V središču Ptuj • Izredna seja: tresla se je gora, rodila se ni niti miš
O Strani 6 in 7
V
Štajerski
Aktualno Ptuj • Sprememba načrta: lokal v Ljudskem vrtu bo postavila občina
O Stran 3
Ptuj, petek, 9. julija 2021
Letnik LXXIV • št. 52 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR
JESSICA ALBA
Plavala jer še preden je shodila!
Ptuj, Gerečja vas • Začetek sojenja Silvu Drevenšku za trojni umor
Postopkovni triki že na predobravnavnem naroku
Silvo Drevenšek, kije lani na božič na okruten način vzel življenje svoji nekdanji partnerici in njenim staršem, je ta teden sedel na zatožno klop Okrožnega sodišča na Ptuju. Pričetek sojenja je spremljalo veliko medijsko zanimanje, v razpravni dvorani je bil tudi brat oziroma sin pokojnih Miha Lešnik.
Več na strani 3.
Aktualno Videm, Slovenija •
Kje visijo največje slovenske zastave
O Stran 3
Podjetništvo Prlekija • Carthago ustvaril 217 milijonov evrov prihodkov
O Stran 5
Kmetijstvo Podravje •
Mlekarska zadruga prebila magično mejo 30 milijonov evrov prometa
O Stran 8
Kronika Ljutomer •
Inšpektorji pri reji prašičev niso ugotovili večjih nepravilnosti
O Stran 12
100 podpisnikov proti rušitvi
„Kdo bo prevzel odgovornost ||||| za žrtve, če se Koteks podre?"
Ptujska noč •
Zabavo bodo spet organizirali kar gostinci sami
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE

h
EGA TEDNIKA!
Ob i sklenitvi naročniškega razmerja boste lahko vse poletne sobote brezplačno uživali na morju!

