http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 717 ČETRTEK, 26.JULIJ 2007 / ŠTEVILKA 717, LETO XV / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1 EUR 9789612 440671 300 pre i/o2i 031 88 62 54 www.3mprevozi.com Organiziramo prevoz potnikov za Beograd z luksuznim kombijem s 8 sedeži. Odhodi iz Trsta, Kopra in Ljubljane. Minimalno število prijavljenih je 5 potnikov. ttiufsta Si.mobil - Vodafone v Izoli. Kristanov trg 1 - tržnica Izdelki za zdravo življenje urnik ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.00 sreda: 8.30 - 15.00 /16.00-19.00 sobota: 8.30 -12.00 vsak delavnik od 9. do 19. ure, , .. 0b50.b0tah.0d9d0.'13^re, POOBLAŠČENI m°blL tel.št 040410 743 PRODAJALEC VJBSBSHl Zakaj zebre v krdelu prečkajo reko z lačnimi krokodili? Ljudje smo morda res nastali iz opic, ampak obnašamo pa se kot zebre, antilope ali bivoli. Pravimo jim čredne živali, ker se pač najbolje počutijo v krdelu, saj so tam tudi najbolj varni. Celo vsak bivol ve, da mu najmanj nevarnosti preži v sredini krdela, tisti ob robu so že rizična skupina, če pa kateri gre po svoje, je izgubljen. Mi pa na poletni počitek Sploh ni treba biti raziskovalni novinar. Dovolj je, če prebereš kam vabijo plakati po izolskih plakatnih mestih in hitro ugotoviš, da bo treba na kulturne ali zabavne dogodke v sosednji mesti. No ja, nekaj malega se bo do konca poletja dogajalo tudi v Izoli, le za plakate, ki bi opozarjali na dogodke je, v primerjavi s sosedi, zmanjkalo denarja ali idej. Na pol zaprta Izola ali red v mestu Nevarne igre v mivki Moja prva analiza kaže, da tu nekdo prav dobro laže. V tej mivki ni noben’ga svinca so le ostanki en’ga kosmatinca, ki se je tukaj okoli igral potem pa se v mivko posral. In da bo mera čisto polna je vse za sabo zakopal. Zato res niso potrebne analize, kriv je tisti, ki laja, a ne grize, (Mef) To vedo vse živali v vsakem krdelu, vemo pa tudi ljudje, le da nam je težko priznati, da tudi nas vodi čredni nagon. Tudi pri ljudeh je namreč množica postala simbol varnosti, nekakšna zaščitnica tistih, ki se sami ne bi mogli obvarovati, v množici pa se preprosto porazgubijo in celo kričijo skupaj z njo, še posebej, če so nekje v sredini in ne na robu, tam kjer bi jih lahko kdo zagrabil. Čredni nagon so pri ljudeh zelo zgodaj spoznali organizatorji različnih dogodkov, od trgovskih do kulturno zabavnih in ga uporabili v prvi vrsti za zaščito samih sebe. Kaj pa naj v pettisočglavi množici ob odprtju nekega trgovskega središča, na nogometni tekmi ali na koncertu naredi četica policistov? Nič, lahko vse skupaj le opazujejo s strani in upajo, da ne bo treba nastavljati glave, saj so ob gledanju istega dokumentarnega filma videli, kako krdelo lahko potepta preveč pogumnega leva ali kakšnega drugega lovca. Zato policisti ob največjih dogodkih le s strani opazujejo dogajanje in se največkrat le pripeljejo naokoli, toliko da se množica komaj ozre za njimi, pošlje za njimi kakšno opazko ali prazno steklenico, potem se spet posveti sama sebi. Nekaj sto metrov proč policisti ustavijo neprevidno skupino mladih, ki so si na samem zvili eno domačo. Popišejo jih, jim zaplenijo tisti gram trave in jim napovejo sodnika. Lovci so zadovoljni, plen pa zdaj ve, da je nevarno hoditi po svoje. Najbolj varno je v množici. Pa ne le zaradi droge ali zabave ampak zato, ker družba in država potrebujeta ljudi iz množice. Ozrite se okoli sebe in poglejte kje ste. Mandrač je tednik . www.mandrac.si pa je izolski spletni dnevnik Naj vsako jutro tudi pri vas doma zadiši po svežih novicah, zanimivostih in napovedih, brez katerih ni moč biti pravi Izolan. AVTO CENTER Avto Center Jereb, Izola www.a-Jereb.sl 1C Banka Koper komunala izo/a - isola Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDELJEK - PETEK: 8.00 - 19.OO V DELOVNEM ČASU - TEL.'. 05/ 66 34 950 SOBOTA: 8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA - TEL.: 041/ 650 882 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO ■ L : 7 (24ur) TEL.:041/ 650 375 Občinske stvari Varovanje občinske stavbe in Plenciceve je naročila občina Izola ^ Polnih sedem ur je trajala 7. redna seja izolskega občinskega sveta na kateri so sprejeli celo vrsto sklepov in stališč ter mnenj, predvsem pa opravili zelo dober trening pred naslednjimi volitvami, saj je bilo veliko razprav že nekakšen uvod v predvolilno jesen. Pri tem je bila posebej aktivna poslanka in svetnica SD, Breda Pečan, ki je že ob sprejemanju dnevnega reda razpravo zavlekla na debelo uro in pri tem uspela na dnevni red spraviti tudi dodatno točko v zvezi z napovedano preselitvijo enote DPM Zvezdice na novo lokacijo. Ni pa prodrla s pobudo o dodatnih točkah dnevnega reda glede gradnje stanovanjskega bloka neprofitnih stanovanj ter glede spremembe namembnosti dela stare ribarnice. V odsotnosti župana dr. Klokočovnika je sejo vodil podžupan Darko Grad in, ko je bil po več kot uri razprav dnevni red sprejet pa so svetniki najprej poslušali poročilo koncesionarja Stavbenik Servisne storitve glede upravljanja s stanovanji in poslovnimi prostori v lasti občine. Direktor Vlado Marič se je v svojem poročilu obregnil tudi ob pripombe javnosti, da dela v občini dobi v glavnem en in isti izvajalec in povedal, da se to dogaja največkrat zato, ker manjši gradbinci ne obvladajo papirologije, ki je danes potrebna ob javnih naročilih. Varovanje je naročil direktor občinske uprave Na svetniško vprašanje, kdo je Stavbeniku naročil varovanje občinske stavbe in stavbe v Plenčičevi ulici pa je Vlado Marič povedal, da je prejel naročilo od takratnega direktorja občinske uprave in da so to pač opravili v skladu s pogodbo in pooblastili, ki jih imajo. Sicer pa je odgovor že pred časom posredoval občinski upravi a ga ta ni posredovala tistim, ki jih je to zanimalo. Večina za enotno Primorsko Zapletlo se je tudi ob sprejemanju stališča občine Izola do predloga oblikovanja pokrajin. Kot je znano vlada predlaga oblikovanje 14-tih pokrajin, LDS in Lista Izolani pa so v nasprotju z njimi predlagali, da se oblikuje enotna primorska pokrajina. Temu predlogu so se pridružile še nekatere svetniške skupine in na koncu je bil sprejet sklep, da se vsa posredovana stališča pošljejo na vlado RS, občina pa zagovarja manjše število pokrajin pri čemer je treba zagotoviti njihovo učinkovitost in hkrati zagotoviti tudi pravi položaj pripadnikov narodnosti v bodoči ureditvi pokrajin. Prodana zemljišča za hitro cesto Največ zanimanja je bilo seveda za točko v kateri so sklepali o prodaji zemljišč za gradnjo hitre ceste skozi dolino Pi-vol. Svetniki so prodajo sicer odobrili, vendar pa tudi sprejeli dodatni sklep s katerim so župana in njegovo komisijo pooblastili za pogajanja z DARS-om na katerih morajo doseči pokritje obeh večjih vkopov na tej trasi. NE za traso v Jagodju Svetniki so tudi oblikovali mnenje o dopolnjenem predlogu državnega lokacijskega načrta za odsek hitre ceste od Jagodja do Lucije. In izoblikovali so negativno mnenje, saj ministrstvo niti ni obravnavalo, niti upoštevalo, še manj odgovorilo občini na pripombe občinskih strokovnih služb in krajevne skupnosti Jagodje Dobrava. Morda bo tokrat občinska oblast le upoštevala tudi mnenja ljudi, ki jih ta cesta najbolj prizadene. Vojko Vojvoda ima namestnika Za konec seje pa so, okrog 23.00 ure občinski svetniki še izglasovali sklep o imenovanju Aleksandra Janeva na mesto vršilca dolžnosti direktorja Centra za kulturo, šport in prireditve za obdobje enega leta, potem pa bo pripravljen razpis za imenovanje novega direktorja za obdobje petih let. Kdo je potreboval to razpravo? Tik pred koncem so se svetniki ponovno lotili vprašanja selitve Zvezdic, ob točki, ki jo je na dnevni red dobesedno izsilila poslanka Breda Pečan, čeprav je skušal podžupan dopovedati, da so se z Zvezdicami in vodstvom DPM že dogovorili za prave rešitve tega problema. Očitno so bili o tem seznanjeni tudi njeni drugi strankarski kolegi, saj njen predlog o zadržanju selitve (ki se sploh ni začela) ni doživel podpore med svetniki. Po treh dolgih letih iskanja nadomestila za porušeno sladoledno hišico na svetilniku in po številnih zapletih v zvezi z iskanjem nadomestne lokacije so lastniki in nova občinska oblast našli preprosto rešitev. Na istem mestu kot je stala zidana hišica je zdaj postavljena montažna, ki jo bodo lastniki umaknili 15. septembra, ko se bodo začele priprave za dokončno urejanje svetilnika, kjer bo menda tudi prostor za njihovo dejavnost. V soboto vabimo na prireditev ODPRTA ULICA Ne bo se zgodilo nič posebnega, le da bodo to soboto, 28. julija, vsi najemniki ateljejev za en tolar pa tudi nekateri drugi izolski umetniki v Ljubljanski in Koprski ulici postavili svoje izdelke na ogled kar na cesti. Tako bomo skupaj ustvarili nekakšno večerno galerijo na prostem, saj bodo dela na ogled od 18.00 do 23.00 ure. Istočasno bo na Manziolijevem trgu koncert Kalegarije, pa tudi v ulicah bo moč slišati kaj lepega in zanimivega. Izolani, v soboto zvečer vas vabimo na sprehod po Koprski in Ljubljanski ulici. Pa še kupite kaj. