Bivši predsednik Košarkarskega kluba Nazarje
S •'«■»ŽNICA CELJE
Prepričan sem, da zgornjesavinjsko gospodarstvo, kljub svojim težavam, bistveno premalo prispeva k razvoju športnih klubov v dolini, ki se vse bolj ukvarjajo z bojem za preživetje.
Brez izdatnejše pomoči gospodarstva ni perspektive klubov in gospodarstvo bi v športu moralo najti interes za svojo promocijo.
SN00032
XXXVII, 22. JULIJ 2005, CENA 298,00 SIT


814014
9770351
ŠTEVILKA 29
#SK VLADE (stran 8)
Radmirski gasilci ponosni na novo vozilo
Ljubenski raj ob šumenju Savinje
Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.
Železnina Gornji Grad tel.: 584-30-16 in 839-44-20
Zgomjesavitjska kmetijska zadruga Mozirje z.aa
Zamrzovalna omara Gorenje F6241
Senčnik
Likalna deska in sušilo za perilo
Podstavek
ROTACIJSKE KOSILNICE 5-5.5 KM - UGODNE CENE
Kosilnica z nitjo in rezalno ploščo Iskra 33.520 SIT HLADILNIK komb. Candy 243 69.990 SIT Rezalni stroj Silva (kovinski) 12,490 SIT Hlače Farmer 3.360 SIT Čistilec Kärcher K5.80 79.990 SIT Čistilec EKO 15.999 SIT
AKCIJA
Laminati:
-Javor 1.549 SIT/m2 - Češnja 1.690 SIT/m2
KBM Infond
Družba za upravljanje d.o.o.
PREMOŽENJSKI KORAKI - VZAJEMNI SKLADI
Tokrat si bomo pobliže ogledali enega Infondovih vzajemnih skladov delniški vzajemni sklad Infond €uropa.
Vaša naložba v L'Oreal, Bayer in Allianz
Upravljavci Infond €urope nalagajo v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na evropskih borzah, članicah svetovnega združenja borz. Več kot 75 odstotkov vsega portfelja je v delnicah. Vlagatelji v Infond €uropo tako posredno vlagajo tudi v gospodarske velikane, kot so Allianz, BASF, L'Oreal, Bayer, Novartis, evropske telefonske, energetske in naftne družbe. Že z 2.000tolarji posameznega pologa lahko dosežete del donosa, ki ga ustvarjajo delnice najboljših evropskih podjetij. Obenem so vaše naložbe zavarovane pred valutnim tveganjem, saj je večina portfelja sklada v vrednostnih papirjih, nominiranih v evrih.
/
PROIZVODNJA IN MONTAŽA PVC OKEN IN VRAT

fÜ
PVC okna vhodna vrata senčila
éw ii li
Ki
KBE
OKENSKI SISTEMI
MAROVT GREGOR s.p.	M
Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. /faks: 03 838 51 40/41
GSM: 041/793-518	i o let garancije
Pričakujemo donos
Pričakujemo, daje Infond €uropa med Infondovimi vzajemnimi skladi tisti, ki bo za tiste, ki bodo vplačali zdaj, najhitreje prinesel donos. Leta 2003 so bili namreč indeksi evropskih delnic na rekordno nizkih ravneh, od tedaj pa počasi rasejo. Zato predvidevamo, da bodo v prihodnjih približno treh do petih letih znova dosegle vrh in s tem vaš donos. Saj veste, ključ do donosa je prav vtem, da kupujete vrednostne papirje, ko so poceni, in jih prodate, kot so dragi.
Kupite zdaj, prodate drago
In res se ne moremo izogniti ponovitvi informacije: zdaj je čas zo vlaganje v vzajemne sklade. Infond upravlja štiri vzajemne sklade: Infond europo, Infond Delniški, Infond Uravnoteženi in Infond Hrast. Vrednosti enot premoženja lahko dnevno spremljate v slovenskih dnevnikih in na naši spletni strani. Vrednosti enot premoženja so trenutno nižje, torej jih lahko kupite za ugodno ceno. Odločite se za vlaganje prek trajnikov, kamen na kamen, ali za enkratno naložbo. Položite temelj vašega prihodnjega milijona.
Za brezplačne informacije lahko pokličete na tel. 080 22 42
Na področju Savinjske doline lahko najdete vpisna mesta za Infondove vzajemne sklade: Naložbe Lukač Rečica ob Savinji, enote Banke Celje. Seznam vseh vpisnih mest je na spletni strani www.infond.si
Nagradno vprašanje:
Ali načrtujete varčevanje v vzajemnih skladih?
Kot vidite, tokrat ni napačnega odgovora. Vsi so pravilni in vse bomo nagradili z žogo za na plažo. Dopisnico z odgovorom, z vašim imenom in naslovom ter pripisano davčno številko pošljite na naslov Infond, d.o.o., Vita Kraigherja 5,2000 Maribor najkasneje do 10. avgusta. Nagrajence bomo obvestili na dom.
OSREDNJA
KNJIŽNICA
Tretja stran j
CELJE
Vpliv registrskih tablic na
priljubljenost vlade
Lastnike motornih vozil v Sloveniji v kratkem čaka nova sprememba: registrske tablice brez občinskih grboviz oznak območij. Veste, kje se te spremembe najbolj vesebjo? V Velenju! Pa veste zakaj? Ker jim ne bo treba več voziti na avtomobibh reklame za Celje!
No, šalo na stran, kajti zadeva ni nepomembna, še posebej z vidika stroškov. Tako pogoste spremembe na tem področju, kot smo jim priča v zadnjih letih, namreč navajajo narazmišljanje, da država ne ve natančno, kaj hoče, in da se zadeve urejajo pretežno v skladu s trenutnimi interesi odločevalcev. Kar spomnimo se nepotrebnih nalepk na notranji strani vetrobranskih stekel avtomobilov. Kako je mogoče, da so bile ob uvedbi neobhodno potrebne, danes pa sistem funkcionira tudi brez njih?
Oblast se marsikdaj ne zaveda, da pridobiva in izgublja točke pri volivcih večinoma pri drobnih, vsakdanjih stvareh. Čeprav je za usodo države in njenih državljanov strateško pomembno, da bo gospodarska rast v Sloveniji v prihodnjih letih vsaj petodstotna, kar bi pomenilo, da bomo v desetih letih ujeli povprečje Evropske unije, bodo o nadaljnji podpori vladajoči garnituri odločale bistveno
»manjše« stvari. Tiste, ki jih volivci vsakodnevno neposredno občutijo na svojih žepih.
Računano na prebivalca, bo letos vsak Slovenec prispeval v državni proračun dobrih 840 tisoč tolarjev. Kot smo lahko razbrali iz besed finančnega ministra dr. Andreja Bajuka, je vlada pri pripravi rebalansa proračuna namenila prioriteto pri razdeljevanju finančnih sredstev pravosodju in kulturi, reducirana pa so bila sredstva za aktivno politiko zaposlovanja in raziskave ter razvoj, kar ni povsem v skladu z izjavo vlade, da podpira Lizbonsko strategijo EU, na podlagi katere naj bi Evropa s pospešenimi vlaganji v razvoj leta 2010 postala najkonku-renčnejše gospodarstvo na svetu.
Trenutno se kopja v notranjepolitičnem prostoru najbolj lomijo glede uvedbe dveh oziroma treh regij, ki naj bi omogočile učinkovitejše črpanje evropskih razvojnih sredstev (lani smo počrpali le malce več kot polovico razpoložljivega denarja in bi skorajda postali neto plačniki v bruseljsko blagajno), v Zgornji Savinjski dolini pa je vse več tistih, ki so prepričani, da vlada ob svojem obisku pri nas ni bila seznanjena z nekaterimi ključnimi razvojnimi problemi, še posebej na področju gozdarstva in lesarstva. A če ste na dopustu, se s tem ne obremenjujte preveč. Na koncu se bo vse uredilo tako, kot je najbolj prav.
IZ VSEBINI:
Aktualno:
Avtomobilske tablice poslej brez občinskih grbov in registrskih območij.4
Upravna enota Mozirje:
Do registracije samostojnega podjetnika na enem mestu..........5
Socialni demokrati:
Slabo pripravljen obisk vlade..................8
Nasveti:
Varno v gozd za nas in za gozd.14
ZZV Celje:
Zadovoljiva kvaliteta kopalnih voda
na območju celjske regije........16
Šport:
Pogovor z bivšim predsednikom KK Nazarje Pavlom Pukartom.......2 2
Na naslovnici: Utrinek s pastirskega praznika na Menini planini
ISSN 0351-8140, leto XXXVII, št. 29, 22. julij 2005. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za Izvod: 298,00 SIT, za naročnike: 268,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Avtomobilske tablice poslej brez občinskih grbov in
registrskih območij
KMALU NOVE REGISTRSKE TABLICE
Tri tedne pred napovedano uvedbo povsem novih registrskih tablic še ni jasno, če jih bodo lastniki avtomobilov, traktorjev in motorjev v napovedanem roku v resnici lahko namestili na svoja vozila. Po poročanju Dela so na direktoratu za upravne notranje zadeve pojasnili, da se bodo registrske tablice začele uporabljati v enem letu po uveljavitvi zakona o varstvu vcestnem prometu. To se bo zgodilo 13. avgusta, vtem času pa teče postopek izbire izdelovalca novih registrskih tablic.
Za razliko od sedanjih bodo nove tablice obrobljene s tanko črto zelene barve, na levi strani bo na modri podlagi evropski logotip, pod njim oznaka SLO, nato pa sledi registrska oznaka, sestavljena iz kombinacije črk in številk. Povsem na desni strani bo državni grb, kar pomeni, da oznak registrskih krajev in občinskih grbov na tablicah ne bo več. Lastniki že registriranih vozil bodo lahko obdržali dosedanje registrske tablice, saj jih ne bo potrebno zamenjati z novimi. V prihodnje se bodo uporabljale le tri oblike tablic različnih velikosti.
Novosti se obetajo tudi pri registraciji novega vozila, saj bodo serijsko izdelane registrske tablice vezane navozilo in ne na lastnika. Na lastnika bodo še naprej vezane tablice, izdelane po naročilu. V primeru ukradene oziroma izgubljene tablice bo mogoče na upravni enoti naročiti njen dvojnik. Tako kot je praksa že doslej, bo mogoče naročiti tudi tretjo registrsko tablico. Priklopna vozila bodo imela po novem samostojno registrsko tablico, kar pomeni, da bo imelo vlečno vozilo svojo in priklopno svojo tablico.
Pri spremembi lastništva vozila obstajajo različni primeri. V
primeru, da se prodajalec in kupec vozila hkrati zglasita pri registracijski organizaciji oziroma se zglasi samo kupec vozila s sklenjeno in overjeno kupoprodajno pogodbo in namerava vozilo registrirati, se vozilo ne odjavi iz prometa. Serijske registrske tablice ostanejo na vozilu, kupcu se izda novo prometno
Imo 68 es-
Vzorec nove registerske tablice
(Vir: Delo)
dovoljenje, prometno dovoljenje prodajalca pa ostane v spisu.
Če pride na upravno enoto samo prodajalec vozila s sklenjeno in overjeno kupoprodajno pogodbo, mora vozilo odjaviti. Serijske registrske tablice so vezane na vozilo, za tablice, ki gredo z vozilom, se v prometno dovoljenje vpiše nov lastnik vozila. V
primeru odplačanega lizinga postane lizingojemalec lastnik vozila. V takšnem primeru je treba vozilo odjaviti iz prometa, vendarso serijske registrske tablice vezane na vozilo, zato lizingojemalec obdrži obstoječe registrske tablice, upravni organ pa mu izda novo prometno dovoljenje.
Kadar gre za nadaljnjo prodajo vozila in kupec še ni znanje treba vozilo odjaviti iz prometa, serijske registrske tablice se ob odjavi vrnejo in uničijo, registrsketablicez izbrano oznako pa obdrži lastnik vozila. Ta mora ob odjavi vozila izpolniti tudi izjavo o lokaciji vozila. V primeru odjave vozila mora lastnik predložiti potrdilo o uničenju vozila. Če je vozilo prodano v tujino ali če bo registrirano v tujini zaradi preselitve lastnika oziroma iz drugih vzrokov, ga je treba v Sloveniji odjaviti, serijske registrske tablice pa vrniti in uničiti.
Savinjčan
•	j	“	-	j	“	j
Naša anketa
»O, glej, pred nami se pa en Mozirian pelje!«
Stavek, ki smo ga lahko slišali na cestah izven naše regije, ko smo pred sabo zagledali vozilo z dobro poznanimi oznakami na registrskih tablicah. Očitno ti časi minevajo, saj se nam obeta uvedba registrskih tablic, ki bodo vskladu s predpisi Evropske unije, torej brez regionalnih oznak in gibov. Porajajo se vprašanja, ali je res tako nujno in neodložljivo slediti zahtevam sstraniEUinalisote spremembe dejansko sploh dobre za nas. Odgovore smo poskušali poiskati v tokratni anketi.
Avgust Kleine, Mozirje
Takšna menjava verjetno ni ravno nujna, je pa očitno ocenjeno, da bi bilo za varsh/o človekovih pravic boljše, če krajevnih oznak ne bi bilo. Opažam, da so ceste vedno bolj nadzorovane s kamerami in se lahko gibanje določenega avtomobila spremlja tudi po internetu. Z vidika varnosti bi bilo boljše, če bi se krajevne oznake in grbi na registrskih tablicah obdržali, saj bi se tako npr. lažje identificiralo povzročitelje prometnih nesreč.
Darinka Orel, Mozirje Zmerom je zanimivo, npr. na poti na morje, če po registrskih tablicah prepoznaš koga poznanega.
Čeprav je po drugi strani zopet res, da ni nujno, da glede na grb vsi vedo, od kod si. Slovenija bi lahko ubrala srednjo pot in obdržala vsaj regionalne oznake.
Katarina Orel, Mozirje
Zdi se mi, da je sedanje stanje čisto ustrezno.
Dovolj je, če je na registrskih tablicah znak za EU, druge spremembe se mi ne zdijo potrebne. Tudi argument, da naj bi se tako varovali podatki voznikov avtomobilov, se mi ne zdi ustrezen, saj se v končni fazi vseeno s pomočjo računalnika da ugotoviti, kdo si.
Dare Glušič, Rečica ob Savinji Sprememb je zadnje čase res veliko, gredo pa vse na račun lastnikov avtomobilov. Meni so dosedanje tablice čisto v redu, je pa res, da seje treba zakonu prilagajati in enkrat bomo morali sprejeti evropske predpise, mimo tega ne moremo. Za stroške pa tako vemo, kdo jih bo pokril.
Katarina Hriberšek, Mozirje
PPRj Po moje v tej smeri pretiravamo. Že zdajšnje ^1 tablice so mi, kar se tiče oblikovanost, neustrezne, Tw ■*** j da bi pa v registrsko tablico vnesli zgolj številke, pa V	' j se mi zdi absurcl' Morali bi ohraniti neko svojo
-««<. posebnost. Že tako smo slabo prepoznavni, če bi — __J pQ gg vse p0nav|jaii za drugimi, bi to samo še po-
----------------slabšalo. Tudi kar se tiče varnosti, je bolje ohraniti
zdajšnje tablice. V primeru pobega s kraja nesreče si očividci lažje zapomnijo kraj in grb ter vsaj del številke kot pa same številke.
Martin Jurak, Nazarje Čudno se mi zdi, da določeni ukrepi veljajo zgolj dve, tri leta, nato pa jih nadomestijo drugi. Tudi tokrat ni rečeno, da bo ta sprememba zadnjič.
Rekel bi, da se to uvaja bolj zaradi denarja kot pa zaradi predpisov, saj če bi se uvajalo zaradi predpisov, bi se to lahko uvedlo že prej. Dvomim, da bodo nove registrske posebej dobro varovale podatke o voznikih, saj čeje nekomu interes, da določene podatke dobi, jih tudi bo, ne glede na registrske oznake.
Pripravila: Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem
ZAČETEK DELOVANJA PORTALA E-VEM
Do registracije s.p. na enem mestu
Prvega julija je začel delovati državni portal za poslovne subjekte e-VEM, ki omogoča registracijo samostojnega podjetnika posameznika na enem mestu. Storitev je mogoče opraviti po elektronski pošti preko svetovnega spleta od doma ali na eni izmed vstopnih točk po Sloveniji. Na območju Zgornje Savinjske doline je trenutno registrirana točka e-Vem samo na Upravni enoti Mozirje, v bližnji prihodnosti pa bo registracjo mogoče opraviti tudi na sedežu Območne obrtne zbornice Mozirje.
MOZIRJE
Občinska zgradba kmalu na javni dražbi
Sedanjo občinsko stavbo v Mozirju bodo preuredili v oskrbovana stanovanja (foto: Benjamin Kanjir)
Storitveni portal je rezultat sodelovanja različnih ustanov javne uprave, naloga državljana oziroma bodočega podjetnika pa je, da z osebnim dokumentom in davčno številko pooblasti uslužbenko na vstopni točki, da v njegovem imenu izpelje izbrani postopek. Po besedah Tatjane Purnat, ki skrbi za postopke registracije, sistem omogoča vzpostavljanje elektronske podpore postopkom registracije podjetij, spremljanje izvedbe postopkov, obvladovanje sprememb in izmenjavo podatkov med ustanovami javne uprave.
Poseben poudarek uporabe storitev portala e-Vem je v tem, da državljanom oziroma bodočim podjetnikom ni več treba obiskovati posameznih ustanov (AJPES, DURS, ZPIZ, ZZZS...), ampak lahko postopek registracije oziroma vse spremembe ter prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje opravijo hitreje in na enem mestu. Seveda pa mora bodoči samostojni podjetnik pred opravljanjem
Tatjana Purnat: “Sistem omogoča tudi izmenjavo podatkov med ustanovami javne uprave.” (foto: EMS)
dejavnosti pridobiti ustrezna dovoljenja, ki se razlikujejo glede na glavno dejavnost, ki jo namerava opravljati.