Štajerski TEDNIK
Simonov zaliv



Več v notranjosti časopisa.
Foto: MZ
2 Štajerski
Aktualno
torek • 13. julija 2021
Dornava • Obisk gospodarskega ministra Počivalška
Obnova gradov smiselna, če bodo dajali denar
Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek se je v okviru vladnega obiska v Podravju konec junija mudil v občini Dornava. Najprej seje srečal s podjetniki, nato pa je zelo na kratko obiskal dvorec, čeprav bi si domačini nedvomno želeli več časa, da bi mu podrobneje predstavili vse svoje ideje o obnovi in prihodnosti nekoč slovitega baročnega poslopja.
Pred ogledom gradu; z leve dornauski župan Janko Merc, gospodarski minister Zdravko Počivalšek, skrbnika gradu Mirko in Irena Cigula ter občinski svetnik Matej Zorko
Skrbnika dvorca Irena in Mirko Cirgula, župan Janko Merc in občinski svetnik Matej Zorko so ministru in delegaciji predstavili ideje za oživitev dogajanja v gradu. V delovni skupini za dvorec menijo, da bi grad obnavljali in oživljali postopoma. Zaenkrat upajo na obnovo oranžerije in kapele. V dvorcu bi lahko gojili citruse, po katerih je bil ta v zgodovini že poznan, menita Cigulova. Povezali bi se z nekdanjimi lastniki gradu, družino Attems, uredili vrt in park ter okoli tega začeli neko novo zgodbo. Za prve oglede in obiskovalce bi morda bilo dovolj. Cigulova je predlagala, da bi gospodarsko ministrstvo lahko pripomoglo s kakšnim zagonskim kapitalom.
Brez romantičnih očal
Čeprav so ideje o postopni obnovi dvorca z okolico brez dvoma dobronamerne, pa je vendarle vprašljivo, ali bi takšen pristop rešil vedno bolj propadajoče poslopje. Dejstvo je namreč, da zgolj delne obnove gradov, ki jih je po Sloveniji in v samem Spodnjem Podravju ogromno, ne prinašajo prave rešitve.
V tem kontekstu je možno razumeti odgovor gospodarskega ministra Počivalška, ki je dal jasno vedeti, da glede vlaganj v gradove ne goji neke romantike in na oživljanje gradu gleda izključno skozi ekonomska očala. Poudaril je, da se mora vedeti, kdo bo grad upravljal, iz katerega vira bi financirali obnovo in kakšen posel peljati, da se bo zgodba finančno pokrivala. „Ker sem gospodarski minister, je moj miselni proces usmerjen v to, da razmišljam, kako bi v nekem trajno gospodarskem smislu lahko gradove kot kulturnozgodovinske bisere uporabili za gospodarsko dejavnost. Za Dornavo mi je šinila ideja, da bi se dalo dvorec z obnovo razviti v butično točko za večdnevno turistično bivanje. Ne glede na to, da je objekt v osnovni zavarovan in vzdrževan, bo iz leta v leto propadal, če relativno hitro ne bomo našli dejavnosti, ki mu bo omogočala gospodarsko preživetje. Dornavčani so mi predstavili primer dobre prekse iz Avstrije, morda bi kdaj bilo dobro tudi kaj kopirati. V nobenem primeru nisem za statičen oziroma konzervativni pristop, da se v gradu ne bi smelo nič narediti. Pripravljeni smo podpreti vsak projekt, ki bo imel ekonomske cilje in jih je možno realizirati.«
Naj se občina in kulturno ministrstvo dogovorita o vsebini in realizaciji
Ob tem je Počivalšek prst uperil na občino in lastnika: »Menim, da je ključno, da se morata lokalna skupnost in lastnik, torej ministrstvo za kulturo, odločiti, kakšna bi bila vsebina. Ko bomo prišli do vsebine, je treba najti akterje, ki bodo to realizirali. To, da bomo vsi vsak po malem investirali, po mojem mnenju ne bo dalo rezultata."
Iz ministrovih besed in njegove nezainteresiranosti poslušati ideje domačinov o oživljanju dvorca je bilo razumeti, kot da obnovi ni najbolj naklonjen. „Imajo našo podporo za vsako gospodarsko aktivnost, ki bo celovito rešila vprašanje gradu. Nihče in nikjer - pa ne samo na kulturnem področju - ne more računati na našo podporo v smislu, da bomo dali denar, ne da bi vedeli, kaj in kdaj bo narejeno. Povsod po Sloveniji se za projekte, ki 'pijejo vodo', imajo cilj in podlago, najdejo sredstva," je pojasnil.
Mojca Zemljarič
Ptuj • Na Ptujsko noč bo tržnica samevala
Zabavo bodo spet organizirali kar gostinci sami
Že lani zaradi ukrepov, povezanih z obvladovanjem epidemije, Mestna občina Ptuj oziroma Zavod za turizem Ptuj nista organizirala Ptujske noči v obsegu in obliki, kot smo je bili vajeni. Letošnja bo potekala med 30. in 31. julijem na terasah gostinskih lokalov. Tudi tokrat bo izvedba v rokah gostincev, občina jim bo na pomoč priskočila s finančnim vložkom.
Odločitev o tem, kako bo letos potekalo praznovanje neformalnega dela ptujskega občinskega praznika, je bila dokončno sprejeta konec minulega tedna. Uradni del dogodka ostaja nespremenjen: praznovanje bo na mestni tržnici s podelitvijo zlate plakete in naziva častni občan, sledil bo kulturni program.
Mnoge pa veliko bolj zanimajo načrti o izvedbi glasbeno-zabavne-ga dela programa. Občina ga tudi letos izvaja z izdatno pomočjo gostincev, ki delujejo v mestu. Predstavniki Zavoda za turizem Ptuj so se z njimi srečali na četrtkovem sestanku in dorekli podrobnosti izvedbe.
„Letošnja Ptujska noč bo potekala med 30. in 31. julijem in bo izvedena v obliki 'terasafesta', torej na terasah gostinskih ponudnikov starega mestnega jedra, brez odrov bo tudi prizorišče na tržnici. Sredstva, ki so namenjena izvedbi prireditve, bodo v okviru občinskega razpisa namenjena gostinskim ponudnikom, ki bodo pred svojimi lokali pripravili glasbeni program brez vstopnine. Zavod za turizem Ptuj bo ob promociji poskrbel še za dodatno ponudbo, kot je npr. otroška animacija, dodatna kulinarična ponudba in ponudba rokodelskih
Letos bo Ptujska noč potekala v obliki zabav na terasah.
izdelkov na stojnicah," so koncept predstavili na MO Ptuj.
Še vedno grenak priokus lanskoletne Ptujske noči
V zelo omejenem obsegu je kljub epidemiološkim ukrepom sicer Ptujska noč bila organizirana že lani, a je pustila nekoliko grenak priokus. Pri izvedbi je sodelovalo pet gostincev, ki so koncert organizirali na mestni tržnici.
Vstop je bil plačljiv, kar je mnoge zmotilo, saj so vsi dogodki, organizirani v sklopu občinskega praznika, dotlej bili brezplačni. Mnoge je zmotila tudi podoba tržnice z visoko ograjo, ki je bila seveda namenjena temu, da obiskovalci pridejo na tržnico in za to plačajo vstopnino. Z vidika gostincev povsem logično, po mnenju številnih Ptujčanov pa nesprejemljivo. Kakorkoli, dejstvo, da je dogodek iz javne prešel v zasebno organizacijo, se lani ni izkazalo
za najboljše. Letos je zato koncept nekoliko drugačen. Ključna razlika je v tem, da bodo gostinci dogodke organizirali pred svojimi lokali in ne na tržnici. Na tržnici kakšnih večjih dogodkov letos ne načrtujejo. Je pa res, da tudi za pusta ni bilo na tržnici nikakršnih javnih dogodkov, pa je bilo prizorišče (sredi epidemije!) nabito polno. Zdaj se lahko veselimo vsaj tega, da Ptujska noč bo.
Dženana Kmetec
Ptuj • Sprememba načrta v parku Ljudski vrt
Lokal bo vendarle postavila občina
S parkom Ljudski vrt ima ptujska občina velike načrte. V čim krajšem možnem času želijo tam postaviti montažni objekt za gostinski lokal in sanitarije. Prvotno so kot izvajalca investicije nameravali izbrati zasebnega investitorja, ki bi objekt postavil in zanj dobil stavbno pravico, a so si premislili. Tako kot na Ranči bo tudi v tem primeru objekt postavila občina, nato pa izbrala gostinca, ki bo le izvajal dejavnost.
„Za nezahtevni objekt v Ljudskem vrtu je bilo izdano gradbeno dovoljenje, pripravljeno imamo projektno dokumentacijo za gradnjo. V kratkem bomo objavili razpis za izvajalca gradnje, zato je v tej fazi preuranjeno napovedovati o kakršnemkoli razpisu za izbiro ponudnika gostinskih storitev," so na vprašanje, v kateri fazi je izvedba te investicije, odgovorili na Mestni občini Ptuj.
Čeprav so investicijo v Ljudskem vrtu prvotno načrtovali izvesti na podlagi izbire zasebnega investitorja, so se zdaj odločili drugače. Na ptujski občini namreč menijo, da bo tovrstno sodelovanje - ko bo torej objekt postavila občina -hitrejša pot do začetka obratovanja novega lokala. Sredstva za naložbo so že zagotovili v proračunu. Postavko, namenjeno temu, so na zadnji seji zvišali za kar 155.000 evrov, na 160.000 evrov. Povišuje se namreč delež lastnega financiranja nezahtevnega objekta v Ljudskem vrtu. Ta znesek naj bi zadostoval za postavitev montažnega objekta, vrednost pa temelji na projektantsko ocenjeni vrednosti izvedbe.
Terminskega plana gradnje v Ljudskem vrtu na občini še ne vedo. Zelo malo pa je verjetno, da bi se uresničil prvotno zastavljeni plan, po katerem bi kavo tam pili že jeseni.
Kakšen objekt bo postavljen
Po gradbenem dovoljenju, ki ga je za to investicijo aprila letos pridobila ptujska občina, bo možno postaviti dva nezahtevna pritlična objekta, vsakega v velikosti 24 m2, visokega tri metre, z ravno streho. En objekt je predviden kot gostinski lokal, v drugem bodo urejene sani-tanje. Z njim bo kot lastnica - tudi
zemljišča - upravljala MO Ptuj, z izbranim gostincem bodo nato sklenili le najemno pogodbo, ne bodo pa mu podelili pogodbe o ustanovitvi stavbne pravice.
Zraven obeh objektov je načrtovana še postavitev kovinske pergo-le, ki ju bo povezovala, in lesene pohodne terase s stopniščem. Termin izvedbe bo tako zdaj odvisen le od občine. Na podoben način želijo stvari urediti tudi v mestnem parku.
Objekta bi se sicer razlikovala v tem, da bi tista v Ljudskem vrtu bila montažna, v mestnem parku pa bi postavili enega samega premičnega. Enako bi uredili sanitarije in bistveno manjši gostinski del kot v Ljudskem vrtu, vse skupaj pa bi popestrili s teraso. Projektno dokumentacijo za objekt v mestnem parku, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, prav tako že urejajo.
Dženana Kmetec
Foto: MZ
torek • 6. julija 2021
Aktualno
Štajerski	3
Postopkovni triki že na predobravnavnem naroku
Silvo Drevenšek, kije lani na božič na okruten način vzel življenje svoji nekdanji partnerici in njenim staršem, je ta teden sedel na zatožno klop Okrožnega sodišča na Ptuju. Pričetek sojenja je spremljalo veliko medijsko zanimanje, v razpravni dvorani je bil tudi brat oziroma sin pokojnih Miha Lešnik.
Ptuj, Gerečja vas • Začetek sojenja Silvu Drevenšku za trojni umor
Foto: MZ
Silva Drevenška so spremljali trije pravosodni policisti. Pred obravnavo in med dvema odmoroma so ga v eni od pisarn sodišča „izolirali" od drugih, ki so spremljali razpisani narok. Po besedah zagovornika so Drevenška na sodišče pripeljali iz bolnišnice, imel je obvezan vrat. Kakšno kazen bo zahtevalo tožilstvo, ni znano. Po besedah tožilke formalnih pogajanj o morebitnem priznanju krivde doslej ni bilo.
Čeprav je šlo za predobravnav-ni narok, se je v postopku že zapletalo. Zagovornik obdolženega Drevenška je predlagal izločitev javnosti in preložitev naroka. S prvim predlogom ni uspel, drugemu je sodnik Marjan Strelec ugodil. Zaradi preložitve naroka ni
prišlo do branja obtožnice kot tudi ne do vprašanja, pri katerem bi se obdolženi izjasnil o morebitnem priznanju krivde. Kaznivi dejanji, ki se mu očitata, sta trojni umor in zanemarjanje mladoletne osebe. Prav na mladoletnika in varovanje podatkov iz družin-
skega življenja se je v predlogu za izločitev javnosti skliceval Drevenškov zagovornik Andrej Kac. Višja državna tožilka Teja Ku-kovec Belšak se je strinjala, da se javnost v delu sojenja, ko gre za mladoletnika, izloči, za preostali del je dejala, da odločitev prepuš-
Foto: MZ
Drevenškov zagovornik Andrej Kac je sodišče zapustil brez besed, postopka in primera ni želel komentirati. Na vprašanje, ali je pričakovati priznanje krivde, je odgovoril: „To pa ne vem."
ča sodišču. Drugačno je bilo mnenje odvetnika Daniela Planinšca, ki zastopa oškodovanca: „Predlo-gu nasprotujem, za izključitev javnosti ni pogojev. Mladoletnik v postopku ne bo zaslišan, javnost ima pravico do vpogleda v delo državnih organov in pravico do obveščenosti."
Javnosti generalno iz postopka ne bodo izločili
Drevenškov zagovornik Kac je dejal, da ni vprašanje, ali bo mladoletnik zaslišan, temveč je njihov interes zaščititi njegovo integriteto. „Na obravnavah se bodo razkrivale podrobnosti iz življenja otroka in družinskega življenja obtoženega, mame otroka, starih staršev ..." Planinšec Kacu ni ostal dolžan. Omenil je nastopaštvo v tako zahtevnem in hudem primeru. Se pa je strinjal, da se lahko javnost iz nekaterih delov razprave izključi, ne pa generalno in v celoti za ves postopek.
Sodnik Strelec je odločil, da lahko javnost predobravnavni narok in prihodnje glavne obravnave spremlja, bodo pa posamično in sproti odločali o potrebi oziroma zahtevi, da bi jo iz katerega dela obravnav izločili.
Zagovornik z obtoženim od petka ni bil v stiku
Kacovega manevriranja s postopkovnimi triki s tem še ni bilo konec. Nadalje je predlagal preložitev predobravnavnega naroka, saj da se z obtoženim zaradi dogodka minuli petek nista uspela pogovoriti in uskladiti. Kaj se je zgodilo, lahko ugibamo, neuradno je bilo zunaj sodne dvorane slišati, da naj bi se bil Drevenšek samopoškodaval. Dejstvo je, da
smo ga videli z obvezanim vratom, na sojenje pa so ga po besedah zagovornika pripeljali iz bolnišnice. „Zaradi dogodka 2. julija obdolženi iz zdravstvenih razlogov ni sposoben sodelovati na predobravnavnem naroku. Od petka in do danes tik pred narokom nisva bila v stiku. Dokazne predloge imam oblikovane, vendar se obtoženi do njih ni izjasnil. Po mojem mnenju gre za objektivne in opravičljive razloge, da se lahko narok preloži," je poudaril Kac.
„Neaktivnost obrambe ne more biti razlog za preložitev"
Odvetnik Planinšec ni videl razloga za preložitev, saj da neaktivnost obrambe ni objektivni
^ m
razlog za takšen korak, medtem ko je zagovornik Drevenška še enkrat ponovil: „Sem popolnoma pripravljen, imam oblikovane dokazne predloge, razlog za predlagano preložitev je izključno stanje po dogodku 2. julija. Obdolženi je bil danes na sodišče pripeljan iz bolnišnice, zadnje dni nisem imel možnosti komunicirati z njim. Dokazni predlogi obrambe od njega niso odobreni za vložitev."
Sodnik Strelec je predlogu obrambe ugodil in narok preložil na 16. avgust. „Kot laik in brez medicinske dokumentacije ne morem razsoditi, ali je obdolženi po petkovem dogodku sposoben spremljati današnji narok in se izjasniti o svoji odgovornosti," je pojasnil svojo odločitev.
Mojca Zemljarič
Odškodninski zahtevek 170.000
evrov
Odvetnik Daniel Planinšec v postopku zastopa brata in sina pokojnih, Foto: mz Miho Lešnika in 5-letnega Matijo, kije ostal brez mamice in starih staršev. V postopku so priglasili odškodninski zahtevek v višini 170.000 evrov. Planinšec je dejal, da bodo vztrajali pri zahtevi, da se Drevenšku dosodi dosmrtni zapor, vložili so tudi civilno tožbo, saj želijo zavarovati premoženje oziroma preprečiti prodajo hiše. „Z začasno odredbo prepovedi odtujitve smo že uspeli."
Že izvedenec ocenil, da se utegne zapletati
Višja tožilka Teja Kukovec Belšak je predlogu obrambe za preložitev predobravnavnega naroka oporekala. „Trditve, da obtoženi ne bi bil sposoben sodelovati, niso z ničimer izkazane in potrjene. Zagovornik je imel pooblastilo že med preiskavo, kazenski postopek je spremljal pred pravnomočnostjo obtožnice in bil seznanjen z vsemi dokazi. Obramba je imela več kot dovolj časa, da se z obdolženim ustrezno pripravi in uskladi. Če vztrajate pri preložitvi, naj vas spomnim na mnenje izvedenca psihiatrične stroke dr. Mateja Kravosa z dne 2. februarja, v katerem je navedena ugotovitev, daje od obdolženega v postopku pričakovati zastoje in pritožbe o njegovi nesposobnosti za spremljanje kazenskega postopka. Tako je izvedenec povzel v poročilu, ki gaje sestavil na podlagi do tedaj razpoložljivih podatkov, in to se očitno z danajšnjim predlogom obrambe želi tudi udejanjiti. Predlagamo, da se predobravnavni narok izvede danes."
Videm, Slovenija • Največje slovenske zastave
Domoljubje za 24.000 evrov
Videmčani so na predvečer praznika državnosti, 24. junija, ponosno izobesili slovensko zastavo, eno največjih v državi. Niso sicer edini rekorderji po velikosti zastave, saj imajo 13 metrov dolgo zastavo tudi na Brezjah na Gorenjskem, je navedeno na spletni strani društva Heraldica Slovenica, ki zbira in objavlja podatke o največjih javno in stalno izobešenih zastavah v Sloveniji.
Merijo samo dolžino zastave, saj velja, da je širina za polovico manjša od dolžine. Pogoj za uvrstitev na lestvico največjih zastav v Sloveniji je, da je ta stalno in javno izobešena v skladu z ustavo in zakonom.
Občina Videm je zastavo velikosti 13 x 6,5 metra postavila v krožišču pri gramoznici Tržec, pritrdili so jo na 25-metrski drog. Zastavo, ki plapola v neposredni bližini podra-vske avtoceste, je moč videti tudi iz Hrvaške. Postavitev je stala dobrih 24.000 evrov, v ceno so vključeni drog, štiri zastave in montaža. Ker bo zastava na drogu zaradi vremena zbledela ali se tudi strgala, jo bo seveda treba zamenjati. Kolikokrat na leto bi to bilo potrebno, na videmski občini še ne znajo povedati.
Medtem ko je del občanov nad domoljubjem, ki ga lokalna skupnost predstavlja z državnimi zastavami, nadvušen, pa so drugi s takšnimi potezami občine manj zadovoljni. Ko se razvedelo, da bo občina šla v celovito urejanje drogov in zastav po vseh krajevnih skupnostih in da bodo v Tržcu ob avtocesti postavili zastavo velikanko, je bilo na terenu in družabnih omrežjih slišati ter opaziti precej kritik. Številni so bili mnenja, da občina oziroma občani bisstveno bolj kot zastave potrebujejo kaj drugega. Slišati je bilo opozorila, da naj se na občini raje kot z zastavami ukvarjajo z reševanjem vprašanja pomanjkanja prostora v vrtcu. Kljub kritikam in negodovanju nekaterih je vodstvo občine
pri odločitvi za postavitev največje zastave ostalo neomajno in tako so jo 24. junija s pomočjo gasilcev izobesili. Župan Branko Marinič je dejal, da je zastava darilo državi ob njeni 30-letnici.
Predsedniška in vladna zastava miniaturni glede na druge
Enako velika zastava kot v Vidmu plapola na Brezju pri baziliki Marije Pomagaj. V Žalcu in pri Šenčurju sta nameščeni zastavi dolžine 12 metrov, pri Sveti Trojici pri Vrhniki imajo io-metrsko, na blejskem golf igrišču plapola zastava dolžine 9,5 in na ljubljanskem gradu 8,5 metra.
Na lestvici največjih zastav Slovenije, ki so javno in stalno izobešene na drogovih, na 10. mestu s 7-me-trsko zastavo najdemo mariborski grad in na 12. občino Kidričevo s 6-metrsko zastavo v krožišču v Lovrencu na Dravskem polju. Zastava enake velikosti kot v Lovrencu plapola na Trgu republike v Ljubljani, medtem ko so zastave na predsedniški in vladni palači manjše. Zastavi na predsedniški palači in pri uradu predsednika republike sta dolgi pet metrov, na vladni palači in vladnem poslopju na Gregorčičevi v Ljubljani pa sta izobešeni zastavi dolžine 3,5 metra. Podatki so povzeti s spletne strani društva Heraldica Slovenica.
Mojca Zemljarič
Na občini Videm so upali, da bo njihova zastava največja, a so se jim ob bok postavili Gorenjci, ki so v romarskem središču Brezje sočasno izobesili enako veliko slovensko zastavo. Obe sta veliki 13 x 6,5 metra, postavili pa so ju v čast 30-letnici samostojne Sloveniji.
Foto: CG
4 Štajerski
Podravje
petek • 9. julija 2021
Slovenija • Digitalna potrdila
Kje jih je možno dobiti
Registracija digitalne identitete in precej zahtevni spletni postopki za pridobitev potrdil o cepljenosti, prebolelosti ali testiranju na portalu zVem so marsikomu povzročali preglavice. Državaje zato sprejela odločitev, da Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) vsem cepljenim pošlje evropsko digitalno covidno potrdilo na dom. Nekateri so ga že prejeli, drugi ga bodo te dni.
T. i. couid potrdilo naj bi v teh dneh vsi upravičenci že prejeli v papirnati obliki po pošti.
Ostaja pa cilj vsaj 6o-odstotna precepljenost še vedno velik izziv slovenskega zdravstva in ministra za zdravje Janeza Poklukarja. »Prizadevamo si prepričati ljudi o pomenu cepljenja. Če to razumeš kot družbeno odgovornost, odločitev za cepljenje ni težka. V teh dneh smo veliko naredili za promocijo na različnih nivojih. Pristopamo široko in omogočamo pridobitev informacij, na podlagi katerih bi se državljani odločili za cepljenje,« je ob obisku na Ptuju dejal minister Poklukar. Na pomisleke, da je možno zboleti tudi po cepljenju, je odgovoril s statistiko, da je takšnih primerov zelo malo: »Tisti, ki so zboleli, pa so zboleli za blago obliko. S tega vidika je jasno utemeljeno, kakšne so prednosti cepljenja. Edino tako je možno, da bo naša družba odprta, da bomo živeli čim bolj podobno kot pred epidemijo.«
Zdravniki izdaje potrdil ne smejo zaračunavati, lekarne lahko
NIJZ je evropska digitalna covidna potrdila začel cepljenim razpošiljati minuli teden, preostali naj bi jih prejeli v nekaj dneh. Še vedno pa je potrdilo možno pridobiti tudi na portalu zVem in pri osebnem zdravniku - v obeh primerih brezplačno. Zdravstvenim izvajalcem cepljenja je namreč ministrstvo za zdravje konec junija izdalo jasno navodilo, da potrdil ne smejo več zaračunavati. Kot so zapisali, je izdaja potrdila všteta v ceno izvedbe cepljenja. Metka Petek Uhan, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, pravi, da se tega navodila tudi držijo: „Mi že skoraj mesec dni ne zaračunavamo več izdaje potrdil. Prenehali smo takoj, ko smo vsi zdravstveni izvajalci dobili takšno navodilo." Ob tem je dodala, da je potrdilo možno dobiti tudi na cepilnem mestu.
Medtem ko torej na cepilnih mestih in pri osebnih zdravnikih ne smejo več zaračunati izdaje covidnega potrdila, pa je to dovoljeno lekarnam. Tudi te namreč lahko po novem izdajajo potrdilo o cepljenju, stane pa 2 evra. V Lekarnah Ptuj so izdajo začeli ta teden.
Ker se ukinja se vladni klicni center, namenjen podajanju informacij, povezanih s koronavirusom, pa se pojavljajo vprašanja o tem, kam se v prihodnje obrniti po pomoč. »Odgovornost se prenaša na resorna ministrstva. Prebivalci bodo odslej vse informacije dobivali neposredno na posameznih ministrstvih,« je pojasnil Poklukar.
Dženana Kmetec
Ptuj • Počitniško varstvo: zabavno-športne počitnice
Kam z otrokom med počitnicami? Nič lažjega!
Starši šolajočih se otrok, predvsem tistih v prvi triadi osnovne šole, se med počitnicami pogosto srečujejo s problemom varstva. Ptujska občina jim je priskočila na pomoč in drugo leto zapored organizirala brezplačno počitniško varstvo. „Naš cilj je otrokom ponuditi zabavno preživljanje prostega časa ob igri in druženju; telefoni, ki so jih v zadnjem letu tako ali tako morali pogosto uporabljati, so prepovedani," pravita Gašper in Miha Malek, ustanovitelja športno-cirkuškega društva Eleja, ki skupaj z drugimi animatorji iz društva skrbita za zabavne in poučne počitnice.
„Program sloni na športnih dejavnostih. Zaradi situacije, ki nas je spremljala v zadnjem letu, je to še toliko pomembneje. Namesto sedečih delavnic smo vključili še več aktivnosti, pri katerih se otroci čim več gibajo. Dodali smo ogromno športnih dejavnosti. Vsak teden se nam pridružijo zunanji sodelavci. Telefoni so prepovedani, ker so jih otroci tako ali tako morali uporabljati celo šolsko leto. Izkoriščamo pa njihove spretne prste in tehnično znanje in to prenesemo na športne dejavnosti," je povedal Gašper Malek.
Približno polovica otrok, ki je varstvo potrebovala v prvem počitniškem tednu, torej od 28.junija do 2. julija, se je tega programa udeležila že lani. V prejšnjem tednu je bilo okrog 30 otrok, v naslednjih terminih jih bo po prijavnicah sodeč še nekaj več. „Ne delamo tega zaradi množičnosti. Občina se je odločila, da gremo na pomoč staršem, predvsem tistim, ki delajo v obremenjenih poklicih in dejansko potrebujejo pomoč. Marsikdo si ne more privoščiti dragih počitnic za otroke, za ptujske otroke je zdaj poskrbljeno," dodajajo organizatorji.
V	osnovi za šolarje prve triade, možna vključitev starejših
Program je med 28. junijem in 27. avgustom razdeljen na devet tedenskih terminov. Število otrok je omejeno na največ 100 na teden.
V	prvi vrsti je počitniško varstvo namenjeno šolarjem prve triade, dodatno pa je lahko na teden vključenih še največ deset njihovih bratov ali sester. Pogoj za njihovo vključitev je, da so v šolskem letu 2020/2021 dopolnili največ 10 let ali so bili v tem šolskem letu vključeni v zadnjo skupino vrtca in vstopajo v šolskem letu 2021/22 v 1. razred osnovne šole. „V primeru prostih mest se lahko v varstvo do zapol-
I
Foto: DK
Tudi vreme je počitnikarjem naklonjeno, tako da večino časa dejansko lahko preživijo na prostem. Aktivnosti je ogromno, vsak lahko najde kaj zase.
nitve mest vključijo tudi vsi otroci iz II. in III. triade, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v občini Ptuj," so pojasnili na ptujski občini. Za počitniško varstvo so v proračunu namenili 15.000 evrov.
Kot pravijo, je bilo lani tako dobro sprejeto, da ni bilo dileme, ali ga nadaljevati ali ne. Počitniško varstvo je brezplačno, starši poravnajo le strošek malice in kosila, ki stane 30 evrov, za starejše (prva in druga triada ) pa 50 evrov.
Gibanje, ustvarjanje ...
V tedenskem (petdnevnem) počitniškem programu imajo otroci na voljo izredno pestre športne aktivnosti. Veliko je ustvarjalnic, pri čemer ustvarjajo iz naravnih in umetnih materialov, ekoloških in odpadnih materialov. Spoznavajo različne vsebine, športnike, zanimive osebe, gasilce, policiste, reševalce, čebe-
larje, veterinarje, lovce ...Z otroki delajo usposobljeni učitelji, vaditelji in animatorji, vsi imajo potrjene in obnovljene licence za izvajanje športnih in obšportnih dejavnosti.
Program poteka v športni telovadnici Mladika, na Mestnem stadionu in v spremljevalnih športnih objektih znotraj in zunaj.
Dženana Kmetec
Kako poteka počitniški dan
Udeleženci se v dvorani Mladika na Ptuju začnejo zbirati ob sedmi uri zjutraj, individualno se dogovarjajo, in če je potrebno, tudi prej. Vsak dan se dogaja kaj novega. Strokovni sodelavci poskrbijo za pestro dogajanje. Veliko je aktivnosti na prostem, učenja novih veščin, spretnosti, otrokom se predstavljajo posamezniki, ki opravljajo različne poklice itn. Ves dan so jim na voljo pijača, voda in sadje, ob petkih se razvajajo še s pokovko in sladkorno peno. Udeleženci niso razdeljeni v skupine, pač pa se družijo vsi skupaj. Veliko so na prostem, v parku, na stadionu ... „Da se izognejo preveliki gneči, sicer nekatere aktivnosti in dejavnosti izvedemo po skupinah za lažje dojemanje vsebine," pojasnjujejo organizatorji.
Foto: CG
Sveti Tomaž • 15. občinski praznik
»Brez samostojne občine vsega tega ne bi imeli«
Minuli konec tedna je na prireditvenem prostoru pred kulturnim domom pri Svetem Tomažu potekala slovesnost ob 15. občinskem prazniku. Ob bogatem kulturnem programu so bile izrečene in podeljene zahvale najzaslužnejšim občanom.
Slavnostni govornik na prireditvi župan Mirko Cvetko je zbranim čestital ob prazniku: »Vsekakor sem najsrečnejši in najbolj ponosen, da je bilo v 15 letih narejeno tisto, kar smo si pravzaprav vsi želeli, hoteli in ne nazadnje pričakovali. Naše sanje, ki smo jih imeli leta 2006, so se v teh 15 letih res uresničile in ponosen sem na Sveti Tomaž in naše občane, brez katerih nam ne bi uspelo. Samo želim si, da bi tako delovali tudi v prihodnje.«
Cvetko je poudaril pomembnost vlaganja v infrastrukturo, kar je bilo v novonastali občini največji problem. »Ko smo postali obči-
na, smo bili brez urejenih cest, o kanalizaciji niti sanjali nismo. Dobili smo širokopasovni internet, da ne omenjam vseh investicij na področju oskrbe z vodo . Tudi naš kulturni dom ne bi bil tako bogat in lep, tudi ne naša cona, kjer stojita šola in vrtec, sedaj pa tudi dom starejših občanov - pridobitev, ki za občino pomeni ogromno in za katero si upam trditi, da je brez svoje občine ne bi imeli.«
Podeljene zahvale
Zahvalo za 20 let delovanja je prejela Folklorna skupina Sveti Tomaž, zahvalo za opravljeno delo na področju kulture Ciril Hojnik,
zahvalo za opravljeno delo v gasilskem društvu Franc Grašič, zahvalo ob 10-letnici delovanja Športno društvo Sveti Tomaž in zahvalo za delo na področju turizma Ivan Antolič.
Lokalna skupnost se je še posebej zahvalila nekaterim posameznikom, ki so poskrbeli za ustrezen material in porabili več dni za šivanje več kot 2000 mask. Prav tako so se zahvalili štabu civilne zaščite, ki je po razglasitvi izrednih razmer vseskozi spremljal in skrbel za izvajanje nujnih ukrepov.
Kot gostja prireditve je spregovorila ormoška podžupanja Irma Murat in izpostavila, da obe občini
Posamezniki, ki so poskrbeli za izdelavi in dostavo več kot 2000 mask gospodinjstvom v občini
sodelujeta v pomembnih skupnih projektih, kot so na primer vodovod, prenova ceste Ormož-Sveti Tomaž in v skupni turistični desti-
naciji treh občin Jeruzalem Slovenija.
V kulturnem programu so sodelovali: pihalna godba Dornava, Ela
Iman Megla, Štela Hebar in Matic Munda, Jan Štubler in mažorete GŠ Ormož.
Darja Žganec Horvat
Foto: DZH
petek • 9. julija 2021
Gospodarstvo
Štajerski	5
Prlekija • Podjetje z avtodomi ustvarilo 217 milijonov evrov prihodkov
Carthago vendarle prihaja v Ormož
Čeprav je prodaja Safilove tovarne logističnemu podjetju Znass za Ormožane pomenila ledeni tuš\ saj so se z optimizmom nadejali prihoda Carthaga, pa bo slednji, sodeč po zadnjih informacijah, le prišel v mesto.
Občina Ormož je za danes, petek, 9. julija, napovedala novinarsko konferenco, na kateri bo župan Danijel Vrbnjak z vodstvom Carthaga podpisal sporazum o sodelovanju pri projektu širitve proizvodne dejavnosti družbe na območju ekonomsko poslovne cone občine Ormož. Podrobnosti bodo tako znane že kmalu.
Carthago je prav te dni predstavil tudi rezultate poslovanja. V poslovnem letu 2019/20 so ustvarili 217 milijonov evrov prihodkov, kar je več kot leto prej, ko so prihodki znašali 205 milijonov evrov. Tudi za
Cene avtodomov od 70.000 evrov navzgor
Carthago posluje dobra štiri desetletja in je eden vodilnih proizvajalcev avtodomov v Evropi. Poslovna skupina zaposluje več kot 1.400 sodelavcev, sedež podjetja je v Nemčiji. Cene njihovih avtodomov se začnejo pri 70 tisočakih, za prestižne izdelave je treba odšteti čez 200.000 evrov.
tekoče poslovno leto, ki ga končajo 31. julija, pričakujejo rast prometa. Lastnik in ustanovitelj poslovne skupine Karl-Heinz Schuler je poudaril, da je tovarna v Odrancih njihov nepogrešljivi steber, ki ga bodo še naprej krepili.
Vodstvo podjetja pozornosti ne usmerja samo v rast prihodkov, temveč tudi v naložbe. „Odsev ciljev dinamične in v rast usmerjene skupine Carthago so obsežne naložbe v obratu v Odrancih. V tekočem poslovnem letu bo podjetje v širitev proizvodnje, nakup novih strojev in opreme ter IT-projekte investiralo približno 10 milijonov evrov. V naslednjih dveh do treh letih so načrtovane nadaljnje naložbe v dvomestnem milijonskem znesku," so pojasnili.
Letos dvakratni dvig plač
V podjetju se zavedajo pomena stimulativnega delovnega okolja za svoje zaposlene. Letos so plače dvignili v začetku leta, drugi dvig napovedujejo za začetek avgusta. Regres za letni dopust so delavcem izplačali v znesku 1.800 evrov. Povezujejo se tudi s šolami in mladim ponujajo možnost praktičnega usposabljanja. „Le z našim izjemnim kadrom lahko tudi v zah-
Foto: Carthago
Carthago v širiteu proizvodnih zmogljivosti, optimizacijo proizvodnih procesov in digitalizacijo poslovanja vlaga večmilijonske zneske.
tevnih časih ustvarjamo vrhunske avtodome. Številne prejete nagrade za naše avtodome Carthago in Malibu dejansko pripadajo našim zaposlenim. Zlasti v času pandemije koronavirusa se je izjemna motiviranost kadra ponovno izkazala," je povedala direktorica od-ranskega obrata Sandra Županec in povabila na dan odprtih vrat, ki ga organizirajo jutri, v soboto, med 8. in 12. uro.
Sodelovanje s Tadejem Pogačarjem
Nemški proizvajalec počitniških vozil v Odrancih izdeluje visoko-
kakovostne avtodome za vodilno evropsko premium blagovno znamko Carthago in njeno sestrsko blagovno znamko Malibu. „Trenutno se podjetje pripravlja na prihajajoče modelno leto 2022, obrat v Odrancih ima pri tem ključno vlogo," so poudarili v sporočilu za javnost in dodali, da so ponosni na sodelovanje z odličnim slovenskim kolesarjem svetovnega kova Tadejem Pogačarjem, ki od letošnje pomladi na dirkah uporablja njihov vrhunski avtodom c-com-pact line.
Mojca Zemljarič
Ormož • Namesto prazne trgovine Borovo zdaj Loksee
Nova outlet prodajalna s čevlji
V soboto je na Kerenčičevem trgu v Ormožu, v nekdanjih prostorih trgovine Borovo, odprla vrata outlet prodajalna s čevlji Loksse. Na dan otvoritve so kupci lahko posegli po različnih modelih natikačev in čevljev po otvoritveni ceni.
Po besedah Damirja Golubica, direktorja podjetja, so vsi čevlji iz njihove proizvodnje, ki poteka delno v Sloveniji, delno na Hrvaškem, narejeni iz usnja in materialov, ki izhajajo iz Evrope, saj poskušajo strankam ponuditi visoko kvaliteto za dostopno ceno. Modeli so primerni tako za mlajše kot starejše.
V proizvodnji, prodaji in spletni prodaji je 30 zaposlenih. Ker prodajo širijo tudi na tuja tržišča, bodo eki-
po v naslednjih letih še povečevali.
»Dajte dekletu pravi čevelj in osvojila bo lahko ves svet,« so slavne besede Marilyn Monroe. Že jeseni proizvajalec čevljev Loksse v svojem novem studiu obljublja možnost ustvarjanja, kjer si bomo potrošniki želeno obutev lahko oblikovali po svoje. Mogoče pa bo ravno tisti par odločilen in nam bo pomagal osvojiti ves svet!
Darja Žganec Horvat
Na prodajnih policah nekdanje trqouine Borouo so sedaj čevlji Loksse.
H7L
Slovenija • Delavska svetovalnica pozvala k nadzoru izplačevanja regresa
Letos brez regresa več kot 81.000 zaposlenih
V Delavski svetovalnici so zaskrbljeni nad podatkom Finančne uprave RS (Furs), koliko delodajalcev lani in letos ni oddalo obrazca za izplačilo regresa. Zato so Inšpektorat RS za delo pozvali k takojšnjemu nadzoru delodajalcev glede izplačevanja
regresa, so sporočili iz Delavske svetovalnice.
Furs je Delavski svetovalnici na vprašanje, koliko delodajalcev lani in letos ni oddalo obrazca za izplačilo regresa REK-1, sporočila, da je na podlagi vseh zbranih podatkov ugotovila, da za leto 2020 obrazca ni predložilo 30.815 delodajalcev za 80.237 delavcev, za letos pa 24.195 delodajalcev za 81.090 delavcev.
"Številke so izjemno zaskrbljujoče," so v sporočilu izpostavili v društvu Delavska svetovalnica. Zato so pristojni javni organ za nadzor kršitev v zvezi z neizplačilom regresa pozivali k takojšnjemu nadzoru de-
lodajalcev glede izplačevanja regresa. "Verjamemo, da bo nadzor zelo učinkovit, saj s konkretnimi podatki o delodajalcih, ki niso oddali obrazca, razpolaga Furs," so poudarili.
Kot so svetovalnici še sporočili iz finančne uprave, so med navedenim številom delodajalcev tudi takšni, ki so regres sicer izplačevali, vendar še ne vsem delavcem, ki so po njihovih evidencah vključeni v zavarovanje. Inšpektorat za delo so ob tem prosili, naj javnost obvestijo o rezultatih nadzora.
sta
Slovenija • Cene rastejo v nebo
Nove podražitve goriv
Cene goriv od liberalizacije trga rastejo povsod, ne le v Sloveniji. Če se te dni odpravljate na hrvaško obalo, vsekakor ne pozabite napolniti rezervoarja z gorivom še na tej strani meje. Po podatkih, ki jih beleži Avto-moto zveza Slovenije, boste namreč na hrvaških bencinskih servisih za liter neosvinčenega motornega bencina 95 plačali tudi za 12 odstotkov več.
Foto: Andrej Petelinšek
Rekordno ceno za liter neosuinčenega bencina 95 smo plačevali leta 2012, in sicer 1,576 €/liter.
Razlika je pri dizlu manj opazna, a kljub temu občutna. Ker tako v Sloveniji kot na Hrvaškem vlada ne regulira več cen goriv, gre samo za najboljše približke cen, a v povprečju boste za to, da napolnite 50-litrski rezervoar, pri južnih sosedih odšteli devet evrov (neosvinčeni 95) oziroma štiri evre (dizel) več. Cene pogonskih goriv naraščajo in Slovenija in Hrvaška pri tem nista izjemi.
Ponudba in povpraševanje
Liberalizacija cen goriv, za katero se je aktualna slovenska vlada odločila septembra lani, ponudnikom omogoča, da prosto določajo cene pogonskih goriv. Če so prvi tedni liberalizacije prinesli celo rahlo pocenitev litra goriva, pa odtlej beležimo rast cen, kar pripelje do ugotovitve, da ceno bolj kot vodstva energetskih podjetij določa globalni trg nafte. Ta je v začetku globalne pandemije marca in aprila lani izkusil enega največjih šokov, ko se je tako rekoč čez noč globalno povpraševanje za nafto in naftnimi derivati sesulo, temu pa so sledile tudi cene. Še preden se je proizvodnja lahko prilagodila novi realnosti, so se naftna podjetja prvič znašla v situaciji, ko je za kratek čas cena njihovega proizvoda padla celo pod ničlo, saj na trgu preprosto ni bilo dovolj kupcev. Po uvodnem šoku so se države izvoznice nafte dogovorile, da se prilagodijo razmeram in bistveno zmanjšajo proizvodnjo.
Z letošnjim ponovnim odpiranjem gospodarstev in povečano potrošnjo se povečujejo tudi proizvodne zmogljivosti, a zadnji spor med Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati grozi, da bo ustavil to rast, s čimer bi lahko pognal cene nafte - in goriv - v nebo. Kako je to videti v praksi, smo lahko videli v torek, ko je zaradi propadlega sestanka Organizacije držav izvoznic nafte in njenih zaveznic (OPEC+) na trgu nastopila panika, že tako naraščajoče cene nafte (samo od začetka leta so zrasle za več kot 50 odstotkov) pa so dodatno poskočile in dosegle najvišje vrednosti v zadnjih treh letih. Sprti državi, ki sta hkrati največji izvoznici v tem kartelu držav, se nista uskladili niti glede datuma naslednjega sestanka.
Antun Katalenič
COLAS
ASFALTI PTUJ d.o.o.
Podjetje ASFALTI PTUJ d.o.o. deluje v okviru mednarodne skupine COLAS, in je specializirano za izgradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje avtocest zaposli: GRADBENE DELAVCE - ASFALTERJE. Če se vidite kot potencialni kandidat za to delovno mesto, se nam pridružite! Svojo prošnjo
ali življenjepis nam pošljite na ASFALTI PTUJ d.o.o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj ali na e-naslov moica.lenart@asfalti-ptui.si
6 Štajerski
V središču
petek • 9. julija 2021
Ptuj • Razčiščevanje o komunalnem blatu na izredni seji mestnega sveta
Še ena zgodba po scenariju: tresla se je gora, rodila se ni niti miš
Komunalno blato, ki so ga pred mesecem dni nezakonito odložili v Pivoli pri Hočah in bi domnevno lahko bilo iz ptujske čistilne naprave, čeprav tega do danes javno ni potrdil noben uradni organ, je dobro razburkalo politično dogajanje na Ptuju. Mestni svet je o problematiki razpravljal na izredni seji, zaradi gradiva, ki so ga pripravili pobudniki sklica, so padala opozorila o tožbah.
Komunalno podjetje (KP) Ptuj, ki ga vodi direktor Janko Širec, je mestna svetnika Milana Klemenca in Andreja Čuša, ki sta bila gonilna sila sklica izredne seje, pozvalo k javnemu opravičilu, v nasprotnem primeru so jima zažugali s pravnimi postopki. Oba sta se na seji opravičila. Sicer pa so ptujski svetniki ponedeljkovo zasedanje končali v
spravljivem tonu. Izmed petih predlaganih sklepov so potrdili samo ugotovitveni sklep o seznanitvi z aktualno problematiko, vezano na odvoz blata iz centralne čistilne naprave (CČN) Ptuj. Trije predlagani sklepi so bili zaradi morebitne sporne vsebine umaknjeni iz odločanja, prav tako svetniki niso želeli s sklepom zavezati županje in vodstva
KP Ptuj, da pripravita poročilo, zakaj se od septembra lani, ko so imeli sestanek, niso izvedle aktivnosti za dolgoročno rešitev ravnanja z blatom iz CČN Ptuj.
Luka Žižek je dejal, da kot laik na pravnem področju ocenjuje, da vsebina sklepov po domače povedano 'ne pije vode'. „Kako lahko pozivate županjo, naj nekaj razisku-
je in ugotavlja? To ne sodi v njeno pristojnost. Tudi na novinarski konferenci ste govorili o nekem okrnjenem ugledu podjetja in občine, lahko bi se vam očitalo, da ste pred mediji blatili ne samo KP Ptuj, temveč tudi mestni svet, mestno hišo in mesto v celoti. Vzemite si prihodnjič več časa za pripravo gradiva ali pa se posvetujte s pravniki."
Bi lahko bilo komunalno blato tudi v Cero Gajke?
„Malo naivno je plačevati za storitev, za katero ne veš, ali je bila opravljena. Deset let sem delala v logistiki in za vsak prevoz obstaja prevoznica. Storitev se plača, ko je na drugi strani potrjeno, daje prejemnik blaga to sprejel. V našem primeru je še toliko pomembnejše, ker gre za odpadek, kije nevaren okolju. Prosila bi za odgovor, kam smo dve leti vozili te odpadke, če Surovina trdi, da jih ni prevzemala. Imamo kakršnokoli evidenco? Meni kot Ptujčanki ni vseeno, kam so šli odpadki. Veliko telefonskih klicev seje usulo po tem dogajanju in do nas so prihajale različne informacije. 0 vsem slišanem sploh ne upam več govoriti na glas, ker se bojim, da me bodo tožili. Eno od vprašanj je bilo, ali drži da seje komunalno blato, odlagalo tudi v Cero Gajke. Smo pripravljeni raziskati to vprašanje s sondiranjem ali kako drugače? To so stvari, ki so zelo sporne. Razumite, da vsi nimajo enakega mišljenja. Eni ploskajo eni skupini, drugi so s tem delom nezadovoljni. Očitno predstavljam tiste, ki so manj zadovoljni s tem, kar se dogaja. Toplo upam, da ne bo kakšno javno podjetje ali javni zavod za KP Ptuj predlagal kakšne zlate plakete,"je poudarila mestna svetnica Sergeja Puppis Freebairn.
jp
„Ne pristajam na zastraševanje in ustrahovanje"
„Na morebitne napake v gradivu za izredno sejo bi nas lahko opozorile strokovne službe MO Ptuj. Strinjam se, da smo v nekaterih delih nespretno zapisali stavke, a niso bili zapisani z namenom, da bi bili žaljivi ali bi koga poniževali. Že samo dejstvo, da svetniki nismo bili dovolj informirani, kaže na to, da želi nekdo to pomesti pod preprogo z namenom, da ne drezamo preveč," je poudaril Klemene in dodal, da je tik pred sejo dobil opomin pred tožbo, kar se mu zdi skrajno neprimerno in pritisk na svetnike. Po njegovem mnenju mu imuniteto za delo v mestnem svetu zagotavlja poslovnik, sicer pa se je v svoji razpravi tudi opravičil. Je pa dodal, da ne pristaja na zastraševanje in ustrahovanje, ki ju izvaja KP Ptuj na podpisnike zahteve, saj ti želijo le to, da se zadeve razčistijo in se podobne stvari v bodoče ne bodo ponavljale. „Ne želimo soditi, pristojne službe naj opravijo svoje delo. Mi želimo zgolj, da se prevzame odgovornost za nastalo stanje, za katerega smo izvedeli iz medijev."
Klemene je opozoril še na domnevna neskladja med vsebino
elektronskih sporočil in izjavami, ki jih je direktor Komunale Janko Širec podal na novinarski konferenci (v zvezi s podizvajalci pri prevzemniku blata), ter spomnil na obveznosti, ki jih ima KP Ptuj po sporazumu z izvajalcem in ki mu jih nalaga zakonodaja. Za razpravo je imel pripravljenega še več materiala, a ga je županja Nuška Cajšek spomnila, da ima po poslovniku na voljo deset minut.
Izredna seja mestnega sveta je bila u dominikans
Promocijsko sporočilo
Dvojno veselje v Qcentru Ptuj
V največjem nakupovalnem središču na Ptuju, v Qcentru v Puhovi ulici, je v tem poletju izjemno živahno.
Ptuj • Dileme o usodi stavbe nekdanjega Koteksa: sto podpisnikov
„Kdo bo prevzel odgovornost za
Dejstvo, daje ptujska občina uspela dobiti kulturnovarstveno soglasje za rušitev stavbe nekdanjega Koteksa, je razdelilo mnenja občanov, pa tudi širše javnosti. Na eni strani so tisti, ki rušitev tega dotrajanega in desetletja zapuščenega objekta podpirajo, spet drugi vztrajajo, da je stavbo vredno obnoviti in ji nameniti neko vsebino, saj da ima izjemen zgodovinski in kultur-novarstveni pomen ter neizmeren vpliv na mestno veduto.
Poteka nagradna igra, v kateri lahko na enostaven način, s samo malo sreče, ujamete čudovite nagrade. Do 28. avgusta pri blagajnah vseh prodajaln v Qcentru prejmete kuponček, na katerega zapišite svoje podatke in ga izpolnjenega oddajte v skrinjico na odru. 28. avgusta, na zaključni prireditvi, bomo z žrebanjem kupončkov podelili čudovite nagrade: 1 x Android TV Toshiba, 1 x moško kolo, 1 x žensko kolo, 1 x otroško kolo ter 25 x Qcenter bon za 20 evrov. Žrebanje bo potekalo 28.
8. 2021 v Qcentru. Poleg tega lahko vsak teden lepe nagrade ujamete na spletni strani in FB profilu Qcentra Ptuj.
V	Qcentrovih trgovinah je cel julij moč kupiti vse za nepozaben dopust.
V	trgovini SportsDirect vas poleg široke izbire kopalk in pripomočkov za plavanje čaka še pohodniška oprema - za tiste, ki se raje odpravite v hribe.
V	trgovini NKD so pripravili poletni festival, ki ponuja vse, kar potrebujete za sproščene poči-
tnice, zelo pestra je izbira poletih klobukov.
V trgovini Sinsay boste našli široko paleto modernih kopalk in natikačev, največja izbira igrač za plažo za najmlajše pa je na voljo v trgovini KIK, kjer vas čaka pestra izbira kopalk po ugodnih cenah. Za sproščen poletni korak imajo v trgovini Pitarosso najširšo ponudbo poletnih sandal in obutve za odrasle in otroke.
Obiščite Qcenter Ptuj in si zagotovite vse, kar potrebujete za sproščen in prijeten dopust.
Približno sto nasprotnikov ru-šitve se je podpisalo pod pismo, ki so ga naslovili na ptujsko županjo Nuško Gajšek. Prosijo jo, naj vnovič premisli o tej odločitvi. Njen odgovor pa: „Gradbena
stroka je ocenila, da je objekt nevaren, zato bomo pristopili k ru-šitvi. To potrjuje tudi soglasje ministrstva za kulturo. Opozarjajo tudi na možnost hipne porušitve posameznih delov objekta, zato
ne moremo tvegati, da se celotna stavba ali njen del podre, ter prevzemati odgovornosti za morebitne poškodbe ali žrtve. Zato bomo k rušitvi pristopili takoj," se je na odprto pismo odzvala župa-
Stavba bivšega Koteksa je v zelo slabem stanju, a po mnenju podpisnikov odprtega pisma še vedno primerna za obnovo.
Foto: ČG
Foto: CG
petek • 9. julija 2021
V središču
Štajerski	7
Razčistiti, a za zaprtimi vrati
Večina ptujskih svetnikov je mnenja, da bi domneve o spornem blatu morali razčiščevati na delovnem sestanku za zaprtimi vrati in ne pred očmi javnosti. „Ptujčani smo sami sebe obsodili. Do danes nisem zasledil, daje dokazano, da gre za ptujsko blato, so samo domneve. Seje kdo vprašal o verodostojnosti izjave Surovine, da ni sprejela nič ptujskega blata? Kaj če ne govorijo resnice? Najbolj žalostno je, da sami sebe tiščimo v nekaj in sami sebe krivimo. Dokler ni dokazano, o krivdi in odgovornosti ne moremo govoriti," je izpostavil Rajko Fajt.
Puppisova o izgubljenem stiku z realnostjo
Sergeja Puppis Freebairn je bila kot vedno ostra: „Zdi se mi, da nekateri nimajo stika z realnostjo.
Če si mi narobe razlagamo, zakaj sedimo v mestnem svetu, potem je najboljše, da ga razpustimo. Ne sedim tukaj samo zato, da bi dvigovala roko in kimala. Če je že bil okrnjen ugled, je senca padla na celo mesto in ljudi, ki tukaj živimo.
Naj vas spomnim, da obstaja tudi moralna oblika odgovornosti, kako se obnašamo do svojega okolja. Če je bilo res vse čisto, potem bi morali odgovorni reči: 'Super, dobili smo priložnost, da zadeve razčistimo.' Sedaj se je z nadaljevanjem zgodbe, ko se je začelo na svetnike pritiskati z grožnjami o tožbah, ustvaril občutek v smislu starega pregovora, da kjer je dim, je tudi ogenj. Resnično se mi to ne zdi korektno. V krogih, kjer se gibam, so Ptujčani zelo nezadovoljni s tem, kako se vodijo občinska uprava in občinska podjetja. Na nekatere stvari ljudem ne znam odgovoriti, recimo, zakaj imamo dve komunalni podjetji. Sedaj kaže, da bomo Ptujčani plačevali tudi tožbo proti svetnikom, ki poskušajo nekaj razčistiti."
Foto: CG
kern samostanu.
Ali gre za nabiranje političnih točk
Štefan Čelan kot prekaljen politični maček je v svojem razmišljanju znal dobro izbrati besede. Pobudnikom sklica izredne seje je dejal: „Razumem, da ste imeli dobre namene, da ste želeli dobro in bom to pobudo tudi tako razumel. Na kak način ste jo izvedli, pa pač dopuščam napake, ljudje smo iz mesa in krvi. Nikogar izmed nas ni, ki nikoli v življenju ni naredil kakšne napake. Očitanja in odpiranje novih vprašanj lahko gredo v nedogled. Menim, da je to iskanje igle v kupu sena, ki nas ne bo pripeljalo do srečnega konca. Želim, da poskusimo razpravo peljati v iskanju skupne koristne rešitve. Če nekdo meni, da si z izjavami 'Čelan je butast, Širec je butast', nabira politične točke, se moti. To so politične točke za kratke steze, za dolgoročne zagotovo ne. S tem, da bomo s prstom kazali na ljudi, da so nori, da slabo delajo ali da so celo nagnjeni h kriminalu, delamo škodo sami sebi, to ne more imeti dobrega konca in ne izboljšati javnega servisa za občane."
Problemi so, ker smrdijo
„20 let se na Ptuju dogaja, da je vsakega, ki malo gleda iz povprečja in štrli ven, treba takoj v kali zatreti. Županja, sedaj ste enako storili svetniku Klemencu; namesto da bi skupaj iskali rešitve, ste ga v razpravi že omejevali pri času. Ni važen cilj, važno je, čigav si. Lahko nadaljujemo tako kot zadnjih 20 let, da tiščimo
Foto: CG
Če bi imeli slabo vest, ne bi poklicali inšpektorjev
„Moram braniti interese in ugled podjetja. Ko pride sklic seje z obtožbami o netransparentnem poslovanju, neustreznih informacijah in z drugimi težkimi besedami, se s tem ne moremo strinjati. Kar se tiče dogajanja v Pivoli, smo sami stopili v kontakt z inšpektorjem, ker smo dobivali takšne in drugačne informacije, vlekli indice, da bi se, ne glede na dokumentacijo, ki nam jo prevzemnik posreduje, lahko naše blato znašlo tam. Isti prevzemnik blato s Ptuja odvaža od leta 2015, tehtalne in evidenčne liste vsako leto pregleda inšpekcija. Nismo imeli nobenega indica ali potrebe, da bi prevzemnika nadzirali in ugotavljali, ali je vse tako, kot je na evidenčnih listih in kar so inšpektorji potrjevali. Sam sem poklical inšpekcijo in jim predal dokumentacijo. Če bi imeli slabo vest, potem inšpekcije ne bi klicali. Kam je bilo blato odpeljano, ni naša pristojnost. Končna lokacija blata je razvidna iz evidenčnega lista. Ali smo bili v tej zadevi kakorkoli odgovorni, naj ugotovijo organi. Po meni znanih informacijah proti podjetju Cep še ni spisana kazenska ovadba," je povedal direktor KP Ptuj Janko Širec in pojasnil, daje KP Ptuj pri preiskavi v zvezi z blatom v Pivoli sodelovala, ni pa bila preiskovanec.
glavo v pesek in problemov ne vidimo. Ampak tukaj problemi so, ker se jih vonja. Jasno je, da bo za rešitev teh težav potrebno
sodelovanje vseh," je dejal Čuš in se direktorju KP Ptuj Janku Šircu opravičil.
Mojca Zemljarič
proti rušitvi
poškodbe ali žrtve, če se Koteks podre?"
Foto: CG
Deli opeke kar razpadajo ...
Statik in gradbenik za rušitev: objekt je nevaren
Ministrstvo za kulturo se je pri svoji odločitvi opiralo na mnenja, ki so jih podali različni strokovnjaki. Izvedenec gradbene stroke Dušan Vogrin je ugotovil konstrukcijske napake objekta, razpoke zidov in močan vpliv vlage, kije prisotna na vseh elementih stavbe. Kot najbolj smiseln ukrep je predlagal rušitev objekta.
Branko Jug iz podjetja Normapro je pripravil statični elaborat. Podobno kot izvedenec gradbene stroke je ob ogledu ugotovil, daje vpliv vlage prisoten na vseh elementih lesene konstrukcije, na jeklenih elementih je korozija, stropniki pa sploh ne nudijo zadostne nosilnosti. Po mnenju Juga, kije strokovnjak statične stroke, bi sanacija bila v najboljšem primeru za vsaj 130 % dražja od novogradnje. Tako Jug kot Vogrin sta ocenila, daje objekt nevaren in ogroža zdravje in življenja ljudi, pa tudi sosednje objekte.
Drugačno pa je mnenje konservatorskega svetnika Mirana Ježovnika, kije po vnovičnem ogledu spomladi letos vztrajal pri tem, da se stanje objekta v primerjavi z ogledom iz leta 2015 ni spremenilo in daje še vedno primeren za obnovo.
nja Gajškova.
Informacija, da je občini uspelo pridobiti kulturnovarstveno soglasje za rušitev, je del javnosti hudo razburila. V odprtem pismu so županjo prosili, naj odstopi od te namere. Pomen te stavbe naj bi bil velik tako za zgodovino in identiteto Ptuja kot njeno vlogo v urbani zasnovi mesta. Svoj poziv županji so argumentirali s pomembnimi zgodovinskimi dejstvi, med drugim, da je usnjarska dejavnost na Ptuju z arhivskimi listinami dokumentirana že od okoli leta 1300. Opozarjajo, da je to eno redkih tovrstnih ohranjenih usnjarskih poslopij v Sloveniji in da je stavba vpisana v register nepremične kulturne dediščine ter razglašena za slovensko kulturno dediščino. Dejstvo, da usnjarna pomembno sooblikuje glavno mestno veduto in da je to eden redkih tovrstnih ohranjenih objektov v tem delu Evrope in obenem zadnji preostali objekt industrijske kulturne dediščine 19. stoletja v mestnem jedru Ptuja, je po mnenju podpisnikov dovolj tehten razlog, da se objekt ohrani in sanira, ne pa ruši.
Kako slabo je stanje stavbe z gradbenega vidika
Podpisniki pisma, namenjenega ptujski županji, navajajo, da je gradbeno stanje stavbe zadovoljivo in da dopušča smiselno preno-
vo za različne namene, a občina in ministrstvo za kulturo razpolagata z drugačnimi strokovnimi mnenji.
Dejstvo je, da se v stavbo Ko-teksa desetletja ni vlagalo nič in da je zapuščena propadala pred očmi vseh, je naredilo svoje. Gotovo bi pred mnogimi leti obnova bila še smiselna, danes pa ne. Županja ni edina, ki si je prizadevala za rušitev, politika je dejansko že pod taktirko Štefana Čelana skušala doseči rušitev tega objekta, a doslej zmeraj neuspešno. Takrat naj bi se na tem mestu postavil nov hotel, a se ideja ni uresničila, saj je bila stroka mnenja, da je objekt Koteksa v dovolj dobrem stanju in ga je smisleno obnoviti, ne porušiti. V prejšnjem mandatu, ko je občino vodil Miran Senčar, so bili aktualni predlogi o umestitvi dejavnosti glasbene šole v staro usnjarno, a dlje kot do ideje niso prišli.
Idej je bilo veliko ...
„Leta 2006 je MO Ptuj razpisala arhitekturni natečaj za preoblikovanje usnjarne v hotel. Vsi trije izdelani predlogi so predvideli ohranitev in smiselno prenovo poslopja usnjarne. Po drugi strani so isti predlogi pokazali, kako zelo delikatno in tvegano je z novimi gradnjami posegati v ptujsko mestno veduto oziroma v obraz starega mestnega jedra," je zapisano v pismu, ki ga je prejela ptu-
Parcela namenjena turizmu
Eden izmed očitkov, ki letijo na vodstvo občine, je, da se rušitve lotevajo, preden bi imeli konkretne načrte za prihodnost. Županja to zanika: „Izvedli bomo javni arhitekturni natečaj za umestitev novega objekta in celovito urbanistično potezo ob reki Dravi, na katerega bodo vabljeni vsi, tudi podpisniki, ki bodo tako imeli možnost in priložnost, da mestu nekaj prispevajo. Območje bo namenjeno turističnim vsebinam."
jska županja. Spomnili so še, da je nedolgo tega, leta 2016, v dominikanskem samostanu potekala okrogla miza o usodi usnjarne. Takratni sklep je bil, da je stavba primerna za dejavnost sosednje glasbene šole, ki ji primanjkuje prostora. „Aktualnih vzrokov za odločitev MO Ptuj za rušenje stare usnjarne, ki ima status kulturne dediščine, ne poznamo. Zaskrbljujoči so medijski zapisi, da naj bi v tem trenutku ne bilo niti osnovne vizije, kaj naj bi kdaj pozneje na lokaciji usnjarne nastalo. Nikakor si ne smemo želeti, da bi se zaradi nerazumnih odločitev ponovila žalostna zgodba izpred šestih desetletij, ko je na lokaciji porušene ptujske minoritske cerkve nastala pošta. Ta zgodba nas uči, da je neko vrednoto zelo enostavno uničiti, nadomestiti pa neprimerno težje.«
Čelan: Birokrati so odgnali vsaj dva investitorja
Dolgoletni župan MO Ptuj Štefan Čelan pravi, da ga je informacija o soglasju za rušitev razžalostila in razveselila obenem: „Vesel sem predvsem zato, da se je v glavah kulturnovarstvene stroke končno
dogodil kvantni preskok v razmišljanju, ki bo omogočil sanacijo tega madeža, ki kazi celostno podobo urejenosti starega mestnega jedra. Žalost in razočaranje pa izhaja iz spoznanja, da smo v teh letih zamudili ogromno priložnosti za celovito ureditev te izjemno arhitekturno in lokacijsko občutljive stavbne dediščine."
Prepričan je, da so nerazumne zahteve kulturnovarstvene stroke (ZVKDS OE Maribor) odgnale investitorje. Kot zatrjuje, je sam imel vsaj dva potencialna vlagatelja, a naj bi ju pregnal goli birokratski pristop: „Njihove strokovne predloge, da je možna zgolj sanacija objektov, ki naj bi bili nato namenjeni usnjarskemu muzeju, lahko vsak razumen človek sprejme zgolj s solzami v očeh. Za tovrstne ideje niso namreč nikoli našli niti toliko sredstev, da bi izdelali vsaj konservatorski načrt z ustrezno muzealsko zasnovo. Da o potencialnih investitorjih v takšno rešitev niti ne govorimo."
Umestitev hotelskih kapacitet z ustrezno podzemno parkirno hišo je zanj najboljša rešitev za to območje.
Dženana Kmetec
8 Štajerski
Kmetijstvo
petek • 9. julija 2021
Ptuj • Na občnem zboru Mlekarske zadruge Ptuj o poslovnih rezultatih in izzivih
Prebili magično mejo 30 milijonov evrov prometa
Kljub temu da se je število proizvajalcev, od katerih je Mlekarska zadruga Ptuj (MZP) odkupovala mleko, s 720 iz leta 2019 zmanjšalo na 690 v 2020, se je izrazito povečal odkup mleka.
»Trend opuščanja prireje mleka je zelo opazen, saj predvsem manjše kmetije v marginalnih področjih s težjimi pogoji pridelave v prireji mleka niso konkurenčne, zato ne vidijo prihodnosti v tej panogi in se pogosto žal preusmerijo v druge kmetijske panoge,« razlaga direktor Janko Petrovič.
Dobro organizirana mlečna veriga
»Pa vendar, kot rečeno, smo odkupili več mleka, kar je posledica več faktorjev. Eden so gotovo intenzivna vlaganja v posodobitev proizvodnje in dobrobit živali, milejše temperature z obilnimi padavinami pa so ugodno vplivale na pridelavo krme in počutje živali. Poleg tega se je zadrugi pridružilo nekaj novih rejcev iz drugih slovenskih regij, ki so v nas prepoznali strateško pomembnega partnerja, ki predstavlja pomemben regionalni povezovalni člen sodobnih proizvajalcev mleka.«
V »covidnem« letu so se tudi v MZP srečali s številnimi težavami, zlasti s tržnimi viški surovega mleka, ki jih je bilo treba odpro-dati. »Čeprav so bili pogoji poslovanja zelo zahtevni, smo zadeve uspešno reševali in viške plasirali pretežno na tuje trge. Veseli me, da je mlečna dobavna veriga, katere pomemben del je tudi MZP, v preteklem letu dokazala, da je sposobna prebroditi tudi zelo
Nagrade za največje rejce in zbiralnice mleka
Mlekarska zadruga Ptuj je tradicionalno podelila nagrade največjim rejcem oziroma proizvajalcem, od katerih odkupuje mleko. Priznanja pa so podelili tudi trem skupinskim zbiralnicam mleka, ki so lani glede čistoče in higiene beležile najboljše rezultate v kakovosti mleka.
Največ mleka je v letu 2020 oddala kmetija Kovačič iz Hoč, in sicer 1.364.999 litrov, sledita pa kmetiji Šmigoc iz Podlehnika z 1.025.173 litri in Frešer s Šmartnega na Pohorju z 954.643 litri. V koroški regiji je MZP s 526.883 litri največ mleka oddala kmetija Brezovnik iz Radelj ob Dravi, v Prekmurju pa je to bila s 463.835 litri kmetija Perša iz Rogašovcev. Najboljše zbiralnice mleka so postale zbiralnica Pordašinci Roberta Baloga iz Prosenjakovcev, Levanjci Slavka Pihlerja iz Destrnika in zbiralnica Precetinci Edvarda Nemca iz Male Nedelje.
krizne situacije in da je kot taka zelo odporna na krizne situacije. Žal pa ne moremo biti zadovoljni z doseženimi povprečnimi cenami mleka. Te so v obdobju od marca do maja 2020 strmoglavile za več kot deset odstotkov, kar je bil večji padec kot v ostalih evropskih državah. Cene so se v drugi polovici leta sicer delno popravile, a niso nadomestile padca, ki smo mu bili priča v drugem kvartalu leta, zato smo ob koncu leta še vedno beležili približno pet odstotkov nižje povprečne cene kot v letu poprej.«
INKARNATKA
BELA GORJUŠICA
Dosevki za krmo in podor (
Prejmite katalog dosevkov na www.semenarna.si.
Vse predstavljene sorte pa so vam na voljo tudi v našem najnovejšem katalogu Krmne rastline in poljščine, dostopnem na našem spletnem mestu in pri naših trgovskih zastopnikih širom Slovenije.
KRMNA OGRŠČICA DANIELA
KATALOG DOSEVKOV
Vse dozon, ko krma '.-
AJDA DARJA
BestBuyj
Direktor MZP Janko Petrovič s predstavniki treh od petih letošnjih nagrajenih kmetij, in sicer Brezovnik, Frešer in Šmigoc.
Politika ne prepozna vloge govedoreje
Kljub težavam so torej poslovno leto zaključili uspešno, še več, prvič v zgodovini zadruge so presegli promet 30 milijonov evrov, kar je za 8,4 odstotka več kot v letu 2019, in ustvarili dobiček pred obdavčitvijo v višini skoraj 176.000 evrov. Promet MKZ z mlekom se je lani povečal za 12 odstotkov in je znašal 26 milijonov evrov. Zanimiv je podatek, da se je delež mleka ekstra kakovostnega razreda gibal okrog 90 odstotkov vsega pridelanega mleka. Kmetje so lani
skupaj pridelali približno 74,6 milijona litrov mleka, kar je za 16 odstotkov več kot v letu 2019, torej pred epidemijo. So pa, kot rečeno, padle odkupne cene, saj so proizvajalci za liter mleka v povprečju dobili 0,33 evra, kar je 4,75 odstotka manj.
Lani je zadruga tudi uspešno registrirala Organizacijo proizvajalcev mleka in na razpisu gospodarskega ministrstva pridobila nepovratna sredstva v višini 200.000 evrov za zagon in posodobitev poslovanja. Rezultate poslovanja je Petrovič članom zadruge predstavil tudi na nedavnem občnem zboru.
»Seveda pa se proizvajalci mleka soočamo tudi z izzivi, ki bodo zaznamovali prihodnost govedoreje in prireje mleka v regiji. Obstoječa kmetijska politika namreč ne prepoznava vloge govedoreje v okolju, ki je pomemben člen v krožnem gospodarstvu, saj z izkoriščanjem travniškega sveta v Sloveniji vpliva tudi na obdelanost travnikov in pašnikov ter je zato
nepogrešljiv člen v urejanju okolja. Politika teži k strategiji, ki želi v prihodnosti podpirati izključno govedorejo v hribovskih predelih, ki pa je zaradi težjih pogojev pridelave pogosto manj konkurenčna in omejena z naravnimi danostmi.«
Zahtevajo korektno obravnavo
Petrovič zato meni, da je treba zagotoviti uravnotežen razvoj in konkurenčnost za manjše hribovske kmetije, ki so lahko ob pravilni strategiji pomembna surovinska baza za krave dojilje in za teleta za pitanje ter mleko. »Pri tem ne smemo pozabiti na tehnološko naprednejše kmetije, ki stremijo k večji konkurenčnosti in zagotavljanju čim boljše dobrobiti za živali, kar pa je običajno povezano z velikimi investicijami. Zavedati se je treba, da je število izključno ravninskih govedorejskih kmetij pravzaprav zelo majhno, govorimo o 20 kmetijah, sicer pa večinoma govedorejske kmetije najdemo na
obrobjih marginalnih področij z omejenimi pogoji pridelave.«
Ob tem opozarja tudi na izrazito rast proizvodnih stroškov; določene krmne komponente so v zadnjih mesecih narasle za 20 do 30 odstotkov, nekatere pa celo za več kot polovico. »Kmetje tega bremena ne zmoremo in zahtevamo korektne cene za surovo mleko, ki je prav tako surovina in kot taka osnova za proizvodnjo kakovostnih končnih izdelkov slovenskega porekla. Od kmetijske politike pričakujemo, da bo v naslednjem programskem obdobju vzpostavila pogoje, v katerem se bo govedoreja in s tem tudi proizvodnja mleka lahko razvijala, seveda ob upoštevanju vseh oko lj-skih standardov in ciljev, za katere si prizadevamo. Od vseh deležnikov v dobavni verigi pa glede na zelo zaostrene pogoje poslovanja zahtevamo korektno obravnavo in priznanje povečanja proizvodnih stroškov ter posledično ustrezne korekcije cen mleka.«
Senka Dreu
Odgovor na članek
»Pridelovalci žit lahko vedno izbirajo med
• • ( 1	•
svojimi kupci«
V članku »Na milost in nemilost prepuščeni mlinarjem«, glede katerega zahtevamo popravek skladno z Zakonom o medijih Je navedeno, da cene diktirajo kartelni dogovori in da so kmetje zdaj na milost in nemilost prepuščeni mlinarjem, ki se kartelno dogovarjajo in nato izsiljujejo s ceno.
www.semenarna.si
Poudarjamo, da je taka trditev neresnična in neutemeljena. Pridelovalci žit imajo vedno možnost izbire, komu bodo prodali pšenico. Tako se že leta odločajo med različnimi organizatorji odkupa (kmetijske zadruge, kmetijska podjetja, trgovci z žiti in naključnimi direktnimi odkupovalci z njiv) ter mlinarji in proizvajalci krmil. Pšenico lahko obdržijo tudi doma. Torej mlinarji niso edini odkupovalci pšenice. Cene pa so se že v preteklih letih oblikovale tržno, glede na razmere na okoliških trgih ter na podlagi dolgoletnega sodelovanja in so bile od odkupovalca do
odkupovalca različne. Pogosto je pozitivno vlogo odigralo tudi sklenjeno pogodbeno razmerje.
Čeprav so tovrstni medijski pritiski na cene pšenice že vrsto let običajni v času, ko se pričenja odkup pšenice, pa to še ne pomeni, da so zaradi tega tudi dopustni. Še posebej je nedopustno pavšalno klevetanje in obtoževanje. V članku je zapisano: »... zdaj so na milost in nemilost prepuščeni mlinarjem, ki se, kot vemo, pogosto kartelno dogovarjajo in nato izsiljujejo s ceno. Takšno početje ni korektno in me osebno zelo jezi, a dokler kmetje ne bodo stopili sku-
paj, ni pričakovati sprememb na bolje,« sklene Brodnjak.« Začudeni smo, da takšne besede izreče javni uslužbenec. V kolikor bi namreč Ivan Brodnjak take kartelne dogovore resnično zaznal, bi bil kot javni kmetijski svetovalec dolžan nemudoma in transparentno naznaniti pristojnemu organu. Zato gospoda Brodnjaka javno pozivamo, da svoje trditve konkretizira ali pa se vsem vpletenim, ki pošteno opravljajo svoje tržne naloge, opraviči za neupravičene in neutemeljene obtožbe.
Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor, Gospodarska zbornica Slovenije
Foto: MZP
petek • 9. julija 2021
Podravje
Štajerski	9
Ptuj, Podravje • Na OŠ Ljudski vrt več stisk med otroki
Ko otrok noče v šolo, ker ga »boli« trebuh
V OŠ Ljudski vrt Ptuj, ki jo bo v naslednjem šolskem letu obiskovalo 930 učencev, opažajo povečano število stisk otrok oz. celotnih družin. Pri prepoznavanju težav in njihovem odpravljanju ima zelo pomembno vlogo šolska svetovalna služba. Po besedah Tatjane Vaupotič Zemljič, ravnateljice OŠ Ljudski vrt, so potrebe po šolski svetovalni službi, ki bi vključevala različne profile (pedagog, socialni delavec, psiholog, logoped, specialni pedagog), vsako leto večje.
Foto: CG
Tudi na največji ptujski osnovni šoli so se v lanskem šolskem letu povečale stiske otrok.
Prav tako so po njenem mnenju normativi za svetovalne delavce preživeli, saj šoli pripada en šolski svetovalni delavec na 20 rednih oddelkov (ne glede na število učencev). »Upam, da bo državna politika to sprevidela in povečala število delovnih mest šolske svetovalne službe,« je dodala Vaupotič Zemljičeva.
Darija Erbus, dolgoletna svetovalna delavka na OŠ Ljudski vrt Ptuj, staršem in otrokom ob koncu šolskega leta svetuje, naj poskušajo čim več časa preživeti skupaj, kje na dopustu ali v naravi. Tako starši kot otroci so po njenih besedah željni brezskrbnih počitniški dni, saj je bilo minulo šolsko leto zaradi izobraževanja na daljavo za marsikoga zelo stresno in naporno. Po vrnitvi v šolske klopi so namreč med otroki opazili velik porast najrazličnejših težav.
»Že med delom na daljavo smo opažali čustvene stiske pri učencih, vendar nas je, ko smo se vrnili v šolo, njihova številčnost kljub temu presenetila. Med najpogostejšimi stiskami, s katerimi smo se srečevali, so bile odklanjanje šole, čustvene težave pred ocenjevanjem, motnje hranjenja in podobno,« je pojasnila Erbusova in dodala, da so bili posamezni primeri zelo kritični. Nekateri učenci so se fizično slabo počutili (opisovali so bolečine v trebuhu, slabost), a zdravnik je nato ob pregledu ugotovil, da so fizično zdravi. Kot je pojasnila Erbusova, so se v takih primerih s starši dogovorili, da jih kljub temu pošljejo v šolo, saj je bil izvor njihovih težav nekje drugje.
Več težav učenci s posebnimi potrebami in priseljenci
Nekoliko večje breme so doživljali tisti, ki niso uspeli slediti izobraževalnemu procesu na daljavo. Naloge so jim ostajale oz. so se vse bolj zavedali primanjkljaja znanja, zato so hitreje zapadli v različna krizna stanja.
Tudi v drugem valu so šolski delavci opažali, da je še vedno veliko otrok brez ustrezne tehnološke opreme, saj so si jo morali deliti s soro-jenci ali starši, kar jim je onemogočalo redno delo in spremljanje pouka v živo v spletnih učilnicah.
Več težav so imeli učenci s posebnimi potrebami in priseljenci. Nekateri od njih so težko sledili pouku in navodilom učiteljev tudi zaradi nerazumevanja slovenskega jezika. Na pomoč staršev niso mogli računati, saj jih večina ne govori slovensko. OŠ Ljudski vrt obiskuje 27 otrok iz drugih kulturnih okoljih. V času epidemije so nazadovali, saj so imeli na voljo manj možnosti za komuniciranje v slovenskem jeziku. »Ti učenci bi znanje slovenskega jezika izboljšali, če bi normalno hodili v šolo,« je povedala Erbusova.
V takih primerih je najpomembnejše dobro sodelovanje s starši in učitelji, ki lahko največ pripomorejo k izboljšanju stanja. Po besedah Erbusove je ključ do reševanja težav velikokrat iskren in zaupen odnos, zato veliko časa in energije posveča srečanju s starši in poglobljenim pogovorom z njimi. V času epidemije sta bila svetovalna delavca šole otrokom in staršem na voljo preko osebnega telefona, elektronskih sporočil in video klicev. Odkar so se učenci vrnili v šolske klopi, sta tudi veliko več sodelovala s Centrom za socialno delo Spodnje Podravje in Centrom za duševno zdravje.
Estera Korošec
Ptuj • Sodobna oskrba starejših: pomoč za samostojno življenje
„Um mi dela odlično, potrebujem pa pomoč pri vsakodnevnih opravkih!"
Ogromno starostnikov jesen življenja želi preživeti v domačem okolju, pa za to potrebujejo pomoč. Za svojce je to ob vseh obveznostih, kijih imajo sami, pogosto veliko breme, pomemben dejavnik pa je tudi njihova (ne)usposobljenost za izvajanje strokovne pomoči Prav zato je ključno, daje za to zadolžen strokoven kader.
„Um in razum mi delata še odlično, potrebujem pa pomoč pri vsakodnevnih opravkih in negi. Največ od vsega pa mi pomeni lepa beseda tistih, ko me obiščejo in mi pridejo na dom pomagat," o projektu Sodobna oskrba starejših, ki nudi starostnikom brezplačno pomoč na domu, pravi 80-letna uporabnica Terezija Mlinaric.
»Boljše pomoči si ne bi mogla zaželeti«
Mlinaričeva je v sklopu projekta SOS deležna brezplačne fiziote-
rapije, delovne terapije, pa tudi novih storitev v skupnosti: gre za redne obiske srednje medicinske sestre, ki ji pomaga pri negi. Ima tudi e-oskrbo. Gre za aktivnost, ki so jo začeli izvajati marca letos. Uporabniki dobijo verižico in elektronski obesek, ki jim ob pritisku na gumb zagotavlja takojšen klic v sili. Ob pritisku v primeru nezgode ali slabega počutja uporabnika se namreč vzpostavi takojšnja povezava s klicnim centrom. Ta glede na situacijo reagira naprej. Doslej k sreči Mlinaričeva tega ni aktivirala, se pa, kot pravi, ko je sama
doma, s tem obeskom počuti zelo dobro, saj ima občutek varnosti. „Boljše pomoči si ne bi mogla želeti. Tako skrbijo za nas, da se ne moremo zahvaliti v zadostni meri. To, da nas obiščejo usposobljeni in strokovni ljudje, je nekaj čisto drugega. Sorodniki nam tako in tako pomagajo kot lahko, nimajo pa vseh veščin. Izjemnega pomena je zame tudi lepa beseda. Tega sem še posebej vesela. Um in razum mi delata še odlično," pravi Mli-naričeva, ki ji redno družbo delajo sodelavci projekta SOS Monika, Gašper, Sergeja in Sonja.
Kaj bo po izteku projekta, naslednje leto?
„Storitev je brezplačna, vsem bi priporočala, da se vključijo. Mene zjutraj stuširajo, mi pomagajo, da se oblečem, pripravijo zajtrk. Sonja pride vsak dan k meni in naredi nego, to je duša od človeka. Vedno bodo vsi dobrodošli pri meni, vsi so prijazni. Dvakrat sem bila operirana na odprtem srcu in vem, kaj pomeni, ko si odvisen od pomoči drugih. Imam hčerko, ki
mi zelo izrazito pomaga, ampak čez dan dela in ne morem vedno obremenjevati nje. Imam tudi dva čudovita vnuka, ki ju imam zelo rada. Pomagata, kolikor lahko, a ne živita na Ptuju: eden je v tujini, drugi v Ljubljani," je svojo izkušnjo predstavila uporabnica projekta SOS.
Čez leto dni se dveletni projekt zaključi, zdaj so natanko na polovici. Izvajalci upajo in si želijo, da jim bo v tem času uspelo zagotoviti sredstva za nadaljevanje. Potreb je zelo veliko. Epidemija koronavirusa je resnost situacije in pomanjkljivost primerne in zadostne skrbi za starejšo populacijo dodobra razgalila. Pogosto so problemi lahko rešljivi, včasih zadostuje ura pogovora dnevno, pa se človek počuti bolje. Prav je, da so ustrezne pomoči deležni tudi tisti, ki morda iz različnih razlogov (še) ne želijo institucionalnega varstva. Mnogi uporabniki so zdaj v projekt vključeni, ker so storitve brezplačne. Čeprav občine sicer krijejo določen delež oskrbe pomoči na domu, si mnogi ne morejo privoščiti pokritja razlike do polne cene.
Dženana Kmetec