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1, 6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 05/ 640 00 10, fax. 05/ 640 00 15, elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Drago Mislej Uredništvo: Drago Mislej, Darjan Gorela, Boštjan Mejak, Žarko Kovačič, Aljoša Mislej, Marjan Motoh (karikaturist), Saša Stepanov (foto), Edvard Dečman (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1 EURO. Polletna naročnina: 25,45 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.05/ 640 0010 Prelom: Graffit Line, Tisk: BIROGRAFIKA BORI, Izola Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Splovitev je splovitev Jauralci Olimpica so v sredo pospremili na prvo plovbo novo pridobitev, tri jadrnice razreda Laser, ki jih bodo zdaj upravljali trije odlični dosedanji “optimisti”: Ren in Klas Kaligarič ter Simon Laganis. In ker splavitev nove jadrnice ni nikoli „kar nekaj", so dogodek temu primerno pripravili. Ob obveznem šampanjcu in številnih mladih jadralcih, je bila prisotna tudi botra, ki je s pretočeno plemenito penino zaželela jadrnicam vso srečo in čimveč uspehov. Zdaj pa na delo in treninge. Študentje vabijo na evropsko izmenjavo o zdravju Klub Izolskih študentov in dijakov vabi vse svoje člane in ostale Izolane, da se nam pridružijo pri družabnih dogodkih, ki bodo izpeljani v sklopu evropske izmenjave »Health means happiness«. Izmenjava, ki bo trajala od 29.7. do 5.8., bo gostila 25 mladih iz Poljske, Madžarske, Slovaške, Češke in Slovenije. S pomočjo organizacij Movit, programa Mladina in Podravko bomo izpeljali naslednje dogodke: - Ponedeljek, 30.7. ob 2lih, v prostorih KIŠDja: Predstavitev organizacij udeležencev in druženje v KIŠD-ju - Torek, 31.7. ob 2lih, mladinski hotel Korte: Internacionalni večer (predstavitev držav udeležencev in degustacija hrane) - Sreda, 1.8. ob 2lih, mladinski hotel Korte: Žongliranje in razne druge zabavne aktivnosti - Petek, 3.8. od 13ih naprej, Svetilnik: Dan relaksacije - joga in delavnice Več o izmenjavi in program dobite tudi na naši spletni strani www.kisd.si. Boris Dobrila NOVO IN STARO Lepšanje Izole v očeh II V II lili Y II ■■ Nekaterim so palme všeč, drugi jih nikakor ne prenesejo, turisti pa se ob njih fotografirajo. Tudi pavilijon v parku je deležen podobnih ocen. Palme in oljke, ki so pred sezono zrasle po izolskih ulicah in na vstopu k plaži na svetilniku so že skoraj mesec dni predmet razprav na vseh ravneh, razen na občinskem svetu in zdaj lahko že ugotovimo, da so se počasi izpele. Končna ocena javnosti je: Izolani imamo palme od nekdaj in niti te nam ne škodijo. Pravzaprav je nenavadno, da lahko navadna drevesa postanejo predmet tolikšnih pogovorov in razprav, ki žal ne posrežejo s prav veliko strokovnimi argumenti pač pa so odvisne od tega, kateri politični opciji je kdo naklonjen. Tisti, ki so bliže prejšnji lokalni oblasti in jih ni prav nič motilo betoniranje zelenih površin svetilnika, se zdaj zgražajo nad palmami v cvetličnih loncih, oni, ki so bolj za nove oblastnike in so se zgražali nad betoniranjem svetilnika pa so navdušeni, ker so palme pač dokaz, da se je v Izoli nekaj spremenilo. Podobno se zdaj dogaja tudi ob gradnji pavilijona v parku Pietro Coppo, ki bo menda eden največjih v Sloveniji. In spet so eni navdušeni drugi pa se zgražajo, nihče pa ne opazi največje napake tega projekta. Zdaj bo v parku namreč odveč prav vodnjak oziroma fontana, ki je že nekaj časa predmet prav detektivskih ugibanj, kam so zginili nekateri njeni deli. Žal avtor zapisa ni uspel prepričati župana naj vodnjak preprosto umakne, saj tak ne sodi v ta park, in naj namesto njega postavi novega, sodobnega. Župan si pač ne želi nakopati jeze občanov in bo ostal pri stari fontani, pa še v lov za izgubljenimi kipci se je podal. Dejstvo je, da vodnjak ne predstavlja nobene umetniške vrednosti in zagotovo ne sodi med zaščitene objekte izolske občine. Če pa smo res tako navezani na preteklost bi bilo morda bolje, če bi vprašali, kje je zdaj spomenik vojakom iz prve svetovne vojne, ki je prav tako misteriozno izginil iz istega parka. V kratkem se bodo začeli tudi pogovori o kulturnem domu in spet bomo priče podobnemu dualizmu. V pomoč pri odločanju bo morda raziskava, ki jo je opravil eden od slovenskih dnevnikov, iz katere izhaja, da so imeli kulturni domovi po Sloveniji lani za četrtino manj obiskovalcev kot leto poprej. Ali je res to objekt, ki ga v Izoli najbolj potrebujemo? (D.M.) Pomagajte mm obmviti vodnjak Vodnjak v parku Pietro Coppo je očitno lzolanom zelo pri srcu in nekatere ob obnavljanju parka skrbi, da vodnjak ne bo deležen ustrezne skrbi. To seveda ni res, saj je občina že naročila obnovo obstoječega vodnjaka, ki pa nima več podobe, kot jo je imel pred nekaj desetletji. Manjka namreč deček z labodom, ki je bil postavljen na vrhu vodnjaka, manjkajo pa tudi nekateri kipci dečkov, ki so bili postavljeni ob vodnjaku. V zadnjem času je bilo javnosti ponujenih kar nekaj informacij o tem, kje se nahajajo te skulpture, zato Župan dr. Tomislav Klokočovnik prosi in poziva tiste, ki morda imajo te skulpture, da o tem obvestijo tajništvo župana (66 00 107) saj bi bilo lepo, če bi vodnjak spet dobil svojo staro podobo. Verjamem, daje vsem lzolanom lastna želja, da bi vodnjak v parku dobil svojo nekdanjo podobo in bi bil tudi prenovljenemu parku ter Izoli v ponos. Župan Občine Izola, dr. Tomislav Klokočovnik Turistični vlakec bi lahko postal mestni avtobus Je lepši, tišji in nekoliko hitrejši od starega. Žal še ni elektičen in tudi trasa čez svetilnik je odveč. V ponedeljek zjutraj je tudi po Izoli in okolici začel krožiti turistični vlakec, ki je zadnji dve leti že razveseljeval nekatere turiste in občasno spravljal v slabo voljo domačine, saj je bil glasen in počasen. Zdajšnji, ki ga je po pogodbi z občino Izola pripeljal koprski Veolio (ex. I&I, še bolj ex. Slavnik) je bistveno bolj tih in močnejši, saj se v njegovem trupu skriva motor Vitare, tako da tudi na vzponu do Belvederja ne bo za seboj imel dolgih kolon jeznih voznikov. Sicer pa bo krožnjo vožnjo vsako uro začenjal na Belvederju, se spustil po Prešernovi do črpalke, nato zavil levo proti mestu in po novi cesti krenil na Tovarniško, tam zavil proti plaži na svetilniku in skozi plažo prišel do Velikega trga, kjer bo nadaljeval do drevoreda 1. maja, šel po Dantejevi in Tožičevi spet nazaj do križišča Jagodje in se vrnil na Belvedere. Celotna vožnja traja približno 1 uro, turisti pa morajo za en krog odšteti 1 Euro. Vlakec je posebej namenjen tudi lzolanom, ki lahko kupijo sezonsko karto s katero se lahko po mili volji prevažajo do 15. septembra za vsega 10 Eurov. Seveda morajo vozovnico naročiti na vložišču Občine Izola (Sončno nabrežje) s seboj pa je treba prinesti en osebni dokument in fotografijo, saj vozovnica ni prenosljiva. Manjka le četrti steber Na fotografiji so trije stebri krajevne skupnosti Jagodje Dobrava, dolgoletni člani sveta KS, da o predsedniku niti ne govorimo. Alojz Zorko, Maks Filipčič in Dino Božič so letos našteli skupnih 165 let in si jih pravično razdelili na tri enake dele. Vsi trije so spomladanske ptice in na podoben način kot po tokratni seji sveta KS so obeležili svoj „skupni praznik" tudi pred petimi leti. Razlika je morda le v tem, da so bili takrat vsi trije v opoziciji aktualni občinski oblasti, zdaj so formalno na oblasti, vendar se zdi, kot da jih oblast spet potiska v opozicijo. Slavljenci so rekli, da bodo preživeli tudi to in se dogovorili tako, da bo za krajane njihove krajevne skupnosti res najbolje. Foto: Saša Stepa nov Ni časa za kisle kumarice Nekateri slovenski ribiči bodo supernadzorovani V ponedeljek so v Kopru predstavili Center za spremljanje ribištva ter tehnologijo, ki bo to omogočala. Ribolov z večjimi plovili bo odslej potekal po standardih Evropske Unije, hkrati pa bodo manjša plovila, ki so v veliki večini, še vedno mirno opravljala svoje delo po starem. j Izolani smo zraven, v dobrem in v slabem Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc je v Kopru odprl Center za spremljanje ribištva. Projekt obsega vzpostavitev sistema za spremljanje ribiških plovil (Vessel Monitoring System - VMS), in vzpostavitev centra za spremljanje ribištva. Slovenija je z odprtjem centra naredila velik korak naprej, kar je pomembno tudi zaradi slovenskega predsedovanja EU, je povedal Jarc. “S tem utrjujemo vlogo Slovenije kot mediteranske in pomorske dežele,” je poudaril. Pomoč Evropske unije Vrednost projekta je okoli 300.000 evrov, polovico sredstev je prispevala EU. Po ministrovih besedah je Slovenija za obdobje 2007-2013 dobila okoli 20 milijonov evrov za razvoj ribištva, zato meni, da je v tem treba iskati razvojne možnosti. Center bo spremljal predvsem položaj ladij in vse, kar je povezano z ribolovom, tehničnimi podatki, statistiko in analitiko, je še pojasnil Jarc. Spremljanje ribolova Dostop do podatkov bodo imeli inšpektorji. Šistem VMS s pomočjo satelitske komunikacije omogoča prenos podatkov o lokaciji, hitrosti in smeri plovbe ribiških plovil v podatkovno zbirko sistema. V preteklih mesecih so elektronsko komunikacijsko opremo namestili na ribiška plovila, čigar skupna dolžina presega 15 metrov, kar je v skladu z evropskimi predpisi. Prav tako so vzpostavili podatkovno zbirko in informacijski sistem za oddaljen nadzor ribiških plovil VMS, ki bo državi omogočal izvajanje nacionalnega nadzornega programa ribištva po evropskih predpisih. Dostopni podatki za inšpektorje Primarni uporabnik sistema VMS je inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki bo imel s pomočjo VMS sistema boljši pregled nad dogajanjem v slovenski ribiški floti in orodja za izvajanje inšpekcijske službe. Inšpektorji bodo s sistemom VMS imeli na razpolago vse podatke, ki jim bodo omogočili nemoteno izvajanje inšpekcijske službe, prav tako se bodo lahko zanesli na verodostojnost podatkov, ki jih bodo obdelovali. Slovenija bo Evropski komisiji tudi redno pošiljala vsa zahtevana poročila in podatke izmenjevala tudi z drugimi državami EU. Opremljene predvsem izolske barke Kot nam j e povedal Silvo Majer iz izolske Ribe so z napravami za spremljanje, opremljene v glavnem izolske ribiške barke in sicer obe njihovi (Riba 1 in Riba 2) ter zasebne Jež, Biser in Zlatoperka. Vse imajo naprave že montirane in jih ribiški inšpektor lahko nenehno spremlja na monitorju. Menda so bili s sistemom in vsem kar je predstavitvi sledilo, zelo zadovoljni tudi predstavniki kmetijskega ministrstva iz Bruslja, ribiči pa pravijo, da zaradi tega ne bodo imeli kakšnih posebnih težav, saj so se že doslej držali zakonsko določenih ribolovnih območij. Problem ostajajo tisti, malo manjši ribiči, ki bodo še naprej lahko delali kot doslej, vendar je že slišati, da se tudi njim v kratkem obeta podoben sistem nadzora, kot so ga zdaj dobili “veliki”, (ur) Kriminalisti Sektorja kriminalistične policije PU Koper in policisti PU Koper so v zadnjih mesecih leta 2006 pričeli preiskovati kaznivi dejanji tatvini osebnih avtomobilov v Kopru in Luciji. 12. oktobra 2006 je 27-letna občanka Pirana na PP Piran prijavila tatvino osebnega avtomobila, znamke Mercedes Benz, tip SLK 200, ki naj bi bila isti dan pri tenis igriščih v Luciji. 