Savinjčan
V Podrožniku v Mozirju intenzivno gradijo novo upravno stavbo, v katero se bo preselila večina javnih služb, med njimi tudi občinska uprava Občine Mozirje in Upravna enota Mozirje.
Z omenjeno preselitvijo na novo lokacijo bo sedanja občinska stavba sredi Mozirja ostala prazna, namera župana Ivana Suhoveršnika pa je prodaja stavbe kupcu, ki bo v njej
Prvotno je vlada predlagala državnemu zboru, da bi bilo na kandidatnih listah najmanj 40 odstotkov žensk že na lokalnih volitvah leta 2010, vendar je pozneje obdobje prilagajanja podaljšala za en mandat, ker po mnenju poslancev vladne koalicije ženske zaradi ostalih obveznosti nimajo časa za sedenje na občinskih svetih injihjezlasti v manjših podeželskih občinah zelo težko prepričati, da bi kandidirale.
V nasprotju s koalicijo so v opozicijskih strankah LDS in SD prepričani, daje začetna kvota 20 odstotkov v bistvu korak nazaj, saj je 21,2
uredil oskrbovana stanovanja.
Uradni cenilec je vrednost stavbe ocenil na dobrih 110 milijonov tolarjev, prodaja pa bo potekala preko javne dražbe, kije predvidena že ta mesec. V bivši občinski hiši bodo v prihodnje torej stanovanja za starejše, ki želijo preostanek svojega življenja preživeti v svojem stanovanju, med sebi enakimi, s popolno oskrbo.
Benjamin Kanjir
odstotka žensk kandidiralo že na občinskih volitvah 2002. Neuspešno so predlagali kompromis, da bi za naslednje volitve uzakonili 25, na volitvah leta 2010 35 in na volitvah štiri leta pozneje končno 40-odstot-no obvezno zastopanost žensk.
Novela zakona prinaša novost tudi za pri nas stalno živeče državljane iz držav Evropske unije, ki so doslej imeli pravico sodelovati na volitvah občinskih svetov in županov, niso pa smeli kandidirati za te funkcije. Poslej bodo ti tujci lahko tudi izvoljeni v občinske svete.
Savinjčan
VLADNI PROGRAM UKREPOV ZA ODPRAVO POSLEDIC PLAZOV VEČJEGA OBSEGA
400 milijonov tolarjev za
Slovenska vlada je na redni seji pretekli teden sprejela programe ukrepov za odpravo posledic sedmih plazov večjega obsega za letošnje leto v višini skoraj 1,6 milijarde tolarjev. Za nadaljnjo sanacijo Macesnikovega plazu nad Solčavo je ministrski zbor namenil 402,5 milijona tolarjev.
Programi ukrepov zajemajo dela za preprečitev širjenja določenih
plazov večjega obsega, ki so bili predmet prvega delnega programa, in dodatna dela, za katera so bila sredstva zagotovljena z rebalansom državnega proračuna. V programe ukrepov je med ostalim vključeno tudi opazovanje vplivnih območij plazov in stroški izdelave dveh še neizvedenih lokacijskih načrtov.
Savinjčan
LOKALNE VOLITVE 2006
Več žensk v politiko
Prihodnjo jesen bo na lokalnih volitvah prvič obvezno, da bo na kandidatnih listah za občinski svet najmanj petina žensk (oziroma moških), pri čemer bodo morala biti imena moških in ženskih kandidatov na listi zapisana izmenično. Na občinskih volitvah čez pet let bo obvezna ženska kvota višja za deset odstotkov, za vse naslednje pa bo veljala najmanj 40-odstotna zastopanost žensk na kandidatnih listah.
Aktualno
_______________________________________________________
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Visoka ocena za opravljene storitve
Mozirska upravna enota se v zadnjih letih z načrtnim prizadevanjem za vsestransko izboljšanje kakovosti poslovanja, tudi po mnenju ministra za javno upravo dr. Gregorja Viranta, uvršča med najuspešnejše v državi, za kar so vpeljali vrsto novosti in izvedli številne naloge. Na področju kakovosti so načrt dela oprli na Strategijo nadaljnjega razvoja slovenskega javnega sektorja in cilje, ki si jih je zastavilo Ministrstvo za javno upravo. Naloge na področju kakovosti usmerja odbor za kakovost, ki ga vodi višja svetovalka Terezija Plaznik.
V letošnjem letu so že tretje leto zapored izvedli anketo o zadovoljstvu strank, v katero so vključili 188 ljudi, ki so odgovarjali na vprašanja, kakšna so bila njihova pričakovanja in kakšnoje dejansko stanje, kako dolgo so čakali pred pisarno, kaj je bil vzrok čakanja in kje so dobili informacije v zvezi z reševanjem njihove zadeve. Anketiranci so z ocenami od ena do pet ocenili pričakovanja, kakšen naj bo uslužbenec, in vzporedno, v kolikšni meri so se njihova pričakovanja dejansko uresničila.
»Med cilji na prvo mesto postavljamo usmerjenost k uporabnikom. Tako na sedežu upravne enote v Mozirju kot na vseh krajevnih uradih izdajamo zemljiškoknjižne izpiske in omogočamo vpoglede v zemljiško knjigo, overjamo podpise in listine na treh mestih na sedežu
upravne enote in na vseh krajevnih uradih, dobro seje prijela informacijska pisarna s svetovalcem za pomoč strankam, uveden imamo sistem blagajne za plačilo tiskovin in taks s karticami, izdelan je katalog upravnih postopkov. Stranke imajo za večino upravnih postopkov na voljo zgibanke, vse novosti in druge informacije objavljamo tudi na elektronskem portalu in lokalnih časopisih. Precej smo naredili tudi na področju informatizacije in povezovanja podatkovnih baz, poslovanje je odprto in pregledno, nenazadnje je vredno omeniti, da zaposlenim omogočamo izobraževanje in jih stimuliramo za kvalitetno delo,« pojasnjuje Terezija Plaznik.
Vprašani uporabniki upravnih storitev so ocenili, da si upravna enota zasluži povprečno oceno
4,43, karje v bistvu povsem primerljivo z lanskim letom, ko so mozirski državni uradniki dobili za svoje delo oceno 4,44. Še leto prej je bila pov-
Terezija Plaznik: “Zaposlenim omogočamo izobraževanje in jih stimuliramo za kvalitetno delo.”
(foto: EMS)
prečna ocena 4,35, kar po mnenju Plaznikove pomeni, da se dosežena raven zadovoljstva strank s strokovnim in korektnim
delom uslužbencev upravne enote ohranja. Kot zanimivost povejmo, da so anketirani na prvo mesto postavili prijaznost in nato strokovnost, primerjave s preteklimi leti pa kažejo, da je odnos zaposlenih do strank vsako leto na višjem nivoju.
V sistem kakovosti vključujejo tudi anketo o zadovoljstvu zaposlenih, v kateri je sodelovalo 31 uslužbencev. Plaznikova pravi, da so tudi ti rezultati zelo vzpodbudni. »Vodstvo upravne enote si je pri svojem delu zastavilo naslednje cilje za izboljšanje: kakovost storitev, hitrejše in bolj ekonomično izvajanje postopkov, informiranost strank, delovnih pogojev zaposlenih in notranjo organiziranost, izobraževanje zaposlenih in sistem vodenja. Doseganje vseh navedenih ciljev se kaže v zadovoljstvu zaposlenih. Rezultati ankete med zaposlenimi kažejo večjo pripadnost kolektivu, povezanost s sodelavci in dobro vključevanje v skupinsko delo. Vzpodbudno je, da zaposlenim največ pomeni kvalitetno opravljeno delo in zadovoljni uporabniki,«je še dodala Terezija Plaznik.
Savinjčan
/-------------------------------------------------------
K rriu-čiM o
Od obljub testa ne drži
Ob obisku ministrov in vlade Republike Slovenije v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini smo si veliko obetali in tudi napolnili ušesa z ocenami predsednika vlade Janeza Janše ter nekaterih ministrov, da je v tem delu obljubljene dežele veliko razvojnih potencialov in še lepa prihodnost. No, pn/ičsojasno injavno izrazili pripravljenost, da Sa-Ša regija bo, ali pod srečno številko 13 ali 14, je menda vsaj lokalnim faktorjem vseeno. Torej, regija bo!
Nekaj županov seje goreče zavzelo (kar resnici na ljubo intenzivno počne že vsaj dve leti), da bi Koroško povezali z Ljubljano preko Velenja, v bistvu tesno mimo Šoštanja, čim bliže Zgornji Savinjski dolini in skozi Šmartno ob Paki. Tudi tej želji, kot je bila izražena volja, namerava vlada prisluhniti skozi ušesa prometnega ministra, ki bo naložil svojim projektnim službam, da natančneje proučijo in ovrednotijo to, bolj zahodno varianto. In ob teh velikih besedah ter obetih so si politiki in gospodarstveniki oddahnili, kajti če bo ta vlada vladala še po letu 2010, jo bo mogoče za kaj prijeti. Se bo torej zgodila vizija župana Srečka Meha in mnogih, ki ga v tem podpirajo?
^ Medtem pa... poleg odpiranja mostov v Lučah in gradnje upravnega cen-
tra v Mozirju, kot smo zapisali v Savinjskih novicah, stanje v gospodarstvu ni niti približno tako obetajoče, kot so bile izrečene ocene. Nihče se ni oziral po cesti, ki povezuje Velenje čez Gorenjski klanec z osrčjem Zgornje Savinjske doline. Cesta na meji občin Šmartno ob Paki in Mozirje čez Gneč je že vrsto let sesuta in postaja celo nevarna.
Pod stalno obremenitvijo tovornega prometa in ob veliki frekvenci dnevnega prometa zaposlenih, ki se pretežno vozijo na delo v Šaleško dolino, je popustil asfalt, ki ga nobeno »flikanje« ne rešuje več. Sprožil pa se je kakšnih dvajset metrov dolg in nekaj metrov visok plaz, ki bo vsak čas potegnil s seboj še cesto. Upajmo, da ne ravno v trenutku, ko bo na vozišče pritisnila teža obremenjenega kamiona ali polnega avtobusa...
Tri največja drevesa so spodmaknjena in izruvana iz rastišča, takojšnja sanacija plazu bi verjetno pomenila izmenični dvosmerni promet, vendar pa ne zapore prometa. Obstaja tudi možnost obvoza skozi Letuš. Dejstvo pa je, da je narava popustila zaradi neprimernega vzdrževanja te, poldrugi kilometer dolge državne ceste. Drži tudi dejstvo, da dokler cesta ne bo dokončno zdrsela v gozd, državljani niso dolžni razbijati svojih vozil, saj z davki plačajo vsaj takšen standard prometnic, ki omogoča varno in normalno vožnjo.
Moč šmarškega in mozirskega župana je gotovo manjša kot vseh devetih županov in županje skupaj, ki se v novo nastajajoči Sa-Ši že zdaj lahko združujejo in povzdignejo glas, da se dalje sliši. Obnovitev ceste čez Gorenjski klanec bi bil vsaj še en trden argument, da Šalečani mislijo resno z Zgornjesavinjčani, v kar nekateri sicer še vedno niso povsem prepričani.
Jože Miklavc^
0
LJUBIJA
Kmalu po novem cestišču
V predlanskem letu je Občina Mozirje s sredstvi proračuna pričela z urejanjem ulice skozi novo naselje Ljubije. S tem naj bi cesta med zadružno stavbo in koncem strnjenega naselja Ljubije postala varnejša. Zaradi ozkega cestišča je bilo na njej v preteklosti že veliko nesreč, ki so imele za posledico stisnjeno pločevino, nekajkrat pa tudi telesne poškodbe udeležencev.
Pločniki v širini 1,6 metra so že zgrajeni in asfaltirani, na asfaltno prevleko pa sedaj še čaka pet metrov široko cestišče. Vrednost investicije naj bi znašala dobrih 13 milijonov tolarjev. Uradna otvoritev prenovljene ulice je predvidena za letošnji občinski praznik.
Benjamin Kanjir
Predlani in lani so bila izvedena dela na kanalizacijskem omrežju, na katerega seje priključila večina gospodinjstev. Poleg tega se je pričela tudi gradnja pločnika, ki naj bi pešcem prinesel prepotrebno varnost. S prispevkom vaščanov je bila zgrajena javna razsvetljava, ki sedaj čaka na postavitev obcestnih svetilk.
Posodobljeno cestišče čaka na asfaltno prevleko
(foto: Benjamin Kanjir)
REČICA OB SAVINJI
Novo podoba farne
cerkve
Dela na obnovi fasade cerkve sv. Kancijana so v polnem teku
(foto: Benjamin Kanjir)
Na Rečici ob Savinji so leta 1996 zaradi dotrajanosti na farni cerkvi sv. Kancijana zamenjali domala celotno ostrešje. Projekt je bil več kot nujen, saj je na večih mestih zamakalo v notranjost cerkve. Med samo obnovo seje poškodoval del fasade, kije odtlej čakal na obnovo.
Z odprodajo stare kaplanije sredi trga se je v župnijsko blagajno nateklo nekaj finančnih sredstev, župnik Ferdinand Luknar pa seje po posvetu z župnijskim svetom odločil, da prihodek od prodaje nameni za obnovo fasade.
Obsežnega projekta so se lotili nadvse smelo, saj gre za preko 1.300 kvadratnih metrov fasade, sicer pa seje že v preteklih letih na območju rečiške župnije, kar se tiče gospodarskega področja, veliko dogajalo. Tako je v lanskem letu novo ostrešje dobila podružnična cerkev v Šentjanžu, slednja se je letos okitila tudi z novo fasado. Oba projekta je finančno podprla tudi mozirska občina s proračunskimi sredstvi. V letu 2002je bilo zamenjano ostrešje na zgradbi župnišča.
Benjamin Kanjir
LJUBNO OB SAVINJI
Športno obarvan Flosarski bal
Občina Ljubno in njen organizacijski odbor bosta od 29. julija do
7.	avgusta priredila že 45. tradicionalno prireditev Flosarski bal. Dogajanje se bo začelo z odkriljem skulpture »Samospoštovanje« kiparja Alojza Jerčiča pri KLS Ljubno, vse dni pa bo obiskovalcem na voljo bolj ali manj splavarsko obarvan program.
Med narodopisnimi prireditvami bodo letos pri Budnovi žagi organizirali tekmovanje v plavljenju lesa, namesto dosedanje povorke bodo Ljubenci prikazali splavarske veščine pred Flosarskim muzejem in rajžo splavarjev po Ljubnem, vrhunec prireditve pa se obeta v nedeljo, 7. avgusta, s prikazom starih običajev iz življenja splavarjev, žagarjev, sekačev in kmečkih opravil v et-
med katerimi je vredno omeniti teniški turnir in turnir v odbojki na mivki v Šport centru Jakop, skakalci se bodo pomerili v smučarskih skokih za pokal Flosarja, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji nogometa in kulturnih prireditev. Ljubence in tudi ostale bo zagotovo pritegnil film o ljubenskih flosarjih, ki so ga pred tedni premierno prikazali v Celju, občinski del praznovanja pa bo letos prvič v Radmirju, na katerem bodo podelili letošnja občinska priznanja in predstavili razstavo del slikarsko kiparske kolonije. Izbira Radmirja za osrednjo občinsko proslavo ni naključje, saj bodo po dolgih letih prizadevanj in tudi prepirov končno predali namenu novo športno igrišče, kije letošnja največja občinska investicija.
Savinjčan
Novo športno igrišče v Radmirju je letošnja največja investicija Občine Ljubno (foto: EMS)
nografski vasi v Vrbju. Seveda ne bo manjkalo tradicionalno udiranje splava in vožnja po Savinji ter obvezen
krst novopečenih splavarjev.
Organizatorji bodo tudi letos izdatno poskrbeli za športne dogodke,
SOCIALNI DEMOKRATI (SD)
Slabo pripravljen obisk vlade
Po nedavnem obisku slovenske vlade v Šaleški in Zgornji Savinjski dolinije slišati vse več pripomb na vsebinski del obiska, saj se po mnenju nekaterih ministri sploh niso seznanili s ključnimi problemi predvsem Zgornje Savinjske doline. Osebno mnenje člana savinjsko-šaleškega območnega odbora socialnih demokratov in edinega svetnika iz vrstte stranke v zgornjesavinjskih občinskih svetih Marka Purnataje, da krivde ne gre pripisati ministrski ekipi ampak koordinatorjem, ki so obisk pripravljali.
»Obisk vlade je bil slabo pripravljen, saj niso bili obdelani in prikazani ključni problemi v lesarstvu. Celotna Zgornja Savinjska dolina je vrsto let živela od lesa, vzadnjih letih pa je vtej branži izgubilo delo okoli tisoč ljudi, kar zagotovo povzroča travme in socialne stiske. Ne pričakujem, da bi država Smreki, Glinovim firmam in še komu pomagala finančno, vendar obstajajo drugačne oblike pomoči, kijih očitno ne znamo izkoristiti.
Naslednji problem je kmetijstvo. Vsem je jasno, da so kmetje v težkem položaju, posredno tudi kmetijska zadruga, vendar tudi ta problem ni prišel do vlade. Tretji pereč primerje šolstvo, ki se še posebej odraža vSolčavi in Mozirju. Prepričan sem, da bi se moral razgovor s pristojnim ministrom načrtovati širše. Bojim se, da nismo izkoristili prilike in vlade celovito seznanili z vsemi problemi in težavami, ki pestijo to dolino.