Terezija Mlinarič: „Ni dovolj besed hvale, ki bi opisale vse, kar nam ponuja projekt pomoči na domu."
Terezija je ekipi, ki dela z Andrejo Potočnik, vodjo projekta SOS, izjemno hvaležna.
Za pomoč starejšim na domu 2,2 milijona evrov
Leto dni je, kar so v Podravju začeli izvajati projekt Sodobna oskrba starejših (SOS). Da bi zagotovili pomoč starostnikom, ki bivajo v domačem okolju, so se povezali različni partnerji: Dom upokojencev Ptuj, Zdravstveni dom Ptuj, Lekarne Ptuj in Center za socialno delo Spodnje Podravje. Brezplačno pomoč na domu v sklopu tega projekta bodo izvajali do junija 2022. Za ta namen so pridobili evropska in državna sredstva v višini 2,6 milijona evrov.
Mnogi starostniki namreč želijo živeti doma, pa za izpolnitev tega cilja potrebujejo nekoliko pomoči. Njim je projekt SOS v osnovi tudi namenjen. Doslej je vloge oddalo 364 starostnikov iz regije, 170 uporabnikov je že sprejetih v integrirano oskrbo, 45 jih čaka na obisk koordinatorjev, devet pa na oceno upravičenosti. „Največje povpraševanje je po novih storitvah v skupnosti, torej negi in oskrbi. Sledijo storitve za izboljšanje samostojnosti in ohranjanje avtonomije, sem sodita delovna terapija in fizioterapija. Z marcem smo pričeli še storitev e-oskrbe, ki jo uporablja 25 uporabnikov," je pojasnila Andreja Potočnik, vodja projekta SOS.
Foto: CG
Foto: CG
Ormož • Ormoško poletje 2021
8. Rožmarinkin festival in športni Bum
Tudi letos so otrokom skupaj z Rožmarinko pričarali pravo počitniško doživetje. Vzdušje je bilo poletno obarvano - pisano, iskrivo, razposajeno, vroče in na koncu tudi mokro.
V sklopu festivala Ormoško poletje je letos potekal že 8. Rož-marinkin festival in športni Bum, katerega organizator je bil Javni zavod za turizem, kulturo in šport Občine Ormož s soorganizator-jema - Športno šolo Dada in Piki Poki - zabava za otroke. Dogodek so poimenovali »Juhu, počitnice so tu!«
Na pripravljenem motoričnem poligonu so najmlajši in tudi malo starejši otroci za zabavo preizkušali svoje motorične sposobnosti. Športna šola Dada se sicer ukvarja s treniranjem različnih športnih veščin, predvsem s temeljno športno vadbo otrok od 3. do 9. leta starosti, s tem dogodkom pa so predstavili že četrto sezono svojega delovanja. »Verjamem, da ste uživali na tem družinskem popoldnevu. Lepo je bilo opazovati otroke pri
igri, ki so se ji letos pridružili tudi starši, kar nas resnično veseli,« je povedal vodja športne šole Damjan Rajh.
Celotno popoldansko dogajanje so spremljale animacije za otroke pod okriljem društva Piki Poki - zabava za otroke. Zraven ustvarjalnih
delavnic so si najmlajši in tudi malo starejši lahko izbrali in privoščili svoj tatu, si obarvali pramene las v mini »frizerskem studiu«, za razposajeno otroško igro pa je bil na voljo tudi ogromen napihljiv kurent.
Ob vsem naštetem je piko na i postavila otroška predstava Ču-
dežni podvodni svet, kjer so otroci ob didaktično odigrani predstavi spoznali podvodne živali in življenje v vodi. Razposajeno počitniško vzdušje v ormoškem grajskem parku je popestrilo še obmetavanje z vodnimi baloni.
Darja Žganec Horvat
10 Štajerski
Naše prireditve
petek • 9. julija 2021
Lucija (občina Piran) • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 1. sezona
Prvi primorski polfinalistki: Leila in Nataša
Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo se vse bolj širi v slovenski prostor. V 7. sezoni so ga med prvimi na slovenski obali kot zanimivega prepoznali v občini Piran in se v projekt spodbujanja petja slovenske pesmi vključili z OŠ Lucija. Za to priložnost se je studio Radia Ptuj za en dan preselil v OŠ Lucija, kjer je potekalo snemanje. Zanimivo je, da je pobuda za sodelovanje v tem projektu prišla od staršev ene od pevk, ki se je tudi že uspešno predstavila na otroškem festivalu Fens. Že ob prvem sodelovanju z Radiem Ptuj so se njihove pevke odlično predstavile, vse zelo rade in že vrsto let pojejo, ob petju pa jih izjemno privlači tudi igra. Želijo si, da bi lahko v tem projektu nastopile tudi v novih sezonah in se uspešno predstavile tudi v finalu tega projekta.
Občino Piran in OŠ Lucija na pol-finalnem odru 7. sezone projekta predstavljata Leila Medenhodžic v mlajši kategoriji s pesmijo Dan lju-
bezni in Nataša Lunaček v starejši s pesmijo Milijon in ena zvezda.
„Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo me je zelo nav-
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Leila Medenhodžic, 3. razred, OS Lucija, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri): „Leta 2019 sem pela na Fens festivalu v Kopru, zmagala sem v otroški kategoriji do 9 let. Pojem slovenske, italijanske, hrvaške, bosanske in angleške pesmi. Od slovenskih pevk mi je najbolj všeč Marta Zore, ki me je tudi povabila na festival Lent. V šoli imam najraje likovno, šport in glasbo. Treniram gimnastiko. Rada tudi ustvarjam iz papirja."
Ivana Jelaš, 5. razred, OS Lucija, pesem Ne bodi kot drugi (Ditka): „Pojem že od vrtca, sedaj v mladinskem šolskem zboru. Pojem slovenske pesmi, več pa angleških. Od slovenskih pevk so mi najbolj všeč Nina Pušlar, Nika Zorjan in Alya. V glasbeni šoli igram klavir, rada plešem in se družim s prijatelji. Pri petju imam polno podporo družine. Prijavila sem se tudi na Slovenija ima talent. Rada pospravljam, kuham in pečem. Razmišljam o igralskem poklicu."
Foto: Črtomir Goznik
Gaia Chiara Zancola, 6. razred, OS Lucija, pesem Daj se nasmej (Be-pop): „Pojem že dolgo. Pritegnejo me vse pesmi, ki imajo dobro sporočilo in tudi melodijo. Najbolj so mi všeč Alya, Manca Spik in Bepop. Najraje poslušam slovenske pesmi, pojem pa raje angleške. V šoli imam najraje slovenščino, matematiko in glasbo. Plešem hip-hop, berem, kolesarim, se družim s prijatelji. Želim postati učiteljica plesa."
dušil. Tudi sam sem glasbeni navdušenec, samouk, z veliko strastjo igram kitaro. Navdušuje me petje, tudi sam sem si kot otrok želel peti. Vidim, da tudi otroci zelo radi pojejo, zato zelo podpiram ta projekt. Razmišljam o tem, kako bi mesto Piran nadgradili kot festivalsko mesto, zato je vsaka takšna pobuda zelo dobrodošla. Želim stati ob strani mladim, jih podpirati, na njih je bodočnost. Absolutno sem za to, da se takšni dogodki pri nas vse pogosteje dogajajo, kar bo zelo v prid Piranu kot festivalskemu mestu. Že lani smo delali na tem, da bi festival nadgradili, da bi ob že tradicionalnem programu, ki privlači številne tuje goste, vključili še petje otrok in bi bilo vse skupaj še toliko lepše, kot
Peli so:
Leila Medenhodžic in Ivana Jelaš v mlajši kategoriji, v starejši pa: Gaia Chiara Zancola, Eva Lovrečič, Lina Sorta, Anja Pali-brk in Sofija Perko, Riana Rato-ša, Maša Kristan Odar, Anastas-ja Zeka in Nataša Lunaček.
Foto: Črtomir Goznik
Eva Lovrečič, 6. razred, OS Lucija, pesem Ti si moje sonce (Bepop): „Najbolj všeč mi je pop glasba. Peti sem začela že v vrtcu. Pri pesmi me pritegneta tako glasba kot besedilo. Tri leta že pojem pri pevskem zboru.
V	šoli imam najraje glasbo in likovno umetnost. Rada poslušam pesmi Jana Plestenjaka in skupine Bepop.
V	prostem času tudi plešem, že sedem let obiskujem plesno šolo. Razmišljam o poklicu kriminalistke."
še ena češnja na tortici. Občina Piran ni samo naklonjena petju in glasbi, ampak kulturi nasploh. Mislim, da to sodi v Tartinijevo mesto. Projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo bom skušal predstaviti tudi na medobčinski ravni, tudi županom Izole, Kopra in Ankarana, da bi pridobil neke vrste regionalni pomen in festivalski prizvok tudi našega okolja," je o prvem gostovanju projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v občini Piran povedal župan Denio Zadkovič.
MG
Projekt so omogočili:
Občina Piran, Telekom Slovenije, ATP - avtobusni in touorni preuozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Drauske elektrarne Maribor - najuečji proizvajalec električne energije iz obnovljivih irirou, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anprotehnik in Perutnina Ptuj.
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Foto: Črtomir Goznik
Lina Sorta, 6. razred, OS Lucija, pesem Kjer pomol poljubi morje (Manca Spik): „To pesem sem si izbrala, ker ustreza mojemu glasu. Rada poslušam in pojem pesmj, ki jih pojejo Nina Pušlar, Manca Špik in Dejan Vunjak. Šport, likovna, glasba in slovenščina so moji najljubši predmeti. V prostem času tudi jadram in igram rokomet v šolski ekipi, se družim s prijatelji. Želim postati arhitektka."
Vse dosedanje
oddaje si lahko ogledate na FB in YT
profilih Radia Ptuj
/RadioPtuj