25. novembra 2006 pa je 29-letna Izolanka na PP Koper prijavila, da so ji v Kopru ukradli osebni avtomobil, znamke Jeep Grand Cherokee, ki je bil parkiran na parkirišču pri „Barki“ v Kopru. Pri večmesečni kriminalistični preiskavi navedenih kaznivih dejanj je bila odkrita skupina oseb, ki se je ukvarjala s kriminalno dejavnostjo legalizacije v tujini ukradenih vozil, zavarovalniškimi goljufijami, ponarejanjem listin, nedovoljeno proizvodnjo in prometom orožja ali eksplozivov in drugo kriminalno dejavnostjo. Pri preiskovanju je bilo najprej ugotovljeno, da sta obe ukradeni vozili kasko zavarovani, oškodovanki pa sta pri zavarovalnici vložili odškodninski zahtevek za izplačilo škode iz kasko zavarovanja, kar seveda še ni bilo nič neobičajnega. Pri nadaljnjem zbiranju obvestil in preverjanju izvora prijavljenih ukradenih vozil pri proizvajalcu in prodajalcu v tujini je bilo ugotovljeno, da naj bi bili vozili kot rabljeni kupljeni v tujini, nato pa registrirani v Sloveniji. Pri prvi registraciji v Sloveniji so bile uporabljene ponarejene listine o izvoru vozil. Obstajal je sum, da sta vozili ukradeni v tujini in na vozilih tudi ponarejene identifikacijske številke šasije. Pridobljeni so bili tudi drugi podatki, na podlagi katerih se je porajal dvom v resničnost podanih prijav naznanite-ljic o tatvinah vozil in sum zavarovalniških goljufij iz kasko zavarovanja. Pri preiskovanju kaznivih dejanj velja omeniti zelo dobro sodelovanje z zavarovalnico. Na podlagi navedenih ugotovitev se je kriminalistična preiskava z dotedanjega preiskovanja tatvine vozil preusmerila v preiskovanje kaznivih dejanj poskusa goljufij, ponarejanja listin, krive ovadbe in drugih kaznivih dejanj. Identificirane so bile tudi druge osebe, ki so bile udeležene pri kriminalni dejavnosti. Kot organizator in napeljevalec k storitvi vseh navedenih kaznivih dejanj je bil pri kriminalistični preiskavi odkrit 33-letni Ljubljančan, ki začasno stanuje na območju Pirana. Obstajali so razlogi za sum, da je pri navedeni kriminalni dejavnosti udeleženih še več oseb. Po pridobitvi dokazov za utemeljitev sumov kaznivih dejanj, je bila odvzeta prostost večim osebam. Na podlagi odredb Okrožnega sodišča v Kopru je bilo v preteklem tednu opravljenih več hišnih preiskav na območju Obale in Ljubljane. 33-letnemu Ljubljančanu, ki začasno stanuje na območju Pirana, so kriminalisti pri hišni preiskavi našli in zasegli približno 2.000 gramov plastičnega vojaškega eksploziva, 8 navadnih vžigalnikov, približno 10 metrov počasi goreče vžigalne vrvice in pištolo s stotimi naboji. Istemu osumljencu so zasegli tudi osebna avtomobila BMW 330 XD in Mercedes Benz, tip B200 GDI, z nameščenimi slovenskimi registrskimi tablicami. Vozili sta bili v Sloveniji že registrirani, vendar s ponarejenimi listinami o izvoru vozil. Pri kriminalistično-tehničnem pregledu vozil so kriminalisti ugotovili, da so na karoseriji identifikacijske številke ponarejene. Pri preverjanju izvora vozil v tujini pa so ugotovili, da sta bili vozili pred nekaj meseci ukradeni v okolici Pordenona in Udin v Italiji. Vozili bosta vrnjeni lastnikoma v Italiji. Ponaredili notarske pečate Najdeni in zaseženi sta bili tudi ponarejeni štampiljki enega od slovenskih notarjev. Ti sta bili že uporabljeni oziroma odtisnjeni na listinah pri lažni overitvi ponarejenih listin o ukradenem vozilu. Zoper tri osumljence je Sektor kriminalistične policije PU Koper podal kazensko ovadbo na Okrožno državno tožilstvo v Kopru, zaradi ugotovljenega suma storitve več kaznivih dejanj goljufij po 217/1 členu Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ponarejanje listin po 256/III členu KZ, nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivom po 310/1 členu KZ, krive ovadbe po 288/IV členu KZ in prikrivanja po 221/III členu KZ. Zoper 33-letnika je bil po zaslišanju pri dežurnem preiskovalnem sodniku Okrožnega sodišča v Kopru odrejen pripor. Pri preiskovanju opisanih kaznivih dejanj so bile pridobljene listine, dokazi in drugi podatki, ki kažejo na sume storitev še drugih kaznivih dejanj, ki so jih izvršili drugi osumljenci, zato kriminalistična preiskava še poteka. Predkazen-ski postopek usmerja okrožni državni tožilec Okrožnega državnega tožilstva iz Kopra. Ribiško pisarno je prevzela država Čeprav je ob volilnih zapletih v izolski občini kazalo, da je usoda Ribiške pisarne na dokaj majavih temeljih, smo te dni dobili obvestilo, da se delovanje Pisarne za ohranitev, diverzifikacijo in razvoj morskega ribištva (Ribiške pisarne) nadaljuje v sklopu specialističnega svetovanja v okviru Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica. Ko sta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Vlada RS potrdila program dela Kmetijske svetovalne službe Slovenije pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije za leto 2007, je ta vključeval - med ostalim - tudi to novost. Tako je po 3.5 letih delovanje Pisarne začasno sistemsko ustrezno urejeno. Tri obalne občine, ki so Pisarno prostovoljno financirale (predvsem Izolska občina) so zdaj tega financiranja razbremenjene, ribiči pa imajo tudi vnaprej na voljo možnoststrokovnepomočipri urejanju individualne, skupinskein splošnerib iške problematike. Pisarno še naprej vodi Snežana Levstik. Poletni pogovori Prekmurski mornar in njegova srečanja s Titom Kapitan Rudolf Černi je že dolga leta Izolan, a je vendar najprej človek z morja. Za njim je uspešna vojaška kariera, dolga leta plovbe v trgovski mornarici, številne javne zadolžitve v Izoli in v Sloveniji, predvsem pa obilica zanimivih zgodb. Nekaj smo jih zapisali na vroč julijski dan, ko je beseda nanesla na spomine. Rojen sem v Prekmurju, a sem najmanj svojega življenja preživel tam. Tam sem bil le kot otrok, kjer sem živel pri noni in nonotu, saj so starši delali drugje. Potem smo se kmalu preselili v Maribor in že kot mlad fant sem hotel k letalstvu a so me, tako kot mnoge takrat, zavrnili zaradi zob in tako sem že leta 1947 prišel na vojno pomorsko akademijo. - Takrat sem bil star dobrih 20 let. Najprej nisem nameraval ostati tam a so me dobili z obljubo, da če mi ne bo všeč lahko zapustim šolo. In tako sem začel obiskovati akademijo, uspešno opravil prvi letnik in takrat so mi spet rekli, da naj vztrajam, ker se lahko po koncu šolanja še vedno odločim. In tako sem na koncu ostal v mornarici in na koncu imel čin kapetana korvete (kar je enako majorju v kopenski vojski). - Koliko let ste bili v vojaški mornarici? - Bil sem v Splitu, kasneje pa v Puli, kjer sem bil kapitan torpednega čolna 151, ki je imel na skrbi tudi varovanje Brionov. Tam sem delal vse do tistega dneva, ko so me našli paraliziranega na postelji. Nihčle ni vedel kaj mi je in zdravniki iz vojno medicinske akademije so ugotavljali, da zame ni rešitve. Potem pa je eden le vprašal na Brione, če vladno letalo leti v Beograd. Letalo je bilo tik pred vzletom pa so ga poslali do Pulja, kjer so naložili še mene in tako sem z vladnim letalom letel v Beograd na Vojno medicinsko akademijo. Tam sem dal skozi celo vrsto pregledov, vključno s psihiatrom, ki mi je dejal, da sem se verjetno zastrupil z nikotinom in kofeinom. Ampak zdravila za to pač ni, zato sem moral poskrbeti sam. Za začetek sem moral trenirati očesi, ki sta bežali vsako k sebi, da se koncentrirata na isto točko in tako lepo po vrsti eno za drugim. Čez nekaj časa sem bil že sposoben za hojo in sem seveda želel domov v Pulo, saj bi tam imel več miru. Pa me niso kar pustili ampak mi napovedali še kakšna tri leta zdravljenja pa okrevališče in potem bi odločali o upokojitvi. Jaz pa nisem bil za to in sem enega od zdravnikov prosil naj mi da pol dneva časa da zapustim bolnico. Poklical sem prijatelja, ki je delal na maršalatu, mu povedal, da sem že letel z njihovim letalom in zjutraj me je prišel taksi iskati v bolnico. Ob meni je ležal nek general, ki je obljubil, da nikomur ne bo povedal, da sem zbežal iz bolnice in res so me začeli iskati takrat, ko sem že bil doma v Puli, kamor me je pripeljalo letalo, ki je na Brione vozilo jutranjo pošto. - Nasploh ste bili zelo blizu maršalu Titu. Jaz sem to vedno razumel kot poklicno dolžnost. Seveda je bilo to posebej odgovorno delo. Moral si do najmanjše podrobnosti poznati posadko, saj smo Tita velikokrat srečevali med sprehodi po Brionih. Naša ladja je sicer bila nezasidrana ob otoku in od tam smo nadzorovali, da kdo od nepoklicanih ne bi po vodi ali pod vodo prišel do otoka. Ampak v resnici smo imeli še največ dela s spremljanjem Titovega gliserja, saj je predsednik rad zbežal z otoka, če je le mogel. Bežal nam je v Fažano in še kam, mi pa ga seveda nismo mogli loviti na morju, zato so ga iskali po tamkajšnjih kantinah, kamor si je prišel oddahniti pred vsakdanjimi protokolarnimi obveznostmi. Enkrat je prišla moja mama na obisk v Pulj in tam pravzaprav izvedela, da sem se poročil. Doma sem bil kakšno uro ali dve in ko sem se vračal proti gliserju, da se vrnem na Brione mi soproga pravi: Kaj ni tam Tito? In res je šel po cesti s še nekaj svojimi ljudmi. Žena je pohitela za njim, ga prehitela in dobro pogledala ter ga ustavila in rekla: Pa si res Tito. Jaz pa bi skoraj umrl od strahu, ker nam je očitno spet zbežal. - Največ dela vam je menda dal, leta 1953 ko je bil tudi na proslavi na Okroglici. - Najprej smo dobili ukaz, da gremo v Split. Res je Jadranka zaplula proti Kvarnerju, potem pa je naenkrat obrnila v levo proti Opatiji, mi s patruljnimi čolni tudi in tako smo najprej končali v Opatiji. Turisti, ki so to opazovali so seveda drli na pomol in komaj smo jih zadržali, saj je v trenutku ves Kvarner vedel, da je predsednik v Opatiji. Zvečer pa je prihitel njegov varnostnik in povedal, da je predsednik slišal Iva Robiča, ki poje v hotelu Kvarner in da odhaja tja. Nisem imel časa niti da bi vzel orožje s seboj ampak sem moral hiteti za Titom, ki je izbiral najkrajšo pot skozi najbolj temne ulice in parke do hotela. Prišli smo do dvorane, kjer je pel Ivo Robič, tam se je Tito tudi pozdravil s Krležo, s katerim se sicer nista najbolj razumela, a sta se spoštovala. Vse bi nekako minilo brez problemov, če ne bi prišel mimo nek otrok in vprašal predsednika za avtogram, Takrat pa so skočili vsi ostali gostje hotela in vsi so hoteli njegov podpis. Postalo je tesno in rešili smo problem tako, da smo rekli gostom naj vsak pusti razglednico ali kaj podobnega in zjutraj bo dobil podpis predsednika Tita. Šele nato se je malo umirilo vse skupaj. Ampak naših težav še ni bilo konec. Zjutraj smo odpeljali proti Zadru in tam je spet šel na kopno. Mi smo ga varovali na morju a tudi na kopnem smo morali biti ob njem. Imeli smo nalogo, da ljudi in posebej novinarjev ne pustimo do njega. Pa je zaslišal iz množice prodoren glas neke ženske, ki mu je klicala, da želi govoriti z njim pa je ne pustijo. Tito se je zanimal kdo je ta ženska pa so mu rekli, da je malo nora. „Naj pride sem“ je odgovoril Tito. Starejša ženska je prišla do Tita in povedala, da je v vojni izgubila moža in dva sinova, da