boljše    zbore;    t. =  tcžka, za
boljšc zbore.
Foerster, Missa s. Caeciliae (1).
Hladnik, Missa s. Familiac (1).
- Hladnik, Missa s. Rosarii (1).
Hladnik, Missa solcmnis (s. t.).
Kimovcc, Missa s. Caeciliae (1).
Pogačnik, Missa s. Josephi (1).
Sattner, Missa seraphica (s. t.).
Filke, Missa in G (s. t.).
Goller, Aloisiusmcsse (s. t.)-
Griesbacher, Missa »Stella ma*
ris« t.).
Lipp, Missa s. Familiac (1.)-
Rihovsky, Missa Lorctta (s. t.).
b)  Sprcmenljivi    lat.    spevi za 1
glas z orglami:
Griesbacher, Repertorium chora*
le, I. del (graduali in ofertoriji).
Griesbacher, Repertorium chora*
lc, II. del (introiti in komunije). —
Obe zbirki sta zelo praktični in
priporočljivi, kcr vsebujeta speve
za vsc praznike v cerkv. lctu.
c)  lat. Te Dcum za sklep leta:
Sattner, Te Deum za meš. zbor
in orglc (krasen).
///. Božični preludiji    za orgle ali
harmonij:
Rihovsky: 50 božičnih preludijcv
(zelo lcpi).
Vsc imenovanc skladbe ima v
zalogi Katoliška knjißarna v Gorici.
J. B.
Koledar Gor. Mohorjeve družbe.
Ko sem vstopil v prostore Go*
riške Mohorjeve družbe, scm ostr*
mcl: kjer so šc pred meseeem le*
žali v visokih skladih tisoci knjig,
stoji le šc droban kupček koledar*
jer in zraven »Kolački« ter »Oče
budi volja tvoja . . .«
»Vsc smo odposlali. Ko so knjige
izšle, se je vpisalo še nad 1800 novih
udov v našo bratovščino. Letošnje
knjige so se ljudem priljubilc.« rFa*
ko mi razlaga gospod tajnik.
Zakaj smo letošnje Mohorjeve
knjige tako s slastjo prcbirali?
Bral scm več poročil in kritik o
teh knjigah. V eni oceni navaja
navdušcni poročcvalec pisatcljc,
naslove in hvali slog; — v drugi is*
če hvalevredni jezikoslovec, koliko
pomot in tiskovnih napak je razse*
janih na 500 stranch druzb'inih
knjig. Nisem pa še bral ocene, ki
bi razodela, kakšno je vsebinsko
jedro letošnje knjižcvne izdaje,,
koliko jc vredna »dušna paša«, ki
jo je nadrobila Mohorjcva družba
svojim ljubim udom. In to sem se
namenil razložiti. Za danes se lo*
tim le koledarja.
Skozi vso to obsežno knjigo zve*
ni — zdaj mogočno, zdaj nežno,
otožno in veselo, zaupno in pogum*
no — misel o domu, o domači zem*
Iji, o naših možch, o našem življe*
nju. Koledar nam jc odkril velike*
ga buditclja tržaških in istrskih
Slovencev. škofa Ravniharja. V nje*
govern življenjcpisu in v člankih,
ki so posveeeni skromnim bratom
Lcbanom — Kanalskcmu slavcku
Kocijančiču — gospodu bistriške
doline, dekanu Kržišniku — svete*
mu škofu, milemu geniju slovenske
vere, Antonu Martinu Slomšeku —
in slcdnjič še v spoštljivem sporne^
niku Ivanu Cankarju — — v vseh
tch spisih drhti mila struna, ki poje
o slovenski kulturi, o rodni zcmlji,
o hiši naših dedov. Z enako lju*
beznijo objema kolednik vsc dele
j naše domačije: Pravi zgodbo o Bo*
gatinu; o grofu Herbcrstcinu, ki jc
ncsel v Rusijo sloves vipavskc do*
line; — kaže nam kos slovenskcga
sveta v^Istri — in burno zgodovi*
no notranjskih farä pod Francozi.