Foto: Črtomir Goznik
Sofija Perko in Anja Palibrk, 6. razred, OS Lucija, pesem Ti si moje sonce (Bepop): „Za skupni nastop sva se dogovorili sami, tudi pesem sva izbrali skupaj, to je najin prvi skupni javni nastop, sicer pa obe nadvse radi pojeva. Upava, da se bova dobro predstavili. Veliko sva vadili." Sofija ima v šoli najraje glasbo, šport, slovenščino in likovno umetnost. V prostem času tudi pleše, riše. Zeli postati kozmetičarka. Anja ima najraje šport, glasbo, matematiko in naravoslovje. Pleše, se druži prijatelji. Postala bi rada pevka.
Foto: Črtomir Goznik
Maša Kristan Odar, 8. razred, OS Lucija, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Pesem sem poznala že od prej. Pojem že od tretjega leta naprej, večinoma angleške pesmi, čeprav imam rada tudi slovenske. Pri pesmih me najbolj pritegne melodija. V šoli imam najraje zgodovino in slovenščino. igram violino, obiskujem avdicije, ker želim postati igralka. V Tartinijevem gledališču obiskujem gledališki krožek."
Foto: Črtomir Goznik
Riana Ratoša, 8. razred, OS Lucija, pesem Oba (Manca Špik in Isaac Palma): „Z glasbo se ukvarjam že od malega. Pesem sem si izbrala sama. Pri pesmi sta pomembni besedilo in glasba, pa tudi refren. Od pevk mi je najbolj všeč Manca Špik, rada poslušam tudi Lino Kuduzovic. V šoli je odlično, od vseh predmetov pa mi je najbolj všeč glasba. igram rokomet v ZURD Koper. Po osnovni šoli se bom vpisala v frizersko--kozmetično šolo."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Anastasja Zeka, 8. razred, OS Lucija, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri): „Rada pojem, večinoma angleške pesmi. Poslušam pa tudi slovenske pesmi. Za sodelovanje v tem projektu me je prepričala Maša, da bi peli v duetu, a sva na koncu zapeli vsaka posebej. Razred sem zaključila z odličnim uspehom. Najraje imam likovno umetnost, angleščino in tehniko. Igram odbojko, obiskujem gledališko šolo, rada rišem, ustvarjam. Privlači me igralstvo."
Nataša Lunaček, 8. razred, OS Lucija, pesem Milijon in ena zvezda (Klara Jazbec), lastna spremljava na kitari: „Pesem mi ustreza glasovno, všeč so mi nežne in vesele pesmi. Najpogosteje pojem angleške pesmi. Rada poslušam in pojem tudi pesmi, ki jih poje Anika Horvat, poslušam tudi Tinkaro Kovač. V šoli imam najraje glasbo, angleščino, tehniko, likovno umetnost. V prostem času skejtam, se družim s prijatelji, igram kitaro. Privlači me pevski in igralski oder."
petek • 9. julija 2021
Naše prireditve
Štajerski	11
Pesnica • Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo - 7. sezona
Na polfinalnem odru Rebeka in Sara
Predizbor projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je v 7. sezoni iz občine Pesnice in tamkajšnje osnovne šole sestavilo devet mladih pevk, ki uspešno nadaljujejo bogato pevsko in glasbeno tradicijo tega okolja. Izbrane pesmi so dobro zapele, pokazale so, da v občini raste nov uspešen pevski rod, o katerem bomo v prihodnosti še veliko slišali.
i
Foto: Črtomir Goznik
Maša Mahkota, 2. b-razred, OS Pesnica, pesem Daj se nasmej (Be-pop): „Rada pojem in se smejim. Pesem mi je bila všeč zaradi besedila, ki pravi, da se moraš smejati in biti vesel. Všeč so mi tudi pesmi, ki jih poje Nina Pušlar. Najraje imam šport in likovno umetnost. V prostem času rada rišem, izbiram med različnimi motivi. Nekaj svojih risb imam tudi že uokvirjenih. Rada se igram, družim s prijatelji, rada imam živali, saj imam kužka in muco."
Črtomir Goznik
Tamara Lorber, 2. b-razred, OŠ Pesnica, pesem Ne grem na kolena (Saša Lendero): „Zelo rada pojem, pojem tudi pri pevskem zboru. Peti sem pričela že v vrtcu, tudi že nastopala na velikem odru. Pri izbiri pesmi mi je pomagala mama. Všeč so mi samo pesmi Saše Lendero. Za nastop sem veliko vadila, pomagala mi je mama. V šoli imam najraje likovno umetnost, rada rišem, se igram z žogo. Imam muco Kiti, ki je stara 15 let."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Sofija Kolmanič, 2. b-razred, OS Pesnica, pesem Ženska (Rebeka Dre-melj in Bepop): „Pesem mi je bila všeč, zato sem jo izbrala. Potrudila sem se, da bi jo čim bolje odpela. V šoli se imamo odlično, s sošolci smo veliki prijatelji, medsebojno si pomagamo. Najraje imam likovno, šport, slovenščino, spoznavanje okolja. V prostem času jaham, rada plešem. Zelo rada tudi ustvarjam, zato obiskujem likovni krožek na šoli."
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Ema Metličar, 5. a-razred, OS Pesnica, pesem Dan ljubezni (Pepel in kri): „To pesem smo se letos učili v šoli pri glasbi. Bila mi je všeč, zato sem si jo tudi izbrala. V tem projektu sodelujem prvič. Bolj so mi blizu angleške pesmi, od slovenskih pa najraje poslušam in pojem pesmi, ki jih pojeta Nika Zorjan in Anabel. Likovna, angleščina in glasba so moji najljubši predmeti. Treniram aikido, družim se s prijatelji. Sola-nje želim nadaljevati na turistični šoli, ker se rada učim jezike."
Peli so:
Maša Mahkota, Tamara Lorber, Sofija Kolmanič, Karin Kopše, Ema Metličar in Rebeka Cajšek v mlajši kategoriji, v starejši pa Eva Lubej, Lavra Kodrin in Sara Brumen.
Sponzorji prireditve
Rebeka Gajšek, 5. b-razred, OS Pesnica, pesem Milijon in ena zvezda (Klara Jazbec): „Pesem mi glasovno leži, zato sem jo izbrala. Zelo rada pojem. Pojem in poslušam veliko različnih pesmi, najpogosteje pa pesmi, ki jih pojeta Klara Jazbec in skupina Bepop. Pevsko se želim izpopolniti. V šoli imam najraje glasbo, likovno in slovenščino. igram violino, obiskujem balet, ukvarjam se s športom, kolesarim in rolam. Moj bodoči poklic bo povezan z glasbo."

TelekomSIovenije
J* AT P
ANpro Tadinik d.o.o.
Odern
Perutnina Ptuj
^ SAZAS
T » fc 1 4»
Lahkota prihodnosti
Älü OCUlUS
e KLIMA FTUJJ a.».®.
CtíRSVtWe, VÖOOVÖO, MJN, HUÜEME.
Foto: Črtomir Goznik
Lavra Kodrin, 6. b-razred, OŠ Pesnica, pesem Ta svet ne zna živet (Nina Pušlar): „Letos na tem odru pojem drugič. Všeč mi je, rada pojem, zato sem ponovno prišla. Pesem sem si izbrala sama, poznala sem jo že od prej. Nina Pušlar in Nika Zorjan sta pevki, ki sta mi posebej všeč. V šoli imam najraje matematiko, geografijo, glasbo. Rada rišem, se igram z mlajšo sestro. Želim si postati zdravnica, privlačijo pa me tudi pevski odri."
Karin Kopše, 2. b-razred, OS Pesnica, pesem Lahko noč, Piran (Anika Horvat): „Peti sem začela že v vrtcu, pojem pri pevskem zboru. V projektu Otroci pojejo sem slišala peti Saro Brumen, zato sem se odločila, da bom tudi sama sodelovala. Rada poslušam in pojem pesmi Nike Zor-jan. V šoli imam najraje likovno in šport. V prostem času rada gledam televizijske nadaljevanke, filme za otroke in se igram. Želim postati zdravnica ali učiteljica."
Projekt so omogočili: Občina Pesnica, Telekom Slovenije, ATP - avtobusni in tovorni prevozi, Oculus Weltweite Industriemontagen, Dravske elektrarne Maribor -največji proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov, Sazas, Talum, Klima Ptuj, Anptotehnik in Perutnina Ptuj.
Občino Pesnica in OŠ Pesnica v polfinalu 7. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo predstavljata Rebeka Gajšek v mlajši kategoriji s pesmijo Milijon in ena zvezda in Sara Brumen v starejši z lastno skladbo Kje ste zdaj? V teh dneh sta že opravili polfinalni nastop. Sedaj pa vsi polfinalisti komaj čakajo 4. avgust, ko bodo izvedeli, kako uspešni so bili, ali jih čaka tudi finalni nastop v septembru. Od skupaj 83 polfinalnih nastopajočih jih bomo v finalu videli 26. Dvajset (v vsaki kategoriji po deset), jih bo izbrala strokovna komisija, ki že pridno dela, o šestih (v vsaki kategoriji o treh) pa bodo odločala vaša SMS-sporočila.
„Slovenski človek je že od nekdaj ponosen, ko uporabi svoj jezik, svojo kulturo, svojo tradicijo. Petje pa je sploh izraz svobode - svobode izražanja naše kulture. Slovenci smo narod petja in prav petje je tisto, ki nas bolje poveže: vse generacije, vse družbene sloje doma in po svetu, s posluhom ali brez njega in to kjerkoli. Med drugim je petje naša najobsežnejša kultura, ponosni smo na bogato zakladnico pesmi, ki še živijo med nami, in z največ pevskimi zbori na število prebivalcev v svetovnem merilu.
Ker imamo v naši občini kar tri osnovne šole in na vseh treh tudi otroške mešane pevske zbore, smo vedeli, da so med njimi tudi izredni talenti, ki potrebujejo priložnost in svoje mesto pod soncem; ne samo podpore staršev, babic, dedkov in učiteljev, ampak tudi našo podporo - podporo občine. Tako smo z veseljem v 7. sezoni pristopili k projektu Otroci pojejo slovenske pesmi in podprli naše otroke. Vemo, da se za vsakim uspešnim talentom skriva glas, ki nosi s seboj sliko našega kraja in nas predstavlja v najlepši luči. Za našo občino to pomeni izjemen dosežek in napredek na kulturnem področju. Na talente, ki predstavljajo našo občino, smo izjemno ponosni, prav tako se vedno potrudimo, da s svojim nastopom obogatijo marsikatero občinsko ali krajevno prireditev. Med najbolj izstopajočimi glasbeniki, ki so se izkazali na različnih pevskih festivalih tako doma kot v tujini, lahko omenim ansambel Zadetek, mlado pevko Zojo Hadner, ansambel Norost, Pesniški oktet, ki deluje že čez 30 let, in še mnoge druge.
Vedno smo veseli, ko vidimo nasmejane ljudi in se njihovo veselje pospremi s petjem. V naših krajih je to tradicija in tudi v prihodnje se bomo potrudil, da tako ostane," je povedal župan občine Pesnica Gregor Žmak.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Eva Lubej, 6. a-razred, OS Pesnica, pesem Gremo mi po svoje: „Prvič sem to pesem slišal pred kakšnim letom. Bila mi je všeč, zanimiva je, malo drugačna od drugih, zato sem jo tudi izbrala. Od slovenskih izvajalcev mi je všeč Nitke, sicer pa mi je bližje angleška oz. ameriška glasba. Pojem tudi na šolskih prireditvah. V prostem času se ukvarjam z borilnimi veščinam, tudi jaham, plešem, se družim s prijatelji, igram košarko, nogomet."
/^JE^^^V^ Družba Radio-Tednik Ptuj
prireja
V ^ 1 P0LFINALN0 0DDAJ0
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Oddaja bo v torek, 13. julija, ob 18. uri na Radiu Ptuj,
Facebook ter Youtube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
radioPTUJ Štajerski
Perutnina Ptuj
tAl «<K
Elektro
Lahkota prihodnosti C© Ij ©
SAZAS
št AT P
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
Foto: Črtomir Goznik
Sara Brumen, 9. b-razred, OS Pesnica, Kje ste zdaj, lastna pesem in spremljava na kitari: „Skladati sem začela v 6. razredu. Ko napišem pesem, izražam svoja čustva. Tisto, česar ne morem povedati z besedo, povem z glasbo. Pišem v angleškem in slovenskem jeziku. Doslej sem napisala že okrog 20 pesmi. Pesem, s katero nastopam v projektu, sem zapela in zaigrala premierno. igram violino in kitaro. Solanje bom nadaljevala na ii. gimnaziji Maribor."
*
TelekomSIovenije
tostepoint®
bylFF
KLIMA PTUJ d.s.®.
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN, HLAJENJE, PREZRAČEVANJE
radio cehe
rodem
dravske elektrarne maribor
m CINKARNA
novi tednik
12 Štajerski
Kronika
petek • 9. julija 2021
Ljutomer • Trpljenje živali posneto na prašičji farmi prleškega vinarja Puklavca
n 11 «1 ••	1	V« •• V« 1«	••	v«
Padle iluzije o domači reji živali na prijazen način
Pred dnevi so javnost pretresli posnetki z ene večjih slovenskih prašičjih farm, ki so prikazali nemogoče razmere, v katerih bivajo svinje: prisiljene so ležati v lastnem blatu in urinu, natrpane so v premajhnih boksih in zato nezmožne skrbeti za svoj naraščaj.
Posnetke so anonimno pridobili aktivisti društva Projekt tran-sparentnosti živalskih obratov AETP (Animal Enterprise Transparency Project), ki so dokumentirali tudi razpadajoče fetuse in trupla poginulih prašičkov, ki jih nihče ne odstrani, ter grozljive odprte rane in iznakažene ude. Da imajo žalosten in prazen pogled, saj so povsem resignirane, reagirajo pa le takrat, ko kotijo, in takrat so zelo vznemirjene, je njihovo življenje opisal eden od članov društva. Spomnimo, da v AETP, kot nam je dejal Samo Curk, imena farme sprva niso hoteli razkriti, saj se niso hoteli iti javnega linča neke farme, ampak so hoteli z objavo skrite preiskave začeti javno debato o reji živali v Sloveniji.
Vključeni v Dobrobit
V* !•
živali
Za razliko od napovedanih obiskov veterinarskih inšpektorjev je namreč skrita preiskava pokazala, da so tudi pri nas popolnoma drugačni pogoji reje od tistih, ki jih v oglasih in svojih medijskih kampanjah prikazuje mesna industrija. Ta po njihovem mnenju ni dovolj tran-sparentna, zato so prepričani, da je prikazana živinorejska praksa večinoma legalna in dovoljena tako po slovenskih kot celo po evropskih standardih. Obstaja torej utemeljena bojazen, da preiskovani živinorejski obrat ni edini v Sloveniji, kjer vladajo takšne razmere, so še dodali v objavi ugotovitev.
Kljub temu da imena farme niso hoteli obelodaniti, pa je v javnost kmalu pricurljala vest, da posnetki grozljivih bivalnih pogojev prašičev prihajajo s farme Ljutomerčan, d. o. o., iz Ljutomera, kar so slednjič potrdili tudi v društvu AETP. Gre za naslednico Vinogradniško-živino-rejskega kombinata Ljutomer, ki je od leta 2009 preko P&F Holding vino v lasti družine Puklavec. Podjetje je na svoji spletni strani zapisalo, da imajo na farmi 750 stojišč za plemenske svinje in da tam letno vzredijo 15.000 sesnih pujskov, ter ponosno dodalo, da so se »v letu 2014 vključili v rejski program Dobrobit živali, katerega osnovni namen je izboljšanje počutja živali v celotnem rejskem procesu«.
Pristojni zaenkrat
| vt t
molčijo
V podjetju posnetkov, ki naj bi prihajali z njihove farme, zaenkrat ne komentirajo niti ne potrjujejo njihove resničnosti, saj bodo uradno izjavo podali šele, »ko bomo imeli zapisnike veterinarske inšpekcije«. Ne molči pa le elitni prleški vinar, v molk so se bolj ali manj zavili tudi na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oziroma njegovi Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Kaže, da jih bolj kot dejanska dobrobit živali ter razkrivanje in sankcioniranje krivcev za trpljenje živali skrbi za promocijsko kampanjo slovenske hrane, neokrnjen ugled inšpektorjev in ohranitev delovnih mest v industriji. Očitno tudi dvomijo o verodostojnosti vsebin posnetka, saj nepravilnosti pri nadzoru doslej niso ugotovili. »Z omenjenim posnetkom smo bili seznanjeni. Takoj smo pristopili k preverjanju pristnosti posnetka in ugotavljanju dejanskega stanja na terenu. Uveden je bil inšpekcijski nadzor,« so na kratko odgovorili.
To ni Amerika ali Kitajska, to je tu in zdaj
Zaradi razkritja in (ne)odziv-nosti pristojnih je zdaj padlo tudi po kmetijskem ministrstvu. Mnogi namreč menijo, da bi moral potrošnik dobiti takojšnjo informacijo o tem, ali so posnetki resnični, prav tako pa bi morali izvedeti, kako je ukrepala uprava za var-
Svinja v boksu z odprto rano, ki je nihče ne oskrbi.
no hrano, saj sta ne nazadnje od kakovosti reje odvisna tudi kakovost mesa in posledično zdravje ljudi.
Prepričani, da vseh rejcev ne gre metati v isti koš, smo si ob pogledu na trpeče prašiče na posnetkih najbrž vsi zaželeli, da gre za osamljen primer. Žal omenjena farma zelo verjetno ni edina, kjer živali bivajo v tako katastrofalno
krutih razmerah. Razkritje skrite preiskave je najbrž razblinilo še zadnje morebitne iluzije potrošnikov o »domači reji živali na prijazen način«. »Prašičereja v Sloveniji. Za vse, ki gledate reklame o tem, kako lepo živijo živali, ki končajo na vašem krožniku. Ne. To ni Amerika ali Kitajska, to je tu in zdaj, naša Slovenija,« so zapisali v Društvu za zaščito konj in drugih
živali Velenje, kjer že dolgo opozarjajo na slab odnos do živali.
Povsem razvrednoten živalski čut
»Sporni posnetki prikazujejo farmsko rejo, v kateri je živalski čut povsem razvrednoten. Žival je vredna samo toliko, kolikor je vredno njeno meso oziroma koliko je produktivna,« pravi predsednica
društva Natalija Nedeljko. »Poškodbe, omejevanje prostora, mladiči tam umirajo in drug drugega žrejo. To ni tisto, kar si ljudje predstavljajo, ko vidijo lepo reklamo s sloganom Jejmo slovensko.« Dodaja, da si vse živali zaslužijo normalne pogoje za življenje, da jim je torej omogočeno gibanje na prostem in da imajo dovolj hrane in vode.
Senka Dreu
Inšpektorji pri reji prašičev niso ugotovili večjih nepravilnosti...
Potem ko je v javnosti zaokrožil posnetek spornih ravnanj pri intenzivni reji prašičev, je Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin takoj pristopila k preverjanju pristnosti posnetka in ugotavljanju dejanskega stanja na terenu. Nadzor treh uradnih veterinarjev je trajal več dni. Pregledali so opremo, prostore, živali, preverili so postopke čiščenja in vzdrževanja. Opravili so pregled higienskih razmer, oceno postopkov dobre kmetijske prakse, pregled dokumentacije in evidenc. "Na omenjeni farmi so živali nameščene v petih starejših objektih. Postopek reje se izvaja na način, kije skladen z zakonodajo. V času nadzora niso bile ugotovljene večje nepravilnosti. V zvezi z dobrobitjo živali so bila ugotovljena neskladja glede namestitve igral oz. materiala za zadostitev etoloških potreb in uporabe stelje v posameznih boksih," so pojasnili. Ob tem so dodali, da so bili sprejeti vsi potrebni ukrepi za zagotovitev skladnosti in odpravo ugotovljenih nepravilnosti, uvedli so prekrškovni postopek.
"Na podlagi pregleda na gospodarstvu in opravljenih razgovorov za določene dele posnetka ne moremo potrditi, da so bili posneti na omenjeni farmi," so poudarili na Upravi.
Razpadajoče truplo prašička na umazanih in trdih tleh
Foto: AETP
Foto: AETP
Podlehnik • Več ilegalnih prehodov meje
Obravnavali 46 migrantov
Policisti PP Podlehnik pri nadzoru južne meje opažajo po-večanoo število ilegalnih migrantov. Lani so obravnavali obravnavali 46 prebežnikov, v letu 2019 pa 27. V vseh primerih je šlo za tuje državljane. Nekatere so vrnili hrvaškim varnostnim organom, tiste, ki so zaprosili za mednarodno zaščito, pa so nastanili v ustreznih ustanovah.
Na področju kriminalitete, ki ga ocenjujejo kot dobro, so lani obravnavali 31 kaznivih dejanj , kar je nekaj manj kot v letu 2019. Nekoliko manj spodbuden je podatek, da so jih uspeli preiskati le okoli 30 %. Zanimivo je, da so lani na eni strani obravnavali nekaj več primerov gospodarskega kriminala, po drugi pa strani pa je dobra novica, da se je zmanjšalo število tatvin. Skupna ocena dela na področju vzdrževanja javnega reda ter splošne varnosti ljudi in premoženja je kljub porastu kršitev ugodna.
Estera Korošec
Ako je vreme še tako deseti dan, tako bo z malim še veliki srpan.
J 7/3CP
16/28
16/29
19/30
20/29_ 281
17/28
18/30
17/30
18/31
17/30
16/27
15/28
N
W