se komajpreživljaadajo preganjajo za davke. Lokalni funkcionarji so se začeli nekaj izgovarjati na zakone pa jih je Tito na kratko odpravil: “Saj mi sprejemamo zakone in zakoni morajo biti pisani za ljudi”. Potem je segel v žep, vzel tri tisočake, povedal ženski, da več nima in ji dal ta denar, ter naročil lokalnim oblastnikom naj rešijo takšne primere. Potem smo prišli v Šibenik in se je ponovila ista zgodba z množico ljudi na pomolu. Med delegacije se je pomešalo neko mlado dekle in ko jo je Tito videl je rekel, naj pride na ladjo. Tisti iz delegacij so nekaj pojasnjevali, da ni z njimi pa jih je zavrnil da na mladih svet stoji in jo prvo povabil na krov. Kasneje, ko sem šel mimo sem slišal, kako ji je naročil, naj ga obvesti ali je dobila štipendijo. Potem smo pripluli do Rogoznice, kjer je bila proslava ob dnevu mornarice. Vse oficirje nas je Tito povabil na kosilo, nas pričakal pri vratih in vsakemu od nas čestital za praznik. Spomnim se, da smo ga spraševali o dogodkih v svetu pa je povedal, da tako kot mi bere časopise, posebej tisto, kar piše med vrsticami. Tudi cigarete nam je ponudil in namignil, naj jih vzamemo tudi za domov, ker takšnih nisi dobil kjerkoli. - Seveda pa niste varovali le Tita. Bili smo zadolženi za morsko mejo in v petdesetih letih smo imeli največ opravka s tistimi, ki so z gliserji bežali v Italijo. Nas so obvestili o odhodu čolna iz Pulja, mi pa smo jih pričakali tam pred Benetkami. Enkrat smo se dobesedno pred Benetkami srečali z italijanskim rušilcem a nismo delali težav in smo odšli vsak na svoje. - Kako ste prišli v civilno mornarico? - Mene so v vojski invalidsko upokojili in takrat me je takratni direktor Luke, Petrinja, poklical naj pridem tja. Poznal me je namreč še iz časov, ko smo iz morja pred Zadrom dvignili DTM (desantni tankonosec minopolagalec) za katerega ni bilo nobene dokumentacije pa smo morali opraviti različne meritve z njim in smo vozili tudi različne stroje in material za kopača Petra Klepca, ki so ga uporabljali pri gradnji Luke. Tako sem spoznal ljudi iz Luke in sem občasno prihajal opravljati razna dela pri gradnji Luke. - Kaj pa prekooceanke? - Brez morja pač ni šlo in tako sem se zaposlil na trgovskih ladjah kot kapitan dolge plovbe. V glavnem sem bil na tujcih a tudi na Splošni plovbi z ladjo Goranka. Doživel sem marsikaj zanimivega, saj sem preplul vse oceane, le v Severno morje nisem šel, ker res ne maram zime. Hkrati sem opravljal številne funkcije v izobraževanju pomorcev in tudi sicer na lokalni in republiški ravni, potem pa sem se dokončno upokojil. - Kdaj ste bili zadnjič z barko na morju? Še lani sem hodil s prijateljem na ribolov, letos pa še nisem šel. Čeprav me vleče. Saj veste: morje je več kot voda. Mef Uvajamo novo storitev: izdajo po meri narejenih ortopedskih čevljev na recept (naročilnico za medicinsko tehnični pripomoček). Kot pogodbeni dobavitelj ZZZS od sedaj sprejemamo tudi recepte oz. naročilnice za ortopedsko obutev, izvajamo meritve in na podlagi le-teh izdelavo obutve. UGOTOVITE, kaj vse lahko storite za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje Kristanov trg 1 - tržnica • Tel.: 64 - 040 ■ 64 j Sp** Eni v srednjo drugi v osnovno šolo Veslanje Hrvat in Sajinčičeva sta odpotovala na mladinsko SP, Andraž Krek je moral ostati doma Veslaške reprezentance počasi začenjajo sklepne tekme sezone - svetovna prvenstva. Prvi bodo že ta teden na vrsti veslači v konkurenci do 23 let, ki jih čaka svetovno prvenstvo v Strahclydu pri Glasgowu. Slovenijo bo v konkurenci 749 tekmovalcev iz 52 držav zastopalo sedem posadk. Veslači so na Škotsko odpotovali v torek. Tam naj bi bila slovenska udarna posadka dvojni četverec, ki se je na predzadnji tekmi svetovnega pokala v absolutni konkurenci uvrstil v finale in napovedal odlično sezono. Žal so bili člani četverca ob vrnitvi s tekme svetovnega pokala v Amsterdamu vpleteni v prometno nesrečo, v kateri se je poškodovalo kar nekaj reprezentantov. “To je tudi glavni razlog, da je v ekipi nekaj zamenjav. Zaradi tega dejansko ne morem napovedovati, kako se bodo spremembe obnesle na prvenstvu,” je povedal trener ekipe Dušan Jurše. V omenjeni nesreči so bili namreč udeleženi tudi člani dvojnega četverca - Janez Zupanc, Jernej Jurše, Janez Jurše in Gašper Fistravec. V primeru, če bodo kljub vsem težavam, zaradi poškodb so morali izpustiti deset dni treninga, na članskem prvenstvu B v Strathclydu dobro nastopili, jih čaka seveda tudi nastop v Muenchnu med člani A, kjer bi si morda lahko mladi veslači mariborskega kluba zagotovili olimpijsko normo. Poleg omenjenega dvojnega četverca bo na Škotskem na prvenstvu mlajših članov nastopil Klemen Kogler, ki je v enojcu, zaradi poškodbe v prometni nesreči nadomestil Srgovca, Andraža Kreka, od Izolanov pa sta v reprezentanci še Rajko Hrvat (lahki enojec) in Monika Sajinčič (lahki enojec ženske). “Osnovni cilj je nastop v finalu, vsaj za večino posadk, in tam seveda boj za kolajno. Računamo, da bi se lahko borili vsaj za dve odličji. Ne vemo, koliko so nam pobrale poškodbe in menjave v čolnih, a trenirali smo dobro, zato rezultat ne bi smel izostati,” je za mlajše člane napovedal Jurše. Članska reprezentanca, ki jo med 25. avgustom in 2. septembrom čaka SP v Muenchnu, kjer bo bo znana tudi odločitev o gostitelju SP 2011 (med kandidati je tudi Bled), bo do konca tedna nadaljevala prejšnji teden začete treninge v Mariboru Jadranje Prihajajo nasledniki Vasilija Žbogarja V Dublinu poteka evropsko prvenstvo razreda laser in kaže da Sloveniji res ne bo treba biti v skrbeh za nasledstvo Vasilija Žbogarja. Mladi kader se zadnja leta z vrhunskimi dosežki potrjuje na vseh večjih mednarodnih regatah in vodstvo Andraža Guliča na letošnjem EP, ki se ga je udeležilo rekordno število tekmovalcev, je le še ena dobra napoved za slovensko jadralko prihodnost. S šestimi regatami se je že končala kvalifikacijska serija evropskega pokala razreda laser 4.7. Slovenski jadralci so iz dneva v dan višje, Andraž Gulič je drugi. Če bi se prvenstvo končalo danes verjetno ne bi imel nihče nič proti, saj je najboljši slovenski predstavnik Andraž Gulič na visokem 2. mestu. Gulič je po zmagi v peti regati že prevzel vodstvo, a se mu je to izmuznilo s 4. mestom v zadnji regati, tako da je sedaj na drugem mestu za Rusom Vanom Chek-hom. Sanje o novem mladinskem odličju so tako vsak dan bolj resnične, kakšne barve bo Guličevo jadro na koncu prvenstva pa bo potrebno počakati do petka. Tudi ostali naši reprezentanti se uspešno vzpenjajo po lestvici navzgor. Matej Valič je v včerajšnjih spremenljivih razmerah na regatnem polju ujel še dva dobra rezultata, 3. in 2. mesto, ter se z 19. zavihtel na absolutno 6.mesto. Dober dan pa je imel tudi Jakob Božič, ki je v skupnem seštevku pridobil kar petnajst mest. Član Izolske Burje je bil v zadnjih dveh plovili 3. in 6., ter za dobro jadranje nagrajen z absolutnim 12. mestom. Našim dekletom je šlo za odtenek slabše. Maruša Kraševac se ni uspela obdržati med dvajseterico in z obetavnega 13. mesta nazadovala za deset mest. Po lestvici navzdol je spolzela tudi Nina Vovk, po novem 49. med 61 tekmovalkami. Olimpie games novih imen Tradicionalna, največja domača julijska regata, Olimpie Games, je v dveh vročih dneh in v izvrstnem vetru zbrala v izolskem zalivu skoraj 50 jadralskih posadk v razredih optimist, Laser 4,7 in Firebali. Organizatorji, JK Olimpie, so uspeli izpeljati 17 od predvidenih 18 plovov, enega manj od predvidenih šestih so vozili le najmlajši v razredu Optimist. V tem razredu se je prav zdaj dokončno zgodila zamenjava generacij, saj na regati ni bilo tistih ..optimistov", ki so sodelovali na evropskem prvenstvu ali odhajajo na svetovno prvenstvo. Tako je s konkurenco prepričljivo opravil Žanluka Zelko iz Športnega društva Piran, ki je nanizal kar tri zmage in eno drugo mesto, sledila pa sta mu Marko Božič (Pirat Portorož) in Robin Gorenjšček (ŠD Piran). Med kadeti je v tem razredu slavila Lara Ros (Vihar) pred Petrom Janežičem (Burja) in Gregorjem Guličem (Jadro Koper). V konkurenci deklet je bila najboljša Lea Janežič iz izolske Burje. V mladinskem razredu Laser 4,7 je bil s tremi posamičnimi zmagami najboljši Timotej Rot iz portoroškega Pirata, drugo mesto je osvojil dovčerajšnji »optimist" Klas Kaligarič (Olimpie), tretji pa je bil Bregor Bajc iz izolske Burje. Najbolj vroči boji so bili v razredu Firebali, kjer je mlada posadka Olimpica, Nejc Dolinšek - Jaka Kralj za vsega točko prehitela klubske tekmece Srečo in Barbaro Jadek, ter za dve točki še tretjo posadko istega kluba Slekovec - Marketa. V tekmovanju za silver cup (jadrnice zgrajene pred več kot desetimi leti) je slavila posadka bratov Pečkaj. (S.S.) Namizni tenis V nedeljo se je v Bratislavi končalo desetdnevno Evropsko prvenstvo. Za državno reprezentanco sta nastopila Simon Frank in Kristin Fatorič. V ekipnem delu so se najbolje odrezale mladinke, ki so sicer pričele slabo. Vzrok je bil, da so našo žensko reprezentanco okradli takoj ko so prišli v Bratislavo. Kristin je ostala popolnoma brez vsega. Tako je bila prisiljena prvi dvoboj odigrati s sposojenim loparjem in opremo. Drugi dan smo ji dostavili opremo in lopar, tako, da je počasi prišla k sebi. Mladinkam se je uspelo uvrstiti na 17. mesto, kar pomeni, da bodo na naslednjem EP nastopile med 16. najboljšimi ekipami v Evropi. Mladinci so pričeli izredno dobro. Takoj so nanizali tri pomembne zmage, nato pa so nekoliko popustili in osvojili končno 23. mesto, kar je kljub temu najboljši rezultat v zadnjih letih. Rezultati ekipno: Mladinke: Slovenija:Prtugalska 2:3, Slovenija: Irska 3:0, Slovenija : Bolgarija 3:0, Slovenija : Estonija 3:2, Sloveni-ja:Hrvaška 1:4, proti Španiji 3:2, proti Belgiji 3:2. Mladinci so odigrali takole: Proti Bolgariji 3:2, proti Malti 3:0, proti Italiji 3:0, proti Belgiji 0:3, proti Izraelu 1:3, proti Bosni 3:1, proti Romuniji 0:3 in proti Nizozemski 3:2. V posameznem delu je Simon Frank po zmagi v prvem krogu naletel v drugem krogu na Šveda Oja-kangasa in izgubil 0:4. Šved je dober igralec, ki mu je uspelo v letošnji sezoni zmagat mednarodno prvenstvo Slovenije. Kristin se je v posameznem delu uvrstila med 64. za uvrstitev med 32 je tesno izgubila proti najboljši Madžarki Vegh. V igri dvojic sta se Fatorič/Fajmut iz Fužinarja uvrstili med 32 za boljšo uvrstitev med prvih 16 pa sta izgubili proti prvim nosilkam Rusinji Kolonizaiskaji in