Kljub vsemu je dobro, da seje ministrski zbor odzval in obiskal to območje, vendar se ne morem znebiti občutka, da je bila celotna zadeva načrtovana preveč ozko in strankarsko obarvana,« pojasnjuje svoje stališče Marko Pur-nat, ki v stranki odločno zagovarja stališča predsednika Boruta Pahorja:
»Če bomo delovali kot Pahor, bomo pridobili simpatizerje, v nasprotnem se lahko stranki slabo piše. Osebno se v delo vrha stranke ne vključujem in tudi nisem razočaran nad njenim minulim delom, vendar mi je jasno, da bodo morali neka-
Marko Purnat: “Obisk vlade je bil slabo pripravljen, saj niso bili obdelani in prikazani ključni problemi v lesarstvu.”
(foto: EMS)
teri vidnejši člani stranke določene poglede na aktualno dogajanje v državi krepko spremeniti.« Purnat se zaveda, da stranka v Zgornji Savinjski dolini nima veliko simpatizerjev, zato se nameravajo organizirati po občinah. S tem naj bi stališča lažje predstavili ljudem kot sedaj, ko v celotni Zgornji Savinjski dolini deluje samo en odbor.
Savinjčan
TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ
V Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ), kjer v sušnih mesecih proizvedejo tudi do polovico proizvedene električne energije v Sloveniji, v letošnjem letu pa soje proizvedli blizu 2.000 GWh, začenjajo z remontom 275 MW bloka.
Remont bloka 4, ki obratuje od konca leta 1971 in ima skupno opravljenih 230.000 ekvivalentnih obratovalnih ur, bo najobsežnejši in najzahtevnejši doslej. Trajal bo predvidoma enajst tednov, ponovna sinhronizacija na omrežje pa je
predvidena za 30. september.
V tem času bodo izvedena redna periodična remontna dela in vsa dela, ki so potrebna, da dotrajanim sklopom naprav podaljšajo dobo trajanja, delno pa bo povečana tudi kapaciteta ventilatorja za čiščenje dimnih plinov. Z revitalizacijo bodo v TEŠ tudi za v prihodnje omogočili maksimalen izkoristek kapacitete bloka 4, kije od zadnjega remonta obratoval 20.000 ur.
KF
8
__
OSNOVNA ŠOLA NAZARJE
Porušen
»imunski
sistem«
Osnovna šola Nazarje je bila v dosedanjih šestih letih delovanja, v nasprotju s sosednjimi šolami, »imuna« na upadanje števila učencev in oddelkov. »V naslednjem šolskem letu bo število otrok prvič padlo pod tristo, število oddelkov pa na petnajst, poleg treh oddelkov podaljšanega bivanja. V Šmartnem ob Dreti bosta jeseni že dva kombinirana oddelka,« je ob zaključku šolskega leta pred občinskim svetom poročal v.d. ravnatelja OŠ Nazarje Anton Smrke.
Smrke pravi, daje za razliko od šole v vrtcu vsako leto dovolj vpisanih otrok. V Nazarjah so bili štirje oddelki, v Šmartnem pa kombiniran oddelek. Srečanje s starši v Šmartnem je bilo očitno uspešno, saj so bili prvič v vrtec vključeni tudi dojenčki, kar naj bi bil napredek pri skrbi za bodoče šolarje na podružnici.
»Na zadnjem zunanjem preverjanju znanja za osme razrede in na prvem in hkrati zadnjem preverjanju znanja ob zaključku prvega triletja so učenci dosegli dobre rezultate med 80 in 90 odstotki. Nov program zahteva tudi drugačno materialno osnovo. Trudimo se, da vsa razpoložljiva finančna sredstva temu primerno tudi namensko porabimo.
Na razredni stopnji je v vsakem razredu računalnik, namenjen predvsem pouku, računalniška učilnica pa že kliče po zamenjavi prvih računalnikov. Vsa namenska sred-sh/a, namenjena strokovnemu izpopolnjevanju pedagoških in strokovnih delavcev, za to tudi v celoti porabimo. Uspeva nam zagotavljati ves obvezni in nadstandardni program, takšen standard pa poskušamo uveljaviti tudi na podružnici, kjer že deluje internetna povezava.
Okolje v Šmartnem je še posebej občutljivo, zato posvečamo podružnici vso potrebno pozornost. Številna srečanja in druženja z vrstniki iz Nazarij imajo namen povezovanja in ne nasprotno. Po dolgih letih smo izvajali pouk v 1. in 2. razredu v kombiniranem oddelku Z dobro organizacijo dela in trudom vseh zaposlenih so rezultati popolnoma enakovredni tistim v homogenih oddelkih,« razlaga Smrke, ki ne zanika, da kdaj ne pride tudi do nesporazumov in zapletov, predvsem s starši. Vendar jim je s takojšnjim in odkritim pogovorom do sedaj uspelo rešiti vse težave.
Savinjčan
PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO RADMIRJE
Ponosni na novo vozilo
Verjetno ni pretirana trditev, da so radmirski gasilci čvrsti povezovalci krajevnega življenja, kar nenazadnje dokazuje vsakoletna gasilska prireditev, na kateri tako ali drugače sodeluje večina krajanov. Letos je bilo še posebej slovesno, saj so poleg že tradicionalnega tekmovanja starih motornih in ročnih brizgaln predali namenu nov gasilski avtomobil, ki bo služil predvsem za prevoz moštva.
Radmirski gasilci so lahko upravičeno ponosni na vozilo, saj časi niso naklonjeni zbiranju denarja. Osem milijonov vreden avtomobil so spravili pod streho s pomočjo krajanov in sponzorjev, ki so darovali polovico vsote, ostalo pa je primaknila Občina Ljubno. Nakupje bil v resnici potreben, saj zaradi prometnih predpisov staro vozilo ni več primerno za prevoz otrok. Prav na mladini pa je potrebno graditi obstoj
Županja Anka Rakun je predala ključe novega vozila poveljniku PGD Radmirje Marjanu Jarnoviču, ta pa šoferju Francu Brglezu
(foto: EMS)
društva, je na priložnostni slovesnosti med drugim povedal podpredsednik društva Jože Podbrež-nik, zato bo vozilo znamke volkswa-gen transporter namenjeno za izobraževalne namene in prevoz na gasilska tekmovanja.
Po blagoslovu, ki gaje opravil župnik Jože Vratanar, je uradno preda-
Vaša pošta
jo avtomobila opravila ljubenska županja Anka Rakun, ki je predala ključe poveljniku društva Marjanu Jarnoviču, ta pa šoferju Francu Brglezu. Slovesen trenutek je bil lepa priložnost za zahvalo vsem, ki
so tudi ob tej priložnosti prisluhnili potrebi gasilcev. Plakete in priznanja so zagotovo dobili pravi ljudje, kamenček zahvale pa je priložila tudi Gasilska zveza Slovenije, ki se je z gasilskimi odlikovanji oddolžila najbolj marljivim radmirskim gasilcem. Najvišje odlikovanje prve stopnje sta iz rok predsednika Zgornje-savinjske gasilske zveze Janka Žuntarja prejela Angelca Ter-bovšek in Stanko Imar.
Na tekmovanju starih motornih in ročnih brizgaln seje v moški in ženski konkurenci pomerilo šestnajst ekip iz različnih krajev Slovenije. Radmirci so se tudi tokrat izkazali kot dobri organizatorji, največ znanja pa so tokrat prikazale veteranske desetine iz Gornjega Gradu in Grušovelj.
Savinjčan
ORATORIJ V MOZIRJU
»Ne se bat'!«
Oratorij v mnogih krajih postaja tradicija. Je enotedensko ustvarjalno druženje otrok, ki se v tem času izpolnjujejo in raziskujejo. Oratorij združuje v sebi več pogledov, s katerimi prihaja otrok običajno v stik. Združujejo se prvine doma, župnije, šole in dvorišča. Otroci v animatorju, ki skrbi zanje in jih usmerja skozi oratorij, vidijo starša, duhovnega voditelja, učitelja in prijatelja.
V Mozirju letos poteka oratorij od
18.	do 22. julija. Udeležuje se ga 65 otrok, katerih starost je od nadobudnih predšolskih do že bolj »ora-torijsko« izkušenih. Daje oratorij več kot le običajna počitniška delavnica kamor starši pošljejo otroke, da bi jim nekako zapolnili čas med počitnicami, dokazuje vsakoletno veliko število udeležencev in naraščajoče število animatorjev. Tako ni redko, da bivši udeleženci postanejo animatorji, ki tako pričnejo spoznavati oratorij tudi z druge plati.
Naslov letošnjega oratorija je »Ne se bat'!« - vodilo, ki ni usmerjeno le na oratorij in udeležene otroke. Strah je mnogokrat tisti dejavnik, ki nam preprečuje, da bi storili korak, ki bi bil nujno potreben za uresničitev naših upanj in želja. Sposobni smo poiskati nešteto izgovorov, ogromno alternativnih poti, a vendar se zavedamo, da obstaja tudi tista pot, izstopajoča med vsemi, ki
samo čaka, da premagamo strah in stopimo nanjo.
Tematika letošnjega oratorija je tesno povezana s svetopisemsko zgodbo o Tobiji. Tudi Tobija se odpravi na pot, išče prave smeri, se odloča... V veliko pomoč mu je ob tem njegov prijatelj, ki se Tobijevim očem kaže skozi drugačno podobo, kot je njegova resnična. Njegov družabnik in vseskozi prikriti svetovalec je namreč kar angel. Je kot dober nasvet, smerokaz, ki usmerja. Tudi zato so angeli nepogrešljiva sestavina letošnjega oratorija. Pojavljajo se v igrah, njihove podobe se z različnimi tehnikami upodabljajo v delavnicah, o njih pojejo številne oratorijske pesmi.
A mozirski oratorij ni edini, ki se bo odvijal pod okriljem in v organizaciji župnije Mozirje.Zadnjitedenjulijase bodo v oratorijske aktivnosti podali otroci na Lepi Njivi, sredi avgusta pa še otroci iz Šmihela nad Mozirjem.
Barbara Fužir
ORATORIJ V BOČNI
Teden dni skupnega življenja
Oratorij je dom, ki sprejema, župnija, ki evangelizira, šola, ki uvaja v življenje, in dvorišče za prijateljske stike in za življenje v veselju. Zapisano misel smo prebrali v bočkem župnišču, kjer je bilo prejšnji teden nadvse živahno. Več kot sto otrok iz različnih krajev Zgornje Savinjske doline se je odzvalo na tamkajšnji oratorij in preživelo teden v veselju, razgibanih dejavnostih, pesmi, molitvi, igrah in druženju, ki so ga pripravili mladi za osnovnošolske otroke.
Nad celotnim dogajanjem je bedel in se vseskozi aktivno vključeval v otroško ustvarjalnostter razposajenost župnik Janko Ivančič. Brez dvoma sta k celoviti pozitivni podobi dogajanja krepko pripomogli tudi kuharici Janja Veršnik in Anka Rop, ki sta z raznimi dobrotami sodelujoče dobesedno razvajali.
Po besedah Albine Potočnik, kije skupaj s kolegico Nušo usmerjala delo mladih moderatorjev, je osnovni cilj oratorija pomagati mladim, da izkoristijo svoje skrite potenciale in jih usmerijo k odgovornemu delu
v skupini. Otrokom želijo ponuditi možnost, da dei počitnic preživijo kar se da aktivno, jim dati dober vzgled mladih, se z njimi pogovarjati o pomembnih vrednotah injim ponuditi raznovrstne delavnice, preko katerih se naučijo različne spretnosti. Oratorijje torej šola skupnega življenja, nekakšna socializacija otrok, kjer so vsi enaki in so vse vrednote vsem odmerjene v enakih deležih.
V dogajanje na bočkem griču so se aktivno vključili tudi gasilci, ki so znanja željnim otrokom z veseljem
Več kot sto otrok iz Zgornje Savinjske doline je v Bočni preživelo razposajen teden (foto: EMS)
predstavili gasilsko tehniko in jih seznanili z delom njihove prostovoljne organizacije. Posebno doživetje je bil izlet na Brezje, vse
skupaj pa bi bilo nemogoče izvesti brez prispevkov staršev, dobrih ljudi in sponzorjev.
Savinjčan
13. DNEVI TURIZMA NA SOLČAVSKEM
Kmečka opravila in oUarija s pridihom sedanjosti
Turistično društvo Solčava bo v sodelovanju z domačimi društvi zadnji vikend v juliju pripravilo trinajsto tradicionalno prireditev Dnevi turizma na Solčavskem, ki obeta veliko zanimivih dogajanj tako na področju športa, kakor tako tudi kulture, kulinarike in etnologije.
V petek, 29. julija, bodo na svoj račun prišli ljubitelji nogometa, saj bodo lahko na športnem igrišču uživali v turnirju v malem nogometu za memorial Ipavec-Gregorc. Ostali obiskovalci si bodo v Zadružniku lahko ogledali razstave zelišč, lovskih eksponatov in trofej domačih lovcev, izdelkov spretnih
rok ljudi s Solčavskega in predelavo volne s filcanjem - izdelavo klobučevine.
V soboto bodo kmečke gospodinje postavile na ogled značilne kulinarične dobrote domačega kraja, ki so paša za oči in skušnjava za želodec. Obiskovalci si bodo lahko ogledali tudi razstavo gob.
Popoldan bodo solčavski turistični delavci pod naslovom »O dečla n' žen se na paure...« poskušali popeljati obiskovalce v čas njihovih dedkov in babic z zanimivim prikazom vsakdanjih kmečkih opravil, ki sojih v preteklosti opravljali ročno. Zapela bo kosa, slišati bo petje ob spravilu sena...
Svojo spretnost in znanje nogometa bodo na turnirju v malem nogometu pokazale tudi ženske, letošnja novost pa je razstava razglednic Logarske in Zgornje Savinjske doline v sejni sobi občine Solčava. Razglednice, ki so priča sprememb skozi čas, so last Jožeta Žlavsa iz Vojnika. Večer bodo zaključili z multivizijsko predstavitvijo poti po mejah občine Solčava in kvizom Lepo je biti Solčavan.
Nedeljsko jutro zadnjega julija bo namenjeno predstavitvi sosednjih občin, zato bodo pod naslovom »Prijateljstvo ne pozna meja« kulturni program oblikovali domačini in gostje. Na turistični kmetiji Renate Gregorc bodo svojo spretnost preizkušali ljubitelji odbojke na mivki. Tisti, ki prisegajo na dobro domačo hrano, se bodo lahko podali na turistično kmetijo Klemenšek, kjersi bodo lahko
ogledali staro kmečko orodje.
»Mici, Mici, Micka, a bi vzela olcar-ja...« so organizatorji naslovili olcar-sko tekmovanje in prikazživljenja in dela solčavskih olcarjev, ki bo popestrilo nedeljsko popoldne. Ob zaključku popoldneva si bodo lahko obiskovalci ogledali še povorko starih traktorjev znamke Lindner, s katerimi so nekdaj opravljali kmečka dela na Solčavskem.
Vse dni prireditve bo na ogled muzej Potočke zijalke v gostišču Firšt, ljubitelji adrenalinskih športov pa se bodo lahko skusili v plezanju po umetni plezalni steni pred Zadružnim domom v Solčavi ali v streljanju z lokom na kmetiji Gradišnik v Logarski dolini. Ljubitelji narave se bodo lahko odpravili po naravoslovno etnografski poti po Logarski dolini, po kateri jih bo popeljal izkušen vodič, se podali na pot s kočijo oziroma lojtrnim vozom, si ogledali kurjenje ogiarske kope ... V Solčavi se bodo predstavili ovčere-jci, čebelarji in člani društva Panorama. Večere 13. Dnevov turizma na Solčavskem bodo popestrili popularni ansambli različnih glasbenih zvrsti.
Marija Sukalo
SAvirfpttr vilice c.
MOZIRJE
Koncert študentov glasbe navdušil poslušalce
Študente glasbe Jerica Bukovec, Suzana Hebar in Primož Kranjc so drugo julijsko nedeljo v mozirski župnijski cerkvi pripravili izjemen glasbeni dogodek. Z izvajanjem del skladateljev Bacha, Caccinija, Schuberta, Faureja, Lorentzna, Mossenmarka, Charitona, Yocoha, Barriosa in drugih so dobesedno navdušili ljubitelje klasične glasbe. Kako tudi ne, saj gre že za dodobra uveljavljene glasbenike, ki pa na področju študija in izpopolnjevanja
še niso rekli zadnje besede.
Sopranistka Jerica Bukovec je trenutno na študiju zborovskega dirigiranja na Kraljevi glasbeni akademiji v Stockholmu na Švedskem. Ta mesec odhaja na Svetovni zborovski simpozij, ki je .vsako tretje leto, v Kyoto na Japonskem. Kitaristka Suzana Hebarpozodliko zaključenem študiju na ljubljanski Akademiji za glasbo na isti ustanovi opravlja prvi letnik specialističnega študija, Primož Kranjc, kije igral na
Suzana Hebar, Jerica Bukovec in Primož Kranjc imajo še visoke Študijske ambicije (foto: Benjamin Kanjir)
akordeon, pa je v lanskem letu na Sedaj na isti akademiji nadaljuje Kraljevi danski akademiji za glasbo študij na podiplomski stopnji, v Kopenhagnu diplomiral z odliko. ■	Benjamin Kanjir
Slikarko Slavico Tesovnik izmed vseh motivov najbolj navdušuje narava (foto: Ciril M. Sem)
Za čopičje Slavica Tesovnik resneje prijela pred tremi leti, od tedaj pa je sodelovala na več kot dvajsetih skupinskih razstavah, številnih likovnih kolonijah in pridobivala dodatna likovna znanja na slikarskih delavnicah. S sodobno občutljivostjo se svojevrstno loteva slikarskega postopka, pri katerem seje odločila za kontrastne akrilne barve. Po besedah Premšakoveje slikarkin motivni krog širok, zanimajojo arhitekturni pogledi, različno obarvane vedute, ženske
figure, tihožitja, najbolj pa jo navdušuje narava.