Danes bo na Primorskem sončno, drugod delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. V notranjosti Slovenije bodo nastale posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 20, najvišje dnevne od 24 do 33 °C. V soboto bo povečini sončno, v notranjosti občasno zmerno oblačno.
4-dnevna napoved za Podravje
Petek 1	Sobota	Nedelja	Ponedeljek
			12.07.2021
%	*	*	*
20	18	20	20
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
29	27	28	29
Popoldan	Popoldan	Popoldan	Popoldan
	4	4	¥
	. Hitrost vetra1.4m/s	Hitos! vetral 2ntfs	Hitrost velra2.1m/s
Vir: ARSO
petek • 9. julija 2021
Kultura
Štajerski	13
Knjigarnica 14
Moj jezik je težek kot slon
Pride knjiga v moje roke. Večjega formata. Dokaj je zajetna; na 440. strani, to je na koncu, piše: To je šele konec. Zanimivo! Ker na listih je malo stavkov. Ampak kakšnih!
Knjiga je dobro vezana (kar je omembe vredno, ker mnogo sodobnih knjig je takih, da jim mehka vezava že pri prvem listanju povzroči izpadanje listov), v mehke platnice. Naslovnica deluje univerzitetno. Obračam jo in potežkam: natisnjena je na kvalitetnem papirju. Stane pičlih 20 eur, razberem na zunanji strani zadnje platnice, kjer preberem še:
»Spoštovane, spoštovani, odložite delo in uživajte v jagodnem izboru. Kakšen maestro tvitosfere! Čudežno sposobnost ima, da drži Tviter v ravnovesju. Nagajiv, iskriv, poželjiv, berljiv, nikoli žaljiv.«
»Blagor človeku, ki brska po Tviterju, pa naleti na zapise in besedne igre @kriminiblog. V teh časih še bolj pronicljiv. Čisti užitek.«
Prvi zapis je podpisal Rado Šuštar, drugega Slavko Jerič.
Še sreča, da je avtorja knjige - Mitjo Muršiča - zamikala knjižna oblika, ker sem bolj digitalna nebralka. Pa res, kakšne žlahtne misli, bravurozni zapisi! Muršičeve besede niso aforiz-mi, ne rekla, ne zavozlanke, so najbolj resne jezikovne igrarije in uma izmišljije (Dobra igra nikakor ni igračkanje.), so slastne male filozofije.
Najprej sem poiskala kazalo knjige Moj jezik je težek kot slon; je takoj za naslovno stranjo in je naslovljeno: Kazalce, povej ter je umetelno oblikovano, da se na prvi pogled zdi, kakor bi gledali letni koledar. Strani številk tečejo v blago sivi po sredini lista, na levo in desno izmenjaje so naslovi poglavij, ki so enobesedni, vendar so deli besed poudarjeni. Z razlogom, seveda. Za pokušino in kot vabilo k branju navajam nekaj naslovov, kakor so natisnjeni v knjigi: AMORSKI, ANIMALNI, SEBELJUBNI, VSEMIRSKI, MIROLJUBNI, VPARJENI, NABRITI, BODEČENEŽNI, DVOMOLJUBNI ...
Seveda sem se posebej razveselila strani 328, kjer so Knjigo-ljubni. O, kako sem se poistovetila s stavkom: Dovolj knjig si prebral, da se ti ljudje, ki knjig ne berejo, ne zamerijo. In še: Knjige žreš, da se bolje ne razumeš. In: Kmalu boš lepši človek, greš namreč brat leposlovje. Najboljše knjige vžgejo .Oh, kako pašejo »jezikoljubni« s strani 325: Mednarodni dan materinščine. In očetovščine! Moja zibeljščina je ptujščina. Vzemi me v narečje.
Odlična darilna knjiga za vsako priložnost in za vse čase! In kadarkoli ste v zagati, cenjeni bralci Knjigarnice, kakšno misel zapisati ob darilnih priložnostih, boste v tej knjigi zagotovo našli primeren citat, ki se bo podal vam in naslovniku.
Knjiga Moj jezik je težek kot slon je »domoznanska«, saj je njen avtor mnogostranski Ptujčan dr. Mitja Muršič, univ. dipl. socialni pedagog, transakcijski analitik svetovalec v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Izšla je v 222 izvodih, ilustriranje in oblikovanje je podpisala slikarka in ilustratorka Melanie Habjanič (1994, Ormož), oblikovanje in prelom devet.design, končni izbor @bugiriba, založeno pri: Agencia Toš@Tosch, Ptuj. Kataložni zapis o publikaciji je pripravila Univerzitetna knjižnica Maribor.
Naj vas naslednji citati iz knjige Moj jezik je težek kot slon, iz razdelka Miroljubni (str. 126), privabijo med bralce:
Miroljuba tudi kdaj mika mikastenje. Iz prve roke.
Cenim svojo lastnost, da se me ne rabiš bati, tudi če mi greš skrajno na živce.
Zavzemam se za mir na spletu.
Zavzeta za dobre knjige in branje vas vabim v knjižnico - tja na konec ptujske Prešernove, kjer znova velja poletni odpiralni čas: ponedeljek in torek od 12. do 19., ostale delovne dni od 8. do 15., ob sobotah pa ostajajo vrata knjižnice zaprta (do konca avgusta).
Liljana Klemenčič
Ptuj • Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla
Kljub koroni nadvse uspešno šolsko leto
V Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla Ptuj so šolsko leto 2020/2021 zaključili zelo uspešno. Tako za učence kot učitelje koronavirus ni bil ovira, prav tako ne omejitve pouka, kije v večini potekal na daljavo. Le še bolj zavzeti so bili vsi skupaj.
Foto: Črtomir Goznik
Naziv naj glasbenika MO Ptuj za šolsko leto 2020/2021 si je priigral rogist Martin Kelc, ki je na mednarodnih tekmovanjih prejel dve zlati plaketi.
Po zadnjem nastopu v začetku oktobra lani so sledili letnemu delovnemu načrtu, vse nastope so izvajali koronskim razmeram primerno - s posnetki. Rezultati niso izostali, nanje so ponosni, njihovi učenci so bili zelo uspešni na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Veliko so delali na nastopih, učenci so se navadili snemati doma. Iz tega so se veliko naučili, da na primer prvi posnetek ni vedno najboljši, postali so bolj kritični. Sicer so doma snemali tudi že prej zaradi intemetnih tekmovanj, ki potekajo tako, da se učenec sam predstavi in v celoti posname svoj program. Na daljavo se je izvajal tudi baletni program.
Zelo pa so bili veseli, da so ukrepi toliko popustili in je tik pred iztekom šolskega leta 2020/2021 vse potekalo znova na bližino, da so imeli podporo svojih mentorjev in kore-petitorjev na klavirju na svojem največjem tekmovanju. Vsi so namreč nestrpno čakali na tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije Temsig, na katerega so se pripravljali v vseh glasbenih šolah v Sloveniji že od jeseni 2020. To je v enem delu potekalo tudi na Ptuju, v Zasebni glasbeni šoli sv. Petra in Pavla Ptuj ter v Glasbeni šoli Karola Pahorja Ptuj. Zaključilo se je s čelisti 11. junija. Na jubilejnem, 50. Temsigu so učenci Zasebne glasbene šole osvojili eno zlato, tri srebrne in eno bronasto plaketo. Že drugo leto zapored iz njihove šole prihaja tudi naj glasbenik MO Ptuj.
„Naziv naj glasbenika MO Ptuj za šolsko leto 2020/21 si je priigral Martin Kelc, ki četrto leto igra rog v razredu prof. Bojana Bezjaka. Na mednarodnih tekmovanjih je osvojil dve zlati plaketi. Učenec evfonija
Aljaž Kores (razred prof. Bezjaka) je opravil sprejemne preizkuse in je vpisan na Konservatorij za glasbo Maribor. Drugi dosežki na mednarodnih in državnem tekmovanju: Eva Peklar (citre) dve zlati plaketi, Aurelija Šeruga (violina) ena zlata in ena srebrna plaketa, Jana Strmšek (flavta) zlata plaketa, Ana Dvoršak (flavta) zlata plaketa, Tilen Ber (violina) dve srebrni plaketi, srebrne plakete Vida Veršič (solfeggio), Ela Matjašič Kmetec (solfeggio) Ana Aubel (oboa), Maruša Šeruga (violina), Aljaž Alič (čelo), Martin Kropec (orgle) in Aljaž Kores (evfonij), bronaste pa Klara Tikvič (solfeggio), Alexander Kaaouana (klavir) in Jaša
Podgoršek (violina)," je dosežke učencev predstavila ravnateljica Lija Frajnkovič.
Letos jim je uspelo izvesti tudi tradicionalni gala koncert, sicer brez občinstva, vendar v veliko zadovoljstvo učencev in učiteljev. V živo so ga prenašali po zoomu, tako da so si ga lahko ogledali tudi drugi. Na nastopu zaključnih letnikov se je predstavilo devet učencev. Doživeli so izjemen aplavz, kar se jih je še posebej dotaknilo. Eno je igranje brez občinstva, eno pa pred občinstvom. Občutki se ne dajo popisati, so povedali mladi glasbeniki po nastopu. Z glasbenim projektom Črni kos, ki temelji na slovenski ljudski
pesmi, pa so olepšali osrednjo slovesnost ob 30. prazniku samostojne Sloveniji v MO Ptuj.
„V koronskem letu smo se vsi veliko naučili in napredovali, tako učenci kot učitelji. Zaradi tega letni delovni program ni bil v ničemer okrnjen. Trudili smo se po najboljših močeh, da smo ga izpeljali, izvedli smo vse nastope, v celoti smo predelali načrtovano snov," je povedala ravnateljica. Vse pa so tudi že pripravili na letošnje delavnice Glasba v kloštru, ki so ubrane na filmsko glasbo. Mentor bo letos Matjaž An-tončič, učitelj violine, že po tradiciji pa jih bodo zaključili s koncertom.
MG
Ptuj • Letni koncert ženskega pevskega zbora Lilith
Dovoljene so sanje...
Pod tem naslovom je potekal letošnji letni koncert ženskega pevskega zbora Lilith, ki ga vodi profesorica glasbe Jasna Drobne. Decembra letos bo štiri leta, odkar razveseljuje s svojimi izjemnimi nastopi. Glasove je združilo 28 pevk različnih poklicev in starosti, kijih povezuje ljubezen do petja in glasbe.
Dvorišče ptujskega gradu je 2. julija napolnila pesem ženskega pevskega zbora Lilith, ki ga vodi Jasna Drobne.
Njihova izjemna pesem je 2. julija na dveh zaporednih koncertih napolnila grajsko dvorišče. Navdušile so s prepletom pesmi, ki so jih ljudje prepevali že davno v preteklosti, in tistimi, ki jih prepevajo še danes in bodo ostale tudi za prihodnost. Le danes smo zagotovo tukaj in zdaj, vse ostalo so sanje, ki pa so vedno dovoljene, so bile njihove besede
pred samim koncertom, s katerimi so pobožale občinstvo. V preteklem projektu Etnica so se posvetile ljudski glasbi sveta, v novem projektu se bodo poklonile slovenski pesmi o ljubezni.
Že v prvem letu svojega delovanja so na svoje prvem mednarodnem tekmovanju prejel zlato medaljo. Tudi drugi mednarodni festi-
val jim je prinesel zlato v kategoriji klasične zborovske glasbe in popularne glasbe, dirigentki pa posebno priznanje za izjemen umetniški vtis. Z mednarodnimi priznanji pa je bilo njihovo petje nagrajeno tudi v letu 2019, ko so prejele priznanje ZKD Ptuj za izjemne dosežke na mednarodnih tekmovanjih. Tudi v času epidemije koronavirusa njihova pesem
Foto: Črtomir Goznik
ni utihnila. Priprave na novi program so potekale na daljavo, tako so ohranjale svojo pevsko kondicijo in vrhunski glas, kar so dokazale tudi z letnim koncertom na grajskem dvorišču. Zadovoljno občinstvo jih je nagradilo s huronskim aplavzom in ovacijami.
MG
14 Štajerski
Zdravstveni globus
petek • 9. julija 2021
Zdravstveni nasveti
Bolezni na potovanju - 2. del
Informirajte se glede:
•	cepiva - nekatere države imajo spisek obveznega cepljenja, brez katerega ne boste mogli vstopiti vanjo; nekatere imajo seznam priporočljivih cepiv. Ne pozabite na cepilno knjižico;
•	antimalarikov - zdravil, ki so potrebna za preprečevanje in zdravljenje malarije. Ker malarijo prenašajo različne vrste komarjev na različnih področjih in ker se lahko s časom pojavi tudi rezi-stenca, zdravila za vsa malarična območja niso enaka in se tudi s časom lahko spreminjajo. Svetujemo vam, da pred potjo v odda-Ijene kraje:
•	obiščete svoj področni Zavod za zdravstveno varstvo -Ambulanto za potnike vsaj 6-8 tednov pred načrtovanim potovanjem in se informirate o cepljenjih, zaščiti z zdravili in drugih tveganjih;
•	obiščete osebnega zdravnika in se z njim pogovorite glede kroničnih bolezni in zdravil, ki jih morate nesti s seboj;
•	ne pozabite tudi na popotno zdravstveno zavarovanje;
•	pred potovanjem preglejte ustrezne internetne strani glede trenutnega stanja na območju, ki ga želite obiskati (naštete spodaj), in o aktualnih nasvetih za potnike;
•	prav je, da ima popotnik s seboj na poti tudi opremo za prvo pomoč in nekaj zdravil za samozdravljenje v nujnih primerih.
Osnovna potovalna lekarna, ki si jo lahko pripravite sami, in zdravila, ki jih dobite brez recepta, lahko vsebuje:
•	pribor za prvo pomoč - termometer, gaze, obliže, mikro-por, antiseptično in antibiotično kremo za rane, škarjice,
•	osnovna zdravila: kapsule za blažitev driske, tabletke proti zgagi, za alergije potrebujete an-tihistaminik, za zbijanje vročine
(paracetamol), proti bolečinam (paracetamol), proti slabosti med vožnjo, rehidracijsko raztopino,
•	tablete za razkuževanje oz. pribor za filtriranje vode; sončne kreme in kreme za pomiritev opeklin; tekočina ali robčki za razkuževanje; kreme oz. pršila proti komarjem (vsaj 30 % DEET za malarična območja),
•	ne pozabite na svoja redna zdravila. Pazljivi bodite pri prehodu meje z zdravili, kajti nekatera zdravila so v nekaterih državah lahko sumljiva ali celo ilegalna, prav tako tudi glede zdravil
no posvetujte z zdravnikom.
•	V visokih hribih - vedno, kadar simptomi (opisani pod točko 1) ne minejo tudi po spustu na nižjo višino, oz. če se stopnjujejo.
•	Ob pojavu bolečine v mečih po dolgem poletu.
•	Ob znakih in sumu na sončarico, ko človek izgublja zavest.
Prav tako se k zdravniku napotite, če boste imeli po vrnitvi domov naslednje težave:
•	driska, ki ne pojenja, ali stalno prisotno bruhanje,
•	zlatenica,
•	novonastale spremembe na koži,

I I I
Foto: Črtomir Goznik
Metka Petek Uhan
in pripomočkov (npr. insulina) na letalu.
3. Kdaj morate k zdravniku
•	Takoj ob pojavu povišane telesne temperature, mrzlice (oz. simptomov, podobnih gripi) na malaričnem območju, v sedmih do osmih dnevih po prihodu, tudi če jemljete antimalarike.
•	Večina drisk mine v 1-3 dneh - če se driska ne umiri, če imate visoko vročino, kri in sluz v blatu ali ste močno dehidrirani, se nuj-
•	možne spolno prenosljive bolezni,
•	vročino ali simptome, podobne gripi - ob vrnitvi ali še eno leto po vrnitvi z malaričnega področja, še posebej če se pojavi v prvih treh mesecih po vrnitvi, četudi ste jemali preventivna zdravila.
Nadaljevanje prihodnjič
Metka Petek-Uhan, dr. med., spec.
družinske medicine ZD Ptuj
Literatura: Publikacija združenja družinskih zdravnikov Slovenije / Navodila za bolnike
Zdravstveni mikroskop
Varno na sonce
Vsako pomlad komaj čakamo prve sončne žarke. Letos še prav posebej po dolgem obdobju dežja in vseh korona ukrepih. 21. junija smo vstopili v poletje, to pa nas je obdarilo z obilico sonca in visokimi temperaturami. Sonce je vir energije in ima mnoge koristne učinke. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na ustrezno zaščito svoje kože, saj prekomerna izpostavljenost soncu kožo poškoduje.
Predvsem dolgotrajno in ponavljajoče izpostavljanje sončnim žarkom jo uničuje, povzroča hitrejše staranje in nekatere bolezni (kožni rak, siva mrena, alergija na sonce ...). Predvsem pomladno sonce se nam zdi blago in prijazno do kože, vendar ni tako. Če smo dlje časa izpostavljeni soncu, dobimo opekline, ki kožo poškodujejo, te posledice pa so vidne še nekaj časa. Škodujejo predvsem ultravijolični žarki (UV), ki so nevidni, jih ne vonjamo in ne okušamo.
Količina UV-svetlobe, s katero koža pride v stik, je odvisna od mnogih dejavnikov, kot so del dneva, letni čas, nadmorska višina in zemljepisna lokacija. Zato je pomembno, da omejimo čas izpostavljanja soncu med 10. in 16.
uro. V gorah in na vodi se je potrebno zaščititi tudi ob oblačnih dneh. Glavo zaščitimo s širokokrajnim klobukom ali kapo z dolgim ščitnikom s podaljškom za zaščito uhljev in vratu. Oblačila naj bodo lahka, iz gostih tkanin, z dolgimi rokavi in hlačnicami. Boljšo zaščito pred soncem omogočajo ohlapna oblačila živih barv in oblačila v več plasteh. Ne pozabimo tudi na zaščito oči. Ko smo izpostavljeni soncu, uporabimo zaščitna očala ustrezne kakovosti in oblike, ki onemogočajo stranski prehod sončnega sevanja v oči. Kjer koža ni pokrita z oblačili, ni zaščitena. Izpostavljene dele telesa dodatno zaščitimo s kemičnimi varovalnimi pripravki (krema, losjon, sprej). Kemični varovalni pripravek naj ima visok sončni zaščitni faktor, najmanj 30. Kožo zaščitite 30 minut pred izpostavljenostjo soncu. Pomembno je, da uporabimo zadostno količino zaščite. Vsak mesec si skrbno preglejte vso kožo in opozorite zdravnika, če opazite spremembe:
•	razvoj novih tvorb na koži ali v njej,
•	kožno znamenje, ki je drugačno od ostalih,
•	spremembo velikosti, oblike ali
Foto: Dremastime/M24
obarvanosti kožnih znamenj,
•	hrapava ali luščeča se žarišča, ki občasno krvavijo,
•	kraste ali ranice, ki ne celijo,
•	bulice, izbočenja in zatrdline v koži,
•	lise pod nohti ali na sluznicah. Kljub temu da se ogroženost z
rakom zmerno veča, je največja pri starejših; od vseh rakavih bolnikov, zbolelih leta 2014, jih je bilo več kot 60 % starejših od 65 let. Eden izmed najpogostejših rakov je kožni rak.
Sonce pa ima tudi pozitivne učinke na telo. Kadar smo izpostavljeni sončni svetlobi, se v telesu tvori vitamin D. Ta je pomemben za imunsko odpornost telesa in zdrave kosti. Prav tako prisotnost sonca vpliva na dvig serotonina v možganih. Serotonin je pomemben, ker uravnava razpoloženje in je povezan z občutki sreče. Pri ljudeh, ki so manj izpostavljeni sončni svetlobi, običajno v oblačnih deževnih dneh, lahko izzovejo simptome depresije, otežene koncentracije, pomanjkanje energije in prekomerno spanje.
Zaščitimo svojo kožo in poskrbimo, da bo dlje zdrava in bo tako dobra zaščita in okras našega telesa. Varno uživajmo v sončnih dneh!
Vanja Leva, DMS
Pomagajmo si
„Prekuhana" voda v plastenki iz avta vzrok številnih težav
Poletje od nas zahteva nekaj več skrbi za hidracijo telesa, ki sije želimo skorajda na vsakem koraku. Ali ste vedeli, da lahko plastenka z vodo, kije že nekaj časa v vašem avtu, ogrozi vaše zdravje?
Priznajmo si, da kljub visokim temperaturam pogosto pozabimo redno piti vodo in se na to spomnimo denimo, šele ko odhajamo iz službe, ali na poti, ker takrat pač imamo čas. Vendar pozor, strokovnjaki so pravkar potrdili, da je voda v plastenki, ki je dlje časa stala v avtu, lahko zdravju škodljiva. Zakaj take vode ne bi smeli več uživati?
Ekstremni pogoji
V»» • I V	I
povzročijo izločanje snovi
Kadar se temperature na termometrih povzpnejo nad 30 stopinj Celzija, temperatura v avtu kaj hitro naraste na 45 stopinj ali še več. Če avto stoji na soncu zgolj eno uro, je lahko temperatura v njem tudi 50 ali
70 stopinj Celzija. Pri teh temperaturah se začnejo iz plastike izločati ne-
varne snovi, ki lahko resno ogrozijo naše zdravje.
Enostavne rešitve
Verjetno se sprašujete, kam torej shraniti vso hrano in pijačo za na pot in jo brez strahu pripeljati s seboj v službo oziromajo uživati v avtomobilu. Še enkrat poudarjamo, da govorimo o ekstremnih temperaturah. Če se bo temperatura v avtu gibala do 35 stopinj, bo plastenka z vodo še varna izbira. Pa vendar, če imate možnost, namesto plastenk uporabljajte steklenice, morda razmislite celo o tistih za večkratno uporabo. Pri tem ne boste tvegali zdravstvenih nevarnosti, vsaj kar zadeva steklenico samo, medtem ko je pokrovček, če ga ne čistite redno, druga zgodba.
Hrano lahko prenašate v papirnatih embalažah, prav tako ne bo nič narobe, če boste v avto postavili kar lonec s pokrovko, tako boste hrano lahko še lažje pogreli na štedilniku.
Plastika povzroča hormonska neskladja
Iz plastike se pri visokih temperaturah začneta izločati predvsem bis-fenol A in antimon, ki sta zdravju nevarna že v majhnih količinah. Bisfe-nol A v telesu učinkuje podobno kot estrogen in povzroča hormonska neskladja. Številne raziskave ga povezujejo tudi denimo z boleznimi ščitnice in diabetesom. Bisfenol A se uporablja celo pri pripravi nekaterih zdravil. Dokazano pa škoduje ribam, vodnim vretenčarjem, dvoživkam in plazilcem. Določeno stopnjo toksičnosti so zaznali tudi pri podganah, a do zdaj pri ljudeh neposredne povezave (še) niso odkrili. Antimon je belo modra polkovina, ki jo je mednarodna agencija za raziskave raka
razvrstila v skupino 2B, kar pomeni, da potencialno povzroča raka. Problematično je izločanje pri visokih temperaturah. Prisotnost antimona prepoznate po strukturi plastenke, plastenka brez te nevarne snovi je namreč trša.
Pazljivo s plastiko in soncem!
Številni strokovnjaki odsvetuje-
Foto: Dreamstime/M24
jo uživanje živil, najsi gre za hrano ali pijačo, ki so bila v plastični embalaži več kot pol ure izpostavljena soncu in po možnosti v eks-tremnih temperaturah, denimo v avtu. Ne glede na to, ali je bilo živilo v plastični posodi, plastični vrečki, plastični foliji za živila, se mu raje odpovejte, kot pa da bi dolgoročno tvegali resne težave z zdravjem.
Zoran Franc
petek • 9. julija 2021
Za kratek čas
Štajerski	1S
AVTOR: JANEZ PRESEČNIK
SKUPEK MED SEBOJ POVEZANIH STVARI
OKRASNI TRAK S KOVINSKIMI NITMI
TELOVADNI ELEMENT
PALUBA
NAJVEČJA HRVAŠKA LUKA
KRAJ POD KRIMOM
NEZNANI LETEČI PREDMET
VRTEC ZA DOJENČKE
LETALO
MAJHNA ZADNJICA
DRU2INA ZVERI
TRŠČICA
MOČVIRSKA RASTLINA, LOČEK
LUDVIK OBLAK
RIMSKA BOGINJA OGNJA
PRIPADNIK BASKOV
GLAVNO MESTO MOLDAVIJE
POVZPETNIK
GIMNAST
IGRALEC 2IVOJINOVIČ
IGRALEC LAUTNER
SKANDINAVSKO MOŠKO IME
IZREDNA LEPOTA (KNJIŽNO)
GORA PRI BOROVLJAH
PODZEMNI 2U2KOJED
PERO LOVŠIN
ZAČIMBA ZA SOLATO
OŠTEVANJE,
"KOZJE MOLITVICE"
DEŽELA ARABCEV
PEVKA RED2EPOVA
PUANEC
DELEŽ DRUŽABNIKA
KRAJŠA LITERARNA RAZPRAVA
UJETNICA TERORISTOV
TROSNI MEŠIČEK
IGRALKA KRISTEL
JUNAK "Z ONEGA SVETA"
IT. DIRIGENT (ALBERTO)
ASTRONOM SAGAN
POKRAJINA VPREK-MURJU
PEVKA NEISHA (NEŽA) BIVALEC V BARAKI
NAŠ PISATELJ (MATEVŽ)
Jupiter je največji planet Osončja. V astrologiji ponazarja razširjanje in je simbol rasti in optimizma. Pomeni vero v življenje in srečo, a tudi tveganje. V rojstni karti ponazarja sposobnost za dogodivščine in raziskovanje ter za spreminjanje učenosti v modrost. Skrbi za naše zdravje.
EKIRI - griži podobna japonska otroška bolezen, KRISTEL, Sylvia - francoska filmska igralka nizozemskega rodu, SAGAN, Carl - ameriški astronom
Haloze • Prava izbira živali lahko olajša delo
Proti zaraščanju s 'pogonom na vse štiri'
Ob sprehodu po planinskih, kolesarskih in peš poteh se razprostira čudovit pogled na neokrnjeno naravo, obdelane vinograde in zelene griče. Včasih pa se nam oko ustavi tudi na žalostni resnici, kije prisotna v Halozah, ko se nekdaj kleni lastniki zemljišč utrudijo, ne zmorejo več ali pa se njihova pot konča.
Takrat opazimo, da nekoč skrbno pokošeni travniki postajajo le še bled spomin na tista najlepša leta, ko so fantje še lovili roso in hiteli kosit, nekoč polno obložene trte pa preraščata grmovje in trnje. Kljub hitremu tempu življenja, službam in raznim opravilom pa je
včasih treba dobro premisliti in storiti premišljen korak: ali redna košnja ali morda postavitev obor, v katerih bi bile ograjene pašne živali. Eden izmed tistih Haložanov, ki je ostal na domačiji v Cirkulanah, je tudi Andrej Štum-berger, ki je svoje veselje in obenem skrb na-
Tudi čreda damjakou lahko poskrbi, da površine ne zarastejo.
šel v damjakih. Pred desetimi leti so se z družino odločili in poklicali na pomoč prijatelje, da so postavili potrebno oboro. Višina in količina ograjenega prostora je posebej določena, da lahko živali mirno prebivajo. Postavil jim je seveda tudi primerno zavetje in nadstrešek za hrano in vodo.
Piko je pri Štumbergerjevih glavni v obori, največji in najstarejši. Ko je čas za hranjenje in kadar jih Andrej ali kateri od članov družine pokliče, prihitijo do ograde in z zanimanjem opazujejo okolico. Z veseljem pokažejo rogove; Piko jih včasih tudi odvrže. Pred desetimi leti so nabavili šest damjakov in tega števila se nekako držijo, seveda z naraščajem. Držati se je treba predpisov, ki določajo število živali glede na velikost ograjenega prostora.
Na poteh po navadi srečujemo v ogradah ovce, koze, tu in tam se po pobočju še pasejo krave, ki nekoč niso manjkale na vsaki domačiji. Srečamo tudi škotsko govedo, včasih pa damjake, ki se plašno skrijejo ob radovednih pogledih. Vsak lastnik se je zagotovo odločil za svojo vrsto živali na podlagi veselja, zanimanja ter seveda odvisno od nege in dela, ki ga žival potrebuje. Živali čistijo haloške brege, mimoidoči si jih radi ogledajo, lastniki pa si ob preobilici dela in vsakodnevnih skrbi še lahko - kljub začetnim večjim investicijam -malo oddahnejo.
Petra Kolednik
Tedenski horoskop
S
j
OVEN
(21. S. - 20. 4.)
Privlačila vas bo tišina, toda roko na srce, iz sedanje zagate vas bo potegnil le iskren pogovor. Danes in še nekaj naslednjih dni boste bolj občutljivi in dovzetni za vse, kar je vezano na mistiko. Doma se boste počutili kot v raju. Srečen dan: ponedeljek.
BIK
(21. 4. - 20. 5.)
Sprostilo vas bo delo na vrtu in energijo za naprej boste črpali iz narave. Finančno boste nekoliko bolj nihali in se le s težavo odločili kako naprej. Rešitev bo prišla nenadno. Uspešna, čustvena in romantična bo sreda. Ljubljeni osebi boste dopustili, da vas razvaja.
DVOJČKA

Notranja občutljivost bo močna, toda imeli boste veliko dela in delovnih obveznosti. Treba bo zavihati rokave, a dela se lotite postopoma. Današnji dan bo dan zavedanja, da ste povezani z nevidno mrežo ljubezni. Drugi teden bo zelo delaven in izrazita bo marljivost.
n
LEV
(2S. 7. - 22. 8.)
Ljubezen vas bo spremljala na vsakem koraku in skoraj ne bo dneva, da ne bi prepevali o sreči. Jasne julijske noči bodo kot nalašč za inspiracijo in za pisanje občutkov. Začelo pa se bo obdobje nove vizije, novih načrtov in pogledov. Sredin dan bo dan poslovnega uspeha.
DEVICA
(23. 8. - 22. S.)
Problemi, s katerimi se boste tako vestno ukvarjali, so navidezni, tega danes še ne veste, kmalu pa boste to odkrili. Skozi pogovor bo razbrati napredek. Današnji dan bo obarvan v ljubezenske vode, čez vikend boste kot školjka, od torka dalje boste odkrivali bisere v sebi.