Romunki Samari. Simon Frank pa je skupaj z Roscem iz Velenja med 64. V mešanih dvojicah sta se državna prvaka Frank / Fatorič prav tako uvrstila med 64. Po selektorjevih besedah lahko nastop naših tekmovalcev ocenimo pozitivno. Kristin je kot ponavadi, tudi tokrat igrala od naših Slovenk najbolje, prav tako je Simon veliko prispeval k skupni uvrstitvi, ostalo pa je odigral po pričakovanjih T0GLED S STRANI piše: Žarko Kovačič Rokometna dvorana je že aktivna. Nič rokometa, tokrat mali nogomet in to mednarodni. Univerze šestnajstih držav so poslale svoje ekipe v Izolo. Ponovno nekaj Evrope pri nas, čeprav sam obisk tekem ni velik. Sigurno je vreme naredilo svoje, toda tudi sama reklama je bolj švoh, končno pa Evropo imamo že vsak dan. Po Izoli je opaziti veliko novih obrazov in stvar nas niti ne preseneča več. Nekakšen športni turizem in tudi tako se da kaj zaslužiti. Verjetno pa je ob vseh prav izolski šport tisti, ki najmanj zasluži. Kako se deli športno-turistična torta? Morda obstajajo podatki, vendar mislim, da je premalo, tudi glede na pozicije, katere zasedajo naši klubi na prvenstvenih lestvicah. Zato tudi mislim, da je nekoliko težje pridobiti klube za pomoč. V športnem turizmu imamo že nekaj izkušenj, zaostajamo z objekti, ti pa so osnovna sredstva za dober zaslužek. Zakaj se vsi radi vračajo prav v Izolo. Vse ni v podnebju, bolj velja majhnost in pa »intimnost«. Povpraševanje nas je že preraslo, naša ponudba pa je že nekaj časa ista. Drži pa tudi, da so hotelirji nekoliko zadržani, ko gre za športne kolektive. Tudi rangi naših klubov so pomembni, višje pozicije so garancija, da bodo ekipe imele dostojne nasprotnike na pripravljalnih tekmah. Veliko rat smo bili dobra »podlaga« za osvajanje visokih pozicij in naslovov. Škoda bi bilo izgubiti vso to maso ljudi, tudi zaradi naših klubov. Strategijo takšnega turizma je potrebno samo doreči, predvsem pa zagotoviti prava razmerja med »udeleženci«. To, da smo v tej panogi lahko zanimivi skozi celo leto, zahteva bolj resen pristop. Vroči dnevi še vedno prevladujejo in še nekaj dni bodo športniki lovili senco. Bliža se čas, ko bodo pričele priprave, zagnati bo potrebno motorje in akumulirati čim več moči. Oba rokometna kluba imata še vedno obilico problemov, organizacijskih. Pri moških še vedno nimajo imena prvega trenerja, pri dekletih podobno, saj bo Boris sedaj kar nekaj časa odsoten. Čakamo na ohladitve. avtocenter Sermin 7c, Koper Tel: 05/66-31-OÓO GSM: 031/667-792 www.bajc.si Novo v KOPRU CHEVROLET KAPUČINO -■ESgg* n IZOLA TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Rokomet Konjeništvo Občina pomaga rokometašicam Izolske rokometašice se sicer še ne pripravljajo na novo sezono, vodilni ljudje v klubu pa na vse pretege iščejo tiste, ki bi jim priskočili na pomoč, saj se zdaj dogaja celo to, da jim v sosednje klube odhajajo mlade igralke, skoraj kadetinje. Razlog za to je preprost: klub namreč nima denarja niti za pokrivanje potnih stroškov in se lahko zanaša le na pripadnost klubu. Športni direktor kluba, Boris Čuk, je o nastalem položaju tega izolskega prvoligaša seznanil tudi izolskega podžupana Darka Grada, ki mu je obljubil pomoč pri iskanju sponzorja kluba, saj gre za ekipo, ki se v Izoli verjetno lahko pohvali z največ osvojenimi naslovi v zadnjih dvajsetih letih. Tekma v spretnostnem jahanju. Turistična kmetija Medljan (Šared nad Izolo) je 13. avgusta na prijeten poletni večer privabila kopico konjeniških navdušencev vseh starosti. Konjeniški klub Medljan je namreč organiziral »konjeniške igrice«, ki so bile zasnovane na principu spretnostne tekme. Tako mladinci, kakor starejši člani so se morali spopasti z različnimi nalogami, pri čemer je bila potrebna tako poslušnost konja, usklajenost pri vijuganju med ovirami, natančnost pri metu podkvice ter ciljanju tarče, ravnotežje pri skokih čez ovire in seveda medsebojno zaupanje. Zmagovalci so prejeli simbolične nagrade, seveda je bilo poskrbljeno tudi za gledalce, ki so se lahko pogostili z odličnimi ribami ter primorskim vinom. Kdor želi si lahko slike dogodka ogleda na naši spletni strani www.konjeniskiklub-medljan.si. Maja Avčin Donatorska akcija izolskih rokometašev 50 Burov za 50 rokometnih let Če bi radi pomagali izolskim rokometašem ob njihovi 50 letnici tako, da bi na njihov račun donirali 50 Eurov lahko to storite na TRR 10100-0035863514 odprt pri Banki Koper. Brezplačni jadralni tečaji za nove prvake! Odziv na povabilo mladim Izolanom na tečaj jadranja je bil zelo dober, zato Jadralni klub Olimpie še naprej vabi predvsem Izolane na poletne tečaje jadranja na jadrnicah razreda optimist, Evropa in Laser. Jadranja se lahko učite vse delovne dni v tednu. Tečaj traja dva tedna, vsak delovni dan od 10.00 ure do 16.00 ure, z vmesnim kosilom v SGTŠ. Občina Izola sofinancira izvedbo brezplačne šole jadranja za mlade iz občine Izola, sicer pa cena tečaja za mlade iz drugih krajev, znaša 4,5 Eura na dan (brez kosila) Udeleženci dobijo na razpolago jadrnico, rešilni pas, strokovno vodstvo in vse drugo, kar za jadranje potrebujejo. Prijave sprejemamo na tel. 040 794 536 (Mef) ali 041 584 056 (Jura) ter na elektronski naslov: _ drago.mislej@mandrac.si Zborno mesto je pri klubu (Veluščkova ulica) ob parkirišču Kamp o. Mediteran je Mediteran V četrtek se je na Kampu zgodil še zadnji koncert letošnjega, nekoliko spremenjenega Mediteran Festivala. Posamezne koncerte smo že “obdelali”, zato bomo tokrat podali nekakšno splošno oceno o uspehu in kvaliteti (kar ni vedno povezano) festivala. Otvoritveni koncert afričanov Konga Vibes je bil “stereotip” world music dogodka. Malawijci so izolskemu občinstvu predstavili svojo tradicionalno glasbo in očitno je bilo, da ta glasba Mediteranskemu občinstvu prija. Nadaljevalo se je z ruskimi skajevci Ru-sskaja. Učna ura angažiranja prisotne publike v kaj več, kot le pasivno in odtujeno spremljanje glasbenega dogodka. Russkaja so bili tako dobri, da so naslednji na vrsti, torej istrski Gustati, kar nekoliko zbledeli ob primerjavi. In kar škoda je tega, saj bi Gustati morali na papirju biti največja atrakcija letošnjega festivala. Pa saj ne, da niso bili dobri. Le preveč “navadni” ali šagrovski so bili. Mediteran festival pa je v vseh teh letih obstoja dokazal, da ni to nikakršna šagra, in da dobra volja je pogojena predvsem s kvalitetnim glasbenim dogodkom. V sredo so oder zasedli madžarski desert-rockerji The Great Bertholinis. To je bil edini od letošnjih bendov, ki ni imel predznaka plesnega benda. In verjetno tudi zato se je zbralo nekaj manj ljudi na trgu, a tisti, ki se niso ustrašili izredno zanimivih madžarov, so (edini primer letos) kar navalili v prve vrste. Izjemna skupina, ki povleče po ameriških Calexico, spominja na balkanske cirkusantske bende in črpa ideje pri Jeff Buckleyu. Festival so zaključili splitski kvazi hip-hoperji TBF, The Beat Fleet. In dejansko, edini razlog, da bi jih imeli za reperje, je nakladanje v rimah. Glasbeno smo doživeli učno uro, kako mora funky skupina zveneti, in očitno so TBF tudi na obali že kar priljubljeni, saj se ni manjkalo privržencev, ki so prepevali refrene. Inteligentna in ironična besedila pa samo še dodajo piko na i skupini, kijev procesu rušenja glasbenih meja tega zakrnelega in vase zagledanega žanra. Tokratnega Mediterana ne bi bilo brez podpore župana in podžupana Občine Izola ter brez domačih gostincev: Gostilne Istra, gostilne Ribič, gostilne Sidro, restavracije Parangal in pizzerie Gušt, ki so nastopajočim postregli tako, da jim še danes veselo kruli po želodcih, Belvedere pa je poskrbel za počitek. Tako, mirno lahko zatrdimo, da je letošnji Mediteran festival več kot uspel. Pritožb ni bilo, in po mestu ter ob šankih je bilo slišati pogovore tudi o skupinah, ki so razveseljevale ta julijski izolski teden, čez kakšen mesec pa še gledalce nacionalne televizije. (Chupa) Od kulture do umetnosti Vojko Aleksič razstavlja v Strunjanu V sredo, 1. avgusta ob 21.00 uri bodo v galeriji J| « \ Talasa Term Krka odprli razstavo slik akademskega slikarja Vojka Aleksiča, Postojnčana, ki je v letih med 1975 in 79 študiral slikarstvo na ALU v Ljubljani, kjer je opravil tudi podiplomski študij iz slikarstva. Poleg slikarstva se - ukvarja tudi z glasbo (Na lepem prijazni) ter animiranim filmom. Odhaja tudi Plesni kampus Remigio in njegova ^ 1 _ m 1 ■ i 1 ■ v HHH ™ digitalna Izola S ponedeljkovim izvrstnim zaključnim nastopom se je zaokrožil letošnji Plesni kampus, ki je ponudil spet veliko zanimivega in predvsem novega. V športni dvorani v Livadah že peto leto poteka plesni kampus, ki se ga udeležujejo številni mladi iz vse Slovenije ter tudi iz tujine. Letos je tu kar 220 sodelujočih, ki si v času od 11.- 23.7. izpopolnjujejo plesno in gledališko znanje. Pogovarjali smo se z izolsko plesalko Ingrid Radman, ki je letošnje leto poleg Vesne Stojnič, Tomaža Simatoviča in Tine Bačič ena od glavnih organizatorjev te plesne prireditve v Izoli. - Kakšen je namen plesnega kampusa v Izoli? - Glavni namen te šole je, da se slovenskim plesalcem predstavijo tuji koreografi in pedagogi in da slovenski ples postavimo na malo višji nivo. - Kaj kampus ponuja plesalcem? - Na voljo so delavnice, ki so namenjene plesalcem in igralcem v starosti od 8 do 50 let (in tudi več). Izobraževanj e poteka v številnih zvrsteh, to so Hip Hop, Jazz, Floor work, kontaktna improvizacija, Modern, balet, Gyrokinesis, Modern jazz, Modem, Latino aerobika, koreografska delavnica in gledališka improvizacija. - Kako pridete do kvalitetnih plesnih pedagogov? - Tomaž in jaz sva študirala v tujini in tam sva spoznala veliko plesnih učiteljev. Povabila sva jih, da pridejo na naš kampus v Izolo. Večinoma so to moji učitelji. Nekatere učitelje bomo drugo leto ponovno povabili k nam. - Na katere plesne učitelje ste letos še posebej ponosni? - To sta Selatin Kara iz Nemčije, ki uči Hip Hop in Jazz ter Jens Biedermann iz Svice, ki uči Floor work in kontaktno improvizacijo. Selatin Kara je svetovno uveljavljen plesalec, šolal se je na ameriških šolah »New York City Dance Sc-hool« in na »The Edge Performing Arts Centru« v Los Angelesu. Plesal je na svetovno znanih prireditvah kot so npr. Grammy’s Awards, MTV & VMA, plesal in koreografiral pa je tudi za številne medijske osebnosti in skupine kot so Steven Spielberg, Usher, Ricky Marin, Lenny Kravitz, Santana, Shakira itd. - Kako ste se predstavili širši javnosti? - Pripravili smo dva nastopa, prvi je bil že 16. 