Zelo zanimiv je njen ciklus dreves, kjerje dosledno izbirala plakatno zasnovo likovnega polja, ki se zaradi svobodne interpretacije spremeni tudi v neke vrste ilustracije ali pa v sproščene dekorativne podobe. Ob čisto ploskovnih pristopih se odloča tudi za klasične likovne kompozicije podložne poudarjeni perspektivi, vendar v vseh primerih dosledno spoštuje svoj barvni pristop z jasno
Prejšnji četrtek so v Stivinovi hiši v Žalcu odprli razstavo likovnih det Slavice Tesovnik z Ljubnega ob Savinji. Pozdravne besede je v imenu žalskega Zavoda za kulturo, turizem in šport obiskovalcem namenila direktorica Lidija Koceli, s kulturnim programom pa so odprtje razstave obogatili glasbenici Nataša Krajnc in Tenja Šterman ter Slavica Tesovnik s svojo poezijo. O likovni ustvarjalki in njenem delu je spregovorila liko-
opredeljenimi kolorističnimi odnosi. Njene kompozicije so po mnenju Marlen Premšak trdne z notranjo napetostjo, preproste in abstrahirane, poenostavljene forme pa neposredno učinkujejo na gledalca.
Razstava likovnih del Slavice Tesovnik, ki jo je odprl podžupan občine Žalec Marjan Turičnik, je v Savinovi hiši na ogled vse do konca letošnjega avgusta.
Marija Šukalo
EUROŠOrCAP
PODALJSF
-	lasni vložki
-	čopi
-	tupeji
-	in razni lasni dodatki
FRIZERSKI STUDIO
Urška Zorin s.p. Trgovski center TUŠ Na trgu 53, Mozirje
Tel.: 03/58 31 430
RAZSTAVA LIKOVNIH DEL SLAVICE TESOVNIK V SAVINOVI HIŠI V ŽALCU
Kratka, a plodna likovna pot
PRAZNIK PASTIRJEV NA MENINI PLANINI
Volovska sreča je opoteča
Gornjegrajski kmetje, združeni v pašni skupnosti Gospodnja - Globače, so na Menini planini pripravili osmi pastirski praznik, ki je vzadnjih letih prerasel v edino pravo veselico na Gornjegrajskem in druženje ljudi z vseh vetrov. Pastirji so se tudi letos izkazali kot dobri organizatorji, naklonjeno pa jim je bilo tudi vreme, tako da so številni ljudje resnično uživali v pestrosti programa, ki je bil v celoti pastirsko obarvan.
Kmetje se v nedeljo niso obremenjevali s še vedno ne povsem dorečenim vprašanjem pašnih pravic. Po več letih pogajanj in dokazovanj so pogovori z bodočim lastnikom, ljubljansko nadškofijo, v fazi odmer pašnih parcel, ki jih bo dobila pašna skupnost v zakup. Za kmete je bistvenega pomena dejstvo, da so na meninskih pašnikih prisotni že nekaj stoletij in da so vs-
jen prostor z narisanimi in oštevilčenimi kvadrati, zmagovalec in novi lastnik živinčeta pa postane kupec srečke s številko polja, v katerega se vol podela. Tokratni »glavni igralec« je očitno dobro razumel bistvo celotne igre, saj je množici, ki je nestrpno čakala najbolj zaželen »drek«, dobro načel potrpljenje, preden seje odločil, da bo njegova bodoča lastnica Polona Lam-
Glavni igralec volovske rulete je poskrbel za dolgotrajno napetost med množico obiskovalcev (foto: EMS)
eskozi preudarno skrbeli za ohran- prečnik iz Spodnjih Kraš. Na vpraš-itev kulturne krajine, zato naj bi tudi anje, ali bodo vola obdržali, je v njen-V spremenjenih družbenih in em imenu odgovoril njen oče Peter, lastninskih pogojih ohranili prido- kije veselo oznanil, da bodo pol vola bljene pravice.	namenili za piknik, druga polovica
Tako kot vselej v preteklih letih je pa se bo preselila v zamrzovalno tudi letos pritegnila največje zani- skrinjo, manje volovska ruleta. Pravila igre Kot rečeno je živina na meninskih so preprosta. Vola naženejo v ogra- pašnikih prisotna že od nekdaj.
Običajen spokoj, ki ga uživa, je bil v Predsednik pašne skupnosti Gos-nedeljo nekoliko porušen, saj so se podnja - Globače Ivan Presečnik kmetje potrudili in pred ljudi prig- je po naravi redkobeseden mož in nali celotno čredo. Živina je zau- v resnici mu ni bilo potrebno pljivo sledila dolgoletnemu pastirju izgubljati besed. Dobra organizac-
Lamprečnikovi iz Spodnjih Kraš bodo polovico priigranega vola namenili za piknik, polovica pa bo romala v zamrzovalnik
(foto: EMS)
Francu Časlu, ki se vsako jesen ija in sončen dan sta opravila svoje; »dokončno« poslovi, zato da bi se prijatelji Menine in pastirske tradic-lahko spomladi skupaj z govejo ije so na najlepši način ponovno živino in konji ponovno vrnil na prišli na svoj račun.
Menino.	Savinjčan
Prodajä betonskihfrlllišanic Prevoz betonskih mešanic?* Vgradnja betonskih mešanic
GRADITE IN POTREBUJETE BETO® POKLIČITE 041-7531^^0
Dragima vnukoma
Valeriji in Marku,
ki v tem poletju
praznujeta 17. in 15. rojstni dan,
želiva mnogo zdravja, sreče, uspehov v šoli in ljubezni.
Stara mama in ata
Matija
4 svečke je prižgal: za zdravje, srečo, smeh In iskrico v očeh. Veliko lepih sanj, naj ti sonce in zvezdice neba prinesejo ta dan, ko praznuješ 4. rojstni dan.
Vse najboljše!
Ati, mamica in mama Pavla
w
Piše: Aleksander Videčnik
IIodo o Vrbouškift gospodih
O plemenitaših, ki so na samem začetku gospodarili v gradu Vrbovec, vemo kar dosti, toda zdaleč ne dovolj, V glavnem so se zgodovinarji posluževali podatkov iz knjig Ignaca Orožna, Dr, Tone Ravnikar, zgodovinar velenjskega muzeja, je odkril vrsto zanimivih zgodovinskih dejstev v zvezi v Vrbovškimi, Napisal je razpravo pod naslovom Eberhad lil. Vrbovški, ustanovitelj av-guštinskega samostana v Judenburgu. V njej odkriva povsem nova dejsh/a in ugotavlja večjo pomembnost in širše delovanje Vrbovških, tudi zunaj Vrbovca samega.
Ravnikar navaja: "Prvi in kolikor mije poznano edini raziskovalec, kije opozoril s krajšo študijo na tega savinjskega plemiča v zvezi z judenbur-škim samostanom je Fritz Popelka. Njegov tekst je pri slovenskih zgodovinarjih ostal v veliki meri nezapažen Tako lahko pričakujemo nova odkritja, ki osvetljujejo tako delovanje tega pomembnega povsem prezrtega savinjskega plemiča, kot tudi družine, iz katere izhaja.
V pogovoru z dr. Tonetom Ravnikarjem smo lahko izvedeli za vsestransko pomembne naloge, ki jih je omenjeni Vrbovški izvajal za tedanji vladarski vrh. Ko bo raziskava dr. Toneta Ravnikarja objavljena, bomo z njegovim dovoljenjem jedro vsebine ponatisnili, prav verjetno pa nam bo uspelo dobiti takšen povzetek od samega avtorja.
Za zgodovino o Vrbovcu in Vrbovških bodo ti izsledki velikega pomena, prebivalcem naše doline pa bodo odkrili doslej še neznane podatke o družini Vrbovških. Kot že v uvodu zapisano, so se dosedanji zapisi o plemičih Vrbovških nanašali na vire, ki so pač bili na voljo, S temi novimi spoznanji bodo zgodovinska dejstva popolnejša in tudi zanimivejša.
Vse, s čemer lahko dopolnimo sedanje vedenje o naši zgodovini, predvsem pa o pomembnih ljudeh, ki so živeli in delovali v naši dolini, nam mora biti v veselje in ponos. Tako smo z nekaterimi podrobnostmi o obeh šmarskih plemičih Žehljih iztrgali pozabi zanimiv del o uspešnosti naših ljudi v širnem svetu. Posebno zanimivo pa je to, da predvsem Tomaž Žehelj nikoli ni pozabil na svoj rojstni kraj in ljudi v njem, čeprav je v tedanjem cesarstvu dosegel nesluteno kariero.
V_________________________________________.
naše gospodarsko osamosvajanje
Nadaljevanje iz prejšnje številke.
-Slovenski katoliški shod leta 1892 prispeva k dokončnemu razkolu v slovenskem političnem življenju. Iz nekdanjih Bleiweisovih »Staroslo-vencev« seje razvila Katoliška narodna stranka, pozneje Slovenska ljudska stranka, iz liberalnih »Mladoslovencev« pa je nastala Narodno napredna stranka.
zamisel ustanavljanje močnih denarnih zavodov v ustreznih pogojih.
- Pri vsem tem je imelo slovensko šolstvo izreden pomen. V letu 1910 seje dvignilo število ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom na 907, šolski obisk je bil 96%, odstotek nepismenih Slovencev pa je padel na 14%.
-	V letu 1896 ustanovijo, sicer maloštevilno, Jugoslovansko socialnodemokratično stranko.
-	Dr. Janez Evangelist Krek usmerja svoja prizadevanja za ustanavljanje katoliških denarnih zavodov in zadrug. Hkrati opozarja na neznosne razmere na slovenski vasi, v avstrijskem parlamentu pa se zavzema za osvoboditev vseh Jugoslovanov v Avstriji. Krek je v nasprotju z Mihaelom Vošnjakom priporočal hranilnico v vsako vas, dočim je bila Vošnjakova
-	Povsod seje širila narodna zavest, kulturna dejavnost, književnost in druge umetnosti pa so že dosegale evropsko raven, posebno pomembna pa je bila stalna krepitev slovenskega gospodarstva.
-	Velik zastoj v vsakem pogledu je pomenil začetek prve svetovne vojne, ki je premočno zarezala v naše narodno telo. Vse glasnejše so bile zahteve po združitvi vseh jugoslovanskih narodov in osamosvojitvi avstrijskih Slovanov. Znano je deklaracijsko gibanje v letu 1917, kije bodrilo
naše ljudi k podpisovanju deklaracije o združitvi jugoslovanskih narodov v skupno državo.
- Politične razmere v novi državi so se seveda le počasi urejale, temu primerno pa tudi gospodarske. Država je bila industrijsko slabo razvita, zato je pretežni del prebivalstva ostal kmetijski.
3«čemo stare fotografije
- Denarništvo se ni razvijalo tako pospešeno kot pred prvo svetovno vojno, podleglo je političnim strujam, kar je bilo slabo. Posebno občinski in okrajni denarni zavodi so bili podrejeni volji vsakokratne oblasti na občini ali okraju. To je seveda slabo vplivalo na trdnost denarnih zavodov.
- V mestih so prevladovale banke in trdne hranilnice, po deželi pa le hranilnice »raj-feiznovega« tipa.
1. septembra 1940 so odprli betonski most čez Savinjo v Nazarjah. Zadaj na sliki so vidne pripadnice Dekliškega krožka (telovadno društvo, ki je nasledilo nekdanjo orlovsko organizacijo). Slika je iz Muzejske zbirke v Gornjem Gradu.
To je zelo na kratko opisan razvoj pomembnih dogajanj, ki so tako ali drugače odločilno vplivala na naše ljudi in narodno gospodarstvo. Da bi stvari spoznali natančneje, je potrebno opisati delo določenih narodnih gospodarskih buditeljev v času od marčne revolucije leta 1848 naprej. To bomo storili v prihodnjem nadaljevanju.
KAKO POSKRBIMO ZA SVOJO VARNO PRIHODNOST
Koliko tvegamo pri različnih naložbah ( 1 )
Kot smo ugotovili v dosedanjih prispevkih na temo osebnih financ oziroma osebnega premoženja, različne oblike investiranja pomenijo različno stopnjo Iveganja. Popolnoma netveganih naložb tako rekoč ni, saj je nenazadnje že življenje samo dokaj tvegano, toda glede na različne potrebe in cilje posameznikov je mogoče izbirati med manj tveganimi in praviloma manj donosnimi ter bolj tveganimi in praviloma tudi bolj donosnimi naložbami.
Med najmanj tvegane naložbe sodijo bančne vloge. Njihova donosnost in likvidnost sta pogodbeno določeni. Banka sicer lahko propade in ne more poravnati svojih obveznosti do varčevalcev, vendar so slednji vsaj deloma poplačani prek sistema zavarovanja bančnih vlog.
MARJAN DENSA,
vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov,
Zavod za gozdove Slovenije,
OE Nazarje
Poletje je čas počitnic in dopustov, zato je v tem obdobju v gozdu več obiskovalcev kot ponavadi. V gozdu iščejo mir in sprostitev, si nabirajo moči za naslednje mesece ali pa nabirajo gozdne sadeže. Povečan obisk pomeni za gozd in njegove prebivalce obremenitev, v posebnih primerih tudi stres. Hkrati prežijo v gozdu na obiskovalce tudi neprijetnosti in nevarnosti, ki lahko pokvarijo veselje in izničijo namen.
Propadlo banko lahko prevzame kakšna druga banka in prevzame njene obveznosti, vslednji vlogi pa se lahko pojavi tudi država. Zato je denar v banki relativno varno naložen, po drugi strani pa so donosi skromni in marsikdaj, še posebej to velja za vloge na vpogled, ne krijejo niti izgube zaradi inflacije.
Višje donose, ki plemenitijo naše premoženje, prinašajo naložbe v vrednostne papirje. V grobem jih lahko razdelimo na dolžniške (obveznice) in lastniške (delnice). Med najmanj tvegane vrednostne papirje spadajo državni (centralnobanč-ni), saj lahko država, vsaj teoretično, vedno pobere davke in poplača svoje obveznosti. Kljub temu tržna vrednost državnih vred-
Varno v
V GOZDU NISMO SAMI
Ko pridemo v gozd, vsekakor nismo sami. V njem živijo rastline in živali, ki jih s svojim obiskom zmotimo pri njihovem življenju. Medtem ko so se v ostalih letnih časih živali prilagodile na to, da je obisk gozda povečan ob koncih tedna, je število obiskovalcev v poletnem času ve-liktudi ostale dni. Zato moramo biti v teh dneh še bolj obzirni.
Ker smo prišli v gozd na oddih in rekreacijo, v najmanjši možni meri uporabljajmo avtomobil. V gozdu vozilo čim prej zaustavimo in ga parkirajmo na primernem mestu in se v gozd odpravimo peš. Saj smo prišli zato, da se naužijemo miru ter tišine, svežega zraka in da vidimo gozdne prebivalce, kajne?
Hrup motorjev z notranjim izgorevanjem živali močno moti. Najbolj jih zbega »navzkrižni hrup«, ko slišijo hrup z več strani hkrati, ki se povrhu še hitro premika. Da zbežijo pred hrupom, porabijo veliko energije, ki jo morajo nato nadomesti-
nostnih papirjev ni nespremenljiva in niha v odvisnosti od povprečnih obrestnih mer, ki izražajo splošno stanje v nacionalnem gospodarstvu.
V smislu tveganja državnim vrednostnim papirjem na visoko razvitih kapitalskih trgih sledijo dolžniški vrednostni papirji velikih uspešnih
podjetij, šele nato pa sledijo delnice in izvedeni vrednostni papirji. Dolžniški vrednostni papirji podjetij so tako kot bančne vloge zapisani kot pogodbeno fiksne obveznosti med upnikom (vlagateljem) in izdajateljem, vendar podjetij v težavah, za razliko od bank, praviloma nihče ne rešuje. V posameznih primerih sicer priskoči na pomoč država, vendar drugače kot pri bankah.
ti s povečanim objedanjem. Da bi omogočili mirne cone za prosto-živeče živali, smo gozdarji v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi nekatere ceste že zaprli za promet negozdarske dejavnosti in v določenem obdobju omejili gozdarsko dejavnost vteh območjih. Seveda je tudi kričanje hrup, ki v gozd ne sodi.
SLADKA IN OKUSNA OPRAVILA
Nabiranje gozdnih sadežev je prijetno sladek in zato pogost vzrokza obisk gozda. Zdravilna zelišča, jagode, borovnice, maline, gobe, brusnice in v jeseni kostanj, kdo se jim lahko upre? V naših gozdovih je »rekreativno nabiranje« gozdnih sadežev dovoljeno, je pa seveda omejeno na določeno količino. Ne bom vas moril stem, koliko kilogramov časa lahko naberemo, saj so omejih/e vsem znane. Zapišem naj le to, naj nabere vsak le toliko, kot res potrebuje. Ljudje od gozdnih sadežev nismo več odvisni, za prebivalce gozda pa so hrana, in to
Vrednost obveznic, s katerimi se trguje na borzi, niha v odvisnosti od gospodarskih razmer v državi oziroma uspešnosti poslovanja podjetij. Podjetje sicer pogodbeno jamči za vračilo glavnice in vmesnih izplačil (kuponov), nihče pa ne jamči tržne vrednosti obveznic, kakortudi ne tega, da bo podjetje ob zapad-
losti sploh sposobno poravnati svoje obveznosti. Obveznice je mogoče prodati še pred iztekom zapadlosti, njihova cena pa je poleg že omenjenih faktorjev odvisna tudi od ponudbe in povpraševanja na borzi ter organiziranosti borznega trgovanja.