TEHTNICA
(23. S. - 23. 10.)
Sol, morje in peščena plaža - to je življenje. No, saj počasi boste vse to izkusili. Prosta dneva izkoristite za prijetne trenutke, v dvoje je še bolj prijetno in harmonično. Pred vami so dnevi ljubezni in ugodnih nakupov. Drugi teden pa ustvarjajte, počasi in zanesljivo.
ŠKORPIJON
(24. 10. - 22. 11.]
Življenje je lahko precej prijetna igra, delovali pa boste iz ozadja. Blizu vam bodo otroci in dobro je, da naredite še kaj za svojo dušo. Skozi lastno delo boste doživeli samopotrditve. Drugi teden bo mešanica družabnih trenutkov, skriti nasmešek bo dal povod za razmislek.
(21. 5. - 20. 6.)
Ustvarjali in manifestirali boste pozitivno energijo. V ljubezni bo sreča na vaši strani in skozi pogovor boste napredovali. Boste kreativni in širili val umetniškega duha. Čez vikend bo več zabav, gasilske veselice vabijo. Drugi teden bo tih, v četrtek boste dokazali svoje znanje.
k RAK
" (21. 6. - 22. 7.]
STRELEC
(23. 11. - 21. 12.)
Pred vami bo skrinja talentov in vzeli si boste toliko, kot si želite. Čas domačih opravil bo spodbudno deloval in odkrili boste nekaj, kar je vezano na družinske korenine. Delovni uspehi se bodo vrstili, v službi pa vendarle niste nepogrešljivi, zato se mirno odpravite na dopust.
KOZOROG
(22. 12. - 20. 1.)
Teden duhovne prenove in mističnih zadev. Če že ne drugega, pa si vsaj zapisujte sanje in odkrili boste več zanimivih povezav. Danes je dan komunikacije in intelektualnih zadev. Od srede dalje pa boste bolj kreativni in širili svoje znanje. Življenje je lahko prelepa pesem!
h
VODNAR
(21. 1. - 18. 2.)
Kocke usode se bodo obrnile tako, da boste dokazali svojo moč in individualnost. Preprosto uživajte, nekoliko težje pa se boste prilagodili. Današnjemu dnevu sledi finančni uspeh, v soboto pa se odpravite na krajše počitnice. S ponedeljkom boste bolj občutljivi, sledite glasu v sebi.

RIBI
(19. 2. - 20. 3.)
Povezali se boste z notranjo močjo in energija polne Lune vam bo dala neke višje vrednote. Čeprav se boste ljudem tudi smilili, ste sposobni veliko. Pred vami pa je čas službenih obveznosti. V veliki meri pa se lahko tudi sprostite, poslušajte mirno glasbo.
Foto: PK
16 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. julija 2021
na morju v dru; :b Radi a Tednika Ptu i
n skup! ne ATP

- uzmjtepol^
znamfr
i Jt
Informacije in rezervacije:
Skupina ATP, Domino center Ptuj, si.: 70, 150.
. - je ■J ....................................:.............
¿♦ATP
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
K
I
NAROČILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek: Naslov:_
: Davčna številka:. '■m Telefon:_
Datum naročila:. Podpis:_
' ■ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. ■ Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 26. 6. do 28. 8. 2021 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje.
Za vas smo skupaj s skupino ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 24,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika
pa velja nižja cena, 18,00 EUR.
NOVI NAROČNIKI POZOR!
posebno ponudbo smo pripravi» za tiste, ki se boste naročili na Štajerski tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali vse poletne sobote do 28. 8. 2021
RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in s :avezete, da br ste naročnik ostali vsaj eno leto.
na
'tScionaMpoeetni dopaét v dmžbi
Madia-Zednika optu. i* impute c®T<P.
OTOK VIS
(24.-29. 9. 2021)
Rezervirajte čim prej, da ne zamudite 5 dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP!
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
f ■
radioPTUJ štajerski TEDNIK
Zato čim prej naročite Štajerski tednik in se odpravite na morje skupaj z nami. Prej se naročite, več sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju vas čaka.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 4.9. 2021, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA!
Štajerski
radioPTUI
Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244150, patricija.atp@gmail.com.
Strelstvo
Stojak, Kuharičeva, Blazinšek in Venta znova odlični
Stran 18
RkofMt
Ormož, Velenje, Našice ... -pot Miha Kavčiča
Stran 18
fcjlesoastvo
Odmeven nastop na Dolenjskem
Stran 19
sa
Ptujčan Tom Crnjakovič še do naslova državnega prvaka
Stran 19
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Nogomet • NK Drava Ptuj
tednik
ÍPodulajts naí na íuztoumm íjilztu!
RADIOPTUJ
*ut ¿filetee www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Številne spremembe pri Dravi
Članska ekipa NK Drava je šla z novimi jadri v precej razburkano pripravljalno obdobje za novo tekmovalno sezono 2021/2022. Ptujčani so si po hudi borbi priigrali v prejšnji preveč turbuletni sezoni obstanek v 2. slovenski nogometni ligi, priprave na novo sezono pa so začeli prejšnji torek.
Že pred tem je večina nosilcev igre iz lanske sezone podpisala novo pogodbo, medtem ko se je znanemu okostju ekipe v teh dneh pridružilo zares lepo število novih nogometašev, ki so na Ptuju zaenkrat še vsi na preizkušnji. To pa ne velja za novega prvega moža stroke, ki sicer uradno ni trener, ampak je uradni svetovalec; to je Perica Ognjenovic. Bivši vrhunski nogometaš in nekaj let trener si je na novo delovno mesto za pomoč-
nika pripeljal Konstantina Djurica. Oba strokovnjaka prihajata v Dravo preko novih srbskih investitorjev. Odločitev, zakaj je sprejel izziv voditi Dravo, je Ognjenovic pojasnil: »Nekaj mojih prijateljev, ki so zelo povezani z NK Drava, me je prosilo, naj pridem pomagat na Ptuj, da bi klub naredil korak naprej. Kot vem, ima klub dobro tradicijo, ampak v tem trenutku ni ravno v dobrem stanju, tako da je moja prva naloga, da na različne načine skupaj s svoji-
Foto: Črtomir Goznik
Utrip s tekme Drava - Kecskemeti FC
Nogomet • NK Aluminij
Rok Kidrič ponovno v rdeče--belem dresu
Četrta okrepitev poletnega prestopnega roka rdeče-belih je Rok Kidrič, ki v Kidričevo prihaja kot prost igralec. Nogometni klub Aluminij in šestindvajsetletni napadalec, ki bo drugič v svoji karieri oblekel rdeče-beli dres, sta sklenila dogovor o dveletnem sodelovanju.
Rok Kidrič je svojo kariero začel v mladinskih selekcijah Celja in se še v mladinskem staležu poskusil pri Šmartnem 1928, Dravinji in ptujski Dravi. Svojo člansko kariero je začel pri drugoligašu Roltek Dobu, od koder ga je pot vodila na obalo k takratnemu prvoligašu Ankaranu, od tam pa je v začetku leta 2018 prestopil v Kidričevo. Po igranju v rdeče-belem dresu se je v začetku leta 2019 preselil k ljubljanski Olim-piji, od tam ga je pot vodila k tur-
škemu Bolusporju, iz Turčije pa se je preselil k ljubljanskemu Bravu, kjer je preživel minulo sezono.
Šestindvajsetletni napadalec je v slovenskem prvoligaškem tekmovanju do sedaj vknjižil 83 nastopov in mrežo nasprotnikov zatresel 18-krat, ob tem pa prispeval še 5 asistenc. V drugoligaškem tekmovanju je na slovenskih zelenicah vknjižil 69 nastopov, ob tem pa dosegel 29 zadetkov. V svojem prvem udejstvovanju v Kidričevem je Rok Kidrič v 24 prvenstvenih nastopih dosegel 6 zadetkov in ob tem pri-peval še 2 asistenci.
Ob podpisu dveletne pogodbe z rdece-belimi je Rok Kidrič poudaril, da si želi, da se bo v šumi počutil tako dobro, kot se je ob svojem prvem prihodu: »Zagotovo je k odločitvi, da ponovno oblečem rdeče--beli dres, botrovalo to, da okolje poznam. V Kidričevem sem se odlično počutil, sedaj si želim, da mi bo to okolje ponovno tako ustre-
zalo, kot mi je že. Poznam trenerja Oskarja Drobneta, všeč mi je njegovo delo, njegov način igre, vodenja, zato upam, da se bom hitro prilagodil. Od sebe pričakujem, da bom ekipi dal to, kar se od mene pričakuje, da bom ponovno naredil korak naprej v svoji karieri in skupaj z ekipo napredoval. Mislim, da mi bo igra Aluminija ustrezala, zato sebe vidim kot pomemben Člen in bom z zadetki poskušal vrniti zaupanje.«
Rok Kidrič je na slovenski prvo-ligaski sceni vknjižil skupaj že 83 ,nastopov in kot je v uvodu poudaril, sedaj prihaja v Kidričevo s precej več izkušnjami: »Zagotovo obstaja razlika v primerjavi s Časom, ko sem prvič igral v Kidričevem. Ko sem takrat odhajal, sem imel bistveno manj izkušenj, in kljub temu da sem v zadnjem letu igral manj od želenega, pa menim, da bom s svojimi igrami dal Aluminiju točno to, kar se od mene pričakuje.« UR
mi prijatelji klubu pomagamo na zelenici in tudi zunaj nje. S športnega vidika je moj cilj, da NK Drava vrnem na mesto, kot si ga klub zasluži. Za to bom trdo delal in verjamem v uspeh svje nove nogometne ekipe.«
Daljši pogovor s svetovalcem Drave boste lahko prebrali v prihodnji številki Štajerskega tednika, tokrat pa o začetku priprav še nekaj informacij. V prvih pripravljalnih dneh se je Perica Ognjenovic pogovoril z igralci, ki so opravili v prejšnjem tednu le en trening in so odigrali tudi prijateljsko tekmo z ekipo FC Arges. Romunski prvoli-gaš je zmagal z 2:0. V tem tednu se je ptujska ekipa že bolj kompletirala in opravila nekaj skupnih treningov. Prav tako so v sredo na Mestnem stadionu odigrali prijateljsko nogometno tekmo z ekipo Kecskemeti FC. Sledi nadaljnje spoznavanje igralcev in novega svetovalca (trenerja) Perice Ognjenoviča, začrtan je trenažni proces in naslednja prijateljska tekma s Honvedom.
'Teniški1 poraz Drave
Drava Ptuj - Kecskemeti FC 3:6
(2:4)
Drava Ptuj: Mikulič, Bogojevič, Simič, Uroševic, Šlamberger, Gra-bič, Kralj, A. Rogina, Kahrimanovic, Brest, Malik; igrali so še: Drevenšek, Tutundžič, Erhatič, S. Rogina, Love-njak, Bozgo, Penic in Markese.
Poletna vročina je prinesla »vročo« prijateljsko pripravljalno tekmo med Dravo in Kecskemetijem. Madžarski tretjeligaš se je na Mestnem stadionu bolje znašel in je dodobra napolnil mrežo vratarja Mikulica za končni 'teniški' rezultat 6:3. Gostje so že prvem polčasu dosegli štiri zadetke, ki so bili plod lepo izigranih akcij in dobrih zaključnih strelov. Tudi v igri so gostje prevladovali, ig-
Foto: Črtomir Goznik
Perica Ognjenovic, uradni svetovalec ekipe NK Drava.
rali bolj povezano in učinkovito. Pri Dravi se je videlo, da se nogometaši šele prav spoznavajo, saj so dobili na celotni tekmi nekaj prelahkih zadetkov. V končnici prvega polčasa je Drava znižala rezultat na 4:2. Najprej je z odmerjenim strelom z roba kazenskega prostora zadel Luka Grabič, nato pa je polkon-tro in dober prodor z natančnim strelom zaključil Marko Brest. V drugem polčasu so sledile številne menjave na obeh straneh in spremljali smo manj atraktivno nogo-
metno predstavo. Obe ekipi sta se trudili igrati čim bolj organizirano, a predvsem pri Dravi se je videla neuigranost. To je za ta del priprav popolnoma logično, saj je bilo v obeh polčasih pri Dravi na zelenici vsaj deset novincev. To so igralci ekipe Kecskemeti izkoristili, saj so v nadaljevanju zabili še dva zadetka, medtem ko je za modre za končni rezultat 6:3 v drugem polčasu zadel Malik Bah.
David Breznik
LEftttlUfttll fftttttlftt#r ftltffttft«
UtAAllillBAliAAJ AI1A1A111Í11AAA1
• * • iif 9 m I