7. na Manziolijevem trgu v Izoli, drugega zaključnega pa smo imeli v ponedeljek 23. 7. na Kampi (Lonka, Trg Pri vratih). Predstavili smo vse plesne tehnike, ki smo se jih učili v tej šoli. Sodelujoči pa so prikazali znanje, ki so S si ga pridobili v delavnicah. Predstavili | so se tudi plesni pedagogi in odplesali plesne točke, ki so jih naštudirali v preteklem letu. - Letos ste zaključili svoje šolanje v Rotterdamu na Nizozemskem, kjer ste diplomirali na plesni akademiji Codarst. Kaj pomeni biti plesalec in učitelj v tujini? - V tujini so plesalci bolj cenjeni kot pri nas. Tudi zaslužek je boljši, standard je višji. - Kakšni so vaši načrti za prihodnje? - Drugo leto bom študij nadaljevala na Ekonomski fakulteti v Ljubljani na mednarodnem študiju managementa, svoje plesne aktivnosti pa sedaj težko napovem, a se bo že videlo. Barbara Pobrila V pritličju palače Manzioli je te dni odprta razstava fotografij domačega umetniškega fotografa Remigia Grižoniča. Pravzaprav gre za prvo samostojno razstavo tega avtorja, ki ga večina Izolanov verjetno bolj pozna kot mizarskega mojstra. Toda razstavljeni izolski utrinki so veliko več kot obrt. S fotografijo sem povezan od nekdaj. Že davnega leta 1963 sem si za celo vajeniško štipendijo kupil že drugi fotoaparat. Res pa je, da sem v času prihajanja digitalne fotografije nekaj časa miroval, ker sem se moral odločiti kam se bom usmeril: v analogno ali digitalno fotografijo. Kot se zdaj vidi, sem se odločil za digitalno. - V uredništvu je razlika v tehnikah opazna zato, ker smo prej imeli tri fotografije vsakega dogodka, zdaj pa jih imamo 300. - Tudi jaz se bojim, da bo prav zaradi tega padala kvaliteta posnetkov. Res pa je tudi to, da sem takrat, ko sem še snemal na film, varčeval s posnetki, potem pa mi je bilo včasih žal, da nisem naredil enega ali dveh več. Opažam pa tudi, da veliko manj posnetkov naredim tudi z digitalnim fotoaparatom, kadar uporabim stojalo. Ko snemaš iz roke posnetki kar letijo, ko rabiš stojalo pa jih je bistveno manj. - Digitalci verjetno nudijo več možnosti dodatne obdelave fotografije? - Mislim, da ni velike razlike. Tudi prej so sliko obdelovali, le da je to znal fotografski mojster v laboratoriju, zdaj pa to lahko počne vsak z računalnikom. Toda, tudi to je treba znati. - Ti si zelo izolski fotograf. - Izolski sem v več pogledih. Tudi rojen sem v Izoli, v vili Drioli nasproti nekdanjega kamnoloma. Potem smo živeli v San Simonu, dokler se nisem poročil. Poleg tega pa zdaj tudi razstavljam fotografije, ki so nastale v Izoli. Ne zgolj zato, ker je to moje mesto, ampak zato, ker dobro fotografijo lahko narediš povsod. Jaz pa sem se namerno odločil za Izolo. - Nastajajo tvoje fotografije slučajno ali po kakšnem planu? Slučajnosti ni. Kadarkoli pritisnem na sprožilec naredim to z nekim namenom. Jaz imam plan dela nekako narejen vnaprej in se po njem ravnam. Seveda ob upoštevanju vremena in vsega ostalega, kar je treba upoštevati pri fotografiranju. Ampak plan imam in imam ga tudi za naslednjo razstavo, ki bo kdovekdaj, na njej pa bom razstavil različne panorame našega mesta. Predvsem bom skušal narediti take fotografije, ki ne bodo enake razglednicam. - Kaj pa portreti? Nekaj jih že imam in za moj okus so nekateri kar uspeli. Iščem prave, tukaj rojene Izdane, vendar jih doslej še nimam dovolj. - Kako veš kdaj si naredil pravi posnetek - Kadar naredim pravi posnetek čutim, da mi gre skozi telo nekakšna energija in takrat si rečem, da je bilo za tisti dan dovolj. Da imam pravi posnetek. Tako mi je povedal tudi Ferucio Hrvatin, dolgoletni predsednik Fotografske zveze Slovenije, ki si je prišel ogledat to mojo razstavo in mi povedal, da je po vrsti fotografskih eksperimentov, ki jih je videl zadnje čase, ta v Manziolijevi palači res dobra, klasična fotografska razstava. - Kako pa obiskovalci spoznajo pravi posnetek? - Verjetno na enak način. Opazujem jih, ko gredo na ogled razstave. Ko vstopajo gredo z enim obrazom, ko gredo ven pa imajo čisto drugega. Verjamem, da se je tudi tebi zgodilo tako. (DM) Kulturniški smerokazi Četrtek, 26. julij 2007 Kino Odeon ob 19.00 -ŠREK 3 - Shrek the Third / Režija: Raman Hui, Chris Miller ob 21.00 - POLNO ALI PRAZNO - Režija in scenarij: Abolfazl Talili Petek, 27. julij 2007 Manziolijev trg - ob 21.00 LANGA Skupina deluje že od 1. 1997. Nastala je v romskem naselju Pušča pri Murski Soboti in je po ocenah poznavalcev najbolj avtentična ciganska akustična glasbena skupina v Sloveniji. Vabljeni! Kino Odeon ob 19.00 -ŠREK 3 - Shrek the Third / Režija: Raman Hui, Chris Miller ob 21.00- POLNO ALI PRAZNO - Režija in scenarij: Abolfazl Jalili Sobota, 28. julij 2007 Manziolijev trg - ob 21.00 CALEGARIA Gostja večera Hazemina Minka DJONLIČ, na harmoniki. Vstopnine ni! Kino Odeon ob 21.00 - POLNO ALI PRAZNO - Režija in scenarij: Abolfazl Jalili ob 19.00 -ŠREK 3 - Shrek the Third / Režija: Raman Hui, Chris Miller Nedelja, 29. julij 2007 Park Pietro Coppo -10.30 Kampo -19.30 POLETNA GLASBA Godba na pihala Loče Kino Odeon ob 19.00 -ŠREK 3 - Shrek the Third / Režija: Raman Hui, Chris Miller ob 21.00 - MOJE POLETJE LJUBEZNI - Režija: Pawel Pawlikowski Ponedeljek, 30. julij 2007 Kino Odeon ob 19.00 -ŠREK 3 - Shrek the Third / Režija: Raman Hui, Chris Miller ob 21.00 - MOJE POLETJE LJUBEZNI - Režija: Pawel Pawlikowski Torek, 31. julij 2007 Kino Odeon ob 19.00 -ŠREK 3 - Shrek the Third / Režija: Raman Hui, Chris Miller ob 21.00 - MOJE POLETJE LJUBEZNI - Režija: Pawel Pawlikowski Sreda, 1. avgust 2007 ob 21.00 Kino Odeon MOJE POLETJE LJUBEZNI - Režija: Pawel Pawlikowski Četrtek, 2. avgust 2007 Kino Odeon ob 21.00 - MOJA SLAVNA INDIJSKA NEVESTA Režija: Rajeev Virani LETALA S SIDROM V PORTOROŽU Pred dnevi je kot tematska priloga revije Življenje in tehnika izšla knjiga Srečka Gombača in Tomija Brezovca z naslovom Letala s sidrom in podnaslovom Hidroavijoni v portorožu in okolici. V prilogi, ki je že trinajsta po vrsti, avtorja obravnavata skoraj že povsem pozabljeno področje naše tehniške dediščine. Le redki namreč (še) vedo, da se je po L svetovni vojni v Portorožu začela letalska dejavnost, namenjena turističnim panoramskim poletom. Goste hotelov so na krajše oglede prevažali z nekaj odsluženimi vojaškimi hidroavioni. Bratje Cosulich (Kozulič), lastniki hotela Palače in majhnega letalskega oporišča v portoroškem zalivu Bernardin, so ustanovili podjetje SISA, ki naj bi se ukvarjalo z letalskimi storitvami. Začeli so s šolo za pilote, kmalu pa so v sklopu ladjedelnice v italijanskem Tržiču (Monfalconu), katere lastniki so bili, vzpostavili tudi novo dejavnost - proizvodnjo letal CANT. Izdelali so jih čez 1600 in prav letala te tovarne so bila jedro portoroške »eskadrilje«. Hidroavioni so v letih pred 2. svetovno vojno vedno bolj izgubljali pomen v korist klasičnih letal. Tako je, potem ko so izšolali stotine pilotov in opravili tisoče ur letenja, počasi zamrla . tudi dejavnost hidroplanskega oporišča v Portorožu. Od njega se je do danes ohranilo le nekaj jeklenih tirnic za prevoz letal z morja v hangarje na kopnem. Knjiga je plod večletnega raziskovalnega dela; “ avtorja sta pri njenem pisanju uporabila številne tuje in domače vire, pomemben poudarek pa je tudi na zanimivem fotografskem gradivu, ki precej pripomore k pripovednosti in zgodovinski verodostojnosti knjige ter njeni zanimivosti. Matej Pavlič NOVA GALERIJA - ATELJE V KOPRSKI ULICI razstavlja umetnica Mira Ličen Krmpotič galerija INSULA SMREKARJEVA 20 IZOLA, tel. 05 / 641 53 03 20 let GALERIJE INSULA Galeriji Sqart« Koper razstava »grafične sekcije« Galerija Insula razstava Boris Benčič, Viktor Birsa, Luciano Kleva, Ljerka Kovač, Bojan Štokelj, Jože Pohlen, Arelena Beba Zakonjšek Galerija Gasspar v Piranu razstava članov DLU Insula (2. del) Pretorska palača v Kopru razstava članov DLU Insula (3. del) Palača Manzioli Razstava fotografij Remigio Grizomc idS^MpsaìtBiBGmtkaS RazstavaGENIUS LOCHERÀ 2006 Trajanje razstave: 30. 6. - 9. 9. 2007 ■ Galerija Alga / Kristanov trg 1 18. MEDNARODNI SLIKARSKI EX-TEMPORE Izoia 2007 V počastitev 100-letnice rojstva umetnika Lojzeta Spacala razstave mozaikov, tapiserij inlikovne ladijske opreme _____ Galerija Loža Koper /^Mestna galerija Piran ■S1*'" ■ —----- Pirografije Zdravka Kuhte v Mestni knjižnici V Mestni knjižnici so na ogled pirografije Zdravka Kuhte, nekdanjega ribiča, ki je v zadnjem času postal pravi mojster tega umetniškega izraza. Daljši pogovor, ki ga je z njim pripravila Špela Pahor, bomo objavili v naslednjem Mandraču, tokrat pa za pokušino le nekaj izvlečkov iz pogovora. Rojen si leta 1956 v Kopru. Živeli ste v Piranu, kjer si najprej hodil v vrtec in kasneje v osnovno šolo. Po končani osnovni šoli si se vpisal na gimnazijo in kasneje v pomorsko šolo. Potem si bil pri vojakih. Leta dvaindevetdeset si zapustil Piran. Potem te je pot vodila skoraj po vsej Sloveniji, eno leto si bil tudi v samostanu v Stični. Vedno si rad bral in kmalu si začel tudi pisati prozo. Nekaj tvojih krajših prispevkov je bilo objavljenih v več priznanih slovenskih literarnih revijah. Veliko si pisal o ribištvu, saj si ob morju preživel otroštvo, veliko let pa si se preživljal z ribilovom in šivanjem mrež. Poleg pisanja tudi igraš na kitaro, rad se sprehajaš, si ljubitelj živali in strasten bralec, začel pa si se ukvarjati tudi s pirografi]o. Nam lahko poveš kaj o tem? Zdravko: Pred leti sem bil priča, ko je neki tip v bolnici izdeloval - krasil lesene krožnike s pirografom. Rob krožnika je poslikal z različnimi ornamenti, dno pa je uporabil za kakšno preprosto sliko. Bilo mi je zelo všeč in zelo me je pritegnilo njegovo delo. Ze takrat sem si dejal, da bom nekega dne tudi sam poskusil kaj takšnega. Vendar je to delo vse prej kot zabava ali hobi! Ure in ure presediš za mizo in delaš, a na koncu »nimaš kaj pokazati«. Hočem poudariti, da je potrebno veliko časa in vztrajnosti za kvaliteten izdelek. Do zdaj sem največ napravil podob divjih živali, tako je naneslo, ker sem dobil naročilo od tukajšnjega Lovskega društva. Kar sejim je zdelo sprejemljivo so odkupili, ostalo je na razstavi v knjižnici. Zdaj zaenkrat ne počnem več tega, sem se nekako naveličal. Reciva, da sem si vzel malo predaha. Toliko o tej »moji umetnosti«. Razstava v izolski mestni knjižnici je na ogled do 1. septembra, obiskovalci knjižnice pa slike lahko tudi rezervirajo. Špela Pahor Življenje ni preprosta