Franci Kotnik
Prihodnjič: Koliko tvegamo pri različnih naložbah (2)
za gozd
pomemben del hrane!
Morda želimo imeti v gozdu piknik? Uporaba odprtega ognja vte namene v gozdu ni dovoljena, saj je gozdni požar nevarna in težko obvladljiva zadeva. Lahko pa si privoščimo malico iz nahrbtnika. Seveda moramo za seboj pospraviti in odnesti ostanke (smeti) s seboj. Enako velja v hribih. Če smo polno lahko prinesli gor, bomo tudi prazno lahko odnesli dol.
KLOPI NEVARNEJŠI OD MEDVEDOV IN VOLKOV Pa tudi za sebe in za svojo varnost moramo poskrbeti, ko se odpravimo v gozd. V gozdu prežijo na nas volkovi, medvedi, kače in druga mr-golazen samo v pravljicah. Najbolj nevarna žival za človeka v gozdu so klopi! Njihovi ugrizi so zagotovo naredili več škode kot medvedovi. Klopi prenašajo tri zelo nevarne, tudi smrtne bolezni. Zato se pred odhodom v gozd oblecimo v svetlejša in gladka oblačila. Zlasti pomembne so hlače, ki morajo biti dolge.
KATERE NALOŽBE SO BOLJ, KATERE PA MANJ TVEGANE?
mani begini naložbe
T ar s jsl « ar «s*
ninnn Hin„„ „„ijj odvbzmcb niicmnB -„ir!! neparnom	oeinice
nogavici vloge vloge papirji	papirji	skladov
redne
delnice
deleži	skladi	izvedeni
s	tveganega	finančni
podietjih	kapitala	instrumenti
beli tvegane naležbe
gozd za nas in
Vir: Moje finance, oktober 2001
Če se le da, jih zataknimo za nogavice ali uporabimo poletne gamaše. V prodajalnah dobimo tudi dobra odvračala za klope. Napršimo jih po nogavicah, hlačah in po robovih obleke (rokavi, ovratniki), nikakor pa ne po koži. Po končanem izletu obleko temeljito otresemo, doma pa se pregledamo. Obleko takoj operemo.
Tudi ose in sršeni so lahko nevarni, če jih razdražimo, zato pustimo trhla drevesa in podobna mesta, kjer imajo ponavadi gnezda, pri miru. Tako ali tako se moramo obnašati do gozda spoštljivo, saj smo
MOJCA STANCAR,
inštruktorica aerobike
Šport - kultura enovitosti telesa in duha je v najširšem pomenu človekova biotična in socialna potreba, ki jo vsako obdobje vzgo-dovini človeštva po svoje vrednoti. Posameznikovo ukvarjanje s športom pogojuje njegova umeščenost v določen čas in prostor, pa tudi okoliščine, ki v veliki meri vplivajo na vzorce obnašanja in na mnoge miselne stereotipe; le-ti velikokrat omejujejo njegovo svobodo, sproščenost in odsotnost strahu, ki so pogoj za človekovo igrivost-ustvarjalnost.
Človekovo bivanje je ustvarjeno tako,dajezaznamovanozgibanjem. Antropologi na žalost ugotavljajo, da v današnjem času - času velikih obveznosti in nenehne tekme s časom tertežnje za boljšim standardom na to pogosto pozabimo. Znaki telesne neaktivnosti so zlahka prepoznavni: višek kilogramov, utrujenost skozi ves dan, zlasti pri fizičnih naporih, stres, psihosomatske motnje itd. Skratka - gibanje in zdravje sta neločljivo povezana.
VADBA IN ZDRAV NAČIN ŽIVLJENJA
»Če ni zdravja, razum ne more odkriti samega sebe, znanje ne more priti do izraza, razum se ne
v njem samo na prijateljskem obisku.
ZA VARNOST LAHKO NAJBOU POSKRBIMO SAMI
Najbolj nevarni smo si sami, če se odpravimo v gozd slabo opremljeni in če se po gozdu ne gibljemo pravilno in varno. V gozd se podajajmo v primerni obulvi, najmanj v lahkih go-jzarjih. Tako bo naš korak stabilen in s tem varen. Gibajmo se predvsem po poteh, izogibajmo se jarkov, skalovja in skalnih skokov, ne rinimo skozi podmladek; saj se bomo tako izognili zvinom, zlomom in odrgninam, pa tudi nenadnim srečanjem z živalmi
izbližine (ssamicami, ki bi branile svoj naraščaj).
Če naletimo na delovišče, kjer sekajo drevje ali izvajajo druga dela v gozdarstvu, se mu raje izognemo, ker je približevanje lahko nevarno. Zavedajmo se, da smo na delovišču, kjer veljajo posebni pogoji. Izvajalec del v gozdu nas zaradi hrupa strojev ne sliši, zaradi osredotočenja na delo tudi ne vidi. Preden drevo pade, sekač glasno zakliče »pada«, vendar mi še ne vemo, v katero smer bo drevo padlo. Pri padanju drevesa se lomijo suhe veje, ki letijo precej daleč, lahko pa drevo podre tudi drugo
drevo. Zato je varnostna razdalja od drevesa, ki se seka, najmanj dve drevesni višini.
Prost vstop vgozd, prosto gibanje po njem in dovoljeno rekreativno nabiranje gozdnih sadežev so pravice, kijih nimajo v vseh državah. So del naše tradicije, način našega življenja, zato je prav, da jih ohranjamo. Obiskovalci gozda se moramo zavedati, da pravice pomenijo tudi dolžnosti, v tem primeru dolžnosti spoštovanja in ohranjanja gozda in njegovih prebivalcev. Tako bo naš obisk v gozdu prijeten in varen za nas in za gozd.
Šport - vrednota človekovega bivanja
more boriti, bogastvo postane neuporabno in inteligence ni mogoče uporabiti.« (Herofilus)
Danes se več kot kdajkoli prej govori o zdravem načinu življenja, skrbi za telesno in duševno kondicijo, pravilni prehrani in pomenu gibanja za človekov organizem. »Biti fit« postaja trend, moda, nenazadnje tudi nuja. Zdravniki nam svetujejo:»Čim več se gibajte!«, zato vse več ljudi vendarle začenja skrbeti za svoje zdravje, tako da se ukvarjajo s športom.
Športni strokovnjaki priporočajo, naj si vsak izbere vadbo, ki mu najbolj ustreza, ob kateri uživa, se sprosti in odpočije od vsakdanjih skrbi in obveznosti. Sodobna vadba zaradi pomanjkanja časa stremi k ekonomičnosti: v čim krajšem času doseči čim boljše rezultate. Istočasno naj bi bila prilagojena človeku in njegovemu načinu življenja, zadovoljevala naj bi potrebo po gibanju in pripomogla k bolj zdravemu načinu življenja. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti na določene osnove in pravila, ki jih moramo upoštevati, če želimo doseči cilj, ki smo si ga z vadbo zadali.
AEROBIKA-ŠPORT ČASA, V KATEREM ŽIVIMO
Aerobika je pridobila status sodobne športne zvrsti v dveh različnih pojavnih oblikah: kot rekreativni šport, kjer gre za daljšo vadbo aerobnega značaja, in kot tekmovalni šport. Cilji rekreativne aerobike so predvsem pridobivanje oziroma povečanje funkcionalnih sposobnosti srčno-žilnega in dihalnega sistema, motoričnih sposobnosti ter takšnih osebnostnih lastnosti, ki ugodno vplivajo na samozavest in
s tem tudi na samopodobo.
Naštetim ciljem primerno inštruktorji in vaditelji tega športa izbirajo gibalne strukture, ki vplivajo na krepitev vseh večjih mišičnih skupin in na izboljšanje koordinacijskih sposobnosti. Kertraja vadba dovolj dolgo (od 45 do 60 min) in ker je intenzivnost obremenitve dovolj velika, učinkuje praviloma aerobno, krepi notranje organe in razvija aerobno vzdržljivost.
Zelo dolgo je veljala aerobika kot specifično »ženski šport«. Vendar pa se je s pojavom novejših zvrst kot so tae bo, body attack, body pump, spinning aerobika, slide aerrobika, body sculpt, circuit (krožna vadba),
step aerobika, new body itd. miselnost popolnoma spremenila. Aerobika je postala šport za oba spola in vse generacije.
Poleg naštetih zvrsti aerobike poznamo še fit ball, fit kid, teans aerobiko, hi-lo, latino, salsarobic, kick box, body walking, TNZ, funky, hip hop, in še in še. Moj namen je, da vam predstavim tiste zvrsti aerobike, ki so nam bližje, njihovo pravilno izvedbo, na katere dele telesa najbolj vplivajo in kako si lahko privoščimo vadbo(z veliko volje) kar doma. Prihodnjič vam bom predstavila TNZ (trebuh, noge, zadnjica) aerobiko v besedi in sliki. Do tedaj pa: »imejte se radi in migajte!«
Dušni pastir iz Nove Stifte Lojze Ter-nar ima v zadnjem času nemalo težav s svojim dobrim prijateljem Jožetom Pozničem, direktorjem gornjegrajske komunale, ki mu ni uslišal prošnje in ni velel svojim možem, da bi pred birmo pokosili travo okoli novoštiffne Marijine cerkve. Poznič, ki je službeno zadolžen za izgled tamkajšnjega pokopališča, je bil prepričan, da je trava prenizka, torej košnja ni potrebna.
Ternarjev argument je bil seveda
nasproten, saj trdi, da je bila trava visoka skoraj deset centimetrov, zato je po neuslišanih prošnjah pozval vrle može, da so vzeli zadevo v svoje roke in travo pokosili. Ker je šlo za zakrament birme, torej prihod svetega duha, ki naj bi med drugim tudi razsvetljeval, se postavlja vprašanje, če so pred škofa sploh postavili prave. Oceno o velikosti trave in ostalih potrebah pa prepuščamo bralcem.
Savinjčan
—
15
\_v
ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE
Zadovoljiva kvaliteta kopalnih vod na območju celjske regije
Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje, kjer izvajajo redni strokovni nadzor nad kvaliteto kopalne vode v vseh termalnih kopališčih na območju celjske regije, ugotavljajo, da je stanje v termalnih kopališčih skozi vse leto pretežno dobro. Občasna mikrobiološka neustreznost vode je največkrat posledica povečanega števila bakterij v vodi, kemijska neustreznost pa je običajno posledica povečane vsebnosti sečnine ali neustrezne količine klora v kopalni vodi.
V poletnih dneh je seveda bolj zanimiva informacija o razmerah v letnih kopališčih. Prve letošnje analize kopalne vode so pokazale, daje le-ta večinoma primerna za kopanje, medtem ko podatkov za površinske vode oziroma naravna kopališča žal ni voljo. »Na večini letnih kopališč smo z rednim nadzorom pričeli prejšnji teden, doslej odvzeti vzorci vode v bazenih sedmih letnih kopališč pa so pokazali, da je voda večinoma ustrezna. Od dovoljenih količin še največkrat odstopa parameter sečnina oziroma ob pregledih izmerjena neustrezna količina klora v vodi, ki gaje preveč ali premalo,«je povedal direktor Zavoda za zdravstveno varstvo Celje prim. dr. Ivan Eržen.
Čistoča kopalnih vod v bazenih ni izključno odgovornost in odraz truda upravljavcev, saj na njeno kvaliteto pomembno vplivajo tudi kopalne navade kopalcev, ki pa so marsikdaj neprimerne. Tehnologije priprave kopalne vode, ki bi lahko
Prebivalci celjske regije imamo kljub oddaljenosti od morja veliko možnosti, da se ohladimo v vročih dneh. Na Celjskem je na voljo 11 kompleksov kopališč s številnimi zaprtimi in odprtimi bazeni, ki obratujejo skozi vse leto: Terme Topolšica, Terme Dobrna, Terme Zreče, kopališče Hotela Planja na Rogli, Terme Olim-ia, Rogaška Riviera ter kopališče Hotela Donat in kopališče Lotus Hotela Sava v Rogaški Slatini, Zdravilišče Laško, Terme Čatež in Hotel Plesnik v Logarski dolini. V poletnem času (po znanih podatkih) trenutno obratuje tudi 10 letnih kopališč: v Šoštanju, Celju, Slovenskih Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Rimskih Toplicah, Radečah, Sevnici, Šentjurju, Orli vasi in na Frankolovem.
učinkovito odpravila negativne posledice opuščanja higienskih navad kopalcev, enostavno ni, zato je pri kopanju v bazenih še posebej pomembno upoštevanje nekaterih osnovnih pravil:
- vsak obiskovalec se mora pred vsakim vstopom v bazen temeljito oprhati;
-	vsak obiskovalec (tudi najmlajši) mora dosledno uporabljati stranišče, kadar je to potrebno;
-	ko zapustimo vodo v bazenu, se moramo znova temeljito oprhati.
Kvaliteta bazenskih kopalnih vodajevtermaln-ih kopališčih praviloma boljša kot v letnih, saj so termalna kopališča večinoma moderna in boljše opremljena kot letna. Ker obratujejo skozi vse leto, imajo stalnega upravljavca in zato tudi več sredstev za primerno vzdrževanje kot letna kopališča, ki obratujejo le slabe tri mesece v letu.
Temeljna opozorila:
-	V naravnih kopališčih se ne potapljamo in ne skačemo v vodo, ki je motna. Še posebej na to opozarjamo otroke.
-	Otroci, zlasti mlajši, popijejo med kopanjem precej vode, zato jih je treba neprestano opozarjati, naj se požiranju vode med plavanjem izogibajo.
-Vode, v kateri se kopamo, ne smemo uporabljati za pitje ali pripravo hrane (tudi za umivanje in hlajenje sadja ne).
-V primeru kožnih vnetij ali poškodb na koži se za kopanje ne odločimo.
-	Po kopanju v naravnih, neurejenih kopališčih se ob prihodu domov obvezno temeljito oprhamo in umijemo, v ostalih kopališčih pa je treba to storiti takoj po prihodu izvode.
Posebno poglavje pa so naravna kopališča, katerih urejenost je povečini neustrezna, prav tako pa ni podatkov o kvaliteti površinskih vod, ob katerih se ta kopališča nahajajo. Zadnje celovite analize površinskih vod na Celjskem so bile opravljene v letu 2003. Letos so na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opravili le analizo vode v Šmartinskem jezeru, ki je pokazala, da je voda sicer mikrobiološko primerna za kopanje, ugotovljena pa je bila povečana vsebnost pesticidov v vodi,
Problematika naravnih oziroma divjih kopališč ostaja tako nespremenjena. Čeprav gre običajno za znana in pogosto uporabljana mesta za kopanje, še vedno ni opaziti kakšnega posebnega napredka pri urejenosti naravnih kopališč, zlasti pri zagotavljanju večje varnosti in pogojev za osebno higieno. Nasprotno, na večini mest so oznake, ki opozarjajo na to, da je kopanje prepovedano. Vendar tabla z napisom »kopanje prepovedano« kopanja na divjih kopališčih seveda ne bo preprečila.
Dokler lokalne skupnosti ne bodo poskrbele za boljšo urejenost in večjo varnost naravnih kopališč, na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje opozarjajo vse, ki se bodo kljub prepovedi odločili za kopanje v rekah in jezerih, da upoštevajo vsaj temeljna opozorila, saj bodo stem zmanjšali nevarnost poškodb in obolenj. Vsem obiskovalcem naravnih kopališč svetujejo, da pri kopanju še posebej skrbno nadzorujejo otroke in jih ne puščajo samih.
Franci Kotnik
Panateam d.o.o.. Šmartno ob Dreti 70, 3341 Šmartno ob Drell
Inovativni zadetek v
Mestna gneča in maio parkirnega prostora. Rešitev je v javnem prevozu, motornem kolesu ali pa pot pod noge. Toda dandanes se ljudje le stežka odpovemo vsakodnevnemu udobju. Prav o tem pa so razmišljali pri Peugeotu, ko so razvijali model 1007. Prvotna oznaka naj bi bila menda 007, vendar je zaščitena za tajnega agenta Jamesa Bonda. Tako so pristali pri 1007, kar ne pomeni, da ne prihaja tudi 107. Pri Avto Igorju v Velenju so nam za testno vožnjo zaupali izvedenko z najboljšo opremo.
Piše: Igor Pečnik
Peugeotu je na 3,7 metra dolžine uspelo narediti prostoren avto, katerega krasi inovacija v tem avtomobilskem razredu - dvojna drsna vrata. Prednosti so neizpodbitne, vrata lahko odpremo tudi na najbolj ozkem parkirnem prostoru.
Pri tem velja poudariti, da vrata lahko odpremo s potegom kljuke ali z daljinskim upravljalcem na ključu. Ko se približujemo avtomobilu, se vrata že odpirajo, in ko se usedemo, se že sama zapirajo. V obeh primerih mimoidoči utihnejo in z velikimi očmi občudujejo nenavadno delovanje vrat. Pri Peugeotu se v tem okviru seveda poskrbeli tudi za varnost, saj se vrata odmaknejo, ko naletijo na oviro, med vožnjo pa se ne morejo odpreti.