Nov nogometaš Aluminija Rok Kidrič
18 Štajerski
Šport
petek • 9. julija 2021
Rokomet • Miha Kavčič odhaja
Strelstvo • ISSF Svetovni pokal Osijek 2021
Ormož, Velenje, Našice ... - pot Miha Kavčiča
Miha Kavčič, rojen 19.6.1998, se je spoznal z rokometom v Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu, kjer je skupaj s sošolci Dominikom Ozmecem, Kevinom Cafom, Gregorjem Feko-njo in Filipom Lucijem igral mini rokomet. Pot ga je vodila v rokometni klub Jeruzalem Ormož, kjer je z generacijami 1996, 1997 in 1998 pod vodstvom trenerjev Mladena Gra-bovca in Uroša KrstiČa serijsko osvajal kolajne na državnih prvenstvih ter osvajal močne mednarodne turnirje po celotni Evropi.
Z odličnimi igrami v klubskih mlajših selekcijah se je prebil v reprezentanco mlajših kadetov, kadetov in mladincev. Je dobitnik srebrne medalje leta 2015 na Olimpijskem festivalu evropske mladine v Tbilisi-ju v Gruziji in dobitnik zlate medalje leta 2019 na Evropskem prvenstvu v Celju. Evropski prvak je postal skupaj s soigralci iz Ormoža Tilnom Kosijem, Dominikom Ozmecem, Gašperjem Horvatom in Tinčkom Hebarjem. Ekipo je kot trener vodil Ormožan Saša Prapotnik.
Čeprav šteje šele 23 let, je Miha odigral že sedem sezon v 1. A državni rokometni ligi - štiri v dresu Jeruzalema in tri v dresu Gorenja. V Ormožu je v štirih sezonah dosegel 208 zadetkov (20. strelec v zgodovini ormoškega kluba), v Velenju pa je v treh sezonah dosegel 304 zadetke. Izjemen 193 cm visoki krožni napadalec je s Hardeka v Rdečo dvorano prestopil leta 2018. Z Gorenjem je v zadnji sezoni 2020/2021 osvojil tudi naslov državnih prvakov. Miha je pri osah igral izjemno pomembno vlogo v napadu, v obrambi pa ga je trener Zoran Jovičič bolj ali manj "čuval" prav zaradi igre v napadu. Gre za igralca, ki je v Gorenje prispel kot eden najboljših obrambnih igralcev.
Zdaj je pred Kavčičem selitev na
Foto: Rok Jošt
Miha Kavčič odhaja v Našice.
Hrvaško, k ekipi Nexe Našice, ki jo vodi Slovenec Branko Tamše. Gre za drugi najboljši klub pri naših južnih sosedih, vzorno organiziran in sestavljen iz številnih nadarjenih mladih reprezentančnih igralcev. Skratka igranje v Našicah bo prava odskočna deska za dodatno Kavčičevo napredovanja v igri - tako v napadu kot v obrambi. Če bo bivši član Jeruzalema in Gorenja imel srečo pred poškodbami, pa ga v prihodnosti zagotovo vidimo v kateri izmed najmočnejših lig v Evropi.
»Našice bodo moja prva izkušnja s tujino. Na igrišču in zunaj njega se bom moral maksimalno potruditi, da se bom lažje vklopil v novo okolje. Pričakujem težko borbo za mi-nutažo, saj je konkurenca na poziciji krožnega napadalca široka in kvalitetna. Sebi in novemu trenerju Tam-šetu želim dokazati, da še vedno
obvladam igro v obrambi, čeprav je v Velenju zaradi napadalnih nalog celotno tekmo nisem veliko igral. Veseli me, da bo moj trener Tamše, ki ima zmagovalno mentaliteto in si želi osvajati lovorike. Zagreb je v novem prvenstvu na papirju še vedno favorit, ampak menim, da tudi serijske prvake Hrvaške na kateri izmed tekem lahko presenetimo. Veseli me tudi igranje Nexeja v Evropi. Z dobrimi predstavami v novem klubu bom, upam, opozoril nase in si v prihodnosti prislužil vabilo tudi v člansko reprezentanco Slovenije. To je eden mojih glavnih ciljev v bližnji prihodnosti. Seveda bo za vse moje želje potrebna tudi športna sreča in predvsem, da se me izognejo poškodbe,« je ob snidenju v Ormožu povedal Kavčič.
Uroš Krstič
Judo • Pasovno državno prvenstvo
Aljaž Ajdič zmagal in osvojil naziv mojstrskega kandidata
Predstavniki Judo kluba Drava Ptuj so se ob koncu junija udeležili državnega članskega prvenstva po pasovih v Slovenj Gradcu in dosegli velik uspeh. Tekmovanje poteka samo v dveh težinskih kategorijah: do 73 kilogramov in nad 73 kilogramov. Aljaž Ajdič je osvojil prvo mesto in naziv mojstrskega kandidata v kategoriji do 73 kilogramov med modrimi pasovi. V isti kategoriji je Jaša DajČman (s samo 60 kilogrami) s tremi zmagami osvojil odlično
tretje mesto. V najvišji skupini nad 73 kilogramov pa je s tremi zmagami osvojil zelo dobro drugo mesto Damir Amidžič.
Aljaž Ajdič je v prvem krogu odpravil Purgaja iz Gorišnice, v pol-finalu Medveda iz Velenja, v finalu pa s tretjim ipponom še Deklevo iz Kopra. Jaša Dajčman je v prvem krogu izgubil proti Deklevi iz Kopra, nato pa v popravnih borbah z odlično taktiko nanizal tri gladke zmage proti Šudeju iz ljubljanskega Polyte-
ama, Vadnjalu iz Izole in v borbi za tretje mesto še Medvedu iz Velenja. BojanPurgaj iz Judo kluba Gorišnica je na koncu zasedel peto mesto. Ptujski judoist Damir Amidžič je z dvema ekspresnima ipponoma najprej odpravil Jelaša iz Velenja in nato še Marčeto iz Izole, v finalu pa je v podaljšku s kaznijo več izgubil proti Hercogu iz mariborskega Apolona. V isti kategoriji je Luka Maroh iz GoriŠnice zasedel sedmo mesto.
David Breznik
Stojak, Kuharičeva, Blazinšek in Venta znova na veliki sceni
V	hrvaškem Osijeku je od 22. junija do 2. julija potekal zadnji letošnji ISSF svetovni pokal v streljanju s puško, pištolo na 10 m, 25 m in 50 m ter s puško šibrenico. Med 62 reprezentancami se ga je udeležila tudi 24-članska slovenska izbrana vrsta, za katero so nastopali Ptujčan Sašo Stojak s pištolo, Ormožanka Urška Kuharic s puško in Ormožan Tomaž Blazinšek s puško šibrenico v disciplini trap ter v nemški izbrani vrsti Ormožan Kevin Venta. Najboljši strelci na svetu so tekmovanje izkoristili še za zadnji tekmovalni preizkus pred odhodom na olimpijske igre v Tokio.
Najvišje Venta do 41. mesta, Stojak 62.
V	disciplini z zračno pištolo na 10 m je Sašo Stojak v kvalifikacijah dosegel 562 krogov, po serijah 94, 93, 93, 94, 94 in 94, ter osvojil 61. mesto. Drugi slovenski strelec in aktualni državni prvak Mario Hološ iz Trzina je s 557 krogi osvojil 67. mesto. Mejo za vstop v finale so strelci postavili pri 580 krogih, najboljši rezultat v kvalifikacijah pa je dosegel odlični Srb s slovenskimi koreninami Damir Mikec (584). V nemški reprezentanci je v Osijeku tekmoval tudi Ormožan Kevin Venta in dosegel 570 krogov (93, 98, 96, 94, 95
in 94) in osvojil 41. mesto. V končnem obračunu finala med Mikcem in Irancem Javadom Foroughijem je drugo letošnjo zmago dosegel Iranec, ki je pred nastopom na OI v izjemni formi.
V	ženski konkurenci z zračno pištolo je Sevničanka Mojca Kolman s 562 krogi (91, 91, 94, 95, 94, 97) osvojila 46. mesto. V kvalifikacijah je bila najboljša mlada Rusinja Vitalina Batsaraškina (585), a je v finalu ostala brez odličja na četrtem mestu, slavila je Bolgarka Antoaneta Kostadinova.
Najboljši slovenski par z zračno pištolo, Ptujčan Sašo Stojak in Sev-ničanka Mojca Kolman, sta tekmovala tudi v disciplini mešanih parov.
V šestih serijah (vsak po tri) sta dosegla 560 krogov in osvojila 30. mesto. Za preboj v drugi del kvalifikacij bi potrebovala 573 krogov. Zmagal je ruski par Artem Černou-sov in Vitalina Batsaraškina.
Dvoršakova do prvega srebra, Kuharičeva 27.-39.
Slovenski strelci so za vrhunec poskrbeli v disciplini zračne puške na 10 m, kjer se je najboljša slovenska strelka in dvakratna olimpijka Živa Dvoršak uvrstila v finale s šestim najboljšim rezultatom (628,4), nato pa znova zablestela in si v končnem obračunu z Madžarko Eszter Meszaros priborila svoje prvo srebrno odličje na svetovnih pokalih. Dvoršakova bo čez 14 dni kot edina Slovenka nastopila na svojih tretjih olimpijskih igrah, kamor bo odpotovala z izjemno popotnico zlatega in srebrnega odličja v letošnji sezoni svetovnih pokalov. Dober nastop je v Osijeku pokazala tudi Ormožanka Urška Kuharic, ki je s 623,9 kroga osvojila 27. mesto, za preboj med najboljših osem finalistk pa ji je zmanjkalo 4,3 kroga. Slovenske strelke so bile uspešne tudi v ekipni tekmi (617,5), kjer so nastopile v postavi Dvoršakova, Ku-haričeva in Jerovškova; uvrstile so se v drugi del kvalifikacij in si priborile končno sedmo mesto. Zmagale so Iranke pred Rusinjami in Madžar-
kami.
Najboljši rezultat v disciplini z malokalibrsko puško - trojni položaj pa je med Slovenkami znova dosegla Živa Dvoršak, ki je s 1166 krogi (kleče 390, leže 394 in stoje 382) osvojila 26. mesto. Ormoška strelka Urška Kuharič je s 1161 krogi (kleče 388, leže 388 in stoje 385) osvojila 39. mesto, 59. Klavdija Je-rovšek 1152 in 70. Katarina Fevžer 1136 krogov. Slovenke so se tudi v ekipni tekmi s puško na 50 m uvrstile v drugi del kvalifikacij (851) in osvojile končno osmo mesto. Zmagali sta Rusinji Julia Karimova (1175) pred Julio Zykovo (1179).
Ormoški trap strelec T. Blazinšek do 57. mesta
Med strelci s puško šibrenico je v disciplini trap zmagal Italijan Mauro de Filippis (123). Med slovenskimi strelci sta najboljši rezultat dosegla Denis Vatovec in Žan Šfiligoj (117) in osvojila 36. oz. 41. mesto. Ormoški trap strelec Tomaž Blazinšek je kot tretji najboljši Slovenec v svojem dvanajstem nastopu na svetovnih pokalih v posamični konkurenci s 114 zadetki (serije 20, 22, 24, 23 in 25) izenačil svojo tretjo najboljšo uvrstitev in osvojil 57. mesto, 60. Tadej Kostanjevec (114), 62. Boštjan Maček (113), 74. Aleš Hozjan (110) in 84. JemejSuša (106).
Simeon Cone
Foto: Strelska zveza Slovenije
Ptujčan Sašo Stojak je v posamični tekmi s 562 krogi osvojil 61. mesto, v tekmi mešanih ekip pa v paru z Mojco Kolman 30.
Strelstvo • 30. državno prvenstvo mladincev
Ptujčan Marsel Krajnc s pištolo sedmi
Ekipa JK Drava Ptuj na pasovnem državnem prvenstu
Foto: Arhiv Judo kluba Drava Ptuj
Strelsko društvo Olimpija je 26. junija v Ljubljani organizirala 30. državno prvenstvo z zračno puško in pištolo za mladince in mladinke na 10 metrov.
Pri mladincih s pištolo je naslov državnega prvaka branil Ptujčan Marsel Krajnc in se v kvalifikacijah s 537 krogi uvrstil v finale s četrtim rezultatom dneva. Najboljši rezultat kvalifikacij je dosegel Domžalčan Matija Kecelj s 553 krogi pred Ško-fjeloČanom Sebastjanom Kordišem (548) in Sevnicanom Alešem Mitjo Jancem (546). V finalu tokrat talentirani Ptujčan ni imel najboljšega dne, saj se je moral posloviti že po štirinajstih strelih z osvojenim 7. mestom. Po naslovu kadetskega državnega prvaka v letu 2019 in mladinskega državnega prvaka v letu 2020 se je Marsel uvrstil še v drugi zaporedni mladinski finale, kar mu bo prav tako zelo koristilo pri nadaljnjem razvoju. Naslov državnega prvaka je osvojil ŠkofleloČan KordiŠ in premagal sevniška brata Aleša Mitjo in Miho Janca. Kecelj je presenetljivo ostal brez od ličja na Četrtem mestu. Med mladinkami je zmagala Mariborčanka Svjetlana Petkovič iz SD Policist s 539 krogi, srebrnega odličja pa se je razvese-
lila miklavška strelka Jožeta Keren-čiča Nina Bogša, ki je v kvalifikacijah dosegla 526 krogov. Mladinke niso streljale finala.
Med mladinkami s puško sedma Ljutomerčanka Brina Stajnko
Med mladinkami s puško se je v finale uvrstila ljutomerska strelka Brina Stajnko, ki je v kvalifikacijah dosegla 598.1 krog in osvojila šesto mesto. Kvalifikacijsko zmago sta dosegli favorizirani Sara Slak (611.9) iz Grosuplja in Teja Medved (611.3) iz Trzina. Ljutomerska mladinka se je v finalu poslovila po štirinajstih
strelih z osvojenim sedmim mestom. V razburljivem finalu sta se za zmago pomerili najboljši strelki po kvalifikacijah - aktualna kadetska državna prvakinja (Slakova) proti aktualni mladinski državni prvakinji (Medvedova). Naslova mladinske državne prvakinje se je veselila mlajša, Slakova, in ji je uspel enak dosežek kot Ptujčanu Marselu Krajncu v lanski sezoni. Med mladinci s puško je naslov državnega prvaka ubranil Luka Lukič (610,0) iz Trzina, ki je v končnem dvoboju finala ugnal Jeseničana Antona Korbarja (599,3).
Simeon Cone
Foto: Strelska zveza Slovenije
Mladi Ptujčan Marsel Krajnc (na desni) se je drugič zapored uvrstil v finale ter po naslovu kadetskega državnega prvaka v letu 2019 in mladinskega državnega prvaka v letu 2020 tokrat osvojil sedmo mesto.
petek • 9. julija 202Î
Šport
Štajerski TEDNIK 19
Kolesarstvo • Kolesarski klub Perutnina Ptuj
Odmeven nastop na Dolenjskem
Na tekmovanju Kids Tour of Slovenia na Dolenjskem se je na startni listi od petka do nedelje zbralo kar 263 tekmovalcev iz Hrvaške, Srbije, Madžarske, Avstrije, Italije in Slovenije. Mlade kolesarje so čakali zani-
Na Kids Tour of Slovenia so za Kolesarski klub Perutnina Ptuj tekmovali: Maj Bohak, David Adam, Taj Nahberger, Hana Jeromel, Kaja Adam, Nik Muršec, Jan Kirbiš, Miha Bo-šnik, Sergej Jančič, Jošt Gradišnik, Jure Majnik, Ino Gorjanc, Jan Tisaj, Matic Erjavec, Jan Pritržnik, Žiga Kelner in Nik Golob.
mivi tekmovalni izzivi treh etap, pri čemer je bila prva približno šest kilometrov dolga gorska etapa vzpon na Bazo 20, druga je bil kriterij v Kostanjevici ob Krki, tretja pa krožna dirka v okolici Novega mesta. Zahtevne etape so mladi predstavniki Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj zelo dobro prevozili in pobrali kar nekaj lovorik.
Najodmevnejši rezultat je uspel v kategoriji dečkov C Maju Boha-ku, ki je s pomočjo celotne ptujske kolesarske ekipe zmagal v svoji starostni kategoriji, njegov uspeh pa je s petim mestom dopolnil David Adam. Ponovno je bila odlična Hana Jeromel, saj je zasedla skupno tretje mesto v kategoriji deklic B, medtem ko je bila tik za najboljšo trojico
v kategoriji deklic C Kaja Adam.
Ekipa dečkov B je ves čas napadala končni zmagovalni oder, a se kljub odličnim nastopom Nika Muršca (med drugim je zasedel 2. mesto v drugi etapi) in preostale ekipe morala zadovoljiti s končnim 5. mestom. V kategoriji dečkov A je bil najvišje, na devetnajstem mestu, Sergej Jančič, medtem ko je pri mlajših mladincih Jure Majnik zasedel končno šestnajsto mesto.
Zmaga, tretje mesto in kup dobrih uvrstitev na zelo zahtevni in močni dirki Kids Tour of Slovenia kaže, da v Kolesarskem klubu Perutnina Ptuj zares dobro in načrtno delajo z mladimi kolesarji in kolesarkami.
David Breznik
Mali nogomet • Memorial Srečka Tominca
ŠD Selan - M2X je dobilo turnir na Selih
Športno društvo Selan je zadnjo junijsko soboto na Selih izvedlo turnir v malem nogometu. Trinajsti Memorial Srečka Tominca je bil iz aprilskega termina tudi letos prestavljen na junijski čas. Izveden je bil v lepem vremenu in številni gledalci so lahko spremljali zares dobre nogometne predstave. Sodelovalo je petnajst ekip, po žrebu razdeljenih v štiri skupine. Že
v predtekmovanju smo spremljali dvoboje enakovrednih ekip, pestro pa je bilo tudi ob igrišču. Najboljši dve ekipi iz vsake skupine sta napredovali v zaključne boje. Spremljali smo zares zanimive dvoboje, v končnico tekmovanja paso se uvrstile ekipe Destrnik Virtuozi, ŠD AS, ŠD Selan - M2X in ŠD Selan - Feti kebab Kidričevo. Po razburljivem polfinalu se je po kazenskih strelih v
Zmagovalna ekipa ŠD Selan - M2X
Šah • Mladinsko DP v pospešenem šahu
Ptujčan Tom Crnjakovič osvojil še naslov državnega podprvaka
Dan po zaključku državnega mladinskega prvenstva v standardnem šahu je v Termah Čatež potekalo še državno prvenstvo v pospešenem šahu prav tako v organizaciji Šahovske zveze Slovenije. Tudi na tem prvenstvu je nastopilo sedem mladih članov Šahovskega društva Ptuj, najboljši med njimi pa je bil ponovno Tom Crnjakovič, ki je v konkurenci fantov do deset let osvojil naslov državnega podprvaka.
Tom Crnjakovič je tako kot na prvenstvu v standardnem šahu, kjer je osvojil naslov državnega prvaka, pričel odločno z dvema zaporednima zmagama. V nadaljevanju je zmagal še štirikrat in trikrat izgubil in tako bil eden najborbenejših igralcev. Z osvojenimi šestimi točkami je osvojil drugo mesto in tako Šahovsko društvo Ptuj vpisal na seznam petnajstih klubov oziroma društev z medaljami. Pri dekletih
Foto: arhiv Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj
Od leve: Maj Bohak, Nik Muršec, Hana Jeromel, David Adam in Kaja Adam.
finale uvrstila ekipa ŠD Selan - M2X, ki je premagala zelo močno zasedbo Destrnik Virtuozi. V finale se je uvrstila še druga domača ekipa ŠD Selan - Feti kebab Kidričevo, saj je v polfinalu s 4:1 ugnala ŠD AS. V tekmi za tretje mesto je ekipa Destrnik Virtuozi s 3:0 ugnala ŠD AS. Sledil je še finalni obračun Memoriala Srečka Tominca, v katerem so na koncu slavili člani ekipe ŠD Selan - M2X, ki
so s 3:1 premagali ŠD Selan kebab Kidričevo.
Feti
Končni vrstni red:
1.	ŠD Selan - M2X
2.	ŠD Selan - Feti kebab K
3.	Destrnik Virtuozi
4.	ŠD AS
Postave najboljših štirih ekip:
ŠD Selan - M2X: Miha Pšajd (V), Alen Plajnšek, Žan Plajn-šek, Jaka Vajda, David Škrabl, Domen Murko, Jaka Mesarič
ŠD Selan - Feti kebab Kidričevo: Žiga Maroh (V), Miha Mesarič, Niko Šalamun, Jaša Bojnec, Niko Drevenšek, Luka Lovenjak, Alen Orlač
Destrnik Virtuozi: Darko Domjan, Thomas Pihler, Žan Krajnc, Tim Jelenko, Nejc Rober, David Pauko, Mitja Gašpa-rič
ŠD AS: Aljaž Dobnik (V), Žiga Zupanič, Patrik Vidovič, Primož Pernek, Damjan Merc, Alen Leben, Peter Meznarič, Silvo Meznarič
Po končanem turnirju je član zmagovalne ekipe ŠD Selan - M2X Alen Plajnšek dejal: »Tradicionalni turnir je bil dobro organiziran in gledalci so lahko uživalo ob dobrem malem nogometu. Veseli smo zmage, do katere smo prišli po preo-
bratu v finalu. Ekipa ŠD Selan - Feti kebab Kidričevo je namreč povedla, potem pa nam je kot izkušenejši ekipi uspelo narediti preobrat za končni rezultat 3:1 in zmagati na domačem turnirju.«
David Breznik
Foto: arhiv organizatorjev
je bila prav tako ponovno najboljša Zoja Pintarič v konkurenci do deset let, kjer je z osvojenimi petimi točkami zasedla peto mesto. Drugo srebrno medalj je med dekleti do šestnajst let osvojila Nika Kralj iz Gorišnice, ki je tako kot v standardnem šahu dosegla enako število točk kot zmagovalka.
Silva Razlag
Rezultati za kategorije, v katerih so nastopili Ptujčani:
fantje do 10 let: 1. Leonard Červek Roškarič, ŽŠK Maribor Poligram, 8,5 točk, 2. Tom Crnjakovič, ŠD Ptuj, 6, 3. Anže Daničič, ŠK Triglav Krško, 6, ... 13. Maks Mai Kokol, ŠD Ptuj,
4,5 itd.
fantje do 12 let: 1. Jernej Kozlovič, ŠK Val Koper, 8 točk, 2. Leo Glavač, ŠK Tajfun Ljubljana, 7, 3. Val Vodnik, ŠD Vrhnika, 6,5, ... 12. Mihael Kukovec 5, . 14. Anej Levanič 4,5, oba ŠD Ptuj, itd.
dekleta do 10: 1. Anja Beber, ŠK Postojna, 9 točk, 2. Sofia Ti-magina, ŠD Mengeš-Trzin, 8, 3. Simona Auguštin, ŠD ŠK Tomo Zupan Kranj, 7, . 5. Zoja Pin-tarič 5, 6. Eva Medik 4,5, . 8. Alisa Beranič 2,5 točke, vse tri ŠD Ptuj, itd.
Planinski kotiček
Člani Planinskega društva Ptuj bodo v juliju zelo aktivni, saj se odpravljajo na številne organizirane planinske pohode, izlete in tudi večdnevna druženja.
Stol - Karavanke
Ptujski planinci se v soboto, 10. 7., odpravljamo na najvišji vrh zelo razglednega pogorja Karavank - Stol. Pogled seže daleč naokoli na sosednje Kamniško-Savinjske Alpe, Julijce, Bled z njegovim markantnim otokom vse do Jesenic in oddaljene prestolnice. Pokukali bomo v sosednjo Avstrijo, kjer se po široki dolini vije reka Drava. Vzpon bo potekal od Valvasorjevega doma po Žirovniški planinski poti mimo Prešernove koče na vrh. Sestopili bomo po Zabreški planinski poti na izhodišče.
Kriški podi - Razor
Za vikend, 10. in 11. 7., se bo skupina planincev odpravila na dvodnevno turo na Kriške pode, kjer bomo prenočili v Pogačniko-vem domu. Povzpeli se bomo na markanten Bovški Gamsovec in naslednji dan mimo Planje na Razor. Sestopili bomo v dolini Vrata, ki je tudi izhodišče.
Šteharnikov vrh
V soboto, 17. 7., se bomo podali, tokrat z vlakom, na planinske poti Koroške, po obronkih Šteharnikovega vrha. Med potjo se nam odpirajo čudoviti pogledi na Uršljo goro, Peco, Olševo, Pohorje in v sosednjo Avstrijo na Svinjo planino in Obir.
Kanjavec
Na isti dan bo potekal vzpon v Julijce, osrčje Triglavskega narodnega parka, in sicer na Kanjavec. Z vrha nam seže pogled na naš najvišji vrh Triglav.
Triglav
Zadnji vikend v juliju je pred nami dvodnevni pohod z vzponom na »streho« domovine - Triglav. Tura bo potekala 24. in 25. 7. Izhodišče bo v ledeniški dolini Krma, kjer se bomo med mogočnim masivom Debele peči na eni in Rjavino na drugi strani sprehodili do Konjskega prevala in nadaljevali proti domu Planika pod Triglavom, ki nam bo nudil zavetje preko noči. Opravili bomo vzpon na vrh Triglava, kjer sledi tradicionalni krst prvopristopnikov, in naslednji dan vrnitev v dolino, v Mojstrani ob Aljažu še pogled proti našemu očaku in vrnitev domov.
Planinski tabor
Med 18. in 24. 7. bo potekal planinski tabor za osnovnošolsko mladino in mlade po srcu. Podali se bomo nad Bohinjsko jezero, v Kosi-jev dom na Vogarju. Z ustrezno usposobljenim strokovnim kadrom bodo aktivnosti, ki jih bodo izvajali, pripravljene za vse starostne skupine otrok in mladine. Zanimivo bo.
Planinarjenje na otoku Pagu
Ker je čas poletja, se bomo podali na planinarjenje po otoku Pagu, in sicer med 18. in 24. 7. Med osvajanjem najvišjih vrhov otoka se bomo podali tudi v nacionalni park Paklenica in se povzpeli na vrh Aniča Kuk.
Planinsko društvo Ptuj
1G Štajerski
Ljudje in dogodki
torek m 6. julija 2021
Središče ob Dravi • Obisk ministra za gospodarstvo
Za skladen regionalen razvoj
Gospodarski minister Zdravko Počivalšekje minuli teden v okviru vladnega obiska podravske regije obiskal tudi inovativno novoustanovljeno podjetje Highfly, ki ima svoje prostore začasno v Pušencih, v Središču ob Dravi pa je potekala še tribuna z naslovom »Predstavitev programa spodbud razvoja v obmejnih problemskih območjih v obdobju 2021-2024«, ki gaje orisal minister Zdravko Počivalšek. Srečanja so se udeležili gospodarstveniki in župani obmejnega območja.
Foto: Uroš Krstič
Gospodarski minister Zdravko Počivalšek v Sokolani v Središču ob Dravi
»Želim si, da bi vse Podravje, še posebej pa obmejno problemsko območje po covid krizi zaživelo na novo. Ministrstvo za gospodarstvo podpira inovativna podjetja, kot je podjetje Highfly, hkrati pa razpolaga s sredstvi za razvoj visokotehnoloških podjetij,« je povedal minister. »Obiskujem že drugo visoko inovativno podjetje in lahko rečem, da je temeljnih kamnov razvoja slovenske industrije v bodoče. To je največji dokaz, kako prehajamo od komercializacije mišic h komercializaciji možganov. Naše ministrstvo je in bo pomagalo podpirati take podjetniške projekte.«
V nadaljevanju je predstavil razmišljanje vlade v zvezi s tem, kaj je treba narediti na obmejnih območjih: »Na ministrstvu se zavedamo razvojnih izzivov, s katerimi se sooča podravska regija. Tukaj je 17 obmejnih občin in 20 % vseh problemskih območij v Sloveniji. Vlada, ministrstvo in stranka, ki jo vodim, si prizadevamo za skladen regionalen razvoj.«
Počivalškov izziv za župane
Župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko je povedal, da vlagajo vse napore tako v obrtno cono Litmerk kot destinacijo Jeruzalem Slovenija, da bi nudili boljše pogoje vsem tistim, ki tu želijo ostati, ustvarjati in delati. »S pomočjo ministrstev in nepovratnih sredstev bomo seveda območje dvignili. Velikokrat imamo pomisleke, ali se bo ta trend nadaljeval, kaj bo po dvajsetih, tridesetih letih z obmejnimi območji. Bojim se, da bodo prazna.«
Tudi minister Počivalšek je enakega mnenja; meni, da bomo Slovenci živeli v štirih ali petih velikih mestih, če ne bomo naredili nekih sprememb: »Ustvariti moramo pogoje za delovna mesta za mlade, za solidno ustvarjanje poslovne kariere in za družino. Postavljam izziv, da si morate župani zastaviti cilj, da bo z vsakimi naslednjim volitvami v občini več prebivalcev. Tega pa ne bo, če za to ne bomo postavili ekonomskih temeljev.«
Po besedah središkega župana se skupaj z ministrstvom za gospodarstvo zelo trudijo, da bi pridobili sredstva in zemljišča za poslovno cono. »Moram reči, da so na ministrstvu zelo odzivni. Verjamem, da bodo sredstva zagotovljena, mi pa moramo imeti pripravljene projekte in konkretne ideje.«
V Ormožu dve novi podjetji?
Glede zdaj zaprtega podjetja Safilo je gospodarski minister menil, da je veliko prispevalo k razvoju Ormoža: »Trenutno smo v stiku z novimi lastniki prostorov, hkrati pa potekajo zaključni pogovori s še enim podjetjem, ki bi želelo v Ormožu odpreti proizvodnjo.« Dodal je še, da optimistično gleda na rešitev problema, saj bodo delavci lahko v kratkem nadaljevali delo v vsaj dveh novih podjetjih v občini.«
Mojca Žnidarič, ki ideje in predloge občanov, predstavnikov in institucij redno prenaša v državni zbor, je mnenja, da so tovrstni obiski vedno plodni: »Mogoče se niti nismo zavedali, kaj vse je bilo narejeno samo za majhen Ormož, dokler nismo sedaj vsega slišali v strnjeni obliki. Kot poslanka ne želim, da bi se naši ljudje razkropili po celi Sloveniji, ampak da čim več delovnih mest pripeljemo v Ormož.«
Darja Žganec Horvat
Na voljo mobijni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik :| za ¡pS in Android naprave I
Viri
Prejeli smo:
Egoistični Ptuj
Zakaj? Ker je TO realnost! Dokaz pa je dejstvo, da je nekoč velika Občina Ptuj doživela razpad kar na 17 občin. Se je kdo kdaj vprašal: »Zakaj«? Problem je bil egoistični odnos do njih in: VSE SAMO ZA MESTO PTUJ, kot da njenih delov podeželja NI!! Bili so vedno finančno zapostavljeni. Nove občine so šle vsaka na svojo uspešno samostojno in razvojno pot. Ptujska pa je ostala kot otok v sredini.
Ko danes prebiram »Ptujčana«, je stanje še vedno podobno, Ptuj se ni nič naučil iz svoje preteklosti. Na sejah MOP je ogromno pobud svetnikov in le sem in tja je kakšna z roba sedanjih meja. To je popoln mačehovski odnos. Vsa sredstva, ki se dobijo odglavarin države, od nadomestil za stavbna zemljišča, gredo v malho Ptuja. Za že tako nekako dislocirani del, Krčevino pri Vurberku (nad Gomilo), pa se v dokaz tega egoizma že dve leti ne najde nekaj sto evrov za krpanje lukenj v makadamu pri nas. Kot zanimivost naj še navedem, da se po »strokovnih« sanacijah (z rinežem) po prvem dežju te pojavijo vedno na istem mestu že 15 let!. Se povsod sanira makadam na isti način in se zapravlja denar davkoplačevalcev?? Sredstva za redno vzdrževanje makadama po ČS določa MOP in ne le-te. Ni logično razvidno, po kakšnem ključu, sicer ne bi imeli več kot dve leti pri nas nezakrpanih lukenj. Zadnja leta nam niti ne obrezujejo vej grmovja ob cesti, da bomo kmalu rabili mačete za voziti se po cesti?? Se nam službe MOP maščujejo? S kakšno pravico?? Smo res drugorazredni prebivalci MOP?
Splošno vzeto: mesto Ptuj ni prijazno do mladih, pa tudi do starih NE! V zadnjem desetletju in več MOP ni
zgradila niti enega cenejšega stanovanja za njih. Starih pa tudi ne obnavlja, da bi bila predvsem za mlade, ki tako ostajajo brezperspektivni. Podobno je tudi z najemniškimi ali varovanimi za starejše, ki ne želijo še v domove ostarelih, saj to sploh niso več. Ti jih rabijo, ker zaradi starosti ne morejo živeti kot do sedaj v svojih dislociranih objektih.
Nekaj upanja za te zadnje je kazalo ob dogovoru s podjetjem VOH in MOP o izgradnji 3 stolpnic za najemna stanovanja. Vendar se je VOH premisli in bo gradil le za prodajo, kar ni ugodno ne za mlade, ne za stare, ampak le za bogate. MOP s svojim delom varovanih stanovanj pa odlaša. Ali ima ponovno v planu drugje še kakšen drag »spomenik« - komu tokrat??
Zanimivo je tudi, da Ptuj ne premore prehrambne možnosti s ceneno prehrano, kot so menze ali samopostrežne restavracije. Obstajajo samo gostilne, ki pa niso poceni. Maribor in vsa večja mesta jih imajo, vsaj po veleblagovnicah. Ptujske veleblagovnice nimajo niti predvidenih prostorov za te lokale pri sebi, čeprav veliko (tudi zaposlenih) rabi pomoč pri prehrani in so odvisni od Karitasa in drugih. Celo edini takšen cenejši lokal v Ptuju so zaprli.
Iz vsega je logičen zaključek, da je egoizem Ptuja še živ in ne kaže na spremembe v mišljenju in delovanju MOP do izvenmestnih, pa tudi mestnih prebivalcev. A je res bolj važna obleka kot njena vsebina??
Skrajnji čas je za spremembe miselnosti svetnikov MOP!
Kužnik Vladimir
Prejeli smo:
Razmišljanje ob referundumu glede novele Zakona o vodah
V tem zapisu ne bom razmišljala o vodi kot osnovi življenja (o tem se lahko poučimo v zapisih strokovnjakov). Osredotočila se bom na svoja občutja in laična razmišljanja ob dogajanju v zvezi z referendumom glede novele Zakona o vodah, ki bo 11. julija 2021.
Ob propagandi vladajoče oblasti za pridobitev naklonjenosti javnosti noveli zakona čutim, kot da v naši državi živijo povsem nebogljeni državljani, katerim lahko rečeš karkoli, pa je to zanje povsem dovolj, saj sami tako ne znajo nič razmišljati. Če pa oblastna struktura še doda, da so nekje ob vodi dopustili privatno vilo, kar po novem ne bi bilo več mogoče, pa je to le še jagoda na vrhu torte za spreobrnjenje množice, da veljavni zakon ni dober in da je edina prava rešitev predlagana novela zakona. Govorjenje oblastne strukture kar tako počez, medtem ko strokovna javnost opozarja na slabosti, ki jih prinaša novela zakona, žali volivce v tej državi.
Če je na podlagi veljavnega zakona bila zgrajena privatna vila, kjer je sicer ne bi smeli dopustiti, potem je to problem delovanja naših vlad, če so dopustile take primere. Po sedanjem zakonu namreč izjeme za zoženje priobalnega zemljišča za potrebe posegov prostor sprejema vlada z uredbo. Z novelo zakona pa ne bi bile več možne samo izjeme za zoženje priobalnega zemljišča, ki jih sprejme vlada, temveč bi se dopustilo objekte javne rabe, ki pa niso le vsem dostopni objekti, ki jih navaja propaganda (otroška igrala, čolnarne ...), temveč se med objekte javne rabe uvrščajo tudi hoteli, trgovski centri, garažne hiše ki pa so dostopni tistim, ki imajo denar. Z novelo zakona se bistveno širijo možnosti pozidave priobalnih zemljišč, saj pozidave priobalnih zemljišč ne bi bile več le izjeme z odobritvijo vlade. Poleg tega novela zakona omogoči tudi gradnjo enostavnih objektov, med te pa sodijo tudi ograje. Če se bo na priobalnih zemljiščih dopustilo postavljanje ograj, pa bo
dostop do obale onemogočen. Spomnim se pogovorov z ljudmi iz kapitalističnega sveta, ki so hvalili dostopnost do naših rek, jezer, morja, medtem ko je pri njih le redkokje omogočen javni dostop do obale. Zloženka, ki so jo vodilne stranke vladajoče oblasti posredovale gospodinjstvom, med drugim govori tudi o trajnostnem načinu približanja vode in narave ljudem, kar pa ni združljivo z ograjevanjem.
Zloženka tudi navaja, da bo o posegih v priobalnem pasu odločala stroka, politika pa bo po novem izvzeta. Ob tem je treba opozoriti na to, da se na žalost tudi dogaja, da politika stroko sili v odločitve za doseganje svojih ciljev, tako da politika ni povsem izvzeta, je le manj na očeh javnosti.
Zloženka še pravi, da novela zakona prinaša več denarja za poplavno varnost in vzdrževanje vodotokov, obenem pa tudi svari, da če zakon ne bo uveljavljen, obstaja velika bojazen za poplavno ogroženost v več delih države. To pa je povsem sprevrženo obnašanje, saj bi oblast lahko sprejela novelo zakona brez spornih določil, da bi poskrbela za poplavno varnost. Pogojevanje dobrohotnosti s sprejemom spornih določil je sprevrženo ravnanje. Treba pa je tudi opozoriti na spornost postopka sprejemanja novele zakona — ob kratki javni obravnavi in po hitrem postopku, na kar sta opozorila varuh človekovih pravic ter stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike. Bistvene spremembe v besedilo zakona so bile vnesene šele po skrajšani, zgolj 14-dnevni javni razpravi. Zakon v trenutni obliki ni bil v javni razpravi in tako splošna javnost in stroka nista imeli možnosti, da se odzoveta na predlagane spremembe. Izkoristimo izborjeni referendum, ki nam daje možnost, da povemo, da nam je mar za našo vodo ter za ohranitev nepozidanih in neograjenih obvodnih zemljišč.
Danica Hren, Hajdina
petek • 9. julija 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	21
Radio Ptuj • Gostilna je moj dom
Jackpot je osvojila Martina
Ta teden je v studiu radia Ptuj potekal zaključni boj v okviru nagradne igre Gostilna je moj dom. Finalista Martina Šterbal in Jernej Bezjak sta se borila za največji spodnjepodravski jackpot v skupni vrednosti 700 evrov.
Poljmalista nagradnje igre Gostilna je moj dom Martina Šterbal in Jernej Bezjak v studiu radia Ptuj.
Nagradna igra Gostilna je moj dom se je v Štajerski budilki pričela v juniju s prijavami poslušalcev na Facebook profilu radia Ptuj. Izmed vseh prijavljenih je bilo izžrebanih osem tekmovalcev, ki so se v telefonskih izločilnih bojih pomerili v poznavanju gostilniških tem. Najdlje se je uspelo prebiti Martini Šterbal in Jerneju Bezjaku, zato sta se v velikem finalu pomerila v studia radia Ptuj.
V prvem krogu sta finalista odgovarjala na vprašanja, povezana z vinogradništvom; več znanja je imel Jernej in je tako osvojil prvo točko. V drugem krogu sta se pomerila v ciljanju kozarcev z žogico, kjer je Martina v zadnjem poizkusu uspela osvojiti točko, sreča pa ji je bila naklonjena tudi v odločilni, tretji igri. V tej sta morala oba tekmovalca v čim krajšem času na osnovi cenika izračunati vrednost runde štirih pijač, pri čemer je Martina za nekaj trenutkov prehitela Jerneja in osvojila največji spodnjepodravski jackpot - desetevrske bone za sedemdeset gostiln v Spodnjem Podravju, torej v skupni vrednosti 700 evrov. Seveda tudi dru-gouvrščeni Jernej ni ostal brez nagrade, prejel je 30-litrski sod piva Skok iz pivovarne Gastro.
Finalni dvoboj je s svojim nastopom popestril Boštjan Konečnik, saj je nagradna igra ime dobila prav po njegovi uspešnici Gostilna je moj dom, ki jo je v živo tudi zaigral.
NŠ
Videm • Blagoslov novega Flajsovega križa
Križ, ki združuje
Zadnjo junijsko nedeljo je v Dravcih potekal blagoslov novo postavljenega Flajsovega križa.
Kdaj in kdo je Flajsov križ postavil, ni znano. Vemo pa, daje stal na lepi razgledni točki v Dravcih na robu domačega vinograda. Starejši okoličani se ga še spomnijo. Povedati vedo, da sta zanj nazadnje skrbela zakonca Ro-zalija in Ivan Flajs. Neurje ga je večkrat podrlo, vendar sta ga vedno znova postavila, dokler v nekem trenutku ni dokončno obležal. Korpus križa so spravili na prešo, vendar se do danes ni ohranil.
V	letu 2020 je med
sorodniki vzniknila zamisel, da bi na mesto nekdanjega križa postavili novega. S skupnimi močmi jim je postavitev uspela.
Blagoslov križa je opravil domačin p. Martin Kmetec, nadškof in metropolit v Izmirju v Turčiji, ob pomoči domačega župnika p. Tarzicija Ko-lenka. Martin Kmetec je v priložnostnem nagovoru povedal, da je križ znamenje odrešitve in obenem odraz vere naših prednikov; je in naj ostane znamenje upanja za vse, ki bodo hodili mimo njega ali se ob njem ustavljali. Želja domačinov je, da bi se kdaj ob križu zbrali tudi ob drugih priložnostih - mogoče ob blagoslovu velikonočnih jedi, kot je to bila lepa navada naših prednikov.
Blagoslova se je udeležilo več kot sto ljudi: domačinov, sorodnikov, prijateljev in znancev. Zbrane je nagovoril župan Branko Marinič. Poudaril je, da občina Videm po svojih močeh sodeluje pri obnovi verskih objektov in znamenj, ter se zahvalil za lepo pripravljen dogodek, ki je bil zadnji v nizu praznovanj ob občinskem prazniku.
V	kulturnem programu smo lahko slišali ubrane dekliške glasove, skupino štajerskih frajtonaric, godce na ljudske instrumente in druge mlade glasbenike. V priložnostnem druženju so se prisotni ob domačih dobrotah zadržali še lep čas - dokaz, da novo postavljen križ lahko povezuje in združuje ljudi iz različnih koncev naše domovine.
Marjan Škvorc
Ptuj • 19. festival sodobne umetnosti Art Stays
Ko umetnost (ponovno) diha s polnimi pljuči
Vse do nedelje bodo potekali dogodki otvoritvenega vikenda 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays, ki seje začel s čarobnim Baročnim performansom znane ruske umetnice Sache Frolove in plesalcev, ki imajo eno samo nalogo: da osrečijo ljudi. Svoje skulpture ustvarja iz zraka, jih ovije v kožo iz lateksa, njene forme so fantazije, ki se lahko kot milni mehurčki v vsakem trenutku razpočijo, izginejo in razpršijo. V nadaljevanju otvoritvenega večera so vodniki, umetnostni zgodovinarji, povabili na ogled razstav v dominikanskem samostanu, Knjižnici Ivana Potrča Ptuj in Galeriji mesta Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Program 19. festivala Art Stays so predstavili: Ajra Canali (kustosinja razstave v Miheličevi galeriji, kjer se predstavljajo zgodovinski arhivi iz 40. in 70. let), Jernej Forbici (direktor festivala), ruska umetnica Sasha Frolova, avtorica čarobnega Baročnega performansa, s katerim so odprli letošnji 19. festival sodobne umetnosti, razstavlja pa tudi svoje velike skulpture na ptujskem gradu, ki so bile predstavljene tudi v muzeju moderne umetnosti v Moskvi, in Dušan Fišer, vodja Galerije mesta Ptuj, ki se tudi predstavlja s svojimi umetniškimi deli, ki so bila inspiracija za letošnji festival.
Na ta način bodo letos odprli vse razstave. Na Slovenskem trgu se je z otvoritvenim koncertom predstavil Brotherhood trio (Igor Bezget, Tadej Kampl in Marko Čr-nčec), dolgoletni prijatelji in vrhunski mednarodno prepoznavni glasbeniki. Že od 7. julija pa v sklopu letošnjega festivala poteka tudi likovna delavnica mentorice Tjaše Čuš.
Domači in tuji obiskovalci si bodo lahko ogledali razstave letošnjega festivala vse do 18. septembra. Festival letos poteka pod naslovom Structura in ima svoj začetek že v letu 2003. Structura je nastala z namenom in željo, da ne bi razmišljali toliko o naravi posa-
meznika, temveč o vzajemnem delovanju različnih elementov, ki so postavljeni skupaj - ljudje ali umetniška dejanja, ki zmorejo preživeti različne razmere v sožitju, je povedal direktor festivala Jernej Forbici. „Z likovnimi deli smo ustvarili, zgradili neko novo slovnico, s katero gledalci in umetniki berejo svet na nov način," je poudaril.
S sodobno umetnostjo in sodobnimi pogled na svet, življenje, ljudi, odnose bodo živela že znana ptujska razstavišča in razstavišče FO.VI v Strnišču ter kotički, kjer se bodo lahko ljubitelji sodobne umetnosti in umetnosti sploh srečali v živo z umetniki in kustosi, se udeležili vodenih ogledov, koncer-
tov, delavnic in izjemnih umetniških akcij. Umetnost bo ponovno dihala s polnimi pljuči. Program in razstave letošnjega festivala Structura so sestavili s pomočjo kustosov in galerij, pa tudi univerz iz tujine in Slovenije.
Novost v okviru letošnjega festivala je vodnik po razstavah, ki so ga sestavili prvič. Prejel ga bo vsak obiskovalec festivala. V njem so opisani dogodki štiridnevnega otvoritvenega vikenda in razstave vseh umetnikov. Knjižica je velik prispevek k letošnjemu festivala. Prihodnje leto, ko bo festival slavil 20-letnico, bodo pripravili izbor najboljše najboljšega, predstavili največje projekte dvajsetih fe-
stivalskih let. Izbrali bodo tudi umetnike, ki so bili že gostje preteklih festivalov, da se bodo predstavili z aktualnimi deli. 20. festivalsko leto bodo pričeli že marca 2022 z Art Stays postprodukcijo »20 let sodobne umetnosti na Ptuju« v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki. Na ogled bo vse do julija 2022, ko jo bodo preselili na Ptuj.
Letošnji festival sodobne umetnosti bo stal 72.000 evrov, „pokritih" je dobrih 64.000 evrov: MO Ptuj je prispevala 40.000 evrov, ministrstvo za kulturo 14.000 evrov, 10.000 evrov pa predstavljajo stroški galerij. Računajo tudi na sponzorje in donatorje.
MG
Ptuj • Vrtec vabi družine na igriv potep po mestu
»Odpri brošuro in spoznaj najstarejše mesto ob Dravi«
»Sredi starega mestnega jedra stoji ogromen star spomenik. Visok je kot odrasla žirafa (5 metrov) in širok kot avto (1,8 metra). V njem se skriva veliko zanimivih zgodb naših prednikov...« To je le eden izmed številnih opisov ptujskih znamenitosti, ki so uvrščene v posebno brošuro Vrtca Ptuj z naslovom »Doma sem ob reki Dravi«.
Brošura je nastala ob 76-letnici in 37. prazniku ptujskega vrtca. Oba jubileja bi sicer počastili s pripravo večjega dogodka in nastopi otrok, to pa v preteklih mesecih zaradi epidemiološkega stanja ni bilo mogoče. Zato so se odločili, da bodo za družine pripravili poučne aktivnosti, ki jih lahko izvedejo 'v mehurčkih' in se hkrati pri tem zabavajo.
Kot je pojasnila Marija Vučak, ravnateljica Vrtca Ptuj, so zbrali 12 lokacij in jih poimenovali točka za skrivnost, zgodovino, čuječnost, raziskovanje, zgodbo, ljubezen, fotografiranje, igro, telovadbo, opazovanje, sprostitev in zabavo. »Ob krajši predstavitvi predlagane točke je namig za aktivnost, ki jo najmlajši ob pomoči staršev z lahkoto opravijo. Posebnost brošure so QR kode, ki omogočajo, da o posamezni točki izveste še
več zanimivosti in predlogov za igro. Želimo, da se ob aktivnostih še posebej povežejo družine in vrstniki v vrtcu. Igra je pomembna v vseh življenjskih obdobjih, saj nas vodi iz apatije in malodušja ter nagovori, da v sebi poiščemo to, kar nam daje moč in smisel življenja: biti v stiku s seboj in nam ljubimi osebami,« je povedala Vučakova.
Odziv družin nad
• V 1	M
pričakovanji
Družine lahko svoje potepanje začnejo na ptujskem gradu ali Panorami, se nato podajo na raziskovanje starega mestnega jedra ali pa vse do peš mostu. Veliko zanimivih aktivnosti za vse družinske člane je tudi v mestnem parku ali na Ranci. Ljubitelji ptic bodo navdušeni nad ptičjo opazovalnico, ki so jo pred nekaj leti
postavili na desnem bregu reke Drave.
Kot je povedala Vučakova, sta odziv in aktivna vključenost družin nad pričakovanji: »Z veseljem spremljamo povratne informacije staršev, ki nam poročajo, da so na nekaterih točkah bili prvič. Posebej smo veseli, ko otroci pripovedujejo, kako so s starši telovadili ali iskali odgovore na vprašanja. V enotah vrtca nastajajo foto zapisi, starši pa nam posredujejo fotografije, da jih objavljamo na spletnih omrežjih.«
Glede na pozitiven odziv bodo v novem šolskem letu začeli zbirati, katere točke predstaviti v naslednji brošuri - v letu 2022. Projekt sta podprla tudi ptujska županja Nuška Gajšek in Zavod za turizem Ptuj.
Estera Korošec
Foto: Vrtec Ptuj
Otroci ptujskega vrtca so se skupaj z vzgojiteljicami potepali po mestu.
Foto: NS
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 6. julija 2021
•.!•• w <@¡
pisana • zabavna • aktualna
PETEK 9. julij
7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:00 Kuhinjica 8:20 Cista umetnost-julij 8:50 Življenje kot ga poznaš 10:15 Skok v poletje 11:45 Cesarsko kraljevi Ptuj 12:00 Ptujska kronika 12:35 Pogled nazaj 12:55 Glasba za vse 13:25 70 let dr. Ljudevita Pivka 14:20 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Obzornik 7V Dravograd 19:30 Glasbena osmica (slo.) 20:00 Ptujska kronika 20:30 Utrip Ormoža 22:00 Ptujska kronika 22:30 Pomurski tednik 23:10 Cista umetnost-julij 23:40 Pogled nazaj 00:20 Videostrani SOBOTA 10. julij 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Charlie Chaplin festival 9:20 Idealna linija
9:35 Med. literarno-glasbeni dogodek 11:30 Glasba za vse 12:00 Pregled tedna 12:30 Cista umetnost-julij 13:00 Pogled nazaj
13:20 Med slo. osamosvojitveno vojno
14:35 Videostrani
17:30 Kuhinjica
18:00 Ptujska kronika
18:30 Glasba za vse
19:00 Pogled nazaj
19:20 Glasbena osmica (tuja)
19:50 Mali Prim
20:00 Pregled tedna
20:30 70 let dr. Ljudevita Pivka
21:20 Cista umetnost-julij
21:50 Arbitrium
22:00 Ptujska kronika
22:30 Lovec na vampirje »D«, 2. del
00:35 Videostrani
NEDELJA 11. julij
7:30 Glasbena osmica (tuja)
8:00 Kapitan Kidd
9:30 Afrika kriči 10:50 Pogled nazaj 11:10 Idealna linija 11:25 Cista umetnost-julij 12:00 Pregled tedna 12:30 Glasba za vse 13:00 Vsega je kriva Nina 14:25 Videostrani 17:10 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Pogled nazaj 18:55 Glasbena osmica (slo.) 19:25 Cista umetnost-julij 20:00 Pregled tedna 20:30 Izgubljen, da najden 21:50 Kdo
22:00 Ptujska kronika
22:30 Lovec na vampirje »D«, 2. del
00:35 Videostrani
PONEDELJEK 12. julij
7:30 Glasbena osmica (slo.)
8:00 Kuhinjica
8:45 Otroci pojejo slovenske pesmi 11:15 Idealna linija 11:30 Pogled nazaj 12:00 Pregled tedna 12:30 Cista umetnost-julij 13:00 Glasba za vse 13:30 Obzornik TV Dravograd 14:35 Videostrani 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:30 Glasbena osmica (tuja) 19:00 Otroci razmišljajo o... 20:00 Pregled tedna 20:30 Med slo. osamosvojitveno vojno 21:40 Risanke 22:00 Ptujska kronika 22:30 Deček in njegov pes 00:20 Videostrani
Ptujska televizija PeTV, T: 02 590 880 28, ¡nfo@petv.tv, www.petv.tv ^ telemach I^I;|[*1i,Iih|
2| J «rod..
^Fabovne ^ lasbe
Petek, 3. septembra 2021
OKNA
SENČILA
NJA VRATA
INFO@VRATA-TUNING.SI
02 / 780 04 24 %
H
NIKOVA 12, PTUJ ^
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 9 5, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Program TV Ptuj
10. in 11. julijo (sobota ob 21.00 - nedelja ob 10.00): Regijski obisk Vlade Republike Slovenije v Podravju: delovni posvet Vlade na ptujskem gradu; minister za zdravje Janez Poklukar na delovnem sestanku v Bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj - minister uradno potrdil finančno konstrukcijo gradnje urgence; obisk ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca v Podravju - obljubljen denar za gradnjo ceste PtujOrmož. Podpis pogodbe za pričetek gradbenih del za Staro steklarsko: pogodbo podpisala županja MOP in direktor Javnih služb Ptuj Alen Hodnik. Svečana podelitev spominskih znakov Vlade Republike Slovenije in zahvala za nesebično pomoč in požrtvovalnost v boju proti covidu-19. Lovska oddaja Dober pogled: obiskali smo Lovsko družino Tomaž pri Ormožu: samostojna državna tekma ekip v delu po krvni sledi krvosledcev; mala šola o vzgoji in poslušnosti lovskih psov krvosledcev. Predstavlja se glasbena skupina Kabum. V sobotni večer in nedeljski dopoldan s slovenskimi narodno-zabavnimi ansambli: Graška Gora poje in igra. Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj - Videoprodukcija Tinček Ivanuša.
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
PETEK, 9. i uli
00:00 Video strani 08:00 Jutranja telovadba 08:30 Sloveniji za 30 let, OŠ Gorišnica 09:40 Utrip Ormoža
10:50 Festival tamburašev in mandolinistov 13:20 Videostrani 14:30 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Pozdrav pomladi, Cirkulane 2021 19:20 Prireditev mini maturantov Cirkulane 20:00 Oddaja iz vrtca Gorišnica 21:50 Astro - v živo 23:00 Video strani
SOBOTA, 10. j uli
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Mladinski glasbeni tabor v Markovcih
10:00 Utrip Ormoža
11:10 Ptujska kronika
12:00 Video strani
17:00 TV prodaja
18:00 Majšperk - Grajsko ocenjevanje vin
19:00 Konec šolskega leta Majšperk in Dan državnosti
20:00 40 jih šteje naša hiša učenosti
21:20 Ujemi sanje
23:00 Video strani
fSIP)
to
3 a.
p M
- Z
co a. ¿'»
a. * ii
ti ¿ co
1= O o
o«
<N <0 iq o
■o S
cd r--
Í?2
£ o g 3D 2
NEDELJA. 11. i uli
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroški oder
09:00 Kronika iz občine Hajdina
11:00 Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilca GZ
13:00 Košnja trave na Polenšaku
13:40 Veseloigra - Moža je zatajila
15:00 Oddaja iz vrtca Gorišnica
17:00 Majšperk - Grajsko ocenjevanje vin
18:00 Alfi po Sloveniji - muzikanti Evrope
19:00 Pozdrav pomladi, Cirkulane 2021
20:00 Predstavitev knjige - Kje moj mili dom
21:30 Video strani
PONEDELJEK, 12. iuli
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Praznik Lovske družine Ptuj
09:45 Utrip Ormoža
10:50 Ujemi sanje
12:20 Ptujska kronika
12:50 TV prodaja
13:50 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Praznovanje PGD Tržeč, dan gasilca GZ
20:00 40 jih šteje naša hiša učenosti
21:20 Mladinski glasbeni tabor v Markovcih
23:00 Video strani
dcpuét v ^^ tflaxM-Zednika l»
VELA LUKA - KORČULA
(5. - 10. 10. 2021)
>ros
Prostovoljno gasilsko društvo Zamenci Vas vabi na tradicionalni
48
GOBARSKI i PRAZNIK
V SOBOTO, 10. julija, od 13. ure dalje
0 RAZSTAVA GOB $ PRLEŠKE GIBANICE 0 GOBOV GOLAŽ 0 7. G0BARJADA
$ OCENITEV GOLAŽA IN PODELITEV NAGRAD
VABUENIV ŽAMENCE, KJER JE VEDNO LUŠTN0 IN VESELO!
IARNUŠ OKNA VRATA d.o.o.
PWB OKNA, VRATA, SENČILA
www.roletarstvo-arnus.si
02 788 5417 041650 914
Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj
v
Štajerski
TEDNIK
www.tednik.si
Stajerskitednik Stajerskitednik
Rezet irajte Čim prej, da ne zamutAe S dni brezskrbnih počitnic z družbo Radio-Tednik Ptuj in skupino ATP!
[jt A T P %!adioPTUI Štajerski TEDNIK^,
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
Rezervacije: skupina ATP, Domino center Ptuj, 070 244 150, patricija.atp@gmail.com.
torek • 6. julija 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Hvala za nešteto načinov, ko si pokazala, da nas imaš rada, in za vse trenutke, ko si pokazala svojo modrost in svojo moč,
draga naša žena, mama, tašča, babica in prababica
Rozalija Pešec
S POTRČEVE CESTE 42
Slovo bo v ponedeljek, 12. julija, ob 11. uri na ptujskem pokopališču. Žara bo v vežico položena na dan pogreba ob 10. uri.
Žalujoči: mož Simon, hčerka Lidija in sin Vilko z družinama
Hudo je staršu za otrokom jokati, res težko je brez sina in brata ostati. Krivična usoda, posoda gorja, nikoli izpita, le solze pozna.
OSMRTNICA
Mnogo prezgodaj nas je v 47. letu zapustil naš dragi oče, sin, brat, svak, stric in nečak
Benjamin Ciglarič
IZ ZAMUŠANOV 21A
Od njega se bomo poslovili v sredo, 14. julija, ob 16. uri na gorišni-škem pokopališču. Žara bo v vežico položena v torek, 13. julija, ob 17. uri, nakar bo ob 19. uri molitev za pokojnega.
Žalujoči: njegovi najdražji
S svojo prijaznostjo in dobrosrčnostjo vsakogar osrečiti si znal, a pred usodo svojo nemočen si ostal.
SPOMIN Peter Vinko
STANEČKA VAS 25, MAJŠPERK
Minili sta dve žalostni leti, odkar te ni več med nami. Zelo te pogrešamo. Najbolj pa tvoj sin Maj in hčerka Eva.
Tvoji domači
Ta črni dan je moral priti, ta dan gorja, ta dan solza. Bolečine se ne da skriti, pa tudi solze ni težko zatajiti, le dragega atija, moža, dedija, brata in sina nam nihče ne more več vrniti.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega atija, moža, dedija, brata in sina
Mirana Čuša
IZ KRAIGHERJEVE 18 NA PTUJU
Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter nam izrekli pisno in ustno sožalje. Hvala g. duhovniku za obred, hvala Pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj za opravljeno storitev. Hvala godbeniku za odigrano Tišino, posebno hvala pevcem za odpete pesmi in zastavonoši. Zahvala gre govornici Tei Gajšek za prečudovit govor. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je tišina, ki zelo boli. (T. Pavček)
ZAHVALA
ob izgubi drage mame, babice, prababice, praprababice in tete
Angele Bezjak
IZ ZABOVCEV 24 *1929 +2021
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, da ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovane sveče, cvetje in za svete maše ter izrečena sožalja. Zahvaljujemo se ge. Hedviki za govor, ge. Marti za molitev, gospodu župniku za obred in godbeniku za odigrano Tišino, kakor tudi pevcem. Hvala tudi kolektivu Mir.
Žalujoči: vsi njeni najdražji
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
BUKOVA drva prodam, razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel.: 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mlače 3, Loče.
ODKUPUJEMO hlodovino jelše. Plačilo takoj. g.o.z.d-bio-les, Vlado Medved, s. p., 041610210 ali info@gozd-bioles.si
OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
KMETIJSTVO
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina
in večnega spomina.
SPOMIN
Rozalija
9. 8. 1934-5. 7. 2011
Jakob
16. 7. 1931-11. 3. 2011
Kozel
SKORIŠNJAK 42
Hvala vsem, ki postojite ob njunem grobu in ju z lepo mislijo ali prižigom svečke ohranjate v spominu.
Vajini najdražji
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.dlib.si
OTROCI NAS POTREBUJEJO
Zbiramo šolske potrebščine za 12.000 otrok v stiski
ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713.
Karitas
S poslanim SMS sporočilom
ZVEZEK5 na 1919
boste darovali 5 EUR. Hvala! I
Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije,	=
A1, Telemacha, T-2 in Bob.	^
www.karitas.si
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
NESNICE, mlade, rjave, hisex, cepljene, v začetku nesnosti, prodajamo vsak dan od 8.30 do 1 7. ure. Naročila zbiramo na tel. 041 694 124. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
KUPIM KMETIJO v občinah Hajdina, Videm in okolici. Tel. 041 881 643.
NAJAMEM kmetijske površine. Plačilo od 300 € naprej. Tel. 041 881 643.
PRODAM dva 320-litrska vinska soda inoks s konusnim dnom in električno dvižno dvigalo s tekalnim vozičkom. Tel. 041 946 178.
NESNICE, rjave, črne in grahaste, v začetku nesnosti. Naročila sprejemamo po tel. 040 531 246. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23.
PRODAM brejo telico in kravo, simentalko. Tel. 031 713 160.
RAZNO
KUPIM vino ¡urke, kvintona, šmarnice od najboljšega ponudnika. Tel. 031 468 258.
NEPREMIČNINE
PRODAMO - VIKEND na BELSKEM VRHU, letnik 1980, v izmeri 104 m2 in pripadajoče zemljišče v izmeri 2384 m2. PRIPOROČAMO! Cena: 65.000,00 EUR/-> DC/A.,AV 041 684 075 ali ¥ ?0^0AX
02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio
www.novareha.si
noua Reha
IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06.
PVC okna, vrata, senčila