stvar Nisem spovednik ampak le napovedovalec prihodnosti Izolan, Valter Gajzer Aleks, je po poklicu frizer. In čeprav ga mnogi hvalijo tudi v tem poklicu je javnosti bolj znan kot vedeževalec. Za vsak slučaj ga o usodi Mandrača nismo vprašali - Koliko Izolanov sploh ve, da se ukvarjaš z napovedovanjem prihodnosti? - Jaz mislim, da vedo vsi, ampak to je seveda moj občutek. Poznajo me namreč tudi po vsej Sloveniji in na Hrvaškem ter v sosednji Italiji. - Začel si zelo zgodaj. - Začel sem se ukvarjati s tem že pri 15-tih letih, najprej v strahu ker nisem vedel kam bo vse to pripeljalo, ampak dokaj hitro sem spoznal ta svet in zdaj to počnem že dvanajsto leto. Začelo pa se je tako, da sem dobil karte za vedeževanje in kmalu začutil, da so nekako v meni. Z malo truda sem lahko ustvarjal velike podobe, vendar tudi v tem primeru brez izobraževanja ne gre. Zato sem se začel izobraževati na posebnih tečajih in seminarjih. Moram pa povedati, da če tega nimaš v sebi ti seminarji ne dajo pravzaprav nič, oziroma ne dobiš pravih odgovorov. - To je tvoja služba. - Da, to je moja druga služba, vendar takšna, ki terja veliko časa, veliko napora in veliko odgovornosti. Ni namreč lahko ljudem nekaj napovedovati, saj pri njih lahko izzo-veš zelo različne reakcije, od strahu do prevelikega optimizma. Žal so ljudje raje črnogledi kot optimisti, zato je to napovedovanje še toliko težje. - Treba je biti nekakšen psiholog. Najprej moraš sam sebe dobro poznati in se spoštovati, da lahko pomagaš drugim. Včasih ljudje mislijo, da potrebujejo vedeževanje pa ugotovim, da v resnici potrebujejo le pogovor ali nasvet kako rešiti njihovo težavo. Ni lepše nagrade, kot če na koncu človek odide od mene z bremenom manj ali z nasmehom več kot ob prihodu. - Prihajajo ljudje po dobre ali po slabe napovedi? - So ljudje, ki imajo zelo veliko težav in so takšni, ki jih sploh nimajo. Večina pa se ukvarja predvsem s tem, kaj bodo drugi mislili o njih ne pa s tem, kaj v resnici doživljajo. Vsem svetujem, naj sebe ne ocenjujejo zaradi drugih, ker na ta način sebe zanemarjajo, saj na ta način delajo uslugo drugim in ne sebi. Šele ko človek spozna in spoštuje sebe lahko računa na uspeh in srečo v življenju. - Prihaja več žensk ali moških? Odkrito moram priznati, da je zadnja leta moških bistveno več. Celo v razmerju 70:30. V glavnem gre za moške stare od 20 do 26 let. Pri teh mladih ljudeh je seveda največ vprašanj v zvezi z ljubeznijo, pri tistih nad 30 let pa gre za že bolj obče cilje. Vendar se zadnje čase že čuti, da se trend vrača na standardnih 50:50. - Kakšne tehnike uporabljaš? - Začenjam s sestavo lastne nume-rološke številke, ki jo dobim iz datuma rojstva. Na osnovi te številke preidemo na karte in njihovo razlago. Najprej ustvarim splošno sliko in potem grem na posamične elemente človekovega bivanja. Preden dam kakšen odgovor seveda temeljito premislim kako ga bom podal. Ne dovolim spovedovanja ljudi, saj me sploh ne zanima, kaj so imeli pred tem. Mene ne zanimata niti preteklost niti sedanjost človeka, ki je pred mano. Zanima me samo njegova prihodnost. Povem tudi najslabše stvari, čeprav etika tega ne dopušča, ampak to naredim zato, ker ljudje danes želijo vedeti vse. Še nedolgo tega je veljalo, „ne povejte mi vsega". Danes želijo vedeti vse. Danes so ljudje dosti bolj samozavestni kot so bili včasih. Naivnih, ki upajo, da bodo drugi ali da bo kaj drugega rešilo njihov problem, je vse manj. - Se obiskovalci vračajo? - Ni se še zgodilo, da se ne bi čez čas vrnili nazaj. In takrat običajno pripeljejo še koga s seboj, kar mi je dokaz, da dobro počnem ta posel. Delam v Luciji in doma, tukaj v Izoli, včasih grem tudi k stranki na dom, imam pa pravilo, da sprejemam samo po enega obiskovalca, čeprav nekateri pridejo kar s celimi družinami. V enem takem primeru so si namreč med seboj izmenjevali vse informacije in to seveda zmanjša uspeh napovedovanja prihodnosti. (ur) Tako je gorela Kanegri Nekaj namesto potopisa Izolski pozdrav soncu Nedeljsko jutro ob sprehajalni poti, takoimenovani lungomare. Kosmati prijatelj si je zaželel trave pa sva šla. Najprej mimo marine, ki je delovala dokaj umirjeno, na plaži upokojencev pa sem že srečal možakarja, ki tam navsezgodaj pospravlja tisto, kar je nanesla noč. Ob zidu sta zaspala dva mladca, ki nista zmogla poti do doma in sonce je že dobro lizalo njuni, na pol goli telesi. Potem pa je bilo z vsakim korakom miru manj. Plaža v Simonovem zalivu se že polni. Prihajajo družine obložene z vsem in še čim zraven, druge pa se pravkar prebujajo v spalnih vrečah, ki so jih preprosto razgrnili pod drevesa na robu kopališča. Morda so prišli tako zgodaj, da bodo prvi, ali pa so tam ostali kar od včeraj, da ne bi ostali brez sence tik ob plaži. Sledi nekaj korakov tišine, potem pa se zaslišijo znani elektronski udarci izpod Belvederja. Tam so očitno tisti, ki še niso šli spat. In veliko jih je. Pogumno se s kosmatincem odpraviva navkreber in opazujeva mladce, ki na zidku mirno rišejo bele črtice na praznih ovitkih CD plošč in opazujeva tetovirane, bildane srednjeletnike v družbi rosnih mladenk. Seveda ni težko ugotoviti, kaj jih združuje. Težko pa se je sprijazniti z mislijo, da je to postal legalen način obnašanja pri nas. Jutro je postajalo vse bolj vroče, plaža je bila že nabito polna počitkaželjnih nekopalcev, parkirišče še bolj nabito avtomobilov, vmes pa študent, ki se mi zdi bolj dijak kot študent. Menda je v isti osebi parkiriščnik, redar, čistilec in verjetno celo varnostnik, saj debeli sledovi pnevmatik na parkirišču kažejo, da tam ni ravno oaza miru. Tudi sicer o kakšnem posebnem miru ni govora, saj je glasbe dovolj in preveč, ampak poletje je pač tak čas in naj jim bo oproščeno. Ob poti navkreber srečujem množico konzerv in praznih ter polpraznih steklenic ter avtomobile, ki kar rinejo v dolino, čeprav tam ni več prostora niti za obračanje. Mladi iz kabrioleta, ki čaka na vstop v raj povejo, da prihajajo iz Ankarana, kjer so imeli veliko zabavo. Prejšnji teden so prišli sem po podobni zabavi v Kopru, za naslednjo nedeljo že napovedujejo svoj prihod iz Gaviolija ali koprske noči, kakor bo pač naneslo. Na Belvederju srečam prve prave turiste, ki me sprašujejo če je to prava pot za plažo. Povem jim, da je, a jim ne priporočam odhoda tja, ampak jih napotim na divjo plažo k belim skalam. Pa mi povejo, da so tam bili včeraj in da je bilo enostavno preveč ljudi, premalo plaže, preveč smeti in premalo smetnjakov. Tako poučen se odpravim proti rdeči hiši in glej ga vraga, tudi tam je že živo kot za prvi maj. Avtomobili vseh mogočih registracij stojijo ob cesti in nadaljujejo nedokončano delo te noči. Zavijem levo, nekako spravim najboljšega prijatelja in sebe čez cesto proti Strunjanu in se usmerim proti Parencani. Iz tunela privihra jutranji kolesar a je v primerjavi z vsem kar sva že doživela prav blagohotno prijazen, tako, da ga celo pozdravim. Skozi hladen tunel se sprehodiva do Jagodja, pogledava proti zelenim vinogradom Ricorva in se odpraviva v mesto, ki je tam pri Šparu pravkar začelo vreti. (J. W.) Vest, ki sodi k tistemu zgoraj K zgornjemu zapisu našega literarno navdahnjenega bralca dodajamo še obvestilo, ki smo ga prejeli iz koprske policijske uprave. V soboto, 21. julija 2007 v večernih urah, so policisti Policijske postaje Koper opravljali dela in naloge na parkirišču pri Sveti Katarini v Ankaranu, kjer je bil “rave party”. Pri tem so opazili skupino treh mlajših fantov, ki so iz papirja “snifali” bel prah. Posumili so, da fantje uživajo prepovedano drogo, zato so izvedli postopek in opravili varnostni pregled oseb. Pri varnostnem pregledu je policist pri 19 letnem fantu našel PVC vrečko, v kateri je bilo skupno 83 tabletk, bele barve, v obliki srčkov. Ugotovili smo, da gre za prepovedano drogo “exstasy". Prav tako je policist našel in zasegel še aluminijasto folijo, v kateri je bila bela prašnata snov, za katero se je prav tako ugotovilo, da gre za prepovedano drogo amfetamin. Osumljenemu 19 letniku so policisti odvzeli prostost ter v nadaljevanju postopka ugotovili, da sta še dva fanta, in sicer 19 in 21 letnik, osumljena storitve kaznivega dejanja Neupravičene proizvodnje in prometa z zgoraj navedenimi prepovedanimi drogami. Pri osumljencih so policisti na podlagi odredbe sodišča opravili hišne preiskave ter jih po končanem postopku izpustili na prostost. Zoper mladostnike bo na Okrožno državno tožilstvo v Kopru podana kazenska ovadba, saj je bilo ugotoviljeno, da so drogo nameravali prodati ostalim udeležencem omenjene zabave. Razglašena je velika požarna ogroženost Z 21.07.2007 je Uprava RS za zaščito in reševanje razglasila veliko požarno ogroženost na področju Krasa, Brkinov in Obale. To pomeni, da je prepovedano kurjenje in uporaba odprtega ognja na prostem, prepovedano je tudi odmetavanje predmetov in snovi, ki bi lahko zanetile ogenj. TlK PRED KONCEM KRIMINALNE Srake kradejo vse živo Nekaj je domačih, prišle pa so tudi selivke. Nenehno se potikajo naokrog, opazujejo ljudi in njihovo lastnino, stanovanja in še posebej torbice, nahrbtnike in podobne stvari, ki jih nosimo s seboj na kopališče. Ene so tam, druge pa medtem brskajo po hotelskih sobah in preverjajo, ali ste kaj morda pustili nezavarovanega na balkonu in podobno. Skratka, srake so povsod, kradejo in se veselijo dobre turistične sezone. Da jim gre kar v redu pričajo tudi naslednje policijske zabeležke. Morda Agatha Christie ve, kdo je izmaknil GSM? Občan je naznanil, da je v enem izmed lokalov v Izoli na mizi pozabil GSM znamke Motorola, tip UMTS na preklop, temno modre barve, s srebrno obrobo. Ko se je vrnil v lokal, GSM-a ni bilo več, ter prav tako noben od gostov ni videl kdo bi ga lahko vzel. Lastnik GSM-ja je oškodovan za cca. 350 EUR-ov. Zgodbe s plaže... Na plaži je neznani storilec ukradel nahrbtnik kopalca, v katerem je imel GSM Samsung D900 črne barve, sončna očala, razne osebne dokumente in 50 EUR-ov. Sledi kazenska ovadba. Še en neznani storilec je izkoristil trenutek nepazljivosti kopalke in ji ukradel nahrbtnik znamke Puma, v katerem je imela garderobo in moško ročno uro. Tretji neznanec pa je popoldan na izolski plaži ukradel nahrbtnik, v katerem sta imeli lastnici svoje stvari. V nahrbtniku sta bili denarnici obeh oškodovank z osebnimi dokumenti in bančnimi karticami ter njuna mobitela (Samsung in Motorolla). In zgodbe s parkirišča Neznani storilec je tekom noči