VOZILI SMO: PEUGEOT 1007
Zunanja oblika peugeota 1007 ni revolucionarna. Zadaj prevladujejo velike luči in šipa, tukaj pa se tudi pričnejo lepa aluminijasta vodila za drsna vrata. Zadeva je izpeljana estetsko in nemoteče. Bočna linija ni nič posebnega, sprednji del avtomobila pa deluje kot tipični peuge-
ot in niti ne v najnovejšem trendu oblikovanja. 1007jeprostorentakona sprednjih kot na zadnjih sedežih, le v prtljažnem prostoru mu zmanjka prostora. Ta problem rešujejo pomični zadnji sedeži.
Paketi opreme so trije: trendy, style in sporty. 1007 omogoča tudi
polno
notranjo barvno prilagodljivost, saj si je mogoče 18 delov zaželeti v različnih barvnih kombinacijah. Podobno velja za motorno paleto, ki nudi tri motorje: bencinska 1.4 (74 KM) in 1.6 16V (109 KM) s tronic menjalnikom ter 1.4 HDI (68 KM).
Testni model je bil opremljen z avtomatskim menjalnikom tronic in motorjem 1.6, karje ravno pravza živahno mestno »skakanje sem in tja«. Prestavljanje lahko prepustimo avtomatiki, obvolanskim ročicam ali prestavni ročici. Klimatska naprava je avtomatska, strešno okno (za doplačilo) pa poskrbi za svoboden občutek. Vožnjo polepšajo odlična preglednost, dobre zavore in kompaktno podvozje, ki omogoča tudi nekaj športnih občutkov. Brez pomislekov lahko zapišemo, da je peugeot 1007 zadetek v polno v smislu prostornosti, uporabnosti, preglednosti in atraktivnosti. Predvsem slednja pa je še kako pomembna mladim damam in mladeničem, ki želijo izstopati iz povprečja.
% J 1 :
it m
SiFlGr
okna in vrata
modra Številka
(((»080 10 27 )
Pvc okna, vrata, zimski vrtovi, senčila
5IMER d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje, tel 03/42 55 800, e-mail:info@simer.si
21. julija je praznovala 2. rojstni dan
Adrijana
Kolikor zvezdic na nebu žari, toliko srečnih dni ti želimo vsi!
Drusa svečka naj ti prinese veliko zdravja in brezskrbnega otroštva.
Ati, mami, babi in vsi, ki te imamo radi.
Odprto:
pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure
OB GOTOVINSKEM NAKUPU VAS NAGRADIMO!
TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA STARO IN MLADO v prodajnem centru TUŠ Nazarje, tel. št. 839 02 55
SEZONSKA RAZPRODAJA POLETNE OBUTVE DO
od 15. julija do 5. avgusta 2005	/O
VABLJENI V NAŠO PICERIJO HOLES, tel. št. 031 892 685
Mamici ^
Mojci Šon
za njen 27. rojstni dan in njenemu sinku
Klemnu
1. rojstni dan.
En poljub na vsako stran prejmita za vajin rojstni dan, srček moj pa vama želj, da bi praznovala še ogromno rojstnih dni! ___________Babi in vsi, ki vaju imamo radi.
Klub Zgornjesavinjskih Študentov vabi na
Dragima
Black .Summer N Duwai Orchestra
DJ program:
Hole aka TomTrax Bob PoundMax /
želimo vsi, ki vaju imamo radi!
V mesecu avgustu praznujeta rojstni dan
vnukinja Lara in babica Micka
iz Rečice ob Savinji.
Obema želimo veliko zdravih hi brezskrbnih trenutkov, Lari pa čimbolj uspešen vstop v šolo.
Vsi, ki ju imajo radi
Vlado KRESLIN
in Mali bogovi
Raj ob šumenju Savinje
Naše prvo letošnje poletno srečanje s ponudniki turističnih storitev v Zgornji Savinjski dolini smo opravili v nedeljo, ko mnogi ljudje poiščejo priljubljene kotičke zo razvedrilo, rekreacijo in prigrizek v naravi. Obe glavni cesti ob Dreti in Savinji sta biii polni kolesarjev, največ pa jih je iskalo senčne kotičke ob rekah in gozdovih. Smerokaz na Ljubnem »Ribiški dom« nas je zvabil na klepet z gospodarjem Ribiške družine Ljubno Janezom Podkrižnikom - Maticem in nosilko gostinske dejavnosti Evo Pečnik. V turističnem vrvežu sta imela polne roke dela, Janez s stiki z ljudmi, Eva pa z vedrima pomočnicama v kuhinji in za šankom.
izacije, ki gospodari z 1,5 ha vodnih Vsakodnevna gostinska ponud-površin za komercialni ribolov in go- ba v ribiškem domu so izključno jilvene namene, vzdrževanimi objekti	sveže ribe, gostje pa lahko naročijo
in odlično urejenimi travnimi površi- tudi kaj posebnega izza štedilnika
Ob ribniku, kjer so samo to nedeljo gostje nalovili in odkupili več kot sto kilogramov rib, je tudi pozno popoldne še vrvelo ljudi, ki so iskali vsak svojo potešitev, nekateri v sprehodih okoli urejenih ribnikov, nekateri s posedanjem na terasi ob vodi, najbolj vztrajni pa so namakali vabe v zeleno vodo za skritim plenom. Takšna podoba je menda stalna kar skozi vse poletje, še zlasti ob koncih tedna, je med krmljenem rib povedal Janez Podkrižnik, kije gospodar tega turističnega objekta že vse od leta 1982.
Ljubenski ribiči bodo v začetku septembra obeležili polstoletni jubilej plodnega delovanja svoje organ-
(foii' Jože Miklavc)
vešče kuharice Eve Pečnik, ki z ribiči odlično sodeluje. Tako si gostje lahko omislijo zgornjesavinjski želodec, različne druge narezke in tople jedi Z'žara:in.pečice. Dom lahko sprejme hkrati od 30 do 50 ljudi, še enkrat več prostora pa je pod novozgrajenim kozolcem, ki je primeren za piknike v naravi.
Jože Miklavc
nami s klopmi. Športne ribiče, tako domače kot tudi tuje, privablja ribolov v Savinji, letošnje poletje pa je interes manjši zaradi gradnje v Strugah, ki povzroča kalno vodo. Ob 126 članih, sedmih članicah in 17 mladih članih je aktivnih kar 16 ribiških čuvajev, ki nadzorujejo ribiče, krivolovce in ekološko ravnovesje v potokih, rekah in ribnikih.
Janez Podkrižnik skrbi za ljubenski ribiški dom že 23. leto
(foto: Jože Miklavc)
Piše: Pavla Kliner
Marija Magdalena je bil dolgo sinonim za lahkoživo žensko. Manj se je poudarjalo njeno pristno spreobrnjenje, še manj pa dejstvo, da je bila pomembna priča najpomembnejšega dogodka v zgodovini krščanstva - Kristusovega vstajenja. Svetnica, ki sojo po krivici imeli za hudo prešuštnico, goduje 22. julija in je tudi zavetnica lepe cerkve, ki stoji sredi gornjegrajskega pokopališča.
Od 7. stoletja dalje je zahodna Cerkev v svojemu izročilu in ljudski pobožnosti Marijo Magdaleno poistovetila z Marijo iz Betanije ter z neimenovano »veliko grešnico«, kije Jezusu v farizejevi hiši mazilila noge po tem, kojih je oprala s svojimi solzami in obrisala s svojimi lasmi. Za slednjo je Jezus tudi rekel, naj nanjo nihče ne vrže kamna. Dolgo je veljalo prepričanje, da je bila ta ženska Marija Magdalena, razlagalci Svetega pisma pa danes niso več tega mnenja. Da bi si lahko ustvarili sliko o Mariji Magdaleni, jo moramo ločiti od podob teh dveh Marij.
Žena, ki se je kot večina žensk v njenem času in njeni deželi imenovala Marija (kar pomeni gospodarica), je bila iz Magdale, kakor izvemo iz njenega priimka. Magdala, prijetno ribiško mestece ob Geneza-reškem jezeru, ki sem ga imela priložnost videti tudi sama, je bilo takrat eno najpomembnejših galilejskih mest.
Evangeliji poročajo, daje Jezus iz Marije iz Magdale izgnal sedem hudih duhov. Število sedem v Svetem pismu pomeni veliko število, množico. Ta omemba hoče povedati, da je bila Marija Magdalena popolnoma v oblasti hudih duhov. Jezus jo je rešil vpliva zlega, z močjo svoje besede jo je iztrgal iz vezi demonov, iz vezi strasti in poželenj ter jo poklical v svoje spremstvo. Poslej je Božjega Sina zvesto spremljala na njegovi poti.
Utrinki z razstave Dobre prakse uporabe lesa
DANES GODUJE MARIJA MAGDALENA, DOMNEVNA GREŠNICA, KI SE JE SPREOBRNILA V GOREČO KRISTJANKO
Vrnitev izgubljene hčere
Marija Magdalena je zavetnica lepe cerkve, ki stoji sredi gornjegrajskega pokopališča
(foto: EMS)
V	skupini žena, ki so stregle Jezusu in apostolom, se Marija Magdalena vedno omenja na prvem mestu. Bila je zraven pri najpomembnejših dogodkih, koje bil Jezus križan, ko so ga snemali s križa in pokopali. Po vstajenju seje Jezus prikazal svoji zvesti služabnici in ji naročil, naj učencem pove, kar je videla. O njenem življenju po tem dogodku evangeliji ne poročajo več, obstaja pa kar nekaj legend. Najbolj znana poroča, da sojo z drugimi kristjani vred naložili na ladjo brez vesel in brez jader. Morje jih je prineslo k južni francoski obali.
Magdalena sije poiskala votlino, v kateri je živela kotspokornica.Tam naj bi umrla sredi 1. stoletja.
V	teku stoletij je nastalo veliko zgodb o Magdaleninih relikvijah.
Tako sta se v Franciji razvili dve božji poti, kjer naj bi imeli njene relikvije.
Po grški legendi je Marija našla svoj zadnji počitek v Efezu. Že v 6. stoletju šotam častili njene domnevne relikvije. Kasneje sojih prenesli v Carigrad, kjer se njeno čaščenje zelo prijelo.
Iz čaščenja sv. Marije Magdalene se je v Nemčiji v 13. stoletju razvil red magdalenk, namenjen spokornicam in spreo-brnjenkam. V ustanove z imenom Hiša Marije Magdalene so od 13. do 15. stoletja zapirali prostitutke, da bi se v njih naučile poštenega življenja in dela. Umetniki Magdaleno upodabljajo s posodico z mazilnim oljem, stoječo pod križem ali kot spokornico z razpuščenimi lasmi (oboje po zgrešenem enačenju s svetopisemsko grešnico, ki naj ne bi bila Magdalena), Njeni atributi so še posodica s kadilom, hudičeva ali mrtvaška glava, trnova krona, knjiga in bič.
Pripisovali soji celo vrsto zavetništev, in sicer je zavetnica žensk, spokor-nic, študentov, jetnikov, frizerjev, vrtnarjev, vinogradnikov, trgovcevz vinom, izdelovalcev parfumov, pomaga pri očesnih težavah in
slabemu vremenu, preganja mrčes. Pri nas je sveti ženi posvečenih 53 cerkva. Njen priimek uporabljamo kot osebno ali krstno ime, ki ima mnoge oblike: Magdalena, Magda, Majda, Alenka, Lena, Lenka, Majdalena in Makalonca. Solze kesanja, ki naj bi jih Magdalena točila kot spokornica, so dale našim prednikom idejo za značilne vremenske pregovore: Ako sv. Magdalena solzi, rado potem še bolj deži. Sv. Magdalena če deži, dolgo slabo vreme nam preti. Magdalena rada joče kot otroče.
Magdalena je krasen vzor vsem nam. Sleherni med nami kdaj zaide na napačno pot in ga mamijo skušnjave, takšne in drugačne. Lahko tudi rečemo, da smo takrat pod vplivom zlih duhov, čeprav Jezus pravi, da je človek - bolj kot zli demoni - sam odgovoren za svoje zlo, svoj greh.
Magdalena je to spoznala na lastni koži, zato je idealen zgled, da je vedno mogoča vrnitev nazaj na pravo pot. Kot izgubljeni sin, ki seje vrnil v očetovo hišo, seje izgubljena in za mnoge že odpisana hčerka Magdalena vrnila k svojemu očetu, k Bogu in postala svetnica.
Po lesene žaluzije je treba v Avstrijo, kjer niso poceni.
(foto: Damjan Jevšnik)
KLUß ZGORNJESAVINJSKIH ŠTUDENTOV
FlosFest na Ljubnem ob Savinji
Klub zgornjesavinjskih študentov ob pomoči ljubenske mladine letos spet prireja FlosFest. To je že skoraj tradicionalna prireditev, saj je letos na sporedu že tretjič. Glavna zvezda večera bo Vlado Kreslin z Malimi bogovi, kot predskupini pa bosta nastopili Black Summer, vsem znana skupina iz Savinjske, in desetčlanski Duwai Orchestra, ki bi ga najlažje primerjali s hrvaškimi Soul Fingers, le da imajo Cerkničani bolj udarno pihalno sekcijo, njihov pevec pa ima pri petju nekoliko bolj naraven in izredno prepričljiv glas. Za konec se bosta predstavila še DJ Fiole in DJ Bob Pound-max s trance glasbo. FlosFest bo potekal v sklopu Flosarskega bala, in sicer v soboto, 30. julija, od 20. ure dalje. Organizatorji vabijo vse, ki imajo radi dobro (plesno) glasbo pod milim nebom brez dežja in prijetno vzdušje ob Savinji.
NK
GORNJI GRAD
Župnijski dan - Farafest 2005
Na dan državnosti pašna skupnost Gospod-na - Globače že vse od osamosvojitve naprej organizira mašo v kapeli Dobrega pastirja za varno in uspešno pašo več kot dvestoglave črede na tem lepem delu Menine planine. Letos so se vžupniji Gornji Grad odločili, da dajo temu dogodku še večji pomen in so prvič pripravili župnijski dan, katerega glavni namen je bil duhovna obogatitev, medsebojno druženje in spletanje trdnejših vezi med župljani.
Poleg maše, ki jo je daroval župnik Jože Belak, so potekale tudi družabne igre - nogomet, vlečenje vrvi, izbor naj ministranta - med ekipami posameznih cerkva (sv. Mohor in Fortunat, sv. Lenart, sv. Florjan, sv. Magdalena), manjkala pa ni niti harmonika. Številni obiskovalci Menine so si lahko ogledali tudi razstavo fotografij verskih znamenj v našem visokogorju avtorja Cirila Velkovrha. Organizatorji si želijo, da bi se prihodnje leto dogodka udeležilo še večje število ljudi.	Zmagovalna ekipa Farafesta v nogometu
Martina Petek	(foto: M. Petek)
Na sobotnem finalnem večeru festivala Melodije morja in sonca je zmagal Domen Kumer s skladbo “Do Portoroža”,
na drugo mesto seje uvrstila Rebeka Dremelj s skladbo "To je prava noč", tretje mesto pa je zasedla pesem "Solze z neba" Mance Špik. Navedene uvrstitve so rezultat glasovanja gledalcev s televotingom, glasovanjem prek sms sporočil
ter glasov občinstva festivala v Amfiteatru portoroškega Avditorija. Poleg finalistov so kot glasbeni gostje nastopili še Boris Novko-vič, Atomik Harmonik, Toše Pro-eski in Saša Len-
dero. V dveh polfinalnih večerih so dogajanje popestrili še Goran Karan, Alenka Godec, Slavko Ivančič, Kingston, Rožmarinke in Mungo Jerry.
Heleni Paparizou je letošnja zmaga na popevki Ev-rovizije prinesla svetovno slavo,
karsi mladenka zagotovo zasluži, saj o njenih vokalnih sposobnostih ni dvoma. Helena seje sicer rodila na Švedskem grškim staršem. Njena želja po umetniškem ustvarjanju je bila očitna že v zgodnji mladosti, saj je vedno rada pela, smijo "My Number One", kije tako v tujini kot pri nas že velika uspešnica, je
zmagala na letošnjem Eurosongu. Sicerje Helena na tekmovanju Euroson-ga tekmovala že leta 2001 z zasedbo Antique in s pesmijo "I Would Die For You" zasedla odlično tretje mesto. Njen novi album "My Number One" nosi poleg naslovnega hita še 13 pesmi, nekaj velikih hitov tudi še iz njene pretekle solistične kariere.
Na enajstem zaporednem in najprestižnejšem festivalu Srbije in Črne gore ‘Sunčane skale’
v Herceg Novem je v finalnem tekmovalnem večeru prepričljivo zmagal Goran Karan. Za seboj je med drugimi pustil tudi Tonija Cetinske-ga in Ivano Banfič. Skupno se je žiriji predstavilo 26 skladb. Tokrat se je Goran pred tamkajšnjim občinstvom pojavil že drugič, lani skupaj z Ivano Banfič v skladbi "Ljubav trebam svaki dan", letos pa s Tutičevo "Ružo moja bila". Še en dogodek torej, ki se odlično sklada z izidom novega albuma "Od srca do usana".
Slovenijo je pretresla novica, da so Natalijo Verboten aretirali.
Prva informacija je bila, da stajo aretirala dva policaja, vendarseje ob izidu njenega novega cedeja z naslovom Dva policaja izkazalo, da stajo aretirali dve policistki. Na albumu najdemo skladbe Dva policaja,
Bombastik mix ,133, Dann kommt die Polizei, Uvodni song oddaje "Pri Jožovcu z Natalijo", Dva policaja - karaoke in Bombastik mix - karaoke. Vsi Natalijini oboževalci bodo lahko prišli na svoj račun, saj so skladbe vroče in temperamentne kot Natalija sama.