www.tednik.si
^_^
ROLETE, SENČILA
ABA
PVC OKNA, VRATA
PTUJ
GSM: 041 716 251
www.oknavrata .com
Videl dežele sem tuje, gledal sem tuje nebo. Lepše pa sijejo zvezde tam, kjer tihi in večni je moj dom.
SPOMIN
24. junija sta minili dve leti,
odkar smo se poslovili od našega dragega
Janeza Ilijevca
*8. 5. 1951 +20. 6. 2019
Hvala vsem, ki mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu.
Zelo te pogrešamo: žena Anica in ostalo sorodstvo
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova oživijo... (Goethe)
SPOMIN
5. julija je minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi
Franc Lampret
S PTUJSKE GORE 11
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi tvoji
SPOMIN
8. julija je minilo 9 let, odkar nas je zapustil naš dragi
Rok Serdinšek
IZ TRŽCA
Tisoč drobnih sporočil potuje, tisoč solz spolzi po licu, ker smo te imeli neizmerno radi in si bil smisel našega življenja, si v srcu mesto, ki se nikoli ne pozabi.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate svečko in ohranjate spomin nanj.
Tvoji najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
majda.segula@radio-tednik.si, tel. 02 749 34 16 ali mariana.pihler@radio-tednik.si,
tel. 02 749 34 10, za večje objave predhodno pokličite.	Sia/ercfc TEDNIK
ZA TORKOVO IZDAJO
ZA PETKOVO IZDAJO
amnoseK

spomeniki police
Boštjan ZEMLJAKs.p. stopnice
Pobrežje 54/c, 2284 Videm pri Ptuju
tel.: 02 7648991 GSM: 031 584965 PE DELAVNICA- LANCOVA VAS 2 b

24 Štajerski
Križem kražem
sreda • 24. junija 2021
Ptuj • Eden najboljših svetovnih frizerjev z novimi načrti
Los Angeles • Iz kalifornijskega živalskega vrta
Vrhunsko oblikovanje moških frizur in brade	Tudi živali cepijo proti covidu-19
Ptujski frizer Patrik Trol seje že kot zelo mlad spoznaval s frizersko stroko. V domačem frizer-	Saj ni res, pa je: v živalskem vrtu v ameriški zvezni državi Kalifornija so te dni začeli cepiti
skem salonu Violeta na Zgornji Hajdini je pri delu opazoval svojo mamo, kije najzaslužnejša,	proti covidu-19 živali, kot so tigri, medvedi, pume in dihurji. Naslednji bodo na vrsti opice,
daje stopil na frizersko pot.	netopirji in pujsi, so sporočili.
l
§
J
Foto: Črtomir Goznik
V Qcentru na Ptuju je Patrik Trol odprl jrizersko-brivski salon za moške PA3K Barber Shop Ptuj.
Že zelo zgodaj je Patrik vedel, da želi več od povprečnosti in anonimnosti domačega okolja. Zdaj je presenetil z novim načrtom - frizersko-brivskim salonom za moške. A s tem njegovih sanj in idej zagotovo še ni konec. Začel jih je uresničevati zelo zgodaj. Že pri osemnajstih se je prepričljivo in nadvse uspešno spopadel z mednarodno konkurenco. Takrat je na svetovni tekmi frizerjev v Du-baju postal osmi najboljši frizer na svetu. Na tekmovanju World Beauty Championship for Hairstylist v Bakuju v Azerbajdžanu pa se je leta 2019 uvrstil med tri najboljše evropske in 12 najboljših svetovnih frizerjev. Udeležba na prestižnih modnih dogodkih, modnih revijah, modnih fotografiranjih je sčasoma postala stalnica v njegovem delu.
V teh dneh pa se je Patrik predstavil s svojim novim projektom: v Qcentru na Ptuju je odprl frizersko-brivski salon za moške PA3K Barber Shop Ptuj. Z odprtjem
salona se je začela njegova samostojna pot, je povedal, kajti do 26. junija je delal v domačem frizerskem salonu Violeta. Skupaj s svojo ekipo se bo posvečal moškim frizuram in urejanju brade. Pri tem bo uporabljal izdelke svetovno znane linije lasne kozmetike Ke-une, saj njegov salon deluje pod njenim okriljem.
„Ponosen sem, da smo uredili frizersko-brivski salon za moške in je v naš Ptuj prišlo nekaj novega, česar do tega trenutka ni bilo. Mislim, da je to kar lepa pridobitev za mesto. Skupaj z zaposlenimi, imamo mešano ekipo, se bomo trudili, da bodo moške frizure in brade urejene vsak dan. Barber Shop je koncept, ki je poznan po celem svetu, tudi v Sloveniji se že uveljavlja. Mislim, da vsem moškim občasno pripada pol ure ali ura, da se prepustijo rokam profesionalcev, ki bodo poskrbeli, da se bodo njihove frizure in brade skladale z njihovo osebnostjo in podobo.
Kozmetika je za moške prav tako pomembna kot za ženske," je Patrik Trol predstavil svojo novo pridobitev na področju urejanja moških frizur in brad. PA3K Barber Shop je nekaj posebnega tudi po svoji lokaciji, saj je sredi nakupovalne ulice Qcentra. Odkar imajo svoj kotiček v njem tudi moški, bodo gotovo veliko raje spremljale ženske pri nakupovanju, saj bodo vedeli, da kakšna urica sedaj pripada samo njim.
MG
OKNA, VRATA & -.1
GARAŽNA V RAM d www.naitors.si i» ®
NAT70RS.OO
Tel.: OZ 74113 BO, Mob: 031 733 204 Gorišnica I, Gorišnica
IZKORISTITE POPUSTE
I AKCIJA:
Alu vhodna vrata
"Doslej smo uporabljali pregrade, da bi zagotovili ustrezne razdalje, in ustrezno zaščitno opremo pri zaposlenih, da bi ubranili občutljive vrste pred covidom-19. Veseli smo, da lahko zdaj bolje zaščitimo naše živali s cepivom," je v sporočilu za javnost zapisala vodja tamkajšnje veterinarske službe Alex Herman.
Cepivo je doniralo ameriško podjetje Zoetis, ki ga je tudi razvilo. Gre za eksperimentalno cepivo, ki je namenjeno za živali in se ga daje v dveh odmerkih. Kot izhaja iz sporočila, bodo razdelili več kot 11.000 odmerkov tega cepiva proti covidu-19 za zaščito več kot sto vrst sesalcev v skoraj 70 živalskih vrtovih in več kot desetih zavetiščih, znanstvenih institucijah in vladnih organizacijah po ZDA. V živalskem vrtu v San Diegu so marca prvi cepili opice. Živali so po treh tednih prejele drugi odmerek.
V omenjenem živalskem vrtu so januarja zasledili okužbo z novim koronavirusom pri osmih gorilah. Znaki obolenja so bili blagi, večinoma omejeni na kašelj, zaprtje in utrujenost, in živali so si po navedbah uprave živalskega vrta kmalu pov-
Foto: Reuters/M24
sem opomogle. Domnevajo, da je živali kljub veljavnim ukrepom za preprečevanje širjenja virusa okužil eden od zaposlenih, ki ni kazal znakov okužbe, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Sta
CVpoUUkajepramlomaWC.
O
* * *
Odkar špara za
lahko rožice nabiram kar v zob.
protezo, 9a ne ¿aje več na ^.ÄtÄ'SS»''
«grajanju« 00 n>
Nesp„o£ioHono»,nmSPomgo
àronou se ü
loveknebo dwgnü

<x><x><x><x><x><x><x><x><x><x><>^^ Nagradno turistično vprašanje
Letošnje festivalsko poletje na Ptuju se je začelo izjemno, z rekordnim obiskom že tretjega Opernega večera, ki je potekal v arheološkem parku Panorame. Ptuj se je s tem dogodkom ponovno utrdil na slovenskem in mednarodnem glasbenem zemljevidu.
Koncert najlepših melodij iz zakladnice operne umetnosti je privabil rekordnih 5500 umetnosti željnih obiskovalcev iz cele Slovenije in sosednjih držav ter s tem slavnostno odprl vroče festivalsko poletje, so zadovoljni povedali v Arsani Ptuj. Glasbeni večer z največjimi opernimi uspešnicami pretekle in prihodnje sezone je pod taktirko dirigenta Simona Krečiča izvedla Opera SNG Maribor s simfoničnim orkestrom ter izjemnimi solisti: Sabino Cvilak, Valentino Čuden, Petyo Ivanovo, Jakijem Jurgcem, Ireno Petkovo, Martinom Sušnikom in Andrejo Zakonjšek Krt.
Ptujski poletni kino 'Kino brez stropa1, ki se prične danes, bo letos potekal na novi lokaciji - na dvorišču za mestnim kinom. Že 12. leto ga organizira CID Ptuj. Rimske projekcije na prostem, ki so nepogrešljiv del ptujskega poletnega kulturnega in družabnega vrveža, bodo potekale vse do konca avgusta (vse petke, sobote in nedelje). Nekatere izmed njih bodo pospremili koncerti in dodatna ponudba. Otvoritveni film bo zmagovalec letošnjih oskarjev (prejemnik treh oskarjev: za najboljši film, režijo in glavno žensko vlogo) Dežela nomadov. Kino brez stropa še naprej daje prednost kakovostnim neodvisnim, večinoma evropskim filmom, na sporedu pa bo tudi kakšna hollywoodska uspešnica. Vstopnice bodo prodajali prek spleta in pri blagajni kina. Vhod na dvorišče bo skozi dvorano kina. V primeru dežja bo projekcija potekala v dvorani. Upoštevani bodo vsi protikoronski ukrepi.
Letošnji Kino brez stropa je del mednarodnega projekta Resonančni kino - Kulturno središče za radovedneže, ki ga sofinancira Evropska unija. Projekt je Mestnemu kinu Ptuj med drugim omogočil nakup novega kompleta kakovostne mobilne kinoopreme.
Že včeraj pa se na Ptuju pričel 19. festival sodobne umetnosti Art Stays. Največji slovenski multidisciplinarni dogodek sodobne umetnosti poteka na Ptu-
ju že od leta 2003. V najstarejše slovensko mestro prinaša produkcijo domačih in tujih umetnikov, od najperspektivnejših mladih do velikih imen sodobne umetnosti. Odprli so ga v dominikanskem samostanu s čarobnim Baročnim performansom ruske umetnice Sache Frolove. Sledilo je odprtje razstav v do-
Foto: Črtomir Goznik
Operni večer na Panorami je privabil okrog 5500 obiskovalcev.
minikanskem samostanu, Galeriji mesta Ptuj in v razstavišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Vse razstave letošnjega festivala bodo na ogled do 18. septembra.
Do letošnjega festivala je Art Stays gostil več kot 1000 umetnikov. Do nedelje, 11. julija, se bodo zvrstili številni dogodki otvoritvenega vikenda. Letošnji festival Structura razkriva željo, da na stvari pogledamo iz druge perspektive, začenši iz globine, iz same strukture slovnice, ki jo sprva zgradimo in nato z njeno pomočjo beremo svet okoli nas. Struktura je nastala pod vodstvom Jerneja Forbicija in Marike Vicari. Osrednja razstava Structure 01 bo na ogled v Galeriji mesta Ptuj. Vse razstave 19. festivala sodobne umetnosti Art Stays bodo na ogled do 18. septembra.
Nagrado za pravilen odgovor na vprašanje o tem, kdaj so na Ptuju odkrili spomenik vsem borcem in žrtvam za svobodno Slovenijo (to je bilo leta 2009), bo prejel Silvo Korez (Kočice). Danes sprašujemo, kdaj sta brata Pirich na mestu sedanjega objekta, ki ga bodo porušili, postavili proizvodni obrat, ki se je uspešno razvijal do konca druge svetovne vojne. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 16. julija.
T NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S
Kdaj sta brata Pirich na mestu sedanjega objekta, ki ga bodo porušili, postavila proizvodni obrat?
Ime in priimek:.........................................................................
Naslov:....................................................................................
Davčna številka:.......................................................................
Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. x—'