vlomil v osebni avtomobil in iz vozila izvršil tatvino avtoradia znamke AIWA, ter nahrbtnik z oblačili. Lastnika je oškodoval za cca. 100 EUR-ov. Enako se je zgodilo lastnici vozila parkiranega na parkirnem prostoru. Ko je prišla do vozila, je opazila, da je razbito prednje steklo. Na kraju je bilo ugotovljeno, da je neznani storilec steklo razbil, ter z roko segel v notranjost vozila in izpod sedeža izvršil še original zapakiran avtoradio znamke SONY. Lastnico je oškodoval za cca. 100 EUR-ov. Zaplenil je torbo V Strunjanu nad klifom je prav tako neznani storilec na prednjih desnih vratih razbil steklo in iz vozila izvršil tatvino torbe, v kateri je bil GSM, nekaj denarja in razni dokumenti. Nepridiprav je lastnika oškodoval za cca. 300 EUR-ov. Ko je žeja hujša od lakote Nenasiten neznani storilec je vlomil v enega izmed lokalov v Izoli, kjer si je v kuhinji postregel z salamo in pustil teči vodo, tako da je le-ta poplavila celotni prostor. Začetek je vedno najtežji Na parkirišču v bližini ladjedelnice je neznani storilec najprej poskušal vlomiti v en avtomobil, kar pa mu ni uspelo, saj je na vratih povzročil le škodo, zato pa mu je to uspelo v drugi avtomobil, in to tako, da je razbil steklo šele potem, ko mu ni uspelo avtomobila odpreti na silo. Iz avtomobila je ukradel le ploščici avtoradia. Nastala škoda na vratih je večja, kot so vredni predmeti, ki si jih je neznanec storilec poskušal prisvojiti. Po sledeh sodeč je storilec »šele na začetku svoje kariere«. Za kapučin pa bo Neznanci so v zadnjih 24 urah na gradbišču v Izoli vlomili v dva kavna aparata. Da so prišli do kavnih aparatov, so najprej vlomili vhodna vrata v objekt. Iz obeh aparatov je ukraden dnevni izkupiček. Sam svoj mojster Pri kontroli prometa je patrulja ustavila voznika osebnega avtomobila. Pri pregledu vozniškega dovoljenja, je bilo ugotovljeno, da je voznik sam na njem popravil datum veljavnosti. Vozniško dovoljenje mu je bilo zaseženo in zoper njega podana kazenska ovadba za ponarejanje listin. Nič kaj počitniško Iz enega izmed avtokampov je občanka sporočila, da ji nagaja mož. Patrulja je ugotovila nasprotno: vzrok za nesoglasja je bilo njeno psihofizično stanje in obnašanje, oziroma kršitev javnega reda in miru. Izdan ji je bil plačilni nalog, ki pa očitno ni zalegel, saj smo o isti kršitvi iste ženske bili obveščeni nekoliko kasneje. Ker ni kazalo, da bi s prekrškom končala, je bilo odrejeno pridržanje Šele učil se je parkirati Na parkirnem prostoru je voznik osebnega avtomobila trčil v parkirano vozilo in s kraja odpeljal, ne da bi oškodovancu nudil svoje podatke. Dogodek je videla priča, ki si je zapisala reg. številko povzročitelja. Bil je takoj izsleden in izdan mu je posebni plačilni nalog, ter še obdolžilni predlog, saj voznik ne poseduje vozniškega dovoljenja. Zadeva ne bo poceni. Kar lep dosežek OKC je obvestil policiste, da je na Belvederiu prišlo do prometne nesreče. Patrulja je povzročitelju zaradi vidnih znakov opitosti odredila preizkus alkoholiziranosti. Rezultat 1.07 mg/ L Zadeva vsekakor ne bo poceni. Drugi udeleženec ni imel alkohola v izdihanem zraku. Ni posluha za after party OKC je poslal patruljo na parkirni prostor Belvederske plaže, kjer poslušajo glasbo iz vozila in s tem motijo okolico. Patrulja je izsledila poslušalca glasbe, ter mu izdala plačilni nalog po zakonu javnega reda in miru. Kaj pa na to pravi čevljar? Na Pittonijevi ulici prišlo do povoženja peške. Patrulja je na kraju ugotovila, da je voznica osebnega avtomobila na prehodu za pešce s kolesom trčila v peto čevlja peške. Peška je bila odpeljana v izolsko splošno bolnišnico na pregled. Po prejemu dokumentacije iz bolnišnice sledijo ustrezni ukrepi. POLICIJA OPOZARJA KOPALCE NA PLAŽAH Izolski policisti ob analiziranju večine kaznivih dejanj ugotavljajo, da se lastniki nič kaj samozaščitno ne obnašajo kljub vsesplošnemu svetovanju in opozarjanju na možnost tatvin. Ob tem naj dodamo informacijo, da so pred mestno plažo v Kopru postavili plakate s preventivno vsebino, obiskovalnecem plaže pa pričeli deliti letake s preventivno vsebino “SKUPAJ ZA VEČJO VARNOST”. Policijska postaja Koper, Komunala Koper in Mestna občina Koper so skupaj izdelale letake s preventivno vsebino oziroma opozorili, naj ljudje ne nosijo s seboj na plažo vrednejših predmetov in večje vsote denarja, naj denarja ne puščajo v oblačilih in na vidnih mestih, naj nadzirajo svoje predmete in naj si, če je le mogoče, čim bolj zapomnijo osebe, za katere sumijo, da bi lahko izvršile tatvino ter nemudoma obvestijo policijo, če do tatvine pride. Dogovorili so se tudi, da bodo v prihodnje vodja kopališča in reševalci iz vode večkrat na dan po megafonu opozorili kopalce naj pazijo na svoje stvari. Preventivni projekt, ki se je pričel z delitvijo zloženk in glasnimi opozorili danes na mestni plaži v Kopru, bodo v naslednjem tednu razširili tudi na druge plaže na slovenski obali, hkrati pa opozarjajo, da največ lahko storimo prav sami, in sicer tako, da poskrbimo za svojo lastnino. MALI OGLASI Nepremičnine • Dve študentki 1. letnika pedagoške fakultete, urejeni, nekadilki, iščeva manjše stanovanje v okolici Kopra, inf: 031/547 042 ali 051/243 959 • Sobo oddam študentoma - nekadilcema. Informacije: 051 672 160 • V Izoli ali okolici najamem garsonjero za daljše obdobje, tel 040 701 108 • Zamenjam enosobno stanovanje (40 m2) Ljubljana - Vič, za enako ali garsonjero v Izoli. Tel.: 051 341 727 • Kupim garažo v Izoli. Tel. 041 488 346 • Uslužbenka srednjih let išče v Izoli ali njeni okolici skromno garsonjero ali enosobno stanovanje za daljši čas. Tel.: 031/598 633 Vozila • Prodam OA Fiat Tempra 1.6 SX. Registrirana do 2.7.2008 Inf.: 040 523 010 • Motor “chopper” Kimko 125, prevoženih 15.000 km, zelo dobro ohranjen, nove pnevmatike, črne barve, prodam za 1.000 Eur. Ogled je možen v Izoli po dogovoru. Informacije: 041 584 056 Delo • Ponujamo delo za pomožna dela v knjigovodskem servisu v Izoli. Za informacije po 17 uri na tel.: 041/778606 • Bife Sonček v Ljubljanski ulici išče natakarico. Delo v eni izmeni, tel.: 040 888 518 • Ponujam delo v strežbi in pomoč v pizzeriji za daljše obdobje. 041 827 039 • Pizzeria na obali zaposli izkušenega picopeka. Tel.: 041 566 751 • Pomoč v hiši in okoli nje iščem, tel. 031 599 650 • Nudim inštrukcije matematike za osnovne in srednje šole Gsm: 041 287 425 • Inštruiram slovenščino, italijanščino in angleščino na vseh stopnjah. Tel.: 040 245 683 • Nudim pomoč in varstvo otrokom, tudi takšnim s posebnimi potrebami. Pokličite na GSM 041 856 855 • Starejšim nudim pomoč na domu Tel.: 041 233 451 • Za skromno nadomestilo nudim pomoč pri čiščenju in pomoč starejšim ljudem pri vsakdanjih opravilih. Tel.: 051 251 211 • Starejšim obolelim ter drugim , nudim pomoč in oskrbo Tel 040 701 108 Razno • Klena, kraška drva PRODAJAM, tel 040 342 200 • Prodam čisto nov mobitel mobi čuk SAGEM, za 85 evrov. Inf: 031 203 782. • Prodam: kontakt gsm:031381759; 2x rolerji roces št. 39/37 za 45 eur ; tiskalnik hp deskjet 670c za 30 eur ; kolo Mistral rdeče primerno za otroke do 12 let polno vzmeteno za 150 eur; kolo Mistral srebrne barve za otroke do 12 let sprednji mortizer za 150 Eur • Prodamo nov lesen čoln, dolžine 4,85 m z izvenkrmnim motorjem in opremo. Cena po dogovoru, tel 6414 404 ali 031 885 426 • Voziček Chicco, moder karo z ravno strehico prodam (10 EUR); Dvopostelno posteljo 160xl90cm, masiva bukev, brez visokih stranic, razstavljena prodam za 100 EUR; Chicco stolček, na štirih kolesih, moder karo, mizica, nagib stolčka tri variante, nastavljiva višina, prvi lastnik, lepo ohranjen za 40 EUR; Montainbike skoraj nov za otroka do velikosti 160 cm metalne barve za 60 EUR; Novo WC školko Dolomite podarimo, tel 031 505 237 • Prodamo otroško sobo italijanskega proizvajalca v beli barvi. Sestavljena je iz omare, komode, povijalne mize, raztegljive postelje z jogijem velikosti 120 x 70 cm (160 x 70 cm) in zaboj za igrače. Tel.: 041 860 393. Poslovalnica Izola Trg Republike 3, Izola Tel.: 663 06 00 X;^., MI R O IMi. D ^ Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Kampo postaja osrednje izolsko stičišče Ime Kampa se počasi prijemlje trga na spodnjih fotografijah. Trga, ki je po odstranitvi prodajnih šotorov postal priljubljeno zbirališče turistov in Izolanov. Sredi prejšnjega tedna so tam zabavali gostje Mediteran festivala, konec tedna so se tam srečali karateisti, udeleženci mednarodnega seminarja in jadralci, udeleženci tradicionalnih Olimpie Games, v ponedeljek pa je sprejel otvoritveno slovesnost univerzitenega malonogometnega evropskega prvenstva in takoj zatem še nastop udeležencev Plesnega kampusa. Kampa je pravi kraj za take stvari. Da bi jih le bilo še veliko. Tabor so najprej preverili veterani Tudi letos bodo izolski taborniki odšli na tradicionalno taborjenje v Loki pri Taboru na Štajerskem. Letos so tabor postavili in preverili nekdanji aktivni člani, sedanji klubovci, ki pač imajo najraje takšen način preživljanja dopusta. Med udeleženci je bilo tudi tokrat cel kup znanih Izolanov, ki so se o taboru zelo pohvalno izrazili, o odojku na ražnju in o večernih sprehodih in zabavah pa tudi. Zdaj se na taborjenje odpravljajo mladi in predvsem aktivni izolski taborniki, tako da bo letos taborilo skupaj več kot 150 tabornikov, (foto Eva Slekovec). Na spodnji fotografiji pa je skoraj odprt pavilijon v parku Pietro Coppo. Tako-le, estetsko racionalno lahko rečemo, da zdaj vodnjak z vodometom dejansko “fa škifo”. Župan pa si ga, kljub nagovarjanju urednika tega časopisa, ne upa odstraniti in postaviti novega. Škoda. Foto nagradna akcija: Pritisni jo! Prve fotografije so že prispele do uredništva. Očitno vam fotografiranje ne dela težav, malo več pa tema tega meseca (Izolski pasji dnevi). Kljub temu so nekateri posnetki res dobri, a ker akcija traja do konca meseca še enkrat vabimo, da vaš zanimiv posnetek pošljete po elektronski pošti na naslov miroart@siol. net ali ga prinesite osebno v laboratorij Art foto v Drevoredu 1. maja 4A. Tam bodo vsakemu sodelujočemu v akciji brezplačno razvili tri fotografije s katerimi boste sodelovali na “tekmovanju”. Prvi izbor in nagrajevanje bomo opravili 31. julija, zato pohitite. Za konec pa še najlepše: Nagrade za najboljše fotografije (po izboru strokovnjakov) bosta prispevala Mandrač in veleprodajno podjetje Bora d.o.o. Naslov tokratne fotografije je: Pasji dnevi izolskega vlakca m i d I