Alenka
NK MALI ŠAMPION CELJE
Mladi Mozirjani nosilci igre celjskih Šampionov
Najuspešnejši nogometni klub Slovenije v kategoriji dečkov 13 in 14 let je Mali Šampion iz Celja, v katerem igrajo zelo vidno vlogo trije nadarjeni mladi nogometaši iz Mozirja: Antonio Delamea, Jaka Bizjak in Žiga Mravlje. Predvsem Antonio je v tem klubu prava zvezda, saj zanj nastopa že osmo leto in je z njim osvojil že dva naslova prvaka Medobčinske nogometne zveze Celje kottudi naslov državnega prvaka.
Izreden talent, volja, nepopustljivost in veselje do igre na travnatih površinah so zaščitni znak Antonia Delamee, zagotovo ključnega igralca pri kovanju uspehov
malih celjskih Šampionov. Že v lanski sezoni je pomagal svojim starejšim vrstnikom do naslova medobčinskega prvaka, s svojo generacijo pa so letos uspeh ponovili.
Veliki mozirski nogometni upi (z leve): Antonio Delamea, Žiga Mravlje in Jaka Bizjak (foto: Franjo Pukart)
KLUB MALEGA NOGOMETA NAZARJE
Prvi mož slovenskega malega nogometa obiskal Nazarje
Pred dnevi seje na krajšem delovnem obisku v Nazarjah mudil Patrik Peroša, novi predsednik komisije za mali nogomet pri Nogometni zvezi Slovenije. S predstavniki KMN Nazarje seje pogovarjal o aktualnih temah nove tekmovalne sezone, pri tem pa je bilo izpostavljenih kar nekaj perečih vprašanj glede previsokih stroškovtekmovanja in katastrofalno slabe medijske pokritosti te najbolj množične športne igre.
Udeleženci sestanka so bili enot-	izacijo malega nogometa, racion-
nega mnenja, da mora elitna 1. slovenska liga malega nogometa slediti svojemu »velikemu bratu« in v najkrajšem času dobiti generalnega sponzorja, kar bi klube razbremenilo visokih stroškov. Patrik Peroša zatrjuje, da veliko dela na tem, kakor tudi na večji medijski pozornosti. Opravil je že vrsto razgovorov z uredniki športnih časopisov, pogovarjal seje s številnimi gospodarstveniki, pomoč pa mu je obljubil tudi generalni sekretar Nogometne zveze Slovenije Dane Jošt, kar mu je vlilo nemalo optimizma.
Peroševe programske usmeritve so jasne: naredil bo vse za popular-
Zmagovalne vrste sta vtem času okrepila in prispevala svoj delež še dva Mozirjana, Jaka Bizjak in Žiga Mravlje, ki sta po razpadu Elkrojeve ekipe morala poiskati novo sredino. Da je to res prava generacija, so Mali Šampioni dokazali še z zmago na kvalifikacijah za uvrstitev v najelitnejšo 1. slovensko nogometno ligo U-14, kjer jih v naslednji sezoni čakajo vrstniki iz Maribora, Nove
Gorice, Murske Sobote...
Kot reprezentant medobčinske nogometne zveze Celje je mladi Antonio v Črešnjevcih, z golom in asistenco v finalu za slovenskega prvaka dečkov do 13 let, osvojil še državni naslov in ta največji uspeh v karieri proslavil skupaj s svojim največjim oboževalcem in navijačem, dedkom Tonetom.
Franjo Pukart
KOLESARSTVO
Val uspešnih
zgornjesavinjskih kolesarjev
Poleg Helešiča, Pahovnika in Rosensteina med uspešne zgornjesavin-jske kolesarje nedvomno sodita še bratranca Janez in Luka Pustoslem-šek iz Gornjega Grada, ki pedala vsakodnevno obračata že šest let. Po začetnih nastopih na gorskih turah sta se v zadnjih letih specializirala na cestne preizkušnje, kjer v kategoriji »amater B in C« igrata vidni vlogi.
Tako Janez kot Luka sta člana kolesarskega kluba Calcit Kamnik, ki jima omogoča tekmovalno licenco in skrbi za njuno sodelovanje na tekmah slovenskega amaterskega pokala. Na kožo so jima pisani predvsem vzponi, kjer sodi Janez, po zadnji zmagi na vrhniško Ulovko, med najboljšo trojico v»B« kategoriji, Luka pa je z uspešnimi nastopi na Vršiču, Mangartu in maratonu Franja tudi zelo blizu najboljšim v »C« razredu.
V posebni razvrstitvi vzponov sta tako med boljšimi amaterji tudi v absolutni konkurenci in že nevarno dihata za ovratnik aktualnemu državnemu prvaku, velikemu prijatelju in vzorniku Andreju Helešiču. Cilj obeh je čim dlje ostati v vrhu svojih kategorij v slovenskem pokalu, Janez, ki pridno študira na fakulteti za šport, pa se namerava posvetiti kolesarjenju tudi kot trener.
Franjo Pukart
alizacijo stroškov, reprezentančno kontinuiteto in nenazadnje za transparentnost delovanja med komisijo in klubi. Predstavniki nazorskega kluba so mu iz izkušenj predstavili še svojo vizijo za izboljšanje stanja, s katero seje v glavnem strinjal, ob koncu srečanja pa je bilo izpostavljeno še vprašanje o mlajših selekcijah in njihovi preskromni tekmovalni aktivnosti. Prvi mož slovenskega malega nogometa je odgovoril, da je potrebno na tekmovalnem področju mlajših selekcij še veliko storiti, ligo mladih in turnirje najmlajših pa poskusno načrtujejo že v novi sezoni.
Franjo Pukart
KRAJEVNA LIGA MALEGA NOGOMETA RECICA OB SAVINJI
Veseljaki pred ostalimi
Na Rečici ob Savinji je končana letošnja liga malega nogometa. Veseljaki so znova dokazali, da jim v tej ligi ne more nihče dostojno parirati, saj niso izgubili niti ene tekme. Poleg tega so bili Veseljaki razglašeni tudi za fair play ekipo lige, saj so prejeli samo en rumen karton. Na drugo mesto so se z desetimi zmagami
uvrstili člani ekipe Plavi, za njimi pa ŠD Gmajna, Pobrežje, Amigo club, Predkrižnik, Zvir d.o.o., Grušovlje in Veterani. Zadnje mesto je zasedla ekipa Šentjanž KG Cigale. Najboljši strelec lige je bil Dejan Predovnik, ki je dosegel 34 golov, skupno pa so se nasprotnikove mreže zatresle kar štiristotriindevetdesetkrat.
Rezultati 16. kroga: Zvir d.o.o. : Veseljaki Franky's puba 2:4, Pobrežje : Šentjanž KG Cigale 5:0, Veterani : Amigo club 0:4, Grušovlje : Plavi 1:5, ŠD Gmajna : Predkrižnik 3:3.
Rezultati 17. kroga: ŠD Gmajna : Šentjanž KG Cigale 4:1, Predkrižnik : Zvir d.o.o. 9:3, Pobrežje : Plavi 1:2, Grušovlje : Veterani 4:2, Amigo club : Veseljaki Franky's puba 3:4.
Rezultati 18. kroga: Zvir d.o.o. : Grušovlje 3:0, Plavi : Veterani 4:1, Šentjanž : Veseljaki Franky's puba 2:4, Amigo club : ŠD Gmajna 0:0, Predkrižnik : Pobrežje 4:2.
Benjamin Kanjir
POGOVOR S PRVIM PREDSEDNIKOM KOŠARKARSKEGA KLUBA NAZARJE PAVLOM PUKARTOM
Brez izdatnejše pomoči gospodarstva ni perspektivo
Pavel Pukart (foto: Franjo Pukart)
Z igro pod obroči se je kot dijak srečal že v Ljubljani, kjer je igral za Tabor in Zeleno Jamo, vzgodnjih sedemdesetih letih pa je bil eden glavnih pobudnikov pri ustanovitvi takratnega košarkarskega kluba Glin Nazarje. Omenjeni klub je uspešno deloval in nastopalvslovenskih ligah vse do sprejetja »portoroških sklepov«, ki so pogoje delovanja zaostrili do te meje, da je bilo nadaljnje delo kluba onemogočeno. Petindvajset let pozneje se je Pavel Pukart ponovno znašel v vlogi ustanovnega člana košarkarskega kluba Nazarje in kot njegov predsednik v prvem mandatu še enkrat uspešno zaoral v ledino organizirane zgornjesavinjske košarke.
-	Včasih si veljal za legendo nazorske košarke in mnogi ti to pripisujejo še danes. Je bila nostalgija po starih časih tisto, kar te je, kljub mnogim drugim obveznostim, pripeljala nazaj v košarko?
Nekoliko že, predvsem poje bil v ospredju izziv vrniti ugled košarke v Zgornjo Savinjsko dolino. Z izgradnjo športne dvorane v Nazarjah smo dobili odlične pogoje za uresničitev naših ciljev, ki temeljijo predvsem na sistematičnem delu z mladimi in njihovi pravilni usmeriM Vseskozi sem se zavedal, da moram pri vodenju imeti ob sebi dober »team«, zato sem v klubu angažiral svoje bivše soigralce, katerim najbolj zaupam.
-	Si bil kot predsednik zadovoljen z delom v svojem štiriletnem mandatu? Gotovo je bilo potrebno ogromno postoriti tako na organizacijskem kot strokovnem področju?
Bil sem več kot zadovoljen, kar kažejo rezultati sami. Izpolnili smo vse zastavljene naloge, naj si bo to na kadrovskem, strokovnem, tehničnem, tekmovalnem in predvsem organizacijskem področju, kjer je Nazarje v zelo kratkem času postalo najbolj rastoče košarkarsko središče na sončni strani Alp. Nazorska športna dvorana je v tem obdobju gostila velika klubska imena evropske košarke, prava stalnica pa so postale reprezentančne priprave tako naših kot tujih selekcij, kar je velika promocija za Nazarje in celotno dolino. Pri tem odlično sodelujemo z lokalno skupnostjo, ki nam je v znak našega dobrega dela podelila občinsko priznanje.
-	Članska ekipa je v lanski sezoni debitirala v
2.	slovenski košarkarski ligi, kar je gotovo zvišalo klubski proračun. Kako vam, kljub nenaklonjeni davčni politiki do športa in posledično do njenih klubov, uspe zagotovljati ta sredstva?
Bili smo v veliki dilemi ali naj v novi sezoni nastopamo v višjem rangu, saj je to pogojeno z vsaj enkrat višjimi stroški. Ksreči namje uspelo pridobiti nekaj novih sponzorjev z generalnim, BSH Hišni aparati, na čelu, ki nam pokrije dobršen del te drage pogače. Sem pa prepričan, da zgornjesav-injsko gospodarstvo, kljub svojim težavam, bistveno premalo prispeva k razvoju športnih klubov v dolini, ki se vse bolj ukvarjajo z bojem za preživetje. Brez izdatnejše pomoči gospodarstva ni perspektive klubov in gospodarstvo bi v športu moralo najti interes za svojo promocijo.
-	Poleg članske ekipe so prava osvežitev kluba nedvomno pionirji, ki so si z dobrimi nastopi izborili celo nastop v najmočnejši državni konkurenci. Poleg izjemnih talentov je najbrž ta rezultat tudi odraz odličnih pogojev in sistematičnega strokovnega dela trenerjev?
Že pri ustanavljanju kluba smo dali poudarek predvsem delu z mladimi, domačimi igralci. S ponosom lahko povem, da smo v tem mandatu formirali pet selekcij, v katerih sodeluje blizu sto mladih talentov, ki trenirajo pod strokovnim nadzorom svojih mentorjev. Prav strokovno usposobljen trenerski kad-
er pa je tudi edina prava usmeritev razvoja te športne igre, zato dajemo na izobraževanje vaditeljev velik poudarek. Vse to se nam že vrača in predvsem preboj dveh naših fantov v reprezentanco in uspeh pionirjev ima tu največjo težo.
-	Si zadovoljen s svojim naslednikom Matejem Pečovnikom in njegovimi usmeritvami?
Pečovnika poznam že dolgo, sodeloval je pri vseh pomembnejših projektih, zato je dobro seznanjen z usmeritvami in dosedanjim delom kluba. Naš klub je vedno deloval na zdravih temeljih in prepričan sem, da bo Matej po svojih najboljših močeh nadaljeval v tej smeri. Popolnoma mu zaupam in mu želim kar največ uspehov.
-	Bi bilo treba v slovenski košarki kaj spremeniti, predvsem kar se tiče klubov s podeželja? So ti v slabšem položaju?
Težko vprašanje. Prav gotovo pa so v prednosti klubi iz večjih centrov, saj imajo že svojo tradicijo in z njo finančno podporo, večjo možnost napredovanja in nenazadnje večjo izbiro talentov. Vseeno jim lahko tudi klubi iz podeželja konkurirajo in tuje Nazarje vsekakor eden izmed njih.
-	Kot član upravnega odbora ostajaš še naprej v košarki...
To je moja dolžnost, saj kolegom, kijim zaupaš in z njimi uspešno realiziraš številne projekte, ne moreš obrniti hrbta. Kljub pomanjkanju časa bom z njimi tesno sodeloval in jim poskušal pomagati z izkušnjami, ki sem si jih pridobil vsa ta leta delovanja v košarki.
Franjo Pukart
ČRNA KRONIKA
•	VLOM V SKLADIŠČE
Mozirje: V noči na 13. julij so neznani storilci vlomili v skladišče na gradbišču nove upravne stavbe v Mozirju. Iz notranjosti so ukradli dva vrtalna stroja in več kosov bakrenih cevi in kolen. Policisti storilce še iščejo.
•	ŠPORTNO DRUŠTVO	NA UDARU
Nazarje: 13. julija je neznani storilec vlomil v hiško Športnega društva Vrbovec Nazarje. Zlomil je okno na zgornjem nadstropju in razbil šipo. Iz notranjosti ni odnesel nič. Torej je šlo očitno za objestneža.
•	NIČ PLAČALA
Nazarje: Dva storilca sta 14. julija v prodajalni Sam Nazarje ukradla 100 kilogramov bakrenih ploščic. Podjetje sta oškodovala za okoli 120.000 tolarjev,
•	KRAJA KOLES
Nazarje: 16. julija popoldan je izpred stanovanjske hiše v Potoku neznani storilec ali več njih ukradel dve kolesi. Prvoje bilo gorsko znamke Rog, drugo pa žensko znamke GT.
		Zahvale, Oglasi
c		
Zahvala
Zahvaljujem se mladi Makežki - Heleni Rajter iz Nove Štifte, ker se zaveda, da sem jaz bila pri Makežih doma, se temu primerno obnaša in mi s tem lepša dopust.
Naročnik: Marija Hippe, Šmiklavž 41, Gornji Grad
Makeževa Marija
Oh, kako je to mogoče, da v trenutku kratkem vse se spremeni,
srce naše si še zdaj priznati noče, da včeraj ste bili med nami, danes vaspani.
Prazen dom je in dvorišče, naš pogled zaman vas išče.
Zdaj le žalost, bolečina nam ostala je in neizrečene vse besede, dragi ata, hvala vam za vse.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, ata in starega ata
Jožeta JEVŠNIKA
iz Šmihela nad Mozirjem (28.1.1937 - 8.7.2005)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste nam pomagali v težkih trenutkih. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete mase ter izraze sožalja. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku Sandiju Korenu in patru Christianu Gostečniku za opravljen obred, gospodu Antonu Acmanu za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru, pogrebcem, praporščakom, pogrebni službi Usar, ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Žalujoči: žena Ivanka ter otroci: Ivica, Katka, Rozika in
Ervin z družinami
ROPOTAR Ivan s.p.
ŠEMPETER, Starovaška ul. 12
Na voljo smo Vam ob katerikoli uri tudi v zgornjesavinjski dolini in širši okolici
Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269
V najtežjih trenutkih smo z Vami in za Vas ...
Bolečino se da skriti, solze moč je zatajiti, le praznine, kije ostala, ne da se zapolniti.
V SPOMIN
24. julija mineva 10 let žalosti, odkar nas je zapustila naša draga hčerka in sestra
Barbara FUŽIR
Hvala vsem, ki jo imate v lepem spominu, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke.
Žalujoči vsi njeni
Od daleč - od onstran gledam hišo, njena okna - vidim notranjost. Tam je prostor, o katerem trdim, da nikoli nisem bil nikjer drugje. Zdaj gledam ga od daleč...
Je življenje minilo?
(Neža Maurer)
V SPOMIN
Jutri, 23. julija, bi ti podali roko za 75. rojstni dan, saj si se vedno zelo veselil praznikov in daril -pa si februarja po dolgoletni bolezni odšel, dragi mož, ati in tast
Zdravko HRIBERŠEK
iz Varpolja
(23.7.1930 - 16.2.2005),
zato bi ti radi povedali, da te zelo pogrešamo, da se nisi izgubil kot zven v tihoto, nisi odšel v nič in v pozabo... ostal boš v naših srcih za vedno.
Žena Dragica, hči Zdravka z Darijanom
Hvala vsem, ki se ga spomnite ali prižigate sveče na njegovem grobu.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640
Kl 80 V S080T0, 6. AVGUSTA 2005,
V ŠPORTNEM CENTRU V VARPOUAH.
lìH^ftnTnf^ig^fa5r^[0i5iiiTsrtfTtenìt5g^ftri^fiT3fte?
In aura j en e"
Vsi, ki si želite enkratnega športnega doživetja, pošljite izpolnjeno prijavnico na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, pokličite na tel. št. 839-0790 ali pošljite elektronsko pošto na naslov: urednistvo@savinjske.com!