V ta mogočni zbor o naši zcmlji sc
milo vplctajo ganljivi spomini na
Simona Grcgorčiča, pisani in pod*
pisani od moža, ki je poštcn in do*
ber kot domači kruh. (Če ob ta lju*
beznivi in z rcsnico navdihnjeni
spis postavim učeni pamflct nezna*
nega profesorja, ki v neki novi
knjigi sramoti velikega Mahniča in
kardinala Jakoba MissHjov meneči,
j da s tern podvigne podobo Simona
Gregorčiča — se mi zdi, da   vidim
Vse naše ^veste odjcmalce
iz preds in povojnega časa obvešča*
mo, da oddajemo   zopet   testenine
„Pekatete"
za juho  in prikuho  v  zavojih  po
po pol in 1 kg.
Na noben način se ne bo več dotfajalo, do bo kdo
dobll drujio blago, ako je zahteval naše:
Zahtevajte jih pri trgovcih!
TomaževG žlindro
je pre^ela ravnokar
v skladišče
Zadružno zurzü y Gorici
Corso Verdi 3/
OBJAVA IN ZAHVALA.
0 priliki smrti mojeji;a ncpozabnega soproga g.
FRANCA BRATINA
POSESTN1KA IN GOSTILN1ČARJA NA CESTI
ki je prcminul 9. decembra t. 1. se ob enem zahvaljujem vsem, ki so ga
spremili na zadnji poti, posebno pa preč. duhovščini, cerkvenim pevcem,
darovalcem vencev in vsem, ki so mi izkazali sočutje in tolažbe.
Cesta-Sv. Kriz, due 11. dec. 1926.
Žalujoča soproga Lucija Bratina.
Stran 4.
»GORIŠKA STRAŽA«
poleu kruha čašo strupa.) Na tej
podla^i sc dvi^a blesteča krona le*
poslovnih biserov. Milčinski nam
opisujc boj majhnc^a kmeta za
zemljo. — Ivan Cankar poje slo*
venski materi ? mučcnici v čast —
Ivo Česnik nam slika zvcstobo slo*
vcnskega dekleta, ki hoče imcti
krščanski, na prisrčni ljubezni in
delu ZLjrajcn dom. S tcm polnim
akordom zaključuje koledarja prvi
del.
In zdaj se dvi^nc kolednik na
višjc razglede — in nas vodi v svct.
Polctimo z modernmi vitezi črez
severni tcčaj! Raz^led po svctu:
Narcdi stopajo mimo naših oči in
pripovedujcjo, kaj so doživeli v
pretcklem letu. Obzorjc se širi.
Mohorjan tfleda črcz domači plot v
širni svct. Uči se in zre velike ce*
ste, po katcrih potujejo narodi.
Sredi tch cest, sredi šumcnja in
bojcv, sredi valov in viharjcv stoji
na skali trdno in moijočno znamo
nje: Sveti križ. Iz nje^a vrejo stu*
denci večne<4a življenja. Iz teh stu*
dencev zajcmamo katoliški Sloven-
ci milost božjo, da nam duša ne
oma^a in da se nekdaj dvigne k
Stvarnliku. Iz božjega studcnca za^
jcma tudi bratovščina »Mohorjeva
družba« svojo moč in svoj polet.
O tem priea tudi koledar z lepimi
članki o svetem Alojziju, svetcm
,Stani.slavu, o katolliških miMijonih
itd. Vse strani te naše knjigc pre?
veva duh vere ki je naša moč in
zmaga.
Potem se koledar zopet vrne do*
mo-v, pod strcho slovenske hiše.
D ekle torn ve mnogo lepega poveda^
ti, otroke zbira v kotieku, možem
tolmaöi zakonc in vsem nasuje
praktienih migljajev, tabel in kaži*
potov za vse leto.