_____________
PRIJAVNICA ZA TURNIR
V ODBOJKI NA MIVKI
Ime in priimek:
Naslov:
Telefonska številka:
(NAD)VLADA
Tednik Savinjske novice organizira
3» turnir v odbojki na mivki
Direktor mozirske komunale Andrej Ermenc: »Saj ne gre za to, da si želim biti nad teboj, je pa lepo vsaj za trenutek gledati zviška na oblast.«
Ljubenska županja Anka Rakun: »Kar miren bodi, Andrej, in čim prej najdi termalno vodo, pa boš lahko tudi po volitvah opravljal lepo in mirno službico.«
(DOGOVOR PO LJUBENSKO PRESS)
SVETOVNI PRVAKI
Predsednik rečiških gasilcev Vinko Jeraj: »Poglej jih, fante zlate, kako špricajo! Direktno in od prve v center tarče, saj smo boljši od svetovnih prvakov!«
Učiteljica Nata Skončnik: »Samo izpit iz vesele šole še položijo, pa bomo izpolnili vse pogoje za samostojno občino.«
(SVETLA BODOČNOST PRESS)
NADZOR
Dirigent Lovrenc Arnič: »Počutim se kot v sendviču, saj me od spredaj opazuje Marija Devica, v hrbet pa me z očmi spremlja sam presvetli predsednik vlade. Kar znoj me obliva, ker nisem povsem prepričan, kdo mi bo pripisal večji greh, če bo orkester kaj pofušal.«
(BOG GREHE ODPUŠČA, JANŠA NIKOLI PRESS)
( ----------------------------------------------------------------------------------------------------
Križanka, Oglasi
v____________________________________________________________________________________________1_______>
'% rži ■ - - 4 1 ✓ TOmmk ŽSdkašs * •T' :	: Ih						SESTAVIL PEPS	AMERIŠKA PEVKA ZABAVNE GLASBE- BRITNEY	TEKOČINA, ZLASTI V MAJHNIH KOLIČINAH	MORSKA RIBA IZ DRUŽINE TRSK	TLA, POD (KNJIŽ.)	HUDA NALEZLJI- VA BOLEZEN	POLDRAG KAMEN, KALCEDON
						CIGARA (ZAST.)						
						ZMOŽNOST RAZLOČEV. GLASBENIH TONOV						
						IDILIČNA PASTIRSKA PESEM						
						GRŠKI LADJAR (ONASSIS) SANITETNI MATERIAL				ARABSKI ŽREBEC JEZERO NA FINSKEM		
						-g* '	'<• /tfprgm Žt	/ /1, ■/ «								PISEC LJUBEZENS- KIH PESMI	PAVLE MERKU
J' J’đ' -^■sr 4f&	VRAN GOLOBJE VELIKOSTI	STANJE OKAJENEGA	KRATICA ZA MISTRESS, GOSPA (ANGL.)	LOVNA PRIPRAVA, ZANKA					STADION V BUDIMPEŠTI			
				ORODJE ZA PILJENJE					VOLKODLAK			
KUHANO SADJE (V SLADKOR. VODI)							ZVOČNI SIGNAL ZA PREPLAH NEUMNEŽ, BEDAK (SLABŠ.)					
TRDA, UMETNA SNOV ZA NADOMESTEK STEKLA								MEDNARODNA ORGAN IZ. ZA BEGUNCE PRINOS IMETJA V ZAKON				AMERIŠKA IGRALKA (GARDNER)
SLOVENSKI NOVINAR- VINKO						VESOLJSKI IZSTRELEK VZDEVEK RADKA POLIČA						
KARL JASPERS			REKLAMNI POSNETEK PREDMETA							RIMSKA ŠTIRI		
			MIŠI PODOBEN SESALEC							VLAKNO OD SVILOPREJKE		
ZRAK (LAT.)				AZIJSKA DRŽAVA (TOKIO) SLOVENSKI RISAR- EDI								
<#	NOSAČ, NOSILEC (STAR.)						RADIOTELE- VIZIJA				BRITANSKI PEVEC (KERSHAW)	STAR SLOVAN
	OTOK V JADRANU						SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA					
SLOVENSKA SLIKARKA-M ELITA					OLIMPIJSKE IGRE	OČETOVA SESTRA, TETA SLAVKO KOTNIK						
LASTNOST, ZNAČILN. ISKREGA								ŠVEDSKA IGRALKA- LENA				
NAUK O RAVNOTEŽJU TELES								POGODBA MED DRŽAVAMI				
Portal Savinjske doline
MINI SLOVARČEK:
EKLOGA- idilična pastirska pesem
EN ARE-jezero na Finskem
VOVK- Slovenska slikarka- Melita
ATRAPA- reklamni posnetek predmeta
AKRILAT- trda, umetna snov za nadomestek stekla
89,1 M		KUPON za brezplačni mali oglas do IO besed v 30. številki SN
RadfO#		ime in priimek
TH’^HTHTTltL		NAROČ. ŠT. naslov j : |
		
Poslušajte nas vsak dan od 5,30 do 10,00 in 14,00 do 19.00, ^ Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83, 3312 Prebold j		
Napovednik
•	Petek (22. julij), ob 21.00. Ob Velenjskem jezeru
Open air house party
•	Sobota (23. julij), ob 20.00. Ob Velenjskem jezeru
Noč ob jezeru
•	Sreda (27. julij), ob 19.00. Solčava
Delavnica polstenja - filcanja “Naredi sam”
•	Sobota (30. julij), ob 20.00. Vrbje, Ljubno ob Savinji
FlosFest (Vlado Kreslin in Mali bogovi, Black Summer...)
•	Nedelja (31. julij), ob 15.00. Gostilna na Produ, Ljubno ob Savinji Pod to goro zeleno - srečanje pevcev in godcev ljudskih pesmi in viž
ijazno črno psičko mešanko ptičar - terier; gsm 041/474-908.
Podarim mlade mucke in njihove mame; tel. 03/839-50-14,gsm 031/642-353.
Prodam vrtno hrastovo garnituro dolžine 2 m; gsm 031/544-715.
Prodam okrogle bale - prva košnja, sladko seno; gsm 041 /354-624.
Prodam otroški voziček pegperego pliko, avtosedež 0-9 kg in avtosedež 0-18 kg, modro; gsm 031/783-Kupim teličko, staro en teden, sivko, od do-	500.
bre molznice; gsm 041/868-633.	Prodam nov gsm sony ericson Z 200, za
10.000 sit; gsm 041/657-628. Prodam spalnico roza barve, voziček hauck city shoperz lupinico modre barve,
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21.
Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CEUE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
ŽIVALI-PODARIM
Podarimo 8-mesečno, srednje veliko, pr-
DRUGO- PRODAM
Prodam cd player+slušalke, polnilec -cena 5.000 sit; gsm 031 /831 -401.
ŽIVALI-PRODAM
Prodam nemške ovčarje čistokrvne brez rodovnika,stare8tednov-ugodno.Tel. 03/584-17-78; gsm 040/211-628. Prodam teličko sivko, staro 7 dni; tel. 839-07-71.
Prodam 2 burski kozici rodovniški za nad-aljno rejo, po ugodni ceni; tel. 03/584-46-36.
Prodam bikca - simentalca;tel. 03/838-50-54.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim kravo, bika, telico za zakol in bikce za rejo; gsm 031 /533-745.
ugodno; gsm 031 /732-776.
Alu in jeklena platišča 4+4kom. 13 col prodam; tel. 583-51-15 (zvečer).
VOZILA-PRODAM
Prodam daewoo racer, 1.95, cena po dogovoru. Gsm 041 /706-582.
Prodam avto niva lađa, 1.2000, cena po dogovoru;tel. 03/572-52-24, gsm 041 / 276-372.
Opel corsa 1,0.12V, 1.99, registrirana do
10.12.05, vsa oprema razen klime, modra; gsm 031/780-615.
Prodam opel vectra 1.8, letnik 93, 240.000 km, servo, ABS, strešno okno, cena 200.000 sit; gsm 041/830-403.
OSEBNI STIKI
Pošteno življenjsko sopotnico želi spoznati osamljen moški. Če imate dobre namene, kličite 031 /836-378.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
ZAPOSLIMO
kuharja ali picopeka in dekle za delo v strežbi (počitniško). Informacije na telefon 041/724-772.
Panateam d.o.o., Šmartno ob Dreti 70.
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43, 3342 Gornji Grad.
KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vso ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Eve-lux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
STEKLARSTVO BENDA
Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121.
BENGLAS, d.o.o., Loke 33, 3330 Mozirje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata,senčila,vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/ 305-532, faks:03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s. p„ Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... GSM 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji.
VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1,3331 Nazarje.
POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO?
Nudimo vam pesek za zidavo, omet in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste, zemlja za ureditev okolice. Tel. 03/839-54-70, gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
AKCIJA - DARILO (do 31. 7. 2005)
Za vsak nakup z gotovino nad 5.000 sit prejmete darilo - Loctite sekundno lepilo.
PROCES - PDF d.o.o. - prodaja ležajev, jermenov, lepil.
Brezje 9 d, 3330 Mozirje, tel. 839-52-80.
Hitra poroka in ločitev
Andrej Klemenak
Las Vegas je svetovno znani center za sklepanje porok, saj se tukaj poroči na stotisoče parov. Zato je za domačine to prav dobičkonosna dejavnost. Za poroko potrebujete samo primernega partnerja, minimalna cena pa je 40 dolarjev, kijih plačate matičarju. Pričo lahko na hitro poberete na ulici. Pravni zakoni dopuščajo tudi hitro ločitev, zato je m tiste, ki imate tovrstne težave, Las Vegas res primeren. Vendar pozor, veliko rov pride v Los Vegas, da bi se ločili, pa jih potem mestni čar zopet združi...
IGRALNIŠVO IN,., Igralnice so v letu 2003 prinesle Las Vegasu več kot osem milijard dolarjev dobička, kar je pomenilo 43 odstotkov proračuna zvezne države Nevada. V prihodnjih nekaj letih se bo ta številka gotovo še povečala, saj
srečo preskušali samo bogataši, danes pa je vse drugače. Na igralnih avtomatih je možno Igrati že za pet centov, vendar tako nizki vložki ne prinesejo želenega bogastva. Hitro lahko obogatiš na raznovrstnih ruletah, kjer pa so tudi izgube bistveno večje. Imel sem priložnost videti italijanskega bogataša, kije na ruleti priigral 500 tisoč dolarjev, vendar je novico sprejel povsem hladno, kot da se ni nič zgodilo.
...ZABAVA
Turisti, ki prihajajo v mesto, so željni tudi zabave. V mestu so številni urejeni gostinski lokali, nočni klubi in diskoteke, kjer je možno najti tako imenovano non-stop zabavo. Številni svetovno znani pevci in igralci imajo pogodbe s hotelirji za koncerte in šove, vsak večer poje Celine Dion, ki jo je možno občudovati za 150 dolarjev. Cene pijače niso pretirano visoke, pravzaprav so nižje kot v drugih ameriških mestih. Ko si enkrat v Las Vegasu, sije težko predstavljati, da bi šel zvečer v hotelsko sobo in ne bi doživel vsaj delčka nočnega blišča, V Las Vegasu je dovoljeno vse - razen pro: titucije.

Pogled na hotel Paris, pred njim pravi Eifflov stolp
(foto: A. Klemenak)
Nočno življenje na ulicah Las Vegasa - vse je osvetljeno
(foto: A. Klemenak)
imajo igralniške družbe velike načrte za nadaljnje širjenje igralniških in hotelskih zmogljivosti.
Igralnice so v hotelih, tako da posameznika bogastvo ali finančni polom čaka tako rekoč pred hotelsko sobo. Vstopnine za v igralnico ni, tudi pijače ni potrebno plačevati, prinese pa jo prijetna hostesa.
Včasih so v Las Vegasu svojo
V igralniškem velemestu, ki ima milijon in pol prebivalcev, sem bil priča prizoru, ko se je povprečna ameriška družina mama in oče z dobrimi sto kilogrami, pa tudi mladoletna hčerka se jima je po teži močno približevala - nažirala s hrano. Razlog je bil vtem, daje lahko vsakdo za 12 ameriških dolarjev v igralniški resta-
vraciji pojedel toliko, kolikorje mogel. Nato seje ta družina »odplazila« do igralnih avtomatov in prihranek od hrane pustila v avtomatih. Čeprav se veliki večini obiskovalcev sreča ne nasmehne, praktično vsi Američani sanjajo o tem, da bodo nekoč obogateli v kateri izmed igralnic v Las Vegasu.
V LAS VEGAS IN NIKAMOR DRUGAM
Posamezni tematski hoteli goste popeljejo po vsem svetu. V hotelu Venetian je kot v Benetkah. Celo prijazni gondoljerji vas popeljejo po znamenitem kanalu Grande, ogledate si lahko Basilico di San Marko in Markov trg, V hotelu Paris se lahko povzpnete na Eifflov stolp, v Treasure Islandu prikažejo pravi vulkanski izbruh, v hotelu Piramida pa ste kot v pravi egipčanski pira midi in občudujete zgodovino Egipčanov ... Navsezadnje je tudi pogled s Kipa svobode božanski. Tako Američani prihajajo tudi zaradi ogleda vseh svetovnih čudes.
Iz Las Vegasa lahko odpotujete (odletite) na številne turistično za-
nimive točke. Največ turistov je zainteresiranih za polet nad puščavo Mojave, v središču katere leži samo mesto. Zanimivo je poleteti tudi do Hoover dama ali celo do Grand Canyona. Ob lepem vremenu je cena 140 dolarjev v primerjavi s tistim, kar vidite, prav malo.
Z razvojem računalništva in omrežja internet pa seje pojavil nov tekmec klasičnih igralnic. Čeprav obstaja še vrsta pravnih ovir, je prek računalnika že možno sklepati stave. Nekateri si prizadevajo, da bi tudi na internetu lahko začele delovati prave igralnice. Internet bi tako tudi tistim, ki nimajo 500 milijonov dolarjev, da bi zgradili casino, omogočil, da se spustijo v tekmo z Las Vegasom, Barry Shier, preds ednik Golden Nugget Hotel & Casino, je dejal, da se te možnosti boji kot vraga. V ZDA je namreč več kot 50 milijonov osebnih računalnikov, kar pomeni prav toliko potencialnih igralniških avtomatov. Taki konkurenci pa se lasvegaški casinoji ne bi mogli več upirati...
Konec
Potopis
________y
LAS VEGAS - MEKA IGRALNIŠTVA (2)
>CO »9	03 CO
o o o
Q_ d. Q_ Q_ >05
AM. A/
Celje - skladišče D-Per
7/2005
TEHNIČNI PREGLEDI D.O.
Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji - Telefo
lil
5000016195,29
COBISS
«A
uo
co S =5 c:	o
^ o o
g § f
> o °
E ó ®
° S w o. ° ~ _ co o. E co a, E OC o'
co
co
Družba za izvajanje tehničnih pregledov motornih vozil, traktorjev in priklopnikov A.M. TEHNIČNI PREGLEDI MIKLAVC d.o.o. iz Nizke opravlja tudi:
-	registracije novih in rabljenih motornih vozil ter priklopnikov -odjave vozil
-	menjave nalepk
-	izdaja preizkusnih tablic pri odjavi vozil
za upravne enote Mozirje, Velenje in Žalec
-	sklepanje vseh avtomobilskih zavarovanj za zavarovalnice Triglav, Maribor, Adriatic in Slovenica.
Plačilo je možno na trajnik, bančne kartice, čeke ali gotovino.
Vsak prvi četrtek v mesecu orgarniziramo med 13.00 do 16.00 uro HOMOLOGACIJO motornih vozil in A-TESTE traktorjev ter starodobnikov.
Opravljamo tudi PERIODIČNE PREGLEDE strojev in naprav za obrtnike ter kmetijske opreme na terenu.
Delavni čas AVTOPRALNICE za pranje osebnih in kombiniranih vozil od pon. do pet. 7.00 -19.00, sobota 7.00-17.00 ure.
Pokličite tel.03/838-80-90, 041 643-538 e-pošta: a.m.miklavc@email.si
VARNE KILOMETRE VAM ŽELIMO!

BTC
JI
NAGRADNA POLETNA AKCUA	I *
Gremo uživat v Atlantis - Vednò lùe/to
Za naročnike Savinjskih novic smo v letošnjem	\ \ f
vročem poletju v sodelovanju s sponzorjem BTC
d.d., Ljubljana pripravili posebno nagradno akcijo. ^^ AT LAN TIS V vsaki številki Savinjskih novic od 8. julija do 19.	VODNO MESIO
avgusta 2005 bomo objavili nagradno vprašanje in	/ v \
ob izidu nove številke časopisa izžrebali 7 bralcev, «L ^ j Sk* Jltv ki bodo v soboto, 27. avgusta 2005, potovali zonami	'J i*Jjk \
v Atlantis -^^io rrj||sto v BTC jlityju v ^^
rašanjeslf; 3:
J5» —-
D®
Iproipi ^©aStrfirrTi mra K^ijStrT
' Tf: ■


T
K3j §@ rìIJirFcfJiì V &3z-@fìLI z-3 rì§j7rrTÌ3j§@?
Odgovor na nagradno vprašanje pošljite izključno na dopisnici do torka,
26. julija 2005, na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje.
V/^ćlrTjćJgrfT ifrčjgtl (Tat)racin® 3Ìf6ij@	Bili ižžTeBSni?
®§ntriRr f?§arriTr:j& LjliBn@/§; VirTifS J^"uR§ 1iT
Lü©6T Im f€0SrrT9®V K@fij®fei VPft % LlS@@i RSSrìj®	W@®i©3 1§,
RgeiS3/§T ÄISp Huaai®?-	W, ^BRiSS/Si l5ìaj3|Bm®l3rìT
R-iSđrriirj® 4fiSr Lju"Brì@/’§j @F3ftM MBrSi, Lll®@ tST$ru'č®r