Tako je zasnovan koledar: Po
c'omaei zemlji hodi — v širni svet
nam odpira okno — dviga nam du-
ha k zmagovitemu križu — pa nas
zopet pelje v domačo izbo, kjer se
snujc vsa sreea človeškega srca.
To je po mojem skromnem mne*
nju globoka vrednost koledarjeva.
Zato ga hvalim nad vse druge. Zato
se je vsem Mohorjanom tako pri=
ljubii.
Goriški Mohorjevi družbi pa pra*
vim: Tako je prav. Letos si pravo
zadela! Bog daj srečo!
A. Gorjanec.
Listnica Kmečkesdelavske zveze in
Političnega    društva    »Edinosti    v
Gorici.
1.  F. M. G.: Pregledali smo Vaš
vojnoodškodninski račun in prepri*
eali smo sq da je v redu. Vi bi mo?
rali plačati vsega skupno    24797.50
lir   na   kapitalu   in   obrestih.    Lir
6723.05 prevzame država;    tako da
morate Vi v 50 lctih   odplačati   na
kapitalu lir 9108.15 in lir 8966.30 pa
na obrestih.    Skupno morate torej
plaeativ50   letih lir   i 8074.45.   Ko
imate v   Gorici drugo   opravilo   v
Gorfici, zglasite se tudi radi tega v
tajništvu.
2.  Lebtin Kai., Ozeljun, 41:    Ob
priliki zglasite se zaradi Vase   po*
kojninske prošnje v tajništvu.
3.  Oblak Jernej, Šebrelje št. 150:
V kratkem bostc poklican na   novi
zdravniški pregled.
4.  Spucapun K. Renče: Zglasite se
ob priliki zaradi pokojnine Vašega
sina Josipa v tajništvu.
Tajništvo.
Darovi.
Vie.  g.  Ivan  Franke,  župnik  na
I VogerskeiTL 9b 50*letnici rojstva 50
i L; N. N. 40 L; gde. Marija Saksida
¦ nabrala v Saksidu 22 L 35 stot. —
Vsem iskrena hvala!
Deček iz dobrc revne družinc, J6
let star, zna slovensko in italijan*
sko, zdrav, krepak, želi vstopiti v
kako trgovino za učenca. Naslov
pove: Župni urad Bilje (Biglia p.
Merna).
14sletni deček želi se ueiti kolar?
stva pri dobrem gospodarju, kateri
bi bil voljan preskrbovati ga s hra?
no in stanovanjem. Za preskrbova*
njc je pripravljen plačevati. Naslov
pove uprava »Goriške Straže«.
Šivilja, žc vee let samostojna,
išče službe kot pomoenica, najrajc
v kaki trgovini. Naslov pove uprav*
ništvo.
Harmonij, moean, skoraj nov, s
6 registri se proda na Ustju p. Aj*
dovšeina  pri župnem uradu.
Proda se posnemalnik znamke
»Alfa«, ki posname 150 1 na uro, je
skoraj popolnoma nov in se proda
le zato, ker se je obrat poveeal. —
(Jena se poizve na lieu mesta. —
Mlekarna Rute na Ponikvah, pošta
Slap ob Idriji.
NASA VINA, dobra. po nizkih
cenah, tudi v manjših količinah;
marsalo, vermut, grenčice, žganje,
vinski jesih itd. prodaja trgovina v
ulici Ascoli št. 31 (na vogalu trga
Korenj, de Amicis).
Tend. Hribar (nasi.) « Gorica
CORSO VERDI 32  - -   (hiša Centr. Posoj.)
Vellha zaloga češhega pfatns iz znans tovarne Regenchart S Raymann, vsahn-
vrstni} blsgo za poročence hohor ruds veiiha izbire nsšttep !n izmbm sufena.
Blago solidno!                       Cene ZBnriemeS
Plačam najvišje cene za kože
lisic, podlasic,  kun, zajcev, mačk,
krtov, veveric, jazbecev itd. itd.
Prodajam PASTI in POSEBNO MESO
za lov na divjačino.
Delavnica za strojenje in barvanje
Nihče    nima   pravice   kupovati   zame
WALTER WINDSPACH
GORICA - Via Carducci 6 - GORICA
Pozor xia izpremenjeni naslov!
UDINE - Via Savorgnana S — UDINE
Po
znizanih   cenah
== (AI RIBASSO) ===^==
Izredna prodaja na račun tovarnarjev
Ker je nastal mraz letos zelo pozno, nam re zaukazalo ravnateljstvo v Nlilanu, da
razprodamo vse zimsko blago   po vsaki ceni.   Razprodaja začne   s   15. dnem t. m.
Poslužite se!                                 Poslužit^ s^I
Navajamo cene nekaterih predmetov:
Zepni robci......     L.-.55
Žepni robci beli z robom    .     „ 1.10
Moške barvane nogavice .   .     „ 1.50
Laneni prtiči......     „1-40
Brisače „Reclamu   .   .   .   .     „ 1.75
Prtiči obrobljeni......     „ i.8j
Moške nogavice „Fantasia" •     „ ldo
Ženske prozorne nogovice   •     „ 2.30
Cvirnate plenice    ....     „ 2.20
Fustanjasti izdelki .   .   .   .     „ 2.60
Ženske nogavice z dvojnim šivom „ 2.60
Brisače oobaste.....     „ 2.60
Madapolan „Extra" .   .   .   .     „ 2.63
Zimske moške nogavice   •   •     „ 2.60
Cvirnate brisače za posodo .     „ 2.95
Ženske vczene podsuknjice  .     L.3.50
Domače platno 80 cm....     „ 3.50
Močne ženske nogavice   .   .     L. 3.50
Flanelasti izdelki   .   .   .   .     „ 3.90
Gobaste brisače izdelane .   .     „4.
Težje brisače „Crepe".    .   .     „ 4.25
Ženske svilene nogavice .   .     „ 4.80
Obposteljne preproge ,Reclara'     „ 4.90
Angleško jajčasto blago .   ¦     „ 4.90
Blago övojno tkano 100 cm. •     „ 4.90
Angleški batist 90 cm.    .   .     „ 5.90
Pletene jepiče.....     „ 6.—
Beljeno platno 150 cm.   .   .     „ 6.90
Družinsko platno 120 cm .   .     „ 6.90
Platno „Madonna Candida1'150 cm „ 7.90
Lanenoplatno80cm.    .   .   .     „ 7.90
Platno iz prediva 120 cm     .     „ 8.90
150 cm   .     „ 10.90
Pleten „Combineusu   .   .   .     „ 9.—
Težke moške maje    .   .   .   L, 8.90
Žamet za lovce.....„ 10.—
Moške težke maje.....„ 11.9O
Grško platno 240 cm.. . . „ 13.50
Snežnobelo platno 240 cm   .   „ 13.90
Volnene jopice.....„ 18.—
Volnene maje za kolesarje . „ 18—
„Doublefaces" za moške suknje,, 19.50
„Veleur" za ženske suknje. „ 19.50
Posteljne preproge trikot barv. „ 29.90
Rjuhe z robom „Ajour"
za 1 osebo.......„ 32.50
Garnitura za 6 oseb   .   .   f   . 35.—
„   „ „Tipo extra" 45.—
Volnene plahte „Berde Jacquard" 59.—
Žimnice (14 kg. žime) .... 50,—
CENE STALNE
Na debelo in nai drobno
VIDEM   - Via  Savorgnana  - VIDEM
Harocilfl se izvräujejo tudi potom dopisovanju.                                             Fostrežba u slovenshem in nemšhem jezihu.